VRHNIŠKI RAZGLEDI 8 VRHNIŠKI RAZGLEDI LETO 8 VRHNIŠKO MUZEJSKO DRUŠTVO 1 VRHNIKA 2007 > l/R o9 kakšno je bilo tu vzdušje ob začetku (sejmi, trška samouprava), je Vrhnika druge svetovne vojne. Na podlagi pisnih obveljala za trg predvsem zaradi veliko- virov in pričevanj udeležencev raziskuje sti in živahnosti kraja. vzroke in povode za različno politično opredeljevanje prebivalcev v letih vojne. Anka Vidovič - Miklavčič je sestavila Qb tem pa tudi raziskuje njihovo rav- mozaik preteklosti občine Vrhnika v letih nanje z zavezniškimi padalci. Govori o 1929-1941 predvsem iz časopisnih virov, usodi padalceV; ki so pristali med vojno kar je še kako pomembno, ker vrhniški na področju Vrhnike in v njeni bMini občinski arhiv za ta čas ni ohranjen. Avtorica prikazuje razgibano politično, Iz članka Olge Pivk in Janeza Žitka Vod- kulturno in gospodarsko življenje na ni pogoni v Podlipski dolini izvemo, da Vrhniki v času županovanja dr. Janka je Podlipščica ali Lipica, kot se je ime- Marolta, mag. ph. Stanka Hočevarja in novala nekoč, s svojimi pritoki včasih Ignacija Hrena. V tem času postavijo poganjala 20 malih mlinov, nekaj žag in spomenik Ivanu Cankarju, vrše se izko- malih hidroelektrarn. Avtorja podaja- ta njihovo zgodovino. Zanimivo je tudi slikovno gradivo, ki je nastalo pred desetletjem in še prej, saj danes o večini mlinov in drugih pogonov ni več sledu. Kristina Smrke obravnava malo znano temo Glasbena dela na besedila Ivana Cankarja. Iz članka, kije nastal na podlagi diplomskega dela na Glasbeni akademiji v Ljubljani, izvemo, da seznam glasbenih del na besedila Cankarjevih stvaritev obsega kar 46 kompozicij, in to zborovske skladbe, opere, samospeve, vokalno-in-strumentalna in instrumentalna dela. Še v času Cankarjevega življenja je bila predstavljena z izvirno glasbo Lepa Vida. Nekaj večjih del je nastalo v 30-ih letih, največ pa ob 100-oletnici pisateljevega rojstva. Celo med vojno, leta 1944, je Janez Kuhar zložil samospev za pesem iz Helene (iz zbirke Erotika) za pisateljevo proslavo v Semiču. Slede članki Tatjane Hojan o vrhniških učiteljicah Ani Pour - Suhadolc in Mariji Mlakar. Igor Bratož piše ob stoletnici rojstva Franceta Dobrovoljca, avtorja Cankarjevega albuma; Andrej Kranjc prikaže življenje in delo Franceta Habe-ta, geografa, speleologa in zgodovinarja; Pavel Mrak pa predstavi Božidarja Grabnarja, akademskega slikarja, s kratkim življenjepisom in izčrpnim opisom njegovega dela. Janez Kos je pripravil za objavo protokol gradbenih parcel in hiš ter posestnikov v katastrski občini Vrhnika iz franci-scejskega katastra iz leta 1824 in komentar iz cenilnega operata katastrske občine Vrhnika iz leta 1832. Jure Kusetič in Tine Kernc objavljata pod naslovom Pozabljeni zid poročilo o raziskavi Ajdovskega zidu nad Vrhniko (Claustra Alpium Iuliarum) v okviru diplomske naloge na Oddelku za arheologijo Filozofske fakultete v Ljubljani. Z nalogo sta se vključila v projekt Revizija Claustre Alpium Iuliarum, ki poteka v okviru Instituta Ivan Michler. Presenetita z vestjo o ustanovitvi Inštituta Ivan Michler, ki se bavi z zgodovinsko topografijo. Prvenstveno se bo ukvarjal z raziskavo in zaščito Claustre Alpium Iuliarum. Sonja Anžič nadaljuje z objavo popisov prebivalstva na prelomu 19. in 20. stoletja. Tokrat je pripravila popis prebivalcev za Hrib iz leta 1890. Objavljamo pa še popisa za Staro Vrhniko in Veliko Ligojno iz leta 1900, ki jih je za objavo pripravila že prej. Gašper Tominc s svojo kroniko pomembnejših dogodkov na Vrhniki v zadnjem letu seže prav do novembra 2007. Slede prispevki o Muzejskem društvu Vrhnika, in sicer poročilo o delu društva v letu 2006 in načrt dela za leto 2007. Ker je letos minilo 15 let od ustanovitve društva, objavljamo seznam vseh, ki smo se včlanili v društvo od ustanovitve leta 1992 dalje. Dvesto nas je. Kot člani društva smo sooblikovali društvene programe in tudi finančno prispevali k njihovemu uresničevanju. Rezultati niso izostali. Med njimi so tudi naši Vrhniški razgledi. Vrhnika, novembra 2007 Marija Oblak Čarni urednica VRHNIKA, PRECUDEN TRG? O nastanku, razvoju, vsebini in podobi enega najbolj nenavadnih trgov na Slovenskem* Malo je slovenskih krajev, skozi katere je v zgodovini potekal tako živahen promet kakor skozi Vrhniko, kjer seje svojčas odvijalo pretovarjanje vsega tranzitnega blaga na "cesarski cesti" proti Jadranu, ki je šlo z rečnih ladij na suhozemna prevozna sredstva in narobe. Pristan ob Ljubljanici je stoletja dajal življenjske sokove Bregu, njegovi Stari cesti in vsej Vrhniki, h kateri sta poleg Brega sodila še dva ločena dela: vaški, z značilnim imenom Vas, in farno središče Hrib. Breg je poleg tega že zgodaj postal tudi upravno in sodno središče z deželskim sodnikom komornega zemljiškega gospostva (urada), predhodnika gospostva Logatec. V teh okoliščinah se je torej v očeh sodobnikov slej ko prej morala roditi predstava, da je Vrhnika trg. Preteklost kraja je sicer dokaj dobro raziskana,1 a se v literaturi prav v zvezi s trgom ponavljajo vedno iste nedorečenosti in zmote, začenši z osnovnim vprašanjem, v katerem času in v kakšnih okoliščinah je Vrhnika sploh postala trg. Glede na gospodarske funkcije, odlično prometno lego, upravno-sodni sedež in končno neposredno bližino župnijske cerkve je pravzaprav težko razumeti, zakaj se to pomembno naselje na robu Ljubljanske kotline ni izoblikovalo kot trg že v srednjem veku, v dobi, ko je nastala velika večina trgov na slovenskih tleh. S svojo pristaniško lego, z vrstno parcelacijo in urbanim videzom je po trškem naslovu naravnost klical vrhniški Breg, saj sta že sam tip naselja in njegova temeljna funkcija opazno izstopala iz ruralnega okolja Vasi in Hriba.2 Ne preseneča torej, da je Vrhnika pozneje v marsikaterih očeh povsem samoumevno veljala za staro, še srednjeveško trško naselje. Valvasor je denimo postavil Šempetrske kot go- spodarje trga (diesen Marckt) v leto 1325,3 kar je v domoznanski literaturi obveljalo kot prva posredna omemba vrhniškega trga.4 Tako kot gre za zmoto v tem primeru, nima prav nikakršne osnove ponavljajoča se trditev, da je Vrhnika prvič izpričana kot trg leta 1408,5 saj se v listini iz tega leta omenjata samo Vas (Nydern dorff) in Breg (Rayn)\ sodnik na Bregu (der richter an dem Rayn) pa nikakor ni trški sodnik, temveč zgolj deželski (gospoščinski).6 Preteklo bo še veliko časa, preden bomo pri Vrhniki prvič zasledili trške atribute. Vrhnika sodi namreč med tiste, povečini nominalne trge, ki se s trškim naslovom pojavijo šele v zgodnjem novem veku, tj. od 16. stoletja dalje. Pozen pojav večine trgov je nasploh značilnost Notranjske, kot jo pojmujemo po letu 1814, tj. v mejah predmarčne postojnske kresije. Ob edinem, sicer pozno povzdignjenem mestu Lož (1477) in štirih srednjeveških trgih - Planini, Postojni, Vipavi in Senožečah - se je trški naslov v 16. in 17. stoletju uveljavil še pri petih notranjskih vaseh. Kot trgi so se v 16. in 17. stoletju začeli označevati Vrhnika, Gorenji Logatec, Cerknica, Šentvid pri Vipavi (današnji Podnanos) ter Prem, vsak na nekoliko drugačni osnovi in v drugačnih okoliščinah.7 Tako je mogel Valvasor (1689) na poznejšem Notranjskem našteti skupaj kar devet trgov,8 od katerih jih je, pomenljivo, več kot polovica nastalo šele v času, ko je bilo v širšem prostoru oblikovanje omrežja trških naselij že dolgo končano. Podoben proces nastajanja novih trgov, a v manjšem obsegu, je v slovenskem prostoru doživela samo Dolenjska, če izvzamemo specifičen primer Goriške, kjer oznaka trg pred 16. stoletjem ni izpričana niti za eno naselje.9 Notranjske trge pa je - ne glede na čas njihovega nastanka - zaznamoval še močan kajžarski element. Ta je na eni strani s svojo neagrarno dejavnostjo sploh pogojeval uveljavitev trškega naslova pri mlajših trgih in na drugi privedel do tolikšne rasti dobršnega dela trških naselij, da so se mogla po velikosti in številu prebivalstva zlahka kosati s prenekaterim slovenskim, zlasti kranjskim mestom.10 Preden se torej Vrhnika prvič omenja kot trg, je imela za seboj že lep kos zgodovine, ki si jo na kratko oglejmo v nadaljevanju. Pripadnost vrhniško-logaškega območja deželnim gospodom Kranjske je bila odločena, še preden se ime Vrhnike sploh prvič pojavi v virih. Vrhnika in Logatec sta se glede na poznejše vire verjetno že v dobi Friderika Bojevitega (t 1246) združila v enoten urad, ki ga je, kot ostalo deželnoknežjo posest na Kranjskem, dobil v upravljanje vice-dom v Ljubljani.11 Vrhnika se sicer prvič omenja leta 1300, ko se po njej imenuje plemiška rodbina (de superiori Laybaco),n v letih 1309 do 1319 je izpričan plemiški rod z Brega (an dem Rain, de littore)13 in v letu 1318 z vrhniškim vikarjem posredno še cerkveno središče na Hribu.14 Valvasorjeve Šempetrske gospode, ki naj bi po njegovem izumrli okoli leta 1370,15 pa je navedenega leta na Vrhniki sploh šele zaslediti, ko Goriškim med raznimi fevdi vrnejo desetino na Vasi (dacz dem Niderndorffe).'6 V tem času si je po Vrhniki nadela ime še ena rodbina priseljenih goriških ministerialov iz Vipave, katere posest - desetine v kraju in okolici - je leta 1408 prešla na kartuzijo Bistra.17 Ob tej priložnosti se vrhniški Breg pokaže v dotlej neznani podobi, kakršna se je izoblikovala najpozneje v drugi polovici 14. stoletja. Ob dveh gospodih "družabnikih" (geselln zu Obernlayba-ch) in dveh prebivalcih Brega (gesessen an dem Rayn) se omenja breški sodnik Mikše (Mixe der richter an dem Rayn),is v katerem prepoznamo prvega v vrsti deželskih sodnikov v t. i. vrhniškem uradu kot sestavnem delu komorne ali vicedomske posesti.19 Malo zatem je leta 1423 prvikrat izpričano eno temeljnih obeležij pristaniškega Brega - mitnica, takrat v zakupu pl. Kraygov.20 Dodatno vsebino je dala naselbini kapela sv. Lenarta, zgrajena pred letom 144921 kot odraz ugodnih gmotnih razmer prebivalcev ob pristanu. Posestna struktura Brega priča vsekakor o njegovem mlajšem nastanku od Vasi in Hriba, pri čemer je treba poudariti zlasti dve temeljni značilnosti tega dela Vrhnike, namreč jedro naselbine z načrtno parcelacijo in zaznavno urbano posestno strukturo.22 V tem najbolj živahnem in perspektivnem delu Vrhnike lahko v drugi polovici 15. stoletja zasledujemo živahen promet s fevdno hišno posestjo, pri katerem so bili udeleženi ljudje iz širšega prostora, ki so tu poskusili srečo in med katerimi je morda zaslediti prednike poznejše vodilne vrhniške rodbine Flach.23 Fevdna narava dela breških hiš je imela sicer temelje zagotovo še v dobi prvih omemb Brega z začetka 14. stoletja in se je kot taka ohranila globoko v novi vek.24 Poleg tega so fevdi v 15. stoletju izpričani tudi na Vasi, kjer pa drugače kot na Bregu ni šlo za hiše, temveč za kmečke dvorce, hube in mline.25 Neizobliko-vanje srednjeveškega trga je v določeni meri vsekakor pogojevala prav ta okoliščina, namreč posestno-pravna raznolikost: tanek vodilni sloj je imel že v izhodišču drugačen pravni položaj in ni spadal pod isto gospostvo kot njegova okolica, tj. pod vicedomski urad.26 Pridobitev statusa trga so dolgo zavirali tudi gospodarski razlogi. Vrhnika je občutno pridobila na pomenu z oživitvijo prehodne trgovine v 14. stoletju, vendar je očitno prav njena prehodnost preprečevala vzpostavitev tedenskega sejma, najpogostejšega obeležja in predpogoja za "potrženje" kraja v gospodarskem ter (posledično) pravnem pogledu. Zelo dolgo namreč na Vrhniki pogrešamo kakršno koli omembo sejmov.27 Prav tako je bila prometnim potrebam strukturno močno podrejena obrtna dejavnost. Specifične razmere z izrazito prevlado neagrarnih dejavnosti v službi tranzita so tako ves čas "razbijale" funkcijo lokalnega tržnega kraja, značilno za trge srednjeveškega nastanka. Krivdo za to gre v nemajhni meri pripisati bližini Ljubljane, ki ji je vrhniški pristan služil kot odskočna deska za zadnji kos poti iz Sredozemlja do deželnega glavnega mesta. V obrambi lastnega gospodarskega položaja je imela deželnoknežja Ljubljana pri roki vse vzvode, ki so lahko onemogočili, da bi Vrhnika postala konkurenčno tržno središče in trg. Vrhnika kot sestavni del vicedomske zemljiške gospoščine oziroma njenih uradov Logatec in Rovte s sedežem v Gorenjem Logatcu28 pa nasprotno ni imela pravega zaščitnika, ki bi kraju mogel dati dokončni pravni pečat trga, saj je vicedom kot namestnik deželnega kneza, razumljivo, ščitil predvsem interese deželnoknežje Ljubljane. PRIDOBITEV TRŠKEGA NASLOVA Na današnji stopnji raziskav moremo ugotoviti, da je Vrhnika stopila v krog krajev s trškim naslovom spontano in tiho, brez kakšnega formalnega akta, šele proti koncu 16. stoletja. Prvi indic o pojmovanju kraja kot trga zasledimo leta 1586 v kupnopravni pogodbi za neko hubo, ki jo je kar-tuzija Bistra izdala vdovi nekdanjega vrhniškega tržana (!) Mihaela Perka (gewesten burgers zw Oberlaybach).29 Vse kaže, da sta se v zavesti premožnejših Vrhničanov njihova samopodoba in sam status kraja začela opazneje spreminjati v drugi polovici 16. stoletja, v razgibani protestantski dobi, ki je našla odmev tudi na Vrhniki.30 Predvsem pa se je kraj v 16. stoletju gospodarsko in demografsko izjemno razmahnil, saj se je denimo samo število kajžarjev - podružnikov vicedomske župe Vrhnika povečalo od leta 1496 do 1611 za skoraj štirikrat, s 17 na 65.31 Konec 16. stoletja so bile splošne razmere očitno že dovolj naklonjene stremljenjem, naj se Vrhnika vendarle naslavlja kot trg, s čimer tako ali tako nihče ničesar ne pridobi niti ne izgubi. Potrditev najdemo pri dveh oblastnih instancah na deželni ravni. Leta 1591 je Hans Flach v vi-cedomskem dopisu dvorni komori naveden kot "trški in deželski sodnik na Vrhniki" (markht: vnd landt richter(n) zu Ober Laybach),i2 leta 1602 pa je bil v deželno imenjsko knjigo vpisan celo samo kot "trški sodnik" (markht richter(n) zu Oberlaibach).i} S tem ko je bil prvotnemu nazivu deželski sodnik dodan še pridatek trški, se sicer v pristojnostih deželskega sodnika skoraj zanesljivo ni spremenilo prav ničesar. Enako kakor poprej je namreč v tem času v drugih znanih dokumentih označen le kot "deželski sodnik" (landrichter) ali preprosto kot "sodnik na Vrhniki" (richter zu Oberlaibach).M Tako se je do začetka 17. stoletja v tujih očeh že precej utrdilo pojmovanje Vrhnike kot trga.35 Na-ziranje, da je Vrhnika trg, je gotovo našlo še večjo podporo potem, ko je logaško gospostvo leta 1624 prišlo iz komornih v zasebne roke, najprej na Eg-genberge in nato po enem stoletju (1717) za skoraj sto let na Kobenzle (do 1810).36 Tako ob precej neugodni strukturi in količini virov domače provenience37 od srede 17. stoletja dalje tu in tam srečujemo dotlej nedokumentirano oznako trg Vrhnika. Potem ko se leta 1646 v zapuščinskem inventarju domačega poplemenitenca Hieronima Mureggerja omenja "trg Vrhnika" (markht Ober-laybachys in se nato od leta 1663 v župnijskih maticah nekajkrat pojavi oznaka latinska oznaka za trg - "oppidum",39 daje vrhniškemu trgu polno legitimnost Valvasor v Topografiji (1679)40 in v Slavi (1689). V slednji predstavi Vrhniko posebej kot trg, ker pač ni bila vezana na noben grad, in ji nameni toliko pohvalnih besed kot le redko-kateremu drugemu trškemu kraju. Med drugim pravi: "Trg je prav velik in pozidan s številnimi hišami. V njem se mudi veliko trgovcev, izpo-sojevalcev konj, tovornikov in vsake vrste takega ljudstva, ki živi od ceste."41 Oznako trg nasprotno pogrešamo v redkih ohranjenih virih domačega logaškega gospostva. Obstoj trga je v njih izpričan le posredno, s funkcijo trškega sodnika,42 medtem ko se Vrhnika v urbarjih vseskozi pojavlja zgolj kot župa.43 A tudi v eksternih zapisih trško ime ni običajno in ga je v množici virov o Vrhniki komaj zaslediti.44 Redka raba trškega naslova govori v prid sklepu, da je bila Vrhnika trg predvsem zaradi predstave o gospodarski upravičenosti trškega naslova. V notranjem življenju dejansko ni funkcionirala tako kot trški organizmi starejših, srednjeveških trgov in nekaterih njihovih novoveških posnemovalcev. Kot bomo videli v nadaljevanju, ni imela izoblikovanega sloja tržanov, ki bi se ponašal s "purgarskim" imenom, niti klasičnega trškega organa - trškega sveta. TRŠKO OZEMLJE Ob povedanem ne preseneča, da je v literaturi tako nejasno in neenotno opredeljen teritorialni obseg vrhniškega trga. Včasih je moč razumeti, kot da je trg samo del Brega, spet drugič da gre za celotno Vrhniko z vsemi tremi ločenimi deli, Bregom, Vasjo in Hribom.45 V pomoč nam nista niti Valvasorjevi upodobitvi Vrhnike v Topografiji in Slavi, saj prikazujeta le osrednji del Brega s pristaniščem.46 Zanesljiva poročila, kaj je sodilo pod trg in kaj ne, imamo šele v virih od osemdesetih let 18. stoletja dalje, prvič v jožefinskih vojaških merjenjih, ki razlikujejo med trgom Vrhnika (Marckt Ober Laybach) in vasjo Hrib (Dorf Hribi).47 Trg v enakem obsegu (Breg in Vas) pozna nadalje jožefinski kataster leta 1787, pri čemer uporablja za Vrhniko tudi oznako vas, enako kot za Hrib.48 Sklepati moremo, da je bila delitev Vrhnike na trški in netrški del sicer precej starejša in je leta 1770 ob uvedbi krajevnih enot in hišnih številk dobila samo potrditev z uvedbo dveh naselij, Vrhnike in Hriba. Da pa je pojem trga živel tudi v ljudski rabi, priča slovensko (lastno) ime Trg, zapisano v krstni matični knjigi sredi 18. stoletja (ex Tergk, ex Terk vel Pahoushe).49 V konkretnem primeru se oznaka "iz Trga" nanaša na domovanje neke družine na Vasi,50 kar se ujema z nekaj mlajšimi viri, po katerih je bila Vas del trga. Omejitev pojma trg na dva od treh delov kraja postane nenazadnje razumljivejša ob poznavanju razdeljenosti Vrhnike med različna zemljiška gospostva. V glavnem je namreč veljalo pravilo, da sta Vas in Breg spadala pod gospostvo Logatec, Hrib pa je bil v cerkvenih rokah.51 Po terezijan- skem ljudskem štetju iz leta 1754 je bilo tako na Bregu od 120 družin kar 111 podložnih Logatcu, na Vasi 41 od 57, na Hribu pa le 6 od 49, pri čemer jih je 40 spadalo pod ljubljansko škofijsko gospostvo. Sedmim drugim gospoščinam je pripadala manj kot desetina družin, raztresenih po vsej Vrhniki.52 Večinska pripadnost gospostvu (prej vicedomskemu uradu) Logatec je tako v prebivalcih Brega in Vasi rodila občutek skupne zavesti, ki je imela institucionalni okvir v vrhniški župi in se je kot taka končno prenesla še na teritorialno ohlapno pojmovanje trga. NOTRANJI PRAVNO-UPRAVNI RAZVOJ VRHNIKE Po svojem notranjem pravno-upravnem razvoju se je Vrhnika uvrščala med tipične notranjske trge, za katere je kot celoto veljalo, da ne glede na njihov srednjeveški ali zgodnjenovoveški nastanek niso razvili lastnih avtonomnih organov na čelu z izvoljenim trškim sodnikom in s svetom, niti niso poznali klasične delitve na polnopravne tržane in netržane.53 Vrhnika je bila v tem okviru skupaj z Vipavo in s Postojno eden od treh trgov, v katerih se je videz trške avtonomije ustvarjal tako, da je deželski sodnik domačega gospostva v drugi polovici 16. stoletja "posodil" funkcijo in ime t. i. trškemu sodniku.54 Tako se trški in deželski sodnik v eni osebi (tnarkht: vnd landt richter zu Ober Laybach) pojavi leta 1591 v ukazu, s katerim je kranjski vicedom vrhniškemu sodniku Hansu Flachu naročil, naj urada Logatec in Rovte izroči novemu zastavnemu imetniku.55 Pridevek "trški" je bil glede na težo in naravo zaupane naloge povsem sekundarne narave, a je vendarle stal na prvem mestu, pred oznako deželski sodnik. Med vipavskim in postojnskim deželskim sodnikom na eni ter vrhniškim na drugi strani je sicer obstajala razlika, vendar nebistvena za samo preimenovanje v trškega sodnika. Deželski sodnik na Vrhniki namreč do druge polovice 16. stoletja ni bil vezan na nobeno gospostvo, ampak je ostajal neposredno podrejen vicedomskemu uradu v Ljubljani.56 Dvorna komora je vrhniško deželsko sodišče prepustila logaškemu zastavnemu imetniku šele leta 1574, pri čemer pa je sodnikov sedež še naprej ostal na Vrhniki57 in bil torej ločen od gospoščinske uprave, ki je z oskrbnikom na čelu delovala v Gorenjem Logatcu.58 Zamisel, da bi tudi sedež gospostva, tj. uradov Logatec in Rovte, prenesli na Vrhniko, kjer bi na novo postavili utrjeno uradno poslopje (eine vessten vnnd wohnung),59 je ostala za vselej neuresničena. Za Vrhniko je bila torej ob "pojavu trga" značilna fizična ločenost gospoščinske uprave (sedež v Gorenjem Logatcu) in deželskega sodstva (s sedežem na Vrhniki), kar je posledično pomenilo, da so mogli vrhniški deželski sodniki delovati samostojneje kot oni v Vipavi in Postojni, ki so bili neposredno vezani na grad. Poleg tega je pomenljivo, da so sodniško službo, še preden so imenovanje sodnika prenesli z vi-cedoma na logaško gospostvo, opravljali predstavniki najpremožnejših domačih rodbin. Za Jurijem Galicem (1533, 1537), umrlim pred letom 1550,60 so od navedenega leta dalje več kot pol stoletja izpričani sodniki iz rodbine Fla-ch. Kot prvi se omenja Urban Flach, deželski sodnik še leta 1562;61 nato je sodni urad nekaj časa upravljal Mihael Hlebojna (1564),62 vsaj od leta 1569 pa Hans Flach, sprva kot upravitelj sodnega urada63 in nato kot deželski sodnik.64 Kot smo videli, je na tega moža, sicer znanega vrhniškega protestanta,65 na leto 1591 vezano najzgodnejše poimenovanje sodnika kot trškega in deželskega sodnika.66 Leta 1592 se Flach hkrati omenja v vlogi zakupnika vicedomske mitnice;67 ko pa je leta 1613 zadnjič omenjen kot sodnik, je bila v njegovih rokah vrhniška poštna postaja (n-chtern vndpostbefurdern).6* Čeprav se je poimenovanju deželski sodnik pridružil konec 16. stoletja še pridatek trški, pa s tem, kot rečeno, ni prišlo do sprememb v vsebini same sodniške funkcije. Vsakokratni sodnik je bil namreč v pravnem pogledu povezan z Vrhničani samo v vlogi deželskega sodnika. Ni namreč znan niti en primer, ko bi 1. Letnica 1554 z inicialkama V in L nad portaJom FJa-chove hiše, Cankarjev trg 8. Foto: B. Goleč. sodnik Vrhničane tako ali drugače predstavljal v občevanju navzven, kot se je to dogajalo v Postojni in Vipavi, kjer je trški sodnik prav tako izšel iz deželskega.69 Še v edinem znanem dopisu iz leta 1609, v katerem je sodnik deželnemu vicedomu odgovarjal glede samih Vrhničanov, se je Hans Flach podpisal zgolj kot "sodnik" (Richter), ne da bi z nazivom poudaril svojo povezanost s trgom.70 Kot "Richter" se Flach omenja večinoma v zasebnih zadevah71, in tudi ko je edinokrat označen samo kot trški sodnik (markht richter zu Oberlaibach), nastopa v vlogi zasebnika - posestnika imenjske rente.72 Spremembe v vsebini službe vrhniškega sodnika so nastopile po letu 1624, ko je prišlo gospostvo Logatec iz komornih rok v last Eggenbergov73 in je sledila njegova sodno-upravna reorganizacija. Potek sprememb je moč rekonstruirati ko- majda v obrisih, saj skoraj ni ohranjenih ostalin gospoščinskega arhiva. Ime vrhniško deželsko sodišče, zadnjič izpričano leta 1614, je izginilo še v 17. stoletju z uveljavitvijo poimenovanja deželsko sodišče Logatec.74 Sedež sodišča se je s tem prenesel v gorenjelogaško gospoščino, funkcija deželskega sodnika pa se je zlila z upraviteljevo.75 Kljub temu se na Vrhniki še naprej dokaj kontinuirano omenjajo sodniki, le da zdaj v drugačni vlogi. Njihova funkcija se je namreč osamosvojila od funkcije deželskega sodnika za logaško gospostvo in se omejila na Vrhniko. Imenom sodnikov je zdaj mogoče slediti zlasti po cerkvenih maticah, v katerih nastopajo brez kot sodniki določnejše oznake (judex) ali kvečjemu kot krajevni oziroma vrhniški sodniki (judice loci, judice Verhnicensi),76 in v zapisih deželnih oblastev (richter).77 Šele od srede 18. stoletja dalje je nato po poldrugem stoletju spet izpričan pojem trški sodnik (judex oppidi Verch-nicensis, marktrichter).78 Vendar pa ni šlo ne prej ne zdaj za dejanskega trškega sodnika - nosilca uprave in sodstva v samem trgu. Rafael Ogrin, tankovestni raziskovalec vrhniške preteklosti, ki je sicer temeljito poznal in obdelal arhivske vire, je zgolj na podlagi analogij iz drugih kranjskih trgov potegnil napačen sklep o sodnikovi voljeni funkciji in o samostojnem odločanju tržanov o trških zadevah. Trškemu sodniku je pripisal prisednike, tržanom pa sodno oblast prve stopnje.79 Toda za potrditev Ogrinovih sklepanj manjkajo vsakršni indici. Kolikor namreč v 17. in 18. stoletju sploh poznamo sodnikove konkretne naloge, te niso vezane neposredno na trg. Namesto nekdanjega deželskega sodnika je gospostvo Logatec postavljalo na Vrhniki krajevnega sodnika, ki je kot tak ohranil nekatere deželskosodne pristojnosti. Tako se sodnik Hieronim Hofman leta 1656 določno naslavlja kot "sodni upravitelj knezov Eggenbergov na Vrhniki" (firstl: Eggenbergischer gerichts verwalter zu Ober Laybach).ao Zgovorna je primerjava sodnikove dejavnosti z delokrogom deželskih sodnikov v času komor- nega lastništva in uprave zastavnih imetnikov pred letom 1624. V drugi polovici 16. stoletja je izpričano, da mora deželski sodnik stanovati na Vrhniki, ker prihaja tam zaradi živahnega trgovanja in pretovarjanja do pogostih sporov. Sodnik je bil poleg tega dolžan pošiljati prijete zločince vicedomskemu uradu, od koder so šli v obravnavo pred ljubljansko mestno sodišče,81 nadzoroval je gostišča, pobiral stoj-nino na cerkvenih proščenjih in denarne kazni ter vzdrževal sodnega slugo.82 Sto let pozneje je vrhniški (krajevni) sodnik še vedno skrbel za nemoten kopenski in vodni promet. Tako je bil leta 1663 obtožen pri deželnem glavarju, da je pod pretvezo goveje bolezni gonjačem nasilno preprečil prehod volov, namenjenih na Beneško.83 Isto leto je Eggenbergov rentni mojster tožil višjega mitninskega prejemnika, da si je ta njegovemu (!) vrhniškemu sodniku (sei-nen Oberlaybacherischen richter) drznil zaseči manjšo ladjo.84 Poleg tega je vrhniški sodnik neposredno prejemal ukaze poverjenikov deželnih stanov, tako na primer glede namestitve vojakov in nudenja pomoči pri prevozu vojaške oskrbe, glede pošiljanja lastnih čolnarjev v Ljubljano po blago85 ter o tem, naj prebivalci Vrhnike čistijo zasneženo cesto proti Logatcu.86 Leta 1769 se hkrati z omembo trškega sodnika (Markt Richter) navaja, da je ta pobiral pristojbino od lesa, posekanega v gospoščinskih gozdovih in natovarjanega na rečne ladje. Obenem je ob tej priložnosti upravitelj logaškega gospostva z oznako "von der Herrschaft Lohitsch /.../ zu Ober-laybach haltender Markt Richter"87 zelo jasno in nedvoumno izpričal naravo sodniške funkcije kot gospoščinske službe. Vrhniški sodniki torej niso bili voljeni organi trške skupnosti, temveč postavljeni uradniki logaškega gospostva. Kot takšni so imeli določene sodne pristojnosti, sicer pa je Vrhnika sodila v logaško deželsko sodišče. Tako poznamo primer iz leta 1775, ko je trški sodnik {Marktrichter zu Oberlaybach) aretiral dva osumljenca za umor, a ju je takoj zatem izročil v zaslišanje logaškemu gospostvu (in die Herrschafft Lohit- sch geliffert worden), to pa naprej mestnemu in deželskemu sodišču v Ljubljani. Sodni proces, ki ga je vodil krvni sodnik iz Ljubljane in mu je prisostvoval tudi trški sodnik, se je nato odvijal v vrhniški "sodni hiši" (Oberlaybach im gerichts haus).88 Kaj je mišljeno s "sodno hišo", lahko le ugibamo. Morda se za oznako skriva hiša vsakokratnega sodnika ali pa nemara gospoščinska hiša, ki je po jožefinskem katastru leta 1787 nosila hišno številko 79 in je služila za stanovanje sodnega sluge.89 Kot kaže omenjeni primer aretacije, je imel t. i. trški sodnik nekaj omejenih pristojnosti deželskega sodstva, zelo verjetno pa so mu pripadale tudi nižjesodne in upravne - patrimonialne pristojnosti nad večinskim delom Vrhničanov, tj. nad logaškimi podložniki. Sodnik je sicer stoloval na Vrhniki predvsem zaradi živahnega prometa in ne toliko zaradi tamkajšnjih prebivalcev. Pri tem je njegovo naslavljanje s trškim sodnikom ob odsotnosti posebne trške uprave skoraj edino simboliziralo status trga. Tako so imeli Vrhničani občutek obstoja lastne trške uprave, ki jo je poleg sodnikovega naslova simbolično predstavljal še pranger na Bregu.90 Neodgovorjeno ostaja pri tem vprašanje sodnikove teritorialne pristojnosti. Seje ta nanašala zgolj na trg (Breg in Vas), na celotno Vrhniko vključno s Hribom ali nemara tudi na okoliške vasi? Iz uporabljenih virov prav tako ni razvidno, v kolikšni meri se je vsebina sodniške funkcije spremenila z jožefinskimi sodno-upravnimi reformami in oblikovanjem t. i. krajevnih sodišč.91 Po tem času je namreč v zvezi s sodnikovim delovanjem znan le primer, ko je vrhniški trški sodnik pri ljubljanskem okrožnem uradu posredoval za oprostitev od vojaške službe nekega kovaškega pomočnika, sicer podanika škofijskega gospostva.92 Za samopodobo in prestiž Vrhničanov je bilo vsekakor pomembno, da so vsi znani krajevni-trški sodniki izvirali iz vodilnih domačih rodbin. Po Ogrinu so za Hansom Flachom v prvi polovici 17. stoletja izpričani trije sodniki, o katerih vemo le malo: Gašper Aluina (1618), Jurij Sche- berl ali Schuberle (1619) in Jurij Kunstl (1638).93 Z gosposkim naslovom Dominus se omenja sodnik Gašper Hlebec (1648-1652), čigar poklica prav tako ne poznamo.94 Njegov naslednik Hie-ronim Hofman (1656-1663)95 je izviral iz znane vrhniške posestniške rodbine, ki se je na Vrhniko priselila v drugi polovici 16. stoletja in sto let pozneje dosegla poplemenitenje.96 Cela vrsta sodnikov je zatem izšla iz rodu Garzarollijev, izpričanih na Vrhniki od srede 17. stoletja: Janez (1681,1682),97 Franc (1692,1698-1699,1717),98 Franc Anton (1746, 1750),99 Jožef (1756)100 in poštar Jožef Tadej Garzarolli (1772, 1775).101 Po matičnih knjigah in drugih virih so sodniško funkcijo v zadnjih desetletjih njenega obstoja opravljali še: Matija Sagmeister (1750),102 posestnik hiše na Bregu Franc Karel pl. Siebenegg, (1756, okoli 1757),103 zakupnik mitnice Ludvik Dietrich (1785-1786),104 ranocelnik Mihael Kobetič (1791-1793, 1797, 1807, 1810)105 in Janez Nepomuk Jurkovič (1800-1806).106 Kot že rečeno, srečujemo oznako trški sodnik (Mark-trichter) ponovno šele od leta 1750 dalje, in sicer dosledno v svetnih virih, v matičnih knjigah pa je ob njej pogosto poimenovanje "sodnik" (Ri-chter),107 oboje pri soprogah sodnikov tudi v ženski obliki (Marktrichterin, Richterin).'08 Vrhniške trške sodnike so ob splošni odpravi patrimonialne uprave in sodstva končno avtomatično odpravili Francozi v času Ilirskih provinc. Guverner Bertrand je 1. novembra 1811 podpisal odlok, s katerim je bil imenovan vrhniški občinski odbor, za župana - maira imenovan trgovec Valentin Klemenčič, dotedanji trški sodnik Mihael Kobetič pa je postal eden od 16 svetnikov.109 S tem je Vrhnika za vselej izgubila trške sodnike stare dobe ter sklenila dolgo poglavje v svoji upravno-pravni zgodovini. Če Vrhniko primerjamo z drugima dvema notranjskima trgoma, Vipavo in Postojno, ki sta v 16. stoletju doživljala zelo podoben upravno-sodni razvoj, se je videz nekakšne trške uprave pri Vrhniki ohranil bistveno dlje. Postojnski in vipavski deželsko-trški sodnik sta nasprotno že v 17. stoletju povsem izginila v funkciji in osebi gospoščinskega oskrbnika.110 Sklepati smemo, da bi poseben sodnik skoraj gotovo prenehal obstajati tudi na Vrhniki, če bi bil sedež logaškega gospostva tam, in ne v oddaljenem Gorenjem Logatcu. Tako pa so odmaknjenost in specifične potrebe vrhniškega Brega Eggen-bergom ter njihovim naslednikom Kobenzlom narekovale, da so za Vrhniko postavljali dodatnega, pomožnega sodnega uradnika iz vrst krajevnih veljakov in z naslovom (trškega) sodnika. Ob njem je logaško gospostvo vzdrževalo še posebnega sodnega slugo.111 Vrhnika je torej resda dolgo ohranila nominalnega trškega sodnika, toda na drugi strani se je tu, drugače kot v Vipavi in Postojni, dveh trgih srednjeveškega nastanka, precej teže uveljavilo poimenovanje tržani. O tem nazorno priča že omenjena pritožba ljubljanskega poštnega mojstra, ki je leta 1609 zmotno pisal o vrhniškem "sodniku in svetu" (richter vnd rath) ter o "tržanih in kajžarjih" (burger vnd kheischlern daselbst). Ker Vrhnika ni imela trškega sveta niti tržanov, je bil dopis popravljen, tako da so v njem ostali le "sodnik in kajžarji".112 Vrhničane tudi pozneje v virih naslavljajo zgolj kot kajžarje, gostače (inwohner) ali podložnike,113 medtem ko so Vipavci in Postojnčani še v prvi polovici 17. stoletja samoumevno tržani, pač skladno s starostjo in uveljavljenostjo trškega naslova, izvirajočega iz srednjega veka.114 Oznaka tržan (Burger) je na Vrhniki nasprotno izpričana le za posameznike in še to izjemoma. Prvič jo, kot že rečeno, zasledimo leta 1586,115 drugič leta 1655 (burgern zu Ober Laybach),n6 nato pa za nekaj vrhniških veljakov v župnijskih matičnih knjigah šele na prelomu iz 18. v 19. stoletju.117 Glede na dovolj pestro strukturo relevantnih virov in odsotnost statusnega pridevka celo pri predstavnikih vodilnega sloja118 je mogoč edi-nole sklep, da je bila Vrhnika dejansko "trg brez tržanov". Vrhničani tako niso bili "purgarji" niti v najširšem pomenu besede, kaj šele da bi na Vrhniki, tako kot v trgih z razvito avtonomijo, poznali formalnopravni status tržana, podeljen posamezniku s strani skupnosti tržanov v obliki tržanskih pravic (Burgerrecht). Vsi trije notranjski trgi, ki so si "prilastili" deželskega sodnika kot trškega ter s tem dajali vtis razvitega trškega sodstva in uprave, so v resnici vseskozi ostali trgi brez izoblikovane trške avtonomije. Pogojno jim je mogoče pripisati le nekakšen "polavtonomni status", in sicer toliko, kolikor je trška skupnost določen čas naslavljala sodnika za svojega predstavnika in kolikor so bili sodniki domačini ter vsaj deloma imenovani tudi s konsenzom skupnosti. Vendar lahko o soodločanju Vrhničanov, kdo bo njihov trški sodnik, le ugibamo, saj v virih za takšno hipotezo ne najdemo prave opore. Neodvisno od trga in trškega sodnika je na Vrhniki poleg tega vzporedno živela stara ureditev žup na čelu z župani, ki se je ohranila vsaj še v jožefinsko dobo.119 Glavnina trga, večinski del Brega in Vasi, je bila skupaj z nekaj hišami na Hribu vključena v župo Vrhnika kot najnižjo upravno enoto logaškega gospostva.120 Šlo je sicer za najmočnejšo župo v kraju po številu podložnikov, a ne tudi za edino. Lastnega župana za svoje podložnike je imelo namreč vsako pomembnejše zemljiško gospostvo. Tako sta manjša dela Brega in Vasi, podložna graščini Bokalce, sestavljala urbarialno enoto z županom in imenom urad Vrhnika,121 župana za svoje podložnike, živeče v glavnem na Hribu, pa je postavljala tudi ljubljanska škofija.122 Vsak od vrhniških županov je torej načeloval podložnikom enega zemljiškega gospoda, ne da bi imel kraj tudi skupnega soseskinega župana. Teritorialno zaokroženo skupnost ne glede na podložnost različnim gospodom so nasprotno predstavljale soseske, vezane na določeno cerkev. Poleg skupne soseske je imela Vrhnika še tri ločene, eno na Bregu pri podružnični cerkvi sv. Lenarta ter dve pri župnijski cerkvi, tj. zgornjo na Hribu in spodnjo na Vasi.123 Kolektivni nastop Vrhničanov poznamo sicer le v svojstvu soseske (nachbarschafft zu Ober Laybach), in to predvsem iz dopisov, naslovljenih v 17. stoletju na ljubljanskega škofa.124 Š.Trt mtas 2. Vrhniški Breg po Valvasorjevi Slavi vojvodine Kranjske leta 1689. 3. Vrhniški Breg leta 2006. Foto: B. Goleč. ZNAČILNOSTI VRHNIŠKEGA GOSPODARSTVA Pri obravnavi gospodarskih področij je potrebno najprej izpostaviti znatne razlike med obema sestavnima deloma vrhniškega trga. Razumljivo je, da se je obrtno-trgovska dejavnost odvijala v največji meri na Bregu, dejanskem središču Vrhnike. Zaradi pristana ob Ljubljanici so se tu koncentrirali tudi vsi uradi in službe: deželskega in pozneje krajevnega-trškega sodnika, mitnin-ska postaja, pošta in razna skladišča.125 Vas, ki jo je z Bregom sčasoma povezal niz obcestnih domov v polkrogu ob vznožju Trojiškega hriba, je nasprotno ohranjala svojo ruralno naravo, a se je hkrati dejavno vključevala v široko paleto dejavnosti, vezanih na primarno, prometno funkcijo kraja. Kakor za trge nasploh je tudi za Vrhniko razmeroma slabo dokumentirano njeno neagrar-no gospodarstvo. Do srede 18. stoletja temelji naše vedenje na splošnih opisih in nekaj drobcih, kvantitativne podatke pa v veliki meri pogrešamo tudi za poznejši čas. Kot že rečeno, Valvasor pri opisu trga navaja, da se v njem mudi veliko trgovcev, izposojevalcev konj, tovornikov in drugih ljudi, ki jih preživlja cesta. V zvezi s plovbo po Ljubljanici pove, da tu vse trgovsko blago na poti v Italijo in od tam pretovarjajo na velike in male čolne,126 pri opisu plovbe po Ljubljanici pa še navaja, da je na Vrhniki 60 čolnarskih mojstrov in hlapcev.127 Drugih numeričnih podatkov o poklicih Vrhničanov nimamo do srede 18. stoletja, ko se lahko opremo na terezijanski kataster. A tudi ta ne ponuja sistematičnega pregleda poklicne strukture gospodarjev, temveč podaja le njihove poklice v napovednih tabelah za posevek petih zemljiških gospostev,128 pri čemer je podatek o poklicu za sam kataster obrobnega pomena. Omenjene tabele navajajo med vrhniškimi agrarnimi gospodarji naslednje poklice: 38 čolnarjev (od tega 11 velikih, 9 malih in 19 brez druge oznake), sedem čevljarjev, šest vinotočev, pet krojačev, po dva tesarja, tkalca in ključavničarja ter po enega trgovca s starim blagom, barvarja, kovača, krovca, kuharja, mesarja, sodarja, mitničarja, poštnega mojstra in trškega sodnika. Paleta obrtnih poklicev tako ni posebej pestra, večina poklicev pa je poleg tega zastopanih le z enim ali dvema predstavnikoma. Ob skromnem rokodelstvu je torej premočno prevladovalo čolnarstvo, saj je 38 čolnarjev odtehtalo več kot polovico od skupaj 72 gospodarjev z navedenim poklicem. Pri tem preseneča predvsem šibka zastopanost trgovcev in kramarjev - en sam trgovec s starim blagom (Tandler) - in tudi šest vinotočev prav gotovo ne pokriva celotne gostilniško-vinotoške obrti. Vrhniška obrt je morala biti dejansko močnejša, kot bi mogli sklepati samo iz katastra. Iz istega časa (1752) imamo namreč na voljo poročilo postojnskega okrožnega glavarstva o obrti in trgovini v vseh notranjskih trgih, ki odkriva za Vrhniko več novih dejstev, in poleg Valvasorja kot edini vir jasno podaja stanje njenega neagrarne-ga gospodarstva. Po moči neagrarnih dejavnosti deli poročilo trge notranjskega okrožja v dva razreda: v prvega uvršča poleg Vrhnike še Cerknico in Postojno, v drugega pa Planino, Vipavo, Šentvid in Senožeče. Ni naključje, da je Vrhnika med trgi prvega razreda navedena prav na prvem mestu. V tem delu Kranjske je bila namreč močno obrtno središče z lastnim cehom (zunfi oder lade) čevljarjev in usnjarjev. Njeni krznarji so bili vključeni v ceha v Ljubljani in Kranju, jermenarji pa v ljubljanskega. V kraju je poleg slednjih delovalo še nekaj kovačev in krojačev, ki niso veljali za cehovske (unzunftmassig), temveč za kmečke obrtnike (bauern professionisten).129 Pri tem je najbolj pomenljiva ugotovitev, da poročilo izpostavlja tri obrti - krznarsko, jerme-narsko in kovaško, od katerih terezijanski kataster prvih dveh pri poklicih gospodarjev sploh ne pozna, kovača pa ima samo enega. Razlog za njihovo odsotnost je tudi ta, da gre nekatere mojstre pomembnejših vrhniških obrti iskati med tistimi Vrhničani, ki se pač niso ukvarjali z agrarnimi dejavnostmi oziroma so imeli ob hiši kvečjemu vrt, zato jih v tabelah za posevek ni. V teh med dobrim ducatom popisanih obrti in 68 obrtniki po številu predstavnikov nekoliko izstopata le dve rokodelstvi - čevljarstvo in krojaštvo - sicer pa kot najbolj razširjen poklic čolnarstvo. Mali in veliki čolnarji, vključeni v dva ljubljanska ceha oziroma bratovščini,130 so bili najbolj tipična značilnost Vrhnike, a jih poročilo o neagrarnih dejavnostih leta 1752 ne omenja, ker čolnarstvo pač ni veljalo za obrt v pravem pomenu besedu. Vrhničani so bili na splošno dobro cehovsko povezani, po čemer so odstopali od prebivalcev prenekaterega kranjskega trga. Poleg čolnarjev, vezanih na ceha v Ljubljani, so se najpozneje konec 17. stoletja združili v cehe vrhniški me- sarji, čevljarji in posojevalci konj. Mesarska bratovščina (die fleischhakhar bruederschafft) je bila denimo vnesena v logaški urbar leta 1688 z letno obveznostjo enega goldinarja.131 Čevljarji so, kot spričuje mitninski spor iz leta 1694, predstavljali samo njen sestavni del (die fleischhakher vnd schuester zunfft zu Ober Lay-bach).132 Kot vse kaže, se čevljarsko-usnjarski ceh tudi pozneje skriva pod imenom mesarske bratovščine, in sicer tako v urbarju leta 1718 kakor v terezijanskem katastru.133 V obeh urba-rialnih virih je zaslediti še bratovščino posojevalcev konj (rofitauscher oder rosfilechner), prvič izpričano za leto 1704, ko ji je logaško gospostvo odmerilo dva goldinarja letne obveznosti.134 Sicer pa razen teh podatkov ne vemo tako rekoč ničesar o naravi in organiziranosti vrhniških cehov. Ker med deželnoknežjimi potrditvami cehovskih privilegijev ni zaslediti nobenega vrhniškega ceha,135 je sklepati, da so delovali zgolj na bratovščinski osnovi brez podeljenih deželnoknežjih svoboščin. O kakršnih koli privilegijih molči tudi znano poročilo iz leta 1752, drugače kot pri cehih v nekaterih drugih trgih. Več vprašanj se odpira v zvezi z rejo in s posojevalci konj. Nikakor namreč ni mogoče verjeti podatku v terezijanskem katastru,136 da je okoli leta 1750 med vsemi vrhniškimi podložniki gospostva Logatec redil konje en sam, kar pomeni v celotnem kraju vsega tri konje. Povsem neverjetno je tudi, da bi vsi rejci konj odpadli na razmeroma maloštevilne podložnike graščin Češenik, Bokalce in Čeplje, za katere v katastru niso ohranjene napovedi stanja živine. Odgovor, zakaj je navedenih tako malo konj, se skriva v kolektivni obdavčenosti posojevalcev konj kot bratovščine, kije logaškemu gospostvu po istem viru plačevala zaščitnino (schutzge/d),'37 zato so konje posebej popisali le pri enem logaškem podložniku, po poklicu vinotoču. Tako ni moč zanesljivo dognati, v kolikšni meri je bila konjereja res domena kmetov na Vasi in ne Vrhničanov z Brega, kot poudarja literatura.138 Kmečki gospodarji na Vasi so imeli za to vsekakor večje možnosti, kar pa ne izključuje obstoja posoje- valcev na izrazito tranzitnem Bregu. Konji so vsekakor še dodatno pridobili na pomenu v prvi polovici 19. stoletja, ko je plovbo po Ljubljanici vse bolj zamenjevala cestna prometnica. Tako so leta 1830 v občini Vrhnika, obsegajoči tudi Hrib, našteli skupaj kar 160 konj.139 Na drugi strani je Vrhnika od vseh ostalih notranjskih trgov najbolj odstopala po naravi svoje sejemske trgovine. Po poročilu iz leta 1752 namreč med tremi notranjskimi trgi prvega razreda edina ni imela tedenskega sejma in je premogla tudi le en sam letni sejem v nedeljo po vseh svetih.140 Omembo tedenskega sejma pogrešamo že pri Valvasorju - tako pri opisu trga kot župnije,141 kar je zgovorno v luči dejstva, da je Valvasor praviloma izčrpen poročevalec o sejmih. Nobenega sledu o kakšnem vrhniškem tedenskem sejmu ni niti v drugih razpoložljivih virih, kar slej ko prej kaže na to, da ga na Vrhniki nikoli ni bilo oziroma se ni mogel uveljaviti. Njegovo uvedbo sta, kot že rečeno, nesporno ovirala bližina Ljubljane in nasprotovanje Ljubljančanov, brž ko so se kdaj pojavile težnje po njem. Tudi o letnem sejmu pred omembo sredi 18. stoletja ni sledov, a ni izključeno, da je morda vendarle obstajal že zelo dolgo in je ob odsotnosti tedenskega sejma služil kot eden od predpogojev za uveljavitev trškega naslova kraja. Šele konec 18. stoletja so se Vrhničanom uresničile dolgotrajne želje, da bi imeli tudi na domačih tleh pravico do pravih sejmov. Dunajski dvor jim je namreč na priporočila iz Ljubljane leta 1796 izdal privilegij za tri živinske sejme, razporejene na tri letne čase: na postni ponedeljek, na ponedeljek pred vne-bohodom in na edini stalni datum, 6. november, kolikor ta dan ne pade na nedeljo ali praznik in se zato sejem prestavi na najbližji delovni dan.142 Šele zadnja leta pred odpravo močno omejene trške avtonomije (1811) je imela torej tudi Vrhnika trdnejše atribute sejemskega kraja, kar trg sploh mora biti, če se hoče upravičeno ponašati s trškim naslovom. Nič manj niso zanimive ugotovitve o skromni domači poklicni trgovini. Glede na to, da je bila Vrhnika eden trgovsko najbolj živahnih krajev na celotnem Kranjskem, je v sicer precej številnih in raznovrstnih virih toliko bolj pomenljiva odsotnost poklicnih trgovcev in kramarjev. Tako niti vodilne trške rodbine niso spadale med trgovce, ampak je šlo za mitninske zakupnike, poštarje, gostilničarje ter upravitelje raznih ustanov in dohodkov, ki so vsi po vrsti stremeli za plemiškim naslovom.143 Kar pa zadeva vrhniško agrarno gospodarstvo, se v logaških urbarjih od konca 15. stoletja vseskozi kaže jasna delitev na kmete na stari hubni posesti, katerih število se je konstantno vrtelo okoli 20, in kajžarje, ki so začeli številčno prevladovati že na pragu novega veka.144 Kronološko prvi vir, ki pobliže prikaže velikost posameznih agrarnih posesti, je terezijanski kataster sredi 18. stoletja.145 Na eni strani ima hubne gospodarje na Vasi, na drugi pa hišarsko-kajžarske gospodarje, katerih skromni posevek je pogosto odpadel samo na vrtove in laze. Dasiravno je šlo za najbolj obrtniški in s tem najbolj neagrarni notranjski trg, so se Vrhničani domala vsi in razmeroma veliko ukvarjali s poljedelstvom. Podobno kot Cerknica se tudi Vrhnika ni mogla otresti kmečkega značaja, le da je bil ta precej bolj značilen za Vas kakor za Vrhniko kot celoto.'45 Izrazito neagrarni značaj Vrhnike na pragu industrijske dobe končno prikazujejo cenilni operati franciscejskega katastra leta 1832. V vrhniški katastrski občini, ki je vključevala tudi vas Hrib, se je od skupno 431 družin (stanovanjskih strank) več kot polovica (235) ukvarjala z malimi "policijskimi" obrtmi, ena družina z industrijsko obrtjo (pivovarna), 55 z obrtjo in s kmetovanjem hkrati, le 141 ali slaba tretjina pa izključno z obdelovanjem zemlje.147 POSESTNO-DEMOGRAFSKA PODOBA VRHNIKE Posestni-demografski razvoj vrhniškega trga predstavlja zaradi narave razpoložljivih virov precej zapleteno vprašanje. Vrhnika je namreč pri zemljiških gospostvih, ki jim je bila podložna, veljala za enovito urbarialno enoto, ne da bi urbarji razlikovali med njenimi sestavnimi deli in izpostavljali trški del. V vicedomskih in logaških urbarjih jo srečujemo kot župo, pri drugih zemljiških gospoščinah, za katere iz časa pred terezijanskim katastrom niti ni ohranjenih urbarjev, pa kot urad, vas ali preprosto kot Vrhniko.148 Edina izjema je graščina Orehek pri Postojni, ki je imela oštatno posest izključno na Bregu. Zaradi tega se v katastru tudi lahko navaja trg Vrhnika (Oberlaybach marckt), pri čemer gre za edini znani primer omembe trga v urbarialnih virih sploh.149 Kje na Vrhniki je prebival določen podložnik, zabeležen v urbarjih, je za stoletja pred sredo 18. stoletja moč ugotavljati le na podlagi župnijskih matičnih knjig. Te sicer dokaj dosledno razlikujejo med Bregom, Vasjo in Hribom, vendar je njihova uporabna vrednost v tem pogledu omejena, saj ne ponujajo celotnega stanja v nekem trenutku ali vsaj v krajšem časovnem razponu. Najstarejši takšen vir je šele sumarij k terezijanskemu ljudskemu štetju iz leta 1754 (gl. preglednico 1), ki pa ima to "slabost", da popisuje družine, in ne domov oziroma hiš. Kot prikazuje preglednica 1, je bil v tem času največji Breg s 120 družinami, za dobro polovico manjša Vas s 57 in najmanjši Hrib z 49 družinami. Na trg, kot ga poznamo pozneje, sestavljenega iz Brega in Vasi, je tako skupaj odpadlo 177 družin. Velika večina teh, kar 85,9 % vseh, je bilo podložnih logaškemu deželskosodnemu gospostvu in le vsaka sedma kateri od ostalih šestih gospoščin. Glede razdeljenosti med zemljiška gospostva je bil najbolj kompakten Breg, kjer je pod gospostvo Logatec sodilo kar 92,5 % družin, na Vasi je znašal ta delež 71,9 %, medtem ko je bil Hrib v pretežni meri domena ljubljanske škofije (40 družin ali 81,6 %).150 Skoraj nepremostljive težave nastopijo, če želimo rezultate ljudskega štetja uskladiti s posestnim stanjem po sočasno nastalem terezijanskem ka- tastru (gl. preglednico 2). Skupno število vseh vrhniških posestnih enot v katastru, upoštevaje tudi Hrib, znaša 225, od katerih sta vsaj 202 takšni, ki bi bili lahko domovi in katerih gospodarje je iskati med 177 družinskimi poglavarji ljudskega štetja. Toda primerjava imenskega fonda obeh virov pokaže, da se precejšen delež imen ne ujema, čeprav sta vira nastala v samo nekajletnem časovnem razmiku. Na Bregu je od Kot rečeno, je posest pri vseh gospoščinah v katastru, razen pri Orehku, navedena pod skupno krajevno enoto Vrhnika, ki vključuje poleg Brega in Vasi še "netrški" Hrib. Preglednica 2 prikazuje številčno stanje posestnih enot in posestnikov po posameznih zemljiških gospoščinah, pri čemer sta izpuščeni posesti vrhniške župnijske cerkve in ljubljanskih križnikov, ker v katastru nista specificirani.152 Gospostvo Breg Vas Trg (Breg in Vas) Hrib Vrhnika v celoti Logatec 111 41 152 6 158 Bokalce 6 9 15 - 15 Orehek 1 - 1 - 1 komenda nemškega viteškega reda v Ljubljani 1 - 1 - 1 župnijska cerkev sv. Pavla 1 - 1 2 3 Češenik - 6 6 6 Črnelo - 1 1 1 ljubljansko škofijsko gospostvo - - - 40 40 kranjski deželni stanovi - - - 1 1 Skupaj 120 57 177 49 226 4. Preglednica 1: Število vrhniških družin po terezijanskem ljudskem štetju 1754. gospostvo Logatec 153 dedno točajstvo154 Kalinova imenja155 graščina Črnelo156 graščina Češenik157 graščina Bokalce158 graščina Čeplje159 graščina Orehek160 oznaka krajevne enote Župa Vrhnika brez brez Vrhnika Vas Vrhnika Urad Vrhnika Urad Vrhnika Trg Vrhnika vsota hub 5 11/24 2 7/24 1 15/16 2 7 3 2 1/3 0 posestniki na hubah 18 8 8 4 13 6 7 0 vsota oštatov in kajž 108 17 6 0 0 1 8 1 oštetarji oz. kajžarji 108 6 4 0 0 1 8 1 ostali posestniki 11 2 6 - 12 2 1 - vsi posestniki 137 15 18 4 25 9 16 1 5. Preglednica 2: Posestno stanje Vrhnike po terezijanskem katastru sredi 18. stoletja. 