19. Številka Dtlme Uhaja vsak peta* g datumom naaladajeca dna. — Naročnina aa ewo Uto X 24 —. ta pol leto X 12*-, ta Četrt lata K 9*—. Poeatnetna Kertika 40tUl naročnina a tnoaamatve aoraamarno rad. Mfljatva na arodniitre to apni volitve IrlaMJnnn, ielanbmveva ■llaa Mav. d O. aadata. Totofoa It m PavSalnl Vranko v drSavI SHS. V Ljubljani dne 8. maja 1920. Vn leto Rokoplai aa ne vračajo. — Inserati aa zaračunavajo^ milimeter vrstica in sicer pri enkratni objavi po 8$ vinarja, ori trikratni po 80 vinarja, pri šestkratni po 75 vin., pri celo letnih objavah po 70 vin. za vsakokrat — Za razne aaveitd. stann mm vrstica vin. — Heklam. so poit-nino prosta. — Nofronkira-na pisma s« nc sprejemajo. Poziv. T ozirom na dorodke z dne 24. aprila 1920 na Zaloški cesti v Ljubljani, Je pokrajinska strokovna komisija za Sloveti Ho v Ljubljani izdala proglas, da Ima organizirano delavstvo dna 1. maja delati, zaslužek tetra dneva pa odračunatl za fond, Id ga ustanavlja pokrajinska strokovna komisija za Slovenijo v Ljubljani za podpiranje vdov in sirot po žrtvah delavske Solidarnosti. Tovariši, sodrutrl! Padli tovariši so v resnici žrtve solidarnosti, žrtve samozatajevanja, žrtve proletaske stvari, proletarske zvestobe. Dolžnost nnm veleva, da ohranimo ter Izkažemo čut proletarske solidarnosti in zvestobe do svežih grobov na ta način, da vsaj za silo preskrbimo vdove in sirote po onih, ki so prelili za proletarsko stvar ivojo srčno kri. Kopica revnih vdov tn že večja kopica popolnoma nepreskrbljenih sirot se zvija v boli In plače za onimi, ki so Jim skrbeli za vsakdanji kruh. Kruta usoda le to. Solz tem vdovam in sirotam ob taki kruti usodi Zicer ustaviti ne moremo, obvarovat pa Jih moramo lakote, ki Jim je z neusmiljeno roko potrkala na vrata. Dajmo Jim kruhaI Slovenski proleta-rtlat mora smatrati sirote, kojih očetle so bgublll svoje življenje v znamenju delavske solidarnosti in zvestobe do proletarske stvari za svoje. V to svrho Je ustanovita pokrajinska strokovna komisija za Slovenijo sklad za ostale po žrtvah s dne 24. aprOa 1920 ter Jo sklenila pozvati v« zavedno delavstvo žrtvovati v ta sklad svoj enodnevni zaslužek. Tovarižl, delavci in delavke. Ako hočemo v resnici skrbeti za vse prizadete vdove In sirote ter za težko ran lene, skrbeti za vžgejo sirot, tedai mora biti fona dosti jak, da bo pokrajinska strokovna komisija v stanu vrSIti tozadevno svojo prevzeto nalogo tako, da bo v čast slovenskemu proletarijatu. Zato računamo * vso gotovostjo, da sc napravljeni sklep v. polnem obsegu In polni meri izvrši. Zaupniki in odbori vseh krajevnih skupin vseh strokovnih organizacij naj poskrbe, dn se v posameznih obratih, v kolikor se to že ni zgodilo, določi dan. za katerega se celodnevni zaslužek pobere in vpošlje za fond za ostale po žrtvah. V§i tozadevni denarni zneski se morajo pošiljati po položnici »Splošnega kreditnega diuštva v Ljubljani«. Položnice so se v ta namen razposlale. Kjer bi pa položnic manjkalo, naj se jih pgtom dopisnice zahteva pri pokrajinski strokovni komisiji v LJubljanU Sclcnbnrgova ulica 6. (Ivan Tokan). Ako bi se nameraval vposlati nabrani denar potom poštne nakaznice, naj se naslovi istotako na s. Tokana, kj prejeti denar naloži v gori omenjenem denarnem zavodu. Olede rudarjev te železničarjev 5o pokrajinska strokovna komisija sporazumno z obemi tozadevnimi strokovnimi organizacijami določila tekom meseca maja pozneje dan za odračunanje zaslužka tega dne. Zaupniki po obratih v sporazumu a svojimi tovariši oziroma sodelavci tudi lahko naprosilo vodstvo, da ono kolektivna odračuna za vse v obratu vposleno delavstvo zaslužek določenega dneva ter ga izroči glavnemu zaupniku, ki ga potem na gori označeni način vpoilje na določena