s L O V % 5V S ÎC ß. (B <0 iE ç,\oven8ka zveza na Švedslce^, 1 Tli Slovenska riksförbundet I Sverige [Slovensko GLASILO / Slovenska BLADET Št. / Nr 24 Letnik / Argáng 7 Izdajatelj / Ut^givare: Slovenska zveza na Švedskem / Slovenska riksförbundet i Sverige PG: 72 18 77- 9; Finančna podpora: Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu Naslovni sliki/Uppslagsfoton (2008): Najstarejša vinska trta na svetu, v ozadju vinski hram^, M^aribor; vir: IT 2008 Jesenske gobe, jurčki; foto: Alojz Macuh, K^öping 2008 Zadnja stran: Grozdje; foto: A. Budja VSEBINA_^_INNEHALL Uvodna beseda 3 Inledningsord Slovenska zveza 4 Slovenska riksförbundet Društva 5 Föreningar Planika, Malmö 5 Slovenija, Olofström 8 Simon Gregorčič, Köping 12 Slovenski DOM, Göteborg 13 Orfeum, Landskrona 15 Šved.slov. prijateljsko društvo, Sthlm 22 Reportaže 24 Reportage Intervju 30 Intervju Moj kraj 37 Min ort Zanimivosti 38 Aktuellt Vaša pisma 48 Era brev Vici 50 Vitsar Recept 51 Recept Naslovi 52 Adresser Glavni in odgovorni urednik/izdajatelj — Huvudredaktör/ansvarig utgivare: Avguština B^d^ja (-stina) Tehnični urednik—Teknisk redaktor Zvonko Bencek Člana redakcije - R^edaktionsmedlemmar Jožef Ficko / Ciril M. Stopar Lektoriranje: Danni Strazar in Gusti Budja Naslov uredništva/A^dressen: Augustina Budja Hantverkargatan 50 261 52 LANDSKRONA Tel. 0418- 269 26 E-pošta: budja@bredband.net Vaše prispevke pošljite na zgornji naslov do 15. novembra 2008 Skicka era bidrag senast d^en 15 november 2008 Uvodna beseda Inledningsor Volitve v državni zbor, 21. september 2008|; nekatere stranke na volitvah sedaj vladajoča stranka: Slovenska demokratska stranka (SDS) Demokratična stranka upokojencev Slovenije (DeSUS) Krščanska demokratska stranka Liberalna demokracija Slovenije Lipa Nova Slovenija (NSi) Slovenska ljudska stranka (SLS) Slovenska nacionalna stranka (SNS) Socialni demokrati (SD) Stranka slovenskega naroda (SSN) Zares (KDS) (LDS) Nekoč smo prebrali v predhodniku Slovenskega GLASILA (Naš glas, št. 53, str. 4, avtor Marjan Kramaršič) o pomembnosti uporabe slovenskega jezika - v pisni in ustni obliki - med Slovenci na Švedskem. Njegove misli so še vedno uporabne in zato jih nekaj navajam v naslednjih vrsticah. — Večkrat se pogovarjam s Slovenci, ki prav z dobro ohranjenim znanjem slovenskega jezika z zanimanjem za svoje etnične korenine dokazujejo, da se z lahkoto sporazumevajo z okoljem in s soljudmi. Čutijo se močne in enakovredne tudi na tujih tleh. Po drugi strani pa živijo med nami tudi rojaki, ki jih vsakdanje trdo delo in skrbi, slabi stiki z ostalimi Slovenci ter pomanjkljivo zanimanje za materinski jezik, oropa osebnosti, občutka da obstojajo kot enakovredni ljudje. Podobnih rojakov je med nami vse preveč. Miroslav Krleža je nekoč zapisal, da ena škatla svinčenih črk, to res ni veliko, je pa edino, kar je človek do danes izumil kot orožje v bran svojega človeškega ponosa. To orožje koristimo tudi mi, Slovenci na Švedskem. Naše Slovensko GLASILO ni le obrambno sredstvo proti asimilaciji, temveč je predvsem dokaz obstoja Slovencev v tej deželi. Obenem pa je tudi list, v katerem lahko natisnemo to, kar naš slovenski rojak ustvari doma in na tujem. Vendar odgovornost za vsebino prispevkov nosi vsak avtor sam, uredniki jih ne preverjamo. --- V tem času, ko nas je vedno manj, ki bi bili pripravljeni delati za to naše Slovensko GLASILO, si nihče ne domišlja, da bi časopis postal profesionalna kulturna revija. Glasilo ne more biti namenjeno samo ožjemu krogu izobražencev, temveč tudi ljudem, ki nimajo posebnih šol, saj vemo, da je večina naših bralcev ravno iz vrst delavskega razreda. Jezik ni samo kulturno in estetsko vprašanje, ampak tudi socialno. Zato se trudimo, da bo naše pisanje v čistem in razumljivem slovenskem jeziku. Delamo po svojih zmožnostih, vi bralci pa nam pomagajte z nasveti in sodelovanjem. To je vaše glasilo, naj bo tudi vaš prijatelj. -stina, urednica l€venskazv4 na Švedskem slovenska.riksforbundet@telia.com Predsednik ima besedo ^ Dopusti so za nami in nekateri so že zdavnaj začeli delati na svojih delovnih mestih, drugi pa so še na dolgem dopustu ali pri sorodnikih. V nekaterih društvih še počivajo, v drugih pa že pripravljajo jesensko delo, kot so krožki, zadnji pikniki in načrtovanje t.i. Vinskih trgatev itd. V avgustu je v Stockholmu, Goteborgu in Olofstromu gostovalo gledališče Studio Anima iz Medvod, ki je izvedlo družinsko predstavo »Nerodna Avguština«. Prav zaradi njih je bilo srečanje starejših Slovencev v Barnakalla preimenovano v srečanje vseh generacij. V oktobru pridejo na Švedsko naši zamejci, pevci okteta Odmevi iz okolice Trsta v Italiji, ki bodo izvedli koncert v Olofstromu, prav tako pa bi želeli, da se organizira koncert v Goteborgu in v cerkvi v Stockholmu. Tako bodo imela dela pred seboj, če jih bo to veliko slovenska društva seveda zanimalo. Konec septembra bo tudi mladino (Ungdomsstyrelsen) so namreč nova pravilo o Zveze morale držati. Prosimo še tiste zadnje konferenca na Državnem zavodu za kamor zdaj pripadamo. Sprejeta državni pomoči, ki se jih bodo zamudnike, da plačajo članarine v svojih društvih, kajti zelo pomembno je, da se tudi mi vključimo na »veseli vlak«, ki nam ga ponuja švedska država, ker bomo le tako uspešno predstavljali svoje člane na njihovih sestankih in konferencah. Ne želimo izgubiti pravice do uveljavitve na Švedskem, kot smo izgubili slovenski program na švedskem radiu. Menda tega niste pozabili. 21. septembra bodo v Sloveniji volitve v državni zbor in vsi, ki imate slovensko državljanstvo, imate pravico voliti. Informacije o tem dobite v svojih društvih ali pri tajništvu Slovenske zveze. Dogaja pa se tudi nekaj pozitivnega, saj se dogovarjamo s predstavniki slovenskih izseljencev v Avstraliji, da bi se drugo leto sredi meseca maja srečali nekje na jugu Švedske. Takrat se boste imeli priliko srečati s sošolci iz mladosti ali pa se seznaniti z ljudmi, ki imajo korenine v vaši vasi ali morda v vašem mestu v Sloveniji. O tem vas bomo obvestili v prvem glasilu v letu 2008. O obisku Florjana Auserja na Švedskem lahko preberete na spletni strani: http://www.glasslovenije.com.au/slovenciSvet/okoliSveta_2008 _3.htm Srečno in lep pozdrav Ciril Marjan Stopar Slovenska zveza na internetu http://www.slovenien.nu/slovenskariksforbundet.htm Program dela Slovenske zveze za jesen 2008 Jesenske prireditve v društvih: 18. oktobra, koncert okteta Odmevi iz Trsta in slovenska umetniška razstava v Olofstromu. Koncert morda tudi v Göteborgu in v cerkvi v Stockholmu. i- 22. novembra, jesenska konferenca Slovenske zveze. December, miklavževanja po društvih. UO Slovenske zveze DRUŠTVA FORENINGA R Planika - jesen 2008 Večina slovenskih društev na Švedskem poleti ni posebno aktivna - Planika ni prav nikakšna izjema. Pomladanske aktivnosti smo prve dni junija zaokrožili z izjemno uspešnim društvenim piknikom, nato pa smo društvene prostore zaprli do 28. avgusta. To pa seveda ne pomeni, da ne delamo prav nič, ravno nasprotno! Ze 13. avgusta se je sestal Upravni odbor in sklenil, da se bomo lotili obnove društvenih prostorov. Zamenjali bomo inventar ter kupili nov štedilnik in hladilno omaro. Več gostov se je še posebej pritoževalo nad neprimernimi in neudobnimi stoli. Pred koncem leta nameravamo nabaviti tudi računalnik za potrebe pevskega zbora in knjigovodstva, sčasoma pa bi se poleg drugih tečajev morda lotili tudi učenja računalništva. Obenem je UO določil tudi datume prireditev do konca leta 2008. Petek, 26. septembra ob 19.00: prva skupna večerja v sezoni. Petek, 17. oktobra ob 19.00: prava slovenska vinska trgatev. Petek, 14. novembra ob 19.00: sv. Martin. Mošt postane vino. Sobota, 06. decembra ob 17.00: otroke. Lucija in Miklavž za Sreda, 31. decembra ob 20.00: skupaj pričakamo Novo leto. Zgornji datumi so okvirni, o morebitnih spremembah bomo vse člane pravočasno pisno obvestili. Poleg zgoraj naštetega bomo tudi v prihodnje organizirali tečaje italijanskega in angleškega jezika. Angleščino bomo imeli vsak ponedeljek ob 18.00, italijanščino pa ob četrtkih ob 18.00. Ker je več slušateljev še vedno odsotnih ali pa so na dopustu, bomo o začetku tečajev vse obvestili po njihovi vrnitvi. Ob torkih bo med 19. in 21. imel vaje pevski zbor Planika. Začetek bo 26. avgusta. Zaradi mnogih drugih obveznosti, ki jih imajo učenci v redni šoli, je pri dopolnilnem pouku slovenskega jezika zelo težko koordinirati čas, ki bi vsem odgovarjal. Prav to je razlog, da projekt ni zaživel, kot je bilo zamišljeno. Upravni odbor se bo posvetoval s starši otrok in poskušal urediti razmere. To je zadeva z najvišjo prioriteto, zato mora uspeti. Prostori Planike bodo tako kot doslej vsak petek odprti za goste med 18. in 22. uro. Takrat ste dobrodošli vsi, tako člani kot nečlani društva. Ko bo obnovljena kuhinja, vam bomo, če bo vse po sreči, ob petkih poleg pijače ponudili tudi kaj za pod zob, da bo beseda bolje in lažje tekla. DOBRODOŠLI! JoF IKA V NARODNI NOŠI V nedeljo, 15. junija, 2008, na zadnji dan vsakoletnega tridnevnega festivala v Burlovu, Burlovsfestivalen, je bil organiziran mednarodni karneval, ki se ga je v Sloveniji rojena Ika udeležila v slovenski narodni noši. Ker prave noše nismo imeli, smo jo sestavili iz kosov obleke, ki smo jih imeli doma - okras na glavi pa je Ika naredila sama. Lep pozdrav iz Arlova, Vesna Jakše KULTURNO DRUŠTVO W S L O V E N I J A O l o f s t r ö m E-mail: slovenija.olofstrom@telia.com OBISK IZ AVSTRALIJE V juniju nas je obiskal slovenski rojak iz Avstralije, Florjan Auser. Florjan ima veliko želez v ognju, saj je predstavnik avstralskih Slovencev pri slovenski vladi, obenem pa je urednik spletnih strani »Stičišča avstralskih Slovencev« in solastnik potovalne agencije. S Florjanom sva se že dvakrat srečala na seminarju v Ljubljani, prvič leta 2004 na seminarju arhivarjev, leta 2007 pa na seminarju za novinarje. Od leta 2008 naprej je s pomočjo znanke s seminarja za novinarje, Marthe Magajne, na njihovih spletnih straneh začel objavljati naše Društveno glasilo, ki ga tako berejo tudi v Avstraliji oziroma po vsem svetu. Več Slovencev iz Avstralije se je obrnilo na nas, da jim pomagamo tudi poiskati stare znance na Švedskem. Florjanu se je porodila ideja, da bi s skupino Slovencev, ki živijo v Avstraliji, naslednje leto v mesecu maju obiskal slovenske izseljenske skupnosti v južni in severni Ameriki, na Švedskem, v Nemčiji in Švici, na koncu pa bi si ogledali še znamenitosti Slovenije. Prav zaradi tega se je na dvodnevnem obisku najprej v Landskroni srečal s sestrami Budja in društvom Orfeum, nato pa se je oglasil še v Planiki v Malmöju, kjer ga je pričakalo precej Slovencev. Naslednji dan se je z izposojenim avtomobilom pripeljal k meni v Kallinge, nato sva obiskala moje sorodnike, ki živijo v bližini. Pozneje sva se odpeljala v Olofström, kjer si je ogledal društvene prostore, nato pa sva se odpeljala do družine Semprimožnik, kjer si je ogledal muzej harmonik pri Viktorju, ki je poznan harmonikar na Švedskem. Po kosilu nam je razkril svoje zamisli, da bi se skupina avstralskih Slovencev naslednje leto v sredini