KRANJ, petek, 17. 8. 1984 CENA 18 din Št. 63 Glavni urednik Igor Slavec Odgovorni urednik Jože Košnjek Ob 35-letnici izhajanja odlikovan z Redom zaslug za narod s srebrno zvezdo LETO XXXVII GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO V Radovljici skupne službe SIS Radovljica — Od 1. julija v Radovljici delujejo skupne strokovne službe vseh 9 samoupravnih interesnih družbenih dejavnosti. Za zdaj zaposlujejo 9 delavcev vključno z vodjo. S tem so dokončno prenehale delovati doslej razdrobljene skupne službe, ki so imele sedeže na štirih različnih krajih. Delegati in drugi uporabniki bodo poslej prav gotovo bolj zadovoljni, saj bodo službe poslovale bolj^skla-jeno in gospodarno. Upajo, da bo tudi delegatski sistem tako učinkoviteje zaživel. Predvidoma bo služba izdajala tudi informativno glasilo. Priznanja brigadirjem Radovljica — Z zvezne mladinske delovne akcije Buještina 84 so se vrnili radovljiški brigadirji. Med brigadirji je bilo tudi 16 deklet, 11 mladincev je prišlo iz pobratenega Svilajnca, eden iz Kavadarcev in ena brigadirka iz Zagreba. Kljub težavnemu kraškemu terenu in močni istrski pripeki so se dobro odrezali. Razvili so tudi pestro športno in kulturno dejavnost. Brigada si je priborila najvišje priznanje, trak akcije, 13 brigadirjev je prejelo udarniške značke, 11 pa posebne pohvale. Za mir in jezikovno enakopravnost — Na otvoritveni slovesnosti so se v sredo v Šolskem centru Borisa Ziherla v Škofji Loki zbrali esperantisti iz osmih držav, ki bodo do srede prihodnjega tedna sodelovali na mednarodnem simpoziju o esperantu v sistemu pouka tujih jezikov. Konferenca mednarodne zveze učiteljev esperanta je že 18. po vrsti, letos bo potekala zlasti za okroglimi mizami in na plenarnih zasedanjih. Geslo letošnjega srečanja je »za mir in jezikovno enakopravnost«, kar je tudi sicer namen tega najbolj razširjenega umetnega jezika. — Foto: F. Perdan V SREDIŠČU POZORNOSTI Je turist na Gorenjskem varen? Če bodo turista na Bledu oropali, mu vlomili v avto ali mu odpeljali čoln, se prihodnje leto bržkone ne bo rad vrnil letovat na Gorenjsko. Nečasten sloves bo odvrnil tudi kopico njegovih prijateljev in znancev. Turistična sezona, ki zbere množice ljudi na majhnem prostoru, vsako leto nudi ugodna tla vsakovrstnim kriminalcem za njihove podvige. Ce v hotelih in kampih vrh vsega še slabo skrbijo za varnost svojih gostov in nedotakljivost njihovega premoženja, če so tudi gostje do obojega preveč brezbrižni, potem gre turistična sezona tatovom, vlomilcem in podobnim tičkom dvakrat na roke. Zdrava pamet je v nekaj letih tovrstnih neprijetnih izkušenj turističnim organizacijam in organom varnosti narekovala, da vsako leto že pred sezono skrbno načrtujejo, kako bodo v teh mesecih poskrbeli za varnost. V času največjega turističnega zamaha je namreč^ za načrtovanja malce pozno, saj je dovolj drugega dela. Že v hotelskih recepcijah se začenja ta skrb. Režim ključev, čuvanj.e vrednih predmetov v hotelskih trezorjih pa dosledno prijavljanje hotelskih gostov, osvetljena in neprestano nadzirana parkirišča . . . vse to bo od nepoštene nakane odvrnilo marsikaterega zlikovca. Seveda bi morala biti skrb za varnost premoženja turistov nekaj samo po sebi umevnega, ne pa da se ustavlja pri denarju, s katerim morajo plačati čuvaja parkirišč. Tudi pri prijavah gostov se včasih pojavljajo nedoslednosti, potem pa se zgodi, kot se je nekoč na Bledu, ko sta dva mlada tujca oropala banko, v hotelu pa sta prenočevala neprijavljena, da so ju prav težko izsledili. Res je v prvi vrsti dolžnost hotelov in kampov — tuje teže varovati premoženje turistov, zato je tudi več vlomov in tatvin — poskrbeti za varno počitnikovanje. Toda, ko bi bili tudi turisti manj zaupljivi, ko bi skrbneje zaklepali avtomobile in pod ključi hranili gotovino, kreditne kartice in dragocenosti, bi imeli tatovi manj priložnosti. Enako velja za lastnike počitniških hišic od Bohinja do Tržiča, ki niso tako redko tarča raznih vlomilcev. Hišice bi morali trdneje zapirati, ne pa jadikovati potem, ko bi iz njih izginilo vse, kar ni ravno pribito. D. Z. Žlebir Do oktobra vsi z novimi dokumenti? 13. oktobra naj bi vsi imeli nove osebne izkaznice — Čeprav se čas do tega skrajnega roka nezadržno izteka, z zamenjavo osebnih dokumentov povsod kasnijo 13. oktober je zadnji rok za zamenjavo osebnih izkaznic, vendar številke o že izdanih novih dokumentih ne obetajo, da bodo do tega datuma zamenjali res vse osebne izkaznice. Čeprav se akcija vleče domala pet let, nekoliko intenzivneje pa od letošnjega marca, se na občinskih sekretariatih za notranje zadeve še niso oglasili vsi občani, ki morajo zamenjati dokumente. V gorenjskih občinah morajo zamenjati še veliko dokumentov, zato kajpada dvomijo, ali jim bo v prihodnjih dveh mesecih to uspelo. V Kranju, kjer je glavno delo že opravljeno, optimistično upajo, da bodo tudi preostalih nekaj tisoč izkaznic do 13. oktobra srečno spravili skozi. Vedreje gledajo na skrajni rok tudi na Jesenicah in v Škofji Loki. Skrbi jih le, da se bodo ravno zadnje dni'zgrnile na občinska urada največje množice zapoznelih občanov. V Radovljici pravijo, da bo težko. Do približno 24.000'osebnih izkaznic, kolikor jih morajo zamenjati, ji' i manjka še 7.000, slaba tretjina torej. V dveh mesecih, kolikor jim še preostane do roka, bodo imeli še veliko dela. Do oktobra mora dobiti nove dokumente kakih 10.000 ali 11.000 Tržičanov. Do zdaj si jih je priskrbelo že 7.700. Tudi pri tukajšnjem sekretariatu za notranje zadeve se bojijo, da bodo morali poprijeti teden dni pred rokom in do 13. oktobra poslednjih prosilcev ne bodo mogli zadovoljiti. Postopek za pridobitev novega dokumenta je namreč dolg in zapleten, zlasti še, če je prosilec rojen v drugi občini-. Občina, kjer zdaj prebiva, mora namreč v rojstni občini preverjati podatke. To pa v treh dneh ali tednu dni ne gre, saj vemo, kako počasi že sicer meljejo birokratski mlini, če pa so ti organi obremenjeni kot zdaj, pa še posebej. Kranjčani so od predvidenih 49.000 zamenjali že 40.000 dokumentov. Kaže, da gre edinole tu docela po načrtih. Delavci sekretariata za notranje zadeve so si namreč ta gigantski posel razumno porazdelili, ljudje pa tudi neprestano prihajajo. Tudi v Škofji Loki, kjer domala na vsakem koraku obveščajo o zamenjavi, zlasti pa še na »kritičnih mestih« (pri poštnih in bančnih okencih), gre bolj ali manj po načrtih. Od 23.000 občanov jih je nove osebne izkaznice prejelo 18.600. Do roka se bodo večinoma vsi zvrstili. Malce teže bo bolnim, nepokretnim in ostarelim priti do novih dokumentov, tako da bodo verjetno zamude predvsem pri njih. Tudi Jeseničani-, 22.000 naj bi jih dobilo nove dokumente, so večinoma že preskrbljeni z njimi. 19.300 jih je že izdanih, na preostalih 3.000 občanov še čakajo, da vložijo prošnje. Kljub trem akcijam v krajevnih skupnostih in neprestanemu sprejemanju vlog (vsako sredo) se na Jesenicah bojijo, da bodo občani čakali do zadnjega. Očitno bodo po nove osebne izkaznice prišli šele tedaj, ko s starimi ne bodo več mogli dvigati denarja na banki. D. Z. Žlebir V jeseniški občini so vpisali v vrtce manj otrok kot lani — S. 1. majem višje oskrbnine, že zdaj pa ugotavljajo, da se je hrana tako podražila, da bo treba razmišljati o novih cenah Jesenice — V občini je v osem vrtcev vključenih 1082 otrok, letos prihaja v varstvene enote 296 novincev. Čeprav se je letos vpisalo 50 predšolskih otrok manj, po republiških normativih še vedno presegajo število otrok, ki obiskujejo vrtce. Največ povpraševanja po organiziranem predšolskem ivarstvu je v krajevni skupnosti Sava, medtem ko ga je v drugih krajevnih skupnostih nekoliko manj. S 1. majem so vrtci povišali ceno oskrbnega dne, a že zdaj ugotavljajo, da bodo verjetno prenizke, saj se je v tem času hrana spet izdatno podražila. Prispevek staršev za oskrb- ni dan je odvisen od dohodka na člana družine. Ekonomska cena, ki jo imajo vrtci za otroke do dveh let, znaša kar 7.585 dinarjev, za otroke od dveh do treh let 7.108 dinarjev in za otroke od 3 do sedmih let 5.215 dinarjev. Razliko do ekonomske cene staršem pokrije skupnost otroškega varstva. Tako stane mesečna oskrbnina v vrtcu za otroke do dveh let in za družine, kjer je dohodek na družinskega člana do 6.000 dinarjev, 2.275 dinarjev. Če je dohodek na člana družine do 7.000 dinarjev, bodo starši odšteli za varstvo malčka do dveh let 2.655 dinarjev, 3.034 dinarjev, če imajo dohodek do 8.700 dinarjev, Velik obisk na sejmu — Kranj je že teden dni v znamenju letošnje 34. mednarodne sejemske prireditve. Tako prireditelj kot razstavljavci so z obiskom zadovoljni, vendar pa poslovni uspeh vseeno ne bo tolikšen, saj se tudi na sejmu poznajo visoke cene različnih izdelkov. Več o sejmu tokrat na srednjih straneh. — A. Ž. — Foto: F. Perdan 3.792 dinarjev, če je dohodek do 10.000 dinarjev in 4.551 dinarjev, če je dohodek do 12.000 dinarjev. Nad 12.000 dinarjev dohodka na člana družine prinaša oskrbnino v vrtcu v višini 4.930 dinarjev. Nekoliko manj denarja bodo odšteli starši za varstvo do treh let ali od treh do sedmih let otrokove starosti. V jeseniški občini so v lestvici plačevanja oskrbnine predvideli tudi otroke zaposlenih v tujini in jim odmerili oskrbnino, ki znaša 6.008 dinarjev za otroka do dveh let, 5.686 dinarjev za otroka do treh let in 4.172 dinarjev za otroka do sedmih let. V jeseniških vrtcih ne bo več izmeničnega varstva — teden dni dopoldne in teden dni popoldne, saj bi bilo v njem le dvanajst otrok. Letos bodo pripravljali kosila tudi za otroke v Podmežaklji in na Hrušici, obvezna pa bo 300-urna zunanja priprava na šolo. S 1. septembrom bodo vrtci sodelovali s starši in posvetili posebno skrb zdravstveni vzgoji, predvsem pa prometni varnosti otrok, ki bodo hodili v vrtce. Po novem zakonu je obvezno spremstvo staršev v vrtce. Za nekatere starše je plačevanje oskrbnine v vrtcih kar precejšnje denarno breme, zato se je zgodilo, da so ob povečanju oskrbnin svoje otroke izpisali. Zanimivo pa je, da so jih izpisali predvsem tisti, ki plačujejo največ, ki imajo najvišji dohodek na družinskega člana. Oskrbnine so po vrtcih nekoliko različne — v Kranjski gori so drugačne kot na Jesenicah, odvisno od materialnih stroškov, ki jih imajo posamezni vrtci. V jasli sprejemajo tudi dojenčke, predšolski otroci pa imajo povsod možnost vpisa. Za varstvo torej ni nobenih ovir kot pred leti, ko je bila pred vrati vrtcev precejšnja gneča. D. Sedej MEDNARODNI kranj, 10. S&JJLSM 19. 8.84 ugodni nakupi blaga široke potrošnje sejemske cene kmetijska in gozdarska mehanizacija tradicionalni večerni zabavni program O LAS 2. STRAN_ Komunisti o 13. seji NOTRANJA POLITIKA PETEK, 17. AVGUSTA 1 Jesenice — V jeseniški občini so pripravljajo, da bodo 2ti. avgusta sklicali predsedstvo komiteja Zveze komunistov in na njem sprejeli akcijski program uresničevanja sklopov \'\. seje CK ZKJ. Po Osnovnih organizacijah /.voze komunistov so že prejeli navodila, naj pripravijo temeljite, odkrite razprave o sklepih 1:1. soje CK /.KS m naj največ pozor-nosti posvetijo uresničevanju gospodarsko stabilizacije. V začetku septembra naj bi bil tudi posvet vseh sekretarjev osnovnih organizacij Zve ze komunistov, da bi razprava v osnovnih organizacijah kar najbolj nemoteno potekala. V nekaterih osnovnih organizacijah Zveze komunistov so že spregovorili o politiki gospodarske stabilizacije. Širša razprava, temeljita in po delovnih skupinah pa jih čaka v jesenskem obdobju. 1). S. Radovljica - Po 13. seji CK ZKJ so tudi radovljiški komunisti sklenili preveriti, koliko so uspeli uresničiti doslej sprejete sklepe. Razprave o dokumentih 13. seje bodo slonele pretežno na sklepih, sprejetih na marčevski programski konferenci, saj nima smisla oblikovati novih programov, ki bi potem obležali v predalih. Predsedstvo občinske konference se je že sestalo, nato bodo aktivirali sekretarje osnovnih partijskih orga nizacij. Naslednja laza so specializirane razprave v zdravstvu, šolstvu, turizmu in drugod, kjer imajo organizirane aktive komunistov. Razprave ne bodo smele biti načelne, temveč bo beseda morala teči o konkretnih težavah. Gre zlasti za že znano problematiko, ki jo kljub množici sprejetih sklepov uresničujejo preveč lagodno. Predsedstvo občinske konference ZKS v Radovljici se je za zdaj omejilo na šestero tematskih sklopov, kasneje pa bodo razprave dopolnili še z nekaterimi. Prvi je dolgoročni program stabilizacije v občini, o katerem premalo obveščajo javnost, premalo ga tudi dopolnjujejo s pobudami, ki prihajajo od ljudi. Pri obravnavi gospodarskih rezultatov bodo morali biti bolj selektivni, bolj pa bi pri tem kazalo upoštevati usmeritve ZK, česar je za zdaj premalo. Več aktivnosti pričakujejo tudi od komu-. nistov v upravnih orgtinih občine, pa od sveta za družbenoekonomske odnose. Resne pripombe imajo k akcijski usposobljenosti ZK v upravnih organih, kjer aktivnost zastaja. V turizmu se stališča in konkretni sklepi komunistov prav tako prepočasi izvajajo, zaradi česar bodo v razpravah po 13. seji znova terjali odgovornost. 1). Z. Kranj — Y zvezi / aktivnostjo zve ze komunistov po 13. seji CK /K Jugoslavijo se je v sredo sestal na 20. redni seji občinski komite ZK Kranj in obravnaval operativni program komunistov m organizacij v občini po 13. seji. V Kranju ugotavljajo, da se je javna razprava dejansko začela že konec junija oziroma v začetku julija na tako imenovanih preddo pustniških posvetih sekretarjev osnovnih organizacij. Takrat so obravnavali gospodarski položaj kranjske industrije, položaj delavcev v šolstvu, naloge komunistov po 11. seji CKZ in vprašanja organizacijsko kadrovske narave v osnovnih organizacijah v TOZD in krajevnih skupnostih. Sredina seja zato pomeni začetek drugega dela aktivnosti po 13. seji in sicer široko javno razpravo. Že včeraj (četrtek) so se sestali sekretarji iz 237 osnovnih organizacij v občini in se dogovorili, da se do 5. septembra povsod v osnovnih organizacijah sestanejo sekretariati. Komite je tudi ocenil, da bo v osnovnih organizacijah potrebnih več sestankov. Tako naj bi na prvem ocenili, kako osnovne organizacije uresničujejo svoje delovne programe, kako poteka uresničevanje programa občinske organizacije ZK in uresničevanje sklepov 6. in 7. seje CK ZKS. Na drugem sestanku pa bi veljalo oceniti uresničevanje dolgorčnega programa ekonomske stabilizacije, uresničevanje sklepov 11. seje CK ZKS in lastni program glede na predlagane sklepe 13. seje CK ZKJ. V osnovnih organizacijah oziroma 4600 članih zveze komunistov v občini naj bi bile razprave končane do sredine oktobra. S povzetkom razprav in oceno razmer se bo do 23. oktobra seznanilo predsedstvo, 27. in 28. oktobra pa bo ta ocena v razpravi na občinskem komiteju zveze komunistov Kranj. . . V delovnih organizacijah z več osnovnimi organizacijami bodo razprave sklenili na stalni akcijski konferenci, v krajevnih skupnostih pa v svetih ZK. Povsod pa naj bi sodelovali tudi člani drugih organizacij. Predsedstvo občinskega komitja pa bo septembra pripravilo tudi nekaj področnih razprav v občini. Komite je imenoval tudi posebno štiričlansko skupino, ki bo operativno in tekoče vsak dan spremljala potek razprav v občini in zadolžil člane komiteja, da se udeležujejo vseh razprav. A. Žalar konference /KS. k'i bo spregovorila predvsem o programu, septembra pa bodo razpravo o predlogih teh sklepov, ki jih bodo prilagodili razmeram v Tržiču. r Konkretneje so še nisi) dogovorili, katerim problemom naj bi komunisti v združenem delu in tam. kjer živijo, posvetih temeljno pozornost Nedvomno bo beseda o tistih vpraša-njih. ki so jih nadrobneje obravnavali že na marčevski programski konferenci, kar pomeni, da tr/iški komunisti partijsko delo res razumejo kot sprotno posvečanje aktual nim družbenim vprašanjem. O že znanih problemih bo bržkone kazalo spregovoriti s še večjo mero kritičnosti in odgovornosti kot pred polletjem, /lasti še, če bodo ugotavljali, da se družbene razmere niso obrnile na bolje. Sicer pa bodo v tovarnah in krajevnih skupnostih komunisti sami najbolje vedeli, kaj jih tare in jim ne bo treba dajati napotkov, kako sklepe 31. seje CK ZKS prenesti na svoje razmere. Ker je partijski program dokaj širok, ga ne bodo mogli obravnavati le enkrat, temveč bodo raz-' pravo razdelili v dva dela. K razčlembi teh težav pa kanijo povabiti tudi druge družbenopolitične organizacije, izvršni svet in druge. • • • Tržič - Po 13. seji CK ZKS bodo med komunisti vseh občin stekle razprave o sprejetih dokumentih, to problematiko pa naj bi razširili tudi s konkretnimi težavami svojega okolja. V Tržiču se konec tega meseca obeta seja predsedstva občinske Vedno več delovnih invalidov Do leta 1986 morajo v delovnih organizacijah ponovno preveriti , in oceniti delovna mesta, na katerih delajo delavci, ki so upravičeni do beneficiranega delovnega staža. Ze nekaj časa v Jugoslaviji ugotavljajo — tako so ocenili tudi na predsedstvu sveta zveze sindikatov Jugoslavije, da se na tem področju pojavljajo hude zlorabe in nepravilnosti. Povsod tam, kjer niso mogli drugače odpraviti škodljivih vzrokov za delavca, so uvedli beneficiran delovni staž, do katerega so danes upravičeni številni delavci. Mnogi so zato tudi hudo trpeli, saj so bili v delovnih organizacijah mnenja, da so z uvedbo staža že rešili vse težave. Beneficirana delovna doba pa je upravičena le v zares skrajnem primeru, ko z nobenimi izboljšavami in novo tehnologijo ni mogoče zagotoviti normalnih pogojev dela. Pri tem bi lahko znatno več kot so storile inšpekcije dela. S to problematiko so se premalo ukvarjale interesne skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Prizadevanja za ureditev nepravilnosti na tem področju so intenzivnejša tudi zato, ker se je v zadnjih letih povečala delovna invalidnost. V Jugoslaviji imamo vedno več delovnih invalidov, kar je ekonomsko škodljivo in socialno nesprejemljivo. NAŠ SOGOVORNIK ELZA ŠEKL1, sekretarka Občinske konference ZSMS Radovljica Mladi smo zoper ravnotežje strahu! Radovljica — Medtem ko se napredni tokovi in gibanja zahe, ga sveta postavljajo zoper oborožitev in nasilje ter za mir, pri nas rrf rovna gibanja nimajo množičnega odziva. Le Ljubljana, zadnje čaf pa tudi Ajdovščina in Radovljica, se začenjajo prebujati v mirovnef duhu. Med javnimi zagovorniki miru, ki bi radi sami aktivno prispel li k svetovnemu miru, so v glavnem mladi, ki pri tem računajo zla) na podporo borčevske generacije. I Lani se je začelo tudi v Radovljici, in sicer z okroglo mizo o mari sizmu in razorožitvi. Trideset mladih se je tedaj odločilo, da bo v ck) lju klubov OZN oblikovalo nekakšen mirovni krožek in začelo osvešč) ti ljudi. Sprva so risali plakate s protioborožitveno tematiko, o miruf razorožitvi so se pogovarjali za okroglimi mizami, javno pa so letos ni stopili z mirovno stojnico. Med pobudniki akcije za podporo mirovni} gibanjem je bila tudi Elza Šekli, sekretarka Občinske konferenc ZSMS Radovljica: »Mlade je stojnica pritegnila, saj se je ob njej vseskozi nekaj dogaj» lo, pa naj je šlo za poezijo, naperjeno proti vojni, ali glasbene točk} Srednja generacija je bila dokaj nezaupljiva, najstarejša pa nas} opogumljala. To je bila naša edina širša akcija, ki jo bomo v prihodi^ vsekakor ponovili, če bodo le mladi 'mirovnik'i' še pri volji za delo. Zd| je težišče dela na razstavah, pa propagandnem osveščanju ljudi, kipi nas zelo malo vedo o svetovnih gibanjih za mir.« Idejni program mirovnikov v Radovljici se naslanja na vrednot* ki veljajo v naši družbi ter na občečloveške vrednote. V podporo obJ jim so se mladi izrekli »proti ravnotežju stahu, proti novim raketarv za brezjedrske cone in za ženevska pogajanja«. Ideja miru pa je kal pak še dosti širša. Čeprav med delom mlade generacije obstajajo dvl mi, da bi bila lahko mladina v mirovnih prizadevanjih uspešna, če[ kaj boste opravili le z moralnim obsojanjem vojne in podpiranjem sw tovnih mirovnih gibanj, če slednja z najbolj drastično akcijo, z demoij stracijami, nič ne opravijo zoper nasilje, pa ne kaže zgubljati poguma/ } »Govorimo tudi o zelo konkretnih problemih,« pravi Elza Sekli.»