120 družinskih poglavarjev iz leta 1754 najti v Tako se postavlja vprašanje, kolikšno je bilo katastru samo 87 oziroma slabe tri četrtine istih na Bregu in Vasi dejansko število hiš in ali ga oseb ali vsaj priimkov, na Vasi pa je takih komaj moremo enačiti s številom 177 družin iz popi-38 ali dve tretjini od skupaj 57.151 sa leta 1754. Previdnost je toliko bolj potreb- na glede na poznejše veliko število gostaških družin. Ali so torej vsi družinski poglavarji ljudskega štetja, ki jih pogrešamo v terezijan-skem katastru, samo navadni gostači?161 Če bi bilo temu tako, se vsiljuje drugo vprašanje, kdo so potemtakem posestniki, ki jih pozna kataster, terezijansko štetje pa ne. Vse kaže, da so razlike med viroma nastale iz dveh drugih razlogov. Prvič, zaradi močne dinamike prehajanja posesti iz rok v roke, kar velja še posebej za kajžarski del Vrhnike, in drugič zaradi različnih načinov in časa popisovanja, saj je terezijanski kataster za Vrhniko ne nazadnje delo najmanj desetih uradnikov različnih gospoščin. Poleg tega pri Kalinovih imenjih in dednem točajstvu vsa posest ni nujno ležala na Vrhniki, sodeč po ponavljajočih se imenih pa nekatere Vrhničane srečujemo kot posestnike tudi pri več zemljiških gospoščinah hkrati. Natančna predstavitev posestne strukture v trškem delu Vrhnike tako ni mogoča, vendar pa lahko z veliko mero zanesljivosti enačimo število družin ljudskega štetja leta 1754 s številom obstoječih domov. Potrditev, da 177 družin, od tega 120 na Bregu in 57 na Vasi, res pomeni približno tolikšno število hiš in hišic, dobimo iz dveh mlajših virov. Ob prvem oštevilčenju hiš leta 1770162 sta bila Breg in Vas vključena v skupno krajevno enoto Vrhnika s 186 hišnimi številkami, kar je za devet več, kot je bilo leta 1754 družin.163 Jožefinski kataster iz leta 1787164 pozna na Vrhniki, tj. na Bregu in Vasi, le neznatno več domov, in sicer 189 hišnih številk. Poleg tega potrjuje tudi razdelitev med zemljiške gospode izpred dobrih tridesetih let. Pod Logatec je zdaj spadalo 157 hiš (leta 1754 152 družin), pod Bokalce 16 (1754 15 družin), pod Črnelo 7 (1754 1 družina), pod Orehekena (enako 1754), pod domačo župnijo ena (enako 1754), treh hišnih številk v katastru sploh ni zaslediti, medtem ko pripadnost zemljiškemu gospodu ni navedena za štiri, od tega za dve skladišči. Iz zaporedja posestnikov je moč še razbrati, da se je oštevilčenje hiš začelo na Bregu, sledilo glavni cesti, zajelo Klanec in se na Vasi spet obrnilo proti izhodišču. V posestnem razvoju Vrhnike gre sicer kot temeljno izpostaviti značilnost, da se hubna posest, osredotočena na Vasi, od zatona srednjega veka do konca obravnavane dobe ni opaz-neje razdrobila, nasprotno pa so se večkratno pomnožile kajže. Posestni razvoj vrhniške župe je mogoče dokaj kontinuirano spremljati po vi-cedomskih in pozneje logaških urbarjih od leta 1496 naprej, z edino daljšo vrzeljo med letoma 1611 in 1718 (gl. preglednico 3). Čeprav obravnavajo urbarji celotno vrhniško župo in znotraj te razlikujejo le med hubno posestjo in kajžami, je posestna podoba trškega dela Vrhnike v njih precej zaokrožena, saj je po ljudskem štetju sredi 18. stoletja, kot rečeno, kar 85,9 % vseh družin na Bregu in Vasi spadalo pod gospostvo Logatec, hkrati pa je imelo to gospostvo samo šest kajžarjev na Hribu. Urbarialna župa Vrhnika torej skoraj v celoti ustreza obsegu trga, ki bi mu morali dodati le še nekaj podložnikov drugih zemljiških gospoščin, za katere pred te-rezijanskim katastrom ni ohranjenih urbarjev. posest v župi Vrhnika 1496165 1515'66 1527167 1552168 1611169 1718170 1756171 vsota hub 6 5 5 5 neznano 7 5 11/24 hubne posesti 19 16 19 21 19 25 18 hubni posestniki 19 19 22 21 19 21 18172 kajžne posesti 17 25 27 42 (40) 72 (71) 112 110173 kaj žar j i 17 25 27 42 (40) 65 (64) 107 108 skupaj posesti 36 41 49 63(61) 91 137 126 skupaj posestniki 36 44 49 63 (61) 84 128 126 (137)174 6. Preglednica 3: Posestno stanje Vrhnike v okviru urada oziroma gospostva Logatec v obdobju 1496-1756. Ob skoraj statičnem številu hubnih posestnikov je vrhniška kajžarska posest skozi celoten zgodnji novi vek konstantno naraščala, tako da je bilo kajžarjev v začetku 17. stoletja že skoraj štirikrat toliko kot konec 15. stoletja. Znatnejša, četudi počasnejša rast je sledila še v stoletju med 1611 in 1718, ko se je glede na izhodiščno stanje pojavilo dve tretjini novih kajž. Potem ko je bil precej sklenjeno pozidan predel ob glavni krajevni prometnici, se je graditev novih kajž najpozneje v 17. stoletju ob vse bolj občutnem pomanjkanju prostora prenesla z Brega in Vasi na vrhniške Klance. To z urbarji slabo dokumentirano stoletje so gotovo zaznamovali tudi vzponi in padci poseljenosti, potem ko je trg po Valvasorju dvakrat temeljito pogorel, prvič leta 1632 in nato 1670, toda ob izidu Slave (1689) je bil ponovno "prav velik in pozidan s številnimi hišami".175 Rast domov se je ustavila v prvi polovici 18. stoletja, ko so notranjski trgi med drugim močno občutili uvedbo solnega monopola, pa tudi do konca tega stoletja ni več opazneje napredovala. Izraziteje kakor širjenje posestnih enot se je v 17. in 18. stoletju povečalo število novorojencev, v katerem se nazorno zrcali večanje gostote vrhniškega prebivalstva. Kot kaže preglednica 4, se je v trgu, tj. na Bregu in Vasi skupaj, rodilo v desetletju 1711-1720 za polovico več otrok kakor v desetletju 1656-1665, nakar beležimo v petdesetih letih 18. stoletja skok za dobro tretjino. Opazna je razlika med Bregom, kjer je v zadnjem primerjanem desetletju 1751-1760 prišlo na svet skoraj tri petine več otrok kot v letih 1711-1720, in Vasjo, kjer je rodnost takorekoč stagnirala. Še večja skoka rojstev kot trški del Vrhnike je v opazovanih desetletjih doživel Hrib, saj se je število novorojencev v petdesetih letih 18. stoletja glede na desetletje 1656-1665 več kot potrojilo.176 Sredi 18. stoletja, ko imamo prve primerljive rezultate posestnega stanja za vsa meščanska naselja na Slovenskem, je vrhniški trg po številu domov (okoli 177) le malenkostno zaostajal za največjim kranjskim in slovenskim trgom Cerknico (204 domovi), prav tako trgom novoveškega 1656-1665 1711-1720 1751-1760 Breg 136 202 321 indeks 100 148,5 236 Vas 99 159 167 indeks 100 160,5 168,5 Breg in Vas 235 361 488 Indeks 100 153,5 207,5 Hrib 32 64 102 Indeks 100 200 319 7. Preglednica 4: Število vrhniških novorojencev v treh izbranih desetletjih. nastanka in poudarjeno kajžarske narave. Po velikosti je bil hkrati sedmo meščansko naselje na Kranjskem, ki je prekosilo tudi večino mest: od skupno 13 kranjskih mest jih je bilo namreč večjih le pet (Ljubljana, Novo mesto, Kranj, Kamnik in Školja Loka), od sedmih štajerskih pa dve (Maribor in Ptuj).177 Po terezijanskem ljudskem štetju iz leta 1754 je imel vrhniški trg kar 1.120 prebivalcev, od tega dve tretjini na Bregu (743 ali 66,3 %) in tretjino na Vasi (377 ali 33,66 %).178 Tako po številu prebivalcev ni dosti zaostajal za drugim in tretjim največjim kranjskim mestom: Kranjem (1.467) in Novim mestom (1.445). Med sedmimi kranjskimi mesti in trgi, za katere poznamo rezultate štetja, pa je bila Vrhnika s 6,33 prebivalci na hišo sploh najgosteje obljudena takoj za Ljubljano (10,65 preb./hišo) in Kranjem (6,58) ter precej pred Radovljico, Novim mestom, Žužemberkom in Ložem, ki so si sledili v razponu od 5,44 do samo 4,63 prebivalca.179 Vendar vrhniško povprečje kljub temu ni odstopalo od povprečja v župniji, saj je bilo to celo rahlo višje od trškega (6,35 oseb na družino).180 Rast novih vrhniških domov je v drugi polovici 18. stoletja napredovala precej počasneje, če jo primerjamo z rastjo v nekaterih drugih notranjskih trgih. 189 hišnih številk leta 1787 se je v naslednjih tridesetih letih do 1817 povzpelo le na 203, s čimer je zaostalo za številoma v Cerknici (240) in Vipavi (214) ter se skoraj izenačilo z naglo rastočo Postojno (195) kot sedežem notranjskega okrožnega glavarstva. Toda po absolutnem številu prebivalstva je Vrhniko s 1.346 prebivalci (6,63 na hišo) rahlo prehitela samo Postojna (1.356), ki je prednjačila tudi po gostoti obljudenosti (6,95), medtem ko sta Cerknica in Vipava znatno zaostajali.181 Pri tem je na Vrhniki od druge polovice 18. stoletja vse bolj opazno naraščal gostaški element, pokazatelj ugodnega gospodarskega razvoja. Leta 1830 je tako celotna Vrhnika skupaj s Hribom štela 1.993 prebivalcev, 273 hiš in 431 stanovanjskih strank, kar v povprečju pomeni 1,58 stranke in 7,3 osebe na hišo.182 Vrhniki tako v 19. stoletju nihče ni odrekal trškega naslova, ki se je zdel čedalje bolj samoumeven in trajen, pridobljen že "v davnini". Šele druga polovica 20. stoletja je trge z zemljevida Slovenije zbrisala, zato pa so mnogi, med njimi tudi Vrhnika, dobili naslov mesta. In Vrhnika, nekoč "trg-zapoznelec", se je v tej polpretekli dobi uvrstila še med "zapoznela mesta". SKLEP Rast trških naselij in nastanek novih v zgodnjem novem veku nikjer na Slovenskem nista bila tako tesno povezana s kajžarstvom kakor na Notranjskem. Poleg edinega srednjeveškega mesta in štirih srednjeveških trgov je v 16. in 17. stoletju pridobilo trški naslov še pet obcestnih vasi, vse brez kakršne koli formalne povzdignitve v trg, po obljudenosti pa je večina starih in novo nastalih trgov celo presegla povprečje kranjskih mest. Vrhnika je izrazit primer "kajžarskega" trga, pri katerem srečamo vrsto specifičnih potez. Naselje ob rečnem pristanišču na koncu vodne in začetku kopenske poti je bilo sestavljeno iz treh delov, od katerih sta za sestavni del trga veljala samo dva. Tudi zato je samo poimenovanje trg redko zaslediti v razpoložljivih virih, v katerih ga izpodriva skupno ime kraja oz. poimenovanja njegovih treh delov. Gospodarske dejavnosti Vrhničanov so ostajale izrazito vezane na potrebe tranzita, saj so v neagrarnem sektorju občutno prevladovali čolnarji in posojevalci konj. Nasprotno je bila v senci Ljubljane zelo šibka domača trgovina. Vrhnika, pomenljivo, ni premogla niti tedenskega sejma, sicer temeljnega obeležja trških naselij. Kot trg je proti koncu 16. stoletja obveljala predvsem zaradi velikosti in živahnosti kraja, pri čemer odsotnost kolektivne oznake tržani in njena le izjemna raba za posameznike pričata, da je bila Vrhnika dejansko "trg brez tržanov". Varljivi videz obstoja trške (samo)uprave ji je dajala služba t. i. trškega sodnika, ki se je osamosvojila iz funkcije deželskega sodnika. Vrhniški sodniki so sicer izhajali iz vrst krajevnih veljakov (posestnikov, poštarjev, mitničarjev idr.), vendar sodnik ni bil izvoljeni predstavnik trga, ampak je vseskozi do ukinitve funkcije v času francoske zasedbe (1811) ostajal zgolj postavljeni uradnik zemljiškega gospostva Logatec s sedežem v Gorenjem Logatcu. POVZETEK Rast trških naselij in nastanek novih nista bila v zgodnjem novem veku nikjer na Slovenskem tako tesno povezana s kajžarstvom kakor na Notranjskem, v izrazito prehodni pokrajini na poti proti Jadranskemu morju. Poleg edinega srednjeveškega mesta in štirih srednjeveških trgov je v 16. in 17. stoletju pridobilo trški naslov še pet obcestnih vasi, vse brez kakršne koli formalne povzdignitve v trg, po obljudenosti pa je večina starih in novo nastalih trgov celo presegla povprečje kranjskih mest. Uveljavitev trškega naslova je v vrhniškem primeru zelo izrazito pogojevala prometna lega, kar se je s skokovitim naraščanjem števila kajžarjev odrazilo v hitri rasti naselja. Tako kot notranjski trgi nasploh pa je tudi Vrhnika pogrešala pravne elemente klasičnega trga: lastno upravo in sloj polnopravnih tržanov. V razvoju Vrhnike je opaziti še vrsto specifičnih potez. Naselje ob rečnem pristanišču na koncu vodne in začetku kopenske poti je bilo sestavlje- no iz treh delov, od katerih sta za sestavni del trga veljala samo dva. Tudi zato je samo poimenovanje trg (Markt, oppidum) razmeroma redko zaslediti v razpoložljivih virih, v katerih ga izpodriva skupno ime kraja oz. poimenovanja njegovih treh delov. Gospodarske dejavnosti kraja so bile izrazito vezane na potrebe tranzita, saj so v neagrarnem sektorju zelo občutno prevladovali čolnarji in posojevalci konj. Nasprotno je bila v'senci Ljubljane zelo šibka domača trgovina, Vrhnika pa, pomenljivo, ni premogla niti tedenskega sejma. Kot trg je proti koncu 16. stoletja obveljala predvsem zaradi velikosti in živahnosti kraja, pri čemer odsotnost kolektivne oznake tržani (Marktbiirger) in njena le izjemna raba za posameznike pričata, da je bila Vrhnika dejansko "trg brez tržanov". Varljivi videz obstoja trške (samo)uprave ji je dajala služba t. i. trškega sodnika (Marktrichter), imenovanega tudi "krajevni sodnik" (Ortsrichter), ki se je osamosvojila iz funkcije gospoščinskega deželskega sodnika (Landrichter). Vrhniški sodniki (Richter) so sicer izhajali iz vrst krajevnih veljakov (posestnikov, poštarjev, mitničarjev idr.), vendar sodnik ni bil izvoljeni predstavnik trga, ampak je do ukinitve v času francoske zasedbe (1811) vseskozi ostajal zgolj postavljeni uradnik gospostva Logatec. OPOMBE: * Besedilo je nekoliko predelana glavnina razprave Zgodnjenovoveška "kajžarska" trga Vrhnika in Gorenji Logatec, objavljene v. Med Srednjo Evropo in Sredozemljem. Vojetov zbornik. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU 2006, str. 105-138. 1 Tehtnejši prispevki z znanstvenim aparatom o srednjeveški in zgodnjenovoveški zgodovini tega območja so naslednji: Otorepec, B., Iz zgodovine Go-renjega Logatca. Kronika XX, 1972, 129-138; Ogrin, R„ Iz vrhniške preteklosti. Kronika IX, 1961, 1-4; isti, Vrhniški mitničarji. Kronika X, 1962, 50-54; isti, Nekdanji Vrhničani. Kronika XI, 1963, 23-26. Vsi trije Ogrinovi prispevki so bili ponatisnjeni tudi v: Vrhniški razgledi 1,1996,161-166,167-171 in 180-184. 2 O značilnostih naselja in njegovih funkcijah prim. Habič P., Vrhnika. Geografska monografija manjšega mesta. Geografski zbornik. Acta geographica VII, 1962, 20-21, 56-57. 3 Valvasor, J. W., Die Ehre defi Hertzogthums Crain. Laybach 1689, XI, 422. 4 Krajevni leksikon Dravske banovine. Ljubljana 1937, 365; Krajevni leksikon Slovenije, 1. knjiga, Zahodna Slovenija. Ljubljana 1968,454. 5 Prav tam. 6 Arhiv Republike Slovenije (odslej ARS), AS 1063, Zbirka listin, Listine iz HHStA, Samostan Bistra, št. 105, 1408 XI. 19., s. 1. cit. po Otorepec, B„ Gradivo za zgodovino Slovencev 1246-1500, tipkopis na ZRC SAZU. (odslej Otorepec, Gradivo). 7 Goleč B„ Družba v mestih in trgih Dolenjske in Notranjske od poznega srednjega veka do srede 18. stoletja, doktorska disertacija. Ljubljana 1999, 237 si. 8 Valvasor, J. W., Die Ehre defi Hertzogthums Crain. Laybach 1689, II, 212 in 257. 9 Goleč, 1999 (kot v op. 7) 237 si.; o trgih na Goriškem Goleč B„ Nastanek in razvoj slovenskih meščanskih naselij - naslednikov protiturškega tabora. Zgodovinski časopis 54/2000, 382. 10 O velikosti mest in trgov na Slovenskem, prim. Goleč 1999 (kot v op. 7), 624. 11 Otorepec 1972 (kot v op. 1) 129-130. Gre za listino, s katero pooblaščenec grofa Henrika Goriškega izroča Henriku, češkemu kralju in koroškemu vojvodi, (urada) Logatec in Vrhniko (Logatsch vnd Oberlaybach), ki ju je Goriškim zastavil vojvoda Friderik Avstrijski (objava listine 1313 VIL 20). Gradivo za zgodovino Ljubljane v srednjem veku (odslej GZL). Ljubljana: Mestni arhiv ljubljanski, 1956-1968, II/3. 12 Kos, M., Gradivo za historično topografijo Slovenije (za Kranjsko do leta 1500). Ljubljana 1975,732. Schumi F., Archivfiir Heimatkunde II. Laibach 1884 u. 1887, 245, št. 8,1300 VI. 20., Unec. 13 Toponim Breg je prvič izpričan leta 1318 v darov-nici samostanu Bistra, ki je bila v navzočnosti treh Vrhniških (von ober Laibach) in domačega vikarja pri sv. Pavlu, izdana na domu "gospe" Pense na Bregu (an dem Rain datz vrawen Pensen). Taista Pensa, vdova Konrada z Brega (Chunradi delittore), je naslednje leto sama prodala samostanu dve hubi v Ligojni, ki ju je kot "gospa" Pendit z Vrhnike (vrawen Penditten von Oberlaybach) že leta 1309 dobila v fevd od Werianta Oglejskega iz Ljubljane (ARS, AS 1063, Zbirka listin, Listine iz HHStA, Samostan Bistra, 1309II. 8.; 1318II. L, Breg; 1319 III. 7., Ljubljana, po Otorepec, Gradivo (kot v op. 6)). Regesta druge in tretje listine v Komatar F., Ein Copialbuch des Klosters Freudenthal, Mittei-lungen des Musealvereins ftir Krain (odslej MMVK) XIII, 1900, 50; objava prve in tretje v GZL (kot v op. 11) 1/17 in VII/17. 14 ARS, AS 1063, Zbirka listin, Listine iz HHStA, Samostan Bistra, št. 36, 1318 II. 1., Breg, po Otorepec, Gradivo (kot v op. 6); regest tudi Komatar, F., Ein Copialbuch. MMVK XIII, 1900, 50. 15 Valvasor 1689 (kot v op. 3) XI, 422. 16 ARS, AS 1063, Zbirka listin, Listine iz HHStA, Samostan Bistra, 1370 XI. 1., Ljubljana, cit. po Otorepec, Gradivo (kot v op. 6). Rodbina tega leta, kot rečeno, ni izumrla, saj se Šempetrski omenjajo še leta 1386. GZL (kot v op. 11) X/38. 17 Albreht, Valhlov sin iz Vipave, in njegova žena Katra se imenujeta po Vrhniki (von Ober Laybach) že leta 1369, ko sta na vrhniških tleh kupila desetino (ARS, AS 1063, Zbirka listin, Listine iz HHStA, Samostan Bistra, št. 82, 1369 X. 28., s. I, po Otorepec, Gradivo (kot v op. 6)). Ko je prodajalec Nikolaj Sumereker štiri leta pozneje isto desetino vrnil grofu Albrehtu Goriškemu, da jo podeli novima lastnikoma v fevd, je za slednja izpričan vipavski izvor. Albreht je bil namreč sin Valhla iz Vipave (Albrecht Valchl sun von wipach) (ARS, AS 1063, Zbirka listin, Listine iz HHStA, Samostan Bistra, št. 85, 1373 II. 10., s. 1., po Otorepec, Gradivo (kot v op. 6)). Pred smrtjo je leta 1408 kot "Alberte von Ober Laybach" svoje desetine, med drugim na Bregu in na Vasi, zapustil bistrski kartuziji (ARS, AS 1063, Zbirka listin, Listine iz HHStA, Samostan Bistra, 1408 XI. 19., s. 1., po Otorepec, Gradivo (kot v op. 6)). Če rodbina z njim ni izumrla, je mogoča povezava z nekaj desetletij pozneje prvič izpričanimi Walichi in Flachi (Vlah, Lah), vodilno vrhniško rodbino 16. in prve polovice 17. stoletja. 18 ARS, AS 1063, Zbirka listin, Listine iz HHStA, Samostan Bistra, št. 105, 1408 XI. 19., s. 1., po Otorepec, Gradivo (kot v op. 6). 19 Dohodki uradov Vrhnika in Logatec so popisani v obračunu kranjskega vicedomskega urada za leto 1421-1422. GZL (kot v op. 11) IX/61, s. d., 1421-1422. 20 Listina 1423 V. 10., Dunajsko Novo mesto, objava GZL (kot v op. 11) 111/44; prim. Gestrin, F., Trgovina slovenskega zaledja s primorskimi mesti od 13. do konca 16. stoletja. Ljubljana 1965, 200. 21 GZL (kot v op. 11) 11/98,1449 VII. 20., s. 1. 22 O urbanistični podobi Vrhnike, posebej v luči načrta iz okoli leta 1770, prim. Habič 1962 (kot v op. 2) 56-57. 23 Na Vrhniko se je iz Ljubljane očitno priselil gozdar Nixe Mattus z družino, ki je dobil leta 1431 od Habsburžanov v preklicno kupno pravo njivo "zu Oberlaibach" in vrt prav tam, "hinder Cristoffen des Niclaven haws gelegen stozzet an des Czwer-Ii haws", kar glede na opis vsekakor ustreza Bregu, in ne Vasi. Od pridobljene zemlje je moral plačevati letni činž v vicedomski urad, postavil pa naj bi tudi hišo (a/H behausung darauf bawn sullen). GZL (kot v op. 11) VIII/69, 8; regest Chmel J., Geschichte Kaiser Friedrichs IV. und seines Sohnes Maximilian I., Erster Band. Hamburg 1840, 500. Prav tako je bil slej ko prej od drugod Marin Grašic, krojač z vrhniškega Brega (sneider zu Oberlaybach am Raine), ki je leta 1456 prodal svojo hišo v Ljubljani samostanu Bistra, a si je - pomenljivo - pridržal stanovanjsko pravico za primer, da ne bi mogel ali hotel ostati na Vrhniki (ARS, AS 1063, Zbirka listin, Listine iz HHStA, Samostan Bistra, 1456 II. 14; objava GZL (kot v op. 11) VII/86). Vezni člen med Albrehtom, sinom Valhla iz Vipave, izpričanega na Vrhniki v letih 1369-1408, in rodbino Flach, znano od srede 16. stoletja, morebiti predsta- vljajo Walichi ali Walchi. Martin Walich je imel po avstrijski fevdni knjigi 1444-1469 na Bregu hišo poleg kapele sv. Lenarta (GZL (kot v op. 11) VI/1). Isto hišo ali drugo, prav tako pri kapeli, je vdova Hansa Walcha prodala Krištofu Spinnerju iz Gorice. Leta 1471 mu je bila potrjena kot deželni fevd, že leta 1478 pa po prodaji ljubljanskemu meščanu Matku Geizi slednjemu dana v fevd (Niederosterreichisches Lan-desarchiv, St. Polten (odslej NOLA), Hs. 17/5, fol. 90, 101; tipkopis mi je dal na vpogled dr. Božo Otorepec). Lega blizu kapele sv. Lenarta na Bregu se ujema z lego hiše na današnjem Cankarjevem trgu 8, na kateri sta ob letnici 1554 inicialki V in L in jo pripisujejo Urbanu Flachu iz znane vrhniške rodbine sodnikov in poštarjev (Ogrin 1961 (kot v op. 1) 3). Ena veja Flachov je v 17. stoletju pridobila plemiški naslov Flachenfeld. Njen začetnik je bil Lovrenc, rojen 23. julija 1579 na Vrhniki, leta 1640 protipisar na Colu. ARS, AS 1075, Zbirka rodovnikov, št. 73, Flach. 24 Spremljati je mogoče zlasti fevd kranjskega deželnega točajstva, ki ga je Friderik III. leta 1459 podelil Gašperju Črnomaljskemu (1459 X. 10., Dunaj v GZL (kot v op. 11) X/72; VI/1, s. d.). Dedno točajstvo je bilo leta 1622 podeljeno baronu Eggenbergu, ki je malo zatem (1624) kupil logaško gospostvo z največjim delom Vrhnike. Ko so postali dedni točaji Eggenbergi, so oštate na Bregu še naprej dajali v fevd, in sicer prav najbogatejšim Vrhničanom iz rodbin Kalin, Hofman in Garzarolli. Ogrin 1961 (kot v op. 1) 2. 25 Chmel 1840 (kot v op. 23) 57,498, 502; HHStA, Hs. W 724, fol. 242', 247; NOLA, Hs. 17/5, fol. 87. 26 Posestno stanje vicedomske župe Vrhnika (Nidor-dorjf) je prvič v celoti zajeto v vicedomskem urbarju izleta 1496. ARS, AS 1, Vicedomski urad za Kranjsko (odslej Vic. A.), šk. 97,1/54a, lit. L XLVIII-5, fol. 52-53". 27 O enem samem letnem sejmu in neobstoju tedenskega govori šele poročilo iz leta 1752 (ARS, AS 6, Reprezentanca in komora za Kranjsko v Ljubljani (odslej RK), šk. 88, fasc. XXVIII, 4. 12. 1752). 28 O upravnem razvoju Iogaško-vrhniškega območja prim. Otorepec 1972 (kot v op. 1) 129-130. Prim. tudi Ogrin 1961 (kot v op. 1), 1-2. 29 ARS, AS 1063, Zbirka listin, Listine iz HHStA, Samostan Bistra, št. 210, 1586III. 30. 30 O odmevih protestantizma na Vrhniki prim. Gruden, J., Zgodovina slovenskega naroda. Ljubljana 1910-1916, 682; Ogrin 1961 (kot v op. 1), 3. 31 ARS, AS 1, Vic. A., šk. 97,1/54a, lit. L XLVIII/5, Urbar vicedomskega urada 1496, fol. 52-53', Nidordorff, Vnttersas; ARS, AS 1, Vic. A., šk. 91,1/52, lit. L XVI-1, urbar Logatec 1611, s. p., Supp Niderdorf. 32 ARS, AS 1, Vic. A., šk. 94,1/54, lit. L XXXIX-19,18. 7. 1591. 33 ARS, AS 173, Imenjska knjiga za Kranjsko, št. 4 (1546-1618), fol. 370'. 34 Npr. "landrichter zw Oberlaybach" (ARS, AS 719, Kartuzijanski samostan in državno gospostvo Bistra (odslej Sam. A. Bistra), fasc. 3, 15. 3. 1533), "landtri-chter" (ARS, AS 1, Vic. A., šk. 94,1/54, lit. L XXXIX-1, 30. 5.1562), "richter zu Oberlaybach" (ARS, AS 1, Vic. A., šk. 94, 1/54, lit. L XXXIX-9, 24. 4. 1588; šk. 249, 1/129 b, lit. O V-l, prezentirano 10. 4. 1609), "Ober-laybachericher richter" in "richter zu Oberlaybach". ARS, AS 313, Deželno glavarsko sodišče za Kranjsko (odslej Dež. glav.), kopialna knjiga 1660-1663, 19. 4. 1663, 1. 6. 1663. 35 V zmotnem in nato popravljenem zapisu poštnega mojstra iz Ljubljane beremo o vrhniških tržanih in celo o trškem sodniku in svetu. ARS, AS 1, Vic. A., šk. 253,1/132, lit. P VI-3, prezentirano 10. 4. 1609. 36 Steiermarkisches Landesarchiv, Graz (odslej StLA), Innerosterreichische Hofkammer, Sachabteilung (odslej I.O. HK-Sach), K 86/1, 1624 VII. 3., Dunaj; prim. Otorepec 1972 (kot v op. 1) 130; prim. Smole M., Graščine na nekdanjem Kranjskem. Ljubljana 1982, 267. 37 Po prenosu logaškega gospostva v zasebne roke (1624) ni od gospoščinskega arhiva ohranjenega takorekoč ničesar razen urbarja iz leta 1718. Največ dokumentov na enem mestu je za Vrhniko zbranih v vicedomskem arhivu, zadevajočih vrhniško mitnico. Pomemben vir domače provenience so župnijske matične knjige, ki se začenjajo s krstno matico leta 1618. 38 ARS, AS 309, Zbirka zapuščinskih inventarjev Deželnega sodišča v Ljubljani (odslej Zap. inv.), šk. 67, fasc. XXXI, M-17,12. 3.1646, 2. 39 Nadškofijski arhiv Ljubljana (odslej NŠAL), Župnijski arhiv (odslej ŽA) Vrhnika, mrliška matična knjiga (odslej MMK) 1662-1757, 25. 5. 1663 (dvakrat), 4. 6. 1663; poročna matična knjiga (odslej PMK) 1682-1763, 28. 2. 1707. 40 Valvasor, J. V„ Topographia ducatus Carnioliae mo-dernae. Bogenšperk na Kranjskem 1679. Ljubljana, Miinchen 1970 (faksimile), fol. 169. 41 Valvasor 1689 (kot v op. 3) XI, 422-423; slovenski prevod po Valvasor, J. V., Slava vojvodine Kranjske. Ljubljana 1977, 240. 42 V terezijanskem katastru je okoli leta 1750 med posestniki naveden "markhtrichter alda". ARS, AS 174, Terezijanski kataster za Kranjsko (odslej Ter. kat.), šk. 9,BT,P 121, No. 11, s. d. 43 Voje, I., Kajžarstvo v logaškem gospostvu. Zgodovinski časopis VI-VII/1952-53, 650 si.; ponatis: Slovenka - balcanica: zgodovinske študije. Ljubljana 2005, 139 si. Prvič srečamo župo in župana (suppann) v vicedomskem urbarju leta 1496 (ARS, AS 1, Vic. A., šk. 97, I/54a, lit. L XLVIII/5, vicedomski urbar 1496, fol. 52), oba pa sta obstajala še sredi 18. stoletja. ARS, AS 174, Ter. kat., šk. 34, RDA, P 121, No. 4, s. d. 44 Poleg že omenjenega poročila okrožnega glavarja iz leta 1752 poznamo izsrede 18. stoletja kljub obilici virov eno samo neposredno omembo trga, in sicer v terezijanskem katastru v fasiji graščine Orehek: "Oberlaybach marckt" (ARS, AS 174, Ter. kat., šk. 36, RDA, P 131, No. 9, s. d.). Do konca omenjenega stoletja je nato trg izpričan še dvakrat; v jožefinskem katastru v alternativi z vasjo (ARS, AS 175, Jožefinski kataster za Kranjsko (odslej Jož. kat.), šk. 267, Naborno gospostvo Logatec, Občina Nova Vrhnika, ad 23. 1. 1787) in v jožefinskih vojaških merjenjih. Slovenija na vojaškem zemljevidu 1763-1787. Opisi (odslej Slovenija na vojaškem), 2. zvezek, izd. V. Rajšp., Ljubljana 1996,2. 45 Prim. Ogrin 1961 (kot v op. 1) 1; Habič 1962 (kot v op. 2), 21. 46 Valvasor 1679, 1970 (kot v op. 40) fol. 169; Valvasor 1689 (kot v op. 3) XI, 423. 47 Slovenija na vojaškem, 2. Enako delitev na "Markt Oberlaibach" in "Hrieb" pozna tudi uradna statistika v predmarčni dobi (Haupt-Ausweis tiber die Eintei-lung des Laibacher Gouvernementsgebietes in Provin-zen, Kreise, Sectionen, Bezirks = Obrigkeiten, Haup-tgemeinden, Untegemeinden und Ortschaften, nebst deren Hduser = und Seelenzahl im Jahre 1817 (odslej Haupt-Ausweis 1817). 48 Občino Vrhnika (Neu Oberlaibaeh) sestavljata dve vasi: Vrhnika (DorffNeuoberlaibach), imenovana tudi "Markt Neiioberlaibach", in Hrib (Dorff Hrib). ARS, AS 175, Jož. kat., šk. 267, Naborno gospostvo Logatec, Občina Nova Vrhnika, ad 23. 1. 1787. 49 NŠAL, ŽA Vrhnika, rojstna matična knjiga (odslej RMK) 1745-1760,13. 1. 1757,10. 1. 1760. 50 Po terezijanskem ljudskem štetju iz leta 1754 je oče krščenca Luka Turk živel na Vasi. NŠAL, Kapiteljski arhiv Ljubljana (odslej KAL), fasc. 116/14. 51 Prim. Ogrin 1961 (kot v op. 1), 1. 52 NŠAL, KAL, fasc. 116/14. Vrhničani so bili podložni še Bokalcam, Češeniku, Črnelemu, Orehku, ljubljanski križniški komendi, kranjskim deželnim stanovom in vrhniški župnijski cerkvi. 53 Prim. Goleč 1999 (kot v op. 7), 438. 54 O Vipavi in Postojni Goleč 1999 (kot v op. 7) 412-423. V Vipavi je takšna dvojnost naziva prvič izpričana že leta 1556, ko se je ob vročitvi nekega obhodnega pisma kot prejemnik podpisal "tržni in selski sodnik". Ko je isti sel prinesel pismo na Vrhniko, ga je tu sprejel "le" deželski sodnik. Štrekelj K., Dvoje glagoliških zapisov na obhodnem listu kranjskem iz leta 1556. Časopis za zgodovino in narodopisje 2, 1905,154, 155. 55 ARS, AS 1, Vic. A., šk. 94,1/54, lit. L XXXIX-19, 18. 7. 1591. 56 Prav tam, lit. L XXXIX-1, 30.5. 1562. 57 ARS, AS 1, Vic. A., šk. 94, 1/54, lit. L XXXIX-1, 30. 5. 1562; lit. L XXXIX-4, 2. 10. 1574; StLA, I.O. HK-Sach, K 85/13,28. 6. 1574; prim. Ogrin 1961 (kot v op. 1), 3. Ogrin je sklepal, da bi se leta 1574 s prenosom deželskega sodstva na zastavnega imetnika moral prenesti v Logatec tudi njegov sedež, saj je zapisal: "Vendar je tedaj deželsko sodišče še naprej ostalo na Vrhniki." Nadalje je zmotno domneval, da je vice- domski urad predal deželsko sodišče logaškemu za-stavniku "bržkone šele okrog leta 1600". 58 Leta 1588 sta skupaj omenjena logaški oskrbnik (ph-leger zu Lohitsch) in sodnik na Vrhniki (der richter zu Oberlaybach). ARS, AS 1, Vic. A., šk. 94, 1/54, lit. L XXXIX-9,24.4. 1588. 59 StLA, I. O. HK-Sach, K 85/13,15. 12.1573. 60 ARS, AS 719, Sam. A. Bistra, fasc. 3, 15. 3.1533; Zgodovinski arhiv Ljubljana (odslej ZAL), LJU 488, Mesto Ljubljana, Rokopisne knjige, Cod. 1/2, fol. 123', 5. 10. 1537. Po imenjski knjigi je Galicu pripadalo za 2 gld 40 kr imenjske rente (ARS, AS 173, Imenjska knjiga za Kranjsko, št. 4 (1546-1618), fol. 350'). Leta 1550 je njegova vdova Helena zaradi dolgov prodala svoj kupnopravni mlin Urbanu Flachu, imenovanemu "lanndt richter zw Ober Laybach". ARS, AS 1063, Zbirka listin, Listine iz HHStA, Repertorij II, št. 91, 1550 IV., 25. 61 ARS, AS 1063, Zbirka listin, Listine iz HHStA, Repertorij II, št. 91, 1550 IV. 25; ARS, AS 1, Vic. A., šk. 249, I/129b, lit. O V-2, 27. 5. 1560; šk. 372, protokoli zaslišanj 1560-1562, fol. 205 (2. 3. 1562), 214 (4. 3. 1562). 62 ARS, AS 166, Mesto Višnja Gora, fasc. VII, 12. 12. 1564: "gerichts ambts verwalter alhie zu Oberlaiba-ch". 63 StLA, I.O. HK-Sach, K 85/13,9.12.1573: "landgerichts verwalter". 64 ARS, AS 1, Vic. A., šk. 94, 1/54, lit. L XXXIX-9, 6. 5. 1588. 65 Prim. Ogrin 1961 (kot v op. 1), 3. 66 ARS, AS 1, Vic. A„ šk. 94,1/54, lit. L XXXIX-19,18. 7. 1591. 67 ARS, AS 1, Vic. A., šk. 147,1/85, lit. 01-5,19.12. 1592; prim. Ogrin 1962 (kot v op. 1), 51. 68 ARS, AS 1, Vic. A., šk. 249, I/129b, lit. O V-l, 9. 12. 1613. Dve leti pozneje se Flach omenja le še kot poštni odpravnik (prav tam, 19. 6. 1615). Pošto, mitnico in posest je po njegovi smrti prevzel zet Hieronim Mu-regger, ki je dobil plemstvo s pridevkom pl. Klismiih-len. Ogrin 1962 (kot v op. 1), 51. 69 Prim. Goleč 1999 (kot v op. 7), 416 in 422. 70 ARS, AS 1, Vic. A„ šk. 253, 1/132, lit. P VI-3, 11. 5. 1609. 71 ARS, AS 1, Vic. A., šk. 374, protokoli zaslišanj, fol. 859 (11. 6. 1596); šk. 147,1/85, lit. O 1-5, 19. 12. 1592, 20. 3. 1600,21.6.1600; šk. 249,1/129b, lit. O V-l, 9.12.1613. 72 ARS, AS 173, Imenjska knjiga za Kranjsko, št. 4,1546-1618, fol. 370'. 73 Kupoprodajna pogodba s knezom Janezom Ulrikom Eggenbergom se nanaša na urada Logatec in Rovte. StLA, I. O. HK-Sach, K 86/1, pag. 399, prepis 3.7.1624. 74 Npr. ARS, AS 1063, Zbirka listin, Listine iz HHStA, Samostan Bistra, 1668 VIII. 12; prim. Hauptmann L., Krain. Kdrnten, Krain, Gorz und Istrien (Erlauterun-gen zum historischen Atlas der osterreichischen Al-penlander, I. Abteilung, 4. Teil. Die Landsgerichtkar-te). Wien 1929, 462-463. Oznako deželsko sodišče Vrhnika (landtgericht Ober Laybach) srečamo zadnjič še v času komornega lastništva leta 1614. StLA, I. O. HK-Sach, K 90/18, 28. 8. 1614. 75 Oskrbnik gospostva Logatec se denimo leta 1663 označuje kot prva sodna instanca nekega podložnika (ARS, AS 313, Dež. glav., kopialna knjiga 1660-1663, 12. 5. 1663), logaški upravitelj pa v prvi polovici 18. stoletja kot "landgerichtsvertreter". ARS, AS 306, Ograjno sodišče za Kranjsko, protokoli št. 20 (1714-1718), pag. 199, s. d., Gemeine vortrag 6. 4. 1715; NŠAL, Škofijski arhiv Ljubljana (odslej ŠAL), ŠAL/Ž, fasc. 451, 24. 7. 1747. 76 NŠAL, ŽA Vrhnika, RMK 1643-1689, 18. 2. 1648, 25. 9. 1652, 8. 4. 1681; PMK 1682-1763, 2. 6. 1698, 24. 2. 1699; RMK 1745-1760, 15. 10. 1756; PMK 1682-1763, 14. 2. 1746 77 ARS, AS 2, Deželni stanovi za Kranjsko (odslej Stan. A.) I, šk. 515, fasc. 303a, 27. 8. 1660 (1253, 1255-1258, 1269-1270), 14. 12. 1662 (1745-1746); ARS, AS 313, Dež. glav., kopialna knjiga 1660-1663,1. 6. 1663. 78 Anton Garzarolli nastopi kot "judex oppidi Verchni-censis" v zvezi z volilom svoje pokojne žene vrhniški župniji (NŠAL, ŠAL I, fasc. 23/2, s. d., ad 19. 3. 1750). V terezijanskem katastru se kot "marktrichter alda" navaja vrhniški posestnik Franc Karel pl. Siebenegg. ARS, AS 174, Ter. kat., šk. 9, BT, P 121, No. 11, s. d. 79 Ogrin 1961 (kot v op. 1), 4. 80 Tako ga v pritožbi Eggenbergovemu rentnemu mojstru imenuje vrhniški župnik Janez Eylpesch. NŠAL, ŠAL I, fasc. 23/2,12. 5. 1656. 81 ARS, AS 1, Vic. A., šk. 94,1/54, lit. L XXXIX-1, 30. 5. 1562; prim. Ogrin 1961 (kot v op. 1), 3. 82 Sodni sluga (gerichts knecht) se na Vrhniki prvič omenja že v logaškem urbarju iz leta 1515 (ARS, AS 1, Vic. A„ šk. 97, I/54a, lit. L XLVIII/6, urbar vice-domskega urada 1515, fol. 96); ARS, AS 1, Vic. A., šk. 94,1/54, lit. L XXXIX-4,2. 10. 1574; prim. Ogrin 1961 (kot v op. 1), 3. 83 ARS, AS 313, Dež. glav., kopialna knjiga 1660-1663,1. 10. 1663. 84 Prav tam, 19.4. 1663, 1. 6. 1663. 85 ARS, AS 2, Stan. A. I, šk. 515, fasc. 303a, 27. 8. 1660, 1253 1255-1258, 1269-1270. 86 ARS, AS 2, Stan. A. I, šk. 517, fasc. 303b, 14. 12. 1662, 1745-1746. 87 ARS, AS 174, Ter. kat., šk. 34, RDA, P 121, ad No. 15, s. d., ad 20. 1. 1769. 88 ZAL, LJU 511, Razni magistratni spisi (Magistratica acta), šk. 16, 23. 3. 1775. 89 ARS, AS 175, Jož. kat., šk. 267, Naborno gospostvo Logatec, Občina Nova Vrhnika, ad 23. 1. 1787. 90 O prangerju Ogrin 1961 (kot v op. 1), 4. 91 O reformah gl. zlasti Žontar J., Struktura uprave in sodstva na Slovenskem od srede 18. stoletja do leta 1848. Ljubljana 1998,136-140. 92 NŠAL, ŠAL/Pfalz, fasc. 74, Podložniški procesi 1793, 11.2.1793. 93 Ogrin 1961 (kot v op. 1), 3. Priimek Aluina je na Vrhniki izpričan leta 1583 z nosilcem imenja Matevžem (ARS, AS 173, Imenjska knjiga za Kranjsko, št. 4 (1546-1618), fol. 370'), Gašper pa je leta 1611 naveden med vrhniškimi posestniki pod logaškim gospostvom (ARS, AS 1, Vic. A., šk. 91,1/52, lit. LXVI-1, urbar Logatec 1611, s. p.). Jurij Kunstl se leta 1655 v poravnalni pogodbi med župnikom in ključarji župnijske cerkve imenuje tržan. NŠAL, ŠAL I, fasc. 23/2,19. 8.1655. 94 ARS, AS 2, Stan. A. I, šk. 502, fasc. 300b, 16. 1. 1648; NŠAL, ŽA Vrhnika, RMK 1643-1689, 18. 2. 1648, 25. 9. 1652; Ogrin 1961 (kot v op. 1) 3 ga postavlja v leta 1645-1652. 95 NŠAL, ŠAL I, fasc. 23/2,12. 5. 1656; ARS, AS 2, Stan. A. I, šk. 515, fasc. 303a, 27. 8. 1660 (1253, 1255-1258, 1269-1270), 14. 12. 1662 (1745-1746); ARS, AS 313, Dež. glav., kopialna knjiga 1660-1663, 1. 6. 1663; Ogrin 1961 (kot v op. 1),4. 96 Prim. Ogrin 1963 (kot v op. 1), 25. Od konca 16. stoletja je bil njegov oče Hans tudi nosilec imenja, ki je prešlo na Hieronima in njegovega brata Hansa. ARS, AS 173, Imenjska knjiga za Kranjsko, št. 4 (1546-1618), fol. 370; št. 5 (1619-1662), fol. 391'. O Hofmanih prim. tudi Mlinarič, Kartuzija Bistra. Ljubljana 2001,213-217. 97 NŠAL, ŽA Vrhnika, RMK 1643-1689, 8. 4.1681; NŠAL, ŠAL I, fasc. 23/2, testament vikarja Matije Trevna, 8. 2. 1682; Ogrin 1961 (kot v op. 1), 4. 98 NŠAL, ŽA Vrhnika, PMK 1682-1763, 2. 6. 1698, 24. 2. 1699; Ogrin 1961 (kot v op. 1) 4; isti 1963 (kot v op. 1) 25. 99 NŠAL, ŽA Vrhnika, PMK 1682-1763, 14. 2. 1746; NŠAL, ŠAL 1, fasc. 23/2, s. d., ad 19. 3. 1750. 100 NŠAL, ŽA Vrhnika, RMK 1745-1760,15. 10. 1756. 101 Ogrin 1963 (kot v op. 1), 25; Zgodovinski arhiv Ljubljana,ZAL511, Razni magistratni spisi (Magistratica acta), šk. 16, 23. 3.1775. 102 Ogrin 1963 (kot v op. 1), 25. 103 Prav tam; ARS, AS 174, Ter. kat., šk. 9, BT, P 121, No. 11, s. d. 1757. 104 Ogrin 1963(kotvop. 1), 25; NŠAL, ŽA Vrhnika, RMK 1784-1797, 5. 2. 1785,12. 9. 1785,17.10. 1786. 105 Ogrin 1963 (kot v op. 1), 25. NŠAL, ŠAL/Pfalz, fasc. 74, Podložniški procesi 1793, 11. 2. 1793. NŠAL, ŽA Vrhnika, RMK 1784-1797, 15. 7. 1792, 6. 11. 1793, 14. 5. 1797; RMK 1798-1809, 7. 5. 1807; RMK 1809-1812, 17. 1. 1810, 3. 11. 1810). Dne 6. 11. 1793 nastopa Kobetičeva žena v vlogi botre v krstni matici pomotoma kot "Fr.(au) Maria Ableitnerin Marktrihterin", kar je bil v resnici njen dekliški priimek. 106 NŠAL, ŽA Vrhnika, RMK 1798-1809, 19. 11. 1800, 19. 6.1802,10.4.1803,17.2.1805,25.10.1805,11.12.1805; PMK 1784-1812,26.7.1802,26.8. 1804,2.2.1806. 107 Kot "Richter" se spomladi 1804 omenja tudi Anton Dormiš, njegova žena Neža pa kot "Richterin" (NŠAL, ŽA Vrhnika, RMK 1798-1809, 3. 5. 1804, 16. 5. 1804). Da ni šlo za trškega sodnika, ampak za rihtarja kot novo uvedeni pomožni organ okrajne gosposke, je razvidno iz tega, da je bil v istem času trški sodnik (Marktrichter; Orthsrichter, Richter) Janez Nepomuk Jurkovič. Dormiš, v krstni matici sicer praviloma označen kot oštetar ali krznar (prav tam, 3. 12. 1800, 29. 12. 1800, 26. 1. 1802), poleg tega sploh ni stanoval v trgu, temveč na Hribu, in je po vsej verjetnosti kot rihtar pokrival sploh samo ta del Vrhnike. 108 Le izjemoma je srečati tudi "Orths Richterin". Prav tam, RMK 1798-1809,10.12. 1805. 109 Ogrin 1963 (kot v op. 1), 25-26. Sprememba se jasno zrcali v vrhniški krstni matici. 3. novembra 1810 je kot botra navedena "Marktrichtersfrau" Elizabeta Kobetič, kar je zadnja znana omemba funkcije trškega sodnika, 4. aprila 1812 pa je že botrovala "Madama Meurin" Marija Klemenčič. NŠAL, ŽA Vrhnika, RMK 1809-1812. 110 Goleč 1999 (kot v op. 7), 417-418,422-423. 111 Vsakokratni nosilec te službe (ein zeitlicher Gericht-sdiener) je imel po jožefinskem katastru brezplačno stanovanje v že omenjeni gospoščinski hiši na Bregu. ARS, AS 175, Jož. kat., šk. 267, Naborno gospostvo Logatec, Občina Nova Vrhnika, ad 23. 1. 1787. 112 ARS, AS 1, Vic. A., šk. 253,1/132, lit. P VI-3, prezen-tirano 10. 4. 1609. Ljubljanski poštni mojster je leta 1609 v pritožbi deželnemu knezu prosil, naj deželni vicedom poskrbi, da bosta vrhniški sodnik in svet (richter vnd rath zu Oberlaybach) svojim tržanom in kajžarjem (bey iren burger vnd kheischlern daselbst) prepovedala posojanje jezdnih konj. Ker Vrhnika ni imela nikakršnega sveta in tudi njeni prebivalci niso veljali za tržane, je neznana roka, morda v Gradcu, bolj verjetno pa pri vicedomskem uradu v Ljubljani, preprosto prečrtala besedi "rath" in "burger". 113 Vrhničani so denimo leta 1609 kot skupnost imenovani "kheischler zw Oberlaybach" (ARS, AS 1, Vic. A., šk. 249, I/129b, lit. O V-l, prezentirano 10. 4. 1609), leta 1662 pa "Oberlaybacherische inwohner" in "die Oberlaybacher" (ARS, AS 2, Stan. A. I, šk. 517, fasc. 303b, 14.12.1662,1745-1746). Leta 1662 nalaga stanovski ukaz vrhniškemu sodniku, naj pošlje čistit sneg "Oberlaybacherische inwohner". (ARS, AS 2, Stan. A. I, šk. 517, fasc. 303b, 14. 12. 1662, 1745-1746). Leta 1723 pa je bil logaški upravitelj obtožen zaradi nedovoljenega ribolova, ki so ga zagrešili štirje Vrhničani, imenovani v procesu pred ograjnim sodiščem: "zu Oberlaybach sesshafte vnterthanen, vntersassen oder keyschler". ARS, AS 306, Ograjno sodišče za Kranjsko, protokoli št. 22 (1722-1744), pag. 63, 18. 1.1723. 114 Goleč 1999 (kot v op. 7), 418 in 422. 115 ARS, AS 1063, Zbirka listin, Listine iz HHStA, Samostan Bistra, št. 210,1586III. 30. 116 Tržan Jurij Kunstl je naveden kot nekdanji cerkveni ključar v poravnalni pogodbi med vrhniškim župnikom in ključarji župnijske cerkve. NŠAL, ŠAL I, fasc. 23/2,19. 8. 1655. i 17 Pomenljiva je ugotovitev, da so kot tržani (Burger) praviloma označeni ljudje, ki niso imeli poklica. NŠAL, ŽA Vrhnika, RMK 1784-1797, 1. 7. 1792, 22. 12.1796,6. 1.1797,15. 3.1797; RMK 1798-1809, 24. 2. 1799, 8. 4. 1800, 4. 5. 1800, 14. 5. 1800, 20. 5. 1800, 6. 12. 1800,20.6.1802. 118 Posamezniki se v začetku 17. stoletja naslavljajo z "wonhafft zu Oberlaybach" (ARS, AS 1, Vic. A., šk. 375, protokoli zaslišanj 1606-1609, 9. 7. 1607, 4. 8. 1608). Tudi (nekdanji) sodnik Hans Flach je leta 1618 samo "vvohnhaftt zu Oberlaybach" (ARS, AS 1, Vic. A., šk. 147, 1/85, lit. O 1-7, 10. 9. 1618). Zgovorni sta dejstvi, da ni nikakršnih tržanov v poročni pogodbi "gospoda" Janeza Jakoba Hofmana in "gospe" Felicite Kunst, rojene Muregger iz leta 1673 (ARS, AS 1, Vic. A., šk. 146,1/685, lit. O 1-5, 8. 5.1673), niti ni označen kot tržan pokojni premožni zakupnik vrhniške mitnice Janez Krstnik Kalin v zapuščinskem inventarju njegovega premoženja leta 1736. ARS, AS 1, Vic. A., šk. 147, IO/85, lit. 01-13,16. 6.1736. 119 V vrhniški krstni matici je kot boter otroku trškega sodnika Ludvika Dietricha še leta 1786 izpričan "Sup-pan" Janez Jelovšek. NŠAL, ŽA Vrhnika, RMK 1784-1797,17.10. 1786. 120 Prim. Voje 1952/53 (kot v op. 43), 656. Županska služba se je še veliko tesneje kot sodniška oklepala iste hiše. V prvi polovici 18. stoletja je namreč županoval "Suppan" Jurij Jelovšek, trden kmet z Vasi, z največjo posestjo na vsej Vrhniki (ARS, AS 1074, Zbirka urbarjev, I/28u, Logatec 1718, pag. 211-214), ki se nato leta 1736 navaja med cenilci premoženja pokojnega mitničarja J. K. Kalina kot "herrschafft Lohitscherischer suppan" (ARS, AS 1, Vic. A., šk. 147,1/85, lit. L 1-13, 16. 6. 1736). Njegove prednike srečujemo v županski vlogi že od okoli leta 1600. Nedatirani dokument o mejah med logaškim gospostvom in samostanom Bistra navaja okrog leta 1600 župana Janeza Jelovška: suppan zu Oberlaybach (ARS, AS 1, Vic. A., šk. 94,1/54, lit. L XXXIX-6, s. d., Confinen die Herrschafft Lohitsch vnd Stifft Frannz Walder betr). V logaškem urbarju iz leta 1611 se taisti v vrhniški župi (supp Niderdorf) omenja na prvem mestu kot posestnik polovične hube (ARS, AS 1, Vic. A., šk. 91,1/52, lit. L XVI-1, urbar Logatec 1611, s. p.). 70 let pozneje, leta 1682, je župan Jurij Jelovšek naveden med pričami v oporoki vrhniškega vikarja Matije Trevna. NŠAL, ŠAL I, fasc. 23/2,8.2.1682. 121 Bokalški urad Vrhnika je sredi 18. stoletja obsegal samo šest podložnikov na prvotno treh hubah in tri hasno-valce travnikov (ARS, AS 174, Ter. kat., šk. 250, RDA, L 295, No. 31,25. 4.1755). Županovala mu je druga veja Jelovškove rodbine. Ogrin 1963 (kot v op. 1), 23. 122 Sredi 17. stoletja je izpričan škofijski podložnik in župan Jurij Lavrin. NŠAL, ŠAL I, fasc. 23/2,9.4. 1654, s. d., prezentirano 16.10.1655. 123 NŠAL, ŠAL I, fasc. 23/2,20. 6. 1750. 124 NŠAL, ŠAL I, fasc. 23/2, prezentirano 29. 4.1627, s. d. (1664). Zavoj dopisov, zadevajočih vrhniško sosesko, omenja tudi zapuščinski inventar Hieronima Mureg-gerja. ARS, AS 309, Zap. inv., šk. 67, fasc. XXXI, M-17, 2. 9.1646, 9. 125 Prim. Ogrin 1962 (kot v op. 1), 50 si; prim. isti 1963 (kot v op. 1), 25. 126 Valvasor 1689 (kot v op. 3), XI, 422-423. 127 Prav tam, 684. 128 ARS, AS 174, Ter. kat., šk. 9, BT, P 121 (Logatec), No. 11, s. d.; šk. 194, BT, L 285 (Črnelo), No. 4, s. d.; šk. 194, L 287 (Češenik), No. 7., s. d.; šk. 197, BT, L 295 (Bokalce), No. 6, s. d.; šk. 197, BT, L 297 (Čeplje), No. 1, s. d. 129 ARS, AS 6, RK, šk. 88, fasc. XXVIII, 4. 12.1752. 130 Valvasor 1689 (kot v op. 3), XI, 684. 131 Podatek je zabeležen v logaškem urbarju iz leta 1718. ARS, AS 1074, Zbirka urbarjev, 1/28 u, urbar Logatec 1718, fol. 341. 132 ARS, AS 1, Vic. A., šk. 146, 1/85, lit. O 1-11, 25. 5. 1694. 133 ARS, AS 1074, Zbirka urbarjev, 1/28 u, urbar Logatec 1718, fol. 341; ARS, AS 174, Ter. kat., šk. 34, RDA, P 121, No. 7, s. d. 134 ARS, AS 1074, Zbirka urbarjev, 1/28 u, urbar Logatec 1718, fol. 342; ARS, AS 174, Ter. kat., šk. 34, RDA, P 121, No. 7, s. d. 135 O deželnoknežjih potrditvah in podelitvah novih cehovskih privilegijev prim. Goleč 1999 (kot v op. 7) 543-544, 574 si. 136 ARS, AS 174, Ter. kat., šk. 9, BT, P 121, No. 27, s. d. 137 Prav tam, No. 7, s. d. 138 Prim. Habič 1962 (kot v op. 2), 24. 139 ARS, AS 176, Franciscejski kataster za Kranjsko (odslej Fr. kat.), Cenilni operati (odslej C. O.), A 108, k. o. Vrhnika, Catastral-Schaetzungs-Elaborat der Ge-meinde Neuoberlaibach, 25.10. 1832. 140 ARS, AS 6, RK, šk. 88, fasc. XXVIII, 4.12. 1752. 141 Valvasor 1689 (kot v op. 3), VIII, 782-783; XI, 422-423. 142 ARS, AS 14, Gubernij v Ljubljani, šk. 392, III. registra-tura, a. e. 427/1795,2.1.1795,28.1.1795,5.6. 1795,16. 12. 1795,24. 9. 1796. 143 Prim. Ogrin 1962 (kot v op. 1), 50 si; prim. 1963 (kot v op. 1) 23 si. 144 Gl. preglednici 2 in 3. 145 ARS, AS 174, Ter. kat., šk. 9, BT, P 121, No. 11, s. d.; šk. 194, BT, L 285, No. 4, s. d.; L 287, No. 7., s. d.; šk. 197, BT, L 295, No. 6, s. d.; L 297, No. 1, s. d. 146 Prim. Goleč 1999 (kot v op. 7), 613. 147 ARS, AS 176, Fr. kat., C. O., A 108, k. o. Vrhnika, Ca-tastral-Schaetzungs-Elaborat der Gemeinde Neuoberlaibach, 25.10. 1832. 148 Gl. preglednico 2. 149 ARS, AS 174, Ter. kat., šk. 36, RDA, P 131, No. 9, s. d. 150 NŠAL, KAL 116/14; prim. Ogrin 1963 (kot v op. 1), 23. 151 Pri gospostvu Logatec je bilo treba upoštevati še njegova sestavna dela, t. i. Kalinova imenja in dedno točajstvo, ki v katastru nastopata kot samostojni zemljiški gospostvi, pri Bokalcah pa vključiti pridruženo graščino Čeplje. 152 V katastrskih fasijah vrhniške župnijske cerkve in ljubljanske križniške komende posesti na Bregu ni zaslediti. ARS, AS 174, Ter. kat., šk. 215, RDA, L 7; šk. 28, RDA P 73; šk. 151, BT, L 7; šk. 4, BT, P 73. 153 ARS, AS 174, Ter. kat., šk. 34, RDA, P 121, No. 7, štiftregister 1756. 154 Prav tam. 155 Prav tam. 156 ARS, AS 174, Ter. kat., šk. 247, RDA, L 285, No. 10, s. d. 157 Prav tam, šk. 247, RDA, L 287, No. 11, s. d. 158 Prav tam, šk. 250, RDA, L 295, No. 31,25. 4. 1755. 159 Prav tam, šk. 250, RDA, L 297, No. 10, s. d. 160 Prav tam, šk. 36, RDA, P 131, No. 9, s. d. 161 Ljudsko štetje pri Vrhniki žal ne specificira družinskih članov, ampak samo družinskega poglavarja in njegovo ženo ter številčno stanje posamezne družine glede na starostne skupine. V primeru, da na vsakega družinskega poglavarja dejansko odpade hiša, so v število družinskih članov vsekakor všteti tudi gostači, ki potemtakem niso navedeni posebej kot samostojni družinski očetje. 162 NŠAL, ŽA Vrhnika, RMK 1769-1784. 163 Hrib, ki je imel po terezijanskem štetju 49 družin, so zdaj oštevilčili posebej in je imel 59 hiš. 164 ARS, AS 175, Jož. kat., šk. 267, Naborno gospostvo Logatec, Občina Nova Vrhnika, ad 23. 1. 1787. 165 ARS, AS 1, Vic. A., šk. 97,I/54a, lit. L XLVIII/5, urbar vicedomskega urada 1496, fol. 52-53, Nidordorff, Vnt-tersas. 166 ARS, AS 1, Vic. A., šk. 97,1/54a, lit. L XLVIIl/6, urbar vicedomskega urada 1515, fol. 94-97, Taiding phening von 5 hueben. 167 ARS, AS 1, Vic. A., šk. 96,1/54a, lit. L XLVIII/1, urbar vicedomskega urada 1527, Supp Oberlaibach (fol. 119 -123'), Taidinggelt von 5 hueben. 168 ARS, AS 1, Vic. A., šk. 80,1/46, lit. G II-l, register ur-barskega davka urada Rovte 1552, s. p., Supp Nider-dorff. 169 ARS, AS 1, Vic. A., šk. 91,1/52, lit. L XVI-1, register urbarskega davka gospostva Logatec 1611, s. p., Supp Niderdorff. 170 ARS, AS 1074, Zbirka urbarjev, I/28u, urbar Logatec 1718, Supp Neu Oberlaybach fol. 200-228 (Supp Neii Oberlaybach), fol. 229-349 (VnterKassen). 171 ARS, AS 174, Ter. kat., šk. 34, RDA, P 121, No. 7, štiftregister 1756. 172 Od tega imata dva tudi oštatno posest: en oštat oziroma dva. 173 Kataster, drugače kot urbarji, za kajže nima dotlej običajne oznake podružništvo (Untersass), ampak razlikuje med ostati (Hofstatt) in kajžami (Keische). Daleč največ posestnikov poseduje en oštat (89), bistveno manj polovičnega (12), dva imata 2 oštata, eden 3, šest pa kajžo. 174 V število 137 je vštetih 11 majhnih obdavčencev, pri katerih posest ni navedena; gre za devet fizičnih oseb ter bratovščini mesarjev in posojevalcev konj. 175 Valvasor 1689 (kot v op. 3), XI, 422,423. 176 NŠAL, ŽA Vrhnika, RMK 1643-1689, RMK 1710-1725, RMK 1745-1769. 177 Goleč 1999 (kot v op. 7), 624. 178 NŠAL, KAL, fasc. 116/14. 179 Goleč 1999 (kot v op. 7), 642 in 769. 180 Vrhniška župnija brez vikariatov je dokaj opazno zaostajala za svojimi štirimi vikariati, kjer so se povprečna števila oseb na hišo gibala od 6,68 v Logatcu, prek 7,67 v Hotedršici in 7,86 v Rovtah do celih 9,04 v vikariatu Godovič. NŠAL, KAL, fasc. 116/4. 181 Haupt-Ausweis 1817, (kot v opombi 47), 62,64,68. 182 ARS, AS 176, Fr. kat., C. O. za Kranjsko, A 108, k. o. Vrhnika, Catastral=Schatzungs=Elaborat der Ge-meinde Neuoberlaibach, 25. 10. 