vntcsm S(3bp ; - VESTN!K Poštni urad 9020 Ceiovec Veriagspostamt 9020 Kiagenfurt izhajavCeiovcu Erscheinungsort Kiagenfurt Posamezni izvod 7 šiiingov mesečna naročnina 25 šiiingov ceioietna naročnina 250 šiiingov P. b. b. -?'nt g : g g g g g g LETNiK XL. CELOVEC, PETEK, 27. SEPTEMBER 1985 ŠTEV. 39 (^245) PREDSEDNIK ZSO WIESER NA SREČANJU BIVŠIH IZSELJENCEV: Pri odiočanju giede sosvetov moramo upoštevati, da so dosedanje izkušnje skrajno negativne „Ko ietos praznujemo 40-ietnico zmage nad fašizmom, moramo ugotoviti, da je avstrijska in posebej koroška manjšinska poiitika naravnana tako, da žeti takoimenovano koroško vprašanje rešiti z asimitacijo Sio-"encev. Najboij nazorno nam to potrjujejo dogodki okoii dvojezičnega aoistva, kjer s strani strank ni siišati stvarnih pedagoških argumentov in Prediogov, temveč stoji v ospredju taktiziranje za nemškonacionaiistični-giasovi. To medsebojno obračunavanje in prerivanje treh strank pa Poteka na hrbtu siovenske narodne skupnosti in koroškega demokratičnega tabora, še posebej pa seveda na hrbtu in v škodo šoiarjev." Tako je dejal predsednik Zveze slovenskih organizacij Feliks Wie-ser, ko je prejšnjo nedeljo spregovori) udeležencem tradicionalnega srečanja bivših slovenskih izseljencev v Bilčovsu (o prireditvi obširneje poročamo na 2. strani — op. ^red.). Pozvat je odgovorne dejavnike v deželi in državi, naj podvza-ntejo vse, da bi v interesu enakopravnega sožitja in zlasti mlade 9eneracije ohranili skupno šolo. Obenem je izrazil solidarnost koroških Slovencev z vsemi tistimi demokratičnimi osebami in organizacijami, ki so zaradi javne podpore dvojezični šoti izpostavljeni nesramnim napadom s strani koroških pomičnih veljakov. ..Bojimo se, da se bo zaradi agre- sivnega nemškega nacionaiizma na-rodnopciitični poiožaj na Koroškem še boij zaostri), kar nedvomno škoduje ceiotni dežeti," je dalje naglasil predsednik ZSO. „Krivdo za tak razvoj nosijo koroške dežeino-zborske stranke, ki ne iščejo diaio-ga z manjšino, temveč jo hočejo potisniti v kot. Soodgovorna za tak razvoj pa je tudi zvezna vtada na Dunaju, ki modro moiči, njeni najboij vidni predstavniki s kanclerjem Sinovvtzem na čeiu pa pozabijajo, da so po avstrijski ustavi odgovorni za korektno izvajanje državne pogodbe in njenega 7. čtena." V podkrepitev je tovariš VVieser opozoril, da sta ZSO in NSKS na zadnjem razgovoru s kanclerjem Sinovvtzem predložiti vrsto konkret- nih predlogov in zahtev, ki obsegajo vprašanje dvojezične predšolske vzgoje in trgovske akademije, radia in televizije, podpiranja naših kulturnih, znanstvenih in drugih ustanov in organizacij ter seveda trenutno najbolj aktualno vprašanje dvojezičnega šolstva. Vendar do danes nismo dobili odgovora, zato želimo in zahtevamo, da se dialog med vlado in manjšino jeseni nadaljuje, je poudaril predsednik ZSO, ki se je v tej zvezi dotaknil tudi vprašanja sosvetov in dejal: „Kar se tiče vprašanja udetežbe v sosvetih, moramo ugotoviti, da sta osrednji organizaciji prediagati kancterju, naj zvezna viada z izpoi-nitvijo nekaterih upravičenih zahtev pokaže dobro voijo in s tem ustvari ozračje medsebojnega zaupanja; to se doslej ni zgodiio. Giede sosvetov pa je treba nujno upoštevati tudi dosedanje izkušnje, ki jih tozadevno ima madžarska narodna skupnost, ki že dve ieti sodeiuje v sosvetu — te izkušnje pa so po za-gotoviiih predstavnikov Madžarov