Uresničevanje resolucije o politiki izvajanja družbenega plana občine Ljubljana-Šiška za obdobje 1981—1985 v letu 1982 z oceno do konca leta 1982 Smatramo, da ob pregledu uresničevanja resolucijskih nalog v prvem polletju 1982 lahko ugotovimo, da osnovne družbene naloge dokaj uspešno izpolnjujemo. Ustavna za-snova občine kot komune in dela komunalnega sistema v Ljubljani se vedno bolj uresničuje. To so dokazale tako izvedene volitve kot delo vseh zborov občinske skupščine, saj postaja prav skupščina mesto za dogovarjanje in raz-reševanje perečih in aktualnih vprašanj. Na področju po-vezav krajevnih skupnosti neposredno z združenim delom opažamo določene pozitivne premike, ni pa v celoti za-živelo zaradi zoženih materialnih možnosti združenega dela in učinkovanja nekaterih intervencijskih zakonov. Dohod-kovni odnosi, ki naj bi predstavljali osnovo za nemoteno delovanje proizvodnih procesov, niso vzpostavljeni tako, kot njihovo realizacijo predvideva zakon o združenem delu, ker še vedno prihaja do izsiljevanj s strani močnej-šega. Glede na to, da imamo v gospodarstvu pretežno predelovalno industrijo brez lastne surovinske baze, so posledice očitne. Toda očitka o slabem posluhu za dohod-kovno povezovanje ne smemo nasloviti le na dobavitelje surovin in na delovne organizacije izven občine, temveč tudi na močnejše organizacije v okviru svoje družbeno-politične skupnosti. Že v resoluciji smo se obvezali, da mora biti doseganje boljših rezultatov v zunanjetrgovinski menjavi s konver-tibilnim področjem temeljni cilj vsega gospodarskega živ-Ijenja. V tej bitki nismo uspeli, saj lahko za prvih sedem meseoev računsko (brez Petrola) dokazujemo 100% po-krilost uvoza blaga z izvozom, vendar na nižji ravni kot v letu 1981. Glede združevanja dinarskih sredstev za po-speševanje izvoza nismo preveč zagreti, ker vsaka TOZD išče le svoje interese in v primeru, da ni deležna bonitet, premišlja, ali naj se vključi v družbeno akcijo ali ne. Porabe nam v celoti ni uspelo omejiti. Investicijska je realno celo padla, porasla je osebna poraba in izdva-janje iz dohodka za splošno in skupno porabo, kajti osnova za večino prispevkov so osebni dohodki. Osebni dofiodki se torej pojavljajo kot gcnerator inflacije in de-jansko multiplicirajo porabo. Kijub temu moramo dodati, da je trošenje splošne porabe v občini (proračun) ome-jeno v okviru 15,6% dogovorjenega dovoljenega poveča-nja za leto 1981. Izvirni prihodki, ki presegajo to raven.se izločajo na posebno partijo proračuna pri Skupščini me-sta Ljubljane. Zaradi izredno zaostrenih pogojev gospodarjenja go-spodarskki subjekli niso smeli pri načrtovanju povezovalnih procesov in tud; ne pri snovanju investicij. Tako po-membnejših povezav v pr.vem polletju 1982 nismo zasledili, narobe, opažamo celo težnje po odcepitvah. Reorganiza-cije so velikokrat fasada za prikrivanje poslovnih težav ali pa za izigravanje določenih družbenih norm. Boljše izkoriščanje zgrajenih zmogljivosti je v letošnjem prvem polletju ostalo le deklaracija. V gospodarstvu smo se sre-čevali z vsemi oblikami pomanjkanja surovin, reproduk-cijskih materialov, rezervnih delov in energije. Neposredno združevanje dela in sredstev za razvojne programe v ne-razvitih republikah in SAP Kosovo ni dosegio pomembnej-šega napredka prav zaradi splošno neugodnih gospodar-skih gibanj. Na področju cen lahko govorimo v celoti o neuspehu izpolnjevanja resolucije. Na področju družbenega planiranja smo pristopili k spremembam in dopolnitvam dogovora o temeljih plana za obdobje 1981—1985, vendar združeno delo in krajevne skupnosti zelo počasi sledijo sklepom občinske skupščine, da je potrebno spremeniti dogovor o temeljih planov in srednjeročni plan. Od zastavljenih materialnih ciljev razvoja ni uresničena predvidena 3% rast družbenega proizvoda^ saj smo do-segli ničelno rast. Obseg industrijske proizvodnje je večji, kot je bil predviden, vendar ima že tendenco padanja. Za-poslovanje ni ostalo v predvidenih okvirih 1,2% povečanja novih delavcev. Prav tako lahko ugotovimo, da v razdelitvi družbenega proizvoda ne uresničujemo dogovorjenih raz-merij, saj narašča delež osebnih dohodkov v razporeditvi dohodka in pada delež sredstev za reprodukcijo. Tako osebni dohodki v globalu rastejo neodvisno od produk-tivnosti dela, ki je družbeno izmerjena, nižja kot v pre-teklem obdobju. 