NOYIC
i"
Izhajajo 1. in 15. vaacega meseca. Cena jiiri je s poštnino vred za celo leto naprej 2 K, za pol leta 1 K. Nanićiiina za NemiSijo, Bosno in druge evropske di-žave znaša 2 K 50 h, za Ameriko pa 3 K. — Dopise sprejema urednik, naročnino in trananilu
tiskarna J. Krajec nasi, v Novem mestu.
Gospodarsko stvari.
Jabelčni cvetodér.
V zgodnji spomladi, posebno ako je deževnu in mrzlo vreme, opazujemo na sadnem drevju (jablanah, liruskali), da se premnogi cvetni popi, — ko bi se imeli ravno razpihniti in bi se imelo drevo v vsej cvetni krasoti pokazati, — ne raKvijajo, ampak da ostanejo Zaprti, porumené, ge zgrbančijo in slednjič posušé. To prikazen, Če nastopi v večji množini, imenuje narod »,sinod" in skusnja uČi, da tako cvetje ne rodi sadu.
Kaj je vzrok, da se niso mogli ti cvetni popi razviti in da ne rodé, ali morda samo neugodne vremenske razmere ?
Ako več takih zamrlih cvetnili popov preiščemo, najdemo v vsakem približno 5 mm dolgega breznogega crva (ličinko) in pri natančnem preiskovanju opazimo, da manjkajo v cvetu nežni notranji cvetni deli, kateri 80 za oplojenje neobliodno potrebni, in takoj nam je JftHno, da tak cvet ne more roditi.
Ako se „smod" pojavi v veliki množini, t. j. ako ûahajamo takili zamrlih cvetniii popov na drevesu prav mnogo in ako se ta prikazen pokaže na mnogih ja-lilaiiah, liniskali itd, jednega sadnega vrta ali morda v eelem okraju, je èkoda, ki jo je ta črv uČinil, velika in očitna, ker laliko pokonča velik del ali celo ves ®adni pridelek.
Odkod pa je prišel ta gost v notranjost cvetnega P«pa in kdo je?
Ta nepridiprav je breznoga ličinka drobnega, prl-l^ližno 4 mm dolgega rujavega rilČkarja, in sicer na Jablanah jabelčnega, na liruškali hruŠkinega cvetodéra, ata si v lastnostih in škodljivosti jednaka — ker polagata svoja mnogobrojna miČkena jajčica posamezno na nežne, še trdno zaprte cvetne pope. Po nekoliko se izkobacajo iz njih ličinke, ki so tako neznatne, ^^ jili komaj ugledaš. Te se zavrtajo v popovo jedro začno ondi svoje ničvredno delo. Le v slučajih, ako pop vsled ogrevajočili solnčnih žarkov in vsled polne •îrevesne moČi odpre se dosti naglo, odbila je zadnja ličinki, ki je za p o n o č n i hlad jako občutljiva. Ostane pop zarad neugodnega vremena zaprt, ni mu veČ pomoči, gotovo ju izgubljen. V popu se izpremeni ličinka v bubo in koncem maja prileze liroŠč na dan.
jeseni se prehrani lirosČ z objedanjem listov na "fcvesu, potem pak si poišče prezimovališče, najraji v ''axpokani skorji, pod mahom itd. Kakor liitro se jame gibati v toplem pomladanskem solncu na drevju novo
življenje, napotijo se lirosči tjekaj, kjer se sparijo. Kmalu potem prične samica odlagati svoja jajčica na cvetne pope, iz njih izlezejo čez nekoliko dnij uže omenjeni črvi in ti začno objedati notranje cvetne dele v pogubo sadnega pridelka.
Umevno je, da je škoda, ki jo more povzročiti ta hrošč, ako se je zelo razpasel, silno velika in po pravici ga prištevajo sadjarji glavnim sadnim škodljivcem, kojega je treba z vso silo zatirati,
Z najboljšim uspehom se lotimo tega hrošča, ako ga sedaj v prvi It spomladanskih, dnevih, ko začno jablane odganjati, na vse zgodaj stresamo z drevesnih vej na razgrnjene rjulie in potem uničimo. Ob tem času namreč lazijo hrošči po drevju, da se sparijo in da samice odložijo svoja jajčica. Z močnejšega drevja stresamo hrošče najlažje s k a vijem, ki smo ga dobro s krpami ovili in nasadili na dolg drog. Kavelj nastavimo ob vejo in krepko etreserao. To delo moramo opraviti pri vsakem rodnem drevesu in večkrat ponoviti,
S tem delom, ki je kmalu izvršeno, popade nam pa tudi mnogo drugih nirČesov, ki jih tako uničimo.
Poleg tega je jako koristno, ako po zimi ostrgamo raskovo skorjo in odpravimo mah in li.saj z debel in močnejši!) vej, ako drevesna debla namažemo z vapnenim beležem in slednjič, ako v svojem obližju negujemo ptice pevke, ki nam v spouiladnem in poletnem času nebroj tega mrčesa pokončajo.
Izkušnje nas učijo, da krepko dre\;ie od jabelČnega cvetodéra manj trpi, ker se njegovi popi hitreje raz-pilmejo. Iz tega pa sledi, da si zmanjšamo škodo kolikor toliko, ako drevje redno in močno gnojimo.
Ako je ,,sniod" že nastopila, tedaj je pomoč za tisto leto prepozna, škodljivec je že uničil cvetne pope, zato se ne sme čakati, da se ista pi)kaže, ampak umen sadjar stori popred svojo dolžnost in zatira tedaj hrošča, ko ga ima od največ in kolikor toliko v oblasti in to je sedaj za časa sparitve.
Sadjarji, otresajte torej sedaj večkrat svoja rodna sadna drevesa v zjutrajnili nrali in pripomogli ste s tem obilo k večji rodovitnosti njegovi !
delu?
roliticni pregled.
Državni zbor je sklican za 19 dan t. m. k Hi bilo dobro, a ni verjetno.
