XV. letnik.
V Gorici, 31. januvarja 1907.
5. številka.
'sl <wen 3ko ...Ijud stvo-' na' fl.;
Izdajatelj in odgovorni nrednik: Ivan Bajt v Gorici.
TiBka »Narodna Tiskarna" (odgov. L. Lukežič) t Gorici.
I»h»jaTsak četrtek ob 10. uri dopoldne. Bokopiii se ne vra-e«jo. Nefrankovana pisma se ne ^prejemajo.
Cena listu znaša . ■ celo leto 4 krone, aa pol leta 2 krom. Za manj premožne a« celo leto S krone, ■a pol leta K 1 '50. Za Nemčijo je cena liatu 6 K, ta druge delele izven Avstrije 6 K.
Bokopise sprejema „Narodna Tiskarna" v Gorici, ulica Vet-turini It. 9.
r-~te>X<sr~-
Naročnino in naznanila s pr ej ema upravniStvo, Gorica, SemeqiSka ulica št. 16. Posamezne Številke se prodajajo v tobakarnah v Šolski ulici,Nunski ulici, na Josip Verdijevem te-kaiiSču nasproti mestnem vrtu, pri Vaclavu Haumgartl v Korenjski ulici in na Korenjskcm bregu (Riva Como) St. 11. po 8 vin.
Oglasi in poslanic« se računijo po peti t vrstah in sicer: če se tiska enkrat 14 v., dvakrat 12 v., trikrat 10 v. Večkrat
po pogodbi.
Kako se je „prerajala“ liberalna stranka.
In približal se je usodni zgodovinski | dan. Takoj zjutraj je bilo po ulici opaziti BvečanoBten mir, kajti bližali ao se bataljoni nove Btranke. Prišli so ti bataljoni, videl pa jih ni nihče, tako skriv-nostno tiho bo šli v ..Trgovski dom“. Ob j V2II dopoldne je štel Gabršček glave svojih vernih in bilo jih je v drorani 36.
Veliko poklicanih pa malo izvoljenih.
.Prokleto", zarentači general, nsaj se jih je oglasilo 320!“ ter šel iskat bata- | Ijonov v gostilno. Polagoma bo cepali notri, a malo jih je bilo. Veliko jih je bilo poklicanih, a malo je prišlo izvoljenih zaupnikov. Žito je poslal general svoje korporale na ogle cest vabit na 1 svatbo in pirovanje nezaupnike. Mimo je 1 prišel priprost možakar iz okolice. „Ali greste noter?" ga praša korporal. „Kam?“ „Narodno-napredna stranka se prerajal“ Mož je šel notri in gledal „prerojevanje“ I milvega otroka.	j
Gabrščekovi priganjači so hodili za ' ljudmi po gostilnah in jih vabili na shod, a nič ni izdalo. Spravili so skupaj le 260 zaupnikov in nezaupni-kov. Med temi je bilo več socijalnih i demokratov. Med tistimi „zaupniki“ j je bilo največ učiteljev, nedorasle mla- | dine in liberalnih denarnih „veljakov“. Kmetov je b'lo zelo malo. Večina je bila iz mesta, najbližje okolice, iz bližnjih gora in Brd. Od drugod jih ni bilo skoro nič.
Cvetje goriške dežele.
Ta „impozantni“ shod je pozdravil v imenu pripravljalnega odbora Andrej Gabršček, ki je v teh zaupnikih gledal
„cvetje goriške dežele". — Brzojavni pozdrav je poslala umirajoča liberalna stranka na Kranjskem in pa par cerkljanskih liberalcev, med temi seveda učitelj Rakovšček in posestnik Rojc, ki so ga zato na koncu izvolili v nizvrševalni“ odbor nove stranke. Nadalje je naznanil Gabršček, da je prišlo na shod 26 pozdravnih pisem.
Za predsednika shoda je bil izvoljen velezaslužni in delavni državni poslanec gospod Oakar Gabršček, župan tolminski. Podpreusednika shoda sta bila Miroslav Ples in Furlani. Zapisnikarji učitelj Kenda, Levpušček in Gruden. Ko se je predsednik zahvalil za izkazano čast, so začeli pretresovati „program“.
Pobožni dr. Treo deli odpuste.
Prvi je govoril dr. T r e o, ki je pravil, da bo nova stranka narodna, ljudska in svobodomiselna. Zahteval je enakopravnost za Slovence s tem, da je na duhovit način tazkril zakaj nas drngi narodi tlačijo ker; smo Slovenci pobožni, so drugi narodi s tem zadovoljni, da nas lažje tlačijo. Radi bi nam prepustili še nekaj svojih odpustkov, da bi bili mi še bolj pobožni. Za pobožnim dr. Treom je Andrej Gabršček kričavo razglasil vsem stanovom enake pravice; protivil se je zlorabi prižnice in spovednice ter zahteval na ves glas „svobodno šolo“.
Svobodna trgovina in narodni kapital.
Franc Kocjančič je govoril o „liberalnem narodnem gospodarstvu ter
o	zadrugah Rudolf Konjedic, znani s „RepresnntaD* deHauses", pod čegar vodstvom seje razvijal, kakor znano, hotel „Sudbahn“ na prav čudne načine, se je navduševal za krepko in svobodno slovensko trgovino.
Občni zbor
»Slovenskega krščanskega delavskega društva« v CIorici ho v nedeljo dne 3. februvarja ob 372 pop. v gostilni g. Gorjanca na Kornju.
Delavci, udeležite se vsi!
Kam?
Zakaj liberalci in socialisti tako grdo napadajo katoliško cerkev, papeža, škofe, duhovnike in vernike, ki se zavedajo svoje vere? Spraviti hočejo ob veljavo katoliško cerkev in jo tako uničiti. Liberalci to taje. Oni so v službi prostozi-darstva in marsikdo med njimi je sam prostozidar. Mnogi se pa seveda ne zavedajo, komu služijo, kakor tudi priprost vojak v vojski ne ve, kaj hoče pravzaprav njegov general.
Le poslušajmo, kaj hočejo prostozidarji I Vrhovna francoska framazonska loža je poslala vsem ložam sveta oklic, v katerem pravi: „Naš konečni cilj je, uničiti katoličanstvo in krščansko misel sploh 1“ — Frama-zon Delpech je 1. 1903 govoril na velikem zborovanju prostozidarjev: „Zmago-slavje Galilejca {(Kristusa) je trajalo 20 stoletij, sedaj je nanj prišla vrsta, da umre. Rimska cerkev, osnovana na galilejski priči, je takoj uvidela, da se ji majo temelji, ko je bilo ustanovljeno proBtozidarstvou.
LISTEK.
Cvetje z vrtov vežnih višav.
Nabral dr. Andrej Pavlica.
Svečnica.
V zmislu cerkvenih antiTonov v starem merilu.
Ozaljšaj se, sionsko svetišče, ker danes te Zveličar obišče I
Kristusa kralja objemi in Marijo najdražjo mej vsemi!
Ona, ki nebesa otvarja, novega nese poglavarja.
Dete, ki se stiska v naročje, življenja luč in moč je. —
*
*	*
V	templju se ustavi Devica ž Njim, ki je bil prej ko danica.
Simeon ga v naročje uzame in radujoč se govoriti jame:
„Le-t& je I n č odrešenja,
Gospod smrti in življenja 1“
Starček je dobil naznanilo od svetega Dnha zagotovilo,
da zrlo oko bo odrešenje, da prej mu ne ugasne življenje.