1. GOSPODARSTVO Gospodarstvo občine je v šestih mesecih letošnjega leta ustvarilo 34,6 mlrd din celotnega prihodka ali 26,1 % več kot v enakem obdobju preteklega leta. V industriji je rast celotnega prihodka zaostajala za rastjo v gospodar-stvu (IND 124,5%), v gradbeništvu pa je bil celo nižji kot v enakem obdobju lani. Združeno delo je obračunalo 25,8mlrddin porabljenih sredstev. Višja so bila za 27,9%, kar je več od rasti ce-lotnega prihodka in pomeni slabšo ekonomičnost poslo-vanja. Na rast porabljenih sredstev je v določeni meri vpli-vala obvezna amortizacija, ki se je zvišala za 90 %. Hitrejša rast porabljenih sredstev od rasti celotnega prihodka se je odrazila v gibanju dohodka. Organizacije združenega dela so ustvarile 8,9 mlrd din dohodka, kar je 21,1 % več kot v prvem polletju leta 1981. Dohodek gospodarstva se je sicer nominalno povečal, realno pa ne dosega dohodka iz I. polletja 1981, saj je šlo povečanje v celoti na račun povečanja cen v tem ob-dobju. Po podatkih Zavoda za statistiko SRS so se v šestih rnesecih ietos glede na enako obdobje lani cene pri pro-izvajalcih industrijskih izdelkov zvišale za 22,4%, cene na drobno za 27,7% in cene na debelo za 31,3%. Da bi izločili vpliv znatno povečane obvezne amorti-zacije na višino ustvarjenega dohodka smo uvedli katego-rijo primerljivega dohodka. V 1. poMetju letos je znašal pri-merljivi dohodek 101,1 mlrd din in je bil za 26,7% višji od primerljivega dohodka v polletju lani. V letošnjem obdob-ju so se vse oblike porabe povečale. To velja še zlasti za obveznosti za splošne potrebe, za druge namene ter čiste osebne dohodke. Osebni dohodki so imeli hitrejšo rast od primerljivega dohodka, pa tudi njihov delež v razpo-reditvi primerljivega dohodica se je glede na primerjaino obdobje zvišal (od 24,5 na 25,2). Za čiste osebne dohodke je združeno delo razporedilo 30% več sredstev kotvena-kem obdobju iani, za skupno porabo delavcev pa 25% več. V poprečju je vsak zaposleni prejemal 14.613 din čistih osebnih dohodkov mesečno ali 29,8% več kot v I. polletju lani. Rast življenjskih stroškov je bila v tem ob-dobju 29,3 %, kar pomeni, da so realni osebni dohodki zaposlenih ostali nespremenjeni. Sredstva za reprodukcijo znašajo 3,187 mio din in so večja za 16% kot v prvem polletju 1931, vendar njihov delež v delitvi primerljvega dohodka vztrajno pada I—III. 82 31,2 %, I— VI. 82 30,8 %). Padanje akumulativne sposobnosti gospodarstva (IND71), ekonomičnosti (IND 99) in rentabilnosti poslovanja (IND 89), nam kažejo na to, da so doseženi rezultati po-slovanja v prvem polletju letošnjega leta, kljub nekaterim ugodnim podatkom, daleč od tistih, s katerimi bi bili lahko zadovcljni in hkrati opozarjajo, da je osnova za nadalje-vanje šibka. Na meji rentabilnosti posluje 55 organizacij. V tern šte-vilu so predvsem manjše organizacije, ki komaj zago-tavljajo svojo reprodukcijo in socialno varnost delavcev. Prav tako so pa med njimi nekatere, ki spadajo v večje sisteme in je njihovo mesto še vedno nedefinirano in ne-urejeno glede dohodkovnega položaja oziroma skupnega prihodka. Polletno poslovanje je sklenilo z izgubo šest organi-zacij združenega dela (od tega je ime!o pet organizacij izgubo že v I. trimesečju letos) v skupni vrednosti 242.797 tisoč din. G!ede na I. polletje lani se je znesek izgub po-večal za 27,6%, število izgubarjev pa znižato za enega. Od skupnega zneska izgub je odpadlo na področje in-dustrije 16,1 %, kjer pa je bll znesek izgub podvojen (INO 209). Na SOZD Petrol, DO Zemeljski plin, je odpadlo 83,7% celotne izgube v občini. Struktura izgub se je glede na I. polletje lani nekoliko spremenila. Znižala se je udeležba izgub zaradi nekritih obveznosti iz dohodka od 84,5% na 75,6%, povečal pa delež nekritih izplačanih akontacij osebnih dohodkov od 15,5% na 24,4%. Organizacije, ki so I. polletje 1982 sklenile z izgubo: Znesek izgube v tisoč din Štev. delav. po stanju ob koncu meseca Savske elektrarne HE Medvode Iskra Elektrozveze, TOZD Telegrafski in tel. sistemi Iskra Elektrozveze, TOZD Usmerjene zveze DO Donit, TOZD Laminati Petrol, DO Zemeljski plin Dekor, fina keramika Skupaj 7.230 40 15.151 406 4.760 93 11.991 106 203.261 146 404 15 242.797 806 Savske elektrarne Ljubljana, HE Medvode Celotna izguba 7,229.719 din — nekrite obveznosti iz dohodka 1,452.136 din — izplačane akontacije OD in druge iz čistega dohodka nekrite obveznosti 5,777.583 din HE Medvode je prvo polletje 1982 sklenila z izgubo zaradi istih vzrokov kot v I. trimesečju tekočega leta. Skupščina samoupravne interesne skupnosti elektrogospo-darstva Slovenije je v februarju 1982 sprejela usklajeno ovrednoteno elektroenergetsko bilanco za leto 1982, ki naj bi krila enostavno