e" Rim. 28. iuliia. Začel ie spet jzha-— jati politični dnevnik »Italia«. ki ga 1 ie že I. 1859. ustanovil grof Cavour "i in ki ie začel svoie novo življenje na : | predvečer posebnih dogodkov. V uvod-1 nem članku čitamo med drugim: J »Smatramo, da ie dolžnost vseh Ita-j lijanov sedai te. da ne obdolžujejo in j razmišljajo o maščevanju. Potrebna g dejanja pravice bodo izvršili odgovor-:*ij| ni organi in zgodovina. Danes mora--i mo predvsem braniti žrtve, ki iih ie i zahtevalo nad stoletje krvi in dela in .ij ki so bile izvršene, da bi bilo vrnjeno ;• Italiji dostojanstvo, njeno ime in njeu korveto in eno 7000tonsko sovražno petrolejsko ladjo, zažgala pa 6 prevoznih sovražnih ladii skupne nosilnosti 40 tisoč ton. Angleško-ameriška letala so bombardirala nekatera man iša središča Kalabrije in povzročila manjšo škodo nekaj žrtev med prebivalci. Naše protiletalsko topništvo ie sestrelilo v bližini Messine eno sovražno letalo. naši lovci so pa sestrelili eno sovražno letalo v bližini Capue. Sovražnik ie zaman skušal napasti neko našo ladijsko enoto, ki ie plula po Tirenskem moriti. 4 sovražna letala so treščila v boju z našimi v ttiorie. .Na Atlantiku je neka naša podmornica pod poveljstvom korvetnega ka-P* Giuseppa Roselliia Lorenziia a z dvema torpedoma zadela neko sovražno nosilko letal. General Ambrosio Vrhovno poveljstvo. Vojno poročilo številka 1160: Sovražnik ie ponovno močno napadal v srednjem odseku sicilskega bojišča. kjer se biieio hudi boii. V pristanišču Gele so nemški bombniki bombardirali sovražne parnike. Zadeli in poškodovali so G trgovskih Parnikov s skupaj 29.000 tonami nosil-jttosti. AngleSko;amerižko letalstvo ie napadlo središče pokrajine Salerno in nekatere kraje v bližini Napoliia. Po> vzrocilo ie neznatno škodo in nekaj žrtev .med prebivalci. Naši lovci so skupaj z nemškimi sestrelili 12 sovražnih letal. Nad Siciliio so iih nemški lovci sestrelili 5. protiletalsko topništvo v Nanoliju 6. naše pomorske •zvidnice v Sredozemlju pa 1. General Ambrosio Vrhovno poveljstvo. Vojno poročilo številka 1161: Zaradi ponovnih silovitih sovražnikovih napadov se naše obrambne čete silovito bore. V vzhodnih vodah Sicilije so italijanski motorni čolni odbili ofenzivne akcije sovražnih enot. ' Sovražni letalski napadi na nekatere kraie Lazia in Campanie so povzročili manjše izgube. .Naši lovci so v spopadu s sovražnimi bombniki, ki so leteli nad Na-JKMijem. sestrelili eno dvomotorno le- Geucral Ambrosio poveljstvo. Vojno poročilo Številka 1162. Sovražnik razvija svojo ofenzivo s podporo svežih čet in z veliko oporo letalstva, italijanske in nemške čete Ea pa v srditem boju zadržujejo. Mod hudimi lioii v prejšnjih dneh se je posebno odlikovala naša oklepna skupina pod poveljstvom polkovnika Goffreda Riccija iz Cesene. Lovci Osi in naše protiletalsko topništvo so prestregli neko sovražno letalsko skupino in brez lastnih izgub sestrelili 4 sovražne štirimotornike in * dvomotornika. General Ambrosio Vrhovno poveljstvo. Vojno poročilo številka 1163: Na sicilskem bojišču so se tudi vče-rat bile ostre bitke. Na področju pri negalbutu so naše čete zavrnile silne sovražne napade. , Sovražni pomorski oddelki so bombardirali kraie oh Tirenskem in .Tonskem morju pri Kalabriji. Niso pa po-topili veliko škode. General Ambrosio v Nnjvjgje poveljstvo. Vojno poročilo številka 1164: V severnem in srednjem delu Sici-JJ.lo Čete Osi z živahnimi protinapadi ''■'■'ajno zadržujejo sovražnikovo ofenzivno delovanje. Včeraj so sovražna letala bombardi« Napoli in salernako obalo V K-0 80 Povzročila precej škode, asi h)vcj so sestrelili dve napadajoči .1'1'azni letali, naše protiletalsko toP-ni!jtvo pn tri. General Ambrosio j ^ o d a t e k : Napad na Napoli, . ga omenja današnje vojno poročilo, ct. Povzročil med civilnim prebival- Vojni položaj na Siciliji se v zadnjih dneh ni bistveno spremenil. Čete Osi, ki so razporejene od obrežnega predela pri San Stefanu di Camastra čez predele, ki leže zahodno od Regal-buta in Centuripe pa do ravnine, ki leži pred Catanijo. so se hrabro upi; rale nasprotnikovemu pritisku, četudi so mogočne Montgomerieve angleške sile vrgli na severno krilo bojišča, da bi podprle ogrožene ameriške oddelke. ki jim zapoveduje general Patton. Kakor na obrežnem predelu pri Cata-niji, tako tudi na severnem predelu bojišča čete Osi mogočni nasprotnikov pritisk hrabro zadržujejo. Angleško in ameriško prizadevanje za uspeh na goratem srednjem in severnem predelu otoka, ki so ga ponovili tudi včeraj po hudi topniški pripravi oklepni in pehotni oddelki, ni doseglo uspeha. Branilci so se odločili za elastično obrambo, ki odgovarja ozemlju in so tako odbili Kanadčane in Američane in to z močnimi protinapadi ter so jim prizadejali krvave izgube. Obramba Osi ima v rokah glavne postojanke vzhodno in severno od imenovanih krajev in topništvo Osi ima pod ognjem cesto, kjer se razvijajo sovražni oddelki. Na področju pri Nicoziii ie močna ameriška oklepna skupina mogla izvesti mailien prodor v italijansko in nemško razvrstitev, toda krajevne sile so uničile ta prodor, ne da bi potrebovale okrepitev, danes pa so nemške napadalne sile prešle v protinapad in odbile Američane, ki so imeli hude izgube v moštvu in gradivu. Med temi boii ie bilo uničenih 18 velikih tankov. Italijani in Nemci so izvedli protinapad na področju Re-galbta in Catena Nuova. Na tem področju dopušča taktika sil Osi. da se sovražnik približa, nato pa se zlije nani koncentrični ogeni vseh vrst orožja. / Ta taktika ie bila uspešna. Med ufetniki so tudi črnokožci. ki so bili poslani v prve vrste, da napolnijo ameriške praznine. Na levem krilu osme angleške armade so močni oddelki kanadskih čet skušali z izvidni-škim delovanjem, pa so bili takoi odbiti. Berlin. 2. avgusta. Tz voiaškega vira se ie izvedelo, da ie vzdolž severne sicilske obale sovražna križarka skušala streljati na italijanske in nemške postojanke. Takojšnji pose? nemških bojnih letal ie prisilil sovražno edini-co, da se ie morala umakniti na široko morie. Letala so slične sovražne namene preprečila tudi vzdolž vzhodne obale otoka, kier so zadela mnogo edinic. Berlin. 2. avgusta. Iz voiaškega vira se ie izvedelo, da so nemška boina letala v noči od sobote na nedelio napadla sovražne ladie ki so zasidrane v pristanišču Palerma. V isti noči so nemški lovci napadli sovražna letališča na Siciliji. Ostavka poslanika Galeazza Ciana Rim, 31. iul. Agencija Stefani objavlja: Grof cav. Galeazzo Ciano je podal ostavko kot Kr. poslanik pri Sv. stolici. Ni. Vel. Kralj in Cesar ie ostavko sprejel. Važni sklepi Vlade Militarizirano železniško in poštno osebje Rim. 31. iul. Uradni list prinaša naslednji ministrski ukrep, ki začenia veljati danes: 1. Med sedanjim vojnim stanjem je osebje državnih železnic ter državno poštno, brzojavno iu telefonsko osebie militarizirano po določilih čl. 2. kr. zakonskega ukrepa z dne 30. marca 1943. št. 123. Za izenačenje službenih stopenj tega osebja z vojaškimi stopnjami je treba uporabiti tabele, priključene kr. ukrepu z dne 20. marca 1941. št. 401 ter razglasoma z dne 4. in 16. juniia 1943. ki se nanašata na miUtarizaciio osebja, dodeljenega železniški, brzojavni in telefonski službi na Siciliji in Sardiniji. 2. Med sedanim vojnim stanjem ie militarizirano po istem ukrepu osebie podnajemnic državnih železnic, poštnih spreiemalnic pri koncesioniranih družbah za poštne, železniške ter iz-venmestne tramvajske prevoze, prepuščene zasebnim družbam, osebie tele- Riin. 30. iul. Z veljavnostjo za nazai do 1. novembra 1942. ie v korist delavcev. ki služi io domovini v orožju, razširjena podvoiitev družinskih doklad. Pravico do podvojitve družinskih doklad ie priznana vsem zaposlenim (uradnikom in delavcem) v industriji, trgovini, svobodnih in umetniških poklicih ter pri kreditnih in zavarovalnih ustanovah, ki uživajo normalne doklade med vojaško službo. Izključeni so poljedelski delavci glede na posebno skrbstvo, ki ie odrejeno na tem področju. Večji zneski, ki bodo morali biti izplačani, na naslov podvojitve, ne bodo takoi izplačani, temveč bodo zapisani v dobro vsem. ki imaio do njih pravico in bodo vinku-lirani do konca vojne. Na te zneske se bodo računale obresti po 2 in pol odstotkov, ki pa bodo tudi vinkuli-rane. Breme podvojitve pade na dr: žavo za delavce v industriji, trgovini ter svobodnih in umetniških poklicih. OBVESTILA POVELJSTVA XI. ARMADNEGA ZBORA Gorostasne in najbolj neverjetne vesti krožijo po mestu in pokrajini. Njihov izvor in cilji so očividno lendenčni. Ljubljana in pokrajina, ki sta že tolikokrat dali dokaze o dobrem čulu. naj se pomirita in zaupata odgovornim oblastem in naj odgovorita z zdravo in pošteno propagando vsakomur, ki bi poskušal motiti resno delo in zavesi vseh dobro mislečih. Poveliništvo bo neusmiljeno postopalo z vsakim, ponavljam: z vsakim, ki razširja tendenčne vesti. ____ GENERAL ARMADNEGA ZBORA POVELJNIK GASTONE GAMBARA V zvezi z vestmi, ki so iih prinesli časopisi o izrednih ukrepih za osvoboditev političnih obsojencev, izjavljam, da se te mere ne tičejo — ponavljam: ne tičejo — ozemlja Ljubljanske pokrajine ter bodo zato še nadalje ostali v veljavi dosedanji predpisi. V izogib mučrrih posledic opozarjam, da se bo vsaka skupna manifestacija z namenom, zahtevati od oblasti osvoboditev političnih internirancev, smatrala, kakor ie to prevideno v členu 2. razglasa z dne 27. iuliia tega leta, ter bo zadušena z merami, ki iih prevideva ta razglas. Ljubljana, 3L iuliia 1943. GENERAL ARMADNEGA ZBORA POVELINIK GASTONE GAMBARA tonskih družb, ki iim ie odstopila koncesije italijanska družba za radijske oddaje (E1AU). družbe Italcable. italijanska družba za izvenmestno telefonsko omrežje (SIRITI in družba za spalne vozove. Izenačenje službenih stopenj z vojaškimi za osebje teh ustanov se določa takole: ravnatelj = stotnik, uradnik in spremljevalec = podporočnik, delavec in težak = prostak. 3. Z nadaljnjim odlokom bodo določena znamenia. ki iih bo moralo nositi osebie. militarizirano Po pričujočem ukrepu. 4 Osebju, niilitarizinmeniu po tem ukrepu, ne pritičeio nobene posebne gospodarske ugodnosti. 5. Ta ukrep velja za osebie. militarizirano po kr. ukrepu z dne 14. oktobra 1937. št. 2707. po čl. 1 kr. ukrepa z dne 30 marca 1943. št. 123 ter po razglasih z dne 4. in 20. junija 1943. ki prejemajo družinske doklade na osnovi zakona z dne 26. okt. 1940, št. 495. Za zasebne uradnike pa to breme prehaja na blagajno za vojaške pozive pri uradnikih. Za nameščence v kreditnih in zavarovalnih ustanovah in za delavce, ki imajo pravico do nadaljnjega izposlovania mezde, bodisi v celoti, bodisi delno, med vpoklicem na temelju čl, 9. št. 4 Kr. ukaza zakona z dne 17. iuniia 1937. št, 1048. pa delodajalci, ki moraio vplačati v skupno blagajno za družinske doklade tudi višje prispevke, določene po dodatnih družinskih dokladah. Od 1. nov. 1942. dalie bodo torej morali delodajalci vplačati; za nameščence v industriji skupni prispevek 20°/o: za nameščence v trgovini skupni prispevek 14.80% itd. Za vpoklicane nameščence (uradnike in delavce), katerim se družinske doklade izplačuiejo neposredno iz pokr. ustanov za socialno skrbstvo, se ne zahteva nobeno novo vplačilo od delodajalcev, razen tiste- ®tv0in |o smrtnih žrtev in 63 ranjenih. Nave pstrolier.-nenuea affonda la da un som-mernibile italia-no. — Sovražna petroleisl < ladja, ki jo je potopila italijanska podmornica. ga. kar ie bilo zgoraj omenjeno glede plačevanja prispevkov. Nasprotno pa morajo delodajalci za vpoklicane nameščence (uradnike in delavce), katerim izplačujejo normalne družinske doklade delodajalci sami. predložiti Zavodu za socialno skrbstvo seznam plačil, izvršenih na ta naslov, in obenem poslati imenski seznam ^'poklicanih nameščencev, ki mora biti napisan na posebnih formularjih, ki so na razpolago pri pokrajinskih ustanovah za socialno skrbstvo. 