Za odpravo verouka iz šole deluje framazonBtvo že dolgo. Že 1.1869 so fra-mazoni na avojem zborovanju zahtevali svobodno šolo ter rekli: „Pouk v ve-ronauku je največja ovira za otrokov razvitek“. L. 1879 je izjavil framazon Gušnot na Bhodu framazo-nov, ki so ae posvetovali o svobodni šoli: »Klerikalna vzgoja je vzrok neznanja, bede in fanatizma1*.
Poročilo o 85. zborovanju francoske glavne lože lanskega leta pravi na strani 48 : „Boj med katoličanstvom in prosto-zidarstrom je boj na življenje in smrt, brez premirja in brez milosti". In I. 1904 je rekel framazon Leon Martin na shodu pariških lož : „Mi framazoni moramo nadaljevati boj toliko časa, da uničimo ka-toličanstvou.
Te stvari smo navedli, da vedo bralci, kako daleč gre sovraštvo proti katoliški cerkvi. „Svobodno šolo“ so tudi naši liberalci zapisali na svoj prapor, tudi oni izpodkopujejo veljavo cerkvi. Sicer taje svoje namene, a nihče naj se ne da premotiti! Danes teden so se na zaupnem shodn izrekli za „Srobodno šolo", z drugim se še niso upali na dan.
Dne 7. maja bodo volitve v drž. zbor in tedaj se bo pokazalo, kdo je za in proti. Če zmagajo povsod liberalci, bodo tudi pri nas uvedli svobodno šolo, razporoko in začeli preganjati cerkev. Kličemo vam torej : Premislite, kam se obrnete. „Kdor ni z menoj, je zoper mene!" Odločite se: Kam?
In zdaj, — ko Božjega otroka držala njegova je roka
hvalil Boga iz srca je, da rad umrfi, zagotavljajo,
ker so videle oči Odrešenika, ki nevernikom je luč velika,
ki jo je Bog nar6dom pripravil, v čaBt Izraelu postavil. —
#
* *
Dnevi so bo danes dopolnili, ki so Mariji določeni bili.
Od daleč so morali priti in Otroka pred Gospoda položiti,
kakor je v Njegovi postavi, ki o prvorojencih pravi:
..Moški prvorojeni naj bodo Gospodu posvečeni!“ —
*	*
In starši bo vse izpolnili:
Jezusa po šegi odkupili
in dari opravili svoje, golobčka ali grlic po dvoje:
Očetu nebeškemu v posvečenje ln Sinu in Duhu v proslavljenje.
Za ciljem.
Di.
(Dalje).
Tako drevo je bila Ljudmilina mati. Vse uničujoči črv bolezni se je zavil v njeno kri in meso, ter izpodjedal kal življenja. Mimica je vidno hirala — slabela.
Ali upala je vsejedno, da jej blaga pomlad vrne toli željeno zdravje. Z» gotovo se je nadejala, da se jej z vrnitvijo ptičev vrne tudi zdravje, da jej z novimi cvelicami proklije novo življenje, katero hoče posvetiti predragi Ljudmili in njenemu očeta.
Pavlu je srce krvavelo, ko je videl da ga zapušča toli draga mu soproga. Ni se zazibal več smehljaj okoli njegovih UBten, trpka žalost mu je legla kot težki kamen na srce.
Ljudmila ni niti od daleč slutila kake nesreče. Saj se jej je zdelo skoraj nemogoče, da bi jej Bog odvzel, kar jej je najdražje, najljnbše. Z mamo jej vzame srce in potem je ona še stroj brez življenske moči. Ni mogoče, da bi se njeno srce ločilo od matere; ona je z njo tako tesno in krepko zvezano, da jn niti smrt ne more razdražiti. Slednjič pa je mama še dovolj mlada in krepka, da lahko še dolgo nasprotnje nastopojoče bolezni.
Saj mama sama pravi, da ni slaba; da je nikakor ne zapuščajo moči; nekoliko slabotna se sicer čuti, ali goikota in vročina vse to prežene.. .
*	*
*
Čas je potekal. Huda zima je vže zdavno zapustila deželo, ter se Bkrila v gorske brloge; zlato solnce je lilo svojo blagodejno toploto na zemljo ter vabilo iz nje novo življenje. Baržnnasta trava je pokrila ravne senožeti in pašnike, pod grmovjem so majali zvončki svoje bele glavice, a ob potoku bo piskali veseli otroci z rumenimi trobenticami. Drevje se je odevalo v svojo zabukasto obleko ter dajalo drobnim ptičkom varno zavetje proti včasih preveč pripekajočim solčnim žarkom. Drobni ptički so veselo in prijateljsko žgoleli po grmičju, ter Bi pripovedovali dogodke svojega zadnjega poslovanja.
Oživela je vsa narava. Veselje je človeku legalo okolu srca, ko je uprl svoj pogled na novooživljeno prirodo ter z veselim srcem zahvalil Onega, ki je vse tako lepo uredil.
Tudi v vaški cerkvi, kjer je bilo zbranih mnogo mladih pobožnih src, je bilo nekako svečano — mirno.
(Dalje pride.)
Naročajte in širite ..Primorski List“!
Kako so „rešili-1 ..socialno vprašanje."
Nato je nit čudovito mojstrski rm-čin rišil delavsko vprašanje advokatski koncipijont dr. Levpušček, ki je dejal, da je li črnino stranko prignala sila do Iga prepričanja, da mora podpirali delavstvo. Delavstvo treba organizirati na naredni-liberalni podlagi. Niti krščanski socializem nili socialna dn-mokracija ne bodeta pomagala delavstvu, ampak le narodno-napred a stranka. Delavrc mora držati z delodajalcem, ker brez delrdajalca ne pomeni nič. S.rine so poslovali zaupniki modrost »mladega inleli^t-nta*4.
Dr. Puc prodaja......
Dr. Puc se je zavzel po porazu liberalnega nasprotovanja proti splošni in enaki volilni prarci za splošno in enako volilno pravic ) ter po „Narodovemu in ,S.ičinem“ receptu prod jul Korošce in G Titane. — Za dr. Podgornikom, ki je zahteval od države več pozornosti za goriško deželo, je na silno ^kratkočasen" način razltgal dr. Janc organizacijski štatul.
Izvrševalnl botri.
Za botra ..prerojenemu-* otro u so izvolili 36 članski odbor v katerem se sledeči gospodje: Dr. Ernest Dereani; Andrt-j Gabršček; dr. Ignacij Janc; Fran Kocjančič:; Rudolf Konj<‘J c ; dr. Srečko Kovačič; dr. Jo»ip Levpusčr-fc; dr. Karol Podgornik; dr. D.nko Puc; Josip Rovan: dr. Dragotin Treo vsi v Gorici ; Artur Lokar, c. kr. rnMar, Ajdovščina; Josip Kosovel, župan, Črniče; Furfani Franc, župan, Prvačina; Anton Možina, učitelj in posestnik, Bn°-Rihemb“rk; Anton Bratuž, posestnik, Opovan; Fran Obljnbek, žnpan in veleposestnik, Kojsko; Jjsip Pavl« tič, tovarnar in veleposestnik, Ga-brije; Fran Gomišček, d^ovodja, Solkan; Leban V.ncenc. župan, Š‘mpd“; Krizmš Anion, župan, Kanal; dr. Alojzij Kraigher, zdravnik, Bov*s; Vincene Rojic, posestnik, C rkno; Franc Miklavič, posestnik, Kobarid; Oskar Gabršček, državni posla-ntc in veleposestnik, Tolmin; Josip Švara, posettnik, Komen; Ivan Caharija, žu-pan in posestnik kamnolomov, Nabrežina; Albin Šireicelj, učitelj. Škocjan; Ant. Muha ml., veleposestnik, Likov pri Divači; Josip Š(i:igoj, .župan in posestnik, Biljana; Mirotliv Ples; posestnik, Divin; Urbančič Alojzij, učitelj, Miren; Forletič A., Miren; Anton Kutin, c. kr. voditelj pripravnice, Tolmin; Predsednik okr. odbora v Sežani; Živic Jos., Skopo.