reprodukcijo v proizvodnji energetskega premoga, v proizvodnji, prenosu in distribuciji električne energije ter v proizvodnji JE Krško za leto 1982. Ta bi-lanca predvideva 8.164 GWh električne energije v vred-nosti 20.126,8 mio din. Na osnovi te bilance je bilo pred-videno povišanje cene v povprečju za 20,3 %, republiška skupnost za cene pa je tarifo povečala le za 15%, in sicer od 1.5.1982 dalje. Ker cena ni bila zadostno in pravočas-no povečana, je bil delež TOZD-ov Savskih elektrarn na doseženem skupnem prihodku ustrezno nižji. Iskra Elektrozveze, TOZD Telefonski in telegrafski si-stemi Celotna izguba 15,150.603 din — izplačane akontacije OD in druge obveznosti, ki niso krite iz čistega dohodka 15,150.603 din Temeljna organizacija Telefonski in telegrafski sistemi je že v prvem trimesečju letošnjega leta sklenila poslova-nje z izgubo, ki pa se je v drugem trimesečju še povečala. Osnovni vzrok negativnega finančnega rezultata je ne-zadovoljiva oskrba z reprodukcijskim materialom, ker tako temeljna organizacija kot tudi delovna organizacija zanj nima likvidnih sredstev. Organizacija je v prvem polletju letos ustvarila 105.349 tisoč din celotnega prihodka oziroma 60.037 tisoč din do-hodka, kar je manj kot v prvem polletju lani (IND 64 ozi-roma 67) in manj od načrtovane višine. Za osebne dohod-ke je bil razporejeno 38.225 tisoč din (IND 77), delavci pa so v povprečju prejemali 13.843 din čistih osebnih dohod-kov mesečno. V primerjavi z enakim obdobjem lani so bili letošnji za 24% višji. Iskra Elektrozveze, TOZD Usmerjene zveze Celotna izguba 4,760.224 din — izplačane akontacije OD in druge s č. d. nekrite obveznosti 4,760.224 din Temeljna organizacija Usmerjene zveze je v prvem pol-letju letošnjega leta ustvarila 38.406 tisoč din celotnega prihodka, kar je 32,5 % več kot v enakem obdobju lani, toda znatno manj od načrtovane višine (47% na realiza-ciji plana). Kljub temu, da je organizacija obračunala manj porabljenih sredstev kot v polletju lani (IND 73), pa doho-dek, ki ni dosegel načrtovane višine, ni zadoščal niti za kritje vseh izplačanih akontacij osebnih dohodkov. Temeljna organizacija je v prvih šestih mesecih letos v povprečju zaposlovala 93 delavcev, ki so prejemali pov-prečno 16.440 din čistih osebnih dohodkov mesečno, to je 23% več kot v I. polletju lani. Glavni vzrok izgube je uvajanje novega nosilnega pro-grama, ki ga organizacija delno tudi sama financira. Pro-gram je tehnično in tehnološko izredno zahteven, težave so pri uvozu reprodukcijskega materiala, kar vse podalj- šuje roke izdelave in povzroča izpad dohodka. Cene de-lovnih ur so neizpremenjene, medtem ko materialni stroški naraščajo. Temeljna organizacija je skupaj z drugimi temeljnimi organizacijami in delovno skupnostjo izdelala dolgoročni program ukepov za odpravo motenj v poslovanju. Donit, TOZO Laminati Celotna izguba 11,991.405 din — izplačane akontacije OD in druge obvežnosti, ki niso krite iz čistega dohodka 11,991.405 din Temeljna organizacija je že prvo trimesečje letošnjega leta sklenila z izgubo, ki se je v polletju celo podvojila. Vzroki za slab finančni rezultat se tudi v tem obdobju več ali manj nadaljujejo. Celotni prihodek je bil nižji kot v pol-letju lani (IND 92) medtem ko so bila porabljena sredstva višja za 11 %. Porast le-teh je nastal predvsem zaradi po-dražitev nekaterih vrst materialov, zvišanih stroškov uvoza zaradi spremembe tečaja, pa tudi stroški za porabljeno energijo ter obvezna amortizacija so se znatno povečali. Višji je bil tudi dohodek za delovno skupnost, ki se izloča kot obveznost iz dohodka (IND 157). Temeljna orga-nizacija je namreč v I. polletju letos obračunavala še pla-nirane akontacije, medtem ko bodo vnaprej le-te odvisne od dejansko ustvarjenega dohodka. Organizacija je v povprečju zaposlovala 106 delavcev, ki so prejemali 16.412 čistih osebnih dohodkov mesečno. V primerjavi s polletjem lani so bili letošnji 39% višji. Izguba Obrtnega podjetja Dekor, fina keramika, znaša 404.000 din. Vzrok za to izgubo je v zastareli tehnologiji in neustreznih poslovnih prostorih. Podatki SDK navajajo, da je 77 OZD prekoračilo do-voljeno maso sredstev za osebne dohodke, vendar je v teku analiza odgovorov OZD o vzrokih za prekoračitve. Od vseh kršiteljev Dogovora iz leta 1981 jih je 7 že pristopilo k proračunu preveč razporejenih sredstev za osebne dohodke, le Kovinarstvo Maja nastopa ponovno kot prekoračitelj tudi v letošnjem letu. Kritičen je pristop k poračunu pri Bayer Pharmi, GP Objektu, Avtoemoni, Galvani in