Izhaja vsak c str lok UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Trst, Via F. Filzi 10/1., Tel. 28-770 Za Italijo: Gorica, P.zza Vitto-ria 18/II - PoStni predal (casel-la postale) Trst 431. — PoSt. čekovni račun: Trst, it. 11/6464 Poštnina plačana v gotovini NOVI LIST Posamazma &t. 25* Up naročnin A: trimesečna lir 523 - polletna lir 600 - letna lir 1100. — Za Inozemstvo; trimesečna lir 500 - polletna lir 10(10 - letna lir 2000. Oglasi po dogovoru Spedizion* m abb. postale I. sr. ŠT. 106 TRST, PETEK 1. JUNIJA 1956, GORICA LET. V. PO VOLITVAH 27. IN 28. MAJA Prodorna zmaga Slovencev na naši obali Ljudstvo zrelejše kot voditelji - Indipendentistični glasovi in Slovenci Občinske in pokra j inske volitve so pri »kraju in dolžnost Slovencev je, da napravijo politični obračun. Pozornost vsegai našega naroda ravno tako v naših krajih kakor daleč onkraj meja naše domačije je bila v prvi vrsti osredoto-čena na Devin-Nabrežina. In to je razumljivo! Itailijanslkl; nacionalizem je z h og a! iim i podporaani vseli povojnih rimskih »>lad premišljeno in načrtno naseljeval slovensko obalo s tujci, da bi ti domačine potisnili v manjšino ter se polastili oblasti ob našem morju. Kolonizacija je že tolikanj napredovala, dia fco mnogi nacionalisti že pri teh volitvah upali na zmago. Njihove made so se zdele tem bolj upravičene, ker so se ogroženi Slovenci, namesto da bi pri volitvah -enmino in složno nastopili, razcepili v dva nasprotna si tabora. Volitve so bdlle torej zgodovinskega pomena. Tega se je slovensko prebivalstvo tudi zavedalo, množice so čutile, da gre 27. maja v bistvu za to, aili naj Sl o v e.n ec ostane še nadalje g0-spodar v svoji hiši. To je vzrok, zakaj je tudi velika večina n ab reži nabili pristašev Slov. dem. zveze silila voditelje, naj gredo z ostalimi silovendkimi strankami na enotno listo. ZAVEDNO LJUDSTVO Da je bilo odvisno od Nabrežincev samih, bi se bilo to tudi zgodilo. Toda v Trstu so bili sklenili drugače. In kako je ljudstvo odgovorilo tržaškim voditeljem in njihovim pomagačem v Nabrežini? Za Listo občinske enotnosti, na ka-te>ri so bili združeni vsi Slovenci razen Agne-Iettovih privržencev, je glasovalo 1576 ljudi, za Terčonovo listo pai le 539. Ker so se Italijani v poslednjem trenutku med seboj Sprli, so dobili pri volitvah le 849 glasov. Slovenska zmaga je potemtakem popolna. Ko je naše zavedno ljudstvo zvedelo za izid volitev, veselja ni hotelo biti Iklraja. Če bi pri razdelitvi sedežev odločal talko zvani proporčni sistem, bi Terčonovi listi pripadali za njenih 539 glasov štirje občinski svetovalci. To 'bi odgovarjalo natančno njeni moči. Pri pogajanjih so druge stranke po* nujalg Slov. dem. zvezi 5 svetovalcev, torej enega več, kot ji po pravici pritiče. Toda Terčon je na uka:z iz Trsta zahteval za svojo skupino začetkoma kar 9 svetovalcev in župana, pozneje se je spustil na 8, roato na 7 in končno pristal pri šestih, od katerih ni več hotel niti za las odnehati. Ker mu druge slktupine niso priznale 2 svetovalcev več, kot mu jih je šlo, je razbil edinost Slovencev na naši ogroženi obali. Te pretirane, nesprejemljive zahteve in ves postopek med pogajanji dokaizujei, da voditelji v Trstu složnega nastopa Slovencev že od vsega početka enostavno niso hoteli. In kakšne so posledice? Terčonova lista ne bo imela po zakonu niti enega občinskega svetovalca. Agnelettova »trdnjava« v Nabrežini se je zrušila in Slov. dem. zveza je popolnoma izločena iz upravnega življenja na naši obali. Zelo nam je žal vseh poštenih in sposobnih pristašev te stranke, toda za to, kar se je zgodilo, naj se zahvalijo svojim voditeljem. EDINO MOŽNO IN PRAVILNO STALIŠČE Sedaj preidimo na volitve v samem Trstu! Ob nasvete, ki jih je dail Novi list svojim bralcem, so se spotikali ravno talko ljudje z leve kot z desne. Kaj smo torej napisali? »Najprej« — smo relklli — »hočemo z vso močjo poudariti načelo, naj vsak Slovenec glasuje v nedeljo svobodno po svoji vesti. Mi nočemo izvajati na nikogar nobenega pritiska!« Kdo se sme nad tem našim pisanjem spotikati? Niti en slovenski glas — smo nadalje poudarili — ne sme biti oddan »nobeni stranki, Ikii je bila na vladi ter sku,pno z Bartoli jem pomagala zapostavljati Slovence. Načelno- jo treba glasovati za liste in, osebe, ki so v najostrejši opoziciji zoper krivično protislovensko vladavino v Trstu in na' Tržaškem, toda pod pogojem, da so na' njih listah tudi narodno zavedni slovenski možje.« Radi bi videli pravega Slovenca, ki si upa to načelo Novega lista izpodbijati! Vsak politični otrok je pa tudi vedel, da preneikateri Slovenci zaradi svojega svetovnega naziranja nočejo glasovati za srp in kladivo in da bodo zato oddali svoje glasove Agneletto vi talkio imenovani Slovenski listi. Kaj je mogel Novi list svetovati tem rojakom? Edino- to, kar je svetoval: »naj ne dajo niti enega preferenčnega glasu niti Josipu Agnelettu niti Teofilu Simčiču((, ker sta oba nasprotna enotnemu nastopu Slovencev v boju za njihov narodni obstanelk. Preferenčne glasove — smo rekli — na j dobe oni kandidati na Slovenski listi, O' katerih smo- vedeli., da priznavajo potrebo- pO' slovenski edinosti v naših ogroženih krajih. Obenem se je nudila edinstvena prilflkla, da se naše ljudstvo teh dveh mož osvobodi. Hoteli bi vedeti, kaj je bilo napačnega v tem nasvetu Novega' lista1. V politični in moralni osamljenosti Sličnega mnenja kot mi so bili tudi voditelji tržaških neodvisnežev. Ko je bila lista »Trst Tržačanom!« ddkončno odbita, je njihov predstavnik Karel ToMoy dal na1 velikem ®bo/rovaiiyu na trgu Perugino svojim pristašem naslednji nasvet: volijo naj str- njeno za stranke, ki so v na j o dlo čnejši opoziciji. Ljudem pa, ki jim versko prepričanje brani glasovati za komuniste, je priporočal, naj podprejo vsaj one liste, na katerih je natiskan znalk »tržaške helebarde«. S temi beseidami je javno pokazal na Slovensko 'listo. Toda to ni še vse! Tik pred volitvami so indipendentisti širili med svoje katoliške pristaše celo posebne letake, v Ikailerih so jih pozivali, naj podprejo namesto demokristjanov Slovensko- listo in dajo preferenčne glasove istim kandidatom, kot je pisal Novi list. Agneletta in Simčiča seveda niso priporočali! Kako naj bi podprli Agneletta, ki je zaporedoma glasoval v mestnem svetu za Bartoli ja, zagrizenega sovražnika Svobodnega ozemlja? Glasovi trž. neodvisnežev so bili pri teh volitvah silno važni, šlo je za 25 db 30 tisoč volivcev, ki so ugibali, kako naj pora-zdele svoje glasove med raizne opoizicion.alne stranke. In res so od njih imele zmaitne koristi skoro vse opozicionailne liste. Komunisti so pridobili okrog 10.000 glasov, Ncnnijev.i socialisti 7 tisoč, 2 tisoč celo socialni demokrati, skratka vsi razen — Slovenske liste. Od itisočgl avih mtnožic slovenskih volivcev liste »Trst Tržačanom!« je kljub vsein letakom in pozivom dobila Slov. dem. zveza vsega nekaj borih stotin glasov. Zakaj ? Zaradi tega, iker se je Agnelfe.tto s svojo Bartoliju udinjeno politiko v mestnem svetu nepopravljivo zameril vsem pravim Tržačanom ter prišel ob ves ugled med množicami obeli narodnosti'. Ljudje niso mnogo razmišljali o preferenčnih glasovih, temveč odrekli svojo podporo Slovenski listi samo zaradi tega:, ker je bil njen nosilec — Josip Agneletto. To dokazuje, kako so Agneletto in njegovi zavezniki ostali politično in moralno osamljeni ravno tako med Slovenci kot sploh med domačim prebivalstvom. Nekoliko prezime (Nadaljevanje na 3. strani) NOVICE Z VSEGA SVETA NOVE VOLITVE? Včeraj so postali znani izidi občinskih volitev v Trstu. Bartoli jeva Kršč. demokracija je še vedino najmočnejša stranka, a je padla od 59.133 glasov v I. 1952 na 56.912. Močno so pa poskočili glasovi v fklonist komunistov. Od 30.978 volivcev so prišli na 40.699. Teli 10.000 novih glasov so dobili od volivcev prepovedane liste »Trsit Tržačanom«. Td so se hoteli s tem »maščevati« zaradi krivice, ki jim je bila storjena. Zelo SO' se okrepili tudi misinii ali fašisti. L. 1952 so zbirali 20.570 glasov, letos so jih pa dobili 26.889, torej 6 tisoč več, ter tako postali' za komunisti tretja najmočnejša stranka v Trstu. Razmeroma še bolj so* pa narasli glasovi Nennijeve »iSoiciialiistične stranke U. P.