mesta Vsi nabrani zneski se bodo vsaki te* dem sproti izkazovali v »Delavcu«. Ravnotako se bo pozneje izkazovakfc kako se nabrana sredstva porabijo. Tovariši! Z ustanovitvijo fonda za podpiranje vdov in sirot dokumentiramo srčno našo proletarsko čustvovanje. Dokažemo. da se je dan 24. april 1920 globoko zaril v srco slovenskega prpletarU Jato, kajti ta dan je proletarska kri zapečatila delavsko solidarnost in proletarska zvestobo. Fond za preskrbo vdov in sirot bo poosebljeni spomenik in zgodovinski Čin, ki bo poznejšim, srečnejšim masam delavstva dokazoval požrtvovalnost slovenskega proletarijata v težkih njegovih bojih za socijalno pravičnost Hvaležne pa nam bodo tudi uboge tiralica in njih odi žalosti potrte matere. Na delo! Škandal. Vsemu smo že navajen!: oderušvu, izkoriščanju, veriženju in drugim takim »krepostim« patrijotičnih elementov. Da pa brezobraznost posameznikov te družba sega Sc dal] b nismo verjeli, a vendar Ja temu tako. LISTEK. Ua|Bke misli proletarca. Polna pomlad Je zadihala preko Izpo-Ote narave. In prijel Je naš proletarec za doio, da unostavl nove temelje svojemu obstoju s gorečo na do v boljšo bodočnost Spomnil se Je v tem hipu svoje preteklosti katera mn Je zarisala v obraa krepke poteze dolgotrajnega trpljenja, znake trdega dela. Kolikokrat Je te sijalo nanj ravnotako pomladno sotace, kolik rat Je gledal vso pestrost mlade Vesne — toda svojega sohtea svobode le n dočakal. proletlrčeva pomlad le ni vzklila In na njegovo pot ni še nihče nasul cvetja! Trda, s trnjem in ostrim kamenjem Je posuta njegova pot — S krvjo in potnimi sragami Je olsana naša zgodovina od pamtlveka do danes, ko živimo v nekaki renesansi. Zdi se, da se ie ravno v 20. stoletju pričel odigravat! nov akt proletarskega pokreta, ko zmaguje in stopa na površje živa vera, pravi, cisti sodjallzem. ki zasleduje z vso energijo težnje izkoriščanega elementa. wwna» mase sestradanih bosih in nagib so započele ono silovito gibanje po celi Evropi in Ameriki in tako vzbudile splošno zanimanje. Dobro organizirane kapitalistične družbe so začutile majajoča se tla pod seboj in z neko grozo strmijo v, zanje nepojmljivo in nejasno delavčevo bodočnost. Dobro vedo, da so Um ustvarile nakopičeni kapital le žuljave roke, dobro vedo tudi, da Izmozgane sile morejo dobiti okrepitve, katero pa zamorejo črpati le iz boljše bodočnosti. In ustvariti proletarijatu boljše čase, pomeni propad kapitalizma. A vendar ne more Iti več tako naprej. Upostavltev novega družabnega reda Je življenska potreba vsakega zemljana in eksistenčni pogoj proletarca. Kako kruto se poigravajo današnje nevzdržljive razmere s trpinom. V neznosnem navijanju cen in v podlem kori-stolovstvu je jasno označen peklenski namen uničiti delavstvo, ki vzdržuje a žulji svojih rok državo in sploh ves aparat. Vidimo ostre puščice, ki nas obdajajo krogtnkrog in poznamo sovražnika, ki Jo vsled podpiranja od buržoazije ne samo drzen, ampak naravnost brezvesten. Izsiljujejo nam boj, prisiliti nas hočejo, da napravimo smel Izpod, tod« tega oe borna storili, ker vemo, da bi obviseli na ostett. Pošten! smo in zahtevamo samo to, kan nam predpisuje človečansko pravo. Mi obsojamo prelivanje nedolžne krvi, ker smatramo tu za pojav barbarstva. Trezna mora biti naše mišljenje in Jasne zahteve; ker so pravične. Hudo Jo danes živeti in neznosne sp • razmore. Toda, slutimo, da Je vse tc nekaka predpriprava za oni 1. maj, kg bo dq kosti izmučeni proletarec dvignil z ponosom svojo glavo In pogledal v boljšo bodočnost, v dobo polnega osvobojenja. Da; slutimo, da ni več daleč čas, ko se borna pozdravili na našo Veliko noč. Imamo zavest, da se našim stremljenjem pridružuj« velika večina modemih, ki bodo zastopaK interes