Čevljarskemu obrtnemu podjetju Šiška. Dekor in ABC Pomurka, DO Drogerija sta prekoračitve iz leta 1981 poračunala. Na področju družbenih dejavnosti je po podatkih 11 prekoračiteljev. Izplačila za namene skupne porabe na delavca naj bi se v letu 1982 ne povečala za več kot 20% v primerjavi z letom 1981. V okviru 20% rasti teh sredstev niso upo-števana izplačana sredstva za stanovanjsko graditev in sredstva regresa za topel obrok. V globalu so OZD gospo-darstva občine izplačale v I. polletju 6.162 din teh sredstev na zaposlenega, kar je za 27% več kot lani v I. polletju. Izplačila sredstev skupne porabe imajo neenakomerno di-namiko naraščanja po mesecih, zato je onemogočena realna ocena upravičene rasti teh sredstev ob polletju. Poslovna sredstva in njihovi viri V periodičnih obračunih med letom so na voljo le ne-kateri podatki o stanju poslovnih sredstev in njihovih virov, za to lahko le na osnovi teh ocejujemo finančno poslova-nje organizacij združenega dela. Občinsko gospodarstvo je v polletju letos v poprečju uporabljalo 54,143.031 tisoč din poslovnih sredstev. V pri-merjavi z enakim obdobjem lani so bila višja za 28,3 %, njihova uporaba pa ni bila dobro izkoriščena, saj je imel ustvarjeni dohodek le 21,1 % rast. Poprečno uporabljena obratna sredstva so naraščala počasneje od rasti poprečno uporabljenih osnovnih sred-stev, v strukturi pa so bila udeležena z 59,8 %. Povprečna uporabljena poslovna sredstva: l9L^ 1981 1982 — osnovna sredstva _ 21,765.630 134 38,5 40,2 — obratna sredstva________32,377.401 125 61,5 59,8 V obračunskih obdobjih med letom spremljamo le ne-katere oblike obratnih sredstev. Le-ta so naraščala hitreje kot osnovni elementi poslovnega uspeha. Konec junija le- tos je imelo gospodarstvo 20,6 % več kot konec junija lani. Nekoliko se je spremenila njihova struktura, kar pa je predvsem posledica gospodarskih razmer v celotnem Vrste obratnih sredstev: 1981 Denarna sredstva in vrednostni papirji 2,375.009 — od tega žiro račun 825.442 devizni račun 954.047 Terjatve skupaj 4,872.012 — krite terjatve ' . 2,243.698 — nekrite terjatve 1,461.533 — terjatve za predujme 1,166.781 Zaloge 3,989.909 — zaloge surovin in materiala 4,380.067 — zaloge nedokončanih proizvodov 2,545.969 — zaloge gotovih izdelkov 982.900 — zaloge trgovskega blaga 1,050.972 Obratna sredstva 16,236.930 Gospodarstvo je imelo konec junija letos le 0,4% več denarnih sredstev in vrednostnih papirjev, njihov delež v strukturi obratnih sredstev pa se je celo znižal. Pri tem so bila sredstva na žiro računih višja za 11,6%, na deviz-nih računih pa je imelo gospodarstvo za četrtino manj sredstev kot junija lani. Terjatve so imele med obratnimi sredstvi najvišjo rast. Povečale so se za 37,5 %, med njimi pa najbolj krite ter-jatve, ki so bile v skupnih terjatvah udeležene z 48,2 %. Nekritih terjatev pa je bilo 29,8%. Večji del le-teh pa je izkazovala industrija (78,8%). Udeležba terjatev v obratnih sredstvih se je konec polletja letos povečala, znašala je že 32,6% (v enakem času lani 30%). V zalogah je bilo konec junija letos vezano 55,8 % obratnih sredstev. Več kot polovico vseh zalog je bilo zalog materiala, drobnega inventarja in embalaže, ki so se povečale bolj kot druge vrste zalog (za 42,2 %). Zalcge nedokončane proizvodnje so imeie tokrat nizko rast, ne-koliko več od poprečne rasti so imele zaloge v industriji (IND 115), obrti (IND 136) ter stanovanjski komunalni de-javnosti (IND 188). Zaloge gotovih izdelkov je izkazovala predvsem industrija (97), v panogi proizvodnja električnih strojev in aparatov pa so se tovrstne zaloge več kot po-dvojile (IND 211). Zaloge trgovskega blaga so imele zmer-no rast, višje so bile za 26,6 %. Viri poslovnih sredstev: 1981 Trajni viri poslovnih sredstev 15,380.433 Združena sredstva 1,348.935 Obveznosti 5,951.649 — do dobaviteljev 3,006.180 — za predujme 2,945.470 Krediti 15,076.008 — za osnovna sredstva 9,223.188 — dolgoročni krediti za obratna sredstva 1,192.870 — kratkoročni krediti za obratna sredstva 4,620.059 — krediti za sanacije 39,891 Skupaj viri: 37,757.026 Organizacije in delovne skupnosti iz gospodarstva in družbenih dejavnosti so imele na dan 30. junija1982 v upo-rabi 4.176 mio din kreditov za obratna sredstva. Glede na stanje konec junija lani so bili Ietošnjiza31 %višji. Obseg kreditov, ki jih je uporabljalo gospodarstvo je bil 33% večji kot v primerjanem obdobju, krediti v družbenih de-javnostih pa so se znižali (IND 79). 