(| vojaških proračunih, na primer. Ugotavljali smo, da bi že za en sW odstotek manjši proračun za oborožitev in v korist odpravi lakote) svetu rešil pomanjkanja na primer Pakistan. Kaj pa naše domače rai mere? Podprli smo zlasti podružbljanje ljudske obrambe in skrajšanji1 vojaškega roka. To pa zato, ker je vojak formiran v 6 mesecih, ostali mesece pa le bremeni stroške. Zato je obsežnejši vojaški proračun. | večjo vlogo teritorialne obrambe in drugih podružbljenih vojaških M stitucij bi bilo to drugače. Očitek, da smo mladi mirovniki proti JLA,r) na mestu. \ D. Z. Žlebir O L« A S -Ustanovitelji Glasa občinske konference SZDI. Jesen.ce. Kranj. Radovljica, Šfcotja lV tržlč - Izda a Časopisno podjetje Glas Kranj - Glavni urednik Igor Slavec - Odoo«, urednik Jože KoSnjek —"""'•->)■ t-ropoiaina uogataj, Danica Dolenc, Dušan Humer, Helena Jelovcsn i\ Mencinger. Sto|anSa,e, Darinka Sede), Marija Volcjak, Cveto Zaplolnik, Andrej Žalar in Danica Žlebir -( oreporterFranc Ptidin-Tehnični urednik Marjan Ajdovec - Oblikovalci: Lojze Erjavec. Slavko H» gor Kokal) - Predsrtnlk izdajateljskega sveta Mirko Birk (Radovljica) - List izhaja od oktobra «W tednik od lanuaria 1958 kot poltednlk od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poitidnikj sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih In petkih - Stavek TK Gorenjski tisk. tisk ZP Ljudska pra« ^,Ub=StSS It™™6'1 X? " T-f™ "Sta: Kran'' Mo*e Tadeja 1 - Tekoči račun pri SDK v Kranj« tJ ka 51500-603-31999 - Telefoni: direktor in glavni urednik 2B-463, redakcija 21-860. odgovorni ur«*\ 21 835, tehnični urednik 21-835, komerciala, prlpaganda, računovodstvo 28-463, mali oglasi, r»rt>4 27-960 — Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72 - Naročnina za II polletje SISA V karavli je najprijetneje, ko pridejo gostje Vlinulo sredo so praznovali pripadniki obmejnih enot naše armade — Obisk v iaravli na Ankovi planini — Graničarjem pomaga pri izpolnjevanju zahtevnih i^alog trdno tovarištvo Jezersko — Sreda, 15. avgusta. Pripadniki obmejnih enot naše armade slavijo svoj praznik. Tj dan je v vseh kai avlah ob več kot 6100 kilometrov dolgi meji naše domovine nekoliko drugačen od vseh drugih dru v letu. Povsod sprejemajo obiskovalce iz okoliških krajev, vrste se kulturni nastopi in športne prireditve, tovariška srečanja pa prepletajo pogovori, pesem, glasba in morda tudi ples v kolu. Stalne nalogo seveda niso pozabljene; skupino graničarjev odhajajo na redne kontrolne obhode po obmejnem območju, le pouk zamenjajo s temeljitejšim urejanjem karavle in njene okolice, da bi se gostje tod kar najlepše počutili. Tako je bilo minulo sredo tudi v karavli na Ankovi planini nad Jezerskim, kjer že od 1978. leta žive in delajo pripadniki ene od obmejnih enot. Sredi dneva so sprejeli obiskovalce iz doline, ki so jim prišli čestitat k prazniku. Med njimi so bili delavci carine in milice z Jezerskega in Preddvora, pripadniki občinskega štaba TO iz Kranja, člani sveta za ljudsko obrambo občine Kranj, rezervni vojaški starešine, člani mladin skih organizacij in predstavniki delovnih organizacij Sava, Iskra, Tekstilindus, Gozdno gospodarstvo in Alpetour iz Kranja. Graničarjem so izročili praktična darila — najbolj so se razvese lili športnih rekvizitov iz Save, ki je pokrovitelj karavle — vojaki pa so se jim zahvalili s kulturnim sporedom pesmi in »kečev ter jih pogostili s tradicionalnim vojaškim kosilom. »V karavli je najprijetneje,- naglasa star«'.-.i na Eties Bajrič, ki je pred dobrima dvema letoma končal srednjo pehotno vojaško šolo in po letu službovanja v Postojni prišel na Jezersko, »kadar lahko sprejmemo v goste okoliške prebivalce, s katerimi sicer stalim sodelujemo. Tesne stike imamo zlasti s carinikf, obmejnimi miličniki, gozdarji, lovci in kmeti. Pri opravljanju vsakdanjih nalog pomagamo drug drugemu; vsi skupaj si prizadevamo, da bi bil ta del meje čimbolj varen in bi ob njem kar najbolj mirno ter lepo živeli.« Toda prostega časa nimajo na pretek. Razen ob teoretičnem pouku*in praktičnem pouku jim dnevi minevajo pri opravljanju zahtevnih dolžnosti za varovanje in nadzor državne meje. V stražarski izmeni, ki traja tudi do 12 ur na dan. prehodijo do 15 in več kilometrov po gozdu in planinskem svetu. Še posebno težko je pozimi, ko naravo prekrije debela snežna odeja, pa ponoči, ko človeško oko in uho ne razločita vsega okrog sebe Zato jim je pri kontroli terena v veliko pomoč šolan pes. »Z dobro voljo, šalo in tovarištvom,« pripovedujejo v en glas Rizvan Jakupi iz Gostivara, Hairo I-aie iz Novega Pazarja, Goran Stanič iz Smedereva, Hazim Tokalič iz Kladnja, Zoran Karabaševič iz Bora. Lazar Petrov iz Negotina in Branko Golevšek iz Kanala, »je moč premagati vse težave. Delo graničarjev je resda telesno in duševno naporno ter obenem nadvse odgovorno, vendar je tudi prijateljstvo trdnejše kot drugod. Domov bomo odšli i lepimi spomini in mnogi izmed nas bodo karavlo še obiskali.« V trdnem kolektivu so tudi delovni dobri. Graničarji z Ankove planine se lahko hvalijo, da so ob letošnjem dnevu obmejnih« enemu izmed njih podelili značko Primere jak, enemu,sedem dni nagradnega dopus: dvema pismena priznanja. »Značko Primeren vojak,« nam za ktgjp upa vojak Miroslav Alvanja, ki je pod QSk Kamniških Alp prišel iz hrvatske Dalm* »bom s ponosom nosil na vojaški uniformi vedati pa moram, da je vse naše delo kofebn na sestankih mladinske organizacije SC i varjamo o skupnih dolžnostih, katere tudi i j njujemn v medsebojnem sodelovanju.« 1 • • • Kljub prazniku so dolžnosti priganjale p) carje k delu. Zato smo se popoldan od njihp.\ vili z obljubo, da jih bomo z obiskom še ktiv veselili. S. S* Starešina Fncs Bajrič izroča vojaku . Miroslavu Alavanji značko Primeren vojak za zgledno izpolnjevanje . -g ran iča nkih dolžnosti ZAHTEVNE NALOGE GRANIČARJEV Življenje na nadmorski višini prek 1300 metrov seveda ni moč primerjati z bivanjem v udobnejših vojašnicah v dolini. Vseeno je za gruničar-je dobro poskrbljeno, saj je karavla centralno ogrevana, v spalnicah počiva največ po osem vojakov, močnejšo hrano pa kuhajo v lastni kuhinji. V prostem času se graničarji zbirajo v sobi, kjer poslušajo radio, gledajo televizijo in berejo časopise, ali pa se razvedrijo na športnem igrišču ob igranju nogometa, odbojke in košarke. »tli*? t r^.'O'ti i." » \ i" ' • , • i Cement se že lažje dobi V Merkurjevi Grndbinki na Primskovem so pred nekako štirinajstimi dnevi začeli bolj pogosto dobivati anhovski cement. Upajo, da se bo dobava postopoma normalizirala. Med srečneži, ki su v ponedeljek v Crculbinki dobili cement, je bil tudi mrečo Rink iz Spodnje Besnice. mŠtirje V družim smo danes čakali na cement. Zares sem zadovoljen, saj sem dobil 60 vreč. ker so prav danes količino iz prejšnjih 10 povečali na 1.r) vreč na posameznika. Spraševal sem tudi v drugih trgovinah, kjer ga prodajajo, in pri zasebnikih, vendar ga nisem mogel dobiti. Zdaj bom lahko naredil škarpo.« VSAK TEDEN DVAKRAT PRI VAS DOMA ZVEST PRIJATELJ GLAS Kranj — Ze tako velikim težavam, s katerimi se še posebno letos srečujejo gradbeniki, se je prav v glavni gradbeni sezoni pridružilo še pomanjkanje cementa. Niso bili redki primeri, ko se je delo na gradbiščih /a nekaj časa ustavilo. Betonarne ne le da niso dobavljale betona zasebnim graditeljem, pelo za lastne potrebe ga niso imele. Glavni razlog za to je bil. ker je Cementarna Anhovo zaradi izvoza, ki je bil po njihovih utemeljitvah nujen zaradi normalnega obratovanju oziroma zaradi zagotovitve uvoženega repromuteriala in rezervnih delov, omejila dobavo na domačem tržišču. Ob tako izrazitem pomanjkanju tega gradbenega materiala, ko ga na trenutke ni bilo dovolj niti za prednostne in družbeno pomembne investicije, je razumljivo, da so cementno sušo toliko bolj občutili zasebni graditelji. Sušo je potem pred časom, še preden je prišlo do ustreznega dogovora z anhovskimi cementar-ji, deloma blažil uvoženi cement. Vendar pa sta le-tega spremljali dve neljubi značilnosti. Cement iz Sovjetske zveze nima takšne kakovosti kot anhovski (anhovski je priznan kot najbolj kakovosten v Evropi) in še veliko dražji je. Kilogram uvoženega cementa namreš stane 19,37 dinarja; medtem ko je cena domačega cementa 10,10 dinarja za kilogram. »Dobava domačega cementa se je začela izboljševati nekako pred šti- Zaloge odej v skladiščih V Suknu Zapuže so planirali izvoz odej v Irak, vendar so zaradi neplačila Iraka ostale doma - Drage uvožene in domače surovine [ Zapuže — V prvem polletju letoš-Ldpjega leta so v Sukno Zapuže uvozili piša 60 milijonov dinarjev, kar je 32 odstotkov letnega plana. Uvozili so \ najbolj nujne surovine, barve in ke-j mikalije ter nekaj rezervnih delov. Devize, ki so jih za uvoz potrebovali, ) so črpali iz lanskega izvoza ter od I poslovnih partnerjev preko združe-I vanj a na osnovi najetja mednarod- noga kredita. |; Večji del surovin so nabavili na domačem tržišču. Uporabili so tudi zaloge iz lanskega leta. Vrednost »voženih in domačih surovin pa je letos bistveno večja, kar predstavlja največjo težavo pri oblikovanju pro- dajne cene izdelka. i Prodaje Suknovih izdelkov kon-ifekeijam, trikotažerjem in trgovi-Jnam je bila v prvi polovici leta večja j za 51 odstotkov in je znašala 428 mi-i lij o nov dinarjev. Vendar kljub temu I fiso uresničili plana, vzroki so pred-Lvsem v prestavitvi rokov dobav na julij in avgust. r Zaradi tega so zabeležili v povprečju mnogo večjo zalogo gotovih ^izdelkov. Izvoz izdelkov na konvertibilno tržišče je znašal 41 milijonov dinarjev ali 22 odstotkov letnega pla- 'iptta. Ta je precej manjši zato, ker so čakali na podpis pogodbe že pet mesecev. Predvideni veliki izvoz odej v Irak niso realizirali zaradi problema plačila Iraka. Vendar pa je bil ta izvoz v Irak eden glavnin izvozov. Sukna, zato plana izvoza ne bodo uresničili. Finančni rezultati so dokaj zadovoljivi, saj beležijo predvidene rasti dohodka, osebnega dohodka in Ostanka dohodka. Posebno težavo predstavlja pomanjkanje denarja zaradi velike vezave sredstev v zalogah, tečajne razlike ter visoke bančne obresti. V Suknu Zapuže so glede na predvidevanja in s 1. julijem že sprejete zakone o začasni prepovedi razpolaganja z delom družbenih sredstev za izplačevanje osebnih dohodkov v letošnjem letu ter zakona o zagotavljanju obratnih sredstev že maja pripravili program za finančno proizvodno utrditev ter ga junija tudi sprejeli. Ta program vsebuje nekaj dolgoročnih rešitev, največ kratkoročnih pa do letošnjega leta. Naloge so konkretno opredelili z roki in nosilci na podlagi analiz v letošnjem letu in jih bodo morali uresničiti, če žele imeti do konca leta dobre rezultate. rinajstimi dnevi,« nam je povedal poslovodja Merkurjeve Gradbinke na Primskovem pri Kranju Janez Globočnik. »Pred kakšnim mesecem dni so kupci tudi čez noč čakali na vrsto. Zdaj nočnih dežurstev ni več, saj vedno vnaprej obvestimo, kdaj bo cement. Zato se kupci lahko organizirajo med seboj že v dopoldanskih urah. Morali pa smo seveda omejiti količino na 500 kilogramov. Dobava domačega cementa se postopoma izboljšuje, tako da nekako uspevamo poravnavati stara naročila organizacijam, stanovanjski zadrugi oziroma kupcem. Na zalogi imamo tudi uvoženi cement, po katerem (v manjših količinah) pa kupci segajo v zares najnujnejših primerih.« A. Žalar V pripravi srednjeročni načrti Radovljica — V radovljiški občini so se že začele priprave za oblikovanje osnutkov srednjeročnih načrtov v združenem delu in družbenih dejavnostih. Komite za družbeno planiranje in gospodarstvo pri skupščini občine je že julija poslal vsem direktorjem in vodjem delovnih organizacij in delovnih skupnosti Sklep o pripravah in sprejetju srednjeročnega plana. Prav tako je skupna strokovna služba SIS družbenih dejavnosti pred dnevi razposlala vsem izvajalcem programov navodila za pripravo tega dokumenta, za izdelavo analize razvojnih možnosti posamezne dejavnosti in smernice za dolgoročno planiranje ter za oblikovanje resolucije za prihodnje leto. Na osnovi z zakonom določenih elementov načrtovanja bodo vsi izvajalci do 20. avgusta izdelali analizo razvojnih možnosti za svoje delovno področji'. Gre za prikaz stanja od leta 1970 do 1985 in na izkušnjah treh srednjeročnih obdobij zgrajena naslednja, do leta 1995 in dolgoročno do leta 2000. Kljub dopustom načrtovalci ne bodo smeli odlašati s pripravo, kajti analize in načrte bodo morali že septembra usklajevati v skupnih službah, oktobra pa bodo dokumente dobili v delegatske klopi. Komite za družbeno planiranje in gospodarstvo je v ta namen izdelal tudi program aktivnosti in delovnih nalog, ki vsebuje pripravljalna dela, analizo razvojnih možnosti na dosedanjih izkušnjah in osnovne cilje in merila dolgoročnega razvoja. Naloge so določene za posamezno dejavnost, področje gospodarstva, negospodarstva in krajevne skupnosti. V programu so določeni tudi predlogi smernic za dolgoročni plan občine, ki zajema vsa razvojna področja do leta 2000. JR Lažja plačilna ovojnica Delavci v Iskri Telematiki so te dni prejeli za 8 odstotkov nižje osebne dohodke kot poprej — Še vedno v težkem likvidnostnem položaju — Kaj je zoper težave storil sindikat? Kranj - Od prvoga julija velja zakon, ki izgubarjem in onim / neporavnanimi obveznostmi do tujine prepoveduje polno i/plači 10 osebnega dohodka. To se je za radi drugega razloga pripetilo tu rli Iskri Telernatiki. ki \t: avgu ^lovskega plačilnega dne izplača la za H odstotkov nižje osebno do hodke V prihodnjih dvt»h, treh mesecih, ko bodo obveznosti do tujih naročnikov poravnane, bodo plačilni! ovojnice /nova polne, do lave i pu bodu dobili še razliko, zu katero so bili tokrat prikrajšani. Obveznosti bodo morali poravna 11 sa| si bo Iskra edmole tako za gotovila nadaljnja naročila za pri hodnjih nekaj let Iskra Telematika pa ima se druge težave, zaradi katerih je pravzaprav zabredla v to. Čeprav polletni obračuni še niso izdelani, je /e jasno, da so likvidnostne Janez Bodljaj, namestnik predsedniku sindikalne konic renče Iskre Te le mat i-kc razmero so vedno sibl.e. O tem je namestnik predsednika sindikalno konference Jane/ Bodljaj de jal: Delav ( i kajpak niso posebno zadovoljni /. okrnjenimi osebnimi dohodki, toda zakon je /..ikon in lahko si le prizadevamo, da bo prihodnji mesec drugače. Dela ver bi seveda rad čim višji osebni dohodek, zlasti še v času podražitev m v Iskri, ki je ve/ana na daljše dobavne roke Delavce v nekaterih to/dih smo te/.ko prepirali, da mOramO poravnati obveznosti v tujini (sloje /.a centra- lo, ki Smo jih delali /a Soyjcttei>w zvezo), zaradi česar' smo to/dom finalistom dali prednost pri materialu. Druge smo morali seveda prikrajšati. Zato za nekatere ni bilo dela in so morah kdaj pa kdaj ostati doma s 70-odstotnim osebnim dohodkom. Kim pa se pri nas dohodek tozdov oblikuje po načelu solidarnosti, piavzaprav ni bil nihče bolj prikrajšan.' Kje je v razreševanju takih in podobnih primerov mesto sindikalne organizacije? »Trenutna naloga sindikata je obravnava periodu nega obracu na S tem nekoliko kasnimo. Zbori delavcev pa so že dobili na vpogled rezultate gospodarjenja v polletju in ob njih seveda tudi burno reagirali. Delavce /lasti zanima, kdaj bo končno v tovarni dovolj denarja /a nemoteno delo in nabavo materiala, da se ne bo treba zatekati k takim ukrepom kot sedaj. Zanimalo jih je, zakaj v Iskri tolikšna investiciju. Ta je potrebna za dograditev stavb, uvo/ modernejše opreme, kar je nujno za tehnologijo izdelave digitalnih central. Delavce kajpak zanima prodv sem njihova prihod nju socialna varnost, kar je ob preizkušnjah, ki so jih zadnje čase preživeli, tudi razumljivo. Sindikalne organizacije si ob tem prizadevamo za boljšo proizvod njo, kak prihranek pri materialu in tudi za zmanjšanje zalog, ki so pri nas perec problem, saj ležijo kot mrtev kapital in tako povzro-čajo škodo.- D. Z. Žlebir Mavčiče priganjajo gradnjo čistilne naprave Jezero za pregrado hidroelektrarne Mavčiče se ne bi smelo začeti polniti, dokler ne bo Zgrajena čistilna naprava v Kranju — V7 Kranju si prizadevajo, da bi z gradnjo začeli jeseni Kranj - Dela pri gradnji hidroelektrarne Mavčiče potekajo nekako po programu in po mnenju vodje izgradnje inž. Franca Vovčaka naj bi že čez dobi'0 leto postopoma začelo V Mavčičah naslajati jezero; rok za prvi pogon elektrarne je še vedno konecleta 1985.Zanimalo nas je, kaj to pomeni v zvezi s pričakovano, napovedano in potrebno gradnjo čistilne naprave v Kranju. »Pri odboru za izgradnjo čistilne naprave v Kranju, katerega predsednik je Slavko Zalokar, deluje tudi revizijska komisija. Sestavljena je iz predstavnikov investitorja (Komunalno obrtno gradbeno podjetje Kranj), inženiringa (Projektivno podjetje Kranj) in Savskih elektrarn. Komisija je v torek, M. avgusta, potrdila investicijski program. Gradnja čistilne naprave naj bi po cenah iz maja letos veljala 531,576.630 dinarjev. Glede na podražitve v dve leti trajajoči gradnji pa je vrednost investicije ocenjena na 701,740.190 dinarjev,« nam je povedal podprdsednik izvršnega sveta skupščine občine Kranj Ferdo Rau-ter. »Vsi si prizadevamo, da bi z gradnjo začeli čimprej. Glavni napori so trenutno usmerjeni v pridobivanje potrebne dokumentacije in v izdelavo finančne konstrukcije. Naš cilj je, da sledimo dinamiki gradnje hidroelektrarne. Čeprav je ta trenutek težko napovedati natančno začetek gradnje, želimo, da bi se gradnja začela jeseni. Izvajalec je izbran. To bo SGP Gradbinec s kooperanti. Investicijski program je gotov in lokacijska odločba je tudi izdana. Trenutno se pripravlja vloga za komisijo za oceno investicij.« . »Kaj pa denar?« »Savske elektrarne sodelujejo s sredstvi pri vseh tistih večjih stroških, ki nastajajo zaradi spremembe zajezitve kote. Za preostali del stroškov pa je investitor Samoupravna komunalna interesna skupnost občine. Vir za pokrivanje stroškov je nadomestilo za uporabo mestnega zemljišča, v skladu s programom pa je zagotovljen tudi priliv sredstev.« Glede na to, da se jezero za pregrado hidroelektrarne Mavčiče ne bi smelo začeti polniti, dokler ne bo zgrajena čistilna naprava v Kranju, lahko ta trenutek ugotovimo, da dosedaj opravljena dela pri gradnji hidroelektrarne Mavčiče že zelo priganjajo začetek gradnje čistilne naprave. Ob tem namreč velja spomniti, da bi Kranj sam nosil odškodninsko odgovornost, če bi z gradnjo tako zakasnil, da bi jezero za pregrado nastalo še preden bi bila zgrajena čistilna naprava. A. Žalar Gospodarjenje v škofjeloški občini Številke nas ne smejo zavesti Skofja Loka — Bežen pogled v polletne rezultate gospodarjenja v škofjeloški občini daje vtis, da so organi /acije združenega dela v prvi polovici letošnjega leta zelo dobro gospodarile. Ze prve grobe ocene in primerjave pa kažejo, da rezultati le niso tako ugodni. Nasprotno — celo zaskrbljujoči so. Čeprav se je industrijska proizvodnja povečala, so gospodarski rezultati, upoštevajoč inflacijo in druge okoliščine, celo slabši kot v lanskem prvem polletju. Prihodek seje v letošnjih prvih šestih mesecih v primerjavi z enakim lanskim obdobjem povečal za 58 odstotkov, izdatki (porabljena sredstva) prav toliko, dohodek za 56 odstotkov in dele/ / l/vozom ustvarjenega dohodka za 74 odstotkov. Letos je škofjeloško gospodarstvo izvozilo precej več kot lani, vendar je tudi precej več uvozilo. Lani je prodalo na konvertibilno tržišče za 20 odsto-' tkov več izdelkov, kot je uvozilo različnega blaga, letos pa je bila prodaja le za 5 odstotkov večja od naku-na. Ugodni gospodarski rezultati so le naviue/ni in gredo predvsem na rovaš amortizacije, ki je letos le za 30 odstotkov večja kot v lanski prvi polovici letu. Amortizacija je krepko podcenjena: gospodarstvo jo je obračunalo le za 800 milijonov dinarjev ali še enkrat manj, kot bi bilo realno. Rast osebnih dohodkov jv za 9 odstotkov zaostajala za rasljo čistega dohodka, kar je ugodno v primerjavi / drugimi gorenjskimi občinami. Čisti osebni dohodki so se povečali za 47 odstotkov in so znašali v prvem polletju povprečno 22.690 dinarjev. Dvignila se je delovna storilnost: medtem ko se je število zaposlenih povečalo le za 1,2 odstotka, je industrijska proizvodnja porasla za 2,7 odstotka. Prvo polletje sta sklenila z izgubo Iskrina tovarna gospodinjskih aparatov v Retečah (okrog 100 milijonov) in Alpetourov tozd Mehanične delavnice (6,1 milijona). Podpopre-čne gospodarske rezultate so iz različnih razlogov dosegli še Kroj, Termi-ka, Alpetour — Bandag, Peks in Bistra, (cz) Naložbe v izvozno dejavnost Občinska konferenca SZDL Tržič je pripravila poročilo o naložbeni dejavnosti tega in minulega leta — Naložbe uspeli obrzdati po resolucijskih merilih — Domala vse namenjene večjemu izvozu Tržič — V letošnji resoluciji Trži-čam pravijo, da bodo sredstva za na lo/beno dejavnost povečali skladno z rastjo družbenega proizvoda, njihov delež v primerjavi z lanskim pa se ne bo zmanjševal. Lanske naložbe, ki so segle v letošnji marec, zajemajo skupno .'11 objektov. Naložbe so narasle za 18 odstotkov. 