proletariata in zagovarjali njegov« težnje povsod, kjor nam nasprotujejo Izkoriščevalci Ljudje smo. ki hočemo živeti i« ki imamo pravico zahtevati od življenja najmanj to. da živimo. Naše oči so obrnjene proti obzorju* kjer žari naša kri in čakamo, da iz te krvi zasije svobodna zarja, da bodo naše pome srag« kot hladilna roza majniškega Jutra; a t NI temu Savno: 'deželna vlada Je regulirala mlevnine pod pogojem, da morajo posestniki mlinov mlinskim delavcem priznati od njihove strokovne organizacije predlagano povišanje plač. Mlevnirta velja za vse mline v Sloveniji Jednako. a glej, pri mlinskm posesniku na Viru pri Domžalah pa imajo tamkaj uposleni delavci skoraj za polovico manjšo plačo kakor na primer v mlinih v Celju. Kranju, Mariboru itd.! Pa nikarte misliti, da pobira dotičnl gospod morda manjšo mlevnino kakor drugi. Kaj pa, če bi deželna vlada tudi v takem slučaju pokazala svojo energijo In stopila takemu hlperoderuhu malce na prste. Dobro bi bilo pokazati, da veljaj pravica za vse enako tudi takrat, ko se gre za nikoli sitega mlinskega posestnika. A ne samo deželna vlada za Slovenijo, Iz koje naredb gotovi gospodje norce brijejo: tudi obrtno nadzorništvo bi prav storilo, če H se nekoliko pobrigalo, kako je z delavnim časom pri dotičnem gospodu. Prišlo bi na sled, dia delavci v 36 urah delalo celih reci in piši 27 url Tako početie mlinskega magnata presega 2e vendar vse meje dopustnosti. j Adalbert Žargl. | Dne 4. maja t L je ob priliki požara na južnem kolodvoru v Ljubljani, smrtno ponesrečil predsednik ljubljanske podružnice lesnih delavcev, sodr. Adalbcn Zargl. Pokojni je bil jako simpatičen In delaven predsednik te podružnice, ter Je užival med lesnimi delavci vsestransko zaupanje, kar je dalo povod, da je bil na zadnjnn občnem zboru izve’jen za pred sednika. Že v tej kratki dobi svojega delovanja v korist in povzdigo društva ie pokazal, da se v njem nismo varali. Pokojni Žargi je bil po poklicu tapetnik, vposlen pri tvrdki I. I. Naglas. Bil je tudi čla*i ognjegascev, v tej lastnosti ga -vanega dne dohitela tragična smrt v dob! 3fl. let. Ponesrečenec zapušča vdovo In tri nepreskrbljene otroke. Nagla in no-srečna smrt našega vrlega sodruga. ki Je sledil le nekaj dni žrtvi proletarske solidarnosti »dr. Ježeku. ki ie bil po po poklicu tudi tapetnik In član našega društva v hladni grob. Na vse, ki smo ju poznali in z njima delali in trpeli, navdaja trpka žalost. Izguba teh dveh naših prijateljev je Žalostna tragedija naše usode. Uživajta drago odkupljeni pokoj. delo. katero sta morala ostaviti, hočemo nadaljevati. Bolni in onemogli delavci pozor! Poverjeništvo za soctjaJno skrb pri deželni vladi za Slovenijo v Ljubljani nam je poslalo naslednje obvestilo: Podpisano poverjeništvo razpolaga s kreditom za podporo bolnim in onemoglim delavcem. Da porabimo ta kredit, vabimo strokovno komisijo, da opozori včlanjene delavce na ta kredit. Upoštevali bomo predvsem bolne delavce na pljučih, za katere bi plačevalo poverjeništvo oskrbne strelke v državnem zdravilišču Topolšica pri Šoštanju. . . Pravilno predvsem z zdravniškim in aSožnim izpričevalom opremljene prošnje Se vložiti pri poverjeništva sa socljalno ikrb v Ljubljani Priporočamo tovarišem, katerim bi 6Do zdravljenje potrebno, da st gori ome- Kovinarjem v razmfšljevanfe. Prva naloga vsake naše strokovne organizacije je vzgajati in izobraževati svoje člane potom diskuzij, sestankov„ shodov, brošur in kar ne smemo nikdar pozabili, potom delavskega časopisja. Vsak delavec, osobito vsak kovinar, s* mora zavedati, da je njega stanovska dolžnost, obiskovati vedno vse prireditvo svoje strokovne organizacije, ako ga že direktno tangirajo ali ne, pazno čltati svoj strokovni list »Delavecc, kajti