1832. Anka Vidovič - Mildavčič IZ MOZAIKA PRETEKLOSTI OBČINE VRHNIKA V LETIH 1929-1941 Upravna ureditev, prebivalstvo, kulturni dogodki in gospodarstvo V prispevku smo na kratko orisali upravno ureditev, navedli nekaj podatkov o prebivalstvu, kulturnih dogodkih in o gospodarstvu, predvsem pa smo posvetili pozornost strankarsko-političnemu, prosvetno-kulturnemu, kmečko-stanovskemu, mladinskemu in strokovno-sin-dikalnemu gibanju v liberalno-unitarnem in katoliškem taboru na območju tedanje občine Vrhnika. Za širše razumevanje dogajanja na vrhniškem območju je bilo treba poseči tudi v problematiko, ki je zadevala vso Slovenijo oziroma Jugoslavijo. Prispevek je izviren in sloni predvsem na primarnih virih, uporabili pa smo tudi ustrezno literaturo. Občina Vrhnika leži na jugozahodnem delu Ljubljanskega barja, blizu kraških izvirov Ljubljanice. Sodila je v okraj Ljubljana-okolica, ki je bil tedaj največji v matični Sloveniji, oziroma z uvedbo šestojanuarske diktature 1929 imenovani Dravski banovini. Naziv Dravska banovina je dobila na podlagi Zakona o nazivih in razdelitvi Kraljevine Jugoslavije na upravna območja z dne 3. oktobra 1929 in na podlagi Zakona o banski upravi z dne 7. novembra istega leta. Tudi prejšnji naziv države Država Srbov, Hrvatov in Slovencev je dobila novo ime Kraljevina Jugoslavija. Dravska banovina je imela 25 okrajev in 1069 občin, ki so bile po obsegu, zlasti podeželske, dokaj majhne, zato je banska uprava v naslednjih letih, posebej z zakonom z dne 14. marca 1933, pristopila k poenotenju občinske uprave, zlaganju ali komasaciji manjših občin v večje, ki naj bi zajela najmanj 3000 prebivalcev. Vendar je pretežno podeželsko prebivalstvo v kmečkih občinah pod vladavino Jugoslovanske nacionalne stranke (JNS) ponekod z večjim ali manjšim odporom ali nezadovoljstvom sprejelo takšno spreminjanje občin. Po opravljeni komasaciji leta 1937 je ostalo oktobra istega leta le še 407 občin, med njimi 4 mestne. Občini Vrhnika so še pred komasacijo dodelili kraj Smrečje z izločitvijo iz občine Št. Jošt. Omenjeni kraj so 24. junija 1936 zopet vrnili občini Št. Jošt, medtem ko je bila izločena katastrska občina Zažar dodeljena občini Horjul.1 Leta 1937 je obsegala obravnavana občina te kraje: Bevke, Bistro, Blatno Brezovico, Drenov Grič, Lesno Brdo, Malo in Veliko Ligojno, Mirke, Podli-po, Sinjo Gorico, Staro Vrhniko, Verd, Vrhniko in Zaplano.2 Prav tako je imela leta 1939 občina iste kraje v na novo oblikovanem okraju Ljubljana.3 Po ljudskem štetju z dne 3. marca 1931 je živelo v občini z obsegom 92,29 km2 5895 prebivalcev, od tega 2841 moških in 3054 žensk.4 V upravno-ce-rkvenem pogledu je dekanija Vrhnika, ki je sicer presegala območje vrhniške občine, sodila v ljubljansko škofijo. Na ozemlju vrhniške občine pa so delovale naslednje župnije: Bevke (ekspozitura župnije Vrhnika), Vrhnika, Podlipa in Zaplana.5 Na podlagi popisa o prebivalstvu leta 1931 se je prištevalo k rimskokatoliški veri 5.892 vernikov, k pravoslavni eden in k evangelijski dva.6 Ob teh podatkih naj zapišemo, da je v vrhniški župniji živel sredi tridesetih let tudi musliman, delavec v Dukičevem kamnolomu Smajo Zukovič, ki pa je 1. septembra 1935 prestopil v rimskokatoliško vero in pri krstu dobil ime Jožef. Krstni boter je bil industrialec Ignacij Hren iz Verda, krstil ga je vrhniški dekan in župnik Janez Kete ob asistenci kaplana Gregorja Malija.7 Sicer pa je bilo tudi v vrhniški župniji kar nekaj konvertitov-spreobr-njencev, ki so v dvajsetih letih in tudi kasneje bodi- si iz pravoslavne vere prestopili v rimskokatoliško ali iz rimskokatoliške v starokatoliško ali v pravoslavno vero.8 V političnem okraju Ljubljana-okolica, pozneje Ljubljana, je delovalo med drugim tudi okrožno sodišče Ljubljana; sem sta bili dodeljeni še okrajni sodišči v Ljubljani in na Vrhniki. Pod okrajno sodišče Vrhnika so sodile naslednje občine: poleg Vrhnike še občine Borovnica, Horjul, Polhov Gradec, Preserje, Rakitna in Št. Jošt; a Škofji Loki, ki je bila sprva "sreska izpostava "okraja Kranj, v letu 1936 pa je postala samostojen okraj, so dodelili občino Črni Vrh.9 Na Vrhniki je delovala javna lekarna od skupnih 84 banovinskih,10 poleg tega je imela zdravstveno občino in tudi sedež banovinskega zdravnika v okraju Ljubljana. Poleg Vrhnike so sodili v to zdravstveno občino še kraji Borovnica in Preserje.11 Naj še omenimo, da je bil sedež katastrske občine v Ljubljani, ki je zajemal tudi območje Vrhnike.12 Tudi finančna kontrola glavnega oddelka je bila v Ljubljani, njen oddelek pa tudi na Vrhniki.13 Tu je bil tudi sedež Davčne uprave, ki je obsegala občine: Borovnico, Horjul, Polhov Gradec, Preserje, Rakitno, Št. Jošt in pa Vrhniko.14 Po Valvasorju naj bi imela Vrhnika status trga že leta 1325. Bržkone sodi med najstarejše trge na Kranjskem.15 Na območju občine Vrhnika so tekle ceste različnega reda.16 Pomembna je bila državna cesta, in sicer Ljubljana-Vrhnika-Logatec-Plani-na-državna meja. Poleg te sta tekli še banovin-ska cesta II. reda: Vrhnika-Smrečje in Vrhnika-Borovnica-Podpeč-Ljubljana.1' Južna železnica Dunaj-Ljubljana-Trst je sicer zaobšla Vrhniko, postaja je bila na Verdu. Leta 1899 je dobila Vrhnika svojo železniško zvezo z Ljubljano.18 Radiofonija je tudi na Vrhniki imela svoje zveste poslušalce. Sprva je bil Radio Ljubljana državna last, radijska postaja je bila zgrajena po navodilih univ. prof. Marija Osane. Toda s pogodbo z dne 4. februarja 1928 je bil izročen katoliški krovni prosvetno-kulturni organizaciji Prosvetni zvezi v Ljubljani za dobo 15 let. Poskusna oddaja ljubljanske radijske postaje je bila 1. septembra 1928. Ob tej priliki sta govorila Fran S. Finžgar in Oton Župančič.19 Na Vrhniki je bilo leta 1929 okrog 100 lastnikov radioaparatov. Delavska pravica, glasilo Jugoslovanske strokovne zveze, je zapisala, da je aparatov "največ med delavstvom", in sicer detektorjev, ki se "pri nas prav dobro slišijo".20 Zanimivi so tudi podatki, koliko je bilo naročnikov katoliškega in liberalnega tiska. Leta 1931 je bilo v župniji Vrhnika naslednje število naročnikov katoliškega tiska: dnevnik Slovenec je prejemalo 91, tednik Domoljub 357 in mesečnik Bogoljub 163. Leta 1935 je bilo v župniji Vrhnika 126 naročnikov Slovenca, Nedeljskega Slovenca 17 in Ponedeljskega 19, Domoljuba 259 in Bogoljuba 141. V župniji Bevke so naročali okoli 10 izvodov Slovenca, 30 Domoljuba in 12 Bogoljuba. V župniji Podlipa so bili le 3 naročniki Slovenca, 55 Domoljuba in 22 Bogoljuba. V župniji Zaplana je bilo 10 naročnikov Slovenca, 37 Domoljuba in 19 Bogoljuba. Ob pregledu župnijskih podatkov ugotavljamo, da ni v teh statistikah navedena Delavska pravica, glasilo katoliške strokovno-sin-dikalne organizacije Jugoslovanske strokovne zveze, čeprav je na vrhniškem območju delovala tudi ta organizacija. Prav tako v teh številčnih pregledih ni mogoče oceniti o naročnikih nasprotnega tiska. Obstaja le nekaj skromnih navedb. Tako sta liberalni in marksistični tisk imela le nekaj naročnikov, npr. na območje občine sta prihajala liberalni podeželski tednik Domovina in tednik Kmetski list ter le nekaj socialdemokratskega tednika Delavec.21 Bržkone so se župnijska pregledna poročila omejila le na katoliški tisk. Poleti 1930 je Vrhnika doživela velik kulturni dogodek, ki je bil pomemben za vso Slovenijo. V želji, da osvežimo spomin in s tem odstremo tančice pozabe na ta veliki dogodek, bomo nekoliko več opisali potek teh slovesnosti ob odkritju Cankarjevega spomenika. Posebej za Vrhničane in širšo okolico je bila slovesnost, ki je potekala dva dni, polna zanosnega veselja in veličastnega vzdušja. Že v soboto, 9. avgusta 1930, je kot uvod v Cankarjeve slovesnosti nastopilo na glavnem trgu s koncertom vrhniško godbeno društvo. Sledila je bakljada in slavnostna akademija v Rokodelskem domu. Dan zatem, v nedeljo, 10. avgusta, so se zlivale množice iz bližnje in daljnje okolice. Veliko Cankarjevih častilcev, gostov iz Ljubljane, se je pripeljalo na Vrhniko z vlakom. Vrhničani so jih na postaji sprejeli z godbo. Razvil se je pisan sprevod. Na čelu sta korakala predsednik pripravljalnega odbora za postavitev Cankarjevega spomenika Fran Jurca in neumorni tajnik Slavko Vuk. Za njima so bili v sprevodu verdski fantje na konjih, borovniški sokoli, nosilci praporov, predstavniki državnih oblasti in kulturnih ustanov, pa tudi vrhniška mladina, učiteljstvo, gasilci in narodne noše. Grmeli so topiči, fantje so vriskali in igrala je godba. Udeleženci sprevoda so šli k cerkvi Sv. Tojice, kjer se je začela maša - zadušnica. Imel jo je pisateljev brat msgr. Kar-lo Cankar, ki je služboval v Sarajevu. Zatem so najprej odkrili spominsko ploščo na Cankarjevi rojstni hiši na Velikem klancu 94. Kratek nagovor je imel tedanji vrhniški župan in zdravnik dr. Janko Marolt. Pevski zbor pa je zapel Nedvedovo pesem "Naša zvezda". Istega dopoldneva je sledilo odkritje Cankarjevega spomenika na vrhniškem trgu ob veliki množici ljudstva. Med njimi so bili zastopniki oblasti in raznih kulturnih ustanov in društev. Slovesnosti so se udeležili podban dr. Otmar Pirkmaier, za prosvetni oddelek banovine prof. France Kotnik, Dravsko divizijo je zastopal polkovnik Miličevič. Poleg teh so bili prisotni še: rektor ljubljanske univerze dr. Metod Dolenc, ljubljanski podžupan prof. Evgen Jarc, za ljubljanski okraj dr. Rudolf Andrejka, za Slovensko Matico Josip Vidmar, za PEN klub prof. France Koblar. Zvezo kulturnih društev je zastopal dr. Stojan Bajič, Ciril-Metodovo društvo Viktor Rohrman, Vodnikovo družbo dr. Ivan Lah in Pavel Karlin; ameriške Slovence sta zastopala Fran Gabrovšek in Anton Jurca, ljubljansko so-kolsko župo Stane Flegar. Brzojavne pozdrave so poslali: minister brez portfelja Ivan Shvegel (Švegl), pesnik Oton Župančič, igralec Hinko Nučič, predsednik Slovenske Matice dr. Drago-tin Lončar in mariborsko Narodno gledališče. Pred slavnostnim odkritjem je s pozdravnimi besedami in kratkim orisom zgodovine o pobudi in načrtih postavitve spomenika in poteku dela podal že omenjeni Fran Jurca. Po govoru in ob odkritju spomenika so se oglasili topiči in godba je zaigrala državno himno. Na slovesnosti je pisatelj in trnovski župnik Franc S. Finžgar "v umetniško izklesanem govoru" orisal Cankarjevo mater, njeno vero v boljšo prihodnost, njeno ljubezen do otrok in pa veličino Ivana Cankarja. Ob tem je prikazal njegov boj za pisateljski poklic in Cankarjevo poslanstvo v boju za pravico in resnico. Finžgar je še naglasil, da je od pisateljevih 42 let življenja Cankar dal narodu in domovini 25 let. Zatem je mešani pevski zbor zapel priložnostno pesem in učitelj Pavel Japelj je recitiral pesem "Cankarju". Sledili so kratki govori, tako dveh predstavnikov ameriških Slovencev, in sicer Antona Jurce in Frana Gabrovška, ki je govoril v imenu ameriških Slovencev iz Detroita; nadalje Leona Pogačnika, ki je bil s Cankarjem v Judenburgu, in domačina Vrhničana M. Ko-privca v imenu Krekove družine (mladine). Umetniško izdelan kip Ivana Cankarja je delo mladega, a nadarjenega in prezgodaj umrlega akademskega kiparja Ivana Jurkoviča. Ob poklonitvi velikemu geniju Cankarju so razna društva, šolska mladina, zastopniki oblasti in kulturnih ustanov položila številne vence. Po dopoldanski slovesnosti je bil slavnosti banket za povabljene goste v Rokodelskem domu, kjer so imeli gostje tudi kratke govore. Tako že omenjeni Pirkmajer; pozdrave mesta Ljubljane Vrhniki je izročil prof. Jarc. Rektor Dolenc se je v govoru osredotočil na pomembne SMRT KIPARJA IVANA JURKOVICA. Dna 10. t. m. je umrl v ljubljanski bolnišnici akademski kipar Ivan Jurkovlfi, ki je štel šele 41 let. Med njegovimi deli je najbolj znan Cankarjev spomenik na Vrhniki. Občudovanja vreden je tudi spomenik škofjeloškim vojnim ' žrtvam. Nadarjenega, prerano umrlega umetnika so položili k večnemu počitku v nedeljo 12. t. m. 8. Ivan Jurkovič, akademski kipar, Domovina, Tedenske slike, Priloga Domovini, 16. avgusta 1934, št. 33, str. 1. može. Omenil je Primoža Trubarja kot utemeljitelja, Franceta Prešerna in pa Ivana Cankarja kot "izoblikovalca slovenske besede". Govorili so še: Fran Jurca, Stanko Flegar, župan dr. Janko Ma-rolt, industrialec Josip Lenarčič, Slavko Vuk, pisatelj Finžgar in prevajalec Cankarjevih del v italijanski jezik, prof. Bartolomeo de Calvi iz Mantove. Banket se je zaključil z napitnico kiparju Ivanu Jurkoviču.22 Popoldne se je veliko ljudstva udeležilo veselice na "veseličnem prostoru g. Lenarčiča", ki se je ob igranju godbe zaključila pozno v noč. Ob koncu opisa Cankarjeve slovesnosti na Vrhniki je dnevnik Jutro še zapisal, da so ameriški izletniki isto nedeljo dopolne pri Sv. Križu v Ljubljani položili na pisateljev grob venec z napisom "Najlepši spomenik so Tvoja dela. Ameriški hlapci Jerneji".23 Vrhniška okolica je bila znana po bogatih arheoloških izkopaninah prof. Walterja Schmida, zato se je leta 1934 porodila misel o ustanovitvi Muzejskega društva na Vrhniki. Njegova prvenstvena naloga j e bila urediti krajevni muzej, ki naj bi postavil arheološko zbirko ostankov mostičarske, keltske in rimske kulture na vrhniškem območju. K tej naj bi pozneje priključili še umetno-obrtno, etnografsko in prirodoslovno zbirko. Slednjo naj bi uredila Edvard Pajnič, pravnik in botanik, in pa geograf, zgodovinar in mednarodno priznani speleolog, vrhniški rojak, prof. France Habe. Muzej je dobil prve prostore "v županovi pisarni na občini", tedaj je županoval Stanko Hočevar. Prof. Schmid in umetnostni zgodovinar ter advokat, ki je leta 1932 odprl svojo pisarno na Vrhniki, Marijan Marolt, rojak iz Verda, sta uredila arheološko zbirko. Med pobudniki za ustanovitev muzeja je bil predvsem Marolt, ki si je tudi prizadeval za izkopavanja rimskih ostankov Nauportusa. Naj še omenimo, da je Marolt med drugim napisal dve pomembni topografiji, in sicer Dekanija Vrhnika (1929) in Dekanija Celje (1.1931, II. 1932). Organizatorji muzeja so tudi pozivali lastnike izkopanin in še drugih zgodovinskih predmetov naj jih darujejo ali posodijo muzeju. Slovenec je ob tej novici še zapisal, da je s tem "ustvarjen začetek novemu muzeju, ki obeta postati lepa kulturna ustanova, ki bo v ponos naši okolici".24 V vrhniški občini je bilo delavstvo zaposleno v usnjarski (tovarna Pollak), lesni, opekarski industriji, industriji eteričnih olj ter v kamnolomu. V trgu so živeli predvsem mali posestniki, poleg delavcev tudi dninarji.25 Okoliško kmečko prebivalstvo pa se je ukvarjalo s poljedelstvom, predvsem z živinorejo in v okviru te zlasti z mlekarstvom, ki je vse bolj postalo pomembna gospodarska panoga širšega vrhniškega območja. Naj spomnimo, da so mlekarsko zadrugo na Vrhniki ustanovili oktobra 1904. leta na pobudo tamkajšnjega kaplana Mateja Sušnika, ki se je z zadružništvom seznanil pred prihodom na Vrhniko, in sicer v Selcah nad Škof) o Loko, kjer se je tamkaj bržkone srečal z dejavnostjo Janeza Ev. Kreka.26 Vrhniška mlekarska zadruga je bila z novim poslopjem, s stroji in kvalitetnim strokovnim kadrom vzor drugim tovrstnim za- drugam. Vsako leto so prirejali strokovne tečaje za mlekarje, ki so prihajali ne le iz Kranjske, temveč tudi s Primorske, Štajerske in Koroške.27 Hkrati je vrhniška mlekarna v času med obema vojnama s kvalitetnimi mlečnimi izdelki (prvovrstno maslo, sir ementaler in trapist, zlasti topljeni sir, t. i. "Jazon") vse bolj uspešno prodirala na trg po vsej jugoslovanski državi in tudi v tujino. Z razvojem vrhniške mlekarske zadruge v občini so se kmetje, ki so bili njeni člani, vse bolj usmerjali h gojitvi nove pasme govedi in s tem v poljedelstvu in travništvu k povečani predelavi krme.28 Seveda so bili kmetje pogostokrat odvisni od vremenskih sprememb in pogostih poplav. Naj omenimo hude sočasne poplave v nekaterih predelih Slovenije in tudi na območju vrhniške občine leta 1933. Septembra je barje poplavila voda v izmeri 16.000 ha, tako je na površini od Vrhnike do Lavrice in še tja do Krima nastalo "velikansko jezero". Prebivalci so bili toliko huje prizadeti, ker so jih pestile poplave ob obilnem deževju že maja istega leta. Uničile so precejšen del posevkov in še posebej krompir. Septembrske poplave pa so uničile še ajdo in tudi "znamenito barsko zelje".29 Na Vrhniki je delovala tudi podružnica matičnega Slovenskega čebelarskega društva v Ljubljani. V seznamu čebelarskih podružnic po številu 106 je bila vrhniška na 101. mestu. Na vrhniškem območju se je čebelarska dejavnost dokaj uveljavila po kvalitetah medenih izdelkih.30 KATOLIŠKI IN LIBERALNO-UNITARNI TABOR V OBDOBJU 1929-1935 V drugi polovici dvajsetih let so tedaj še imenovano Državo Srbov, Hrvatov in Slovencev pretresala notranja socialno-gospodarska, nacionalna in politično-strankarska nasprotja, ki so se kazala že od začetka ustanovitve nove države leta 1918. Huda politična kriza konec leta 1928 je privedla do razpusta narodne skupščine in s tem parlamentarizma. Priklicala je obdobje diktature kralja Aleksandra, ki je temeljila na šestojanuarski deklaraciji 1929 in na vrsti dru- gih zakonov. Že januarja 1929 so bile razpuščene politične stranke, ki so ogrožale "državno in narodno enotnost". V Sloveniji so bile razpuščene naslednje stranke: katoliška Koroščeva Slovenska ljudska stranka (SLS), v liberalno-unitarnem taboru pa slovenski del Kramerjeve Samostojne demokratske stranke (SDS) in Pucljeve Slovenske kmetske stranke (SKS) ter Narodna radikalna stranka (NRD) in Socialistična stranka Jugoslavije (SSJ). Z zakonom o razdelitvi kraljevine na upravna območja z dne 3. oktobra istega leta je bila država razdeljena na 9 banovin, ki so bile poimenovane po rekah. Slovenija je postala Dravska banovina. V novo vlado generala Petra Živkoviča sta vstopila dr. Anton Korošec, za njim ing. Dušan Sernec. Ko je slednji izstopil iz vlade septembra 1931, so se vključili v beograjsko vlado slovenski liberalci-unitaristi, ki so zvesto podpirali nacionalni unitarizem in državni centralizem. SKUPŠČINSKE VOLITVE NOVEMBRA 1931 IN USTANOVITEV JUGOSLOVANSKE RADIKALNE KMETSKE DEMOKRACIJE (JRKD) - JUGOSLOVANSKE NACIONALNE STRANKE (JNS) Po sprejetju ustave septembra 1931 so bile razpisane volitve v narodno skupščino Kraljevine Jugoslavije za 8. november 1931. Volilno pravico so imeli le moški, ki so dopolnili 21 let starosti. Začel se je volilni boj zlasti med katoliškim in liberalno-unitarnim taborom. Koroščeva razpuščena SLS, katere vodstvo je delovalo v ilegali, je močno agitirala preko svoje mreže zaupnikov, naj abstinirajo omenjene skupščinske volitve. Spomnimo naj, da je sicer razpuščena SLS še vedno ohranila svoj aparat, katoliški tisk, četudi je bil pod hudim nadzorom. Zlasti pa so strankino zaledje na podeželju ohranjala tedaj še delujoča Kmetska zveza in katoliška prosvetna društva v župnijah. Tudi na Vrhniki so Koroščevi privrženci v okviru opozicijskega gibanja proti kraljevi diktaturi odklanjali udeležbo pri skupščinskih volitvah, kar 9. Dr. Janko Marolt, zdravnik, veleposestnik, dolgoletni župan občine Vrhnika do konca 1931, F. Dobrovoljc, Cankarjev album, Maribor 1972. je razvidno tudi v rezultatih v volilnem okraju Ljubljana-okolica, kamor je sodila tudi občina Vrhnika. Številnim volilnim shodom jeseni 1931, ki so potekali tako v Ljubljani kot v širši ljubljanski okolici, se je priključila tudi Vrhnika. Shod je vodil Ivo Sancin; prisotnih je bilo do tristo volilcev, največ iz vrst vrhniškega delavstva. Na shodu so govorniki naglasih, da so pošteni delavci, ki zaupajo bodočemu parlamentu, ki bo poskrbel tudi za delavstvo. Poročevalec o shodu je še zapisal, da so prisotni obljubili udeležbo na volitvah in da gre za uspeli shod zahvala predvsem "agilnemu predsedniku volilnega odbora" Jožetu Jelovšku.31 V okraju Ljubljana-okolica je bilo volilnih upravičencev 19.099, glasovalo je 10.551 ali 55, 04 %; ne le v občinah v okraju Ljubljana-okolica, kot npr. na Vrhniki, marveč tudi v drugih okrajih in občinah Dravske banovine je bila udeležba volilcev bolj ali manj skromna. Za narodnega poslanca na edini državni listi predsednika vlade generala Petra Zivkoviča je bil v omenjenem okraju izvoljen s 5.675 glasovi Albin Koman, posestnik iz Vižmarij, znan prvak razpuščene Pucljeve Slovenske kmetske stranke.12 V občini Vrhnika je banska oblast, ki jo je vodil od 4. decembra 1930 dalje dr. Drago Marušič, tako kot še v številnih drugih občinah, zamenjala župana. Za dr. Jankom Maroltom (vrhniški zdravnik in župan) je postal "predstojnik občine" lekarnar Stanko Hočevar.33 Dr. Janko Marolt, zdravnik in veleposestnik iz Verda, je bil nad 16 let župan v občini Vrhnika. V tem času je dal sezidati 6 šol v vaseh obširne občine. Kupil je hišo in jo preuredil v občinsko ubožnico. Da bi gmotno pomagal prebivalstvu, je ustanovil občinsko hranilnico, ki je pod njegovim vodstvom in nadzorstvom uspešno delovala. Poleg tega je kupil hišo, kjer so v preurejenih stanovanjih živeli uslužbenci hranilnice in še drugi. Dr. Marolt je bil nad 44 let okrožni zdravnik in priljubljen med vsemi sloji. Skoraj do upokojitve je bil zdravnik Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani. Bil je zvest privrženec Koroščeve Slovenske ljudske stranke (SLS) in do njenega oblastnega razpusta januarja 1929 tudi predsednik krajevne strankine organizacije na Vrhniki. Dr. Marolt je bil v prijateljskih odnosih z dr. Miho Krekom in dr. Markom Natlačenom. Bila sta si blizu tudi z dr. Antonom Koroščem.34 V začetku 1932 so ustanovili v Beogradu vsedržavno stranko Jugoslovansko radikalno kmetsko demokracijo (JRKD), pozneje preimenovano v Jugoslovansko nacionalno stranko (JNS), ki je s proglasom pozivala državljane, naj začnejo ustanavljati okrajne in krajevne strankine organizacije.35 V načelih nove stranke, objavljene konec leta 1931, se je stranka zavzemala v duhu jugoslovanske ideje za uveljavitev narodnega unitarizma in državnega centralizma. V okviru "jugoslovanskega naroda" naj se razvija enotna jugoslovanska narodna kultura, v ospredju naj bo državna šola. Na socialno-gospodar-skem polju so se zavzemali za napredek kmetijstva in zadružništva, "kmetski dom je osnovna gospodarska in prosvetna edinica". Stranka bo ščitila delo in delavčev gmotni položaj, davki naj enakomerno in pravično obremenijo državljane, uveljavljala bo načelo verske strpnosti in Kraljevina Jugoslavija naj bo steber miru.36 Dne 8. maja 1932 je potekala prva redna skupščina JRKD okraja Ljubljana-okolica v tedanji restavraciji Kazina v Ljubljani. Med prisotnimi delegati iz 27 občin od 37 občin v okraju sta bila dva delegata z Vrhnike, in sicer posestnik in tovarnar Jože Jelovšek in posestnik Jože Verbič ml. Na volitvah so izvolili člane okrajnega odbora JRKD. Predsednik je postal posestnik iz Vižmarij Ivan Pipan. Med drugimi odborniki sta bila izvoljena tudi omenjena delegata z Vrhnike. V eksekutivo okrajnega odbora so izvolili še Jelovška, ki je bil določen tudi kot delegat na prihodnjem kongresu nove stranke JRKD oziroma preimenovane v JNS 1933 v Beogradu.3' Jože Verbič mL pa je bil določen za delegata na bližnji banovinski skupščini JRKD. Zelo dejaven tajnik okrajne organizacije JRKD Pavel Borštnik z Viča, ki je imel veliko zaslug za izpopolnitev strankine mreže v omenjenem okraju, je v svojem poročilu na rednem občnem zboru JRKD, 6. maja 1933, pohvalil, da so "najbolj delavne" organizacije na Igu, Viču, v Št. Vidu nad Ljubljano in na Vrhniki. Na zboru so zastopniki stranke posvetili pozornost ne le gospodarskim in socialnim vprašanjem, temveč so spregovorili tudi o nastajanju raznih gibanj iz vrst razpuščenih prosvetnih društev, kar je bilo mišljeno predvsem v katoliškem taboru.38 Ustanovni zbor banovinske organizacije JRKD za Dravsko banovino je bil v začetku junija 1932 v Ljubljani. V banovinsko vodstvo nove stranke je bil med drugimi iz okraja Ljubljana-okolica izvoljen tudi že omenjeni Jože Jelovšek.39 Po kongresu JNS sredi leta 1933 v Beogradu so okrajne organizacije JNS sklicevale strankine zbore. Za okraj Ljubljana-okolica je potekal "sijajno uspeli zbor", kot je zapisala Domovina v decembru istega leta. Poleg poročil narodnih poslancev je tajnik Pavel Borštnik govoril o no- vih pravilih stranke, po katerih se ustanavljajo le občinske organizacije JNS, a le v oddaljenejših krajih tudi krajevne. V omenjenem okraju je delovalo 23 občinskih, med njimi tudi vrhniška, in pa 13 krajevnih organizacij JNS.4" Ker so Koroščevi privrženci dejavno sodelovali v agitaciji za volilno abstinenco za omenjene skupščinske volitve novembra 1931, pri čemer se je v ta volilni boj na podeželju vključila legalna katoliško usmerjena Kmetska zveza in prosvetna katoliška društva v župnijah pod krovno Prosvetno zvezo, je banska uprava pod vodstvom bana dr. Draga Marušiča oblastno razpustila konec decembra 1931 krovno Kmetsko zvezo in vse njene krajevne organizacije. Tudi katoliška prosvetna društva v župnijah niso dolgo delovala. Slovenska deklaracija (Koroščeve punkta-cije), sestavljena konec leta 1932 in objavljena v januarju 1933, je namreč v liberalno-unitar-nem taboru povzročila veliko nasprotovanje in Marušičeva banska uprava je v burnem t. i. "protipunktaškem gibanju" unitaristov razpustila tudi razvejeno krovno Prosvetno zvezo in njena društva. S tem je katoliški tabor ostal brez svojih poglavitnih organizacij, sprva razpuščene orlovske organizacije decembra 1929, zatem Kmetske zveze 1931 in slednjič še Prosvetne zveze februarja 1933. S takšno ohromitvijo organizacij je bil katoliški tabor potisnjem v opozicijo in njegovi privrženci so se oprijeli nove okrožnice papeža Pij a XI. Quadragesimo anno, ki je izšla maja 1931. Skupaj z okrožnico Leona XIII. Rerum novarum (1891) predstavlja temeljno osnovo, kako po krščanskih načelih obnoviti in preurediti socialni red. S tem so bile dane poglavitne smernice socialnega nauka Cerkve, pri čemer sta bila obsojena socializem in komunizem. Tudi na Slovenskem so na podlagi okrožnice Quadragesimo anno41 voditelji katoliškega tabora utemeljevali in hkrati utirali pot stanovski misli (korporativizmu) in jo začeli udejanjati z organiziranjem korporacij (stanov) po socialnih opravilih (kmetje, delavci itd.). Stanovska ureditev družbe in države naj bi odpravila razredni boj. Obe okrožnici pa sta obenem predvsem zahtevali obnovo nravi, krščanskega življenja in krščanskih ustanov. S tem je dobila Katoliška akcija (KA) osrednjo vlogo pri obnovi in preureditvi socialnega, gospodarskega in kulturnega življenja tudi na Slovenskem. To novo gibanje je v polni meri zajelo škofije, dekanije in župnije. Slednje so dobile pomembno vlogo v katoliškem gibanju. Tudi v župnijah vrhniške občine oziroma vrhniške dekanije so se prebivalci dejavno vključevali v snovanje Katoliške akcije, še posebej Fantovske KA, opravljali duhovne vaje in širili evharistično gibanje. Prebivalci v okoliških župnijah ljubljanske škofije, tako tudi v vrhniški dekaniji, so sodelovali v širših pripravah na II. Evharistični kongres za Jugoslavijo, ki je bil konec junija 1935 v Ljubljani. Ne gre prezreti sodelovanja pri organizacijskih zadolžitvah, zbiranju denarnih sredstev, darovanju lesa za postavitev odra in sedežev na ljubljanskem (Orlovskem) stadionu za Bežigradom. Žene in dekleta pa so spletala vence in poskrbela za okrasitev. Stadion, ki je bil zgrajen po načrtih znamenitega arhitekta Jožeta Plečnika, in je bila to katoliška zgradba, so gradili več let, vendar je bil za omenjeni kongres že pripravljen. Predvsem pa so se prebivalci vrhniške občine pridružili množični udeležbi na kongresu. Izbrani možje in fantje pa so bili tudi v službi redarjev, ki so poskrbeli, da so vse slovesnosti na kongresu nemoteno potekale.42 Na kongresu si je s številnimi govori duhovščine in strankinih prvakov med udeleženci utirala pot stanovska misel; Katoliška akcija pa je bila tedaj že ena poglavitnih stebrov katoliškega gibanja na Slovenskem. JUGOSLOVANSKA STROKOVNA ZVEZA (JSZ) Če so bile v prvi polovici tridesetih let ohromlje-ne številne katoliške organizacije, pa je živahno delovala prav na vrhniškem območju strokovno-sindikalna organizacija krščansko-socialistična Jugoslovanska strokovna zveza (JSZ). To je bila organizacija, ki je imela v vrhniški občini med delavstvom in mladino zaznaven uspeh. Jugoslovanska strokovna zveza (JSZ), kot krovna organizacija krščanskosocialističnega gibanja, je imela svoje strokovne skupine tudi med delavstvom v vrhniški občini. V Pollakovi tovarni usnja je delovala od leta 1928 strokovna skupina usnjarjev, ki je imela vsako leto redne občne zbore. Prvi je potekal 27. januarja 1929 v Rokodelskem domu. Leto dni delujoča organizacija je zabeležila s pomočjo vodstva JSZ v boju z delodajalci že nekaj uspehov pri reševanju delavskih razmer.43 Toda delodajalčevo pošiljanje številnih delavcev na začasen dopust zaradi pomanjkanja dela v tovarni, je vse bolj širilo naza-dovoljstvo delavstva, brezposelnost je naraščala. Veliko brezposelnih delavcev se je preživljalo z darovi dobrih ljudi. Življenje brezposelnih, ki je vse bolj prehajalo v hudo revščino, je najbolj peklilo dvoje, in sicer nestalnost zaslužka in neurejeno starostno in zdravstveno zavarovanje. Poleg tega pa je bil "krvnik delavstva" tudi precej razširjen alkoholizem, ki je bil prav tako prisoten v vrhniški občini.44 Dne 19. januarja 1930 so se zbrali organizirani usnjarski delavci na rednem občnem zboru, na katerem so obravnavali delo organizacije za preteklo poslovno leto. Odborniki so posebej orisali prizadevanje za izboljšanje položaja usnjarskih delavcev, vendar vidnih gmotnih izboljšav niso dosegli. Delegat iz zveze JSZ v Ljubljani je delavce vzpodbujal, naj vztrajajo in krepijo svojo organizacijo. Predlagal je, naj bi se povezali z usnjarskimi delavci v Ljubljani in Kranju, da bi s skupno voljo, z zavednostjo in s solidarnostjo dosegli tiste delavske pravice, ki so bile že sprejete, vendar se ne izvajajo, saj so ostale le na papirju.45 Hude razmere lesnih delavcev v Kotnikovi tovarni parketov in mobilij v Verdu je delavce prisililo, da so se množično zbrali na sestanku pri "Jurci" na Vrhniki in soglasno sklenili vstop v strokovno skupino lesnih delavcev. Saj namen organizacije ni ta, so trdili, "da delavstvo uprizori kako revolucijo v podjetju, pač pa ta, da terja od svojega delodajalca v prvi vrsti protivrednost dela, odpravo krivic, v splošnem pa, da terja vse pravice, ki delavstvu po obstoječih zakonih pripadajo".46 Organizirani lesni delavci v Verdu so imeli sestanek v nedeljo, 16. februarja 1930, na katerem so obravnavali prvo letno poročilo.4' Člani so se občnega zbora udeležili "v lepem številu", kot je poročala krščanskosocialistična Delavska pravica. Poročila odbornikov so bila z zadovoljstvom sprejeta. Njihovo sindikalno delo se je predvsem omejilo na notranjo okrepitev organizacije. Delegat zveze je govoril o položaju lesne industrije in delavstva, ki tako kot delavci drugih industrijskih panog doživljajo v obdobju gospodarske krize redukcijo dela in nasploh krnitev delavske zaščitne zakonodaje. Zato se bo moralo tudi delavstvo lesne stroke v čimvečjem številu vključiti v krščanskosocialistično organizacijo in se vztrajno boriti za svoje delavske pravice.48 Ne gre prezreti Spomenice z dne 26. junija 1930, ki so jo prek centrale JSZ v Ljubljani delavci tovarne parketov in drugih lesnih izdelkov iz Verda naslovili na podjetnika Josipa Lenarčiča. V Spomenici sedelavcivpodjetju Lenarčiča pritožujejo, da so se po zakonu sicer s povišanjem nadurnega dela za 50 % leta 1929 znižale delavske "temeljne plače", s čimer je delavstvo močno prikrajšano. Obenem nasprotujejo uvajanju akordnega dela. Če pa se bo uvedlo, zahtevajo 10 % zvišanje nad temeljno delavsko plačo pri enakem delovnem času. Tako kot je že uvedeno pri večini industrijskih podjetij, delavci v omenjenem podjetju zahtevajo uvedbo izplačilnih kuvert oziroma izplačilnih listkov, kjer bodo navedeni naslednji podatki: za kateri čas se nanaša izplačilni zaslužek, število delovnih ur, število nadur, temeljna urna mezda in pa vsi po zakonu dovoljeni odtegljaji. Podjetnik navkljub intervenciji centrale JSZ v Ljubljani ni ugodil navedenim zahtevam, temveč je 30. junija istega leta odpustil tajnika skupine lesnih delavcev Antona Verbiča, ker seje potegoval za zahteve delavcev v omenjenem podjetju. Zato, kot je zapisala Delavska pravica, odločno zahtevajo, da se odpust razveljavi, saj podjetnik ni imel "nobenega tehnega razloga". Obenem pa kličejo še neorganizirane delavce, naj se v čim večjem številu vključujejo v strokovno-sindikal-no gibanje.49 Delavci v tovarni parketov Kotnik na Vrhniki in delavci iz Tomšičevega podjetja so se 11. maja 1930 zbrali na izrednem občnem zboru, na katerem so delavci iz Tomšičevega podjetja pristopili v skupno strokovno organizacijo delavcev lesne stroke. Zvezin delegat JSZ iz Ljubljane je tako odločitev toplo pozdravil. Poudaril je pomen okrepljene organizacije, ki temelji na solidarnosti in vodi k skupnemu boju proti kapitalu.1'" Istega dne je bil sklican tudi sestanek opekarskih delavcev, na katerem so izvolili pripravljalni odbor za nameravano ustanovitev svoje strokovne skupine. Organizacija naj bi skrbela za obrambo delavskih in človekovih pravic. Tako so na tem sestanku udeleženci spregovorili o surovem postopanju nekaterih predpostavljenih z mladimi, še neizkušenimi delavci, pri čemer so uporabili poleg nedostojnega zmerjanja tudi "srednjeveške manire", kar je pomenilo hudo fizično nasilje. Delavci so se odločili, da bodo naredili "primerne korake", da se ta nečloveška dejanja opustijo.51 Na Vrhniki je delovala tudi Krekova družina, organizacijska oblika krščanskosocialistične mladine. Sprva je bila dokaj dejavna. Vsake štirinajst dni se je mladina udeleževala sestankov, ki so bili "zelo živahni in dobro obiskani". Ustanovili so tudi moški pevski zbor, ki je uspešno deloval. Navduševali so se iudi za izlete v naravo. Mladina, organizirana v Krekovi družini, kot drugo delavstvo, se je občasno udeleževala tudi predavanj. Največkrat so prihajali predavatelji iz Ljubljane. Tako je npr. 8. maja 1930 predaval dr. Tomaž Furlan, doma iz Verda, o tedaj zelo razširjeni in zavratni bolezni tuberkulozi, ki je zlasti pestila revne sloje prebivalstva.52 Krekova družina je sodelovala še z drugimi katoliškimi organizacijami na Vrhniki pri obeležitvi 80. letnega jubileja škofa Antona B. Jegliča. V tem času so proslave potekale v župnijah po vsej ljubljanski škofiji. Na Vrhniki je bila proslava 29. maja 1930 v Rokodelskem domu z govorom, s petjem in z deklamacijami.53 V letu 1932 je Krekova družina, kot je poročala Delavska pravica, začela nazadovati. Začela je izgubljati svoje članstvo, ker so mladeniči zaradi brezposelnosti, ki se je močno razširila v tedanji gospodarski krizi, odhajali za kruhom v druge kraje.54 Svoj neuspeh so skušali popraviti že na občnem zboru, 6. novembra istega leta, z izvolitvijo novega odbora, ki naj bi na novo zastavil svoje delo. Odborniki so bili: Tone Jurančič, Janez Jurančič, Jakob Rihar, Franc Nagode in Martin Trček. Pri tem so imeli v načrtu, da se bodo preoblikovali v borčevsko organizacijo, ki jo je vodstvo Krekovih družin priporočalo.55 Obenem so pritegnili mlajše člane vnovo organizacijsko obliko-krdelo, ki je tedaj štelo 14 članov.56 Toda kmalu so bile v Dravski banovini zaradi radikalizacije Krekovih družin v levo oblastno razpuščene dne 7. novembra 1933. S tem je bilo prepovedano delovanje tako krovne Krekove družine kot tudi njenih krajevnih organizacij. "' Po ustanovitvi Mladinske zveze JSZ 8. decembra 1934 v Delavski zbornici v Ljubljani kot nove oblike organiziranja krščanskosocialistične mladine najdemo zametke teh tudi v tistih tovarnah in podjetjih, kjer je delovala starešinska JSZ. Vendar na vrhniškem območju o delovanju te mladinske organizacije ne poročata ne mladinski list Polet in ne Delavska pravica. Možno je, da je sicer delovala Mladinska zveza JSZ, toda njeno krajevno vodstvo o tem ni poročalo.58 OBČINSKE VOLITVE OKTOBRA 1933 Slovenski liberalno-unitarni tabor, ki je bil od septembra 1931 v beograjskih vladah, je v okviru stranke JRKD oziroma JNS vse do srede leta 1935 v Dravski banovini krojil politično, pro-svetno-kulturno in kmečko stanovsko gibanje in žel uspehe v preoblikovanem sokolstvu v okviru vsedržavnega Sokola kraljevine Jugoslavije. Po utrditvi stranke JNS in po delni komasaciji manjših občin v večje so bile razpisane občinske volitve za 15. oktobra 1933. Teh volitev so se udeležili tudi privrženci dr. Korošca oziroma nekdanji člani v diktaturi razpuščene Sloven- ske ljudske stranke, ki so v nekaterih občinah snovali kompromisne ali opozijske kandidatne liste.59 Jutro jih je poimenovalo "separatistična opozicija".60 V političnem okraju Ljubljana-oko-lica je bilo tedaj štiriindvajset občin, med njimi vrhniška. V občini Vrhnika je bilo na volilnih spiskih 1709 volilnih upravičencev, od tega jih je oddalo glasove 1290. Za listo Jugoslovanske nacionalne stranke je dobil mg. ph. Stanko Hočevar 923 glasov in 27 odbornikov, na opozicijski listi pa Koroščev privrženec advokat Marijan Marolt 367 glasov in 3 odbornike. Liberalno-nacionalni tabor je na teh volitvah navdušeno slavil zmago v Dravski banovini, kjer je dobila JNS od skupnih 368 občin 296 občin. Unitaristi pa so slavili zmago tudi v vrhniški občini. Vendar tudi tamkajšnja opozicija z Maroltom ni ostala praznih rok.61 O izvoljenem županu Stanku Hočevarju so prinesle Tedenske slike, ki so bile priloga tedniku Domovini, naslednji opis. Hočevar je farmacijo študiral v Zagrebu in je leta 1929 po očetovi smrti prevzel njegovo lekarno na Vrhniki. Politično in kulturno se je udejstvoval "v naprednih" liberalnih vrstah. Nekaj časa je bil starosta vrhniškega Sokola in tudi igralec v vrhniški Čitalnici. Kot liberalec je podpiral jugoslovansko idejo in uni-tarizem. Ko je bil v Živkovičevem režimu leta 1931 imenovan za vrhniškega župana, "je razvil veliko iniciativnost". V času, ko so večja vrhniška podjetja odpuščala delavce zaradi gospodarske krize, o čemer je tekla beseda v prejšnjem poglavju, je delavstvu priskrbel zaslužek pri javnih delih, in sicer pri vzdrževanju in popravilu občinskih in banovinskih cest. Dal je popraviti zanemarjeni občinski vodovod, pospešil je izgradnjo vodovoda na Drenovem Griču. Prav tako je omogočil izgradnjo vodovoda v Sinji Gorici, ureditev Gospodinjske šole v Bevkah. Poskrbel pa je tudi, da so dokončali ubožnico na Vrhniki in nabavili ves potrebni inventar. Hočevar se je zavzemal tudi za podaljšek vrhniške proge do sredine trga in uvedel tržne dneve. "Vsekakor častni uspehi", je poročevalec zaključil svoj opis in mu zaželel še mnogo uspehov v novem obdobju županovanja.62 To je bilo od oktobra 1933 do decembra 1935. V tem času je Hočevar zaslužen za postavitev razglednega stolpa na Planini nad Vrhniko in za dograditev proge in novega železniškega postajališča na Vrhniki. Slovesna otvoritev razglednega stolpa je bila v nedeljo, 23. septembra 1934. Že prejšnji dan, v soboto zvečer, 22. septembra, so člani Olepševalnega društva z bengalično razsvetljavo na Planini naznanjali jutrišnjo slovesnost. V nedeljo pa so se na prijazno vabilo župana Hočevarja pred Cankarjevim spomenikom zbrali izletniki z Vrhnike in njene okolice ter tudi iz Ljubljane, od koder so se pripeljali z vlakom. Na Planini so se udeležili slovesne otvoritve, za tem pa piknika, ki ga je Hočevar v omenjenem vabilu takole videl: "Po otvoritvi se bo razvila vesela, svojevrstna zabava v senčnatem bukovem gozdu, v katerem bodo kukali zadnji, topli žarki jesenskega solnca." Za izdatno okrepčilo bo poskrbelo Olepševalno društvo. In "to pot bo občinski tajnik g. Jerina odložil pero in snel stro- go uradno masko; opasal bo bel predpasnik in z zadovoljnim obrazom bo kuhal kranjske klobase. Mojster Kek bo odložil ostro britev in zavihtel bo poln bokal rujnega vinca ..." Zupan, ki je bil očitno zadovoljen z novo turistično pridobitvijo, je vpletel v povabilo še te vznesene besede. Z razglednega stolpa "tu doli bo gledal marsikdo Vrhniko, brstečo kakor nevesto v pomladnem cvetju, smejočo se v poletnem solncu, vso bogato obdarovano v jeseni in bliščečo se v tisoč kristalih v mrzli zimi. Da bi ne zalesketala v njenih velikih in vernih očeh nikdar grenka solza!" Hočevarjevo vabilo je bilo namenjeno vsem, ki si želijo lepega izleta, in vsem tistim, "ki vas vežejo spomini na Vrhniko in na našega Ivana s Klanca", in vsem, "ki cenite nesebično delo!"63 Hočevarjeva zasluga je tudi ta, da je skupaj z vodstvom ljubljanske železniške direkcije uresničil izgradnjo podaljška vrhniške proge in novega postajališča v središče trga, ki stoji poleg Gasilskega doma. S tem je približal Vrhničanom 10. Izvoljeni župan Stanko Hočevar in 30 odbornikov, 15. oktobra 1933 (z leve prva vrsta: Ivan Rosenwirth, Davorin Šetinc, Anton Petkovšek, Jože Verbič, Stanko Hočevar, Birtič, Velkavrh, Dolenc, Ciril Malavašič, Marjan Marolt; druga vrsta: Petrič, Andrej Opeka, Ignac Grom, Janez Ceme, Šemerl, 6. do 9. neugotovljeni, Rožmanc; tretja vrsta: 1. in 2. neugotovljena, Ignac Suhadolnik, neugotovljeni, Tomažič, Matija Gregurka, Lovro Brenčič, Anton Verbič, neugotovljeni, Andrej Dobrovoljc). Fotografija je iz družinskega arhiva Verbič. VRHHIKI TRG BPIHHM TPf XI. Otvoritev novega postajališča na vrhniškem trgu, 6. janu; progo za kilometer in pol. S tem naj bi najbolj ustregel delavcem in dijakom, ki so se dnevno vozili v Ljubljano. Župan je s to novo gradnjo priskrbel tudi zaslužek brezposelnim delavcem, kar je bilo v času gospodarske krize še posebej pohvalno. Sicer je bilo z gradnjo nekaj finančnih zagat, vendar so jih prav po zaslugi direktorja železniške direkcije ing. Klodiča zadovoljivo rešili. Z gradnjo podaljška proge so začeli 10. oktobra 1934. Zaradi ugodnih vremenskih razmer so končali delo v enajstih tednih. Vse delo je potekalo v okviru režije občine Vrhnika. Zaposlenih je bilo 137 delavcev. Za različna dela je bilo izplačanih 54.000 din. Še posebej ima zasluge gradbeni oddelek železniške direkcije, ki ga je vodil direktor Cagmus. Slovesna otvoritev novega postajališča je bila v nedeljo, 6. januarja 1935. Ta dan je bila vsa Vrhnika v zastavah, a na postajališču sta na obeh vhodih stala "visoka slavoloka", prav tako je stal slavolok pri uvozu proge na novi peron. Prvemu vlaku, ki je pri-vozil na postajališče, je bil priključen salonski voz železniške direkcije. Ko se je pretrgala vrv, je ogromna množica navdušeno pozdravljala goste. Pripeljali so se: zastopnik banske uprave okrajni načelnik Znidarčič, pomočnik direktorja ja 1935. Fotografija je iz družinskega arhiva Hočevar-Černič. železnice dr. Fatur, bivši direktor ing. Klodič, načelnik prometnega oddelka Ivan Deržič, šef sekcije, svetnik ing. Leben, namestnik načelnika gradbenega oddelka ing. Petržela, geometra Ku-mer in Fatur ter vrhniški župan Stanko Hočevar v spremstvu podžupana Josipa Verbiča in predsednika vrhniške Občinske hranilnice Birtiča. Pričakala jih je velika množica Vrhničanov. Med njimi so bili: ves občinski odbor, zastopniki vrhniških uradov in cerkveni predstojnik kons. svetnik in dekan Janez Kete. Zupan Hočevar je "radostno pozdravil slovesni trenutek", saj je vlak pripeljal sredi vrhniškega trga, pozdravil je vse goste, nato opisal zgodovino gradnje in omenil, da je že 6. septembra 1932 dal pobudo, ki se je uresničila s 670 metrov dolgim podaljškom proge. Sledila je dekanova blagoslovitev, pevci pa so zapeli državno himno. Po otvoritvi je govoril dr. Fatur, nato pa je izročil novo progo rednemu prometu. Temu je sledila zakuska v dvorani gostilne Mantova, kamor so bili povabljeni vsi gosti, zastopniki uradov in ves občinski odbor. Hočevar je v govoru spomnil, da so v tej dvorani pred dvema letoma slavili ustanovitev davčne uprave na Vrhniki. Na dan otvoritve proge pa se je Hočevar zahvalil vsem, ki so "na katerikoli 12. Stanko Hočevar, lekarnar, vrhniški župan od konca letal931 do 1. decembra 1935. Fotografija je iz družinskega arhiva Hočevar-Černič. način doprinesli k uresničevanju njegovega hotenja, da koristi ljubljeni Vrhniki". Pomen nove prometne pridobitve so v govoru poudarili med drugimi že omenjeni Znidarčič, domačin Josip Lenarčič, Deržič, ing. Klodič, predstojnik okrajnega sodišča dr. Leitgeb, šolski upravitelj Pavlič, Birtič, oskrbnik trga Opeka in učitelj Vuk. Vsi ti so se zahvaljevali županu Hočevarju, saj brez njega "bi se to delo nikdar ne izvršilo". Hočevar pa se je zahvalil ing. Klodiču za posebne zasluge, zato ga je občinski odbor počastil s tem, da se cesta blizu novega postajališča poimenuje "Klodičeva cesta". Hočevar se je zahvalil tudi vrhniškemu občinskemu odboru, uradništvu občinskega urada, še posebej pa tajnici Škvarčevi in g. Široku, ki sta bila "ves čas napornega dela županova desna roka". Hočevar se je še zahvalil "za vse prelepe besede, ki so bile naslovljene Vrhniki in njemu", saj so priznanja povedala, "da vrši svojo dolžnost kot Vrhničan, posebno pa kot predsednik občine v polni meri. Njegova ljubezen in sposobnost bosta tudi dalje posvečeni napredku Vrhnike in njene lepe okolice." Ob otvoritvi se je vsa Vrhnika "zavedala velikega dne in županovega gesla: Brez volje ni napredka".64 Navkljub opisanim zaslugam je bil v času vladavine Jugoslovanske radikal- 13. Josip Verbič je opravljal županske posle za Stankom Hočevarjem od 1. decembra 1935 do občinskih volitev 9. avgusta 1936. Fotografija je iz družinskega arhiva Verbič. ne zajednice (JRZ), ko je potekal znova volilni boj v vrhniški občini 1936, močno kritiziran s strani privržencev dr. Antona Korošca. Ob tem se seveda zastavlja vprašanje, v kolikšni meri je vrhniška občina imela na razpolago finančna sredstva, da bi vse zastavljene načrte tudi zadovoljivo uresničila. Stanko Hočevarje opravljal od 1931 oziroma kot izvoljeni predstojnik občine (župan) županske posle od srede oktobra 1933 do 1. decembra 1935. Na volitvah za narodno skupščino 5. maja 1935 je bil namreč izvoljen za narodnega poslanca v okraju Ljubljana-okolica. Toda obe funkciji hkrati po zakonu ni bilo dovoljeno opravljati, zato se je na občinski seji 24. novembra istega leta odpovedal županovanju, njegov naslednik pa je postal posestnik Josip Verbič.65 Hočevar je znova kandidiral za vrhniškega župana za občinske volitve 9. avgusta 1936, a ni bil izvoljen; delo narodnega poslanca pa je še opravljal do skupščinskih volitev decembra 1938. Skupščinske volitve novembra 1931, kot tudi občinske oktobra 1933, pa je resnici na ljubo spremljalo preganjanje in nasilje nad tistimi, ki niso podpirali unitarni režim JNS in se tudi 14. Josip Lenarčič, veleposestnik, industrialec in priznan gospodarski strokovnjak, Kmetski list, 31. maja 1939, št. 22, str. 3. niso vključevali v režimsko stranko, temveč so se zavzemali za avtonomijo Slovenije. Zlasti na področju šolstva so se izvajala preganjanja in pogoste premestitve tistega pedagoškega kadra, ki je bil vključen v katoliško učiteljsko organizacijo Slomškovo zvezo, in nad tistimi, ki so delovali v katoliških prosvetnih in cerkvenih organizacijah. Navedli bomo učitelja na Vrhniki Pavla Japlja, zelo dejavnega v vrhniških katoliških prosvetnih organizacijah, dokler so še legalno obstajala. Najprej ga je Marušičeva banska oblast premestila v Stari trg, od tam v Hinje in iz Hinja v Sela ter zopet nazaj v Hinje.66 V liberalno-unitarnem taboru je živahno deloval tudi na Vrhniki vsedržavni Sokol Kraljevine Jugoslavije (SKJ), ki je imel vse privilegije tudi na prosvetnem in telesno-kulturnem področju. V sokolskem dramatskem odseku so vzgled-no gojili gledališko dejavnost, še posebej pa so s telovadnimi prireditvami vabili mladino iz katoliškega tabora, naj se vključuje v sokolska društva. Vendar je mladina tudi v župnijah vrhniške občine vabilo odklonila. Naj omenimo še dejavnost Sokola v Blatni Brezovici. Tamkajšnji sokolski dramatski odsek je pred božičnimi prazniki 1932 uprizoril predstavo z naslovom "Rožmarin". Kmalu so z uspehom odigrali komedijo "Voda". Za prve pomladanske dni, 25. in 26. marca 1933, pa so pripravili v petih dejanjih "Marišo". Poročevalec je v liberalno podeželskem glasilu Domovina posebej pohvalil šolskega upravitelja Josipa Zakrajška za njegovo požrtvovalno prosvetno-kulturno delo.67 KMETSKA POSOJILNICA Leta 1932 so praznovali na Vrhniki 50-letni jubilej Kmetske posojilnice, ki je delovala kot zadruga po Schulze-Delitschevih načelih, katere so med Slovenci prinesli Mihael Vošnjak in njegovi štajerski sodelavci. Rmetska posojilnica je začela delovati na Vrhniki 5. februarja 1882. leta. Na ustanovnem zborovanju leto dni prej pa so sestavili pravila Kmetske posojilnice, ki je obsegala vrhniško okolico s sedežem na Vrhniki. Pobudniki ustanovnega zbora so bili: Fran Kotnik, Josip Lenarčič, Gabrijel Jelovšek in Ivan Gruden. Od teh je dočakal jubilej le Josip Lenarčič, veleposestnik v Verdu. Pri razvoju Kmetske posojilnice sta imela velike zasluge že pokojni tajnik Ivan Gruden, še živeči predsednik Josip Lenarčič, in pa zdajšnji ravnatelj Fran Jurca. Namen posojilne zadruge je bil ozavestiti ljudstvo, da z majhnimi prihranki omogoči samopomoč in vzajemnost, pri čemer naj bi revnejšim slojem pomagale do cenenega kredita. Še posebej naj bi kmečko prebivalstvo, ki se je čezmerno zadolževalo, odtegnili od raznih izkoriščevalcev. Posojilnica je pritegnila tudi obrtnike in trgovce, kot zadruga pa je sodila pod liberalno krovno Zvezo slovenskih zadrug. Leta 1904 si je vrhniška Kmetska posojilnica postavila svojo stavbo. Njene hranilne vloge so iz leta v leto postopoma rasle, tako je npr. leta 1922 imela 12,633.138 hranilnih vlog in rezerve 298.547 din, a v jubilejnem letu 1932 pa 15,857.000 hranilnih vlog in rezerve 475.904 din. Leta 1932 so bili v vodstvu posojilnice: že omenjeni Josip Lenarčič, industrialec Miha Tomšič, notar Anton Komotar, veleposestnik Ivan Majaron in posestnik Korenčan; a v nadzorstvu pa Josip (Jože) Jelovšek, Franc Tršar in Andrej Petelin.68 Tudi iz vrhniškega območja so bili katoliško in liberalno usmerjeni odborniki v vodstvu Kmetijske družbe s sedežem v Ljubljani, ki je uspešno delovala vrsto let. Toda po ustanovnem občnem zboru, 16. novembra 1932 v Ljubljani, se je časti-djiva, dotiej strokovna ustanova Kmetijska družba, navkljub nasprotovanju katoliško usmerjenega članstva, preosnovala v gospodarsko zadrugo pod enakim naslovom Kmetijska družba v Ljubljani. S tem je tudi spremenila svojo dotedanjo dejavnost. Zaradi postopnega izri- 15- Kmetska posojilnica, njanja katoliško usmerjenih članov, ki se s takšno preosnovo niso strinjali, je kmalu prešla v liberalne roke.69 V novo vodstvo - v načelstvu zadruge je bil izvoljen iz vrhniške občine Josip Lenarčič, veleposestnik, prav tako v odboru za organizacijo prodajnega in živinorejskega oddelka.'0 Februarja 1936 je praznoval omenjeni Lenarčič 80-letni življenjski jubilej. Kmetski list ga je ob njegovi sliki takole predstavil: Lenarčič je "markantna osebnost naše dobe", ki je daleč naokoli znan kot gospodarski strokovnjak, veleposestnik in industrialec. Vse svoje življenje je posvetil javnemu udejstvovanju, tako na gospodarskem, nacionalnem in prosvetnem polju. Dolga leta se je udejstvoval v vrhniškem občinskem svetu, pri Kmetijski družbi, Trgovski in obrtni zbornici, Zvezi slovenskih zadrug in še v drugih javnih ustanovah. Nad 20 let (1892-1913) je bil deželni poslanec še v stari Avstro-Ogrski. Josip Lenarčič si je pridobil kot gospodar in organizator za narod "nevenljivih zaslug"/' BOJEVNIŠKO GIBANJE Na kratko bomo orisali zanimivo množično t. i. "bojevniško gibanje", ki je bilo nadstrankarsko danes sedež vrhniške občine.Foto: G. Mrak. in nepolitično ter je vključevalo člane tako iz liberalno-unitarnega kot iz katoliškega tabora. Včlanjeni so bili vojaki iz prve svetovne vojne. Tudi na vrhniškem območju so delovale krajevne skupine krovne Zveze bojevnikov Ljubljana "Boj" z glasilom Bojevnik (1931-1935). Njihov namen je bil gojiti tovarištvo med člani, skrbeti za moralno, pravno in gmotno pomoč članov ter pomagati vojnim invalidom in vojnim sirotam. Veliko so se posvečali pieteti padlim vojakom, zato so skrbeli za vojna pokopališča in spomenike.'2 Do začetka leta 1933 je bojevniška organizacija v Sloveniji uspela zgraditi nad 150 vojnih spomenikov, med katerimi so tudi prave mojstrovine.'3 Bojevniki so se udeleževali tudi vsakoletnega zelo odmevnega tabora na Brezjah,'4 in drugih, ki so jih prirejali v različnih krajih. Taborov so se udeleževali tudi vrhniški bojevniki, zlasti na Brezjah, in tistih, ki so bili bližji vrhniški krajevni organizaciji. Tako so se iz krajev ljubljanske okolice, tudi iz vrhniške občine, udeležili na binkoštni ponedeljek, 5. junija 1933, tabora na Žalostni gori pri Preserju, kjer so predvsem govorili Zvezini delegati iz Ljubljane, tako npr. Ivan Marinko. Ob tem naj kot zanimivost navedemo, da je govoril tudi zastopnik esperantskega kluba I. Vahen, in sicer najprej v slovenščini in zatem še esperantsko.' 