skrajno negativne!" Ko je ob koncu govoril o dejavnostih znotraj manjšine, je predsednik ZSO menil, da sicer beležimo veliko aktivnost na posameznih področjih, vendar je premalo načrtnih prizadevanj za bolj usklajeno in enotno akcijo v vprašanjih člena 7, kajti v ospredju so žal še vedno volilno- taktična razmišljanja posameznih volilnih skupin, ne pa vprašanja, ki zadevajo celotno narodno skupnost. V tem smislu je poudaril, da je edina resna alternativa v naši narodni politiki učinkovita akcijska enotnost vseh narodno zavednih sil ne glede na svetovni nazor in strankarsko povezanost. MANJŠINSKO ŠOLSTVO: A!i spet tristrankarski diktat ati sporazumno reševanje s Stovenci? Samostojnega nastopa v manjšinskem vprašanju za SPO ne more več biti, v poštev pride samo rešitev, ki jo bodo enotno sprejete in zastopate vse tri stranke skupaj. V tem smisiu je deželni giavar Wagner toimačil sklepe vodstva karoške SPO, ki je zadnji ponedeljek začrtalo smernice, po katerih se bo stranka v bodoče ravnata v manjšinskem vprašanju. Wagner bo zdaj poročat kancterju Sinowtzu in ga prosit, da prične z medstrankarskimi razgovori na zvezni ravni. Pri teh pogajanjih bodo koroške stranke, tako Wagner, razumijivo zastopate svoje statišče, toda dokončna odtočitev je pri zvezi. Pomisleke in opozorita, da Stovenci odklanjajo nameravane spremembe v manjšinskem šolstvu (ki gredo v smer apartheidskega ločevanja otrok v smistu zahtev KHD in FPO — op. ured ), je Wagner zavrnit s trditvijo, da predvidenim rešitvam nasprotujejo te stovenski voditetji in ne Stovenci sami. ki so po Wagnerjevi izjavi s tako ureditvijo nasprotno „zeio zadovoljni". Zato pa tudi grožnja ..velikega fiihrerja" matim voditeljem: Rešitev naj ne bi bita sprejeta mimo koroških Slovencev toda če treba mimo njihovega vodstva(!). Ob takih napovedih se je res treba vprašati, ati politični veljaki iskreno želijo rešitve iskati v dialogu z manjšino kot enakopravnim partnerjem, ati pa bi se radi spet zatekli k praksi kot svoječasno pri sedmojutijski zakonodaji, ko so Stovence pritegniti te k uvodnim alibi-pogajanjem, nato pa jim kot tristrankarski diktat okroirali rešive, ki so bite sprejete proti njihovi volji — na zahtevo in pritisk nemških nacionalistov. Bojazen, da bi se to lahko ponovilo, ni pretirana, če pomislimo, da so poglavarji treh koroških strank častni pokrovitelji nedeljske prireditve KHD, ki že s svojim geslom nedvoumno terja, da je treba čim prej izpolniti zahteve KHD in se upreti morebitnemu dunajskemu diktatu . .. Trojica „KHW" vse pokrije DeTrtohruf/čnu jucnost ne srne več n;o/ČUt; oh tuho sode/ot?un;M /?rcdstuvn;hot? tre/? vodt/n;/? horošh;/? strunh z desr;;cursh:?r:;, ?tet?:šhonuc;o-nu/n;??:; s;7u?u;/ Do tega zuh/j%<%u so pr;'š/; č/un; UHt/Jaš/st/čnega how;tc)u, h; trenutno pripravka protestno prtre-d/tev za 3. ohtoher, ho ho v Ce/ovcu trebe nastopit: proti zborovanju proti-avstr;jsb;b, nentšhonuc;onu/n;h s;7 č„čča';'MtnerFre:77eitti!totn7nfrs"J. Predvsem pa je treba nastopiti proti oživ-/janju stare miseinosti, ber jo podpirajo s svojim po^rovite/jstvom vod;7-n; deže/n; po/;t;b;.' Wagner, Dnaf/, Haider in Cnggen^erger. Medtem ho so v prejšnjih /eti/? ime-/; prvo besedo na tahi/? srečanji/? še stari „han?