Dne 7. t, m. je bila nadomestna volitev v kranjsko-tržiškem-škofjeloškem okraju. Kandidat katoliško - narodne stranke g. Fr. Demšar je dobil 2247 glasov,
liberalni kandidat pa 293 glasov. Kaj 80 vbb pojenjali liberalni agitatorji, da bi samo zbegali volilce, to se ne da popisati, kajti na zmago pač niao mogli upati. Laž in zvijača, pa tudi surovost in pest : vse vkup jim ni nič pomagalo. Marsikdo, ki je bil dosedaj veren pristaš liberalne stranke, je ravno ob teh volitvab odpadel, ko je videl to nelepo pocenjanje. Kar je pa še najbolj zlobno, je to, da liberalci vse te surovosti pripisujejo in na vrat obešajo volivcem naše stranke, a se sami svetu kažejo kot preganjane, nedolžne ,,prijatelje ljudstva." Kmečko ljudstvo na Gorenjskem pa je kmalu spoznalo in spregledalo te svoje „prijatelje" in jim ravno pri teh volitvah zakliealo: „ProČ z njimi!"
Letos 11. avgnsta bo lOO let, odkar se je cesar Franc I. proglasil dednim cesarjem avstrijskim, torej smemo reči: stoletnica avstrijskega cesarstva. Prej namreč so bili avstrijski cesaiji od leta 1438. do 1804. tudi nemški ('.esarji, a ker se je vsied Napoleonovih vojska in spletkarij razrušilo staro rimsko-nemíko cesarstvo, je cesar Franc odložil naslov nemškega cesarja in si pridejal naslov avstrijski cesar.
V Opatiji se mudita švedski kralj in kraljica ; 11. t. m. prišla sta si ogledat svetovno znamenito po-stojinsko jamo, ter bila te čudovite naravne lepote kar očarana, Dne 5. t. m. ju je v Opatiji obiskal naš cesar Franc Jožef I., ter bil slovesno in prisrčno sprejet. Tja dojde na svoji ladiji tudi nemški cesar, ki se je v Neapolju sestal z laškim kraljem.
Upati je, da se bodo razmere na Balkanu obrnile na boljše v prilog zatiranim kristjanom, če aploli turška moška beseda in podpis kaj velja. 8. t. m. je bila namreč podpisana bolgarsko-tnraka pogodba, liolgarska se v tej pogodbi zaveže, da ne bo na noben iiacin več pospeševala ustasev ; Turčija pa obljublja, da pomilosti vse vjetnike, podpira begune, ki se vrnejo domu in jim povrne ikodo, ne zatira več liolgarov in kristjanov sploh, ter jih, če so sposobni, vsprejema v pravosodne in upravne službe. Lepe obljube, kaj ne, a samo obljube in dokler ostanejo le na papirju ni še rešeno Íii raz-vozljano zamotano balkansko vprašanje. Kaj pa, če je turska vlada druge „krščanske" spet malo potegnila?
Žalostno zares je na Franooskem. Zbornica je sklenila, da se redovnikom odvzamejo sploh vse šole, zapró samostani, redovnike pa požene po svetu. Francozi so v svoji gonji proti sv. cerkvi uprav zaslepljeni; navadno poneha vse strankarstvo, kadar staae le preveč denarja. A ta ťramasonska vlada nič ne niira za stroške, saj jih bodo plačali davkoplačevalci! liUzo 400 milijonov bodo stale nove šole, 30 milijonov pa bo treba vsako leto plačati svetnim učiteljem, docim so redovniki poučevali skoro ali do cela brezplačno. — Vlada hoče s katoličani korentto pomesti : kdor je na sutnti kot veren katoličan, bo ob službo, ker vlada hoče imeti samo svoje pristaše in naj bodo še taki pustolovci in pnhloglavci. Da so le brezverci in sovražniki vere : to je prvo, za drugo — se ne vpraša. — Uavno na veliki petek je odpadnik ministerski predsednik Komb izdal ukaz, da se morajo iz sodnih poslopij odstraniti vsi križi in svete podobo. To je uprav vragova zlobnost, ua veliki petek sv. križ vreči ven! Pri kom in pri Čem 1)0 v prihodnje Francoz prisegal? Pri svoji časti? Ta pač nima Časti, ki zataji in zavrže Njega, v katerega
imenu je krščen, v katerega človeštvo 1900 let veruje, kateri je tudi za nezveste Francoze umrl. Ali naj prisega pri časti svojega veUcega naroda? Pri Časti tega nravno propalega, nadutega, lahkomiselnega naroda, naj prisega? Naj prisega pri glavi svojega otroka, kí ni krščen? Pri zvestobi svoje žene, ki bo brez krščanstva se bolj nezvesta, vlačtiga? Pri božanstvu, v katero ne veruje, kateremu ne služi? TwlÍ pri nas, kise vsaj štejemo kristjane, se včasih zgodi kriva prisega. A to je izjema in sodnija sama to pregreho jako hudo kaznuje. Na Francoskem bo pa odslej pravična prisega redka izjema, in vlada sama bo prisiljena križ spet postaviti v sodne dvorane, ako noče sebe strmoglaviti. To je jasna kazen brezbožnosti, ki sama sebe vjeda in državi izpodinakne najtrdnejšo oporo, vero. Keđaj se bodo pač zavedli Francozi, da izkažejo čast Križanemu, za katerega čast so njih pradedje prelivali svojo kri in proslavili svojo domovino? Izguba vere in onemogla topost ob tej izgubi je kazen za njih številne grehe, za njih grozovito nenravnost in spačenost. Ti ljudje — in goreče katoličane se imenujejo — mirno pusté, da se jim sv. križ vrže na cesto, k večjemu malo pomolijo, malo pojokajo, a dejanj ni. Solze niso nič, tudi samo delo nič, tudi sama molitev nič : krščanska modrost je : Moli in delaj !
Iz rusko Japonske vojske ni kaj posebnega. Prvotni uspehi Japoncev bili so le navidezni, tudi nimajo Husi tako velike škode, kakor se je s prva mislilo. Le dve bojni ladiji, ki so jih Japonci v premoči in zavratno napadli, so Rusi izgubili. Japonci so opetovano poskušali z ladjami zapreti vhod v pristanišče Port Artur, a ni slo. — Na suhem se Husi umikajo pred Japonci. A to ne iz strahu, kaj âe, marveč llusi hočejo Japonce daleč za seboj izvabiti: pota in hoje utrujene jih bodo potem kar pomandrali, zlasti, ker bodo Rusi med tem časom imeli zbrano vso vojno moč. Med vojaki vlada veliko navdušenje. Vse hrepeni po vojski. (Jar je poslal svojim vojakom za piruhe različnih stvarij.