5 Konec leta 1933 se je bojevniška organizacija preosnovala z novimi pravili. Ustanovili so novo vsedržavno organizacijo "Zveza borcev Jugoslavije" (ZBJ). Njeno banovinsko vodstvo je bilo v Ljubljani. ZBJ je vključevala vojne dobrovoljce, bojevnike vseh front, vojne invalide, rezervne oficirje, četnike in "našo borbeno mladino". Po javnem shodu v Unionu, 7. januarja 1934, je bil banovinski ustanovni občni zbor Združenja borcev Jugoslavije (ZBJ) 28. januarja istega leta v Ljubljani.'6 Poprejšnje krajevne skupine "Boja" so z novimi pravili prešle v novo organizacijo Združenje borcev Jugoslavije. Tako so postale temelj nadaljnjemu organizacijskemu razvoju. Gibanje ZBJ je bilo vsenarodno in vsedržavno; cilj pa je bil duhovni, gospodarski in socialni preporod vse Jugoslavije, "ki hoče prelomiti s starim časom strankarskih strasti" ter na podlagi poštenosti in pravičnosti izbojevati red, zakonitost in splošen gospodarski dvig države. Nova pravila ZBJ so bila potrjena na banski upravi za Vrhniko, 24. marca 1934. Podpisniki vloženih pravil za vrhniško organizacijo so bili: Franjo Furlan, posestnik iz Verda, Josip Modrijan, posestnik, Peter Habič, trgovec, oba z Vrhnike, in Pavel Birtič, posestnik s Stare Vrhnike. Tudi za krajevno organizacijo v Bevkah, ki je zajemala člane iz Velike in Male Ligojne, Drenovega Griča, Bevk in Blatne Brezovice, so bila nova pravila ZBJ potrjena 24. marca 1934. Podpisnikov pa je bilo kar deset. Med njimi naj omenimo šolskega upravitelja Josipa Zakrajška iz Blatne Brezovice in Josipa Terpina, šolskega upravitelja iz Bevk. Drugi pa so bili posestniki, en krojač in en zidar/7 Ustanovili so dva pripravljalna odbora ZBJ, in sicer za Vrhniko, ki naj bi zajel člane še s Stare Vrhnike, Podlipe, Verda in Sinje Gorice. V drugem pa naj bi bili člani iz Bevk, Blatne Brezovice, Drenovega Griča, Velike in Male Ligojne. Delegati iz Ljubljane, in sicer Pire, Furlan in Ivan Marinko, so udeležence seznanili s pravili in z namenom novega bojevniškega gibanja, "za katerim stoji cel vrhniški okraj".78 Dne 6. maja 1934 je potekalo na Vrhniki pred Gasilskim domom na sejmišču zborovanje z okrog 500 ljudi. Zborovanja so se udeležili predstavniki oblasti, I. Likovič ter člani banovinske-ga vodstva ZBJ, tako predsednik Avgust Kuster, Ivan Marinko, prejšnji načelnik Samopomoči Zveze bojevnikov, in Ivo Rozina. Predsednik pripravljalnega odbora Josip Modrijan je pozdravil goste in povedal, da so si tudi na Vrhniki zaželeli novega vsedržavnega gibanja, ki ga je podpiral tudi general Rudolf Maister. Avgust Kuster je v klenih besedah razložil namen in cilj ZBJ. Marinko pa je prebral svoj govor in pri tem javno pojasnil, da se hoče zavarovati, da mu ne bi neprijatelji gibanja ob prisotnosti ovaduhov nekatere misli in besede podtaknili. V govoru je ožigosal v režimu JNS deljenje ljudi v državljane prvega in drugega razreda, kar je pomenilo, da so prvi kot navdušeni centralisti in unitaristi v privilegiranem podložaju, medtem ko so drugi, ki se zavzemajo za več samouprave v Dravski banovini in za enakopravnost slovenskega jezika zlasti v šolstvu in kulturi, zapostavljeni in preganjani. Tu so mišljeni kot prvi privrženci režima JNS in kot drugi privrženci dr. Korošca. Marinko je zahteval svobodo združevanja, besede in misli ter neodvisnost sodstva. Predvsem je zahteval takšno svobodo, "da sme človek v lastni hiši imeti svobodne misli. Za vse državljane morajo biti enake pravice in za vse ljudi enake dolžnosti. Zavedamo se, da smo državljani, ki bodemo šli branit meje, če nas pokliče kralj, zato pa se zavedamo, da imamo pravico tudi doma napraviti red."/9 Po sprejetju pravil ZBJ je Ivo Rozina obljubil pomoč organizaciji in ostro obsodil "lažipatriote, ki so s svojim pogubnim delom poostrili gospodarsko krizo ..." Na koncu so udeležence zborovanja pozivali, naj še pomnožijo članstvo v organizaciji.80 Po ustanovitvi obeh organizacij je bil bojevniški tabor za vrhniško območje 27. maja 1934 na griču Sv. Trojice nad Vrhniko. Po poročilu glasila ZBJ Prelom (1934-1935) je bilo prisotnih, navkljub slabemu vremenu, okrog tisoč ljudi. Tabor je otvoril odbornik krajevne organizacije Janez Jereb. Pozdravil je tudi delegate ZBJ iz Ljubljane in predstavnika oblasti I. Likoviča. Po državni himni je prvi govoril Jože (Josip) Ter-pin, ki je pozdravil zborovalce v imenu krajevne organizacije Bevke, Male in Velike Ligojne in Blatne Brezovice. V govoru je orisal vzroke, zakaj se morajo bojevniki vztrajno zavzemati za "poštenost, pravičnost in ljubezen med vsemi sloji naroda, če hočemo, da bo država in narod srečen" Za njim je govoril delegat iz Ljubljane Ivan Marinko. Kritiziral je vse tiste nasprotnike, ki označujejo člane prejšnje bojevniške organizacije Zveze bojevnikov Ljubljana, delujoče še od srede dvajsetih let, katere člani so se bojevali in krvaveli na soški in drugih frontah, za av-striakante. Prav ti nasprotniki, je pribil Marinko, so naš narod razdvajali, "zadnje čase pa celo z nasiljem in terorjem preganjali, ter najboljši del našega naroda označili za punktaše ..."81 Av-striakanti so seveda mišljeni bojevniki, privrženci razpuščene SLS in dr. Korošca, ki zavračajo en jugoslovanski narod, unifikacijo in centralizacijo države. Nasprotniki so jim tudi očitali, da so privrženci Slovenske deklaracije, imenovane tudi "punktacije Slovenske ljudske stranke", objavljene v začetku 1933. V njej je slovensko vodstvo razpuščene SLS zahtevalo zedinjenje vseh Slovencev, ki živijo v sosednji Italiji, Avstriji in na Madžarskem z matično Slovenijo. Slednja si mora v jugoslovanski državi priboriti samostojen položaj. Torej zahtevali so nacionalno individualnost, s tem pa tudi socialno-gospodar-sko in kulturno samostojnost slovenskega naroda. Fran Kafol je govoril o perečem kmečkem položaju in zahteval, naj se čimprej ustanovi "kmetska zbornica", v kateri naj bi kmetje samostojno reševali svoja stanovska vprašanja. Franjo Škrbec je obudil spomin na padle vojake in poudaril zdajšnjo vlogo bojevniške organizacije. Dal je priznanje narodnim možem-borcem, ki so na različnih poljih s svojim delom ustvarili slovenskemu narodu boljšo prihodnost. To so bili: general Rudolf Maister, polkovnik Stevan Švabič, Janez Ev. Krek in Ivan Cankar. Ob zaključku tabora je Jereb pozval, naj se tisti, ki še oklevajo, pogumno pridružijo ZBJ; zatem je godba zaigrala pretresljivo pesem "Oj Doberdob, slovenskih fantov grob".82 Poleg taborov in zborovanj so se bojevniki večkrat srečali na ožjih sestankih. Eden takih je bil 22. julija 1934 v Rokodelskem domu na Vrhniki, na katerem je med drugim poročal o delu banovinskega vodstva ZBJ Golob iz Ljubljane. V enournem govoru je orisal razvoj in delovanje bojevništva v Dravski banovini. Obenem je navzoče opozarjal, naj se ne pustijo zbegati ob različnih lažnih poročilih anonimnežev o bojevniškem gibanju in naj se ne bojijo groženj nasprotnikov.83 Naj pojasnimo, da je bilo za ustrahovanje ljudi poslanih v banovini nekaj tajnih okrožnic, pa tudi ovaduštvo je bilo v tem času na delu.84 Kot zastopnik mladine je govoril Cibic, ki je orisal glede na hudo gospodarsko krizo slab gmotni položaj tako kmečke kot delavske mladine, kar je poglavitna ovira za nadaljevanje šolanja mladine. Sestanek je zaključil Peter Habič. Udeležence je pozval, naj v čim večjem številu naročijo glasilo ZBJ Prelom.85Člani ZBJ z vrhniškega območja so se udeleževali tudi osrednjih zborovanj na ravni banovine ali pa so bili izvoljeni v banovinsko vodstvo. Dne 8. decembra 1934 je na občnem zboru delegatov osrednjega banovinskega odbora v Trgovskem domu v Ljubljani bil kot delegat navzoč nam že znani Jože (tudi Josip) Terpin iz Bevk,86 izvoljeni zastopnik okraja Ljubljana-okolica, v banovinskem odboru pa je kmalu zatem postal Peter Habič.8' V banovinskem vodstvu ZBJ se je v začetku 1935 pojavila struja, ki je simpatizirala z zboraškim gibanjem Dimitrija Ljotiča in s tem povzročila razcep v bojevniških vrstah. Ljotičevo gibanje je ostro zavračalo liberalno demokracijo, na liberalnih načelih delujoči kapitalizem. Zavzemalo se je za stanovsko državo in stanovsko demokracijo, kjer bo imel vodja vso oblast. Ostro so zavračali tudi boljševizem in židovstvo. Bržkone so na napovedanem rednem občnem zboru za 10. februarja 1935, tako vrhniške kot bevške organizacije, govorili tudi o vprašanju opredelitve za Ljotičevo gibanje. Dejstvo je, da so se tudi člani teh organizacij udeležili Ljotičevega volilnega shoda na Vrhniki. Odločali so se za kandidatno listo Ljotiča za napovedane skupščinske volitve maja 1935. Na kandidatni listi za okraj Ljubljana-okolica sta bila: Rudolf Zalokar, tovarnar na Viču-Glincah in njegov namestnik Rudolf Šimnovec, uradnik iz Ljubljane; in drugi kandidat Martin Zupančič Grosuplje-Stranska vas, gozdar, njegov namestnik pa Karel Kavčič, krojač, Ljubljana-Mo-ste. Vendar pretiranega števila privržencev Dimitrija Ljotiča na vrhniškem območju ne zasledimo, četudi so številne zboraške organizacije hitro nastajale zlasti v letih 1936 in 1937 v Ljubljani in v krajih okraja Ljubljana-okolica, tako tudi v bližini občine Vrhnika. Toda v zboraškem listu Zbor (1936-1938), v katerem so dokaj vestno poročali o ustanovljanju krajevnih organizacij Ljotičevega Zbora, ni zaslediti organizacij na območju vrhniške občine.88 Sodimo, da je članstvo bojevniških organizacij omenjenega območja v veliki meri ostalo zvesto idejnopolitičnim smernicam razpuščene SLS in s tem dr. Korošcu, saj je zavračalo tujo ideologijo Ljotičevega zboraškega gibanja. SKUPŠČINSKE VOLITVE MAJA 1935 Ko so kraljevi namestniki 6. februarja 1935 razpustili narodno skupščino v Beogradu, se je začel volilni boj za skupščinske volitve 5. maja istega leta. Vodstvo SLS se je po preudarku dr. Korošca odločilo, da se teh volitev ne bo udeležilo. Tedanji slovenski del JNS, ki pa je bil razcepljen na frakcijo dr. Alberta Kramerja in na drugo dr. Draga Marušiča, ni bil povsem prodoren v volilnem boju, še posebej ne ob živahni dejavnosti opozicijskega gibanja, ki ga je vodil hrvaški politik dr. Vladko Maček. Njegovemu gibanju so bile naklonjene tudi demokratične skupine v Sloveniji. Zanimivo je, da so se v volilno gibanje za listo Dimitrija Ljotiča vključili, kot smo že zapisali, tudi njegovi privrženci z Vrhnike iz vrst Združenja borcev Jugoslavije. Volilno zborovanje je potekalo ob dokaj številnih udeležencih na velikonočni ponedeljek, 22. aprila 1935, na Vrhniki,89 slaba dva tedna pred skupščinskimi volitvami. V okraju Ljubljana-okolica sta bila na vladni Bogoljuba Jevtičevi listi (JNS) izvoljena dva narodna poslanca, in sicer dr. Drago Marušič in že omenjeni lekarnar na Vrhniki Stanko Hočevar. V tem okraju je bilo volilnih udeležencev 20.729, od tega je glasovalo le 8.757. Na Jevtičevi listi sta Marušič in Hočevar skupaj dobila 8315 glasov, lista Maček-Davidovič 109 glasov, Ljotičeva 232 in Maksimovičeva le 21 glasov.90 Slaba volilna udeležba je gotovo plod protivolilne propagande privržencev dr. Antona Korošca. KATOLIŠKI IN LIBERALNO-UNITARNI TABOR V OBDOBJU 1935-1941 USTANOVITEV JUGOSLOVANSKE RADIKALNE ZAJEDNICE (JRZ) Kmalu po skupščinskih volitvah, 5. maja 1935, je padla Jevtičeva vlada. 24. junija se je oblikovala nova vlada dr. Milana Stojadinoviča, v katero je stopil voditelj slovenskega naroda in katoliške Slovenske ljudske stranke (SLS) dr. Anton Korošec. Kot notranji minister je Korošec dosegel obnovitev krovne Prosvetne zveze (PZ) v ljubljanski in lavantinski (mariborski) škofiji. Predvsem pa je sodeloval pri ustanavljanju in utrjevanju nove vsedržavne stranke Jugoslovanske radikalne zajednice (JRZ), v katero se je vključila tudi Koroščeva SLS. Dnevnik Slovenec je konec avgusta 1935 takole pojasnjeval, kdo je povabljen v novo stranko in kdo odklonjen. Nova stranka JRZ hoče zbrati okoli sebe ljudi, ki imajo zaupanje v ljudstvu, "zato se ji ne morejo in ne smejo priključevati oni, ki nosijo popolno odgovornost za razmere zadnjih let in za strašne krivice, ki jih je zlasti slovensko ljudstvo v dobi njihovega paševanja pretrpelo. Ti ljudje na spadajo v stranko, ki hoče biti stranka poštenih ljudi, ampak v ječe." In dalje: "O tem, kdo oz. katera skupina v Sloveniji je vredna, da se pridruži novi stranki, odloča g. dr. Anton Korošec, kar je za nas zadostno jamstvo, da se ne bodo vrinili ljudje, ki vanjo ne spadajo."91 Tisti, ki ne spadajo v novo stranko, so seveda mišljeni predvsem člani Jugoslovanske nacionalne stranke (JNS) in še posebej njeni voditelji, ki so v Dravski banovini od leta 1932 do srede 1935 krojili politiko, z opozijsko SLS pa postopali sovražno in brezkompromisno. Dejansko so bili pri organiziranju stranke JRZ v Dravski banovini povsem v ospredju Koroščevi privrženci, na obrobje pa potisnjeni slovenski radikali, odločno zavrnjena pa je bila frakcija JNS Pucelj-Marušič ob glasilu Glas naroda (april 1935-julij 1936), ki se je ponujala Beogradu za vstop v JRZ. Četudi je omenjeno glasilo Glas naroda spravljivo pisalo o tedanji Koroščevi politiki, jih je Korošec odklanjal. Program JRZ je poudaril narodno in državno edinstvo, spoštovanje treh imen naroda Srbov, Hrvatov in Slovencev, spoštovanje njihovih tradicij in enakopravnosti priznanih veroizpovedi. Vse to naj bi krepilo zaupanje med narodi in v državi. Stranka si bo prizadevala za krepitev narodnega gospodarstva in za izvajanje načel narodne solidarnosti, razvoja zadružništva, posvetila pozornost povzdigu kmetijstva, delavčevi in nameščenski socialni zakonodaji.92 Na zborovanju 10. maja 1936 v Ljubljani je dr. Korošec takole označil novo stranko. "JRZ ni niti staroradikalna stranka, ni pa tudi novo vživela Slovenska ljudska stranka. To je čisto nova politična organizacija," ki ima svoj program.93 Imela je geslo "Z narodom za narod". V Dravski banovini se je na številnih zborovanjih mož in fantov, na katerih so govorili dr. Korošec in predvsem njegov tesen politični sodelavec dr. Miha Krek o programu in ciljih nove stranke, hitro organizacijsko širila tako v mestnih kot v podeželskih občinah in krajih. Prav Dravska banovina je bila med prvimi, ki je imela banovin-sko skupščino že 24. novembra 1935 v Ljubljani, na kateri so izvolili banovinski odbor s predsednikom dr. Korošcem na čelu. V okraju Ljubljana-okolica so tudi v krajih občine Vrhnika dokaj hitro vstopali Koroščevi privrženci oziroma nekdanji člani v diktaturi razpuščene SLS v novo vsedržavno stranko. Krajevna organizacija JRZ za Vrhniko se je bržkone ustanovila pozno poleti ali jeseni 1935. Predsednik krajevnega odbora je bil Ignacij Hren, podpredsednik Marijan Marolt in tajnik Jože Brenčič.94 Dne 24. maja 1936 je potekala seja občinskega odbora JRZ na Vrhniki. Njen predsednik je bil Ignacij Hren, industrialec in posestnik iz Verda. Seje so se udeležili, kot je katoliški dnevnik Slovenec poročal, "zastopniki iz vseh krajev obširne vrhniške občine". Člani odbora JRZ so prisotnim poročali o preteklem delu, še posebej o vzpostavljanju strankine organizacijske mreže. O tem so poročali predsednik Ignacij Hren, podpredsednik Marijan Marolt in tajnik Jože Brenčič, pa tudi drugi odborniki, ki so opisovali, kako napreduje strankina organizacija po vaseh, pri čemer so nekateri svoje uspehe dokazovali z izročanjem "celih skladovnic novih pristop-nikov".95 Vsekakor je bilo v poročanju prisotna namerna in pretirana propaganda. Komaj se je utrdila vrhniška JRZ, so se že pokazali zelo ostri spopadi v volilnem boju za občinske volitve, ki so bile za vrhniško občino na podlagi razpisa banske uprave, 9. avgusta 1936. Zaradi preko-masacije občine je namreč v vladavini JRZ vas Smrečje bila znova dodeljena občini Št. Jošt, s čimer so ustregli tamkajšnemu nezadovoljnemu prebivalstvu s prejšnjo komasacijo v času vladavine JNS. V vročem volilnem boju so se, tako kot v drugih občinah, spopadali privrženci libe-ralno-unitarnega tabora v stranki Jugoslovanske nacionalne stranke (JNS), ki je bila v opoziciji, in privrženci komaj nastale vsedržavne Jugoslovanske radikalne zajednice (JRZ), določno v Dravski banovini slovenski del te stranke, ki je bil privržen dr. Antonu Korošcu. RAZGIBANA BOJEVITOST OBČINSKIH VOLITEV NA VRHNIKI AVGUSTA 1936 Naj za ilustracijo, ki odslikava politične in gospodarske razmere v vrhniški občini, navedemo nekaj primerov iz katoliškega tiska, v katerem so privrženci JRZ v času pred občinskimi volitvami razkrivali in obtoževali nepravilnosti te- danjih vrhniških strankinih oblastnikov iz vrst JRKD, pozneje preimenovani JNS, ko je bila v vladi vletih 1932 do 24. junija 1935. V občinski upravi pa so strankini prvaki JNS sedeli do občinskih volitev v začetku avgusta 1936. Zlasti so Koroščevi privrženci razkrivali nasprotnikovo slabo gospodarjenje v občini, pri čemer so v precejšnji meri na svoje volilne obljube iz časa volilnih bojev iz leta 1933 povsem pozabili. V obtožbi strankini občinski veljaki JRZ obujajo spomine, kako so v znamenju nasilja potekale občinske volitve oktobra 1933 in državnozborske maja 1935. Tako so "oboroženi privandrovci" (mišljeni so srbski žandarji) hodili z raznimi grožnjami okrog ljudi in jih gonili na volišča; volilce, ki so se upirali in odklanjali volitve, pa zapirali in jih obsojali na denarne kazni. Pisec prispevka zatrjuje, da tega ne bodo doživeli zdajšnji volilci v času vladavine JRZ, kajti volitve bodo svobodne, vendar kot določa prejšnji volilni zakon ne bodo tajne, marveč še javne. Zagotavljali so, da se takih metod tudi vrhniška JRZ ne bo posluževala, kot se jih je vladavina JNS. Obenem pa so zatrdili, da ne bodo dopustili, da bi politični nasprotniki "kakorkoli izkoriščali svoje sedanje položaje ali svojo gospodarsko moč". 96 Pri tem so mišljeni občinski veljaki JNS, kajti gospodarji slovenskih občin in tudi vrhniške, so bili do novih občinskih volitev še vedno iz vrst JNS, ki je prešla po padcu Jevtičevega režima sicer v opozicijo proti vladavini JRZ. Ob sestavljanju občinske kandidatne liste JRZ je poročevalec zapisal, daje bilo veliko zanimanje volilcev iz vrst JRZ, kar kaže, da se volilci dobro zavedajo, da bo "prava lista samo naša". Koroščevi privrženci so se zlasti spotikali ob dejstvu, da občinska oblast ni uspela v celoti sanirati vodovoda na Vrhniki, kot so ves čas obljubljali, prav tako niso uspeli zgraditi in razširiti cesti na klancu v Blatni Brezovici in v Bevkah. Obenem so se pohvalili, da odkar deluje novo imenovani okrajni cestni odbor okraja Ljubljana-okolica in med njimi "agil-ni novi odbornik Jože Brenčič",9' se je že zdaj marsikaj postorilo. Navedli so opravljena popravila blatenskega klanca, (Blatna Brezovica), ceste Verd-Pokojišče, zgraditev nove škarpe v Podgori, odobritev obnove in razširitve vodovoda sredi Vrhnike. Delo je bilo opravljeno s podporo cestnega okrajnega odbora, odobritev gradnje razširjenega vodovoda pa zaradi intervencije ministra dr. Mihe Kreka. Obljubili so tudi nova dela, ki bodo služila vsem krajanom in ne le tržanom, ko so občinski veljaki JNS zgradili samo "volilne tratoarčke". V prispevku oponesejo Ivanu Puclju, dr. Franu Novaku in dr. Dragu Marušiču, ki so drug za drugim vodili ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje, toda za obnovo in razširitev vrhniškega vodovoda ni bilo nikoli denarja. Nasprotno pa je dr. Miha Krek v novi vladavini dr. Milana Stojadinoviča razumel potrebe Vrhničanov in tudi kot predsednik okrajne organizacije JRZ Ljubljana-okolica pri ministru za gradnje dr. Marku Kožulju priskrbel denarna sredstva v višini 140.000 din. Hkrati je zagotovil v najkrajšem času gradnjo prenovljenega vrhniškega vodovoda. Hudo so kritizirali tudi prejšnje gospodarjenje v Občinski hranilnici, ki je kmete oziroma dolžnike z "brezglavim tožarjenjem in preganjanjem" močno prizadelo, zato je več deset tisoč gotovine odhajalo v roke odvetnikom, ki so bili povrhu tega še izven občine. Ko pa je Občinska hranilnica prešla v roke novega gerenta Ignacija Hrena iz Verda, nosilca občinske kandidatne liste JRZ, se je pokazal večji posluh tudi za malega človeka, tako tudi za delavce.98 V zadnjem tednu meseca julija 1936 so bili dobro obiskani sestanki privržencev JRZ tako v Bevkah, na Stari Vrhniki, Zaplani in v Ligojni. O volilnih pripravah so poročali dr. Miloš Stare iz Ljubljane, kandidat volilne liste JRZ Ignacij Hren in Marijan Marolt, ki je bil opozicionalec v občinskem svetu pod okriljem JNS in izvoljen na občinskih volitvah 1933. Navkljub obilnemu kmečkemu delu na polju, kot je zapisal Domoljub, "so se vseh sestankov udeležili naši somišljeniki polnoštevilno"; prisotnih je bilo tudi nekaj nasprotnikov, ki pa govornikom "niso imeli kaj ugovarjati".99 Naslednji prispevek o volilnih pripravah na občinske volitve na Vrhniki govori o shodih političnih nasprotnikov, ki so bili skoraj brez zborovalcev, tako npr. v Bevkah, in 25. julija v gostilni Ceme v Podlipi.100 Da bi omilili kritike o slabem gospodarjenju v občini in v Občinski hranilnici, so privrženci unitarne JNS ponoči razstrosili "sramotilne letake, kjer mrgoli osebnih žalitev in lažnih natolcevanj".101 Kot sta Slovenec in Domoljub razkrivala, Hočevarjeva lista ni bila samo iz vrst JNS, temveč so "proti JRZ nastopili združeno vsi razdiralni elementi od skrajnih fašistov do skrajnih levičarjev".102 Torej to druščino "prav vse skupine nasprotnikov od skrajnih nacionalistov do najbolj zakrknjenih komunistov", naj bi Hočevar zagovarjal "kot gospodarsko nujnost", saj bi povezovala v občinski politiki vse nasprotnike proti režimu JRZ, je po volilni zmagi pojasnjeval svojo trditev Slovenec.103 Naprotno pa je Jutro dan po volitvah zapisalo, da je bilo 460 volilnih glasov, ki jih je dobil Hočevar, izključno iz vrst JNS.104 Druščina nasprotnih skupin je mišljena skupna združena opozicija v slovenskem kmečko-delavskem gibanju z glasilom Slovenska zemlja z geslom "Za staro pravdo" in podnaslovom Glasilo slovenskega ljudskega gibanja. Morda se je Hočevar le iz taktičnih pobud zbliževal z nekaterimi akterji omenjenega gibanja, da bi si pridobil volilne glasove, po volilnem porazu pa je vse glasove pripisal JNS, saj so oblasti organizatorje in zaupnike kmečko-delavskega gibanja preganjale, ker ni imelo za obstoj zakonite podlage.105 Dne 2. avgusta, teden dni pred občinskimi volitvami na Vrhniki, sta potekala dva velika volilna shoda JRZ, in sicer prvi v Podlipi in drugi na Vrhniki.106 V vzdušju živahnega in hkrati ostrega volilnega boja so se v obeh krajih volil-ci dobro pripravili na volilno zborovanje in na sprejem ministra dr. Mihe Kreka. Dnevnik Slovenec, ki je obširno poročal o obeh shodih, je za Podlipo zapisal, da so vaščani izobesili zastave, v kolikor so jih posedovali v Podlipi, več hiš pa je bilo tudi okrašenih. Po rani službi božji se je ob osmih zjutraj zbralo na "obsežnem prosto- ru pred popularno gostilno g. Jurce" okrog 300 mož in fantov iz Podlipe in vrhniške okolice. Zlasti fantje so izstopali s "krasnimi notranjskimi narodnimi nošami". Množica je prišlemu ministru dr. Mihi Kreku krepko vzklikala in ga pozdravljala; vzklikala pa je tudi odsotnemu notranjemu ministru dr. Antonu Korošcu. Shod je otvoril domačin Jože Seljak. Dr. Krek je v govoru najprej razložil in pojasnjeval, zakaj se je SLS vključila v vsedržavno JRZ. Poudaril je pomen te skupne politične poti za Slovence. Zatem je govoril o tedanjem političnem položaju v državi in poudaril pomen širokopoteznega gospodarskega programa. Ob koncu govora je pozval vse zbrane volilce, naj še nadalje podpirajo svojega voditelja dr. Korošca. Za njim je govoril nosilec kandidatne liste JRZ Ignacij Hren. Zborovalci so ga toplo pozdravili in mu obljubili, da bodo prihodnjo nedeljo glasovali za njegovo listo. Po shodu se je Krek še zadržal v sproščenem pogovoru s skupino volilcev in zatem odšel v Horjul, Polhov Gradec in na Dobrovo. Tudi na tej poti je "obiskal svoje politične prijatelje". V Polhovem Gradcu si je ogledal znamenito gotsko cerkev v Dvoru, a na poti Polhov Gra-dec-Dobrova-Brezje-Zaklanec pa javna dela, ki jih nadzorjuje "agilni okrajni cestni odbor".107 Istega dne ob treh popoldne je bil volilni shod privržencev JRZ na Vrhniki "na prostornem senčnem vrtu Rokodelskega doma". Shod je, kot je zapisal Slovenec, lepo uspel "kljub nervozi protiagitacijskih nasprotnikov". Zbrane volilce (okrog 500 iz vrhniške občine), ki so prišli iz bližnje in daljne okolice, bodisi peš, s kolesi ali z vozovi, je pozdravil Marijan Marolt. Minister dr. Krek je v govoru uvodoma razložil, kako je vrhniški vodovod prišel po njegovi vztrajni intervenciji na seznam ministrstva za gradnjo, ki ga vodi dr. Marko Kožulj, in da si krivično prisvaja zasluge za to narodni poslanec JNS in župan Vrhnike Stanko Hočevar, ki pa se je le zahvalil omenjenemu ministru. Prav vprašanje, kdo je odločilno pripomogel k obnovitveni gradnji vrhniškega vodovoda, za katerega je ban dr. Marko Natlačen odobril predlagane načrte, je bilo po besedah dr. Kreka v medsebojnem volilnem boju za občinske volitve "predmet hude agitacije".108 Nadalje je v volilnem govoru zatrdil, da so v vladavini JRZ volitve svobodne, brez pritiskov oblasti; nasprotno pa so se hudi pritiski in nasilje vrstili v času vladavine JNS. Vendar je dr. Krek naznanil, da "želimo vzgajati zavedne, odločne, samostojne ljudi, ki se bodo s svojo voljo in svojim srcem držali politike, ki se jim zdi pravilna ... Mi prepričujemo svoje (ljudi, op. A. V. M.) in želimo, da bi zaradi enotne udarne sile večine Slovencev mogla stranka dr. Korošca reči, da je Vrhnika prestala leta preganjanja, da je ne bo uklonil noben teror in ne premamile obljube in laži. "Ampak, da so vrhniški možje in fantje ostali zvesti, močni in utrjeni v zavesti, da je ena fronta Slovencev na krščanskih načelih edina prava in trajna zastopnica slovenskega naroda." Zatem je dr. Krek govoril o velikih javnih delih, ki jih je vlada začela na Slovenskem, o kmečkem kreditu, ki je pereče in eno najpomembnejših vprašanj gospodarskega programa vlade dr. Milana Stojadinoviča.109 Dr. Kreku se je v govoru zdelo potrebno, da je še poudaril pomen katoliške skupnosti. Pripadniki te morajo "v dinamiki državne skupnosti" držati skupaj, da bodo dosegli zmago. Ob tem ima vsakdo možnost in priložnost, je zatrdil dr. Krek, da se s poštenimi predlogi uveljavi. Toda "izven katoliške slovenske skupnosti pa si ne sme nihče lastiti pravice, da bi jo razdiral".110 Slednjič je dr. Krek v govoru obračunal z dejavnim ljudskofrontnim gibanjem in pristaše dr. Korošca ter člane slovenske skupnosti opozarjal na škodljivost tega gibanja. Hkrati pa je pozval, da morajo biti člani slovenske katoliške skupnosti "veliki, modri, pametni in disciplinirani. Pomnite, da pri teh volitvah ne gre samo za gospodarstvo in ne samo za vrhniško občino, ampak gre za to, ali bo dr. Korošec in njegova stranka zmagala ali bo poražena. Imejte pred očmi, da so te volitve velikega političnega pomena za prestiž naše stvari v Beogradu. Pojdite na volišče vsi z geslom: Za Korošca." 111 Drugega avgusta je glasilo JNS Jutro prineslo prispevek s podpisom Delavec. Tudi v tem prispevku je rečeno, da se odvija v vrhniški občini politični boj in da delujejo vsepovsod agitatorji enega in drugega političnega tabora. Sicer pa se vsebina osredinja na delavski značaj vrhniškega trga, saj tam živi veliko delavstva, ki se le s težavo prebija ob slabem zaslužku svojih rok. Skrbi delavcev za preživetje ob splošni revščini so povezane tudi s tokratnimi občinskimi volitvami. Zato avtor zatrjuje, da ni pomembno, katera stranka bo zmagala; pomembno je, da zmaga tisti župan, ki ima sočutje in res pravo krščansko ljubezen do delavcev, zlasti do brezposelnih. Ob tem je pohvalil vrhniškega lekarnarja Stanka Hočevarja, ki je prenekaterim delavcem, ki so potrkali na njegova vrata, materialno pomagal ali jim priskrbel skromen zaslužek, pri čemer ni vprašal prosilca, "kakšne barve je", brez izjeme je pomagal vsem. Pa tudi za napredek občine bi se kot novo izvoljeni župan močno prizadeval. Že zdaj se je Hočevar izkazal, nadaljuje dopisnik, ko se je navkljub vsem zaprekam edinole on zavzel "za povečanje slapovja" in pridobil to pomembno delo vrhniški občini. Zato podpirajo delavci kandidatno listo Stanka Hočevarja, ker edino on se bo kot župan trudil zanje, zato naj mu delavci pri volitvah izkažejo "zvestobo za zvestobo" in ga izvolijo za župana.112 Dopisnik v Kmetskem listu pa je najprej komentiral govor dr. Mihe Kreka in zapisal: "Politiko in gospodarstvo pa nič ne mešajte z vero. Pustite nas, da bomo občinske zadeve sami občani urejevali, kakor smo jih do sedaj." Zatem je pohvalil župana Stanka Hočevarja, kako je poskrbel za javna dela, zato so mu naklonjeni kmetje, obrtniki in še posebej delavci. Dopisnik je ob tem zatrdil, da bodo Hočevarja "delavci volili v strnjenih vrstah", prav tako tudi kmetje in obrtniki. Saj "vrhniška občina ne bo nikoli zatočišče za razne protiljudske spletke ... Na Vrhniki bo županoval Stanko Hočevar."113 V soboto, 8. avgusta, zadnjo noč pred volitvami, je po poročanju Slovenca, sklical narodni poslanec Hočevar sestanek svojih privržencev "iz vseh kotov vrhniške občine" v gostilni Mantova. Med njimi se je udeležilo (tudi kot opozoval-ci) nekaj privržencev JRZ, ki so Hočevarjevim izvajanjem dokazovali svojo resnico. Hočevar naj bi, kot opisuje Slovenec, v svojem govoru napadel dr. Kreka, omaloževal dr. Korošca in napovedoval, da bo čez mesec dni vladavina JRZ dr. Milana Stojadinoviča propadla. Hočevar je tudi izrazil prepričanje, da bo zmagal na volitvah. V znak mirnega protesta so se vrhniški fantje - Koroščevi privrženci z dekleti zbrali pred gostilno Mantova in "zapeli nekaj lepih slovenskih pesmi."114 V noči pred volitvami so hodile patrulje Koroščevih privržencev po Vrhniki, z namenom, da bi nadzorovali pripravljena volišča in preprečili nepoštene nakane nasprotnikov, ki so "hoteli s številnimi letaki in z vpitjem vzbuditi videz, da ima Hočevar še vedno oblast".115 Poleg tega so v času volilne propagande nacionalno usmerjeni delodajalci pritiskali na svoje uslužbence in delavce, jim grozili s takojšnjim odpustom, če ne bodo volili Hočevarjeve liste. Slovenec je navedel tak primer "nemškega graščaka" Bruna Galleta, lastnika gradu v Bistri in lesnega podjetja, ki je bil pronemško usmerjen. Njegovi delojemalci naj bi bili prisiljeni voliti listo Stanka Hočevarja.116 Menda so v Galle-tovem podjetju dobili službo le tisti, ki so dobro obvladali nemški jezik.117 Za občinske volitve, 9. avgusta 1936, sta bili predloženi dve kandidatni listi: prva lista JRZ Ignacija Hrena, industrialca in posestnika iz Verda, in druga lista "kmečko-delavskega gibanja", kot sta razkrivala Domoljub in Slovenec oziroma lista JNS narodnega poslanca Stanka Hočevarja. Ker je le malo virov o imenih članov kandidatne liste na občinskih volitvah po posameznih občinah, bomo Hrenovo listo, ki nam je na voljo, z imeni v celoti predstavili, toliko bolj, ker so bili, razumljivo, vsi člani JRZ. Kandidatno listo so poleg nosilca Hrena sestavljali še ostali kandidati: Janez Voljč, Vrhnika, Jože Jereb, Stara Vrhnika, Franc Stržinar, Vrhnika, Jože Kotnik, Mirke, Anton Kržmavc, Bevke, Leopold Mivšek, Zaplana, Franc Bradeška, Velika Ligojna, Anton Lenarčič, 16. Ignacij Hren, industrialec in posestnik, za župana izvoljen 9. avgusta 1936, Slovenec, 20. novembra 1938, št. 268, str. 4. Blatna Brezovica, Franc Petkovšek, Drenov Grič, Matevž Fortuna, Podlipa, Anton Petrovčič, Sinja Gorica, Janez Stanovnik, Lesno Brdo, Franc Žnidaršič, Vrhnika, Franc Mesec, Vrhnika, Anton Petrovčič, Verd, Tomaž Grom, Stara Vrhnika, Franc Lešnjak, Bevke, Jože Jelovšek, Zaplana, Matija Kovač, Mala Ligojna, Franc Jerina, Blatna Brezovica, Janez Jereb, Podlipa, Janez Jurca, Vrhnika, Janez Knapič, Verd, Ignacij Jesenovec, Vrhnika, Jože Japelj, Bevke, Ciril Osredkar, Stara Vrhnika, Kari Leskovar, Vrhnika, Franc Kunstelj, Vrhnika, in Janez Čot, Vrhnika. Od teh je bilo po poklicu petnajst kmetov, devet delavcev, štirje so bili obrtniki in dva trgovca. Prav tako so bili njihovi namestniki s podobno socialno sestavo.118 Na Vrhniki je 9. avgusta 1936 od 1.718 volilnih upravičencev glasovalo 1241 volilcev ali 72,2 %. Lista JRZ Ignacija Hrena je dobila 781 glasov in 26 občinskih mandatov. Lista Stanka Hočevarja 460 glasov in 4 občinske mandate.119 Po občinskih volitvah je imel Hočevar še nadalje funkcijo narodnega poslanca. Ker imamo pripoved o poteku teh občinskih volitev in kako so proslavili privrženci JRZ tega dne svojo zmago, ko je postal za Josipom Verbičem novi vrhniški župan Ignacij Hren, naj nam bo dovoljen tudi ta podroben zapis. Takoj po sedmi uri zjutraj je bil "velik naval" na obeh voliščih iz vrst Hočevarjevih privržencev. Iz tabora JRZ pa so prišli povečini šele potem, "ko so po svojih fa-rah opravili jutranjo nedeljsko versko dolžnost". Množici ljudstva so že v dopoldanskih urah sproti razglašali število glasov, oddanih za Hrena. V zgodnjih popoldanskih urah je že "ponosno zaplapola nad volilno pisarno narodna zastava". Ob petih popoldne pa je zaplapolala državna trobojnica na "starodavnem poslopju vrhniške občinske uprave" v pozdrav novemu županu Hrenu. Eno uro kasneje je "zablestela nad oknom pisarne JRZ številka 321", ki je pomenila razliko volilnih glasov med Hočevarjevo in Hrenovo listo. Po končanih volitvah so Vrhničani in okoličani ter ljudje iz sosednjih občin priredili, po poročilu Slovenca, "mogočno manifestacijo". Prišli so Horjulci pod vodstvom Lončarja in Logatčani na čelu z Močnikom, spremljala jih je logaška godba. Med množico, ki se je zbrala na Cankarjevem trgu, so bile poleg gostov iz sosednjih občin tudi "naše žene in dekleta in vsa mladina". Pestra množica med Cankarjevim spomenikom in cerkvico Sv. Lenarta je navdušeno vzklikala dr. Antonu Korošcu, ministru dr. Mihi Kreku in novo izvoljenemu županu Ignaciju Hrenu. Anton Milavec je z okna okrajne sodnije razglasil ob sedmih zvečer volilne rezultate in ob "burnem pritrjevanju" je volilni odbor prebral brzojavke, ki jih je poslala krajevna vrhniška JRZ dr. Stojadinoviču, dr. Korošcu in dr. Kreku. Vrhniška godba je zaigrala državno himno in vzklikala Hrenu, po vrhniških ulicah pa se je razvil "impozanten sprevod". Spredaj so bili trije fantje z narodnimi zastavami, za vrhniško godbo je korakal župan Hren z vsemi izvoljenimi odborniki in pa člani volilnega odbora, a žene in dekleta so jih pozdravljale in obsipavale s cvetjem. V sprevodu so korakali tudi "naši fantje", to so bili člani Fantovskih odsekov, tedaj še v okviru prosvetnega društva. Sledila jim je logaška godba, za njo pa množica volilcev. Sprevod se je pridružil veliki množici na prostoru pred Rokodelskim domom, kjer sta novega župana pozdravila načelnik gospodarskega odbora za vrhniški trg Andrej Opeka in vodja volilne pisarne Miha Benedičič. Temu je sledilo "pravo narodno slavje", ki je potekalo do poznih večernih ur. Posebej so priredili sprejem, ko se je na novo izvoljeni župan Hren vrnil na svoj dom v Verd, pozdravni govor je imel Marjan Dobrovoljec.120 PROSVETNA ZVEZA IN ZVEZA FANTOVSKIH ODSEKOV Katoliška prosvetna dejavnost je bila v župnijah vrhniške dekanije dokaj dejavna, zlasti v drugi polovici tridesetih let, ko je dr. Anton Korošec v novi Stojadinovičevi vladi junija 1935 postal notranji minister. Nemudoma je že julija dosegel razveljavitev odločbe z dne 17. februarja 1933 dr. Draga Marušiča o razpustitvi Prosvetne zveze in vseh njenih društev tako v ljubljanski kot v lavantinski (mariborski) škofiji.121 Zlasti po II. Evharističnem kongresu za Jugoslavijo konec junija 1935 v Ljubljani, kamor so se stekale na mogočno prireditev velikanske množice ljudi iz vse Dravske banovine in iz drugih delov države, so se v naslednjih mesecih navdušeno oživljala katoliška prosvetna društva v obeh škofijah. To je bilo živahno obdobje tako obnavljanja pro-svetno-kulturnega dela kot prirejanja shodov-taborov katoliških mož in fantov, na katerih so strankini prvaki razlagali program in cilje nove vsedržavne stranke Jugoslovanske radikalne zajednice (JRZ). Obnovljena krovna Prosvetna zveza je katoliško ljudsko prosveto postavila pred novimi nalogami. Ob preživeli "meščanski kulturi", ki je izraz individualističnega liberalnega duha, je zdaj na pohodu nova stanovska občestvena miselnost, ki se znova približuje ljudskim množicam, zlasti kmečkim. Prav gledališka umetnost in z njo ljudski oder bosta morala biti "zelo realistična, socialna, občestvena, narodna in globoko etična ... Preženimo temne sence naturalističnega liberalnega duha s še ne pometenih kotov", je zapisal Slovenec.122 Poleg tega naj bodo člani prosvetnih društev praktični katoličani in zvesti podporniki Katoliške akcije. Obnovljena in znova so delovala naslednja katoliška prosvetna društva na območju vrhniške občine: Katoliško prosvetno društvo Bevke, Prosvetno društvo Vrhnika, Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov Vrhnika,123 nadalje Pevsko društvo Sv. Cecilije, Pevski zbor Katoliške akcije, po letu 1936 narodnoobramb-na organizacija Slovenska straža, krajevna kari-tativna Elizabetina konferenca in še kaj.124 Po obnovitvenih občnih zborih prosvetnih društev, ki so večinoma potekala nekje poleti, drugje jeseni 1935, ponekod pozimi in spomladi 1936, so društvenice in društveniki znova pristopili k priljubljenemu gledališkemu delu in se lotevali v okviru dramatskih krožkov dokaj trdega dela. Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov, katerega duša je bil režiser, igralec in masker, advokat, zelo dejaven kulturnik in publicist Marijan Marolt, je Vrhničanom že 24. novembra 1935. leta z velikim uspehom predstavilo Cankarjevega Kralja na Betajnovi. Prosvetno društvo Vrhnika, njegov predsednik je bil omenjeni Marijan Marolt, pa je snovalo ženski in materinski odsek. Organizacijsko delo je prevzela "agilna učiteljica g. Petrovčičeva".125 Prosvetno društvo v Bevkah je na občnem zboru sklenilo, da bo čisti dobiček od načrtovane igre namenilo revnim vaščanom, ki v tem težkem času ne zmorejo še naročniških izdatkov za katoliški tisk.126 Spomladi, na tiho nedeljo, 29. marca 1936, so v Blatni Brezovici uprizorili pasijonsko dramo "V času obiskovanja", avtorja Edvarda Gregorina. Kot je poročalo katoliško podeželsko glasilo Domoljub, je igra lepo uspela tako v zadovoljstvo gledalcev kot igralcev. Ob tem je Domoljub še napovedal ponovitev predstav na veliki četrtek, 9. aprila, za šolsko mladino, za odrasle pa zvečer na veliko nedeljo, 12. aprila 1936127, in na belo nedeljo, 19. aprila.128 Kaže, da je bilo posebej dejavno na dramatskem polju Katoliško društvo rokolskih pomočnikov na Vrhniki. Ti so v Slovenčevi notici naznanili, da bo 2. avgusta istega leta gostovanje v sosednji občini St. Jošt nad Vrhniko. Napovedali so komedijo v treh dejanjih z naslovom "Postržek" in prijazno vabili "prijatelje gledaliških predstav", naj si jo ogledajo.129 Prav tako se je vrhniško prosvetno društvo izkazalo s prirejanjem iger, potem ko so se 13. septembra 1936 udeležili člani in članice rednega občnega zbora v Rokodelskem domu na Vrhniki in si zastavili svoj program.130 Kmalu zatem so pripravili pretresljivo igro "Praznik cvetočih češenj", za katero je na Vrhniki in okolici vladalo, po poročilu Domoljuba, veliko zanimanje. Ne le uspela dramska predstava, pri kateri je levji delež nosilo društvo rokodelskih pomočnikov, temveč so v celoti postavili tudi nove kulise na oder. Prva uprizoritev je bila v soboto, 26. septembra 1936, v Rokodelskem domu na Vrhniki; druga pa naslednjega dne, 27. septembra. Gledalce, ki so obakrat napolnili dvorano, sta uprizoritvi zelo navdušili. Ob tem je bila načrtovana tudi predstava za okoliško prebivalstvo, in sicer popoldne, 4. oktobra istega leta.131 Blatna Brezovica je v znamenju novoletnih praznikov v nedeljo, 3. januarja 1937, napovedala uprizoritev Gregorinove božične igre "Kralj z neba", za šolsko mladino pa za 6. januarja istega leta.132 Navdušeni privrženci prosvetne dejavnosti na Zaplani niso hoteli zaostajati. Za belo nedeljo, 4. aprila 1937, so namreč napovedali uprizoritev "lepe igre Izpod Golice" in obenem sklenili ustanoviti v nedeljo, 2. maja istega leta, svoje lastno prosvetno društvo.133 Krovna Prosvetna zveza v Ljubljani je skrbela, tako kot tudi Kmečka zveza, za strokovno in stanovsko izobrazbo članov prosvetnih društev, delujočih v župnijah. V zimi 1936-1937 je ban-ska uprava v Ljubljani s podporo in sodelovanjem kmetijskega oddelka in banovinskih kmetijskih strokovnjakov priredila večdnevne tečaje v različnih krajih Slovenije. Med predavatelji so bili poleg banovinskih kmetijskih strokovnjakov tudi okrajni kmetijski referenti in iz strokovnih kmetijskih šol. Sedemdnevni kme-tijsko-gospodarski tečaj je uspešno potekal tudi na Vrhniki.134 17. Prosvetni dom na Vrhniki, Slovenec, 13. novembra 1938, št. 262 a, str. 3. Tudi gasilska društva so bila ponekod dejavna na prosvetno-kulturnem polju. Omenili bomo Prostovoljno gasilsko društvo Bevke, ki je za nedeljo, 11. aprila 1937, vabilo gledalce, naj si v domačem gasilskem domu ogledajo v treh dejanjih pretresljivo igro "Krivoprisežnik".135 Sredi novembra 1938, tik pred decembrskimi skupščinskimi volitvami 1938, je Vrhnika dobila nov katoliški prosvetni dom. Dne 13. novembra istega leta so s slavnostno akademijo zabeležili pomemben dogodek, ko je Prosvetno društvo na Vrhniki otvorilo težko pričakovani lastni dom. Načrt prostorne stavbe, ki stoji ob tedanji glavni državni cesti, poleg Rokodelskega doma, je delo vrhniškega rojaka arhitekta Jožeta Sykite; vsa obrtna dela pa so opravili "domači vrhniški mojstri". Pri vsem delu je sodeloval Stavbni odbor, pod skrbnim vodstvom župana Ignacija Hrena.13'1 K temu naj dodamo, da se je na podlagi preosnovanih društvenih pravil, ki jih je načelnik banske uprave odobril 28. januarja 1938, ustanovilo krajevno Društvo slovenskih obrtnikov na Vrhniki, ki je zajemalo vso občino. Podpisniki vloge za odobritev društvenih pravil so bili: Ivan Oblak, predsednik, Ivan Voljč, tajnik in Albin Beltram, blagajnik.13 Omenjeno društvo je sodilo pod krovno katoliško organizacijo Zvezo slovenskih obrtnikov s sedežem v Ljubljani. Njihovo glasilo je bilo Slovenskih obrtnik, ki je izhajalo v letih 1937-1941. Namen društva je bil: skrbeti za povzdigo stanovske organizacije, gojiti kulturno in gospodarsko udejstvovanje obrtništva, zastopati in pospeševati stanovske koristi in splošne interese obrtništva; združiti obrtnike in jim priboriti vpliv ter veljavo v javnem življenju, čuvati in braniti koristi in pravice vsega obrtništva in posameznih obrtnih skupin. Delovati za povzdigo gospodarskega blagostanja obrtnikov, gojiti družabnost in pa zbrati sredstva za zgradbo lastnega obrtniškega doma.138 Po volilnem shodu JRZ za decembrske skupščinske volitve 1938 je popoldne istega dne, 13. novembra, na Vrhniki potekala otvoritev katoliškega prosvetnega doma s slovesno akademijo, ki jo je režiral že omenjeni advokat in umetnostni zgodovinar in zelo dejaven kulturni delavec Marijan Marolt. Okrog dva tisoč ljudi se je udeležilo slovesnosti, mnogi izmed množice so morali ostati zunaj prosvetnega doma. Otvoritve seje udeležil tudi okrajni načelnik Franjo Maršič. Tajnik Prosvetne zveze za ljubljansko škofijo Miloš Stare, ki je nadomestil obolelega pisatelja akademika Frana S. Finžgarja, je navdušeno govoril o poslanstvu katoliške prosvete in pozval navzoče, naj tudi v prihodnje sledijo Janezu Ev. Kreku, Antonu B. Jegliču, in Antonu Korošcu. Na akademiji je posebej izstopal 50-članski pevski zbor. Njegov dirigent je bil kaplan France Studen. Udeležence je navduševala tudi vrhniška godba in zborna deklamacija. Sledili so telovadni nastopi članov fantovskega odseka, članic dekliških krožkov ter mednarodne telovadne vrste na bradlji. Vse te nastope so "občudovali prijatelji in skeptiki iz nasprotnega tabora". Slednji so se "odlično zadržali", le maloštevilni so začeli peti "hvalnice dr. Mačku", a so trije reditelji kmalu napravili red.139 Zapišimo uvodne besede poročevalca v dnevniku Slovenec, ki je k opisu te vrhniške slovesnosti takole modroval: "Vrhnika, prečuden kraj! Res prečuden kraj! Skoraj ga ni kraja na Slovenskem, kjer bi bilo borbe med različno mislečimi tako hude kakor tukaj, toda kadar nastopi naša slovenska katoliška skupnost, takrat doživi naš lepi trg vedno znova svoj veliki praznik ,.."140 Bržkone je bil pisec navkljub navdušenju nad lepo slovesnostjo blizu resnici, če se postavimo z gledišča presoje kvalitetnih kulturnih dogodkov, kar je veljalo za omenjeno vrhniško slovesnost. Pa ne le to. Dejstvo je, da so slovenski liberalci, sicer naravnani h kulturnemu boju in proti političnemu klerikalizmu, bili, zlasti na podeželju, verni ljudje, ki so v krščanstvu videli trajne vrednote in pomemben družbeni dejavnik za slovenski narod. O tem priča tudi liberalno-unitarni tisk.141 Prosvetna okrožja so do leta 1941 tudi spreminjala svoja območja. V letu 1940 je v vrhniškem okrožju, ki je vključevalo tudi kraje izven vrhniške občine, delovalo trinajst prosvetnih društev; od tega na območju omenjene občine štiri, in sicer že omenjeno prosvetno društvo Bevke z dekliškim krožkom, prosvetno društvo Vrhnika z dramatičnim in dekliških krožkom, Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov Vrhnika s tamburaškim odsekom in prosvetno društvo Zaplana.142. Slednji dve društvi sta imeli tudi vsaka svojo zastavo Pri tem niso všteta pevska in druga že omenjena društva. Zveza fantovskih odsekov (ZFO), ki je bila sprva le odsek krovne Prosvetne zveze (PZ), je na ustanovnem občnem zboru 17. oktobra 1937 v Ljubljani postala "samostojna pravno priznana organizacija". Dobila je vsa pooblastila osrednje mladinske organizacije. Skrbela naj bi za duho-vno-vzgojno in prosvetno delo in na podlagi zakona o obvezni telesni vzgoji tudi za telesno vzgojo mladine. ZFO je ohranila orlovsko tradicijo in pritegnila njen vzgojiteljski kader, ohranila pa je tudi svojo prejšnjo orlovsko himno "Dvignite orli krila ponosna".143 S tem, ko je Zveza fantovskih odsekov postala samostojna organizacija, je dobila tudi vse privilegije kot telesnovzgojna organizacija, s čimer je postala pomembna tekmica Sokolu kraljevine Jugoslavije, določnejše sokolskim društvom in sokolskim četam v Dravski banovini. Na podlagi pravil se je ZFO organizacijsko uredila. Poleg podzvez so se ustanavljala okrožja in znotraj okrožij fantovski odseki po župnijah. Vrhniško okrožje je sodilo v podzvezo Ljubljana in je organizacijsko zajemalo naslednje kraje: Vrhniko, Horjul, Sv. Jošt nad Vrhniko, Dolenji Logatec, Gorenji Logatec, Hotedrščico, Rovte in Borovnico.144 Leta 1939 pa se je ustanovilo logaško okrožje. Vanj so bili vključeni naslednji kraji: Vrhnika, Horjul, Št. Jošt nad Vrhniko, Dolenji Logatec, Hotedrščica, Rovte, Borovnica in Bevke.145 Še pred ustanovitvijo krovne Zveze fantovskih odsekov so se sprva v okviru obnovljenih prosvetnih društev v župnijah snovali fantovski odseki. Toda po ustanovitvi omenjene krovne organizacije oktobra 1937 v Ljubljani so bodisi že obstoječi fantovski odseki ali na novo ustanovljeni sodili pod Zvezo fantovskih odsekov. Seveda pa je Zveza fantovskih odsekov bila še vedno tesno povezana s krovno Prosvetno zvezo, katerih temeljna dejavnost se je zaznavala v katoliškem gibanju na Slovenskem. V župnijah vrhniške dekanije so fantovski odseki bili dejavni pri cerkvenih in mladinskih prireditvah, posebej na telesno-kulturnem področju. Z otvoritvijo novega prosvetnega doma na Vrhniki, s prostorno telovadnico novembra 1938 je tudi dejavnost vrhniškega fantovskega odseka postajala vsestranska. Poleg fantovskih večerov, na katerih so spoznavali socialni nauk Cerkve, gospodarska in politična vprašanja in se urili v nastopanju na govornih vajah, so prirejali tudi igre in telovadne nastope. Že pri slavnostni akademiji ob otvoritvi prosvetnega doma so sodelovali člani fantovskega odseka - tako v pevskem zboru, ki ga je vodil kaplan Studen, in pri uprizoritvi igre "Pri treh mladenkah", ob pomoči Marijana Marolta. Nastopila je tudi mednarodna vrsta tekmovalcev, med temi je bil tudi "naš Jakec". Prizadevno so se pripravljali na