SVOBODNA SLOVENIJA
LETO (ANO) Lili (47) Štev. (Na) 45
ESLOVENIA LIBRE
BUENOS AIRES 24 de noviembre - 24. novembra 1994
„Jugoslavizatija“ zunanje politike
Iz časopisov
Janez Janša — „Okopi"
Zaradi zavrnitve oglejske politične deklaracije bo Slovenija imela težave pri vključevanju v Evropsko zvezo, je dne 4. novembra na tiskovni konferenci dejal Lojze Peterle, predsednik Slovenskih krščanskih demokratov.
Dejal je, da bo na svetu SKD zagovarjal odhod stranke iz koalicije. Drnovšek se bo po njegovem mnenju moral še bolj nasloniti na komuniste in Jelinčičeve nacionaliste. Zlasti slednji bodo Janeza Drnovška izsiljevali. Na vprašaje, ali bo svet stranke podprl njegovo odločitev o izstopu, je Peterle dejal, da je zdaj dl Liberalne demokracije ta, da ga prikaže v negativni luči po načelu slab predsednik in dobra stranka, kar je znana metoda v političnem obračunavanju.
O svojih pogovorih z Italijo je dejal: „V očeh Evropske zveze smo postali država, s katero se ni mogoče dogovoriti. Dejstvo je namreč, da se nam v trinajstih urah pogovorov na ministrski ravni ni uspelo dogovoriti. Predsednik vlade je dejal, da zdaj začenjajo nova pogajanja, na katerih bodo poučili Evropo, kakšna je bila zgodovina. Toda Evropska diplomacija ima naš dosje. Treba se je dogovoriti z Italijo — in to je problem. To ni problem resnice in nam ne pomaga veliko, če je vsa Evropa na naši strani. S tako politiko, ki jo najavlja predsednik vlade, mandata za pogovore o pridruženem članstvu ne bomo dosegli. Krščanski demokrati ne moremo podpirati politike, ki deluje s podmeno »Badem 1991« (jugoslovanske vojske, op. ur.), da imamo na zahodu opraviti s sovražnikom."
Tudi predsednik vlade je bil priznal, da je bila deklaracija ta hip najnižja cena, zato se je Peterle vprašal, zakaj na to ceno (po njegovem mnenju še vedno sprejemljivo), ki bi nam pomagala v Evropo, LDS in predsednik vlade niso bili pripravljeni pristati.
Peterle je pojasnil tudi pomen oglejske deklaracije. Ko je odšel iz Ogleja v Ljubljano, ni nosil nekaj podobnega, kot je bil brionski sporazum. Ta nam je bil predložen po načelu: vzemi ali pusti. Oglejska deklaracija ni bila niti podpisana in niti parafirana, ampak samo signirana. Listina ni vsebovala ne datuma in ne kraja. Gre torej
Oblast in krivda
Od barve prej kot od sramu rdeča, že dolgo roža nedehteča, v Pučnikovi preiskavi o Krivdi nič, še manj o Spravi.
Plodov moralne komisije veseli bodo le Matije, idoli zborovske levice.
A kar srca naprej nam kljuje, slovenski naš je holokavst!
Podnevi kot obraz device, ponoči pa se z njim ljubkuje brez iskre za ponos in čast — najvišja narodna oblast.
Duha omiki pa je tuje nevesti mladi vzet' njen kras.
Stanislav Klep, Kranj, za Lipo sprave
Posredoval Vinko Levstik
le za izraz politične volje, ki bo odprl poti za nadaljnja pogajanja, in zeleno luč za pridobitev mandata za pogovore o pridruženem članstvu v Evropski zvezi. V njem ni govora o reviziji ali posodobitvi že doseženih sporazumov in tudi ne — kot je govoril predsednik vlade na televiziji — o tem, da kar koli vračamo. Država naj bi le omogočila ezulom, da najamejo hiše oziroma stanovanjske enote, ki so še vedno v javni (občinski) lasti. Slovenska stran pa je dobila zagotovila — na ta Italija doslej ni bila pripravljena — da bo uredila položaj slovenske narodne manjšine, saj doslej na primer o Slovencih v Videmski krajini ni govorila kot o Slovencih. Glede razmerja do preteklosti sta se z italijanskim zunanjim ministrom dogovorila, da ne bosta toliko govorila o preteklosti, ampak bosta do interesov prizadetih evropska in humana.
Lojze Peterle je pojasnil, da predsednik vlade deklaraciji najprej ni nasprotoval, nato pa jo je začel kritizirati, čes da obljublja preveč. Neuspešno je prepričeval dr. Janeza Drnovška, da je to edina rešitev, ki jo sprejema Italija. Tudi ko se je v Rimu po telefonu posvetoval s predsednikom vlade, mu je ta dejal, da mora vztrajati pri stališčih vlade, ki jih italijanska stran ni hotela sprejeti. iz hiše predsednika vlade, je poudaril Peterle, so nato izšle informacije, s katerimi je skušal razvrednotiti delo njegove delegacije.
Lažne so trditve dr. Janeza Drnovška, je dejal Lojze Peterle, da noben minister ni podprl njegovega pozitivnega stališča do oglejske deklaracije.
„Menili smo, da je mogoče hitro priti v Evropsko zvezo. Te volje ne vidim več," je poudaril Peterle. S takšno stranko krščanski demokrati ne želijo več sodelovati in tudi ne nositi odgovornost za „jugoslavizacijo" zunanje politike. Peterle se ne bi začudil, če bi pri vstopanju v Evropsko zvezo padli iz kategorije srednjeevropskih držav med države nekdanje Jugoslavije. Peterle ni dobil vtisa, da bi šlo starim političnim silam, kamor deloma uvršča tudi LDS, za resno vključevanje v Evropsko zvezo.
Ivan Puc
„Slovenec", 5. novembra 94
Zavrnien predlog
Državni zbor je zavrnil predlog zakona o popravi krivic, ki ga je napisalo Združenje žrtev komunističnega nasilja. To priča, v kakšnem političnem in moralnem močvirju je Slovenija.
Že tako ali tako je bil zakon „velik kompromis", saj naj bi se z njim kolikor toliko popravile krivice le manjšemu delu žrtev komunizma. Posledice komunističnega nasilja so štiri leta po tako imenovanem padcu komunizma še močno vidne. Pot navzdol se je začela že za časa Demosove vladavine, ko je skupščina ustanovila komisijo za povojne poboje. Zaradi tega je vse do danes prihajalo do temeljnih nesporazumov. Povojni poboji so namreč le posledica medvojne komunistične revolucije. Z zanemarjanjem raziskave tega obdobja se je čedalje bolj krepila samozavest komunistov in borcev, saj so lahko tako še naprej vzdrževali staro zgodbo o „NOB".
Danilo Slivnik v sobotni številki Dela (19. nov.) komentira dve novi knjigi: Okope Janeza Janše, ki je izšla, in Vmesni čas Mihe Brejca, ki bo izšla sredi decembra.
Komentator ugotavlja, da gre za dve knjigi o štirih ljudeh: Janezu Janši, Mihi Brejcu, Janezu Drnovšku in Milanu Kučanu ter da brez njih in njihovih dejanj nedvomno ne bi bilo mogoče razumeti ne samo večino glavnih političnih dogodkov v zadnjih treh, štirih letih v državi, ampak tudi ne nekaterih velikih političnih spletk.
Njuni politični nasprotniki bodo besneli, da sta „pristranska" in da pisca po nepotrebnem brskata po preteklosti; brez dvoma bodo mnogi v naslednjih tednih slabo spali, nekateri pa morda celo preklinjali, zakaj so bili tako neprevidni in niso z avtorjema še bolj „trdo obračunali", meni komentator, ki tudi ugotavlja, da sta obe knjigi v najpoglavitnejših delih nekakšna celota: govorita o tem, zakaj je bil „prehodni čas" politično tako enostranski in zakaj so voditelji pomladi skoraj čez noč „pogo-
V prispevku je Gabrielle Fortuna v časniku Trieste Oggi avtorica omenja domnevno srečanje, ki naj bi bilo v Torinu med Ignacem Golobom in Liviom Caputom.
Tudi vest o potovanju italijanske delegacije v Ljubljano, kot predhodnice srečanja med Martinom in Drnovškom, naj bi bila po mnenju neimenovanega diplomata „čista fantazija". Neimenovani doplomat naj bi tudi izjavil, da je bil minister Martino zelo trd do Drnovškove vlade ter je slovenske predloge označil za nesprejemljive.
Drnovškova „premostitev Ogleja" jo romala v koš piše Gabrielle Fortuna, slovenski „grad iz kart" pa se je sesul. Med Ljubljano in Rimom „pa ne piha več dober veter". To je po mnenju Fortunove razvidno tudi iz pisanja časnikov, slovenski z modrim in rdečim svinčnikom podčrtujejo vse, kar zadeva odnose z Italijo. Tudi izjava Dimitrija Rupla, da bo Slovenija v primeru, če bo Italija odprla vprašanje premoženja istrskih beguncev, odprla vprašanje premoženja Slovencev v Italiji, je neimenovani diplomat komentiral s trditvijo, da to ni res, ker slovenskega premoženja naj ne bi bilo.