maja srečala s Slovenci iz južne Švedske, povabili pa bomo Slovence iz Planike, Orfeuma, Slovenije iz Olofströma in tudi vse ostale, ki se bodo za to srečanje zanimali. Pred njihovim prihodom bomo tudi objavili imena gostov iz Avstralije in iz katerega kraja v Sloveniji izhajajo, tako da jih bo lahko obiskalo čim več znancev. Zaradi obširnosti tega projekta bo Slovenska zveza prevzela organizacijo tega srečanja, če se bodo ostali s tem strinjali. Florjan nam bo - ko bo dozorela njegova odločitev - sporočil, v katerem kraju v južni Švedski bi se srečali. Avstralskim Slovencem pa hkrati sporočamo, da so dobrodošli pri nas na Švedskem. Balinanje v mestecu Kallinge Teče že enajsto leto, odkar se skupina rojakov srečuje na balinanju in pikniku. Letos je bila ta skupina precej manjša kot minula leta, kajti vremenoslovci so napovedali dež, obenem pa je več prijavljenih zbolelo. Čeprav nas je bilo manj, smo z veseljem balinali in se prijetno pogovorili ob popoldanskem kosilu. Povečano članstvo Članstvo v Olofströmu se je precej povečalo, ker je članarino plačalo tudi 33 novih članov iz Landskrone in okolice. Vabimo še preostale, da se včlanijo. Z veseljem jim bomo poslali naše glasilo. Balinanje v Kallinge Florijan in Viktor v muzeju harmonik V društvenih prostorih Zaključek dopolnilnega pouka slovenščine Krožki in Društveno glasilo V sredini avgusta smo v 200 izvodih izdali 56. številko Društvenega glasila. Slovenska šola in likovna sekcija bo s svojim delom začela v začetku septembra. Dušanka Kelečinji bo imela v septembru veliko umetniško razstavo v Kristianstadu. P L A N D R U Š T V E N E G A D E L A - sobota, 18. oktobra: likovna razstava in koncert okteta Odmevi iz Trsta ter Vinska trgatev v Jamshogs Medborgarhus, na veselici bo igral slov. ansambel iz Italije. Vabimo sosednja društva, da se udeležijo tega koncerta. - nedelja, 30. novembra: slov. maša v Olofstromu ob 11 uri, v Nybroju ob 16.30. - sobota 13. decembra: sv. Miklavž za otroke in praznovanje božičnih praznikov. Ciril M. Stopar, KD Slovenija, Olofstrom OTON ŽUPANČIČ KOPING Lep pozdrav vsem skupaj Foto: Göteborg, april 2008 Dopust je čas, poln lepih trenutkov, ki se ga vsak po svoje veseli. Veliko dni in tednov mine, preden se človek odloči kam oditi, kje in kako bo preživel svoj poletni čas. Vsak si dopust želi preživeti čim lepše in najboljše, v krogu svojih staršev, sorodnikov, prijateljev in znancev. Za nekatere je to pravo in veselo nepozabno doživetje. Danes žal ni več tako, kot je bilo nekoč. Niti čas ne dopušča tistega, kar si vsak želi, pa tudi vreme ni naklonjeno vsakemu, kot si je le-ta to zamislil, denarja je vedno manj za naše dopustniške dni, in tako naprej. Veliko se je spremenilo, dosti stvari podražilo, pa tudi podnebne razmere se spreminjajo in vreme nas vedno bolj preseneča. Vsemu temu tako skoraj res ne moremo več slediti. Čas, ki smo se ga tako veselili, je žal že za nami, kam je odhitel, pa skoraj ne znam povedati. Verjamem, da smo se imeli prijetno in lepo. Veseli in zdravi smo se vrnili, sedaj pa zopet pogumno in veselo na delo, da zopet priskrbimo, da še veliko lepih dopustov preživimo. Če malo pogledamo in pomislimo, kakšni so ti poletni dnevi, se mi zdi, da na vrata že skoraj trka jesen. Kaj hočemo, je pač tako. Tudi jesenski dnevi imajo svojo čarobnost, jesenske barve in drugo. Čas je, da pospravimo poletno pohištvo, vrtne pridelke, se navadimo krajših dni in še bi lahko našteval. S temi besedami vas, dragi člani društva Simon Gregorčič, vabim v društvene prostore. Pridite ob sobotah od 18. ure naprej, da bomo skupaj preživljali jesenske dni, se kaj pogovorili in obujali spomine, ki smo jih preživeli v poletnem času. Jesenski čas Jesen je lep čas, ki nam daje dosti veselja ter užitka pri nabiranju gob, strokovnjaki pravijo, da bo letos pravi čas za gobe. Vemo, da je res bilo dovolj dežja, tako da kar veselo na delo, sprehodimo se po gozdovih in uživajmo v nabiranju gob. V Kopingu imamo že vrsto let lepo tradicijo, da se zberemo in se skupaj podamo v gozd: najprej nabirat gobe, potem pa domov nabrane gobe očistit. Vabljeni! Predsednik društva Simon Gregorčič Alojz Macuh SLOVENSKI DOM Novice iz Göteborga Da, čas kar nekam beži, saj smo že v mesecu avgustu. Na kabelski televiziji smo gledali, kako sta neurje in toča pustošila po celi Sloveniji. Večletni trud v vinogradih je bil uničen v četrt ure in to kar za dve do tri leta. Kaj pa vse drugo: pšenica, buče, koruza, krompir itd., ki so hrana za ljudi in živali? Vse bo seveda dražje, kaj pa bodo naredili ljudje, ki že danes živijo na robu revščine? Denar, ki se je zbiral za ljudi v stiski, bo za začetek gotovo veliko pomagal, kje je še pa vse ostalo, ki se mora popraviti. Predlagam, da Slovenci tukaj na Švedskem zberemo prostovoljne prispevke in enako vsoto doda še društvo. Saj smo videli, da sta bila Karitas in Rdeči križ prva, ki sta priskočila na pomoč. Vaše velikodušno srce bo gotovo sočustvovalo s prizadetimi. Veliko vas, ki ste bili v Sloveniji na dopustu, ste vse to doživeli od blizu, nato pa ste se odpravili nazaj in tako rekoč zaprli vrata za seboj. Na Švedskem ste našli stvari takšne, kot ste jih pustili, v Sloveniji pa bo slika neurja zagotovo še nekaj časa ostala prisotna. Počitnice so se končale in dopusti tudi, otroci bodo ponovno napolnili šolske prostore, mi pa odšli v tovarne in delavnice. Ostale so nam fotografije, filmi in spomini na dopust. Letos je bila suša in mraz v juniju, zato so borovnice, ki so tako lepo cvetele, odpadle. Letos zato ne bo nič borovničevega čaja. Na sončen petek 1. avgusta smo se v družbi dobrih prijateljev odpravili na Marstrand. Težko je bilo najti parkirni prostor, saj so vsi hoteli k vodi in na sonce. Obšli smo cel otok, se za nekaj časa ustavili in pojedli zasluženo malico, klepetali o starih časih, ko smo prišli sem na Švedsko, in še o čem. Vinko je bil edini, ki si je upal v vodo, in kar zavistno sem ga gledala, kako je užival v toplem morju. Ko sem odraščala v Mariboru, ni bilo priložnosti, da bi se naučila plavati, zato si ne upam v vodo, če ni peska pod nogami. Minile so ure in Roža in Vinko sta naju povabila, naj se pridruživa večerji z jedmi z žara, čemur se nisva mogla odreči. Pripravili smo potrebno, vmes pa imeli tudi priložnost za igre. Dolgo v noč smo klepetali na verandi, saj je bilo prijetno toplo in niti komarji niso bili nadležni. Marija in Zenon sta naju odpeljala nazaj na vikend in poslovili smo se zadovoljni, da smo tako lepo izkoristili lep sončen dan. Ker so naši odborniki odšli na dopust ob različnem času, do sedaj še nismo imeli sestanka, da bi se dogovorili, kaj vse bomo pripravili za jesen. Eno je zagotovo določeno in to je Martinovanje v Berlinu. Z avtobusom nameravamo 6. novembra odpotovati v Berlin, vrnili pa se bomo na nedeljo. Ogledali bi si radi tudi samo mesto, saj nam je na voljo vodič, iz društva v Berlinu pa nam bodo pomagali tudi pri iskanju prenočišča. Upam, da nam bo to uspelo, odvisno pa je tudi od tega, koliko se Vas bo prijavilo. Naši jubilanti Avgust: Ivan Maček, 75 let September: Marjana Ratajc, 40 let November: Vida Zobec, 65 let; Janez Slebič, 80 let Lepo praznujte v družbi svojcev in prijateljev. V imenu društva Slovenski Dom Vam čestitamo in želimo še mnogo let. Naj bo za tokrat dovolj. Bodite dobri in prijazni drug do drugega, saj se nikdar ne ve, kako dolgo nam bo to dano. Milijoni v denarju nam ne podaljšajo življenj, sočustvovanje do prijatelja in znanca pa življenje vsaj malo olajša. Dobri prijatelji so vredni in redki. Lep pozdrav Marija Kolar za Upravni odbor Slovenski Dom ORFEUM Landskrona Slovenski FESTIVAL, Landskrona 1980; Vir: zadnja številka Naš glas, 2001 Tudi člani našega društva so poleti mirovali in počivali, vendar smo posamezniki snovali načrte, kako naprej. Danni bi želela posneti zgoščenko, ljudske pesmi in druge slovenske skladbe, ki so ji še posebej pri srcu. Gotovo se bomo spomnili še česa drugega, najprej pa moramo spet nazaj v stare tire, kajti počitnice so pravkar pri kraju in tako tudi dopusti. Tudi pri volitvah želimo sodelovati, saj je naša pravica in obenem dolžnost, da izrazimo svoje mnenje, komu bi želeli zaupati vodstvo demokratične Slovenije za naslednja štiri leta. Letos v maju smo praznovali 40-letnico društva (1968 -2008) in tako zaključili 4 desetletja zadovoljivega udejstvovanja na kulturnem področju v Landskroni na v Švedskem. Petje je bilo ves čas delovanja naša rdeča nit, slovenska kultura -jezik, kniževnost in slovenski običaji - v pa naše vodilo. Druga in tretja generacija naših rojakov v tem delu Švedske s pomočjo društva prepoznava kulturne in druge posebnosti svojih prednikov, tako v pozitivnem kakor morda kdaj tudi v manj pozitivnem smislu. Skratka, naši otroci, vnuki in pravnuki so dobili podlago za lažjo opredelitev do lastne identitete, svoje etnične pripadnosti, izbirajo lahko sami, če želijo biti v _ Slovenci, Švedi, Evropejci ali kaj drugega. K temu v demokratični družbi nihče nikogar ne more prisiliti, izbirajo sami. Sestrice: z leve Dara, Anne-Marie in Lenka pred 39. leti pri babici in dedku v Prlekiji, letos jih je najmlajša napolnila že 40. Čestitamo! V jubilejnem letu 2008 se v imenu članov društva ORFEUM želim iskreno zahvaliti vsem članom - dobrotnikom - sponzorjem, kulturnim delavcem, članom upravnega odbora, udeležencem številnih sekcij in krožkov, pevovodjem, glasbenikom, pevcem, raznim avtorjem, dopisnikom in tudi vsem vam, ki ste s podporno dejavnostjo, članstvom podpirali slovensko stvar v Landskroni. Zahvaljujemo se predvsem Justinu Hvala in njegovi soprogi Ingrid Arbonius, ki sta društvu predvsem ob božičnih praznikih izkazovala svojo naklonjenost s sponzorstvom! Velikokrat sta finančno podprla kak projekt v okviru društva, ki bi sicer s težavo zaživel. Hvala vama, draga Justin in Ingrid! Justin oziroma Tine, kot ga kličejo domači, je dobil obisk svojih dveh bratov, starejšega Jožeta (desno)in mlajšega Rajkota (levo), v Landskroni, julij 2008 Pa fotot fyllde Ingrid 75 ar Na sliki je Ingrid pravkar dopolnila 75 let v Želimo vama še veliko lepih trenutkov v življenju! Poletni utrinki Anne-Maries 40-ärs kalas Johanna hos mamma Dominika Alexander firade 18 är, syskon, kusiner, andra släktingar, vänner och bekanta fyllde lokalen och förgyllde tillställningen; Häljarp - Landskrona. Foto: Olga Budja Juli 2008 Foto: O. Budja, H. Tuomainen, M. Gucek in A.B. ABISKO poleti Poleti se švedski Slovenci po navadi podamo na jug, najpogosteje do Slovenije. Judita in oba Jureta pa so letos obrnili kompas in naredili podobno razdaljo proti severu. Abisko lezi kar dva tisoč kilometrov severno od Lunda in je del ene zadnjih divjin v Evropi. Le drobne breze in vrbe je od večjih rastlin mogoče najti tukaj, večinoma pa je ta del Laponske prekrit s tundro in močvarami, pa seveda z jezeri in gorami. Poleg severnega jelena in lemingov so od tu najbolj znani komarji. Najslajše pa so laponske jagode (hjortron) in tudi letos jih je bilo ogromno. Trije odrasli in trije otroci smo se odločili prehoditi del poti Kungsledenu, ki je eno najbolj znanih švedskih poti po