vsakoletno tekmovanje, v letu 1939 je sodelovalo 21 članov. Poleg obveznih tekem iz družboslovnih vprašanj so nastopali v redovnih in prostih vajah. Z uspehom so proslavili materinski dan, 25. marca 1939, z govorom in lepim sporedom, med katerim so bile izvajane simbolične vaje članov fantovskega odseka in posebej dekliškega krožka. Naraščajniki pa so predstavili igro "Sirota Jerica". Na tej proslavi so ob zaključku podali svečano obljubo člani vrhniškega fantovskega odseka; to je bila obljuba zvestobe Zvezi fantovskih odsekov in njenim načelom, ki so bila utemeljena v knjižici Vzori slovenskih fantov, avtorja dr. Jožefa Jeraja, znanega katoliškega družboslovca iz mariborske škofije. Za zaključek so člani zapeli fantovsko (orlovsko) himno.146 Eden od članov omenjenega fantovskega odseka se je poskusil tudi v pesnjenju. Objavljal je v Kresu s kraticami N. T. Urednik France Jesenovec ga je blagohotno ocenjeval in mu dajal poguma.14' Organizirani člani fantovskih odsekov, če so bili hkrati tudi člani Mladine JRZ, pa so se pravilo- ma udejstvovali tudi pri političnih shodih JRZ in v volilnem boju - tako za občinske kot za skupščinske volitve. KMEČKA ZVEZA (KZ) IN ZVEZA ABSOLVENTOV KMETIJSKIH ŠOL (ZAKŠ) Kot smo že omenili, je bila katoliška Kmetska zveza oblastno razpuščena decembra 1931; v novi vladavini JRZ pa se je na podlagi novih pravil ustanovila 22. decembra 1935 v Ljubljani kmečko-stanovska organizacija pod imenom Kmečka zveza (KZ). Vanjo se je vključevalo katoliško usmerjeno kmečko prebivalstvo. Njen predsednik je bil že prejšnji dolgoletni voditelj kmečkega gibanja Janez Brodar. Kmečka zveza se je imela za nepolitično in zgolj kmečko-sta-novsko organizacijo. Vendar resnici na ljubo so bili prav kmetje člani Kmečke zveze, posebej na podeželju, včlanjeni v Jugoslovansko radikalno zajednico. Eden izmed njenih pomembnih voditeljev je bil dr. Anton Korošec. Prav člani Kmečke zveze so bili množični podporniki slovenskega dela JRZ. Kmečka zveza si je prizadevala združiti vse katoliško usmerjeno kmečko prebivalstvo pod svoje okrilje, še toliko bolj, ker so bili, kot smo že omenili, izrinjeni iz Kmetijske družbe. To je bilo očitno tudi na občnem zboru junija 1936 v Ljubljani, ko so bili v vodstvo Kmetijske družbe izvoljeni le iz liberalno-nacionalnih vrst.148 KZ je uspešno ustanavljala mrežo krajevnih in okrajnih KZ ter Mladinsko Kmečko zvezo (MKZ). Močno si je prizadevala za reševanje vprašanja prezadolženosti slovenskega kmeta, vprašanjea razmerja cen kmečkih pridelkov in cen industijskih proizvodov. S svojim strokovnim kadrom je podpirala razvoj kmečkega zadružništva. Lotila se je tudi reševanja šolske problematike, socialnih vprašanj, posebej socialnega zavarovanja kmetov, slednje zlasti s podporo Zveze absolventov kmetijskih šol. Med prvimi krajevnimi organizacijami Kmečke zveze so se ustanavljale v Okrajni Kmečka zve- za Ljubljana, ki je zajela kmete širše ljubljanske okolice. Že na seji vrhniškega občinskega odbora JRZ 24. maja 1936 so strankini člani govorili tudi o čimprejšnji ustanovitvi Kmečke zveze na Vrhniki in osnovali pripravljalni odbor.149 Vrhniški krajevni Kmečki zvezi je banska uprava potrdila pravila 13. oktobra 1936. Podpisniki vloge za odobritev pravil so bili: Jakob Stržinar z Vrhnike, Franc Lovrin iz Blatne Brezovice in Franc Oblak z Drenovega Griča. Še pred odobritvijo pravil je bilo v poročilu okrajnega (sreskega) načelstva v Ljubljani na bansko upravo z dne 8. oktobra navedeno, da so podpisniki vloge "nekaznovani ter politično in moralno neoporečni".150 Jeseni, 29. novembra 1936, je potekal ustanovni občni zbor KZ za občino Vrhnika. Izvolili so vodstvo, in sicer načelnik je postal Franc Furlan, podnačelnik Franc Lovrin, tajnik Janez Leskovec in blagajnik Matevž Žitko.151 Redni letni občni zbor je imela krajevna Kmečka zveza 21. februarja 1937 na Vrhniki.152 Člani Kmečkih zvez so se udeleževali tudi okrajnih taborov. Za okrajno Kmečko zvezo Ljubljana sta bila dva večja kmečka tabora, prvi 4. oktobra 1936 na Brezovici153, in drugi 8. avgusta 1937 v Polju. Na taboru na Brezovici je bilo prisotnih "nad 150 zavednih kmetov" iz vseh vasi ljubljanske in vrhniške okolice. Govorniki so obravnavali pomembnejša pereča vprašanja, tako tudi ustanovitev Kmetijske zbornice; svarili pa so kmete tudi pred komunizmom.154 Prav tako je bil za vso ljubljansko okolico " veličasten tabor" v Polju, kot ga je poimenoval dopisnik Domoljuba, ki je tudi presegel vsa pričakovanja. Številni kmečki voditelji in udeleženci tabora so se vključili v sprevod, v katerem je bilo 40 konjenikov z zastavami, 150 kolesarjev in nad 150 narodnih noš. Govorili so: predsednik krovne Kmečke zveze Janez Brodar, Josip Špindler iz Sv. Ane v Slovenskih Goricah, Marija Brodar, žena predsednika krovne KZ, Brodarja, ki je vabila v vrste Kmečke zveze tudi kmečke žene in dekleta. Med drugim je "upravičeno zahtevala, da se beseda slovenskih kmečkih žena in deklet upošteva takrat, ko se odloča usoda našega naroda", za kar je bila deležna "dolgotrajnega odobravanja". Že omenjeni svetnik Kržmanc iz Bevk pa je govoril o pomenu in ciljih ustanovitve Kmetijske zbornice in poudaril, daje "po zaslugi Kmečke zveze stopila v življenje".155 Kmečka zveza, tako kot tudi liberalna Puclje-va Zveza slovenskih kmetov in posebej Zveza absolventov kmetijskih šol so se močno zavzemali za čimprejšnjo ustanovitev "kmečkega parlamenta", to je za Kmečko in ne Kmetijsko zbornico. Po daljših pripravah so bile 27. junija 1937 v Ljubljani volitve v Kmetijsko zbornico. Postavljenih je bilo 29 kandidatov, od teh je bilo 28 članov JRZ in 1 iz opozicije. Med drugimi je bil za svetovalca Kmetijske zbornice Dravske banovine izvoljen Anton Kržmanc iz Bevk pri Vrhniki.1'16 Na drugi skupščini Kmetijske zbornice je bil Kržmanc izvoljen tudi kot namestnik v nadzornem odboru.15' Na skupščini 15. septembra 1940, tedaj je že potekala vojna vihra v nekaterih evropskih državah, so svetniki razpravljali o pomembnem vprašanju, kako bo v okviru vojnega gospodarstva s prehrano tudi kmečkega prebivalstva. Pri tem so ugotavljali, da je položaj kmetov vse slabši ob tako nizkih cenah kmetijskih pridelkov. Lotih so se tudi vprašanja žitnega trga in ob tem ocenili, da je "žitna politika zgrešena", četudi je Kmetijska zbornica od ustanovitve dalje naglašala, da morajo biti cene žita vsklajene s cenami drugih pridelkov, še posebej z živinorejskimi. Pri volitvah nadzornega odbora in sedmih strokovnih odborih je bil med drugimi Kržmanc izvoljen v odbor za živinorejo, mlekarstvo, travništvo, pašništvo in melioracijo. V razpravi tega dne se je izjavil proti maksimiranju cen krompirja in zahteval izpremembo šolskih zakonov.158 Na Vrhniki je delovala tudi podružnica krovne Zveze absolventov kmetijskih šol (ZAKŠ). To je bila organizacija "kmečkih šolancev", vseh absolventov katerekoli kmetijske šole. Krovna ZAKŠ se je ustanovila 2. aprila 1933 v dvorani Kmetijske družbe v Ljubljani, svoje podružnice pa je imela skoraj v vseh okrajih. Organizacija se je hitro razvijala in jeseni 1938 je imela okrog tisoč članov od približno dva tisoč absolventov kmetijskih šol na Slovenskem.159 Njen namen je bil ščititi in zastopati stanovske koristi članov in kmečkega stanu, gojiti tovarištvo in prijateljstvo med člani in jim nuditi gmotno pomoč. Zlasti pa je hotela s svojim delom dvigati kmetijsko stroko in njen ugled ter družbeni, gospodarski in kulturni položaj kmečkega stanu. ZAKŠ je bila nadstrankarska. Njeni člani so imeli različno svetovnonazorsko opredelitev, jedro pa je bilo katoliško usmerjeno. Člani so našli skupni jezik pri pomembnih zahtevah kmečkega stanu, še posebej pri oživljanju "kmečkega socialnega programa", ki ga je začrtal Janez Ev. Krek v Socialnem načrtu slovenskih delavskih stanov.160 V glasilu Brazda (1934-1937) je ZAKŠ razlagala bralcem svoje idejne poglede in načrtovane akcije kmečko-stanovskega gibanja. ZAKŠ, ki se je otepala strankinega varuštva, je imela tudi nekaj skupnih pogledov s krščanskosocialistično Jugoslovansko strokovno zvezo, kar pa katoliška skrajna desnica ni odobravala. Dolžila je ZAKŠ, da simpatizira s komunizmom.161 Pripravljalni odbor podružnice s predsednikom Francem (Franjem) Lovrinom se je sestal v nedeljo, 8. septembra 1935, v gostilni pri "Jurci" na Vrhniki. Sklenili so ustanoviti podružnico ZAKŠ za sodni okraj Vrhnika. Banska uprava je pravila podružnice ZAKŠ odobrila 10. februarja 1936. Podpisniki vloge so bili: Josip Jurca z Vrhnike, Martin Šuštar iz Kamnika pri Preserju, Franjo Lovrin iz Blatne Brezovice in Ciril Trček iz Laz pri Borovnici. Še predno so bila potrjena pravila, se je banska uprava, kot je bila tedaj obvezujoča uradna praksa za vsa društva, obrnila na orožniške postaje na širšem območju Vrhnike z naročilom, naj poročajo "o političnem ponašanju in moralnem slovesu" podpisnikov. Poročila žandarmarijskih postaj o prosilcih pa so bila več kot ugodna. Ustanovni občni zbor je bil 15. marca istega leta. Izvoljeni so bili naslednji: predsednik Franc Lovrin iz Blatne Brezovice, tajnik Josip Jurca, blagajnik Jakob Stržinar, slednja dva oba z Vrhnike. Odborniki pa so bili: Ciril Trček iz Laz pri Borovnici, Jože Jurca iz Podlipe, Franc Oblak z Drenovega Griča, Martin Šušter iz Kamnika pri Preserju, I. Bastič iz Horjula, I. Petrove iz Polhovega Gradca. Vsi so bili sinovi posestnikov, le Janko Mesec je bil posestnik s Stare Vrhnike.162 Člani podružnice ZAKŠ na Vrhniki so podpirali dejavnost krovne Zveze in se udeleževali pomembnih sestankov, zborovanj in skupnih akcij. Mednje so sodile zahteve po združenju vseh slovenskih kmetov v močno kmečko-sta-novsko organizacijo, ki si bo priborila Kmečko zbornico, v kateri bodo člani samo pravi kmetje, in bo predvsem socialna ustanova, ki bo zastopala kmečko ljudstvo. Zavzemali so se za najbolj odprto vprašanje, čimprej doseči socialno zavarovanje kmečkega prebivalstva, za utrditev stalnosti kmečkih domov, se pravi za ohranitev kmečke zemlje kmetu in za usmeritev kmečke mladine v kmetijske šole. JUGOSLOVANSKA NACIONALNA STRANKA (JNS) V razpadajočem liberalno-unitarnem taboru v drugi polovici tridesetih let so na podlagi komunikeja pomembnih politikov Jugoslovanske nacionalne stranke, sprejetega na Pohorju avgusta 1935 (Pohorska deklaracija), znova potrdili, da predstavljajo Srbi, Hrvati in Slovenci v etničnem oziru "en narod". S tem so potrdili strankin program, ki temelji na načelu narodnega in državnega edinstva. Vendar so v komunikeju sprejeli načelo dekoncentracije oblasti in decentralizacijo uprave v banovini z oblikovanjem finančne samouprave. Komunike je bil strankin odgovor na novo vsedržavno vladno stranko Jugoslovansko radikalno zajednico (JRZ).163 Na banovinski konferenci JNS za Dravsko banovino, ki je bila 24. maja 1936, so izvolili predsedstvo banovinske organizacije JNS. Njen predsednik je postal dr. Janko Rajar, med člani izvršnega odbora pa je bil izvoljen med drugimi tudi Josip Verbič, posestnik z Vrhnike.164 V znamenju obnovitvenega dela Jugoslovanke nacionalne stranke je bila 6. januarja 1937 v Ljubljani banovinska konferenca ob navzočnosti predsednika stranke generala Petra Zivkoviča. Naslednji dan je med potovanjem po Sloveniji obiskal tudi Vrhniko, kjer ga je pred svojim domom pozdravil narodni poslanec Stanko Hočevar ob množici somišljenikov.165 Tudi v občini Vrhnika je delovala Mladina JNS. Dne 7. novembra 1937 je potekala v solonu gostilne "pri Nacetu" ustanovna skupščina Mladine JNS (MJNS), na kateri se je zbralo okrog 50 mož in fantov. Prisotni so bili tudi narodni poslanci: Stanko Hočevar, Albin Koman in Milan Mravlje. Skupščino je vodil Vinko Prek, ki je še posebej pozdravil prisotnega domačina, narodnega poslanca Stanka Hočevarja. Hočevar je na ustanovni skupščini razložil pomen te mladinske organizacije, član banovinskega odbora MJNS Andrej Uršič pa njene cilje. Narodni poslanec Albin Koman je navzoče seznanil s političnim položajem v državi in banovini; Milan Mravlje (tudi Mrovlje) pa je "do podrobnosti razčlenil klerikalizem". Navzoče je nagovoril še predsednik okrajne organizacije MJNS za Ljubljano-okolico Albin Jakopič z željo, da bi organizacija uspešno delovala. Na skupščini so izvolili za predsednika krajevne MJNS Vrhnika Vinka Preka, podpredsednika Franca Bradeško, tajnika Franca Rudija, blagajnika Tomaža Štefančiča. Izvoljeni odborniki pa so bili naslednji Franc Birtič, Jože Petkovšek, Josip Otrin, Albin Kucler in Franc Grom ter revizorja Alojz Gutnik in Pavle Grom.166 Sicer pa je MJNS skupaj s starešinsko JNS tudi na Vrhnild imela strankine seje in zborovanja. Predvsem je načrtovala politične in gospodarske akcije. PROSVETNO DELO V liberalno-unitarnem taboru so sokolska društva s svojimi odseki in posebej sokolske čete na podeželju, narodne čitalnice, gledališke družine, glasbena društva (pevski zbori, godbena društva, tamburaši in orkestri), učiteljska društva v Sloveniji, ki so bila vključena v Udruženje jugo-slovenskih učitelja, nadalje knjižnice, študentska in dijaška društva, delovala pod okriljem liberal-no-unitarne krovne prosvetne-kulturne organizacije Zveze kulturnih društev (ZKD) s sedežem v Ljubljani. Njena "posestrima" pa s sedežem v Mariboru. V poročilu za leto 1938 je bilo v ZKD včlanjenih 381 društev. Vsako leto je pomembno delo opravil zvezin predavateljski odsek; njegovi člani, znani kulturni delavci iz liberalnega tabora, so obiskovali društva in jih s predavanji o socialnih, narodnih in prosvetno-kulturnih vprašanjih usmerjali k uveljavitvi jugoslovanske nacionalne ideje. Obenem so jim posredovali koristne napotke za vsestransko kulturno delo. V letu 1938 je predavateljski odsek v ZKD v Ljubljani opravil 47 predavanj. Obiskalo jih je okrog 7.240 poslušalcev. Na Vrhniki je bilo sokolsko društvo dokaj dejavno. Naj omenimo, da je priredilo 3. oktobra 1937 na Cankarjevem trgu "veliko vsakoletno tombolo". Te se je udeležila, po poročanju Domovine, "velika množica" ne le z Vrhnike in njenih okoliških krajev, temveč tudi iz Ljubljane. S tombolo so bili zadovoljni tako dobitniki kot tudi vrhniško sokolsko društvo, ki je zbrana denarna sredstva porabilo za delno plačilo dolga, ki je nastalo z gradnjo novega sokolskega doma. Za uspešno prireditev gre zasluga in zahvala organizatorju Francu Malavašiču. Hkrati je dopisnik še zapisal: "Naš Sokol prav zadnja leta sijajno napreduje. V društvu vlada vzorna disciplina in vse prireditve beležijo naravnost neverjetne moralne in gmotne uspehe."16' Pod okriljem Zveze prosvetnih društev so bila ponekod tudi gasilska društva in čete. Na Vrhniki je prizadevna gasilska četa 7. avgusta 1938 proslavila 60-letnico svojega delovanja. Predsednik čete je bil "delovni starešina" že omenjeni Slavko Vuk. Proslave so se udeležili tudi gasilci iz sosednjih krajev.168 18. Nekdanji Sokolski dom, danes razstavni salon Liko na Vrhniki. Foto: F. Dovč, 2007. MLADINSKO KMEČKO GIBANJE POD OKRILJEM ZVEZE DRUŠTEV KMETSKIH FANTOV IN DEKLET (ZDKFID) Če je imela Zveza kmetskih fantov in deklet (ZKFID) znatno podporo v času vladavine JRKD, kasnejše JNS, in je tudi beležila velik organizacijski porast, svojo dejavnost pa bolj ali manj zduževala s strankinim gibanjem, je bila v obdobju vladavine JRZ v opoziciji. V tem času se je organizacijski razvoj ZDKFID precej upočasnil in marsikatero prizadevanje za ustanovitev krajevnega Društva kmetskih fantov in deklet (DKFID) ni bilo odobreno s strani ban-ske uprave. Pri tem so imela večkrat odločilno vlogo pri odobritvi društvenih pravil okrajna načelstva, ki so na bansko upravo pošiljala bodisi pozitivna ali negativna priporočila. Slednje je bilo odločilno zlasti v tistih okrajih in krajih, kjer je kmečka mladina tudi mimo Zvezinega vodstva v Ljubljani podpirala bodisi opozicijsko gibanje dr. Vladka Mačka, na Slovenskem imenovano slovensko mačkovstvo pod vodstvom dr. Dragotina Lončarja, ali pa je bila naklonjena protifašističnemu ljudskofrontnemu gibanju in s tem simpatizerjem ter aktivistom Komunistične partije Slovenije (KPS). V občini Vrhnika je delovalo DKFID na Zaplani, medtem ko je kmečka mladina v trgu in okolici Vrhnike kar precej dol- go čakala na odločitev banske uprave. V poslovnem letu 1938 je bilo v poročilu tajnika Zveze kmetskih fantov in deklet Ivana Nemca navedeno, da je banska uprava od 19 vloženih prošenj zavrnila 13, le 6 vlog pa je ugodno rešila, med njimi tudi vrhniško. Kmetski list je s tem naznanil, da se je "želja, ki je toliko časa dela v naših dušah", končno uresničila, saj se je še pred ustanovitvijo prijavilo 46 mladeničev in mladenk. Pripravljalni odbor pa je pridobil še nove naročnike glasila Gruda. DKFID na Vrhniki so ustanovili 15. januarja 1939. Na ustanovnem občnem zboru je bil prisoten tudi zvezin delegat Vinko Kristan, ki je govoril o nalogah in ciljih društva. Za predsednika društva je bil izvoljen Jože Petkovšek, za podpredsednico Hani Petkovšek, tajnika Andrej Verbič, blagajničarko Anči Jesenovec. Izvoljeni odborniki pa so bili naslednji: Anton Petrovčič, Albin Lah, Ivan Verbič, Franc Birtič, Pavla Pod-gornik, Matija Homovc.169 Na tem občnem zboru so sprejeli tudi društveni minimalni načrt, in sicer obsegal naj bi uprizoritev ene igre, izvedel dva izleta, tri predavanja, poldnevni tečaj, razvitje prapora in pa prireditev tekmovanja v kmečkih delih. Na koncu sta poročevalca, člana vrhniškega društva, v Kmetskem listu zapisala: "Mi vztrajamo krepko do zmagovitega dne."1/0 Društvo kmetskih fantov in deklet na Vrhniki se je poslej večkrat oglašalo v Kmetskem listu in poročalo o svojem raznovrstnem kmečko mladinskem gibanju. Na drugem občnem zboru 14. decembra 1939 so obravnavali poročilo o dejavnosti v tem letu. Poleti so priredili veliko tekmo koscev, uprizorili več iger, imeli predavanja, izlete in zlasti debatne večere. Tudi v tej zimski sezoni načrtujejo po- goste debatne večere, za dekleta pa šivilski tečaj. "S tem smo pokazali našo zavednost in smisel za lastno organizacijo, ki stremi za kulturnim in prosvetnim napredkom slovenske vasi," je zaključil svoje poročilo tajnik. Zatem so znova izvolili za predsednika Jožeta Petkovška in tajnika Andreja Verbiča. Tudi odbor je le z nekaterimi spremembami ostal isti. Občnega zbora sta se udeležila tudi predsednik ZKFID Ivan Kronovšek in član Zvezinega odbora Ernest Titan. Kronovšek je pohvalil "izredno delavnost" vrhniškega društva in obenem opozoril na še začetniške hibe pri organizacijskem delu.171 Dne 18. marca 1940 je dramatski odsek krovne Zveze kmetskih fantov in deklet iz Ljubljane uprizoril na Vrhniki Cankarjevo dramo "Hlapec Jernej", igralci pa so nastopili tudi z dvema recitacijama. Predstava je z vsebinsko kvalitetno igro lepo uspela, tudi v zadovoljstvo gledalcev. S tem naj bi na mladino tudi vzgojno vplivala kot zgled kvalitetnega odrskega delu na podeželju, ki naj bi opustili prirejanje pogostih "praznih burk".1'2 Ne gre prezreti, da so nekateri člani ali odborniki društva imeli stike s člani Komunistične partije Slovenije (KPS) in z vodstvom Pokrajinskega komiteja Zveze komunistične mladine Jugoslavije za Slovenijo. Na tem mestu bi omenili Vinka Kristana, ki je bil član tega vodstva, in pa tudi, kot je že zapisano, član vodstva Zveze kmetskih fantov in deklet. Večkrat se je mudil med Vrhničani in jih usmerjal v ljudskofrontno kmečko-dela-vsko gibanje. Omenimo naj še člana vrhniškega omenjenega društva Franca Popita in Andreja Verbiča, ki sta kmalu po okupaciji 1941 sodelovala tudi pri vključevanju krovne Zveze kmetskih fantov in deklet v odporniško gibanje in v Osvobodilno fronto slovenskega naroda.173 Veliko manj je imela uspeha Zveza slovenskih kmetov (ZSK), ki se je sicer ustanovila 4. septembra 1932 v Ljubljani. Njen cilj je bil združiti vse slovenske kmete v eno kmečko-stanovsko organizacijo, ki bi presegla strankarska nasprotja med "liberalci" in "klerikalci", in pa socialno in gospodarsko dvigniti slovenskega kmeta. Toda svojo organizacijsko mrežo je šele do začetka januarja 1935 uspela vzpostaviti le kot okrajne pododbore v večino okrajev Dravske banovine in ne tudi krajevne organizacije.174 Tudi v drugi polovici tridesetih let ni uspela združiti vse slovenske kmete v enotno kmečko-stanovsko gibanje. Konec decembra 1934 je v dvorani Kmetijske družbe v Ljubljani potekala ustanovitev Zveze slovenskih kmetov za okraj Ljublja-na-okolica, na katerem so po obravnavi perečih vprašanj okoliških kmetov soglasno izvolili okrajni pododbor. Za predsednika so izvolili Martina Kališa in med odbornike pa Josipa Verbiča z vrhniške občine. Sicer pa ZSK ni imela množične podpore kmetov ne v vrhniški občini in tudi ne v drugih okrajih. Katoliško usmerjeni kmetje so namreč v velikem številu pristopali v že zgoraj obravnavano Kmečko zvezo, ustanovljeno v času vladavine JRZ, decembra 1935.175 SKUPŠČINSKE VOLITVE DECEMBRA 1938 Stojadinovičeva vlada JRZ je razpisala nove skupščinske volitve za december 1938. S tem se je zopet porajalo kar bojevito volilno gibanje na vseh nivojih v okviru treh političnih taborov. Katoliški tisk je propagiral listo JRZ, medtem ko liberalno-unitarni in pa marksistični tabor opozijsko. Vrstili so se številni strankini volilni shodi in zborovanja, vendar so bila opozicijska nemalokrat prepovedana ali vsaj ovirana. Velik volilni shod, ki je zajel vrhniško občino, je potekal 13. novembra 1938 v bližnji Borovnici, in sicer v tamkajšnjem prosvetnem domu. Shoda se je udeležil notranji minister dr. Anton Korošec, ki je bil kandidat za okraj Ljubljana in Ljubljana-okolica. Spremljal ga je njegov kandidat, namestnik Rudolf Smersu, ki je bil predsednik Mladine JRZ v Dravski banovini; prisoten je bil še kandidat Miloš Stare in njegov namestnik, vrhniški župan Ignacij Hren. Dnevnik Slovenec ga je s sliko med drugimi kandidati takole predstavil: "Tedaj 38-letni Ignacij Hren se je že v mladosti dejavno udeleževal prosvetnega dela, veliko je imel tudi zaslug za zgraditev novega Prosvetnega doma na Vrhniki. V letu 1938 je bil imenovan za namestnika v novo upravo Borze dela v Ljubljani."176 Korošec je udeležencem volilnega shoda v Borovnici razložil notranji in zunanji politični položaj Jugoslavije in poudaril "velike uspehe" vlade dr. Milana Stojadinoviča. Za Korošcem so govorili Smersu, Stare in Hren. Po dopoldanskem shodu, ki se ga je udeležilo veliko Koroščevih privržencev, se je Korošec v spremstvu Hrena ustavil na Vrhniki, kjer si je ogledal novo zgrajeni prosvetni dom. Pri tem je izrazil iskreno pohvalo prosvetnim delavcem, "ki so si postavili tako krasno ognjišče za prosvetno delo med Vrhničani".177 Poglejmo volilne rezultate skupščinskih volitev 8. decembra 1938, in sicer najprej za okraj Ljublja-na-okolica in zatem za občino Vrhnika. Število volilnih upravičencev je bilo v okraju 16.718, volilo jih je 12.405, lista JRZ (dr. Anton Korošec in Miloš Stare) je dobila 10.054, skupaj opozicijska lista dr. Vladka Mačka (Furlan, Čeme, Leskošek, Škrjanc, Stanko, Mravlje) 2.331, in Ljotičeva lista (Zupančič in Siberer) 20 glasov. V občini Vrhnika pa je bilo volilnih upravičencev 1682, volilo jih je 1121, lista JRZ (Korošec-Stare) je dobila 916 glasov, Maček 198 in Ljotič 7 glasov.178 Tako kot v večini okrajev in občinah je tudi v vrhniški občini zmagala vladajoča JRZ. Po skupščinskih volitvah decembra 1938 se je 13. februarja 1939 sestal banski svet za Dravsko banovino v Ljubljani pod vodstvom bana dr. Marka Natlačena. Banski svet, ki je deloval kot posvetovalni organ bana, se je dotaknil različnih vprašanj, ki zadevajo banovino. Na rednem desetem zasedanju je ban Natlačen v daljšem poročilu predstavil proračun za leto 1939, obravnaval gopodarstvo in pri tem predstavil načrt za pospeševanje kmetijstva; nadalje je obravnaval socialno politiko in stanje ljudskega zdravja, finansiranje šolstva oziroma prosvete. Če pa bodo dobili ustrezno finančno podporo, se bodo povečala cestna in druga tehnična dela, kot npr. elektrifikacija. Obenem je v ospredje stopilo tudi aktualno vprašanje čimprejšnje pridobitve široke banovinske samouprave.179 Ker so bili nekateri člani banskega sveta na omenjenih skupščinskih volitvah 1938 izvoljeni za narodne poslance in s tem razrešeni funkcije banskih svetnikov, so potekale na tem zasedanju tudi nove volitve banskih svetnikov za posamezna mesta oziroma okraje. Za ljubljanski okraj je bil tedaj izvoljen za banskega svetnika Marijan Marolt, nam že znani vrhniški prvak Koroščeve Slovenske ljudske stranke oziroma tedaj slovenskega dela Jugoslovanske radikalne zajednice, advokat in veleposestnik iz Verda.180 Svojo funkcijo je opravljal v letih 1939-1941.181 ČAS PRED APRILOM 1941 Po začetku druge svetovne vojne septembral939 so se razmere v Evropi in tudi v Jugoslaviji precej poslabšale. Zamiralo je dotedanje živahno društveno življenje, saj so morali tudi slovenski fantje in možje odditi k orožnim vajam. Državna oblast je začela uvajati vojno gospodarstvo, pri čemer je bilo revnejše prebivalstvo najbolj ogroženo. Politično strankarsko življenje se je osredotočilo k ohranjanju varnosti in miru tako v Jugoslaviji kot tudi v Dravski banovini. V ospredje je bilo potisnjeno vprašanje nevtralnosti Jugoslavije, slovensko prebivalstvo pa naj bi zaupalo vodenju državni oblasti, ki si je prizadevala ohraniti dobre odnose s sosednjimi državami. Toda med najbolj ogroženimi je postala Dravska banovina, ko so s priključitivijo Avstrije k nemškemu rajhu marca 1938 Slovenci dobili novega soseda - nacistično in agresivno Hitlerjevo Nemčijo. S tem je bilo znova priklica-no v življenje vse bolj aktualno narodnoobram-bno gibanje, ki se je odvijalo ne le v katoliškem in liberalno-unitarnem taboru, temveč je bilo močno dejavno tudi v marksističnem.182 V vseh političnih taborih so posvetili veliko pozornosti utrjevanju državljanske in narodne zavesti Slovencev, v liberalnem v okviru narodnoobramb-nega Ciril-Metodovega društva, v katoliškem v okviru narodnoobrambne Slovenske straže,183 v marksističnem v okviru levih študentskih organizacij, posebej v ljudskofrontnem gibanju, socialisti v okviru svojega delavsko-kulturnega društva Vzajemnost. Po Sloveniji, še posebej v obmejnih krajih, so se odvijali narodnobramb-ni tabori enih in drugih. Zlasti so bili odmevni dijaški in študentski, ki so opogumljali Slovence pred nacistično in fašistično agresijo. Politična desnica pa je opozarjala predvsem pred nevarnostjo boljševizma. Na Vrhniki sta bili dejavni liberalno Ciril-Metodovo društvo in katoliška Slovenska straža. Obe društvi sta se v času zbiralnih akcij odzvali njunima krovnima organizacijama v Ljubljani in sodelovali pri zbiranju denarnih in drugih sredstev. S tem so gmotno podpirali narodnostno ogrožene obmejne kraje in Kočevsko. Poleg tega je zlasti katoliški tabor posvetil veliko pozornosti boju proti "razdiralnim silam komunizma". Vse svoje organizacije (zlasti mladinske) je pozival, naj se jim postavijo v bran. Po sovražni okupaciji Slovenije aprila 1941 se je tudi za območje vrhniške občine, ki jo je zasedel italijanski okupator, začelo novo poglavje zgodovine. Ob vprašanju odpora proti okupatorju in s tem narodnoosvobodilnega boja Slovencev so prišla znova vse bolj v ospredje že prisotna idejnopolitična in strankarsko politična nasprotja, ki so se med vojno še poglobila in tragično krojila življenje tudi prebivalcem vrhniške občine. OPOMBE 1 Občine Dravske banovine s komasacijo občin v letih 1933-1937, Ljubljana 1937, izdala in založila Županska zveza v Ljubljani, Uvod (brez paginacije) in str. 26, 28. Primerjaj Domoljub, 22. julija 1936, št. 30, str. 455. Več podrobnosti o upravi glej v: Gašper Šmid, Uprava Dravske banovine 1929-1941, Ljubljana 200:, str. 48-57. 2 Krajevni leksikon Dravske banovine, Ljubljana 1937, str. 363-365. 3 Splošni pregled Dravske banovine. Glavni statistični podatki, upravna, sodna in cerkvena razdelitev ter imenik krajev po stanju 1. julija 1939 z dvema zemljevidoma, Ljubljana 1939, str. 143. 4 Splošni pregled Dravske banovine, cit. d., str. 10,11. 5 Splošni pregled Dravske banovine, cit. d., str. 143. 6 Prav tam, str. 10,11. 7 Nadškofijski arhiv Ljubljana (odslej NŠAL), fasc. 20, Župnija Vrhnika, spis 16, Prememba vere: Slovenec, 6. septembra 1935, št. 204 a, str. 8, Redka slovesnost. 8 NŠAL, fasc. 20, Župnija Vrhnika, spis 16, Prememba vere. 9 Splošni pregled Dravske banovine, cit. d., str. 25, 28. 10 Prav tam, str. 42. 11 Prav tam, str. 44. 12 Prav tam, str. 54. 13 Prav tam, str. 57. 14 Prav tam, str. 52. 15 Krajevni leksikon Dravske banovine, c. d., str. 365. 16 Splošni pregled Dravske banovine, c. d., str. 42. 17 Prav tam, str. 71. 18 Krajevni leksikon Dravske banovine, c. d., str. 365. 19 Spominski zbornik Slovenije. Ob dvajsetletnici kraljevine Jugoslavije, Ljubljana 1939, str. 319. 20 Delavska pravica, 7. marca 1929, št. 10, str. 4. 21 NŠAL, fasc. 19, Dekanija Vrhnika, spis 21, Časopisi 1926-1935. 22 Jutro, 12. avgusta 1930, št. 185, str. 3, Ivan Cankar iz brona in kamna. Slavnostno odkritje spominske plošče in spomenika našemu največjemu pisatelju. Kmetski list, 13. avgusta 1930, št. 33, str. 3, Ivan Albreht, Ivan Cankarje dobil spomenik. 23 Jutro, 12. avgusta 1930, št. 185, str. 3. 24 Slovenec, 6. septembra 1935, št. 204, str. 8., Vrhniški muzej (citat); glej še v; Schmid, Walter, Enciklopedija Slovenije (ES), Ljubljana 1997, zvezek 11, str. 12. Habe, France, ES, Ljubljana 1989, zvez. 3, str. 441. Marolt, Marijan, ES, Ljubljana 1993, zvez. 7, str. 8. Glej še v: Marolt, Marjan, "Spomini vmret" memento mori, Ljubljana, Studia slovenica, 2000, str. 5, 6. Pajnič, Edvard, ES, Ljubljana 1994, zvez. 8, str. 223. 25 Krajevni leksikon Dravske banovine, c. d., str. 364. 26 Več o nastanku in delovanju vrhniške mlekarske zadruge glej v: Dr. Vlado Valenčič, Petdeset let mlekarstva na Vrhniki. Ob jubileju ustanovitve mlekarske zadruge 1904-1954. Založila Zadružna mlekarna na Vrhniki /1954/, str. 5. 27 Prav tam, str. 14. 28 Prav tam, str. 17-24,44-46; glej v: omenjeni publikaciji dr. Valenčiča še prispevek ing. Antona Simončiča, Razvoj živinoreje na Vrhniki in njeni okolici ter vpliv selekcije na molznost krav, str. 51-55. 29 Domovina, 28. septembra 1933, št. 39, št. 1, Strahovite poplave so opustošile cele pokrajine Slovenije. 30 Arhiv Republike Slovenije (odslej ARS), AS škatla 68, arhivska nova enota 2201-2291, spis 2249,20. maja 1935 sprejeta pravila Slovenskega čebelarskega društva v Ljubljani. 31 Jutro, 6. novembra 1931, št. 257, str. 4, Razmah volilnega pokreta v ljubljanski okolici. 32 Jutro, 10. novembra 1931, št. 260, str. 1: Domovina, 12. novembra 1931, št. 46, str. 1. 33 Službeni list Kraljevske banske uprave Dravske banovine, Letnik II, KOS 80, v Ljubljani, 16. decembra 1931, str. 1573. 34 Umrl je mož (nekrolog s sliko dr. Janka Marolta), Domoljub, 11. november 1936, št. 46, str. 713. 35 Jutro, 9. aprila 1932, št. 82, str. 2. 36 Domovina, 24. decembra 1931, št. 52, str. 1,2, Načela nove državne stranke. 37 Jutro, 10. maja 1932, št. 108, str. 2, Krasen zbor sreske organizacije JRKD za Ljubljana-okolico. Domovina, 12. maja 1932, št. 20, str. 1. 38 Domovina, 11. maja 1933, št. 19, str. 2. 39 Jutro (ponedeljsko), 6. junija 1932, št. 23, str. 1. Prav tam, 7. junija 1932, št. 131, str. 3. Domovina, 23. junija 1932, št. 26, str. 1. 40 Domovina, 14. decembra 1933, št. 50, str. 2. 41 Anka Vidovič - Miklavčič, Quadragesimi anno, ES, Ljubljana 1996, zvezek 10, str. 24. 42 NŠAL, fasc. 19, spis 10, Evharistični kongres 1935. 43 Delavska pravica, 17. januarja 1929, št. 3, str. 2, napoved občnega zbora in kratke vesti o delu. 44 Delavska pravica, 10. maja 1929, št. 19, str. 4. 45 Delavska pravica, 23. januarja 1930, št. 4 a, str. 2. 46 Delavska pravica, 18. aprila 1929, št. 16, str. 2. 47 Delavska pravica, 6. februarja 1930, št. 6, str. 3, Napoved. 48 Delavska pravica, 20. februarja 1930, št. 8, str. 2. 49 Delavska pravica, 3. julija 1930, št. 27, str. 2. 50 Delavska pravica, 15. maja 1930, št. 20, str. 2, 3. 51 Delavska pravica, 15. maja 1930, št. 20, str. 1. 52 Delavska pravica, 15. maja 1930, št. 20, str. 4. 53 Delavska pravica, 5. junija 1930, št. 23, str. 1. 54 Delavska pravica, 20. oktobra 1932, št. 42, str. 2. 55 Delavska pravica, 10. novembra 1932, št. 45, str. 3. 56 Delavska pravica, 24. novembra 1932, št. 47, str. 3. 57 Janko Prunk, Pot krščanskih socialistov v Osvobodilno fronto slovenskega naroda, Ljubljana 1977, str. 122. 58 Primerjaj Anka Vidovič - Miklavčič, Mladina med nacionalizmom in katolicizmom. Pregled razvoja in dejavnosti mladinskih organizacij v liberalno- unitarnem in katoliškem taboru v letih 1929-1941 v jugoslovanskem delu Slovenije, Ljubljana 1994, str. 75-78,185-192. 59 Več o volitvah glej v: Gašparič, Jure, Občinske volitve v Dravski banovini 15. oktobra 1933 in nekdanja Slovenska ljudska stranka. Zgodovinski časopis, 58, 2004, št. 1-2, str. 47-67. 60 Jutro, 10. oktobra 1933, št. 237, str. 1, Črni dan za punktaše, uvodnik. 61 Jutro, 17. oktobra 1933, št. 243, str. /3/. 62 Tedenske slike-priloga Domovini, 26. oktobra 1933, št. 43, rubrika Pomembni razgledi doma in na tujem. Tekst pod sliko Zdravko (napačno) Hočevar, pravilno Stanko Hočevar. 63 Jutro, 22. september 1934, št. 218, str. 2. 64 Jutro, 9. januarja 1935, št. 7, str. 4. 65 Slovenec, 27. novembra 1935, št. 272, str. 7. Vrhnika. Župan Hočevar odstopil. 66 Domoljub, 9. oktobra 1935, št. 41, str. 531. Primerjaj še Domoljub, 16. oktobra 1935, št. 42, str. 542 in str. 543. Prav tam, 23. oktobra 1935, št. 43, str. 559. Prav tam, 8. aprila 1936, št. 15, str. 226. 67 Domovina, 23. marca 1933, št. 12, str. 3, Blatna Brezovica (za zadnjo predstavo je napoved). 68 Jutro, 3. maja 1932, št. 102, str. 5. 69 Več o tem Anka Vidovič - Miklavčič, Prispevek k zgodovini ustanovitve in dejavnosti Kmetijske zbornice v Sloveniji. V: Zgodovinski časopis, Ljubljana, 51,1997, št. 2, str. 222, 223. 70 Jutro, 23. junija 1932, št. 145, str. 2. 71 Kmetski list, 26. februarja 1936, št. 9, str. 3. Ob njegovi smrti maja 1939 glej še nekrolog v: Kmetski list, 31. maja 1939, št. 22, str. 3. 72 Bojevnik, 15. avgusta 1931, št. 1, str. 10. 73 Bojevnik, 1. februarja 1933, št. 1-2, str. 1. 74 Primerjaj Bojevnik, 25. septembra 1932, št. 4-5, str. 1. Prav tam, 4. novembra 1933, št. 8-11, str. 6, Fran Bonač, Desetletnica bojevniških sestankov na Brezjah. Prav tam, 15. septembra 1934, št. 9, str. 1. 75 Bojevnik, 1. julija 1933, št. 7, str. 3, Na Žalostni gori pri Preserju. 76 Prelom, 1. februarja 1934, št. 3, str. 1. 77 Arhiv Republike Slovenije (ARS), AS škatla 68, arhivska enota 2201-2271, tehnična enota 24, spis za Vrhniko in za Bevke 2203. Imena preostalih podpisnikov na vlogi za odobritev pravil ZBJ za Bevke so žal nečitljiva. 78 Prelom, 1. marca 1934, št. 7, str. 3. 79 Prelom, 24. maja 1934, št. 19, str. 3. 80 Prav tam, str. 4. 81 Bojevnik, 15. junija 1934, št. 6, str. 5. 82 Prav tam. 83 Prelom, 16. avgusta 1934, št. 31, str. 3. 84 Primerjaj Bojevnik, 15. junija 1934, št. 6, str. 2; Prelom, 16. avgusta 1934, št. 31, str. 1, Avgusta Fabjančič, Beseda o denuncianstvu ali ovaduštvu. 85 Prelom, 16. avgusta 1934, št. 31, str. 3. 86 Prelom, 13. decembra 1934, št. 48, str. 1. 87 Prelom, 20. decembra 1934, št. 49, str. 1. 88 Pregled letnikov Zbora 1936,1937,1938. 89 Prelom, 25. aprila 1935, št. 17, str. 1-2. 90 Domoljub, 8. maja 1935, št. 19, str. 247, Volitve v narodno skupščino. 91 Domoljub, 28. avgusta 1935, št. 35, str. 449. 92 Slovenec, 20. avgusta 1935, št. 189 a. 93 Slovenec, 14. maja 1936, št. 110, str. 2. 94 Slovenec, 29. maja 1936, št. 122 a, str. 7. 95 Slovenec, 29. maja 1936, št. 122 a, str. 7. 96 Domoljub, 22. julija 1936, št. 30, str. 455, Občinske volitve na Vrhniki. 97 Domoljub, 8. aprila 1936, št. 15, str. 240, notica Blatna Brezovica. 98 Domoljub, 22. julija 1936, št. 30, str. 455; glej še v: Slovenec, 11. februarja 1936, št. 34 a, str. 7, Vrhnika. Občinska hranilnica. 99 Domoljub, 29. julija 1936, št. 31, str. 471. 100 Prav tam. 101 Domoljub, 5. avgusta 1936, št. 32, str. 489. 102 Slovenec, 26. julija 1936, št. 169, str. 3. 103 Slovenec, 11. avgusta 1936, št. 182 a, str. 3. 104 Jutro (ponedeljsko), 10. avgusta 1936, št. 32, str. 2. 105 Primerjaj Alenka Nedog, Ljudskofrontno gibanje v Sloveniji od leta 1935 do 1941, Ljubljana 1978, str. 65-67. 106 Slovenec (ponedeljski), 3. avgusta 1936, št. 31, str. 2. 107 Prav tam. 108 Prav tam. 109 Prav tam. 110 Prav tam. 111 Prav tam. 112 Jutro, 2. avgusta 1936, št. 177, str. 8, Prava krščanska ljubezen na Vrhniki. Delavstvo ve, komu naj v hvaležnosti zaupa. 113 Kmetski list, 5. avgusta 1936, št. 32, str. 5, Občinske volitve na Vrhniki. 114 Slovenec, 11. avgusta 1936, št. 182 a, str. 3, Volilno zmagoslavje na Vrhniki. 115 Prav tam. 116 Slovenec, 11. avgusta 1936, št. 182 a, str. 3. 117 Primerjaj Katica Kobe, Iz zgodovine Bistre. Kronika, časopis za slovensko krajevno zgodovino, leto IX, Ljubljana 1964, št. 3, str. 172. 118 Domoljub, 29. julija 1936, št. 31, str. 471, Občinske volitve na Vrhniki. 119 Slovenec (ponedeljski), 10. avgusta 1936, št. 32, str. 3, Sijajna zmaga JRZ pri občinskih volitvah. 120 Slovenec, 11. avgusta 1936, št. 182 a, str. 3. 121 Domoljub, 25. julija 1935, št. 30, str. 393, Prosvetna zveza oživljena. 122 Slovenec, 6. novembra 1935, št. 205 a, ali 233, str. 1. 123 Društveni koledarček 1937. Izdala in založila Prosvetna zveza, urednik Vinko Zor, str. 68-75. 124 Krajevni leksikon Dravske banovine, cit. delo, str. 364. 125 Slovenec, 27. novembra 1935, št. 273 a, str. 7; glej še v: Marjan (Marijan) Marolt, "Spominivmret", memento mori, Ljubljana, Studia slovenica, 2000, str. 8. 126 Prav tam. 127 Domoljub, 8. aprila 1936, št. 15, str. 240. 128 Domoljub, 16. aprila 1936, št. 16, str. 254, Blatna Brezovica. 129 Slovenec, 29. julija 1936, št. 171 a, str. 4. 130 Domoljub, 9. septembra 1936, št. 37, št. 573 (napoved). 131 Domoljub, 23. septembra 1936, št. 39, str. 602. Prav tam, 30. septembra 1936, št. 40, str. 621. 132 Domoljub, 1. januarja 1937, št. 1, str. 11. 133 Domoljub, 1. aprila 1937, št. 13, str. 11; prav tam, 21. aprila 1937, št. 16, str. 13. 134 Domoljub, 14. aprila 1937, št. 15, str. 2, tečaji Prosvetne zveze. 135 Domoljub, 7. aprila 1937, št. 14, str. 13. 136 Slovenec, 13. novembra 1938, št. 262 a, str. 3. 137 Arhiv Republike Slovenije (ARS) AS 68, Kraljevska banska uprava Dravske banovine. Serija društvenih pravil po kartoteki, arhivska enota 2726-2960, spis 2892, Pravila Društva slovenskih obrtnikov na Vrhniki. 138 Prav tam. 139 Slovenec, 15. novembra 1938, št. 263, str. 3, Vselitev vrhniške Prosvete v novi dom. 140 Prav tam. 141 Primerjaj Kmetski list, 29. aprila 1936, št. 18, str. 1, Vera je temelj človeške družbe. Jurij Perovšek, Razpadanje liberalizma v opoziciji, Slovenska novejša zgodovina, Ljubljana 2005, knjiga 1, str. 370. 142 Koledarček, 1941, Izdala Prosvetna zveza, str. 200, 201. 143 Slovenec (ponedeljski), 18. oktobra 1937, št. 42, str. 2, Zbor slovenskih fantov. 144 Koledarček, 1938, Izdala Prosvetna zveza, str. 67. 145 Koledarček, 1938, Izdala Prosvetna zveza, str. 88. 146 Kres, Glasilo Zveze fantovskih odsekov, julij 1939, št. 7, str. 202,203. 147 Prav tam, marec 1939, št. 3, str. 80, in maj 1939, št. 5, str. 132. 148 Domoljub, 10. junija 1936, št. 24, str. 352. 149 Slovenec, 29. maja 1936, št. 122 a, str. 7. 150 Arhiv Republike Slovenije (ARS), AS 68, Upravni oddelek, Serija društvenih pravil, arh. enota 10501-10700, spis 10565/ 1936; ARS, fasc. BAN 16-2, fasc. 25501-2800, spis, 26502/ 1936. 151 ARS, fasc. BAN 16-2, fasc. 25501-28000, spis 26502/1936. 152 Domoljub, 17. februarja 1937, št. 15, notica. 153 Domoljub, 7. oktobra 1936, št. 41, str. 528, Za staro pravdo. 154 Prav tam. 155 Domoljub, 11. avgusta 1937, št. 32, str. 13, Veličastni tabor pri D. M. v Polju. 156 Domoljub, 1. julija 1937, št. 26, str. 1, Prvi člani naše Kmetijske zbornice. 157 Domoljub, 4. novembra 1937, št. 44, str. 2. 158 Orač, oktober 1940, št. 10, str. 217,218. 159 Anka Vidovič - Miklavčič, Oživljanje "Kmečko-socialnega programa "v okviru kmečko-stanovskega gibanja Zveze absolventov kmetijskih šol (ZASKŠ). Revija 2000, Ljubljana 1990, št. 52/53, str. 165. 160 Prav tam; Arhiv Republike Slovenije (ARS), AS 68, Kraljevska banska uprava Dravske banovine. Upravni oddelek, Serija društvenih pravil po kartoteki, arhivska enota 6501-6710, spis 6558. 161 Anka Vidovič - Miklavčič, Oživljanje "Kmečko-socialnega programa v okviru kmečko-stanovskega gibanja Zveze absolventov kmetijskih šol (ZAKŠ), cit. d., str. 173-176. 162 Arhiv Republike Slovenije (ARS), AS 68, Kraljevska banska uprava Dravske banovine. Upravni oddelek BAN 16-2, fasc. 2401-5000, spis 4736/1936. 163 Jutro, 22. avgust 1935, št. 193, str. 1, Pohorska deklaracija. 164 Domovina, 4. julija 1936, št. 23, str. 1. 165 Jutro, 6. junij 1937, št. 129, str. 1. Prav tam, 8. junija 1937, št. 130, str. 2, Pot Petra Zivkoviča po slovenskih krajih. 166 Domovina, 18. novembra 1937, št. 47, str. 5; Kmetski list, 10. novembra 1937, št. 45, str. 3. 167 Domovina, 7. oktobra 1937, št. 41, str.. 168 Domovina, 11. avgusta 1938, št. 32, št. 7. 169 Kmetski list, 25. januarja 1939, št. 4, str. 5. Petkovšek Jože, Verbič Andrej, Vrhnika (poročilo). 170 Prav tam. 171 Kmetski list, 24. januarja 1940, št. 4, str. 5. 172 Kmetski list, 27. marca 1940, št. 13, str. 2. 173 Pot kmečkga ljudstva v OF. Zbrala in uredila Drago Košmrlj in Janko Liška, Ljubljana 1986, str. 179. 174 Kmetski list, 2. januarja 1935, št. 1, str. 2. 175 Več o tem v: Anka Vidovič - Miklavčič, Zveza slovenskih kmetov 1932-1935. Zgodovinski časopis, 43,1989, št. 4, str. 555-569. 176 Slovenec, 20. novembra 1938, št. 268, str. 4, s sliko. 177 Slovenec (ponedeljski), 14. novembra 1938, št. 46, str. 1. 178 Slovenec, 13. decembra 1938, št. 285, str. 1, Živela najveličastnejša zmaga. 179 Slovenec, 14. februarja 1939, št. 37, str. 4, X. zasedanje banskega sveta. 180 Orač, Za bodočnost slovenskega kmeta, marec 1939, št. 3, Novi člani banskega sveta. 181 Vladimir Kološa, Banski svet Dravske banovine 1931-1941, Ljubljana 1980, str. 23. Publikacija Arhiva Republike Slovenije. Inventarji. Serija Arhivi državnih in samoupravnih organov in oblastev. Zvezek 2. 182 Primerjaj Slavko Kremenšek, Slovensko študentovsko gibanje 1919-1941, Ljubljana 1972, str. 315-324. 183 Več o tem glej v: Anka Vidovič - Miklavčič, Društvo Slovenska straža, Studia historica Slovenka, Časopis za humanistične in družboslovne študije. Hartmanov zbornik, Maribor 2004, letnik 4, št. 2-3, str. 439-476. Janez Kopač UPRAVNOTERITORIALNA UMESTITEV VRHNIŠKEGA OBMOČJA1 MED LETI 1945 IN 1994 UVOD Jugoslovanska in slovenska oblast, ki sta se razvili med drugo svetovno vojno, sta v novonastali Jugoslaviji odpravili občine, ki so bile najmanjše in osnovne oblike lokalnih upravnoteritorialnih enot. Nadomestila jih je zelo razvejana mreža krajev, ki so se kot zametki lokalnih upravnoteritorialnih oblik razvili med narodno-osvobodil-nim bojem.2 Vodih so jih krajevni odbori Osvobodilne fronte (KO OF), ki so bili hkrati oblastni in politični organi.3 Kjer je bilo možno na podlagi odloka Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta (SNOS) z dne 19. februarja 1944' in odloka njegovega predsedstva z dne 1. marca 19445 izpeljati volitve, so jih že med vojno kot oblastni organi zamenjali izvoljeni krajevni narodnoosvobodilni odbori (KNOO). V večini od okrog 3.500 krajev, kolikor jih je bilo ob osvoboditvi na območju Slovenije,6 pa so bile volitve izvedene konec julija in avgusta 1945. Poslej so bih do aprila 1952 najnižji lokalni organi oblasti izključno krajevni narodnoosvobodilni (KNOO) oziroma krajevni ljudski odbori (KLO).7 1945 Prva upravnoteritorialna razdelitev območja Slovenije v tedanji Federalni Sloveniji (brez Primorskega območja) je bila uzakonjena 25. avgusta, veljati pa je začela 8. septembra 1945, ko je bil zakon objavljen v tedanjem slovenskem uradnem listu. Na lokalni ravni je bila Slovenija upravnoteri-torialno razdeljena na: okrožja, okrožno mesto Ljubljana (status okrožja z mestnimi četrtmi), okraje in kraje. Vrhniško območje je spadalo v Ljubljansko okrožje in okraj Ljubljana okolica (eden od sedmih okrajev v okrožju). Okraj je združeval 69 krajev, med njimi tudi 23 krajev iz vrhniškega območja:8 okrožje: okraj: kraj: Ljubljansko Ljubljana okolica Bevke Butajnova Blatna Brezovica Borovnica Breg Brezovica Črni Vrh Dol pri Borovnici Drenov Grič Dobrova Ligojna Log Notranje Gorice Planina Podlipa Praproče Stara Vrhnika Verd Vnanje Gorice Vrhnika Vrzdenec Zaklanec Zaplana 19. Preglednica 1. 1946 Zakon o upravni razdelitvi Federalne Slovenije je uzakonil zelo veliko krajev, v katerih so kot lokalni organi oblasti delovali krajevni narodnoosvobo- dilni oziroma ljudski odbori. V večini primerov so bili kadrovsko šibki in zato neučinkoviti. Njihova številčnost je bila za državo predraga. Zato vse do aprila 1952, ko so bili kraji odpravljeni, sledimo združevanju krajev in s tem zmanjševanju njihovega števila. Tudi v naslednjih letih poteka proces zmanjševanja števila upravnoteri-torialnih enot na lokalni ravni, to je občin, mestnih občin, od srede leta 1955 dalje pa občin in okrajev. Proces je bil relativno intenziven vse do srede 21. Skupina bosanskih otrok - vojnih sirot - pred staro šolo na Vrhniki, osemdesetih let 20. stoletja. 1945. Foto last N. Mrlak. V začetku aprila 1946 je Prezidij Slovenskega Katastrski občini Vrzdenec (naselji: Samotorica narodnoosvobodilnega sveta izdal nov zakon in Vrzdenec) in Zaklanec (naselja: Lesno Brdo, o upravni razdelitvi tedaj že Ljudske Republike Podolnica, Zaklanec) sta bili vključeni v kraj Slovenije, ki je število krajev precej zmanjšal. Horjul, del naselja Butajnova pa v okviru kata- Prvič po drugi svetovni vojni so bili kraji geo- strske občine Setnik v kraj Polhov Gradec.9 grafsko opredeljeni s katastrskimi občinami in naselji v njih. Vrhniških 23 krajev je zakon po- S tem zakonom določena razdelitev Ljudske Re- vezal v le 7 novih krajev, preglednica 2. publike Slovenije ni zaživela, saj je konec junija okrožje: okraj: kraj: katastrska občina: naselje: Ljubljansko Ljubljana okolica Borovnica Borovnica Borovnica, Dol, Lašče, Laze, Ohonica, Padež, Pokojišče, Pristava, Zavrh Breg Breg, Pako Zabočevo Brezovica, Dražica, Niževec, Zabočevo Brezovica Brezovica Brezovica, Notranje Gorice, Plešivica, Vnanje Gorice Črni Vrh Črni Vrh Črni Vrh, Planina, Setnik, Smolnik Dobrova pri Ljubljani Dobrova (del) Brezje, Dobrova, Kožarje (del) Podsmreka (del) Draževnik, Komanija, Podsmreka (del), Razori Šujica (del) Gaberje, Hruševo, Osredek, Stranska vas, Šujica Jošt nad Vrhniko Butajnova Butajnova, Planina St. Jošt Smrečje, St. Jošt Log Log Dragomer, Log, Lukovica Vrhnika Blatna Brezovica Bevke, Blatna Brezovica, Sinja Gorica Podlipa Podlipa Stara Vrhnika Stara Vrhnika Velika Ligojna Drenov Grič, Lesno Brdo, Mala Ligojna, Velika Ligojna Verd Bistra, Mirke, Verd Vrhnika Vrhnika Zaplana Zaplana 20. Preglednica 2. Proti koncu maja 1946 je bil na federalni ravni sprejet prvi Splošni zakon o ljudskih odborih, ki je za celo državo določil njihovo delovanje. Zakon je uvedel tudi izraz upravnoteritorialna enota. Vsako naselje v državi je moralo biti razvrščeno v upravnoteritorialno enoto, kar se je lahko zgodilo izključno le z republiškimi zakoni. Najmanjše lokalne upravnoteritorialne enote so bili kraji (vasi ter manjša mesta) in mesta. Kraji in mesta so bili povezani v okraje, ki so jih združevala okrožja. Kot najvišjo obliko lokalne upravnoteritorialne enote je bilo z republiškimi zakoni mogoče ustanoviti tudi oblasti.11 Na novo je bila upravnoteritorialna razdelitev Ljudske Republike Slovenije določena z zakonom, ki je začel veljati 14. septembra 1946, ko je bil objavljen v Uradnem listu. Območje Ljudske Republike Slovenije je bilo še vedno razdeljeno na okrožja (Okrožno mesto Ljubljana seje preimenovalo v Okrožje Ljubljana-mesto), okraje in kraje. 23. Vrhničani na delovni akciji na progi Otovec - Bubnjar-ci leta 1946. Na sliki: Smiljan Ogorelec, Miloš Rijavec, Milena Miklavčič, Milena Grom, Majda Stanovnik, za njima Edo Pišler, Mimica Jereb, Boža Kenk, Mirjam Rijavec, Vera Bizovičar in Franci Kuhar. Foto last N. Mrlak. 22. Pred odhodom na služenje vojaškega roka, 1945. Foto last N. Mrlak. 1946 sprejeti zakon odložil njegovo izvedbo za nedoločen čas.10 V primerjavi z odloženim zakonom iz začetka dem krajev, je bilo po novem zakonu določenih aprila, ki je na vrhniškem območju določil le se- 16 krajev (preglednica 3). okrožje: okraj: kraj: katastrska občina: naselje: Ljubljansko Ljubljana okolica Blatna Brezovica Blatna Brezovica Bevke, Blatna Brezovica, Sinja Gorica Borovnica Borovnica Borovnica, Dol, Lašče, Laze, Ohonica, Padež, Pokojišče, Zavrh Breg Breg, Pako Zabočevo Brezovica, Dražica, Niževec, Zabočevo Brezovica -Vnanje Gorice, sedež Brezovica pri Ljubljani Brezovica (del) Brezovica, Vnanje Gorice Trnovsko predmestje (del) Butajnova-Št. Jošt sedež Butajnova Butajnova Butajnova, Planina (del) Črni Vrh (del) Planina (del) Št. Jošt (del) St. Jošt Vrzdenec (del) Samotorica (del) Črni Vrh Črni Vrh (del) Črni Vrh (del), Smolnik, Setnik Kovski Vrh (del) Bukov Vrh (del) Staniše (del) Valterski Vrh (del) Dobrova Dobrova (del) Brezje (del), Dobrova Šujica (del) Gaberje, Hruševo, Osredek, Stranska vas, Šujica Drenov Grič-Ligojna, sedež Ligojna Velika Ligojna Drenov Grič, Lesno Brdo, Mala Ligojna, Velika Ligojna (del) Log Log Dragomer, Log, Lukovica Notranje Gorice Brezovica (del) Notranje Gorice (del), Plešivica Praproče-Setnik, sedež Praproče Črni Vrh (del) Črni Vrh (del) Setnik (del) Briše (del), Butajnova (del), Praproče, Setnik, Smolnik Stara Vrhnika Stara Vrhnika Stara Vrhnika Vrhnika (del) Vrhnika (del: Podlipska c. št. 16) Verd Verd Bistra, Mirke, Verd Vrhnika Vrhnika (del) Vrhnika (del) Vrzdenec-Žažar, sedež Vrzdenec Vrzdenec (del) Vrzdenec Žažar Zažar Zaklanec-Brezje, sedež Podolnica Dobrova (del) Brezje (del) Zaklanec Lesno Brdo, Podolnica, Zaklanec Zaplana Petkovec (del) Petkovec (del) Zaplana Zaplana 24. Preglednica 3. 