izobrazba delavstva Je tisto orožje, ki bo delavstvo rešilo sužnosti izpod kapitalističnega lar-ma ter ga privedlo do kočnega cilja, za katerim stremimo že leta in leta. Ne delajmo si iluzij s socijalizaciio obratov Itd., dokler bo celokupno delo v strokovnih organizacijah odvisno le od nekaterih zavednih marljivih sodrugov; članstvo v splošnem bo pa kazalo zanimanje za organizacijo le pri mezdnih gibanlih. Sodrugi kovinarji, bodimo sl odkriti, ter zavedajmo se svoje dolžnosti napram organizaciji, obiskujmo vse njene še tako malenkostne prireditve In videli boste, da uspeh ne bode izostal Druga naloga strokovne organizacije Je izboljševati materilclno stanje svoiim članom. Ta je in mora biti tesno spojema s prvo. kajti dostikrat Je odvisen uspeh mezdnega boja od višine izobrazbe in nastopa delavskih zaupnikov oziroma zastopnikov organizacije. Vsaj to lahko opazujemo dan na dan v neprestanih mezdnih bojih. Osrednje društvo kovinarjev se Je od vsega začetka zavedalo svoje težke naloge. Tako smo danes lahko ponosni na nnSr* 1 organizacijo, potom katere smo doscgtl vsestransko lepe uspehe, seveda se marsikje ni moglo storiti In doseči to. kar le bilo prvotno nameravano, ker so se šele poznele pokazale zapreke. Nahajamo se pa v abnormalnih razmerah, kar nam da misliti, kakšno naj bo naše delo v bodoče. Hiti moramo nadvse previdni, varovatt moramo svolo organizacijo kot punčico svojega očesa Riti moramo vztrajni, stra šitl nas ne sme kak mali neuspeh. Kovinarji. bodimo del močne disciplinirane armade Jugoslovanskega nroletarijnta. Bodimo zavedni in razmotrlvajmo na svolih sestankih, kako okrepiti svojo organizacijo. da bo kos vsem svojim velikim nalogam kakor merdnim bolem, brezposelnosti, katera nam preti letošnle leto na celi črti. Zadrla poročila z Jesenic In dnurod nam to potrlujejo. Merodajni faktorji se že od vsega početka niso brigali za dobrobit delavstva, kllub temu. da so Jih delavski zaupniki vedno opomlniali. Kal torej sto. riti? Odgovor le enostaven, dati bi ga moral vsak organiziran kovinar. Povišati treba dohodke svofl strokovni organizaciji. da bo v stanu plačevati vsem brezposelnim članom, katerih Število ie že danes veliko, brezposelno podporo. Odbor ljubljanske podružnice kovinarjev Je Že dalj časa razmotrlval n tem vprašanju, ter le prišel do zaključka, da Je povlšanle prispevka neizogibna stvar, vsled vedno naraščajoče draginje, oziroma slabe valute. Vse druge strokovne orga-nlzaclle Imajo višje prispevke Vsled tega Je sklenila llublianska podružnica povišati tedenski prispevek z dveh na tri krone, dobro zavedajoč se sedanlega položnla. Sodrugi kovinarji v Sloveniji, pripravimo se, ako že ni nreoozno In premalo. Na Hr-vatskem. v Nemški AvstrlR le prispevek že 5 K. Vsak delavec vendar na seM najbolj čuti. kal se kupi za 2 K. Pred vojno smo plačevali skoro en četrt svojega dnevnega zaslužka, ko «1 bfla predvidna Brezposelnost l dr„ v «e%J ptaCufemf kljub slabi valuti komaj ta kar v pol ur« zaslužimo. Sodrugi v provinci, nutmift« Uujte o tem takoj, dokler Se ni prepozna in prišli bodel« do istega zaključka kol ljubljanski kovinarji. Treba Je malo razumevanja. trdne volje, socialistične zavesti in upoštevati duh časa in videli boste ra v« no pot ki vodi do zmage. L Sirca. Tobačno delavstvo* Zadnji složni nastop moSkega delavk stva teži našim klerikalcem Se vedno gk>-boko v želodcu. Potrebna bo temeljita operacija preden bodo okrevali. Ker z rasnimi lažmi po njihovem časopisju niso nlfl dosegli, begalo delavstvo v tovarni, da M s štrajkom ni nič doseglo, povemo jim na uho, da bi niti Še danes ne bili izplačani oni poviški od 1, januarja naknadna ako bi ne bilo stavke. Nadalje ie odobreno novo povišanje prejemkov