Narodni demokrati pri
v
nadškofu dr. Šuštarju
Ljubljanski nadškof in slovenski metropolit dr. Alojzij Šuštar je sprejel M. Cej,
H.	Novak, dr. J. Lindtnerja, F. Cestnika, L.Pristavca in M. Tozona, ki so mu prinesli čestitke Narodnih demokratov.
Nadškofa so seznanili s svojimi programskimi načeli in delom stranke, razgovor pa se je dotikal predvsem vprašanj v zvezi z zastojem pri uvajanju verskega pouka v šolah, ki ga ND v svojem programu podpirajo in štejejo za potrebnega pri oblikovanju celostne vzgoje mladih.
reli". Pri tem je seveda treba upoštevati osebno „travmatičnost" obeh piscev, ker sta bila takrat odstavljena, vendar to ne spremeni njunih najpomembnejših ugotovitev, saj sta oba tudi samokrtitična in se ne izogneta niti presoje lastnih napak.
V nadaljevanjih Slivnik piše o imperativih Janševe knjige, na primer o spoznanju, kaj je pravo gibalo Kučanove politike, o neprizanesljivosti slovenskega predsednika (pri tem naj ne bil izjema niti dr. Janez Drnovšek); o povojnih dogodkih, kakršni so bili poboji domobrancev v kočevskih gozdovih, in brezobziren vzpon prve generacije slovenskih komunistov, o ugotovitvi, da je med zamolčano preteklostjo in sedanjostjo tudi jasna generacijska zveza: Maček-Ribičič-Dolanc-Kučan. Ob to avtor članka pristavi, da bi bilo zelo zanimivo vedeti, kam vse (predvsem v katere stranke) je partija po letu 1990 poslala svoje ljudi in kdaj bo stopil na prizorišče t.im. „skrivni ešalon", potem ko sta se prvi in drugi razkrila po volitvah leta 1990 in 1992.
Trieste Oggi je objavil še prispevek Maurizija Stefannija pod naslovom „Slovenija je izolirana". Avtor trdi, da je Slovenija po teh pogovorih zaradi svoje ne-pospustljivosti izolirana. Sloveniji se sedaj mudi, da stvari zaključi pred 28. novembrom, ko bo na dnevnem redu srečanja zunanjih ministrov Evropske unije zopet mandat za pridruženo članstvo Slovenije k EU. Zato je Ljubljana pripravljena tudi na kompromis.
Če želimo v EU
Koprol v „Slovencu" (21. novembra) ugotavlja, da tudi največjim Peterletovim nasprotnikom postaja čedalje jasnejše, da je bilo Drnovškovo grobo podiranje mostov sodelovanja z Evropo, ki so ga začrtovali pogajalci v Oglejski deklaraciji, za slovenske intrese izredno škodljivo dejanje. Komentator dodaja, da se tega sicer zelo megleno zavedajo tudi v vladi, vendar poskušajo poiskati izhod v neopredeljeni po-liiki oživljene evropske neuvrščenosti, ki naj bi našo državo prek različnih multilateralnih povezav potegnila iz diplomatske blokade.
Če želimo kdaj ugledati svoje mesto med članicami EU, se moramo tem idejam odpovedati ter slovenske nacionalne interese nehati uporabljati za medstrankarsko politično obračunavanje, predlaga komentator in dodaja, da je treba ovredotiti primernost našega sodelovanja v različnih evropskih multilateralnih povezavah, saj so mnoga med njimi ustanovljena predvsem zato, da nas in nam podobne pri našem prizadevanju ovirajo in ne zato, da nam pomagajo pri varovanju naših nacionalnih interesov. Diplomatsko dejavnost moramo odločneje usmeriti proti EU in urejanju dvostranskih meddržavnih razmerij.
„Italija - Slovenija nova kriminalka"
Žrtve so morate biti
Tone Mizerit
I
IZ ŽIVLJENJA V ARGENTINI
Članek Le bogati za bogato mizo, ki ga je 3. julija letos objavil Nedeljski dnevnik, me je spomnil na neko drugo poročilo, kateremu bi dal naslov Žrtve so morale biti...
In med te žrtve naj štejem tudi Dražgoše. Tako nekako sem razbral iz poročila o proslavi dražgoške bitke dne 9. januarja 1994. Ne vem, kaj si mislijo o tej proslavi Dražgošani. Vsekakor pa bi se bolj spodobilo, da se njih prosi za odpuščanje. Mrtve in žive. Omenjena bitka je nesmiselno izzivanje Nemcev, saj se partizani niste bojevali do „zadnjega moža", ampaj ste vas in ljudi prepustili Nemcem. Preprosto u-maknili ste se, bolje, zbežali in posledice poznamo. Komu je vse to koristilo?
Umetnost tega izzivanja — in še toliko drugih, temu enakih — ni edino vprašanje, ki me muči. Zato bi rad, da vsem Slovencem, ki smo trpeli zaradi takih in podobnih bezglavih napadov, člani tako imenovanih OF ali NOB ali kateri koli partizan pojasni:
-	Koliko dni ali ur prej se je končala II. svetovna vojna zaradi samozvane NOB?
-	Koliko ustreljenih talcev, padlih partizanov, doma, na frontah pobitih in po taboriščih pomrlih Slovencev pride na vsakega teh dni ali ur?
Izidi bodo porazni in spričo majhnosti slovenskega naroda zločinski. Posebej, če pomislimo, da bi bila Slovenija svobodna, res svobodna veliko prej, če bi zahodni zavezniki prodrli prek Balkana, čemur so nasprotovali prav komunisti. (Bog ve — in tisti pri NOB, ki so to ukazali, tudi — če ni bila proga Jesenice-Gorca porušena le zato, da se zahodnim zaveznikom oteži prodiranje iz Italije v Slovenijo, in ne Nemcem v Italijo?)
Imam še nekaj vprašanj, na katere, upam, mi boste odgovorili:
-	Zakaj ste napovedali boj Nemcem šele po Hitlerjevem napadu na Sovjetsko zvezo? Nemci so bili okupatorji slovenskega naroda od 6. aprila dalje in ne samo od napada na Rusijo. Zakaj ste do takrat skupaj z Nemci stali v Protiimperialistični fronti?
-	Zakaj niste po kapitulaciji Italiji sodili in obsodili italijanskih častnikov in generalov, ki so streljali talce — po vaši krivdi, res — vozili slovensko mladino v internacijo, požigali vasi in morili civilno prebi-
V Kulturnem centru Recoleta je bila razstava slovenskih likovnikov pod naslovom: „Entre lo material y lo sublime" — med materialnostjo in subliminiranim v umetnosti.
Pri tej je bilo udeleženih deset slikarjev srednje generacije iz Slovenije z manjšimi slikami, črteži, tuši in akvareli. Razstavo je pripravilo slovensko kulturno ministrstvo v sodelovanju s Kulturnim centrom Recoleta, izvedla pa sta jo Oscar Molek in Amalija Molek. Razstavo je odprl slovenski minister za kulturo Sergij Pelhan, uvodne besede pa je imel Aleksander Bassin, direktor ljubljanske Mestne galerije, ki je tudi izbral slike in pripravil spremni katalog. Pri otvoritvi je bilo prisotno veliko število ljubiteljev slikarske umetnosti, tako slovenskih kot argentinskih.
Po tej predstavi je slovensko veleposlaništvo priredilo sprejem ob obisku ministra za kulturo Republike Slovenije Sergija Pelhana. Sprejema so se udeležili poleg drugih slovenskih in argentinskih gostov tudi predstavniki naše skupnosti.
Pri tem je treba omeniti, da so bile povabljene in prišle na to otvoritev tudi „Matere z Majskega trga" in sicer ostentativno z belimi rutami, kar pomeni že politično
valstvo, ki jim je bilo izročeno na milost in nemilost? Nasprotno, kot je v prvem prej omenjenem članku priznal sam Lado Am-brožič-Novljan, ste partizani po kapitulaciji spremili domov 30.000 italijanskih ujetnikov, ne da bi kateremu od njih skrivili las. Morda ste s tem plačali italijanskim topničarjem, ki so vam zrušili Turjak, da ste lahko mučili in pobili 600 slovenskih mož in fantov, ki so kot vaške straže branili svoj domove pred vašim terorjem? In koliko Slovencev je bilo zahrbtno pomorjenih, preden so se ljude pobijanju uprli z organiziranjem teh straž?
In še nekaj, dragi „tovariši". Čisto ste pozabili na revolucijo. Nič več je ne omenjate. Ali vas ni vodila rdeča zvezda v boju proti lastnemu narodu? Ali vas ni spremljala rdeča zastava in ste pobijali v imenu Stalina, srpa in kladiva? Tako kmalu in tako temeljito vas je zapustil spomin? Vso zgodbo NOB gradite na nekaj sabotažnih akcijah in na nekaj ducatov pobitih Nemcev? Kam spada več kot 30.000 po vojni pobitih Slovencev, med njimi 12.000 domobrancev, ki so jih Angleži izdajalsko izročili in ste jih vse drugače „spremili" v smrt kot pa Italijane v svobodo? Kam torej spadajo ti? Pod NOB ali pod komunistično revolucijo? Ali pa pod bolj prozaični boj za oblast?