Po lej izvolitvi, je bil thod razpuščen.
Na shodu ni bilo nobenega navdušenja. B:lo je vse mrtvo. K debati se ni oglasil nihče. Govorniki no svoje govore večinoma brali, pritrjevanja silno malo.
Shod, za katerega je „Soča“ bobnala iiir-sece in mesece, ki naj bi nam zaprl .sapo, se jo žalostno izjalovil. Preroditi so h'iMi svojo stranko, prišli pa so g.eihit pogreb stare stranke in mrtvorojenega otroka. Liberalci so vpili, da jim bo zmanjkalo vstopnic ter so hodili po Gorici prosit po-telj za udaležnike od dalt'č, sedaj pa taka blamaža.
Vidi se, da ljudje spozna vajo Gabr-ščekovo „ftrbanje". Pred 7. leti so ravno tako hodili okrog in se „urerajali", kakor sedaj. Stara komedija se pričenja iznova.
V
Čevljarska zadruga v Mirnu.
Županstvo v Mirnu je sklicalo preteklo nedeljo pripravljavni shod, za ustanovitev čevljarske zadruge. Shod se je vršil v „Občinskem domu-1 in se ga je udeležilo okrog 100 čevljarjev. G. občinski tajnik nadučitelj Urbančič pozdravi navzoče, in razloži namen današnjega shoda. O ustavi zadruge je poročal gosp, dr. Blodik, zadružni inštruktor v Trstu. Glavni namen zadruge bi bil vravnati razmere med obrtniki, njih pomočniki in učene. Mnogo je sedaj gnjilega v tem oziru. Razmerje med čevljarskimi mojstri in njih ačenci je sedaj jako slabo. Učenci si kar vsaki mesi c menjujejo mojstre, in tako postanejo namestu pridni pomočniki, „mojstri skaze". Ča se ustanovi zadruga bo to odpravljeno. Zadruga bi imela tudi izključno pravico izdajati pomočnikom učna spričevala ter pravico rekurza proti izdaii obrtnic morebitnim neopravičencem. Načelniki takih zadrug imajo velik npliv na zakonodajo, ki se njih obrta tiče. Govornik omenja novi
obrtni zakon in pravi, da so čevljarski | in kroiaški mojstri dosegli nekaj izjem ; (lemanje mere) ravno zato. ker imajo ti ' dve obrti največ zadrug. Priporoča torej | obrtnikom, naj se organ z'rajo v zadrugi;
v vzgled naj jim bodo razne delavske | organizacije, ki so dosegle marsikak lep ! vspeh.
Gosp. obč. lujnik Urbančič pripo-I roča še enkrat obrtnikom, da so vsi vpišejo v zadrugo, ki so v kratkem ustanovi. Pravi :	„Če je kdo poklican, da se za
obrtniško organizacijo poteguje, sem to i jaz. To je edina moja želja in nimam ! pri lem nobenih strankarskih namenov".
Mi z veseljem poz Iravljamo to lepo misel, kajti razmere naših čevljarjev so skrajno slabe. P itreba je da se kaj dobrega ukrene. Priporočamo torei, da se vsi mojstri vpišeio. kajti le v združeno s ti je in o č ! S cialno vprašanje bo mogoče rf š ti lo tedni, ko bodo mojstri združeni v obrtnih zadrugah, delavci pa v strokovnih orga-n i z a c i j a h.
Dopisi.
Iz Mirna. — Silno je pabozilo naše demokrata in liberalca to, da so jih naši na zadnjem zaupnem sholu tako razkrinkali.
M renski liberalci pa si hočejo pomagati iz zadrege s tem, da lažejo in zavijajo luko, kakor znajo le oni.
Tako se v predzadnji „Soči“ mirenski dopisnik zaletava v naše, hoteč smešiti pred javnostjo odločni nastop nekaterih miadeničev, kateri hvala Bogu niso še obliznjeni Gabersčeko.ega liberalizma. Ti so ko jo demokrat Ropaš trdil, da posmrtno življenje je le prazen nič, povedali navzočim demokratom in liberalcem, da mirenski delavci takim brezbožnežein nočejo nič zaupati, tuli če se Nti še tako hlinijo, da oni niso proti veri i t. d,
Dopisnik „Soče“ je videl tudi, kako je tistemu šmentanemu tisk. mušiuislu šinila zajčja kri v obraz, ko je posegel v debato.
Nadalje čveka „Sočim“ dopisun o jokavem glasu i. t. d.
Revež I Se je gotovo zmislil na prvi socilistični shod, kateri seje vršil 26 deb. 1906, na katerem je neki jurist skoro jokal samega ogorčenja, ker ga je demokrat R ipas takrat imenoval „naprednjnkau. Tu vam ju bilo zajčje krvi, teptanja z nogo in jokavega glasu ; altroche takrat, ko je gjvoril tov. Špacapan I
Kar se pa tiče žabjega regljanja mislimo, da kar ste doživeli na tam shodu vam bode brezdvomno še del) časa re-zejblo po ušesih.
Lokve. Stari svetniki so pa lo pravi znanilci vremena! Osv. Vincenci — pravijo — so ti hudi oz e m c i (ozimci = mrazovi) I In res smo imeli ta dan v senci cerkv. lip. mraza 18° C. Drugi dan pa — 23 jan. — j« zlezlo živo srebro celo do 2 3° C pod O. — S v. P a v e I
—	pravijo — vreme spreobračal ln res se je začel naš nravomer ogrevati, da je bil včeraj zvečer že na 5° G pod 0, in danes celo 2‘’ C nad ničlo... Če bo res, da nam god sv. Matije še led rez bij e — potem že treba zopet vpeijhti pratiko in se nje držati...
V Skriljah na Vipavskem je zgorela pretečeno nedeljo med 10. mašo
1	leto 8 mesecev stara deklici Antona Saks da. 0.5e, ki je bil za varuha, je šel v šUcuno kupit riža za kosilo. Oiroka je pastil za kotom v družbi 4 letne sestrice. Ko se je 1/t arf* vrnil, je bil otrok že ves ožgan in mrtev. 0-le je z vodo pogasil 'e zadnje ostanke sežgane obleke in stola, na katerem je sedel otrok.
V Kamnjah je bil pretečeno nedeljo popoldne namesto odpovedanega sestanka žnpanov pri Rebku, v šoli kmetijski poduk. Potovalni učitelj Štrekelj je ob obilni udeležbi priporočal umno živinorejo: čisto pleme, reja mlečnih krav, mlekarstvo, skrb za senožeti, umetno gnoj*Mi|e in drugo, kar je v zvezi z živinorejo. P.is ušalci priznavajo korist umnega kmetovanja, le začetnih stroškov se boiijo.
Srebrno poreko je praznoval v Kamnjah dne 22. t. m. domačin Jožef Čermelj, zdaj g«stilničar v Trstu Povabil je vse sorodnike in znanco iz Trsta na gostijo pri Rebku na Goričici. Tamburaši in pevci s>> oskrbovali svatovsko kratkočasje. Umetni ognji so zvečer oznanovaii vsej okolici, da je srebrni ženin prinesel is B azilije kamor je šel srečo iskat, veika srebra in zlata. Pra-
vijo da ni n:č“sar manjkalo, le mraza je bil > 2u oh j preveč.