naravi. Tudi Carl Linne se je potepal tu. Seveda so nas opikali komarji, a neskončno smo uživali v še neoskrunjeni laponski naravi. Bilo je svetlo vseh štiriindvajset ur na dan, vsak dan pa smo namerili okoli dvajset stopinj, sonce pa se je skrilo le 1. avgusta, ko je bil sončni mrk. Utrujenost in vročino smo preganjali s plavanjem Otrokom se seveda ni dalo v posteljo, ker nikoli ni bilo pa na koncu poslale v posteljo utrujene noge. Bolela so nahrbtnikov in srbelo zaradi pikov komarjev, a ta raj motijo mobilni telefoni in avtomobili, je vredno vedno znova obiskati. Neverjetno prijetno se je po prehojenih kilometrih sprostiti v preprosti savni in namočiti v ledeno mrzlo, toda kristalno čisto jezero, žejo pa si potešiti iz hitro tekočega laponskega potočka. in na snegu, temno, so jih nas ramena od kjer te ne Slika 1: Judita, oba Jureta, Nada, Lina in Pija Lucija na začetku potepanja vzdolž Kungsleden. Slika 2: Kljub vročemu poletju je bilo sem in tja mogoče najti sneg, Lina, Jurček in Pija Lucija pa so nas pošteno nakepali konec julija. Jure Piškur & Judita Gartner Svensk-Slovenska VänskapsFöreningens paletten har verkligen bekräftat det valda Nyhetsbrev sommaren 2008 Det är skönt med sommaren, ljuset, värmen och semestern. Även vi som jobbat med Slovenienfestivalen behöver allt det som sommaren erbjuder. Festivalen är över och vi kan rapportera att den slovenska dansen och sängen som startade festivalen pä Stockholms torg verkligen var uppskattad. Sä rapporterade bland annat Radio Ljubljana om vära Slovenska dagar: Hatten av för organisatörerna och deltagarna i den mycket framgängsrika presentationen av slovensk kultur inom ramen för de Slovenska dagarna i Stockholm. Väl valda gäster kom frän Slovenien - frân sängkörer och folkloregruppen till bildkonstnärer, skulptörer, fotografer samt författare, filosofer och arkitekter. Hela den mottot LITET LAND, STOR KULTUR. Organisatörema har gjort ett stort arbete, alla uppträdande har haft den pos itiva energin och den var närvarande under hela evenemanget. Även den slovenska tidskriften "Moja Slovenija" - Min Slovenia berömmer vär festival i en läng artikel. Du kan läsa den även pä www.MoiaSloveniia.net Det hände mer under maj mänad. I Thunmanskolan i Knivsta invigdes en ombyggnad, av en slovensk värdsberömd konstnär och arkitekt Marjetica Potrc designad skolgärd. Hon med flera medarbetare har fätt i uppdrag av Statens konsträd att utforma skolgärden med tanke pä konst, funktion och miljö. Föreningens representanter var närvarande vid invigningen och stolta över slutresultatet. Nu har vi ställt frägan till skola n om eventuellt samarbete med en Slovensk grundskola. Vär förening i samarbete med Slovensk-svenska föreningen i Ljubljana lyckades bekanta tvä gymnasieskolor för varandra. Det är Thoren Business School i Uppsala och gymnasiet i slovenska Jesenice. Samarbete pägär redan och i september/oktober 2008 skall svenska elever och lärare besöka Jesenice och nästa vär kommer slovenska elever och lärare till Sverige. Nu i augusti kommer en Slovensk teatergrupp STUDIO ANIMA till Sverige och skall turnera med ett teaterstycke som handlar om en clownfamilj och som hetter KLUMPIGA AUGUSTINA. Den vänder sig till "barn frän 3 till 99 är". Vär förening i samarbete med Slovenska föreningen i Stockholm hjälper Studio Anima med lokalbokning och medfinansiering för uppträdande i Stockholm. Den 20 augusti skall de uppträda i förskola i Minneberg och lördagen den 23 augusti kl. 16.00 i Farsta centrum pä VÄR TEATER, adress Farsta gängen 8. Föreställningen är gratis. Sä om du vill se en slovensk teater och skratta, kom till Farsta pä lördag den 23 augusti. Ta med alla dina kompisar och vänner, bekanta, mor- och farföräldrar. CLOWNFAMILJEN Pá Södertörns högskola forskar Anna Nilsson och förbereder sin doktorsavhandling pá tema "Jämridá frán Dancing till Trieste" med betoning pá Slovenien. Vár förening kommer att bistá henne med konsultation, knyta kontakter i Slovenien med historiker och även äldre personer som kan berätta hur de själva upplevt järnridán efter andra värdskriget. Pá Skansen págár varje ár i augusti mánad uppvisande av folkdräkter frán olika länder. Vár förening undersöker möjligheten att presentera även slovenska folkdräkter där. Och slutligen: Nu är det dags för dem som inte hunnit betala medlemsavgiften för ár 2008 att betala in den pá plusgirokonto 629 38 83 - 2. Avgiften är även i ár 150 kr per person. Glöm inte att skriva ditt namn pá inbetalningskortet. Ha en skön sommar och välkommen till VÄR TEATER lördagen den 23. augusti kl.16.00. Stanislava Gillgren, ordförande GLEDALIŠČE STUDIO ANIMA NA ŠVEDSKEM Po uspešnih turnejah v domovini, v različnih državah Evrope in v Avstraliji, se je to gledališče predstavilo tudi na Švedskem. V organizaciji društva Švedsko-slovenskega prijateljstva so 20. avgusta nastopili v Stockholmu v otroškem vrtcu Miniberg, 23.avgusta pa -tudi v sodelovanju Slovenskega društva v Stockholmu - v »Kultur skolan, Vär teater« v Farsti, sledili pa so še nastopi v Göteborgu in Olofströmu. Gledališče vodi Sten Vilar, igralec in animator ter direktor »Studia Anima«. V skupini sodelujejo še Andreja Stare, akademska igralka in trije otroci: Nika Vilar, Nejc Vilar ter Katjuša Stare Luskovec. Brigita Vilar pa je povezovalka - koordintorka. Predstave so prirejene za mlade in stare, za vse otroke in za vse odrasel, od treh do 99. leta starosti. Na Švedskem so predstavili igrico »Nerodna Avguština« ali »Klumpiga Augustina«, družino sestavljena iz očeta, matere in treh otrok. Vse se odvija v cirkusu, igralci pa so oblečeni v klovne. Zgodba govori o klovnu in njegovi družini, ki je, kot se za klovne spodobi, smešna in zabavna tudi takrat, ko se v njej dogajajo manj zabavne stvari. Ko se Nerodna Avguština in njen mož, zvezda cirkusa, le uspeta dogovoriti, da si bosta pomagala ter si delila delo in dolžnosti v družini, pa v njej naposled zavladata sloga in sreča. Pogovor se odvija v slovenščini. Igra ima vzgojno poučni namen. Pred začetkom predstave so predstavniki društva in vrtca oz. kulturne šole obiskovalce v švedščini seznanili o vsebini igrice »Nerodna Avguština«, da so otroci lahko sledili predstavi. Iz smeha in ploskanja nasmejanih obrazov smo sklepali, da so mladi in odrasli razumeli igrico in nastop igralcev. Glasbena spremljava je bila odlična. Bilo bi pa zaželeno, da bi igralci nekoliko več uporabljali tudi švedske izraze: dober dan, zdravo, nasvidenje, osel, umivanje zob itn. Člani gledališke skupine kot nomadi potujejo iz Slovenije in po Švedski v avtodomu. Drugo leto bodo odšli na turnejo po Kanadi. Želimo jim srečno pot in veliko uspehov! Lojze Hribar REPORTAŽE REPORTAGE v Objava članka: Moja Slovenija Izseljenci na v Švedskem predstavili domovino Pogled na osrčje Stockholma, »severne Benetke«, z letala. Sončni »Slovenski dnevi v Stockholmu« so se odvijali od 21. do 24. maja. Potekali so pod naslovom Majhna dežela, bogata kultura - LITET LAND, STOR KULTUR, SLOVENIEN FESTIVAL. Igriva in poglobljena kulturna manifestacija z vrsto nastopov, ki so potekali v osrčju Stockholma, je po vsebini in tematikah, ki so presegle lokalne okvirje naših društev, največja prireditev, ki so jo kdaj zasnovali naši izseljenci, ki žive na Švedskem. Temeljni namen prireditve je bil, po besedah arh. Stanislave Borštnar Gillgren, predsednice Društva švedsko-slovenskega prijateljstva, poglabljanje, spoznavanje in sodelovanje na vseh ravneh prijateljstva med obema narodoma na različnih področjih, zlasti na kulturnem. Preseči želijo dolgoletno domačijsko društveno-veselično raven posamičnih društev, pretežno obarvano z ansambli in folkloro, saj se je četrta generacija Slovencev že močno integrirala v švedsko družbo, svoj jezik in identiteto pa Slovenci v enajstih društvih na Švedskem še vedno ohranjajo. V okviru Evropske unije pa lahko uresničujejo zahtevnejše skupne programe. Prireditev sta organizirali še Slovensko društvo v Stockholmu in Veleposlaništvo Republike Slovenije v Stockholmu. Podjetje Kraft & Kultur i Sverige AB, katerega direktor je Boris Benulič, ki je primorskih korenin, pa je poleg odlične organizatorke Ulrike Nordfeldt prispevalo velik del stroškov za dvorano, bivanje in pogostitev gostov iz Slovenije. Mnogi nastopajoči iz domovine pa so si (delno) sami krili stroške. Zaslužni organizatorji in gostje. Četrti z leve Kjell Sjostrom, prvi predsednik Društva švedsko-slovenskega prijateljstva, ustanovljenega v času osamosvajanja Slovenije Vriskajoče veselje in radost gibanja v skandinavskih Benetkah V sredo, 21. maja, je na trgu Medborgarplatsen nastopila folklorna skupina iz Škofje Loke pod vodstvom Marka Krajnika, nato še na trgu Slusen, Sodermalmstorg-Ryssgarden in navdušila gledalce. Mlada gledalka je dejala: »Slovenci ste prinesli vriskajočo veselje in radost gibanja v te naše hladne skandinavske Benetke, kot imenujejo Stockholm.« Naša sreča: štirje sončni dnevi! V knjižnici v Farsti akvarelov slikarjev Marije Miklavca, Repenška Slovenskega društva je bila razstava Lepote Slovenije Emilije Erbežnik, Strnad, Marjana Iva Kolarja, Jurija in Draga Jermana, ki so jo razširili z več deli tudi v prostorih Enskilda Galleriet. Zasnove moderne slovenske arhitekture so na razstavi predstavljali arhitekti pisarne Bevk-Perovic. Jože Stražar, mednarodno uveljavljeni kipar, grafik in medaljer, je ob 300-letnici rojstva znanstvenika, naravoslovca Šveda Carla von Linneja, ki je sodeloval z naravoslovcem in zdravnikom iz Idrije, J. A. Scopolijem, razstavil svoj opus medalj, ki ga je s skulpturami in akvareli svoje žene, Japonke Sumiko Kiyohara, prikazal že lani v Mestni galeriji v Velenju. Lojze Hribar, pravnik, organizator in veteran stockholmskih rojakov, je ponudil streho nad glavo četici gostujočih. Prvi z leve Marjan Marinšek, vodilni kulturnik iz Velenja, idejni oče Festivala Pika Nogavička, dolgoletni prijatelj švedske pisateljice Astrid Lindgren, je s citrami obogatil vrsto nastopov. Vrhunski fotografski mojster umetniške fotografije Oskar - Karel Dolenc je očaral s fotografijami Cerkniškega jezera, ki je edinstven fenomen spremenljivosti letnih časov in enkratne lepote. Razstava o Primožu Trubarju, očetu prve slovenske knjige, je bila prav v knjižnici v Farsti, ki jo je projektirala naša arhitektka Stanislava Borštnar Gillgren. Prav tu je v 70. in 80. letih, v polnem razmahu slovenskega izseljenstva, učila naše potomce slovenščino Mihaela Hojnik. Sedaj se žal že nekaj let slovenske besede otrok četrte generacije ne sliši več! Folkloristi iz Škofje Loke so najprej navdušili množico Švedov na ulicah, nato še v dvorani Enskilda Galleriet. nastopom že omenjenih folkloristov iz Bukovec je uspešno izvedla diplomski zbori KMH Vokalensemble, KFUMs kammarkör in Täby kammarkörb, je naučila peti ljudske pesmi v slovenščini! Eminentni Odprtje festivala v znamenju plesa in glasbe Odprtje festivala z nazivom Majhna dežela, bogata kultura se je naslednji dan (četrtek, 22. maja) začelo z Škofje Loke. Dirigentka Jerica koncert s švedskimi pevskimi saj jih švedski kulturniki, pevci, obiskovalci opere, profesorji