Mladi španski kralj Alfons XIIL bi bil skoro ob krono in življenje. Anarliisti so vrgli v Barceloni bombo prav blizu njega, a ranjena sta druga dva človeka, kralju pa se ni nič zalega zgodilo. To je že tretjič, da je bilo kraljevo življenje v nevarnosti v tem kratkem Ča3u njegovega vladanja, Tudi sicer je na Španskem prav slabo. Dokaz temu, sledeči dogodek. V Sestao pri liilbao se je vršila procesija vel. petka hkrati s pogrebom nekega brez/erca. l^ogrebcl, ki niso imeli duhovnika, so šli za pogrebom pokriti in so kadili smodke, dočim so bili vdeleženci procesije odkriti in so molili. Poslednji so prvim, ker so se po vrhu še vedli nedostojno, hoteli zhiti_ klobuke z glav, vsled česar so jih pogrebci napadli z^ blatom in kamenjem. Naposled so soc, demo-kratje se hoteli zažgati katoliško cerkev in so opustošili katoliško pokopališče. Nastal je krvav pretep, v katerem je bilo več oseb težko^ ranjenih. — In taki in jednaki dogodki dogajajo se v Španiji neprestano. Na Španskem je namreč od sile soc. demokratov in anarhistov, ne samo med nižjim ljudstvom, ampak tudi med uradniki. Ti pospešujejo protiversko gibanje, ali pa molče k temu.
V RIM!
Sv. Peter v Vatikanu.
Kini se lia kratk« prav često imenuje „sveto mesto". Id Tie brez vzrnka. Tu prebiva Kristusov namestiiik, vidni po-glavťir sv. eeikve, sv. Oče. Cerkva ima nekako 400. Duhovnikov je v Rimu (svetnih in redovnih) blizu 2000. Svetejše kraje in spomine ima samo Jeruzalem in Palestina, Največ svetih ostankov in različnih svetinj je tu nakopičenih. Ali ni torej ime sveto mesto opravičen»» V
Največje in najznamenitejše svetišče Rima in celega sveta je bazilika sv. Petra v Vatikanu. V Kiinu je več sv«tišč posvečenih prvemu papežu sv. Petru, zato se to imenuje sveti Peter v Vatikanu, Itne bazilika ima tudi svoj posebni pomen. S tem naslovom se namreč imenujejo nekatere posebno pomenljive cerkve. Delimo jih v manjše in večje bazilike, ne po njili zunanjem obsegu, marteč po zgodovin.ski iineuitnosti. V Himu so štiri večje (Sv. Peter v Vatikanu, sv. Pavel zunaj mesta, sv, Janez v Lateranii, sv. Marija sněžnici) in osem manjših bazilik. Zunaj Rima so znauienitejše bazilike: božjepotna cerkev v Lui'dii, ona sv. Frančiška v Asiziju, bližje nas: ona v Ogleju.
Prva cerkev sveta je pač vreJtia, da ji posvetimo nekoliko več pozornosti.
Sv, Peter, prvi papež, je bil križan na griču, Janikul imenovanem, pokopan pa je bil pod neko terebinto na Vatikanskem giičn bl.zu drkališča Neronovega. Lahko je utneti, da so prvi kristjani visoko Častili telesne ostanke njegove. Skibno so jih Čuvali. Za časa divjih bojev in preganjanj prenesli s» jih v katakombe sv. Sebastijana. potem p» spet nazaj na stari prostor. Ko je cesar Konstantin zadobi ceikvi svobodi», prosil ga je papež sv. Silvester, naj nad grobom apostola pivakfi sezida cerkev. Cesar Konstantin je to storil. Kakor izničilo pravi, je sam prvi zasadil lopato. Nađ grobom ribiča iz Galileje je izrastla velikanska cerkev, dostojen spomenik prvega papeža, središče krščanskega Rima in celega sveta. Kristus Gospod je bil rojen v ponižnem, skritem Nazaretu, a njegovi namtistniki naj bi sto ovali v srcu tedanjega sveta, da bi imeli na razpolago tudi vse naravne pripomočke Za razširjenje svete vere. Bnziliko so razni papeži in vladarji Zares razkošno okrasili z zlatom, marmorjem in drugimi dia-gocenostnii. Marsikatere vodje divjih druhalij je skoniinalo po tem bogastvu in oskrunili so svetišče prav Često. V tem hramu božjem so se vršili prav imenitni svetovni dogodki, tako n.pr. kronanje Karola I. za rimskega cesarja. To je bila stara bazilika sv. Petra.
Si'ednji vek se je nagibal h koncu. Nov dull je zavel po 1'sej Evropi, duh prenovitve, preporoda, nove, mladeniške, čile delavnosti, a tudi razposajeni duh mladosti, ki zaničuje vse staro ali je vsaj ne spoštuje. Leta 1447. zasedel je papežev peatol Nikolaj V. Stara bazilika se je bila nagnila za pet čevljev, res potrebna je bila popravila. Ta papež je sklenil, pï"ezidati jo. Papež Julij H., p(idjeten in odločen mož, pa se je zavzel, da pozida čisto novo baziliko. Ugovori kardinalov
nič izdali, tudi sicer so papežu močno nasprotovali, češ, ^aka starodavna, častitljiva stavba naj se ohrani. A Julij II. Jfi vedel, da se ne da več obraniti in Čim bolj so mu ugovarjali, tem bolj mu je zorel sklep. Kar mahcma je dal podreti zadnji lie] cerkve, in 18, aprila 1606, bil»» je belo nedeljo, so Priložili temeljni kamen. P»ddrugi sto let so zidali novo baziliko. Sloviti Braniaiita je bil prvi staïbeuik. Kmalu sta "mrla on in papež Jtdij II. Leo X. je leta 1514 1. aprila poklical 3Metnega Rafaela na to časino mesto. Po njegovi smrti sta bila dva mojstra, ki pa nista prav nmela vzvišenega načít« Bramantejevega. Do)go je prosil papež Pavfl lil, znamenitega slikarja Michelangelo, da je pievzel stavbeno vodstvo. Bil je mož že 72 let star, in se ni prav upal, češ, »ia je slikar, a ne stavbenik. Slednjič je prevzel delo, a si je izgovoril, da ne vzame nobene plače in odškodnine, le Bogu v čast hoče to stoiiti. Celih 17 let je starček z mladeniške navdušenostjo vodil znamenito delo, tako da se sme bazilika imenovati njegovo »lelo, posebno prekrasna, veličastna kupola. Kaiol Ma-derna je za časa Pavela V. prevzel nadaljno delo in dovreil
pročelje. Dne 18. novembra 1626 je čudovito baziliko posvetil papež Urban VIII. med velikanskimi slovesnostmi. Leta 1629 hotel je Bernini na pročelju pozidati dva stolpa, a temelj je bil preslab, in ie zidani stolp so morali podreti. Zato visé zvonovi kar v prnčeljnib linah. Btrnini je zvečine dovršil tudi notranjo upravo in olepšavo cerkve.