Če bi hoteli — in mogli, seveda —- pošteno odgovoriti na ta vprašanja, bi bila prava sprava ned Slovenci kmalu mogoča. Pa tega ne boste storili. Raje boste še naprej valili krivdo na druge, kot npr. v omenjenem članku na slovensko Cerkev, od katere zahtevate, da se pred narodom spove. Česa pa? Ali tega, da je imela prav, ko je narod svarila pred brezbožnim komunizmom, ki je Sloveniji povzročil — in ji, po svojih nekdanjih „tovariših" še povzroča — toliko gorja? Dolžnost Cerkve je, ne da se spove, ampak da „spove" omenjene tovariše, in to tako, da sproži sodni postopek v imenu vseh in vsakega od zaprtih, mučenih, ponižanih in pomorjenih duhovnikov, da se jim tako vrne vsaj čast, ki jim pripada. Vsi so bili nedolžni, vsi lažnivo obdolženi, krivično obsojeni in mnogi zverinsko pobiti. Mar ne?
Ciril Markež, Argentina „Slovenec", 17.10.94
manifestacijo. Če so že imele pred leti za časa diktature te Matere z Majskega trga kot braniteljice človekovih pravic in demokratičnih svoboščin svoj prav in razlog za obstoj, je treba vedeti, da so ga danes — po sodbi in obsodbi odgovornih za izginule — gotovo izgubile in so že profilirane kot samo skrajno levo politično gibanje in nimajo nobenega odmeva v argentinski družbi in še manj v vladi. Večina zbranih se je spraševala, kaj iščejo na razstavi, ki je kulturno dejanje. Če bi bil kak razlog iz humanitarnih razlogov za povabilo, bi morali iz enakopravnih demokratičnih stališč povabiti tudi organizacijo mater in žena od levičarskih teroristov pobitih vojakov in civilistov, prav tako pa tudi slovenske matere in žene, ki so jim komunisti v Sloveniji pobili svojce in še danes čakajo na obsodbo zločina, na kar pa Slovenija še do danes ni pristala.
Tako vmešavanje kulturnega ministrstva v argentinske notranje zadeve, ko ne gre več za humanitarno akcijo, ampak za striktno politično strankarsko zadevo, se nam zdi popolnoma nesprejemljivo. Vedeti moramo, da so zaradi podobnega političnega in ideološkega vmešavanja v argentinsko politiko Slovenci pred 40 leti izgubili skoraj vse domove in organizacije ter
Zmes gospodarskih težav in volilne kampanje prevladuje v današnji argentinski politiki. In tako se bo verjetno nadaljevalo do 14. maja prihodnjega leta. Kajti volilna kampanja se bo nadaljevala (kljub poletju in počitnicam) v rastočem tempu, medtem ko tudi gospodarske težave ne bodo prenehale; obratno, kot kaže, se bodo še poostrile. In vlada napenja vse sile na obeh frontah, da bi obdržala vajeti zapletenih položajev, ki so med seboj globoko povezani.
POVRATEK DEKRETOV
Pravzaprav bistvo vladnih težav ne pride v javnost v pravi obliki. Vse je le bolj indirektno. Zakonski osnutki, varčevalni dekret, iskanje fondov. Tudi javna občila ne dramatizirajo; niti opozicija; še manj podjetniški centri, mogočne korporacije kapitalov. Vsi se nekako strinjajo, da ni koristno, da se problem pokaže v vsej krutosti. Vendar gospodarski zapleti niso mačje solze. Nekaj se trese v samem osrčju programa.
Poglejmo še enkrat nekaj podatkov. Res je dosežena stabilnost, inflacija je skoraj pozabljena na dnevnem redu statistik. Toda navadni državljan vendar globoko trpi dejstvo, da mu plača ne zadostuje, da se mora vedno bolj stiskati, da mu brezposelnost visi nad glavo kot Damoklejev meč; in vse to je huda cena stabilizacije. Vse to, da ne govorimo o predelih hude revščine in nečloveškem stanju upokojencev, ki po večini živijo le s pomočjo družin, kajti z borimi 150 pesi mesečno se v Argentini nihče ne more dostojno preživljati.
Toda stabilnost ni trdna. Bistvo programa je v tem, da država ne tiska nevrednega denarja in da ne potroši več kot iztrži. A v tem je nekaj kočljivih točk: prvič v zadnjih petih letih (peronistične vlade) so se državni izdatki enostavno podvojili. Tukaj je beseda „varčevanje" nepoznana. Kljub privatizacijam deficitnih podjetij, kljub preustrojem in preureditvami, so stroški države narasli za 100 odstotkov. Po drugi strani je nabirka davkov res narasla. A zadnje mesece je opaziti spremembe tudi na tem področju. Razlog je dvojen: podjetja ne prenesejo hudega davčnega pritiska in skušajo delovati „na črno"; ta praksa se nenehno širi. Po drugi strani se pozna re-cezija, ki prizadeva številne sektorje argentinskega gosppdarstva, in posledica te je manjša potrošnja in sledeča manjša davčna nabirka. Rastoči izdatki in padajoči dohodki. Zaključek ni težak.
Mednarodni položaj, ki je bil doslej ugoden, se je spremenil. Država je financirala izgubo in tudi negativno zunanjetrgo-vsko bilanco z nenehnimi dotoki tujega kapitala. Ti dotoki se sedaj manjšajo in na nekaterih področjih jih sploh ni. Še več, velik del tujega kapitala je bil usmerjen le v špekulacijo in finančne podvige ne pa v produktivne investicije. .
Letošnji državni deficit bo dosegel 1.300 milijonov dolarjev. In medtem, ko se iščejo krivce temu položaju (upokojenci, sodni postopki proti državi, vojaški izdatki) je treba od nekje dobiti denar za pokritje te luknje in doseči od kongresa, da odobri povišanje stroškov v letošnjem proračunu v višini omenjene vsote. Minister je bil hiter. Ukazal je varčevanje, strogo, železno varčevanje vseh državnih ustanov. In ni
so jim bile spodrezane korenine in so bili ohromljeni za desetletja. Treba je paziti, da se kulturne manifestacije ne sprevržejo v strankarsko politiko.
Tine Debeljak
mogel čakati zakonskega postopka. Enostavno je pred predsednika postavil dekret, Menem ga je podpisal (okoli polnoči) in naslednji dan so se vsa ministrstva, vsi uradi, vse državne ustanove znašle pred dejstvom, da so enostavno prepovedani vsi stroški, ki niso bistveni za vsaj zasilno delovanje države. Najbolj jasno razloži položaj dialog, ki ga je imel višji funkcionar z gospodarskim ministrom.
Funkcionar: „Pa elektriko bomo smeli plačati?" Minister: „Elektriko že, higienskega papirja pa ne." Ne higijenskega papirja ne drugega. Niti kave, ki jo bodo morali uradniki plačati iz lastnega žepa, če je bodo hoteli piti. In če je potreben kak strošek za formularje ali papirje, ki so ne-obhodno potrebni za delovanje, morajo biti plačani z denarjem, ki je namenjen za proračun prihodnjega leta. V računskih knjigah mora biti letošnje leto zaključeno brez izgube. Prihranjeni denar bo namenjen (tako vsaj trdi minister) za plačevanje upokojenim ter „aguinaldu" (trinajsti plači). Vse to z dekretom, ki je prvi svoje narave po ustavni spremembi, katera naj bi (po Alfon-sinovemu zatrjevanju) omejila Menemovo vsemogočnost.
GLASOVI ŠTEJEJO
Zakaj je bil Menem tako hitro pripravljen podpisati dekret, ki je neljubo odjeknil v sami vladi, v vladni stranki in v družbi sploh? Ker je globoko prepričan, da je stabilnost še vedno najboljši volilni argument. Vredno je plačati vsakršno ceno za ohranitev stabilizacije. Računa tako na podporo kapitalov in na glasove nižjih sektorjev, zlasti tistih, ki živijo od vladne miloščine. Da je v tem precej resnice je pokazal politični shod, ki ga je buenosaireški guverner Duhalde organiziral v La Matanzi, na katerega mu je uspelo sklicati nad 50.000 pe-ronistov. Pa tudi pričetek novih obljub, da se bo vlada v novi dobi „sedaj posvetila socialnemu sektorju", čeprav ves svet ve, da se bo po volitvah še nadaljevalo stiskanje pasu.
Začetek peronistične kampanje skoraj sovpada z radikalnimi volitvami predsedniških (in ostalih) kandidatov. To nedeljo, 27. novembra, se bo odločilo, kam se bo obrnila doslej največja opozicionalna stranka. Mnogo je odvisno od teh volitev pa tudi od zadnjih manevrov v Veliki fronti, ki mora tudi do srede decembra odločiti vsaj svojo predsedniško formulo. Ker je premalo časa, da bi izvedli notranje volitve, bo do imenovanja prišlo po dogovoru štirih velikih skupin, ki tvorijo fronto: stranka Velike fronte, Socialistična enostnost, Krščanska demokracija in pa bordonizem.
Na desnici pa tudi ni še nič jasnega. Medtem ko je Romeo Feris že razglasil svojo predsedniško kandidaturo, se večina skupin, ki sestavljajo področje argentinske politične srenje (demokrati, konserativci, razni avtonomisti in provincijske stranke), nagiba na sporazum z menemizmom, ki jih pričakuje z odprtimi rokami v upanju in želji, da bi se ognil nevšečnega’drugega kroga volitev.