25. Štafeta ob dnevu mladosti. Foto last ZZB Obč. odbora Druga dela katastrskih občin Kovski Vrh, z delom naselja Bukov Vrh, in katastrske občine Staniše, z delom naselja Valterski Vrh, sta bila v kraju Log v okraju Škofja Loka. Del katastrske občine Vr-zdenec z delom naselja Samotorica (v zakonu je enkrat oblika Samotorica, drugič pa Samotorca) je bil vključen v kraj Horjul, h kateremu je bil priključen tudi del naselja Velika Ligojna. Del katastrske občine Setnik z delom naselja Briše je bil priključen h kraju Polhov Gradec. Drugi del katastrske občine Petkovec z delom naselja Petkovec je bil vključen v okraj Rakek in v kraj Rovte. V zakonu je zaslediti tudi nekaj nedoslednosti, saj je pri kraju Butajnova-Št. Jošt navedeno, da naselje Butajnova spada v katastrsko občino Butaj-nova, pri kraju Praproče-Setnik pa je navedeno, da je del naselja Butajnova tudi sestavni del tega kraja, in sicer v okviru katastrske občine Setnik.12 1946-1948 Prva Ustava Ljudske Republike Slovenije, sprejeta januarja 194613, in upravnoteritorialna zakonodaja iz začetka leta 1947 sta odpravila okrožja, te- daj najvišjo obliko lokalnih upravnoteritorialnih enot. Okrožje Ljubljana mesto se je spremenilo v glavno mesto Ljubljana, Ljudska Republika Slovenija seje upravnoteritorialno delila na glavno mesto Ljubljana (namesto dosedanjih četrti razdeljeno na rajone in kraje), okraje in kraje.14 1948 Sredi februarja 1948 je bil zaradi vključitve priključenega dela Slovenskega primorja v upra-vnoteritorialni sistem Ljudske Republike Slovenije sprejet nov zakon o upravni razdelitvi Slovenije. Odpravil je tudi nekaj manjših okrajev, med njimi tudi okraj Rakek, katerega kraji so po novem v glavnem bili vključeni v okraj Ljubljana okolica. Zakon je v splošnem popravil številne napake prejšnje zakonodaje pri razvrščanju naselij v katastrske občine in teh v kraje. Primerjava vrhniškega območja z zakonom iz septembra 1946 pokaže, da se je število krajev povečalo za kraj Rovte iz odpravljenega okraja Rakek Sicer pa sprememb ni bilo, razen nekaj malenkostnih popravkov. V kraju Rovte je bila po novem zakonu združena vsa katastrska občina Petkovec. Njen del je bil septembra 1946 dodeljen kraju Za-plana, zato je po novem kraj Zaplana obsegal le katastrsko občino Zaplana. Popravljena je tudi nedoslednost zakona iz septembra 1946, ko pri kraju Butajnova-Št. Jošt ni navedeno, da del naselja Butajnova tvori njegovo katastrsko občino Butajnova, drugi del naselja Butajnova pa je spadal v katastrsko občino Setnik v kraju Praproče-Setnik. Naselje Lesno Brdo je bilo tudi že septembra 1946 razdeljeno med krajema Drenov Grič-Ligojna in Zaklanec-Brezje. Nedoslednost zakona pa je bila, da ni opozoril, da gre za dva dela istega naselja. To je popravil zakon iz februarja 1948. Del katastrske občine Kovski Vrh, z delom naselja Bukov Vrh, in del katastrske občine Staniše, z delom naselja Valterski Vrh pa je bil z odpravo okraja Škofja Loka s krajem Log priključen v okraj Kranj.15 a p i □ n i k, zbora volilcev z dne 16. I.1949, k-tej| ae Je vršil t prostorih Mladinskega doma n« Verdu, pričetek ob 15. -Zbora volilcev se je udeležilo cca. 5o članov. ^ Tot. predsednik K o b i Avgust,otvori sestanek , pozdravi n-vzeče. Za z«pisnikarico se ob loči tov. Suhadolnik Talen tino. ad l/ Tot. predsednik prečita okrožnico Okrajnega L. 0., odsek za kmetijstvo št.897A Z dne 15. HI. 1948- "Naročilo jarih žit". Tov. predsednik pojasni navzočem , da se nanesto obvezne oddaje prosa, lahko eventuel* ad 9/no odda fižol. Takoj zatem prečita okrožnico Okrajega L. O.Ljubljana-okolico - St. T l/S s dne 7.1.1949"Zvar talni plaa sečnje lesa/ za prvo' tromesečje 1949. Les bodo obvesno sekali kmetje in sLcer tisti,kateri. powduje več, nega 8 ha gozda. lov. Ž a k e 1 j Avgust poda o sečnji lesa nekaj pojasnil, ad 3/ Tov. predsednik poudari'važnost v oddaji /obvezni/ pitanih prašičev. K.I.O.Verd mora brezpogojni oddati 4o kom pitanih prašičev. Akcija se bo pričela meseca marca t.l.Pltsiec mora tehtati najmanj 12o.- kg. ■Bjv. Turi an Prane priDomni, da je naTedeno Število praSičev za Verd precej visok«, imai ovani pripomni, da bi ae število zmanjšalo vsaj za lo kom, tako da bi bila obvezna oddaja istih 3» kom. ad 4/ Poročilo odbornikov! /delo v letu 1948/ Tov. upravnik Kmetijskega po-aestva"Cankarj evo" Verd-poroča, da se je predčasno nasula cesta.kate-ra veže žel. postajo Verd s centrom, Za ceste , oziroma za popravilo nimamo nikakega kredita, primanjkuje tudi časa. Verski most čez Ljubljanico se obnavlja. Začasno se bo most prekril a trdim lesom. tov. upravnik posestva pripomni, da Je za lokalni promet premalo kredita, za istega se bo treba v bodoče obrniti na Okrajni L . O. v Ljubljano. Tov. Petrovčič Anton, referent za odkup kmet. pridelkov poroča, da so bili v letu 1948 oddani sledeči produkti: 31.835— kg krompirja, 4?7— kg pšenice, 225— kg rti, 486,- kg ječmena,9o2— kg koruze, 5.795—kg repe,92o.- kg koruze, 6.1oo— kg govedi 3oo.- kg fižola/vezana oena/ , 1.037.- kg sončnic,23.5o.- kg bnčnic,5.4o — kg bučnicAuščene/ 15o,- kg ovsa, 85.- kg mladi pujski, 79.600— 1 mleka,589— prašiči /obvezna kon1 in 21.19»— kg sena. Tov. Opeka Marija, referent za soo. skrbstvo poroča* T leta 1948 je bilo za Lom onemoglih na Vrhniki darovanih 7.600— dih, za Hovo letno Jelko 4.000— din,poleg tega so bili starejši/revnejši/ tudi obda-rovani in sioer Je prejel vsak od upravlčenoev sledečes 1 klobaso, 1/2 1. vina in krah. V letu 1948 Je bilo torej gotovinsko izdanih 29.859— din ad/ 5. Slučajnosti: Ker so nekateri oddali večje količine krompirju za z«- zameno koruze, pa se zamenjava še do danes ni izvedla se nekateri izmed navzočih na sestanku zanimajo kdaj se bo zamenjava izvršila.Tcv. referent za kmet. odkup pripomni, da o3tane to vprašanje še do nadalj-nega odprato , kar koruze še ni. Zastopnica AFŽ poroča, da so v letu 1948 pridelale "476— kg krompirja in nekaj fižola. Pripomni tudi, da 'Uff"ujihova organi-zaotja dobro razvija. Na list "Naša žena" je naročenih 57 žena, na list "Kmečki glas " pa 14 žena. Ker ni sledilo več nikakih prijomb zaključi tov. predsednik sestanek ob 16,3o . Smrt fašizmu - svobodo narodu! Zapisnik are as Suhadolnik Valentina. 26. Zapisnik zbora volilcev Verd, 16. 1. 1949 (Zgodovinski arhiv Ljubljana). Kljub splošni naravnanosti, da bi se število krajev kot temeljnih upravnoteritorialnih enot zmanjšalo, zakonodaja temu ni sledila, zato so teoretiki še vedno opozarjali, da so zaradi prevelikega števila, majhnosti in gospodar- ske šibkosti njihovi "... krajevni ljudski odbori premalo ekspeditivni in preslabo povezani z višjimi državnimi organi..." Stroški poslovanja majhnih krajevnih ljudskih odborov so bili preveliki, kvaliteta opravljenega dela pa premajhna. in Maribor, ki sta formalni status mest izločenih iz okrajev dobili oktobra 1949. Sredi leta 1950 sta status mest izločenih iz okrajev pridobila še Jesenice in Kranj, junija 1951 pa še Bled.18 27. Vrhničanke na izletu leta [1948] (?), med njimi: Marija Albreht, Katarina Dremelj, Ivanka Malavašič, Franja Fefer, Mimi Velkavrh, Minka Popit, Tončka Jurjevčič, Martina Bradeško, čepita Špela Leskovec in Josipina Malavašič. Foto last N. Mrlak. Vzroke so iskali v dejstvu, da so o tem, v katere kraje bodo spadala posamezna naselja, na zborih volivcev prebivalci le redkokdaj odločali. Namesto njih so "... večinoma te stvari avtoritarno reševali okrajni ljudski odbori ..."I6 1949-1952 Z objavo Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o upravni razdelitvi Ljudske Republike Slovenije sta bila 8. novembra 1949 na vrhniškem območju kot upra-vnoteritorialni enoti odpravljena kraja Praproče-Setnik (priključen h kraju Polhov Gradec) in Vrzdenec-Žažar (prildjučen h kraju Horjul). Od kraja Rovte pa se je odcepil del naselja Podpesek, priključen je bil h kraju Podlipa-Smrečje.19 Proti koncu maja 1949 je bil na zvezni ravni sprejet drugi Splošni zakon o ljudskih odborih, ki je glavnim mestom republik določil status oblasti. Kot upravnoteritorialne enote pa je uzakonil tudi mesta, ki spadajo k okraju in imajo status kraja, ter mesta, izločena iz okraja, ki dobijo status okraja. Organi oblasti v obeh primerih so se imenovali mestni ljudski odbori (MLO), v manjših mestih s statusom krajevnega ljudskega odbora, v večjih pa okrajnega ljudskega odbora. To je povzročilo in še povzroča veliko zmede, kljub dejstvu, da je bila določitev oblike mesta možna samo z republiškimi zakoni.17 V začetku maja 1949 so v Sloveniji kot najvišjo obliko upravnoteritorialnih enot na lokalni ravni ustanovili tri oblasti (delovale so le do januarja 1951). Ena od njih je bila Ljubljanska oblast, vka-tero je bil vključen tudi okraj Ljubljana okolica, ki je med drugimi povezoval kraje na vrhniškem območju. Zakon je kot mesti opredelil Celje Družbene in gospodarske spremembe, ki so se dogodile konec štiridesetih in v začetku petdesetih let 20. stoletja (izvajanje petletnega gospodarskega plana in uvedba samoupravljanja) so zahtevale večje in ekonomsko močnejše upravnoteritorialne enote oziroma učinkovitejše lokalne oblastne organe, ki so jih vodili. Leta 1951 so potekale intenzivne razprave o upravnoteri-torialni reformi, ki naj bi združila kraje v večje osnovne lokalne upravnoteritorialne enote, ki naj bi se po novem imenovale občine.20 1952 Pravno podlago za korenito upravnoteritorialno reformo je predstavljal tretji zvezni Splošni zakon o ljudskih odborih, ki gaje Ljudska skupščina FLRJ sprejela 1. aprila 1952. Na območju celotne države je odpravil kraje kot najnižje lokalne upravnoteritorialne enote in krajevne ljudske odbore kot organe oblasti v njih. Republikam je bilo naloženo, da s svojimi zakoni namesto odpravljenih krajev 28. Vrhniška ekipa na teku ob žici okupirane Ljubljane: Marija Purkart (?), Ivanka Grom, Francka Grom, Tončka Istenič (nese zastavo) in Pavla Kovač, leta [1958] (?)• Foto last ZZB Obč odbora Vrhnika. kot osnovne upravnoteritorialne oblike na lokalni ravni ustanovijo geografsko večje občine. Z republiško zakonodajo je bilo potrebno tudi urediti, katere občine pridobijo status mestnih občin s posebnimi pravicami v sestavi okraja, in mestne občine, ki so izvzete iz okraja. Slednjih je bilo zelo malo, v celi Jugoslaviji le 24.21 Smernice tretjega Splošnega zakona o ljudskih odborih so bile že upoštevane v Zakonu o razdelitvi Ljudske Republike Slovenije na mesta, okraje in občine, ki ga je Ljudska skupščina LRS sprejela 12. aprila 1952. Po njem so mesta Jesenice, Kranj in Bled izgubila status mesta, izločenega iz okraja. V Ljudski Republiki Sloveniji so tak status imela le še glavno mesto Ljubljana, Celje in Maribor.22 Zakon je močno zmanjšal število najnižjih lokalnih upravnoteri-torialnih enot, od več kot 1.140 krajev, ki so do zakona imeli status upravnoteritorialne enote, na 369 novih občin. Med njimi je v smislu Splošne zakona o ljudskih odborih določil 3 mestne občine s statusom okraja in kar 44 mestnih občin. Ker jim v smislu določil splošnega zakona ni opredelil posebnih pravic, je bilo vseh 44 mestnih občin na stopnji običajnih občin. 0I>0 Ljubljana okolica Tajništvo za gospodarstvo Upravno pravni sektor LjuKL jana, dne 28.12.1953. II-2-Ž-gt. 24/850-1953. Predmet: Registracija. ljudski odbor mestne obJSine Vrhnika V zvezi z Vašim dopisom štev. 2460/2 z dne 18.12.1953. Vam v prilogi dostavljamo overjen prepis odločbe o ustanovitvi Otroške restavracije KLO Vrhnika. Likvidator podjetja Sadje-Zelenjava pa naj takoj zaprosi semkaj za iz bris iz registra državnih gospodarskih podjetij, ker je likvidacija končana. Vlogo naj kolkuje z din 30.-priloži pa naj 150.- din za odločbo,o izbrisu. Prav tako je priložiti din 95.- v gotovini kot okrajno takso. Priloga: 1 Pomočnik načelnika Tajništva aa gospodarstvo: 29. Registracija Otroške restavracije na Vrhniki (dopis OLO Ljubljana okolica, 18.12. 1953, ZAL). Na vrhniškem območju, ki je še vedno spadalo v okraj Ljubljana okolica, so bili kot upravnoteri-torialne enote odpravljeni naslednji kraji: Blatna Brezovica, Butajnova-Št. Jošt, Črni Vrh, Drenov Grič-Ligojna, Log, Verd in Zaplana. Aprila 1952 so bili odpravljeni kraji z vrhniškega območja (nekateri so se spremenili v katastrske občine), s svojimi naselji vključeni v novo Mestno občino Vrhnika in nove sosednje občine, (preglednica 423). Zakon o razdelitvi Ljudske Republike Slovenije na mesta, okraje in občine je v smislu določil 8. člena tretjega Splošnega zakona o ljudskih odborih na območju Slovenije določil kar 44 mestnih občin. Ni pa izpeljal določila četrtega odstavka 18. člena Splošnega zakona o ljudskih odborih, po katerem se z republiškim zakonom med mestnimi občinami določijo tudi "mestne občine s posebnimi pravicami". Zaradi tega dejstva je bilo vseh 44 mestnih občin po pristojnostih izenačenih z običajnimi občinami. Šele 18. julija 1952 je okraj občina: katastrska občina: naselje: Ljubljana okolica Mestna občina Vrhnika Blatna Brezovica Bevke, Blatna Brezovica, Sinja Gorica Petkovec24 Petkovec Podlipa Podlipa Rovte (del) Rovte (del Podpesek) Stara Vrhnika Stara Vrhnika Št. Jošt (del) Smrečje Velika Ligojna Drenov Grič, Lesno Brdo (del), Mala Ligojna, Velika Ligojna (del) Verd Bistra, Mirke, Verd Vrhnika Vrhnika Zaplana Zaplana Borovnica Borovnica Borovnica, Dol, Lašče, Laze, Ohonica, Padež, Pokoj išče, Pristava, Zavrh Breg Breg, Pako Zabočevo Brezovica, Dražica, Niževec, Zabočevo Brezovica Brezovica (del)25 Brezovica, Notranje Gorice (del), Plešivica, Vnanje Gorice Log Dragomer, Log, Lukovica Dobrova Dobrova Brezje (del), Dobrova (del), Podsmreka (del) Podsmreka (del) Podsmreka (del) Šujica (del) Gaberje, Hruševo, Osredek, Stranska vas, Šujica Horjul Butaj nova Butajnova (del), Planina (del) Črni Vrh (del) Planina (del) Št. Jošt (del) St. Jošt Vrzdenec Samotorica, Velika Ligojna (del), Vrzdenec Zažar Zažar Dobrova (del)26 Brezje (del) Horjul Horjul, Koreno, Ljubogojna Zaklanec27 Lesno Brdo (del), Podolnica, Zaklanec Polhov Gradec Črni Vrh (del) Črni Vrh, Smolnik Setnik Briše, Butajnova (del), Praproče, Setnik Babna Gora Babna Gora, Belica, Belo, Dolenja vas, Dvor, Hrastenice, Log Polhov Gradec Podreber, Polhov Gradec, Pristava, Srednja vas Selo Selo, Setnica 30. Preglednica 4. Ljudska skupščina Ljudske Republike Slovenije sprejela Zakon o ljudskih odborih mest in mestnih občin, ki je bil eden od treh republiških zakonov o ljudskih odborih, ki je natančno določil slovenska mesta, ki so izločena iz okrajev, zato imajo status okrajev (Ljubljana, Maribor in Celje). Vodili so jih dvodomni mestni ljudski odbori (MLO). Izmed 44 slovenskih mestnih občin pa je določil le 13 mestnih občin v sestavi okrajev s posebnimi pravicami. Kot ugotavlja Janez Šmidovnik, so te občine imele močnejši položaj kot običajne občine; Josip Globevnik pa dodaja, da so kljub dejstvu, da niso bile izvzete iz okrajev, bile po svojih pristojnostih bliže mestom kot navadnim občinam.28 Mestna občina Vrhnika ni bila razvrščena mednje, zato je še naprej imela pristojnosti običajnih občin, pa čeprav je bila opredeljena kot mestna občina. Poimenovanje Vrhnike kot mestne občine je zelo verjetno privedlo tudi do statusne zmede pri Vrhničanih, saj je prevladovalo mnenje, da je Vrhnika postala mesto. V zapisu, ki je bil 13. septembra 1955 objavljen v časopisu Ljudska pravica, je namreč navedeno, da so "... domačini zelo ponosni, da je Vrhnika pred leti postala mesto. Brž so preimenovali železniško postajo Vrhnika trg v Vrhnika mesto ..." A avtor zapisa pravilno ugotavlja, da temu ni tako, kajti, "... da bo Vrhnika res postala mesto v pravem pomenu besede ... bo še precej dela ..." po njegovem mnenju zlasti na komunalnem področju.29 Zakon o ljudskih odborih mest in mestnih občin iz julija 1952 je v tretjem odstavku 3. člena jasno določal, da določila tega zakona veljajo samo za 13 mestnih občin v sestavi okrajev s posebnimi pravicami. Vodili so jih enodomni ljudski odbori mestnih občin (LOMO).30 Zakon o občinskih ljudskih odborih, ki je bil tudi eden od treh republiških zakonov o ljudskih odborih, sprejetih 18. julija 1952, in je veljal za običajne občine, pa je v 11. členu uzakonil, da se določbe zakona o občinskih ljudskih odborih "... uporabljajo tudi za ljudske odbore takih mestnih občin, za katere ne veljajo določbe zakona o ljudskih odborih mest in mestnih občin, ..." Vodili so jih enodomni Občinski ljudski odbori (ObLO). Isti člen pa je ponudil možnost, da ljudski odbor običajne mestne občine, "... ki ima pogoje, da se ji dajo posebne pravice, lahko predlaga Ljudski skupščini LRS, naj izda zakon, da ta občina postane mestna občina s posebnimi pravicami po zakonu o ljudskih odborih mest in mestnih občin ..."31 Mestna občina Vrhnika takega predloga verjetno ni podala, saj do srede leta 1955, ko je prenehala veljati citirana zakonodaja, ni republiškega zakona, ki bi mestni občini Vrhnika dodelil status mestne občine v sestavi okraja s posebnimi pravicami. Imela je le pristojnosti običajne občine. Že 9. julija 1952 je bil sprejet popravek zakona o upravni razdelitvi Ljudske Republike Slovenije, po katerem se je od mestne občine Vrhnika odcepila katastrska občina Petkovec z naseljem Petkovec, ki se je priključila k občini Rovte.32 1953-1955 V začetku leta 1953 je v Ljudski Republiki Sloveniji prišlo do dopolnitev imen naselij, ki so imela enako poimenovanje. Naselje Brezovica v občini Brezovica se je preimenovalo v naselje Brezovica pri Ljubljani, naselje Log v Log pri Brezovici, naselje Log v občini Polhov Gradec pa v Log pri Polhovem Gradcu, naselje Planina pa v Planina nad Horjulom itd.33 Prav tako v začetku leta 1953 sta se v občini Polhov Gradec zaselka Rovt in Srednji Vrh v katastrski občini Črni Vrh spremenila v naselji.34 V začetku junija 1955 je v Ljudski Republiki Sloveniji prišlo do številčnih preimenovanj naselij, zlasti teh, ki so se začeli s Sveti. Tako se je tudi Sv. Jošt v občini Horjul preimenoval v Šentjost nad Horjulom.35 Po sprejetju republiškega ustavnega zakona v začetku leta 195336 so se v Ljudski Republiki Sloveniji začele obsežne priprave za novo upravno-teritorialno reformo, katere cilj je bil, ustanoviti tako velike upravnoteritorialne enote, ki bodo gospodarsko čim bolj samostojne. Pripravljal se je t. i. komunalni sistem občin. PROHTARGVSEH ®L ZlMiZUC 31. Občinska mladinska konferenca, Vrhnika, 24. november 1957. Foto last ZZB Obč. odbora Vrhnika. 1955 V Ljudski Republiki Sloveniji je bil komunalni sistem, ki je prinesel obsežne spremembe na upravnoteritorialnem področju, uveden sredi leta 1955. Nove večje občine, imenovane tudi komune, naj bi bile, kot je zapisal Janez Šmidovnik, v prvi vrsti zaokroženi gospodarski organizmi, ki naj bi bili uravnovešeni in sposobni samostojnega življenja. Prišlo je do združevanja občin in tudi okrajev.37 Pravno podlago za ustanovitev novih velikih občin je prinesel zvezni zakon o ureditvi občin in okrajev, ki je bil sprejet 16. junija 1955.38 Ljudska skupščina Ljudske Republike Slovenije je nov zakon o upravni razdelitvi republike sprejela 28. junija 1955; veljati pa je začel dva dni kasneje, ko je bil objavljen v Uradnem listu. Ta zakon je združil številne dosedanje manjše občine in okraje, skupaj z izvedbenim pa je zakon odpravil mesta in obe obliki mestnih občin, ki so prenehale delovati s 1. septembrom 1955. Poslej je bila Ljudska Republika Slovenija razdeljena na okraje in občine. Odpravljen je bil tudi okraj Ljubljana okolica, katerega območje je bilo vključeno v območje novega velikega okraja Ljubljana. Katastrske občine in njihova naselja, odpravljenih občin z vrhniškega območja (mestna občina Vrhnika in občine Brezovica, Horjul ter Polhov Gradec), so bile vključene v tri nove velike občine. Pretežni del odpravljene mestne občine Vrhnika in celotno območje odpravljene občine Brezovica sta bila združena v novo občino Vrhnika. Le katastrska občina Petkovec in del katastrske občine Zaplana sta bili vključeni v novo občino Logatec, ki so ji pridružili tudi odpravljeno občino Rovte. Območja odpravljenih občin Horjul in Polhov Gradec so bila skupaj z odpravljeno občino Dobrova združena v novo občino Dobrova pri Ljubljani. Nove občine Vrhnika, Borovnica in Dobrova pri Ljubljani so po določilih nove upravnoteritorialne razdelitve združevale naslednje katastrske občine in njihova naselja (preglednica 5). okraj: občina: katastrska občina: naselje: Ljubljana Vrhnika (sedež Vrhnika) mesto Vrhnika Vrhnika Vrhnika Blatna Brezovica Bevke, Blatna Brezovica, Sinja Gorica Log Dragomer, Log pri Brezovici, Lukovica pri Brezovici Podlipa Podlipa Stara Vrhnika Stara Vrhnika St. Jošt Smrečje Velika Ligojna Drenov Grič (del), Mala Ligojna, Velika Ligojna Verd Bistra, Mirke, Verd Zaplana (del) Zaplana (del) Borovnica Borovnica Borovnica, Dol pri Borovnici, Lašče, Laze pri Borovnici, Ohonica, Padež, Pokojišče, Pristava, Zavrh pri Borovnici Breg Breg pri Borovnici, Pako Brezovica (del) Podpeč (del) Jezero Jezero, Planinca Kamnik Goričica pod Krimom, Kamnik pod Krimom, Prevalje pod Krimom Preserje Dolenja Brezovica, Gorenja Brezovica, Podpeč (del), Preserje Sobočevo39 Brezovica pri Borovnici, Dražica, Niževec, Sobočevo Dobrova pri Ljubljani (sedež Dobrova) Babna Gora Babna Gora, Belica, Belo, Dolenja vas pri Polhovem Gradcu (preimenovano dosedanje ime Dolenja vas), Dvor pri Polhovem Gradcu (preimenovano dosedanje ime Dvor), Hrastenica, Log pri Polhovem Gradcu Butajnova Butajnova, Planina nad Horjulom (del) Črni Vrh Črni Vrh, Planina nad Horjulom (del), Rovt, Smolnik, Srednji Vrh Horjul Horjul, Koreno nad Horjulom, Ljubogojna Polhov Gradec Podreber, Polhov Gradec, Pristava pri Polhovem Gradcu, Srednja vas pri Polhovem Gradcu Selo Selo nad Polhovim Gradcem, Praproče, Setnik Setnik Briše pri Polhovem Gradcu, Praproče, Setnica Sentjošt Šentjošt nad Horjulom, Vrzdenec Samotorica, Vrzdenec Zaklanec Lesno Brdo (del), Podolnica, Zaklanec Zažar Zažar Dobrova (del) Brezje pri Dobrovi, Dobrova Podsmreka (del) Draževnik, Komanija, Podsmreka (del), Razori Šujica (del) Gaberje, Hruševo, Osredek pri Dobrovi, Stranska vas, Šujica 32. Preglednica 5. Ker je Zakon o območjih okrajev in občin v Ljudski Republiki Sloveniji40 v prvem odstavku določal, da je območje Ljudske Republike Slovenije v upravno-teritorialnempomenuraz-deljeno samo na okraje in občine, je mesta kot upra-vnoteritorialno oblike zakon odpravil. Pojem mesto je potrebno pri opredeljevanju območja nekdanjih mestnih občin pojmovati le kot ožje geografsko območje oziroma ------------- ------------ središče nove občine, ki je 34. Mladi modelarji okoli leta 1960. Foto: Miloš Rijavec. tako kot ostali deli občine opredeljen s katastrskimi mestne občine. Na območju občine Vrhnika se občinami in njim pripadajočimi naselji. Geografski je sprememba dogodila junija 1959, ko je začel pojem mesto Vrhnika je opredeljevala katastrska veljati zakon, ki je odpravil nekaj občin, med nji-občina Vrhnika z naseljem Vrhnika. mi tudi občino Borovnica.41 Njeno območje so deloma priključili k občini Ljubljana - Rudnik, 1955-1995 delno pa k občini Vrhnika. Zmanjševanje števila občin in povečevanje njihovega obsega se je nadaljevalo tudi v naslednjih letih, vse do jeseni 1994, ko so bile v Republiki Sloveniji ustanovljene nove občine in Od 11. junija 1959 dalje, ko je začel veljati zakon, pa do 3. oktobra 1994, ko so bile ustanovljene nove občine, je občina Vrhnika obsegala naslednja območja (preglednica 6). okraj: občina: katastrska občina: naselje Ljubljana Vrhnika mesto Vrhnika Vrhnika Vrhnika Blatna Brezovica Bevke, Blatna Brezovica, Sinja Gorica Borovnica Borovnica, Dol pri Borovnici, Lašče, Laze pri Borovnici, Ohonica, Padež, Pokojišče, Pristava, Zavrh pri Borovnici Breg Breg pri Borovnici, Pako, Log Dragomer, Log pri Brezovici, Lukovica pri Brezovici Podllipa Podlipa Stara Vrhnika Stara Vrhnika Št. Jošt (del) Smrečje Velika Ligojna Drenov Grič, Lesno Brdo (del), Mala Ligojna, Velika Ligojna Verd Bistra, Mirke, Verd Zabočevo Brezovica pri Borovnici, Dražica, Niževec, Zabočevo Zaplana (del) Zaplana (del) 33. Preglednica 6. so se dogajale do jeseni leta 1994, se vrhniškega območja niso dotikale. i ^ logpijB«^/ v " Ustava samostojne ' ^--------y \ r' ' države Republike Slove- —v _ \ H ■ nije, kije bila sprejeta 23. ' ^Hsag^n6 / * decembra 1991, je naka- ('' ^ T - / pa®*« % zovala tudi spremembe L t /L srmvr&A \ < na upravnoteritorial- ' »" & v. Blatno Brezovica , - j v. v. "^r^jM^A „>s """•n^etaT^s, S \ ' novo, so v ustavi opre-Z.—x \ WL ■»** \W« I I » \ \\ \ p deljene kot samoupra- f^J l';T~ \ \ vne lokalne skupnosti, C "^t"1 j ^ ki povezujejo območja prttor^\xfcfovnica ; . enega ali več naselij, ki \ ' * so povezana s skupnimi Logatec \ \ "f" \\ ' b risi'' potrebami prebivalcev \ »•$■» J ( ^"V/iBrezmeoin se bodo ustanavljale \ L^ | ^ z zakonom na podlagi V \ \i j - predhodnega referen- / \ " « duma. Ustava je uvelja- / ' , L ..s \ \ " vila tudi institut mestne ^ / * občine.45 Podrobnosti c "" sta določala 21. decem- 35. Občina Vrhnika 1959. Krajevni leksikon Slovenije, " , , . . „ , I. knj., DZS, Lj. 1968, str. 452. bra 1993 sprejeti Zakon o lokalni samoupravi46 To je bilo največje območje občine Vrhnika po in 27. januarja 1994 sprejeti Zakon o referendu-drugi svetovni vojni. mu za ustanovitev občin.47 Februarja 1961 je bila odpravljena občina Dobrova pri Ljubljani, v katero so bile leta 1955 vključene nekatere katastrske občine in naselja z vrhniškega območja. V celoti je bila vključena v občino Ljubljana - Vič.42 Zadnje večje upravnoteritorialne spremembe na območju tedaj že Socialistične Republike Slovenije (SRS), tudi odprava okrajev 12. marca 1965,43 ki pa niso posegle na območje občine Vrhnika, so bile decembra 1964 in novembra 1980. Edina sprememba je bila, da je zakon, ki je začel veljati 13. novembra 1980, katastrsko občino Št. Jošt preimenoval v Smrečje.44 Tudi kasnejše upravnoteritorialne spremembe, ki Zakon o referendumu za ustanovitev občin je uveljavil izraz referendumsko območje, ki je bilo geografsko območje, na katerem naj bi po izvedbi referenduma nastala nova občina. Državni zbor je referendumska območja določil z odlokom, ki ga je sprejel 26. aprila 1994. Na območju tedanje občine Vrhnika sta bili določeni dve referendumski območji: pod zap. št. 302 referendumsko območje za ustanovitev občine Vrhnika in pod zap. št. 303 referendumsko območje za ustanovitev občine Borovnica (preglednica 7). Na območju občine Ljubljana - Vič, v katero so bila leta 1994 povezana tudi naselja ali njihovi zap. št. ref. obm.: ref. obm. za ustanovitev občine: naselja: 302 Vrhnika Bevke, Bistra, Blatna Brezovica, Dragomer, Drenov Grič, Lesno Brdo (del), Log pri Brezovici, Lukovica pri Brezovici, Mala Ligojna, Mirke, Padež, Podlipa, Pokojišče, Sinja Gorica, Smrečje, Stara Vrhnika, Velika Ligojna, Verd, Vrhnika, Zaplana (del), Zavrh pri Borovnici 303 Borovnica Borovnica, Breg pri Borovnici, Brezovica pri Borovnici, Dol pri Borovnici, Dražica, Lašče, Laze pri Borovnici, Niževec, Ohovica, Pako, Pristava, Zabočevo 36. Preglednica 7. deli nekdanjih občin z vrhniškega območja, so bila razpisana referendumska območja za ustanovitev občin: Brezovica pri Ljubljani (zap. št. 111), Polhov Gradec (zap. št. 112), Dobrova (zap. št. 113) in Horjul (zap. št. 114).48 Referendum z referendumskim vprašanjem: "Ali ste za to, da se na našem referendumskem območju ustanovi občina?" (ZA ali PROTI) je potekal 29. maja 1994. Po določilu 17. člena Zakona o referendumu za ustanovitev občin je bila referendumska odločitev sprejeta, če zanjo glasuje večina volivcev, ki se udeleži glasovanja.49 Na referendumskem območju za ustanovitev občine Vrhnika se je glasovanja udeležilo 6.035 v volilnem imeniku vpisanih volivcev (51 % udeležba). Za ustanovitev nove občine Vrhnika je glasovalo 3.862 volivcev (64 %), proti je bilo 2.023 volivcev (33,5 %), neveljavnih je bilo 150 glasovnic (2,5 %). Na referendumskem območju za ustanovitev občine Borovnica se je glasovanja udeležilo 1.955 v volilnem imeniku vpisanih volivcev (71,8 % udeležba). Za ustanovitev nove občine Borovnica je glasovalo 416 volivcev (21,3 %), proti je bilo 1.495 volivcev (76,5 %), neveljavnih pa je bilo 44 glasovnic (2,3 %). Na referendumskem območju za ustanovitev občine Horjul je skupaj glasovalo 1.141 volivcev (64,2 % udeležba). Za ustanovitev nove občine Horjul je bilo 569 volivcev (49,9 %), proti jih je bilo 550 volivcev (48,2 %), neveljavnih pa je bilo 22 glasovnic (1,9 %). Ker za ustanovitev nove občine Horjul ni glasovala večina udeležencev glasovanja, je Republiška volilna komisija smatrala, da v referendumskem območju za ustanovitev občine Horjul odločitev za ustanovitev nove občine ni bila sprejeta. 37. Osnovna šola Ivana Cankarja na Vrhniki, zgrajena v letih 1958-1960. Foto: Franci Dovč. 38. Vojna za Slovenijo 1991, barikade iz uničenih vozil pri Proti ustanovitvi novih občin so bili v referendumskih območjih za ustanovitev občin Brezovica, (59,3 %), Polhov Gradec (61,1 %) in Dobrova (62,5 %).50 Državni zbor Republike Slovenije je zakon o ustanovitvi občin in določitvi njihovih območij po dvodnevni seji sprejel 3. oktobra 1994. Kljub dejstvu, da so bili volivci v referendu- ovinarski na Vrhniki. Foto: M. Rijavec. mskem območju Borovnica proti ustanovitvi nove občine, je bila ustanovljena nova občina Borovnica s sedežem v Borovnici. Določeno je bilo, da bo prvi občinski svet imel 13 članov. Prav tako je bila ustanovljena tudi nova občina Brezovica s sedežem na Brezovici. Zanjo je zakon določil, da bo imel prvi občinski svet 18 članov. Ustanovljena je bila tudi občina Vrhnika s sedežem na Vrhniki. Zakon je določil, da zap. št. občina: naselja: 129 Vrhnika Bevke, Bistra, Blatna Brezovica, Dragomer, Drenov Grič, Lesno Brdo (del), Log pri Brezovici, Lukovica pri Brezovici, Mala Ligojna, Mirke, Padež, Podlipa, Pokojišče, Sinja Gorica, Smrečje, Stara Vrhnika, Velika Ligojna, Verd, Vrhnika, Zaplana (del), Zavrh pri Borovnici 5 Borovnica Borovnica, Breg pri Borovnici, Brezovica pri Borovnici, Dol pri Borovnici, Dražica, Lašče, Laze pri Borovnici, Niževec, Ohonica, Pako, Pristava, Zabočevo 8 Brezovica Brezovica pri Ljubljani, Dolenja Brezovica, Gorenja Brezovica, Goričica pod Krimom, Jezero, Kamnik pod Krimom, Notranje Gorice, Planinca, Plešivica, Podpeč, Podplešivica, Preserje, Prevalje pod Krimom, Rakitna, Vnanje Gorice, Žabnica 20 Dobrova-Horjul-Polhov Gradec Babna Gora, Belica, Brezje pri Dobrovi, Briše pri Polhovem Gradcu, Butajnova, Črni Vrh, Dobrova, Dolenja vas pri Polhovem Gradcu, Draževnik, Dvor pri Polhovem Gradcu, Gaberje, Horjul, Hrastenice, Hruševo, Komanija, Koreno nad Horjulom, Lesno Brdo (del), Ljubogojna, Log pri Polhovem Gradcu, Osredek pri Polhovem Gradcu, Planina nad Horjulom, Podolnica, Podreber, Podsmreka, Polhov Gradec, Praproče, Pristava pri Polhovem Gradcu, Razori, Rovt, Samotorica, Selo nad Polhovim Gradcem, Setnik, Smolnik, Srednja vas pri Polhovem Gradcu, Srednji Vrh, Stranska vas, Šentjošt nad Horjulom, Šujica, Vrzdenec, Zaklanec, Zažar 39. Preglednica 8. bo prvi občinski svet imel 24 članov. Iz referendumskih območij za ustanovitev občin Dobrova, Horjul in Polhov Gradec je bila ustanovljena občina Dobrova-Horjul-Polhov Gradec s sedežem v Dobrovi, za katero je zakon določil, da bo prvi občinski svet štel 18 članov. Na območjih, ki so po drugi svetovni vojni v celoti ali delno spadala v okvir občine Vrhnika, ko je imela največji obseg, so bile 3. oktobra 1994 z zakonom ustanovljene štiri nove občine, ki so povezovale naslednja naselja (preglednica 8). Nekatera naselja, ki so bila občasno, ko je imela največji obseg, tudi v okviru občine Vrhnika, so vključena v občino Logatec. Ta so: Petkovec, Rovte in Zaplana (del).51 OPOMBE 1 Kot vrhniško območje je mišljeno območje, ki so ga pokrivale upravnoteritorialne enote, to je kraji ali njihovi deli, ki so bili vključeni v občino Vrhnika, ko je imela največji obseg. Zakon, ki je določil občini Vrhnika največji obseg, je bil sprejet 27. maja 1959, veljati pa je začel 11. junija 1959, ko je minilo osem dni od njegove objave v Uradnem listu Ljudske Republike Slovenije. 2 Janez Kopač: Lokalna oblast na Slovenskem v letih 1945-1955, Ljubljana-Kranj 2006 (v nadaljevanju: Janez Kopač: Lokalna oblast); Janez Kopač: Državna ureditev in upravnoteritorialni razvoj v Sloveniji (1945-1963), Arhivi, glasilo Arhivskega društva in arhivov Slovenije, Ljubljana 2000, XXXIII, št. 2, str. 83-106; Janez Kopač: Državna ureditev in upravnoteritorialni razvoj v Sloveniji (1963-1994), Arhivi, glasilo Arhivskega društva in arhivov Slovenije, Ljubljana 2001, XXIV, št. 1, str. 1-20. 3 Odlok Predsedstva Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta o krajih, okrajih in okrožjih ter njihovih narodnoosvobodilnih odborih, Ur. 1. Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta, št. 2-10/1944 (v nadaljevanju Ur. 1. SNOS); Makso Šnuderl: Dokumenti o razvoju ljudske oblasti v Sloveniji, Ljubljana 1949, št. dok. 137, str. 167-176 (v nadaljevanju: Makso Šnuderl: Dokumenti). 4 Odlok o razpisu volitev v narodnoosvobodilne odbore, Ur. 1. Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta in Narodne vlade Slovenije, št. 15-131/1945 (v nadaljevanju Ur. 1. SNOS in NVS), ponatis; Makso Šnuderl: Dokumenti, dok. št. 111, str. 139-141. 5 Odlok o razpisu volitev v krajevne narodnoosvobodilne odbore in okrajne narodnoosvobodilne skupščine. Ur. 1. SNOS in NVS, št. 15-132/1945, ponatis; Makso Šnuderl: Dokumenti, dok. št. 124, str. 150-153. 6 Josip Globevnik: Ljudski odbori organi ljudske samouprave, Ljubljana 1952, str. 30 (v nadaljevanju Josip Globevnik: Ljudski odbori). 7 Preimenovanje Federalne Slovenije v Ljudsko Republiko Slovenijo ter krajevnih narodnoosvobodilnih odborov v krajevne ljudske odbore seje izvršilo 20. februarja 1946, ko je začel veljati Zakon o nazivu Ljudske Republike Slovenije ter organov državne uprave in državnih oblasti v Ljudski Republike Sloveniji, Ur. 1. Ljudske Republike Slovenije, št. 15-62/1946 (v nadaljevanju Ur. 1. LRS). 8 Zakon o upravni razdelitvi Federalne Slovenije, Ur. 1. SNOS in NVS, št. 33-231/1945. 9 Zakon o upravni razdelitvi Ljudske Republike Slovenije, Ur. 1. LRS, št. 26-119/1946. 10 Zakon o odložitvi izvedbe zakona o upravni razdelitvi LRS z dne 2.4.1946, Ur. 1. LRS, št. 44-108/1946. 11 Splošni zakon o ljudskih odborih, Ur. 1. Federativne Ljudske Republike Jugoslavije, št. 43-288/1946 (v nadaljevanju Ur. 1. FLRJ). 12 Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o upravni razdelitvi Ljudske Republike Slovenije z dne 2. aprila 1946, imenovan tudi Zakon o upravni razdelitvi Ljudske Republike Slovenije, Ur. 1. LRS, št. 62-242/1946. 13 Ustava Ljudske Republike Slovenije, Ur. 1. LRS, št. 4.A-20/1947. 14 Zakon o spremembah zakona o upravni razdelitvi Ljudske Republike Slovenije z dne 10. septembra 1946, Ur. 1. LRS, št. 2-21/1947. 15 Zakon o upravni razdelitvi Ljudske Republike Slovenije, Ur. 1. LRS, št. 9-55/1948. 16 Boris Kocijančič: Združitev krajevnih ljudskih odborov, Ljudska uprava, Ljubljana 1948, letnik I, št. 6, str. 270-275; Janez Kopač: Lokalna oblast, str. 74. 17 Splošni zakon o ljudskih odborih, Ur. 1. FLRJ, št. 49-410/1949; Janez Šmidovnik: Koncepcija jugoslovanske občine, Ljubljana 1970, str. 115 (v nadaljevanju: Janez Šmidovnik: Koncepcija). 18 Zakon o ustanovitvi oblasti v Ljudski Republiki Sloveniji, Ur. 1. LRS, št. 16-86/1949; Zakon o odpravi oblasti kot upravno teritorialnih enot v Ljudski Republiki Sloveniji, Ur. 1. LRS, št. 4-21/1951. Na območju Ljudske Republike Slovenije sta bili poleg Ljubljanske oblasti ustanovljeni še Goriška in Mariborska oblast. Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o upravni razdelitvi Ljudske Republike Slovenije, Ur. 1. LRS, št. 33-206/1949; Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o upravni razdelitvi Ljudske Republike Slovenije, Ur. I. LRS, št. 20-107/1950; Zakon o posebni pristojnosti ljudskega odbora mesta Bled, Ur. 1. LRS, št. 21-107/1951; Janez Kopač: Lokalna oblast, str. 77-85. 19 Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o upravni razdelitvi Ljudske Republike Slovenije, Ur. 1. RS, št. 35-220/1949; Zaradi napake citirani Ur.). nosi zaporedno številko 38. 20 Janez Kopač: Lokalna oblast, str. 83-85. 21 Splošni zakon o ljudskih odborih, Ur. 1. FLRJ, št. 22-244/1952; Janez Šmidovnik: Koncepcija, str. 110,115-117. 22 Celje je status mesta, izločenega iz okraja, izgubilo 26. marca 1954, Ljubljana in Maribor pa sredi leta 1955. 23 Zakon o razdelitvi Ljudske Republike Slovenije na mesta, okraje in občine. Ur. 1. LRS, št. 11-39/1952. 24 Katastrska občina Petkovec je bila izločena iz občine Rovte in priključena k Mestni občini Vrhnika. 25 Katastrska občina odpravljenega kraja Brezovica-Vnanje Gorice. 26 Katastrska občina odpravljenega kraja Zaklanec-Brezje. 27 Katastrska občina odpravljenega kraja Zaklanec-Brezje. 28 Janez Šmidovnik: Koncepcija, str. 110, 115-117: Josip Globevnik: Ljudski odbori, str. 64. 29 P.: Vrhnika - mesto ob robu ljubljanske kotline, Ljudska pravica, št. 215/XXI, Ljubljana 13. september 1955, str. 4. 30 Zakon o ljudskih odborih mest in mestih občin, Ur. 1. LRS, št. 19-90/1952. 31 Zakon o občinskih ljudskih odborih, Ur. 1. LRS, št. 19-88/1952. 32 Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o razdelitvi Ljudske Republike Slovenije na mesta, okraje in občine, Ur. 1. RS, št. 19-92/1952. 33 Uredba o dopolnitvi imen takih naselij, ki imajo enako se glaseča imena, Ur. 1. LRS, št. 2-7/1953; Naselje Lukovi-ca v občini Brezovica se po tej uredbi še ni preimenovalo v naselje Lukovica pri Brezovici. 34 Uredba o razglasitvi novih naselij in o združitvi naselij, Ur. 1. LRS, št. 2-8/1953. 35 Uredba o preimenovanju naselij in dopolnitvi imen takih naselij, ki imajo enako se glaseča imena in o drugih popravkih imen naselij, Ur. 1. LRS, št. 21-97/1955; Isti dan, to je 3. junija 1955 sprejeta uredba o novih naseljih in njihovih združitvah na območju mestne občine Vrhnika in okoliških občin ni določala novih naselij; Uredba o razglasitvi novih naselij in o združitvi naselij, Ur. 1. LRS, št. 21-98/1955. 36 Ustavni zakon o temeljih družbene in politične uredi- tve in organih oblasti Ljudske Republike Slovenije, Ur. 1. LRS, št. 3-13/1953; Zakon o spremembi ustavnega zakona o temeljih družbene in politične ureditve in o organih oblasti Ljudske Republike Slovenije, Ur. 1. LRS, št. 31-97/1953. 37 Janez Šmidovnik: Koncepcija, str. 126-131. 38 Splošni zakon o ureditvi občin in okrajev, Ur. 1. FLRJ, št. 26-269/1955. 39 Le v tem zakonu se namesto Zabočevo uporablja zapis Sobočevo. 40 Zakon o območjih okrajev in občin v Ljudski Republiki Sloveniji, Ur. 1. RS, št. 24-119/1955; Zakon o izvedbi nove ureditve občin in okrajev, Ur. 1. LRS, št. 24-120/1955; Janez Kopač: Lokalna oblast, str. 19-99. 41 Zakon o spremembah zakona o območjih okrajev in občin v Ljudski Republiki Sloveniji, Ur. 1. LRS, št. 17-73/1959. 42 Zakon o spremembah zakona o območjih okrajev in občin v Ljudski Republiki Sloveniji, Ur. 1. LRS, št. 3-33/1961. 43 Ustavni zakon o odpravi okrajev v SR Sloveniji, Ur. 1. Socialistične Republike Slovenije, št. 10-80/1965 (v nadaljevanju Ur. 1. SRS). 44 Zakon o območjih okrajev in občin v Socialistični Republiki Slovenije (prečiščeno besedilo), Ur. 1. SRS, št. 35-194/1964; Zakon o postopku za ustanovitev, združitev oziroma spremembo območja občin ter o območjih občin, Ur. 1. SRS, št. 28-1392/1980. 45 Ustava Republike Slovenije, Ur. 1. Republike Slovenije, št. 33-1409/1991 (v nadaljevanju Ur. 1. RS). 46 Zakon o lokalni samoupravi, Ur. 1. RS, št. 72-2629/1993. 47 Zakon o referendumu za ustanovitev občin, Ur. 1. RS, št. 5-234/1994. 48 Odlok o določitvi referendumskih območij za ustanovitev občin, Ur. 1. RS, št. 22-993/1994. 49 Odlok o razpisu referenduma za ustanovitev občin, Ur. 1. RS, št. 22-994/1994. 50 Poročilo o izidu referenduma za ustanovitev občin dne 29. maja 1994, Ur. 1. RS, št. 33-1357/1994. 51 Zakon o ustanovitvi občin ter določitvi njihovih območij, Ur. 1. RS, št. 60-2082/1994. Alenka Auersperger VOJNA LETA IN ZAVEZNIŠKI PADALCI NA VRHNIŠKEM OBMOČJU Kraji v bližini Vrhnike in Polhovega Gradca so neposredno povezani z akcijami zaveznikov med drugo svetovno vojno. Okoliščine, v katerih so se znašli padalci na tem delu Slovenije, so sicer že večkrat pojasnjene.1 Vendarle se znova zastavljajo vprašanja: Kakšno je bilo vzdušje v teh krajih ob samem začetku vojne, da so ljudje pristali na tej ali oni strani? Kako sta doživela okupacijo brata Božnar, od katerih je eden postal član Slovenske legije, drugi pa član prve skupine zavezniške misije EQUINOX? Kako so se znašli prvi angleški obveščevalci, ki jih je letalo odvrglo nedaleč od Vrhnike leta 1943? Kakšna je bila usoda od nemške Luftwaffe sestreljenih letalcev, ki so leta 1943, 1944 in 1945, dan za dnem, noč za nočjo z letečimi trdnjavami, mustangi in libe-ratorji osvobajali Evropo, od katerih sta se dva znašla blizu Polhovega Gradca? Kakšna so bila pravila glede njihovega reševanja? OB OBRAMBNI LINIJI Vzdušje ob začetku druge svetovne vojne v okolici Vrhnike in Polhovega Gradca je opisal Pavel Božnar s Pristave pri Polhovem Gradcu.2 Štirinajst dni pred nemškim napadom na Jugoslavijo je bil mobiliziran. Priključil se je sanitetnemu oddelku v Smrečju nad Rovtami v Rup-nikovo obrambno linijo. Služenje je bilo kratko. "Na veliki četrtek nas je poveljstvo pozvalo, da se pripravimo na odhod, kar smo težko razumeli. Še težje smo si razlagali zadržanje srbskih oficirjev, ki so z nami postajali sila neprijazni. Pričakovali smo od njih toplih, navduševalnih besed za borbo. Obratno smo prejemali zmerjanje. Videti je bilo, da nam ne zaupajo. Lesene barake, ki so za shrambe služile v gozdičku, kjer smo bili nastanjeni, so ukazali požgati, telefonske in druge naprave podreti, nas pa napotili proti Stari Vrhniki." Božnar opisuje potrtost, ki je zavladala, in od daleč izzvenevanje detonacije borovniškega mostu ter občutek konca vojne med mobilizirana. "To je vplivalo tudi na Vrhničane in naše čete, da so jo kar vžgali domov. Še bolj pa je vplivala nanje vest, ko je srbski poveljnik dovolil Vrhničanom poljubno prazniti bogato založena vojaška skladišča na Vrhniki. Prilaščali so si prevozna sredstva, ki jih je kaj hitro zmanjkalo, kakor tudi sode z bencinom in drugo zalogo so kar valili po cesti domov. Naša četa je ponoči prispela na Ig in bila naslednji dan, to je v petek zjutraj, uradno razpuščena." Italijani so napadli Kraljevino Jugoslavijo 11. aprila 1941, vendar mnogi še niso vedeli, da je stara jugoslovanska vojska v razsulu. Misleč, da so dezerterji, so organizirane enote streljale nanje. Enega, doma iz Rovt, so ranile, drugega pa ubile. Večino slovenskega ozemlja so, tako rekoč brez boja, zasedle enote italijanskega 11. korpusa 5 dni po začetku aprilske vojne, pri čemer ni koristila niti tik pred tem utrjena Rup-nikova linija oziroma zapadni jugoslovanski obrambni sistem. Rupnikova linija je označevala mejo, ki je nastala po prvi svetovni vojni in s katero so bile Primorska, del Notranjske in Gorenjske ločene od ostalega dela Slovenije. Potekala je na meji proti Italiji na črti: Žirovnica, Ratitovec, Blegoš, Žirovski Vrh, Zaplana, Strmica, Ljubljanski vrh, Cerknica, Slivnica, Črni Vrh, Kamenjak, Plase. Imenovali so jo po divizijskem generalu jugoslovanske kraljeve vojske Leonu Rupniku, ki je njeno gradnjo vodil. Ob napadu na Jugoslavijo je bil načelnik štaba I. skupine armad v Zagrebu. Nato se je preselil v Ljubljano in poskušal uveljaviti vodilno vlogo med jugoslovanskimi častniki. V partizanstvu in OF je videl komunistično zaroto. Na njegovi miselnosti sloni tudi zgodba Pavla Božnarja, objavljena v brošuri Slovensko domobranstvo, z Leonom Rupnikom na naslovnici, zapisana v Mendozi, 5. novembra 1966, in v Buenos Airesu oktobra 1967, Argentina. Pričevanje je krožilo naokrog kot prepovedano čtivo, skupaj s še nekaterimi spomini rojakov. Trideset let kasneje pa je bilo objavljeno v knjigi Župnija Polhov Gradec (1996). Konča se z mislijo: "Komunizem je kriv vseh nesreč, ljudje pa smo več ali manj zavedene njegove žrtve." TRIJE KORAKI DO VOJNE Pavel Božnar je bil previden glede komunizma. Spomnil se je, kako je bilo, ko je leta 1919/20 služil rok pri bolničarski četi v Ljubljani in ko so ga skupaj z ostalimi poklicali k prisegi v Belgijsko vojašnico. Iz Rusije vrnjeni vojni ujetniki so med potjo v vojašnico razvili tako močno propagando proti prisegi, "da dejansko nič nismo prisegli. Po daljšem trudu, da bi nas do tega pripravili, je kurat prisego enostavno prebral", je zapisal v svojih spominih. Oktobrska revolucija s svojo idejo o socialistični preobrazbi sveta je odmevala še dolgo po prvi svetovni vojni in zapustila premnoge Leninove učence. Politične in socialne razmere v Evropi in svetu ob začetku druge svetovne vojne je opisal profesor zgodovine Dušan Nečak takole: "Če pa se lotevamo natančnejše analize takratnega dogajanja, ne moremo mimo periodizacije, ki čas med prvo in drugo svetovno vojno deli vsaj na tri obdobja: na čas od leta 1918/19 do 1923/24, nadalje na čas do leta 1931/32 ter na zadnja leta pred izbruhom druge svetovne vojne, 1. septembra 1939. Prvo obdobje označujejo revolucionarna vrenja v Evropi, ki so nastala kot posledica naveličanosti nad vojno, zaradi izrazito slabega socialno-ekonomskega položaja ljudi v evropskih državah, ki jih je prizadela prva svetovna vojna, in kot odmev ruske oktobrske revolucije. Za drugo obdobje je značilna vsaj navidezna stabilizacija mednarodnega političnega prostora. Le tako imenovana velika gospodarska kriza oziroma njene posledice prekinjajo to navidezno politično zatišje. Celotno tretje obdobje pa je pravzaprav obdobje priprav na neizogiben drugi svetovni spopad, v katerem je prišlo do spopada nacifašističnega tabora s preostalim svetom."3 V tem preostalem svetu so se znašli tudi ljudje v Polhograjskih Dolomitih, ob potokih Velika Božna, Gradaščica, Mala voda, Prosca, Šujica, Podlipščica, Ljubljanica. PADLA TRDNJAVA VRHNIKA, PADLA TRDNJAVA POLHOV GRADEC Vrhnika je bila 9. aprila 1941 podobna razdejanju. Toda že 10. in 11. aprila je vladalo popolno mrtvilo. Ni bilo ne vojaka, ne orožnika, ne policista. Ob pol štirih popoldne, 11. aprila, pa so se na Sv. Trojici pojavile prve italijanske izvidniške patrole, ob 17. uri so prikorakale prve čete pešcev. Sledila jim je nepregledna vrsta biciklistov, motociklistov, tankov, artilerije in moštva. Nekateri so ostali v kraju, drugi so drveli proti Ljubljani. "Ljudstvo je vse to opazovalo skrivoma z grenkobo v srcih," je zapisal kronist vrhniškega šolskega okoliša.4 Pešadija se je uta-borila na Sv. Trojici, artilerija /težka in lahka/ v Novi vasi-v Pollakovi tovarni; fašistični oddelki pa v šolskem poslopju, kjer so še isti večer vrgli vso opremo in učila skozi okna na dvorišče in demolirali v notranjosti vse, kar je spominjalo na Jugoslavijo." Ta dan so že prevzeli krajevno oblast v svoje roke, zaplenili vse društvene domove in njih imetje, razen Prosvetnega doma. Vodstvo uprave so podelili dotedanjemu županu Ignaciju Hrenu, ki ■ . ~ Pozdratf iz St. Došta pri Vrhniki. 40. Šentjošt. Razglednica je last J. Žitka, so mu dodelili nov svet. Zaradi srhljivega opisa tega dogodka kronistu ni ušlo iz spomina: "Že naslednji dan, 12.4. 