7 lani novopri javi jenih naložb je po predračunu vrednih .'106 milijonov dinarjev, letošnjih,6 pa 56,6 milijonov. Na Gorenjskem je to le nekaj več kot 3-odstoten delež. Do letošnjega marca so uspeli dokončat i 4 in\ ost icijske objekte. Ki so /nesli 80,8 milijonov dinarjev. Največ sredstev sta terjala gradnja mejnega objekta Ljubelj in skladišča blagovnih re/erv pri Mercatorju Prek 95 odstotkov naložb je namenjenih gospodarstvu, povsem nego-pi darske \ minulem letu in pol v ti žic-u ni bilo. Malenkost pa so vložili v stanovanjski i in komunalno gospodarstvo. Da se vedno vlagamo pred vsem v zidove, opremo pa puščamo vnemar, dokazuje tudi odstotek o tehnični sestavi naložb. Za gradbena dela so v Tržiču lani porabili 52,.'} odstotka vseh sredstev, do letošnjega marca pa prek 88 odstotkov. Lani je slo več sredstev /a tujo opremo, letos pa za domačo in tujo namenjajo približno enako sredstev. Do letošnjega marca so investicije prijavili Metalkin to/d Triglav za opremo kotlarne, BIT Oplemenitil-nica za skladišče vodikovega perok- sida, GLG za gozdno cesto Konjščica in SKIS za kanalizacijo pri Peku, kanalizacijo S Ravne in komunalno ureditev Mlake. Največ naložb gre za izvozno dejavnost, kar 78 odstotkov, nekaj v gozdarstvo in energetiko ter komunalo, ostalo pa se skriva v bolj sramežljivih številkah. Od letošnjega marcu dalje gradi 9 investitorjev: še vedno večina v gospodarstvu, toda malce še je okrepila komunala. Naložba je bila v Zlitov tozd Pohištvo, v rekonstrukcijo Lepenke, v Oplemenitilnico BIT, v ga-r,i/o Peka, pri gbzdastvu V gozdno cesto Vetrih in Konjsčico, v kotlarno Me talkinega tOZda Triglav, V skladišče BIT, komunalnim investici jam pa se je pridružil Še vodovod Črni go/d. TUDI TO SE ZGODI Kako zanimiv m privlačen jo letošnji :14. mednarodni gorenjski sejem v Kranju kaže tudi tale utrinek. Med številnimi obisko valci. ki so si takoj po otvoritvi ogledali sejem, jo bil tudi duek tor delovne organizacije Gorenjska oblačila Kranj. Med ogledom se je dlje časa zadržal v prostoru, kjer so zasebni konfekcionarji in se nazadnje odločil za nakup. Ta dogodek bi morda lahko označili kot strokovno priznanje za kvaliteto. ^ j GLAS4 STRAN GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE PETEK, 17. AVGUST VGUST^ Izkazala se je solidarnost Poljšica — Ni še dolgo, kar je časopis objavil vest, da je v noči s 13. na 14. julij Poljšico spet obiskal »rdeči petelin«. Tokrat je gorelo pri Mariji Justin, po domače pri Mavernu. Krajani Poljšice in Gorij še dobro pomnijo lanski december, marec in maj, ko je gorelo pri Štancarju, Bob-ku in Tomažku, domačijah v neposredni soseščini. Tedaj so gorela nenaseljena poslopja, pri Mavernu pa se skedenj, ki ga je zajel požar, drži stanovanjske hiše. Kljub hitremu posredovanju gasilcev ni bilo mogoče kaj dosti rešiti; obvarovali so vsaj bližnje stavbe. Nekaj pa je kljub nezgodi in škodi razveseljivo. Kot že v vseh požarih doslej, ki so prizadeli Poljšico, se je tudi tokrat izkazala solidarnost so-vaščanov in ljudi iz okolice. Še isti dan, ko je pustošil rdeči petelin, so krajani pogorišče očistili navlake, da so lahko naslednjega dne začeli obnavljati, betonirati nosilne plošče. Pri tem je veliko pomagalo x tudi gradbeno podjetje Bled — Grad, kjer je zaposlena lastnica pogorele domačije. Na pomoč so priskočili tudi sodelavci oškodovankine hčere, ki dela v radovljiški tiskarni. Za hitro materialno, denarno, delovno in mo-ralrio pornoč se jim zato vsi prizadeti iskreno zahvaljujejo. Kljub temu visi nad vasjo zla slutnja in strah, nič več ni brezskrbnih noči, saj se kaj takega v vasi ni dogajalo že tristo let. Doklej bodo v Polj- PISMA BRALCEV ZA POŠTARSKO TORBO NOVIH CEN Telefon dražji — toda v Radovljici na pošti celice niso vredne počenega groša, ker v njih kar odmeva sosedov govor. .Ve da se samo sliši, umpak kar odmeva! Če imaš na obeh straneh govornika, sam ne slišiš nič. Za pisemski in paketni oddelek so namenili najmanjši kot in je gneča že. če je pet strank. Prazen prostor sredi pošte pa je kot plesišče — neizrabljen. Zunaj so jo »okrancljali« z raznimi vogali m bakreno pločevino, notranjost pa je čudna. In za slab pogovor — višje cene. Uporabnik telefona šici brez spanja še-strahoma čakali zlovešči signal, ki naznanja ogenj? Odgovora ne ve nihče. Na dlani pa je nekaj drugega: gasilci bodo morali zgraditi še en vodni bazen v Grabnu, da bodo učinkovitejši in hitrejši pri gašenju! Jože Ambrožič Požrtvovalna pomoč KRANJ — Pri Svečanovih na Primskovem je 23. julija strela zanetila požar, ki je v celoti uničil gospodarsko poslopje, v njem pa seno in nekaj kmetijskih strojev. Da se ogenj ni razširil na bližnji hlev in stanovanjsko hišo, gre zahvala gasilcem, ki so nemudoma prihiteli na pomoč. Ogenj so zadušili kranjski poklicni gasilci, na pomoč so prihiteli tudi poklicni gasilci z Brnikov in seveda domačini. Domači, primskovski gasilci, so po gašenju varovali pogorišče, da ne bi iz tlečih tramov znova zagorelo. Svečanovim so pomagali tudi pri obnovi pogorišča. Neprecenljive vrednosti je pomoč sosedov. Svečanovi se še enkrat zahvaljujejo vsem, ki so jim v nesreči priskočili na pomoč. DEŽURNI VETERINARJI od 17. 8. do 24. 8. 1984 za občini Kranj in Tržič Od 7. do 23. ure Živinorejsko veterinarski zavod, tel.: 25-779 ali 22-781, od 23. do 7. ure pa na tel.: 22-994 za občino Škofja Poka HABJAN JANKO, dipl. vet., tel. 69-280, Žiri, Polje 1 KRIŽNAR MIRO, dipl. vet., Godešič 134, tel. 62-130 za občini Radovljica in Jesenice RUPNIK DOMINIK, dipl. vet., Jesenice, Titova 45, tel. 22-781, 25-779 VEČERNI ZABAVNI PROGRAM: letek. 17/08 od 19. do 24. ure ansambel RUDIJA 1EVŠKA ;obota, 18/08 od 19. do 01. ure ansambel TRGOVCI ledelja, od 19. j 9/08 do 24. ure ansambel SIBILA Alpetour odgovarja Ukinjeno avtobusno postajališče Bralka M. M. nam je sporočila, da številne potnike avtobusa, ki se vozijo na progi Škofja Loka — Kranj po uveljavitvi novih lokal nih prog in novega voznega reda zelo moti, da zdaj za to relacijo ni več avtobusnega postajališča pri Globusu. Pravi, da je na tem postajališču pred ukinitvijo izstopi la iz avtobusa na tej relaciji kar polovica potnikov, ki so zaposleni v mestu ali na Planini. Direktor Alpetourove temeljne organizacije združenega dela Potniški promet VELIMIR PEŠIČ nam je pojasnil, da je z uveljavitvijo novih lokalnih avtobusnih prog v mestu zdaj ta promet drugače urejen in postajališče nasproti Globusa (pri kinu Storžič) ukinjeno. Proga Škofja Loka— Kranj sodi v tako imenovani primestni promet. Zato ima ta avto bus zdaj postajališče na avtobusni postaji. Tu pa potniki lahko prestopijo na lokalni avtobus. --____✓ Predavanja za kmečke žene Zabre/.nica — Kmečke /ene v vaseh zirovhiške krajevne skupnosti so se že prod leti organizirale v aktiv kmečkih žena in sprejele program dela. Sedanja predsednica aktiva je Anica Mežnarc s Sela pri Žirovnici, kmetica, ki pravr: VSAK TEDEN DVAKRAT PRI VAS DOMA ZVEST PRIJATELJ GLAS »Veliko pomoč pri organiziranju naše dejavnosti nam nudi pospeševalna služba Gozdnega gospodarstva Bled, na katero se obračamo po nasvete. Kmečke žene iz naših vasi so zadovoljne, če pripravimo dvakrat letno izlete in predavanja, ki so se vedno izkazala kot koristna in bila zelo obiskana. Vsaka vas ima svojo odbornico; na skupnih sestankih se dogovorimo o aktivnosti. Še posebej nas p>-priskočiti na pomoč, posebej 9 Izkazale so so ob nedavni o zbiralnice mleka, pripravljat^ na živinorejski bal. ki bo v Zw Rade se udeležujejo rzleto|p vedno povezani z. obiskom skih posestev, kmetij, ki so&nf seboj izkazale kot napredne*' rejo si veliko izkušenj in sp/ ki so potem dobrodošla pri W njem domačem delu ali odlo^ Tudi letos bi bile žene na poneslo pilota Johna Appelbf j a okrog 150 metrov daleč pri-doline pri Brompton Hallu * grofiji York v Angliji. ' V Prva kolesarska dirka je t la 31. maja 1868 v Franciji *! sicer v Parizu v Parku St. Cr ud. Proga je bila dolga 2 kmf Prvo epidemijo gripe, to 1 množično obolenje s simptonf podobnimi gripi, je v svojl; spisih omenil že Hipokrat lef 412 pred našim štetjem. » Prve zobozdravnike so im« ze stari Egipčani v 5. stoletf pred našim štetjem, v času \V* rodota. a^ Edini spomenik klepetav, Stl*em!n?,Van *KlePetulji« st0V v Sindelfingenu v pokrau Wurtenberg v Zahodni Nemi ji. Danes se dolgotrajno kr2 banje manj zlobno ^ »sposobnost komuniciraj^ i ____•_ V NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOV« M«rcator DELIKATESNE NAMAZE s hrenom. gorčico in papriko priporočamo k mesnim jedem in jedem na žaru. Naprodaj so v vseh živilskih trgovinah v 370 mililitrskih kozarčkih. NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOV< (kino jajčna solata 100 gramov riža, 4 trdo kuhana jajca, 250 g kumaric, 200 g stročjega fižola, 100 g graha, 200 g paradižnika, 5 žlic olja, 1 dl kisa, 80 g šalotke, zelen peteršilj, sol, poper. Riž skuhamo v slanem kropu, ga odcedimo in oplaknemo z mrzlo vodo. Stresemo ga v skledo, dodamo kuhan grah, na rezance narezan in skuhan stročji fižol, z lupino vred naribane kumarice, na rezine narezan paradižnik ter sesekljana trdo kuhana jajca. Prilijemo olje, kis, solimo, potresemo s sesekljanim peteršiljem in naribano šalotko ter dobro premešamo. NOVO V KINU Hongkonški VELIČASTNI PAR je akcijski film, v katerem je mnogo dinamike in demonstracije borilnih veščin Daljnega vzhoda. Film pripoveduje o fantu, ki pride v majiino mesto, da bi obiskal svojega krvnega brata, za katerega pa izve, du se bori s tolpo preprodajalcev droge. Odloči se, da mu pomaga v tem boju. KRANJ CENTER -17. a\gusta; amer. barv. kom. SMEŠNE STRANI ZGODOVINE I. del ob 16.. 18. in 20. uri, 18. avgusta; ■ amer. barv. kom. SMEŠNE STRANI ZGODOVINE I. del ob 16.. 18. in 20. uri, premiera amer. barv. krim. filma NOČNI JASTREBI ob 22. uri; 19. avgusta; amer barv. kunq fu film PRIHAJA NINJA ob 10. uri, amer. barv. kom. SMEŠNE STRANI ZGODOVINE I. del ob 15.. 17. in 19. uri, premiera amer. barv. pust. filma TARZAN ob 21. uri; 20. in 21. avgusta; amer. barv. krim. film NOČNI JASTREBI ob 16.. 18. in 20. un; 22. avgusta; nem. barv. erot. film ZGODNJA ZRELOST ob 16., 18. in 20. uri; 21 avgusta;/ran. burv. erot film NOROSTI GOSPE El.lODlE ob 16., 18. in 20. un; KRANJ STORŽIČ - 17. avgusta; umer. barv. krim. film GOLJUFIVA IGRA ob 16.. 18. in 20. uri; 18. avgusta; ume r. barv. kunq fu film PRIHAJA NINJA ob 16. uri, franc. barv. erot. film OTOK STRASTI ob 18. in 20. uri; 19. avgusta; amer. barv. akcij film NINJA MAŠČEVALEC ob 14. uri, franc. barv. erot. film OTOK STRASTI ob 16. in 18. uri, premiera hongkon. barv. akcij, filma VELIČASTNI PAR; 20. avgusta; umer. ban\ krim. film GOLJUFIVA IGRA ob 16.. 18. in 20. uri; 21. uvgusta; amer, barv. komediju NORČIJE V KAMPU ob 16.. 18 m 20. uri; 22. avgusta; hongkon. ban: ah n film VELIČASTNI PAR ob. 16.. 18. in 20. un; 211. avgusta; honcikon. barv, akcij, film VELIČASTNI PAR Ob 16., 18. m 20. ury. TRŽIČ — 17. uvgusta; Ni kinopredstav! 18. avgusta; itul. baru, pust. film BARBARSKI MEČ ob 18. m 20. uri. amer. buri: akcij, film NINJA MAŠČEVALEC; 19. avgustu; ital. ban: pust. film BARBARSKI MIX ob l.r>. m 17. un. nem buri: erot. film ZGODNJA ZRELOST ob P), un. premieru amer. barv. krim, filma NOČNI JASTREBI ob 21. uri; 20. avgusta; franč. buri: pust. film OTOK STKAsil oh 18. in 20. uri; 21. avgusta; amer. buri: vojni film PIKI I \ VIETNAMU ob 18. uri. franc. ban: erot film OTOK STRASTI ob 20. un; 22. avgusta; amer. ban: kung fu film PRIHAJA \/ V./.4 oh 18. in 20. un; 23. avgusta: franc. burv erot film SEKTA l/ MARAKl.CHA KAMNIK DOM — 17. avgusta; Ni kinopredstav! 18. avgusta; ital. ban: pust. film BARBARSKI MEČ ob 18. in 20. uri. amer. ban: akcij, film NINJA MAŠČEVALEC ob 22. un; 19. avgusta; amer. ban: kung fu film PRIHAJA NINJA ob 17. uri, amer. ban: thriller film BELI PES ob 17. in 19. uri. premiera amer. indon. ban: akcij, filma OGENJ MAŠČEVANJA ob 21. uri; 20. avgusta; amer. indon. ban: akcij, film OGENJ MAŠČEVANJA ob 18. in 20. uri; 21. avgusta; amer. ban: erot. film SVET SEKSA ob 18. in 20. uri; 22. avgusta; ital. barv. ivestern film ŽENSKA-APAČ ob 18. in 20. uri; 23. avgusta; ital. ban: westeni film ŽENSKA -A PA Č ob 18. uri, amer. ban: krim. film GOLJUFIVA IGRA ob 20. un; DUPLICA — 18. avgusta; hongkon. bam akcij, film VELIČASTNI PAR ob 20. uri; 19. avgusta; ital. ban: akcij, film PONUDI ŠE DRCGO LICE ob 18. uri, amer. barv. erot. film SVET SEKSA ob 20. uri; 22. avgusta; amer. ban: krim. film NOČNI JASTREBI ob 20. un; 23. avgusta; amer. ban: akcij, film NINJA MAŠČEVALEC ob 20. uri; JESENICE RADIO - 17. avgusta; hongkon. ban: karate film MAŠČEVALEC IZ PEKI A ob 17. in 19. un, premiera amer. ban: pust. filma TARZAN ob 21. uri; 18. in 19. avgusta; ital. ban: ivesteni film ŽENSK A-APAČ ob 17. in 19. un; 20. avgusta; fntne: barv. erot. film NOROSTI GOSPE ELLODIE ob 17. in 19. un; 21. in 22. avgusta; umer. burv. kom. SMEŠNE STRANI ZGODOVINE ob 17. in 19. un; JESENICE PLAVŽ - 17. avgusta; ital. bun: trestem film ŽENSKA-APAČ ob 18. m 20. uri; 18. avgusta; hongkon. ban: karate film MAŠČEVALEC IZ PEKIA ob 18. in 20. un; 19. avgusta; hongkon. ban: karate film MAŠČEVALEC IZ PEKIA ob 16. un.' (rune. ban: erot. film NOROSTI GOSPE ELLODIE ob 18. in 20. un; 20. avgusta; umer. bun: kom. SMEŠNE STKANI ZGODOVINE I. del ob 18. m 20. uri; 21. avgustu; nem. ban: erot. film ZGODNJA ZRELOST ob 18. in 20. uri; 22. avgusta; Nt kinopredstav! 23. avgusta: umer. ban: vojni film PEKI I V VIETNAMU ob 18. in 20. uri; KRANJSKA GORA - 17. avgusta; umer. barv. akcij, film NINJA MAŠČEVALEC ob 18. uri; 18. avgusta; franc burv. erot. film NOROSTI GOSPE ELLODIE ob 20. un; 21. avgusta; amer. ban: pust. film 1 TARZAN ob 20. uri; ČEŠNJICA — 17. avgusta; franc barv erot. film OTOK STRASTI ob 20. uri; DOVJE — 19. avgusta; franc. ban: pust film SEKTA IZ MARAKECHA ob 20. un, 23. avgusta; amer. barv. pust. film TARZAN ob 20. uri; KOMENDA — 17. avgusta; amer. ban-thriller film BELI PES ob 20.30; 18. avgu* sta; nem. ban: erot. film ZGODNJA ZRELOST ob 20.30; RADOVUICA - 18. avgusta; hongkon. ban: film GVERILCI ob 18. uri. amebam film GENERACIJA 84 ob 20. un 19. avgusta; franc. barv. film EMANUEH 11. ANTIDEVICA ob 18. uri, amer. ban film GENERACIJA 84 ob 20. un; 20. a\fu-sta; franc. ban: film EMANVELA II. ANTIDEVICA ob 20. uri; 21. avgusta; hongkon. ban: film GVERILCI ob 20. un; 22. avgusta; franc. barv. film EMANl EIA 11. ANTIDEVICA ob 20. uri; 23. avgusta; amer. ban: film JAZ SEM POROTA ob 20. un; BLED — 17. avgusta; jug. ban: film HA LO TAXI ob 20. vri; 18. avgusta; hono barv. film DVOBOJ MOČNIH ob 18. un, jug. ban: film HALO TAKI ob 20. in 19. avgusta; jug. ban: film HALO TA\I o> 18. uri. ital. pan. ban: pust. film OMA: MAŠČEVALEC ob 20. uri; 20.. 21. in 22. «v-gusta; amer. ban: film GENERACIJA M M 20. un; 23. avgusta; Ni kinopredstave! BOHINJ — 18. avgusta; ital. špan. ban pust. film OMAR MAŠČEVALEC ob 20. un. 19. avgusta; hongkon. ban: film DVOBG] MOČNIH ob 18. in 20. uri; 23. avgusu, amef. ban: film GENERACIJA 84 ob 20. uri; ŠKOFJA LOKA SORA -17. avgust*, amer. ban: film STALNO DEKLE ob /«.J» in 20.30; 18. in 19. avgusta; amer. afccu film KAMION SMRTI ob 18.30 in 20.36 21. in 22. avgusta: nem. erot. film Rls\ (NE /GODBE Vili ob 18.30 in 20.30; 2t avgusta; amer. erot. film .S'O.S"/Vl.YO\V4LKI ob 20.30; ŽELEZNIKI - 17. avgusta; amer. fdn KAMION SMRTI ob 20.30; 18. avgusti umer. komedija STALNO DEKLE ob 20.3* 22. avgusta; amer. ban: akcij, film 1'BIJA LEC IZ SLUŠALKE ob 20.30; POLI ANE —17. avgusta; amer. krim film SLED ZA PREKLETIMI ob 21 :. 19. avgusta: umer. ukcij. film l BIJ Al EC I SLUŠALKE ob 18. un; 21. avgusta: ami crof. film SOSTANOVALKE; PETEK, 17. AVGUSTA 1984 TELEVIZIJA, RADIO, KRIŽANKA, BANKA SPOROČA 7. STRAN GLAS TELEVIZIJSKI SPORED NAGRADNA KRIŽANKA SOBOTA. 18. 8. 16.00 Poročilu - 16.05 Ciciban, dober dan: Naš vrhnje ob meji - 10.20 Jeklena . otroška seriju TV Zagreb -10.40 Zgodbe i/. Nepričave, otroška serija TV Beograd -17.lt) Modrost telesa, angleška dokumentarna serija -18.00 Ženska za pultom, češkoslovaška nadaljevanka -18.90Čudeži narave: Dolina smrti, kanadska poljudnoznanstvena serija - 19.15 Risanka - 19.24 TV in radio DOCOJ - 19.20 Zrno do zrna -19.30 TV dnevnik 19.55 Vreme - 20.00 Ekspres pol kovnika Rvana, ameriški film - 22.00 Zrcalo tedna 22.20 Melodije morja in sonc a - 23.30 Poročila Oddajniki II. TV mreže: 16.20 Riki tiki tavi. sovjetski film - 18.00 Festival otroka Šibenik 8:5 18.55 Slika in glasba, glasbena oddaja 19.38 TV dnevnik -20.00 TV kaseta - 20.30 Ljudje i/, marmorja - junaki dela, feljton - 21 20 Športna sobota - 21 45 Kennedv. an gleška nadaljevanka - 22.30 Poezija NEDELJA, 19. 8. 8.55 Poročila - 9,00 Živ žav. otroška matineja - 9.50 Trnov grad, ponovitev madžarske otroške nadaljevan ke - 10.20 M. Smoje: Veliko mesto, nadaljevanka TV Zagreb - 11.45 625 - napoved tedenskega sporeda - 12.00 Ljudje in zemlja, prenos iz Radgone 16.40 Srečanje z Nikico Kalogjerom - 17.35 Sicilijanski zapeljivec, italijanski film - 19.15 Risanka -19.24 'TV in radio nocoj -"■ '-' ' do zrna - 19.30 TV dnevnik 19.55 Vreme -20.00 Z. Senečit I'.. Tomičic: Gabrijel - 21.00 Hodolju-b|je: Piran, potopisna oddaja 21.30 Športni pregled 22.00 Poročila Oddajniki II. TV mreže: 14. ."10 ZeKvvgg: avtomobil ske dirke formuli- 1 za VN Avstrije - 16.30 Risanka -17.00 Jugoslovanske zborovsko slovesnosti - 18.25 Povsem osebno. M. BulatO-vie-Vib - 19.10 Na štirih kolesih, oddaja o prometu in turizmu - 19.110 TV dnevnik 20 00 Mesta: Dublin Johna Hustona, kanadska dok. oddaja 2.1.00 Izredni komisar, sovjetski film PONEDELJEK, 20. 8. 1805 Poročila - 18.10 Zgodbe iz Nepričave. otroška se RADIJSKI SPORED SOBOTA, 18. avgust Prvi program 4.30-8.00 Jutranji program glasba - 8.05 Pionirski tednik - Počitniško popotovanje od strani do strani - 9.00 Poročila - 9.05 Z glasbo v dober dan - 10.05 Po republikah in pokrajinah 10.25-11.30 Dopoldne ob lahki glasbi - 11.30 Srečanja republik in pokrajin -12.10-14.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo -14.05 Glasbena panorama -15.30 Dogodki in odmevi -10.00 Vrtiljak - 17.00 Studio ob 17.00 Zunanjepolitični magazin - 18.00 Škatlica z godbo - 18.30 Mladi mladim - 19.00 Radijski dnevnik -19.35 Za naše najmlajše -20.00-23.00 Oddaja za Slovence po svetu - 23.00 Poročila - 23.15 Od tod do polnoči - 5.00 Nočni program -glasba NEDELJA, 1». avgust Prvi program 5.00-8.00 Jutranji program -glasba - 8.20 Glasbena lepljenka - 9.05 Še pomnite tovariši - 10.05 Nedeljska matineja 11.00-13.00 Naši poslušaici čestitajo m pozdravljajo 13.20 Za naše kmetovalce - 14.