Za konec še omemba stanja v Vrhovnem sodišču. Njega člani so izbrali novega predsednika (doslej so imeli le začasnega). Ta je Julio Nazareno, jasno označen kot prijatelj vlade. S tem dodatkom, da je po rodu iz La Rioje, predsednikove province. Sedaj se, malo za šalo malo za res, govori o „riojanski oblasti". Da, predsednik izvršne oblasti je Carlos Menem, Riojanec; vodja zakonodajne oblasti je Eduardo Menem, predsednik senata, tudi iz La Rioje; prav tako predsednik vrhovnega sodišča. Naključje?
Razstava na Recoleti
Dr. Jože Kušar,
kandidat SKD xa ljubljanskega župana
Spomenik neznanemu junaku namesto kipa Borisa Kidriča
% GOSPODARSKI VČSTNIK
Slovenske Latinskoameriške Trgovske Zbornice
Predvolilna kampanja se razvnema, do
4.	decembra, ko bomo volili lokalno oblast, je ostalo še tri tedne. Ljubljančani bomo poleg 45 svétnikov ljubljanskega mestnega sveta izvolili tudi župana. Za to funkcijo se poteguje sedem kandidatov. Predstavljamo dr. Jožeta Kušarja, kandidata SKD.
Rodil se je leta 1940 v Ljubljani, na Barju. Oče je tail mizar, v družini pa je bilo pet otrok. Osnovno šolo je končal na Barju, nižjo gimnazijo na Poljanah, za mizarja se je izučil leta 1956. Leta 1960 je končal lesno srednjo tehično šolo, na oddelku za arhitekturo FAGG univerze v Ljubljani pa je diplomiral leta 1965. Leta 1980 je magistriral, naslednje leto je bil izvoljen za docenta, leta 1987 je zagovarjal doktorsko disertacijo, naslednje leto pa so ga izvolili za izrednega profesorja za predmet konstruiranje in dimenzioniranje konstrukcij. Od leta 1991 je prorektor Univerze v Ljubljani za fi-nančno-gospodarske zadeve Univerze v Ljubljani. Jože Kušar je poročen 26 let; z ženo zdravnico Alenko Vojska-Kušar, imata štiri sinove, hčerka pa jima je umrla.
Član Slovenskih krščanskih demokratov je od leta 1991.
Po poklicu ste arhitekt, oblikovanje je tako rekoč družinsko izročilo. Rad imam Ljubljano, toda s tako kot je, ne morem biti zadovoljen, vsaj s prometom ne. Veliko bo treba spremeniti, ena najbolj bolečih ran prestolnice je prav promet. Kaj bi vi storili?
Zavzemam se za privlačnejši in za okolje manj obremenjujoč javni promet. Urejen bi moral biti tako, da ne bi povzročal vsakdanjih in popoldanskih „infarktov" na mestnih vpadnicah in v mestnem središču. Tu se čez noč ne da veliko urediti, vsekakor pa bi zaprl za promet VVolfovo in Stritarjevo ulico, na nekaterih ulicah, kjer je promet zdaj urejen enosmerno, pa bi uvedel dvosmernega. Tudi zamisel o vodnem avtobusu po Ljubljanici od Livade do Fužin se mi zdi hitro uresničljiv, medtem ko bi prometne težave dolgoročno rešil dolgo načrtovani tramvaj. Vsekakor pa bi morali že včeraj začeti graditi garažno hišo pod Kongresnim trgom in čim prej tudi pod Grajskim hribom.
Na tujca naredita slab vtis že železniška in avtobusna postaja, znano pa je, da ne človek ne mesto nimata priložnosti, da bi popravila prvi vtis...
Se strinjam in zato bi morali znane načrte za novo megalomansko postajo — ti so nastali še v času, ko so bili prometni tokovi drugačni in je bil tranzit od severa proti jugu precej večji — prevrednotiti in jih narediti pravzaprav na novo, pač v skladu s sedanjimi potrebami in položajem prestolnice srednjeevropske države.
V mestu je težko usklajevati interese, saj so zelo različni, poleg tega pa se ponavadi zatika pri denarju. Razmerje med mestno in državno oblastjo tudi ni (bilo) natančno določeno, kar zdaj povzroča nenehne težave, tudi na škodo Ljubljančanov. Kako bi vi krmarili emonsko barko?
Župan mora živeti s svojim mestom. Njegovo delo si predstavljam kot služenje vsem in vsakomur. Skrbeti mora, da se bo v mestu vsak dobro počutil. So pa tudi ljudje, ki se počutijo odrinjene in tudi zanje bi morali poskrbeti bolje kot doslej.
Včasih Ljubljančan pomisli, da je politika najpomembnejša, da se svet vrti
prav zaradi ljubljanske politike. Pa se iz tega izcimi malo, dežujejo le hude besede, ko pa naliv mine, ugotovimo, da se ni nič spremenilo. In to za mesto ni dobro.
Ljubljana potrebuje nov način vodenja, ne pa blokade mestne skupščine. Zdaj je v njej preveč ravni usklajevanja in potrebnih je preveč soglasij različnih institucij. V njih razpravljajo brez možnosti, da bi sprejeli odgovorne odločitve. Pri uvajanju nove območne razdelitve in pri prestrukturiranju bodo velike težave, vendar pa bo ta razdelitev z novimi določili v mestnem statutu ter z razumnimi in poštenimi dogovori s primestnimi občinami lahko potekalo manj boleče.
Ža obvladovanje prelomnega časa, v katerem Ljubljana je, bosta potrebna predvsem razum in znanje. Za uspešno županovanje bo treba k sodelovanju pritegiti znanstvenoraziskovalne ustanove, strokovnjake z univerze ter strokovno usposobljene izvajalce. Prav raziskave in svetovanje teh strokovnjakov bosta odločilna za usmeritve novega razvoja mesta. Šele na podlagi njihovih študij bomo s svétniki lahko določili prednostne razvojne naloge Ljubljane.
Seveda pa si bo morala Ljubljana nekako pridobiti avtonomijo v razmerju do države, če bomo hoteli doseči nekatere razvojne cilje. Ker je namen Slovenije ustvariti družbo in blaginjo, kot ju imajo v nekaterih razvitih zahodnoevropskih državah, bomo tako laže uveljavili položaj glavnega mesta države.
Bliža se leto 1995 in s tem več pomembnih obletnic. Kakšno je vaše razmerje do polpretekle zgodovine, če ga denimo presojate skozi Pot spominov in tovarištva?
Kot župan Ljubljane bom župan vsem Ljubljančanom, tako tistim, ki so pred 50 leti z veseljem in navdušenjem pozdravljali prihod partizanske vojske, kakor tudi tistim meščanom, ki so s tesnobo v srcu opazovali prihod osvoboditeljev. Sama Pot pa ni nič slabega, treba bi jo bilo le oživeti, saj je zanemarjena.
Usodno slovensko razdeljenost želim preseči s postavitvijo spomenika neznanemu slovenskemu junaku na mestu, kjer zdaj stoji kip Borisa Kidriča. Ta naj stoji v parku revolucionarjev pri fakulteti za družbene vede za Bežigradom. Z novim spomenikom bi Ljubljana kot glavno mesto dobila potreben spomenik za izkazovanje protokolarne časti, hkrati pa bi se dostojno spomnila vseh slovenskih junakov vseh časov.
Pogovarjal se je Danilo Hinic „Slovenec", 12. novembra
Elvis Stojko najvišja športna odlikovanja
Kanadski drsalec Elvis Stojko je letos na olimpijskih igrah na Norveškem dosegel srebrno medaljo, na svetovnem prvenstvu na Japonskem pa zlato medaljo. Jasno je, da je bil dosežek na olimpiadi edinstven, saj je bila tamkaj zbrana vsa svetovna elita drsalcev zadnjih šestih let.
Stojko je s svojim uspehom dokazal, kaj se more doseči z resnim in vztrajnim delom. Elvis je po očetu Slovenec, zato mu k uspehu še prav prisrčno čestitamo.
EVROCVET '94. V Volčjem potoku so pripravili velik festival dalij. Razstava je odlično uspela. Obisk je bil izreden.
RADENSKO SLATINO RADI PIJEJO MADŽARI. Na mednarodnem tekmovanju dirke formula 1 v Budimpešti so na 80 prodajnih mestih prodali 35.000 enot radenske v 1,3 litrskih plastenkah. Sicer pa se je prodaja slovenske mineralne vode v primerjavi z lanskim obdobjem povečala kar za 106 odstotkov.
STO LET VIPAVSKE KLETI. Ustanovna skupščina je bila 3. junija 1894, kmalu nato pa je bila zadruga vpisana v sodni register. S tem je bila uveljavljena organizacijska oblika, ki je povezala podjetnost Vipavcev, ki že od nekdaj živijo z vinsko trto.
DEVET MILIJONOV LITROV vrhunskega in kakovostnega vina pridelajo vsako leto v Vipavski leti. Z uvedbo sodobne tehnologije, dobrih tržnih prijemov in širitvijo avtohtonih vinskih sort jim je uspelo kljub konkurenci ostati na svetovnem trgu. Med najboljšimi vini spadata zlato zelen in pinela.