0 priliki predložitve novih formularjev moraio prizadete tvrdke in podietia upoštevati prispevke, ki jih moraio vplačali za dobo do 1. novembra 1942. nazai do 30. septembra 1943. da s tem omogočijo vpisauje v dobro dodatnih doklad za naznačeno dobo v korist posameznih vpoklicancev. Via Ifalila ie zbrana okrog svoiega Kraiia Bern. 29. julija. Švicarski tisk podčrtava. da je monarhija prevzela vso odgovornost nasproti dogodkom in še enkrat ie kralj Viktor Emanuel dokazal. da uživa naivečio’priliublienost v državi, ki je tesno zbrana okoli njega. Listi podčrtavajo, da ie maršal Ba-, doglio rekel, da se vojna nadaljuje iu, da dogodki v Italiji dejansko niso nič vplivali na voitii potek na Siciliii.i kjer se boji nadaljujejo in dokazuiejoi junaštvo vojakov. Odpor italijanskih1 in nemških čet na Siciliji se ie povečal in kanadske čete same priznavajo,' da so naletele na velike težave pri svojih bojih. j Listi tudi objavljajo obsežne živlie-; njepise maršala Badoglia in pri tem opozarjajo na slavna obdobja njegovo vojaške službe. Maršal Badoglio ima velik ugled v vsej državi, pa tudi v sovražnih deželah. Jzrednl dogodki, ki šo, se v. ti bil z večjimi bojnimi ladiami vedno pripravljen na vsako morebitnost. organiziral za nasprotnika utrujajoče vojne nastope s tem, da ie z manjšimi morskimi enotami stalno napadal in varoval obalo, in s tem prihranil srednje in velike enote za poznejšo porabo. Zato je dal pobudo za izdelavo podmornic in maniših protipodmorniških čolnov, torpedovk in letal, oklepnih vlakov, za obrambo obrežnih mest ter železnic. ki tečeio ob obrežju. Dal je delati posebne monitorje in oborožene čolne, oskrbljene s topovi za boj proti podmornicam. Oktobra 1916. je na svoio prošnio zapustil vrhovno mornariško poveljstvo in prevzel poveljstvo nad pomorskim oporiščem Benetke, kjer ie živahno bojno deloval posebno z letalstvom in malimi enotami in ie s tem orožjem prodiral celo do močno oboroženih avstrijskih pristanišč. Februarja 1917. ie bil imenovan za senatorja in mu ie bilo zaupano celotno vodstvo pomorske voine. hkratu ie postal tudi načelnik glavnega stana in bil imenovan za vrhovnega poveljnika vseh mobiliziranih pomorskih sil. Thaon di Revel ie spočetnik zamisli o obsežni uporabi protipodmorniških čolnov za napadanje in za obrambi) pomorskih prevozov. Posrečilo 6e mu ie. da iih ie izdelal 400. Način Reve-iovih napadov ie prinesel velike koristi in ie zapustil presenetljive strani vojne zgodovine. Obramba z oboroženimi čolni in monitorji se ie izkazala kot zelo učinkovita, posebno kot desno krilo kopenskih sil. ki so nastopale ob Isonzu in Piavi. Med naivečje zasluge mu štejejo, da ie sklenil rešiti Benetke v novembru 1917. s tem da je na več bojnih črt poslal mornarje: na ustje Tagliamenta. kakor tudi z mrežo prekopov in močvirii na spodnji Piavi, s čemer je zadušil vse sovražnikove voine nastope. Leta 1918. ie bil povišan v admirala in ie vodil napad na Drač. ki ie bil v zvezi s kopenskimi nastopi v Macedoniii. Tedaj ie Thaon di Revel odplul na morje z bojnimi ladjami in sprožil, bombardiranje. ki je nasprotnika prisililo, da je opustil tisto postojanko. Niegova zasluga ie. da so bili naglo zasedeni adriatski otoki ob Ištriii in Dalmaziii. preden ie prišlo do premirja. Tako so bile onemogočene spletke vAngliie in Francije, ki sta hoteli izročiti te stra-tegično in zgodovinsko tako pomembne postojanke v slovanske roke. V dobi premirja ie zasedel adrijske otoke in postal pomorski komisar na mirovni konferenci. Za izvedeno delo ie bil admiralu Revelu na kralievo pobudo podeljen veliki križec vojaškega reda Savojske hiše. Ko ie bila priključena Julijska Benečija. ie prejel ovratnico reda Sv. An-nunziate in tako ie v sto letih svoiega rodu postal četrti član. ki ie dobil to najvišie odlikovanje. Novembra 1919. je pustil mesto načelnika glavnega stana mornarice in prevzel predsedstvo admiralskega sveta. Kakor med vojno in na mirovnih pogaianiili tako je tudi v senatu ostal odločen branilec italijanskih pravic do Adijskega morja in hkratu pristaš naziranja. da ie treba določila londonskega pakta izvesti do zadnje podrobnosti. L. 1922. ie postal mornariški minister. Z mladeniško živahnostjo ie dvignil moralo mornarice, vlil novih sil v sleherno upravno panogo, preuredil mornarico in vse pomorske delavnice. uvedel pa tudi disciplino v delu. Obnovil je urjenje mornarjev in uvedel plovbo tudi po daljnih morjih. Povečal ie glavna pomorska oporišča in dal deiati nove ladie. 24. maia 1923. mu ie bil podeljen naslov vojvoda del Mare. 4. novembra 1924. ie postal veliki admiral. Mornariški minister je ostal do 1. 1925. 19. marca 1932. ie bil imenovan za prvega tainika Ni. Vel. Kralia in za velikega mojstra reda sv. Mavrici« in Lazarja ter za kanclerja rada Italijanske krone. Nakazovanje bolniških dodatkov za avgust Bolnikom, ki so po predloženih zdravniških spričevalih upravičeni dobivati posebne dodatke racioniranih živil. bo. bolniški odsek ljubljanskega mestnega preskrbovalnega urada meseca avgusta delil- bolniška nakazila vsako dopoldne od 8. do 11.45 samo v pritličju Turjaške palače v Križankah. Gosposka ulica 15. po naslednjem razporedu: Od 2. do 9. avgusta samo bolnikom, ki imajo pravico tudi za meso. tako da pridejo na vrsto v ponedeljek 2. avgusta bolniki z začetnicami priimka A do D. v torek 3. avgusta z začetnicami E do J. v sredo 4. avgusta z začetnico K. v četrtek 5. avgusta z začetnicami L do M. v petek 6. avgusta z začetnicama O in P. v soboto 7. avgusta z začetnicami R do T in v ponedeljek 9. avgusta bolniki z začetnicami priimka U do Ž. Od 10. do 18. avgusta drugim bolnikom. tako da prideio na vrsto v toj-ek 10. avgusta z začetnicami E do J, v četrtek 12. avgusta z začetnico K, ,v petek 13. avgusta z začetnicami L do N. v soboto 14. avgusta z začetnicama O in P. v ponedeljek 16. avgusta z začetnicama R in S. v torek 17. avgusta z začetnicami S do U ter v sredo 18. avgusta z začetnicami V do Ž. Od 19. do 27. avgusta bo bolniški odsek delil nakazila za sladkor za dojenčke in bolnike, toda le na podlagi predloženih zdravniških spričeval. tako da pridejo- na vrsto v četrtek 19. avgusta upravičenci z začetnicami priimka A do D. v petek 20. avgusta z začetnicami E do J. v sobato 21. avgusta z začetnico K. v ponedeljek 23. avgusta z začetnicami L in M. v torek 24. avgusta z začetnicami N do P. v sredo 25. avgusta z začethica-mi R in S. v četrtek 26. avgusta z začetnicami Š do U ter v petek 27. avgusta upravičenci z začetnicami priimka V do Ž. Zdravstveni zavodi, ki so upravičeni dobivati posebne bolniške dodatke, nai pošljejo po nakazila od 1. do 10. avgusta samo ponoldne. Bolniki, ki dobivalo dodatek mesa. nai s seboj prineso živilsko nakaznico za mesec avgust z odrezki za meso. Vem onim. ki teh odrezkov ne bodo imeli, bolniški odsek ne bo nakazal bolniškega dodatka za meso. Opozarjamo, da mestni fizikat sprejema zdravniška spričevala za priznanje bolniškega dodatka živil samo od 1. do 20. v mesecu. Reklamacii zamudnikov zaradi velikega .navala ne bo mogoče upoštevati ter zato opozarjamo na ta razpored. ki nai se upravičenci po njem natanko ravnajo ter nai ga zato izrežejo in shranijo. Najboljši nadomestek gimnastike, posebno za telesno slabotnejše d a m e in gospode, je džiu-džitsu šola za duhaprisotnost in samozavest, ki napravi telo prožno in gibčno. Džiu-džitsu poučuje strokovnjak vsak torek in četrtek ob 18. uri v gimnastični šoli Milene Govekar-jeve. Muzejska ul. 3, pritličje, levo Pregled motornih vozil Rim. 31. jul. Nov odlok prometnega ministrstva odreja pregled avtomobilskih vozil v javni službi, najemnih vozil, avtomobilskih vozil za prevoz oseb. avtomobilov, ki so zapisani za posebno uporabo, motornih koles, malih motornih prevoznih vozil in cestnih traktorjev. Pregledani bodo tudi poljedelski traktorji, ki niso bili pregledani leta 1942. Pregled se ne tiče motornih vozil navedenih kategorij, ki so bila vzeta iz prometa na podlagi omejitvenih ukrepov. Motorna vozila. ki niso iz kakršnega koli razloga v prometu. a bi se nozneie uporabila morajo lastniki dati istotako v pregled. Pregled motornih vozil v javni službi in avtomobilskih vozil za osebni prevoz se mora izvršiti do 31 avgusta 1943. pregled motornih vozil za posebno uporabo, motornih vlačilnih vozil in motornih- koles kakor tudi cestnih in poljedelskih traktorjev P'a se mora izvrišti do 31. oktobra t. 1. Do 31. oktobra se morajo pregledati tudi avtokari in njih »viklopni vozovi. Za avtomobilska vozila, ki bodo v prometu po preteku določenih rokov, ne da bi bila pregledana, ali pa se ie njihov pregled zaključil neugodno. bodo oblasti, ki so izdale dovoljenje. to dovoljenje preklicala, tako tudi nakazila za gorivo in gume. Po odredbi ministrstva za ljudsko kulturo izhaiaio vsi dnevniki v Kraljevini do nadaljnjega štirikrat na teden na dveh in dvakrat na teden na štirih straneh. Jutranjiki izhajajo na štirih straneh s četrtkovo in nedeljsko izdajo, opoldnevniki pa s četrtkovo in sobotno izdajo. Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino ie predpisal nov maksimalni cenik za zelenjavo in sadie. uvoženo v Ljubljansko pokrajino: 1 kila česna sme stati na drobno 8 lir. zelnatih glav 2.50 lire. kolerabic 2.40 lire. kumar 3.10 lire. čebule 2 liri. stročjega fižola 6.30 lire. solate vseh vrst 3.30 lire. iajčnikov 4.30 lire. graha 3.80 lire. zelene paprike 3.60 lire. paradižnika 2.70 lire. zelene 3.40 lire. špinače 3.30 lire. bučk 3.80 lire. marelic 4.70 lire. jabolk I. vrste 4.90 lire. II. vrste 4.60 lire. limon 5.50 lire, hrušk I. vrste 4.30 lire. II. vrste 3.90 lire. breskev 4.70 lire. sliv in češpelj 3.60 lire. Maturanti, bodoči tehniki! V 10 urah Vas nazorno in poceni seznanim z osnovnimi pojmi opisne geometrije Vse informacije: Langusova 22 vsak dan med 2. in 6. uro popoldne Pokrajinski prehranjevalni zavod obvešča vse rejce prašičev na področju mestne občine Ljubljane, da bo v teku tega tedna razdelil močna krmila za prašiče, Rejci, ki bi radi dobili krmila, dobijo nakaznice Pri Prevodu, oddelek za krmila. Gosposka 12. dvorišče levo. in sicer 4. t. m. reici z začetnico A do J. 5. t. m. reici z zacgt-nico K do P in 6. t. m. reici z začetnico R do Z. Zamenjava osebnih izkaznic za prosilce. ki bivajo na Barju zunaj vojaške kontrolne črte bo v četrtek in petek 5. in 6. avgusta t. 1. v ljudski šoli na Barju vsakokrat od 8. do 14. ure. Prosilci nai pripravijo potrebne listine in po tri fotografije. Tatovi živilskih nakaznic so se zadnje dni spet oglasili po nekaterih delih Ljubljane posebno po šiški in Zeleni jami. Izdajali so se za uradnike mestnega preskrbovalnega urada ter z raznimi pretvezami zahtevali od strank živilske'nakaznice, češ da iih morajo vrniti in da se nai zaradi odvzetih nakaznic zglasijo čez nekaj dni v uradu. Mestni preskrbovalni urad opo-zaria vse prebivalstvo, da nikdar nikogar ne pošilja k .strankam no živilske nakaznice, temveč stranko zmerom povabi v urad Zato nai ne nasedajo sleparjem, ker novih živilskih nakaznic ni moči dobiti. No 5. novembra t. 1. se moralo zamenjati poslovne knjižice z novimi v smislu naredbe Visokega komisariata o poenotenju poslovnih knjižic št. 47 od 4. aprila t. 1. Zamenjati se moraio poslovne knjižice za delavce in name-ščenske legitimacije. Stare kuiižice se zamenjajo pri občini, v kateri posluje Industrijsko podjetje. Poslovne kniizi-ce. ki sta jih izdali bivši /druženie grafičnih podjetij iu Zdruzenie poobla- OKVIRJI za SLIKE. FOTOGRAFIJE, GOBELINE KLEIN LJUBLJANA, VVolfova 4 ščeuili graditeljev, zamenjava Združenje industriicev in obrtnikov, ki ie prevzelo s priključitvijo niun delokrog. . Usnjene izdelke barvajte le s specialno barvo ki usnju ne škoduje. Efaks — Napoleonov trg. Osebne vesti POROČILI SO SE: V Ljubljani: dr. Rastko Močnik in gdč. Mojca Mejakova; g. Srečko Dražil, član radijskega orkestra m gdč. Vera Gregoričeva; inž. Alfred Peteln in gdč. Gizela Juvanova; g. Pavel Bajc, uradnik Vzajemne zavarovalnice in gdč. Tončka Tesarjeva: g. Marjan Glavnik, trgovec in gdč Vida Habičeva. V Gorici: dr. Karel Rutar, zdravnik in gdč. Darinka Mervičeva. Bilo srečno! UMRLI SO: V Ljubljani: S41etnj Srečko Magolič, tiskar-niškj ravnatelj v pok. in slikar; Avgust Lozar, elektrotehnični mojster; 611etna Frančiška Žitnikova; Anton Čepirlo, železničar v pok.; Julija Močnikova; "Sletna Lea Faturjeva, pisateljica. V Novem mestu: Franc Kos. državni pod-uradnik v pok. V Mariboru: 53letna Mihaela Rudarjeva; 791etni Franc Majcen, mizar; Terezija Verši-čeva, hišna posestnica. V Šmartnem pri Litiji: 84!etni Franc Hauptman, gasilec. V Laškem: Franc Bezgovšek. V Brežicah: 71 letni Ferdinand VVofl, pleskarski mojster in hišni posestnik V Vidmu ob Savi: Viljem Lovrenčič, uradnik. Naše sožalje! MATEMATIČNA VREMENSKA NAPOVED za mesec julij 1943. Sestavil dr. Vital Manohin VREMENSKA NAPOVED 5. avgusta, četrtek: nestalno, v toku dneva bo deževalo in grmelo, a velik del dneva tudi sončno. 6. avgusta, petek: pretežno jasno, podnevi vroče. 7. avgusta, sobota: pretežno jasno, podnevi vroče, a nedaleč; od Ljubijane (nekako ob Julijskih in Kamniških Alpah) se bodo razvile nevihte (nevihtni oblaki bodo vidni iz Ljubljane). 8. avgusta, nedelja: pretežno jasno in vroče. 9. avgusta, ponedeljek: večinoma jasno, vroče, nekako ponoči vpad deževja (nevihte s plohami). 10. avgusta, torek: večinoma jasno, podnevi vroče. 11. avgusta, sreda: pretežno jasno in vroče. 12. avgusta, četrtek: večinoma jasno in vroče, proti večeru poslabšanje in blizu Ljubljane (nekako ob Julijskih in Kamniških planinah ter na Dolenjskem) bodo nevihte. Točnost naših napovedi |e v splošnem naslednja: v 80 °/n ra povoda no vreme se dohro ujema z dejanskim: v H) °/o se dejansko vreme zakasni za 1 dan nasproti napovedanemu; v 6°/o nastopi za 1 dan prezgodaj: v 5°/o se napoved ne obnese S ROM A N - NAPISALA MIG N O N G. EBEknART »Kako...« Ozrl se ie na okno. »Bil sem dogovorjen. Šibila... Jaz sem bil tisti človek. ki ie stal na robu iase in opazoval vrtnarsko hišico. Saj to si vedela ves ta čas. ali ne? Sprva sem bil prepričan, da si ine spoznala, pa nisem mogel razumeti, zakaj me nisi izdala, ko so Riharda prijeli. Nekaj ni več v redu. Riharda ni več v hiši Abbottov. To sem izvedel od Kalvina. Zdaijne boš izdala. Šibila, kajne da me boš?