2e v letu 1981 smo ugotavljali manjšo uporabo dolgo-ročnih kreditov, kar se nadaljuje tudi v letošnjem letu. Organizacije so imele konec junija letos 795 mio din dol-goročnih kreditov, v enakem času lani pa 18% več. gospodarstvu. Povečale so se terjatve in zaloge, medtem ko je obseg denarnih sredstev in vrednostnih papirjev ostal neizpremenjen. 30. junija Struk. v % 1982 1981 1982 2,386.195 100,4 14,6 1,6 920.939 111,5 5,1 4,5 722.414 75,5 5,9 3,5 6,699.379 137,5 30,0 32,6 3,229.508 143,9 13,8 15,7 1,997.716 136,6 9,0 9,7 1,472.155 126,1 7,2 7,2 11,479.017 127,6 55,4 55,8 6,232.063 142,2 27,0 30,3 2,823.431 109,6 15,7 13,7 1,092.231 111,1 6,1 5,3 1,331.292 126,6 6,5 6,5 20,564.591 126,6 100,0 100,0 Konec junija letos je imelo gospodarstvo 48.729 mio din virov poslovnih sredstev. Višja so bila za 29%, njihova struktura pa se je izboljšala v korist višjega deleža lastnih sredstev. Združeno delo je ob polletju letos izkazovalo 22.839 mio din trajnih virov poslovnih sredstev, kar je 48,6 % več kot ob polletju lani. Zaradi visoke rasti se je tako delež lastnih sredstev povečal od 40,7 % na 46,9 %. Neporavnanih obveznosti je imelo gospodarstvo 7.316 mio din ali 22,9 % več kot konec junija lani. Od tega je imelo združeno delo 53,1 % obveznosti do dobaviteljev. Naraščale so počasneje od terjatev do kupcev (za 12 in-deksnih točk), pa tudi njihov obseg je bil za 1.342 mio din nižji. Občinsko gospodarstvo še vedno hitreje poravnava svoje obveznosti kot vnovčuje terjatve. Konec junija letos je imelo gospodarstvo 16.506 mio din kreditov, ki so bili le za 9,4% višji kot ob polletju lani. Kreditna zadolženost gospociarstva se je po stanju konec junija letos znižala, na kredite je odpadlo 33,9 % celotnih virov poslovnih sredstev, v enakem času lani je bil delež višji, 39,9 %. Kratkoročni krediti za obratna sredstva so imeli približno isto rast (IND 110) občutno pa so se pove-čali v industriji (IND 158), na to področje odpade 80% vseh kratkoročnih kreditov za obratna sredstva, gradbeni-štvu (IND 345), obrti (IND 299) ter finančnih, tehničnih in poslovnih storitvah (IND 393). ________V tisoč din_______________________Struk. v % 30JU1QOO IND 1981 1982 22,859.188 148,6 40,7 46,9 2,047.700 151,8 3,6 4,2 7,316.198 122,9 15,8 15,0 3,884.605 129,2 8,0 8,0 3,431.593 116,5 7,8 7,0 16,506.230 109,4 39,9 39,9 9,745.378 105,6 24,4 20,0 1,311.056 109,9 3,1 2,7 5,086.528 110,0 12,2 10,4 363.268 910,6 0,1 0,7 48,729.316 129,0 100,0 100,0 Znižali so se dolgoročni krediti za vse namene, razen za poslovanje pravnih oseb in občanov. Več kot polovico vseh dolgoročnih kreditov je združeno delo uporabljalo za trajna obratna sredstva. Kredite so v pretežni meri uporabljale organizacije iz področja industrije (88%), večji del teh kreditov pa je bilo kratkoročnega značaja (82,6%). Le-ti so bili višji skoraj za polovico, medtem ko so se dolgoročni krediti znižali. Tudi organizacije iz drugih področij gospodarstva so po podatkih konec junija letos uporabljale kratkoročne kre-dite za obratna sredstva in sicer v večjem obsegu kot v enakem času lani, dolgoročni krediti pa so bili višji le v trgovini ter tehničnih in poslovnih storitvah. V negospodarstvu so se znižali tako kratkoročni kot tudi dolgoročni krediti. 1.1. Zunanjetrgovinski odnosi V prvih sedmih mesecih letošnjega leta so OZD iz občine Ljubljana-Šiška izvozile blaga v vrednosti 3.681 mio dinarjev. V primerjavi z istim obdobjem v letu 1981 je izvoz blaga v letošnjem letu manjši za 2,8 %>. Izvoz blaga na konvertibilo se še vedno veča. Delež izvoza blaga na konvertibilo znaša 53,7%, medtem ko je v istem obdobju lela 1981 znašal 50,4%. Izvoz blaga na konvertibilo se je povečal za 9,1 % v primerjavi z istim obdobjem v letu 1981. Delež izvoza blaga na klirinško področje znaša v Zunanjetrgovinska menjava blaga v občini Ljubljana-šišk skupaj kor Izvoz blaga 3.681 Uvoz blaga 7.281 Uvoz brez Petrola 3.150 Saldo 3.600 Saldo brez Petrola +531 % pokritja izvoz-uvoz 50,6 % pokritja izvoz-uvoz brez Petrola 116,9 Pokritje uvoza blaga z izvozom dosegamo s 50,6 %. če od celotnega uvoza blaga odštejemo uvoz plina, dose-gamo pokritje uvoza blaga z izvozom blaga 116,9%. Na področju konvertibilne menjave dosegamo v sedmih me-secih letošnjega leta 71,9% pokrivanje uvoza blaga z iz-vozom blaga. V sedmih mesecih 1982 je imela občina Ljubljana-Šiška negativno zunanjetrgovinsko bilanco. Skupni devizni odlivi za uvoženo blago in storitve so večji za 2,3 mlrd dinarjev od priliva od izvoza blaga in storitev. Negativni saldo na konvertibilnem področju se je v primerjavi s prvimi še-stimi meseci letošnjega leta povečal za 361 mio dinarjev, povečal pa se je na področju kliringa. Bilanca deviznih prilivov in odlivov I.