Cela stavba je stala nad 260 milijonov kron; samo za vzdrževanje treba vsako leto šteti 160.000 kron.
{Dalje Bledi,)
DomaČe vesti.
(Nova maša.) Dne 17. t. m. obhajal bo v Zitičini v opatijski cerkvi ob 10, uri novo sv, mašo č, g. P, Jožef Bii hm, mašnik cistercijanskega reda, dne 24. t. m. pa č. g. P. Augustin Kostelec, mašnik istega reda, rodom iz Drašič pri Metliki. Oba gospođa sta pred tremi leti napravila maturo na tukajšoi gimnaziji.
(Osebne vesti.) Učno mesto na tnkajšni dekl, Ijuđ. šoli je dobila gdč. Gizela Ekel, dosedaj učiteljica na SuMcah pri Toplicah. — Davčni praktikant g. Kob al premeščen je iz Ljubljane v Novo mesto, davčni praktikant g. Leon Ozimič pa gre v Ljubljano.
(Umrla) je v Novem mestu dne 10. aprila obČe znana in priljubljena gospa Alojzija Rohrmann v 77. letu svoje dobe. Pokojna je mati g. Adolfa Rohrmann, uradnika pri okr. glavarstvu v Kranju, g. Jožefa Rohrmann, c. kr. notarja v Cirknici in g. Viljema Rohrmann, pristava na kmetijski šoli na Grmu. Kako priljubljena je bi'la ranjka, videlo se je najbolj povodom njenega pogreba, katerega se je udeležila velika množica meščanstva vseli stanov. Bodi ji zemljica lahka!
(Umrl) je 13. t. m. v Ljubljani vpokojeni c, kr. deželno godni svetnik g. Karol Gestrin, star 67 let. Blagi pokojnik je svoj čas služboval tudi v našem mestu in zapustil najboljši spomin. N. v. m. p !
(80 letnico) svojega rojstva praznovala je 6. t, m. blaga gospa Josipina Hozhevarjeva v Krškem. Mesto je svojo veliko dobrotnico prav vredno in dostojno poslavilo. Bog daj veliki dobrotnici ljudstva še mnogo let v Čvrstem zdravju Î
(Nove orgije) stavijo v kapiteljski cerkvi. Stare je dal postaviti 1. 1765. tedanji dekan kapiteljski, poznejši proŠt, Martin Jabacin. Pele so torej 138 let. Tekom let so prišle pod roke tudi nekaterim mojstrom-skazam, ki so jih pošteno „popravili" tako, da starih orgelj v celoti niti prodati ni mogoče. Bil je že toraj skrajni čas, da dobi kapiteljska cerkev dostojne orgije. Orgije stavi tvrdka bratje Mayer iz Feld-kircha na Predarlskem. L. 1872 ustanovljena je imenovana t.vrdka, pi»slavila že 107 orgelj, tako v opatijski cerki v Jlleh-rerau z 31 spremeni, v stolnici v Brixenu s 40 spremeni. V nemški cerkvi v Ljubljani in v opatijski cerkvi v Zatičini je ravno ta tvrdka
voljnost. Nove orgije
)OStavila nove orgije v najboljšo zado-niajo 22 spremenov in bodo postavljene v začetku majnika mesca. Narejene so na najmodernejši načiu.
(Novi semnji) V Škocijanu pri Dobravi sta »lovoljena dva nova semnja, 15. aprila in 15. junija,
(Požar) uničil je 12 t, m. popoludne Vas Pristavo, v župniji Podgrad, Kakor čujemo je zgorelo 11 luš z vsemi g»»s-podarskimi poslopji in tudi 2 vola. Revščina in beda že itak ubogih Ijndij je nepopisna,
(Za pogorelce) v Pristavi prejelo je uredtiiŠtvo sledeče darove: 20K blag, gosp. Anton Vertačič, 1 K neimenovana. Uredništvo prosi prav lepo nadaljnih darov, ki jih bo izročilo župnému uradu Podgradom,
(Opozarjamo) na tretji redni občni zbor obrtne zadruge 17. t. m.
(Utopljenec,) Dne 12. t, m. našli so v Krki pod justičním poslopjem utopljenca, kateri je moral že dalj časa v vodi ležati. Mogoče, da ga je voda donesla iz gorenjih krajev, ker je tn nepoznan. Našli so nekaj denarja pri njem in rožni venec. Najbolj gotovo je, da je po nesreči padel v vodo.
(Občni zbor) društva Mestna go»ibn v Rudolfovem, ki je bil napovedan na 23. t. m, bode 24 t. m. ob 11., oziroma ob pol 12 uri dopoludne v istih prostorih in z istim dnevnim redom.
(Mestna lira» i I n i ca v Novem mestu.) V mesecu marcu 1904 je 193 strank vložilo 94.830 K 6« h, 236 strank vzdignilo 95.797 K 40 li, torej iuhuj vložilo 966 K 74 ]i. 8 stinnkam se je izplačalo liipoteúnili posojil 7000 K — b, 136 mťnic se je eskomptovalo zn 37.557 K — li. Stanje vlng 2,526 206 K 64 li. Denarni promet 404.918 K 70 h. Vseh strank bilu je 9)9.
(Hranilnica in posojilnica za Kandijoin okolico), reg. ziidruga z neomejeno zavezo, imela je meseca marcA 1904 prometa K 75 982-54. Vložilo je 84 strank K 22.675-60, dngnilo 64slrauk K 16,869'32. Posojil je bilo danih 44. strankam K 18.209'—, a vrnilo je 20 strank K 8.030'—.