Mraza jo bilo na Vipavskem — 11° G, na aolncu kaže toplomer — 3" G, huda burja.
I/, Cerku«, Zidnjo nedeljo je otvoril gospod dekan dr.' Knavs nrediivanje v „Gospodartkem D>intr‘ ki postune naše vseučilišče. Prvi govornik je bil pevovodja g. Gabrijel B -vk, ki je govoril o zgodovini cerkvene glasb«. Pri prihodnih predavanjih bode nadaljeval. Govoru smo z zanimanjem sledili. P tem je povz )1 besedo gospod deican, ter pra/ poljudno, da ga je vsakdo inorel razumeti, pobijal dva brezverska korfeia, Francoza Au-gnsla Cimtein Davida F^derika Straussa. Dokazal je, kako j« brezveratvo brez vsake podlage, na slednjem pa je pojasnil, da je ravno slabo berilo krivo, da je toliko nevere na svetu. (Niegovo govor je bil z navdnš injem sprejet ). G mio, da sme človek vse br«t;, kar d obi v roke, je naivečja nesmisel. Kamor človek pade, tam oblež . Neumnost je, da naj kmelič presodi, ali je dobro ali slabo, kar je pisal kak jurist, ali brezverski profosor univerze.
Njegov govor je bil z navdušenjem sprejet.
Iz Zgonika na Krasu. — Tudi tu smo imeli mraz in sneg. Tako nas z lepa še ni zeblo. Morda smo prestali za letos ? Prav bi bilo I	•
Volitve. Boj med črnimi in belimi traja ilalje. Oaoji se vesele na prihodnjo zmago pri obč. volitvah. Dosedaj so veliko govorili litri. Z ito pa je imela in bojim se, da bo še imela c. kr. sodnija v Sežani mnogo posla. Tja namreč hodijo od nas po čast. Srečni Sežanci, lai ne, ki imajo toliko časti, da jo tudi drugim dele. Če bi kdo trdil, da bo Isti, ki hodi v Sežano po čast, kdor jo nima dosti doma, tak, rečem mu, grdo obrekuje. Sicer pa se celo govori, da bo začasno, če gre tako dalje, nastavljen poseben sodnik kar tu v vasi. Takrat bomo pa srebni tudi mi!
Volilni imenik je komisija pregledala, a našla polno napak, Ptč je bil v Soli slab nčenec, ki je pri prepisavanju imen tolikokrat pogrešil ! Imenik je romal zopet na glavarstvo; tain so g* bili menda prav veseli. OJ veselja so ga menda vrnili komisiji.
Kandidatov za županski stol je..več. Čemu neki sami krčmarji? Najbolje je, če župan ni krčrnar.
Terana imamo še dovolj naprodaj. Kupci oglasite se I
Pozdrav vsem čilateljem „Primor-skega Li«U !
Z Bleda. Dragi hravne, kam pa prihodnjo nedeljo, dnu 3. f-*b. Na Bled in po ledeni plasti v blejskega Otoka milo cerkvico, kjer bo ob 10. uri služba božja in se bo delil Blažev blagoslov.
Politični pregled.
Državni zbor.
V pondeljek je imela poslanska zbor-irca svojo zadnjo sejo, v kateri je bilo sprejetih več manjših zakonskih načrtov. V torek je pa imela gosposka zbornica svojo zadnjo sejo. V ti seji je bil poleg drugih zakonskih načrtov vsprejet tudi zakonski načrt glede zboljšanja duhovniških plač in sicer nespremenjen, kakor ga je sprejela poslanska zbornica.
Državni zbor razpuščen.
Včeraj je priobčila uradna „Wiener Zeitung" cesarski patent, s katerim se razpušča sedanji državni zbor, ter s katerim se razpisujejo državnozborske volitve.
Zmaga centra.
V petek so se vršile na Nemškem ožje volitve, pri katerih so katoličani si-jaino zmagali, socialni d^mokratje pa propadli. Vlada in vse drnge stranke so šle v boj zoper katoliški „C*ntrum“. a zaman.
„Slovenec* ima iz Kolina natančno poročilo o izidu volitev, h t‘>ga poročila je razvidno, d* so poročila v graških in dunajskih lUtih napačna. Tudi „Piccoloa je napačno poroča1.
Centrnm (dnv.dai močan 99 članov). Izvoljenih 92 (I. 1903 je bilo izvoljenih pri glavni volitvi 88). V ožjo volitev pride centrum v 33 okrajih. 01 teh je 11 gotovih.
Nacionalni liberalci (dozdaj 51 članov). Izvoljenih 17 (I. 1903: 6), v ožje volitve pridejo v 63 okrajih; od teh je »18 gotovih.
Soc-alni demokratje (dozdaj 78 članov). Izvoljenih 29 (•. 1903: .06). V ožje
volitve pridejo v 88 okrajih, od teh je le 7 gotovih.
Svobodomiselna ljudska stranka (dozduj 20 članov). Izvoljenih 6 (I. 1903: 0). V ožjo volite# pride v 29 okrajih, 17 gotovih.
Svobodomiseln* r.vezi (Freis. Verei-nigung) (dozlaj 10 č1.) Uvoljena 2 (leta 1903: 0) V ožio volitev pride v 13 okrajih, 8 gotovih.
Južnonemška ljudska stranka (do-zdaj nobenega mandata). Izvoljena dva; v ožjo volitev pride v 9 okrajih, 2 gotova.
Gospodarska zv(/.a (VVirtschaftliche Vereinigungj V tej so antisemitje, Zveza kmetovalcev. Bauernbund, krščanski so-cialci itd. Dozlaj n so bili zastopani. Sedaj je izvoljenih 11; v ožio volitev pridejo v 25 okrajih; od t‘h je gotorih 10.
Državna stranka. Izvoljenih 8 (leta 1903: 6). V ožjo volitev pride o v 16 okrajih, od teh so 4 gotovi.
Konservativci (doslej 52 članov). Izvoljenih 40 (I. 1903: 32). V ožjo volitev pridejo v 29 osraiih, 9 gotovih.
Poljaki (dozdaj 16). Izvoljenih 17 (i. 1903: 14), v ožjo volitev pridejo v
5	okrajih, trije gotovi.
Nemški banoveranci (dozdaj 7). Izvoljen nobeden, ‘kakor tudi I. 1903 ne.
V	ožio volitev pa pridejo v treh okrajih.
Danci so dobili en glas, kot leta 1903; lotarinški blok en glas, dva sta brez-barvana.
Na boj!
1.
Na boj, junaki, hajdi!
Nas kliče domovine glas,
Na boj, ne z meči, ognjem;
Drugače bije se pri nas.
9
Na boj za vero sveto,
Ker blati in tepta jo vrag;
Pero l»žnjivo nkruni
Kar ljubi od nekdaj že vsak.
3.
Pek’il pristaši vdani Svetinjo vere vzeti hle;
Pod krinko naprednjaštva '
Ljud zvit) vabijo za sfe.
4.
Na boj, junaška srca 1 Kdor ljubi dom zares še svoj; Ljubezen v djanju kaži,
Nasprotnikov se nič no boj I
6.
Vodnikov se okleni Resnice, bratoljubnosti,
Ki čejo ti hraniti Svetinjo vere, večnosti.
6
Na boj, vzajemno, hajdi I Za vero, dom preljubljeni,
Za svojega vladarja :
V	lem geslu smo mi združeni.
D. G.
Darovi.