« Mora govoriti dalie... Vprašala je: »Torej si me videl?« »Da. videl sem te. ko si prišla. Kdai si odšla, pa ne vem. Vse sem opazoval. Joi. Šibila, še znorel bom! Nikoli bi se ne bilo smelo tako obrniti. Zalezoval sem Riharda tisto noč. razumeš? Šel je vzdolž iezera in tam sem ga izgubil iz oči. Moia prva misel je bila tedaj: vrtnarska hišical Krenil sem tja in se skril v grmovje. Videl sem. da ie prišla Eva...« Šibila ga ie poslušala, a niene misli so se vrtele zgoli okrog ene točke: pobegniti moral Previdno te stopila korak napret. toda ta korak io ie Howlandu le še približal. Zdelo se je. da ni opazil ničnega giba. Spet se ie otrl z robcem po Čelu in io opazoval z očmi. ki ie bila v njih zapisana groza spomina. »Toda iaz ii nisem nič storil!« ie kriknil. »Jaz ii nisem nič storil! Videl sem Evo in videl sem tudi. kdo je šel poleg nie. Stopila sta v vrtnarsko hišico in prižgala luč. Jaz sem samo čakal. Tedaj sem slišal krik so io ubili... Čakal sem Se dalie. in tedai sem videl... čez nekai casa...« Premolknil ie. Pretkan izraz mu ie zletel po bledem obličju. »To vse ti pripovedujem, da bi te rešil. Šibila. Da ti pomorem. Rad bi ti pomagal. Tega mi ne boš pozabila, kajne da ne boš. Šibila?« Približal se ii ie. Šibili ie srce močno utripalo. Ne sme pokazati strahu. Mora poslušati, dokler bo le hotel še govoriti. Mora ga muditi z vprašanji, da pridobi časa. »Veš. da. Hovvland. Nikoli ne bom pozabila. Povedala... povedala bom šerifu, da si prišel meni pomagat.« Če bi stopil samo še korak bliže, bi jo lahko dosegel z roko. Stopila i,e malce vstran. Toda Hovvland ie sledil njenemu gibu — in spet sta si stala nasproti. »Jaz ie nisem umoril.« ie z muko izdavil. »Gledaš me. ko da mi ne bi verjela... toda jaz tega zares nisem storil. Samo Bei sem obljubil denar, če bo povedala, da ie videla Kalvina pri orodnici. To sem res storil. Moral sem.« Le zakaj ii vse to pripoveduje če je njegov namen vse drugačen? Sele pred nekai minutami ie slišala nie-gove besede v telefon. Ali somu mar živci popolnoma odpovedali? Ali jo pa hoče speljati? Vse te misli so se ji podile po glavi, medtem ko ie mrzlično premišljevala, kaj ga naj spet vpraša. »Eva ie bila pri tebi. ali ne? Zaradi ločitve, kajne, potem ko se ie bila že odločila, da ostane pri Rihardu?« Raztreseno io ie pogledal. »Kako? bil ie samo pridušen krik. ki ie pri Da. da. to drži. Rekel sem ii. da se priči zamrl. Knlio bi nai bil slutil, da I zoper svoio voljo ne more dati ločili. Potlei sem vprašal iaz nio. zakaj je spremenila svoio namero.« »In ti ie zaupala svoi vzrok?« Počasi se ie pomaknila mimo njega in krenila proti stolu, ki ie stal blizu vrat, ko da bi hotela sesti nanj. Howland ie ni izpustil iz oči. »Kai-pak,« je odgovoril. »Bila ie v Avionu in tam ie izsledila resnico. Zato seveda ni hotela Riharda zapustiti, saj bi bil sicer ves denar zanio izgubljen.« Namesto da bi bila sedla, ie Šibila brž stopila za stol. To je bilo v toliko nevarno, ker ie bila zdaj stisnjena ' v kot. vendar ie stal stol kakor nekakšna pregraia med Howlandom in njo. Zdajci se ie zavedela, da ie Hovvland obmolknil, zato je povzela njegove poslednje besede, ki so bile gluho izzvenele mimo njenih ušes. »Denar? Kakšen denar?« J Dediščina Abbottov. Izabelino in Johnovo premoženje, ki ga ie podedovala Diana. Okoli tega se vendar vse vrti Eva ie odkrila nekakšen spominek. ki ga ima Ljudmila, in ie od nie tudi izvedela, da ii ie Izabela ob smrtni uri namenila tisto reč. Neki mladenič ie šel ravno mimo ko se ie zgodila nesreča, in Izabela ga ie prosila. nai pošlje tisto reč Ljudmili. Potlei je umrla. Potlei ie Eva odšla v Avion. iztaknila fanta in izvedela od njega vso resnico.« Kako dolgo bo neki še govoril... Kako dolgo bo še odlašal s tem. kar namerava... »Torei ie tudi Liudmila vse vedela?« . »O. ljubi Bog. ne! Ljudmili se se sauialo ni. kaj vse to pomeni. Toda Eva ie takoi uganila, da ie stvar zdai popolnoma drugačna.« »...popolnom drugačna... sai...« »Sai menda razumeš ali ne? To vendar pomeni, da ie Izabela preživela Johna. On ie bil pri priči mrtev. Ko ie pridrvel reševalni avto. ni nobeden izmed njiju več. živel. Dolini je vsakdo mislil, da sta umrla hkrati l’o postavi je v takem primeru mol Listek ..Družinskega tednika** Nenavadne operacije Napisal dr. med. in (il. Johann Steudel _ Vsakdo, ki si ie kdai že zadrl trn v nchjo. ve. da se ie le nerad lotil epe racije z žarečo šivanko. Strah pred fKneeino nam ie hromil roko. ki mu Je n !a priti na pomoč. Iz te prve naravne reakcije se razviie nekakšna sposdljiva sramežliivost. ki nam hrani, til Prodrli v čudežni svet našega ini tle^a bistva, in potrebni so močni ' pulzi, da to sramežliivost prenia-P® navadi iih sprožita neznosna omecma in spoznanje, da se s hitrim onsegoni izognemo dolgemu, nepriiet-v11..bolehanju, ip, c"m operacijam na lastnem te-... . se upirajo močne duševne sile. 1*1. l1. nreskočiio laliko samo duševno ooim. Bolnik, ki boleha za manično jiepresijo. si utegne v napadu melan-nohie prizadeti hude. da. celo smrtne PPshodbe. Razen tega so izvrševali na svojem telesu operacije samo še liu-?te. ki pričakujejo za pohabljenje visoko zavarovanje, ali si obetajo kakšno posebno korist od novega telesnega stanja. V tem primeru niih cilj ni P*dravlienie. temveč pohabitev. Tipičen primer za to so kitajski berači, ki >e pohabijo sami. da bi več naprosia-Hfi. Nas pa zanima, v kakšnih pogojih si duševno zdravi liudie izvršili »peracite na lastnem telesu. Obliko-a . ®e bosta dve veliki skupini. V ti1. 80 • Imdie. k; v usodnem tre-uiiku niso mogli priklicati zdravnika ■J* sp se v skrajni stiski poskusili opekati sami. kaipak primitivno in na ’*epo srečo. V drugi skupini opera c i i J® lastnem telesu so pa zdravniki, ki ^.hoteli tako preizkusiti kakšen nov “a,'in otopitve bolečine, in so morali -J* Poskus tvegati svoie telo. iz prejšnjih stoletij nam poroča-bolnikih, ki so sami skušali pre-.‘jpti bolečino in so se sami operi-"osebno znan ie primer Jana de lam m'adega kovača iz Amster-hi si ie leta 1631. sam ooeri-,>;i 2°Kni kamen. De Doota ie najprej ‘r|krat operiral kirurg toda brez ispeha. Ko so ga neko noč spet na-M»d čebelarski va-enec ie hudo trnci zaradi žolčnih taninov. Ko so neko noč postale botrine neznosne, je pograbil železo za 'aicanie zil ki ga ie bil tam pozabil legov bratranec, po poklicu padar, tem nožičem si ie prerezal žolčni helnir in pobral iz niega več ko ‘200 'robnih žolčnih kamnov. Nato si je 48m izpral še ostanek žolčnega peska, joiskal v materinem predalu iglo in ukanec. hoteč rano spet zašiti. Ven-J®r mu je zmanjkalo moči. Poklicali ■o kirurga, ki ie rano zašit. Operaciia >ri(• i Posrečila in po šestih tednih ie ® ° niei samo še lepo zaceljena •razgotina. v novejšem času so znani pri-ID• ua so si bolniki sami operirali kamne. Morda ie ta bolezen J,vno na tako pripravnem kraiu. da ;a človek z roko lahko doseže. V jeverni Ameriki si je neki mož 'celo ‘®>n odprl trebušno votlino in si režirat tenko črevo, ker ga ie mučila “la v dimljah. Vzrok za to nenavad--®r>eracljo ie bil dokai nenavaden. .y „ ie, zlXel v ver> da kirurga ne '"‘Ogel plačati. Njega dni ie bil n jr«c vratar v neki zasebni kliniki •no. ’®mkai gotovo že videl podobne ''-racije, hkrati pa tudi slišal, kako drago so jih morali liudie plačevati. Enajst ur po operaciji so bolnika prepeljali v bolnišnico, kjer so Je s težavo preprečili, da ni podlegel vnetju trebušne mrene. Preden preidemo k skupini kirurgov. ki so si z zanesljivo roko sami zadajali rane znanosti na ljubo, si oglejmo še nekaj primerov primitivnih operatorjev lastnega telesa. Pred par leti ie neki Evropec poročal o zanimivi operaciji nekega padarja iz rodu irobskih črncev. Ker so ga mučile hude bolečine, se je odločil, da si bo sam odprl trebuh. Pripravil si ie leseno posodo s presnim maslom, čezenj je pa razpel rajželjc krave, ki so io bili malo poprej v la namen zaklali. Nato si ie lastnoročno z nožem za raziranie prerezal trebušno steno in ujel v leseno skodelo drobovje, ki je privrelo skozi rano. Odstranil ie s črevesja oblogo maščobe, ki ie po njegovem mnenju bila vzrok bolečin, potisnil drobovje na svoie mesto, si sam zašil rano in legel, da počaka na uspeh operaeiie. Ko se ie rana zacelila, ie bil možak res spet popolnoma zdrav. Še pred rojstvom moderne kirurgije. ko še niso poznali sredstev za otopitev bolečine, so se nekateri kirurgi sami operirali. Francoski vojaški kirurg Clever de Maldigug ie dolgo bolehal za mehurnimi kamni. Njegovi tovariši so ga že petkrat operirali, toda brez posebnega uspeha. Zato se ie odločil, da se bo sam operiral. S pomočjo zrcala si je z zanesljivo mirno roko odstranil mehurne kamne in res ozdravel. Vsem tem možem, ki so tako hladnokrvno trpeli strahovite bolečine. ker tedai še ni bilo anastezije. pač ne moremo odreči odkritega občudovan ia. Kdai pa kdaj so se kirurgi mogli sami operirati, ne da bi trpeli hude bolečine, ker so lahko izrabiti šok. ki um ga ie bila zadala rana in naredila ranjeno mesto neobčutljivo Tako ie„ bilo mogoče večkrat v voini na bojiščih brez anastezije amputirati ranjencem noge; kirurg Mermin-gas pa poroča, da ie takoi po izpadu možno naravnati izpahnjeni ud brez sleherne anestezije, ker te živčevje zaradi šoka v okolici izpaha nekaj časa neobčutljivo. Leta 1884. so prvič uporabili kokain za otopitev bolečine. Šele uporaba kokaina in pozneje stovaina in novoeaina ie omogočila kirurgom da so se lahko sami operirali, premišljeno in s potrebno pripravo, ne pa samo v sili in na slepo srečo, kakor poprej opisani bolniki iz prejšnjih sto-tetn. Brvi se ie z otopitviio bolečine okoristil Pavel Reclus. znan pariški kirurg. Leta 1890. si ie pri neki operaciji precej poškodoval zadnji členek desnega kazalca. Iz globoke, čeprav maihne ranice se ie Po nekaj tednih razvila boleča novotvorba in tedanji šef pariške klinike Verneuil ie bil mnenja, da ie potrebno kazalec amputirati. če naj preprečijo zastruplfe-nje. To bi za Reelusa pomenilo konec njegove kirurške kariere zato se ie odločil, da si bo sam odstranil vneto tkivo, posebno še. ker ie bil tisti čas edini Francoz, ki ie že imel nekaj izkušeni v lokalni anesteziji. Tako ie hkrati tud. hotel dokazati, da ie novi postopek priporočljiv. Obrizgal je novotvorbo z raztopino kokaina, vbrizg-nil še nekaj te raztopine v globino in z levico načel bolno tkivo. Tedaj se ie pokazalo, da ie levica piemalo spretna, da bi mogla izvršiti tako natančno operacijo. Reclus si ie pomagal tako. da ie v levici negibno držal kirurški nožek. z desnico ie pa vlekel čez rezilo v tistih smereh, kakor je bilo potrebno, da se ie oblikoval pravi urez. Z ostro žličko ie nato se izpraskal že načeto koščico in čeprav se je zdelo, da se operaciia ne l>o posrečila, se ie rana dobro zacelila in ie prst ostal gibljiv, kar ie bilo za kirurga posebno važno. Reclus je pozneje izjavil, da ni potreboval kakšne posebne .duševne moči*, ker ie operaciia potekla brez kakršne koli bolečine, če izvzamemo .tuden občutek v že!odcu‘. Zdaj se že kaže meia takšnih ope- j®hustnik. Zato ie Diana kot najbližja 'Obnova sorodnica podedovala vse remozenie. Prav za prav je pa Ri-«rd edino upravičeni dedič, km- io J'1 najbližji Izabelin sorodnik.« Govo-■*} ie naglo, odsekano, da ie bilo nie-mv0 govorjenje skorajda nerazumlji-Mi v a se ie kaipak iz Aviona brž ^peljala domov, da spet obnovi od-fjise z Rihardom. Njena priča — ‘eason se piše — bi naj prišla za »oč *®kai takrat ie nameravala rjoeliti top. Ko mi ie vse povedala. c;.111 zakrivil svojo prvo napako. Ho-Jl' sem njen zakou z Rihardom spet lb"i in ji tako ustreči...« spet je malo premolknil. »Denarja ,h" potreboval. Saj vendar nisem moti. čutiti kako se bo vse končalo... ip,ires' >1*a- J® 86 hoš z dobro be-S zavzela zame?...« Njegove oči so ‘hirno blodile okrog, od pisalne mi-. • ki na niei ni bilo več listka, pa Jklprtemu oknu. je spet nehal govoriti in io ie gledal, je brž rekla: »Seveda Howland. Seveda se bom zavze-* ?*®te.< »m .H ie stopil proti niei. Roke so ja. vjsele ob životu; glavo je molil 'hm ■ Bruhnilo ie iz njega: »Moral *K>r ? "ekoin govoriti. Otresti sem se nH ?* vsega tega. Na koncu sem. prav nost neu- spočetka je bila blaz-t,, .1- da sem molčal.« Nekaj centi-ie i?v pred ni° si *e "lišlila. Nič se mu ne ho «k. oropričan, da policije ne din. Jh- Prisilila se ie. da ni več mi-Liru «>. »Ljudmila ie morala ven-•■< 'e dejala tako mirno. ^Mrupljali t*m08la- >zal° s0 *° tudi 8‘c«r Ničesar ni vedela. Imela ie Sploh od Izabele, a ie nikoli bila p,l (jl ,“i obšja. kolikšen pomen oiskala ga ie in ga pokazala. Evi... in še nekomu... in takrat te ie vse začelo. Ljudmila ni nič slutita, pač je bilo pa verjetno, da bo slej ko prej uganila ali spoznala vse okoliščine. Zato so ji zavdaiali.« .. Nenadejano io ie obšla važna misel. .Potle| vendar tvoj alibi... in tudi Kalvinov alibi ne držita!« »Seveda ne.