(V bolnišnico usmiljenih bratov v Kandiji pri Novem mestu) se je s|irejelo meseca marca 146 bolnikov, koncem februari ja 1904 jili je ostalo 91, skupaj 237. Od teb se jih je odpustilo: 97 ozdravljenih, 46 zboljšanih in 3 ne-ozdiavljeni. Umrlo jih je 7. Oskrbovalnih dni se je nabralo tekom preteklega meseca 294.9. V oskrbovanju jih je ostalo 84,
(V zadnji odboi'ovi seji „Dol. pevskega društva") se je soglasno sklenilo sledeče: — 1. da se društveni pomladanski koncert priredi dne 1. maja t. 1. v dvorani Na-Nnrodnega dotua; pri tem koncertu bo pri ugodnem vspehu pogajanj sodeloval tudi g. Stanislav O rže 1 s k i, junaški tenor slovenske opere v Ljubljani. Podrobnosti slede na lepakih in vabilih. Čisti dobiček nameujen je pogorelcem v Pristavi. — 2. da se društveni predsednik g. Lavoslav Ropaš pooblasti, zastopati društvo ua olićnem zboru delničarjev I. Nar. duma dne 23. aprila t. 1. 3. da se v smislu § 1. novih društvenih pravil, v kojem je označeno, da je društveni namen, gojiti ne le petje, temveč tudi glasbo, osnuje v društvenem področju „salonski orkester." — To bi naj bil pi^polnoma samostojen klub drnštvenikov-godbenikov, z edinim namenom gojiti, glesbo v ožjem krogu, ter sodelovati pri društvenih koncertnih prireditvah ; nikakor pa ne tekmovati s že obstoječo godbo. Dokazovati možnost obstoja ii potrebo salonskega orkestra no-vomeSkega, bilo bi oilveč. Vse zanj potrebno, rnzyen inštrumentov, preskrbi „D.il. pevsko društvo." Dame in gospodje, o kterili druStvo misli, da imsjo zmožnost in smisel za nameravani projekt, bodo v kratkem pismenim potom vabljeni na razgovor. Ce bi bil pa kdo pomotoma prezi t, pa bi hotel sodelovati, naj se blagovoli javiti sam odboru „Dol. pevskega društva."
(Vozne cene v Ameriko) znatno znižane: Kakor iz današnje anonce omenjenega zastopnika „HamVuig Amerika Liiiie„ razvidno, je imenovana dmžba cene tako znižala, da se danes v daljno Ameriko pelje za polovico stroškov, kakor je svoj čas taka v-žiija stal«.
(Zahvala in poziv.) Družbi sv. Cirila in Metoda je založil ca Cinl in Metodovih vž galic, tvrdka Ivan Per d an v Ljubljani ravnokar izročila znatno svoto lOOO K, kot dobiček od prodaje vžigal.c. Hviiia tvrdki Perdanovi i« v.seni odjemalcem in pospesevateljem prometa z našimi narodnimi vžigalicami ! Ker pa ima družba sv. Cirila in Metoda vedno več izdatkov za svoje šole iu mora iste Se lazširjati in izpopolnjevati, in ker prom«t z vžigalicami še daleko ni zadostno razvit (jiosebno ne po stajerskih in koroških pokrajinah), poživlja se slovenske trgovce, gostilničarje in sploh slovensko občinstvo, da naj kupujejo Ciril in Metodove vžigalice in s tem podpirajo slovensko šolstvo. Vžigalica se merijo z najboljšimi izdelki te vrste. Tudi narodni ponos zaliteva, da ne zanemarimo kupovati sl-ivenakega izdelka.
(Stavba nove šolo v C rmoš n j i ca h.) Dne 7, maja t. I. ob 9. uri dopoludne vršila se bode v občinskem uradu v Črmošnicih ininiiendo licitacija zaradi oddaje nove stavbe tri-razredne ljudske sole v Cermošnicah Do tega dneva sprejele se bodejo tudi pismene ponudbe pri županstvu v Ůermošnicab, katerim je dodati kolek jedne krone in kavcija lO^/o tistih del, za katere se ponudba stavi, Celi stavbeni operat bo do dneva licitacije na vpogled razgrnjen pri c, kr. okrajnem šolskem svelii v Riidojfovem in pri županstvu v ĆernioŠnicah. Stavba
z notrajno upravo vred je preračnnjena na 26.500 K.
*
* *
(Nove Smarnice) pod naslovom „Marija v predli o d o bali in podobah izšle so v zalogi Kat. Btikvarne v LjuUjani, Knjiga obsega 308 strani in stane vezana z navadno
obrezo 2 K, z zlato obrezo 2 K 40 vin., po pošti 20 vin, več. Ztiral Jožef Vole, župnik. To delo ni vseskozi samostojno delo, niti prevod. Pisatelj je vzel za podlago znamenito nemško delo jezuita P. B a cher j a, pa je priredil našim razmeram primerno. Knjiga priporoča zlasti to, da dobe verniki nekoliko vpogleda v sicer malo poznani stari zakon in njega uredbe in naredbe. Priporočamo jo prav toplo.
(Naznanilo.) Knjige Slovenske Matice ztl. 1903 so došle in se dobivajo v pisarni gimnazijskega ravnateljstva. Poštnina za knjige znaša 10 h, naročnina za leto 1904 4 K. Vsi častiti udje se prosijo, da obnove o pravem času naročnino, vsi drugi pa, da pristopijo kot člani prvemu našemu literarnemu društvu.
Na/iuinila luestrieí^ííi magistrata.
lieatiio župMistvo s tem naznanja, ila mora vsakiio, ki rabi vod j iz Toilovoiluv v kaku posebtio svrlio, ii, pr, «ašeiije apua, pri liiUnjn, itd. iineti preje duvoljeuje od im(li)Í3aiiei;a župaustva, ter tudi doladěno odškoihiitiu plaúati. Poseliiio pa ee uiiozarjaiia to, dn se korita po dezdi ne rabijo za druio, uegu izkljuCuj samo za uapajatije živiue; pranje raznega perila, zelenjave, ali drnjîo je atrogo preiioTeilanj, ravno tako je tuli p repo veda no pipe v hiSali vedno odjirte imeti, t. j. vodo veduo teči ]mBtiti, ter se bode vsak tak prestop:ik postavno kaznoval. Ob jedtiem se prosi si. obúinstvo, da na vsak ták Hln^iaj opozori mestno žii^iaiiRtvo,
Darovi za dijaško kuhinjo v Novem mestu.
Dobrotniki \x Novega iiieista ín Kandije za ineuec ninrcij 'JI K 60 b, Ka ineuec april titt K (jOb', veleÉ. g. župnik Kos 5 K; veleS. ^oap žn)inik' A, Dolinar 2 K; neitiionovaii 2 K, neiiiiatiovana Si K ; g, Jos. HuievartiOK; veleč, goap. dekan Fr, ScbwsÍRer 5 K; ijosp, žnpnik Damijan [^avlič 10K; preS, goBp, kan. Fetticb Frankheiii H K; slavna posojilnica in brauiUiica v Kaodiji 40 K, »lavna posojilnica in hranilnica (II.) v Metliki 30 K; Gospod Adolf Guštin 10 kit;, riža.	......