na podlagi zahtev, predložeih ob izbruhu štraika vl strani saveza. Nadalje se le dosegla da se sestavi permanentni odbor Iz zastopnikovi poedlnth organizacij saveza za vsako tovarno posebej, katerega naloga le udelst-vovati. v koliko cene naraščajo, da se t toliko tudi prejemki delavstva zvišujejo. V kratkem pride zastopnik saveza V Ljubljano, kateri bode podal natančna poročila. Zakoni in naredbe. Narcdba poverjenlšva za socialno skrti-stvo o ustanovitvi komlsile za ugotavljanje cen žlvljcnskim potrebščinam In določanje eksistenčnega mlnlma. Clen I. Da se ustvari zanesljiva podstava za sklepanje mezdmb uogodb, veljavnih ra daljšo dobo. se ustanavlja v področju poverjeništva za socijalno skrbstvo posebna komisija, ki Ima nalogo, da ugotavlja cene najvažnejšim življcnskim potrebščinam, določa eksistenčni minimum samcev la družin ter oddaja v teh vprašanjih na zahtevo oblastev in strokovnih organizacij izvedeniško mnenje. Clen 2. Komisija ugotavlja cene za nastopna žlvljenske potrebščine: goveje mesa slanino, mast. pšenično moka krušno moka koruzno moko, pšenični zdrob, koruzni zdrob, fiŽQl, Ječmenček, kaša zeile, repa krompir, čebulo, sladkor, sol. kavo. cikorijo. jajca, mleko. olje. kis, petrolej, drv*, premog, milo. Po potrebi lahko pritegne komisija v svoje območje še druge važna žlvljenske potrebščine. Cene se ugotavljajo ta vsako zadnjo dekado v mesecu, in sicer posamič kakor tudi Povprečno za vit navedene žlvljenske potrebščine. Ako komisila ugotovi da se cene omenjenih življenskih potrebščin v posamea-nlh krajih bistveno razlikujeta Ih mora ugotoviti za te kraje ločena kakor tud! povprečno za vso Slovenija Clen 3L V komisijo pošljejo po enega zasfop* aflea: 1. Odsek ministrstva sa prehrano r, Ljubljani. 2. Vnovčevalnica za fivkio la masi v LJuMJatil 3. Oospodarska zveza v Ljubljani 4 Nakupovalna zadruga v Ljubljani 5. Strokovna komisija v Lfubljanl 6. Jugoslovanska strokovna zveza t Ljubljani Zveza Tnflusfrijcev v EjuflfJanL 8. Poverjeništvo za socialno skrbstvo v LJubllanL Predsednika komisije imenuje pover-leaBtvo za socialno skrbstvo. Komisija sme v gotovih vprašanjih prltezatl specialne Izvedence k sejam. Cten 4. ■r Komisija sklepa z veCTno glasov. OS ■nekem Številu glasov odloča predsednik. Clen 5. Poverjeništvo za socialno skrbstvo vodi vse upravne posle komisije. Pri poverjeništvu se uredi tudi poseben arhiv, •estoječ Iz poročil o fluktuacili cen. Iz dravinjskih tabel in vsakomesečnih ugotovitev eksistenčnega mlnima. Clen 6. Naredba stopi v veljavo s dnem razglasitve. Y Ljubljani, dne 14. aprila 1920. Deželna vlada za Slovenijo. Poverjeništvo za socialno skrbstvo. Povcrlenlk: dr. Gosar s. r. Sirite list „DeiaVec“. Nove oblike delavskih mezd. Gospodarska revolucija, ki gre danes skozi svet. maje temelje kapitalistični družbi. Nastajajo prehodne oblike socijal-nega življenja, ki skušajo vsaj deloma od-vrniri pretečo krizo. Nestalnost denarnega trga in spreminjanje ccn živil in drugih življenskih potrebščin ustvarjajo tudi nove oblike delavskih mezd. Delavski zaslužek naj se spreminja začno s cenami potrebščin in se iim po možnosti prilagodi. Ako pa imamo brzino tega razvoja pred očini, uvidimo šele. kake težkoče nastanejo s tem dejstvom za industrijo, ki zgubi tako trdni remelj za svoio trgovsko kalku-locijo. Se večje ovire pa nastanejo Ptt omh podietjih. ki moralo večkrat prenehati z delom vsled pomanjkanja surovini Treba le delati s krediti, ki postanek) lahko nevarni podjetju. Delavske pogodbe se sklepajo za kratko dobo £—4 mesecev; po preteku tega časa ns jo potrebna temeljita revizija, ki spravi delavske mezde zopet v sklad z gospodar, trgom v tem trmotku. Delavski zaslužek le v primeri a predvojnim časom tako