« Bil je tako blizu nie, da ie čutila niegov hropeči dih »Saj sem bil vendar v gozdu. Sele za" teboj sem odšel. Rihard ie bil še v vrtnarski hišici. Vse sem videl. -Zato ie minilo noč tudi nekdo vlomil pri meni... Prav natanko sem vedel, da sem v nevarnosti. Zato imam tudi orožje s seboj...« Pomenljivo si ie potrkal po zepu syojega suknjiča. Previdno se ie premaknila proti vratom, loda v istem trenutku ie Hovvland iztegnil roko in io prijel za zapestje. Nejasno k> ie prešinila mi-seL da ni priznal, da ie umoril Evo in tistega moža. ki so ga našli ob jezeru. »Torej je bil umorjeni neznanec ob jezeru tisti Gleason. ali ne?« je tresoča se vprašala. »Tudi v tem primeru ne bodo našli krivca,« je dejal Howland s težkim lezikom. Ozrl se ie okrog sebe. ko da bi se hotel prepričati, da res ni nobene priče, v sobi. Šibila se ie skušala osvoboditi njegovega prijema, toda pri priči ji je še krepkeje stisnil zapestie. »Poidi. Šibila, sediva na zo-fo—< »Kako ie zločinec prav za prav umoril Gleasona?« je vprašala brez sape. Howland ie privzdignil široka ramena in jih počasi spet pobesil. »Tega ne bo nihče nikoli izvedel. Težavno gotovo ni bilo. V zasedi je mends prežal nanj in ga potlej od zadaj kresnil s kladivom po glavi. Kajne, Šibila, da boš rekla, da sem prišel sem. da ti pomagam...« »Kdo? Kdo.,.? Kdo ie to storil, Howland? Kdo ie umoril Evo In Gleasona?« Dalie prihodnjiS racij na lastnem telesu. Ne samo. da smo vezani na gibkost hrbtenice, na dolžino rok in nog. pogosto se zgodi tudi. da tisto mesto, kjer ie potrebna operacija, dosežemo lahko samo z levico. ki ie pa premalo gibka in spretna za izvršitev tako precizne operacije. Podobne operacije na lastnem telesu je pozneje izvršilo še več kirurgov. Eden izmed niih si ie na primer s kokainovo raztopino omrtvičil palce na obeh nogah, da jima ie lahko izrezal zarasla nohta. Prav tako so si zobozdravniki pezneie sami ruvali zobe. uporabljajoč pri tem pridobitev lokalne anestezije. Leta 1899. je Avgust Bier poskusil nov način omrtvičenja, in sicer si ie dal vbrizgniti mamilo v hrbtenični kanal. Kakor pionirji lokalne anestezije Halsted. Reclus in Schleich ie moral tudi on sam na sebi prvi preizkusiti učinek novega omrtvičenja. Res je Bier uporabil svoie telo za poskus prve .lntnbalne anestezije* in ga moral plačati z nekaj dnevi hudega glavobola. Vendar so pozneje novi postopek tako izpopolnili, da je izredno pripraven za operacije na lastnem telesu. Aleksander Fzaicou. mlad romunski kirurg, si je leta 1909. s pomočjo lum-balne anestezije operiral kilo. in sicer sedeč. Hotel je s tem dokazati, da lumbalna ansteziia prav nič ne omrtvi možganov, niti ročne spretnosti, razen tega je pa še hotel dognati, kakšne občutke ima pri operaciji bolnik, omamljen z lumbalno anestezijo.Fzaicou je operacijo izvršil čislo sam. toda ob spremljavi dveh svoiih tovarišev. V nekaj dneh se ie rana lepo zacelila. Ne dolgo pozneje si ie neki ameriški kirurg s pomočjo lumbalne ane- stezije sam odstranil slepič. Odtlei se ie postopek tako izpopolnil, da ie lumbalna anestezija v mnogih primerih uspešno nadomestila narkozo. Zagovorniki lokalne anestezije Da niso mirovali poprei. dokler niso dokazali. da z lokalno anestezijo tkivo lahko prav tako omrtvimo kakor z lumbalno. In tako si je leta 1912. francoski kirurg Jules Regnauld. ognjevit zagovornik lokalne anestezije, sam operiral kilo v dimljah s pomočjo lokalnega omrtvičenja. Regnauld ie bil pa še tako častihlepen, da ie odklonil sleherno pomoč asistentov in ie tudi vse njihove prijeme sam opravil. V ta namen se ie že dolgo poprej vadil, držati v levici sponke za žile in druge potrebne priprave za asistenco. Regnauld ie tako dokazal, da se more kirurg, če smrtnonevarno zboli, sam operirati, četudi živi v kakšnem oddaljenem kolonijskem gnezdu ali pa na krovu ladje, kjer ni zdravniške pomoči. Prav tako si je s pomočjo lokalnega omrtvičenja operiral neki ameriški kirurg slepič z zadovoljivim uspehom. Te operaeiie na lastnem telesu potrjujejo predvsem uporabnost novih postopkov omrtvičenja in otopitve bolečine. Čeprav se ie večina teh operacij posrečila, vendar ne bi želeli, da bi postale .velika moda*, zakaj zmerom se utegne zgoditi, da nastopijo nepredvidene komplikacije, ki jim še tako spreten kirurg ni kos. Zgoraj omenjeni kirurgi so nrav zato morali dovoliti, da so njihovim posegom prisostvovali njihovi tovariši, ki bi jim utegnili takoi priskočiti na pomoč. če bi bilo potrebno. Še mani priporočljivo ie. da bi se sami operirali laiki, ker se le redkokdaj zgodi, da se takšna drzna operacija posreči in mora bolnik plačati svoj pogum s smrtjo. ATURITETNI IZLET NAPISAL W. LICHTENI3ERQ Na realni gimnaziji ie naredilo maturo petnajst deklet, ki so se razlikovale med seboj kakor poljske cvetlice v šopku. Na gimnazijo te vsaka izmed njih hodila z drugim namenom. Samo v nečom so si bile edine: v vseh ie tlela tiha jeza do dr. Ritteria. profesorja za matematiko. V tega profesorja. ki iih ie štiri dolga leta mučil s potencami^ vsote in kvocienta, s ko-rpni in enačbami, pač nobena izmed niih ni bila zaljubljena, čeprav je bil Tedne zunanjosti in je imel šele dva in trideset let. Ker mu dekleta pri matematiki niso mogle priti do živega, so se lotile niega samega. In brezsrčna mladina se zna krepko maščevati nad svojimi mučitelji. Ni bilo dovoli, da so dr. Ritterju. če ie bilo le mogoče, izmaknile iti skrile naočnike. ki iih ie za nekaj trenutkov položil na mizo. pri vsaki priložnosti narisale njegovo karikaturo na tablo in mu pisarile zaljubljena pisma, pod katera so se podpisovale »gospodična enačba«. Vseh petnajst deklet ie priseglo. da tudi oo maturi ne bodo dale miru nekdan.iemu mučitelju. Toliko bolj so bile razočarane, ko so izvedele, da jih bo prav profesor dr. Ritter vodil na maturitetni izlet v Severno Italiio. Dve dekleti sta celo odšli k ravnatelju in prosili, naj bi iih kdo drug vodil, a nič ni pomagalo. Sicer ie bilo Pa po drugi strani tudi dobro, da iih je vodil profesor Ritter. tako-so že takoi na izletu imele dovoli priložnosti, da so se norčevale iz niega. Ko so se pripeljale v FirencOj prvi cilj njihovega izleta, ni bilo več razrednice. kamor bi jih profesor lahko zapisal, če se ne bi lepo vedle, nihče iih ni mogel kaznovati z zaporom, nobena grožnja ni več zadela v živo. Dr. Ritter se ie v vseh štirih letih, kar ie razred poučeval, delal tako. kakor da ne bi bil opazil, da se dekleta pri vsaki oriložnosti norčujejo us niega, Samo tako se mu je posrečilo prebroditi vse mogoče nevšečnosti. Tudi v Firenci ni hotel opaziti, kako grdo ga prav za prav za nos vodijo dekleta in da iim ni prav nič mar za njegove opomine. Narobe, še trudil se ie. da bi bil čim prijaznejši z mirni, razkazoval iim ie znamenitosti mesta, peljal jih ie v muzeje iim predaval o renesančnih umetnikih in njihovih delili. Popoldne iih ie celo peljal v okolico mesta, da so si dekleta lahko ogledale lepote narave. A ves niegov trud ie bil zaman. Dekleta niso pozabila na maščevanje, pije so. celo ponosne, da ga morejo kiiub megovi prijaznosti tako sovražiti. Morda bi se bilo dr. Ritterju že davno posrečilo odvrniti sovražnost razreda od sebe. če ne bi bilo Vere. visokega plavolasega dekleta ki je bila glava vsega razreda. Vera ni sovražila siyno profesorja matematike temveč že matematiko samo in ie znala zmerom iztiova naščuvati tudi ostala mirnejša dekleta k uporu in raznim podvigom. To dekle tudi na maturitetnem izletu ni mirovalo, temveč ie zmerom iznova vžigala jezo tudi pri tistih dekletih, ki so že nekoliko pozabile na maščevanje. Dr. Ritter ie prav dobro vedel, da se ima za vso sovražnost razreda zahvaliti Veri. Nekatera dekleta so celo trdila, da ie vanjo zaljubljen. Mala Inga ie na primer menila, da ie ta ljubezen vzklila i* sovraštva in da bj bila Vera in dr. Ritter idealni par. Verino sovraštvo do profesorja matematike se seveda v šoli ni moglo tako pokazati kakor zdaj na izletu, ko ii šola ni bila več kaj prida mar in ie z eno nogo že stopila v življenje. Zdaj ie hotela dr. Ritteria res v živo zadeti. Nekega večera ie vse tako uredila, da ie sama ostala s profesorjem na vrtu gostilne, kjer so stanovali. Druga dekleta so v jedilnici poslušala radio. Pri tej priložnosti ga ie predrzno vprašala: »Gospod profesor.zakaj se prav za prav še niste poročili?« Vera mu ie to vprašanje zadala tako nenadno in tako predrzno, da ie dr. Ritterju kar sapo zaprlo in sploh ni mogel odgovoriti. Veri se ie celo zdelo, da je iahno zardel, kakor vselej, kadar se ie hotel narediti, kakor da mu nesramnost, ki si jo ie kakšna učenka dovolila, prav nič mar ne gre. Ker Vera le ni dobila odgovora, ie nadaljevala: »Zakai ste se tega vprašanja tako prestrašili, gospod profesor? Pred enim tednom vas prav gotovo tega še ne bi bila upala vprašati. A danes niste več moj profesor in jaz ne več vaša učenka. Zaradi vaših dva in tridesetih let tudi nimam še prav nič spoštovanja do vas.« Dr. Ritter si je snel naočnike in iih jel čistiti. To ie naredil vsakokrat, kadar v zadregi ni vedel česa odgovoriti. Vera ie spet nekaf časa molčala, potem pa znova pričela: »Zmerom sem premišljevala, zakai si doslej še niste našli žene. Saj s‘o prav čedni na pogled, prijetnega vedenja ste in prav gotovo celo očarljivi.« Naposled se ie dr. Ritter toliko zbral, da je lahko odgovoril: »Zakai me pa prav za prav to izprašujete. Vera...?- Potem je takoj popravil: »Gospodična Vera...« »Nimam nikakšnih hudobnih namenov.« je odgovorila Vera. »Zanimate me pač. 2e dolgo študiram vaš značaj, pa vam vendar ne morem priti do dna. Zdaj vam to lahko povem.« Dr. Ritter ie stresel z glavo, potem je še dolgo molčal in naposled jecljajo in negotovo, kakor da bi stal ured strogim profesorjem, izdavil: »Povedal vam bom gospodična Vera. zakai se dotlej še nisem poročil... in zakai set tudi v bodoče najbrže ne bom...« »Nikoli?« je presenečeno vzkliknila Vera in komaj zadržala porogljiv nasmeh. »Da. naibrže se nikoli ne bom poročil. Nikar ne mislite, da spadam v vrsto tistih zagrizenih samcev, ki se nikakor ne morejo navaditi skupnega življenja. Narobe, zelo nerad sem sam in si iz vsega srca želim družice. In vendar se ne bom poročil.« »Ali ste bolni?« je vprašala Vera in se takoi kesala svojega vprašanja. »Da in ne.« ie brez oklevanja odgovoril dr Ritter. »Ne. nikar se ne prestrašite. Nisem telesno bolan. Če hočem biti odkrit, vam moram priznati. da sem žrtev svojega poklica.« »Žrtev poklica?« se ie začudila Vera. »Da,« je prikimal dr. Ritter. »Mladi ste še. gospodična Vera. prav tako mladi, kakor vsa ostala dekleta, ki sem jih poučeval in na srečo ne morete razumeti, kako ie moškemu pri duši, če se ženske zmerom samo norčujejo iz niega.« »O. gospod profesor!« ie vzkliknila Vera skoraj opravičujoče. »Nočem vam očitati.« ie nadaljeval dr. Ritter. »Ko sem sam še hodil v šok), nisem bil nič boljši. Človek se zmerom rad norčuje iz avtoritete, posebno če se ta avtoriteta opira na matematične formule.« Vera ga ie presenecelo pogledala. »Nisem vedela, da si to tako ženete k srcu.« Dr, Ritter se ie nasmehnil. »Saj ie bila vendar moia dolžnost, da vam v vseh štirih letih tega nisem pokazal in sem se delal, kakor da bi bila matematika . edina stvar na svetu, za ka-teio io vredno živet' Zdaj po maturi vam lahko priznam, da so tudi zame na_ svetu stvari, ki se mi zde mnogo važnejše od matematike. Zdaj poučujem pet let. gospodična Vera. In v teh petih letih se ie občutek manjvrednosti v meni samo zaradi večnega norčevanja učenk že tako zakoreninil, da se ga ne morem več iznebiti.« »Občutek manjvrednosti vas muči?« ZRCALO naših dni Za rsak prispevek v tej rubriki plačamo 8 lil Predrznost mladih ljudi Današnja mladina ie res čudna, ne vem. kako bi rekel, ali ie tako malo olikana in slabo vzgojena, ali pa ie v svoji mladostni dobi postala že kar preveč junaška in predrzna. Ce posvariš takega mladega gospoda, nai ne dela škode na tuji lastnini, kar ie bilo lahko videti v nedeljo popoldne na bregu Gradaščice od viške cerkve navzgor, kjer so se obmetavali z bučami. natrganimi na poljedelčevi njivi, naletiš na silen odpor. Tak mladenič ne bo sprejel tega svarila za dejanje pouka, nai ne deia škode, pač na se bo zarepenčil kot užaljeni fantič, kateremu nai bo vse dovoljeno. Če že kmetovalec pusti, da se kopalci nemoteno sprehajajo po njegovem svetu in se starejši kopalci obnašajo dostojno in obzirno do tuje lastnine. zlasti do rastlin, ki so nam vsem v prid. nai tudi mladi uvidijo da nimajo prav. Nihče iim ne bo zameril, če so veseli, saj so zdaj brez skrbi, ko ie šola končana, uživajo nai lepe solnčne dni. pustijo naj pa poljske pridelke pri miru. da ne bo sleherni kopalec v očeh kmetovalea-lastnika postal uničevalec njegovega posevka in da ne bo prisiljen nastaviti euvaia. ki bo odganjal takšne ljudi. Starše pa prosimo, nai posvare svoie sinove, nai se obnašajo, kakor se spodobi mladim ljudem! je vprašala Vera in nehote položila svojo roko v njegovo. »Da,< ie nadaljeval profesor. »Ker učim na ženski gimnaziji in naletim pri mladih damah zmerom samo na posmeh, sem prišel do prepričanja, da pač sam naibrže tako smešno učinkujem. A to v šoli še nekako lahko trpim. Vem pa. da v zakonu tega občutka manjvrednosti ne bi prenesel. In zato. gospodična Vera. se ne bom poročil.