__•'•'S' Marinko.
Umrli so:
5. apri'a: Tome: Janez, C:J let, ožetijen posestnik iz DragatuSa, kaznilnica u, kr. okrož. soditiča, nadniia.
10, aprila: Rolinimiin Alojzija, 77 Ut, vdovn, ostaralost, li. Ět, 21.
J*
(108)
Adolf, Jožof in Viljem naznanjamo v svojem in v imenu svojili sorodnikov, da ja naáa ljuba msti, oíiroma taĚča iti stira mati, gospa
Alojzija Hohrmann
danes, dne 10. aprila ob Vi G pipolndne, previđena s bv. zaliiamenti umirajode, v starosti 77. let, mirno v Gob-poda zaspala,
l'ogreb bude v to:-ek dne 12, aprila ob 4, popolndne. Sv. maša zadušnica se bode brala v samostanski cerkvi v sredo dne 13. aprila ob 7. uri zjutraj.
Blago pokojno priporočamo v molitev in prijazen spomin,
NOVOUESTO, diiâ 10 aprila 1M4,
Zahvala.
(ioy)
Za mnoge dokaze prisrčnega sočutja ob bolezni i. smrti naše ljubo matere, oaiDma tašíe in stare matere, kakor tudi za mnogobrojna udeležb» pri pogrebu iřrekamo tem potom vsem svojo najiskrenejSo zalivalo.
Žalujoči ostali.

Loterijske številke.
TRST, 2, aprila	34 3 b'J 18 46
GRADEC, 9. „	14 77 35 25 C8
Tržne cene dne 11. aprila 1904 v Rudolfovem.
Imenovanje	Hektl. po E h		Imenovanje	Hekl "k	:1. po h
Šeiiica......	13	S3	Leia......	11	71
Bž.......	■IS	68	Bob......	9	76
Kuruïd.....	12	ac	Aida......	10	40
Oves......	7	80	Prusa ......	S)	76
	a	70	Sorica ......	12	36
Kro mil ir.....	5	£0	Lan......	_	—
Fižol......	: 11	71	.Jajwa po 11 Ka 40 viuarjev.		
Grali ......	11	71			
(razven praznikov) botlc v hotelu „pri Schwarzů v Novem mestu ordiniral od 9. ure zjutraj do 5. ure popoludne zobozdravnik
dr. A. Fraunseis.
Plombiranje in stavljenje novih zob in celih zobovij itd. (84.;t.3)
Zahtevajte
v Kvoj pi-id vselej
j3ristno Kathreinerjevo
Kneippovo slatino kavo
samo v Kavojîh z varstveno znamko župnika Kneippa in z ini.fuiom Kathreiner ter se skrbno izog-ibajte vseli manj vrednih posnenikov.
M.ll/f
FOIOR!
ženske lase zmešane in rezane kupujem na malo in vehko. Plačam
■g- .- ....................(»d zditj inui'go višjo cen«. — S lem
opozarjam nabiralce las )ia moj naslov. — Ivan Svetec, brivec, Ruilolfovo, Glavni trg (nasproti mostne hiše), (272-34-11)
(80-3-33 je "a Pi'odaj.
St. 120, ležeča ua lepem prostoru srodi raeata, obstojeća ia štirih sob, dveh kleti, kuhinje, hleva, svinjakop, drvjsruice, vodoFoda, lepepa vjla, Natančneje pri J. MikoliČu v Novem mestu.
Fremozenje mestne
Ubožni zaklad.
občine Rudolfovo.
Zaklad bolnice za silo.
Vrednost 1		Dohodeic i	
K	■I .:	K	h
800	—	24	
11.567	92	591	43
1000	—	40	—
18.100	—	754	80 i
19.100	—	794	80
27.147	34	1085	84
800	_	24	
11.567	93	691	43
19.100	—	794	80 Ï
27.147	34	1085	84 ;
58.616	26	2496	07
Vrednost		Dohodek	
K !	h	K	h "
6000	—	—	—
350	—	—	—
300	—	18	—
«00	—	24	80
6212	—	208	48
6000	_		
350	—		
300	—	18	—
600	—	24	80
5212	—	208	48
12.462		251	38
A, Nepremičnine. 1 Krt jaška njiva pare. št. 492 liudolfuvo......
B.	Zavarovane terjatve. Zavarovane terjatve po doli,
pismih skupaj . . . .
C.	Obligacije in srečke.
5 srečk iz 1. 1860, št. 1980, 4744, 8156, 10936, 13.700 i iiOO K......
5	rent štev. 9836, 53.ii60, 73.160, 83.472, 140.940 v znesku .......
Skupaj . . . , .
D. Hranilne knjižice.
6	hranilnih knjižic št. 3227, 213.722, 7785, 1589, 8639 v znesku......
Rekapitulacija
A.	Nepremiénine . .
B.	ZHvarovane terjatve
C.	Obligacije in srečke
D.	Hranilne knjižice .
Skupaj .
A. Nepremičnine. 1 bolnica h. št. 206, Rudolfovo vi. št. 464 ... .
B. Premičnine. 1 razno pohištvo in priprave za bolnik«.....
C. Terjatve, 1 terjatev dolž. p.....
D. Obligacije in srečke. 1 renta št. 53 952, 1 sreSka izl.1860, št, 17.224 skupno
E. Hranilne* knjižice. 1, št. 5566 Mestna hranilnica v Eudolfovem . . • .
Rekapitulacija.
A.	Nepremičnine . .
B.	Premičnine . . .
C.	Terjatve . . . •
D.	Obligacije in srečke
E.	Hranilne knjižice .
Skupaj .
posojilnice v Crnoiulji, registroviuio zadruge z neomejono zavezo, zalííOÍÍ.
št.
Imetje
K

Dolgrovi
K
10
Inventar ...........
Posojila...........
Zaostale obresti od posojil.....
Pri drugih denarnih zavodih naloženi
denar ............
Nevzdignene obresti od naloženega denarja za 1903 ........
Vrednost efektov........
Nevzdignene obresti efektov pro 1903 .
Prehodni zneski ^ .......