/?Jerj;'", jo predajajo sedaj m/ajšim „borce?n za nemško stvar." En dan po ..FreibeitshomTMersa" v Ce/ovcu /?o v nede/jo 6. ohtobra na /7/ric/?s/?ergM vojnim veteranom obeh svetovni/? vojn in pristašem včerajšnji/? ideo/ogij govori/ /org Haider. Da pa Wagner in Dna// ne /n za- ostaja/a za naciona/nim /orgom, sta v nasprotja s tradicijo prejšnji/? /et prevze/a shu/?aj s Haiderjem ^?obrot?;-te/jsivo nad pros/avo 63. /etnice „ho-rošhib obrambnih bojev" to nede/jo v Gre/?injtt. Pros/avo priprav/jata „Darntner Heimatdienst" in„Darnt-ner /Ibtoobr^ampjcrbund", hot govornica Costa stare ideo/ogije obuja/a Einspie/er in Ee/dner, pohrovite/jsh; p/ašč pa je nad vse to razgrni/a sveta horošha trojica „DHW" /Dnaj/-Haider- VPagnerj/ Dot poznamo vodi/ne po/itibe ho-rošbih socia/demohratov in /judsbe stranhe, se iz zgodovine ničesar niso nauči/i. $/epo shušajo desnico prehitevati na desni strani. Prej Z?i verjetno zagovarja/: ustanovitev „Darntner Einheitspartei", hot da b; se distancira/: od nemšhonaciona/nih si/, C: so v zgodovin: že večhrat pomeni/e pogubo za Avstrijo. Tem bo/j je potrebno, da se javno zoperstavimo tema vedno tesnejšemu sode/ovanju nazadnjaški/? si/. ; Protestna prireditev Antifašističnega komiteja Ceiovec bo v { ; soboto 5. oktobra ob 19. uri v Ceiovcu na vogaiu KempfstraBe- ; ! FromiiierstraBe. Udetežimo se je in izpovejmo svoj protest! { PREBERiTE no strani 2 Zbor bivših izsetjen-cev ob 40-)etnici vrnitve iz taborišč ^ Zadeva Androsch-Satcher 3 Srečanje gledaliških skupin v Šentprimožu 5 Po partizanskih poteh na Svinški pianini 5 Potovanje ietošnjih maturantov 8 Športni mozaik Škof Grmič: Jzdajstvo naroda je smrten greh!" „Kdor ni veren, bo prej aii siej izda) narod!" To trditev so nekateri ponoviti zadnji teden ob predavanjih nasiovnega škofa dr. Vekosiava Grmiča in Jožeta Rajhmana o viogi vere in cerkve v zgodovini sioven-skega naroda. Grmič je odgovorit: „Ne morem pritrditi. Mnogo je nevernikov, ki ne izdajajo naroda." Tudi 2. vatikanski konci) je poudari) potrebo diaioga med ateisti in vernimi in prišet do spoznanja, da je narod osnova, na kateri tahko gradi tudi vera, je deja) Vekosiav Grmič. V Borovljah, Šentjakobu, Dobrli vasi, Pliberku in Železni Kapli je skupaj okoii 300 ijudi prisiuhniio zanimivima predavanjema siovenskib teologov iz Maribora in se spustiio v detoma vročo diskusijo. Siovenska prosvetna zveza, ki je deloma skupaj s krajevnimi prosvetnimi društvi vabila na predavanja, se je s tem ciklom lotila ene najbolj pomembnih političnih tem slovenske narodne skupnosti na Koroškem. Vekoslav Grmič je obravnaval vlogo vere in cerkve v kraljevski Jugoslaviji, usodo narodno zavednih duhovnikov in škofov na Primorskem, Koroškem in Madžarskem ter razvoj cerkvenih stališč po drugi svetovni vojni. Jože Rajhman pa je predvsem na novo ocenil vlogo slovenskega protestantizma, opozoril na različne vplive, ki sta jih imeli različni obliki pokristjanjevanja Slovencev s strani Ogleja in Salzburga, predvsem pa je opisal usodno vlogo konzervativnega absolutističnega ljubljanskega škofa Mahniča, ki je s svojo strujo zaviral tako literarno „frajgajstovstvo" Franceta Prešerna, socialno angažiranost Janeza Evangelista Kreka in drugih, ki so se upirali obubožanju slovenskih delavnih ljudi. Rajhman in Grmič, ki sta del današnje kritične struje znotraj slovenske cerkve, sta poudarila, da ,cerkvena zgodovina Slovencev še ni napi- Vekostav Grmič (tevo) )n Jože Rajhman (desno) sta predavata fudi v Žeteznt Kap)). sana". Zato pa je bilo za poslušalca tem