Časopis za mladost sploh,
pa tudi za odrašene proste ljudi. /. tečaj.          -5. Kozaperska 1848.           14.
Puška, strašno nevarna reč:
(Konec.)
Izučen lovec (jager) se je bil enkrat na lovu (na jagi) .tako na puško operi, de je bila cev ravno pod pazho. Petelin je bil napet, gospod zamišljen. Pes se mu hoče prilizovati in se s sprednjima nogama po puški spne. Tresk! in gospo'dova roka je bila prestreljena. Pes se je bil z eno nogo na puškin jezičik operi in jo sprožil. Rana se je scer zacelila, ali popolnama zdrava roka nikdar ne bo. Pri vsakim spremi-nenji vremena velike bolečine terpi. —
Trije lovci so šli zaporedama po hosti. Puške so tako nesli, de^so cevi naprej gledale. Srednji zadene s petelinam v bližno vejo, ktera petelina prizdigne. Ta se zmuzne, — udari po kapici, — puška se sproži, — strel sprednjiga lovca v herbet zadene in ga prestreli. Kar dih-r nil ni več. — Ta nesrečna prigodba spričuje, de je puško nar varniši tako nositi, de je cev kviško obernjena; četudi se puška sproži, strel vender nikogar ne zadene. —
106
Pred enim mescam, ko sim bil v Notrajn-skim v opravkih, nas je šlo sedem skup po gojzdu. Štirje smo imeli puške seboj, misleči, de bomo morde kakiga zajca, ali kako drugo zver dobili. Brez kaj narajmati, se opoldne utru-deni vsedemo, de bi se nekoliko spočili. Eden gospodov, ki je bil puško od druziga posodil, se med pogovoram s to puško igra in prizdi-gne petelina. „0, ti šembrani človek! je djal, de je puška popolnama nabasana pa še kapice gori ni!" — Tako se jezi čez gospoda, ki mu je bil puško poso'dil, ter brez skerbi petelina pasti pusti. Pa kako se on in mi vsi prestrašimo, ko puška zahrešči! Na naše vprašanje, kako' de se je to zgodilo, nam prestrašeni gospod odgovori: „Kakor mislim, je bila kapica že precej časa gori, in je tako zacernela, de sim mislil, de je ni gori." Res je bilo tako'. „Pre-snetd — je rekel — me je butica v nogo udarila!" K sreči je bila cev navzgor obernjena; ko bi jo bil ravno od sebe deržal, bi bil gotovo logarja ustrelil, ki mu je nasproti sedel. —
Pred nekoliko leti se je v novicah bralo, de ste se dve na kapice narejeni puški — potem ko je ena tri tedne, druga pa le deset dni nabasana visela — same sprožile, čeravno ni bil petelin pri nobeni napet. — Una je bila, predin jo je lovec obesil, od dežja zmočena; ta pa je na vlažnim (mokrotnim) kraji visela. To se morde mladim bravcam Vedeža čudno in nemogoče zdi 5 berž pa ko se bojo v višjih šolah ali pa iz lastne pridnosti še  pred učili
107
umetnosti po imenu „Idčba" ali po ptuje Remija" ? se jim bo taka prikazen scer čudna, pa ne nemogoča zdela. —
Nek svat (dhcetnik) hoče od poroke grede s pištolo na veselje strelki. Kapica je bila nekoliko premajhna. Jo na prašnfk potlačiti, hoče mož počasi petelina na-njo spustiti. Ali ta se mu spod palca zmuzne, pištola se sproži in mu hudo razmesari dva persta, ki jih je pred cevjo deržal. — Navada na svatbah ali ženit-ninah streljati je že dosti nesreč kriva. Koliko ljudi je že zavolj te navade življenje zgubilo, koliko hiš že pogorelo! Ko bi se pač opustila! —