« Vera ie v zadregi molčala in tudi dr. Ritter se ie obrnil proč. Zdelo se mu ie. da ie temu dekletu, ki ie bila še včeraj samo njegova učenka, vso preveč povedaL Zdajci so pridrvela na vrt ostala dekleta. Hotela so se »spet malo po-norčevati iz dr. Ritteria. Tokrat je Verino vlogo prevzela Hernia. Stopila ie k profesorju in dejala: »Neka dama želi z vami govoriti, gospod profesor. V jedilnici vas čaka!« »Ali ie povedala svoie ime?« ie v zadregi vprašal dr. Ritter. Tedai so vsa dekleta naenkrat zavpila: »Gospodična enačba.« Dr. Ritter ie pobesil oči in ni ničesar odgovoril. Vera iih ie pa divje pogledala in iih nahrulila: »Čisto navadna podla sodrga ste! Če ste si že v šoli privoščile na profesorjev rovaš marsikatero hudobi io. je prav! Tam ie bil on močnejši in se ie lahko branil. Da se oa tu norčujete iz niega. je surovo. Tu smo me močnejše. Sram vas bodit Če se bo kaj takšnega še enkrat zgodilo, bom a prvim vlakom odpotovala domov.« Vseh štirinajst deklet- ie v zadregi molčalo. Ne da bi kaj odgovorile, so odšle nazaj v jedilnico. Dr. Ritter }e prijel Vero za roko in dejal: »Hvala vam.« »Nikar se mi ne zahvaljujte,« ie ugovarjala Vera. »Sai sem vendar sto-rnila samo svoio dolžnost. Hotela sem vam pa tudi pokazati, da nimate prav nobenega povoda, da se sami sebi zlite smešni.« Vseh štirinajst maturantk ie od tega trenutka dalje gledalo v Veri izdajalko. Ko se ie pa čez pol leta z dr. Ritterjem poročila, so vendar prišle k poroki. Mala Inga iim ie pa venomer zatrjevala: »No. ali nisem imela prav. ko sem trdila, da bo iz tega sovraštva še vzklila ljubezen...« ♦♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦»•♦♦♦»♦♦♦»♦♦♦»M FR. P. IZPRAŠAN OPTIK IN URAH LJUBLJANA, sedaj Stritarjev« oL C. pri IranCiAkanskem mostu Vsakovrstna očala, daljnogledi, toplomeri, barometri, hygrometn Itd. Velika iibira ur, ilatnlne m srebrn'n*. — Samo kvalitetna bptlka! »Č1STIMADEŽ« — »Smacchiatore« se je z* čiščenie oblek izkazal za najboljše sredstvo, ker čisti hitro temeljito in ne pušča krogov Zahtevajte v vseh trgovinah in drogerijah. Navodilo uporabe ie na steklenici. Glavna zaloga Retronafta Ljubljana. Ciril Metodova 35 a. Tel 3890. PRVOVRSTNI KRONA KOLOMAZ v škafih po 15 in ‘25 kg in v pločevinastih dozah netto 85 dkg. Adhezijska mast za jermene znamke »Lanolin«. Čevljarska smola, švedska, črna in rumena. Bencin, nafta, vse vrste strojnega in cilindrskega olia. Lekarniška, drogerijska vazelina, parafinska in vazelinska olja. glicerin, parfumske esence. — Kaolin. slikarske krede in težki špat. — Solidna postrežba, nizke cene, stalna zaloga. — Petronafia A Hmelak. Ljubljana. Ciril-Metodova ulica št. 35a. Bratie in Slavni možje imajo pogosto lepe in duhovite sestre Zanimivo ie, da imajo genialni očetje po navadi nepomembne in povprečne sinove. Prav tako je pa nenavadno, da imajo slavni, pomembni možje po navadi lepe, pomembne in duhovite sestre, ki jim pogosto pomagajo na njih težki življenjski poti. Medsebojno vplivanje ali skrivnostni cvet ustvarjalne narave? Pogosto je bila sestra tista, ki je edina mogla razumeti drzni bratov polet, pogosto brat edini, ki je doumel sestrino globino, bratovska in sestrska ljubezen jih je vezala iskreneje in trdneje, kakor katera koli druga nežna vez na svetu. Napoleon in Pavlina Bonaparfe Leta 1830. ie Napoleon pod vplivom svoje možitvene manije poročil svojo lepo sestro Pavlino s princem Filipom Borgeškim. Moral ji je pre- ' me" skrbeti lepo domače, starorimsko ime in tudi razkošne palače, ki spadajo zraven, zakaj prej ie bila samo skromna madame Leclercova. Pavlina je ljubila Napoleona vroče, tako da nikoli ni marala za Napoleonovo ženo Marijo Luizo, ker ji ni mogla odpustiti, da ie prevzela Bonaparto-vo srce. Zaradi nevljudnosti so io celo nekoč morali odstraniti z dvora. Leta 1814. je pa odšla iz Rima in odpotovala na Elbo, kjer je živela pri svojem bratu, dokler ni izvedela za izkrcanje v Frejusu. Canova jo je portretiral kot antično Grkinjo. To pa ni bila samo muhasta moda; Pavlina je res imela nekaj antičnega, bila ie vedra, čudovito lepa in duhovita žena, ki je ostala skromna celo tedaj, ko je njenega ljubljenega brata sreča ze pustila na cedilu. Renč in Lucila de Chateaubriandova Pesnik .Genija krisfiianstva* Rene de Chateaubriand in njegova sestra Lucila sta preživela svoie detinstvo kot siromašna, zapuščena otroka obubožanih plemičev med razpadlimi zidovi bretonskega gradu Combour-Lucila — imenovali so jo tudi genski Werfher* — ni poznala dru- gega kakor brezmejno, krotko in vdano ljubezen do svojega brata. Tudi v Renejevih delih opažamo .sled nežnih, melanholičnih čustvovani do svoje sestre. Kakor tenčica lega čez njegovo dela konflikt čudovite, nedopovemii- ve in nenavadne liubeznj med bra-Po revoluciii se ie hub- tom in sestro.. _______r... ________ ljeni sestri omračil um: kakor ugaša joč plamen je odmrlo bledo dekletce v neki pariški izbici. Ali ie šla sama v smrt, še zdaj ni znano. Za nio so zastavili nekaj bombaževinastih kril. Bila niso vredna niti toliko, da bi iz denarja, ki so jih dobili za niih. pla-irebne stroške za ženo, ki. se čaii pogreU n. , ... je uničila ob ljubezni, ki se nikoli ni mogla izpolniti. Cezar in Lukrecija Borgia Bila sta otroka papeža. Aleksan- dra VI. in Vanozze. Z dva in dvajsetimi leti ie bila Lukrecija.ze petkrat poročena: ta lepa zlatolaska — .vatikanska sirena* — se ie tedai kot fe- ?UGANKE Križanka 1 23456789 10 11 Vodoravno: 1. Kmetijski strokovnjak; reka v Turkestanu. 2. Slovenski prosvitljenec in podpornik: n'.c več tako trdno ne spi. 3. S soglasni- kom spredaj bi bila gospodična; plačilo, odškodba, darilo. 4. Veliko pri; stanišče v Sredozemlju; romanski spolnik. 5. Zidarski vodja; dalmatinskih otok (prva črka na koncu). ®-Starejša beseda za obleko, odelo; letva, preklja (množ.). 7. Ima svojo moč; odprta peč v sobi. 8. Nota! gozdna kura. 9. Stopica z dvema dol- La folografia rappresenta un cassettino in cui un bofanico esperlo conserva semi d’ogni specie. Una bella pianta puo germogliare solo da un seme, giovine e sano, pieno di fecondita. Tra i semi si scelgono i mi-gliori per la semina. Proprio ora, in tempo di guerra, dobbiamo coltivare le piante migliori, secondo qli in-segnamenli della scienza che tende a secondare tale proposito. In guasi tutti gli Stati piu evoluti. esistono istituti speciali ove vengono esaminati i semi. dei diversi cereali e di altre utili piante. Tale lavoro e attiaaio a esperfi diplomati, che per assolvere bene il loro compito devono possedere grande . espenenza e vasre cognizioni ieoriche. — Gornja slika nam kaže predalnik, kjer izšolan rasllinoslovec hrani razno semenie. Lepa rastlina požene samo iz zdravega, mladega semena, ki ima še vso oploditveno moč. Razne vrste semen primerjajo in izbero najboljšo za setev. Prav zdaj v vojni ie potrebno, da goiimo samo polnovredne rastline, zato se ie razvila že prava znanost, ki podpira ta stremljenja. Skorai vsaka napredneisa država ima poseben zavod, kjer urejajo in pregledujejo semena raznih žitaric in druaih koristnih rastlin. Delo je poverjeno izšolanim strokovnjakom, ki morajo imeti ogromno teoretičnega znanja, ce naj s pridom vrše svojo nalogo. Kdo je izumil nalivno pero? 2e leta 1780. ie neki lipski mehanik izgotovil naljvno pero in so ga ljudje 3i uporabljati. Ta praded današnjega nalivnega peresa ie bil iz medeninaste cevi. ie bila na enem koncu zavarjena, na drugem ie bila pa nanjo z vijakom pritrjena peresna tuljava. To »poto-‘ ili ------------------------- ' ’ — valno« nalivno pero se ie ljudem kai hitro priljubilo. Hlače, v katerih nisi mogel sesti rarska vojvodinja . posvečala samo vzaoii svojih treh sinov. Nobenega izmed svojih petih mož — umirali so za zastrupljenima — lepa Lukrecija ni od srca ljubila. Vsa njena čustva so bila posvečena bratu Cezarju, pustolovcu iz renesanse, ki je pričel svojo življenjsko pot kot valencijski kardinal in nadškof, io izpolnil z roparskimi vojnami in tako tudi končal. Ta lepi bratec ni bil čisto nedolžen pri smrti svojega brata in tretieqa Lukrecijineqa moža. Ljubil ie svoio sestro strastno in z viharnostjo renesančnih ljubimcev, katerih naičisteiša predstavnika sta pač Lukrecija in Cezar. Zdi se, kakor da bi bila ta lepa človeka ustvarjena samo drug za drugega in za nikogar drugega na svetu, da sta težila drug k drugemu od vplivom neke skrivnoslne moči. ;i iima nikoli ni dala miru in iu vse bolj oddaljevala... Pred približno 140 leti si lahko bral v nekem imenitnem modnem časopisu: »V teh bojevitih dneh. nai pride moško bedro do kar naivečie veljave, zato ga posebno poudarjajmo s tesno opetimi hlačami...« Res so bile tisti čas hlače tako tesne, da so bile dobesedno .vlite* na život. Moški so si jih namreč oblačili vlažne in so čakali, da so se na telesu posušile in napele. Klasične hlače te oblike niso smele imeti hiti namanjše gubice in so se morale beder oblegati prav tako kakor se oblega koža na klobaso, Hlače tistega časa so pa imele veliko napako, in sicer to, da so bile tako ozke, da tisti, ki jih je nosil, ni smel sesti, ker bi bile takoj počile. Hudo vprašanje Ovdovela princesa Karlova v Berlinu je pogosto vabila na svoje družabne večere znanstvenike, ki so morali poljudno predavati in obravnavati razne znanstvene probleme. Nekoč ie neki profesor razlagal prekooceanski kabel, ki je bil tedai najnovejša senzacija. Ko ie končal, je princesa vstala in ljubeznivo deiala: »Mi vsi smo gospodu profesorju zelo hvaležni za niegovo zanimivo razlaqo. Zdi se mi, da zdai vemo vse, kar je vredno vedeti o novem kablu. Samo ena malenkost mi ie še nejasna. Povejte mi, gospod profe-. sor, kako vendar, da se brzojavke ne zmočijo?« Voda v človeškem telesu Človeško telo vsebuje izredno dosti vode, in sicer toliko, da bi z nio lahko napolnil sod, ki drži 40 do 50 litrov. Posebno .vodene* so mišice, ki vsebujejo 22 litrov vode. Celo v naših kosteh ie 2l/i litra vode. Poravnajte naročnino E Statistične zanimivosti o rimskem prebivalstvu Najnovejše štetje rimskeqa prebivalstva v maju letošnjega leta ie pokazalo, da živi v Rimu 1.491.339 ljudi. Ta številka razen za vlade cesarja Avgusta še nikoli ni bila tako visoka. Krivulja rimskega prebivalstva ie zelo razgibana. Menda ie le malo mest na svetu, kjer bi naseljenost ta-ky nihala kakor prav v Rimu. Še pred našim štetjem po Kr. so v Rimu imeli že 39 krat ljudsko štetje, in sicer prvič za vlade kralja Serviia Tuliia leta 568. Tedaj je imel Rim 84.000 prebivalcev. Ko ie Cezar leta 51 spet ukazal liudsko štetje, se je pokazalo, da ima Rim presenetljivo visoko število prebivalcev in sicer ravno en milijon. Največ meščanov je imelo sveto mesto za vlade cesarja Avgusta, toda takoj nato je jela krivulia hitro padati. Ko ie propadlo rimsko cesarstvo, je imel Rim samo še tOO.OOO prebivalcev, vendar s tem številom krivulja še ni dosegla nninižie točke. Za časa papeža Gregorja XI. je imel Rim komaj 17.000 prebivalcev in ie postalo mesto pastirjev Na Palatinu so se pasle koze, v forumu so mulile borno travo rimske krave in kapitol so Rimljani v šoli krstili za .Čampo d’aglio‘, kar bi se po noše reklo .Češnjev grič*. Ob propadu Medičejcev ie živelo v Rimu 30.000 družin, torej nekako 120000 liudi. Ob pričetku sedanjega stoletja ie štelo sveto mesto 460.000 rcbivalcev, odtlej je pa krivuljo pre. __" ‘ ‘no naraščalo in.do-, seglo v oktobru 1. 1937. 1.240.000 glav. £ BFTtDiLO PO NARODNI PRAVU I Ol PHIKtUH rUK* 25. Kraljica se ie silno prestrašila ......... in si ni mogla razložiti, kako je mo- j vimf- gel priti dečko skozi zaprta vrata v ječo. »Nič se ne boj. mamica!« je rekel Angelin in ii v kratkih besedah povedal svoie sanje in tudi to, kar mu je bila pripovedovala Dreja. Zdaj je kraljica vedela, da ima pred seboj svojega sinka, tistega, ki ii qa ie nekoč zlobna roka ugrabila... Mati in sin sta onemela v silnem, ljubečem objemu... »Le še nekoliko dni potrpi, mamica, potem pa boš rešenal« In Angelin se je spet spremenil v metulja, ki je odletel v sonce onstran mrzlega zidu... 26. Ko je na zemlji spet postal Angelin. je poklical psa in odšel pred velika vhodna vrata, kjer ie stražil star. pa hud vojak. Ko ga je stroqo vprašal, kai bi rad, mu je Angelin odgovoril, da bi rad postal kraljev lovec. »Znam dobro streliatil Prav resi« — »Dobro,« pravi vojak, »prav tamle prihaja stari kraljevi lovec: kar z njim se pomeni!« 27. Anqelin ie stopil k lovcu in mu razložil svojo željo. Stari lovec z velikimi brki se je nasmehnil in ga povedel pred kralja. Kralj mu ie rekel: »Če znaš res tako dobro streljati, kakor praviš, boš znabiti kdaj res moi loveči Za zdaj pa ostani za pomagača mojemu lovcu, in kar bosta ustrelila, mi morata povedati!« Angelin se mu je lepo zahvalil in odšel z brkatim lovcem... 28. Drugi dan sla se odpravila na lov. Med potio je Angelin mnogo premišljeval: Zdaj ie vedel, da ie zaprta kraljica njegova mati in kralj njegov oče. Toda ni še vsega doqnal. V kakšni zvezi ie z vsem tem oskrbnik pokojne grofice? Ker ie tako raz-mišljeval, ni seveda ničesar ustrelil in kralj se je nad njim razjezil: »Ti. tvoj pes in tvoja puška nifde vredni počenena groša!