bolj zanimivo slišati, kako je šele škof Slomšek predrl cerkveno tradicijo in se udejstvoval bolj narodnobuditeljsko in prosvetljensko. Tudi za cerkvene predstavnike v severno-vzhodnem delu slovenskega naselitvenega področja drži, da so se bolj povezali z ljudstvom, predvsem tudi že v medvojnem obdobju. Saj je katoliška akcija okoli Ljubljane že pred začetkom druge svetovne vojne zgubljala vezi z ljudstvom in dobivala fašističen obraz, medtem ko se je katoliška cerkev v Mariboru po vzoru belgijskega socialnega gibanja bolj povezala z ljudstvom. Zato je škof Tomažič, ko so ga nagovarjali za sodelovanje z belo gardo odgovoril: „Mi se med seboj ne bomo klali." Drugače se je obnašal ljubljanski škof Rožman, ki je deloval v smislu slovenskega klerikalizma in mahniče-vega vpliva. Ta vpliv je čutiti tudi še danes, saj je Mahnič začel istovetiti vero z narodom in tako zelo negativno vplival na slovenski narod. „Ta konflikt se vleče še do današnjega časa, ker se cerkev še ni upala pogledati zgodovini in napakam v obraz", je rezimiral Grmič v Železni Kapli. Za-/Da/je na #. strun;J - Srečanje bivših izseijencev ob 40-letnici vrnitve iz taborišč Letošnji občni zbor Zveze siovenskih izseijencev, ki je bii spet povezan z družabnim srečanjem bivših izseijencev ter njihovih družin in prijateijev, je minuto nedeijo pri Ogrisu v Biičovsu poteka) v znamenju 40-tetnice osvoboditve in povratka iz taborišč domov na Koroško, izraža) je p eni strani veseije, ki je viadaio med pregnanci takrat, ko je bii osovraženi nacizem končno pregnan in so se preživete žrtve njegovega ziočinskega nasiija vračate na svoje domove; izpovedat pa je hkrati tudi razočaranje, ogorčenje in zaskrbijenost zaradi obračuna, ki ga moramo dati po štirih desetietjih: ne samo, da koroškim Siovencem prizadejana škoda ni bita popravijena, marveč so se krivice še nadnatjevaie in se stopnjevaie vse v današnje dni, ko se nemški nacionaiizem in uradna poiitika spet enkrat zbiižujeta na skupnih pozicijah, da bi z uveijavitvijo šoiskega apartheida prerezati še zadnje korenine enakopravnosti sto-venskega čioveka in njegovega jezika na Koroškem. Posebej na ta razvoj, vsa deset- sedmojuiijske zakonodaje in trenut-tetja naperjen proti Slovencem in nih prizadevanj za uveijavitev šoi-njihovim pravicam, so opozorili tudi skega apartheida." V luči tega raz-govorniki. Predsednik izseljenske voja tudi naš boj za popravo škode zveze Jože Partl je spomnil na leto ni končan in bo trajal tako dolgo, 1945 in dejal, da so izseljenci po dokler ne bodo dosledno in korekt-povratku na svoje domove ter sploh no izpolnjene vse obveznosti, ki jih ne znajo več slovensko. Zato pa je dolžnost nas vseh, da napravimo vse za ohranitev narodne in kulturne identitete, da ohranimo naš jezik in z njim naš narod! Po diskusiji, v kateri so mnogi bivši izseljenci enako kot prej govorniki izrazili zaskrbljenost spričo naraščajočega pritiska na Slovence ter poudarili potrebo po skupnih prizadevanjih za izpolnitev člena 7 in s tem za uresničitev mednarodno zajamčenih pravic, je občni zbor dosedanje vodstvo ZSI soglasno potrdil še za nadaljnjo delovno dobo. Predsednik Partl je obljubil, da bo odbor nadaljeval delo v smislu občnega zbora, pri čemer gre predvsem za krepitev in širjenje izseljenske zavesti, da ne bo pozabljeno trpljenje bivših izseljencev in koroški Slovenci po osvoboditvi kljub