glasbe in gledalci so ji izrekli častno priznanje. Popularni ženski slovenski trio Katrinas je spevno zaključil večer, ob prikazovanju filmov o Sloveniji in turističnem vabilu Švedom za obisk Slovenije in občudovanju »vriskajočega veselja in radosti, ki so ju prinesli Slovenci v Stockholm, hladne Benetke Skandinavije«. Moški pevski zbor pod vodstvom Janka Hareja je s primorsko-kraškim melosom, v katerega so položili moško strast in veselje do petja, navdušil; naslednji večer pa privabil v dvorano Enskilda Galleriet množico Švedov, ki so navdušeno ploskali mojstrskim vokalnim dosežkom postavnih fantov. Ulrika Nordfeldt, glavna, neumorna organizatorka, predstavnica sponzorja Kraft & Kultur AB s predsednikom društva pisateljev Slavkom Preglom. V petek, 23. maja, so opoldne na trgu Stureplan nastopili folkloristi. V knjižnici v Farsti so igrali in peli slovenske ljudske pesmi Lilijana Stepic, Emilija Erbežnik in Jože Jesenovec. Veličasten nastop se je odvijal v cerkvi sv. Štefana - Stefanskyrka, ko so nastopili: Mešani pevski zbor Gorenje-Velenje, Dornberški fantje in švedski TabY kammarkor z vodilno mislijo: V duši molitev, na ustih pesem, v srcu domovina. Prireditve so se nadaljevale v Enskilda Galleriet. Mlada filozofa in profesorja Vid Snoj in Gorazd Kocijančič sta z moderatorjem filozofom Tomasom Anderbergom nastopila z razpravama o etiki. Na citrah ju je spremljal Marjan Marinšek, direktor Kulturnega centra Velenje, ki je pred leti v povezavi s priljubljeno švedsko pisateljico za otroke Astrid Lindgren zasnoval vseslovensko prireditev Festival Pike Nogavičke. Kipar, grafik Jože Stražar, ki živi na Švedskem od leta l965, je dosegel mednarodni sloves. in brala prof. Mita Gustinčič Pahor, bičanju zablod in »globalnih etičnih Moderator je bil pisatelj Richard virtuozno dopolnila Danni Stražar, ki V soboto, 24. maja, je v Enskilda Galleriet dušni pastir Zvone Podvinski iz Göteborga daroval slovensko mašo. Pisatelja Ivan Cimerman z aforizmi in Slavko Pregl z basnimi, ki jih je v švedščino prevedla sta izvabila hudomušen smeh ob blodnjah človeka tega planeta«. Schwartz. Satiro je na kitari študira glasbo v Stockholmu. O razvoju današnje slovenske arhitekture je predaval in komentiral arhitekt Vasa Perovic. Njegov moderator je bil Johan Carlsson. Tema: kako sodobne globalne in evropske težnje vnesti v slovenski prostor. Prebudimo vsestransko sodelovanje Svečan zaključek prireditev so izvedle pevke tria Katrinas s tenkočutnim petjem, ki je zajemalo predvsem tipičen slovenski melos in obvladovanje sodobnih smeri evropske glasbe. Vse te predstavitve so imele namen prebuditi vsestransko, kulturno, znanstveno, gospodarsko pripravljenost med Švedi, ki le malo potujejo v »deželico pod Triglavom«. Društvo švedsko-slovenskega prijateljstva je bilo ustanovljeno med osamosvajanjem Republike Slovenije. Rojstvo samostojne republike je narekovalo drugačne odnose, kot pa so jih bili vajeni slovenski podjetniki na Švedskem, kupci slovenskih izdelkov in poslovni partnerji. Tudi mnoge družine z zakoncema obeh narodnosti so začutile potrebo, da se združujejo in tesneje povežejo Slovenijo in Švedsko. Ponudbe osrednjih turističnih organizacij iz Slovenije na švedski televiziji ni zaslediti, le kakšno hrvaško. Švedi, ki so podvrženi hladni severni klimi in dolgim zimam, negujejo zdravje. Iščejo topla morja in vroča poletja, mi pa lahko pustolovcem, »potomcem Vikingov«, ponudimo storitve v alpski, kontinentalni in sredozemski klimi, reke, jezera, gradove, arheologijo, etnološke bisere ... in storitve v 16 slovenskih zdraviliščih. Z desne: pisatelj Ivan Cimerman, arhitektka Stanislava Borštna -predsednica Društva švedsko-slovenskega prijateljstva, in Lojze Hribar - pravnik, prevajalec in organizator, »oče za vse zadeve izseljencev«, ki že več kot 40 let živi v Stockholmu. Po podatkih monografije Auguštine Budje (Slovenci na Švedskem, Landskrona 2005) je bilo na Švedskem leta 1999 registriranih, v Sloveniji rojenih priseljencev: 2657 moških in 2441 žensk. Danes se že vidijo sledovi asimilacije, saj se Slovenci vse bolj »integrirajo« in zlasti dekleta prevzemajo švedske priimke. Število otrok za dopolnilni pouk slovenskega jezika je premajhno, zato dajejo Švedi s svojo večkulturno politiko usodno prednost priseljencem drugih narodnosti iz različnih dežel Evrope, Azije in Afrike, ki imajo veliko število otrok. Majska prireditev je dokaz, da imamo v Stockholmu in drugih mestih na Švedskem sposobne »ambasadorje« na različnih področjih, ki zadevajo strokovna znanja, z dolgoletnimi izkušnjami in prakso. Ti izseljenci vseh generacij, ki domovini ponujajo roko, modrost, znanje in voljo ter poznajo švedsko mentaliteto in navade - in obenem čutijo pripadnost »matični domovini, staremu kraju«, so vredni velike pozornosti naših gospodarstvenikov, strokovnjakov, kulturnikov in aktivnejših politikov s čutom za izseljence na Švedskem. Besedilo in foto: Ivan Cimerman JER^ICA BUKOVEC: Nekega lepega dne sem prejela klic Stanislave Gillgren, ki me je povabila na kosilo. Omenila sem, da imam zaključni koncert podiplomskega študija v mesecu maju, in tako se je vse skupaj začelo. Dana ideja je rodila novo zamisel, oči so se vedno bolj iskrile, nasmeh je bil vedno bolj opazen in volja, da naredimo nekaj več, je bila od tistega trenutka naprej neomajna. Združeni smo bili v eno, z enim samim ciljem: predstaviti Slovenijo Stockholmu, Švedski. Sodelovanje se je pozneje več kot le razširilo, začetna ideja se je še bolj razcvetela, dokler ni na lep majski dan vse skupaj slovesno odprl ples folklorne skupine, dokler se naenkrat ni zaslišalo petje pevcev, dokler ni naenkrat Stockholm za nekaj dni postal »slovenski«. Še zdaj, ko pomislim na to, sem ponosna, da sem Slovenka in sem vesela, da mi je Stanislava že od samega začetka izkazala toliko zaupanja. Po festivalu sem na listu papirja prejela misli Jelke Repenšek, ki je našemu festivalu sledila od samega začetka, njeno zahvalo. Med drugim je napisala: »Zahvaljujem se Bogu, da imamo Slovenci tako bogato izročilo, da imamo Slovenci tako odlične skladatelje, da je Bog križal poti Zvoneta Podvinskega in teh ljudi, da so Švedi s pesmijo prišli Slovencem "pod kožo".« Naj pri tem omenim, da je bilo na mojem koncertu predstavljenih sedem del slovenskih skladateljev in štiri dela švedskih skladateljev. Ob tem ne morem, da ne bi omenila vseh sodelujočih, ki so na toliko različnih načinov predstavljali svoj košček Slovenije. Več kot vesela sem, da nam je to uspelo. To je odskočna deska, da bo takšnih "kosil" v prihodnje morda še več. Posredovala: Danni S. - Zegnanja se je udeležilo več kot 2.000 domačinov in okoličanov Kakor vsako leto, je tudi letos v cerkvi v Apačah, ki je posvečena Mariji Vnebovzeti, 15. avgusta, na Velike maše dan, potekalo farno žegnanje. Slovesnost se je začela z dopoldansko žegnanjsko mašo ki jo je ob sodelovanju domačega župnika Janeza Ferenceka, župnika iz Martijanec dr. Karla Bedernjaka, duhovnika iz Celovške škofije, doslej župnika v župniji Murska Sobota, Martina Horvata in upokojenega apaškega duhovnika Janeza Ošlaja, daroval župnik iz župnije Pečarovci Jože Hozjan. Žegnanjsko slovesnost je pred mašo in po maši s svojim koncertnim nastopom pred cerkvijo popestrila Apaška pihalna godba, ki so ji prisluhnili številni obiskovalci. Praznovanje so zaznamovali tudi številni kramarji, ki so obiskovalcem ponujali tekstil, igrače, obutev, vrvarske izdelke, lect in še kaj. Za številne obiskovalce, bilo jih je več kot 2000, je z mesnimi dobrotami poskrbela mesarija Gomboc iz Šratovec ter gasilci PGD Apače, ki na ta dan vsako leto prirejajo gasilsko veselico. Na žegnanju se je na brata Feliksa Jablanovca, ki živi na Švedskem in se je velikokrat udeležil tega cerkvenega slavja, spomnil njegov brat Alojz Jablanovec iz Plitvice pri Apačah. Foto: Alojz Jablanovec, brat Feliksa Jablanovca, in njegov bratranec Ivan Kajdič, sta se spomnila na Feliksa, ki živi na Švedskem in se je rad udeleževal vsakoletnega žegnanja v Apačah Pripis UR^EDNICI! Tukaj Vam pošiljam kratek zapis o žegnanju v Apačah. Naneslo je, da smo srečali brata od enega Vaših članov društva in bralca Glasila, sem pač poslal kratek prispevek, čeprav vem, da ni aktualen za Vaš časopis. Če bo mogoče. Vi to znate, objavite vsaj sliko, da bo brat Feliks videl svojega brata in bratranca. Kar tako Vam pošiljam tudi nekaj slik tega dogodka. Pa lepo pozdravljeni! Ludvik Kramberger ■intervju intervjuH Stanislava Gillgren Jerica BUKOVEC Stanislavo Gillgren, predsednico Svedsko-slovenskega društva prijateljstva v Stocholmu smo poprosili, naj nam odgovori na nekaj vprašanj. Ker je čas dopustov in se z njo nismo utegnili srečati, ji je Jerica Bukovec poslala elektronsko pismo z vprašanji, rezultat tega pa je Stanislavino pismo, v katerem opisuje svoja razmišljanja, hrepenenja in svojo pot izseljenke na Švedskem. Sredi poletja smo. En dan sije sonce, naslednji dan je deževno in oblačno. Uživam na soncu in izkoristim vsak sončni žarek. Vroče poletje in toplo morje, kot je bilo doma v Sloveniji, je tisto, kar tu na Švedskem najbolj pogrešam. Vendar pa obstajajo druge stvari, ki me tukaj »ogrevajo«. Moji dve hčerki Nikolina in Madeleine ter moje male vnukinje. Pred kratkim smo praznovali Thein četrti rojstni dan. Daril in balonov je bilo na pretek. Imeli smo torto, svečke, pesem in veselje, torej vse kar spada zraven. Je pa Thea že pred tem dobila še eno, najlepše darilo: namreč svojo sestrico. Na svet je prijokala pred dvema mesecema, kar je bilo v iskreno veselje vsem nam. Tudi mala sestra je dobila darilce, čeprav še ne razume, zakaj ga je dobila. Praznovanje se je odvijalo v poletni hišici na otoku, na torti so bile štiri svečke, objemali smo se, smejali in plesali. Česa bi si ob tem sploh še lahko želeli ... Tukaj v Stockholmu so v tem poletju na sporedu tudi druge stvari. V mesecu avgustu bo na Švedskem in tudi v Stockholmu gostovalo gledališče Studio ANIMA iz Slovenije. Nastopili bodo z igro »Nerodna Avguština«. Predstava je primerna za otroke in odrasle in Thea si bo skupaj z mano in s svojo mamico lahko ogledala slovensko predstavo. Naredili sva plakat, ki ga bova s Theo obesili v njenem vrtcu, kjer bodo nastopali. Nastopali pa bodo tudi v veliki dvorani v t.i. »Šoli kulture« v Farsti. Poslali smo obvestilo slovenskim in švedskim znancem ter upamo, da bo odziv velik. Želeli so, naj nekaj povem tudi o sebi. Rodila sem se v Ljubljani. Mama ni vedela, da pričakuje dvojčka. Najprej je na sveti pokukal moj bratec, čez štiri ure pa še jaz. Bilo je veliko presenečenje za vso družino in še posebej za mojega starejšega brata Naceta, ki tudi ni bil pripravljen, da bo dobil kar dva dojenčka. Časi niso bili najboljši. Mi otroci seveda tega nismo razumeli in velikokrat se sprašujem, kako sta pravzaprav moja mama in oče to prenesla. Oče je doštudiral strojništvo v Beogradu, kjer sta se srečala z mojo mamo. Po diplomi sta se vrnila domov v Slovenijo in se poročila na Bledu. Oče je imel strojno podjetje, mama pa je gospodinjila in poleg tega študirala petje. Vse to ni bilo mogoče s tremi otroki. Petje