« Od 2.609 volivcev 1. 1952 je poskočila kar na 9.603, njihovo število se je torej več ko potrojilo. Tudi ta stranka je dobila precej glasov od razočaranih indipendentistov z liste »Trst Tržačanom!« Skupaj e komunisti so Nen-nijevci zbrali 50.302 glasov, torej le okrog šest tisoč manj kot vladajoča Kršč. demokracija. Saragatovi socialni demokratje so tudi napredovali, in sicer od 10.445 na 12.489. Če bi se priključili ostalim strankam opozicije, bi 'lahko skup a j z njimi zavladali v tržaški občini1. Toda tO' je popolnoma izključeno, ker sede saragatovci skupno z demokrist jani' v rimski vladi in se morajo enako ravnati tudi v Trstu. V tržaški mestni hiši se bodo povezale iste stranke 'kakor v Rimu. Razmerje sil je pa* pri nas po teh volitvah talklo, da je skoro nemogoče sestaviti občinski odbor, ki bi prevzel upravo mesta. To javno priznava tudi saim Bartoli. Vladne stranke so dosegle 1. 1952 skuipnoi 46.79 odstotkov vseh glasov, diam.es jiih imajo pai le 44.11 odstotkov. Tedaj so< imele v mestnem svetu od 60 svetovalcev kar 40, po novem1 zakonu so jih pa sedaj dobile samo 27, torej manj ko polovico. Kako' naj izvolijo odbor, (ki naj upravlja mesto? Ni izMjučeno piše II Piccolo da bo dr. Palamara imenoval na občini vladnega komisarja ter »da bodo jeseni ali morda že konec poletja razpisane nove volitve.« IZIDI V REPUBLIKI Občinske in pokrajinske volitve v italijanski republiki niso povzročile velikih političnih sprememb. Vladajoča Kršč. demokracija je ohranila dosedanjo* moč in zgubila le ndkatere važnejše občine. Saragaitovi socialni demokratje so znatno napredovali, še bolj ,pa Nennnjevi socialisti. Liberalci so kljub razkolu v svojih vrstah ohranili svoje postojanke im glasove. Ravno tako so volivci obnovili zaupanje republikancem. Nazadovali so fašisti te monarhisti in prav talko komunisti. Komunistični glasovi so pa šli skoro izključno v korist Nenniju, ki je ostal zvest zaveznik Palmira Togliattija. Glasovi «io se torej preselili iz enega žepa v drugi. Razmerje sil je ostalo’ v državi bistveno nespremenjeno. TRŽAŠKI POKRAJINSKI SVET Tržaški pokrajinski zbor bo sestavljen iz 24 poslancev. Na podlagi volilnih izidov bo v njem sedelo 11 demokristjanov, 8 komunistov, 2 miši na ali fašista, 1 soc’aIini demokrat, 1 republikanec in 1 monarhist. Med poslanci sta dva Slovenca: Marij Grbec in Karel šišlkovič. Oba sta bila na komunistični listi, vendar je Marij Grbec, -tajnik Zveze malih posestnikov, nastopil na listi ikot neodvisen, to je kot heiklomun ističn i k andidait. TITOVO POTOVANJE V RUSIJO Jutri, 2. junija, odpotuje maršal Tito v Moskvo, da vrne obisk, ki so ga 'lani sovjetski voditelji naredili Beogradiu. Svet se sprašuje, kakšne bodo posledice večtedenskega Titovega! bivanja v Rusiji. Ali se bo komunist ična Jugoslavija vrnila v odvits_ n ost Kremlja? Edvard Kardelj je izjavil te dni zastopniku angleškega radia, da se to ne bo zgodilo. Jugoslavija bo sicer zboljšala svoje odnose s Sovjet.‘Iko zvezo, a ostala neodvisna, svoje politike ne misli spreminjati. »Če je tostran železne zavese kak politik spreten in prebrisan« — piše II Corriere del-la Sera — »je to prav gotovo Tito. Že sedem let jadra med obema taboroma in prejema pomoč zdaj od enega, zdaj od drugega ali od obeh hikratu. Sedaj bi rad stopil na čelo sklopa nevtralnih držav, v katerega bi rad vključil tudi Abd En-Nasserja in večino arabskih dežel.« TOGLIATTI V BEOGRADU V nedeljo je počil glas, da je voditelj Italijanske komunist ičn e stranke Palmi.ro Togliatti prišel iznenada v Trst, kosil z Vida-lijem in Bernetičevo v neki kraški vasi in krenil nato z avtomobilom v Jugoslavijo. V Beogradu je imel več sestankov z maršalom Titom, Kardeljem, Rankovičem in drugimi vodilnimi ljudmi. Borbai, 'ki jo je vodila Sovjetska zveza proti Jugoslaviji — je izjavil — »je bila 'krivična.« Jugoslovani — je dodali — morajo pa razumeti, da so se italijanski .komunisti nahajali tedaj v težkem položaju. »Sovjetska zveza je uživala velik ugled« in treba se je bilo držati discipline. Kakor vsi ostali komunistični voditelji v Evropi se je tudi Togliatti opravičil Titu in se z nj'itm pomiril. EISENHOWERJEV GOVOR Predteednik Združenih držav je imel pretekli teden na univerzi v Waco predavanje o svet oiv n o-političnem položaju. Ena najznačilnejših potez naše dobe — je dejal — je borbeni nacionalizem temnopoltih narodov. Amerika, je tem ljudstvom, ki se boi e za svobodo in neodvisnost, iz srca naklonjena. Drugo važno vprašanje pa je, (kako tesneje povezati dežele zapadlue demokracije. »Naj-viarj’ sen zahodnega človeštva« — je rekel Eisenhovver — »so Združene države Evrope.« Preden se te ustanove, 'bo pa preteklo še mnogo časa. Biti moramo potrpežljivi. Toda kar se danes snuje v Evropi, je kljub vsemu pomemben korak na poti k uresničenju tega ideala. Truditi« se moramo, da bodo svobodni narodi čedalje živahneje sodelovali v gospodarstvu in poiMJki, pri čeimer naj velja načelo, da moraijo »močnejši pomagati šibkejšim.«. Zato. je pai potrebno ustvariti šele pogoje. Vse je odvisno od ljudi, od njihove vzgoje in miselnosti. Kako je navsezadnje res vse odvisno od svobodne volje ljudi, so doživeli komunisti, ki se jim kljub dolgi diktaturi ni posrečilo »zatreti verskega, mioralnega in duhovnega življenja« ljudstev. Ameriškim. vseučiliščem — je izjavil Eisen-hovver — se tu odpirajo važne vzgojne naloge. V zaostalih deželah naj Amerika, ustanavlja razne višje šole 'in kulturne zavode. Toda te šole ne smejo služiti »aimerllklamizaciji« drugih narodov. Učni in vzgojni program' na j določijo prizadete dežele same, one naj le goje lastno narodno kulturo in Amerika jih mora pri tem še podpirati. Skupnosti za-padnega sveta ni mogoče uresničiti — je rekel Eisenhovver — sauno z večjo množino' je*-ki a in bombnikov. NEVARNA SVOBODA Severnoafriška kolonija Maroko je postala, kakor smo pisali, neodvisna pod sultanom Mohamedom V. Vse pa kaže, da jo nenadna' svoboda spravila zaostalo deželo v zelo težak, položaj. V Maroku so danes 'kar 3 vojske: francoska, ki mora še slklrbeti za varnost države na zunaj, nova armada, ki jo ustvarja sultan, in tako zvana »narodno osvobodi/lna vojska« upornikov. Težko je razumeti, koga naj ta armada osvobaja in komu naj se upira, če je Francija že priznala dlržavno samostojnost Mairtoka. »Narodnoosvobodilna vojska« se danes de-jansiko upira doimačeimru sultanu, kajti poglavarji posameznih plemen, ki so uporniško vojsko postaviJii na noge, nočejo sedaj razpustili svojih oboroženih edinic ali jih podrediti vladarju Mairoika, temveč si ohraniti lastne oborožene s'de ter juh po svoji volji uporabljati. S pomočjo svoje vojake so se kljub sultanovi prepovedi na jprej krvavo maščevali nad svojimi političnimi nasprotniki, nato pa pošiljali oddelke čez slabo zastraženo mejo v sosedno Alžeirijo podpirat upornike zopet Francij o . Kaj naj Mohamed V. naredi? V državi ne more trpeti 2 armad. Ali naj piolkfliče na pomoč Francoze proti' lastnim rojalkom ter se s tem zameri mohamedanskem množicam? Iz tega vidimo, da «e svoboda lahko prevržo v pravo zimešnjavo, če ljudstvo* ni politično zrelo'-. JUŽNI TIROL Nemška manjšina na južnem Tirolskem je šla v volitve pod znalkom planike in na vsej trti zmagala. V 106 občinah ozemlja je od: 1715 svetovalcev dobila 1431. Itailijanstkli priseljenci, raztreseni po' deželi, so