nezadosten, da ne zadostuje, da bi se ž njim preživljala delavčeva družina. Vpeljane so zato dra-ginjske družinske doklade, ki so podjetništvu skrajno neljube. Trdilo namreč, da so nekaj popolnoma neproduktivnega. Ne bomo odgovarjali temu očitku z narodnogospodarskimi razlogi, pripomimo le. da W bila brez teh doklad socHalna kriza neizogibna. Položaj delavstva komplicira v izdatni meri tudi splošna stanovanjska kriza, ter slaba preskrba z oblekami in oburvljo. V tem cziru so razne komisije n. pr. v revirjih trboveljske premogokop. družbe dogntle naravnost šknndaWne razmere. Tu so nakopičeni grehi deset-letli: veliko polje je to. poseiano z mrtva-Ikiml domovi za ljudske mase... NadaHna knrnnlikacHa mezd n^-me ■ lem. da se daje delavstvu zaslužek deloma v živilih, bodisi v ljudskih ku^-tah. ali na potom konzumnih organizacH. He-iavstvu te s tem vsaj deloma odvzeta skrb. da sl išče potrebščine samo, podjetništvu pa « dana trdnejša podlaga računski kalkulaciji... Toda vsa ta obrambna sredstva ne zadrže bližajoče se gospodarja fa> aodialn« krize. K Z. Mezdna gibanja. V tovarni usnja g- Mergenthalerja v Mostah pri Ljubljani se je na podlagi dogovora med zastopnikom Osrednjega društva usnjarjev in sorodnih strok ter posestnikom tovarne uvrstilo pomočnike v dva, pomožne delavce pa v en plačilni razred. Za prvi razred se je določilo K 6, za drugi K 5 in za tretji K 4 plače na uro. Samski delavci imajo prosto stanovanje. Iz strokovne organizacije. Pisarna podružnice Osrednjega društva stavblnsklh delavcev se nahaja začasno v Selenburgovi ulici 6TI. Uradne ure ob sobotah od 5.—7. in ob nedeljah od 8.—1. pop. Vsak član nai se ravna po uradnih urah. Plačevanje prispevkov in vpisnine se plačujeta edino pri podružnici in ne pri Osred. društvu, in sicer ob uradnih urah. Priporočali bi posebno zaupnikom in odbornikom, da hodijo redno po list ..Delavca**; nekaterim bolj oddaljenim ga bomo na dom pošiljali. Kjer je več ljudi skupaj na stavbi, naj pride zaupnik sam poni za vse, da nam ne bodo listi zaostajali v pisarni Odborova seja Ljul!]anske podružnice Osrednjega društva s^vhfmskHi <’•»-lavcev se bo vršila v nedeljo dne 16. t m. ob 9^ uri dopoldne v društvenih prostorih. šelenburgova ulica 6/11. Prosi se gotove in točne udeležbe vseh odbornikov. — Načelnik, Seja zaupnikov Osrednjega društva stavbinskih delavcev se bo vršila v soboto dne 15. t. m. ob 5. uri popoldne v društvenih prostorih, šelenburgova ”'!ca 6MI. Dolžnost vsak:„a zaur>";Vn je, da se seje golovo udeleži. — Načelnik. Tajništvo osrednjega društva IcvNln sorodnih trok prosi vse one funk-cijonarje, ki so z obračuni v zaostaknu, da Jih čimprej vpošljejo. Vobče veljaj načelo: Obračun za vsak mesec posebej se mora poslati centrali sproti vsaj do srede prihodnjega meseca. — Novšak. tajnik. Ljublianska podružnica kovta-rfov sporoča vsem svojim članom, ki še ni«o bili obveščeni o povišanju prispevkov, da Je članarina s l. malem t. J. 13. teden 3 K tedensko in ne več 2 K. kar naj č!?ni vpoštevajo. Centralni odbor osrednjega društva kemičnih delavcev in sorodnih strok poziva vse fukcijonarle krajevnih skupin. Ja najkasneje do 15. maja 19?0 vpošljejo vse zaostale obračune. Nekatere krhlcv-ne skupine so več mesecev z obračuni v zaostanku. Centralni odbor opozarja funkcijonarje dotičnih podružnic na odgovornost. kaj.i, 'e se mesečnih ohrn^ -nov ne pošilja, izgubi članstvo dotičnih podružnic vse svoje pravice in take -o-družnice same pa soodločujočo pravico na prihodnjem rednem občnem zboru 'osrednjega društva, ki se bo vršil v kratkem. V splošnem pa centralni odbor -i-poroča ne le točno vpošiljanje mesečnih obračunov, ampak tudi natančno sestavljanje obračunov. Td naj sodrugi funkcionarji blagohotno