naj bi počakalo do takrat, ko bodo boljši časi. Stanovali smo v Spodnji Šiški, v hiši, ki jo je zgradil stari oče in je imela prostor za skoraj vse Borštnarje (kar je moj dekliški priimek). Ob hiši je bil vrt z rožami, sadjem in zelenjavo. Moj prvi globlji spomin na vojno je na obdobje, ko sva z bratom začela obiskovati prvi razred. Takrat nisva imela niti šest let. Najino solo so okupirali Nemci. Na strehi šole so imeli orožje, od koder so streljali na letala. Nas otroke, ki smo začeli hoditi v prvi razred, so poslali v neko staro gostilno na Celovški cesti. Spominjam se alarmov, zaklonišča in poti domov iz šole. Ni bilo prijetno ... Spomnim se tudi dneva osvoboditve. Otroci smo sli na glavno cesto gledat, ko so naši okupatorji korakali iz takratne Jugoslavije. To mi je res ostalo v spominu in nisem pozabila veselja med našimi ljudmi na ulicah. Po gimnaziji sem se odločila za študij arhitekture, česar še danes ne obžalujem. Bilo je res lepo študentsko obdobje v Ljubljani. Študentje arhitekture smo med drugim brali tudi o Švedski, ki je že takrat gradila velika predmestja, pa tudi švedska kuhinja je bila poznan pojem. Odpotovali smo na Švedsko in si to ogledali. S prijateljico nama je uspelo dobiti prakso v arhitekturni pisarni. Na moje povpraševanje v pisarni, če se smem po opravljeni diplomi v Ljubljani vrniti nazaj v Stockholm na prakso še za eno leto, sem dobila pozitiven odgovor. Prišla sem torej nazaj. Vlak je nekega sončnega dne v maju pripeljal v center Stockholma. Naslednji dan sem sedela v službi v starem mestnem delu Stockholma Gamla stan, seveda prepričana, da se čez eno leto vrnem k vsem mojim dragim nazaj v Ljubljano. Pa ni bilo tako. Stockholm je lep, delo je bilo zanimivo, zato sem si mislila, da bom pač ostala, dokler se ne naveličam. Nisem se še naveličala in sem še vedno tukaj. Vsa leta sem se ukvarjala z arhitekturo, zadnjih 15 let s stockholmskimi šolami. Vodila sem projekte in se borila za dobro arhitekturo in za dobro počutje učencev. Uspelo mi je in večkrat sem dobila priznanje, ne zgolj od svojih nadrejenih in ravnateljev šol, temveč tudi od učencev samih, kar me še bolj veseli. Na šole, kot so gimnazija Kungsholms gymnasium, Norra Real in npr. Vasa Real, sem še vedno ponosna. Ponosna pa sem tudi na svoje otroke. Starejša hči Nikolina je televizijska producentka. Sicer je šele na začetku svoje kariere, pa je že dobila precej odličnih priznanj. Madeleine se ukvarja z oblikovanjem, kar je res pravi poklic zanjo. Pravzaprav je največji uspeh za mamo ta, da lahko reče: »Moji otroci so mi v veselje.« Od svojih otrok sem se naučila naslednje: podari jim ljubezen in dobil jo bos nazaj. Kot predsednica društva Švedsko-slovenskega prijateljstva imam vedno v mislih dejstvo, kako Švedom predstaviti našo malo in lepo Slovenijo. Zato imajo vse nase prireditve, razstave in srečanja, pa tudi naša spletna stran www.svenskslovenska.se, velik pomen. Veliko mislim na našo drugo generacijo, na naše otroke, ki so se postali še bolj Švedi, vendar vem, da hočejo ohraniti stik s Slovenijo. Ko otroci odrastejo in dobijo svoje otroke, se nekako zopet na novo prebudi želja, da spoznajo svoje korenine. Zato resnično verjamem v naše društvo švedsko-slovenskega prijateljstva. V okviru društva nam je uspelo organizirati poučevanje slovenščine za odrasle, odziv na to pa je bil velik. Tudi za poučevanje otrok je velik interes in premišljujemo, kako bomo poskrbeli za to. Nase društvo ima prihodnost, kar nam je potrdil tudi Slovenski festival v mesecu maju tukaj v Stockholmu. Namen je bil prikazati našo malo Slovenijo in njeno bogato kulturo, kar nam je tudi uspelo. Najboljše stike s švedsko publiko smo dosegli ob nastopanju folklorne skupine s plesom in petjem na prostem na trgih. Ljudje so z zanimanjem opazovali poskočen ples in glasbo ter se pogovarjali z nami. Vsi, ki so že kdaj prej obiskali našo deželo, so bili zelo pozitivni. Mnogim drugim pa smo Slovenijo predstavili z zemljevidom in fotografijami, in upam si trditi, da jo bodo kar kmalu obiskali. Da smo dosegli, kar smo nameravali, lahko preberete tudi v reviji Moja Slovenija, ki veliko piše o našem festivalu. Članek najdete na spletni strani (pa tudi v našem glasilu, op. ur.): www. moj a.slovenij a. net Uspelo nam je najti šole na Švedskem in v Sloveniji, ki sodelujejo med seboj in upamo, da tudi to prispeva k prijateljstvu med našima državama. Radi bi, da se nase mlade generacije seznanijo in gojijo skupne interese. Pred kratkim se je Slovenija predstavila v Stockholmu tudi s turizmom in kulinaričnimi dobrotami, Nismo poskusili zgolj pršuta in kranjske klobase, postregli so nam tudi vaniljev sladoled, na katerem je bilo politega malo bučnega olja. Od zdaj naprej to sladico priporočam vsem nam, bodisi Slovencem ali Švedom. Najprej me sicer čudno pogledajo, potem pa jo poskusijo. Prav zares so vsi do zdaj to nenavadno kombinacijo tudi pohvalili. Treba bo uvoziti bučno olje ali pa odpreti slovensko slaščičarno v Stockholmu. Zamisli je veliko, skupaj pa jih moramo uresničiti. Jerico je zanimalo, kdo je po mojem mnenju tu v Stockholmu najbolj zaveden Slovenec. Ni mi treba veliko misliti. Po moje je to na vsak način Lojze Hribar. Ne samo, da je zaveden, tudi veliko ve o naši domovini in vedno najde kako pot, da svetuje in odgovarja na naša vprašanja. V veliko pomoč nam je tudi v našem društvu. Med Slovenkami pa si Ti, Jerica, tista, ki imaš največ zavednosti v sebi, saj si to dokazala tudi s tem, da ti je uspelo švedske pevske zbore naučiti slovensko pesem. Mlada si in polna energije. Ostani taka. Tudi jaz poskušam na vse načine ohraniti svojo slovensko kri. Po že skoraj 45 letih tukaj, torej 44 let več, kot sem nameravala ostati, sem ponosna na Slovenijo in res želim, da vsi okrog mene to razumejo in spoštujejo. Arhitektura mi leži najbolj pri srcu, zato bom opisala švedskega arhitekta, ki ga ravno Sedaj najbolj občudujem. To je Gunnar Asplund, ki je med drugim projektiral Stadsbiblioteket - Mestno knjižnico v Stockholmu, pa tudi Skogskyrkogarden -pokopališče v južnem delu Stockholma. Živel je v istem obdobju kot naš slavni arhitekt Jože Plečnik, ki je istočasno naredil načrte za Narodno in univerzitetno knjižnico (NUK) in pokopališče Žale v Ljubljani. Ta dva velika moža sta se poznala, si dopisovala in drug drugega občudovala. Oba sta svetovno znana in priznana arhitekta. Vsak ima svoj slog, načrtovala in gradila pa sta istočasno, kar je zares zanimivo. Stanujem blizu Mestne knjižnice v Stockholmu in večkrat sem v njej, ali pa sedim v parku, ki spada k zgradbi in ga je tudi oblikoval arhitekt Asplund. Čas imam opazovati detajle in vsakokrat opazim kaj novega. Asplund je narisal tudi vso opremo za to slavno knjižnico, tako kot je Plecnik risal opremo za knjižnico v Ljubljani. Arhitekti so bili takrat bolj vsestranski, kot smo mi danes. Akvarelni kolaž »Zbor tulipanov« umetnice Sumiko Kiyohara je slika, ki mi je sedaj najljubša. Visi v moji dnevni sobi, zdi pa se, da na njej tulipani pojejo in plešejo, kar mi je v veliko veselje vsak večer. Ko sem bila lani na razstavi Sumikinih akvarelov na temo tulipanov, sem v istem hipu razumela, da moram to umetnino kupiti. Slovenska narodna pesem me je spremljala vso mojo mladost. Še posebej oče je rad in lepo pel, najraje gorenjske pesmi. Potem so še posebno v študentskih letih naši fantje na fakulteti prepevali vedno, kadar je bila priložnost. Vsakokrat, ko sem pozneje prišla iz Švedske domov na dopust in srečala svoje kolege, je bila ta njihova pesem zame še lepša kot v časih, ko sem živela v Ljubljani. Kdo je torej ta Stanislava? Vem le to, in tako so mi rekli tudi doma: Trmasta je in ve, kaj hoče, nima jo smisla prepričevati v kaj drugega. Nekaj od tega je najbrž res. Če sem se odločila za neko stvar, mi je po navadi uspelo tudi uresničiti. Vem, kaj hočem, ne vdam se kar hitro, zagovarjam tisto, v kar verjamem, pa četudi za mene ni vedno koristno. Pravzaprav pa naj to, kakšne lastnosti imam, ocenijo in povedo drugi, ki me poznajo. Intervju izvedla: Jerica Bukovec Fotografije na naslednji strani poslala: Jerica Bukovec I samtal med Ambassadoren Nace och Cenka, Stockholm Farstabibliotek Folklore, Stureplan Intervju s Sanno Kolar Trener Miran vzpodbuja dekleta pri ogrevanju Sanna je stara 14 let, živi v Stockholmu in že precej let trenira v klubu Enskede IF. Zakaj si se odločila ravno za nogomet? - Poskusila sem ga igrati in bila navdušena, zato sem nadaljevala. Tudi oče me je vprašal, če mislim resno, in tako je ostalo pri tem. v Ze drugo leto Gothia Cup? - V Gothia Cupu lahko sodelujemo že od 12. leta naprej, v ekipi pa je enajst igralk. Prva tekma je bila med Mullsjö IF in Enskede IF, rezultat 1-4. Druga tekma z Norvežankami, Hanger FK in Enskede IF, rezultat 0-5. Treja tekma med klubom Kungälvs FF in Enskede IF, rezultat 0-3. v _ Četrta tekma med Nemkami TSV Buehholz in Enskede IF, rezultat 0-7. Peto tekmo smo izgubile s 3-1 proti Sandakerusu. Na obrazih utrujenih deklet so se videle solze in razočaranje, toda že takoj so se odločile, da drugo leto spet pridejo v Göteborg. Kaj delate po tekmah in v prostem času? - S trenerji potekajo pogovori o tekmah in priprave, nato pa proste aktivnosti. Drugače je bilo le po zadnji tekmi, ko smo odšle v šolo, se preoblekle in se 35 odpeljale v mesto. Na Hedenu smo navijale za igralce, ki so tam igrali. Tudi zabaviščni park Liseberg je bil deležen obiska nekaterih. Diskoteka smo tudi obiskale, saj je bilo srečanje z drugimi igralci pozitivno. Organizatorji v diskoteki so zelo strogi, tako da v samem prostoru niso dovoljene ne alkoholne pijače ne mamila. Do sedaj s tem še niso imeli težav. Sanna Kolar z babico Kaj počnete preostali del leta? - Tekmujemo in treniramo. Poleti gremo po navadi na nogometni tabor, ki je bil letos na Gotlandu. Sannin oče Miran je pomočnik trenerja (ti so namreč trije), saj gre za veliko odgovornost, ko je treba dekleta voziti na treninge in tekmovanja. Miran se je odločil za pomočnika zato, ker je prejšnji že po nekaj treningih odstopil. Sanno nič ne moti, da je oče včasih ostrejši in mogoče od nje zahteva še malo več. Klub Enskede IF deluje v Stockholmu in ima več nogometnih sekcij. Tudi fantje in dekleta so različne starosti. Iskati morajo sponzorje, ki pomagajo pri financiranju kluba, saj tabori in tekmovanja stanejo in bi drugače vse plačevali iz lastnih sredstev. Sanna je po končanem tekmovanju ostala v Göteborgu, kjer smo si malce ogledali Göteborg in tudi Liseberg. Tukaj gre za veliko ljubezen in zavest do tega športa, saj gre za prostovoljce. Pripraviti morajo načrte za vsako tekmo, ki so bo odigrala, vse to pa je prostovoljno delo. Zagotovo so zadovoljni, ko je vsega konec. Počitka ni veliko, ker se morajo že pripravljati za naslednje leto. Intervju izvedla: Marija Kolar M OJ KRAJ MIN ORT Slovenija, Ljutomer, 9. avgusta 2008 Ljutomer: Ob 140-letnici prvega tabora slovesno Janša: Ideje "zedinjene Slovenije" bi se morali spominjati večkrat. " Danes sedanjost in prihodnost držimo v svojih rokah, nedavno smo dokazali Evropi in svetu, da se ne bojimo niti večjih in širših