VELIKA TURISTIČNA PRIREDITEV V KAMNIKU. Letos so imeli že 24. dneve narodnih noš s kamniškim sejmom. Poleg različnih razstav je prednjačila razstava starih kamniških razglednic. Nastopili so tudi planšarji z Velike, Male in Gojške planine s pesmimi, plesi, jedmi in in starimi šegami. Višek tedna je bil velik sprevod narodnih noš po glavni mestni ulici. Obo-
Pred enim tednom je volilna komisija Študentske organizacije univerze v Ljubljani (ŠOU v Ljubljani) izpeljala volitve v najvišji zakonodajni organ ŠOU v Ljubljani. Volitev se je udeležilo 30,9% vseh vpisanih študentov na ljubljanski univerzi. Na nekaterih fakultetah je bila volilna udeležba visoka (na Višji šoli za notranje zadeve 78,8%), medtem ko je bila spet drugje nižja (na šoli za arhitekturo zgolj 8%).
Na volitvah je zmagala neodvisna lista Janeza Drnovška, ki je dosegla absolutno večino. To listo sestavljajo poslanci, ki jih zavezuje resno, pošteno in odgovorno delo. Tudi na lanskoletnih volitvah je ta lista dosegla podobne uspehe in na osnovi rezultatov samostojno sestavila študentsko vlado.
Na prvi konstitutivni seji študentskega parlamenta bodo novo izvoljeni poslanci izvolili svoje vodstvo. Na naslednjih sejah pa bodo izmed več kandidatov za mandatarja izvolili najprimernejšega. Le ta bo potem v roku štirinajstih dni predlagal
V pogovoru za zagrebški Globus se je dr. Joerg Haider, predsednik Svobodnjaške stranke Avstrije, dotaknil tudi vprašanj, ki zadevajo Slovenijo.
Na vprašanje, da je nedavno napadel slovensko vlado, ker odprto izkazuje ozemeljske želje po avstrijskem ozemlju, saj je bil v Enciklopediji Slovenije del Avstrije prikazan kot slovensko ozemlje, je Haider odgovoril: „Od avstrijske vlade sem zahteval, naj od Slovencev zahteva, da končno priznajo avstrijsko-siovensko mejo ter zagotovijo, da nimajo nikakršnih ozemeljskih zahtev v zvezi z Avstrijo." Tako bi se
gatili so spored še številni ansambli in folklorne skupine.
SLOVENEC PORABI MANJ MLEKA KOT ŠVICAR. V Sloveniji oddaja mleko približno 30-40 tisoč kmetov, od katerih naj bi mlekarne letos odkupile približno 370 milijonov litrov mleka. V Sloveniji porabijo okoli 180 litrov mleka na prebivalca, v Švici pa kar 400 litrov na osebo. Zato bodo skušali v Sloveniji povečati uživanje mleka in mlečnih izdelkov.
SLOVENCI ZASLUŽIMO DALEČ NAJVEČ. Študijo je izdelal avstrijski center za produktivnost s sodelovanjem podjetij iz Slovenije, Češke, Slovaške, Poljske in Madžarske. Ugotovljeno je bilo, da je Slovenija glede plač na prvem mestu za Avstrijo. Slede ji Madžarska, Poljska, Češka in Slovaška. Ugotovitve so objavljene v brošuri s 740 stranmi, preglednicami in komentarji, napisana pa je v šestih jezikih.
PRIZNANJE KRANJSKEMU MERKURJU. To je prvo trgovinsko podjetje v Sloveniji, ki je prejelo certifikat kakovosti od mednarodno pooblaščene institucije Bureau Veritas Quality.
sestavo nove študentovske vlade. To je izvršni organ ŠOU v Ljubljani. Ministri v študentski vladi delujejo na več področjih in sicer: kulturi, športu, mednarodnih odnosih, izobražavanju, založništvu in medijih, financah in sociali.
Glavni vir financiranja ŠOU v Ljubljani predstavlja provizija, ki jo zaračunava Študentski servis. To je ena izmed večih profesionalnih enot SOU v Ljubljani, ki posreduje študentom najrazličnejša dela. Naročniki teh del pa potem poleg honorarja študentom izplačajo tudi 10% provizijo študentski organizaciji.
Janez Drnovšek
Op. uredništva: Podpisani Janez Drnovšek ni v nikakršni zvezi — ne sorodstveni ne politični — s predsednikom slovenske vlade in njegovo stranko. Na ta način je študentovska vlada ljubljanske univerze že od prvih demokratičnih volitev, po izvolitvi Andreja Pozniča iz Argentine, v resnično demokratičnih rokah.
končno rešila vsa sporna vprašanja med dvema sosednjima državama, od meje do narodnih manjšin, meni Haider in dodaja, da mora biti slovenskim nacionalistom jasno, da so se ljudje z območja, ki si ga želijo prisvojiti, že leta 1920 odločili za življenje v okviru Avstrije.
Dr. Haider je poudaril, da je njegova stranka prva predlagala ministru Mocku, naj podpre slovenske in hrvaške zahteve po lastni državi; še danes zagovarja takšno politiko svoje stranke, saj meni, da se mir v Evropi lahko obrani le, če se vsakemu narodu omogoči pravica do samoodločbe.
Volitve v ljubljanski študentski parlament
Haider o Koroški
Sprejem škofa Piriha
NOVICE IZ SLOVENIJE
Na dušnopastirski obisk med Slovence v Argentini je prišel koprski škof msgr. Metod Pirih, ki je tudi zadolžen za delo med izseljenci. Z njim je prišel Jože Petrič, ki je odgovorni urednik verskega tednika Družina.
Msgr. Pirih je bil med nami že pred nekaj leti in se s svojim veselim značajem vsem priljubil. Tudi letos je prišel birmat slovenske otroke in ima namen obiskati čim več Slovencev v nekaj dnevih, ki mu jih dopušča skopo odmerjeni čas.
Ko je prišel s spremljevalcem na Ezeizo, ga je tam pričakal vršilec dolžnosti direktorja slovenskih duhovnikov Jože Škerbec in precej rojakov, ki so mu zaželeli dobrodošlico. Ko je zvečer prišel v Slovensko hišo, ga je tam pričakalo veliko Slovencev ter birmancev v narodnih nošah. Pozdravno recitacijo je podal Tomaž Vombergar. Nato je imel v slovenski cerkvi
Foto: Marko Vombergar
Marije Pomagaj slavnostno mašo, na katero se je zbralo veliko rojakov, tako da so popolnoma napolnili cerkev.
Po koncu maše pa je sledil slavnostni sprejem v véliki dvorani.
Visokega in dragega gosta je pozdravil župnik Jože Sker-bec, ki je tudi v nekaj besedah razložil položaj slovenske verske skupnosti v Argentini. V imenu skupnosti je pozdravil škofa tudi prof. Tine Vivod. Končno se je za pozdravne besede in vsem navzočnim Slovencem, ki so napolnili dvorano, zahvalil tudi škof Pirih.
Sledila je pogostitev vseh gostov, kar so pripravile žene iz ZSMŽ.
Zgoraj: Škof msgr. Pirih med mašo v Slovenski cerkvi. Z njim somašujejo Jože Škerbec, France Cukjati, Tone Bidovec in Jožko Kragelj.
Spodaj: Škof pozdravlja zbrane Slovence.
Sprejem v Slovenski hiši: msgr. Metod Pirih, župnik Jože Škerbec in odgovorni urednik Družine France Petrič.
SLOVENSKA BISTRICA —• Ob letošnji trgatvi so se začeli spraševati o usodi 200 hektarjev vinogradov, ki so bili last Ritoznojčana. Podjetje je šlo v stečaj, vinograde so vzeli v najem okoliški kmetje, te pa skrbi dejstvo, da kar dve tretjini vinogradov izumira zaradi starosti: trte so stare skoraj trideset let. Strokovnjaki menijo, da v teh letih trte nimajo več prave rodovnosti in je treba saditi novo trto. Zato pa je seveda potreben denar, ki ga je večkrat težko dobiti, pa naj bo to v obliki kreditov ali drugače.
GORNJA RADGONA — Zadnje čase je prišla v modo slamnata streha, zelo težko pa je najti tako slamo kot krovce. Zato so pri Ljudski univerzi organizirali tečaj, h katereu se je priglasilo pet mladih, ki se bodo obrti učili z Lovrencem Kramberge-jem iz Lastomercev. Kramberger se s pokrivanjem streh s slamo ukvarja že petdeset let.
ŽALEC — Pripravili so novo uprizoritev operete Planinska roža Radovana Gobca. V Žalcu dobro poznajo delo, saj so jo do leta 1962 uprizorili že dvaintridese-tkrat, zadnjič leta 1982. Čez sto ljudi sodeluje pri uprizoritvi, kjer je vlogo filmske igralke Katje Silvane zapela domača pevka Andreja Zakonšek, dirigiral je Franci Rizmal, režiral pa Iztok Valič.
VIDEM OB ŠČAVNICI — V rojstni vasi pesnika Edvarda Kocbeka so se s prireditvijo in simpozijem spomnili 90-letnice njegovega rojstva. Slavnostni govornik je bil dr. France Bučar, ki je med drugim rekel, da je Kocbek „krstni boter naše samostojne države". Na dvodnevnem simpoziju so obdelali njegovo literaturo pa tudi politično dejavnost, med katero je v diskusiji posegel tudi Franc Miklavčič, ki je predlagal, da bi se obravnavalo tudi vprašanje Kocbekovega podpisa Dolomitske izjave.