Vrednost hise v Crnomlji št. 62 1. 1902 = K 60'500'— in po odpisu iz Čistega dobička leta J 903
pr. K 2.375'73 Gotovina Itoneem leta 1903 . . .
Skupaj , . .
890 606.466 13.727
579.634
20 0Í4 50 156 740 214
58.124
19.9fiS
84
27
69
40 94
29 27 47
1,349.961 07
Deleži 1854 à 4 K.......
Nevzdignene obresti od deležev . . ■ Hranilne vloge ... K 1,221.493 34 Kapitalizovane obresti „ 468.850 08 Predplačane obresti od posojil za 1904 Dolga na hiai koncem 1902 K 44 564 66 ostalo je po odbitku iz dobička plačanih . . . „ 2.375 73
še = K 42.178-92 in vsled prodanega posestva na Mavrlu plačanih „ 5.209-75
Rezervni zaklad koncem 190á K ií0.6tí6 36
Po pripisu vstopnine iz j Čisti dobiček . .
1903,
248'—
7.416 a 789
L268.343 4.463
36.969
20,933 9.046
16
42 83
71
35 15
Skupaj
1,349.961
07
Dohodki : 707.458-26 K. Izdatki: 687.49579. Promet: 1,394,954-05 K.
Račun zadružnikov:
Koncem leta 1902 bilo je zadružkov......1280
V letu 1903 jih je izstopilo . . ....... 34
Leta 1903 jih je pristopilo
iu ostalo
1246
Račun deležev:
1308 zadružn. ima koncem 1903 1800deMevà4K = 7200 K 34 1.1903 izstopivsih zadružn. ima 34 deležev à4K = 13S K 20 v prejšnjih letih izstopivsih za-drnžn. ima še nevztlignenih del. 20 dekžev á 4 K ^ 80 K
Skupaj = ie64deleževá4K= 7416 K
Število zadružnikov koncem 1903 .......1308
Občni zbor je to bilanco in ves račun v seji dne 27, marca 1904 potrdit.
Anton Jeršinovič, 1. r., ravnatelj.
Martin Malnerič, 1. r.,	Avgust Kune, 1. r„	Karo! Miiller, 1. r.,
odboi'nik,	odbornik.	odbornik.
Z glavnimi in pomožnimi knjigami primerjala iu v soglasju našla: Janko Puhek, 1. r.,	Franc Šetina, 1. r.,
raS. pregledovalca namestnik.	računski pregledovalťc.
(103)
za ime ,Styria'
še skoraj popolnoma novo je g stojalom Si^' za 50 gid. na prodaj. Kjé, pove upravništvo tega lista.	(107-0-1)
Vabilo na
úm
hranilnice in posojilnice za Kandfjo in okolico, ==
registrovane zadruge z neomejeno zavezo,
kateri se bode vršil
V ponedeljek dne 18. aprila ob 1. uri popoludne
v lastni pisarni v Kandlji.
DNEVNI RED: 1. Sprememba pi'avil. — 2. Slučajnosti. Opomba: Ako bi ta zbor ob 1 uri ne bil sklepčen, skliče se ob 2. uri drugi obćni zbor, ki bode brezpogojno sklepal.
(93-2-2)	Načelstvo.
Poziv
k občnemu zboru
delniškega društva I, narodni dom v Rudolfovem
23. aprila 1904
ob 6. uri zvečer v čitalnični sobí.
VSPORED:
1.)	Poroëilo načelnika in blagajnika za 1. 1902 in 1903.
2.)	Določba dividende.
3.)	Prošnja čitalničnega društva.
4.)	Razid društva, volitev likvidatorjev in način likvidacije.
5.	Ce se razid ne sklene, volitev 7 udov v upravni odbor 3 ndov v pregledovalni odsek.
Računi za leto 1902 in 1903 so pri predsednika.
Opozoruje ae na § 13, pravil, ki se glasi: Kdor lioče v občnem zboru glasovati, mora se s svojo delnico pred občnim zborom skazati.
Dr. Albin Poznik,
predsednik.
SGStfDn I
vse še novo iii v dobrem stanu, liisa, pod, kozolec, vodajak, sadili vrt, koâenica in liosta, njive — vse ležeče ob gUyni cesti — [ii-ipi-avua za prodajalno ali splih za vaako obrt, je ftt^' iz proste roke na prodaj.	— Kataníiieje se iz^é
pri g, Marku Kapš, Ljubno pri Uršnih Selih, pošta Toplice (Dolenjsko.)

eoa iiooacija
ia stanovanje za kovaža se »(Ida takoj pod ugodnimi pogoji y nsijeni. — VeÔ se izve v v Kandiji pri Štemburju. (95-3-2)
Vino
(81-3-3)
je po jako tlizki ceni na prodaj v Bajnof-u pri Rudolfovem.
S
o Ei
o
N
■OHiaawv
A
euâo 8UZ0A ausz[uz oi92
'PIS OZi
Preje 105 gld. '
Ravno ista vožnja in postrežba kakor preje.
(234-24-16)
Premišljevanja o Sicu Marije, napisal Ladislav Hro va t so še dobiti v Eokaterili izvodih v knjigarni J. Krajec nasi, v novem mestu, v Katoliški bukvami in pri NIčmanu v Ljubljani, s poštnino vred po K 1 90.	(96-0-2)
'Vâ.BXIiO aSL
redei etieni zèor
obrtne zadruge za sod. okraj Rudolfovo
kateri se ima vršiti
dne 17. aprila 1904 ob 1 uri popoldne
v zadmžuili prostorih gostilne „pri slonn" v Novem mestu. Za slučaj, da bi ta obCni zbor po pravilih ne bil sklepčen, ima se vršiti drugi obČni zbor isti dan ob 2. uri popoldne v taistih prostorih ob vsakem številu navzočih članov.
Dnevni red:
1.)	Nagovor načelnika.
2.)	Poročilo načelstva: a) delovanje zadruge v 1. 1903.
b) predložitev letnih računov za 1. 1902 in 1903.
3.)	Sprememba pravil.
4.)	Govor zborničnega svétnika g. Ivan Kregar-ja iz
Ljubljane o pomenu obrtnih zadrug. 6. Govor predsednika obrtne zveze za Kranjsko, gosp. Eng. Franchetti-a iz Ljubljane o pomenu obrtne zyeze za Kranjsko in o ustanovitvi mojsterskih in pomočniiikih bolnišnih blagajn.
6.)	Predlog načelstva za pristop k obrtni zvezi.