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo -14.20 Humoreska tega tedna - 14.45 Pihalne godbe - 15.30 Nedeljska reportaža 16.20 Pogovor s poslušalci - 16.30 Pri nas doma - 17.05 Priljubljene operne melodije - 18.30 Na zgornji polici - 19.00 Radijski dnevnik - 19.35 Lahko noč otroci! - 20.00-22.00 V nedeljo zvečer - 23.05 Literarni nokturno - 23.15 Poletni ritmi - 00.05-4.30 Nočni program - glasba PONEDELJEK, 20. avgust Prvi program 4.30-8.00 Jutranji program -glasba - 8.20 Glasbena lepljenka 8.40 Pesmice na potepu - 9.05 Z glasbo v dober dan - 9.35 Napotki za nase goste iz tujine - 10.00 Pdroi iia - 11.05 Ali poznate - 11 35 S pesmijo po Jugoslaviji - 12.40 Pihalne godbe na koncertnem odru - 13.50 Ponedeljkov križemkraž -14.25 Naši poslušalci česti- ,^n; -/- . . NAGRADNA KRIŽANKA tajo in pozdravljajo - 15.30 Dogodki in odmevi - 16.00 t Vrtiljak 17.00 Studio ob 17.00 18.00 Na ljudsko temo - 18.2.j Zvočni signali -19.00 Radijski dnevnik -19.35 Lahko noč otroci! -19.45 Minute z ansamblom Bratov Avsemk - 20.00 Pop barometer - 21.00 Poročila -21.05 Glasba velikanov -22.30 Ob domačem ognjišču - 23.05 Literarni nokturno -Branko Andrič: Pesmi -23.15 Zimzelene melodije -00.05-4.30 Nočni program -glasba TOKEK, 21. avgust Prvi program 4.30-8.00 Jutranji program -glasba - 8.00 Poročila - 8.05 Za šolarje - 8 35 Mladi kon-certant - Patricija Mihelač -flavta Vesna Jan flavta Jasna Jan - klavir - 9.05 Z glasbo v dober dan - 10.05 Rezervirano* za - 11.05 Ali poznate - 11.35 Naše pesmi in plesi - 12.40 Po domače -13.00 Danes do 13.00-ih -13.50 Mehurčki - 14.05 V korak z mladimi - 14.35 Iz mladrh grl - 15.30 Dogodki in odmevi - 16.00 Vrtiljak -17.00 Studio ob 17.00 + glasba 19.0fl Radijski dnevnik - 19.35 Lahko noč otroci! - 19.45 Minute .: ansamblom Jožeta Privška -20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi - 20.35 Mladi na glasbenih revijah in tekmovanjih - 21.00 Radijska igra - 22.30 Mikrofon za slovenske pevce zabavne glasbe - 23.05 Literarni nokturno - 23.15 Vodomet melodij - 24.00 Poročila -' 00.05 4.30 Nočni program -glasba SREDA, 22. avgust Prvi program 4.30-8.00 Jutranji program -glasba - 8.20 Pojte z nami -9.05 Z glasbo v dober dan -10.05 Rezervirano za - 10.40 Lokalne radijske postaje se vključujejo - 11.05 Ali poznate - 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji - 12.10 Veliki zabavni orkestri - 12.30 Kmetijski nasveti - 13.30 Od melodije do melodije - 14.2.r> Naši poslifšalci čestitajo in pozdravljajo - 15.30 Dogod- ki in odmevi 10.00 Vrtiljak 17 00 Studio ob 17.00 + glasba 18.30 S knjižnega trga - 19.00 Radijski dnevnik 19.35 Lahko noc otroci' 19.45 Minute z ansamblom Ivana Ruparja - 20.00 Zborovska glasba po želji poslušalcev - Janez Majxe-novič - 20.35 Minute s slovenskimi interpreti - 21.05 Peter Iljič Čajkovski: Odlomki iz opere Javgenij Onjegin 22.30 Zimzelene melodije - 23.05 Literarni nokturno - Heinrich: Pesmi - 00.05-4.30 Nočni program ČETRTEK, 23. avgust Prvi program 4.30-8.00 Jutranji program -glasba - 8.05 Za šolarje -9.05 Z glasbo v dober dan -10.05 Rezervirano za - 11.05 Ali poznate? - 11.35 Naše pesmi in plesi - 12.10 Znane melodije - 13.30 Od melodije do melodije - 14.05 Za mlade radovedneže - 14.45 Naš gost - 15.30 Dogodki in odmevi - 16.00 Vrtiljak -17 00 Studio ob 17.00 - glasba - 18.00 Radioteka - 19.00 Radijski dnevnik - 19.35 Lahko noč otroci - 19.45 Minute z ansamblom Milana Ferleža - 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in nape-vov - 21.05 Literarni večer -21.45 Lepe melodije - 22.30 Večerna podoknica - 23.05 Literarni nokturno - 23.15 Paleta popevk jugoslovanskih avtorjev - 00.05-4.30 Nočni program - glasba PETEK, 24. avgust Prvi program 4.30-8.00 Jutranji progiam -glasba - 8.05 Za šolarje -9.05 Z glasbo v dober dan -10.05 Rezervirano za - 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji -12.40 Vedri zvoki - 13.30 Od melodije do melodije - 15.30 Dogodki in odmevi - 17.00 Studio ob 17.00 - glasba -18.00 Vsa zemlja bo z nami zapela - 19.00 Radijski dnevnik - 19.35 Lahko noč otroci - 19.45 Pojemo in go-demo - 20.00 Na krilih petja - 21.05 Oddaja o morju in pomorščakih - glasba -22.30-24.00 Iz glasbene skrinje - 00.05-4.30 Nočni program - glasba Rešitev nagradne križanke z dne 10. avgusta: kolaps, otonel, Mimara, Tone, OS, Kare, Ant, Emu, Nkomo, Kahri. Lisa, stavka, PI). pura, Mosor, ER, čobodra, Raa, Cankar, tnt, Isa, torta, tul, Niederle, probkovi-na. tona, Raman. Prejeli smo 101 rešitev. Izžrebani so bili: 1. nagrado 250 dm prejme Ivanka Hvalica, Cankarjeva 13, Tržič, 2. nagrado 150 din prejme Viktor Uranič, Cerklje 163, Cerklje na Gorenjskem, 3. nagrado 100 din prejme Iva Slapar, Koroška 14, Kranj. Rešitve pošljite do 22. avgusta do 9. ure na naslov: ČP Glas, Moša Pijadeja 1 z oznako nagradna križanka. Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil naš sodelavec iz razvojno-tehnološkega instituta EMIL ŠUŠTAR roj. 1929 Od njega se bomo poslovili v petek, dne 17. avgusta 1984 ob 17. uri, izpred hiše žalosti Podbre/.je št. 5, na pokopališče v Podbrezjah. SINDIKALNA ORGANIZACIJA SAVA KRANJ r iju TV Beograd 1« 40 Pet minut za rekreacijo - lJi.45 Mladi upi glasba /a mlade - 19.15 Risanka - 19.26 Cik c ak 19.24 TV in radio no coj - 19.26 Zrno do zrnu 19.30 TV dnevnik I 19.55 Vreme 20.00 A. Salinski.j: Šofer za eno vožnjo. 1 del sovjetske drame - 21.10 Veliki diktator umetnosti, angleški dokumentarni film -22.05 TV dnevnik II Oddajniki II. TV mre/e: 17.55 TV dnevnik - 18.15 Zgodba Q pradeklici, otroška serija 18.36 Pravljice narodov in narodnosti -18.45 Škotski ansambel dud, 2. oddaja (samo za LJ 2) - 19.00 Telesport 19.30 TV dnevnik 20.00 Znanost in mi - 20.55 Jazz za izvoz: Tone Janša 21.30 Dinastija, ameriška nadaljevanka TOREK, 21. 8. 17.50 Poročila - 17.55 F. Mil-činski: Butalci, 2. del lutkovne nadaljevanke - 18.25 Izročila, glasbena oddaja TV Sarajevo - 18.55 Knjiga -19.10 Risanka - 19.20 Cik cak 19.24 TV in radio nocoj - 19.26 Zrno do zrna 19 30 TV dnevnik I - 19.55 Vreme - 20.00 H Robbins: Park avenija 79, ameriška nadaljevanka - 21.40 Aktualno: Drago ali poceni? -22.40 TV Dnevnik' II Oddajniki II. TV mreže: 17.55 TV dnevnik - 18.15 Mali svet, otroška oddaja -18.45 Francija skozi šanson - 19.30 TV dnevnik - 20.00 TOP lista nadrealistov -20.45 Žrebanje lota • 20.50 Po poteh svobode: Ste van Čolovic, dokumentarna oddaja - 21.35 Poročila - 21.40 Jazz na ekranu - 22.20 Čas knjige SREDA, 22. 8. 18.15 Poročila - 13.20 Ciciban, dober dan: Mali ribiči -18.40 Mozaik kratkega filma: Aktualni dogodki, ameriški film - Trije duhovniki, kitajski film - 19.10 Risanka - 19.20 Cik cak - 19.24 TV in radio nocoj - 19.26 Zrno do zrna - 19.30 TV dnevnik I - 19.50 Vreme - 19.55 Ziirich: Mednarodni atletski miting - 23.00/30 TV dnevnik-II Oddajniki II. TV mreže: 17.55 TV dnevnik - 18.15 Beg, norveška otroška drama - 18.45 Narodna glasba -19.30 TV dnevnik - 20.00 Filmski večer: za dolar več, italijansko-ameriški film -22.30 TV dnevnik ČETRTEK, 23. 8. 18.10 Poročila - 18.15 Tra-v polio HH 33: Planet dveh sonc - 18.45 Želeli ste - poglejte, poučno-zabavna oddaja - 19.10 Risanka - 19.20 Cik cak - 19.24 TV in radio nocoj - 19.20 Zrno do zrna -19.30 TV dnevnik I - 19.55 Vreme - 20.00 Lov za zakladom: Djibuti, kviz francoske TV - 21.00 R. Castellani: Življenje Verdija, italijanska nadaljevanka - 22.15 TV dnevnik II - 22.25 G. Verdi: Requiem Oddajniki II. TV mreže: 17.55 TV dnevnik - 18.15 Junaški rod, otroška serija TV Skopje - 18.45 Mali veliki svet, dokumentarnoza-bavna oddaja - 19.30 TV dnevnik 20.60 Umetniški večer - »Kugla glumište", posnetek gledališke predstave - 22.30 Poročila PETEK, 24. 8. 18.05 Poročila - 18.10 Ročk portret: »Leb i sol« - 18.40 Trnov grad, madžarska otroška nadaljevanka 19.10 Risanka - 19.20 Cik cak 19.24 TV in radio nocoj - 19.20 Zrno do zrna -19.30 TV dnevnik I 19 55 Vreme - 20.00 Modrost telesa, angleška dokumentarna serija - 20.55 Ne prezrite -21.10 B. Binns: Proti vetru -Divje gosi, avstralska nadaljevanka 22,00 TV dnevnik - 22.15 M Dolenc: Gorenčev vrag, TV nadaljevanka Oddajniki II. TV mreže: 18.00 TV dnevnik - 18.15 Av-togrami, otroška serija TV Skopje - 18.45 Večer z orke- ■ strom - 2. del - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Okno v glasbeno delavnico - 20.50 Vidiki, dokumentarna oddaja 21.40 Sovjetska znanstvena fantastika: Molk. dr. Ivcnsa, sovjetski film . ji '.icilski mafiji OMANU cua v hi. ' ■!> apeljski KRALJE VINI F-OLZl por celanke iz INUU oceana oora V preugor JU APE ninov SLOV OTE rarni KO dovinar iJOSlPi KRAJ PR: poonarmj z ISKRINO tovarno VNAPPf; SNJE ZA10 tovilo ." . t 1 Bunu r*- }m mm 1 M M ljubitelj 5IONALEC virusno obolenje , 1 znamk * i: PHIP ISLAMSKE LOČINE Kl PRIZNAVA LE KORAN ČASOVNO OBOOatf BALERINA PAVLOVA ŠPORTNIK ki BOKS« OOBESEDNi PREVOD POMOR SČAK TASMAN ANOREJ KURENT VESEUE VLADIMIR NAZOR spomTao" CVETICA NEKD PRAVNIŠKI pokuc Oče praoče BOLGAR VLADAAS DINASTIJE JAPONSKA LUKA NA OTOKU HONŠU PRI/NK.a # POZRESNC7 LANTAN mesto POO MOSOR JE m tUSKOKII PAOBl a FRANC PISATELJ »AZMIRJA , del KMEC JCEGA VOZA PREBIVAL ka ARAHUE ARGON MESTO V osh IRANU LAT PREVOO BIBLIJ? • KSIAVI R N mavec ANT IME donave 7.>.'>A OGRADA am Film IGRALEC MARTIN MESTO NA SICILIJI ČEŠKI popevk HEROJ KONČAH MAM TRSAR SOVJET ESTRADNI PEVEC ige ORGIJI a rov šče blizu OF-ATtJF VASICA NAD RASir'0 IVAN khilOV -,Pi ( IKAH /AF'! OINIK lepotna VZPE njalka m«,a',k TEHNIK Rešitev nagradne križanke z dne 3. avgusta: strešnik, prestava, Rattigan, aki, poni, Vang, nol, arara, VA, Bra, ČT, PU, Oliver, ded, Matevž, Ika, uho, liktor, Bonn, zajček, Alta, Lama, Lars, Neon, ekarit, Al, odkop, instinkt, AK, TA, jek, Radovljica, nebo, EV, Ana, ulica, paramecij, erar, Neca. Prejeli smo 150 rešitev. Izžrebani so bili: 1. nagrado 500 din prejme Kolar Frane, C. talcev 5, Škofja Loka, 2. nagrado 250 din prejme Hvalica Ivanka, Cankarjeva 13, Tržič, 3. nagrado 150 din prejme Jurhar Ciril, UI. 31. divizije 54, Kranj, sedem nagrad po 100 din prejmejo Trškan Marjan, Jaka Platiše 3, Kranj, Grajzar Marjan, Partizanska pot 12 a, Kranj, Prinčič Marija, Moša Pijade 4, Kranj, Langer-holc Brigita, Podlubnik 157, Škofja I,oka, Perne Andrej, Mlakarjeva 24, Kranj, Šušteršič Zlata, Prešernova 4, Kranj in Cajnko Stane, Poljska pot 3, Bled. Nagrade bomo poslali po pošti. Delavci, začasno zaposleni v tujini, uveljavite svojo pravico do deviznih obresti! Sprejeti odlok Zveznega izvršnega sveta o obračunavanju obresti od deviz, ki jih imajo občani na deviznem računu ali devizni hranilni knjižici, je prinesel nekaj pomembnih novosti. Po tem odloku bodo jugoslovanske banke in poštna hranilnica obračunavale devizne obresti našim občanom, začasno zaposlenim v tujini, na njihovo pisno zahtevo in ob predložitvi ustreznega dokazila. Kdo lahko uveljavlja pravico do obresti v devizah? Pravico do izplačila deviznih obresti od hranilnih vlog na deviznih računih in deviznih hranilnih knjižicah lahko uveljavljajo vsi državljani SFRJ. ki so zaposleni pri tujih delodajalcih ali pa opravljajo samostojno dejavnost v tujini, njihovi ožji družinski člani (zakonec, otroci, starši), ki živijo z njimi v kraju začasnega prebivanja na tujem, pa tudi jugoslovanski izseljenci. Kaj morate poslati oziroma predložiti? Predvsem si morate zagotoviti fotokopijo ali prepis enega od naslednjih dokumentov — potne listine, v katero je vpisan delovni vizum oziroma dovoljenje za prebivanje, ali — dovoljenja za prebivanje oziroma delovnega dovoljenja, izdanega kot poseben dokument, ali 0 — delovne pogodbe, sklenjene s tujim delodajalcem, ali — dokumenta o prejemanju pokojnine, prejemanju nadomestila za brezposelnost oziroma druge podpore, ali — pomorske knjižice (matrikule), če ta vsebuje podatek o vkrcanju na ladjo tuje družbe, ali —- dokumenta, ki ga je izdala pristojna skupnost za zaposlovanje v republiki oziroma avtonomni pokrajini, ki je posredovala pri zaposlitvi v tujini, če ima o tem evidenco, ali — potrdila diplomatskega oziroma konzularnega predstavništva SFR Jugoslavije v tujini o njegovem delu oziroma prebivanju v tujini. Prepisu ali fotokopiji enega od navedenih potrdil boste priložili izpolnjen zahtevek za obračun obresti v devizah, oboje pa predložili ali poslali s priporočeno pošiljko enoti Ljubljanske banke, ki vodi vašo devizno hranilno vlogo. Rok je 20. december 1984! Zadnji rok za uvel|avitev teh pravic je 20 december 1984 Kolikor do tega dne ne boste predložili ali poslali svojega zahtevka in ustreznih dokazil, vam bomo obresti od vlog na deviznem računu oziroma devizni hranilni knjižici obračunali in izplačali v dinarjih Zadevo lahko uredite tudi med obiskom v domovini Pravico do obračuna obresti v devizah lahko uveljavite tudi v svoji enoti Ljubljanske banke med obiskom v domovini V tem primeru lahko katerega koli od navedenih dokazil o zaposlitvi oziroma prebivanju na tujem samo predložite na vpogled. Tudi v prihodnje pričakujemo dobro medsebojno sodelovanje MMk ljubljanska banka m Temeljna banka Gorenjske G LAS R STRAN PETEK. 17. AVGUSTA 1984 Trgovci v en glas ugotavljajo, da v samopostrežnih trgovinah kupujemo najcenejša živila, izključno le za sproti in v manjših količinah kot pred hudimi podražitvami — Varčujemo tudi pri mleku in kruhu, da o mesu in mesnih izdelkih ne govorimo — Sadja in zelenjave, ki jima noče in noče pasti cena, naši otroci kaj malo okusijo nih — dragih — živilskih izdelkih tudi od 40 do 50 odstotkov manjši promet. Nikoli, v zadnjem času pa še posebno ne, nismo kaj prida ljubili makaronov in špagetov, po zadnjih podražitvah pa jih je naša nakupovalna košarica polna. Najbolj poceni so, najbolj nasitijo druf.ino, zato trgovci v en glas ugotavljajo, da počasi postajamo narod »ma-karonarskih prehrambenih navad.« Po sili razmer smo torej krepko spremenili strukturo naše prehrane. Ne le to, da v samopostrežnih trgovinah na-kupujemo preudarno, po temeljitem premisleku in segamo po najbolj poceni izdelkih, velikokrat sploh ne odpremo vrat trgovin. Varčujemo tako, da se trgovinam že pošteno pozna in ugotavljajo pri določe- Pršut je še enkrat dražji Pred časom se nam ni prav nič poznalo, da smo hodili po dopoldansko malico v trgovino in naročili žemlje ali sendviče z nekaj dekagrami suhe ali poltrajne salame. Zdaj smo to navado opustili ali pa kupimo žemljo, poleg nje pa najcenejšo pašteto, ki stane 13 dinarjev. Ob vsej nemogoči draginji smo spoznali, da je pašteta bolj nasitna kot pet dekagra-mov pršuta, za katerega bomo odšteli še enkrat več kot lani. Salame, pravijo poslovodje gorenjskih živilskih samopostrežnih trgovin, enostavno ne prodamo, dražjih sploh ne in domala ni vredno, da so v hladilnikih. Sira se še nekaj proda, a po nedavni podražitvi gre še sira in mlečnih izdelkov znatno manj. Mleko? Tudi pri osnovnem živilu, ki naj bi ga bilo dovolj na mizi predvsem zaradi otrok, se pozna manjša kupna moč prebivalstva, saj se kupuje redkeje kot nekoč. Prodaja se črni kruh Človek bi si mislil, da se vsaj pri kruhu ne bo toliko poznalo. Že res, da ga vedno Anton Dolinar Miro Duič Zaloge ogrožajo redni odkup živine Mesa je na pretek, le kupcev, ki bi bili pripravljeni odšteti za kilogram prvovrstnega stegna več kot 500 dinarjev, za suho salamo pa še enkrat toliko, je vse manj, poudarjajo mesarji. Škofja Loka — V osrednjem gorenjskem mesno-predelovalnem obratu, v škofjeloških Mesoizdelkih, so izračunali, da so v letošnjem prvem polletju v primerjavi z lanskim prodali skoraj četrtino manj svinjskega mesa, sedmino manj govedine in desetino manj mesnih izdelkov. »Meso je vse redkeje na krožniku,« ugotavlja Anton Dolinar, poslovodja KŽK-jeve mesnice na Mestnem trgu v Škofji Loki. »Če vzamemo za primer štiričlansko družino s; skupnimi mesečnimi prejemki 40 tisočakov, lažje razumemo, zakaj. Plače ne sledijo več podražitvam in večina občanov je primorana varčevati tudi pri porabi mesa. Precej dolgo sem že mesar in se še spomnim, da so občani še pred nekaj leti kupovali predvsem prvovrstno, najbolj kakovostno meso. Zdaj je drugače: boljši kosi nam ostajajo na ka-vljih, veliko večje povpraševanje kot nekdaj pa je po tretji vrsti mesa, po rebrih in drobovini — srcu, pljučih, jetrih, ledvicah ... Ko sem pred leti ponudil stranki piščančje meso, mi je zabrusila: »Sita sem ga, da mi ven gleda!« Pa danes — piščanci gredo dobro v promet, ker so par stotakov cenejši od najboljših kosov svinjskega in govejega mesa. Suhe salame so postale za povprečen občanov žep predrage, saj stane kilogram že tisoč dinarjev. Veliko večje je povpraševanje po tovrstnih svežih izdelkih — po pariški in vikend salami, ki staneta celo nekaj manj kot 300 dinarjev. Razmere so prisilile kupce, da so postali natančnejši. Če je nekdaj odrezal mesar četrt kilograma preveč, se je le redkokdo ujezil. Zadnje čase je že zaradi petih »dek« ogenj v strehi. Dandanes kupcu ni več sram reči: dajte mi kosti za juho. Minili so tudi časi, ko so ljudje množično prirejali piknike in vabili na požrtije vse, od prijateljev do sorodnikov. Tudi pri tem so postali varčnejši. Vse več imamo strank, ki se zadovoljijo že s pol kilograma.« Draginja nas je udarila po žepu in namesto mesa bomo jedli več testenin, močnatih jedi in cenejših prehrambenih izdelkov. Morda bo res obveljala trditev enega od mesarjev, da bomo tudi odrasli, tako kot otroci, kmalu jedli za malico kos kruha z namazano margarino ali marmelado. Cene mesa so namreč že dosegle gornjo mejo in v mesno-predelovalnih obratih, tudi v Kmetijsko živilskem kombinatu Gorenjske, že razmišlja- jo, da bi prodajo. z različnimi ugodnostmi pospešili^ Mesa je namreč na pretek in zaradi veli-^ kih zalog in polnih hladilnic zastaja rednih odkup živine. £ »Ko se je na Gorenjskem pojavila za po-$, letni čas nenavadno velika ponudba živine, £ smo odpovedali vse nakupe v drugih republikah, čeprav bi tam dobili meso ceneje kot doma,« pravi Miro Duič, direktor KŽK-jeve temeljne organizacije Mesoizdelki. »Lani smo imeli mesno krizo, ki so jo intervencijski skladi reševali z dodatnimi premijami za živino. Letos je mesa na pretek, četudi smo v letošnjem prvem polletju odkupili 108 goved manj in zaklali tri desetine prašičev manj kot v enakem lanskem obdobju. Zalog svinjskega in govejega mesa, ki smo jih naredili spomladi za »vroče« poletne dni, se doslej še nismo dotaknili.« V škofjeloški kmetijski zadrugi čaka na nož 200 goved, v gorenjski 150. »Dogovorili smo se, da bo v tem tednu imela pri odkupu prednost živina iz Bukovice in Hotavelj. Če se razmere še ne bodo tako kmalu izboljšale, se bomo sproti dogovarjali. Vsekakor pa bomo živino najprej odkupili tam, kjer bo ponudba največja, ali bodo nastopile težave zaradi pomanjkanja krme,« pravi Jaka Gartner, organizator kmetijske proizvodnje v škofjeloški zadrugi. »Pri kmetih se tudi pojavlja bojazen, da bi se živina zaradi velikih zalog mesa pocenila. V živinorejski poslovni skupnosti Slovenije so nam zagotovili, da je strah odveč, ker že sedanja cena zaradi drage koruze in krmil ni spodbudna za živinorejce.« V škofjeloški klavnici so v prvem letošnjem polletju odkupili in zaklali trikrat več telet kot v lanski prvi polovici leta. Pod mesarjevim nožem so končali tudi mladi bikci, ki bi bili sicer primerni za nadaljnjo rejo. V škofjeloški zadrugi bodo letos pokrmili tretjino manj koruze in krmil (skupno tisoč ton) kot običajno. Kmetijci in mesarji se že sprašujejo, če so to znaki nove mesne krize, ki naj bi se pojavila čez leto ali dve. »Zaradi zakasnele rasti bo letos pridelek domače krme manjši kot druga leta. Zavoljo cen, ki so presegle meje razuma, bo manjša tudi poraba krmil in koruze,« pravi Jaka Gartner. »To pomeni, da se bo podaljšala doba pitanja oziroma, da se bo zmanjšal stalež živine. Tako prvo kot drugo pa vodi k manjši prireji mesa.« C. Zaplotnik manj zavržemo, a da bi ga manj kupovali, bi bila zares že skrajnost. Trgovci pa so nasprotnega mnenja in trdijo, da morajo več kruha naročiti v plačilnih dneh in da prodaja vseh vrst kruha znatno upada proti koncu meseca. Prodali bi več črnega, cenejšega kruha, če bi ga imeli, in znatno manj dražjega in trajnega kruha. Tako kot pri vseh prehrambenih živilih je tudi pri kruhu odločilna predvsem cena in sploh ne njegova kalorična ali druga vrednost. Najbolj očitno se draginja pozna pri mesu, kjer prodaja izdatno in najbolj upada. Potrošniki smo se kar odrekli mesu in mesnim izdelkom in očitno zmoremo shajati tudi brez njega. Ponavlja se to, da ima mlada družina goveje meso le ob nedeljah za kosilo; povsem se je odrekla klobasam, hrenovkam ali drugim mesnim izdelkom. Za sokove ni zanimanja Žgane pijače so se močno podražile in so le redkokdaj v nakupovalni košari. Porasla je prodaja vin, medtem ko gre kljub poletnim mesecem in večji žeji piva znatno manj. Da niti ne govorimo o sokovih, ki ostajajo v zalogah skupaj s sirupi, ki so zdaj že po 200 dinarjev. Stila ali swinga gre manj, za žejo torej pijemo vodo iz vodovoda. Zelenjavi nikakor ne pade cena, četudi je zdaj solate z vrtov kolikor hočeš. Za papriko in paradižnik, ki vztrajata na visoki ceni, ni zanimanja, ostala zelenjava se kupuje v večjih količinah le ob plačilnih dneh. Kilograma sadja ne dobiš za manj^ kot 100 dinarjev, zato so ga naši otroci lačni. Nakupovalna košarica je znatno skromnejša, cenena, kolikor bi o cenenosti sploh lahko govorili. Veliko manj kalorična postaja, enolična, oropana vitaminov, ki jih potrebujejo predvsem mlade družine. Tolažba, da smo do zdaj vse preveč jedli in se nezdravo redili, je zlobna, če na tržišču sploh ni poceni hrane in če so osnovna živila tako draga, da se jih je treba odreči. Kaj pravijo poslovodkinje in poslovodja nekaterih večjih gorenjskih trgovin? ♦»»♦»»»♦♦♦♦♦< nihče ne kupi. Ljudi. kupujejo le za sprr nejše izdelke in le življenjsko potreb^,'5 trajanja pri posam«1', klih bomo najbrž in> , saj se občutno manj manj pa se bo jesen,;11 družinski proračun , še stroški kurjave, ov?' šole.« Dora Jakopič, poslovodki-nja Golice na Jesenicah: »Za dražje artikle je domala vseeno, če jih imaš na policah ali ne. Denimo, kamp kompleti ali pribori za piknike so vsi ostali na zalogi. Suhe salame potrošniki ne kupujejo, prodamo le pariško; največ bi prodali cenejšega črnega kruha. Pozna se plačilni dan. Ljudje kupujejo vse tisto, kar je najcenejše.