seveda tudi dobili svoje predstavnike, vendar so demokristjani od I. 1952 nazadovali odi 181 svetovalcev na 160. Ostale sedeže so dobile druge lašdke stranke. V Brixenu so nastopili s po-sel)no listo Beli stolp razlkloloiki, ki; so se odcepili od nemške narodne skupnosti, a kljub podpori vlade in italijainAih nacionalistov dobili le 5 sedežev. Ves narod gleda na odpadnike z zaničevanjem. ■ NOVICE ■ SESTAVA MESTNEGA SVETA V tržaškem občinskem sveitu bodo pne d me stranke imele naslednje število zastopnikov: demoikristijand 20, komunisti 14, fašisti 9, Sa-ragatovi socialni demokrat i 4, Neinnijevii so-eiaiisti 3, republikanci 2, Men 2, monarhisti 2, italijanski liberalci 1. Neodvisna socialistična zveza (Dekleva) 2, Slovenska lista pa 1. USLUŽEN KANDIDAT Občina Enna na Siciliji je imela na neki majihiui listi zelo iznajdljivega kandidata. Ker »o morali volivci na poti do volišča preti rešiti narasli potok, se je mož postavili ob breg s kupom gumijastih škornjev. Vsajko-uiur, iki je nameraval zanj glasovati, je posodil škornje, da je mogel čea vodo, na eni strani je pa čakal tovornik ter potegnil ljudi na \ olišče. Nasprotniki so se pa morali zmočiti do kože ali se vrniti domov. TIK PRED SMRTJO lržačain Anton Fonda se je bolel v nede- j Ijo za vsako ceno udeležiti volitev, čeprav je; ležal težko 'bolan v kirurškem oddelku tu-' kajšnje bolnišnice. Ob 11. uri in 10 minut je i oddiai svoj glas, toda ko so ga pripeljali na-; zaj, :mu je postalo slabo in 58-letni mož je i ob 2. uri popoldne umrl. ZEMLJA SE POGREZA V kraju Mo nteeoui patri v okolici Riima sei je iznenada z zamolklim bobnenjem odprla i zemlja in požrla veliko kmetsko hišo. Vsej naselje je prišlo v nevarnost, da se vdere v zemljo. Inženirji so mnenja, da so tega krivi dolgi hodniki, katere SO' stari Rimljani pred j več kot 2000 leti zgradili globoko- pod zemljo ter jih uporabljali kot skladišča. Prodorna zmaga Slovencev na naši obali Nadaljevanje s 1. strani naklonjenosti lahko najdejo kvečjemu pri BartoJiju in drugih nasprotnikih edinosti in sloge slovenskega ljudstva. Vse kaže, dai pod takim vodstvom in « tako politiko Slovenska lista tudi v bodoče ne bo dosegla nikakih uspehov, pa čeprav bi prejemala preferenčne glasove tujega; izvora, kakor se je zgodilo preteklo nedeljo. VNETI DAVKOPLAČEVALCI V blagajni finančnega ministrstva Združenih držav leži velika vsoita' 300 milijonov dolarjev, s katero' ne vedo Ikiaj bi. To' je denar, ki so ga nekateri davkoplačevalci preveč nakazali državi. Ministrstvo je 'pozvalo vnete plačnike, maj prijavijo svoje terjatve in dvignejo 'denar, -a ljudje so brezbrižni in nemarni in tako čakajo milijoni zatmiam na lastnike. Mora se jim že dobro goditi, da- plačujejo več davkov, 'kot hi morali. GROZEN KONEC Zelo redko se pripeti, da divje zveri v cirkusu napadejo sivoje krotilce. To se je pretekli teden zgodilo na Francoskem' v mestu Bor-deaux. Med predstavo je mlad lev iznenada planil krotilcu Veičeku na vrat in nju zlomil tilnik. Občinstvo je v groznem strahu bežalo na prosto in v velikanski gneči pomendralo več ljudi. PLANINSKA KOCA NA ZELENICI PETDESETLETNICA Pred. kratkim je obhajal S0-letn,ieo rojstva stroj m »kavo expres«o.« Izumil ga' je Luigi Bezzera in prvič iztožil na svetovni razstavi v Milanu. V začetku se je stroj imeuov.1 bomba, ker je imel obliko krogle in puhal iz sebe paro Ikot kaka lokomotiva in ker se je, če so ga preveč kurili, večkrat razpočil, tako da so gostje 'leteli: prestrašeni na ulico. Stroj so pozneje izpopolnili, Iklava expresso se je priljubila in 1. 1909 so žel vsak dan prodali po enega. Danes se širi po vsem svetu. VOLILNA VNEMA V teku volilne borbe je bilo v Trstu 1500 shodov. Prebivalstvu je razlagalo svoje programe okrog 700 kandidatov in drugih govornikov. Nekaj napovedanih shodov sploh ni bilo' ker ni prišel na zborovanje noben poslušalec. NA JUŽNO CELINOI V »mednarodnem geofizičnem letu«, ki bo trajalo od srede prihodnjega leta do konca 1958, bodo znanstveniki 50 narodov složno proučevali vse naravne pojave na tem delu naše zemlje. Predvsem gre za podnebje, ma' gnetizem, severni sij, kozmične žarke, potrese, ledenike, težnost, za zračne plasti in druga geoifiziična vprašanja. Za le znanstvene odprave bodo potrošili 125 milijard1 lir; vsekar kor bo ta denar boljše naložen, kot če bi ga zapravili za topove. Italija je tudi izbrala odbor enajstih znanstvenikov, ki pripravljajo: načrt za skupno znanstveno delo- celega sveta. Osrednjo paž-njo bodo italijanski znanstveniki posvetili sončnim pegam. Največje breme so pa sprejele Združene države, ki v sklopu znanstvenega leta: organizirajo podrobno raziskovanje Antarktike, to je celine okoli južnega tečaja. Ta je po zadnjih računih velika za-skoraj poldrugo Evropo, 14 milijonov kvadratnih kilometrov. Leži pod skoro 2000 metrov debelim ledenim pokrovom. Iz njega štrlijo gorske vrste do 4600 metrov višine. Tečaj gam leži na 3000 metrov Visoki ledeni puščavi. Vprašal bo kdo, kakšen praktičen pomen pa ima — razen zgolj znanstvenega —, raziskovati deželo, ki je vsa pod ledom'? Na vprašanje odgovarja najznamenitejši raziskovalec ledenih krajev ameriški admiral Rihard Byrd, ki pripravlja sedaj že deveto odpravo. Antarktika je najbogatejša dežela premoga in zlasti dragocenega urana. Rude bodo laihlko kopali, ko bodo z atomsko bombo razbili ledeni oklep. Je pa še nekaj drugega, kar je važno za človeštvo. Zrak tam doli je čist in brez vsakih mikrobov, talko da nobena stvar ne zarjavi in se leta in, leta noben živež ne pokvari. Zato* predlagajo učenjaki, naj bi Antarktika postala velikanski hladilnik in splošno- skladišče človeštva;. Vse odvečne pridelke naj bi spravljali tja in jih v letih lakote in vojn nepokvarjene uporabljali. Že leta 1946-47 je Amerika /poslala- na južni tečaj veliko, že četrto- odfpravo 4200 mož. Bila je opremljena z letali iin helikopterji in z vsemi sodobnimi pomočki. Sledile so še tri odprave, ki- so preiskovale zemeljske plasti in vremenske spremembe. Prihodnja odprava bo pa pravi naskok na južno zemljino. Več tisoč mož in znanstvenikov, celo bro-dovje letal in ladij bo več let preiskovalo ledeno pokrajino. Postavili bodo cela mesta., ogrevana s toplim, zrakom, in proučevali, ali bi se dala dežela vsaj ob morju stalno naseliti. V notranjosti bodo pa zgradili mnogo znanstvenih opazovališč. Ena takih postaj bo na samem tečaju, kjer bo 15 znanstvenikov opazovalo prirodne spremembe. Razen Amerike bo še devet drugih držav poslalo velike odprave na jug v upanju, da se bodo nekoč lahko polastile prirodnih zakladov in obširnih novih ozemelj. Za znanstveno vnemo se »kriva torej tudi pohlep po dobičku in oblasti. Z NAKUPOM DOBREGA BLAGA PRIHRANITE DENAR! Prodaja na debelo in na drobno vsakovrstno originalno ANGLEŠKO IN NACIONALNO BLAGO ZA MOŠKE IN ŽENSKE PO NAJNIŽJIH CENAH. OBiSčitft Magazin angleškega blaga SKLADIŠČE: lHtltrfmsino offe j '*^AAAAAAAAAAAAAAAAA£AAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAA/\AAAAAAV>AAA4L\A/WWWVA.V Trst - Ul. S. Nlcold 22 Obračajte se na nas osebno ali pismeno. Telefon štev. 31-138 Prinesite ta oglas, imeli boste poseben popust. Stopibi & Tftaa&hetfriMj Prepričljiva zmaga slovenske narodne Vsi prebivalci devimko-nabrežinstke občine so v nedeljo in ponedeljek nestrpno pričakovali iziti občimdkiih volitev. Ko se je v ponedeljek začelo, štetje glasov, se je pred posameznimi volilnimi‘ sedeži začela' zbirati množita volivcev, ki je z največjo pozornostjo sledila delu volilne komisije. V večernih urah so začeli prihajati na: zbirno središče v Nabrežini izidi manjših volilnih sedežev in smo z zadoščenjem ugotavljali, da je Lista občinske enotnosti povsod na čelu in da. vodi z. veliko razliko, pred dvema ostalima listama. Okrog 22. ure so bili znani že izidi 