—VI. 1982: Devizni priliv od izvoza blaga in storitev — priliv od izvoza blaga — priliv od izvoza storitev Devizni odliv od uvoza blaga in storitev — odliv za uvoz blaga — odliv za uvoz storitev Saldo Devizni priliv po kreditnih odnosih Devizni odliv po kreditnih odnosih Saldo Saldo A + B Vir: Podatki NBS o plačilnem prometu Iz podatkov nedvomno izhaja, da se obseg zunanje-trgovinske bilance odvija na nižji ravni, kot je bilo plani-rano, da izpolnjevanje planiranih obveznosti močno za-ostaja in da uvoz hitreje raste, kot je bilo predvideno. Za-to bodo morali Izvršni svet in vse organizacije zelo resno pristopiti k realizaciji navedenih nalog. Gospodarstvo v občini Ljubljana-šiška ne bo doseglo v letu 1982 z resolucijo predvidenih materialnih okvirov razvoja. Rast industrijske proizvodnje, ki naj bi bila 5 %, ne bo presežena, kljub dokaj ugodnim podatkom (5,9% rast) za prvih 7 mesecev. Načrtovana rast družbenega proizvoda (3 %) ne bo uresničena. Vzroke za tako stanje sedmih mesecih 1982 46,3%, v istem obdobju leta 1981 pa je znašal 49,6 %. OZD iz občine Ljubljana-šiška so. uvozile v sedmih mesecih 1982 blago v vrednosti 7.281 mio dinarjev. V pri-merjavi z istim obdobjem v letu 1981 je uvoz blaga v le-tošnjem prvem polletju večji za 28,5 %. V strukturi uvoza blaga po namenu znaša 58,8% uvoz plina in 41,2% re-promateriala, opreme in blaga za široko potrošnjo. V 1982 se je povečal uvoz blaga iz področja konvertibile za 4,9 % v primerjavi z istim obdobjem v letu 1981 in 47,3% iz klirinškega področja. V skupnem uvozu blaga znaša delež uvoza iz področja konvertibile 37,9% in delež uvoza iz področja kliringa 62,1 %. Če pri uvozu ne upoštevamo uvoz plina, pa so deleži uvoza konvertibile in kliringa bi-stveno drugačni. Delež iz področja konvertibile je 87,3%, delež iz kliringa pa 12,7%. _________57^6 Pripravljen je bil razpis za najboljše inovatorje in orga-nizatorje inovativne dejavnosti v občini. Občinska raziskovalna skupnost pa je spremljala iz-vajanje mestnega raziskovalnega programa, katerega se-stavni del predstavlja tudi program občinske raziskovalne skupnosti Ljubljana-Šiška. 4.12. Zaposlovanje Zaposlovanje se je odvijalo v skladu z resolucijskimi usmeritvarni. Stevilo nezaposlenih je bilo v rahlem pora-stu. V prvem polletju je iskalo zaposlitev 360 občanov na območju občine Ljubljana-Šiška. Na novo je bilo zapo-slenih 6 invalidnih oseb, v procesu usmerjanja učencev pa je bilo preusmerjenih 280 učencev. V prvem polletju je bil na področju zaposlovanja pri-pravljen sporazum za usposabljanje invalidnih oseb za delo v obdobju 1982—1985. Sprejet je bil tudi samouprav-ni sporazum o izvajanju letnih planov zaposlovanja v OZD. V okviru občinske skupnosti za zaposlovanje so pristojni odbori že obravnavali celotno aktualno problematiko zaposlovanja s poudarkom na pospešenem razreševanju posameznih perečih vprašanj, ki se nanašajo na štipen-diranje, na izvajanje socialne varnosti brezposelnih oseb in na problematiko invalidov ter na razreševanje drugih tekočih vprašanj s celotnega področja zaposlovanja. 4.13. Socialno varstvo Program socialnega varstva se je v prvem polletju 1982 uresničeval po posameznih področjih v okviru na-črtovanega obsega. S konstituiranjem skupščine ustano-viteljic ssocialnega varstva so bili dani pogoji za nadaljnje razreševanje probiematike socialnega varstva v novem obdobju. Posebno pozornost smo posvetili poenotenemu razreševanju vseh skupnih nalog s področja socialnega varstva, kar bomo v naslednjem obdobju še intenzivneje razreševali po delegatski poti in z vključevanjem skupščine socialnega varstva kot četrtega zbora skupščine družbeno-politične skupnosti. Pripravljen je samoupravni sporazum o enotni evidenci socialnih pravic in dajatev in dan v razpravo. Ta bo za-gotavljal enotno spremljanje in izvajanje postopka za uveljavljanje socialne pomoči v sodelovanju s KS in OZD. 5. SPLOŠNA PORABA Uresničevanje resolucije o politiki izvajanja družbenega plana občine je usklajeno z družbenim dogovorom o iz-vajanju politike na področju splošne porabe v SR Slove-niji za leto 1982 in dogovorom o združevanju sredstev za financiranje skupnih mestnih zadev v letu 1982. Skladno s temi dogovori se lahko splošna poraba po-veča le za 15,6% glede na leto 1981. Izvirni prihodki, kateri presegajo določeno raven, se izločajo na posebno partijo proračuna pri skupščini mesta Ljubljane zaradi