Za slovensko Alojzijevišče. Preč Cg. Henrik Črnigoj 20 K; dekan Jurij Peternel 10 K; Franjo Klanjšček 6 K; Josip Mašera 20 K; Josip Golja 5 K; Ivan Kovačič 5 K; Val Knavs 5 K. P. n. gg. Alojzij Fogar 20 K; N. N. 1 K; Julija Leban posestnica 3 K ; Mart. Černuta župan v Logu 5 K ; N. N. iz Gabrij 1 K; prof. Franc Plohl 1 K ; Ivan Velbruja
1 K ; N. N 50 v ; Ant. Breščak trgovec
2 K ; Josip Mozetič zid -mojster 2 K ; Jakob Rojic, učitelj 6 K; Prečastiti gg. dekana Vidica kot izkupiček prodanih sveč 27 K ; Preč. g. župnik Joa. Kosec poslal 26 kg ječmena. Iz Pečin dobili vrečo aj le.
Blatolušnim prijateljem in dobrotnikom naše uboge-učece se mladina srčna hvala. Bog plati I
Za ..Slovensko sirotišče*: P. n. gg. Josip Šuligoj 30, Terezija Siodler 20 v, Podseničan 1 K, Marija Brumat 40 v, P. Mark, kapucin 80 v, dr. Andrej Pavlica 3 K 20.
Bog poplačaj I
Novice.
Za častnega občana je imenoval občinski zastop v Libušnjem v seji dne 24. t. m. soglasno gospoda državnega in deželnega poslanca dr. Antona Gregorčiča.
Umrl je v Gorici v torek zvečer po krHtki ia močni bolezni, previden s Hvetotaj-Uvi za umirajoče, g >sp, Josip dr. Abram, odvetnik in bivši dolgoletni deželni poslanec in deželni odbornik, odlikovan z redom železno krono III vrste. Dočakal je 1\ loto svojo dobe. Pokojnik bil jo plemenit značaj in visoko snošto-van od vm h, ki so ga poznali IM je jako bistroumen ter na Klana kot jeden najboljš h pravnikov na Primorskem. Vedno zvest sin svojega naroda bil je tudi odločen zagovornik njegovih pravic. Pogreb se bodo vršil v potek predpoldne ob 10. uri iz hiše žalosti v ulici M irelli hišna š. 30. Po ceikvenem ( pravilu v stolni cerkvi, te prepelje truplo blagega pokojnika na domače pokopa'išče v Ko-bljeiilavo na K-asu. Žilujočim sorodnikom naše iskreno sožalje. Blagi pokojnik pa naj počiva v miru in večna luč naj mu »veti.
l*r h o dn,je državnozborske volit* e. Glavne volitve v novi državni zbor bodo 7. maja, eventualne ožje volitve 14. maja.
Zaupni shod društva „Sloge“.
—	Politično društvo „S oga“ je »klicalo za danes predpoludne ob 10 uri zaupen ehod, ki so vrši v dvoraui hotela „Cen-tral■*. Povabilo se je na shod zaupnike z vse dežele.
Shod v Mirau. — Sinoči je bil Miren razsvetljen in po vasi jo vihralo vse polno zastav. ,,Katoliško delavsko društvu1* je sklicalo namreč shod, da proslavi na njem sankcijo volilno reforme, ki je bila včeraj uradno razglašen*.
Na shodu je govoril urednik g. Kremžar. Povdarjal je važnost volivne preosnove, s posebnim ozirom na širše sloje ljudBtva. Rekel je, da boj za volivno reformo je z današnjim dnem končar, in obenem da se prav stom dnom začenja nov boj na političnem in socialnem polju.
Občinski tajnik Urbančič v M rnu prav pridno opravlja podrobno delo Ga-brščekovega zaupnika. Naj se le segreva, mrzle obkladke mn poskrbimo že mi.
Niso sovrnžui veri! — Socialni demokratje in liberalci vedno trde, da niso sovražni veri, le tega ne puste, da bi duhovniki vlačili vero v politiko. Sedaj pa poslušajmo, kar piše neki socialistični list o tem: „Ni mogoče biti so-cijalist, če se priznavam h kaki veri. Kdor iz svojega zasebnega življenja ne odstrani vsako najmanjše sledi po veri, nima pravice, imenovati se socialni de-mokrat“.
To je dober nauk za one, ki menijo, da mora katoliški mož obenem biti socialni demokrat. Enako je z liberalci, tndi ti nasprotujejo veri, le bolj hinavski so!
Liberalni zaupni shod se je danes teden čisto izjalovil. Bobnali so okrog, da bo ta shod tak, da nam bo sapo zaprl. Pa se je zbralo po hudi agitaciji 250 ljudi. —
Veliko navdušenje za liberalizem je pokazal po shoda liberalni tovarnar in prijatelj delavcev Jaki, ki je napadel našega urednika, češ da je bil v naših l.st h od njegu žaljen. „Sofau Heveda odobrava tako surovost. Prav I Naj ostane pri tem mrzenju. Potem bi zaslužil GabrJček miljon klofut, kor je že mil|onkrat razžalil v umazani „Soči“ vse dobre in pošlene ljudi. L beralci znajo svoje prepričanje zago i.rjali le s pestjo, ker ima o v glavi slamo.
Ure/obrestna posojila. — Kakor nas je obvestil naš državni poslanec dr. Gregorčič z Dunaja, jo nakazalo poljedelsko ministrstvo konečno še 30.000 K j c. kr. namestništvu v Trstu, za brezobrestna posojila, tako da dobijo sedaj lahko še oni prosilci določene jim zneske, na katerih postf-lva se je vlada vže vknjižila.
Kmetovalci, pozor! — Bliža se čas, ko je treba naročevati so n« modro galio in žveplo. Modra galica je letos v ceni zelo poskočila, zato naj poskrbi vsak, da še za časa naroči na njo. »Goriška zveza" vabi, kakor vsako leto, vse člane posojilnic in zadrag na Goriškem, katero so začlanjene pri tej zvezi, da se
I	ravočasno naročijo toliko na modro galico, kolikor na žveplo. V svoji zalogi pa ima na razpolago za omenjene člane kalijevo sol, saperfosfat, klajno apno, belo ni živinsko sol.
— Srebrno poroko je praznoval
22. t. m. v Kamnjah g.Jožef Čermelj, sedaj gostilničar v Trstu.
Umrla jo v Gorici danes zjutraj ob 5. uri soprog* gostilničarja g. J isipa Gorjanca go«pa R >/,alija Gorjanc rojena Pavšič v 32 letn	ijo dobe. Po-
greb bode v soboto ‘2 svečana oh 1 in pol pop, iz hi4e žalosti na Kornjn št. 3 (krčma Attems). Blaga pokojnica naj počiva v mirn, g. Gorjancu pa naše iskreno sožalje na britki izgnb:.
— Znamenja gorskih polkov.— Trije gorski polki, katere numerava letos postaviti vojna oblast (zToma tako preurediti domobranske polke, h katerim tudi spada ko riški domobranski nolk št.
4,	bodo posebno zaznamovani. Častniki in mi štvo bode namreč na ovratnikih imelo kot distinkcije planinke, na ta način, kakor ima železničarski in telfgra-fični polk kolo s peroti.
— Nova vpeljava po trafikah.— Odslej dalje bodo na razpolago po vseh boljših trafikah takozvani ..poizvedovalni blanketi“. b pomočjo kater h bo liliko vsakdo za nizko ceno in popolnoma diskretno zvedel o razmerah in pogojih raznih obrti, posojilnic, tvrdk, oseh i. t. d,
— C. kr. okrajno glavarsto v Grad iSfu razpošilja sledeče okrožnico vsem županstvom in v. č. duhovnim uradom Gradiščanskega pol. okraja! Glasom odloka c. k. namestništva v Trstu od dne 31. dec. 1906 št. 19578 se je dognalo, da je v Tržaški okolici in bližnjih vaseh « Dolini, Ricmanjih, Bol-juncu (občina D lina) in Nogeri (občina . Flavija) okraj Koper novo okuženje mn- 1 rovnega drevja in listja po košenjilki (Diaspis pentagona). — Skličujoč se na tukajšnji odlik od dno 6 maja 1903 £t.