1941, so sežgali pri Pollako-vi tovarni tamkaj stoječe kope sena, fotografirali ter nato prinašali v italijanskih listih kot srdit boj italijanske vojske za posest trdnjave Vrhnika." Manj slikovita je bila italijanska zasedba Polhovega Gradca, ki se je s svojim robom in z nekaj hišami dotikal nemške meje. Pravzaprav je ostalo nekaj hiš onkraj meje. Med njimi je bila tudi gostilna Češnovar. Nesrečno prizadevanje gostilničarja, da bi ostal Polhov Gradec z njegovo gostilno vred v Tretjem rajhu, ni uspelo. Plačal ga je z življenjem. "Tako je Polhov Gradec prišel večji del pod Italijo, severni del Selo in Setnica pa pod Nemčijo," je zapisal v svojih pričevanjih Frank Škof, doma prav tako iz osrčja Polhograjskih Dolomitov. Dodal je še: "Čeprav so takrat nekateri želeli, da bi raje spadali pod Nemčijo ... Potem pa se je začela po malem črna borza, pozneje pa že kar na debelo. To je šverc preko meje. Iz naše strani so nosili na nemško stran tobak, makarone, riž in podobno. Iz nemške strani pa nazaj ovce, krave, puter, mašinerijo in podobne stvari. Seveda je bilo to smrtno nevarno, če si naletel na nemško patrolo."5 "Šele čez teden dni so poslali k nam Italijani dva gasilca s puško ter tako zasedli Polhov Gradec," si je zapomnil Pavel Božnar. "Občina jima je odka-zala stanovanje v gasilskem domu. Nihče se ni zmenil zanju, tako, da se je slovensko govoreči gasilec pritoževal, češ, še zmenite se ne za naju, ko bi morala biti slovesno sprejeta. Govoričil je, da bodo za njima prišli mladi fantje, veseli vojaki, za katerimi bodo pa vsa dekleta norela. Mi smo si mislili svoje. Čez čas so prišli tudi vojaki, kakih osemdeset mož, kateri so se utaborili v graščini. Toda naša dekleta niso prav nič tiščala za njimi, nasprotno, celo izogibala so se jih." Ob tem se Božnar ni izognil opombi: "Edina izjema je bila hči vaškega partizanskega terenca, kateri je dvoril mladi Lah. Še po razpadu Italije in odhodu vojske so ga nekaj časa skrivali doma. Italijane smo ves čas smatrali za vsiljivce, ki bodo odšli, kakor so prišli." Tako je mislil, vse dokler ga niso vsiljivci, skupaj z njegovimi rojaki, poslali na Rab. Ljubezen z italijanske strani se je kazala na Vrhniki, kjer je bilo upravno središče, v drugačni luči. V kroniki je zapisano, kako hitro je kraj spreminjal podobo. "Prvo delo v kraju nastanjenega vojaškega in fašističnega poveljstva je bila 41. Zaplana (Janez Šumrada, Milan Škrabec: Vrhnika, pre< zapoved, da se ima povsod postaviti dvojezične napise. Poslikali so najvidnejša mesta z italijanskimi parolami, prekrstili Vrhniko v Verconico, ustanovili "Fascio" in Ballilo", v katerega so pozivali, da naj vstopa občinstvo in mladina kot prostovoljni član. Odziva ni bilo." Šolo, ki je bila nekaj časa prekinjena, so z majem 1942 zopet odprli s spremenjenim učnim gradivom in uvedbo italijanščine ter nastavili za to posebnega italijanskega učitelja - fašista Rudolfa Rogino." Pouk v Ljubljanski pokrajini je bil po večini v slovenščini z neobveznim predmetom - italijanščina. Sprememba je prinesla celo vedre strani vpogleda v značaj in kulturo tujcev. Recimo glede hrane: "Bili pa so Italijani strašno požrešen narod. Pojedli bi vse, kar je lezlo po zemlji. Imeli so sicer dobro hrano, pa je še vsak zase kuhal, če je le mogel," je padlo v oči Franku Škofu, takrat še otroku, ki je za uniformirane fante z vseh koncev italijanskega kraljestva nabiral polže. "Ob nedeljah so Italijani stali kje na cesti in ko so se dekleta peljala s kolesi k maši, so jim jih Italijani pobrali. Popoldne pa so (jim) dekleta nesla jajca, puter ali mleko, pa so dobila kolesa nazaj." iden kraj, Vrhnika 1990). V začetku tudi na Vrhniki ni bilo opaziti nobenega nasilja. "Šele, ko je bil napovedan oficijelni poset visokega komisarja Graziolija 13. julija 1941 - so dan prej poiskali in pozaprli po jugoslovanski upravi zaznamovane osebe-komuni-ste. Že prej so zasegli vse radio aparate in kolesa,"6 je zapisano v vrhniški kroniki. Njegovo ekselenco, 43-letnega fašističnega uradnika Emilia Graziolija, je sprejel dekan Janez Burnik.7 Časopis Slovenec je poročal, da smo po priključitvi Veliki Italiji - pred novo dobo romanske kulturne orientacije. Medtem ko je časopis Slovenski dom hvaležno dodal, "da se ima za to novo, značilno, neizbrisno razdobje v svoji zgodovini zahvaliti Duceju ter ljudem njegovega zaupanja, prvemu med njimi ekselenci Grazioliju". Bivši Slovenčev urednik dr. Alojz Kuhar pa je iz Londona posvaril pred tako vznesenim navdušenjem nad italijanskimi gospodarji: "Pisanje naših listov nas tukaj pri Angležih mnogokrat postavlja v krivo luč. Dvomim pa, da doma komu kaj koristi."8 Lastnik Slovenca, Slovenskaga doma in Domoljuba je bilo cerkveno Katoliško tiskovno društvo. NIČ NIMAMO PROTI ROZMANU... "Tudi naše organizacije so po prvi svetovni vojski opozarjale na nevarnost brezbožnega komunizma. Enako Cerkev," je zapisal Pavel Božnar. V majhnih krajih, razprostranjenih v dolinah Polho-grajskega hribovja, je bilo to še bolj očitno. Sicer je bilo v začetku druge svetovne vojne versko, cerkveno in kulturno življenje v obeh škofijah, vsaj na zunaj, izredno pestro in razgibano. "V duhu papeževe okrožnice Divini Redemptoris (Pij XI. leta 1937) je bilo izrazito protikomunistično usmerjeno," je na znanstvenem posvetu zgodovinarjev leta 2001 povedal France M. Dolinar. "Bilo pa je tudi vse preveč aktivistično in premalo duhovno poglobljeno, preveč je stremelo za blestečimi zunanjimi manifestacijami in premalo gradilo notranje temelje pristnega bibličnega krščanstva. Na to je, žal prepozno, opozoril škof Rožman svoje duhovnike v znanem pastirskem pismu z dne 24. oktobra 1941."9 V svoji razpravi Slovenska škofa in okupacija je France M. Dolinar še pojasnil: "Vendar nasprotovanje oboroženemu uporu proti okupatorju, v tem sta si bila oba slovenska škofa edina, v začetku ni bilo utemeljeno prvenstveno v nasprotovanju komunizmu. Škofa Tomažič in Rožman še posebej, sta svoji stališči utemeljevala z izkušnjami drugih okupiranih evropskih narodov. Sleherni upor proti dobro organizirani in močno oboroženi armadi, ki je dotlej ni bila v stanju ustaviti nobena redna vojska v Evropi, je vedno povzročil le hude represalije nad civilnim prebivalstvom in s tem nepotrebno prelivanje krvi že itak hudo preizkušanega ljudstva. Vdanostna izjava10 predstavnikom italijanskih okupacijskih oblasti na začetku druge svetovne vojne je bila za škofa Rožmana, podobno kot za škofa Tomažiča njegova prošnja za sprejem v Heimatbund, le del taktičnega manevra, s katerim si je obetal ureditev položaja duhovnikov beguncev in izpustitev tistih, ki so jih Italijani ob svojem prihodu na slovensko ozemlje zaprli. Naivno je tudi upal, da bo prek Italijanov dosegel določene koncesije pri njihovih zaveznikih na nemškem zasedbenem ozemlju obeh škofij."11 Navodilo škofa Rožmana, da podvigi "raznih osvobodilnih gibanj nerazsodnih ljudi v sedanjih razmerah narodu ne koristijo nič, pač pa mu hudo škodujejo in da kdor res ljubi svoj narod, ne bo storil ničesar, kar dejansko narodu škoduje", je naletelo na sprejem pri delu prebivalstva, naklonjenega Cerkvi. Osvobodilna fronta je medtem pripravljala temeljne točke, med katerimi se je prva glasila: "Proti okupatorjem je treba vršiti neizprosno oboroženo akcijo." Nekega dne popoldne so se pri Pavlu Božnarju zglasili trije možje. Predstavili so se mu kot zastopniki OF, ki bi radi zaupno govorili z njim. Pred njegovimi očmi so se prikazale temačne slike komunizma. Takole je razmišljal: "Na povabilo sta dva takoj prisedla k mizi, tretji pa se je usedel na klop pred vrati posebej. Takoj mi je prišlo na misel, da sta ga druga privedla s seboj, da me bo poznal, kadar me bo treba likvidirati, to je, kadar me bodo obrekli pri ljudeh, ko se bom njihovemu sodelovanju uprl. Posebno eden izmed inteligentov me je pričel na vse pretega hvaliti, da sem zaveden Slovenec, kot je slišal, zato smatrajo za narodno dolžnost, da me povabijo k sodelovanju pri osvoboditvi naroda itd. Ob mojem vztrajnem molku je govoril vsaj pol ure. Ko mu je zmanjkalo besed, sem poudaril, da kot zaveden katoličan z njim ne morem sodelovati. Skliceval sem se na Cerkev in škofa Gregorija Rožmana ... Nič nimamo proti škofu Rozmanu, mi je odgovarjal, toda zadnje čase je odšel v neke čudne vode. Ja, ko bi še živel rajni Dr. Jeglič, on nas bi z vso svojo avtoriteto gotovo podprl." ... TAKO MI BOG POMAGAJ! Člani OF so poleti in jeseni 1941 pogosto razpravljali z duhovniki o osvobodilnem gibanju in našli med mnogimi potrditev, daje osvobodilna fronta upravičeno in pravično gibanje. Kdor je dobil v roke glasilo OF z objavljenimi Temeljnimi točkami OF, seje tudi sam prepričal. 42. Glažarjeva hiša na Babni Gori, kjer je bila sprejeta Dol< V njih ni bilo besedice: komunizem. 1. Proti okupatorjem je treba vršiti neizprosno oboroženo akcijo. 2. Ta akcija predstavlja izhodišče za osvoboditev in združitev vseh Slovencev. 3. Stoječ na stališču naravne in usodne skupnosti jugoslovanskih narodov ne priznava Osvobodilna fronta razkosanje Jugoslavije in deluje z vsemi silami za slogo in enotnost vseh njenih narodov. Hkrati stremi k povezanosti slovanskih narodov pod vodstvom velikega ruskega naroda na temelju pravice slehernega naroda do samoodločbe. 4. Z osvobodilno akcijo in aktivizacijo slovenskih množic preoblikuje OF slovenski narodni značaj. Slovenske ljudske množice, ki se borijo za svoje narodne in človeške pravice, ustvarjajo nov lik aktivnega slovenstva. 5. Vse skupine, ki sodelujejo v OF, so se obvezale, da bodo lojalne v medsebojnih odnosih. 6. Po narodni osvoboditvi prevzame na slovenskem ozemlju oblast Osvobodilna fronta slovenskega naroda kot celota. 7. Po narodni osvoboditvi uvede Osvobodilna fronta dosledno ljudsko demokracijo. Vsa vprašanja, ki presegajo okvir narodne osvoboditve, se bodo reševala na dosleden ljudski demokratičen način.12 nitska izjava, 1. marca 1942. Foto: Ivo Belec. Izvršni odbor OF je škofu Rožmanu poslal 30. novembra 1941 spomenico, v kateri je razložil namere OF, opozoril na nevarne pojave med duhovščino in v verskih organizacijah in ga prosil, naj jih s svojo avtoriteto prepreči. Škof se je držal papeških načel: "Od komunizma pričakovati kulturni napredek in celo narodno svobodo, je prazno, je usodna zmota, ki bi narod vklenila v najhujšo sužnost in ga ugonobila..." Ugleden veleposestnik in trgovec z lesom Božnar, ki je prijateljeval s kaplanom Antonom Smoličem, je razmišljal na podoben način. Nasploh pa je bil po njegovih besedah "Polhov Gradec znan, da komunizem odklanja. Res je bilo nekaj komunističnega duha pri nekaterih, ki so hodili na delo v opekarne na Viču, vendar so bili maloštevilni, brez vsakega vpliva. Toda kar naenkrat so pritisnili z vso silo," je zapisal. "Končno se jim je posrečilo pridobiti tudi našega kandidata, ki je bil določen za vodjo Slovenske legije. Ta je poslal v Ljubljano Jaka Trobca, ki je ustavljal, rekoč: 'Kaj vendar mešate, ko je vendar OF že povsod organizirana kot edino legitimna narodna ustanova'!" Davčni uradnik Jaka Trobec je bil nato izdan. Italijani so ga, kot je sporočila tajna obveščevalna služba v Ljubljanski pokrajini med novicami, skupaj z drugimi talci, kot komunističnega organizatorja ubili v času od 18. do 26. julija 1942.13 Nastajala sta dva tabora. "Glavni partizanski štab je bil v Babni gori, na Ključu; domačini so dobivali tako z narodoosvobodilno vojsko vedno tesnejše zveze ..." je zapisal kronist. "Sprva je OF žela splošne simpatije med narodom, dokler se ni začela s strani nekdanjih zagrizenih klerikalcev grda gonja zoper partizanstvo."14 Kakšna je bila ta partizanska vojska? Med propagandnim gradivom njej nasprotne strani se je znašlo tudi poročilo bivšega partizana, prebeglega k Slovenski legiji. Ta je izdal ustroj partizanskih enot. "Najnižja enota je desetina, ki šteje vštevši desetarja 13 mož. Dve do tri desetine tvorijo en vod, ki mu poveljuje vodnik. Vod ima 30 do 40 mož. Četa šteje 4 vode ali 100 do 120 mož. Na čelu čete je komandir čete. Bataljon sestoji iz 4 do 6 čet, ki mu poveljuje komandant. Desetarja in vodnike moštvo lahko samo izvoli. Postavitev višjih šarž je seveda pridržana samo onim faktorjem, ki vodijo celo gibanje in katerih v resnici nihče ne pozna drugače kot po njih psevdonimih."15 Toda "glavnih faktorjevOF-a nihče ni poznal," je sklenil bivši partizan, zdaj vojak bele garde. Tudi ni omenjal partizanske prisege, ki se je glasila: "Jaz, partizan osvobodilne ljudske armade slovenskega naroda, ki se ob boku slavne Delavsko- Kmečke Rdeče Armade SOVJETSKE ZVEZE ter vseh ostalih za svobodo se borečih se narodov borim za osvoboditev in združitev slovenskega naroda, za bratstvo in mir med narodi in med ljudmi, za srečnejšo bodočnost delovnega ljudstva prisegam pred svojim narodom in svojimi sobojevniki: da bom oddal vse svoje sile in vse svoje sposobnosti osvobodilni stvari slovenskega naroda, delovnega ljudstva in vsega naprednega in svobodoljubnega človeštva v sveti vojni proti fašističnim tlačiteljem in barbarom, da ne bom zapustil partizanskih vrst, v katere sem prostovoljno in zavestno vstopil, in ne odložil orožja do popolne zmage nad fašističnimi okupatorji do popolnega uresničenja velikega osvobodilnega cilja slovenskega naroda. Prisegam, da bom v boju za te velike osvobodilne cilje s svojo krvjo branil čast in nedotakljivost naše partizanske zastave in da bom, če bo potrebno, žrtvoval tudi svoje življenje. Za svobodo v boj!"16 Velike besede o časti in nedotakljivosti zastave so ostale Ivu Belcu, tedaj petnajstletnemu dečku, doma iz Babne Gore, v daljnem spominu. Pri prisegi ni sodeloval, ker je bil premlad. "Prisostvovali so le starejši od osemnajst let. Sestankovali so v Brenčinovi hiši v Dvoru, sestanek pa je vodil Ivan Kožuh Brenčinov. Prisega je menda vsebovala le obvezo, da ne bodo nasprotovali OF. Borcem pa si se lahko pridružil s 16 ali 17 leti."17 Zaznamova-nost zaradi druženja s komunisti pa je imela zanj pogubne posledice. A o tem kasneje. Nekdanji član fantovskega odseka Pavel Božnar je videl sebe bližje Slovenski ljudski stranki, ki je 29. maja 1941 osnovala Slovensko legijo. Osnovne celice legije so bile trojke, ki so se povezovale v roje, ti v desetine, te pa v občinske čete; največje enote pa so bili bataljoni. Organizacija je bila tajna; člani pa so zaprisegli: "Jaz N. N. prisegam pri Vsemogočnem Bogu, da bom od danes dalje zvest član Slovenske legije, katere namen mi je znan, da se bom boril in delal po svojih močeh v njenem okviru in po njenem programu za svobodo in samostojnost slovenskega naroda, da bom navodila, naročila in povelja vedno točno izvrševal, da ne bom nikoli izdal njenih tajnosti, njenega obstoja, njenega dela in njenih članov. Zavedam se, da me čaka božja kazen in maščevanje naroda, če bi to prisego prelomil. Tako mi Bog pomagaj."18 O namenu organizacije v prisegi ni bilo govora. Kakšne so bile dejavnosti Slovenske legije? Težišče dejavnosti legije je bilo sprva na zbiranju obveščevalnih podatkov, ki jih je vodstvo /-:. c/reDod bo. /red nrčtfjev 43. Vrh Svetih Treh Kraljev. Razglednica je last J. Žitka. prenašalo ustreznim britanskim službam ter begunski vladi v Londonu. Toda od tam prihaja ob koncu leta 1941 glas dr. Mihe Kreka: "Zatrite zlasti vsako partizanstvo!"19 Slovenska legija s klerikalci, kot Sokolska legija z liberalci in druge manjše skupine so se vse bolj osredotočale za boj proti OF in KPS, najprej v političnem, obveščevalnem, nato pa tudi v vojaškem pogledu. Konec marca 1942 se je večina teh skupin združila v Slovensko zavezo. Preobrazbo znotraj Slovenske zaveze je analiziral Vekoslav Grmič: "Res je sicer, da je denimo Slovenska zaveza imela v začetku, se pravi v jeseni leta 1941 izrazito narodno-demokratičen in celo socialističen program, ki je predvideval korenito socialno in gospodarsko preobrazbo družbe, celo podružbljanje proizvajanih sredstev in podjetij, kar koristi narodu. Pozneje se je spremenilo vodstvo v njej in zato tudi program. In tako so se vedno bolj uveljavljale sile, ki so zagovarjale oboroženi boj zoper partizanstvo in vse, k čemur je težilo osvobodilno gibanje ali Osvobodilna fronta."20 NAJPREJ DARILA, POTEM PALICA IN NAZADNJE STRELJANJE Konec julija 1941 so se začeli v Sloveniji prvi italijanski policijski protipartizanski ukrepi, februarja 1942 pa italijanske protipartizanske ofenzive. Na Vrhniki, ki se je zdaj imenovala Verconico, je decembra 1941 ustanovil Gill (Gioventu Italiana del Littorio di Lubiana) šolsko kuhinjo. V njej je dobivalo kosilo 35 otrok. 6. januarja 1942 pa je "Partito nacionale Fascista" priredil "Befano" in obdaroval 70 otrok s čevlji, z jopicami, s perilom in šol. potrebščinami. Kljub darovom, ki jih je prinesel okupator, pa so se ljudje razveselili, ko so izvedeli za ustanovitev OF. Prve množične aretacije so sledile, ko so partizani 5. decembra 1941 porušili preserski most. V Bistri in Borovnici so Italijani zaradi tega pobrali 69 oseb. Sledil je prvi večji sodni proces, ki se je končal s 25 smrtnimi obsodbami; 12 pa so jih obsodili na dosmrtno ječo. Nato pa so požgali še kmetijo na Korenu. Odslej ni bilo več miru. Noč za nočjo se je slišalo vse naokrog streljanje iz pušk, minometov, da, tudi iz topov. Sledile so aretacije. Mnoge, ki jih z racijo niso dobili v svojo pest, so jeli iskati in jih zasledovati, nakar so isti v družbi z nekaterimi izpuščenimi odšli v gozdove. Zato je okupator aretiral njihove svojce ne glede na njihovo zdravstveno stanje, starost in spol. Vsa ta maščevanja pa niso bila le posledica izdajstva, ampak so izhajala iz okupatorjeve samozavesti. Malo pred tem, 4. februarja 1942, je načelnik nemškega glavnega stana feldmaršal Wilhelm Keitel pisal Ugu Cavalleru, načelniku italijanskega vrhovnega poveljstva ukazal, naj bi nemška-italijanska vojska enotno nastopili proti jugoslovanskim partizanom, ki so se umaknili na "italijansko področje in v gore". Italijani so sprejeli nemški predlog. "Prvi spopad med partizani in okupatorjem v sosednjem Polhovem Gradcu, pravzaprav v Prosci pri Dolenji vasi, je bil 6. maja 1942. Tedaj je bil ubit eden od italijanskih oficirjev. Italijani so izvedli obsežno racijo. Po cestah so nalovili precej talcev, jih med njimi izbrali 12 ter jih ustrelili. Dva meseca kasneje, 12. julija 1942, so vaška zaščita in nekaj partizanov organizirali napad na italijansko vojaško postojanko v Polhovem Gradcu s pozivom, naj se preda."21 Po grajskih hodnikih se je zaslišalo tekanje sem ter tja ter zvonenje telefonov. Posadka je poklicala okrepitev. Partizani so se morali umakniti ...Toda že drugi dan so bile hišne preiskave. Več moških je bilo aretiranih in med njimi nekaj ustreljenih.22 Podobno je bilo v sosednjem Horjulu, od koder so odpeljali zaradi uboja italijanskega financarja, 29. oktobra 1941, v taborišče 13 domačinov. Iz Prebilove hiše očeta in pet sinov.23 To je bil samo začetek. Sledilo je pretepanje prebivalstva in izgon v taborišča, največ v Gonars. Iz hiše Iva Belca na Babni Gori so odpeljali očeta, edinega hranitelja družine. "Ko sem po aretaciji mojega očeta v septembru 1942, prosil kaplana Smoliča, če bi mogoče lahko posredoval pri Italijanih, da se oče vrne z Raba - doma smo ostali trije majhni otroci, mama nam je umrla pred tremi leti - mi je kaplan odgovoril le: 'Tvoj oče je prisegel partizanom.' Oče je preživel taborišča RAB, RENICCI, BUCHENVALD, DORA. Domov je prišel leta 1945. Mnogo se jih ni vrnilo," se z grenkobo spominja Ivo Belec. V samotno vasico Zaplano so prihrumeli Italijani že 16. decembra 1941 in odpeljali 12 ljudi, češ, da so komunisti-partizani. "Ob tej priliki so Petrovega očeta na njegovem domu pobili na tla, ga pretepli, da je krvavel iz nosu in ust. Nato so ga zavlekli na skedenj in ga tam ponovno tepli. Potem so vse skupaj odpeljali v Logatec, od koder so se domačini čez nekaj dni vrnili, razen enega, ki je bil v Ljubljani obsojen na tri in pol leta zapora in odpeljan na jug. Vrnil se je ob kapitulaciji Italije."24 Partizani so se na Zaplani pojavili prvič meseca marca 1942. To je bila skupina 30 borcev, ki so se nekaj časa držali na Ulovki, od tam pa so se preselili na Rajno peč. Italijani so ujeli tri. "Obstreljene žrtve so opeljali v Mizendol, tam so jih privezali k jablani in jih nečloveško mučili, snemali so jim nohte in jih pobijali s kolom, nazadnje še ponovno streljali nanje. Temu barbarskemu početju so prisostvovali vsi domačini, ki so jih s silo prignali na prizorišče. Žrtve so pokopali vaščani na domačem pokopališču."25 MI PRIPADAMO VELIKI ITALIJI... Kakšno vzdušje je nastalo ob teh grozodejstvih, pojasnjuje vrhniška kronika: "Vedno bolj in bolj so se pojavljale špionaže in ovaduštva, med domačini je izginevalo medsebojno zaupanje, opažati se je jelo dva tabora, tabor simpatizerjev z okupatorji in tabor sim-patizerjev z OF. Padle so prve izpovedi: Mi pripadamo veliki Italiji in hvala Bogu, da smo se rešili teh nadležnih Srbov! Ta čas so prvi simpa-tizerji z okupatorji že prejeli od njih prvo strelno orožje in ga po bratih Hrenovih odpravili v farovž v Zaplano. Glavni pri tem je bil baje kaplan Štefan Kraljič, ki je po likvidaciji bratov Hrenov in zasledovanju njegove osebe same kmalu zapustil Vrhniko in se zatekel v mesto Ljubljano, od koder je prihajal pozneje na Vrhniko kot belogardistični in domobranski kape-tan ter se nekoč baje izrazil, da bo treba pregnati vse Vrhničane in Vrhniko samo požgati. Če je nihče drugi ne bo, jo bo on sam."26 Štefan Kraljič je bil tudi eden izmed organizatorjev okrajnega obrambnega odbora na Vrhniki. "Pod vodstvom tega odbora so se začeli ustanavljati krajevni in vaški odbori in vojaške edinice (desetine)."27 Prva postojanka vaških straž je bila ustanovljena 17. julija 1942, dan po začetku velike italijanske ofenzive. Dva dni pred tem so se člani v osebne liste vpisali kot MVAC (Milizia volontaria antico-munista); ta dan so prejeli od italijanskih okupacijskih oblasti tudi večje število pušk in municije. Orožje so odnesli v farno cerkev v Šentjoštu, v zvonik pa so zanesli strojnico ter se utrdili v okoliških hišah in v župnišču. Bili so pohvaljeni. "Zadržanje protikomunistične skupine v prvih dvajsetih dneh njenega obstoja jamči, da odgovarja namenom, zaradi katerih smo jo ustanovili, in da so njeni člani zanesljivi. Zaradi tega smatram, da bo ta prvi poskus lahko imel dobre posledice za razvoj, če bomo oddelke velikodušno oborožili in podpirali," se je izrazil Giamminola, poveljnik III. bataljona fašistične milice v svojem poročilu nadrejenim, potem ko je 30. julija 1942 obiskal belogardistično četo na Šentjoštu.28 Vsled tolikšne naklonjenosti je bilo težko izraziti nezadovoljstvo zaradi vsakdanjih nevšečnosti, ki jih je povzročal okupator. "1. 7. 1942 je prišlo ca 500 italijanskih vojakov iz Rovt k Sv. Joštu. Postopali so precej brezobzirno in kradli. V župnišču so vlomili v blagajno hranilnice in odnesli Lir 8.000 ter še druge reči," je zapisano v dnevniku dogodkov.29 Znesek bi zadoščal za plače bojevnikov vaških straž za dva meseca. KRALJEVA LEGIJA SMRTI Sredi poletja 1942 pa se je MVAC okrepila z Legijo smrti. Legija pošilja 19. avgusta 1942 naokrog letake: Samoobramba - premisli in daj naprej. Sami o sebi pravijo: "Pošten je naš program, iskreno naše geslo. Osvoboditi narod protina-rodne, protiverske, zločinske golazni. 'NAŠA LEGIJA SMRTI' piše s svojim poštenim in z neizprosnim bojem novo stran dela za slovenski narod. Mi nismo nikaki Belogardisti, kakor nas imenujejo partizani, tudi nismo Mihailovičevci, ampak skupina poštenih Slovencev, ki smo se pod silo razmer organizirali, združili v osvobodilno samoobrambno Legijo smrti... vojska bo očistila naša polja partizanskih tolp."30 Enota s strašljivim imenom je nastala potem, ko so partizani na Gorjancih razbili njeno jedro, večkrat menjajočo zunanjo podobo, tako imenovanega četniškega (štajerskega) odreda. Po enomesečnih bojih in dnevno-nočnih pohodih je namreč odred Kraljeve jugoslovanske vojske v domovini padel v brezizhodno past. Po besedah njenega poveljnika Karla Novaka so jo s fronte obkolile premočne partizanske sile, iz zaledja pa italijanske, ki so ga obstreljevale z močnim topniškim ognjem. "S tem je bil ta odred, ustvarjen s toliko ljubezni in padlih žrtev, po številnih uspešnih bojih nazadnje uničen kot enota Kraljeve jugoslovanske vojske v domovini. Da bi se v neenakem boju izognil popolnemu uničenju, je odred zapustil boje proti okupatorju, sprejel italijansko ponudbo o koncu sovražnosti in prevzel ime Legija smrti in pod tem imenom nadaljeval samostojen boj proti partizanom, katerih napade je krvavo odbil."31 Prvi bataljon Legije smrti, ki mu je poveljeval Pavle Vošnar-Vidmar, se je nato 10. avgusta 1942 ustalil v prijazni vasici Rovte blizu Vrhnike. Tam so se mu priključili domači belogardisti in belogardisti iz Zaplane. V spremstvu Italijanov so odšli v nekaj kilometrov oddaljeni Šentjošt. Po Vošnarjevih besedah se je Karlu Novaku zdel to najboljši način, da bi prišli do orožja in da, kot se je izrazil, "organiziramo narod vojaško za 44. Smrečje, Račevsko jezero, 1967. Na sliki Guzeljevi hčerki Stanka in Rezka z otroki. Foto last Stanke Guzelj Urh. odločilen spopad z okupatorji".32 Na katere okupatorje je mislil, glede na to, da je malo pred tem sprejel ponudbo z okupatorjeve strani o prenehanju sovražnosti, ni povedal. "Vesti" so 13. avgusta 1942 prinesle nekaj več o protipartizanskih oddelkih v Šentjoštu: "Prebivalci so zbrani v župnišču v sobi pri Smrekarju in pri Krvini. Žica je sedaj napeljana okrog in okrog Sv. Jošta. Straže so pri Krvini in pri Pišku. Posadka šteje že 70 mož."33 Zamisel o hermetični zapori vasi ni bila izvirna. Nekaj tednov pred tem sta visoki komisar Grazio-li in general Robotti izdala proglas, "da je ukinjen ves promet v vsej pokrajini, prepovedano kretanje iz ene vasi v drugo, postajanje v pasu 1 km blizu železniških postaj in prog, mostov in javnih zgradb, ukinjene pošte. Takoj bodo streljani vsi, pri katerih bi se našlo orožje in ekspl. material, propagandni material, ponarejeni potni list in osebne legitin, cije; porušile se bodo vse zgradbe, v katerih bi našli orožje ali bi se skrivali uporniki."34 OROŽJE... IN 25 OGLEDAL ZA BOJEVNIKE Pavel Božnar s Pristave, ki jo deli od Polhovega Gradca le potoček Gradaščica, se je čudil, ko je slišal, da so se italijanski kara-binjerji hvalili po gostilnah, da bodo v Polhovem Gradcu ustanovili belo gardo: "Ker se je o tem pa še vedno govorilo, smo pričeli razmišljati, da govorice vendarle niso brez podlage in da je možno, da nas Italijani povabijo na sodelovanje. Posvetovali smo se s kaplanom Smoličem, kaj naj bi v takem primeru storili. Vedeli smo za vaško stražo v Št. Joštu, povsem zanesljivih poročil pa nismo prejeli od nikoder, saj je bil še dnevnik Svobodna Slovenija ustavljen. Poleg tega so prihajale iz Št. Jošta kaj čudne vesti. Terenci so razširjali govorice, da so Šentjoščani sami zakrivili poboj Možinove družine in da so izdajah, se prenaglili s svojo belo gardo itd. Šentjoščane smo poznali kot pametne može in nismo mogli verjeti, da bi se brez skrajne sile spuščali v tako odgovorno vojaško akcijo in še pod zaščito okupatorja." To pričevanje dopolnjuje drugi vir, ki govori o tem, da poskus ustanovitve bele garde v Polhovem Gradcu avgusta 1942 ni uspel, ker so za poveljnika "določili učitelja Ivana Dolinarja, ki pa je zavrnil izdajalski posel".35 Zato so ga Italijani 12. avgusta 1942 poslali v internacijo. Podobno postojanko pa so nameravali ustanoviti tudi v Zaplani. Potem ko so partizani ugotovili, da je tudi tamkajšnji kaplan Jože Geoheli prosil Italijane za orožje, za 30 pušk, so ga 26. julija 1942 odpeljali in ga obsodili na smrt. Ista usoda je doletela še tri domačine. Dogodek je odmeval tudi zaradi pikantnosti, češ, da je kaplan napisal sporočilo Italijanom kar z nevidnim limoninim sokom na tankem kosu papirja, ki so ga partizani našli pri preiskavi v mrliški knjigi.36 Že čez nekaj dni seje dvignila velika italijanska ofenziva na Rajno peč, bilo je približno 2000 vojakov. Štiri partizane so ubili, ostali pa so se pravočasno umaknili. V teh dneh so Italijani odpeljali v internacijo sedem domačinov. 45. Med ofenzivo general Mario Robotti obišče belogardistično postojanko v Šentjoštu, 13. avgust 1942. Fototeka Muzeja novejše zgodovine, Ljubljana. Medtem so postali Šentjoščani tako zelo okrepljeni, da jih je v spremstvu tankov in oklopnih avtomobilov 13. avgusta 1942 obiskal general Mario Robotti. Prinesel jim je tobaka, konjaka in orožja. Prinesel je še 25 ogledal, 25 tub brivskega mila ... Dobili so tudi 500 zavojev cigaret Drava ... Pohvalno se je izrazil o posadki. Kljub imenitnim darovom so se koncem avgusta grozodejstva nadaljevala. Na Zaplani so hoteli Italijani odpeljati štirideset domačinov, ki so jih imeli na seznamu. Dobili so jih devet. Ostalih ni bilo doma, ker so odšli na Vrhniko po živilske nakaznice. Ženski sta se kmalu vrnili iz Logatca, kamor so ju odpeljali, sedem moških pa so poslali v Šentjošt in jih dodelili tamkajšnji belogardistični posadki. Kronika omenja, da so se ti vrnili iz Šentjošta koncem meseca septembra z ukazom, izvesti splošno mobilizacijo. Takrat je bila v Zaplani ustanovljena posadka, ki je v celoti zasedla šolsko poslopje.37 V Polhovem Gradcu, kjer so imeli težave s kadri, najbrž pa tudi zaradi bližine partizanskih čet, so se še obotavljali: "Vojaško (italijansko) poveljstvo nas je meseca avgusta povabilo v graščino, kjer je imelo svoj sedež," piše Pavel Božnar. "Natančno se spominjam, kateri so bili poleg kaplana Smoliča še prisotni. Sprejel nas je nemško govoreči tenente, ki je napravljal vtis iskreno mislečega antikomuni-sta. Predlagal je, da bi ustanovili tudi v Polhovem Gradcu belo gardo, ki se je tako lepo obnesla v Št. Joštu. 'Komunista iščemo, ga morda celo srečamo, pa ga ne poznamo, na domu ga pa ne najdemo. Vaši bi ga pa poznali in bi mi pravega prijeli.' Kaplan Smolič je v smislu našega sklepa razložil, da se česa takega ne upamo, ker bi se komunisti maščevali nad svojci tistih, ki bi stopili v gardo. Tenente je dejal, da mu zadostuje samo nekaj fantov iz centra... Kaplan mu je pojasnil, daje tudi to nemogoče, ker imajo vaščani svojce izven središča fare. Italijanski poročnik je končal z besedami: 'Mi ne silimo nikogar, pač pa samo svetujemo v vaš prid', ter nas odpustil." SLOVENSKO COMOBRANSTVO O rgan i zaci j j < i ši_b dne i. .....1944 opr.št. Ji^J Po sedaj so pedobrsnci pristajali samo na-Hrv-^keip,v im , in Srbiji.V novejšem času,kakor je potrjeno,so pristali tudi v Ip bljanski pokrajini.Poleg večje množina sabctsžn&ga aatsrijals So' ti pgdobranci prinesli s seboj tudi m dijake aparate,.orodja in nt plivo. Zapoveduj a m ,da so v slučaja pristan,m padobrr -cev ti nemudoma aretirajo in materija!.znpJeni.Pobeg pristali': p~-dobrancev se mora na vsak mčin prepr ečiti .Ujeti padobranci s ? morajo zvezani z zaplenjenim orožjem in drugim mntarijeloai ta^oj izročiti po izvr*onsm zaslišanju s poroči Ion !"Dem Hoberen 33 unč! p,-_ lizeifuhrer - Fiihrungstab iur Bandan bekampfung Ic." Dostavljeno: poveljniku 1,bataljona trti« p, li 11" ii ii ii 3 it ti il ■ it it ti ^ umi """ šolskega bataljona """ edinice Borovnica baterije na Gradu šefu intandantura šefu žel.delegacije 3D sprejemnemu uradu. 46. Ukaz organizacijskega štaba Slovenskega domobranstva svojim enotam dne 8. 12. 1943 o izročanju padobrancev nemški vojski. Arhiv Slovenije, AS 1877. Slovensko domobranstvo, šk. 42/4. Kasneje so le organizirali vaško stražo - po za- Tudi to zgodbo dopolnjuje drugi vir, ki pra-piskih Pavla Božnarja okrog svečnice leta 1943 vi: "Šele v začetku 1943 leta je Ivan Skvarča s - z izgovorom, da ne bi svojci preveč trpeli pod šentjoškimi belogardisti in s pomočjo kaplana partizani. Antona Smoliča tudi v Polhovem Gradcu vzpo- Poveljnik podpolkovnik t j stavil belo postojanko."38 Po spominih Franka Škofa jih je bilo sprva 40. Ko pa so se fantje začeli vračati iz internacije, so vsi pristopili k vaškim stražam in kmalu je število naraslo na 90. Prve pripadnike vaške straže iz Polhovega Gradca so Šentjoščani in Rovtarji takoj poslali v Rovte na vežbanje. "Vrnili so se čez dober mesec s poveljnikom Skvarčem iz Št. Jošta ter se 18. marca 1943 skupno s sosednimi vaškimi stražami udeležili napada na Dolomitski odred partizanske vojske ter ga razbili, da se ni mogel več formirati," je v spominih dodal Pavel Božnar. KONEC SVOBODNEGA OZEMLJA V DOLOMITIH Prav ta dogodek pa se je globoko vtisnil v spomin tudi Ivu Belcu: "Pred prihajajočo italijansko ofenzivo se je en bataljon Dolomitskega odreda umaknil v Belški graben tik pod nemško mejo. Italijani so partizane odkrili in z minometi ter strojničnim ognjem neusmiljeno udarili po pobočjih. Mine so zanetile suho travo, zagorela je cela Grmada. Borci so se znašli v ognju ali na čistini, kjer so jih pokosile strojnice. Manjša skupina pa se je le prebila iz obroča tako, da je prek čistine med Dvorom in Belico dosegla reko Gradaščico, kasneje tudi Ključ. Na tej čistini je bil težko ranjen le en borec. Preboj sem videl z Babne Gore. Tudi goreča Grmada mi je bila pred očmi. Poslušal sem pokanje min, streljanje strojnic, v grapi se je slišalo vse do Babne Gore. Pri spopadu so prvič sodelovali tudi stražarji. Bilo je na praznik sv. Jožefa, 19. marca 1943. Mrtve borce so iz grape prenesli domačini in jih pokopali na dveh različnih krajih. Do konca vojne na teh grobovih ni bilo varno prižigati luči ali polagati rož. Prepovedi navkljub pa je kdaj pa kdaj zagorela sveča na grobovih nesrečnih fantov," je povedal Ivo Belec. "Komaj mesec dni po katastrofi na Belškem grabnu so Italijani pripravili novo ofenzivo, tokrat z namenom, da obračunajo s partizanščino v Dolomitih. Uspelo jim je ubiti le kurirja, ki je zaostajal za ostalimi; kako pa so ujeli koman- danta Dolomitskega odreda, še do danes ni docela pojasnjeno. Nekaj dni po končani ofenzivi pa je pred Glažarjevo bajto, kjer je bilo partizansko vodstvo, prišla v zgodnjih jutranjih urah četa belogardistov, razkopala zid in vdrla v bunker. Hiša in bunker v njej sta bila prazna. Umaknili sta se tudi ženski, ki sta gospodinjili. Belogardisti so potem, ko so temeljito pregledali prostore, pometali pod hišo nekaj opreme, onesposobili dvigalo in odšli. Prišli in odšli so brez spremstva italijanskih vojakov. Pri odkopavanju zidu bunkerja torej ni bilo blizu niti Italijanov, niti kraljevih soldatov," je še dodal Ivo Belec, ki je opazoval dogajanje z okna domače podstrehe, oddaljene le pol streljaja od znamenite hišice, Glažarjeve bajte. V njej so se sestajali: Metod Mikuž, Marijan Brecelj, France Lubej, Edvard Kocbek, Josip Vidmar in drugi ožji člani partizanskega vodstva. Prvi trije so pogosto prihajali v vas. Ljudje pa so jih poznali pod imeni Gašper, Peter ... Njihova prava imena so bila konspirativna." In kakšno je bilo sploh življenje na koščku slovenskega ozemlja, kjer ni gospodaril okupator? "Na tako imenovanem svobodnem ozemlju je teklo življenje dokaj normalno. Partizani niso ovirali gibanja civilnega prebivalstva," dodaja Ivo Belec, ki mu je izostren čut za opazovanje kasneje pomagal, da se je odločil za poklic filmskega snemalca. "Ni bilo posebnih prepustnic, le s preskrbo so bile težave, italijanska oblast za to področje ni izdajala živilskih nakaznic, tako da so nekmečke družine včasih trpele tudi pomanjkanje. Delavci, ki so bili zaposleni v "Italiji", so neovirano hodili na delo. Valuta je bila Lira ali Bon. Z obiskovanjem maše ni bilo težav," je povedal Belec in nekoliko nostalgično sklenil: "Res pa je, da so vse partizanske institucije po teh dogodkih zapustile Dolomite in se vse do konca vojne za dalj časa niso več vrnile na osvobojeno ozemlje" Zaradi prepoznavanja plemenitega časa slovenske zgodovine pa mu, zdi se, ni bilo čisto prav, ko je zagledal po slovenski osa- mosvojitvi uokvirjene potrete Kocbeka, Mikuža in drugih iz Glažarjeve hiše na kupu za kosovni odpad na vaškem odlagališču. PODARITI ŽIVLJENJE V sosednjem Horjulu je bila MVAC ustanovljena 5. novembra 1942.39 Odgovor na to dejanje je bil oglas, ki so ga dali partizani v fari Sv. Trojica. "Slovenskim belogardistom!40 ... Kakor vedno v zgodovini, tako so se tudi danes zvezali domači in izkoriščevalci s tujimi oblastniki proti tebi slovenski kmet in delavec. S pomočjo okupatorjev so z italijanskim orožjem oborožili Vas, slovenski fantje, in namesto da bi se skupaj borili proti skupnemu sovražniku, ste obrnili puške proti nam, vašim slovenskim bratom. S tem upajo zlomiti odpor slovenskega delovnega ljudstva. Italijanska in slovenska gospoda hoče s tem doseči svoj namen. Kajti razcepljeno slovensko ljudstvo ne bi bilo več gospodi nevarno. Več kot mesec dni smo slovenski partizani mirni gledali to zločinsko početje slovenske gospode, kako oborožuje z italijanskimi puškami slovenske belogardiste po naših vaseh, čeprav smo bili dosti močni, da v kali zatremo vsak poizkus organizacije proti nam. Tega pa nismo storili zato, ker smo se hoteli izogniti nepotrebnim žrtvam ... Naše upanje se pa žal ni spolnilo, mesto da bi spregledal, pobijaš skupaj z italijanskimi vojaki nas slovenske partizane ter naše očete, matere, brate in sestre. Pod vodstvom in po načrtu voditeljev bele garde je okupatorska vojska požgala slovenske vasi in pobijala slovenske ljudi. Po vseh teh dogodkih ne moremo in ne smemo več mirno gledati tega početja, kajti vsako odlašanje bi pomenilo smrten greh nad našim narodom, katerega usodo smo vzeli v naše roke. Ob grobovih naših tovarišev, naših mož in otrok, oskrunjenih slovenskih žen in deklet ter ob pogoriščih slovenskih domov, prisegamo krivcem - voditeljem bele garde - slovenski gospodi maščevanje. Kri'za kri! Zob za zob!" Tajna obveščevalna služba pokrajinske uprave je v vesteh navedla, da se je MVAC iz Horjula, ki je povzročil tako ostro reakcijo partizanov, preselila 28. novembra 1942 v svojo novo postojanko v Veliki Ligojni. Ta dan je MVAC pomagala italijanskim enotam pri njihovih očiščevalnih akcijah. Iz Ligojne je vsak dan patrulirala proti Horjulu, Žažarju, Vrhniki in drugam ... Propaganda proti partizanom na Ključu je bila silovita:... "Uši imajo zelo veliko. Za Rusijo so še vedno zelo navdušeni, toda zadnje čase se močno ogrevajo tudi za Anglijo in za Ameriko. Dr. Kuhar je, kakor pravijo, naročil beli gardi, naj nikar ne napadajo partizanov, ker bodo itak zmagali."41 Spopadi se nadaljujejo. 10. decembra 1942 so iz zasede napadli partizani patruljo vaške straže iz Ligojne na poti proti Horjulu. Na strani vaških straž so bili trije takoj mrtvi, eden je umrl na poti v bolnišnico, ranjenih je bilo pet. Na partizanski strani so bih na mestu trije mrtvi. Ne ve se, ali so imeli še več izgub, ker so se umaknili. Med njimi so bili v glavnem domačini. Streljali so z dum-dum kroglami. S položaja sta pisana dva letaka, katerih vsebina ni več v kategoričnem slogu: Kri za kri. Prvi nosi naslov Družinam belogardistov, drugi pa je bolj interne narave in je namenjen Vsem komandantom, okrožnim in podokrožnim odborom. V tem drugem je zapisano: "Več primerov potrjuje, da so mnogi Slovenci vstopili v belo gardo ne iz prepričanja, marveč so bili pod različnimi pretnjami v to prisiljeni ali pa se tudi niso zavedali, ko so se zoperstavili splošni volji slovenskega naroda za osvobojenje in stopili v službo sovražnika-okupatorja slovenskega ljudstva. Glede na to dejstvo odrejamo vsem komandantom, da se mora vsem onim belogardistom, ki se brez borbe predajo našim partizanskim enotam, podariti življenje, če zagotovijo, da se ne bodo nikdar več z nobenimi sredstvi borili proti Osvobodilni fronti in njeni partizanski vojski ... Na njihovo željo se lahko uvrste v našo vojsko, če so sposobni borci ali pa se tudi izpuste na svobodo. Za takšen postopek smo se odločili, ker smo ugotovili, da so bili mnogi Slovenci od okupatorja ujeti in stavljeni pred odločitev, da se prijavijo ali pa bodo postreljeni. To so slučaji sile in se dotični, ki so padli v roke okupatorjev, na ta ali na sličen način ne smatrajo kot zavedni belogardisti in se jim ne sme nič zgoditi, če niso z orožjem v roki napadli organov Osvobodilne fronte slovenskega naroda." ZVEZE Kaj je bil razlog za takšno blagost? Propaganda? Položaj na evropskih bojiščih? Nekaj takega je napovedal že partizanski letak, namenjen družinam belogardistov. "Ali ne veste, da se konec vojne že bliža in da bo Italija premagana? Da se v Italiji upirajo delavci in kmetje, celo vojaki že. Vi pa pustite, da gre vaš sin reševat izdajalsko roparsko gospodo, Mussolinija in fašiste? Ali ne veste, da tudi Anglija obsoja belogardistično početje in da po zlomu Italije tudi tam ne bodo našli nobene opore, temveč le obsodbo?"42 Marsikdo je že vedel - Paulus je 22. novembra 1942 prekoračil Don in javil reichskanclerju: "Municija in pogonsko govorivo sta pri kraju," Eisenhowerjeve ameriške in angleške čete so se izkrcale v Maroku in Alžiriji, pred feldmar-schallom Rommlom se je pojavil feldmarschall Montgomery. Poleg tega že od začetka vojne živahno delujejo zavezniške obveščevalne službe. Znana SOE (Special Operations Executive)43, katere naloga je bila netenje in nato koordiniranje upora v zasedenih državah, je nastala julija 1940. V ujetništvu se je znašlo veliko primorskih fantov, ki so bili kot italijanski vojaki mobilizirani, še preden seje začela vojna v Jugoslaviji. "Primorski liberalni narodnjaki so v ujetništvih zbirali Slovence, da bi jih vključili v jugoslovansko vojsko, obenem so skupno s SOE in ISLD44 najbolj primerne posebej izurili in poslali z britanski- mi misijami. Zbiranje prostovoljcev kot tudi njihovo spodbujanje (pomembna je zlasti vloga časopisa Bazovica) sta večinoma opravljala Rudolf po Afriki in Rybar, ki je šel tudi do Indije. "Čok je stalno posredoval pri jugoslovanski vladi in vojski," je povzel Gorazd Baje v monografiji Iz nevidnega na plan. Po njegovi oceni je od vseh izbranih in izvežbanih slovenskih padalcev vsaj 22 odšlo v posebne operacije v sklopu ISLD in vsaj 7 v sklopu SOE. Če pa bi k temu prišteli še tiste, ki so jih dobili in izurili najverjetneje v Kanadi ali Angliji, bi znašalo število Slovencev, ki so bili člani britanskih misij, približno 35. Ti so bistveno vplivali na odnos in stališča zaveznikov do partizanskega narodno-osvobodilnega boja. Tako Britanci kot Američani so sprva podpirali Mihailoviča in njegove četnike. Tudi Louis Adamič je, potem ko je bil 9. januarja 1942 na večerji pri gospe Roosevelt, pisal njenemu možu: "Sedaj upam, da se nekaj da storiti in da se bo storilo, da se pomaga generalu Mihailoviču, tako, da se bo lahko obdržal - ali da bo, če pride najhujše, lahko evakuiral del svojih sil, ki presegajo 100.000 mož." Predlagal je, da bi ZDA ustanovile tujsko legijo - lahko bi jo imenovali ameriška Legija svobode - ali nekaj podobnega - z bazami v severovzhodni Afriki ali/in na srednjem vzhodu.45 Ni minilo dve leti, ko je spremenil mišljenje in prosil Franklina D. Roosvelta za pomoč, ki naj bi jo ZDA posredovala Titu: "Oprema, ki bi jo poslali v Jugoslavijo, bi morala med drugim vsebovati težkokalibrske protitankovske topove na lasten pogon ter drugo takšno orožje, kakršno je potrebno za obrambo pred oklopnimi kolonami."46 Sicer so ZDA ustanovile prvo pravo ofenzivno obveščevalno službo leta 1941; ta se je junija 1942 preimenovala v Urad za strateško delovanje (OSS). "Čedalje bolj seje začel pojavljati problem upora v Jugoslaviji, ki je začel močno zaposlovati in pogojevati delovanje emigracije," je zapisal Gorazd Baje v svojem magistrskem delu. "Nekateri slovenski politiki v emigraciji, kot sta bila na primer Boris Furlan in deloma Franc Snoj, so začeli simpatizirati z narodnoosvobodilnim gibanjem in zavračati kolaborantstvo vaških straž, pozneje domobranstva ter tudi Mahailoviča; drugi, še posebno Miha Krek, pa so nadalje prepričevali zahodne zaveznike, da je najnevarnejši Tito zaradi komunizma."47 So zavezniki leta 1941 že vedeli za Tita? "Ko sem šel prvič ven, to je bilo v juniju ali začetku julija 1941 za Tita še ni vedel nihče," je povedal Stanislav Rapotec. "Naša vlada je bila v začetku v Jeruzalemu, kasneje je šla v Kairo, pozneje pa je končala v Londonu. Potrebovali smo navodila, kako naj se reši vprašanje oborožitve in hrane. Moja naloga je bila, da vzpostavim zvezo med vlado in organizacijami, se pravi gverilo. Ena od prvih je bila pri Mihailoviču. Pozneje se je vmešal seveda Tito."48 Rapotcu, ki so mu nadeli vzdevek jugoslovanski James Bond, sta po njegovih besedah zaupala nalogo (Vinko) Vrhunec in (Marko) Natlačen. Prva misija, v kateri je bil Rapotec, imenovana Hen-na, je odplula s podmornico 22. novembra 1941. Toda zaradi vojaških operacij v Sredozemlju, vremenskih težav in drugih nevšečnosti, pa tudi ker so podmornico potrebovali drugje, se je morala Henna predčasno vrniti. Uspel je šele drugi poskus, po Rapotčevih besedah "enkrat februarja 1942".49 Tedaj tudi ni še nihče omenjal Tita. "Prej ko sem odšel nazaj, pa se je že to ime pojavilo javno in jaz sem vedel, kje je njegov štab - v tistem času v Črni gori - in na osnovi tega podatka, ki sem ga poslal v Kairo, so kasneje poslali svojega odposlanca, rezervnega oficirja in bivšega Chur-chillovega tajnika. To je bil Deakin."50 Kaj so želeli zavezniki na Balkanu? "Želeli so, da bi se Balkan čimbolj boril in imel čimveč vojaških enot, ki bi se borile proti Nemcem. Tako bi morali Nemci svoje vojake, svoje divizije držati na Balkanu in jih ne bi uporabili proti Rusom, Američanom ali kje drugje v Evropi, kar bi seveda olajšalo položaj zaveznikov na drugih frontah." 47. Stanislav Rapotec pozdravlja kralja Petra II., ko je ta obiskal bataljon kraljeve garde v Egiptu, 1943. Slikar, ki je več kot 50 let živel v Avstraliji in v svoji hišici na avstrijskem Koroškem, Stanislav Rapotec, niti ni skrival simpatij do poveljnika kraljeve jugoslovanske vojske. Povedal je, da so imeli Angleži, pa tudi Američani, ves čas vojne zvezo z Mihailovičem, sam pa se z njim ni mogel srečati, češ, da "se seli in ne ve, kje bo v bodoče, nekje v Črni gori". Med svojim bivanjem v Zagrebu se je Stanislav Rapotec nekajkrat sestal z nadškofom Alojzijem Stepin-cem, z bivšimi oficirji, "ki so bih zdaj v hrvaški vojski in so se skoraj ponujali, da organizirajo grupe, ki bi bile na Mihailovičevi strani"; imel pa je tudi dolge pogovore s Karlom Novakom, ki je bil na poti na srečanje z generalom kraljeve jugoslovanske vojske. To je bilo tik pred Novakovo odločitvijo, da nadaljuje samostojen boj proti partizanom z Legijo smrti. Po vsesplošnem neuspehu se je pripravljal na prodor proti Primorski, a zaman. "Tisti, na katere so nas napotili s strani Slovenske zaveze, nam niso mogli ali smeli dati niti informacije, niti vodiča, niti hrane, niti prenočišča ..."5I Obotavljal se je in se s četo vrnil v rajon Svetih Treh Kraljev. "Četniški vojaški voditelji, predvojni general-štabno izšolani oficirji, ki so svojo celotno strategijo gradili na pričakovanju zavezniške invazije, so v decembru 1942 izdelali strogo tajni načrt, ki je predvideval zavzetje Splita, Sarajeva, Pecsa, velikega dela Koroške in Julijske krajine, v operativno fazo pa naj bi prešel istočasno z začetkom zavezniškega izkrcanja na Jadranu. Da je Draža Mihailovič ta, že v sami osnovni predpostavki nerealističen načrt jemal zelo resno, dokazuje ravno dejstvo, da je bila o njem vsaj delno obveščena tudi jugoslovanska kraljeva vlada v izgnanstvu."52 ALI SI ANGLEŽ? NE, SLOVENEC SEM. Tudi predstavniki Slovenske ljudske stranke53 v Londonu so računali na zaveznike, vendar nekoliko drugače. Medtem ko je partizansko vodstvo pripravljalo Dolomitsko izjavo - zdaj s poudarjeno vlogo KPJ - so prihajala iz Londona poenostavljena navodila. "Drage Slovenke in Slovenci!" se obrača po radiu BBC k slovenski javnosti dr. Alojzij Kuhar, ki je kasneje vabil četnike in domobrance, naj se priključijo narodno-osvobodilnemu gibanju." Mi od svojih zaveznikov ne zahtevamo nič drugega, kakor da nas za vedno ločijo od Nemcev in Lahov. Kaka nesramnost za Nemce in Lahe, govoriti o katoliški državi, v kateri bi živeli tudi oni. Nemec in Lah sta že dovolj pokazala svoje katolištvo."54 "Vesti"pa prinašajo na istem mestu tudi misli iz govora dr. Kreka. Izpostavlja tri točke: "1. Za naše ravnanje je najvažnejše to, da kadarkoli in kjerkoli se kaj zgodi, da takrat kot eden vemo, da prihajajo zavezniki, ki morajo dobiti med nami vso pomoč, ki jo združen narod more dati. 2. Za zaveznike je najbolj važno to, da narod stoji proti vsem kvizlingom, tako, da vsaka zavezniška akcija more računati z njim kot z vojaško jedinico. 3. Vsak narod toliko velja, kolikor je pokazal odpora proti osi in kolikor lahko zavezniki računajo z njim."55 Dr. Miha Krek, ki je v emigraciji ustanovil Slovenski narodni odbor, in je, kot smo že omenili, sicer podpiral protikomunistični tabor v domovini okoli Slovenske zaveze, se je razveselil, ko je na nekem seznamu opazil ime Anton Božnar. Ko sta se sestala, ga je vprašal, ali pozna Pavla Božnarja. Anton je povedal, da je to njegov brat, o čemer je Pavel kasneje zapisal: "Prejel je nalogo pošiljati vojaška poročila Angležem, politična poročila pa dr. Kreku, ki ga je za to pridobil."56 Malo pred tem so Nemci blizu irske obale poškodovali ladjo, s katero je Anton Božnar plul za sušaško družbo Marovič. To je bil razlog njegovega rešilnega pristanka na Irskem, od koder je odšel v London. Tam je bil, potem ko je aprila 1941 prišla v London jugoslovanska vlada, avgusta 1941 mobiliziran. Za seboj je imel sedem let in pol izkušenj v vojni mornarici, ki jo je zapustil kot narednik, nekaj let v trgovski mornarici in 9-mesečni radiotelegrafski tečaj. Anton Božnar ni bil sposoben za vojsko, zato je postal pisar. Dodeljen je bil vojnemu kabinetu v vojnem ministrstvu. Kasneje pa je postal prav tako kot pisar vojnemu atašeju pri angleški vladi divizij skemu generalu Radoviču.57 Dve leti kasneje je na zaslišanju58 povedal: "Dne 8. maja 1942 me je angleški major Long iz angleškega vojnega ministrstva poslal v Egipt z namenom, da bom takoj prepeljan v Jugoslavijo. Ker pa takrat razmere doma za to še niso bile godne, sem ostal v Kairu pri angleški vrhovni komandi kot inštruktor za telegrafijo. Januarja 1943 sem šel v padalski kurz ..." V sredo, 17. marca 1943, je pristal s padalom na neki smreki pri Smrečju blizu Šentjošta nad Vrhniko. Z njim sta, seveda bolj srečno, pristala še Idrijčana: Venceslav Ferjančič-Adam in Bojan Koler-Rejc. Medtem ko je drugo trojko isti bombnik RAF-a odvrgel blizu Banjške planote. Sprejeli sojo partizani. Ferjančič je povedal Jožetu Vidicu, ki je leta 1989 objavil knjigo o angleških obveščevalcih, da je trojka vzletela z letališča pri Tobruku v Libiji. Pričakovali so, da jih bo v Sloveniji počakal major An(t)ič, ker pa si ta, po Ferjančičevih predvidevanjih "ni upal iz Ljubljane", je zaprosil majorja Karla Novaka-Strica, naj jih pričaka s svojimi četniki. Ob pristanku sredi noči je videl, da se jim približujejo neki ljudje s puškami ... Ferjančič je opisal dogodek takole: "Koler je že pripravil bombo, tedaj pa je nekdo zaklical: 'Gospod, ste vi Angleži?' Odleglo nama je. Tone je priplezal s smreke, nato pa so nas odpeljali v župnišče pri Svetih Treh Kraljih." NE DAJTE PADALCEV NIKOMUR! Zakaj naj bi major An(t)ič dočakal obveščevalce? "Zaradi njih je prišlo do prepira," je zapisala Jo-vanka Krištof9 v poročilu Draži Mihailoviču. "An(t)ič je trdil, da pripadajo njemu, klerikalci pa, da jih je njim poslal Krek. Kolben (Karel Novak) jih je sprejel. Vi ste, kot se dobro spominjam, ukazali: "Za ceno življenja, ne dajte padalcev nikomur." Kolben se je držal Vašega ukaza. S tem se je zameril tistim, ki so delali naklepe, da jim pripadajo. Kolben ni imel pravzaprav od njih nobene koristi. Iz Kaira so mu poslali številne pohvale, toda tistega, kar je želel, niso dali. Odredu so bili samo v breme, ker je moral paziti nanje."60 Ta navidez dokončana zgodba ima seveda svoje podtone. O kakšnem prilaščanju padalcev s strani klerikalcev oziroma Slovenske zaveze govori Jovanka Krištof? Kdo je pripravil sprejem letalcev? Kdo so bili ljudje s puškami v roki, ki so jih dočakali? Franc Zoreč61, pod čigar varstvom je bil Anton Božnar, ko je obiskal brata Pavla na Pristavi pri Polhovem Gradcu, je mnogo let kasneje zapisal v Vestniku: "Bilo je pred praznikom sv. Jožefa, 18. marca 1943. Med nas je prišel župnik Ramšak in na našem poveljstvu je bilo mnogo živahnih in skrivnostnih razgovorov. Župnik Ramšak je obiskal vse četnike in jim delil papir in vžigalice. Ni nam povedal, čemu to dela; poveljnika Novaka pa tudi nismo hoteli vprašati. Okoli osme ure zvečer odrinemo proti Smrečju. Ustavili smo se blizu nekega kozolca. Kar nas je prav posebno začudilo, je bilo to, da so nas tu ponovno zaprisegli, da bomo popolnoma molčali o vsem, kar se bo zgodilo. Nato so nas razporedili po trojkah na strateške položaje. Mene so postavili blizu jezera pod sv. Tremi Kralji. Častniki so pri kozolcu napravili tri kupe iz suhega praprotja. V sredo med te kupe je stopil četni telegrafist (imena se ne spomnim), ki je imel v rokah zeleno in rdečo luč. Okoli enajste ure zaslišimo brnenje težkega letala. Kmalu zagledamo njegov obris in vidimo, da se spušča vedno niže. Trikrat je letalo obkrožilo našo postojanko. Pri četrtem obkroženju pa spusti tri padala in pri petem obkroženju še tri. Presenečeni smo opazovali to sliko in pojavil se je tudi strah, ali niso morda to Nemci. Eno izmed padal je padlo na smreko, pod katero je naša trojka stala na straži. Neki človek se je zapletel med vejevje. S puško naperjeno proti njemu, skočim bliže in zavpijem po slovensko: 'Ali si Anglež?' Neznanec mi je odgovoril tudi po slovensko. 