7 volilnih sedežev, ki so. jasno kazali, da je zmaga enotne liste zagotovljen a. Ker so manjkali podatki iz volilnega sedeža v Devinu, ki je bil eden najmočnejših na vsem Tržaškem ozemlju, se je vsa pozornost obrnila v to vas. Ir končno so je v torek ob 3. uri zjutraj zaključilo štetje glasov tudi na tem sedežu, ki j« končno zapečatilo popolno zmago Liste občinske enotnosti. Kljub pozni uri se je vesela vest z bliskovito naglico razširila po vseh vaseh d e vi ti ‘ Ikio- nabrež iinsk e občine in tedaj se jo ljudi polastilo, tako veselje, kakršno je možno le v izrednih trenutkih. Volitve so. nedvomno pokazale, da naše ljudstvo želi enoten nasto.p, ko je treba bra- VAŽNA SEJA V sredo, 30. junija, je bila. redna seja Pokrajinskega konzorcija za tehnično in strokovno izobrazbo. Svetovalci so razpravljali o proračunu za leto 1954-55. Ta ustanova je zelo važna., ker skrbi za tehnična sredstva našim strokovnim šolam ter prireja' tudi razne izobraževalne strokovne tečaje. Predsednik g. Delila Rossa je pročital obširno poročilo o izvršenem delu, n alkar je sledila izčrpna razprava. V konzorciju sta tudi dva. zastopnika Slovencev, in sicer novoizvoljeni pokrajinski svetovalec g. Mario 'Grbec ter ravnatelj dr. Turina. G. Grbec je najprej izrazil svoje veliko začudenje, ker ni bilo. v poročilu niti z besedico omenjeno kmetijstvo, čeprav je to važna panoga, našega gospodarstva. Poudaril je, da bi moral konzorcij prirejati stalne kmetijske -izobraževalne tečaje, z,a katere kažejo naši kmetovalci veliko, zanimanje. Razume se, da. se morajo ti tečaji voditi v slovenščini, saj je ogromna večina' tukajšnjih kmetov slovenska. Predsednik je obžaloval da se ni nihče zanimal za to važno vprašanje in je predlagal naj g. Grbec ter kmetijski nadzornik dr. Peroo izdelata natančen delovni program, ki ga bo nato upravni odbor potrdil. Upamo., dai bomo kmalu imeli tudi stalne kmetijske izobraževalne tečaje, ki bedo prav gotovo mnogo koristili našim mladim in starejšim kmetovalcem. SESLJAN Ustanova za: turizem je nedavno tega izposlovala pri Generalnem vladnem komisariatu, da je ta določil 24 milijonov lir za razširitev ceste iz Sesljanak morju. Tudi to pre- zavesti niti najvišje narodne koristi in sam obstoj. Izid občinskih volitev je naslednji: Lista občinske enotnosti: 1576 glasov Italijanska lista Torre: 849 glasov Slovenska lista : 536 glasov Marsikdo se bo čudil, kalko daje italijanska lista dobila samo 850 glasov, medtem ko so italijanske stranke na pokrajinskih volitvah prejele skupno 1.164 glasov. Vse kaže, da so Italijani med seboj hudo spiti, saj so oddali veliko praznih glasovnic in nekateri ponekod po vsej verjetnosti celo glasovali za Terčonovo listo. Če namreč seštejemo veljavne glasove, ugotovimo, da manjka več kot 300 italijanskih glasov, ki so. bili isti dan oddani za laške kandidate za pokrajinski svet. Kakor smo v listu že napovedali, je SDZ popolnoma zginila iz občinskega sveta, do česar je prišlo po krivdi njenega tržaškega vodstva, ki ni kos današnjim težkim časom, siaj je konec koncev izdalo večino lastnih pristašev, do katerih mora vsak pošten človek imeli vse spoštovanje. Iz ust zastopnikov Slov. krŠč. socialne zveze iin Skupine neodvisnih Slovencev smo slišali, da so pripravljeni odločno braniti koristi tako lastnih pristašev kakor tudi koristi od njihovega vodstva: zapuščenih članov in somišljenikov SDZ. vežno delo se sedaj hvala Bogu bliža rešitvi. Bil je zares že skrajni čas, da so ablastva uvidela veliko potrebo., da se trn važna prometna žila uredi tako, kakor odigovarja današnjim prometnim zahtevam. Želeti pa je, da pristojni uradi sedaj čimprej izgotove načrte, da se ne bo zgodilo tako kakor z našo novo šolo, ki še čalka na »odrešenje«. Dela bi morala iti na dražbo že spomladi, toda do zdaj še vse spi. Kdo bo oblastva prebudil iz spanja ? Upamo, da bo nova. občinsko uprava naredila vse, kair je treba, da se čimprej izvrše vsia tista javna dela, za katera je bil denar že nakazan. Cerovci se huido jezijo., da je pot od vižov-ske železniške postaje do nekdanjega sesljan-skega'kala v obupnem stanju. Menimo, da je potrebno le nekaj tovornikov gramoza in bi vsa zadeva bila lepo urejena. REPENTABOR Tudi v naši mali občini se je bila ostra, borba med dvema kandidatnima listama. Zmagala je Lista, dcanclkratične enotnosti, ki jc prejela 196 glasov. Gospodarska lista jih je pa dobila 135. Zanimivo je, da. je bilo. mnogo praznih glasovnic, kar pomeni, da se ljudje (udi v zadnjem trenutku niso mogli odločiti, komu naj dajo. svoj glas. Upamo, dk bo tudi nova občinska uprava koristno in uspešno 'tolmačila želje in potrebe vseh prebivalcev naše male, a znamenite občine. ŠOLSKA RAZSTAVA Učene; in učenke Državnega industrijskega strokovnega tečaja na Opčinah priredijo ob zaključku šolskega le'a 1955-56 razstavo svojih izdelkov. Otvoritev razstave bo v soboto 2. junija oib 10. i uri dopoldne. Razstava bo odprta v sobo*o in nedeljo od 10. do 13. ure in od 15. do 19. ure. ŠKEDENJ Iz Skednja smo prejeli naslednje zanimivo pismo, ki ga objavljamo v celoti: Spoštovano uredništvo! Z globoko žalostjo v srcu gledam pred seboj tržaške slottenske časopise, kako nepremišljeno in česlo celo obrekovalno pišejo o Vašem listu zaradi navodil slovenskim volivcem. Vsa stvar postaja že tragikomična: črni se jezijo, ker niste svetovali črna, beli se jezijo . . . ker ste svetovali belo ( ! ! ! ). Kdaj je kdo kaj takega slišal? Spoštovani g. urednik! Ne ozirajte se na take in podobne izpade strankarske nestrpnosti. Ne ženite si tega k srcu: vsi pač ne mislimo enako. Držite se trdno smernice, ki ste si jo začrtali v začetku z besedami našega velikega vzornika Janeza Evangelista Kijeka: »Kar je res in kar je pravično, to mora odsevati is človeških besedi in dejanj, četudi je ves svet proti temu!» Nobenega dvorjenja ne Jevidi ne desnici! Z vami je vsak pošten in zaveden Slovenec! Vem, da odločitev za volitve ni bila lahka. Vem, da se niste odločili z lahkim srcem. Toda vem in čutim, da je bila Vaša odločitev kljub vsem obrekovanjem pravilna ali vsaj najboljša. Po prepovedi liste »Trst Tržačanoma ni bilo druge pametne izbire. Samo pomislite, kako bi nekateri stegali na Vas kazalec, če bi bili svetovali srp in kladivo! Ko to pišem, še ne poznam volilnih izidov. V Vaše zadoščenje pa Vam lahko zagotovim, da je v Skednju ogromna večina bralcev Vašega lista ugodno sprejela Vaš nasvet, posebno še, ker je razumela naš položaj po izključitvi indipendentislične liste. Prepričan sem, da je tako tudi drugod. O tej zadevi sem govoril s svojimi škedenj-skimi prijatelji, slovenskimi mladinci in mladinkami, ki so z menoj soglašali. Slovenska mladina iz Skednja Vam sledi. Ne dajte se premoliti! Oznanjajte še nadalje načela krščanskega socializma tako vztrajno in odločno kot doslej! Poskušajte spoprijateljiti sprte Slovence! Pripravljajte pol združitvi vseh Slovencev, kajti sovražnik se najbolj boji naše enotnosti! Z narodnim, pozdravom RODOLJUB PIREČNIK Skedenj, 27. 5. 