7239 vabim žnpanstva in v. č. duhovne | urade naj obveste potc-lniko zemljišč in i vrtov v označenej rastlinski kužni bolezni er jim od s vel nje nabavo »sakoršnih mu-rovmh in drugih »iidik iz zgoraj navedenih kraiev. — C k. okrajni glavar :
P o z z i.
— Deško semenišče v Goric i priredi v nedeljo, dne 3. febr. koncert z mnogovrstnim programom.
— Javen shod pri Sv. Luciji. —
V	nedeljo, dno 27. t. m. so jo vršil v gostilni g. Koba'a pri Sv. Luciji javen shod, katerega se je udeležilo nad 100 delavcev m kmetov. Shodu je predsedoval domači župnik g Fabjan, govorila pa sla g. Gostinčar Ivan Nep. iz L;ob-ijane o političnem položaju in starostne..! zavarovanju delavcev. D itsknil so je tudi prihodnjih državnozborskih volitev in jim priporočal, naj oddajo glasove takemu kandidatu, ki ne bo kakor Gabršček spal v tob.iinskih hribih. Zborovalci so glasno pjvedali, da Gabrščeka nočejo več za poslanca. Drugi je govoril gosp. Jakob Milavec iz Ljubljane o železničar-sk h težnjah in jih vabil, da naj pristopajo vsi navzoči železničarji k „Prometni zvezi". Shod se je krasno izvršil ia tudi lepo število železničarjev se je upisalo v »Prometno zvezo".
— V Komnu je umrla gospa Malija Š t r e k e I j rojena Pavlica, sestra g. župana rihonberškega in mati g. deželnega poslanca Alojzija Štrekelj. Pokojnica jo bila zelo spoštovana gospodinja in skrbna mati. Naj v mirn počiva! Velecenjeni družini izražamo iskreno sožalje.
— Občni zbor »Zavarovalnice za govejo živino", v Črničah je bil v nedeljo, 20. t. ni. Z veseljem smo slišali, da se društvo krepko razvija in napreduje. Število udov v letu 1(J06 je znašalo 116. Lepo število, a za tako veliko občino kakor so Črniče vendar še premajhno. Zato bi bilo želeti, da bi se vresničile besede, ki jih je govoril na občnem zboru odbornik g. župan Kosovel, namreč, naj bi vsak društvenik pridobil še enega uda društvu, tako, da bi nas bilo ob letu dvakratno število. Društvo si je s pomočjo posojilnice nabavilo tudi stroj za beljenje hlevov — ker snaga je prva stvar pri umni živinoreji. Sklenilo se je, da mora vsak društvenik vsaj do meseca maja dobro pobeliti svoj hlev, izvolil se je tudi odsek, ki bo vse hleve pregledal in se prepričal kako društveniki skrbijo za snago v hlevu. Živinozdravniku Simonu Bavčarju iz Sela se je plača povišala z naročilom, da mora povsod, kjer vidi pri društve-nikili kake nedostatke — dotične gospodarje podučiti. —
— Zavlran pogreb. — Preteklo nedeljo je umrl — a še-le v četrtek je bil pokopan 91 let stari Anton Morel ' iz Tabra. V torek in sredo (22. in 23.
t. m.) je bila tako divja bnrja — ( da ni bilo mogoče prenesti mrliča iz , precej visoko ležečega Tabra k Sv. Vidu v Črniče. Bil je zelo blag mož ta skoraj slepi starček. Mož-poštenjak, da malo lakih. Naj v miru počiva !
— Ipava je premr/.nlln čez in čez. j
—	Led je dve pedi debel. — Stari ljudje pravijo, da ne pomnijo take zime
v blaženi Vipavski dolini. —
hudo zimo. Mraz je pa tak, da jo dno 22. jan. bilo 14° C pod 0; dno 20. jan. 16", dno 24. zjutraj — 15" C in okolu 10. ure lo — 10"; popoldne je obrnili na ing, tako da jo pade! t- rmometer na 3° C proti večera jo počo’o snežiti in po noči mesto dežja je psdel led. Ljudje pravijo da tskn hudo zimo kot letos ni bilo od leta 1891.
— Naslov baz like sta dobili mi-borska frančiškanska cerkev in rom»r ka cerkev na S»eti g^ri pri Gorici; Drva je naivečja v škofiji in jo bila zidana b prispevki vseh vernikov škofi]«, (Puga radi častitljive starosti in vsakoletnega navala romarjev.
—	Strašen mrnz. Iz Vojščico nam pišejo: Dno 24. in 25, t. 'n. bil jo takaj strašen mraz! imeli smo 13.o pod ničlo. Lid na oltarju ! Za umivanje v jntro «e jo morala voda greti in led tojati. Mnogim je zmrznil vos krompir. V štalah je živina trepetala. Zraven tega jo barja tako razsajala, da je vse polne korcev po potih. Na morje kazal se je strašovski pogled.
— Ob morju. — Mitra sprememba vročega in mrzlega vremena nas je vseh osupnila. V sredo je bila vsa severna obala jadranskega morja od '/s do 1 me” tra posuta z ledom, ki se je napravil vsled razburjenega morja, ki je z vso silo zaganjalo svojo valove v kraške stene. Krasno je bilo gledati bel ledeni obroč, kjer so vpleteni vmes tudi dolgi ledeni kapniki Mraza smo imeli 16°R — kar se ni zgodilo vže od 1. 1857 — torej ravno pol stoletja.
Č« nas bode tak gost tako poredkoma obiskoval, — se ne bomo prav nič jezili.
Sedaj pričakujejo obilen ribji lov.
— Lov. — Vsled pičlega lova divjačine sklenil je tržaški lovski klub „Circolo“, ki ima lov skoraj v vseh kraških občinah, da pomnoži divjačino. V ta namen je izpustil v devinski županiji 24 parov štajor.kih planinskih ziicev, bliža petdeiot jerebic in katornov. Prihodnje dni bo velik lov na lisice.
— Trdni Bošnjaki. — V Sirajeva imajo mraza 14 stopinj pod ničlo. Kljub temu poizkušajo nekatori kljaba vati mrazu. Neki mož so jo v mestnem »o-pališču kopal v mrzli vodi, noii dru^i mož jo pa bosopet letal po mestu.
— Volkovi se letos klatijo »o vipavskih, hruševskih gozdovih. Te dni so videli lovci pet volkov skupaj. Tadi medved jo prišel letos pogledati v Hrušico.
— Jezik je Ljubila krava kmeta Špana v Sobočah pri Borovnici. Špan je krmil kon e in krava jo iztegnila svoj dolgi jezik v konjsko jasli. V tistem h'm ji je odgrisnil konj precejšen kos jezika.
Listnica uredništva. — Lokve: Abc, prosimo !
Temnica: Brez podpisa, preveč osebno, zato ne priobčimo. — Volčji-grajski: L^pa h/ala! Pa bo morda napravilo preveč jeze. Sicer pa je šaljivo. Pošljite kaj novic !
Saksid pri Dornborgu:	Uredite
stvar s samim županstvom. Menimo, da bo boljše. Zdravi !