« »Oho,« vzklikne Angelin, »moj pes, da ni vreden počenega groša? Na mah vam pospravi — tri mlinske kamne!« Dalje prihodnjič gima zlogoma; proga. 10. Največja “ ' ii In reka v Zapadni Indiji; znal (shrv.) il. Moško ime; mesto v Kaliforniji Navpično: 1. Božji rod nordijskega bajeslovja; povezica. motvoz. 2. Moški; časovni prislov. 3. Pridevnik, ki označuje zvezo z risanjem: čutilo. 4. Del kolesa: italijansko pristanišče. 5. Evropski veletok (obrnjeno)j nenavadnot posebno. 6. Turško im* (drugi kalif) ; navada, običaj. 7. Žareča zemeljska notranjost; pomol. 9 Kraška gora; okrajšava za zlat. 9. Medmet, ki ga tudi otroci dobro po- znajo; razumna, modra. 10. Angleška označba za »izdelano« na indu- strijskih predmetih ali nemški ličinka; slaven beneški slikar 16. st. 11. Prizadet na časti, na ponosu, oni, ki je zameril; rojstvo, izvor, vrsta. STOPNICE 1. a 2. a a e. a a d 4. K K g g 5. 8 g g g 1 6. 1 1 1 1 1 7. o o 0 o o 8. r r t t v 1. ni veliko snovi 2. japonska igra 3. še ni gozd 4. žensko ime 5. velika reka 6. prislinjenec pri ženitvah 7. kraška gora 8. Milčinskega pogan ŠTEVILNIH 17, 5, 8, 18, 20, 19, 16. 2 — 8. 5, 15, 13, 5, 14, 20 — 16, 9, 18, 9. 7 — 16, 2, 10, 8, 20, 12 — 14, 21. 11. 16. 20 — 15 — 15, 5. 1. 2. 3, 5, 8. 21. 5, 4, 21. 9, 17 — 9, 4, 9, 1. 5 — 18, 14, 5. 10, 9, 1, 5 — 6,14, 2, 3, 9,19, 5. 16, 12, 17, 5, 18 = francoski pisatelj (oce in sin); 19, 20, 21 = bat. ZA SOPARNE DNI Navadno zelo podcenjujemo mno-ino toplote, ki jo oddaja človeško Ključ do pregovora: 1, 2, 3, 4, 5. 6 ! = hrošč; 7, 8. 9, 10, 11, 12 = del 1 telesa; 13, 9, 14, 9, 15, 2 = kovina; | telo. Predvsem zatov ker je to počasno in trajno vršeč se pojav. Vendar tega ne občutimo v vsaki letni dobi enako in v zaprtem prostoru drugače kakor v odprtem. Za kakšno množino toplote gre in za kakšno razlago? ODCOVOR •«j?0joui ipnj -iub ‘odoja oiuus ju o^uz ‘njod pjujjjsa ajoui ou jz |Ud.?}SBU )di?m « joh 9U 91u o$ |piv* uieu ‘oiuudos ar ud o>iv 'ouiofepio Jauii? « ‘ouiiijod ftaiod as o^tjz ’nf»P -op or uibu o? ‘ud uojod -ofiiuofpo ofaupoiu ag 0)o|do} BDj|03jo tiupum uirni ‘ou^aflJd -Ju of uiuu irajzoj ‘8?oja ojiifi oBomu tiAiq iofjf ‘nio^sojd uunJduz uidujbjzou a ou mseu up ‘upn? i>j 'ojgoid ouopoi %y\ jsod g :iup oiuudo« bz Rešitev ugank iz prejšnje številke Križanka: Vodoravno: 1. glogoy belin, t-ribez, frula, 3. atom, okis. 4. bej. srp. 5. er, mi, lp. ir. 6. vat. Ela. 7. Lavra, Marat. S. ji, ir, en, dn. 9. ideja, nekdo. 10. vata, tri«, 11 ona, bat. ist. — navpično: 1. grabežljivo. 2. liter, Aldan 3. oboj, V. V., eta. 4. geni, Marija. 5. oz, kitara. 7 bf, Klemen. 8. Ero, planet. 9. Luks, ar, kri. 10, Iliri, Addis. JL nasprotnoBt. Enačba: a = pravica, b == vica, c = ozd* ka. d = Oka. e = Glamoč, f = moč, g ** vazal, h = zal t = primat, j = prt. k dolgost 1 = ost m = jesen, n = sen. o ** zlikovec, p = lovec; — Prazna glnva im* dolg jezik čaroben lik: 1. sla, 2. slabd, 3. slabost, <* Abota,- 5 osa. Iipolnilmtar Martin Krpan. >če si nekaj TeTikega, tvegaš tudi Večjo nevarnost, ker te vsi merijo z Večjim merilom,< je vzdihnila Dafna. »Ugrabijo te v limuzini, toda zato inoraš tudi dalje pčš teči. da si rešiš čast. Bil je hud spopad, verjemi mi, m kri je tekla v potokih!« »Kakšne nesreče so se pa še pripetile?« je vprašal Mark. »In kaj se Je zgodilo s tvojim nasprotnikom?« »Treščila sem ga po stopnicah.« »In zdaj si se odločila, da boš nehala^ igrati vso to komedijo?« »Kdo to pravi?« »Upam — zdaj, ko si se odpove^/ dala svojemu naslovu in spet nasVo-Pas s svojim pravim imenom.« »0, to je samo za nocoj. Sr/i Se Vendar nisem mogla takšna vr/fiiti v lAmbassador'!« / Mark je vzdihnil. „ »Zakaj rajši ne nehaš? bi bil čas, da bi se izmazah/ iz te za-devev ne da bi prišla ob/dobri glas.« »Ne morem, Mark. Kar se ljudi tiče, Mark, veš tako Imenovane .boljše družbe1, mi je vseeno. Ne, za udobje mi je, za takšno lepo zivlje nje. za dobro jedačo in za obleke.« »Vendar je vf>e' to samo vprašanje časa. Vlekla 1>>Š ljudi za nos še nekaj tednov —jAlalje ne.« »Tudi na 'fo sem že mislila in sem našla izhod/ Poročila se bom s kakšnim bogatašem, preden bo vse prišlo na dan.«, Mark/jo je začudeno pogledal. »Ne verjamem ti,« je počasi odgo; voriV. »Tudi tako ne boš ušla rok: pravice. Ali imaš že koga na piki?« /Dafna je prikimala. » »Koga?« , f »Če ti povem, ali me ne boš izdal?« »Ne, ne bom te izdal,« je ostro odgovoril Mark. »Sama .boš to sto-Tila vse bolje.« »Mr. Howarda,« je rekla Dafna. Marku je zaprlo sapo. Vprašujoče je pogledal Dafno. »Menda mi ne °oš skušala dopovedati, da si se v ta stari pani zaliubila?« Dafna je odkimala. ' »Ljubim samo tebe. _ Mark. Spo-2nala sem bila to nocoj, ko sem se Vozila na deželo.« «Torej neha.i te neumnosti in se Poroči z menoj!« »Ne,. Mark. preveč te ljubim, da bi se poročila s teboj. Bil bi zelo nesrečen z menoj. In iaz bi bila obupana. če bi videla, da sem te onesrečila.« »Ta obup rad tvegam.« »Ne, ljubi, ti tega ne razumeš. Odločila sem se, da se bom poročila s Howardom.« »Ali te je že zasnubil?« »Ne še, toda upam, da me bo kmalu. Morda se motim. Kakor sem se motila nocoj. Vendar se mi zd;-da je tokrat drugače. Moj vojvodski naslov je naredil nanj silen vtis. Ljubi,« prijela ie Marka za roko, »zelo bom bogata, če se bom z njim ■fioročila in ti bom lahko kupila vse tiste stvari, ki si jih že tako dolgo želiš. Ali ne bi bilo to lepo?« Mark ji je odtegnil roko, kakor .da bi se bil opekel. . »če bi me ne bil že nekdo drugi prehitel, bi ti zdajle jaz razbil nos,« je rekel in počasi krenil k vratom. »In ne pozabi, če bi lepega dne moral postati gigolo,* bi se oženil ’ z ?ensko. ki bi mi bila všeč. toda ta zenska ne bi bila ti. Lahko noč, vojvodinja!« Krepko je zaprl vrata za seboj. »Grdoba nehvaležna,« ie zamrmrala Dafna in odšla v kopalnico. IX Ko se je drugo jutro Dafna zbu dila, je bila sicer se nekoliko trda, sicer ji pa snočnji prisilni izprehod po mrazu in snegu ni škodoval. Spala je do opoldne in se je zbudila strahovito lačna. Ko se je pošteno najedla. 3® zložila obleke v kovčeg in nameravala oditi iz hotela. Zdajci se je domislila, da mora še poravnati prenočnino. Izpraznila je denarnico in ■ugotovila, da ima samo še pet in trideset centov. Z njimi pač ne bo daleč prišla, ček za tisoč dolarjev je sicer počival v nekem predalniku v ,Ambassadorju‘. toda bila je nedelja danasnjesa ROMAN ljubezenski in /pred jutrom ga ne bo mogla vnovčiti. »To pomeni, da do jutri ne mo /Cem iz te luknje,« ie pomislila in s: ogledovala nos v ročnem zrcalcu. Oteklina je splahnela, vendar se ie še poznala lahna podplutba. Morda je res boljše, da se drevi ne sestane s Hovvardom, če se namerava poročiti z njim. Misel, da se bo poročila s Howar-dom, ji je bila domača in tuja hkrati. Domača, kadar ie sanjarila, koliko čudovito lepih obiek bo potlej imela, kako izbrane in izvrstne jedi bo jedla in kako razkošno bo živela. Takoj ji Plačan plesalec. je pa postala tuja, ko se je spomnila, da bo morala vse svoje mlado življenje deliti s Howardom, vsak dan po slušati njegov nosljajoči glas in — to je bilo najhujše — da nikoli več ne do videla Marka, Prav zdaj se pa Dafna ni hotela prepustiti tako žalostnim mislim. Odločno je segla po telefonu in za-vrtila Ho\vardovo številko. »Zelo žal mi je,« je rekla, »toda odpovedati vam moram drevišnji sestanek. Nekoliko sem se^ prehladila in mislim, da je. najboljše, če ostanem ves dan v postelji. Tako težko glavo imam.« Howard je bil ves^ zaskrbljen. Dafna je komaj preprečila, da ji ni takoj poslal zdravnika. »Ne, prosim ne!« je rekla. »Prav res ni nič hudega. Vendar sem rajši previdna, ker me pac ne mika. da bi si ta kratki teden v Newyorku /zagrenila s hripo. Juti-i bom gotovo že na nogah.« »Ali imate vročino?« je vprašal Howard. »Ne — le eno ali dve stopinji nad normalno toploto. Ni vredno besedi. In'zelo huda bom, če mi boste koga poslali na vrat,« je pristavila. »Drevi vas bom poklical in vas Erašal, kako vam gre,« je rekel >ward. »Ne, pravkar sem vas hotela prositi, da me ne kličite. Ves dan bom ostala v postelji in spala, zato ne maram, da bi me motil telefon. Pokličite me jutri okrog dvanajstih. Obljubim vam, da bom tedaj že tako zdrava kakor eskimo.« -■ Ko je Howardu še nekajkrat žabi-čila, da res ne more ničesar , $tqi;iti. zanjo, se .ji je posrečilo, da jo . kon i čala ta mučni razgovor. Z vzdihom olajšanja je položila slušalko .na vilice. »Tako — to bi bilo urejeno,« je vzdihnila. »Za božjo voljo, toda kaj naj ves ta dan počnem?« .Naro.čilii, si je časopis in ga pre-brala od prve do zadnje vrstice. Nat6 je rešila nedeljsko križanko, toda ob štirih ji je bilo tako dolgčas kakor še nikoli ne v življenju. Stopila ie k telefonu in poklicala Marka, a bil je zdoma. Jela Se tekati po sobi kakor zver v kletki. Prej. ko še ni bila vojvodinja, se nikoli ni tako dolgočasila. Nikoli ni pogrešala svobode; nikoli ni imela občutka, da bi bila zaprta v kletki. V zlati kletki, toda v kletki vendarle! Dokler je bila še skromna Dafna Mihaelis. je bilo še zmerom nešteto stvari, ki so jo mogle razvedriti in razveseliti. Z Markom sta do navadi zelo prijetno preživela nedelje, zdaj jo je pa pustil na cedilu, ko je bila v najhujši stiski. Premišljevala je, kje bi utegnil biti in kaj neki počne. Najbrže se imenitno zabava v družbi prikupnih, bistrih in prisrčnih ljudi. Poromala .je v mislih za neka.j dni nazaj. Ali je spoznala koga. ki bi ji bil res ugajal ali jo zanimal? Ne, prav nikogar! Da, zahajala je v raz košne restavracije, toda če naj bo iskrena, mora priznati, da je bilo prijetnejše z Markom na vrtu kakšne preproste gostilne kakor pa s IIo-■vvardom v ,Colonyju‘. Jela se je sama sebi smiliti. Tako trdo ji ie šlo vse doslej, toda živela je v sanjah, da se bo vse izpremenilo, brž ko bo obo- gatela. Vendar se ni nič izpremenilo. Vse je ostalo prav tako, samo da je zdaj bila nesrečna in sama v sobi hotela .Comodorja'. namesto v najemniški sobici Mrs. Grayeve. Ni mogla več vzdržati v tej kletki. Vzela .te klobuk in plašč in odšla iz hotela. Bij je mračen, umazan dan. Jen ja io je 'snežiti, toda sneg se je pričel taliti. Ceste so bile gladke in spolzke. Dva in štirideseta cesta se je zdela neprijazna in prav nič vabljiva v večernem mraku. Dafna je obstala pred hotelom in ni vedela, kod in kam. Za pet in trideset centov bi pač mogla iti v kakšen manjši kino — toda kaj potem? Morala se bo vrniti v hotel in jesti in bo prav na istem kakor zdaj. »Vrag naj vzame vso to revščino,« je pomislila Dafna. Vendar se je vseeno zasmejala. Bila ie bogatejša kakor kdaj koli. saj je imela v predalniku ček za tisoč dolarjev, toda danes ga pač ni mogla še vnovčiti. Neodločno se ie napo tila po Lexingtonski Avenuji, vam lepo nese — sodeč po obleki. Kaj ste pa storili z nosom?« »Ali me tako kazi?« je vprašala Dafna. »V temi sem se. zaletela v polodprta vrata, ko sem iskala električno stikalo.« Mrs. Graveva se je nagnila k Dafni in jo zaupno potrepljala po kolenu. »Dovolite, da vam svetujem,« je rekla. »Poznam svet, čeprav^ se mi to danes več ne vidi. S takšnim ni nič, ki vam mimogrede nos razbije. Ni vredno za tistih par lepih oblek in tistih nekaj počenih grošev, ki jih izda za vas. Nazadnje vam bo še vitriol zalučal v obraz in bodo celo časopisi pisali o vas, kajpak če ne boste tedaj že pod rušo, kar je pač še najboljši konec ob takšnem človeku.« Dafna se je od srca nasmejala, vendar Mrs. Grayeve to ni ganilo. »Le smejte se!« je rekla. »Norčujte se iz vseh in vsega, za solze bo čas pozneje. Zdaj sem se spomnila neke t —. B J J V / (J A 1 11 V-. • l*, I *-* v* A A * ' t v ” Avtomatsko je zavila na Dva in najemnice — prav v vaši sobi je sta- petdeseto cesto in krenila proti III Avenuji. Zdajci se je zavedela, kje je. Stala je pred hišo Mrs. Grayevo. Lotilo se je je čudno hrepenenje po znanem vonju po oglju, gnjati in linoleju, in preden se je prav zavedela. kaj počne, je že hitela po stopnicah in pozvonila pri Mrs. Gravevi. Čez nekaj trenutkov so se vrata odprla in znana, obilna postava je stala pred njo. V 24 URAH barva, ptisira in kemično čisti obleke, klobuke itd Skrobi in svetlolika -srajce, ovratnike, za pestniee. itd. Pere. suši. monga in lika domače perilo Parno čisti posteljno perje in pub tovarna JOS. REICH LJUBLJANA Mrs. Grayeva je ogledovala elegantno damo, ne da bi jo bila spo znala. »Kaj pa želite?« ,je despotsko vprašala. »Ali ste me že pozabili. Mrs. Gra- novala. čudno, ali ne? Rekla bi. da je to naključje. Bila je zelo lepa, toda površna stvarca. Prav tako se ji je godilo kakor vam. Ni hotela poslušati mojih nasvetov, čeprav sem li še tako prigovarjala. Kaj mislite, kaj se je zgodilo z njo?« Pričakujoče je pogledala Dafno. »Ne vem,« je odgovorila Dafna. »Kaj naj bi se bilo zgodilo?