7.)	Predlog načelstva za ustanovitev pomočniške bol-
nišne blagajne,
8.)	Volitev: a) 5 odbornikov; b) 2 namestnikov.
9.)	Rflzni predlogi.
K mnogobrojni vdeležbi vse gg. člane, ki dobé itak še vsak posebno vabilo kot legitimacij« za vstop, nljudno vabi
i I	B
ffje eiv
bodo vsied dovolitve c. kr. deželne vlade kranjske na Brezovem v občini Polšnlk pri Litiji, in sicer :
prvi že v četrtek po Veliki noči,
drugi prvo soboto po sv. Urhu,
tretji prvi četrtek po zvišaryu sv. Križa.
Županstvo Poišnik pri Litiji 25. mama 1904.

župana; Anton Zavrl.
H
iša na lepem prostoru 1 vrtom	—
je na prodaj v Dolgi ulici št, 16.
Več pove lastnica Marija Platnar.
■92-2-2)

laLÓeiXOSL ""	' železnlno
MteW^rtM^^^s^ m kolonijalnim blagom.
(105)
Franc Guštin — Metlika.
a' v Novem mestu, Kasíelčeva ulica št. 110, pri glavni cesti proda se iz prosto roke z pripadajočim vrtom in delom gozda za 6000 K.	(ai-3-2)
Ker je liisa prav v središču mesta, bi bil to ludi jako priličen prostor za novo večjo stavbo za obrt ali trgovino. Vpraša se pri g. M. Mramor-ju, usnarjn v Novem mestu.
Oskrbništvo v pleterski graščini proda direktno iz Švice in^portiranega, lepega
b i Is a
starega dva in pol leta.
Izvé se natančneje tam.
(108-0-2)
nežno, čisto lice brez peg, meliko in gladko koŽo ter cvetočo polt, umiva naj se z znanim medicinskim
Bergmann-ovim Ulijinim milom (s znaiiiku: 2 rudarja) tvrđke BEROMANN & Co. Diaidaiití in Tećen ob Elbi.
Đubiva ae tndi pa 80 h hDmad pri Ick. S. pl. SLADOVIČ-u In v trgovini g. Alf. OBLAK-a v Novom mcstu.
Pi'iivo domačo
SlalVOVKO
brinjevec in drožnik prodaja po nizki
ccni :
(74-3-3)
Josip Vovk,
gostilničar v Ksnđiji št. 8.
-a
6«
N
P
O
Oq
P
gaw g oo 2
P
e
h-f«
«
H 3 C M- P S

(ca <t>
S
o
S ^
B SB ÍB
I CP<
N
te
(t a
C
13 !»
tt S
a
d
m
-u
o
fn' =
P
o CD
V>
V
ro
>
N3
S >
!zi
cíTl EO P P
L
I-
^^^ ^ rt)
Í-Í s. -
©to ^ &
K- 5 ^
L—d. ° ^ 5
3
CD
mmm 1
S"
Jft ââ
ES g «
C/3 'T3
to
CJ
3
o
ĚS
. ^ C (D
o p-s
— ■. Ï a t® .Í5 i; ÍB —J 'JO
^ - ^ 5'™. ^i^ïï\
s „ E ^ (T- ;
B
CO
o o s i»
= E3 ct,
f^ (Ï P

i'
» N< cr "
£ fE 2
fO C [3
B
o ř® ^
S. e ® S g ^
cc
CJl B CD M
se ■
»
ET » 'A
° cr? p-?.i " il
.. - ■ '
t» & f® "■ta g
B
m
o „ Î S!
rr
EÍ B
Cd s '-Í B
bs ^ ^ g" ^ b
i
O

v zalogi Katoliške Bukvarne v Ljubljani izùle so za let» 1904 nove	t98-2-2)
pt d naslovom : Marija v predpodobah in podobah. Zbral Jožef V^lc, župnik. — Knjiga dobiva ae tudi v prodajalni J. Krajec nas?, v Rudolfovem in pri Ničmanu v Ljubljani. — Obsega 308 »ti'anij íD stane vezana z navadnu obrezo 2 K, z zlato obrezo 2 K 4-0 vin,, po posti 20 vin, ve6.
elika nova hiša
gC^ z več stanovanji in lepimi prodajalnama tilt mosta v Novem mestu
H^H je na prodaj, ^^^m
Kje, pove upravniatvo „DoL Novic". 177-3.3)
Imam v kleti
pristnega belega in črnega vina, nekaj rakije in brinovca ter UiiiDiziiega (il)R lastnega pridelka. Vse solidno postavljeno na tukajšnji držiivni kolodvor po primerno nizki eeni.
Ivan Pujmann,
(258-15-12) posestnik in trgovec Vodnjan-Dignano, Istra,
ILIM
m îxii©	— f
jo na prodaj. -
Zraven spada tudi nt-kaj zemlje. — NatíinĚneje se izve-pri ANTONU GORNIK, vas Zapuže, pošta St.-Jernej-Oreiiovica.
obstoječe z trtli S'ib, kuhinje in ziaiea J s^'apajoeih prostorov je tukoj tjddati pri I g. Ludvik Ferliču v Riidolfovera, Glavni " trg št. 62.	(111-0-1)
JI
je takoj na prodaj pod ngndnimi pogoji. ~ VeČ pove lastnik g. Ludovik Ferlič, gostilničar in mesar v Rudolfovem, Glavni tig Bt. eu.	(112-0-1)
tanr-
(76-3-3)
kakor tudi manjše za šolske, bolniške in druge zavode ter večje delavnice, izvršujem najsulidneje m najvest-nejše dobro in toĎno idoče po najnižji ceni. — "Ure mojega izdelka prenesti) lahko najhujši mraz. Priporočani se preč. duhovščini in slav. občinstvu v blagohotna naroČila in bilježim z odlifnim spoštovanjem
IVAN BRUNSKOLE
Vrčiče št. 18, p. Semič, Belokrajin a
Keil-ov lak
najizvrstnejše mazilo za tla iz mehkega lesa,
Keil-ova bela glazura za umivaine mize 46 ki Keil-ov zlati lak za okvirje 20 kr. Keil-ov o črnilo za tla 45 kr. Keil-ov lak za slamnike v Vdeh barvah je vedno v zalogi pri

V Rudolfovem,
(110-6-1)
Odgovorni ureduik Fr. Sal. Watïl.
Izdajatelj in založnik Urban Horvat.
■HMIIDil
TiBb. J. Krajoc nast.