—	lluda zim« na Krasu. — S Krasa nam poročajo : Letos imamo precej
3b "V© Novoporoeeneem-no vicem
:
priporoča
j<Fojaška zadruga" v (jopici
svojo bogato zalogo: Rumberško, belgijsko in šlezijsko platno, namizni prti in serviete, brisalke, žepne rute, cvilh, žima in volna v dlaki za mit-drace, odeje, koce, šivane kuverte, perje za postelje, preproge in zavese itd.
EL-/© Blago izvrstno. Cene prav nizke in stolne. (gvJIjll
Bovšne novice.
(A a to mo bil). Nekaj, kar bo za vso gornjo soilko dolino največje varnosti, 86 je razpravljalo v Bovcu t7. t. rn. Za Bovško toli zaslužni g. okrajni glavar je namreč na ta dan sklical na posvet vse tnkajšne gg. župane. Gre se za to, da se osnuje antomobilna zveza med sv. Lucijo in Bovcem. Vlada je baje temu namenu zelo naklonjena; vendar bi za prvih 10 let zahtevala od interesovsnih občin za morebitni primankljaj svoto po 7000 K. Ker pa ni verojetno, da bi se podjetje izplačalo in, ker bi se tudi v slnčaju primankljaja, svota 7000 K razdelila ra črez 20 občin, so župani jedno glasno pritrdili, da hočejo delovati na to, da vsi občinski odbori garancijo sprejmejo,
(Z a p n S č e n o s t). Bovški okraj je v zHdnjih desetletjih zelo nazadoval. Krošnjurstvo, ki jo nekdaj cvetelo in prinašalo obilo dobička, se več ne izplača. Med lem ko so se vprejšnih časih ljudje izseljevali le začasno, jih gre Bedaj vedno več za stalno iz države. — Po zadnjih velikih požarih v Bovcu, na Srpenici in Žagi je ostalo silno veliko hiš nepozidanih. — Vzrok vedno raBtoče bede je po-mankanje industrije in vsake prometne zveze. Kakci vse drngači in lepši smo Bi slikali prihodnjoat! Naš up je bila predelska železnica. Pa mi smo obračali. — Bohinci so pa obrnili. Nekdaj amo skoro b pomilovanjem govorili o „zapuščemu“ Bohinja. Danec pa vidimo, kako daleč smo zaostali. Tam sveto kmetijstvo, se razvija industrija — tujci kar tolpoma derejo vanj! Mi pa nimamo ničesar! Pač! „Tujct“ imamo mi tudi —namreč vojake. Pa kaj nam to pomaga, ko jim vojni minister, cf lo sedaj v mirnem času mesto kronic, pošilja le — patronic 1 Upamo, da nam autcmobil pripelje tnjcev s kronicami in brez — patron.
(Podjetja). Govorice o električnih napravah v Soči so potihnile. Videli uno pa lansko jesen inženirje meriti padec Soče med Čez-Sočo in Srpenico. Govori se, da hočejo napraviti, meBto reser-varja v Soči, predor Bkozi Polovnik ter bi tako dobili iBto vodno moč cenejše.
V	ta namen hočejo porabiti tndi vodo pri „Šmonoviw žagi ter so g. županu z Žage ponudili za to 14.000 K.
(Sv. Anton). 17. t. m. je bil v Čez-Soči shod. Slavnostni govor je imel bovški g. kaplan, nekdanji nadučitelj. Izvrstni, pa poljudni govor je napravil na mnogoštevilne poslušalce najboljši vtis. Popoludne Be je zbrala pri g. vikarju odlična družba. Počastil nas je s svojim obiskom tndi g. okrajni glavar. Kedo ne pozna šegavosti in gostoljubnosti g. vikarja 1 Dobro nam je bilo! Ker io ravno predpust naj sledi ena izmed smešnic, ki nam jih je ta dan povedal. Nekdo je med pogovorom cmenil tudi znanega M., ki je svoj ča« po farovžih srebrne žlice „za spomin" seboj jemal. G. gostitelj takoj porabi priliko ter nam pove, da se je pred leti zgodilo nekaj podobnega baje tu na Bovškem. Nek g. „špen“ povabi večjo družbo na kosilo. Dobro so se imeli. Ker je pa mož hotel pokazati tudi svoje bogastvo — so obedovali „s srebrom". Kosilo je trajalo dolgo in gOBtje so bili vedno boljše volje. Zvečerilo se je in prižgali so luči. Sedaj pa naznani strežnica, da je zmanjkala raz mizo srebrna žlica. Župan — mož hitre jeze — se silno raztogoti in začne prav nemilostno obdelovati svoje goste, ki vsi zatrjujejo, da so nedolžni. Toda on pozna svoje tičke. Ukaže ugasniti luči. Nato zapove z grmečim glasom : „Vtaknite glave pod mizo 1“ Zgodi se. nAli ste storili to vsiV“ vpraša. „VBi“, se oglase gostje v zboru. „Ali tudi tisti, ki je žlico vkradel?’* grmi župan. „Tu—diu, uide dotičniku pod mizo. — — —
Dva zaupnika je poslal Bovec k zaupnemu shodu narodno-napredne stranke v Gorico. Bovški zdravnik bode reševal liberalizem. Zdravnik bi moral biti vzvišen nad političnim strankarstvom in bi moral spoštovati prepričanje ljudstva, med katerim in od katerega živi. Naš zdravnik pa je v vodstvu stranke, ki hoče »svobodno šolo1', razporoko in ločitev cerkve od države. Tako se ne pridobiva naše zaupanje, gospod zdravnik ! — Drugi zastopnik liberalizma je na tem polja še mladič. Kdor je od nagih rok, naj ima vsaj toliko takta, da ne bo zasmehoval našega prepričanja. Na Bovškem je menda liberalizma odklenkalo; saj so v bovški občini gospodarili samo tri leta; zagospodarili so pa tako, da je onemogočeno redno gospo-
darstvo zh desetletja. Trikrat se bo vsakdo premislil, predno bo podpiral stremljenje liberalcev.
Društva.
dr. Vabilo na veselico, katero priredi cerkveni pevski zbor v Grgarju dno 2. februarja 190ti ob t. urah v prostorih g. Andreja Miljavec. gostilničarja v Grgarju. Vzpored 1) Vinko Vodopivec: „Vesela družba", polka. Tamburaški zbor. 2) Vinko Vodopivec: „Mi smo Slavano!“ Moški zbor. 3) Vinko Vodopivec : „Pomladansko cvetje, valček. Tamburaški zbor. 4) Simon Gregorču : .Hajdukova oporoka". l)ekla-manja. 5) Alojzij Sacks : „U boj“ ! Moški zbor. 6) Chanbky:	„Ocenna“ valček.
Tamburaški zbor. 7) P. H. Saltner : Na-planine!" Moški zbor. 8) Briža : „Oj, Hrvati oj junači" I kov»čudca. Tamburaški zbor. 9) 1. Štrukelj „Dr. Vseznal in njegov sluga Štipko Tiček", veselo;gra v dveh dejanjih. Vstopnina znaša 40 v, sedeži 60 v in 30 v.
dr Gregorčičevo slavnost priredi S1, kat. podporno in izobraževalno društvo v Kobaridu v nedeljo, dne 3. fe-bruvarja v dvorani občinskega doma. Vspored : 1. H. Sattner: „Nazaj v planinski raj“, mešan zbor. 2. S. Gregorčič-„Soči“, deklamacija. 3. H. Volarič: „Go-spodov dan“, meš. zbor. 4. „Kmet in fotograf-, komičen prizor. 5. Fr. Ftr-jančič: „Na vrtn“, ženski zbor. 6. S. Gregorčič : »Velikonočna11, deklamacija.