1950 DOLINA Po vseli vaseh naše občine so. ljudje v ponedeljek popoldne radovedno čakali na dokončni izid občinskih volitev. In končno se jc pozno zvečer zvedelo, da je, kakor je bilo pričakovati., odnesla: največ glasov Lista demokratične enotnosti (1590) ter si s tem zagotovila 16 mest v občinskem svetu. Ostale štiri svetovalce jo dobila Slovenska, lista, za katero je glasovalo 446 volivcev. Dve italijanski listi ne dobita nobenega svetovalca. ZGONIK Ko se je v ponedeljek zvečer zvedelo za izid občinskih volitev, je bilo naravno, da se je zmagovalcev polotilo veselje, premagancev pa žalost. Največ glasov je prejela. Lista demokratične enotnosti (462), ki si je zagotovila 12 svetovalcev v občinskem, svetu, medtem ko je Slovenska lista dobila 253 glasov in s tem 3 svetovalce. Upamo., da bo tudi v naših vaseh kmalu zavladala popolna sloga in da se pomirijo duhovi, ki jih je volilna borba čestokrat po nepotrebnem razburkala. Http!hi iz (j c*'ti!tlt(> SPLOŠNA STAVKA V GORICI V tocrdk preteklega tedna so Goričani priredili o 20. ure splošno stavko. Gorica je bila ta dan, kot mrtva. Odi 16. do 19. ure ni vozil miti avtobus. Dejali so ie v podgorski predilnici, ker so bili stavko začasno ukinili. Na protestnem zborovanju je govoril odvetnik dr. Devet ag, ki je poudaril, da je treba nemudoma ugodno rešiti prevažna vprašanja železnišlkie povezave s padsko ravnino kakor tudi zveze z novo avtomobilsko cesto Benetke, Palmanova, Trst, Videm, Avstrija. Govornik je ostro' grajal gradnjo move železnice Za graj-Sv. Ivan ob Nadiži in novega ronskega letališča. Končno je obsodil zakonski osnutek, ki hoče odtrgati Tržič in Gradež od gorišlkega sodišča in ju podrediti tržaškemu. Gre torej za neke ukrepe in mačnte, ki ponižujejo, Gorico in goriško deželo ter jo moralno in gospodarsko razkrajajo. Če b i se nekateri oid teh načrtov zares uresničili, bi bilia Gorica' odrezana od vsake pomembnejše prometne žile. Dr. Devetag je tudi dajal, da je treba, prosto cono razširiti na druge trgovske predmete in jo raztegniti na Tržič. Čimprej je tudi treba povezati gori-lko postajo s svetogorsko v Jugoslaviji. Napovedanega sprevoda', ki naj bi spremljal posebno zastopstvo k prefektu, pa ni bilo Prefekt je odposlance sprejel že dan prej. PODGORA Uptailli smo, da bomo v tej številki lista mogli poročati, da je bal končno dosežen sporazum med delavstvom in upravo naše predilnice, pa to se žal ni zgodilo. Vodstvo sindikatov je pametno sto ril o, ko je na nasvet naj višjega predstavniška države na Go-ri-fkem prekinilo' pretekli; tedien stavko. S tem je hotelo omogočiti pogajanja z lastniki predilnice. Toda, tudi vneito posredovanje prefelklta De Zerbija na žalost ni uspelo. Ravno tako brezplodno je bilo odločno posredovanje goriiškega in ronskega župana. V ponedeljek je Zveza industrij cev, ki jo vodi bivši f ašist o vski kolovodja inž. Cacese, priobčila pojasnilo', s katerim brani proti vsemu javnemu mnenj.u stališče pTedilnišlkle uprave. V opravičilo, zakaj so1 proti pogajanjem, ne znajo drugega povedati kot to, da predi!-niško lastništvo' ne more razbiti fronte tekstilnih industrijcev v vsej državi. Ti se namreč ravnokar pogajajo, da. se obnovi splošna delovna pogodba po vsej 'državi. Zaradi načelnega zavračanja vsakih pogajanj, se je razmerje med lastniki in delavci v preteklem tednu hudo poostrilo. Tako se stavka nadaljuje v veliilklo škodo delavsva, tovarne in celotnega, deželnega gospodarstva, kajti tu gre za eno največjih industrij na Goriškem, ki zaposluje več tisoč delavcev. Še bolj ogromna je pa moralna škoda. Vedno globlji prepad med delavstvom in podjetjem bi moral obe strani prepričati, da je treba neprijeten in Škodljiv spor čim-jprej poravnati. PLEŠIVO V soboto so' naši kmetovalci razpravljali o izboljšanju Prevala in o kmečki blagajni. Medsebojni stiki med nami, Krminci in Ju- goslovani so močno oživeli, odkar smo dobili prepustnice. Pred kratkim je v 'bližini naše vasi nehote zašel čez mejo Borlanc Bazilij iz Beneške Slo' venije. Na poziv graničarjev se je takoj vstavil. Odpeljali so- ga v Solkan, a so ga Iklmalu vrnili italijanskim obmejnim oblastvom pri Rdeči hiši. ŠTANDREŽ V ponedeljek preteklega tedna je rešilni ivto Zelenega (križa odpeljal v bolnico našega domačina 14-letnega Lucija Paglavca. Fant je šel obiskat slanega očeta, ikii živi v Jugoslaviji. Tam je splezal na neko dfrevo, nesrečno padel ter si poškodoval desno roko. Zdravniki so ugotovili zlom zapestja. Mlademu fantu želimo da čimprej okreva. Drugi dan pa je obiskala svoje sorodnike v Štandrežu 44-letma K amila Frank s hčerko Tanijo', (k!i živita v Solkanu. Ko sta se vračali na kolesu domov, je mati zaradi kamna', Iku ji je prišel pod kolo, zgubila ravnotežje ter p hčerko padlia s kolesa. Pri nezgodi sta se precej hudo poškodovali, tako dia, so ju morali prepeljati v bolnico. Mati bo ozdravela v 10, hčerkica pa v 20 dneh. Predpreteklo nedelljo so naši nogometaši premagali nai domačem igrišču iKnmince. Izid je bil 2:1. Štandreškia Juventina se na lestvici za deželno prvenstvo dobro drži. IZ SOVODENJ V četrtek preteklega tedna je pri nas pričelo obratovati novo delovišče. Zaposlenih l)o 30 delavcev, in sicer 2 meseca. Popravili bodo razne občinske ceste, predvsem na Peči in v Rupi. IZ EOBERDOBA V nedeljo je bilo v naši kraški prestolnici zelo živahno. Kmetovalci so si ogledali lepo vrsto razmeščene goveje živine ter razstavo kmetijskega, orodja. Mošlkli so radi pokušali kraška vina, drugi so si pa ogledali razstavo Ta dan nas je obiskalo tudi precej Goričanov in Tržačanov. O nagrajencih bomo poročali prihodnjič. Prirediteljem lepih razstav se Doberdobci iz sroa zahvaljujemo. Hvaležni smo predvsem našemu županu, saj se je iza uspelo prireditev največ potrudil,. ŠOLSKA PRIREDITEV 'Slovenske srednje šole v Gorici soi tudi letos imele na dvorišču Šolskega doma zaključno prireditev. Kako so iti nastopi naših srednješolcev priljubljeni, je dokazalo veliko število občinstva, ki je obširno dvorišče natrpalo do' zadnjega kotička,. Med gosti je bil navzoč tudi g. šolslkti skrbnik. Najprej so nastopili pevski zbori učiteljišča, nižje srednje in strokovne šole. Najbolj je učinkovala »Lepo moje ravno polje«, ki jo je oddajala tudi tržaška radio postaja. Sledilo je praznovanje Aškerčeve stoletnice s kratkim nagovorom in dramatiziranim »Mej-iiikom«, ki pa ni prišel prav do izraza. Potem so nastopili skupni zbori vseh treh šol. Stotrideset grl se je lepo zlilo v celoto. Tak zbor bi zmogel še več, izvedel bi lahko tudi bolj moderen program. Seveda so težave v tem, da se šolski zbori vsako leto obnavlja- jo in da imajo dijaki premalo časa za- pevske vaje. Ob koncu so učenci predvajali duhovito Nušičevo šaloigro »Sumljiva oseba.« Glavne vloge so bile prav dobro zasedene. Temeljni smisel komedije, ki hoče osmešiti okostenelost birolktraicije, se je posrečeno izluščil iz dejanja. Poslušalci so do solz nasmejano živahno pritrjevali:. Prireditev je pokazala, da znajo naši srednješolci poleg strogo šolskega udejstvovanja tudi še kaj drugega pokazati. Prihodnje leto naj nastopijo s še boljšim programom! H. B. ROMANJE V n odel j o priredi travniška župnija za svoje vernike romanje na Barbano. Vožnja tja in nazaj stane le 350 lir. Prevoz iz Gradeža na otoik bo pa moral vsak posebej plačati. Odlbod s Travniikja ob 6.30, vrnitev okoli 20. ure. TOMEOLA NA TRAVNIKU V nedeljo je bilia na Travniku tombola go-rišlkega Zelenega, križa, 'ki' doslej ni mogel nabrati dovolj prostovoljnih prispevkov za nakup novega avtomobila. Na tomboli je hotelo do 500 ljudi preizkusiti svojo srečo. Kartele so se prodaj alte po 50 lir. Dobitek v znesku 60.000 lir je dobila Neža Čampa, kii pa žal ni igrala zase, marveč za svojo gospodinjo Gironcoli. Ta. ji je odst opila 5000 Idr. Činkvino je zadela mati sedmih otrok g. Pintar Valpur-ga iz Št overjana, An sicer 30.000 lir. Zelenemu križu je od veselja darovala 500 lir. Drugo činkvino 10 tisoč lir pa 'je dobila nekia delavka, ki je zaposlena v podgorski predilnici). ZASTAVA ZELENEGA KRIŽA V nedeljo je goriški prošt dir. Soranzo na prefekturi blag oslovi! novo zastavo Zelenega križa. Bo/tra je bila gospa. gorilSkega prefekta. Nekaj slovesnih besed sta ob tej priliki spregovorila prošt Soranzo in goriški župan dir. Bernardlis. Zadnji je med drugim tudi omenil, da si bo Zeleni križ morda v kratkem zgradil nov primeren sedlež. SEJA DEŽELNEGA SVETA Upravni odbor je sklenil, da bo v soboto, 9. junija', izredna sejai deželnega sveta. DAROVI V spomin svojega rajnega moža daruje g. Marija