« »Spečala se je z enim tistih bogatih, mladih in razvajenih nočnih me-tuj.idkov.IIn še poročen je bil povrhu-j V-odil jo je zmerom v najboljše lo- vkale in .je bil tudi- sicer -dober z njo. ............................. . .. . I Imela je na prebitek oblek, denarja ! Denar mečejo skozi okno Mislijo si: lin ne vem, česa še vsega. Trajalo je [ od koder-je prišel ta cfnt. jih bo pri-ravno leto dni. In nato?« | šlo še mnogo. Ne pozabite mojih be- I »Nato?« Dafna je vedela, da gospa sed! Tudi tega bo nekoč konec!« Grayeva pričakuje to vprašanje. »Kaj takšnega, Mrs. GrayevaU i '>Nato je njegova zena ranila otro- | Dafna se ie spet prisrčno zasmejala, •ka. Prvega, čeprav sta bila poročena j »Toliko veste o ženskah, ki se tf...dela ne traja vse življenje in prišel bo čas, ko vam bo jajčece v gnezdu v veliko pomoč. Vidite, na to le redko katera misli. Samo zapravljajo, zapravljajo, zapravljajo — to je vse. kar znajo. Zabiti morajo vsak cent. ki ga imajo. yeva7« je Vzkliknila Dafna. čudno In tri mesece nato so našli mojo znanko v njeni sobi — ne pri meni, ta čas se je bila že preselila — mrtvo. Zastrupila se je s plinom.« Mrs. Grayeva je zmajala z glavo. Bila je v svojem elementu. znala opazovati druge, ker sem gle dala svet z odprtimi očmi. To h'išo i upam zdaj štirideset let, od dne ; ko ^fS/Kbna njegova -m |e poročila ^z Mr. Gravem žena kaj prida,« je pristavila cez čas. »Takole po desetih letih kar čez noč otrok, in ko je bil mož toliko olajšano in srečno se je počutila v | tem znanem okolju. Po .ctolčem in j zdoma> Xoda bila 1e njeRWa žena utrudljivem dn^U v hotelski s^al“ j tn i« tisto! Kadar boste imeli nrs po dolgočasnih urah. ko nici, po doigocasnin uran. ko se z nikomer ni mogla -l&ogovoriti, se li je Mrs. Graveva zazdela kakor stara, zaupna prijateljica, ki jo človek ne pričakovano sreča ravno o pravem času. »Sveta nebesa! Gospodična Mihaelis! Res vas skoraj ne bi bila spoznala, ko ste pa postali tako gosposki!« je zaklicala Mrs. Grayeva. »Stopite na toolo. Vaša sobjj vas še to je tisto! Kadar boste imeli prstan na prstancu, vam ne bo mogel nihče več do živega. In to je nasvet, ki ga' dajem vsem mladim dekletom, posebno, če so lepe. česar pri vas ne morem zanikati. Najprej poročni prstan na roko, potem pa lahko počnete, kar hočete.^ in nihče več ne bo mogel s prstom kazati za vami.« Umolknila je in modro prikimala. »Da bi vas pomirila, Mrs. Gra-yeva, vam bom strogo zaupno nekaj bila še skoraj otrok. Toliko ljudi, je prihajalo in odhajalo skozi njena vrata, da ni čudno, če si človek Kaj zapomni in česa nauči, da ne govorim o tem. kar so mi ljudj^.sami povedali vedoč, da mi smejo , zaupat i in da znam molčati ko grob. Kajpak so tudi takšni, ki nočejo povedati o sebi in svojih skrivnostih niti besedice, čeprav člov ku pogosto dobre de. če si kdaj olajša srce; samo prijatelj v nesreči je pravi prijatelj. Vendar to mn,ogi po navadi šele prepozno spoznajo.« »Obljubljam vam, Mrs. Grayeva, da bom vam najprej povedala, če v , ' ... . „ . v ■ v čim uum AdUfJiiu uetva.i vmn ne* ' eaka, sa.i ie biia do včeraj plačana.« 1 povedala čeprav vas bo morda raz- bom res kaj zanimivega doživela. Do-Potegnila je Dafno na hodnik in očaralo«' 'slej je bilo pa vse tako dolgočasno!« zaprla vrata za njo , Mrs. ' Graveva se ie radovedno * »No, ne vem. če bi meni kdo raz- »Nisem pričakovala, da se boste vzravnala. 0(ikar ie videla š0felja s bil nos, ne bi tega trdila ce si boste tako kmalu vrnili,« ie rekla. . Ifantastičnim avtomobilom, si ni ne- pa lepega dne zaželeli, da ne bi-b;h »Saj ne bom ostala,« je pojasnita i.„ia beliti p-tave zaradi Dafne Z d ai nikoli pričeli taksnega življenja, ka-Dafna. »Delo imam zunaj mesta in "o vendar že nekai izvedela kor ga živite zdaj. ne trdite, da vas bom živela na deželi še en. teden ali j >>Ne morem Vam povedati, za kak- j nisem nos varila!« dva. Danes sem se pa pripeljala v j gno (jej0 je rekla Dafna. »To je ’ »Obljubim vam, da ne bom nikoli Newyork — samo za danes — sem moja skrivnost. Vendar za njim j česa takšnega rekla.« Dafna je krese spomnila da bi bilo dobro, ce bi | ne n,0škj kakor vi mislite. Do- nila k vratom. Mrs. Graveva je rase mimogrede malo pri vas oglasila.« bila sem dei0-pri neki posredovalnici »To je pa lepo! Po navadi ljudje takoj pozabijo svoje stare prijatelje, brž ko se jim nekoliko sreča nasmehne. Stopite za trenutek v kuhinjo,« premerila je Dafnino obleko. »Kajpak, če hočeie,« je nekoliko negotovo pristavila. V prostorni kuhinji, kjer je Mrs. Grayeva živela, jedla . _ in spala, je Dafna sedla na leseno pručico. »Torej zunaj mesta delate,« je po- ai dala jezik odrezati, kakor da vzela gospa Grayeva. »Zdi se. da jo izklepetala.« in sem si vse te obleke sama kupila. Mrs, Grayeva je spet razočarana zlezla v dve gube. »Vaše zadeve mi prav za prav niso nič mar,« je rekla. »Ni mi treba pripovedovati, če ne marate. Sam Bog ve, da nisem bila nikoli takšna, da bi hotela Iz drugih izvleči njihove skrivnosti. Vendar se vam ni treba bati. če mi poveste resnico, ltajši bi bi cala za njo. »Na svidenje, Mrs. Graveva! Kmalu se bom spet kaj oglasila.« »Upam, da se bo še vse dobro končalo,« je rekla Mrs. Graveva. »Čeprav se še nikoli doslej takšna stvar ni dobro končala.« Dafna se je Židane volje vračala proti hotelu. Vse črne misli so se razblinile. Modri nauki gospe Graye-ve so jo bili udobrovoljili Dalje prihodnjič HUMOR Moderni olrok »Očka, če mi boš pomaqnl narediti matematično nalogo, li bom dal cigareto!« Domišljavo »V hotelu si položim listnico zmerom pod vzglavje, da mi ie kdo ne ukrade.« laz pa ne. ker ne morem spati na tako visokem vzglavju.« Smola ' »Zakui se prav za prav nisi poročil Z Metko?« »Njena družina ic bila proti « »In Metka?« »Ta vendar tudi spada k družini.« Pojmi o velikodušnosti so različni »Ti si pa res smešen mož, Pepe! Najprej mi kupiš tako lepo perilo in /-daj ne dovoliš, da bi ga 3e kdo dru-Qi videli« Dolgo bo moral čakati »Tone, zakaj pa danes, v nedeljo, fiiiši ne oblečeš novih čevljev?« , »Veš, prodajalec mi ie rekel, da me Podo prve dni nekoliko tiščali, zajo pom rajši počakal do prihodnjega 'edna.« Optimistka , "Prosim fotografirajte mi iezik, po-sjHJla ga boyi svojemu zdjavjuku. ki K odpotoval na pocitnice.« Ni razumel žena me ne razume. In »Moja ivoja?« »Ne vem. Se nikoli nisva qovorila 0 tebi.« Vse na svetu je relativno Zakonski mož: »Nikoli svoji ženi ne bi dovolil, da bi si dala pobarvati lase!«. »Saj ima vseeno pobarvane.« »Da, toda brez mojega dovoljenja.« Kar po domače Gospodinja: »Kako vam je pa ime?« Služkinja: »Ana.« Gospodinja: »To pa ne bo všeč mojemu možu, meni ie namreč tudi Ana ime.« Služkinja: »O, gospa, saj me gospod lahko kliče kar Ančica!« Dve iz opere Ona: »Zakaj je pa samo enkrat zapel .Ljubim te!‘ saj bi moral vendar zapeti: .Ljubim tel Ljubim te! Ljubim tcl‘« . On: »Ljuba moja. to ic samo pri najinem gramofonu, ker je plošča pokvarjena!« Ona: »Pepc, moj sosed se ie pa zbudili« Pepe nejevoljno: »!n ti misliš, da je to vzrok, da moraš še mene zbuditi!« Razlika »Ali veš, kakšna ie razlika med previdnostjo in bojazljivostjo?« »?« ‘ »C«; -si sam hfljazljjv, jfraviš, da si previden, -če if* - piT’ drutii previden, 1 meniš, da ie bojazljiv.« Filatelija Popreišnie razvrednotenie Prav pogosto naietimo na znamke, opremljene s svojevrstnimi žigi. Včasih imajo ti obliko pravilnega natiska in zavedeio zbiralca, ki v filateliji še ni popolnoma doma. do prepričanja, da ie prišla v njegove roke dragocena znamka. Vse. kar ni v katalogih omenjeno. ie namreč zanj redkost, katere gloriola pa koj obledi, čim vidi tako znamko starejši, izkušen zbiralec. Ta bo v dozdevnem natisku takoi dognal le poprejšnje razvrednotenje (nem. Vorausentvvertung. frc. preoblitera-tion). Takšno razvrednotenje ie v navadi v mnogih državah, zlasti v Belgiji. Franciji. Luxeinburgu. Kanadi in Zedinjenih državah severne Amerike. Kakšen namen oz. smisel ima tako razvrednotenje? Predvsem razbremeniti pošto in pospešiti odpremo pošiljk. Zlasti pride tu v poštev odpošiljanje časopisov, vzorcev brez vrednosti in raznih drugih tiskovin, skratka takih pošilik. katere odpremljaio v velikih množinah. Jasno ie. da bi bilo sila zamudno, žigosati vsako znamko na stotinah časopisov. Zato pošte prodajajo ?-a fran-kiranje takih pošilik že žigosano znamke. Razumljivo ie. da se poštne uprave v te svrhe poslužujejo posebnih žigov in <%aipak strojčkov, ki avtomatično žigosajo in lahko krijejo v kratkem času velike potrebe. Včasih so za to vrsto žigosania uporabljali ročne kphitaste žige. V strojček so vložili .p^lo znamk, zavrteli kolut, ki ie odtisni na vsako žig in to ponovili* za’ 'vsako navpično vrsto znamk. To ie šlo precej počasi. Tudi ie bilo več možnosti, da so znamke dobile nenormalno postavljen žig. Uradnik ie polo znamk lahko vložii prav ali pa narobe, vodoravno ali pa navpično, tako. da pri tako razvrednotenih znamkah lahko ugotovimo šte-ri lege žigov. S časoma ie potreba po nekaterih vrednotah tako Razvrednotenih znamk postala izreduo velika. Zato teh znamk niso več žigosali s strojčkom na ročni pogon, temveč so že kar v tiskarni znamke opremili z natiskom, ki ie imel isto obliko in besedilo kakor ročni žig. S tehnične plati bi to bil natisk, a po svojem pomenu ni — za to torei tudi tako razvrednotene znamke za nas rabljene znamke. Zbiranje poprej razvrednotenih znamk se ie razvilo v posebno Panogo filatelije. So celo posebna društva zbiralcev teh znamk. Tudi katalogi ne manjkajo. O poprej razvredno; tenih znamkah Belgije bomo našli mnogo zanimivega v Heve de Cro-movi -MONOGRAPHIE des Timbres preobliteres de Belgigue dapršs le Catalogue de M. M. P. Itotsaert de K. Byl«. Luxemburške znamke so obdelane v nedavno izišli knjigi: sUes Preobli-terations du Grande-Duche de Luxem-bourg 1900.—1925.«. ki io ie napisni -I Yperman in založila založba UA-PHI v Briisslu. Rad bi dodal temu članku reprodukcijo naiboli tipičnih oblik žigov poprej razvrednotenih znamk. Ker iz tehničnih razlogov to žal ni mogoče, bom skušal te žige opisati. Belgija je/včasih imela pj:cJ.rl^ast sfega._________________________ . vedb so pravokotne, tudi sesterokotne oblike, z besedilom Belgiuue—Belgie. letnico in označbo meseca. Od 1. 10ii9. dalje so opustili označbo države in uvedli žige s sliko poštnega roga. Omejili so veljavnost teh poprej razvrednotenih znamk s tem. da so vstavili v žig datum žigosanja in eno leto kasnejši datum — zadnii dan veljavnosti. Francija ie v začetku imela le označbo kraia in letnico, brez okviria. Pozneje ie prešla na polkrožno obliko žiga z besedilom: AFFRANCRts-PO-STES. katerega ie ohranila še do danes. Luxemburg se ie zadovoljil z enostavno navedbo države in letnice. Kanada uporablja žige. ki navajajo ime mesta in pokrajine, kjer se kraj nahaja. Običajno ie za poslednje ime uporabljena le kratica. Podobno izvedbo teh žigov imaio tudi U. S. A. Znamke, žigosane na opisan načiu imajo navadno večjo vrednost, kakor navadne rabljene znamke. Zato jih ne bomo omalovaževali ali celo zameta-vali. ker bi s tem utrpeli izgubo. Vsak filatelist nai zato posveti več pažnje poprei razvreduostenim znamkam in jih nai ne ?:>.mtra za manjvredne. nekako enake perforiranim znamkam. Ob tej priliki opozarjam, da neuporabljenih poprei razvrednotenih znamk ne smemo vselei oprati. Včasih se namreč zgodi, da kakšna država izda nove znamke izključno le v poprei razvrednotenem stanju, .lasno ie. da je za nas takšna : nerabljena« žigosana znamka le ona ki ima lepi- lo. (Primer: francoska znamka za 55 c na 60 c. vijoličaste barve. Z n ni .-te! n te v. 205.1 Sicer na gornie ziifmifce lahko *brez skrbi ooeromo;’ ■ *' 1 D.1.ru«len Sence na otroških dušah Sodoben vzgojitelj pripoveduje V govorilnico vzgojevališča za psihološko raziskovanje otroške duše je pnšla mlada mati s svojim sedemletnim sinkom Petrom. Otrok zaostaja ves čas korak za materjo in se je plašno oklepa za roko. Komaj slišno vošči dobet dan. Mati mu živahno prigovarja: »Petrček, pozdravi strička, povej mu, kako ti je ime.a Peter oa molči in nas preplašeno ogleduje. Nemirno se preseda. »Petrček, le lepo mirno sedi kakor v šoli, ali pa pojdi rajši k meni v naročje.« Petrov pogled je kakor začaran obstal na srebrnem avtomatskem svinčniku, ležečem na moji pisalni mizi. »Ali bi rad risal?« Petrove oči so se lasvetile, toda preden je utegnil odgovoriti, ga je že prehitela mati: »No, zahvali se stričku, Peter, veste, zmerom je tako plašen.