« Mira Logonder, poslovod-kinja samopostrežne trgovine na Mestnem trgu v Škofji Loki: »Občani se pri nakupih vse pogosteje ozirajo po cenah. Kupujejo le najnujnejša živila — kruh, mleko, meso, sladkor, olje, testenine, sadje, zelenjavo . . . Bolj kot nekdaj se izogibajo prehrambenih izdelkov, za katere ni nujno, da so redko na jedilniku. Iz tega je izvzeta kava. Kadarkoli jo dobimo, v nekaj urah izgine s polic, pa če je še tako draga. Drugače je, denimo, s čokolado. Ko je bila še poceni, je bilo po njej veliko povpraševanje. Zdaj nam ostaja na policah. Zanimivo je tudi to, da ob koncu plačilnega meseca (pred prvim oziroma desetim) prodamo precej manj kruha kot v prvih dneh po plači. Verjetno " tO že kaže, da nekateri krepko varčujejo pri hrani in da živijo od danes do jutri. Po plači nekoliko bolje, sicer bolj skromni?.? Cilka Benedičič, poslovodki-nja Emone na Jesenicah: »Upada celo prodaja mleka in kruha, poraba črnega kruha se je povečala. Med salamami prodamo največ cenejših. Včasih smo prodali veliko žganih pijač, zdaj kupujejo večinoma le vino, veliko manj gre likerjev in aperitivov. Sokovi ostajajo na policah, kupci kupujejo le sirupe. Prodaja mesa je upadla vsaj za 30 odstotkov, veliko več pa je v košaricah makaronov, ki jih prodamo tudi 200 kilogramov na teden.« Marjan Baloh, poslovodja Špecerije, Volčji hrib Radovljica: »Vsaj za 20 odstotkov manj prodamo mesa in mesnih izdelkov, dražjih salam pa zelo malo. Kave imamo dosti, a je Anka Orehar, poj Živil Zlato polje: »pJ»V mesa prodamo v za^T su za 30 odstotkov ■Jj pa gledajo na vsak^ kupujejo najnujnejša, nejše. Zanimivo je, Jf pijač prodamo kar d<; jetno zato, ker se pri"! vljajo tudi tujci. Prej1^ dali več riža, zdaj met večinoma tester. kolada in dražji keksf j ostajajo na policaj tekstilno blago, sok^ salama Neva Rešek, p0sj nja samopostrežne (V v Podlubniku v Škofjf »Nekdaj so občani jj po najboljših kosirA' zdaj bi zrezke najraj/ iz reber. V protekloj prodali več kakovostf hih salam, medtem-zadnje čase veliko v^' praševanje po svežih } izdelkih, po piščančje su, ki je v primerjavi o skim in govejim cene1 po hrenovkah in klob* prvi polovici leta smo| petino več makaror ostalih testenin kot j skem prvem polletju.,; tretjino več hitro prvih juh. Močno je upac, daja alkoholnih pijač J se podražila vina, so! spet »vzljubili« starčk,^ tina pa dobrovoljčka licah nam ostajajo " re in boljši piškoti .. . D. Sedej C. Zaplc Murka je tudi letos presenetila na sejmu. »V treh dmkvL dali štiri tone sira in tri tone čokolade,« je povedal pK Drugo Šmid. omila trupel namesto lejajočih ovc Vrejšnji četrtek, nekaj po deveti uri zvečer, je strela nfsc na Soriški planini — Le šest ovc zavarovanih — Vočinska skupščina že obljublja pomoč pri obnovi zdesetkane črede obila trop 160 kofjeloška 1J ^riška planina — Vest o nezgodi na Soriški planini se je n^pglo razširila po dolini. Ko so v petek dopoldne prihiteli > planino nekateri lastniki ovc, predstavniki delovne or-^imzacije Sport in rekreacija, pospeševalca Kmetijske druge Škofja Loka in veterinar Živinorejsko veterinar-Uega zavoda Gorenjske, je bil pogled kaj klavrn. Pod ve-m*wpem nizkih bukev, pod robotn grebena, ki se vzpenja WmrDn Hrauhu, je v dvajsetmetrskem krogu ležal pobiti H>p 160 ovc. Trupla so bila napihnjena od »vrenja« sveže ^mninske paše r prebavilih. VeČina ovc je bila že brez oči; Kopali so jim jih krokarji, ki so se hitro med seboj obve-Ui in vabili drug drugega na bogato pojedino. Eno od wc so zaceli tudi kosati.. . Strela ni udarila neposred- (■> v trop, ker bi bila sicer vsaj Ha izmed ovc poškodovana, ^■eščilo je v njihovo bližino, :inek pa je bil še vedno tako ločan, da niti ena izmed 160 I /c ni preživela. I »Odločili smo se za spravilo obitega tropa v dolino,« je po-£dal Jože Rode, veterinar Zi-inorejsko veterinarskega za-Kia Gorenjske, »ker bi brez skJ'ojev le težko skopali 12 ku-[»jKčnih metrov obsežno jamo, i^ičesar ne bi pridobili na času nI*1« še trupla bi ostala neizkoriščena. Pri odločitvi smo upokojevali tudi to, da je le 500 me-^''ov proč močan izvir selške V*ore. Sprva smo nameravali, •j"1 a bi poginule živali prepeljali ijl^dolino s tovornjakom, s kate-tv^m škofjeloški Mesoizdelki Jjozijo živino v klavnico. Ko pa is^.no ugotovili, da so eno od ovc ^ načeli krokarji, smo kamini po radijski zvezi odpoveda-in naročili Koteks-Tobusove- V petek smo ovce preštevali in ugotavljali njihove lastnike. 33 smo jih zvlačili k traktorski poti in z delom bi še nadaljevali, če nas ne bi pregnal dež. V soboto, ko se je vreme izboljšalo, smo tudi ostale ovce deloma zvlačili, deloma prepeljali s traktorjem do mesta, kjer jih je nekaj pred dvanajsto uro naložil Koteks-Tobu-sov tovornjak in jih odpeljal v zaloško kafilerijo; tam so osem ton trupel razkužili in predelali v živinsko krmo.« Večina ovc je bila last kmetov in delavcev iz škofjeloške občine, ostale so bile z ljubljanskega območja. Nekako nerazumljivo je, da je le ena rejka ovce zavarovala, vsi ostali so, kot kaže, usodo svojega imetja prepustili naključju. Res je, da škofjeloška občina za razliko od kranjske in tržiške ne prispeva za zavarovanje ovc niti dinarja; res pa je tudi, da bi lahko pašna skupnost in njeni člani sami poskrbeli za to. Pozanimali smo se v Zavarovalni skupnosti Triglav v Kranju, kjer so nam povedali, da znaša zavarovalnina za ovco, vredno 10 tisočakov, 580 dinarjev. So se morda ovčerejci zanašali na to, da je pašnik na Soriški planini ograjen, da je redno oskrbovan, da nad ovcami bedi pastir, da je dovolj paše .. .? So menili, da se jim ob vsem tem ne more ničesar primeriti? Škoda je precejšnja. Strokovnjaki jo ocenjujejo na 2,4 milijona dinarjev. »Namesto tropa blejajočih in razposajenih ovc nas je čakala gomila trupel. Tu veterinar ni mogel pomagati,« je dejal Jože Rode, ki je skupaj z lastniki preživljal trenutke žalosti na Soriški planini. »Škoda je še toliko večja, ker je bilo tričetrt ovc brejih. Nekatere med njimi bi prav kmalu ja-gnjile. Izgubili smo najmanj štiri tone ovčetine, ki gre dobro v izvoz in za katero je zadnje čase tudi doma veliko povpraševanje.« Strela je usodnega četrtka zvečer v enem zamahu pokosila toliko ovc, kolikor jih je bilo še pred nekaj leti v vsej občini. V škofjeloški zadrugi so zadnja leta posvečali ovcam in planinski paši veliko pozornosti. Ovčereja je bila na dobri poti, da se spet uveljavi in pridobi mesto, kakršnega je imela nekdaj. »Bo nezgoda na Soriški planini izničila prizadevanja zadnjih let, bo planina, kjer je pozimi vse polno smučarjev, poleti onemela?« se sprašujejo pospeševalci in kmetje. »Ne!« odgovarjajo člani škofjeloškega izvršnega sveta, ki so o nezgodi razpravljali v torek dopoldne. Podprli so pobudo kmetijske zadruge, da bi intervencijski sklad in morebiti tudi sklad za elementarne nezgode prispevala dve tretjini sredstev za nakup plemenskih ovc. Obenem pa so zahtevali, da pospeševalna služba izdela program ovčereje za celotno občino in še posebej načrt obnove črede, ki jo je zdesetkala nezgoda. V prihodnosti tudi ne bo smela dopustiti, da bi na pašo odhajala nezavarovana živina. C. Zaplotnik \tontažna hala na zabaviščnem prostoru pomeni začetek ureja-%.ia tega dela sejemskega prostora fTudi sejem je zadela stabilizacija 2 uzstavljavci ocenjujejo, da je obisk pravzaprav presenetljivo velik, č endar pa tistega pravega sejemskega barantanja ni več — c Obiskovalci bi sicer radi marsikaj kupili, vendar pa je žep tudi na k jej mu (za marsikoga) postal preplitev — Kljub temu pa največja fgovina in najdaljša zabava ostajata zvesti tradiciji tn, Kranj — 34. mednarodna sejemska prireditev v Kranju s •^-evilnimi razstavljalci — tenda jih je največ na tovr-S^ni prireditvi po vojni — že Hfekaj dni gosti obiskovalce z ■aJ večjo trgovino in najdaljšo Tlbavo v tem času na Gorenj-iem. Je že tako, da je nekako rva polovica avgusta vsako Slo rezervirana za sejemske fci v Kranju. Tradicija se pač e pusti preveč zmesti dobrim slabšim časom. Sprehod po sejmu je za ne-ahtevnega radovedneža prav btovo zanimiv in tudi vstop-Ina 60 dinarjev je najbrž sko-Ij slehernemu dosegljiva in P pretirana. Dražji je seveda čemi zabavni program. Ne-iteri menijo, da je 150 dinar-preveč; sodeč po obisku pa jorda ni ravno tako. Vseka-pr pa si vsakdo lahko sam iz-\,}! 1 nied cenejšo ali dražjo ve-Jfno vstopnico. Če bo namreč nri ;el na večerno prireditev že pred 19. uro, bo zanj pač cenejše. Tisti obiskovalci, ki prihajajo na prireditev s povsem določenim namenom, da bodo pač kupili nekaj, kar so že dlje časa načrtovali, morda niso z vsem zadovoljni. Lahko bi rekli, da po tem, ko smo se že nekako navadili, da preneka-terih stvari v naših trgovinah primanjkuje, na sejmu ni tako. Ni še tako dolgo tega, ko smo nestrpno segali po lešni-kovi čokoladi, iskali barvni televizor ali zamrzovalno omaro. Obresti je bilo treba številne trgovine, da bi staknili radiator za centralno kurjavo; tudi avtomobila ni bilo moč tako lahko dobiti, enako je bilo s traktorjem in podobnim. Pohištva in tekstila pravzaprav ni nikdar posebno primanjkovalo ... Vsega tega in še marsičesa drugega je tokrat na sejmu sorazmerno dovolj. Prireditelji na tiho ocenjujejo, da je tiste hude krize, ki je lani in prej zelo pestila sejme, najbrž konec. Razstavljavci pa ocenjujejo, da je obisk na sejmu tokrat pravzaprav presenetljivo velik. Vendar pa je vseeno razlika v primerjavi s prejšnjimi časi. Tistega pravega sejemskega barantanja ni več. Ljudje, vsaj nekateri oziroma dobršna večina, nimajo več denarja. Tudi izdelki na sejmu so postali predragi. Barvnih televizorjev je na primer dovolj, vendar zaradi cene niso več zanimivi. Bela tehnika se še kar dobro prodaja, a časi masovnih nakupov so tudi tu mimo. Razstavljavci pohištva so edini, ki ponujajo simbolični, a vendar tradicionalni sejmarski 2-odstotni popust. Vendar prodaja ni takšna, kot bi si jo želeli. Celo zasebni konfekcionarji ugotavljajo, da je pač marsikaj PETKOV PORTRET Stanko Toplak Rodil se je v številni delavski družini v Slovenski Bistrici pri Mariboru 26. avgusta 1910. Letos, za praznik občine, je dobil priznanje skupščine občine Kranj. Za njegovo dolgoletno in aktivno delovanje je bilo to še eno k številnim drugim priznanjem in visokim državnim odličjem. Nerad govori o njih, ko se pogovarjava, čeprav mu veliko pomenijo. Z nenarejeno skromnostjo prizna, da se letos izteka njegovo 50-letno partijsko delo in zelo hitro se razgovori o življenju in delu komunista pred vojno. Po očetovi smrti v prvi svetovni vojni mu je mati kot enemu od petih otrok skušala omogočiti, da bi se v Ptuju izšolal za trgovca. Že po enem letu pa je trgovina, kjer se je učil, propadla in tako je kot 17-letnik prišel s stricem v Kranj. Potem je tri leta delal kot sezonski delavec pri gradbenem podjetju Slavec na različnih gradbiščih po Gorenjski. Želel si je priti v »gumi tovarno«. S pomočjo vratarja Drinovca mu je uspelo, da se je 1930. leta zaposlil v takratni tovarni Vulkan. »Takoj sem se vključil v rdeči sindikat oziroma splošno delavsko strokovno zvezo Jugoslavije. 1931., takoj ob ustanovitvi, pa sem postal član delavskega kulturno prosvetnega društva Svoboda v Kranju. Delo društva je bilo takšno, da je sledilo ciljem Svobode in pravicam v sindikatu. Tako sem dve leti po tem postal delavski obratni zaupnik.« Bil je vedno na'strani levice in nikoli pri socialdemokratih. Od pokojnega Bernarda je v Svobodi prevzel nalogo namestnika tajnika. 1934. leta je skupaj s tovarišem Vitezom, ki danes živi v Kopru, prvič plačal partijsko članarino. V komunistično partijo Jugoslavije ga je sprejel Rudi Papež. »Sprejem v partijo zame ni bila posebno velika sprememba, ker sem že v sindi- katu in Svobodi doživljal velike politične spremembe. Seveda smo delali v strogi ilegali. V tovarni smo na primer organizirali rdečo pomoč, ki je bila naši partijski celici podaljšana roka pri širšem delovanju. Politično gradivo sem dobival na dom. Prvič ga je prinesla hčerka Franca Leskoška-Luke z ilegalnim imenom Hedi. Bila je zaskrbljena, ker me ni poznala. V Kranju smo imeli posvete, na katere so prihajali iz Tržiča in Šenčurja. Ko sem ob neki priliki dal komunistu Finku iz Tržiča material, so ga orožniki aretirali. Vendar ni nikogar izdal«. Spominja se Andreja Ste-gnarja, ki je komuniste seznanjal s konspiracijo in je imel bogate izkušnje iz zapora v Glavnjači v Beogradu. Tudi tekstilno stavko je pravzaprav vodila partija, po stavki pa je imela veliko obvezo, da tekstilno delavstvo spet oživi in nadaljuje s političnim delom. Komunistom je takrat uspelo, da so prisilili vodstvo sindikata, da so bile v tovarnah uspešno izvedene volitve na rdeči listi. »v Kranj, kjer smo se veliko ukvarjali z vzgojo partijskega kadra, so prihajali Franc Leskošek, Boris Zi-herl, Mira Svetina, Vida Tomšič, Brejc, dr. Vilfan, Julij Gabršek. 1941. sva z Vitezom postala ilegalca in bila partijsko zadolžena za snovanje partizanske čete. Ni mi bilo dano, da bi se bojeval proti okupatorju. Ob razbitju Storžiške ga bataljona so me ujeli. V Mauthausnu sem potem do svobode doživljal trpljenje in mučenje.« Po vojni so mu predlagali šolanje v politični šoli v Beogradu, vendar bil je preveč izčrpan. Po nekaterih pomembnih službah je 1951. leta postal direktor tovarne mila v Kranju. Upokojitev 1963. leta je dočakal v istem kolektivu, vendar v tovarni z novim imenom, novim proizvodnim programom — v današnjem Fxotermu. Rad se spominja, da mu je .uspelo, da se je prejšnja tovarna mila preusmerila v tovarno exotermnih sredstev. Lahko bi rekli, da v Kranju ni organizacije, ne politične, ne družbene, v kateri ne bi delal Stanko Toplak. Je na primer ustanovitelj gobarskega društva Kranj in še vedno predsednik komisije za bivše politične zapornike, internirance in vojne ujetnike. Čeprav nerad govori o tem, vseeno povejmo, da se zadnje čase ob prostem času precej posveča zdravilstvu. O sedanjih gospodarskih in družbenih težavah pa meni: »Prepričan sem, da bomo tudi te uspešno rešili.« ^ £aiar »Sejemske prireditve si rada ogledam. Mislim, da je tudi letošnji sejem zanimiv. Vedno me presenečajo kakšni drobni vendar izvirni pripomočki za gospodinjstvo oziroma dom. Vendar pa so cene precej visoke,« je povedala Vita Bajželj. predrago in da kljub želji ne morejo znižati cene, ker se je material preveč podražil. Skratka, tudi sejem je zadela stabilizacija in žepi številnih obiskovalcev, ki bi sicer radi marsikaj kupili, so postali preplitvi. Zelo pogosto je slišati na sejmu: »Ljudje nimajo denarja. Vse je predrago.« Prostor za zabavo najmlajših ni ne vem kako razkošen, vendar je vedno dobro obiskan. Vožnja z vrtiljakom je za prenekaterega malčka tiha želja; za 50 dinarjev morda niti ni predraga, ker traja razmeroma dolgo. Gostinsko zabavni prostor ni premajhen, Časi, ko smo večkrat zvečer radi posedeli na sejmu, so sicer minili. Vendar pa je večerni program takšen, da v sejemskih dneh lahko vsi pridejo na svoj račun. pa tudi prevelik ne. Ob vsaki uri, tako čez dan kot zvečer, je kar živahno. Cene pa se seveda prav tako dokaj težko spogledujejo s precej plitvimi žepi. Tudi za ta del sejma bi lahko rekli, da ostaja zvest tradiciji, da spreminja svoj videz z zametki nove hale (pod katero se bo že v bližnji prihodnosti lahko marsikaj odvijalo), da bodo menda že po končani prireditvi počistili stare provizorije. Nekaj pa je vseeno drugače. Težko je, tako kot morda včasih, po končanem dopustova-nju kje na morju zdaj še vsak večer za urico, dve posedeti ob glasbi, plesu, odojku in kapljici na zabaviščnem prostoru. Računica se ne izide. Vendar pa so vsaj prireditelji poskrbeli, da je program primeren za vsakogar. Ansamble so porazdelili po večerih tako, da pridejo lahko enkrat do dvakrat med prireditvijo na svoj račun tako mladi kot starejši. Pozornejšega obiskovalca, ki je sledil napovedim, kaj vse bo na sejmu moč videti, pa nekaj vseeno zmoti. Med tujimi razstavljavci so bili precej obetavno napovedani tisti iz Indije. Na sejmu sicer imajo svoj prostor, žal pa malo tistega, kar je bilo napovedano. Menda so jim to preprečili strogi carinski predpisi. Nerazumljivo je, da so ti predpisi (kot kaže) tako strogi samo na tem sejmu. V Beogradu, Zagrebu, Ljubljani in še kje po državi ti razstavljavci zaradi njih nimajo težav. Pa da ne bomo v tem kratkem zapisu preveč razpredali in zapletali. Sklenimo ga raje z ugotovitvijo, da je tudi 34. sejemska prireditev v Kranju izpolnila tisto tradicionalno živahnost avgustovskih dni. A. Žalar 10. STRAN ŠPORT IN REKREACIJA PETEK, 17. AVGUSTA Vse več mladih in starejših se navdušuje za tenis Pogovor s Petrom Starcem, predsednikom Teniškega kluba Triglav Kranj. Kranj — Teniški klub Triglav iz Kranja |e ena rekih telesnokulturr.ih organizacij, v kaleri se uspešno prepletajo . tekmovalni in rekreativni interesi Klub ima blizu 350 članov, med njimi je veČ kot tri četrtine ljubiteljev tenisa, vsi ostali se z igranjem ukvarjajo tekmovalno. Čeprav vse delo sloni na amaterizmu, je Triglav vodilni klub v Sloveniji in presenetljivo celo uspeš nejsi od mariborskega Branika, kjer i mam dva poklicna trenerja. Tovariš Stare, kdo vse se lahko včlani v klub? »Vsak občan, ki plača članarino in igralnino (pristojbino za uporabo igrišča), ima možnost, da postane član kluba in da redno igra tenis na enem od naših devetih igrišč. Članarina in igral nina znašata za pionirje in pionirke 400 dinarjev, za odrasle občane pa 1800 dinarjev, kar je, v primerjavi / drugimi klubi, zelo poceni. Če vemo, da je za igranje na obmorskih teniških igriščih treba odšteti /a eno uro 200 dinarjev, so to smešno nizke cene. Igrišča so zasedena vse dneve od jutra do večera, zato že razmišljamo o redarju, ki bi skrbel za dosledno izvajanje razporeda igranja.« Tenis že dolgo ni \eč snobovski šport. Postaja vse bolj priljubljena rekreacija. V čem sv to kaže? »Zadnja leta imamo za teniško šolo pelo več kandidatov, kot jih lahko sprejmemo; nekaj jih moramo zato odkloniti. Za začetne tečaje, ki veljajo 800 dinarjev, se odločajo tudi občani, starejši od 30 let. Med njimi prevladujejo nekdanji športniki, ki so po več letih »mrtvila« spet začutili potrebo po zdravem gibanju. Letos je občinski sindikalni svet prvič pripravil prvenstvo v tenisu. Prijavilo se je kar 24 ekip i/, delovnih organizacij in prav vse se zelo resno udeležujejo tekmovanja.« Delo /. mladimi in starejšimi, z ljubitelji tenisu in tekmovalci je zahtevno in obsežno. Imute za vse to zadosti vaditeljev in trenerjev? »Nikogar ne bi odklonili v teniški šoli, pripravili bi celo nadaljevalni tečaj, če bi imeli dovolj strokovnega kadra Imamo sedem trenerjev: zanesenjaka Arturju Žnidarja, izkušenega Davorja Znidarja, Marjana Jezerska, Vlada Ku sira, Matjaža in Marka Čiriča ter Sre-( a l'ranica, ki pa so vsi po vrsti že dovoli obremenjeni. Našo dejavnost bo--mo lahko razširili šele potem, ko bomo okrepili trenerske vrste.« Kakšne imate možnosti za vadbo? Vemo, da poleti uporabljate zunanja igrišča. Kako je z zimskimi pripravami? »Pred štirimi leti smo s skromno družbeno pomočjo in z veliko prizadev • nostjo članstva zgradili štiri teniška igrišča. Zadnje čase razmišljamo, da bi NOGOMET nad edinim asfaltnim igriščem napru vili streho in prostor zaprli. V njem bi lahko vadili med zimo. Naložba bi po zdajšnjih izračunih veljala 5 milijonov dinarjev: dva milijona bi zbrali v klubu s samoprispevkom, ostalo pa naj bi primaknilo združeno delo. S pričetkom oklevamo, ker v sedanjih težavnih gospodarskih razmerah nismo prepričani v uspeh nabiralne akcije po tovarnah. Če bo zanimanje /a tenis še naprej tako skokovito naraščalo, bomo morali v športnem parku Stanka Mlakarja v bližini tribun zgraditi še štiri ali šest novih igrišč. Naši najboljši igralci trenirajo pozimi na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani. Možnosti bi imeli tudi v Kranju, če bi se sporazumeli z Gorenjskim sejmom.« V klubu je 40 tekmovalcev. Večina med njimi je mladih. Od katerih si v letošnji in v prihodnjih sezonah največ obetate? »Dokler ne bomo našim igralcem zagotovili možnosti za zimsko vadbo v domačem kraju, ne moremo pričakovati večjih uspehov v članski konkurenci. Naši tenisači dosegajo dobre rezultate med pionirii in mladinci, potem pa se izgubijo v povprečju. Državna mladinska in članska re-prezentantka Manja Ferenčak. od katere smo si največ obetali, si je poškodovala.koleno in letos ne bo več igrala. Primož Stare trka na vrata članske reprezentance. Peterica mladincev — letošnji slovenski mladinski prvak in tretji na članskem prvenstvu Uroš Pivk, Aleš Filipčič, Primož Pisk, Mitja Kermauner in Tomaž Arh — je pred nedavnim odšla k vojakom. Ko so bo vrnila domov, bodo že vsi člani Za nji mi je manjša praznina, potem pa spet obetaven rod mladih — Dunja Jezer-šek. Barbara in Boštjan Mule j, Damjan Klevišar, Aljaž Stare, Rok Pivk, če omenim le nekatere.