izvajanja enotne bilance splošne porabe v Ljubljani. Izvršitev plana bilance splošne porabe za dobo ja-nuar—-avgust 1982 z oceno do konca leta je naslednja: (v 000 din) bene samozaščite z neposrednim vključevanjem vseh družbenopolitičnih in drugih dejavnikov na vseh ravneh in vseh strukturah. Teritorialna obramba v občini je v organizacijskem in strokovnem pogledu dosegla stopnjo razvoja, ki je začrta-na v resoluciji, kar kaže tudi analiza uresničevanja na uspešno izvajanje vseh nalog. Organizacijska in številčna krepitev enot in štabi civil-ne zaščite ter usposabljanje delovnih Ijudi in občanov za naloge splošne Ijudske obrambe in družbene samozaščite je opravljeno po sprejetem programu, medtem ko na po- dročju organiziranja civilne zaščite po zaselkih, vaseh, ulicah, soseskah in stanovanjskih blokih še vedno ni do-sežena zadovoljiva stopnja organiziranosti. Tudi v letu 1982 se nadaljuje z razvijanjem družbene samozaščite kot mno-žičnega obrambnopolitičnega gibanja delovnih Ijudi in ob-čanov ter se teži, da se družbena samozaščita uveljavlja kot sestavina socialističnega samoupravnega razvoja in kot vsakodnevna dejavnost vseh družbenih subjektov. Do konca leta 1982 bomo nadaljevali s pospeševanjem procesa samoupravnega sporazumevanja in dogovarjanja med organizacijami združenega dela pri zagotavljanju ma-terialnih in drugih pogojev vojne proizvodnje in storitvene dejavnosti. Nadaljevali bomo z usposabljanjem kadrov za delo v vojnih pogojih, usposabljanjem prebivalstva s po-clročja obrambne in zaščitne tematike, okrepili organizi-rane dele civilne zaščite, tako da bo v enote in štabe civilne zaščite vključeno vsaj 14—15% prebivalstva, ter nadaljevali z izgradnjo javnih zaklonišč po programu skladno z dotokom sredstev. 7. KRAJEVNE SKUPNOSTI V prvih dveh mesecih tega leta je bila samoupravna in družbenopolitična aktivnost osredotočena na zadnje faze predkandidacijskega in kandidacijskega postopka za volitve delegacij družbenopolitičnih skupnosti in samo-upravnih interesnih skupnosti. Volitve so bile izvedene v vseh krajevnih skupnostih 14. marca 1982. Volitve organov krajevne samouprave bodo v večini KS izvedene v obdobju september—december 1982, sklad-no s tem, kdaj poteče mandat tem organom. V novousta-novljenih KS so organe krajevne samouprave volili v letu 1980 oziroma 1981. Njihova samoupravna in družbeno-politična odločitev je torej, ali bodo uskladili mandat svo-jih organov z drugimi KS ali ne oziroma ali bodo volili nove organe leta 1984. Občinska skupščina je v mesecu decembru 1981 spre-jela družbeni dogovor o temeljnih načelih združevanja sredstev za zadovoljevanje skupnih potreb delovnih Ijudi in občanov v krajevnih skupnoštih. Ker je bil v letu 1980 iz obravnave v fazi osnutka vzet osnutek samoupravnega sprazuma o financiranju krajevnih skupnosti, je bilo na mestni ravni usklajeno, da se samoupravni sporazum, ki je veljal za obdobje 1976—1980, podaljša še v leto 1981. Hkrati je potekala aktivnost za konkretizacije določil dogovora v samoupravnem sporazumu, ki bo v letošnjem !etu ponujen združenemu delu v obravnavo in sprejem. S tem bi se bistveno izboljšali materialni pogoji delo-vanja krajevnih skupnosti. Prostorski pogoji za delovanje krajevnih skupnosti se bistveno niso izboljšali, kar je pripisati predvsem temu, da je v letu 1982 prenehal veljati samoupravni sporazum o fi-nanciranju KS in da je bil sprejet zvezni zakon o prepo-vedi uporabe sredstev za negospodarske investicije, ka-mor vsekakor spadajo tudi prostori KS. Ker za KS do leta 1981 ni bila predpisana amortizacija, pogojev delovanja KS ni mogoče izboljšati niti iz teh sredstev. Tako so ostali nerešeni problemi v naslednjih novoustanovljenih KS: Do-lomitski odred, Komandant Stane, Komandant Stane I in III, dr. Petra Držaja in Vaše-Goričane. Zasilno je bilo re-šeno v letošnjem letu vprašanje prostorov za KS Na jami in KS Komandanta Staneta III. V krajevnih skupnostih (predvsem oziroma izključno v primestnih in vaških) se mnogo problemov in vprašanj razvoja KS razrešuje s prostovoljnim delom krajanov in s krajevnimi samoprispevki. Sofinanciranje takega načina razreševanja problemov je sistemsko vgradila v svoje akte le komunalna skupnost. Potrebni bodo večji napori, da se taka oblika financi-ranja razvoja KS uveljavi tudi v vseh drugih SIS in me-stnih KS. PREDLOG UGOTOVITEV, STALIŠČ IN SKLEPOV IZ-VRŠNEGA SVETA Izvršni svet občine Lubljana-šiška sprejema analizo uresničevanja resolucije o družbenoekonomskem razvoju občine za obdobje januar—junij 1982. Na podlagi ugotovitev analize sprejema izvršni svet naslednja stališča in sklepe: 1. Izvršni svet ocenjuje dosežene rezultate poslovanja gospodarstva in negospodarstva v luči splošno zaostrene gospodarske situacije in pogojev poslovanja kot povpreč-ne. V gospodarskih dgajanjih je več negativnih pojavov in tendenc, ki lahko ogrožajo doseganje nekaterih pogla- vitnih ciljev iz resolucije za leto 1982. Ob tem ocenjuje izvršni svet, da so organizacije s področja gospodarstva in družbenih dejavnosti vodile svojo politiko premalo sta-bilizacijsko. 