Bitežnik za Sirotišče £• 1000 in za Dijaški dom 1000. TOVARNA (Pimeic KRMIN - CORMONS TELEFON ŠT. 32 Izdeluje vsakovrstno pohištvo, spalnice, jedilnice, kuhinje itd. Izvrši vsako delo po naročilu. Prodaja po tovarniških cenah, jamči za solidno delo. ŠEMPETER SLOVENOV Dosedanjo vik arijo Gorenji Birmaš so cerkvena oblastva povzdignila v župnijo. Tako imamo sedaj v naši občini štiri župnije. Pred kratkim so začeli ob cesti, po kateri vozi Rosinov avtobus, graditi čakalnice za potnike. Te so zares potrebne, posebno v mrzlih al' vročih dneh. Lani so več takih čakalnic sezidali v Reziji. Potniki žele, da bi jih bilo v Nadiški dolini v zadostnem številu. PODBONESEC Zvedeli smo, da je pred nekaj dnevi utonil v reki Mosa pri Seraingu v Belgiji maš domačin, 37-letni delavec Klavor® Pavel. Bil jo zelo vroč dan in Klavora se je šel kopat. Ko se je potopil v mrzile valove reke, ga ni bilo več na površino. Našli so ga mrtvega šele nekaj ur pozneje. SoTodniikom nesrečnega Pavla izrekamo globoko sožalje. IZ ČEDADA Kafkior drugod so tudi v Benešlki Sloveniji volili v nedeljo, 27. julija, nove- občinske uprave in novi deželni svet. Volitve so bide v 15 občinah. V tej številki ne moremo še poročati o izidih. Ker so to pot nastopile kar tri kandidatne liste, smo zelo radovedni, kakšen bo izid. Doslej je v vseh občinah gospodovala Krščanska demokracija. To pot ji bo pa go- Spomin ma ‘žrtve v ulici Ghega je še 9 svežo bolečino skelel ubogo ljudstvo. Mimo straž s kratkimi brzostrelkami na pTsih so gostje vstopili v veliko dvorano na severni strani. Ogledovali so grbe Habsburžanov in Savojeev, slilke s triumfom Maksimiljana. V marsikomu se je za trenutek zbudil spemin na mogočnike, ki so prav iz tega gradu segali po zvezidah, a jih je še pred slavo pričakal žalosten pogin. Povabljenci so pa tudi z velikim zanimanjem ogledovali drug drugega’. Vse mogoče uniforme oid fašističnih in esesovskiih do kozaških in domobranskih so se tdkiaj mešale in odsevale v bleščečih zrcalih. Vsi mogoči jeziiki so se slišali. In kaj je te ljudi družilo? Strah pred mogotci. Obenem p a tudi skupna, neizbežna usodia . . . Komaj so se malo razgledali, je vstopil v dvorano komisar Rainer, obdan od svojega glavnega stana. Ponosno je stopal kalkor namestnik boga Hitlerja, ki je prav tiste dneve bonuhal sline od onemogle jeze. Komisar je začeli slavnostni govor, oni pa so vsi stali ponižno in strumno ob pogrnjenih mizah. Za komisarjem je nastopil fašistični gen. Esposito, potem fašistični tajnik Sambo. Govorila sta v italijanščini. V ruščini je napil Hitlerju kozaški general Domanov. Oglasil se je v srbščini general Mušidkii im v 'imenu domobranstva majior Debeljak. Tudi hrvat-ski stotnik Modešikin je napival gospodarjem ■n ravno tako mongolski ataimun Theuermann. Rainer se je zdel samemu sobi (kot mali Na- tovo odnesla precej glasov komunistična stranka, ki je nastopila z vabečim geslom »avtonomija in obnova.« ŠT. LENART V Nadiški dolini so po drugi svetovni vojni zgradili okrog 60 vodovodov. Za to veliko delo so izdali več stotin milijonov lir. Precejšen del stroškov je prevzela država, ostalo pa posamezne občine. Ko so ustanovili tako imenovano »Skupnost« med gorskimi' kraji Nadiške doline, so oblastva slkianila, naj se ustanovi tudi vodovodni' konizoreij. Do tega pa ni prišlo, ker so »e občinske uprave iz Šempetra, Podbonesca. Sovodenj, Grmeka, Sv. Lenarta, Dreke, Ta-vorjaue in Prapotnega temu uprle. Bile so pač prepričane, da bodo njihove občinske blagajne pri tem preveč trpele. Menili so, da stane neposredno vzdrževanje vodovodov manj. Videmska prefektura pa je dne 5. aprila t. 1. s posebnim odlokom dbeine prisilila, da so ustanovile manjše 'konzorcije vodovodov v Nadiški dolini; poleg tega je prefektura določil« tudi del stroškov, ki jih mora nositi posamezna občina. Čedad bo tako plačal 136.000, Grmek 213.310, Prapotno 195.000, Podbonesec 513. 480, Sovodnje 313.320, Sv. Lenart 263.540, Srednje 159.560, Šempeter 499.770 in Tavo- poleon, ki ima pred sabo vse narode, ki se mu Išžejo in gar prosijo. Še zadn jikrat jih je krotil po st ar cim načelu: razideli jih in vladaj! Vsakemu je vse obljubljal in ponujal, če ostanejo zvesti. Na koncu zadnjega kosila se je še enkrat dvignil in poudaril, da je obstoj mogočnega rajha še vedno trden in da bo delil pravice narodom Evrope. Vsi navzoči so dobro vedeli, da laže in da tudi oni 'lažejo saimim sebi. S čudno zavestjo so zapuščali sobane in se razhajali pod dehtečimi glioinijiaani. Niso opazili, da je prihitel prašen kurir na motociklu in izročil nemškim generalom brzojavko, da se nemške čele v neredu umikajo z Reke skozi Istro. Rainer je brž skočil v svoj avto. Zastavo s kljukastimi križem so potegnili z glavnega stolpa, Zadnji povabljenci v grad so vsak s svojo skupino odhiteli v Trst — in od tam svoji usodi naproti'. Nihče od njih ji ni ušel. Beli grad se je zopet samoten ogledoval v plivkajočih valih ter spet čakial na svoje žrtve. . . Zgodovina je izrekla sodbo nad dvema vladavinama, ki sta našo zemljo ob mor ju vkovali v spone sramotnega suženjstva. Njih pTedlstavniki, zamaml jenii od sijaja in bleska, so zašli tudi v usodni krog belega grada. Zvabil jih je v svojo rajslko okolico, kot so lepe vodno vile nesrečne brodnike, da so se še s hujšim tresilaom razbili ob skritih čereh. LJUDSTVO VSTAJA Grad na beli pečini je preživel burje in viharje; kdor je pa stopil v začarano okolico in hotel od tu ukazovati svetu in krivioo pi- rjiana 352.790 lir. Razume se, da prizadete občine tudi s tem ukrepom prefekture niso zadovoljne in da se bodo proti njemu pritožile. 2ABNICE Prvo nedeljo maja so nas razveselili vaški otroci z odlično uspelo prireditvijo', ki je bila posvečena 80-latnici rojstva sv. očeta. Na-stopiiii so z deklamacijami ter z lepo igrico. Najbolj gainiljiv je bil prizorček »Lizika moli.« Zahvaljujemo' se otrokom in tudi vsem tisti/m kulturnim 'delavcem, in delavkam, ki so otroke naučili, da so talko ljubko in prisrčno izvedli pestri spored. Pred binkoštmi nas je iiznemadil sneg. Prišel je potihoma in se tudi hitro poslovil. Nato so nastopili lepi in vroči dnevi. Dolg čas mam je po romarjih in izletnikih ter letoviščarjih. Brez njih ne moramo živeti, preveč smo se v zadnjih desetletjih nanje navadili. Zalo se že pripravljamo, dar jih veselo sprejmemo. OVČJA VES Na binkoštnii ponedeljek je bila zlata poroka Egidijia Keil, bivšega' lovskega čuvaja sa-skega kralja, ki je imel v Kanal siki dolini svoj gozdni revir. Na slavju je bilo k a/kih 40 povabljencev, med njimi njegova poročena sima in liči ter mnogoštevilni vnuki, ki so s prisrčnimi zdravicami nazdravili svojemu dedu. Pred nedavnim je sin Franc prejel v Benetkah prvo magrado za vzorno' poljedelsko gospodarstvo. sati podložnim ljudstvom, j© poginil .v.: dnu valov kot nesrečni brodolomec. !,:» Le deseter ostolpi grad obstane in se mirno ogleduje v sinjiih valo vih pod kraško obalo. Spomladi 1. 