Glejte, otroci! kako nevarna reč je te-dej puška! — Če je pa puška — kakor ste slišali — že marsikteriga odrašeniga človeka in izuceniga strelca prevarila (goljufala}, ter njega, ali pa po njem druziga nesrečniga storila; koliko več se morajo puške nevedni otroci bati! — Ni pa še zadosti, de prihodnji strelec ve, kako se puška nabaše, in ktere nevarnosti de so s streljanjem sklenjene; on mo'ra tudi dovolj močan biti. Kakor se sliši je mladi petošolc undan Ljubljanskiga tergovca Mošiča le zato ustrelil, ker je bil za terdo pero puške preslabih rok. Petelin, ki ga je napenjal, mu uide, in strel u-bije imenovaniga tergovca, ki je pred puško stal. — Ta žalostna zgodba pa ne uči le, de mora strelec dovolj močnih rok biti, ampak tudi, de ne sme misliti, de ima ptuja puška ravno tiste lastnosti kot njegova. Če si ne misliš, de ima morde terje pero od tvoje, se ti zna
108
petelin pri napenjanji zmuzniti in kaka nesreča zgoditi. Če si ne misliš, de morde neznana puška pri strelu močno sune, in je na lice in život dobro ne nasloniš; te utegne hudo udariti. Kdor hoče ptujo puško rabiti, naj njeniga vlast-nika (gospodarja) poprej zastran njenih lastnost popraša. — Nadalje uči ta zgodba, de se naj pri napenjanji petelina puška nikdar proti kakimu človeku, ampak vselej s cevjo na-kviško derži. — H koncu še rečem, de se naj noben mladenč vsaj pred šestnajstim letam s streljanjem ne peča. Predin pa se peča, naj se da umnimu strelcu sosebno zastran basanja in deržanja puške pri merjenji popolnaina podučiti in si vse .natanjko pokazati. Kdor je sprednje žalostne zgodbe bral, naj misli pri streljanji tudi na-nje in na njih vzroke, de sam sebe ali koga druziga nesrečniga ne stori.            j. Navratu.
Pogovor učenika z učenci.
Učenih. Mislim, de se še veste spomniti, odkod de pride, de kravje mleko "Q>a tudi mleko družili žival) včasi k e r v a v o, r u d e č e, višnjevo in rumeno postane. Hudobni go-Ijufni človek, ki morde zares eden ali drugi pomoček zoper take napake ve, kakor sini vam tudi jez zadnjič dva povedal, — tak človek, ki svoje ljudi pozna, nalaš pravi, de .zna oddelati, to je odco'prati, de se ga potem ljudje boje in mu večkrat kaj zaslužiti dajo. Drugi goljufivci pa nič ne vejo^ ko jesti in piti,  so pa prekanjeni, in kader jih
109
kdo pokliče, de bi kakimu človeku ali živin-četu oddelali, s plečimi zmajajo rekoč: „Hm! prepozno ste me poklicali; ne vem če bo kaj, ¦— pa morde vender." Čez menj ali več časa si narava ali natora sama pomaga; neumni ljudje pa mislijo, de je res cdpernik od-delal. Če pa človek umre, živinče pogine, pravi prekanjeni goljuf: „Ja, sej sim vam prec povedal, de je že prepozno, de ne vem, če bo kaj." — AH zdej še kdo izmed vas vero ima, de mlečne napake ali kaka druga človeška bolezin od cdpernic izhaja?
Več učencov. Naka, naka, naka.
V. To me veseli. Zdej pa vam hočem zgodbo povedati, ktera spričuje, de ni nič neumniši-ga, kot na cdpernice verovati. — Luka in Maruša sta imela eno kravico. Luka, pijanec, je kravi slabo polagal; Maruša, pijanka, jo pa na dan po štirikrat rnolzla in kerčmarici mleko za vino dajala. Kar na enkrat revna krava kervavo mleko dobi. Luka in Maruša kolneta človeka, kteri je kravi storil, de se hiša trese, in se grozita, ga umoriti, berž ko ga zvesta. Zdej v hišo stopi beračica, ki je pervič po tisti vasi beračila. „Kaj se tako togotita?" „Kdo bi se ne togotil!" ji odgovori Maruša, ki je od pijanosti komaj na nogah stala „kdo bi se ne togotil; eno samo kravico imava, pa še te je nek hudičev človek naredil, de kervavo molze!" Nato beračica: „Če mi dasta tri petice, vama prec sredstvo (mitelj) povem,
110