2. Izvršni svet opozarja na pojave, ki v daljšem časov-nem obdobju nedvomno ogrožajo že tako močno skrčene temeljne cilje razvoja naše občine v srednjeročnem ob-dobju kot tudi stabilizacijska prizadevanja celotne druž-bene skupnosti: — vodenju politike razvoja materialne osnove dela po-svečajo vse organizacije premalo pozornosti in s tem ogro-žajo izpolnjevanje resolucijskih in lastnih planskih nalog, — v delitvi čistega dohodka se vse večja pozornost namenja kar največjemu možnemu porastu sredslev za osebne dohodke na račun zaostajanja sredstev za akumu-lacijo. Sredstva za poslovni sklad se v TOZD formirajo kot ostanek v delitvi čistega dohodka. — obremenitve dohodka gospodarstva še nadalje na-raščajo. Del vzrokov leži v čedalje večjem zadolževanju gospodarstva in s tem povezanim odplačevanjem obresti, del v visokih izločanjih za potrebe delovnih skupnosti skupnih služb, del vzrokov pa še v nadaljnjem naraščanju odlivov za potrebe skupne porabe širše družbeno-politične skupnosti, — neugodna likvidnostna situacija otežuje poslovanje ne le tistim organizacijam, ki so gospodarile pretežno s tujimi viri sredstev, temveč na splošno, — pomanjkljiva določila dogovora o družbenem usmer-janju delitve dohodka posamezne organizacije izkoriščajo, — veča se število organizacij združenega dela, ki sicer polletnega obdobja niso zaključile z izgubo, vendar po-sluje na meji rentabilnosti skoraj četrtina OZD, — organizacije, ki so poslovale z izgubo, morajo po-svetiti odpravi vzrokov več pozornosti in izdelati realne sanacijske programe, ki ne bodo le spisek želja, temveč resna osnova za ozdravitev organizacije. Prav tako morajo vse OZD, ki so v težavah, računati prvenstveno na lastne moči in pomoč znotraj delovnih ali sestavijenih organi-zacij, ker podružbljanje izgub ni več mogoče. Ob tem se morajo te organizacije zavedati, da je potrebno in nujno prilagoditi osebni dohodek rezultatom dela in uspešnosti poslovanja. Jasno nam mora biti, da saniranje le s pokri-vanjem izgub ni več možno in da bo potrebno uporabiti tudi strožje ukrepe, bodisi z ukrepom družbenega varstva. stečaja ali likvidacije. 3. Izvršni svet opozarja vse prekoračitelje dogovora o družbenem usmerjanju delitve dohodka, da so dolžni poračunati odstopanja in uresničevati politiko v okviru do-govorjenih norm. Prav tako opozarja IS vse organizacije. da v bodoče ne bo dovolil izkoriščanja pomanjkljivosti 7. člena dogovora za neupravičen porast osebnih dohod-kov. Kolikor OZD ne bodo upoštevale družbenih pripo-ročil, bo IS obvestil občinsko skupščino in zahteval spre-jem potrebnih ukrepov. 4. Nosilce nalog na področju izvoza izvršni svet še posebej opozarja na izpolnjevanje dogovorjenih nalog. kajti sedanja odstopanja ne dajejo jamstev za uspešno izpolnitev. Za to so odgovorni družbi kot celoti poslovodni organi temeljnih, delovnih in sestavljenih organizacij. 5. Vse OZD, ki poslujejo z motnjami in izgubami, mo-rajo izpolniti določila 13. in 18. člena zakona o sanaciji in prenehanju gospodarskih organizacij, ob sprejemu perio-dičnega obračuna za 9 mesecev pa seznaniti izvršni svet z odpravo vzrokov za izgube in uspešnosti izvajanja spre-jetih ukrepov. 6. Izvršni svet predlaga vsem SIS družbenih dejavnosti, da dosledno preko samoupravnih organov izvajajo me-sečno kontrolo med usklajenostjo prilivov in letnih fi-nančnih načrtov. 7. Komunalno gospodarstvo je uresničevalo naloge do-kaj uspešno. Nastali zaostanki so posledica pomanjkanja sredstev. 8. V prvem polletju leta 1982 nismo pričeli z izgradnjo nobenega novega stanovanja predvsem zaradi subjektiv-nih vzrokov. O celotni problematiki stanovanjske izgradnje bo skupščina posebej razpravljala na današnjem zase-danju. 9. Izvršni svet ocenjuje situacijo kot izjemno težko in zaskrbljujočo. Zato meni, da smo vsi dolžni z maksimal-nim delovnim prispevkom prispevati k izboljšanju stanja, k povečanju proizvodnje in z zavestnim delovanjem pre-prečiti negativna odstopanja. Izvršni svet