vzamejo na znanje, kajti le red In točnost je podlaga pravilnemu gospodarstvu — Centralni odbor. fz stavblnske organizacije. V nMei’o 2. maja se je vršila seja centralnega odbora skupno z odborom ljubljanske podružnice. Na d evnem redu je bilo pred-vprašanje predsedik« In tnlnika. Ker Je sodrug Nachtlgall podal ostavko, smo izvolili soglasno za novega predsednika sodruga Franca Dežmana in za podpredsednika sodr. Možino. Za tajnika osrednjega društva Je enoglasno tevoh^n »odru* 2v*o BoUedrag, U Je U od li marca datje vodil centralne posle. Pisarna društva se nahaja sedaj v Selen-burgovi ulici 6/11, kamor naj se naslavljajo vsa pisma. Podružnice opozarjamo na mesečne obračune, katere naj nemudoma pošljejo. Prihodnja seja Osrednjega odbora se vrši v nedeljo 9. t. m. ob 9. v HI dopoldne v društvenih prostorih. —t Tajnik. Dopisi. Svoječasno je krajevna skupina usnjarjev v Šoštanju sklenila, da se ustanovi sklad v tovarni g. Vošnjaka. iz katerega bodo podpirali obolele delavce in delavke iste firme. V dosego tega gotovo plemenitega namena se steka ves drobiž presegajoči cele krone pri plači v ta sklad. Pričelo se je iz tega sklada tudi izplačevati že podpore. Tovariš Jože Hudobreznik jo zadnjič prejel K 150.—, za kar se tem potom zahvaljuje. Domači pregled. Izkaz o prejetih zneskih za sklad pokrajinske strokovne komisije za Slovenijo v Ljubljani, za ostale po žrtvah z dne ''. aprila 1920: čevljarski mojster v Šiški od-računal 787 K, Ivan Vrhove iz delavnico protez 538 K; mlinski delavci tvrdke Majdič v Kranju 853 K; Miha Basak, Ljubljana. 30 K; Derganc Milan. Ljubljana, 30 kron; delavci tvrdke VVilman v L*">,n'mi, in sicer: Križaj Friderik 50 K, Erjavec Martin 50 K, Božič Pavel 50 K, Podpac Anton 5y K, Sirca Ivan 50 K. Rešek 20 K, Lampič 20 K, sodružica Staretova m sodrug Zupan iz tobačne tovarne v Ljubljani sta odračunala za oddelek strojnih svalčič 293 K. oddelek pakovanih svalčič 198 K, zavijanje zavojev tobaka 317.40 K, rezalnica tobaka 403 K. mizarsko nica 321 K. ključavničarska delavnica 438 kron, pripravljalnica za cigaretni tobak 185 K. oddelek za smodke I. 445 jr 7a smodke II. 202.40 K. splošni oddelek 155 kron, požarni čuvaii 60 K, Matija Mele Ptuj 20 K. Skupno 5562.80 K. Nikljasti drobiž. Vsled ministrskega sklepa z dne Ž7. marca 1920, št. 7218, določena ie avstro-ogrskemu drobižu po 10 in 20 vinarjev iz niklja in pakfonga nasled-nia veljava v prometu: 10vinarski veHa 10 par ali 40 vinarjev ter 20 vinarski 20 par oziroma 80 vinarjev. Belgrajska vlada še vedno ne odstopi. Najbrže čaka, da jo regent sam požene, kakor je svoj čas spodil z ljubljanske deželne vlade slavnega dr. Brejca. Za ministri bodo seveda leteli tudi vsi ljubljanski poverjeniki. Parlament je pred kratkim „ zboroval*. Bilo Je navzočih par ducatov poslancev, vlada jo pa poslala pismo, da se sej ne bo udeleževala več. Tak je klerikalni demokratizem. Žepe sl polnijo, klerikalni poslanci. Vsak ima po 320 K na dan, a to jim še ne zadostuje, zato so predlagali, naj se plače poslancem zvišajo na 400 K dnevno. Na ta način bodo .zaslužili* klerikalni poslanci samo v parlamentu eno četrtino milijona mesečno. Ej, znajo delati za ljudstvo klerikalci, znajo. O volitvah ni čuti ničesar več. Zakaj tudi, kaj bi ne bilo škoda lepih kronio in dinarjev, ki jih vlečejo klerikalni poslanci: po volitvah vse to neha, ker klerikalca seveda nihče več ne bo volil. Bodoča ureditev naše države. Iz Belgrada poročajo, da je dovršen ustavni načrt, po katerem se uredi naša država. Država se razdeli na okrožja (županije), okraje in občine. Pokrajinskih enot bo L BtovaaJJa • Prekmurjem; So drugi | Zadružniki I Viagajta svojo prfforanRo v fsatno hranilnico,11 PoStni čekovni raJun St 10.532. Telefon interurban BL 178. Konsumno društvo za Ljubljano in okolico hranilnem oddelku hranilne vloge Vežje hranilne vloge (nad tisoč kroo), katerih vlagatelji se obvežejo, da dvig-nejo rnn*lcp tx te vlogo Selo po polletni odpovodni dobi, obrostnje po olsllh 47»%. Za varnost hranilnih vlog Jaraftl blagovna zaloga, ld znaSn po pollotnl bilanci okrog 10 milijonov kron, društvena posestva, ld reprezentirajo vrednost nad .