hudim izkušnjam iz preteklosti ponudili roko sosedu v deželi — pa smo morali in moramo še danes občutiti, da vsem ni za spravo. „Le-ta 1945 je biia ziasti dvojezična šota mejnik v novi dobi," je naglasi! predsednik Partl, „toda biia je trn v peti nemškim nacionaiistom, ki so že kmaiu po podpisu državne pogodbe spet razviti svojo dejavnost ter obvezno skupno šoio iikvi-dirati v najkrajšem času. Zato danes ne moremo govoriti o tem, da bi nam biia popravijena škoda, ki smo jo utrpeti. Nasprotno, koroški Siovenci smo edini narod v Evropi, ki je bii ogoijufan za sadove svojega prispevka, ki smo ga dati v boju proti fašizmu." Kakor smo dolžni braniti svoje domove, je na koncu dejal predsednik ZS), tako moramo braniti tudi člen 7 ter se vztrajno boriti za uresničitev pravic, ki jih nam jamči. godbo, katere 7. člen kljub nasprotnim izjavam in lažnim trditvam še ni izpolnjen, kot tak pa medrta-rodno-pravno, politično in predvsem tudi moralno bremeni ugled naše države v svetu. Pozdrave ZSO je občnemu zboru izrekel predsednik Feliks VVieser, ki je ob tej priložnosti spregovoril tudi o trenutnem narodnopolitičnem položaju (njegova izvajanja objavljamo na 1. strani - op. ured.). V imenu NSKS je spregovoril član predsedstva Jože VVakounig, ki je dejal, da je pred 40 leti nacizem sicer doživel hud vojaški poraz, toda nacizem živi naprej, kar vedno spet občutimo. Posebno proti Slovencem se stopnjuje pritisk, ki so mu mnogi že podlegli; tudi med tistimi, ki so doživeli pregnanstvo, je na žalost mnogo takih, ki popuščajo ter njihovi otroci in vnuki pogosto in drugih žrtev fašizma, ki skupaj z oboroženo borbo naših partizanov pomeni prispevek koroških Slovencev v boju proti fašizmu — za mir in enakopravno sožitje med narodi. Prireditev, ki so jo z izbranimi prispevki uokvirili člani domačega prosvetnega društva (gojenca Glasbene šole brata Filipič s flavto, recitator Rupert Gasser ml. ter moški pevski zbor pod vodstvom Mirka Lauseggerja), je izzvenela z družabnim srečanjem. Bivši sotrpini so se spominjali skupne usode pregnanstva ter srečnih trenutkov pred 40 teti, ko so se vračali na svoje domove. Družila jih je zavest, da morajo spomin na tedanje dogodke ohraniti živ ter ga prenesti na mladi rod, ki se bo le tedaj uspešno upiral ponovitvi zla, če bo poznal in razumel resnico o takratni dobi. Znanstvene dejavnosti med zamejskimi Siovenci V okviru ciklusa predavanj, ki jih organizira Slovenski znanstveni inštitut v Celovcu, smo imeli prejšnji četrtek možnost prisluhniti dvema zanimivima referatoma. Dr. Vladimir Klemenčič, redni profesor geografije Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani in dober poznavalec naših koroških razmer (pred nedavnim je naš list ponatisnil obširen razgovor, ki ga je imelo uredništvo Zdravstvenega vestnika z dr. Klemenčičem prav o koroškem vprašanju — op. ured.), nas je seznanil s sedanjimi socialnogeografskimi proučevanji na Koroškem in drugih narodno mešanih, s Slovenci poseljenih področjih. Med drugim je referent ugotovil, da so se zamejski Slovenci v zadnjih treh desetletjih spremenili iz prebivalcev pretežno kmečke sestave v prebivalce s pretežno urbano sestavo. Te spremembe pa pospešujejo tudi asimilacijski proces in kot važen asimilacijski dejavnik je opuščanje zemlje, saj so ravno Slovenci kot avtohtono prebivalstvo močno navezani, če ne celo odvisni od zemljiške