izzivov. Biti Slovenec predvsem pomeni hoteti biti Slovenec." Janez Janša v nagovoru zbranim v Ljutomeru zgolj zato, ker je temelj ker je ta identiteta globoko naroda je odvisna predvsem od zgodovino, družbo, človeka in in trajnih spoznanjih." V Ljutomeru je potekala slovesnost ob 140. obletnici prvega tabora, na katerem je 7.000 ljudi podprlo program Zedinjena Slovenija. Slavnostni govornik je bil premier Janez Janša. V svojem nagovoru je poudaril, da tabori pričajo o tedanji državljanski kulturi, ko sta bila presežena kulturni boj ter prepričanje o ekskluzivnosti določene politične mentalitete. Pri tem je zatrdil, da proslave obletnic ne smejo biti uperjene proti nikomur. Janša: Ideje "zedinjene Slovenije" bi se morali spominjati večkrat Predsednik vlade meni, da bi se morali ideje o združeni Sloveniji, ki je stara 160 let, spominjati večkrat: "In to kljub temu, da od preteklosti ni mogoče živeti, vendar pa prav tako ni mogoče polno živeti brez narodne identitete. Ne nacionalne kulture, ampak tudi zato, usidrana v preteklosti. Usoda vsakega tega, če zna trezno presojati lastno svet ter če gradi vrednote na resničnih V petek odkrili kip Radoslava Razlaga Slovesnosti ob visoki obletnici prvega tabora v Ljutomeru potekajo že od začetka leta, ko je bila predstavljena monografija Ljutomer - osrčje Prlekije, z današnjo pa dosegajo vrhunec. V petek se je tako v okviru praznovanja obletnice prvega tabora, na katerem so ljudje zahtevali tudi priznanje slovenščine kot uradnega jezika, končal znanstveni simpozij na to temo. Odkrit je bil doprsni kip pesnika in pisatelja Radoslava Razlaga, na slavnostni seji občinskega sveta Ljutomer pa podeljene občinske nagrade in priznanja. O taborih obširno poročalo domače in tuje časopisje Prirejanje množičnih političnih in kulturnih zborovanj na prostem, ki je na Slovenskem potekalo med letoma 1868 in 1871, je imelo za Slovence velik afirmativen pomen. O taborih je obširno poročalo domače časopisje, pa tudi številni časniki po monarhiji, predvsem osrednji dunajski. Zanimanje zanje se je širilo tudi prek slovenskih nacionalnih meja. Med letoma 1868 in 1871 17 taborov V tistih letih so na slovenskem etničnem ozemlju organizirali 17 taborov; prvi je bil, kot je že omenjeno, pred 140 leti v Ljutomeru. Cesarsko namestništvo v Gradcu je zborovanje sprva prepovedalo, vendar ga je liberalnejši notranji minister pozneje le dovolil. Za predsednika je bil izvoljen doktor Radoslav Razlag, ki je bil tedaj ena osrednjih slovenskih političnih osebnosti in poznejši kranjski deželni glavar. Prvi slovenski tabor je bil mogočna manifestacija prebujanja slovenske nacionalne zavesti in v tem smislu pomemben dogodek v novejši zgodovini našega naroda. Ideja organiziranja taborov češka Ideja taborskega gibanja je v naše kraje prišla s Češkega, kjer so tabore začeli pripravljati maja istega leta. Glavna zahteva na vseh taborih je bila izpolnitev 19. člena ustave, ki je zagotavljal enakopravnost vsem narodom v državi. Večer; Povzetek: A. Budja ZANIMIVOSTI AKTUELLT Barroso pohvalil slovensko predsedstvo Barroso se je Janši zahvalil za dobro opravljeno predsedovanje Uniji. Foto: EPA " O rezultatih bo sodil čas, uspehi, ki smo jih dosegli, pa niso uspehi slovenskega predsedstva, temveč skupni uspehi celotne Unije. " Janez Janša ★ # ★ Slovensko predsedstvo je opravilo izredno delo, je ob koncu zadnjega vrha Unije pod slovenskim vodenjem dejal predsednik Evropske komisije. "Rad bi se iskreno zahvalil premierju Janši in njegovi ekipi, ki so opravili izredno delo - s predanostjo, politično in intelektualno poštenostjo, potrpežljivostjo in profesionalnostjo," je poudaril Jose Manuel Barroso. Poleg tega je predsednik EK-ja spomnil, da je tokratni vrh potekal v zelo napetih razmerah zaradi irskega "ne" na referendumu o Lizbonski pogodbi in zaradi naraščajočih cen hrane in nafte, a je slovensko predsedstvo po njegovih besedah zelo kompetentno opravilo svojo nalogo. Janša: Predsedovanje prineslo dragocene izkušnje Slovenski predsednik vlade Janez Janša pa je zatrdil, da je predsedovanje Sloveniji prineslo dragocene izkušnje. Priznal je, da je za našo državo predstavljalo velik izziv, in dodal, da je to izziv za vsako članico - ne glede na to, ali je majhna ali velika, da pa še posebno to velja za države, ki se pred nalogo, kakršna je predsedovanje, znajdejo prvič. Predsedstvo se je zadnjega pol leta spopadalo s številnimi izzivi, tudi nenačrtovanimi. Med slednjimi je slovenski ministrski predsednik omenil Zahodni Balkan in spomnil, da je Kosovo neodvisnost razglasilo prav v času slovenskega predsedovanja. "EU je skupnost, ki prinaša koristi" Kot posebno velik uspeh je izpostavil dejstvo, da je EU dokazal, da kljub težavam deluje in se odziva na vse težave, da je skupnost, ki prinaša koristi za tiste, ki vanjo še vstopajo in za tiste, ki so že v njej. Ob tej priložnosti se je Janša zahvalil še za podporo in razumevanje s strani EK-ja in služb Sveta EU-ja. Greenpeace: Slovensko predsedovanje komaj zadostno Manj kot Barroso in Janša pa je bila s slovenskim predsedovanjem zadovoljna okolijska organizacija Greenpeace, ki je slovensko delo presodila kot "komaj zadostno". V svojem semestru na čelu EU-ja je Slovenija zagotovila delen napredek na nekaterih velikih okolijskih dosjejih, a je zamudila glavne priložnosti za usmeritev razprave mimo posebnih interesov industrije," so v organizaciji argumentirali svojo slabo oceno slovenskega predsedovanja. Nekaj podatkov - Slovenija Glavno mesto: Ljubljana Prebivalstvo: 2 milijona BDP: 35,21 milijarde $ (21. 500 $ na prebivalca) Jezik: slovenski Vstop v EU: 2004 Denarna enota: evro Površina: 20.640 km2 Vodne površine: 122 km2 Predsednik: Danilo Türk Ministrski predsednik: Janez Janša Časovni pas: SEČ + 1 Državni praznik: 25. junij (dan državnosti) Politični sistem: parlamentarna republika Slovenija leži v osrednji Evropi med Italijo, Avstrijo, Madžarsko in Hrvaško. Tam se srečujejo štiri geografske regije - Alpe, kras, Panonska nižina in Sredozemlje. Slovenski ponos je najvišji vrh Julijskih alp Triglav, visok 2.864 metrov, ki je upodobljen tudi v slovenskem grbu. Slovenija je bila del avstro-ogrske monarhije do njenega razpada pred prvo svetovno vojno. Leta 1918 se je Slovenija s Srbi in Hrvati združila v Kraljevino SHS, ki se je leta 1929 poimenovala v Kraljevino Jugoslavijo. Po drugi svetovni vojni je Slovenija postala ena izmed šestih republik komunistične Jugoslavije, leta 1991 pa se je osamosvojila, kar je povzročilo razpad Jugoslavije. Glavno mesto Ljubljana je bilo ustanovljeno že v časih Rimljanov, njena univerza z več kot 50.000 študenti pa močno oblikuje živahno življenje v prestolnici. Dvodomni slovenski parlament sestavljata državni zbor in državni svet. V državnem zboru sedi 90 poslancev, ki so izvoljeni za štiri leta, državni svet pa ima 40 članov, ki jih za pet let zvoli volilni kolegij. Glavne industrijske panoge so avtomobilska industrija, kemična industrija, elektrotehnika, metalurgija, tekstilna in pohištvena industrija. Pomemben del gospodarstva Slovenije predstaljata kmetijstvo in turizem, saj zaradi svojih naravnih lepot Slovenija pritegne vsako leto več turistov. Ena glavnih turističnih zanimivosti je brez dvoma Postojnska jama. V svetu so najbolj znani Slovenci fizik Jožef Štefan, lingvist Franc Miklošič, arhitekt Jože Plečnik in pesnik France Prešeren, ki je tudi avtor slovenske himne. Na slovensko kuhinjo so močno vplivale sosednje države. Avstrija je zaslužna za zavitek in dunajski zrezek, Italija je čez mejo ponesla svoje testenine, Madžarska pa golaž. Najbolj znana slovenska sladica je potica, priznana pa so tudi mnoga slovenska vina. slovenski tedni 1 Nepopisno veselje ob vrnitvi dobitnikov olimpijskih kolajn: zlatega metalca kladiva Primoža Kozmusa, srebrne plavalke Sare Isakovič in bronastega strelca Rajmonda Debevca Piše: Mitja Robnik Veličastno je bilo v torek zvečer videti okolico pred glavno stavbo letališča Jožeta Pučnika, kamor so prispeli trije junaki olimpijskih Isakovič in Rajmond ko so navduševali olimpijskih medalj. Koz- mus. Postavni igrah osvojil prvo iger v Pekingu - Primož Kozmus, Sara Debevec. Nekateri so se spomnili časov, nogometaši, zdaj navdušujejo dobitniki Največ pozornosti je pritegnil Primož Brežičan je na 26. poletnih olimpijskih atletsko zlato kolajno za Slovenijo, saj je svoje kladivo »zalučal« najdlje od vseh tekmecev. Na letališču Jožeta Pučnika so ga pričakale ogromna množica ljudi, godba in mažoretke. Navdušeno občinstvo je vzklikalo ime slovenskega heroja, še preden je ta vstopil pred njih, ko so ga le dočakali, pa je celotno letališče bilo na nogah. Nato so mu pripravili še sprejem v Brežicah, kjer je zabava trajala dolgo, dolgo _ Tudi Rajmonda Debevca so še čakali sprejemi. Najbolj vesel je bil vrnitve k družini, ki ga je nestrpno čakala. Bronasta medalja ima za njegovo družino zlat sijaj. Še najmanj pa bo ob osvojeni medalji lahko uživala Isakovičeva. Odločila se je za študij v ZDA in je že začela pakirati kovčke za nedeljsko pot čez Atlantski ocean. Tam bo, upajmo, še napredovala in nas razveseljevala na naslednjih velikih tekmo- vanjih. Upajmo, da nas bodo naše judoistke. Bronasto kolajno je v kategoriji nad 78 kilogramov, navdušila prejšnji petek, ko je v naprej navduševale tudi osvojila Lucija Polavder 23-letna Grižanka je odločilnem dvoboju za kolajno premagala 132 kilogramov težko Na Jung Kim iz Južne Koreje, ki je od naše judoistke težja kar za 44 kilogramov. Luca, kot ji ljubkovalno rečejo, se je v tej kategoriji med bistveno težjimi nasprotnicami dobro znašla. Dobra napoved novih dobrih novic. Olimpijci razvneli slovenska srca Po žilah se jim pretaka modra kri Vir: it 2008 Foto-zgodbe o potomcih evropskih monarhij Danes vladarji evropskih monarhij niso več tako občudovani in v središču pozornosti kot nekoč, a to po večini ne velja za njihove naslednike. Čeprav so monarhije po mnenju prenekaterih preživet družbeni sistem, pa jih v Evropi ostaja še kar nekaj. In če življenje kraljev in kraljic za navadne ljudi ni tako zanimivo, pa to ne velja za njihove potomce - mladi in bogati nasledniki kraljevin in kneževin so hvaležna tema vseh tabloidov. Po večini precej radožive mladenke in mladeniči modre krvi večkrat spravljajo v zadrego svoje »kronane« starše, po drugi strani pa »svojim podložnikom« dajejo vedeti, da so v resnici samo mladi ljudje, ki želijo uživati v življenju. Spet drugi svojim plemenitim staršem ne delajo sramote, ampak jih dostojno zastopajo tako na državniških sprejemih kot tudi v zasebnem življenju. Čeprav je Victoria od svojega brata Carla Philipa starejša slabi dve leti, je do svojega sedmega meseca starosti on veljal za prestolonaslednika. 