NOVO MESTO — Na praznovanje stoletnice dolenjske železnice so se pripeljali trije muzejski vlaki s parnimi lokomotivami: dva slovenska in madžarski. Zadnjič je parna lokomotiva peljala v rednem prometu po Dolenjski pred petnajstimi leti.
LJUBLJANA — Zakon o trgovini ima dve določili, ki naj zaščiti kupce, pa jih veliko ljubljanskih trgovcev ne upošteva. Zadnje čase je bilo precej pritožb, da se na blagajniških računih slabo vidi znesek. Po drugi strani pa bi morali trgovci in uslužbenci nositi priponke, na katerih mora pisati njihovo ime in funkcijo, da kupec ve, kdo mu je postregel.
LJUBLJANA — Aleksander Mežek je izdal novo ploščo z naslovom Svetle kaplje. Izdelal jo je v Veliki Britaniji; na njej je nekaj avtorskih pesmi, nekaj pa priredb, katerim je tudi napisal besedilo. Večino producentskih in izvajalskih deležev so poklonili skladu bosanskih beguncev v Sloveniji oziroma šolanju njihovih otrok. — Legendarna punk skupina Pankrti že dolgo ne obstaja več, zato pa so pri založbi Nika izdali kompaktno ploščo Zbrana dela II. Pesmi so posneta v živo na nastopu v Šentvidu, ki so jih bili že izdali z naslovom Svoboda 82.
LJUBLJANA — Povprečna poraba piva v Sloveniji je lani znašala 88,6 litra na prebivalca. Od teh je 2,5 litra piva uvoženega. Pivovarna Union je ob 130-letnici dobila kakovostni zlati znak SQ, na mednarodnem ocenjevanju Monde selection v Parizu pa je dobila veliko zlato in dve zlati medalji za svoja piva.
PORTOROŽ — Slovensko obalo je možno podaljšati za cele štiri kilometre. Kako? S tem, da bi obalno cesto med Koprom in Izolo ali speljali v predor ali pa v zaledje slovenske Istre. Pridobljeni šitje kilometri obrežja bi povečali turistično ponudbo morja in rekreacijskih površin.
LJUBLJANA — Do leta 2.000 bo v sklopu gradnje avtoceste zgrajenih 16 km predorov, po tem letu pa še štirje kilometri. Z gradnjo karavanškega predora so si slovenski gradbeniki pridobili bogate izkušnje, s katerimi se lahko uspešno predstavijo na mednarodno licitacijo za gradnjo teh predorov.
LJUBLJANA — Med 29.000 prijavljenih beguncev iz BiH je v Sloveniji 500 otrok brez staršev. Da bi pomagali pri iskanju staršev je Visoki komisariat za begunce pri OZN odprl pisarno z naslovom „operacija reUNite". V njej zbirajo razne podatke teh otrok, saj marsikateri ne vedo, kje živijo njihovi starši, ne poznajo svojega priimka ali celo rojstnega datuma. Vse podatke otrok-begunček brez staršev pošiljajo v računalniških center v Pariz; v 20. državah naj bi bilo takih otrok od 40 do 60 tisoč.
JAPONSKA — Operni ansambel dunajske Državne opere je gostoval na Japonskem z Borisom Godunom, Kavalirijem z rožo in Figarovo svatbo. Pri prvi pa je pod taktirko Claudia Abbada pela vlogo Marine mezzosopranistka Marjana Lipovšek.
SALZBURG, Avstrija — Basist Ivan Urbas je z dirigentom Hansom Grafom pel v Puccinejevi operi Turandot. Opero so v koprodukciji pripravile ustanove iz Salzburga, Nice in Ljubljane, zato bodo v mesecu februarju predstavili opero tudi v glavnem mestu Slovenije.
PORTOTOŽ — Na kongresu aplikativne kozmetike Društva estetov Slovenije so razpravljali o tradicionalni kitajski medicini in kozmetiki, o kozmetični negi po lipo-sukciji, o spremembah na koži, ki jih povzročajo nezdravi zobje, pa tudi o davčnih predpisih za kozmetične storitve ali odgovornosti kozmetičarjev za škode, ki jo lahko povzročijo stranki pri nevestnem delu.
LJUBLJANA — Knjigo Vodnik po slovenskih vinorodnih okoliših so spisali razni avtorji po zamisli dr. Janka Prunka. V njej je najti prispevke tako o vinogradništvu in vinarstvu kot o življenjskih navadah ljudi, ki delajo v opisanih okoliših. Ko bodo knjigo prevedli v razne jezika, bo služila tudi za promocijo Slovenije kot bogate vinorodne dežele.
RIMSKE TOPLICE — Podjetje Lemit se je letos začelo ukvarjati z reciklažo toners-kih kaset, ki jih uporabljajo laserski tiskalniki in fotokopirni stroji. Izračunali so, da se jih letno porabi okoli 350 tisoč. V drugih državah je treba porabljene kasete vrniti izdelovalcu, ker sta v njih dve škodljivi snovi: tonerski prah ima snovi, ki povročajo rak, valji pa so premazani z nevarnim selenom. Lemit se bo bavil z reciklažo teh kaset, ki bodo polovico cenejše od novih, obenem pa bo pripomogel, da se na smetiščih ne bodo pojavljale zdravju in okolju škodljive snovi.
KONSTANJEVICA NAD NOVO Ga RICO — Frančiškanski samostan, v katerem je živel in delal jezikoslovec p. Stanislav Skrabec, se je odločil, da ponatisne njegova dela. Zaenkrat je izšel prvi zvezek, ki obsega njegovo pisanje na platnice časopisa Cvetje z vrtov sv. Frančiška od leta 1880 do 1890. Letos poteka 150'let rojstva p. Škrabca.
NOVICE S PRIMORSKE
V UKVAH v Kanalski dolini eno leto deluje društvo Planika, ki si prizadeva za ohranitev slovenstva v tem predelu. Naloga je težka, saj je asimilacija in znižanje števila prebivalstva slovensko prisotnost precej zmanjšala. Tudi slovenske šole ni tam, pozna pa se tudi gospodarska struktura, na katero bi se lahko predstavniki manjšine lahko opirali.
Slovenska vas
Naj na kratko omenim delovanje in prireditve našega društva, ki so bile v zadnjem času v naši vaški skupnosti.
Sobota, 15. oktobra: Misijonski krožek Slovenske vasi je letos pripravil v Slovenski hiši misijonsko prireditev. Sodeloval je mladinski pevski zbor pod vodstvom Francija Pavliča. Lepo zborovsko petje — nove pesmi in nove melodije — je vzbudilo pozornost med navzočimi molilci in poslušalci, ki so bili pri maši in želi veliko tiho priznanje. Po maši je sledil program z misijonsko tematiko.
Torek, 18. oktobra: Skupina vaščanov se je z avtobusom odpeljala v večernih urah v Slovensko hišo, kjer so se udeležili koncerta moškega pevskega zbora „Srečko Kosovel" iz Ajdovščine, ki se je naslednji dan vrnil v Slovenijo. Mogočno petje je izvabilo navdušeno ploskanje ob vsaki pesmi. Ker je bila dvorana zasedena, se je koncert vršil v cerkvi Marije Pomagaj. Pričakovali smo, da bodo ob koncu koncerta v slovo zapeli kakšno lepo Marijino pesem. A bilo je zaman.
Četrtek, 20. oktobra: Lepo število vaških upokojencev je pod vodstvom Mari Urbanije napravilo izlet v Tigre, kjer so se vkrcali na rečno ladjo. Več ur so se rojaki vozili ob lepem sončnem vremenu po rekah tajinstvene Delte.
Sobota, 22. oktobra: Naši mladi igralci in recitatorji pod imenom „Collegium hu-moristicum" so vaščane povabili na novo predstavo, katero so sami zasnovali z naslovom „Smeh ni greh", po imitaciji znanih „Les Luthiers". Smeha in duhovitih do-
mislic je bilo mnogo. Svojevrstna predstava je pritegnila mnogo gledalcev, ki so napolnili vaško dvorano. Mladim pogumnim igralcem naše čestitke k uspelemu večeru.
Nedelja, 30. oktobra: Društvo je pripravilo vsakoletni malgaški asado ob veliki udeležbi rojakov. Zbralo se je pri mizah 200 oseb. Cene so bile zmerne, da privabijo čimveč ljudi. Med kosilom so se prodajale srečke. Razne gospodinje so prispevale pecivo, drugi spet so darovali koristne dobitke za srečolov. Srečanje rojakov se je zaradi srečolova zavleklo do poznih popoldanskih ur. Uspeh je bil ob zaključku dneva dva tisoč dolarjev za malgaške misijonarje. Vsem darovalcem in sodelavcem lepa hvala za velikodušno sodelovanje.
V mesecu oktobru je društveni športni referent Toni Žitnik organiziral tekmovanje v namiznem tenisu. Prijavilo se je 54 tekmovalcev in tekmovalk v petih različnih kategorijah. Za ta šport je vladalo veliko zanimanje med mladimi in starejšimi, ki so prevzeto sodelovanje speljali srečno do konca.