« C. Zaplotnik 34. slovensko šahovsko prvenstvo Barle : Mencinger 1:0 Radovljica - V ponedeljek se je v hotelu Grajski dvor v Radovljici kom a lo 34. slovensko dansko šahovsko pt venstvo, na katerem je igralo 14 šahi-stov — 3 mednarodni mojstri, 2 mojstra FIDF, 2 mojstra in 7 mojstrskih kandidatov. Naslov prvaka je osvojil mednarodni mojster Janez Barle i/. Ljubljane, potem ko je v zadnjem kolu po 107 potezah in dvanajstih urah in pol igranja premagal mojstra FIDF in elana loške Murke, Vojka Mencingerja / Jesenic. Mencinger je vodil ves čas turnirja in bi mu za zmago in prvi naslov slovenskega šahovskega prvaka v zadnjem kolu zadoščal že remi. Tudi drugo mesto je lep uspeh in doslej najboljša Vojkova uvrstitev na podobnih tekmovanjih. Tretje m četrto mesto sta si z 9 to-i kami razdelila Šifrer in Mazi (SO Domžale), peti je mojster FIDF in član leske Murke Rudi Osterman z 8,5 točke. Peter Petek (ŠD Murka Lesce) je tako kot Justin zbral 5 točk in osvojil Šahovski turnir lesnih delavcev Begunje — Šahovska sekcija loj 11 ne Elan iz Begunj prireja v nedeljo, 9. septembra, ob 9. uri v športno-rekreacijskem središču Krpin. v primeru slabega vremena pa v osnovni šoli v Begunjah, prvi ekipni šahovski turnir lesnih delavcev Slovenije. Na tekmovanju lahko sodelujejo 4-članske moške in 2-Članske ženski' ekipe iz delovnih organizacij s področja lesarstva. Kkipo bodo igrale po splošnem pravilniku hi-tropoteznega šaha; moški bodo imeli za vsako partijo S minut časa za razmišljanje, ženske 10. Vsaka ekipa mora prinesti na turnir dve šahovski uri m šahovnici s kompletoma figur, Zmu->- doc bo prejel pokal in praktično nagrado. Organizator sprejema prijave do 1. septembra na naslov: Šahovska sekcija Klana, 04275 Begunje. Pojasnila v /vezi s turnirjem dajeta po telefonu 75-010 Maks Vrečko (interna 3120) in Anton Benedičič (Interna 34^,). Zmaga Triglava ob jubileju Save Kranj — Nogometni klub Sava i/. Stražišča je 50-letnico proslavil z nogometnim turnirjem, na katerem so poleg Save sodelovali' še ekipe Lesc. Triglava i/ Kranja in Obilju i/ Železne Kaple. V prvi tekmi je Sava premagala Obir s 7:2. v drugi pa Triglav Lesce s 4:1. V srečanju Za tretje mesto sta so pomerila Obir in Lesce. Potem ko se je tekma v rednem delu končala neodločeno (2:2), so po streljanju enajstmetrovk slavili gostje i/, /olivno Kaple s 0:4. V odločilnem srečanju za pivo mesto je Triglav gladko premagal Savo s 3:0. V odmoru med posameznimi tekmami turnirja je bilo še tekmovanje v streljanju enajstmetrovk. Pri strelih z bele točke je bil najzanesljivejši igralec Obilja Rozman, izkazali pa so se tudi gostitelji — Miloš Jocif, Tomaž Hribernik in Franc Bajželj. Po razglasitvi rezultatov in podelitvi pokalov vsem sodelujočim ekipam na turnirju so dosedanjim predsednikom kluba ter najzaslužnejšim trenerjem, igralcem in nogometnim delavcem v 50-letni zgodovini kluba podelili priznanja. Nogometni praznik so sklenili /. družabnim večerom. (cz) Rešilni pas za zmanjšanje števila utopitev Vsako leto umre v Sloveniji zaradi utopitev poprečno ob liudi — Kljub naraščanju športnih in drugih dejavnosti in v njej premalo skrbi za varnost — Predlagani ukrepi re^ AVTOMOBILIZEM J p 9. do 10. mesto. Primož Bajželj iz Kranja je s štirimi točkami zasedel 12. mesto, nase pa je opozoril predvsem z remijem proti najstarejšemu udeležencu turnirja Stojanu Pucu in z zmago proti mednarodnemu mojstru Rakiču. Alojz Žele/nik (ŠD Jesenice) je s 3,5 točkami osvojil 13. mesto. Poglejmo, kako so gorenjski šahisti igrali v zadnjih štirih kolih. V 10. kolu je Mazi premagal Zelo/nika, Bajželj je izgubil s Šifrerjem; Osterman je osvojil celo točko v dvoboju z Justinom, Mencinger m Petek pa sta remizirula. V 11. kolu je Osterman premagal Petka, Bajželj Antonijeviča; Mazi je Izgu bil s Šifrerjem in Žoleznik s Pucem, Mencinger pa je podelil točko /, ,Iera som. V 12. kolu je Mencinger premagal društvenega tekmeca < Met mana, Pe tek je kot beli izgubil z Burletom. Bajželj z Justinom Mazi je bil boljši od Antonijeviča, Žoleznik in Podlesmk pa sta remi/iralu. V zadnjem, 13. kolu je Barle / belimi figurami v maraton-. skem dvoboju ugnal Mencingerja m mu prizadejal piv i poraz na prvenstvu, Mazi je bij uspešnejši od Justina, vsi ostali gorenjski šahisti pa so se sporazumeli za delitev točke.- (cz) Planinski izlet Kranj Planinsko društvo Kranj prireja v soboto, 10. avgusta, planinski izlet, ki se bo začel v Kotu, nadaljeval prek Rjuvino in sklenil v Krmi. Poseben avtobus bo Odpeljal i/ Kranja izpred hotela Crei-na ob a. uri. vrnil pa se bo okrog 17. ure. Hoje je približno za sedem ur. Cena prevoza je 300 dmarjev. Planinski izlet bodo vodili vodniki Kdo Trilpr, Milan Šinkovec in Rudi Burgut. Organizator sprejema pri jave v društveni pisarni do zasedbi mest v avtobusu. Matjaž Globočnik na turneji po Franciji — Tekmovalec Avtomoto društva Kranj, Matjaž Globočnik iz Tržiča se je vniil s štirinajstdnevne turneje po Franciji, kjer se je udeležil treh mednarodnih dirk v motokrosu v kategori-do 500 ccm. V Rocerouu je med 45 tekmovalci iz 15 držav sveta zasedel v prvi vožji 27. mesto, v drugi 25. in v tretji 23. V Belresu, kjer so vozili štirikrat po 20 minut in nato še dva kroga je bil v prvi vožnji 24., v drugi 26., v tretji 23., v zadnji pa je odstopil. V La-qcpin je v prvi vožnji odstopil, v drugi je bil 22, v zadnji pa je,spet odstopil. Uvmtitve Matjaža Globočnika na teh dirkah so vsekakor uspeh, saj je bila konkurenca zelo močna. Nastopilo je kar sedem svetovnih prvakov, med njimi tudi sloviti Belgijec Hary Everts. — M Jenkole ATLETIKA Kabič državni prvak Nova Gorica — V soboto in nedeljo je bilo v Novi Gorici državno prvenstvo v mnogoboju. V štirih kategorijah je nastopilo 23 tekmovalcev, med njimi tudi atleta kranjskega Triglava Goran Kabič in Borut Škraba Prvi je zmagal pri mladincih s 0193 točkami, drugi pa je v isti kategoriji zasedel peto mesto s 4747 točkami. L. Kogovšek ŠPORT OB KONCU TEDNA I^esce: nogometni turnir — Nogometni klub Lesce prireja s pomočjo pokrovitelja, borčevske organizacije iz Radovljice, vsakoletni nogometni turnir za pokal narodnega heroja Staneta Perca. Poleg gostiteljev bodo sodelovali še nogometaši Umaga, vevške Slavijo in Adrie iz Mirna pri Novi Gorici. Tekmovanje se bo pričelo jutri, v soboto, ob 9. uri na igrišču v I-escah in se bo nadaljevalo s finalnima tekmama ob iti ui. Že danes, v petek, ob 18. uri se bosta na leškem igrišču pomerili enaj-stenci veteranov Jesenic in Lesc. — B. Kauh Godešič: nogometaši osmič za pokal — Domače športno društvo Kondor organizira ob koncu tedna tradicionalni, že osmi nogometni turnir za pokal Go-dešiča, na katerem bodo poleg gostiteljev igrali še trikratni zmagovalec Polet iz Sv. Duha, Reteče ter Sava Tabor i/. Vižmarij. V soboto se bo turnir začel ob 15. uri in v nedeljo ob 8. uri. Po kon čanem turnirju se bodo s skromno slovesnostjo zahvalili nogometašem, ki so prenehali z aktivnim igranjem.. — <]. Stat man •■ M * ■ škega štaba za civilno zaščito Povsod v svetu posvečajo varnosti pred utapljanjem — posebno v zadnjih desetletjih, ko postajajo športno rekreativne dejavnosti na vodah in v vodi vse bolj množične — ustrezno pozornost. Ob sicer načrtnih prizadevanjih za izboljšanje varnosti delovnih ljudi in občanov v delovnem in bivalnem okolju pa žal pri nas nismo dosegli velikih rezultatov pri zagotavljanju varnosti na kopališčih, ob vodah in na vodah, kjer se tudi naši občani vse več ukvarjajo s plavanjem, veslanjem, jadranjem in podobnimi športi. Podatki dokazujejo, da poteka uvajanje obveznega učenja plavanja v osnovnih šolah le počasi. Prav tako je delež neplavalcev med srednješolsko mladino in odraslimi izredno visok. Premalo tudi storimo za osveščanje delovnih ljudi in občanov o nevarnostih ob vodah in na vodah; nimamo načrtne vzgoje in usposabljanja za varstvo pred utopitvami ter za reševanje iz vode v miru, vojni in izrednih razmerah. To področje ni normativno urejeno niti z zvezno in republiško zakonodajo niti z občinskimi predpisi o ukrepih za varstvo pred utopitvami na javnih kopališčih. Skromna normativno-pravna ureditev varstva pred utopitvami na obali in morju, jezerih in rekah ter delovi-ščih ob vodah pa je zelo pomanjkljiva. Prav zato ni čudno, da so med nesrečami s smrtnim izidom utopitve na drugem mestu takoj za prometnimi nezgodami. V Sloveniji se je v letih 1909—1981 utopilo letno v poprečju okrog 80 ljudi. Čeprav število utopitev v zadnjih nekaj letih upada, pa zaskrbljuje dejstvo, da je med utopljenci spet naraslo število šolske mladine. Največ utopitev, prek 40 odstotkov, se seveda primeri v poletnih mesecih. Nevarnost ni povsod enaka ■ Glede na stopnjo nevarnosti za utopitev je moč posamezna območja razdeliti na več kategorij. V prvo kategorijo nevarnih mest prištevajo strokovnjaki zlasti območja, kjer se občasno ali stalno zbira večje število ljudi; gre predvsem za javna kopališča, kopališča in druga bolj ali manj urejena mesta ob vodah, s katerimi neposredno nihče ne upravlja, mesta občasnih ali stalnih množičnih prireditev na vodi, kopališča zaprtega tipa in naravna drsališča. V drugo kategorijo nevarnih območij spadajo delovišča na vodah in ob njih ter stalna in občasna delovna mesta, kjer lahko pride do padca v vodo in utopitve. Prevozi ljudi s plovnimi objekti sodijo v tretjo kategorijo. V četrto kategorijo razvrščajo vsa obrežja rek, naravnih in umetnih jezer, ribnikov in drugih krajev v naseljih in ob njih, kjer zaradi nezaščitenih in neurejenih bregov obstaja stalnu nevarnost nezgodnih padcev ljudi v vodo. Vsa nevarna mesta izven naseljenih krajev, nezaščiteni prehodi prek voda, nezavarovani cestni odseki ob vodah in druga mesta, kjer zaradi objektivnih vzrokov lahko pride do padcev ljudi v vodo in utopitev, štejejo v peto kategorijo. V šesto kategorijo sodijo vsa območja, ki jih ogrožajo poplave, v sedmo pa vsa mesta oziroma območja, ki lahko postanejo nevarna za utopitve zaradi vojnih in izrednih razmer. Te kategorije predstavljajo osnovo za sistemizacijo nevarnih mest in območij za utopitve. Na podlagi lo-te je nadalje moč določiti preventivne in operativne ukrepe ter aktivnosti za zagotavljanje varstva pred utopitvami, njihove nosilce in način uresničevanja. predlaga republiški štab za en ščito več ukrepov za boljšo tam utopitvami. Naloga vseh pristop publiških upravnih teles bo pt^ možnosti celotne zakonske 1 varstva pred utopitvami ob w na njih, posebno na javnih K kopališčih, bregovih rek ia ob^ potekajo športno rekreativne I sti, na gradbiščih in deloviščir,1 dah in na njih, na prehodih piv ter na drugih nevarnih mestih.| za izdajo zakona in njegov osnA bi v naši republiki pripravili letošnjega leta. Varstvo pred utopitvami prt prevozih potnikov z manjšim: naj bi zagotovil republiški kat promet in zveze ob izdaji novr ma dopolnitvi sedanjih zakonsj drugih predpisov. Na enak naa\ komiteja za varstvo okolja lav prostora ter za industrijo in gA štvo poskrbela za uresničevani čenih prostorskih, urbanisti«? gradbeno tehničnih ukrepov za\ pred utopitvami v naseljih teA jektih ob vodah. Do decembra letos mora r*i komite za vzgojo in izobražev telesno kulturo pripraviti prow črtnega izobraževanja reševalo! de ter zagotoviti materialne i pogoje za njegovo uresničitev bo treba spodbuditi načrtno ir, zirano preventivno delo na več jih. Za učenje plavanja in vm vanje v njem, usposabljanje ^ reševanje in pripravljenost za ustreznih oblik pomoči pri u bodo morali stalno skrbeti v izobraževalnih skupnostih, d organizacijah in društvih, obc\ silah, civilni in narodni zaščiti gih nosilcih obrambno zasčii prav. Redno delo upravljalcev pristojnih organov in org; vodnem gospodarstvu, delavce!} njih zadev, pripadnikov civilno1 in centrov za obveščanje družbe tičnih skupnosti bo moralo poff veščanje prebivalstva o nevarni utapljanje ob vodah in na || membno bo tudi stalno in jj množično informativno propai delo za osveščanje prebivalsuf menu učenja plavanja, samo.) ga ravnanja in drugega. Razeiu nujno nenehno izboljševati pr| nost civilne zaščite za reševat valstva, materialnih in drugih ob poplavah ter poglobiti njeno vanje z drugimi telesi in orgaj, mi pri ukrepanju ob raznih u na vodah. Nujni učinkoviti ukrepi Na podlagi ugotovitev o stanju var stva pred utopitvami v naši republiki in v skladu s stališči odbora za politični sistem in družbene dejavnosti pri iz-,v*rs,nem 'svi>t.u skupščine SR Slovenije Občinsko prvenstf v plavanju Radovljica — Plavalni klub tclesnokulturnih organizacij jj ca prirejata v petol. 31 IVfM 18. uri na letnem kopališčuVI ci občinski) prvenstvo v plav« movanje ni namenjeno le ha, temveč tudi povprečnim pi| in vsem tistim, ki se s tO Spora go" ukvarjajo za razvedrilo. Hjj stvu lahko sodelujejo člani »i. turnih organizacij radovljiške učenci osnovnih in sredinih so padniki J I. A. Mlajši pionirji ii ko (rojeni leta 1973 ali kasne! tekmovali na 50 metrov prsmi hrbtno in delfin, starejši pionir]1 mrke (letnik 1969 do 197':) t* članice (rojeni 1968 in pro 100 metrov prsno, prosto, h.b; fin. Štafete se bodo pe-u '4x100 m kravi. Za ekipno štejeta po dva najboljša to:..' samezni disciplini. Prvi trije \ v' sciplini prejmejo medalje. um| ekipa v moški in ženski ko:\k-..'-' pokal. Organizator sprejema oa dan tekmovanja dolT.i ČGP DELO TOZD PRODAJA LJUBLJANA Podružnica Kranj, Tomšičeva JO Zaposlimo: 1. VEČ PRODAJALCEV ČASOPISOV IN TRGOVSKEGA BLAGA v kioskih v Kranju za nedoločen čas in v Škofji Loki za določen čas Pogoji: — končana šola za prodajalce brez delovnih izkušenj ali druga ustrezna nedokončana šola in eno leto delovnih izkušenj pri prodaji 2. VEČ RAZNAŠALCEV za časopis Delo na območju Kranja in v Škofji Loki za nedoločen čas 3. RAZNAŠALCA za časopis Delo v Radovljici in v Lescah. Pričetek dela 1.9. 1984. Delo je v zgodnjih jutranjih urah in ga lahko opravljajo tudi dijaki, študentje, upokojenci. Ker je delo dobro nagrajevano, je lahko to tudi stalna zaposlitev. Informacije v zvezi z zaposlitvijo dobite na ČGP Delo, podružnica Kranj, Tomšičeva 30. Trgovska in gostinska DO »ŽIVILA« Kranj, n. sol. o. Naklo, Cesta na Okroglo 3, TOZD DELIKATESA, n. sol. o., Kranj, Maistrov trg 11 objavlja po sklepu komisije za delovna razmerja, prosta dela in naloge: 1. VEČ PRODAJALCEV 2. DELAVKE V KUHINJI 3. DELAVKE V RIBJI DELIKATESI Pogoji: pod 1.: SSI — prodajalec, poskusno delo 2 meseca pod 2. in 3.: osnovna šola, poskusno delo 1 mesec Kandidati naj pošljejo pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi na naslov: Živila Kranj, Maistrov trg 11, kadrovska služba. Vsi prijavljeni kandidati bodo pismeno obveščeni o izidu izbirnega postopka v zakonitem roku. GZC GORENJSKA LEKARNA KRANJ Po sklepu delavskega sveta z dne 9. 8. 1984 objavljamo JAVNO LICITACIJO za prodajo kombibusa IMV 1600/BR — letnik 1981 po izklicni ceni 150.000,— din. Javna licitacija bo v Lekarni Kranj dne 20. avgusta 1984 ob 11 uri (Cesta JLA 8). Varščino v višini 10 % od izklicne cene je potrebno plačati pred pri četkom licitacije. Prometni davek je dolžan plačati kupec. DO UKC, o. sub. o., LJUBLJANA TO Univerzitetni inštitut za pljučne bolezni in tuberkulozo, o. sub. o., Golnik, Golnik 36, 64204 Golnik Komisija za delovna razmerja TO objavlja prosta dela in naloge: 1. Višja medicinska sestra (3) za določen čas(nadomeščanje delavk med porodnim dopustom) Pogoji: višja šola za zdravstvene delavce 2. Knjigovez za nedoločen čas (2) Pogoji: KV knjigovez, poklicna šola, 1 leto delovnih izkušenj 3. Vodja enote za zdravstveno administracijo za nedoločen čas Pogoji: UAŠ,. administrativni tehnik, 2 leti delovnih izkušenj, zaželjeno je dobro znanje strojepisja, stenografije in tujega jezika 4. Kurjač za nedoločen čas Pogoji: KV delavec, izpit za kurjača visokotlačnih kotlov Vsem kandidatom je na voljo uporaba ležišča v samskem domu. Kandidati naj se prijavijo v 8 dneh po objavi tega oglasa, o izbiri pa bodo obveščeni v 30 dneh po preteku prijavnega roka. Komisija za kadrovska vprašanja pri OK ZSMS Radovljica razpisuje prosta dela in naloge za opravljanje administrativnih in računovodskih del na OK ZSMS Radovljica Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Nastop dela je možen s 1. 9. 1984 ali po dogovoru. Pogoji: — srednja strokovna izobrazba — 1 leto delovnih izkušenj — zaželjena družbenopolitična aktivnost Kandidati naj prošnje z dokazili o izobrazbi pošljejo 8 dni po objavi razpisa na naslov: OK ZSMS Radovljica, Gorenjska c. 25. AIR 198« AIR 1984 -mednarodna letalska razstava in miting CELOVEC, 30. 8—2. 9. 1984 Prijave in informacije v vseh poslovalnicah Kompasa garažna > K O G P Komunalno, obrtno in gradbeno podjetje z n. sol. o. TOZD Opekarne Kranj, b. o. Stražišče, Pševska 18 OBVESTILO GRADITELJEM! Na enem mestu vam nudimo po konkurenčnih cenah in hitro dobavo celoten izbor gradbenega materiala: — vse vrste opečnih in betonskih izdelkov — vse vrste betonov in gramozov — izolativne materiale — apno in cement — opečni montažni strop »NORMA« — vogalnike, opečne tuljave, dimnike Po telefonskem dogovoru vam pošljemo predračun tudi po pošti. Prodajno mesto in informacije: TOZD Opekarna Kranj, Stražišče, Pševska 18, tel.: 21-140 ali 21-195. Se priporočamo! ŠE JE ČAS, DA SE OSKRBITE S KURJAVO ZA HLADNE ZIMSKE DNI! MERKUR kranj VAM V SVOJIH PRODAJALNAH KURIVA S TAKOJŠNJO DOBA VO BREZ PREDHODNEGA NAROČILA NUDI RJAVI PREMOG — orehovec in LIGNIT — orehovec KOLIČINE SO OMEJENE IN PONUDBA VELJA DOKLER TRAJA ZALOGA VPLAČILA SPREJEMAJO PRODAJALNE: • KURIVO — NAKLO, tel. 47-050 • ŽELEZNINA — RADOVLJICA, tel. 75-671 • ŽELEZNINA — BLED, tel. 77-359 • UNIVERSAL — JESENICE, tel. 81-484 • MERCATOR, ŽELEZNINA — TRŽIČ, tel. 50-894 VPLAČILA SPREJEMAJO TUDI V KRANJU, GREGORČIČEVA 8 (STARA SAVA) OB PONEDELJKIH IN SREDAH OD 14.30—17. URE. o o rn > • VELIKA RAZSTAVA VSEH VRST ŽIVINE • DOMAČA IN TUJA KMETIJSKA MEHANIZACIJA • ZAŠČITNA SREDSTVA • ŽIVILSKA INDUSTRIJA • STROKO 22. MEDNARODNI KMETIJSKO ŽIVILSKI SEJEM GORNJA RADGONA 17.-26. avgust 1984 odprto: od 9.00 do 19.00; zabavni program do 24.00 ure VINA • INOVACIJE • ZABAVNI PROGRAM • VELIKE KONJSKE DIRKE • PRODAJA DOMAČE OBRTI IN IZDELKOV IZ DRŽAV V RAZVOJU • VELIKA RAZSTAVA z. z > TJ a> m o > < > z GLAS 12. STRAN OBVESTILA, OGLASI PETEK, 17. AVGUSTA MERKUR kranj na 34. MEDNARODNEM GORENJSKEM SEJMU RAZSTAVLJAMO IN PRODAJAMO: BELO TEHNIKO AKUSTIČNE APARATE DROBNE GOSPODINJSKE APARATE BLAGO ZA ŠIROKO PORABO • HOBY ORODJE • ELEKTRIČNE PASTIRJE • DVOKOLESA, MOPEDE • ŠIVALNE STROJE OGLEJTE SI PRIKAZ DELOVANJA ZAPIRALNIH MEHANIZMOV ZA OKNA IN BALKONSKA VRATA PROIZVAJALCA »ŽE-ČE« KARLOVAC IN DEMONSTRACIJO »ISKRA« HOBI ORODJA. OSNOVNA ŠOLA FRANCE PREŠEREN KRANJ oglaša: — za nedoločen čas s polnim delovnim časom ČIST1LKO v OŠ Naklo — za določen čas od 3. 9. do 31. 12. 1984 s polovičnim delovnim časom VARUHINJO v WO Duplje. Prijave sprejemu komisija za delovna razmerja 8 dni po objavi oglasa. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po izteku roka za prijavo. Komisija za delovna razmerja TOZD ZAVOD ZA SOCIALNO MEDICINO IN HIGIENO GORENJSKE Kranj, Gosposvet-ska 12 objavlja prosta dola in naloge: L Tehnična dola v DDD službi (za določen čas) — dokončana osnovna šola, — izpit za voznika B kategorije 2. Snažilke (za nedoločen čas) — dokončana osnovna šola, — tečaj higienskega minima. — poizkusno delo 1 mesec. Pismene ponudbe z dokazili pošljite v fl dneh po objavi na gornji naslov. Izbira kandidata bo opravljena v 15 dneh po poteku razpisnega roka. KMETIJSKA ZADRUGA ŠKOFJA LOKA objavlja sledeča prosta dela in naloge - DELAVKE V MLEKARNI Pogoj za opravljanje teh del je dobro zdravstveno stanje in možnost prihoda na delo v zgodnjih jutranjih Urah. Prijave sprejema sekretariat Kmetijske zadruge Škofja Loka 8 dni po objavi oglasa. ,A ZAČETNIKE IN IZKUŠENE »mu iik © " zgodovina • oprema • fizikalne osnove • osnovna šola • nadaljevalna šola • varnost • pravila srečevanja O akrobatski liki • vožnja s fun deskami • regatno jadranje • vreme • kje bomo jadrali • nakup opreme • popravila - vzdrževanje • samogradnja • zanimivosti in rekordi_ založba mladinski knjiga ) cena: i .700 din 70 naiornth skic 220 črno-belih •lik. yj barvnih posnetkov NAROČILNICA ■■■■■■■■ I DA, želim prejeti knjigo 01 0159760 0902 1 I JADRANJE NA DESKI 1.700 din L ^ ^ Plačal(a) bom: oo i □ PO POVZETJU v celotnem znesku ob prevzemu knjig □ V 3 ZAPOREDNIH MESEČNIH OBROKIH PO 566 din 02 0| 1 J—I—J.—*—1.., 1 1 . 1 Priimek 1 i 1 i i i i i i . . i i 1 l i j ime i i i i i i i,-J ■ i -1-1-L_L_i, 1 1 * ti tj Ulica (ali vas) st 1 i t i i i i i . , i i i i i , , 1 1 'II Naziv pošte Poštna štev*} 1 i i i i i i i l • i i i i i i i Naslov iz osebne >zk 1 i i i i i i i • i i i i i i • i i i i i i Zaposlen(a) pri (naslov) l i ± i i i i i , i ii.ii ,Jl .