■ 2 milijona kron, kakor tudi skladi, rezervni, deležni in dr. l.:...1,:-.. Vloge sprejemalo In Izpiaiulelo vae podrolnlco Konsnmnoga društva z* Ljubljano in oholleo, ki g0: V Spodnji SIKki t Ljnbljtn!; oa Ollneah pri IJubljanl; ▼ Ljubljani: BotaorlSeva ni, Sodna dl., Krakovski naalp; Roina dolina (ob«. Vi6); v Tržiču na Gorenj »kem; na Savi (obč. Jeaonioe) na Gorenjakom; ca Jeaenlcah (pri Perjanu); Koroška Beh Javornik; Borovnica; Radovljica; Kranjika (rora; MojMrona; Colj«; &fttanj; na Koroškem: OoJUnJ. Prevalj*, Uoilca. Crna I., Čraa It., 1‘Ubvk; Maribor; Litijo, Št ljrrr poriblj.ile moja najbolj« prdzknScna In nnloiSno hvaljena tredatva kol: Rrotl poijaklm ralBlra 10*—; za podgana in mili ! 10*-; ca Mnibn K 101-; posebno močna vrata K 20--posebno motna tinktura za ateoiee K 10*—: uničevalen moljev K 10'—; praSek za nSI v obleki In perilu K 0’— In 10 — proti mravljam K 10-— j proti tiScin pri perutnini K 10*— prnSek proli mrčesom K 6’— In IX—; mazilo proti uSem pri ljudeh K 5*— ln 10*—; mazilo za nSi pri ilvlnl K 6 — ln 10*—; tinktura proti mrčesu na sadju la na rol rn ja dl (uslčovnlec rastlin) Im mravljam K 10*—; mesilo proll gurjaui K10-— Pošilja po povzetju zavod za oksport M. Jflnker, Zagreb 6., Petrinjska uL 8. tSJuUt* p A J O DELIČ = £ dragrsljar in ziatar Ijnbljnnn, minerjeva cliea Hov. 4. »vajo zlatarske in dragnljarsko delavnico jj xa nova dola in popravila vsake vrste, kakor ^ tadl W poulatovanj« |n ponrobrovanje Ud. V £ sclogl in>s claialoe in nrobniini\ poroJ»ie pnvlann pn v*»h vaorcib in mcrali, nhao« 1.1 d. j* Knpnje tod] tlalo in arebro tar plainje fj po ncjvlJJIh ooanh ali pa lajnoojava ta novo bliy;c». j* tanaan t tnrtm v mm j* wu» arpfi brano m! svoto 240 leron ob Caen moje bolezni. — Arh Jakob, Trbovlje. Vsem delavcem in delavkam na Separaciji, kakor iz predora UL, Izrekam najtoplejšo zahvalo za nabrano svoto 275 kron. — Komat Ivan, Trbovlje. Vsem darovalcem na Vshodnem okrožju L izrekam najpresrčnejšo zahvalo za nabrani znesek 405 kron za štiri sirote po umrlom Laurič Anton-u. Srčna hvala vsemi — Domski Jože, varuh, Trbovlje. ObvesMEa. Za žepe koledarje 5e nekateri tovariši niso odračunali. Prosimo vse one, ki tetra 5e niso storili da tozadevne račune čim preje poravnaja Kor je založba icp-nih koiedarjej za leto 1920. prejela nekaj neprodanih koledarjev nazaj, so Isti na razpolaga Istotako ima še sodr. Rejc Valenti n. Zelena Jama, pošta Moste pri LjuJ>-Uani, ttull nekaj koledarjev na razpolaga Mod roda J. C. Vnš dopl* je dober. Ob priliki ga bomo porabili. Polzelo. Olede nabiranja denarja za ostale po žrtvah z dne 24. aprila 1920 se ravnajte po navodilih, ki Hh najdete v članku, katerega objavljamo danes pod naslovom »Poziv«. Izdajatelj ln odgovorni urednik IVAN TOKAN TtsVa ,TJBicIlHka tlnkama* v IJnblJra!. Trpite na revmatizmu in glhtlčnlh bolečlniah? Vdrgnjenje s pravim Feller-jevim fluidom je takorekoč dobrodejnoI 0 dvojnalili ali 2 voliki špecijalni steklenici 36 IC Rabite milo - odvajajoče sredstvo? Felierjeve prave Elza-krogljice izvršujejo svojo dolžnosti 6 škatljic 18 K. — Zagorski sok zoj^er kašelj Hi prsno bolo-činc 1 steklenica 6 K. — 2elodcc okrep-čujoča švedska tinktura 1 steklenica 15 K. — Omot in poštnina posebej, a najce-nejp, Hugon V. Fcllnr, Stnbica docja, Dza ir g šL 3.M. Ilrvafcf