Sreda, 2. novembra: Obiskal nas je župnik Jožko Kragelj, bivši zapornik „Železnega režima" v domovini in ki je znan po svoji knjigi „Moje celice". Naš kaplan Franci Pavlič je gostu razkazal vse, kar so lazaristi naredili v času odhoda v novo domovino. Ogledal si je tudi Hladnikov dom in športno igrišče. Postal je pred spominsko ploščo v domu. Zvečer je daroval sveto mašo v cerkvi in imel vzpodbudno pridigo z napotki za lepo krščansko življenje.	I. G.
Pristava
FOLKLORNA SKUPINA
Pristavska folklorna skupina je v preteklih mesecih sodelovala na naslednjih prireditvah:
17. septembra je sodelovala pri obletnici Litvanskega doma v Villa Lugano.
7.	oktobra je bil prihod AFS „France Marolt" iz Ljubljane. Žvečer so jih pogostili na Pristavi s sprejemno večerjo in obenem počastili vse bivše in sedanje učitelje plesa.
9.	oktobra je sodelovala na Slovenskem dnevu v San Justu s folklornimi plesi iz Slovenije (iz Rezije) in iz Argentine (Peri-cón).
11.	in 12. oktobra je prisostvovala pri seminarju slovenskih plesov v Slovenski hiši, pod vodstvom članov Maroltove skupine.
5.	in 6. novembra je skupina plesala v „Teatro Regio" v sklopu cikla „Argentina
con el mundo" (Argentina s svetom), ki ga vsak konec tedna predstavi Hugo Jiménez z „Ballet Salta". Postavili so tudi stojnico, kjer so imeli na razpolago slovenske dobrote in tudi gledalce informirali o naši mladi državi.
10.	in 11. decembra pa bo v Parque Centenario v Capitalu zaključek „Semana del tango" s sodelovanjem raznih narodnostnih skupin. Pri tej bodo zopet sodelovali s štantom (kmečko hišo) in plesi.
Kot lahko opazimo je folklorna skupina zelo aktivna in je tudi na razpolago, kadar se jih prosi za sodelovanje. Želimo si, da bi skupina lahko sprejela nove člane, da bi se vedno v plesu napredovalo. Čestitamo jim za vse njihovo delo in želimo mnogo uspehov in veliko sreče za pripravo novih predstav.
„Glas s Pristave"
Bariloče
Obisk msgr. Metoda Piriha
Konec tedna (13/11) se je mudil v Bari-ločah slovenski izseljenski škof msgr. Metod Pirih.
V nedeljo je maševal pri običajni slovenski maši skupno s svojim spremljevalcem Francetom Petričem in našim slovenskim župnikom Brankom Janom. Med mašo je podelil tudi zakrament birme.
Opoldne je slovenska skupnost pripravila gostoma argentinski „asado", ki se ga je udeležilo številno občinstvo. Škof je tako pri pridigi kot na družabnem sestanku lepo govoril ter pozival prisotne, naj vztrajajo v veri in slovenstvu.
Slovenska skupnost v Bariločah je tako dostojno spejela izseljenskega škofa.
Loterija za slovenske smučarje
Slovenska smučarska zveza nas je naprosila, da prodajamo njene darilne kartice (srečke), ki se bodo žrebale maja prihodnjega leta. Izrdno čedno izdelane barvne razglednice predstavljajo slovenske smučarje, enega fanta in dve dekleti, ki so si priborili zlate medalje na zadnji olimpiadi na Norveškem. Srečkam je dodan kovinski bloški smučar kot zaponka, ki se lahko uporablja na klobuku ali na suknjiču. Srečka stane deset pesov, prodaja pa jih v Bariločah Vojko Arko in v Buenos Airesu Ljuba Lipušček. Čakamo še, da se javi kak sodelavec iz Mendoze. Nagrade loterije so potovanje v Slovenijo, zlatnina, smučke in knjige.
M SLOVENCI V ARGENTINI
Osebne novice
Rojstvo: V družini Marka Vombergar-ja in Andrejke roj. Selan sta se 20. novembra rodila dvojčka Andrej in Matjaž.
Čestitamo!
Krst: 20. novembra je prejela krst v slovenski cerkvi Marije Pomagaj Mirijam
Cukjati, hčerka Jožeta in prof. Olge roj. Lenarčič. Botra sta bila France Cukjati in Beti Lenarčič, krstil pa je dr. Jure Rode.
Čestitamo!
Poroka: V soboto, 19. novembra sta se poročila v cerkvi sv. Petra v Villa Devoto Ljudmila Marija Štancer in dr. Juan Carlos Vines.
Naše iskrene čestitke!
Igra „Pri belem konjičku" v Carapachayu
V soboto 29. in v nedeljo 30. oktobra smo preživeli dve uri v veselem razpoloženju. Carapachayska igralska skupina je predstavila igro „Pri belem konjičku".
Režiser Tine Kovačič je za to priliko izbral varianto veseloigre; obstajajo namreč še priredbe tega dela kot opereta in spevoigra.
„Beli konjiček" je hotel ob Blejskem jezeru, ki še danes obstaja in kamor prihajajo gostje iz Ljubljane na poletni oddih. Kaj vse se lahko pripeti, ko se tako „imenitni" ljudje srečajo na Bledu v istem hotelu, so nam igralci iz Carapachaya zelo dobro predstavili.
Na ličnem programu, ki smo ga dobili pri vhodu, smo našli znana imena iz prejšnjih iger. V sproščenosti igranja se pozna, da so na odru že doma.
Včasih bi z jasnejšo izgovarjavo, večjimi pavzami in malo počasnejšim tempom igre, dosegli še boljši efekt in večjo podoživljanje vlog.
Med igralci, ki so nosili težo igre moramo pohvaliti Meto, Marjeto Aleševo; Žana, Maksa Skarlovnika; Bucka, Fridota Klemena; dr. Kovača, Jureta Komarja; Jerino, Martina Jeretina; Minko, Heleno Skar-
lovnik in Tilko, Ani Klemen.
Ostale osebe, čeprav s krajšim tekstom so bile prav tako važne, saj so povezovale celotno igro, da je brezhibno tekla: Amalija, Meti Slabe; Koprivar, Janez Žnidar; Tine, Irenej Markež; Pepček, Franci Korošec; Peter, Tone Senovršnik; Jerica, Rozka Klemenčič; Rezika, Monika Jeretinova; Pepca, Ani Markeževa; Matevž, Tine Kovačič; turist, Tone Jeretina.
Lepota narave Blejskega jezera z otočkom je bila ujeta na sliki in v sceni prav umetniškega dela domačega scenografa Pavleta Sušnika. Pri izvedbi igre so še pomagali: s šepetanjem ga. Marija Slabetova in z maskiranjem Ivan Žnidar.
Iz prakse vemo, da dobiti 17 igralcev, koordinirati dneve in urnike za vaje, verjetno ni bila lahka zadeva. Zato čestitamo režiserju in igralcem za njihovo požrtvo-valost. Prav posebna zahvala pa družinam igralcev, ki so bile prikrajšane v vseh teh mesecih njihove prisotnosti.
Gledalci smo vam hvaležni za lep večer zdravega smeha in in z nestrpnostjo pričakujemo prihodnjega.
J. K.
Oddam v najem stanovanje in bungalow za poletje na Katedralu in eno stanovanje v mestu Bariloche.
Tel.: 0944-24978 (Bariloche).
ORIENTE S.R.L. - Prevozi - poroke - rešilni avtomobili - mrliške vežice - pogrebi - Monsenor R. Bufano 2651 (ex Camino de Cintura) 1754 San Justo
-	Tel: 651-2500 / 651-2335
Proyectos de Informatica S.A. - Avditorija pri kompjuterjih, programe 3419/91 D.G.I. - Franci Šturm - Emilio Mitre 435 -13. nadstr. „D" - Capital
-	Tel.: 433-1713
ZDRAVNIKI
dr. Marija Avguštin - Specialistka za očesne bolezni. Ponedeljek, torek in petek od 16. do 20. ure. Roma 3122 -1. nadstr. 3. - Isidro Casanova (20 m od Rute 3). Tel.: 485-5194
PSIHOLOGIJA
Lic. Jelka Oman, psihologinja. Psihološka pomoč pri učenju in vedenju, orientacija pri izbiri poklica in v njem, ter za starše in vzgojitelje. Finocchietto 1949, Hurlingham, Tel.: 665-0268
Psihoanalitični konzultorij; lic psih. Marko Mustar; Santa Fé 3228, 3° „M" Capital —Tel: 831-3546. ELEKTRONIKA
Električni material za industrijo in dom. Elektro Ader - Franci Jarc. Av. Ader 3295 - Munro; Tel.: 766-8947 / 762-1947
ZOBOZDRAVNIKI
Viktor Leber - splošna odontologija, implantes óseo-integrados; sreda in petek, od 14 do 18;Belgrano3826
-	7. nadstr. „B" - San Martin - Tel.: 755-1353.
TURIZEM
Potovanja, skupinske ekskurzije, letalske in pomorske vožnje poskrbi po ugodni ceni Marjeta Senk - Tel: 762-2840.