-1- L_J i 1 > 1 | številka osebne izkaznce Leto i Knjigo JADRANJE NA DESKI lahko kupite v vseh knjigarnah, pri naših založniških poverjenikih. Najenostavneje pa je, če jo z izpolnjeno naročilnico naročite po posti na naslov: MLADINSKA KNJIGA, TOZD ZALOŽBA, prodaja po pošti, 61000 LJUBLJANA, Titova 3. Striniam se z navedenimi prodajnimi pogo|i ZneseK bom poravnala) pod pogo ki sem jih oznaćil(a) takoj po preiemu računa in položnic na tekoči račun m T dinska knpga. TOZD Založba, L|ubl|ana, 50101-603-46486 lz|avt|am. <)»l I primeru, če ne bom plača(a) dveh obrokov najetega kredita, pooblaščam oral ! nizacijo združenega dela, v kateri sem zaposlen da nakazuje preostale obrni i iz mo|ih osebnih dohodkov Morebitne napake bom reklamiral(a) naipoM*! v osmih dneh, pozneiših reklamaci| založba ne bo upoštevala Ta naro&M I zavezuje založbo in naročnika Morebitne spore rešuje pnstojno sorJJfcl I Ljubljani I Datum: Podpis KOVINSKO PODJETJE KRAJSJ KRANJ, Šuceva 27 T Komisija za delovna razmerja KOP Kranj na podlagi predhodnega sklepa objavlja OGLAS za opravljanje naslednjih del in nalog za nedoločen čas 1. opravljanje ključavničarskih del — 3 KV delavce 2. opravljanje manj zahtevnih ključavničarskih del — 3 PK delavce 3. opravljanje enostavnih ključavničarskih del — 3 NK delavce Kandidati morajo za opravljanje del oz. nalog poleg splošnih pogojev določenih z zakonom izpolnjevati še naslednje pogoje: — pod točko 1. da imajo končano poklicno šolo ključavničarske smeri — pod točko 2. da imajo nedokončano poklicno- šolo in vsaj eno leto delovnih izkušen] iz kovinske stroke — pod točko 3. da imajo končano osemletko ali vsaj 6 razredov osemletke Poskusno delo v skladu s samoupravnimi akti delovne organizacije. Kandidati naj pismene prijave o izpolnjevanju zahtevanih pogojev dostavijo v 8 dneh po objavi oglasa v časopisu GI.AS na naslov: KOVINSKO PODJETJE KRANJ, Šuceva ulica 27 a eA TOVARNA KLOBUKOV »ŠEŠIR« p. o., ŠKOFJA LOKA, Kidričeva 57 Po sklepu Delavskega sveta, Komisija za delovna razmei objavlja naslednja prosta dela in naloge: 1. 10 izvajalcev za: - OBLIKOVANJE KLOBUKOV - IZDELOVANJE TULCEV - PRIDELOVANJE DLAKE 2. 2 izvajalca za: REMONTNEGA KLJUČAVNIČARJA 3. 1 izvajalec za: strugarja Pogoji: pod 1: uspešno končana osnovna šola ali dve leti usmerjenega! braževanja pod 2, 3 ■ spešno končana VI. zahtevnostna stopnja. Kandidatom nudimo: — pod 1: povprečni OD 21.000 din pod 2: povprečni OD 22.000 din pod 3: povprečni OD 24.000 din — pomoč pri reševanju stanovanjske problematike — enoizmensko delo — proste sobote (vsak torek 10 ur) Vse informacije dobite osebno v tajništvu DO ali na telefon 60» Prijave sprejema tajništvo delovne organizacije. Ljubečna Celje klinker keramične ploščice telefon (063) 25-800 Delovna organizacija MURKA TOZD Maloprodaja Lesce, n. sol. o. objavlja na podlagi sklepa komisije /a delovna razmerja naslednja prostu dela in naloge 1. skladiščnika v prodajalni Želcznifei Lesce 2. delavca za prodajo avtomobilov v prodajalni Avtomurka Lesce 3. snažilke v prodajalni Železnina v Lescah. Pogoji: pod 1. šola /.a prodajalce ali sorodna poklicna .šola in 2 leti delovnih izkušenj v blagovnem prometu po možnosti v skladiščnem poslovanju sposobnost komuniciranja z ljudmi in organizacijske sposobnosti končana poklicna šola za avtomehanika zaželjene vsaj 1-let.ne delovne izkušnje osnovna šola Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas s polnim delovnim časom in poskusnim delom (50 dni. Kandidati naj svoje prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov: DO Murka Lesce, TOZD Maloprodaja, Lesce, Alpska 62. pod 2. pod 3. Soua Urouvj industrija gumijevih, usnjenih in kemičnih izdelkov n o. sol. o. Kadrovski sektor objavlja naslednje proste delovne naloge A) v tozdu IZOBRAŽEVALNI CENTER 1. poučevanje kemije v SUI pogoj: — visoka strokovna izobrazba ustrezne smeri in 3 leta delovnih izkušenj — strokovni izpit 2. programiranje izvedbe proizvodnega dela in delovne prakse pogoj: — višja strokovna izobrazba pedagoške ali organizacijske smeri in 4 leta delovnih izkušenj B) v DO SAVA COMMERCE oblikovanje in planiranje prodaje na domačem trgu pogoj: — diplomiran ekonomist, lahko pripravnik Drugi pogoji: — primerne psihološke in zdravstvene sposobnosti Nastop dela takoj ali po dogovoru. Pisne ponudbe z dokazili pošljite v 8 dneh po objavi na naslov Sava Kranj, kadrovski sektor, oddelek za kadrovanje Kranj, Škofjeloška 6 Za dodatna pojasnila nas pokličite na številko 25461, int. 377. DOMPLAN KRANJ Cesta JLA 14 Odbor za medsebojna razmerja objavlja 1. ODGOVORNA VZDRŽEVALNA DELA 2. KURIRSKA DELA Za uspešno opravljanje objavljenih del mora kandidat poleg splošnih izpolnjevati še naslednje pogoje: Pod 1 — da ima poklicno šolo elektro smeri (šibki ali jaki tok) — dve leti delovnih izkušenj na vzdrževanju ali montaži elektro naprav — izpit iz varstva pri delu Zaželjeno je. da ima kandidat znanje iz elektronike. Za delo je določena poskusna doba 2 meseca. Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Delo je v izmenah. Pod 2 — nepopolna srednja šola — 8 mesecev delovnih izkušenj Za delo je določena poskusna doba 2 meseca. Delo se združuje za nedoločen čas s krajšim delovnim časom — 21 ur tedensko. Prošnje z dokazili- o izpolnjevanju pogojev kandidati pošljejo na naslov DOMPLAN KRANJ, Cesta JLA 14 v roku 8 dni od objave. O rezultatih izbire bode kandidati obveščeni v 10 dneh po opravljeni izbiri. \ B A | N K ,i mam NOVO V BOROVLJAH NOVO V BOROVLJAH Že nekaj časa ima Posojilnica Borovi je v Podi j u bet ju v bivši Mallejevi gostilni svojo poslovalnico, v kateri menjajo valute po najugodnejših tečajih. Pred poslovalnico je velik parkirni prostor, posluje pa vsak dan, razen nedelje, od 7. do 20. ure HEI-5AIM BOROVLJE VVerkstrasse 1 tel.: 9943-4227-3525 Delovni čas: 7.30-12. 13.-17. ob sobotah 8. —12. POSTREŽBA V SLOVENŠČINI Trgovina z bogato izbiro materiala in opreme za vodovodno in centralno instalacijo, keramiko, kopalniške opreme, peči, črpalke, elektronike za uravnavanje ogrevanja, armature. Prodajamo tudi kositer in baker! Parkirni prostor je pred trgovino. IZDELKI NAJBOLJ ZNANIH PROIZVAJALCEV • UGODNE CENE T- Ta no NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO Na Koroškem v Borovljah (Ferlach), Klagenfurter stras-se 15, je odprta nova specializirana trgovina priznane tovarne barv in lakov Iz Beljaka, (pleskarski in malarski material zaščita lesa in kovine, lepila, avtolaki in pribor). Nudimo: OB PREDLOŽITVI OGLASA PO EXPORTNIH CENAH ŠE 10% POPUSTA. Lackfabrik Seebacher AJIee42 A-9500 VHlach Trgovina HANS NAPOTNIG BOROVLJE tel. 9943-4227-2292 NOVO V PRODAJNEM PROGRAMU električni oblici, tračne brusilke in drugi stroji za obdelavo lesa priznanega izdelovalca POSEBNA PONUDBA! kotna brusilka BOSCH 1.800 W za 1730 ASCH BAKRENA PLOČEVINA PO UGODNIH CENAH LAS 14. STRAN MALI OGIJiSI tel: 27-960_ PRODAM Prodam dobro ohranjeno, dvakrat rabljeno brako PRIKOLICO. Informacije po 15. uri. Gartner, Bled. Alpska 3 9634 Prodam novo PEČ za etažno centralno, tip TAM CS 24. Informacije po tel.: 79-598 9732 Prodam 12 dni staro TKLIČKO — si-mentalko. Zg. Bitnje 44 Češnar 9753 Prodam video-rekorder BLAU-PUNKT in tri kaseto. Informacije po telefonu (064) 22 219 9754 Prodam KUHINJSKE ELEMENTE s kombiniranim štedilnikom y.a kuhinjo v bloku in dvojno zasteklena balkonska OKNA z vrati 330 x 250. Tel.: 25-142 9755 Prodam industrijski ŠIVALNI STROJ — Singer s trofaznim motorjem. Naslov v oglasnem oddelku. 9756 Ugodno prodam malo rabljene disco KOTALKE št. 42, tel.. (064) 22-263 9757 Prodam SEDEŽNO GARNITURO (dva fotelja, trosed) spalnico ter enojno — 100 cm dolgo, nerjaveče pomivalno KORITO z odcejalnikom tel.: 27-852 9758 PUDIJE, črne, z rodovnikom prodam. Dobnikar, Podbrezje 109 9759 Prodam rabljena OKNA in VRATA, /.glasite se vsak dan dopoldne. Trata 19 p. Cerklje 64207 9760 Prodam 2 meseca starega BIKCA za rejo. Mavčiče 4 9761 Prodam kovinsko CISTERNO 2.500 1 in gorilnik. Poizvedbe po tel.: 22-242 9762 Prodam rabljena OKNA in VRATA. Okna: 140 X 150 in 130 x 130. Vrata -balkonska in glavna s stekli. Informacije po tel.: 21-012 9763 Prodam motorno ŽAGO za obžago-vanje lesa. Tel.: 50-981, naslov v oglasnem oddelku. 9764 Prodam motorno ŽAGO — Husquar-na 1.100. Naslov v oglasnem oddelku 9765 Prodam 20-120 kg težke PRAŠIČE. Stanonik. Log 9 Šk. Loka 9766 Prodam šest tednov stare, grahaste PETELINČKE. Cena 100.- din. Stanonik. Log 9 Šk. Loka 9767 Prodam tri leta star barvni TV brez daljinskega upravljanja, tel.: 27-026 9768 Prodam poceni OTROŠKO POSTE-IJICO z jogijem. Tel.: 27-026 9769 Prodam dvojno, nerjaveče KORITO v kuhinjskem elementu. Kamnik, tel.: (061) 832-159 9770 Prodam 3 ustrojene KOŽE — usnje primerno za hlače, dobro ohranjeno PEČ na olje in stole. Naslov v oglasnem oddelku. Ugodno prodam PEC za etažno ogrevanje 20.000 ccal in električni štedilnik. Valjavec, Zg, Bitnje 131 9772 Prodam nova garažna VRATA In-Ies-Ribnica in PŠENICO za kokoši. La-hovče 42 9773 Prodam TELICO - f rizi j ko, brejo 4 mesece. Voglje 52 A 9774 Ugodno prodam nov »punkt« APA-RAT 3 + 3 mm in nove blatnike za Golta. Tel.: 23-308 9775 Poceni prodam DELOVNE MIZE iz kovinskega ogrodja. Eorme 28, 64209 Žabnica 9776 Prodam TELICO, ki bo oktobra tele-tila in kupim samonakladalko. Tel.: (064) 70-068 9777 Prodam bukova DRVA, kombinirano peč braun za kopalnico in avtokase-tnik, tel.: 24-642 9778 Prodam SIFOREKS 180 komadov (50 x 60 x 7.5). Bravhar, Luže 61 — Šen-rur 9779 Prodam 4 komade AVTOPLAŠČEV 165-13-SR Radiel — Tubeles, tel.: 43-110 9780 Ugodno prodam pločevinasto CISTERNO 1500 1 in kopalno KAD - rja ve barve ter rabljena krila za vrata. Tel.: 25-142 9781 Prodam SUŠILNO HAVBO za frizer ski salon. Golnik 74 9782 Prodam BETONSKI MEŠALEC in skoraj novo OKNO 120x 140. Kalan. Kurirska pot 337A 9783 Prodam lepo PISALNO MIZO za šolarja in JOGI-POSTEIJO. Kropovšek, V Vlahovica 5 Kranj, tel.: 27-631 9784 Prodam dvodelna BALKONSKA VRATA in dvokrilna OKNA. Mlaka 60 Kranj 9785 TV color »Philips« ekran 66, rabljen, prodam. Tel.: 23-703 9786 BOJLER 50-litrski Tiki in 8-literski prodam. Rugale, Kidričeva 3 Kranj Prodam rabljeno Strešno OPEKO — Kikinda. Naklo, tel.: 47 313 9788 PSE — jazbečarje, čistokrvne stare 6 tednov ugodno prodam. Naklo — 47-367 9789 Prodam CIRKULAR za žaganje drv z motorjem 3 KS. Jezerska 122 — Kianj 9790 Prodam VALI ENI K za 100 jajc. Tel.: (064)28-321 9791 Prodam BIKCA smientalca starega 10 dni, Podbrezje 16 9792 Prodam 2 BIKA stara od 6—8 mesecev. Tenetiše 6, Golnik 9793 Prodam motorni KIT.TIVATOR Standard Honda — model F/700 skoraj nov. Pušavec Franc, Šmidova 15 Kranj-Čirče 9794 Prodam 7 tednov starega BIKCA — sjmentalca. Globoko 9 Radovljica 9795 Prodam 5 ton CEMENTA. Tel.: 47-611 9796 Prodam 1.000 kosov MODULARCA BH 6 in 2.000 kosov POROLITA debeli ne 12 cm. Tel: 26-365 9797 MALI OGLASI, OBVESTILA PETEK, 17. AVGUSTA 1 Prodam 5 bakrenih plošč za žlebove 1 x 2x0.6. Tel.: 74-368 9798 Prodam kuhinjsko MIZO, štiri stole, štedilnik in hladilnik. Boškovic, Mlakarjeva 20 Kranj 9799 Prodam nov dvoturifni — trofazni ŠTEVEC in dvotarifno URO. Srakar Marija, V. Vlahovica 6 Kranj 9800 Prodam TELIČKO. Poženk 25 Cerklje 9801 Prodam BIKCA 7 tednov starega za naduljno vzrejo. Glinje 13 Cerklje 9802 Prodam dobro ohranjeno PEČ za etažno ogrevanje Kiipersbusch 12.000 ccal. Gorenjesuvska c. 36 Kranj 9803 Prodam cca 1.000 kosov ZIDAKA BH 6 in VOGALNIKE - cca 150 kosov. Informacije po tel.: 24-457 dopoldne, 24-631 - popoldne. 9804 Poceni prodam KOMPRESOR. Pra-protna polica 10 Cerklje 9805 Prodam 500 komadov nove strešne OPEKE — Trajanka Dravograd in salonitno kritino 90 x 110 cm. Informacije po tel.: 21-408 popoldne od 18. ure dalje. 9806 Prodam rotacijsko KOSILNICO 135 še zapakirano v garanciji in KULTI-VATOR z ježem za manjši traktor. Zalog 32 Cerklje 9807 Prodam 3 PRAŠIČE težke od 80— 100 kg. Velesovo 35 Cerklje 9808 Prodam Grič-PUHALNIK 1 leto star in Mengele SLAMOREZNICO v dobrem stanju. Sp. Brnik 40 9809 Ugodno prodam zadnja desna vrata za AUDI 100 1. 68, pokrov motorja za GOLF 1. 82, 1 novo ter 4 rabljene gume 185x13, 4 gume 155x14 ter spalnico. Martinjak, Jelenčeva 10, Kranj tel. 24-333, tel. dop. 26-261. Prodam nova balkonska VRATA — termoton Jelovica 220 x 140. Hafner, Žabnica 31, tel.: 44-554 9903 SKOBELJNI STROJ s priključki, nov HIDROFOR 220 1, nov MOLZNI STROJ, dve breji KRAVI, stroj za izdelavo folc opeke s 380 modeli, schiedel DIMNIK 12 m, premer 200 mm prodam. Bogdan Kovač, Vinharje 1, Poljane 9904 Ugodno prodam 40 kv. metrov suhega smrekovega »FABJONA« in 20 kub. metrov TERVOLA 5 cm debeline. Tel.: 61- 625 9905 Prodam KRAVO, ki bo konec oktobra tretjič telila. Jernej Primožič, Laj-še 2 pri Leskovici, Gorenja vas nad Škofjo Loko 9906 Prodam KOZO — staro eno leto in pol ter dve KOZICI — stari 5 mesecev. Matjašič, Poljane 93, Podpečna 9907 Prodam SURF Imgrad, cena 2.3 SM, tovorno PRIKOLICO, nosilnost 300 kg plinski ŠTEDILNIK - camp. Tel • 62- 165 9908 Prodam termoakumulacijsko PEČ 3.5 Khv/ in trajno žarečo PEČ Kiipersbusch. Hafner, Sv. Duh 58, Škofja Loka 9909 Poceni prodam bas — KITARO Fra-nus za 6.000.— din. Simon Bergant, Sp. Luša 29, Selca 9910 Prodam PUNTE, BANKINE in APN 6. C. talcev 21; Škofja Loka 9911 Prodam šolske KNJIGE za 2. letnik srednje zdravstvene šole. Damjana Dagarin, Suha 30, Škofja Loka 9912 Prodam GRADBENO DVIGALO in leva balkonska VRATA 100x 230 KLI Logatec. Polenšek, Predmost 34, Poljane 9913 Prodam 8 mesecev starega BIKCA simentalca. Britof 315, Kranj 9900 Prodam več PRAŠIČEV od 40—100 kg težkih in več japonskih RAC. Posa-vec 16, Podnart 9914 Poceni prodam DNEVNO SOBO — (omaro ter kavč s fotelji). Ratomir Stojkovič, Koroška 2.23, Kranj 9915 Prodam KRAVO v 9. mesecu brejosti — tretj ič teli. Zalog 48, Cerklje 9916 Prodam ČEBELE. Zg. Bela 18 9917 Prodam zložljiv otroški VOZIČEK. Vasilič, Planina 2, Kranj 9918 Prodam 14 dni staro TELIČKO Si-nuMitalko. Češnjevek 5 9919 Prodam novo OKNO z roleto 150 x 140. Rahne, Vodice 128 9920 Zelo poceni prodam enkrat rabljenih Ki PLOHOV in 15 »RANT« za gradbene namene. Tavčar, Čirče, Smledniška 11 9921 Prodam novo, nerabljeno, AVTO-KAMP - PRIKOLICO Adria 305 SLB z. baldahinom. Informacije po tel.: 81- 141 dopoldne 9922 Ugodno prodam globok, italijanski OTROŠKI VOZIČEK. Breznik, Kidričeva 14. Kranj 9923 Prodam mlado KRAVO po teletu ali po izbiri in OBRAČALNIK sena Eahr. Olševek 40, Preddvor 9924 Prodam TROSILEC umetnega gno-ja. Jože Štopfer. Mavčiče 49 9925 Prodam 10 dni starega TELETA za pleme, po izbiri. Zaplotnik Alojz, i.e tence 15. Golnik 9926 Prodam dobro ohranjen F'5-litrski m \diI.NIK. Informacije "po tel.: 27-915 od 16. ure dalje 9927 Prodam TELIČKO - o mesecev sta-,,) Črnobelo in maraton — OBRAČAL NIK za seno za BCS. Frahtar, Cerklje 108 9928 Nerjavečo - krom PLOČEVINO debeline 2 mm prodam. Tel.: 28 320 po 20. uri 9929 Prodam samice PAVOVKE in lesene drogove /a fasadni oder. Janez Kadi-vec, Šenčur, Pipanova 46, 64208 9930 Prodani MIVKO in gabrova DRVA Marjan Cof, Praše 15, Mavčiče 9931 Prodam 9 mesecev brejo KRAVO. Mose 18. Smlednik 9932 KAM P - PRIKOLICO 390 QD. letnik 191*3, 4 f 1 s hladilnikom prodam za 35 SM. Jože Pegam, Krožna ul. 13, Kranj 9933 Betonski MEŠALEC 120 I skoraj nov prodam. Pavlovič. Seljakovo naselje 41. Kranj 9934 Prodam KRAVO, brejo 9 mesecev. Tenetiše 3. Golnik 9935 Prodam smrekove PLOHE. Trboje 72 9936 Prodam dve mesnati SVINJI, primerni za dopitanje. Stanonik, Log 9, Škofja Loka 9937 SONV toner, SCOTT ojačevalec HITACHI D-800, kasetar ugodno prodam Tel.: 064/25-924 9938 Prodam TRAKTOR Deutz/ 45 KM še v garanciji. Naslov oglasnem odielku 9939 Prodam mlado, težko, jalovo KRAVO. Papler, Žirovnica 52 9940 Prodam BIKCE in TELICE 200 kg in KRAVE po izbiri. Tupaliče št. 1 9941 Prodam Tehnics AM/FM stereo RE-VISER SA 303. Srednja vas 77 pri Šenčurju 9942 Prodam avstrijsko ozko MREŽO za fasado (500 m), nekaj APNA in enoro-čno PIP Sidel za pomivalno mizo. Vse po stari ceni. Vopovlje 7, p. Cerklje 9943 Prodam italijanski, kombiniran VOZIČEK PEG. Predoslje 130, Kranj 9944 Prodam dve novi OKNI 140 x 140 — . zastekleni. Pestotnik, Kokra 66 9945 Prodam 8 mesecev starega BIKCA, »PAJKA« za seno, IZRUVAC za krompir. Lahovče 43 9946 Prodam PEČ za sušenje lakiranih, kovinskih predmetov. Bevc, Kamna gorica 44 9947 Prodam poceni ETAŽNO PEČ, 4 RADIATORJE, ČRPALKO, litoželezno KAD in 80-litrski BOJLER. Bevc, Kamna gorica 44 9948 Prodam globok OTROŠKI VOZIČEK, otroški JOGI in serijo KNJIG v srbohrvaščini — Tolstoj. Tel.: 21-078. Ojsteršek Bruna, T. Dežmana 2, Kranj 9949 Nov ŠOTOR za 2 osebi prodam. Tel.: 22-991 9950 Poceni prodam dobro ohranjeno OMARO za dnevno sobo in komplet SPALNICO. Bevkova 39, Radovljica 9951 Ugodno prodam 150 kv. metrov smrekovega OPAŽA. Tel.: 62-849 9952 Prodam KRAVO s teletom. Hlebce 8, Lesce 9953 Prodam skoraj nov dvobrazdni PLUG. Voklo 43, Šenčur, tel.: 49-128 9954 Prodam 9 mesecev brejo KRAVO. Marenk, Dražgoše 47 9955 Prodam BIKCA 5 tednov starega za rejo ali za zakol. Radovljica, Ljubljanska 23 9956 Prodam žagan hrastov LES. Hafner, Godešič 31 9957 Ugodno prodam PEČNICE in samotno OPEKO za lončen kamin in trajno žarečo PEČ. Luže 71, tel.: 43-013 9958 Prodam suhe smrekove BUTARE po 50.— din. Primož Benedičič, Martinj vrh 43/A 9959 Prodam nov AVTO-RADIO s kaseto-fonom-stereo. Tel.: 50-739 9960 Prodam po ugodni ceni — pritlikavi »ŠNAUCER« stare 6 ted nov, odličnih prednikov. Psiček je poslušen, simpatičen in priljubljen hišni pes. Alojzij Ravnihar, Sp. Gorje 117, p. Zg. Gorje 9961 Prodam smrekove — STENSKE OBLOGE. Jerič, Dvorje 26 9962 Prodam 200 kv. metrov KOMBI PLOŠČ, debeline 5 cm. Mavčiče 55 Prodam DRVA — krajnike. Sebenje 36 9964 Prodam KRAVO s teletom. Ribno 92 9965 Prodam KRAVO po izbiri. Ribno 19 Prodam mlado KRAVO - frizijko, 9 ' mesecev brejo. Luže 15, Šenčur 9967 Prodam nova garažna VRATA. Branka Gabršček, Podhom 44/A, Zg. Gorje 9968 Prodam BIKA, težkega 300 kg za na-daljno rejo. Zg. Brnik 27 9969 Prodam zelo ugodno 13 gr. ZIJVTA ZA ZOBE in nov ŠOTOR. Tel.: 61-465 int. 21 v petek do 18. ure 9970 Prodam TRAKTOR T 84 Steyer, 18 KM. Stopar, Dobru.ša 2, 61217 p. Vodice 9971 Prodam 14 dni staro TELIČKO in 4 mesece starega BIKCA. Sp. Duplje 71 Prodam HI-FI mini komponento. Informacije tel. 23-341 interno 57. KUPIM _ Kupim italijanski kombinirani otroški VOZIČEK. Tel.: (064) 70-387 Kupim rabljena OKNA in VRATA in rdečo STREŠNO OPEKO. Ali Topani-ca, Sr. Bitnje 5, Žabnica 9194 2 GUMI z ZRAČNICAMI za DIANO kupim. Tel.: 27-352 9972 - Kupim JUGO 45, letnik 1981 ali 1982. Tel.: 57-190 9973 Kupim PEČ s podstavkom za kopalnico. Slavko Brezar, H rastje 126 9974 Kupim dobro ohranjen čevljarski ŠIVALNI STROJ Ponudbe oddajte v oglasni oddelek 9975 Kupim jesenove in lipove PLOHE, debeline od 3 cm naprej. Mizarstvo Ši-\'ic. Dobro polje 3 64243 p. Brezje 9976 Kupim OTROŠKI AVTOSEDEŽ z varnostnim pasom. Tel.: 22-977 9977 Kupim MIZARSKI KOMBINIRANI STROJ. Naslov v oglasnem oddelku 9978 Kupim PEČ za kopalnico na drva, starejšega tipa. Pepea Resman, Brezje 48 9979 Kupim 7 kv. metrov hrastovega, klasičnega PARKETA. Tel.: 75-192 9980 VOZILA Prodam ZASTAVO 101, letnik 1976, registriran od 7. 7. 1985. Ogled vsak dan po 19. uri. Valič, Vodopivčeva 12 Kranj 9571 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1977 in smrekove deske. Dvorje 56 9810 Prodam ZASTAVO 1300, letnik 1978. Pševo 10 64000 Krani. tel.: 25-437 9811 Prodam ŠKODO 105 L, letnik "7977, dobro ohranjeno. Sp. Bitnje 37 9812 Prodam VW Jetta, letnik 1981, prevoženih 25.000 km. Predoslje 1 c 9813 Prodam MOPED avtomatik A-3 ML, star eno leto — kot nov, ter kupim radiator aertermik 78 x 600 — 30 členov. Gašperlin Cesta JLA 35 Tržič 9814 Prodam desna prednja vrata za Zastavo 101 in 2-kilovatno termoakumulacijsko PEČ. Babic Sivlo Zelenica 10 Bistrica pri Tržiču. 