« Dali smo Petru bel list papirja m svinčnik, posadili smo ga za bližnjo mizo in kmalu se je zatopil v risanje. Ta čas nam je mati razlagala, zakaj je prišla v posvetovalnico. Peter ima tak strah pred šolo. Ponoči nemirno spi, zjutraj se le težko zbudi, obira se in se tako dolgo ne odpravi v šolo, da skoraj vsak dan zamudi. Če se le da, ga mora mati spremiti in opravičiti pri učitelju. Otrok je bil že od nekdaj plašen. Če je kdo prišel v vas, se je skril materi za krilo, ali ga je pa morala vzeti v naročje. Ko je prvič šel v šolo, je bridko jokal In se m dal potolažiti, ko ga je mati pustila med drugimi otroki. Ko sta Peter in mati odšla — vzgojitelj jima je povedal, kdaj naj se vrneta — si je psiholog ogledal dečkovo risbo. Peter je na velik, bel list papirja narisal temnopobarvano hišico. in sicer v skrajni desni kot zgoraj. Ali ni to verna slika njegovega življenja? Dečko ie poeneje jecljaje sam razložil, da živi v tej hišici s svojo mamo. Okna so bila zastrta. Ta drobna risba je bila zrcalo Petrove preplašene, nesamostojne duše. Ker /e edinec, se je mati od prvega dne silno bala zanj. Otrok ni smel niti koraka sam iz hiše, ker bi se lahko ranil, ker bi utegnil pasti Itd. Z drugimi otroki se tudi ni smel' igrati, ker bi utegnil nalesti kakšno otroško bolezen. Edina družba, pa tudi edino razvedrilo in zavetje mu je bila mati. V šoli takšna izolacija ni več mogoča. In zdaj se jamejo kazati posledice zgrešene vzgoje. Peter se čuti nesamostojnega, izgubljenega med drugimi otroki. Nikogar ni, ki bi ga ščitil in pestoval. Zato bi Peter najrajši bil doma pri mami in bi rad vse življenje ostal majhen. Kajpak tega z besedami ne zna izraziti, ioda zato ie to toliko bolj živo povedala njegova risba. Odprlo se je majhno okence v njegovo dušico. Kako mu bo mati pomagala, da bo obšla to nevarno čer njegovega mladega življenja? Najboljša je vzgoja neopaznega vodstva. Odslej mati pred Petrom nikoli več ne bo govorila o strahu pred šolo, temveč bo previdno in potrpežljivo skušala otroku pomagati, odstraniti namišljene ,nevarnosti', da se bo zavedel lastne moči in postal samostojnejši. Kdaj pa kdaj bo povabila njegove sošolce na dom in potem Petra samega pustila z njimi na cesto. Poslala go bo v trgovino, k peku, k čevljarju, ne da bi ga spremljala. Krotila bo svoj strah in premagala pomisleke, če bo s tem koristila Petrovi samostojnosti. Če bi radi izvedeli, kaj se godi v najskritejši otrokovi notranjosti, ga opazujmo pri igri in si oglejmo n/e-gove risbe. Kajpak marsikatero skrivnost odkrije šele izšolano psihologovo oko, toda tudi sami bomo marsikdaj uganili, kaj je podzavedno hotel otroček izraziti s svojo ,umetninlco Oglejmo si še par primerov. Janezek naj bi naslikal nekaj cvetlic. Narisal jih je v vrsti odtrgane, i/delane do podrobnosti in podobne drugo drugi. Očitno otroško dušico nekaj veže, da se nn more razmahniti Po nekaj tednih psihološkega vodstva nariše otrok Isti motiv čisto drugače. Cvetlice rasto v lončkih, imajo korenine in žive, dihajo. Niso vse enake, raslo pokonci in so tako rekoč res ,korenine pognale'. Otrokovo duševno stanje se je zelo popravilo. Neki drug fantiček je naslikal svojo rodno hišo. Postavil jo je čislo r.fr skrajni desni rob, vsa okna so bila zastrta, pred hišo se je dvigala visoka skala. Dan se je zdel meglen in deževen Kakšne so sence, ki so legle na lo mlado dušico? Otroci so občutljive antene za stiske odraslih. Iz te risbe ie psiholog nedvomno lahko sklepal, (la ie družina neurejena, razklana, VI-nokn skala je simbol bližnje grozeče nevarnosti. Ko je isti fantiček po nekaj mesečih narisal isti motiv, je bil čislo prerojen. Hiša je svetla in stoji na f-redinl Okrog nje rasto cvetlice, skala le izginila, v levem kotu sije son-ce Pozneje je psiholog Izvedel, da sla se dečkov oče In mati, ki sta bila prej sprta, res ta čas spravila in da S AH*# ----iJUDLr1 Urejuje A. Preinfalk (T| trije modeli so risam ItreCno M »Družinski tednik« Id niso bili le objavljen .) Enostavna platnena obleka bele barve, obrobljena z zelenim robom. Zapenjamo jo spredaj po vsej dolžini in ie ............................................... ališcu čez kopalno obleko. Edini okras i uporabimo Judi kot ________________ __________________________________________________________ , .... pa nosi temnomodro nagubano krilo s tenkimi belimi progami. Na beli bluzi z velikim žepom je izvezenih pet majhnih grbov. živi družina spet v urejenih ra z merah. Otroci, ki so zašli v ,slepo ulico', potrebujejo duševnega vodstva, sprostitve, če naj postanejo srečni, zdravi ljudje. Mnoge .nevroze' imajo izvor v napačni vzgoji in mnogo ljudi trpi, ker vse življenje vlačijo s seboj posledice napačne vzgoje. Žal ni vselej tako lahko osvoboditi otroka privzgojenih napak, kakor pri malem Petru. Prav rade postanejo napake čeri, ki jih ljudje vse življenje ne morejo obiti. NAS NAGRADNI NATEČAJ Kotiček za praktične gospodinje Za vsak prispevek, objavljen v tel rubriki, plačamo 10 lir Hlebčki iz parmskega sira Deni v ponev V< litra Vode, 4 deke masti ali masla in ko zavre še 12 dek moke in toliko časa mešaj na ognju, da se zmes ne prime več posoae. Potem pusti testo nekoliko ohladiti. Ohlajenemu dodaj 1 rumenjak, dobro zmešaj, vmešaj sneg 1 beliaka in 4 deke nastrganega parmskega sira. Vdolbinice v jajčni ponvi namaži s poljubno maščobo, stresi v vsako DARNOL najbolje odvajalna sredstvo vdolbinico žličko testa in peci. Ko je pečena najprej ena stran hlebčka, obrni z vilicami in peci se na drugi strani. Hlebčke daj poleg poliubne prikuhe ali solate na mizo. Poskusi tudi ti. in videla boš. kako zelo dobri so ti hlebčki! ........... V. K.. Lmbliana Krompir z zelenjavno omako Skuhal v slani vodi krompir, ga olupi in zreži na rezine.. Medtem ko kuhaš krompir, pripravi zeleniavno omako. V kozici praži nekoliko sesekljanega zelenega peteršilja, polovico stroka česna, žlico olia, žlico kisa, žlico vode in 1 jajce. Vse skupaj pazljivo mešaj, da dobiš dovoli qosto omako. Z omako, polij priprav-lieni krompir, premešaj in postavi s solato na mizo. s. p. Liubljana Zavitek z jajčno kremo Zamesi testo iz 30 dek enotne moke, za 40 centezimov kvasa, soli, va-nihievega sladkorja in vode ali mlečnega nadomestka. V lončku pristavi ‘/s litra mlečneno nadomestka ali mleka in 1 rumenjak in venomer mešaj nad ognjem. Čez nekaj časa do- daj še */t zavitka vaniliievega sladkorja; ko se vse skupai zgosti, se dve žlički moke. da dobiš res gosto kremo. Ohlajeni kremi primešaj še snec| enega beljaka. Testo zvaljaj, namaži s kremo, zvij, položi v namazano pekačo in pusti vzhajati. Vzhajani zavitek peci počasi, da lepo zarumeni Še topleaa zreži na rezine in daj na mizo. N. B.. Zg: Šiška Dragi zajčiereicil Velikokrat vam je poginil zajček, ker ga ie napelo. Temu lahko pomagate: Vzemite bolnička v naročje, dvignite ga tako. da mu visi glava navzdol, s pomočjo kapala za oči, pa mu vbrizgnite v črevo nekoliko ledilnega olja. Držite ga v tej legi nekai casa, potem ga spustite na tla m mu dajte nekoliko sveže trave. Ce (o bo jedel, zadostuje, da mu vbriz-gnete olja še enkrat, če je pa ne bo ledel. mu pa vbrizgajte olje še nekajkrat. Tudi v gobček mu vlijte nekaj olja. Ko bo zajček začel jesti. imejte upanje, da bo kmalu ozdravel. Tisti dan mu dajte samo mrvo! M B.. Ljubljana -V .rt Jiisft Naisnostavneiše stvari so zmerom najlepše in niso tako zelo omejene na čas kakor razne modne muhe. Parižanka se je po dolgi poti razvoja kopalne obleke vrnila do izhodišča — do kopalne obleke, rezane izcela. Važen je samo material. Gornja obleka, ki bo gotovo navdušila sleherno bralko, je prav preprosto ukrojena iz bleščečega blaga, ki daje postavi še poseben čar. Prepleteno ie z drobnimi gumijastimi nitkami, da se tesno oprime života in zakrije morebitno mlahavost. In še nekaj, kar vas bo gotovo zanimalo: v modi je spet čvrsta ženska postava, lepo zalita in športno oblikovana, kakor jo ima dekle, ki kaže gornii model. Za vsak prispevek, obiavljen v »Kotičku za praktične gosppdinje«, plačamo 10 lir. Znesek lahko dvignete takoj po objavi v naši upravi. Po: pošti pošiljamo šele takrat, ko se; nabere več takšnih nakazil. — Pri-; spevke naslovite na Uredništvo ;.Dru-' žinskega tednika«. Kotiček za prak-! Hčne gospodinje, Ljubljana, Poštni; preda! 253. ALI JE PRANJE PERILA RREZ MILA MOGOČE? V raznih laboratorijih delajo poskuse, kako bi se razpoložljive maščobe■ čim skrbneje izkoristile. Prvo vprašanje je bilo, ali je milo kot takšno res najboljše pralno sredstvo. Pokazalo se je, da se dajo maščobe s hidriranjem in kondenzira-njem in z njihovo nadaljnjo predelavo v pralna sredstva veliko bolje izkoristiti, kakor pri izdelavi v navadno pralno milo. Pri izdelavi pralnega praška »EVO« je prišlo v prvi vrsll v poštev pre prečenje tvorbe apnenega mila. ; Pralno milo se v trdi vodi razkraja In tvori apneno milo in vsled tega postane neučinkovito. Trda je pa sko-ro vsaka rečna in vodovodna voda, tako da se izgube na učinkovitosti pralnega mila ne dajo preprečiti. Apneno milo pomeni izgubo na maščobi, ker je v vodi netopljivo ter ima lastnost, da se vžre v tkanine, katerim povzroča s časom neprijeten duh. Pri sestavi pralnega praška »EVO«' so upoštevali izkušnje svetovno znanih kemikov ter je nastanek apnenega mila popolnoma onemogočen. Mnogoštevilne praktične poskušn je so tudi pok j z a -le, da vešča gospodinja pri pranju perila z »EVO« praškom ne potrebuje nobenega mila. Z »EVO« pralnim praškom dosežemo tudi snežno belino perila. Mnogo gospodinj je mnenja, da pralna sredstva, v kolikor še dobro belijo, vsebujejo klor in da brez njega ni belega perila. »EVO« pralni prašek je pa, dasiravno pete sneinobelo, zajamčeno brez klora. ♦ Odlična dopisna partija t 258. FRANCOSKA OBRAMBA t v. d. Hoele—v. Kalsema ♦ J Dopisno tekmovanje Nizozemske ♦ šahovske zveze 1942.—43. I 1. e4, e6. 2. d4, d5. 3. Sc3, Sf6. 14. LgS. Le7. 5. e5, Sd7. 6. h4. [To je * ostri Chatard- Aljehinov napad; gam-♦bit sprejeti ni dobro: LXg5. 7 hg5. ;DXg5. 8. Sh3, De7 (Dh6. 9. g3 z ;Lg2 in Sf4). 9. Sf4. a6. 10. Dg4 itd.; |tudi 0-0 je preuranjeno zaradi 7. Ld3. :c5. 8. Sh3, Te8. 9. Sb5. f5. 10. Sd6, led (Tf8. 11. SXc8). U. SXe8, DXe8. ;12. Lb5, Lb4+. 13. Ld2, De7. 14 f4, ;DXh4 + . 15. Sf2 itd. Dobro pa je :c5 ali a6 ali h6 ali predvsem moderno f6.1 f6. 7. Ld3!, c5! [Tekač ie : strupen: fg5. 8 Dh5+. Kf8 (q6 9. ;LXg6+, hg. 10. DXh8+. Sf8. 11. hg5. 12. Th7 itd.) 9. Th3, gh. 10, Tf3+. Sf6. 11. Sh3. De8. 12. DXh4. Kg8. 13 ef6, LXf6. 14. TXf6!, gf6. 15. DXf6 z nevarnim napadom.] 8. ef6. [V znameniti partiji Panov-ludovič ie sledilo: 8. Dh5+, Kf8 in zdaj so namesto iveganeqa 9. 5 + d5 priporočili 9. ef, SXf6. 10. LXf6, LXf6. 11. dc. Da5. 12. Sge2l n pr d4. 13. b4. !DXb4. 14. Tbl, Da5. 15. Tb5 z ostro ‘igro. Ze zdaj moremo spoznati, kako živahno igro ustvarja ta gambit; čisto po Aliehinovem okusu 1 SXf6. 9. dc5, Sc6. 10. Sh3. DaS. 11. Ld2. tPrepreči d4J DXc5.12. De2. 0-0. 13. Lf4. [Spet boi za važno točko e5J Ld6. 14. LXd6. DXd6. 15. 0-0-0, e5. IV središču ima torej črni besedo in to ga deloma varuje pred belim napadom.] 16. f3. [16. SXd5 in 17. Lc4 ne obvelja, saj ima črni dovoli sil, da točko d5 dobro podpre.] Kh8. 17. Thelf?) [Ce kje, ie bil beli na tem mestu netočen Po nadaljnjem razvoju sodeč bi bilo 17. Sq5 uspešnejše; toda tudi tako se razvije borba do najvišie napetosti.] Le6. 18. Sg5, Lg8. [To je namreč zdaj razlika! Ta lovec ne brani samo točke h7, ampak -je koristen tudi pri napadu na belega kralja.] 19. g4, n6. [Vsak s svoje strani pripravlja udar na kralja ] 20. h5, b5. 21. Dh2, Tae8. 22. Lf5. Db4! 23. Se2, Da5. CKdo bo imel prav? Kaj takeqa se da morda samo v dopisnih partijah preračunati.] 24. Lg6, Te7. 25. Sg3, DXa2! [Črni ostaja hjadnokrven in se ne ustraši kopičenja belih figur.] 26. Sf5. Tc7. 27. h6, gh6. 28. DXh6. [Zdi se, da ie beli uspel, hitro se pa pokaže, da ie črni napad še nevarnejši čeprav uporablja mani sil; eden izmed razlogov ie. da ie črni v središču močnejši in beli trdnjavi streljata slabo: seveda pa gre za las.] Sa5! [Ta skok na rob izjemno ni sramoten.] 29. Kd2. [29. Td3. Sc4l 30. Kdl, SXb2+. 31. Kd2. TXc2+. 32. KXc2, Tc8+. 33. Tc3. Sc4+ itd.l DXb2. [Zaradi nadaljnje grožnje mata. beli še ne uspe z odločilnim udarom.! 30. Ke2. [30. Se3 ne reši zaradi d4! 31. DXf8, Dc3 + . 32. Ke2, DXe3+. 33. Kf1, DXq5. 34. Dd8. Tc3! in odloči.] TXc2+. 31. Kfl. LBc-h kralj je za trenutek na varnem, saj na šahe s trdnjavo zbeži v kot. Beli friumfira.] Sh31! [To je neverjetna, problemska rešitev položaja: preprečuje mat na q7 in pridobi važno potezo za premik stolpa na h2. Beli sc je kar predal; hitro se ie namreč lahko prepričal, da ni včč rešitve: 32. DXh5, Th2. 33. DXh2 (33. Sf7 + , LXf7). DXh2. 34. I.h5, d41 35. Sd6. Lc4+. 36. SXc4, SXc4 in odloči s Se3+; ali 32. Sf7 + , TXf7. 33. DXh5. Th2. 34. DXh2, DXh2. 35. LXf7, LXf7 itd. ter končno na 32. Se3. Th2. 33. Sh3 sledi na dva načina mat v 2 potezah. Skakači včasih odločijo s skokom na rob šahovnice; dokaz, da so vsa pravila relativnega značaja. Partija je izreden primer borbenega šaha in je obema stranema v čast. Vidi se pa. da igra z dopisovanjem tudi navadneišim šatiistom nudi priliko, da se v položaj poglobijo in točneie preračunajo vse možnosti. Tu čas m takšen strahovalec in razlike med igralci se močneje zmanjšajo Uporabljajo se lahko vsa literatura, ki io kdo premore, in nasveti drugih šahistov Dopisni šah pride prav zlasti onim, ki morajo zaradi poklica živeti daleč od šahovskega središča ali pa omm. ki nimajo veselia ob dvoglavi uri nohti krvavi pot. STARE KOVANCE srebrne, različne dragocenosti, umetnine, namizno orodje starinske vrednosti kupimo. RUDOLF ZORE. LIUBLIANA Gledališka ulica 12 Rešitev problema it. 255. 1. Sd3. KXc2. 2. 8e3-h KXf3. 3. Dh3 mat. Kfl. 3. Dhl mat. Kt‘3, 8. ‘D<*4 mat. 1. ... Ktl4. 2. S(12, KXrifi. 3. Dcl7 mat. LXd5. 8 Da7 mat. — 8. Di‘4 mnt. 1. ...Lv