1. januarja 1980 pa so Švedi sprejeli zakon, ki je uveljavil enakopravnost spolov pri nasledniku prestola. Carl Philip je tako postal zgolj princ, Victoria pa je dobila naziv prestolonaslednice in možnost, da nekoč na prestolu nasledi svojega očeta kralja Carla Gustava XVI. Švedi so nad svojo prestolonaslednico navdušeni, saj je vedno nasmejana, urejena, ne povzroča nobenih škandalov in slovi po svojih diplomatskih sposobnostih. Tudi njen brat je resen, umirjen. Od leta 1998 ima dekle, Emmo Pernald. Foto: EPA Povsem drugače pa je z njuno sestro, princeso Madeleine, ki slovi po tem, da se zna zabavati. Kljub temu pa Madeleine resno in zbrano opravlja vse svoje "kraljevske dolžnosti" in se tako redno kot divjih zabav udeležuje tudi državniških sprejemov. Foto: EPA Danski prestolonaslednik Frederik velja za zglednega državljana in še bolj zglednega družinskega človeka. Ko sta se z Mary Donaldson, rojeno v Avstraliji, leta 2003 poročila, je bila Danska navdušena. Dve leti pozneje se jima je rodil prvi otrok, princ Christian (na Danskem velja, da prestolonaslednika poimenujejo bodisi Christian bodisi Frederik), 21. marca 2007 pa sta dobila še hčerko Isabello Henrietto. Foto: EPA Frederikov mlajši brat Joachim ima za sabo že en propadel zakon s poslovno žensko Alexandro Christino Manley, s katero imata tudi dva otroka, princa Nikolaia, ki se je rodil leta 1999, in tri leta mlajšega Felixa. Ločila sta se leta 2005, le dve leti pozneje pa je Joachim Danski predstavil svojo novo ljubezen, Francozinjo Marie Cavallier. Poročila sta se 24. maja letos. Foto: EPA Norveški nasledil je z "navadno Mette-Marit, ki pripeljala tudi zveze, Mariusa. Norvežani njune prestol bo nekoč princ Haakon. Poročen državljanko" je v zakon sina iz prve Na začetku zveze niso odobravali, Mette-Marit samohranilka, motilo pa 42 jih je tudi, da saj je je bila bila zelo dejavna na rejverski sceni Osla, kar jih je veliko avtomatsko povezovalo z uporabo mamil. Toda Mette-Marit in Haakon sta vztrajala, se leta 2001 poročila in leta 2004 dobila prvega otroka, princeso Ingrid Alexandro. Sverre Magnus se je rodil dobro leto pozneje. Foto: EPA Haakonova mlajša sestra Martha Louise se je leta 2002, prav tako po nasprotovanju javnosti, poročila s piscem Arijem Behnom. Aprila 2003 se jima je rodila prva hčerka Maud Angelica, aprila 2005 pa še druga, Leah Isadora. Marca letos dvora sporočili, da par so z norveškega otroka. Foto: EPA oktobra pričakuje še tretjega Princ Felipe je dolgo časa veljal za zagrizenega samca, zato je Špance že začelo skrbeti, kdaj se bo zresnil. Potem pa je kot strela z jasnega udarila vest, da se je zaročil z nagrajeno novinarko CNN-a, Letizio Ortiz. Po poroki leta 2004, veselju Špancev ni bilo konca -leto pozneje se jima je rodila prva hčerka Leonor, spetembra 2006 pa še princesa Sofia. Ker ima princ Felipe dve hčerki, so se že začeli pogovori, da bi spremenili zakonodajo, po kateri prestol ne pripade prvemu, ampak moškemu potomcu. Foto: EPA Princesi Elena in Cristina, starejši sestri španskega prestolonaslednika, se v javnosti ne pojavljata prav dosti. V zadnjem času se malo več piše o Eleni, ki se po 12 letih zakona in dveh otrokih, Felipeju in Victorii, razhaja s svojim Marichalarjem. Cristina je od leta 1997 poročena Iñakijem Urdangarinom, s katerim imata štiri otroke, Miguela in Irene. Foto: EPA Vir: It 2008 Izbor: možem Jaimejem z rokometašem Juana, Pabla, A. Budja pet finns LIKNANDE ÖDEN som Svetlanas^ läs Svetlana har sökt över 400 jobb Förra varen tog Svetlana Diatchkova lärarexamen pa Malmö högskola. Hon jublade när hon fick beviset. Men sen tog det stopp. Hon har sökt över 400 jobb i nordvästra Skane - utan att fa ett enda svarsbrev. Svetlana Diatchkova oroas av att hon tappar kompetens ju längre tid som gar. För att halla igang engelskan läser hon bland annat New York Times. HELSINGBORG. I nitton ár arbetade Svetlana Diatchkova som lärare i ett samhälle utanför mángmiljonstaden Ekaterinburg i Ryssland. För fem ár sedan flyttade hon och hennes tvá barn 43 till Sverige. Pá rekordkort tid avverkade Svetlana sfi-kursen i svenska. Hon fick uppehállstillstánd och började pá Malmö högskola för att med engelska som huvudämne fá behörighet till läraryrket i Sverige. Hon var mán om att sá fort som möjligt kunna försörja sig själv. I mars 2007 fick hon sitt examensbevis och började söka jobb. - Jag skrev till varenda skola i Helsingborg, Ängelholm, Bástad, allt som var pá pendlingsavstánd. Inte en enda svarade. Sedan dess har Svetlana fortsatt att söka, minst 30 ansökningar i mánaden har hon fátt iväg. Hon har hoppat in pá enstaka vikariat, bland annat pá Drottninghögskolan i Helsingborg, och ger kvällskurser i ryska pá Vuxenskolan i Helsingborg. Men det räcker inte för att ekonomin ska gá ihop. För att öka chanserna till jobb söker Svetlana nu även städarbete, frukostvärdinne-och elevassistentjobb. Hennes svenska är klanderfri, men eftersom hon aldrig kallas till intervju fár hon inte tillfälle att visa det. Varför vet hon inte, men hon har en stark känsla av vad som kan spela in. - Jag är invandrare. Mitt efternamn är konstigt. De är kanske rädda att vi ska ha olika uppfattningar om yrket. En handläggare pá socialkontoret föreslog att Svetlana skulle byta namn. Det vill hon inte, men kanske blir det sá ändá eftersom hon säger sig börja bli desperat. - Men att byta namn kostar pengar som jag inte har. När Svetlana Diatchkova skulle flytta till Sverige avráddes hon av vännerna. De sa att hon bara skulle tvingas ta städjobb, att invandrare inte var mycket värda i Sverige. Svetlana blev arg och försvarade landet som hon hade sá höga tankar om. Under mánga ár var hon regelbundet här för att besöka en brevvän i Bjuv. - Jag tyckte jag hade hela framtiden för mig, en ljusnande framtid! säger hon med ett snett leende. Framtiden i Sverige var inte sá ljus som Svetlana hoppades, och senast i gár morse grät hon en stund när hon tänkte pá att hon kanske máste áka tillbaka till Ekaterinburg. Det är verkligen ingenting hon vill. Känslorna för Sverige har varit starka sedan hon första gángen kom hit. Det var 1989, Gorbatjov hade tagit över och plötsligt fanns en öppning att resa utomlands. Pá tágcentralen i Malmö möttes hon av brevvännen Ingrid med familj. Svetlana beskriver mötet med Sverige som en chock, men i positiv bemärkelse. Levnadsstandarden skilde sig sá enormt frán hur flertalet levde i Ryssland pá den tiden. - Jag minns hur vi kom till Väla och de hade 30-35 sorters korv i kyldisken. Vi hade fortfarande ransonering. Man fick ett kilo kött, tvá tválar och sá vidare... Tillbaka i Ryssland gick Svetlana ur kommunistpartiet som hon varit medlem i under hela sitt liv. - Jag sa att jag inte längre trodde pá kommunismen. Jag hade sett med egna ögon hur man kunde ha det istället. Idag har Svetlana och hennes barn, 13 och 23 ár gamla, byggt upp ett helt liv i Helsingborg. Sonen pratar bättre svenska än ryska. Han har mánga vänner, är med i scouterna, spelar tennis och gitarr. Dottern har flyttat hemifrán och läser i Lund. Svetlana är tillsammans med en helsingborgare. Det enda hon saknar är ett jobb. - Jag och min särbo vill gifta oss, men jag vill vara ekonomiskt självständig innan dess. Det finns sä mänga föreställningar om ryska kvinnor som träffar svenska män. Charlotte Agren charlotte.agren@hd.se 042-489 93 39 Källa: IT 2008 Nägra av vara läsare har säkert upplevt liknande situationer när de har kommit upp sig i vissa yrken. Sä länge en invandrare befinner sig pä samhällets ne^re plan hotar m^an ingen^ först när m^an har läst sig till ett bättre yrke, dä kan man ofta hamna i en sk institutionell diskriminering^ även i Sverige Berätta om dina upplevelser! - stina Giftsvampar VAMPAR ar försiktig! Som svampplockare är det viktigt att känna igen vära farligaste iftsvampar. Det är faktiskt inte sä svärt. De arter som stär för de llvarligaste svampförgiftningarna i Sverige är vit flugsvamp, lömsk lugsvamp, toppig giftspindling och gifthätting. Lär dig dem! Om du vill veta mer om vilka svampgifter som finns i olika giftsvampar och vilka symptom de har sä rekommenderar jag att du läser sidorna om svampgifter. Svenskt namn Blek fingersvamp Vetenskapligt namn Ramaria pallida Brun flugsvamp Amanita regalis Djävulssopp Boletus satanas Eldspindling Cortinarius limonius Gallmusseron Tricholoma virgatum Giftchampinjon Agaricus xanthoderma Gifthätting Galerina marginata Giftkremla Russula emetica Gifttrattskivling Clitocybe dealbata Grä bläcksvamp Coprinus atramentarius Gulbandad spindling Cortinarius gentilis Lömsk biskopsmössa Gyromitra ambigua Lömsk flugsvamp Amanita phalloides Orangebrun giftspindling Cortinarius orellanus Panterflugsvamp Amanita pantherina Pluggskivling Paxillus involutus Pärlchampinjon Agaricus praeclaresquamosus Rättikmusseron Tricholoma album Röd flugsvamp Amanita muscaria Stenmurkla Gyromitra esculenta Svavelgul slöjskivling Hypholoma fasciculare Toppig giftspindling Cortinarius rubellus Det bör uppmärksammas att illamäende och magsymptom efter en svampmältid inte alltid tyder pä en svampförgiftning. Matsvamp är en färskvara och ska tas om hand fortast möjligt efter en svamputflykt. Svampar angrips lätt av bakterier, och kan precis som andra angripna livsmedel orsaka matförgiftning. Mänga människor insjuknar varje är efter förtäring av gammal eller felaktigt behandlad matsvamp. Är du tveksam om du ätit en matsvamp eller inte, ska du kontakta giftinformationscentralen eller närmaste sjukhus. Om det finns svamprens eller matrester kvar är det viktigt att du spar detta för senare artbestämning av en svamkunnig person. Inträder symptom i form av illamäende och kräkningar inom nägra fä timmar efter en svampmältid, sä kan det vara ett tecken pä en lindrig svampförgiftning orsakad av mag-tarm-retande gifter. De allvarligare svampförgiftningarna visar ofta symptom först efter 8-24 timmar efter förtäringen (ibland tidigare). Framkalla kräkning. Ett beprövat sätt är att föra ned tva fingrar i svalget och röra pä fingertopparna tills kräkningen kommer. Tillför rikligt med medicinskt kol (25-50 gram för vuxna, 10-25 gram för barn). Medicinskt kol binder sig i magsäcken till en mängd olika gifter och förhindrar därigenom att ämnena tas upp i kroppen. Pä apoteken finns medicinskt kol att köpa receptfritt i form av färdiga lösningar eller pulver som spädes i vatten. Vid misstänkt svampförgiftning ring Giftinformationscentralen: • 112 - (SOS Alarm) vid akuta förgiftningstillbud. • 08-33 12 31 - för upplysningar och förfrägningar. Källa: HD; IT 2008 Ny bok Nova knjiga 2008 Siovenska informativna GLASILD - zbDrnik,^^|dve knjigi: Slovenska InformationsbiadEt tva och 1 in 2. del böcker - samiingsvolym, del 1 Redigerad av Uredila in založila / Augustina Budja Landskrona VASA PISMA ERA BRE Z drugačnimi očmi gledati na zdravnike, specialiste, drugo medicinsko osebje in uslužbence v raznih uradih, tudi davčnem ^ V življenju pridejo leta in pride čas, ko je s teboj naenkrat vse narobe in ko moraš obiskati različne zdravnike, specialiste pa tudi urade. Pravimo, da je pri nas v Sloveniji vse zanič! Priznam, da sem tudi sama tako naravnana, da največkrat raje pokritiziram, kot da bi se spomnila tudi česa lepega in pohvalila. Tu pridemo do svojih deviacij, ki jih ljudje včasih uprizarjamo tudi za prazen nič. Pač udrihamo brez izjem, nekdo mora biti grešni kozel! A izjeme so, takšne in drugačne. Slovenska populacija besni nad Ministrstvom za zdravstvo, ker v zdravstvu dovoljuje privatno prakso s koncesijami. Obenem se tudi jezi nad dolgimi čakalnimi vrstami, na čakalni čas v ambulantah, tu in tam tudi na neljubeznivosti zdravstvenega osebja, nad raznimi napakami celo s smrtnimi primeri itd. Torej je v večini primerov predvsem zdravstvo ničvredno ^ politika tako in tako ^ šolska zakonodaja gre v napačno smer _ davčna je tako ali tako le pogoltna, neljubezniva, okrutna ^ tajkuni so naenkrat izplavali od nekje ^ in tako bi lahko bentili v nedogled! Potem pa sem se nekega dne usedla in zavrtela filme svojih različnih preteklih osebnih doživetij in izkušenj ter si rekla: »presneta kokoš, pa saj ni bilo vse tako slabo!