7.	J. Laharnar: .Mladosti ni“, mešan zbor. 8. „Kmet-Herod“, veseloigra v dveh dejanjih. Vstopnina 40 vin. Sedeži I. vrste 80 vin., II. vrste 60 vin. Začetek ob 7. uri zvečer.	Odbor.
dr Katoliško delavsko društvo v Mirnu vabi na veselico, katero priredi v soboto dne 2. februvarja v proslavo pesnika Simona Gregorčiča. Na vaporedu je petje, dve Gregorčičevi deklamaciji, ter slavnostni govor. Igrala se bode šaloigra »Krčmar pri zvitem rogu-' in burka „K m e t in fotograf-. Začetek ob 3. uri in pol popoludne. Vstopnina 40 vin. Sedeži 1. vrste 1 K, II. vrste 30 vin.
dr Občul zbor. „Goriškega vinarskega društvo “ se bo vršil v Prvačini dne 3, februvarja 1907 ob 121/., uri popoludne v prostorih ljudske šole, v zmislu §§: 13, 16, 17, 18, 19, 20 društvenih pravil. Podpisano načalstvo si usoja vabiti vbo predsednike podružnic, soposlance in ude tega drnštva. Dnevni red : 1. Imenovanje 3 pregledovalcev zapisnika občnega zbora. 2. Poročilo predsednika za I. upravno dobo. 3. Potrjenje letnega računa in bilance. 4. Sprememba društvenih pravil. 5. Volitev izžrebanih iz načelstva in osrednjega odbora in izločenih. 6. Slučajni predlogi po § 16. Načelstvo.
Gospodarske vesti.
.Goriška zvezn“ nam sporoča, da je dobila glavni cenik za semena in rastline semenskega oddelka Poljedelske osrednje posojilnice za Nemčijo v Erfurtu. Ta oddelek so ustanovile pred dvema letoma nemške raifTeinsenBke posojilnice. Cunik navaja oosežno zbirko najbolj priljubljenih zelenjavnih in cvetličnih semen, ztlo dobrih vrst žita, krompirja, korenja, nadalje potrebščin za drevesnice in vrtnarstvo. Semenski oddelek omenjene posojilnice, ki je osrednja blagajna raitleinsenskib zavodov, je v zvezi z najboljšimi gojitelji semen, tako da uiore zajamčiti brez skrbi dobro in pošteno postrežbo. To tem bolj, ker ima svoje lastno zemljišče, na katerem preizkuša semenske vrste, katere prodaja. Kdor se za to zanima, naj Be obrne do „Goriške zveze gospodarskih zadrug in društev v Gorici14, ki preskrbi vsakemu izvirni cenik in daje v tem oziru vsa potrebna pojasnila.
Književnost • umetnost.
* Družba sv. Mohorja. — Bliža j se čas, ko bo tieba odposlati udnino za družbo sv. Mohorja v Celovca. Prosimo vse dosedanje ude, naj zvesti ostanejo in naj poskrbijo, da še dragi pristopijo. Udnina znaša 2 kroni na leto. V Gorici se upisuje pri g. Jožefu Čigonu v stolni cerkvi.
Loterijske številke.
26. januvarja.
Dunaj.............. 43 66 41	82 42
Gradec............. 24 14 28 23 33
Rojaki! hupajte narodni Holeh ..Šolskega Doma".
I •
Saunig in Dekleva
ulica Miiiiicipio št. 1. Gorica.
Velika tovarniška zaloga šivalnih strojev kakor za šiviljo, krojače, Jrevljarjo in tudi za umetno vezanje (rcka-mirauje). V zalogi se tudi nahajajo angleška dvokolesa -llelicat Premier« in slaniorezni stroji, samokresi in razne puške, lastna nieltaniška po-pravljalnica.
Anton Potatzky
v Gorici, na sredi Raštela hiš. štv. 7.
Trgovina na drobno in debelo.
Najceneje kupovališče nirnberSkega in drobnega baga ter tkanin, preje 1 n nitij.
Potrebščine za pisarne, kadilce in popotnike.
Najboljše švanke in šivalne stroje. Potrebščine za krojače in čevljarje.
Svetinjice, rožni venci mašne knjižice.
Hišna »tavala za n letne (ase.
Posebnost: semena za zelenjave, trave in detelje.
Majbolje oskrbljena zaloga za kramarje, krošnjarje, prodajalce po sejmih in trgih ter na deželi.
J
Lekarna
Crislofoletti f Girici
Prave In edine žel. kapljice i gnamko sv. Antona Pado-vanskega.
Zdravilna moč teh kapljic je ne-prekosljiva.—Te kapljice uredijo redno prebavljanje, če se jih dvakrat na dan po jedno iličico (Vantvena znamka) popjje _ Okrepi
ielodec, storč, da agitte v kratkem lasu omotica in Si-votna linost (mrtvost). Te kapljice tndi storč, da človek raje ji.
Cena steklenici 60 vin.
J
Uprava škofovskih posestev v Kanatu (pošta Punat, Kvamcr)1 ima na prodaj še
1QQ.0C>0
umeri kanskih mladih korenik: Rupeslris Monticola in Ri-paria Porlalis. Cena po dobroti od 1«—30 kron za 1000
And. Fajt,
pek. Izvedenec Goric« tekallšče fr. Josipa št.2 (lastna
hiša.
Iavršuje naročila vsakovrstnega peciva, tudi najfinejšega, k> hor aa nove maše in godove, kolača aa birmance in poroke itd. Vsa naročila iavršuje točno in natančno po helji naročnikov. Ima in prodaja raalične moke, fina peciva, fina vina in likerje po amerni ceni. Zn Veliko noč posebno goriš ko pinco in potice itd.
Anton Kuštrin,
trgovec v Gorici
Gosposka ulica št. 25
priporoča častiti duhovščini in slavnemu občinstvu v mestu in na deželi svojo trgovino jedilnega blaga n. pr. kavo Santos, Sandomingo, Java, Cejlon. Portoriko itd. Olje: Lucca, St. Angelo, Korfii, istrsko in dalmatinsko. Petrolej v zaboju. Sladkor razne vrste. Moko št. 0, 1, 2, 3, 4, 5. Več vrst riža. Miljsvečo prve in druge vrste, namreč ob ’/» kila in od enega funta. Testenine iz tvornice Žnideršič
&	Valenčič. Žveplenke družbe sv. Cirii.i in Metoda. Moka iz Majdiče-vega mlina iz Kranja in iz Jocli-mann-ovega v Ajdovščini. Vse blago prve vrste.
Odlikovana pekarija /fc in sladčičarna $/•
K. Draščik
v Gorici na Kornu
(v lastni hiši)
izvršuje naročila vsakovrstnega peciva, torte, kolače za birmance in poroke, pince itd. Prodaja različna fina vina in likerjev na drobno ali v oris. buteljkah. Priporoča se sl. občinstvu. Cene jako uizke.
Prosiva zahtevati listke!
1»
k
Največja trgovina z železjem
KONJEDIC & ZAJEC
Gorica v hiši Monta.
Priporoča stavbeni Cement, stavbne nositelje (traverze), cevi za stranišča z vso upeljavo, strešna okna, vsakovrstne okove, obrtniško orodje, železo cinkasto, železno pocinkano medeno ploščevino za napravo vodnjakov, vodovodov, svinčene in železne cevi, pumpe za kmetijstvo, sadjerejo in vinorejo, ter vsakovrstna orodja.
Cone nizke, solidna postrežba!
Edo krono nagrade izplačava vsakemu, kdor dokaže ■ potrdili najine nove amerlkanske Magajne, da je kupil pri naju za 100 kron blaga.
*
►C
o
M
O
►1
e
o
»
o
p.
©
i
Prosiva sahtevati listke!