de bosta malopridniga cdpernika poznala, in de bo mlečna napaka zginila. Brez vsiga pogajanja (l>rez vse glihinge) ji naštejeta 3 petice; ne vinarja jima ni ostalo. — Beračica se zdej s pomenljivim obrazam k pijani Maruši ober-ne in pravi: „Denile pisker kervaviga mleka v razbeleno peč, pokrite ga in pustite ga vreti. Čez en ali k večim čez dva dni bo krava spet čisto mleko dobila. — Kakor se bo pa mleko v peči cverlo, ravno tako se bojo co'pernici čeva cverle, in bo prec jutri zjutrej perva kaj na posodo prosit prišla 5 pa ji ne sme nobeden odgovora dati, sicer bojo njene bolečine pri priči nehale." —
Drugi dan zgodej pride botra Lukatovih in Marušinih otrok eno matiko na posodo prosit. „Kaj ti — ti, naša botra, ti si tista cdper-na baba!" Planeta obedva čez-njo, in jo začneta o n z matiko, o n a z burkljami po glavi mahati, in ne nehata poprej, de se nedolžna botra vsa s kervjo polita zgrudi in mertva obleži. Obedva sta bila zavolj tega hudodelstva v ječo veržena in nista več iz nje prišla. —
Otroci! poglejte žalostne nasledke neumne vere na cdpernice! Nevednost, zaniker-nost in pijanost — to so nar veči cdpernice, ki ljudi zatirajo; drugih copernic ni. — Ali je to copernija, če se kravi nič jesti ne da, de potem mleko zgubi, ali pa hudo mol-žena kervaviga dobi? Cdpernik, ki tako co-pra., res zasluži,,de bi se mu čeva sever-
111
le. — Drugo bart vara bom kaj druziga povedal.
Otroci! varite se strupenih gob in cvetlic. Gobe niso vse za jesti; dosti je strupenih, več škodljivih, ko zdravih. Nar nevarneji je mušnica*}5 'eP° rudeča, pa belo pikasta, ki jo muham nastavljajo. Škodljive gobe lahko po nosu poznaš; slinove so, na visokim stebli, operhljiviga duha. Gob ne poberaj, kterih ne poznaš; pa tudi nar boljši škodujejo, ako niso prav posušene ali dobro shranjene. Beliga čebula zravin kuhati deni; ako začerni, so gobe strupene, zaverzi jih. — Skoraj za vsakim voglam kaj strupeniga raste, kar je otrokam nevarno.
Podlesk, ušivec alj golobnjak**} je lepa višnjata cvetlica (Voza), ki zdej v jeseni po travnikih gosto cvete, peresa pa prihodno pomlad požene. Ima korenje poldrugi palc dolgo, zgorej tenko, spodej tolsto, grozno strupeno. Perje tudi živini škodje. Otroci! varite se te cvetlice, v usta pa je ne smete nikakor devati; tako tudi nobene druge, od ktere ne veste, de ni strupena.
Oče in sin.
(Basen.)
„Kaj pa tako pazljivo gledaš, Matiček?" vprašajo en večer oča svojiga starjiga sina, ki je ves zamišljen v lešarbo gledal.
*) Fliegensclnvamm. — **) Herbstzeitlose.
112
„Dve nesrečni živalici, ki ste ravno tukaj svojo smert storile. Glejte, tu je lih majhna ve-šica okoli luči ferfetala tako dolgo, de si je perutnice persmodila; in vunder je že pred vi-dila, kako žalostno je komar konec vzel, ker je preblizo luči prišel."
„To je res, ljubo dete; te ubo'ge živalice se dajo, kakor ljudje, le od videza zapeljati, in lete, brez de bi si nesrečo svojiga bližniga k sercu vzele, lahkomiselno v svoj pogin!"
Detomil.
Zmes.
(Nektere zvezde) so bliže, veliko pa jih je, ki so dle od zemlje kot sonce. Danica je od zemlje skoro ravno tako' deleč kot sonce; zvezda Siri po imenu pa je čez 200 tav-žentkrat dle. To vse natanjko zmerijo zvezdo-gledi z umetno narejenim orodjem, čeravno ne morejo do sonca in drugih zvezd.
(Zemlja) ni plošata kakor miza, ampak okrogla kakor krogla ali kugla.
(Sonce) je skoro poldrugi milijonkrat veči od zemlje.
(JJund). je 50krat manjši od zemlje.
(Danica) je tudi manjši od zemlje.
Nenavadne besede. Huliti ali perlizovati se, ne -J- (smajhlati se.) Igra, igrati, igrati se, ne pa -j- (spil, špilati, špilati se.)
Rozalija Eger, založnica. J. Navratil, vrednik.