« No, nekaj že, a v misli mi naenkrat priplavajo na površino spomini in omembe vredni dogodki - takšni za pohvalo! Dogodki, ki sem jih doživela in jih doživljam na svoji lastni koži in si rečem: zakaj pa o njih nikoli nič ne napišem?! Odločim se, da le v enem primeru res ne morem tudi mimo slabega. Slučajno sem morala v pičlih dveh letih obiskati od očesne zdravnice, do pulmologa, kardiologa, dermatologa, internista, nevrologa, otorinolaringologa, rentgenologa, zobozdravnika, psihologa, psihiatra, plastičnega kirurga, kirurga (z operacijo) v UKC Ljubljana, kjer sem se seveda ob operaciji srečala tudi z drugim zdravstvenim osebjem. Nekaj je bilo zasebnikov s koncesijami, drugi pa niso bili, toda pri vseh sem naletela na neverjetno lep in profesionalen odnos. Nisem čakala dolgo, zame so si vzeli čas in počutila sem se pomembna in skrbno »obdelana«. Tako se mi je torej zgodilo pri zgoraj omenjenih (v Ljubljani in Mariboru), toda v Mariboru pa le v enem primeru ne (tudi pri nekaj neomenjenih). Meje so tanke in zabrisane - zaradi strahu pacientov, tudi mojega strahu, čeprav mi je žal, zakaj nekoč nekoga nisem poslala v »tri krasne«! Ne bi rada spuščala v podrobnosti, ker smo spet tam: pri (ne)pravici izraziti in napisati svoje mišljenje oz. pritožbe. V začaranem krogu svobode govora smo, ki bi lahko imelo občutne posledice. Aroganca nekaterih oseb, specialistov po stroki, presega vse mere civiliziranega obnašanja, obravnavajo me kot ovco, ki ni vredna, da se ji pojasni njen resnični problem (saj tako ali tako nič ne razume), ob grobem načinu izražanja se počutim kot breztelesni »nič« in doma potem prejočem nekaj ur od razočaranja, jeze in besa. Nad menoj se je naredilo tudi nekaj napak, ki mi povzročijo nepotrebne bolečine in trpljenje. Tako se je dogajalo meni, ki sem sicer energična in jezična, kako se dogaja šele drugim?! Na misel mi pride naslov iz nekega časopisa: »Nova mariborska medicinska fakulteta - stavba bo lepotica!« Ob tem se vprašam, ali bodo na tej fakulteti dodali še predmet »etično in civilizirano obnašanje do pacientov«? Bilo bi priporočljivo in »lepotici« primerno, kajne? Pa še nekaj o moji splošni zdravnici, na srečo je ambulanta v bližini mojega doma. Veliko splošnih zdravnikov sem obšla v času svojega bivanja v tujini, toda na kaj takega zares nikoli nisem naletela. Čas obiska naročim po telefonu, če pa želim naročiti tudi kak recept, ga lahko dvignem tudi že čez dobro uro. Večkrat se moram osebno pogovoriti po telefonu z zdravnico, ona pa me nikoli ne zavrne in si vedno vzame čas. Ob obisku ambulante sedim nekaj minut, čakalnica je brez gneče, pred menoj sta morda dva, trije ali štirje pacienti, vse je lepo urejeno. Lahko bi rekla, da je opremljeno z ljubeznijo, sestre so uslužne; včasih odpre steklena vrata v čakalnico moja zdravnica, z mojim kartonom v rokah in me pokliče v ordinacij o s prijaznim obrazom in nasmehom: »Izvolite!«. Obravnava me kulturno, kot ČLOVEKA, bolnika, ki so mu že težave, ki jih ima, čisto odveč. Takoj mi malo odleže in domov se, kljub raznim zdravstvenim težavam, vrnem kar nekam boljše volje in zadovoljna. Toda človek ima pač izkušnje tudi z drugimi, npr. z raznimi uradi, od občine in različnih upravnih enot, odvetnikov, trgovcev itd. Ustavila se bom pri DAVČNEM URADU MARIBOR. Zgodilo se je pred kratkim. Četrtek, dež lije, sama sem bila nervozna in s poškodovano nogo bentim pred uradom ob srečanju z nekim znancem, ker tega dne niso uradne ure. Pride mimo gospod - po videzu sodeč je bil poslovnež - in vpraša: »Gospa kaj je narobe, zakaj se razburjate?«. Pojasnim, da sem slišala, da je pač danes za neke zadeve zadnji dan in da bi rada le neko malo pojasnilo v zvezi s pokojnino iz tujine ter da jutri, v petek, ne morem spet hoditi sem tako poškodovana in v takem vremenu. »Pridite z menoj«, reče in vstopi v stavbo davčnega urada ter me z dvigalom popelje na četrto nadstropje. Predstavi se kot direktor, imena sploh nisem več slišala in v glavi se mi je kar zavrtelo. Z uslužbenko pregledata moje dokumente, mi svetujeta, nato se ljubeznivo poslovimo. Čez dva dni dobim na dom še pisno pojasnilo, spet se zahvalim preko elektronske pošte, v mojih mislih pa še kar ostaja pojasnilo direktorja: »Sem oseba, ki želi in zahteva, da z davčnimi zavezanci tako ravnajo vsi moji zaposleni. Žal pa se v naših številnih postopkih in komunikacijah z davčnimi zavezanci kdaj zgodi tudi obratno, tako, da kakšen davčni zavezanec izrazi nezadovoljstvo nad našim delom in to (tudi v medijih) posploši na celoten davčni urad Maribor ali vso davčno upravo. Iz tega razloga bi nam bilo v zadovoljstvo in veliko spodbudo, če bi se na ta način kdaj v javnosti prikazala tudi druga (prava) slika našega dela in odnosa z davčnimi zavezanci.« Naj po tej poti izrazim zahvalo gospodu direktorju Davčnega urada Maribor in vsem zgoraj omenjenim v zdravstvu, čeprav neimenovanim. Kdo je med pohvale vrednimi in kdo ne, pa tako in tako vsi sami vedo. Stanka Gregorič, Maribor Počitniška razmiš^^anjg Naučimo se opažati lepote okrog sebe Največkrat jemljemo stvari in ijudi v naši bližini za samoumevne, pozabimo biti hvaležni, da živimo, kjer živimo in imamo prijatelje, ki Jih imamo. Zadovoljitev na treh pomembnih življenjskih področjih kot so: ljubezen, osebni ali poslovni uspeh in telesno počutje bomo lažje dosegli z vztrajnostjo in lagodno voljo. Sledi nekaj nasvetov: - Za ljudi, ki s(m)o črnogledi, godrnjavi in jim ni nič po godu, je pomembno, da si naredijo spisek vsaj desetih oseb, ki jim bogatijo življenje. Nanje naj pomislijo vsak dan in tako preusmerijo svoje gledanje na pozitivne stvari v življenju. - Ljudi in dogodke v svoji okolici jemljimo takšne, kot so. Ne razvrščajmo jih in ne obsojajmo, poskušajmo jih razumeti. Tudi sebe ne obsojajmo in si ne očitajmo stvari, ki jih ne moremo več popraviti. Ko bomo uspeli s tem, da ne bomo več obsojali in ocenjevali drugih in niti sebe ne, se bomo znebili moreče teže, ki nam sicer po nepotrebnem greni življenje. - Poskušajmo najti nek primeren konjiček, ki nam bo všeč in nas bo zaposlil v prostem času. Najsi bo to športna, kulturna, kulinarična ali druga dejavnost -vse je boljše kot nič. To nam bo bogatilo tudi jesenske dni našega življenja. - Najdimo si notranji mir s pomočjo meditacije. Nekaterim je to molitev, samota ali zgolj dejstvo »biti«. Z meditacijo dosežemo pot do sebe in do življenjskih ciljev. Našli bomo notranji mir in se naučili nadzorovati misli. - Pred odločitvami moramo upoštevati tudi svoj čas in trud. Odločajmo se za najpreprostejše rešitve, ki so največkrat tudi najboljše. v - Če bomo že zjutraj razmišljali pozitivno, nam bo v duši ves dan lažje; zmogljivejši bomo in mirnejši, skratka - bolj zadovoljni. Spoznavanje nove kulture v tujem okolju Besedno zvezo kulturni šok uporabljamo pri telesnem in duševnem nelagodju, ki jih občutimo ob stiku z novo, tujo kulturo. Nadvse pomembno je, da se potrudimo seznaniti s to novo kulturo ter sami sebi omogočimo osnovno sporazumevanje v lokalnem jeziku. V v našem primeru gre za švedsko okolje in švedski jezik. Mnogi smo na Švedskem že več kot polovico svojega življenja, pa se še vedno pojavljajo vprašanja v zvezi s priseljenstvom. Tudi sama večkrat razmišljam o svojem položaju priseljenke, zato želim svoja razmišljanja podeliti tudi z vami. Sprva se dogaja, da nas novo okolje prevzame, vzbuja radovednost in tudi začudenost. Tudi meni se je to dogajalo, vendar je od takrat minilo že dobrih v 40 let. Ze dolgo pa se mi dogaja podobno tudi takrat, ko se občasno vračam v Slovenijo. Sprva sem menila, da sem dvokulturna, zdaj pa večkrat občutim, da ne spadam ne sem ne tja. Kultura ni nekaj statičnega, ampak se spreminja skozi čas pod vplivom ljudskih običajev in navad. Tako se je tudi kultura na v Švedskem v toku dolgih desetletij spremenila, enako velja za Slovenijo. Jaz pa sem le popotnik, ki išče svoje mesto tu in tam. Gusti Budja VICI Vitsar Bernardijevo povabilo na PIKNIK Za piknik me je kolega prosil, da mu pomagam pri organizaciji - in sicer, kozarce Potrudil najboljši na koncu okregan! da za sem moči zrihtam družbo! se po --ampak lahko spije samo en kozarec sem bil zelo Kolega z mojo izbiro nekako ni bil zadovoljen! Čudno - pa tako sem se potrudil!!! Res pa je, da mi je pred piknikom povedal, da vsak povabljeni alko-pijače..... Peter Bernardi: IT 24. Hos psykiatrikern. Den stackars kvinnan berättade om sina bekymmer för sin psykiatrier. - Jag tog min son och grannflickan pä bar gärning, förklarade hon. De höll pä att undersöka varandra, och de hade tagit av sig alla kläderna. - Näja, sade psykiatrikern, det är väl ändä inte sä ovanligt. Barn gör sänt ibland, det är fullt normalt och inget att bli sä upprörd över. - Ni kan säga vad ni vill, sa kvinnan, men jag ÄR upprörd, och det är min sonhustru ocksä! 25. Orsaken till det onda. En man kommer in hos doktorn: - Snälla doktorn, hjälp mig. Det gör ont när jag gör sä här, säger han och pekar pä sin näsa. Det gör ocksä ont när jag gör sä här, säger han och pekar pä sin vänstra armbäge. Och det gör ont när jag gör sä här, säger han och pekar pä sin mage. - Aha, säger doktorn, jag vet vad det är! Du har brutit fingret! 26. Rätt diagnos? - Innan jag kom hit, doktorn, sä har jag varit hos flera andra läkare, och de ställde en helt annan diagnos än ni. - Det kan hända, men obduktionen kommer att visa att jag har rätt. Recept Tanek kruh - Plattbrčd Zelo enostaven in dober tanek kruh, ki ga lahko nahitro pripravimo. Kruh pečemo v ponvi za palačinke na štedilniku. (Žlička = kavna žlica; žlica jedilna žlica) Potrebujemo: Količina: 15 kruhov 2 žlički kruhovih začimb (zmleti, sladki janež, kumna) 2 žlički soli 2 žlički bikarbonata 5 dl kislega mleka ^ dl svetlega sirupa za peko kruha (ali 3 žlice sladkorja) Cca 1 ^ l ržene moke Pšenična moka za mokanje pri razvaljanju testa Priprava: 1. Zamešaj vse sestavine v testo. Razdeli testo v 15-20 kosov in jih oblikuj v hlebčke. 2. Razvaljaj vsak hlebček v obliki palačinke (da pokriva dno ponve), uporabi belo moko. Narezljaj kruhke na površini ali jih razvaljaj z nazobčanim valjerjem, da preprečiš mehurčke pri pečenju. 3. Peci nekaj minut na vsaki strani v suhi in vroči ponvi. 4. Pusti, da se kruhki ohladijo na mrežici, preden jih zložiš drug na drugega v prtičku. 5. Kruhki so najbolj okusni sveži, vendar jih gre tudi zamrzniti. Slovenski olimpijski dobitniki medalj - od bronaste, srebrnih in zlate 2008