posesti. Zelo pozitivno je ocenil proces odpiranja mej ter dejal, da povezovanje Slovenije z obmejnim prostorom sosednjih držav bistveno prispeva k pospeševanju narodne identitete in k ..modernizaciji" slovenskega jezika. Za koroške Slovence so slej ko prej velik problem popisi prebivalstva, saj ne podajo objektivne slike o dejanskem stanju številčne moči narodne manjšine. Pri tem se je dr. Klemenčič zavzel za drug način vrednotenja statističnih podatkov in naglasil, da bi se morale tozadevne raziskave naslanjati na nove oblike metodološkega pristopa. Referent sam se pri svojem raziskovalnem delu že več kot dve desetletji poslužuje t. i. socialno-geografskih metod, s katerimi je mogoče opredeliti negativne učinke oz. zapostavljanje narodnostnega vprašanja v procesu regionalnega, ekonom- skega in socialnega planiranja. Milan Pahor in trije mladi razisko-valci iz Trsta pa so nam predstavth ..mladinske raziskovalne tabore", k) imajo med Slovenci v Italiji že petletno tradicijo. Osnova taborov je bila želja in nuja, da se mladina — predvsem srednješolci v starosti od 16 do 19 let — uvaja v raziskovalno dejavnost; namen taborov pa je v bistvu priprava za boljše poznavanje okolja in območja, kjer živi slovenska narodnostna skupnost v Italiji. Raziskovalne tabore so pričeli leta 1981 s štirimi interesnimi skupinanH- etnološko, geografsko, naravoslovno in zgodovinsko; v zadnjem času sta se pridružili še sociološka in arheološka skupina. Prvi tabor je bil v Barkovljah, leta 1982 v Doberdobu, leta 1983 v Benečiji, leta 1984 v Dolini in letos v Sovodnjah. S tretjim taborom — na področju občine Špeter Slovenov — so prodrli tudi med Slovence v Benečijo in s tem potrdth entnost prostora, ki ga Slovenci naseljujejo na področju Furlanije-Julij* ske krajine. Kako potekajo tabori? Mladi raziskovalci v svojih skupinah s pomočjo mentorjev raziskovalnega dela ne opravljajo le v časovno omejenem času, temveč ga razvijajo in dopolnjujejo tudi med letom: zbirajo gradivo, udeležujejo se strokovnih tečajev, razširjajo idejo o taborih po slovenskih šolah, poleg tega pa gojijo tudi družabne stike in prirejajo izlete, ki so sestavni del raziskovalnega programa. Pri svojem delu nikoli niso izrazito poudarjali narodnostne problematike, čeprav se ji tudi nikjer niso izogibali, saj je prišla na dan z vsakega področja. Mladi raziskovalci so pri svojem delu opremljeni z najsodobnejšimi tehničnimi pripomočki; uspehe in rezultate taborov pa redno objavljajo v posebnih brošurah, ki ji" želijo posredovati tudi večinskem" narodu, kar se jim zdi še posebno pomembno. PiSMO BRALCA Wurscht proti Kainzu Nenavadno je, da predsednik poklicnega zastopstva učiteljev na koroških obveznih šolah Herbert Wurschl objavi k zadevi „Koroško šolsko vprašanje", itiskovno izjavo, o kateri menim, da je v svoji funkciji poklicnega zastopnika ne bi bil upravičen podati in katere vsebina je naravnost škandalozna. Ne more biti dolžnost poklicnega zastopnika, da se vmešava v koroško deželno politiko. Zato se vsiljuje vprašanje, ali ni bil k temu pozvan in ali bi škodovalo njegovi nadaljnji politični karieri, če tega ne bi storil. Ker v vprašanju dvojezične šole očitno ni dovolj dobro obveščen, bi se moral o trenufem položaju na dvojezični ljudski šoli seznaniti pri dvojezičnih učiteljih, ki dnevno stojijo v šolski sobi :in torej dobro po- najo problematiko dvojezičnega