Počitnice, izleti in potovanja v domovino informacije, hotelske namestitve, avtobusni prevozi, posredovanje vizumov in menjalnica. H. Yrigoyen 2742 - San Justo - Tel: 441-1264/1265 ADVOKATI
dr. Katica Cukjati — odvetnica - ponedeljek, sreda, petek od 18. do 20. ure - Boulogne Sur Mer 362, La Tablada, Tel: 652-5638
dr. Marjana Poznič - odvetnica - Vsak dan od 15. do 18. ure- Lavalle 1290, pis. 402- Tel. 382-1148 dr. Franc Knavs — odvetnik - ponedeljek, torek, petek od 16 do 20 - Tucumän 1455 - 9. nadstr. „E" -Capital - Tel: 476-4435; tel. in faks 46-7991.
ZA DOM
Matija Debevec - soboslikar. Barvam stanovanja, pohištvo. Péguy 1035 - (1708) Morón.
GOSPODARSTVO
Zavarovanja M. in H. Loboda — Sarmiento 385 - 1. nadstr., pis. 10 - Buenos Aires - od 11 do 18.30 - Tel: 325-2127.
Kreditna Zadruga SLOGA — Bmé. Mitre 97 - (1704) Ramos Mejia - Tel.: 658-6574/654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure.
Mutual SLOGA — Bmé. Mitre 97 - (1704) Ramos Mejia - Tel.: 658-6574/654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure.
SLOGA — PODRUŽNICA CASTELAR Slovenska Pristava - Repüblica de Eslovenia 1851 - Uraduje od sredah od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10.30 do
12.30	(g. Nande Češarek).
SLOGA — PODRUŽNICA SLOVENSKA VAS -Hladnikov dom - Msgr. J. Hladnik in Hemandarias - Uraduje ob sredah od 19. do 21. ure in ob nedeljah od 10.30 do 12.30 ure (ga. Marija Gorše).
SLOGA — PODRUŽNICA SAN JUSTO Naš dom (pisama) - H. Yrigoyen 2756 - Tel.: 651-1760. Uraduje ob torkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 9.30 do
11.30	ure (gdč. Julka Moder).
SLOGA — PODRUŽNICA SAN MARTIN Slovenski dom - Cordoba 129 - Tel.: 755-1266 -Uraduje ob četrtkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10. do 11. ure (g. Stanko Oberžan).
Cena največ štirih vrstic S 4- za enkratno objavo, za vsak mesec —4 številke— $ 12.-
PORAVNAJTE
NAROČNINO!
Zaključek Rožmanove šole v San Martinu
bo v soboto, 3. decembra ob 19,
sv. Miklavž
pa bo obiskal v Domu otroke isti dan ob 20.30 uri.
Slovenska kulturna akcija
Predvajanje videa o praznovanju 40-letnice SKA v Ljubljani
v soboto, 3. decembra, ob 20. v Slovenski hiši
Rožmanov dom
vabi rojake na
prijateljsko srečanje,
ki bo v nedelj'o 4. decembra 1994
•	ob 11.30 sv. maša za vse žive člane Doma in dobrotnike
•	skupno kosilo (pribor prinesite s seboj)
•	Nakaznice za kosilo so na razpolago pri odbornikih Doma.
Pridite, pripeljite s seboj prijatelje in znance!
POHITITE!
ZADNJE LETALO ODHAJA!
Žrebali bomo
DVE LETALSKI VOŽNJI V SLOVENIJO IN NAZAJ
Pogoji: - naložba $ 200 v navadni hranilni vlogi - članstvo v Mutuala SLOGA -
- karta SLOGA
V SLOGI JE MOČ!
CORDOBA
POČITNIŠKI DOM "DR. RUDOLF HANŽELIČ"
nudi mladini, družinam in starejšim osebam, poleg običajnih ugodnosti letos tudi:
-	Posebno prehrano za goste, ki bi jo imeli zdravniško predpisano.
-	Bazen, igrišče za tenis in paddle v privatnem klubu na poti v Capilla del Monte.
-	TV in video filmi v večernih urah.
-	Kapališče ob jezeru "Dique el Cajón" v Capilla del Monte; priložnost za razne vodne športe (windsurf, canotaje, itd.)
-	Skupne izlete s privatnim kombijem (last koncesije Počitniškega doma).
-	Stalna prva pomoč v Počitniškem domu.
Dnevni stroški za stanovanje in hrano so sledeči:
Odrasli	Otroci
od 1.-6. leta od 6.-13. leta
sobe s privatno kopalnico
in veliki chalet	$ 26.-	$ 20.-	$ 23.-
Dojenčki zastonj
Počitniški dom je odprt vse leto z istimi ugodnostmi kakor med poletno sezono.
Pismene ali telefonske prijave: Počitniški dom " DR. RUDOLF HANŽELIČ" Villanueva 1880 (1712) Castelar - Tel. in faks: 627-4160 / 629-3016
Slovenski dom Carapachay
Zaključek šole in prihod sv. Miklavža
bo v nedeljo, 4. decembra ob 19. uri.
Izidi natečaja za izvirno skladbo na Balantičevo besedilo
V torek, 11. oktobra, se je v Ljubljani sestala komisija za podelitev nagrad natečaja za izvirno skladbo na besedilo Franceta Balantiča, ki ga je razpisala Zveza slovenske katoliške prosvete v Gorici ob 50-letnici pesnikove smrti. Predstavljenih je bilo skupno 42 skladb, od katerih 30 v kategoriji A, 11 v kategoriji B in 1 v kategoriji
C.
Komisija, ki so jo sestavljali skladatelj prof. Ivan Florjane, dirigent mag. Marko Munih in muzikolog dr. Edo Škulj, je ocenila glasbena dela in podelila nagrade naslednjim skladbam:
Kategorija A: zborovska skladba za mešani, moški ali ženski zbor
I.	nagrada - Judežev obup skladatelj Stanko Jericijo - Gorica
II.	nagrada - Zadnji čas pred zimo
skladatelj Samo Vremšak - Kamnik III. nagrada - Gospod, odgovori očem skladatelj Štefan Mauri - Avče Kategorija B: Samospev s spremljavo klavirja ali komorne instrumentalne sku-pine
I. nagrada - Domov skladatelj Jože Trošt - Ljubljana Kategorija C: vokalno-instrumentalno delo v obliki kantate
I. nagrada - Sacrum delirium skladatelj Tomaž Svete - Ljubljana Nagrade bodo podeljene zmagovalcem natečaja na slavnostnem večeru, ki ga bodo priredili organizatorji predvidoma v mesecu januarju.
Zveza slovenske katoliške prosvete -
Gorica
Fundador: MILOS STARE Director: Valentin B. Debeljak Propietario: Eslovenia Unida Redacción y Administración: RAMON L. FALCON 4158 (1407) BUENOS AIRES ARGENTINA Telèfono: (54-1) 636-0841 Telefax: (54-1) 636-2421
Glavni urednik:
Tine Debeljak ml. Uredniški odbor:
Tone Mizerit, dr. Katica Cukjati, Gregor Batagelj
Correo Argentino Sue. 7	FRANQUEO PAGADO Concesión N° 5775
	TARIFA REDUC1DA Concesión N° 3824
Registro Nac. de la Propiedad Intelectual N° 85.462	
Naročnina Svobodne Slovenije: za Argentino S 55; pri pošiljanju po pošti pa S 60; obmejne države Argentine 90 USA dol.; ostale države v obeh Amerikah 100 USA dol.; Evropa 110 USA dol.; Avstralija, Afrika, Azija 120 USA dol.; vse za pošiljanje z letalsko pošto. Z navadno pošto 75 USA dol. za vse države.
C
Čeke na ime „Eslovenia Libre'
3
Stavljenje in oblikovanje: MALFVILKO - Telefax: (54-1) 362-7215
TALLERES GRAFICOS VILKO S.R.L. Estados Unidos 425 - Tel./Fax: 362-7215 (1101) Buenos Aires
'				
13	D W ffl D j&k	IH		Al
SOBOTA, 3. decembra:
Predvajanje videa o proslavi 40-letnice SKA v Ljubljani ob 20. v Slovenski hiši.
V	Slovenskem domu v San Martinu zaključek šole ob 19, prihod sv. Miklavža pa ob 20.30.
NEDELJA, 4. decembra:
V	Carapachayu zaključek šole in prihod sv. Miklavža ob 19. uri.
SREDA, 7. decembra:
Redna seja Medorganizacijskega sveta ob 20 v Slovenski hiši.
Program obiska škofa Piriha
Sobota, 26. novembra: ob 12.20 odhod v Mendozo.
Nedelja, 27. novembra: med rojaki v Mendozi.
Ponedeljek, 28. novembra: ob 11.05 vrnitev v Buenos Aires.
Torek, 29. novembra: ob 15.15 duhovniški sestanek in ob 19.30 poslovilna sv. maša v cerkvi Marije Pomagaj.
Sreda, 30. novembra: ob 17 odhod, LH št. 527.
Slomškova šola:
Sklepna prireditev: v soboto, 26. novembra ob 18. uri; Miklavževanje: v soboto, 3. decembra, ob 20. uri.
Bivši Tranijci
lepo vabljeni na vsakoletno srečanje,
ki bo 27. novembra v Slovenskem domu v San Martinu.
Ob 11.30 sv. maša za vse pokojne, nato skupno kosilo.
Prosimo za prijave na tel. 753-4514 do 24. novembra