1945 se je zdelo, da se bo tudi nad grad zrušila ista usodia;, ki je turobno dihala iz njegovih soban. Toda tudi to pot, ko je ljudstvo vstalo, so beli zidovi in pečine gledale kot neme priče na 'krvavo igro v mestu ob njem. Ko je raidio razglasil v svet, da je nastopil konec Mussolinija in črne republike, je smrten strah prevzel italijanske podpornike nemških mogotcev in Nemce same. Poveljnik Trs ta general Schaffer ni v zadnjih urah več znal, koga naj bi zapiral. V uradih nemškega »beraterja« so sežigali papirje in sumljive spise. Zmeda je kipela že prelko roba. V sredini mesta so organizirali italijanski Osvobodilni odbor pod' vodstvom Pagninija, mestnega župana, ki je prej Nemcem služil. Imel je pod sabo izimod najrazličnejših čet kakih 20.000 moiž. Vsaik pa je nai svojo stran vlekel dreto. Agentii policije so brž nataknili na rokave italijansko' trobojnico. Nemškim esesov-ecm pa ni bilo pogodu, da bi zastopniki! propadle Mussolinijeve republike prevzeli oblast v Trstu. Potrebovali so hlapce, saimo dokler jim je šlo v račun. Zato je major Matz z oddelkom svojih orožnikov razorožil oddelke italijanskega odbora. Prisl o je do spopadov med agenti kvesture in nemškimi oglodnica-mi, ki so še ošabno udarjale ob tržaški tlak. Nad Krasom se je medtem že nebo rdeče žarilo, zbirala se je domaičai vojska. General Kiibler je proti njej na kraškem robu imel razpostavljen še skoiraj en cel armadni zbor. In glej, kot dse -pokaže šele v občevanju z ljudmi in zlasti v odnosu do podrejenih. Tu se moramo zavedati, da ni dovolj pl-ačati z denarjem dela in uslug hišnih pomočnic in drugih, kot so pi- Veliki slovenski impresionist (Rihard Rihard Jakopič spada rr.ed največje slovenske slikarje. Rodil se je v Ljubljani leta 1869 ter -is otam umrl leta 1943. Slikarske umetnosti se je učil -na Dunaju, v Pra-gi in Monakovem, kjer je obiskoval tudi znamenito slikarsko šolo, ki jo je vodil tehnično nedosegljivi vzgojitelj Anton Až-be. Ko se je vinil domov, je živel več let v Škofji Lok:, nakar se je preselil v Ljubljano, kjer je bival do smrti. Jakopič je najizrazitejši slovenski impresionist. Impresionizem se je pojavil v drugi polovici 19. -stoletja-. Poudarjal je, da mora biti umetnik sposoben zabeležiti na platno hipna razpoloženja in občutke. Zato mora verno in pazljivo opazovati zlasti naravo. Z njo mora biti neposredno in tesno povezan. Pri opazovanju narave mora predvsem upoštevat; migi jan je svetlobe. Revolucionarnost impresionizma je konservativna- kritika najprej zavračala, toda kasneje mu je morala prizna'i določene odlike. Toda kljub svojim velikim zaslugam je bil impresionizem le enostranski. Vsa umetniška- prizadevanja je namreč osredotočil -nia -iskanje slikarske oblike v odposu na- svetlobo, medtem ko je vse drugo zapostavljal. Umetnostni kritik in zgodovinar Izidor Cankar sodi, da je Jakopič šel skozi tri obdobja umetniškega razvoja. Začel je z naturalističnim impresionizmom, ki je osnovna podlaga tudi ostalih treh vodilnih slovenskih impresionistov (Jame, Groharja in Sternena) nadaljeval z realističnim impresionizmom, ko je skušal s smotrno zbrano kompozicijo in osvetljavo dvigniti naravni pojav do nadnaturali-stične -pomembnosti, ter zaključil z -barvnim ekspresionizmom, ko je z barvo izražal duhovni značaj naslikane stvari. R. JAKOPIČ — CVETJE Jakopič je bil id-ejni vodja novega rodu slovenskih slikarjev. S svojo umetniško ustvarjalnostjo svetovno razgledanostjo -in tehnično usposobljenostjo je pomagal impresionizmu do zmage tudi na- Slo-vehškem. S tem pa je tudi' zavestno ustvaril temelje našli narodni umetnosti ter jo dvignil na evropsko raven. .Evropsko vrednost -njegovih del so mu priznali tud; v tujini, kjer je imel številne razs-ta-ve. Razstavljal je na Dunaju, v Sofiji, Krakovu, Varšavi, Rimu Parizu, Londonu, Pragi, Trstu, Beogradu, Zagrebu in -seveda v Ljubljani. Velike zasluge ima tudi kot organizator umetnikov. V Tivolskem vrtu v Ljubljani je sezidal paviljon., ki nosi po njem ime in služi za umetnostne razstave. GOSPODARSTVO Vrtnar v juniju ICetr je billo. do sedaj premalo somca in zemlja ni bila še dovolj ogreta, se letos povrtnina v splošnem zelo sLabO1 razvija, predvsem pa nima lepe zelene barve. S primernim . gnojenjem — pred vsem dušična ti m — in doidatkiom železne galice (solfato di fer-ro) 'laihko vplivamo: na okrepitev zelenila v listih. Vendar je zaenkrat bolje, da pustimo, naj vpliva predvsem sonce, katerega bo v teni mesecu mogoče še celo preveč. Z ait o pa moramo' takoj misliti na zalivanje. Najlepša zaliivalna voda je deževnica, potean pa vsaka druga, ki je nekoliko preslana!. Voda iz vodovoda je navadno premrzla in preostra. Če pa moraš to rabiti, natoči jo — če le moreš — v primerne čebre, kjer naj staji kakšen dan. — Najbolje je, da .zalivaš poid večer, to je pod mrak, ko se je zemlja že nekoliko ohladila. Najprimernejše zalivanje je v obliki dežja. — Pred sončnim vzhodom, oziroma potem lahko zalivaš samio tako povrtnino, kateri, ni potrebno močiti listov: to so paradižniki, jajčevec-melancane, paprika in kapusnioe. Če bi sončni žarki, našli na. listih kapljice, bi se v teh osredotočili .in liste ožgali. Poleg zalivanja je v vseh poletnih mesecih važno uničevanje plevela, oziroma plete v. Ta mesec presajamo na prosto: paradižnike, jajčevec ■itn papriko, ohrovt in zelje (kapus), solate in poletno endivijo, zeleno (šel,in) in por. Proti koncu .meseca 'bomo že presajali cvetačo. Junija meseca pa sejemo: v toplo grede listnato zeleno, endivije, cvetačo (do srede junija), b roki j e in solate. Na .prosto seješ šparglje, vrtno peso, korenček, radič solatnik, rdeči, nadlič, radič z debelimi koreninami (Bruxeilles), kumarice zia solato in kis. melone-dinje, lub oni c e-an gur ij e, kočice, bučke, peteršilj, por, črni koren (seonzanern) redkvice, repico in črno redkev (za zdimo), solate in endivije ter blitev in cikorijo1 (Ca-taloigna). Seveda sadimo še vse sorte fižola, ga ah pa samo v Wlj hladnih legah. Vrtnar je v stalnem boju s škodljivci. Predvsem delajo škodo bramorji, strune, polži1, različne bolhe in uši. Pred bolhami rbvarjemo povrtnino, če jo poprašiimo s »tio-ganna« ali z »gesarol-om« v praliu. če »imaš primernega prašilnika, doni prah v kakšno nogavico .ali gosto, vrečevino. in trosi.. — Kako uničujemo uši, smo ip.isalli v zadnji številki. — Pred polfdi obviarje.mo povrtni.no z zastrupljenimi otrobmi, ki jih zvečer razstavimo v, malih kupčkih okoli gredice, predvsem na strani, pd koder prihajajo polži. Če se polži .preko dneva, skrijejo na. ta. način, da se zarije j o sredi gredice v zemljo, kar spoznamo po pio skatih .plitvih luknjah, je .potrebno postaviti kakšen kupček zastrupljenih otrobi v sredo, gredice. — Bramorje uničujemo predvsem z zastrupljenim rižem, katerega1 potrosimo nekaj zrn pri izhodu podzemeljskih rovov, po katerih prihajajo ponoči iz .zemlje. To je važno posebno sedaj, ker imajo mladiče. — Proti strunam pa in vsemu živalskemu mrčesu, ki se skriva v zemlji, se borimo najbolje z »geo-drin-om«, katerega zadostuje 1/2 )kg za raz-kužitev 50 ma površine. Ra.ztrosiitii' in pod-grobsti pa ga je .potrebno pred setvijo. — če hočeš, da ti ne bodo. strune in drugi mrčes uničevali korenin pri presajenicah, napravi .pred presajanjem godljo: premešaj 1/4 kg »geo-ga.niim a« in ka!k kg krav jek a s 5 Hitri vode in v ti godlji namoči korentine sajenic neposredno pred sajenjem. Pamtdižnike, jaij-čevac-nielaineane, papriko .in Dižol ter seveda ludli Iklromipii.r imoramui obvarovati pred peronosporo, ki povzroča iioruint.enitev listov .in « terni krči pridelek. Zato moramo te rastline poškropiti z raztopino modre .galice in aipna ali ipa z »afltpor-jem« tako Ikot lote, le da bodi škropivo nekoliko šibkejše: modre galice 1/2 do 3/4 kg na 100 litrov vode. KMETIJSKA KOMISIJA V ZDA La.ndklo poletje je prispela v ZDA sovjetska komisija kmetijskih izvedencev. V odi 1 jo je Vladimir Matjkjevič, ki so ga po povratku imenovali za ministra kmetijstva. Odposlanci so pokazali, da so strokovno dobro podklovani. Le nečesa niso mogli razumeti, in sicer kako se je ameriško kmetijstvo moglo tiako razviti, ne da bi nad njim stalo neko posebno vodstvo, k'r bi imelo enoten načrt. Razumeli niso gospodarske svobode in se tudi niso mogli uživetii v ameriško osebno svobodo.. Sovjetska (komisija je v ZDA prepotovala nad 20.000 km. Proučevali so semena, gnojila., krmila, mehanizacijo, živinorejo, zadružne ustanove itd. Ugotovili so, da dose- V c)po rini preejteo —j NOGOMET Prvenstvo Italije in tudi sosednje države je pri (koncu. Jasno se že vidi. kateri sta letos najboljši moštvi in katera