9815 Prodam nov JUGO 55. Grašič Bruno, J. Gabrovška 11 Kranj 9816 Prodam ZASTAVO 750, starejši letnik celo ali po delih, registrirana do 1. januarja 1985. Košir, Hotemože 67, tel.:45-350 9817 Prodam FIAT 1300 po delih ali komplet. Ogled vsak dan popoldne Arnav-tovič Erna, Kranj — Prešernova 12 9818 Prodam dobro ohranjen MZ 250, letnik 1979, prevoženih 11.000 km. Marenk, Dražgoše 16 Železniki 9819 Prodam dobro ohranjeno ZASTAVO 750 S, letnik 1878. Ferlic Milan, Sp. Besnica 175 9820 Prodam VW 1200 J, letnik 1974. Sajo-vic, Mlaka 4 Kranj tel.: 24-356 9821 Prodam MOTOR Tomos 4 APN, malo rabljen, tel.: 50-981, naslov v oglasnem oddelku 9822 Prodam MOTORNO KOLO MZ 150 in 250. Tenetiše 12 Golnik 9823 Prodam nov avto B x 16 TRS CITROEN, Tel.: (064) 26-784. Tavčar Rajko, Mlaka nova h. št. 3 pri Kranju 9824 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1977, za 16.5 SM. Ogled od 15. ure dalje. Ata-nasov Branko, Betonova 23 Kokrica 9825 Ugodno prodam 125 P, letnik 1975, prevoženih 67.000 km. Voglje 52 A 9826 Ugodno prodam dobro ohranjen RENAULT 4 TL, letnik 1978. Informacije po tel.: (061) 612-097 v petek in soboto od 18. do 20. ure. Prodam ohranjeno ŠKODO 1000 in SIMCO 1000 in uro za trofazni, dvota-rifni števec — novo. Ogled in prodaja vsak dan. Tenetiše 49 — Golnik 9827 Prodam DYANO 6, letnik 1976 - december. Kličite po 14. ure (064) 24-628 9828 Prodam LADO 1200, letnik 1971. Struževo 33 9829 Prodam ohranjenega SPAČKA. Informacije po tel.: 21-668 '9830 Prodam razstavljeno ZASTAVO 101 po delih. Tel.: (064) 28-321 9831 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1978, Pantelič Ratko, Vrečkova 1 Kranj 9832 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1976, Frelih, Begunjska 9 Kranj 9833 Prodam MZ 150. Informacije (064) 28-733 9834 Prodam MOTOR za zastavo 750, Tel.: 27-585 popoldne 9835 Prodam VW 1200 letnik 1964 po delih. D. Brezarja 26 Kranj, tel.: 25-797 9836 Ugodno prodam ALFA ROMEO 1300 za 12 SM. Zakrajšek, Gobovci 9 Podnart 9837 Prodam dobro ohranjen AUDI 60 1. Cvetkov, Tomšičeva 19 Kranj 9838 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1984. Visoko 66, Šenčur 9839 Prodam ZASTAVO 101 super, letnik 1979, Pavlovič Edo, Kranj Oldhamska* 1 9840 Ugodno prodam VVARTBURG, letnik 1976. Informacije po 20. uri po tel.: 24-808 9841 Prodam RENAULT 16, letnik 1971 in levi prvi BLATNIK za Renault 16, 9 kosov betonskih stebrov za ograjo in električni varilni aparat. Zg. Brnik 136 9841 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1968, registrirano do julija 1985, cena 3.5 SM. Globočnik, J. Puharja 6 Kranj 9842 Prodam ZASTAVO 101 comfort, vlečne kljuke za golfa in CITROEN GS, pokrov motorja za R-4 in prvo desno luč. Bašelj 28 9843 Ugodno prodam dobro ohranjeno ŠKODO 120 L, letnik 1979, registrirana do maja 1985, 45.000 km. Aljančič, Podbrezje 80 9844 Ugodno prodam ZASTAVO 101, letnik 1977. Polajnar, Binkelj 13, Škofja Loka 9845 Zelen GOLF, oktober 1978 prodam ali zamenjam za JUGO 55. Poljanska 62, Škofja Loka 9846 Prodam dobro ohranjeno LADO SL, letnik 1978. Podlubriik 158, Vrbič — Škofja Loka 9847 Prodam RENAULT R 10. Informacije po tel.: 60-465 vsak dan, razen sobote in nedelje 9848 Prodam ZASTAVO 750 S, letnik 1978, registriran do avgusta 1985. Martina Krničar, Babni vrh 10, 64204 Golnik 9849 Prodam ZASTAVO 101, cena 8 SM ter razne dele za Z-750, Z-1300-Kombi in NSU 1200. Gregorc, Sp. Veterno 3, Tržič 9850 Prodam ZASTAVO 101 S, letnik 1978, registrirano do 1985. Ogled vsak dan. Šefik- Dulič, Mrakova 1, Kranj, Vodovodni stolp 9851 Prodam ZASTAVO 101 L, letnik 1976. Dolenc. Nuklo, Vinka Rejca 5 9852 Prodam GUME za avto — dim^ 165x13. Informacije dobite po ^Z 22-310 $ Prodam EIAT 126 P, letnik 198(f« prevoženih 21.500 km. Pot na Jošta Krunj 1«5 Ugodno prodam AUDI 60 L. Liko, jeva 13, Kranj Ugodno prodam ZASTAVO 101 tnik 1977. Zadraga 15, Duplje | Prodam ZASTAVO 750 LC najboK mu ponudniku. Informacije v petek^ poldne, tel.: 23-725 oj* Prodam ZASTAVO 101. letnik ijJS obnovljeno, registrirano do avgr . 1985. Voglje 78 A, tel.: 49-175 c}sJ Prodam nov6, še neregistrirano!;^ STAVO 850. Luže 38, Šenčur S it Prodam ŠKODO 110 L, letnik {J Kranj, Cesta na Belo 25. Rogelj M Ugodno prodam AMI — 8. le^j 1973. Bešter Anton, Bistrica 16. Trži? KADETA, letnik 1974, prevoze*; 90.000 km, dobro ohranjen, garažif1'^ — prodam. Ogled do 18. ure — Strif3 vo 20, Kranj gg Ugodno prodam MOTOR Tonf" elektronic 90. Sp. Besnica 136 pM Prodam ZASTAVO 750 LC. let?? 1979 - december. Žabnica 37 ggjj R-18 ugodno prodam. Kranj, Kaf škova 13 (Gorenje) fig Prodam ZASTAVO 101 po delih, f garin Alojz, Suha 30, Škofja Loka 9Q Zelo ugodno prodam ZASTAVO 7J starejši letnik, nevozen, z rezervni' deli in moško športno KOLO Senior^ novo poceni. Ivan Uršič, Sv. Duh 39/^ Prodam KOMBI 412 Diesel, letJe 1979 po ugodni ceni, registriran dol? nija 1985. Tel.: 69-011 9|K, Prodam FORD TAUNUS - caravr letnik 1976. Informacije po tel.: 77-63?r' Prodam DIANO, letnik 1979. Kar nik, Podljubelj 87 $f Prodam FIAT 126 P, letnik 1980, W ražiran, dobro ohranjen. Iztok PJ8 čnik, BI. Dobrava 85/J - 9« Prodam GOLFA po delih in pečn*' za kamin. Tel.: 50-735 ttg Prodam ZASTAVO 101 v nevozn)': stanju. Ogled v Kranju, Cankarjeva^ Informacije po tel.: 22-598 od 18 l" 20. ure ali 21-436 Bedenk od 6.—14.1 " Prodam MOPED avtomatic, 3 rabljen dve sezoni. Tel.: 23-424 $ Prodam ZASTAVO 101, letnik ljff4 LASBENI CENTER Hi-Fi z 2 zvo*<' koma po 60 W in stoječi elektron^ »fliper«, skupna cena: 22 SM T\# 28-336 ZASTAVO 750 LE novo prodam ko, Alpska c. 94, Lesce Prodam VW 1200, letnik 1976. Jelt'r čan, Selo 27, Žirovnica q! Prodam 126 P, letnik 1977. Habu" Dražgoše 15 9J^, Prodam GOLFA, letnik 1982. pre< ženih 12.000 km. Metod Kraieer 1 Gorje 119/A * ' MOSKVIČA 1500, letnik 1982, pre.v ženih 12.000 km. Gorenja vas 5, Rt>:. ali tel. (061)224-972 9^ ZASTAVO 101 comfort letnik l(Jf prevoženih 34.000 km prodam ?a V SM. Informacije po tel.: 81-441 i,^ 24-28 od 6. do 9. ure. Slavko Zakrais, Majhna vas 17, Boh. Bistrica - q»u Prodam BMW 1602. Podnart, Gobf ci 9 — Zakrajšek 9» Prodam GOLFA, letnik 1982. An# Žvan, Žirovnica 11 9^ Po ugodni ceni prodam odlično ohf njen GOLF, letnik 1980, prevožej 46.000 km. Ogled vozila v petek ali f boto popoldne. Janez Grašič, C. talcf 7/A, Kranj g»\ ZASTAVO 750, letnik 1979 prodaf Ogled v soboto 18.8. od 8.—18. ure f nedeljo od 12. do 18. ure. Jože Hostj Zg. Gorje 75 98»: Prodam ZASTAVO 101, letnik LT Andrej Lapuh, Posavec 9, tel.: 70-lM (int. 56) 98^ Prodam dobro ohranjen R-4, letnii 1977. Ivan Otoničar, Moste 76, Žirovi ca M ZASTAVO 750. letnik 1975, obnovlj\ no, ugodno prodam. Ogled v sobot. ' Mikulič, Radovljica, Linhartov trg 31 ^ Prodam FIAT 126 P, letnik 1978. voženih 43.000 km. Tel.: (064) 50-137 ni 5t Prodam enoosno PRIKOLICO traktor 14 col. Tel.: 65-182 Prodam MERCEDES 220 D, letni 1971. Informacije po tel.: (064) 81 po 15. uri ! Prodam ZASTAVO 750, letnik 197) Tel.: 27-159 po 15. uri Prodam VW 1200, letnik 1970. Infot, macije po tel.: 28-812 po 15. uri 961 Prodam GOLF JGL, letnik 1981 formacije po tel.: 62-128 od 15. ure dalji 9894 Prodam osebni avto BMVV 2002, le tnik 1968. Evgenij Meglic, Ravno 9. žič ZASTAVO 750 prodam. Sr. Bitnje 12, Žabnica 989« Ugodno prodam R-4, letnik 1975. h> formacije po tel.: 77-477 9897 Prodam J AMA HO XS 500. letnik 1976. Tel.: 24-551, int. 28-19 »89J Ugodno prodam ZASTAVO 101. Pok di Leber, Prisojna ul. št. 7, Bled, teb 77-483 989$ Prodam ZASTAVO 101, letnik 1976 — karambolirana školjka. Prešeren. Cesta 1. maja 97 - Jesenice 9» Prodam karamboliran R-16, letn:\ 1972 in PEGUET 204 za dele in ČOLN Sport Beograd z motorjem 4 KM. Tel 49-114 9901 Prodam ZASTAVO 128. In.uk 1963. ■jfc-iformac ije po tel: (Ulit) -• 77-<>5"i <)74'.l W: Pmdam ZASTAVO HH S. k'ttiik IOiH M%r- koncem leta in tra.jno zaieto Pit w^<« kn . (.i ,iciinko\ a 2. Kriihi ittkr* 1/8! /jj, Prodam ZASTAVO 7"»ii. Ivlnjk I07.ri ujjB. >. !i \'a Kresu lil. Železniki 10018 f. pr.»dam M Hi. i-J.-.ik ! »,-.... ti :1 ,,: (UjJ" 1«». ti I0M5 < >ui«*d \ s..boju iti mdelju jg.pi .p..Id.ui. H,m. KudiM Papr/u I |g5f-Ki-ifn.i Ljr Prodam ZASTAVO 101, Vili Kerti p(r y.ii. Bitnje 170, /.i gostilno Strah i n< $ STANOVANJA isv-—- \gji oddam i-nosobno Ktanovan.it' zakon Z/1'O-ma srednjih let biez otrok, k»ni OZ. Igl^dv em j /enskuma. Kranj, Jezersku c 1)76.2-"i 0081 IflJSi1 Mlad par v/ume v najem manjše sta fril novanje ali garsonjero v Kianm ali £ bližnji okolici. Pogoji po dogovoril. Po-tfl nudbe pod: Kranjčana 9982 0j) Oddam v najem OPREMIJENO SO L^r HO studentom v centru Kranj. Poi/ vodne po tel.: 22-242 008:1 Q Nujno iščem GARSONJERO uli i0- KNOSOBNO STANOVANJI: za dobo ^go enega do dveh let, v Kranju ali Školji (,jK I.oki. 'Informacije ob delavnikih od -14. ure. tel. 69-203 9984 (jjr V najem vzamem ENOSOBNO sta-|r novanje. nudim enoletno predplačilo. t)T Tel.: 22-933 9985 )gi V Kranju ali bližini nujno potrebujoči mu opremljeno ENOSOBNO ali l)VO i^j SOBNO stanovanje. Nuaimo predplači-V lo. Ponudbe poslati na šifro: Štirje pri-\ [vatniki 9986 ^ Mlada tričlanska družina nujno išče \$ SOBO s souporabo kopalnice in kuhi-ur n je. Naslov v oglasnem oddelku 9087 yjfl V starem delu Kranja (Tomšičevi uiica) oddam DVE SOBI študentoma. J 'Informacije na telefon: (061) 771-168 tr- 0988 \fi Menjam ENOSOBNO stanov anje (46 |;i kv. metrov) v bloku za večje kjerkoli v La Kranju. 11. L. Hrovata 7, stan. \p 3:1/5. nadstr.. Planina II 9989 \f\ Oddam opremljeno SOBO mlademu U dekletu (študentki). Naslov v oglasnem fjj oddelku 9990 U Dekle išče SOBO ali garsonjero v jO Kranju. Ponudbe po tel.: 28-088 9991 jC Mlad pur išče kakršnokoli STANO-w. VANJE v Radovljici ali okolici, nudiva W predplačilo. Tel.: (061) 268-249 9992 ji, Oddam ogrevano STIRISOBNO ne-fj4 opremljeno STANOVANJE. Ponudbe na šifro: Plačilo po dogovoru 9993 Lj- V najem vzamem ENOSOBNO kom-|jd fortno STANOVANJE za dobo 2 let. u opremljeno ali neopremljeno, najraje p- na Bledu, v Lescah, Radovljici ali Kra-\c nJU- Ponudbe na »NATAŠA« pošt. pr. {? 27, Radovljica 9994 U ( DVOSOBNO stanovanje v Sorlije-^ vem naselju s centralnim ogrevanjem ^ in telefonom ZAMENJAM za večje s \fl telefonom, lahko brez centralnega w ogrevanja na Zlatem polju ali pri Vodo-L vodnem stolpu. Tel.: 28-812 9995 (jj V Kranju ZAMENJAM garsonjero s ^ centralnim ogrevanjem za ENOSOB NO ah DVOSOBNO stanovanje, lahko Uf tud' brez centralnega ogrevanja. Tom-SBšičeva 42. Kranj 9996 i Samoupravna stanovanjska skupnost občine Kranj zamenja 3 nova stanovanja za enakovredna starejša stanovanja brez centralnega ogrevanja in sicer: 2 trosobna v Šenčurju v izmeri 79 in 82 m1 1 dvosobno + kabinet na Planini v Kranju v izmeri 69 nr Vsi interesenti naj pošljejo samo pismene ponudbe najkasneje do 25. R. 1984 na naslov: Samoupravna stanovanjska skupnost občine Kranj, cesta JLA 14/1. POSESTI Prodam STANOVANJE, 37 kv. mo-ftrov. v Škofji Loki, Podlubnik, vseljivo bvgušta 1985. Cena fiksna 5.6 SM zu kv metei. možnost plačila s kreditom II? gotovino na obroke do vselitve. Na-►slov v oglasnem oddelku 9997 V najem vzamem GARAŽO v Sorti I« em nasel|u. Dolinsek, Šorlijevu 18, Kranj 9998 /domka kupi v Kranju ittkoj K NO SOBNO ah m-mise I )\()SO|'A<) S I \ \( )\ \NJ I. s c vnt i a I no k u i lav o Poru.d be dopoldne na tel.: >\ 651 999!i II1SO v Murlei|U prodam ali zame . iiiuni za drugo oh morju od flijekc do Ankaiaiia. Naslov: Ivana Rodi;;. \le strovičii ui 2. Muitei Informacije po tel mii4) 11 12 osmi ZAPOSLITVE_ Redno zaposlim dekle v gostinstvu. Nudim stanovanje Naslov v oglasnem oddelku 10.002 Sprejmem na dom kakršnokoli delo. Naslov v oglasnem oddelku ' 10003 Takoj dobi zaposlitev KOVINAR, ki delno obvlada ključavničarstvo in v a renje s CO-2. lahko tudi priučen Informacije po tel.: 47 0.75 1IMMI4 OBVESTILA_ Cenjene stranke obveščamo, da je sprejemalisče za čistilnico na Kokrici se vedno odprto vsak dun od 14. do 18. ure. ob sobotah pa od 8. do 12. ure. Se priporočamo 111005 GOSTINCI! Ledoma* 25-Iitrski, elek trični GRILL in električno PRITEZO — vse novo prodam. Informacije po tel.: 28-110 zjutraj 10096 Na zalogi imamo CEMENTNE CEVI premera od 1(1 —14 cm. Tel.: 77-756 10007 ROLETE: lesene, plastu ne, ŽALI ZI JE, popravila vseh vist rolet in /aluzij, naročite SPILER IE\ IM. Gradnikova 9. Radovljica, tel: 064/75-610 9306 ( iasllski 1 dl UstV > I ŽABNICA prirej.1 pod pokiov itel|stv mi: Za v aro valne skupnosti Triglav Kranj s ne deljo. dne. 1!» K. I91U. ob 14 uri \ Cm grobu PUOSI.A\'(') V upoi ,ibi> bomo izioc 1i1: 4 vodne baz«'iie. nioiioc rpalke Ptoui.eir 1) zbot gasilivvi (ob 1:5.45) >.) o t v' »i ite1 . pi veh .iv in slav nosim i;ovoi i) podelitev priznali! ■t) prevzem monoerpa!l\< 5) gasilska paiackt , sledi VRTNA VI Sil IC \ z bogatim srecelovom in nakladnim kegljanjem za kolo. Igral bo ansambel 'IRIOl.AV V primeril slabega vremena bo priredi lev naslednjo nedeljo. Za prijetno razpoloženje bo poskrbljeno. V \BIJO GASILCI 10011 SI) Podgorje, Tenetiše, Trstenik pri rej« VELIKI VESELICI vTeneti&m -v soboto. 18.8. 1984. z ansamblom SI BILA ob 19. uri: v nedeljo. 19. H. 1984. z. ansamblom LOJZETA SLAKA ob 16. uri VABLILNI. 10012 OBVESTILO Občane KS Stražišče obveščamo, da se nove osebne izkaznice dobe v tajništvu krajevne skupnosti vsak delovni dan od 9. do 12. ure. ___KS Stražišče PRIREDITVE_ Ansambel »SIBILA« vabi v SOBO TO, 18.8.. ob 19. uri na VESELICO v Tenetiše, v NEDELJO. 19. 8., ob 19 uri pa na GORENJSKI SEJEM 10008 TVD PARTIZAN DUPLJE priredi 9. 8. 1984 ob 16. uri VRTNO VESELICO prt gostišču TRNOVC - z bogatim srecelovom in kegljanjem. Igral bo ansambel MODRINA. Prireditev bo ob vsakem vremenu 10009 Gasilsko društvo Mavčiče priredi v nedeljo, 19.8.1984, VELIKO VRTNO VESELICO z bogatim srecelovom in kegljanjem za koštruna. Zabaval vas bo ansambel »TRGOVCI- Za jedačo in pijačo preskrbljeno. VABIJO GASILCI 10010 Gasilsko društvo BITNJE prireja v SOBOTO. f8. avgusta s pričetkorn ob 10. uri PIKNIK, ki bo v go/du na sproti bifeja »Zora«. Igral bo ansambel JURCEK. V primeru slabega vremena bo prireditev v gasilskem domu. Vabijo gasilci! OSTALO_ Gozdno Gospodarstvo Bled bo v po nedel.jek. 20. 8. 1984, ob 13. uri v TOZD Avtoprevozništvo. Sp. Gorje št. 1, prodalo na JAVNI LICITACIJI nekaj rabljenih in nekompletnih motornih žag. Pravico do nakupa na licitaciji imajo gozdni posestniki, katerim je vihar v letošnji zimi poškodoval gozdove 9750 V VARSTVO na Planini sprejmem otroka. Naslov v oglasnem oddelku 1001.1 Nudim usluge DOLBIJENJA (šte-manja) in VRTANJA s kompresorjem. Tel.: 62-581 10014 Takoj prevzamemo manjša ZIDARSKA DELA, novogradnje in fasade pa v oktobru. Tel.: (061)340-447 ali (061)347-427 10015 Dne 29. 7. so opazovane osebe kradle OGLJE. Uporabnik naj ga pride plačat. Primožič Benedičič, Martinj vrh 43/a. Železniki 10016 Zamenjam novo PEČ za et.iz.no ogrevanje 23.000 kcal. za 17.000 kcal, novo 5.000 doplačilo ali po dogovoru. Sofric", Jezerska C. 94, Kranj 10017 ZAHVALA t Ob smrti naše drage mame, sestre in tete FRANČIŠKE ZELNIK . roj. Vrankar se iskreno zahvaljujemo vsem, ki <-te jo pospremili na njeni /-adnji poti. Najlepša hvala tudi sosedom, ki sle nam pomagali, pevcem za zapete žalostinke in gospodu župniku za opravljen obred. ŽALUJOČI VSI NJENI. Predoslje, Kranj, Ba.šelj, Preddvor, Tržič_ V SPOMIN 15. avgusta bo minilo leto dni, ko nas je zapustila MARIJA PERNE Vsem, ki se je spominjate in obiskujete njen zadnji dom, se iskreno zahvaljujemo. OREHEK, 13. avgusta 1984. ZAHVALA Ob prerani in boleči izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta, tasta, brata in strica JOŽETA DEBELJAKA p. cl. Brlinovega ata se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za podarjeno cvetje, za tolažbo ob težkih trenutkih, izraze sožalja ter spremstvo na poslednji "poti. Zahvaljujemo se vsem sosedom za iskreno pomoć, pevcem za lepo petje, praporščakom, go vorniku za poslovilne besede ob grobu m duhovnikoma za pogrebni obred. Posebno se zahvaljujemo kolektivu Splošne bolnice Jesenice — Kirurgični oddelek za nesebično pomot- ob njegovih najtežjih trenutkih. Zahvaljujemo se kolektivom Sava Kranj TOZD GTI vu. Iskra - Telematika TOZD M K D. Tekstilindus TOZD' Predilnica. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Srednja vas pri Šenčurju, 8. avgusta 1984. ~ 1 / rcnutki tihi. Trenutki glasni odmevajo med gorami troje ljubljeno ime ■ t \ i ■ v 1 '■rt ^'4 EMA /1 odziva ni. '/.a vemo se in s/;c 1 smo tam. kjer smo hdi pred Icioni dni. \'scm. ki seje spominjate in obiskujete njen pterani grob — hvala. ševlje, 17. avgusta 1984 --- Vsi njeni Za vedno nas je zapustil naš dragi mož, oče in "Brat EMIL SUSTAR Od njega se bomo poslovili v petek, 17. avgusta, ob 17. uri iz hiše žalosti Podbrezje 5 pri Kranju. Žalujoči: žena Tončka, sin Tine in hčerka Milena z družino ter drugo sorodstvo. Dotrpela je naša draga mama, stara mama, babica, tašča in teta ANA KOŠIR roj. Stružnik s Primskovega pri Kranju Od nje se bomo poslovili v petek, 17. uvgusta 1984, ob 15. uri na kranjskem pokopališču. ŽALUJOČI VSI NJENI ZAHVAIA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in starega očeta MIRKA SLATNARJA se iskreno zahvaljujemo dr. Martinčiču in dr. Lahajnarjevi, sodelavcem Roga in direktorju za poslovilne besede ob odprtem grobu, oddelku prirezovalnice in obračunovalkam Tovarne Peko, godbi na pihala, pevcem za zapete žalostinke in gospodu župniku za opravljeni obredni pogreb. Iskrena hvala vsem sosedom za izkazano pomoč v najtežjih trenutkih, posebno družini Slatnar. Se enkrat se zahvaljujem vsem darovalcem cvetja in vencev, ter vsem, ki ste nam izrekli soža-Ije in pokojnika pospremili v prerani grob. ŽALUJOČI: žena Vilma, hčerka Andreja z družino, mama ter sestri in brata z družinami Tržič, 17. avgusta 1984 ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi našega dragega'sinka in bratca GREGORJA POTOČNIKA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijate Ijem in znancem, ki *tg nam v težkem trenutku stali ob strani, nam izrekli sožalje, mu poklonili toliko lepega cvetja in ga spremili na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala tudi gospodu župniku za lep pogrebni obred. Žalujoči: mami, ati, bratca Marko in Klemen M no: zdrav F. Pcr ica kraja ttO ila dobitnic dan v in ljubiteljev športa je navdušeno po- Alenka med mamo Mileno in očetom Slavkom. 0 zlate olimpijske kolajne. — Vse slike: Alenka se je vrnila z olimpijsko kolajno Z zlatom poplačano odrekanje Alenka Cuderman iz Tupalič pri Preddvoru je prva slovenska športnica, ki se je z dosedanjih olimpijskih iger vrnila s kolajno. Čeprav je zadnja štiri leta živela v Beogradu in igrala za Radnički, so krajani vseskozi spremljali njeno uspešno športno pot. V sredo, ko se je okin-čana z zlatom vrnila iz Los Angelesa, so ji na preddvorskem igrišču, kjer se je pred dobrim desetletjem začela resneje ukvarjati z rokometom, pripravili lep in prisrčen sprejem. Preddvor — Ko je praznično okrašen »zapravljivček«, na katerem so poleg voznika Mihčevega Janeza z Luž sedeli še člani evrovizijske olimpijske ekipe Janko Bolka iz Tupalič, olimpijka izpod Storžiča Alenka Cuderman in njeni starši, pripeljal na igrišče ob osnovni šoli v Preddvoru, je razpoloženje doživelo vrhunec. Krajani Tupalič, Preddvora in okoliških vasi, ljubitelji rokometa in vsi športni privrženci, nekdanje Alenkine soigralke pa rokometašice, ki se v Preddvoru pripravljajo na novo tekmovalno sezono, so navdušeno pozdravili državno in olimpijsko repre-zentantko iz Tupalič. V imenu krajanov ji je izrekel dobrodošlico predsednik sveta krajevne skupnosti Preddvor Jože Zorman, ki je ob tem poudaril: »Ponosni smo, da je dekle iz naše krajevne skupnosti postala odlična rokometašica, članica jugoslovanske ekipe, o kateri govori danes ves svet, prva slovenska športnica z olimpijsko kolajno, dobitnica zlate medalje. Alenka, zavzeto smo spremljali tvojo bogato in uspešno športno pot. Ko si bila v Los Angele-su, smo pred televizijskimi zasloni še posebej trdno držali pesti; tako kot ti smo želeli olimpijsko kolajno.« Dobrodošlici in čestitkam so se pridružili člani preddvorskega rokometnega kluba, Ivka Sodnik in Kon-di Pižorn s šaljivim nastopom, Triglav — Ski kvintet, Gašperji s pevko Marjano, visoška folklorna skupina pod vodstvom Lenke Krišljeve, domači slikar Franc Guček-Aulin pa seveda vsi, ki so se v sredo zbrali ob osnovnošolskem rokometnem igrišču. »Za vsakega športnika je veliko priznanje, če se tudi krajani zanimajo za njegove športne dosežke. Vedela sem, da bodo krajani veseli, ker smo rokometašice na olimpijskih igrah osvojile zlato kolajno. Toda takšnega sprejema, kakršnega so mi pripravili domačini, le nisem pričakovala,« je ob snidenju poudarila Alenka, ki je svojo športno pot začela prav na igrišču, kjer so ji krajani TupaijČ in Preddvora pripravili lep in prisrčen sprejem. Iz Preddvora je odšla k ljubljanski Olimpiji in tri leta igrala v drugi zvezni ligi. Postala je mladinska državna reprezentant-ka. Po tretji tekmovalni sezoni v Ljubljani so jo vabili k sebi Lokomotiva jni\.Trešnjevka iz Zagreba ter beograjski' HadniČki. Odločila se jeza Radnički, ki je bil že do tedaj de-vetkia^/^avnjl prvak. Prosta ji je bila tujfji pot v Člansko državno re-prezehtsfbCp; za katero je prvič zaigrala pfe