bodo .nazadovala. Bodoča prvaka obeh držav sta Fioronliria in .Crvena Zvezda. Iz italijanske A lige bosta izpadli Pro Patria in Novaira, iz jugoslovanske .pa Proleler in skoraj gotovo Železničar. Tržaško moštvo je v nedeljo izgubilo proti Romi s 4:1. To pomenii, da je domače moštvo le za las ušlo tisti usodi, ki ji grozi že nekaj let. Za prihodnje leto bo vodstvo Triestine moralo paziti, da ne proda svojih najboljših igralcev, kot ima navado, ampak da kupi kakega dohrega napadalca, bi bo znal izkoristiti odlično igro obrambe. Lanskoletni svetovni prvaki Nemci so spet izgubili. To pot jih je užugala angleška najboljša enajsterica. Igrali so v nemški prestoli«! Berlinu ob o-gromni udeležbi navijačev, ki so s svojim kričanjem bodrili svoje igralce. Vse navijanje pa je bilo brez haska, saj je Anglija, ki je bila pred kratkim v nogometu skoraj na tleh. doegla prepričljiv uspeh 3:1. Najboljša igralca na igrišču sta bila Angleža Taylo in Grainger. Za Nemčijo pa je dosegel častni go! znameniti Friz Walter. Ruska enajstorica je prepričljivo premagala Dance v Moskvi, im siicer s 5:1. KOLESARSTVO Krožna dirka po Italiji je v polnem razmahu. Večkratni prvak Coppi je moral odstopiti, ker je na poti od Salice Terme padel in si nalomil vretence hrbtenice. Zato bo moral ^približno 60 dni nosi‘i oklep iz mavca. Tako je njegova kolesarska kariera za to leto zaključena. Po devetem presledku (etapi) vodi še vedno mladi Fantini, tesno za njim pa j žejio na neka,torih posestviih v ZDA 6 do 12-kr at večje pridelke tkiot n'a kolhozih in sov-hazjih. čudili so se, kako more 12% ameri--ikiega. 'ljudstva zaposlenega v kmetijstvu, pridelati toliko hrane, dla soi krite domače potrebe 'in da še mnogo ostane za. izvoz. Sklepali) so, da je to posledica podrobne mehanizacije kmetijskih opravil. Priznati pa niso hoteli, da je glavna gonilna siila v kmetijstvu dobiček, ki ga želi in hoče doseči podjetnik-kmetovalec. Čudno je, da tega niso razumeli, saj vendar v sami Rusiji lahlklo ugotovijo, koliko pridela tamkajšnji kmet — član kolhoza —- na svoji ohišnieii, to jo na pol ha zemljišča, katerega, lahko obdeluje po svoji volji: pridelek na ohššnieah je večkrat 5-krat večji iklot na kolhozu. Ko se je uradni, — večtedenski — obisk zaključil, so Amerikam«! vprašali Matjkje-viča, česa bi Rusija, najbolj potrebovala, da bi lahko rešila vpraša,nje domače prehrane. Ta. je dejal: »Rusija 1»i. potrebovala predvsem 3 stvari, in sicer hibridno (križano) koruzo, znanstveno določena in merjena for-niiilu ter mehanizacij, o drobnih kmetijskili opravil.« Komisija je kupila v ZDA nekaj goved rodu Gar matron (najboljše mlekarice na, sve-tu), mnogo strojev — seveda samo vzorce, nekaj krm.ill in mnogo semen, predvsem .pa hibridno koruzo. Člani komisije so se seveda zanimali tudi za druge stvari: avtomobile, avtomobilske ceste, zdravstvene naprave v kmečkih hišah, brano in druge živi jenske potrebščine. Vsak član si je kupil mnogo drobnarij, med dru.gim ducat brivnih strojev, rdečila, dišave, nylon nogavice, obleke, perilo itd. Končno so vprašali Maitjkjeviča, ali bo po povratku v Moskvo povedal vso resnico. Odgovoril je: »Povedal bom resnico, kot sem jo videl.« Astma in Falaririi. Verjetno .se ta vrstni red še precej časa ne bo spremenil. BOKS V Grazu so se pomerili najbo’ ,ši nepoklicni boksarji Jugoslavije in Avstrije. Razen v peresni kategoriji so povsod, bili boljši Jugoslovani m tako premagali svoje sosede s 17:7. TENIS Na medOarodnem teniškem prvenstvu Francije je v odločilni tekmi Avstralec Hoad premagal Šveda Davidsona s 6:4, 8:6 in 6:3. Med ženskami pa je zmagala Američanka Gibson. ATLETIKA Poleg Slovenca Lorgerja se je p,a Britanskih olimpijskih igrah odlično izkazal Jugoslovanski tekač Veliše Moguša, ki je sicer zasedel v tekat na 3000 m šele tretje mesto, a je vseeno dosegel enega izmed najboljših časov na svetu na tej progi 8:05,4. Boljša od njega sta bila le svetovni prvak Madžar Iharos in njegov sonarodnjak Razsnoi. S tem si je najibrže zagotovit vozni listek in potni list za Avstralijo. VATERPOLO V slovenščini bi to 'igro lahko imenovali rokomet v vodi in je silno razširjena po vsem svetu. Zadnja leta je Madžarska nekoliko popustila, izboljšali pa so se Rusi in Jugoslovani, ki bodo verjetno na olim-piadi glavni tekmeci za zla'o kolajno. Za letošnje olimpijske igre se je prijavilo skupno le 15 držav, ih sicer: Nemčija, (Nizozemska, Madžarska, Italija Romunija Rusija. Velika Britanija, Argentina, ZDA. Južna Afrika, Ko cja, Singapur, Avstralija, Nova Zelandija in Jugoslavija. Ker število prijavljenih moštev ni preseglo števila 16 bodo lahko vsi prijavljene i nastopili brez kvalifikacijskih tekem. Jugoslovanski vaterpolisti se za ta nastop pridno pripravljajo v krškem kopališču. Ker se je službeno preselil v Italijo, ne bo več igral v državnem predstavništvu sloviti Kurtinij, ki velja za enega izmed na i boljših vaterpolistov na svetu. Kljub temu so Jugoslovani prepričani, da se bodo v Avstraliji odlično odrezal!. 27 25a n a S e n a 1 m L a ) S e X v I t O r e P e c */! v i (k i V50 NOt cjTA HITELA SKOZI DŽUNGLO. Z^UTRM GTA bi POBRALA PROSTOR ,t>A BI SC.POPOtlLA^' --------> jpRAV IMAŠ,TRDONtJA. ŽAL Ml 3!1 LE, DA , NE BOVA MOGLA VZETI S SEBO'3 NLkA’3 ; ZVERI,KOT SVA HOTELA... NASP1VA SE, POČITKA SVA ZARES 1E POTREBNA! NAMI $OT.>RAD. feE ENKRAT BO NI ROLI SdEK UPADEL: SAŠ Sl OpKBMBDf SEDEL V LONEC 6X31313030! % BE2IVA ,TRDONJ KOLIKOR NATU NOGE NESO! kONEC se Semeni PREGANIANU5! ODKAR SEM STOPIL NA TA KONTINENT, 5E SE NISEM P06TENO NA- lw. __ A bPAL.. AAAAHM !! /Cj^^JPDA LAHKO NOČ ! as^ NISTA 5E PRAV ZASPALA, KO MOJIMA IE UDARILO NA Ut-IO BOBNANJE s J* '"i W ‘£—- \tt2X*.*.v £3] TODA ZVITOREPEC 3E PE&AL LEPO! ZDAJ LAHKO CElO IZBIRA' ZLOMKA! S>TEM1 MOČERADI PA NISEM RAČUNAL!,. LE NORCU3 SE,l£!..ČENAJUU 3AME30,BOVA OBA CVRČALA V PONVI IN ČE SE NE MOTIM,TA ČAS NI VE£ DALEČ, VA; L AH HO SE DAVA P01RETI KAR SUROVA ALI PA LEPO RU.MENO ZAPEČENA IN 5 ■reuaU! HURA,REJENA SVA .PRHATE L3! PREPLAVALA 30 BOVA! PRAV VEDNO BUŽ.E PRI HA3A30.HIT REJ Sl SO OD NA1U M strupeno življenje...« Ne- TEDENSKI KOLEDARČEK 3. junija, nedelja: 10. povelik'., Klotilda 4. junija, ponedeljek: Kvirin, Dika 5. junija, torek: Valerija, Dobromil G. junija, sreda: Berlrar.d, Milutin 7/ junija, četrtek: Rober', Bogomil 8. junija, petek: Maksim, Svet'm 9i jiinijai, sobota: Primož to Felicijan v fl VALUTA — TUJ DENAR Dne 30. maja si dobil oz. dal za: ISA ameriški dolar avstrijski šiling ,100 dinarjev 100 francoskih frankov funt šterlirug nemško marko pesos švicarski frank zlato Mapoleon 628—631 lir 23.75—24.50 lir 90—93 lir 156—159 lir 1650—1700 lir 148—150 lir 13—17 lir 146.75—147.75 lir 712—715 lir 4600—4700 lir RADIO TRST A Nedelja, 3. junija ob: 9.00 Kmie ijska oddaja: 11.30 Vera in pa bi — in to prav kmalu — če 'bi použila list, ki, je bil z arzenatoan poprašen ali poškropljen. £a li'iciti‘h bub ODVEČNO BLAGO V Des Moipesu v Iowi izhajajoči časnik »In-quirer« je prioibčil poročilo o dobrodelnem večeru, ki ga je priredilo tamkajšnje žensko društvo: »Vsar ka žena je pripeljala s seboj nekaj, kar doma ni več za rabo. Večina žen je prišla na prireditev s Svojim možem.« REŽISERSKA Režiser: »Bodite malo bolj prijazni, kadar vodite ženo na matični urad, saj p.i zares!« PRAV IMA Profesor filozofije razlaga: »2e davno prizna a resnica je, da1 lahko navaiep bedak več vpraša, kot more najmodrejši odgovoriti.« Dijak v ozadju: »Zato nas pa pri izpitih toliko pade!« ZADREGA Gost, ki je zamudi] slavnostno večerjo, je opazil, da na tistem koncu mize, kjer je zanj rezerviran prostor,, pravkar servirajo pečeno gos. »O,« je menil, »lahko bom sedel poleg gosi.« Tedaj pa je opazil na svoji levi damo in se ji je opravičil: »Mislil sem seveda pečeno.« POD ROKO SVA HODILA