'Ne, Slovenec sem.' Od presenečenja sem kar obstal, ko sem zaslišal ta odgovor. Hitro mu pomagam s smreke, nalahno pade v sneg in se zasmeje. Pogledam ga v obraz in ves razburjen vprašam: 'Tone ali je mogoče? Si Ti?' Ne spozna me takoj in me vpraša: 'Kdo pa si ti?' Odgovorim mu: 'Šumljakov' (domače ime za našo hišo) iz Gradca. Spoznal me je. Prisrčno sva se pozdravila."62 Krenili so proti 884 metrov visokemu hribu, z osamljenim župniščem in s cerkvijo Svetih treh kraljev, kjer je članom misije Equinox dal gostoljubje župnik Franc Ramšak. "Že čez dva dni smo iz tega župnišča poslali prvi radiogram v Kairo," je Vidicu povedal Ferjančič. Povedal je tudi: "Niso nam povedali, kje smo, kje imajo taborišče, kje so italijanske postojanke, kakšna je 48. Anton Božnar (desno) z bratrancem Matejem Setničarjem leta 1936 (iz časopisa Mladika). razlika med njimi in belogardisti."63 Major Novak jih je predstavil kot angleške odposlance. Po drugih virih je bila zveza vzpostavljena še isti dan.64 Kako je mogoče, da brnenja letala ni opazil Gastone Gambara in njegov XI. armadni zbor? Župnik Franc Ramšak je z Italijani "vseskozi prijazno občeval", za kar so ga celo nagradili z večjo denarno podporo65, medtem ko je Novak priznaval svoje druženje z italijanskim poveljstvom z besedami: "Sodelovanje z Italijani je samo maska, da se dobi orožje." Anton Božnar je vedel, da ima Novak posredne stike z Gam-baro, "ki ga je julija parkrat klical k sebi na razgovore", in mu je Novak rekel, da je šel oziroma poslal delegata, "ker je hotel Gambaro pridobiti za akcije proti Nemcem". Ivo Jevnikar je v Mladiki pojasnil, da je bil na pogovorih z generalom Gambaro delegat Rudolf Žitnik.66 "Vse, kar so četniki govorili o partizanih, večine nisem verjel in vedno bolj dvomil v resničnost njihovih navedb, jasne slike pa si ustvariti nisem mogel, ker sem bil pri plavih pravi ujetnik, ki ni smel z nikomer svobodno občevati," je na zaslišanju67 trpko pripomnil Anton Božnar. Po besedah Ferjančiča Angleži na prvih 20 brzojavk, ki jih je Božnar oddal, in v katerih se jim je (Novak) zahvalil za denar, "katerega nam je pobral", sploh niso odgovorili; poleg tega je zahteval 100 brzostrelk (angleških), 100 oblek in gumijastih čevljev ter 10 milijonov lir, da bo udaril po partizanih in jih pokončal ... "Ko so mu kmalu nato iz Kaira odgovorili, da njih politika ne dovoljuje pošiljanja orožja za medsebojno klanje v Sloveniji, pač pa samo za borbo proti okupatorju, glede denarja pa, da bodo poskrbeli potom vojne misije, ki se nahaja v Srbiji, pod pogojem, da se jim od tam pošilja podatke o prometu skozi Ljubljano." Ne smemo pozabiti, da je trojka: Radoslav Semolič, Miroslav Križmančič in Sever Nikolaj, ki je odletela k partizanom na Banjško planoto, z istim letalom kot Božnar, Koler in Ferjančič k četnikom že oddajala šefom v Egipt "zelo dobra poročila". Junija 1943 pa je prispel v Slovenijo tudi major William Jones, ki prav tako ni bil skromen v hvali partizanov. Kako usodno so se četniki lastili Božnarja, govori tudi pričevanje Ernesta Hirscheggerja.69 Omenjeni član vaške straže in domobrancev v 14. četi potrjuje, daje imel poveljnik Cerkvenik na Zapotoku še pred njihovim prihodom ra-diotelegrafista Toneta Božnarja. Radiooddajni aparat je utrdil na podstrešju tamkajšnje šole. "Vedno je iskal zveze z Mihailovičem-stricem'. Oddajal je depeše." Hirschegger, ki je poganjal bicikel, medtem ko je Toni oddajal in iskal zvezo, je še omenil, da jih je, potem ko so se vračali iz Zapotoka - to je bilo sredi bitke za Turjak - napadla Tomšičeva brigada. Mule, ki so nosile Božnarjev aparat, so se splašile. Blaž, kot so imenovali Tonija, je tekel za njimi in tako padel v roke partizanov. 34-letnega Antona Božnarja so zaslišali 25. septembra 1943 v Dolenjskih Toplicah. Potem pa je za njim izginila sled. Karel Novak in Miha Krek, za katera je delal Anton Božnar, sta dočakala starost v tujini. Karel Novak, načelnik štaba četniške Jugoslovanske vojske v domovini za Slovenijo, je po porazu v Grčaricah, septembra 1943, razpustil legije in 49. Rupnik v Polhovem Gradcu 4. junija 1944 (Boris Mlak str. 245). se umaknil v Italijo. Po vojni je bil v britanskih taboriščih. Živel je v ZDA in Grčiji. Umrl je v Atenah leta 1975, star je bil sedemdeset let. Miha Krek, ki je vseskozi opozarjal na nevarnost zmage komunizma v Sloveniji, se je iz Londona umaknil v Rim. Oktobra 1947 se je preselil v ZDA. Umrl je v Clevelandu leta 1969, star 72 let. 'NISI PARTIZAN, SI PA PARTIZANSKI!' V pokrajini s čudnim imenom Provincia di Lu-biana se je ena vojna končala, začela pa se je druga, kakršna je že dve leti potekala na Štajerskem. Laibacher Provinz je okupator vključil v operacijsko cono Jadransko primorje. Pokrajinska uprava s prezidentom Leonom Rupnikom pa je bila podrejena vrhovnemu komisarju F. Raine-rju v Trstu. "Po italijanski kapitulaciji so se straže preimenovale v domobrance. V Polhovem Gradcu jih je bilo okrog 100," je zapisal Frank Škof v Spomi- r, Slovensko domobranstvo 1943-1945, Ljubljana 2003, nih na moja mlada leta70 in dodal: "Sprva smo hodili samo na stražo ponoči, zjutraj pa domov ... Oktobra meseca pa so nas pridržali. Peljali so nas v Ljubljano in nas preoblekli v uniforme, doma na postojanki pa so nam dali še italijanske dolge puške." Na Vrhniki so Nemci, ki so 8. septembra 1943 razorožili italijansko vojsko, pozvali belogardiste, naj odlože orožje, kar so ti tudi storili, a že naslednje dni so jim ga vrnili. "Rasti jim je začel greben," je zapisano v vrhniški kroniki. "Razposlali so ponovno pozive za vstop v novo snujočo vseslovensko vojsko - domobrance - pod vodstvom generala Rupnika. Mnogi fantje so te dni porabili priliko, se odzvali pozivu OF in odšli v skupinah v gozdove, od koder se mnogi, žal, niso več vrnili."71 Ponovno je zletel v zrak Štampetov most. Na Vrhniki, ki je bila tudi večja in imenitnejša od Polhovega Gradca, so imeli 5. maja 1944 na Cankarjevem trgu politični shod, kjer se je pokazala kot pravi isti vir "prava pogrebščina započetih političnih mahinacij. Rupnik, razočaran nad sprejemom, mrtvilom, jo je že po par trenutkih pobrisal." V drugi šolski kroniki pa je v rubriki Šolske slovesnosti prijazno popisano protikomunistično zborovanje na Cankarjevem trgu: "Dečki so pozdravljali prezidenta gen. Rupnika in domobrance z malimi slovenskimi zastavicami, deklice pa z belimi robčki. Več otrok je bilo oblečenih v lepe slovenske narodne noše. Ker je močno deževalo, je zborovanje poteklo prav hitro."72 General si je ogledal mimohod domobranskih čet in se poslovil. Ne bo dolgo, ko bo general Rupnik ukazal s poveljem številka 2: "Kjerkoli se na področju samostalnih oddelkov domobranstva, t. j. oddelkov, ki niso vezani na neposredno sodelovanje z nemško vojsko ali policijo, pokažejo oboroženi banditi, je treba te brez odlašanje napasti in pokončati. Tam, kjer je mogoče bandite obvladati brez boja, jih je treba prijeti in izročiti najbližji postojanki nemške vojske in policije. O vseh v tem povelju omenjenih mogočih akcijah je treba takoj poročati najbližji postojanki nemške vojske in policije."73 Kakšno držo naj bi Slovenci zavzeli, je še pred italijansko kapitulacijo svetoval dr. Alojzij Kuhar. V zvezi z morebitno mobilizacijo je podal prek londonskega radia takšno sporočilo: "Hitlerje sklenil poteptati vse zakone, ki sta jih dala Bog in narodi, da bo se uvedlo na zemlji človeka vredno življenje. S tem moram računati in se moramo spričo te kršitve mednarodnega prava samo vprašati, kaj naj ukrenemo, da bo škoda za nas kar mogoče majhna in da tudi sovražniki ne bodo imeli od te mobilizacije pričakovane koristi. Kakšna navodila torej dajemo slovenskim fantom in možem, ženam in dekletom? Prvo navodilo je to: Imejte neprestano pred očmi trdno zaupanje in prepričanje, da bodo zmagali zavezniški narodi. Zavezniška zmaga prihaja morda počasi, toda gotovo. Preden bo sneg dvakrat pobelil naše gore, bo zmaga tu. Druga stvar je pa ta-le: Gauleiter Rainer in ko- misar Steindl sta zagrozila z uničevanjem brez usmiljenja vsem, ki se ne bodo odzvali mobilizacijskemu pozivu. Obleči boste morali Hitlerjevo uniforme, ostanite pa v srcu zvesti svojemu narodu in zaveznikom. Sto in sto načinov boste našli, da boste svoji stvari koristili in nemški škodovali."74 Borci 42. domobranske čete, ki je imela sedež v polhograjski graščini, so se ravnali po Kuharje-vem načelu. Zato je njen poveljnik opazil: "Na splošno manjka četi razgibanosti in navdušenja. Vse je nekam mrtvo in prisiljeno." V poročilu, ki ga podpisuje stotnik J. Weiss, je zapisan tudi razlog takšnega stanja. Po njegovem "nekoliko vpliva na to dejstvo, da je v četi precej takih, ki so pri Domobrancih pravzaprav prisiljeno. Še za časa vaških straž so namreč prakticirali način, da kdor se je hotel vrniti domov, je moral vstopiti k oboroženim edinicam. Zato je v četi precej takih, ki niso z dušo pri Domobrancih." Weiss, ki označuje domobrance z veliko črko D, še opaža: "O kompaktnosti je težko govoriti. Vsak gleda le nase. Sicer so si skoraj vsi v sorodu, vendar so med njimi stare mržnje in nasprotja. V glavnem se dajeta med seboj dve družini: Nart-nik in Božnar. Oba sta lesna trgovca in je nekaj nasprotja tudi zaradi konkurence. Oba imata okrog sebe nekaj pristašev-bajtarjev itd. Kar reče eden, mora drugi pobijati, čeprav je morda samo po sebi pametno. Sicer pa je v Polhovem Gradcu precej nevoščljivosti. Vse te so vnesli tudi v domobransko postojanko."75 Pod vse bolj ostrimi ukazi nemškega okupatorja je bilo težko nositi v srcu eno, na zunaj pa kazati drugačno podobo. Brat Pavla Božnarja, Jernej, je dobil, na primer dobro karakteristiko, a z napako. Kot četni narednik 42. čete Slov. domobranstva je "v pisarni zelo vesten, tudi zelo nesamostojen. Ne upa si nobene stvari sam narediti, ali sam odločiti o čem. Pravijo, da je nekoliko partizanski. Zaradi tega je bil kazensko nekaj časa na Vrhniki. Lastni brat mu je rekel: 'Čeprav si mi brat, ti povem, ne sicer, da si partizan, ampak da si partizanski!"'76 Takšne besede v grajskih sobanah, kjer je bivala domobranska postojanka, niso naletele na dober odmev. O tem, kakšne so bile Jernejeve življenjske izkušnje in vedenje, da mu je brat Pavel dal takšen vzdevek, vemo zelo malo. V družini je bilo 15 otrok77. Iz odgovorov na vprašalne pole, ki so jih oktobra 1946 izpolnili v begunskem taborišču v Špitalu, Božnarjevi bratje: Alojz, Janko, Milko in Pavel, izvemo, da so Italijani 13. septembra 1942, kot smo že omenili, odgnali na Rab v skupini moških šest bratov Božnarjev: Alojza, Franca, Janka, Jerneja, Milka in Pavla. Predčasno je prišel domov edinole Pavel. Nekateri pa so bili kasneje internirani še drugod po Italiji. Franca pa so iz Reniccija Nemci odpeljali v Buchenwald, kjer je umrl leta 1944. Vsi štirje pričevalci so zapisali tudi, da so bili v zvezi z bratom Antonom, ki da je bil "poslan od Angležev in zanje vršil poizvedovalno službo".78 V svojih spominih Pavel Božnar ne omenja podrobno, v kakšnih odnosih je bil z brati. MIA Missing in Action. Letalo, pogrešano v akciji. Navidez nima oznaka nič skupnega z vrhniškim območjem, v bistvu pa ima. Z oznako pogrešan je prihajala pošta na naslove številnih mater v ZDA, Angliji in drugod; mater in deklet, ki niso vedele, na katerem koncu Evrope je v akcijah s silami Wehrmachta izgubil stik z vojaško bazo njihov sin ah fant. V vrhniškem okolišu poznamo zanesljivo tri, štiri primere strmoglavljenja letal, najbrž pa jih je bilo več. Pri osvobajanju Evrope, pri uničevanju strateških ciljev Tretjega rajha je bilo malo možnosti za preživetje. Po besedah Stanislava Rapotca je bila vsaka tretja podmornica uničena, na nebu pa so se letala dan za dnem srečevala z ognjem. Samo v prvih treh mesecih leta 1945 so bojne skupine in njeni piloti uničili ali poškodovali 1.100 lokomotiv, 3.606 železniških vagonov in 132 transportnih motorjev. 15. marca je 109 letečih trdnjav bombardiralo rafinerijo nafte v Ruhlan-du, 150 liberatorjev je 25. marca napadlo Daim- ler-Benz, samo na Ploesti v Romuniji, kjer je bila ogromna rafinerija nafte, je bilo 5479 zračnih napadov in odvrženo 13.469 ton bomb. V teh akcijah so zavezniške sile zgubile 223 letal.79 Januarja 1945 je bil najslabši mesec za operacije. Bombne misije so bile planirane vsako noč, zatikalo pa se je zaradi vremena. Nato pa se je spet začelo vse do konca vojne. Na hitro priučeni fantje na padalskih tečajih so opravljali drugačne misije od tistih, pri katerih so bili poslani kot obveščevalci. Njihovi pristanki niso bili dogovorjeni, tako kot tisti, ki so jih pripravljale obveščevalne službe na Bližnjem vzhodu. Po spustu na zemljo jih ni prevzel odrešilen smeh, tako kot Antona Božnarja s Pristave pri Polhovem Gradcu, saj niso vedeli, ne kam in ne v čigave roke bodo padli. Če so bili v dotiku z zemljo še živi; če se je njihovo padalo odprlo nad osvobojenim partizanskim ozemljem - so bili skorajda rešeni. Z letališč - največ iz Bele krajine - so jim partizani in člani zavezniških misij pomagali priti do njihove baze. Na takšen način je bilo rešenih več kot 600 letalcev. Če so padli v bližino nemških ali domobranskih postojank, je bila njihova usoda bolj negotova. "Takrat je bila v časopisu huda gonja proti strmoglavljenim zavezniškim pilotom," je kasneje zapisal Ivan Raztresen. "Ogorčeni prebivalci naj bi samoiniciativno pobijali pilote na nemškem področju kot kazen za težka bombardiranja Angloamerikan-cev." Pri nas je organizacijski štab Slovenskega domobranstva decembra 1943 svojim enotam ukazal, da ujete zavezniške letalce takoj izroče Nemcem.80 Povečini so se znašli v taborišču.81 Med Polhograjskim hribovjem sta se prisilno spustili dve letali. Frank Škof opisuje, da je eno treščilo v Dolenji vasi, drugo pa v Polhovem Gradcu blizu Koroščeve domačije. "Midva z bratom sva prav tako opazovala pad aviona in pristanek pilota," je dogodek, ki na podeželju ni bil ravno vsakdanji, popisal domačin Ivo Belec. "Bila sva na sosednjem hribu. Ko sem prišel v dolino, je bil pilot že v hiši, okrog njega pa je bilo zbranih že tudi nekaj ljudi, med njimi tudi precej otrok. In zdi se mi, da je pilot podelil otrokom čokolado ali pa žvečilni gumi. Nekaj minut za tem je prišla v sobo domobranska policijska patrulja, pilot jim je izročil nek pas. Mislil sem, da je pištola. Po kratkem postopku pa so ga odpeljali. Tega pilota so domobranci kasneje izročili Nemcem. Razmišljal sem, kaj naj bi storili, da ta človek ne bi prišel v nemško ujetništvo. Najbrž se ne bi dalo veliko storiti. Partizanske vojske v tem času na tem področju ni bilo." Ivo Belec si je zapomnil tudi podrobnosti v zvezi z drugo letalsko nesrečo. "Točno 14 dni za tem je v bližini pristal drugi angleški pilot, vendar ta po zaslugi domobranskega oficirja iz postojanke Polhov Gradec ni bil izročen Nemcem in je svobodo dočakal v Trstu.82 Pavel Božnar je v svojem pričevanju potrdil, da so prvega padalca na zahtevo Nemcev odpeljali v Ljubljano, medtem ko so drugega odvedli domobranci k zavezniškim padalcem, ki so bili zbrani v Šentjoštu nad Vrhniko. Seveda na Šentjoštu ni bilo zbirališča za tovrstne padalce. Pač pa se je usoda tega drugega, tedaj še neznanega letalca, povezala z usodo domobranskega poročnika Ivana Raztresena, ki je sklenil, da pilota skrije, saj se je bližal konec vojne. Najprej je naročil domobrancu, ki mu je zaupal, naj odpelje pilota za nekaj ur na samotno bližnjo kmetijo. Drugi dan sta se z Angležem odpeljala do novega skrivališča pri kmetu Francu Zalazniku. Tedaj je nastalo vprašanje, kako naj bi se ta dva sporazumevala. Ob rešiteljevem "parlez-vous fran^ais" je nesrečni rešenec odgovoril z "oui, un peu", to pa je bilo skoraj toliko kot nič. Kmetu Zalazniku pa tudi ni znal ničesar povedati, razen da mu je ime Lari. Kmet je mislil, naj bo Lovrenc, da je bolj po naše. KDO JE BIL TA LOVRENC Po besedah Ivana Raztresena je bil padalec vodja eskadrilje lovcev. Imeli so nalogo razbijati razne transporte (kolone vozil, lokomotive). V Kranju je pikiral na lokomotivo na železniški postaji, a je bil pri tem zadet od flaka v motor. Na povra-tku v Italijo (najbrž v bazno letališče Foggia) je olje iz motorja počasi izteklo, letalo se je vnelo in moral je odskočiti. Kot vodja eskadrilje je bil po činu major, takrat star 28 let. Vojne je bilo konec. 29. hercegovska divizija je zasedla Vrhniko. "To je bilo okoli 4. maja 1945. "Sprevidel sem - zadnji čas je, da zapustim domobrance. To sem storil v začetku meseca maja. Toda domobranci iz Šentjošta so me kot dezerterja 6. maja aretirali in me spustili pod pogojem, da se vrnem v postojanko Polhov Gradec. Seveda tega nisem napravil, toda sedaj sem se moral skrivati pred domobranci in partizani. 8. maja me je aretirala OZNA iz Vrhnike in me odpeljala v občinske zapore na Vrhniko." Raztresen je še povedal, da je pred tem naročil svojemu očetu, naj odpelje pilota od Zalaznika na partizansko poveljstvo Vrhnika. To je oče storil; predal ga je polkovniku OZNE Francu Popitu. Ob tej priliki je pilot tudi na hitro napisal zahvalo v francoščini in jo izročil očetu. Potem pa se je spet zataknilo. Franc Popit, po rojstvu Vrhničan, ni čisto verjel zgodbici. Mislil si je, najbrž, kako le, naj bi s polhograjske strani privedli živega letalca, ko pa so Nemci s Črnega Vrha videli vsak premik na nebu in na zemlji. (V resnici so zasledovali tudi to strmoglavljeno letalo in letalca.) Pilota je Popit dobro izprašal. Potem pa ga je, misleč, da je vohun, vtaknil v postojnski zapor. Po petih tednih je izprašal še Raztresena. Tudi njemu ni verjel. Nato se je sam odpravil do ljudi, pri katerih naj bi bil Anglež skrit. Nič posebnega niso povedali. Kdo pa je bil Raztresen? Karakteristika, ki jo je o njem zapisal vodja 42. čete Slov. domobranstva, ni bila ugodna - da je "nekoliko čuden". Vodja čete Weiss tudi zapiše zakaj: "Baje da je študent tehnike in je bil že med VS (vaškimi stražarji), je zamišljen in se ukvarja v mislih z računi in geometrijskimi nalogami. Ako ga kdo kaj vpraša, mu da včasih odgovor iz geometrije... Za vojake se ne briga in niti ne ve ali ima vse ali ne ... Z vojaki je predober. Stalno zahaja k Nartniku, zlasti zvečer. O borbenosti se pri njem ne da govoriti."83 Kot domobranski poročnik je bil Raztresen po koncu vojne obsojen na 12 let prisilnega dela. Z amnestijo je bil okoli 10. avgusta 1945 oproščen prestajanja kazni. Konec novembra pa je dobil od angleškega konzulata v Ljubljani pismo. "V tem pismu mi je Larry Usher, tako se je pisal, sporočil, da je namesto v Gorico prišel v zapore v Postojni, kjer je bilo jako neprijetno. Šele po petih tednih zapora so ga odpremili v Trst, kjer so ga z velikim navdušenjem sprejeli njegovi tovariši-piloti, od katerih se je poslovil na nebu nad Polhovim Gradcem." Je nazadnje rešenec rešil življenje rešitelju? Franc Nartnik, ki je bil v isti postojanki kot Raztresen, je za film Ko je gorelo nebo, povedal: "Takrat po vojni, ko je bila že tista morija, so povedali, ja, pa komandir postaje je bil, pa je ostal. To je bilo res, verjetno res zaradi tega, ker je tega (pilota) rešil. Še danes se enemu, pa drugemu čudno zdi. Jaz pa pravim, nič ni čudnega. Človek si moral biti na en način z vsemi." Povedal je še, da je poročnik Ivan Raztresen veliko poslušal radio. Takrat je bilo redko, da je bil v kaki hiši tak aparat, da bi slišali, kaj se dogaja v Rusiji, na nemški fronti. Raztresen pa je veliko poslušal radio. In je vedel, da bo konec vojne. Kdaj pa se je začelo na domobranski strani govoriti o zaveznikih? Po mnenju Franca Nartnika že prec leta 1942: "Saj to se mi čudno zdi. Po eni strani se je širilo, da smo z Nemci, po drugi pa je vse gledalo, da bodo prišli Angleži, Amerikanci... Vedeli smo, da zavezniki napredujejo, da imajo hrane, ki je pri nas ni bilo, niso bili tako ubijalni ... Da bo zadeva z vojno propadla, to se je vedelo že leta 43, v začetku leta 1943".84 Ne glede na to, na kateri strani so se borili, so v vojni pravzaprav vsi poraženci. Vsakdo nosi breme samoizpraševanja. V vzorcu vojnega absurda išče razloge za svojo opredelitev, ravnanje in poskuša najti poteze, ki so v njem ali izven njega izzvale takšno ali drugačno odločitev. Človeku in človeštvu lahko določimo čas rojstva in smrti, strahu in grozi pa ni mogoče določiti prapočela. Strah je nestalne narave; njegova moč raste in pojema, nima v naprej določljivega začetka, ima pa tudi to lastnost, da se zaneti in zlahka prenaša s človeka na človeka, pa tudi z naroda na narod. To je dobro prepoznal tudi Pavle Božnar ob porazu Dolomitskega odreda partizanske vojske, ko je zapisal: "Kako dobro je delo sovražniku, da se narod med seboj uničuje, njim pa ni bilo treba na fronto." Tudi spominska pričevanja so na nek način obračun s strahom. Pavla Božnarja je bilo verjetno strah, ali ga bodo njegovi bližnji nekega dne pravilno razumeli; zato je na svoj način popisal življenje od tihe priključitve Slovenski legiji, k Slovenski zavezi do vetrinjskega polja. Tako je po svoje opravičil svoja dejanja. Iskal je krivce za smrt svojega brata Antona; za opredelitev Franca, ki je bila drugačna od njegove - zaradi česar ga je pot peljala v Buchenvvald. Iskal je razloge za trpljenje drugih bratov, sester. A kdo med vojno ni trpel in se počutil majhnega? Viktor Mivšek z domačije pod Vrhom Svetih Treh Kraljev je bil še otrok, ko je videl, kako so vojaki stare jugoslovanske vojske zažgali pod Smrečjem vse barake s strelivom vred in jezni odšli. Pokalo je tako, da je bilo groza. Kasneje se spomni, da so iz presahlega Račevskega jezera blizu Svetih Treh Kraljev potegnili zaboje, iz katerih pa so - najverjetneje četniki - iz njih že pobrali orožje. Tudi on je videl sestreljeno letalo, ki je iskalo ravnotežje nad Logaškim poljem. In nazadnje čudež. Jate, drseče po nebu, ki so se vračale iz svojih misij. Podnevi so se bojne eska-drilje svetile kot zvezdice na nebu. Za sabo so puščale meglo. Veliki bombniki B-17 in B-24 so leteli včasih tudi brez zaščite lovcev. Najlepše je bilo gledati eskadrilje, ki so se z uspešno opravljenih akcij vračale nepoškodovane nazaj v svoje baze. Takrat je vsakdo vedel, da takšen velik hrup na nebu in svetloba pomenita samo eno - skorajšnjo svobodo.85 OPOMBE: 1 Pričujoče besedilo je nastalo na osnovi gradiva za dokumentarni film Ko je gorelo nebo, ki je bil na programu ljubljanske TV leta 1995, in sicer 21. 5., 23. 5. in 4. 6. Film hrani dokumentacija TV SLO pod številko KF 15780. Omenjeno gradivo je dopolnjeno z dokumenti Arhiva Slovenije, zlasti s fondom, ki nosi oznako Šef Pokrajinske uprave v Ljubljani in Informacijski oddelek. Informativni urad je bil ustanovljen 8. 10. 1943 kot osrednji urad za protikomunistično propagando in obveščevalno službo. Kot je zapisala Pavla Mrdjenovič, je imel urad naslednje oddelke: informativni, propagandni, vojaški - domobranski, evidenčni, obnova Kranjske dežele, fotografski oddelek in pisarno. Policija je dobivala poročila tudi od Informativnega urada pokrajinske uprave, ki je izdajal informativni bilten "Vesti". Ljubljana v ilegali, Izdala mestna konferenca SZDL, Ljubljana 1970, str. 252. 2 Slovensko domobranstvo. Brez oznak, z letnico zapisa 5. november 1966, Mendoza, in oktober 1967, Buenos Aires, Argentina. Na naslovnici je Leon Rupnik. 3 Odpor 1941, Zbornik s posveta ob 60. letnici Osvobodilne fronte slovenskaga naroda, založba Borec, Ljubljana 2001, str. 13-14. 4 Arhiv Republike Slovenije (nadalje AS) 1827, Komisija za ugotavljanje zločinov okupatorjev in njegovih pomagacev (nadalje KUZOP), škatla 865/1, Šolska kronika Ljubljana-okolica, Kronološki pregled dogodkov v času od 6. 4.1941 do 9. 5. 1945 v vrhniškem šolskem okolišu. 5 Frank Škof, Spomini na moja mlada leta, Milvvaukee, U. S. A. 1944. Kopija rokopisa je v lasti avtorice tega zapisa. 6 AS 1827 KUZOP, škatla 865/1, Kronološki pregled dogodkov v času od 6.4. 1941 do 9. 4.1945 v vrhniškem šolskem okolišu. 7 Slovenec, 15. julij 1941. Janez Burnik, dekan na Vrhniki, od 15. 11. 1937 do 29. 3.1943. 8 Franček Saje, Belogardizem, založba Slovenski knjižni zavod, Ljubljana 1951, str. 83-84. 9 Slovenci in leto 1941, Znanstveni posvet Šestdeset let od začetka druge svetovne vojne na Slovenskem, Ljubljana, 11. -12. april 2001, Založnik Inštitut za novejšo zgodovino, Ljubljana 2001, št. 2, str. 205. 10 Avtorje imel vmislih škofovo izjavo, ki se glasi: "Ekselen-ca! Danes je bil objavljen dekret, s katerim se po italijanski armadi zasedena slovenska zemlja pridružuje Italiji. Ko jemljem to na znanje, se zahvaljujem vaši Ekselenci, da nam je tako vsaj na tem teritoriju škofije omogočen razvoj v kulturnem in verskem oziru pričakujoč, da se v smislu dekreta avtonomija narodnega življenja tudi v korist vere in morale skoraj izgradi." Izražam popolno lojalnost in prosim Boga, da blagoslovi Vaše in naše prizadevanje za dobrobit našega ljudstva. Tamara Griesser Pečar, France Martin Dolinar, Rožmanov proces, Družina, Ljubljana 1996, str. 215. Izjavo imenuje Franček Saje v že omenjeni knjigi Belogardizem, na strani 50, spomenica Mussoliniju in dodaja: "Grazioli je Rožmanovo izjavo Mussoliniju prepesnil v nabrekli italijanski fašistični žargon. S tem je dobila nov stil, v bistvu pa je ohranila prvotno vsebino." Ta poslanica, ki jo je objavilo italijansko in ljubljansko časopisje, se glasi: "Duce! Zvedeli smo z velikim veseljem, da je slovensko ozemlje, zasedeno po italijanski vojski, vključeno v italijansko kraljestvo. Prosimo Vas, da sprejmete najglobjo zahvalo v imenu vse duhovščine tega ozemlja zaradi širokogrudne in skrbne ureditve, ki ste jo poklonili slovenskemu prebivalstvu. Sprejmite tudi, Duce, izraze naše brezpogojne vdanosti in sodelovanja. Hkrati prosim, naj božji blagoslov pride nad Vaše delo, nad ves veliki italijanski narod ter nad slovensko ljudstvo, ki bo pod okriljem Rimskega Imperija lahko živelo in se razvijalo." 11 Slovenci in leto 1941. Znanstveni posvet Šestdeset let od začetka druge svetovne vojne na Slovenskem, Ljubljana 11. -12. april 2001, Založnik Inštitut za novejšo zgodovino Ljubljana 2001, št. 2, str. 209. 12 Glasilo Osvobodilna fronta, november 1941, Temeljne točke Osvobodilne fronte slovenskega naroda sprejete na II. plenarni seji SNOO (VIII. plenarna seja Vrhovnega plenuma OF), Enciklopedija Slovenije 8, str. 199. 13 AS 1912, Šef pokrajinske uprave v Ljubljani, Informacijski oddelek, škatla 110/1, dok. št. 59269. 14 AS 1827 KUZOP, šk. 865/1, Kratka kronika dogodkov, ki so se dovršili v šolskem okolišu Polhov Gradec v času 1941-1945. 15 AS 1912, Šef pokrajinske uprave v Ljubljani, Informacijski oddelek, škatla 110/1, dok. št. 59289. 16 Enciklopedija Slovenije 8, str. 247. 17 Ivo Belec, pričevanje novembra 2007. 18 Franček Saje, Belogardizem, Slovenski knjižni zavod, Ljubljana 1951, str. 190. 19 Franček Saje, Belogardizem, Slovenski knjižni zavod, Ljubljana 1951, str. 208. 20 Vekoslav Grmič, Etična dilema-upreti se ali ne, Zbornik s posveta ob 60. obletnici Osvobodilne fronte slovenskega naroda z naslovom Odpor 1941, Ljubljana 2001, str. 60. 21 AS 1827 KUZOP, škatla 865/1, Kratka kronika dogodkov, ki so se dovršili v šolskem okolišu Polhov Gradec v času 1941-1945. 22 AS 1912, Šef pokrajinske uprave v Ljubljani, informacijski oddelek, škatla 110A/I. Dokument 59269 navaja, da so bili v času od 18. do 26. 7.1942 ustreljeni od Italijanov, poleg že omenjenega Jakoba Trobca, še sledeči: Jernej Božnar, zasebni uradnik, star 31 let, s Pristave, ker je sodeloval s partizani; Anton Petrovec, trgovski nameščenec, star 28 let, partizan, ubit na Pristavi; Ivan Malovrh, železn. delavec iz Srednje vasi, občina Polhov Gradec, član OF, ustreljen kot talec pred domačo hišo; Jože Cankar, sin posestnika, Podreber, star 17 let. V poročilu je pri Jožetu Cankarju še zapis: Vsa družina partizanska. Nadalje še: Jože Založnik iz vasi Podreber, Ivan Kožuh, delavec iz Dvora, star 21 let, in dva brata Kovač iz Srednje vasi. Podatki tega dokumenta se ne ujemajo s spominskimi zapiski Pavla Božnarja. Med ustreljenimi ni bilo Jerneja Božnarja. Kot bomo videli kasneje, je bil leta 1945 še živ, ker ga najdemo v 42. četi Slov. domobran-stva. Najbrž je tudi napaka na družinski nagrobni plošči na pokopališču v Polhovem Gradcu. 23 AS 1827 KUZOP, škatla 865/1, Kronika najbolj značilnih in važnih dogodkov v Horjulu in njegovem okolišu v letih 1941-1945. 24 AS 1827 KUZOP, škatla 865/1, Kronika vasi Zaplana v letih 1941-1945. 25 AS 1827 KUZOP, škatla 865/1, Kronika vasi Zaplana v letih 1941-1945. 26 AS 1827 KUZOP, škatla 865/1, Kronološki pregled dogodkov v času od 6. 4. 1941 do 9.4. 1945 v vrhniškem šolskem okolišu. 27 Franček Saje, Belogarizem, Slovenski knjižni zavod, Ljubljana 1951, str. 491. 28 Franček Saje, Belogardizem, Slovenski knjižni zavod, Ljubljana 1951, str. 495. 29 AS 1912, Šef pokrajinske uprave v Ljubljani, Informacijski oddelek, škatla 110A/I, dok. št. 59011. 30 AS 1912, Šef pokrajinske uprave v Ljubljani, Informacijski oddelek, škatla 110/1, dok. št. 5932. 31 Karlo I. Novak, Moj vojno-politički rad 1941-1945, Sokolski vestnik, Mihvaukee, 1987, št. 1, str. 30. 32 Franček Saje, Belogardizem, Slovenski knjižni zavod, Ljubljana 1951, str. 503. 33 AS 1912, Šef pokrajinske uprave v Ljubljani, Informacijski oddelek, škatla 110/1, dok. 59309. 34 AS 1912, "Vesti", Šef pokrajinske uprave v Ljubljani, Informacijski oddelek, škatla 110A/I, dok št. 59011. 35 Franček Saje, Belogardizem, Slovenski knjižni zavod, Ljubljana 1951, str. 508. 36 Prav tam, str. 497. 37 AS 1827 KUZOP, škatla 865/1, Kronika vasi Zaplana v letih 1941-1945. 38 Franček Saje, Belogardizem, Slovenski knjižni zavod, Ljubljana 1951, str. 508. 39 AS 1912, Šef pokrajinske uprave v Ljubljani, Informativni urad tajne obveščevalne službe, škatla 110/III, dok. št. 59999. 40 AS 1912, Šef pokrajinske uprave, Informativni urad tajne obveščevalne službe, škatla 110/A/I, dok. št. 59762. 41 AS 1912, Šef pokrajinske uprave v Ljubljani, Informativni oddelek tajne obveščevalne službe, škatla 110 A/I, dok. št. 60000. 42 AS 1912, Šef pokrajinske uprave v Ljubljani, Informacijski oddelek, 1. 12. 1942, škatla 110A/I, dok. št. 59830. 43 SOE = Special Operations Executive (britanska uprava za posebne operacije, 4. 9. 1941 nasledi organizaciji S02,15. 1. 1946 jo ukinejo). 44 ISLD = Inter-Services Liaison Department, cover name for M16-SIS (oddelek za koordinacijo in zvezo, kritje za delovanje M16-SIS, podoben način delovanja kot SOE, OSS/SI in OSS/OS). 45 Izbrana pisma Louisa Adamiča, izbral in uredil Henry A. Christian, Cankarjeva založba 1981, str. 330-335. 46 Izbrana pisma Louisa Adamiča, izbral in uredil Henry A. Christian, Cankarjeva založba 1981, str. 342-343. 47 Gorazd Baje, Iz nevidnega na plan, knjižnica Annales 30, Koper 2002, str. 121. 48 Ko je gorelo nebo, TV SLO, leto 1995. 49 Misija je odplula 17. januarja 1942. 50 Kapetan VVilliam Deakin je prispel v Vrhovni štab NOG na Durmitor v noči med 27. in 28. majem 1943. 51 Karlo Novak, Moj vojno-politički rad, Sokolski vestnik, Milwaukee, 1987, št. 2, str. 20. 52 Samo Kristen, Istrsko vprašanje, Založba 2000, Ljubljana 2002, str. 45. 53 Med Slovenci v emigraciji so bili predstavniki Slovenske ljudske stranke: dr. Miha Krek, odvetnik, in od leta 1935 minister v jugoslovanskih vladah, med vojno do avgusta 1943 minister in podpredsednik Jugoslovanske begunske vlade; dr. Alojzij Kuhar, duhovnik, pred vojno urednik Slovenca, med vojno v Londonu kot pooblaščeni minister in član državnega propagandnega odbora; Franc Snoj, politik, od 1938 poslanec in minister; Franc Gabrovšek, duhovnik, od 1923 do 1929 tajnik SLS. Ti so uradno delovali v begunskih vladah. 54 AS 1912, Šef pokrajinske uprave v Ljubljani, Informacijski oddelek, škatla 110A/I, dok. št. 60095. 55 Ibidem. 56 Marjan Slabe, Danijel Kaštrun, Župnija Polhov Gradec, Župnijski urad Polhov Gradec 1996, str. 304. 57 Milorad M. Radovič. Po opombah ob članku Iva Jevnikarja,Padalec Blaž, Mladika 10,1997, str. 238-240. 58 Zaslišanje je bilo 25. 9. 1943 v Dolenjskih Toplicah. Podrobnejše o padalcih v: Jože Vidic, Angleški obveščevalci vohuni ali junaki, Mladinska knjiga, Ljubljana 1989. 59 Jovanka Krištof-Mira je bila osebna obveščevalka Draže Mihailoviča iz Slovenije in glavna šifrerka četniške organizacije do leta 1943. Po vojni je postala žena Karla Novaka. 60 Zbornik dokumenata i podataka o narodnooslobodilačkom ratu naroda Jugoslavije, tom XIV, knjiga 4, Beograd 1985, str. 859-860. 61 Franci Zoreč je bil Antonov prijatelj. Da je Anton Božnar obiskal domače, izvemo iz zapisa Pavla Božnarja, in sicer: "O Tonetu smo slučajno zvedeli, ko je bival v neki gostilni na Logu pri Ljubljani, kjer je bila postojanka vaške straže. Ko se je mudil brat Janko tam o neki zadevi, ga je Tone po glasu spoznal in poklical v gornjo sobo, kjer je imel svojo radiooddajno postajo. Ker smo želeli kaj več zvedeti o njegovih potovanjih, smo povprašali po njem v Šentjoštu. Ko se je vrnil z Dolenjskega, mu je poveljnik Novak dovolil obisk na našem domu pod varstvom Francija Zorca." V: Marijan Slabe, Danijel Kaštrun, Župnija Polhov Gradec, Župnijski urad, Polhov Gradec 1996, str. 304. 62 Ivo Jevnikar, Padalec Blaž, Mladika 10,1997, str. 240. 63 Jože Vidic, Angleški obveščevalci, vohuni ali junaki, Mladinska knjiga 1989, str. 13. 64 Da je zveza vzpostavljena še isti dan, izvemo iz stavkov: "S sabo so prinesli tri radijske oddajnike, nekaj orožja in hrane ter rezervne dele za radijske oddajnike. Poleg tega so imeli še posebno sporočilo majorja ISLD Millarja, ki je vsebovalo navodilo za delo in zvezo, ki je bila vzpostavljena še isti dan." V: Gorazd Baje, Iz nevidnega na plan, Knjižnica Anna-les 30, Koper 2002, str. 293. 65 Franček Saje, Belogardizem, Slovenski knjižni zavod, Ljubljana 1951, str. 506. 66 Rudolf Žitnik je med vojno sodeloval s Karlom Novakom, pri njem je zastopal sokolsko linijo. 67 Ivo Jevnikar, Padalec Blaž, Mladika 9,1997, str. 205-207, Mladika 10,1997, str. 239-240, Mladika 1,1998, str. 20-25. 68 Tone Ferenc, Dies irae, Četniki, vaški stražarji in njihova usoda jeseni 1943, Modrijan, Ljubljana 2002, str. 57. 69 Franc Ižanec, Odprti grobovi III, Buenos Aires, 1970, str. 112-113. 70 Kopija rokopisa je pri avtorici. 71 AS 1827 KUZOP, Kronološki pregled dogodkov v času od 6.4.1941 do 9. 5. 1945 v vrhniškem šolskem okolišu, škatla 865/1. 72 Zgodovisnki arhiv Ljubljana, VRH 48, Spomina vredni šolski dogodki, šolsko leto 1943-1944. 73 AS 1877, Slovensko domobranstvo, Naredbe generalnega inšpektorja, škatla 1, št. dok. 07498. 74 AS 1912, Šef pokrajinske uprave v Ljubljani, Informacijski oddelek, škatla 110/1, dok. št. 60327. 75 AS 1877, Slovensko domobranstvo, škatla 1, št. dok. 18636. 76 AS 1877, Slovensko domobranstvo, škatla 1, št. dok. 18637. 77 V status animarum župnije Polhov Gradec so vpisani poleg očeta Pavla Božnarja, rojenega 6. 1. 1858, umrlega 7. 8.1926, in žene Ane Setničar, rojene 1. 8.1874, umrle 12. 8. 1952, naslednji otroci: Ivana, roj. 16.12.1895, Marija, roj. 30. 11. 1896, Pavel, roj. 21.12. 1897, Frančiška, roj. 10. 12. 1898, Alojzij, roj. 19. 6.1901, Franc, roj. 18.10.1902, Katarina, roj. 3.4. 1904, Janez, roj. 21. 6.1907, Jernej, roj. 24. 8. 1908, Anton, roj. 7.12. 1909, Melhijor, roj. 5. 1. 1911, Jakob, roj. 6. 5. 1912, Ana, roj. 3. 11. 1913, en mrtvorojeni otrok, in Angela, roj. 24. 4. 1916. Sin Pavel Božnar s Pristave, ki je postal gospodar na očetovem posestvu, štev. 16, roj. 21. 12. 1897, je bil poročen z Jožefo Rihar s Pristave 1. Imela sta šest hčera: Marijo Pavlo, roj. 29. 9. 1929, Josipino Kerubino, roj. 21. 2. 1931, Gabrijelo, roj. 7. 9. 1932, Emilijo Terezijo, roj. 28. 5. 1934, Pavlino Ano, roj. 18. 11. 1937, in Magdaleno Frančiško, roj. 18. 11. 1937 (sta dvojčki). S Pavlom Božnarjem je odšla leta 1945 v Argentino starejša hčerka, ostale pa kasneje, in sicer skupaj z materjo. 78 Podrobnosti izvemo iz prispevkov Iva Jevnikarja v: že omenjenih številkah Mladike. 79 Kenn C. Rust, Fifteenth Air Force Story, Historical aviation album, brez datuma objave. 80 AS 1877, Slovensko domobranstvo, škatla 42/4. 81 Domobranci naj bi dobili menda 92 zavezniških letalcev. Podrobnejše je o tem pisal Matija Žgajnar. 82 Zgodbo o tem je zapisal Ivan Raztresen, ki je padalca skril. Pismo je pri avtorici. 83 AS 1877, Slovensko domobranstvo, škatla 1, Poročilo o 42. četi, 10. 2.1945, št. dok. 18636. 84 Franc(i) Nartnik (1924-2003). Več je o sebi povedal kasneje v občasniku Briše v članku Francija Laznika z naslovom Takrat nisi bil vreden nič, Turistično društvo Briše, Briše 7, št. 7, str. 16-21. 85 Po pripovedi Viktorja Mivška, ki živi v Dolu pri Borovnici, v mladosti pa je živel v bližini Svetih Treh Kraljev. Olga Pivk, Janez Žitko VODNI POGONI NA PODLIPŠČICI IN NJENIH PRITOKIH 50. Podlipska dolina, panorama, 2006. MLINARSTVO IN ŽAGARSTVO Mlinarstvo sodi med najstarejše obrti. Poznamo več vrst mlinov: grajske, obrtniške, kmečke oz. hišne, ki so mleli le za svoje potrebe. Običajno so bili le obrtne delavnice, včasih pa tudi bivalne enote. Mlinski red za Kranjsko iz leta 1770 je bil prvi dokument, ki je urejal postavljanje in poslovanje mlinov. Stranke je ščitil pri plačilu mlinar-skih uslug, ki so jih plačevali z določeno količino žita (merice so redno preverjali in žigosali); predpisal pa je tudi sanitarne ukrepe (čistoča v mlinu, boj proti glodalcem) itd. Svoj vzpon je mlinarstvo doseglo v 2. pol. 19. stoletja, ko so se začeli pojavljati tudi večji mlini, ki so napovedovali mlinar-sko industrijo. Po 1. svetovni vojni pa je prišlo do nazadovanja. Med vzroki, ki so mlinarje ovirah pri razvoju, je bila slaba organiziranost. Že od leta 1882 so imeli obvezne organizacije, vendar se člani v njih niso dosti udejstvovali. Od leta 1932 so morali vsi mlinarji, ki so mleli za stranko, plačevati skupni davek Za male mline so ga čez nekaj let ukinili, kar jih je za nekaj časa še obdržalo v pogonu. Vendar je bila škoda že storjena in od tega časa je mlinarstvo le še nazadovalo. Po 2. svetovni vojni so razni ukrepi, povezani z obvezno oddajo kmetijskih pridelkov, industrializacijo podeželja, uvedbo in modernizacijo mlinskih tovarn, privedli do propada obrtnega mlinarstva.1 Tudi žage so bile v glavnem del večjega obrata, ki so ga dopolnjevali še mlin, stope in včasih tudi kovačnica. Žagar je bil dostikrat obenem tudi mlinar in obratno. Lahko je delo samo vodil in je imel zaposlenega svojega Žagarja. Žagarstvo je mlajša panoga. Imelo je pomembno vlogo pri izkoriščanju lesa in spodbujanju razvoja lesnih obrti. Tudi žage so bile last graščakov in bogatih kmetov, pozneje trgovcev in podjetnikov. V teku let so se spreminjale tako v pogonu (vodno kolo, vreteno) kot tudi v načinu dela (jarmeniška žaga ali venecijanka, tračne, krožne žage). Do tridesetih let 20. stoletja so doživljale močan vzpon, potem pa so zaradi splošne gospodarske krize nazadovale. Po 2. svetovni vojni se število žag iz predvojnega obdobja ni spremenilo. Na novo so nastale le žagarske in lesnopredelovalne tovarne. Z letom 1946 so začeli ustanavljati žagarske zadruge, v petdesetih letih pa so privatne žage z zakonom prepovedali. PODLIPSKA DOLINA IN NJENI VODOTOKI Podlipska dolina leži v severozahodnem delu vrhniške občine. V zgornjem delu, kjer se cesta Vrhnika-Smrečje prične vzpenjati v strmih zavojih, se nahaja vas Podlipa, od Vrhnike oddaljena ok. 8 km. Kraj se prvič omenja leta 1265, ko je prišel v last bistriškega samostana, leta 1875 pa je postal župnija. Na hribu sredi vasi stoji cerkev sv. Brikcija, in sicer na mestu, kjer je bila prvotna cerkev že v 14. stoletju.2 Dolino s treh strani obdajajo hribi. Z njihovih slemen pritekajo številni studenci, potočki in hudourniki. Na vojaškem zemljevidu 1763-1787 se je potok od izvira iz Pajsarjeve jame do izliva v Ljubljanico imenoval Tunjica (Duinitza), kar pomeni "utonjena" voda, pritok iz Podlipe pa Lipica (Lipicza). Moč teh vodotokov so prebivalci nekoč uporabljali za pogon svojih malih mlinov in žag. V zadnjih 200 letih jih je bilo preko 20. Vodne naprave so si postavili glede na količino in padec vode. Od tega je bila odvisna hitrost mlina oz. mlinskega kamna. Velikost mlinov je bila različna in tudi dva si nista bila enaka. Izdelovalec mlinov si je pri reševanju problemov pomagal predvsem s svojimi izkušnjami. Mlin je bil izdelan iz skrbno izbranega lesa: zunanje vodno kolo iz hrasta ali bukovega lesa, lopate na kolesu iz jelše ali lipe, gonilni leseni zobčeniki (palci) iz zelenega hrasta, prenosni zobčeniki (klinci) pa iz drenovega lesa ali iz črnega in belega gabra. Pri manjših padcih je voda oblivala kolesne lopate s spodnje strani, pri večjih pa je od zgoraj padala na kolesa, ki so morala biti narejena na korce. Obtežila jih je s svojo težo in tako poganjala naprej. Če so morali zaradi pomanjkanja vode ustaviti mlin, je to lahko zaradi izsušitve povzročilo škodo na lesenih delih. Zato so bila vodna kolesa včasih pokrita z leseno šupo oz. so imela na kolo speljano vodo. 51. Mlinsko kolo na gornjo vodo, Žagarjev mlin. Zaradi zajezitev je ob večjih deževjih prihajalo do poplav. Zato so ob izsuševanju Barja leta 1927 začeli tudi z melioracijo Podlipske doline. To je privedlo do prenehanja delovanja mlina Janeza Verbiča s Stare Vrhnike (Podčelski mlin), vodni napravi Antona Verbiča (Mesarjev mlin) pa so znižali nivo vode. Vodotoku iz Podlipe, ld se začne ob sotočju Šuštarjevega in Smrekarjevega potoka, so naredili novi levi kanal in ga imenovali Podlipščica. Vanj se izlivajo potoki: Široki potok, Bukov potok, Pajsarica, Šumlašica ter manjši pritoki iz Velike in Male Ligojne. Te vode se kot Črna mlaka izlivajo v Ljubljanico za Sinjo Gorico. Desni kanal je bil reguliran med 2. svetovno vojno in se je imenoval Tunjica. Vanj se stekajo potoki: 52. Kovtrovmlin, notranjost, 2006. Pečnikarca, Razoršca in Perilo s Stare Vrhnike. Kartografi so jo preimenovali v Lahovko (ker teče po posestvu Lenassijev - Lahovih). Tunjica teče mimo Mesarjevega mlina (ščetinama) in se pred Sinjo Gorico na Tojnicah izliva v Ljubljanico. Struga Podlipščice je dolga 11 km in ima 9 km pritokov. Vzporedno teče struga Tunjice (Lahovke) v dolžini 4 km, ki ima 7 km pritokov. Z uvedbo novih tehnologij in izgradnjo velikih obratov so utihnili tudi mlini in žage. Vodna energija v Podlipski dolini poganja danes le nekaj malih hidroelektrarn. Kot kulturno dediščino je Vinko Železnik sklenil ohraniti svoj "Kovtrov" mlin v Podlipi, prav tako tudi Antek Koščak, ki je kupil nekdanji Žagarjev mlin. Morali pa bi tudi Tunjici vrniti njeno ime, ki je med ljudmi še vedno živo, a ga v novem Atlasu Slovenije ni več. POSTOPEK MLETJA ŽITA Mlinarje prevzeto žito najprej zmeril, nato je sledilo čiščenje in vlaženje. Do nekaj let po vojni so zrnje prali v vodi, in sicer v rešetih. Smeti so odplavale, zrnje pa so nato sušili. Čistili so le pšenico in ajdo - to tudi v stopah. Tako je bilo med mletjem manj dima, pa tudi zrnje se je primerno navlažilo. Po vojni so začeli čistiti žito s posebnimi stroji, niso pa ga več vlažili, ker "ob tolikih sortah pšenice, ki so jo začeli ljudje sejati, nisi več vedel, kako bi jih navlažil, da bi bilo dobro."3 Orodja za čiščenje žita (sita, rešeta, lese, ponjave, neške) je imel mlinar zložena ob vhodu ali na polici v mlinu. Zraven so bile še mlinske merice za mernik, in sicer za polovico, četrtino in osmino mernika. Poln mernik je držal 25 kg pšenice, 22-23 kg koruze ali 18-19 kg ajde. V mlinu so bili tudi tehtnica na uteži, leseni obroči za polnjenje vreč, vevnica, ome-lo, oštevilčena sita za različno moko, leseni valjar za snemanje kamnov, pajsar, kladiva za ostrenje kamnov, lesene zagozde, mazalica za ležaje in dvigalka za dviganje pri popravilu mlinskih koles. Žito so mleli med mlinskima kamnoma. Mlinar je odnesel zrnje v merniku po stopnicah na gornji 53. Kovtrov mlin, orodje, 2006. del mlina h kamnom in ga stresel v grot ali vsi-palnik. Ta ima obliko narobe obrnjene odsekane votle piramide, ki je vpeta v nosilno ogrodje mlina. Preden je stresel žito, je moral pritisniti loputo znotraj grota k steni. S pomočjo vzvoda, ki je drsel po vrtečem zgornjem kamnu, se je dno treslo in s 54. Kovtrov mlin, skrinja z merniki, 2006. tem je padalo žito v mletje. Ko je bil grot prazen, se je loputa sprostila in preko vzvoda ter vzmeti je pozvonil zvonček, ki je opozoril mlinarja, da je zmanjkalo žita. Izkušen mlinar pa je to vedel tudi brez opozorila, ker je prazen mlin začel hitreje delati. ("Mlinarju ušesa meljejo.") 55. Kovtrov mlin, stope, 2006. Mlini so imeli običajno dve vrsti kamnov. Na črni kamen so mleli oves in ječmen za živino ter koruzno moko, na beli pa pšenico za krušno moko. S spuščanjem ali dviganjem vrtečega zgornjega kamna so določili, ali bo moka mehka ali bolj ostra. Pri večjem razmiku se je zrno najprej oluščilo, nato so kamen stisnili in oluščeno zrnje ponovno mleli. Tako so dobili kvalitetnejšo moko. V nekaterih mlinih so uporabljali več vrst sit za belo moko, zmesno moko in otrobe. Preprostejši mlini pa so mleli zrnje z otrobi vred, kar je dalo polbelo moko. Moka se je vsipala v pajki, zaprt votel prostor v obliki kvadra. Znotraj pajkla je bilo nameščeno cevasto platneno sito, ki je sejalo najfinejšo belo moko in ga je tresla rogovila. Fina moka se je nabirala v pajklu; zdrob z otrobi pa je potoval po cevi, ki jo je napenjala vzmet, in na koncu padel v sito, imenovano grajsarca, kjer se je zdrob ločil od otrobov. Po prvem mletju so zdrob na novo nasuli v grot in stisnili mlinski kamen. Pri mletju enotne moke sito ni bilo potrebno, temveč se je zmleta moka nabirala v pajklu. Mlinar je moko ali zdrob z leseno vevnico naložil v platneno vrečo, ki ji je na vrhu vstavil lesen obroč, da je lažje polnil. Ostanek moke je počistil z omelom. Osnovni pogoj za kvalitetno mletje je bilo ostrenje (klepanje) mlinskih kamnov. Pri stalnem mletju so kamen ostrili enkrat mesečno, sicer pa na tri mesece (po 60 mernikih zmletega žita). Mlinar je snel zgornji kamen iz ležišča ter oba z deščico obarval s sajami ali z barvo. Enakomerno nanesena barva je pokazala zglajene površine kamnov, kar je bilo treba sklepati. Klepali so s koničastim kladivom, dokler niso odstranili vse barve, kar je trajalo okrog 2 uri. Pri klepanju sta se zgornji in spodnji kamen tanjšala, zato so obrabljen kamen na vrhu zalili z betonom in s tem podaljšali njegovo uporabnost. Beli kamen je bil mehkejši. Kupovali so ga v Naklem pri Kranju na Gorenjskem (savski kon- glometat). Črni kamen so dobivali pri Ortneku na Dolenjskem. Vrhnji kamen je bil nasajen na pokončno železno os, ki se je v spodnjem kamnu opirala v koželj (ležaj) iz brezovega lesa, kuhanega v olju. Da ga med vrtenjem ne bi uničila centrifugalna sila, je bil okovan najmanj z dvema železnima obročema. Posebna naprava v vsakem mlinu so bile stope za proseno kašo in ješprenj. Proso so phali do 12 ur, odvisno od njegove vlažnosti. Stopa je ves čas metala proso iz stopnje luknje, mlinar pa ga je z omelom metal nazaj. Večkrat je zrnje presejal s sitom. Tako je odstranil luščine ter ga vrnil nazaj v stopnjo jamo. Stope so povzročale dosti večji hrup v mlinu kot mletje. VODNI POGONI NA VODOTOKIH Smrekarjev potok: Smrekarjeva mHE Šuštarjev potok: Valavcova mHE Podlipščica: Žagarjeva žaga Žagarjev mlin (Koščakov) Malnarjev mlin in žaga Skublov mlin Kovtrov mlin in žaga Muhovcova mHE Hlevščica: Vaška mHE Kočarjeva mHE Pečnikarica Slabetov mlin (Podreberski potok) Zlovšova - Bogatajeva mHE Pajsarjev potok: Pajsarjev mlin Mrvcov mlin Šumljašica: Kotnikov mlin Tunjica: Razorov mlin Kokalove stope Podčelski mlin in žaga Mesarjev mlin Tojniški mlin in žaga SMREKARJEVA mHE Elektrarno je leta 1938 na Smreškem potoku zgradil Janez Leskovec (1906-1990) iz Smrečja 47 (Smrekar) na zemljišču Franca Možine. V objekt je bila montirana Peltonova turbina in generator moči 6,5 kW z napetostjo 220/380 V. Pridobljeno elektriko so uporabljali za pogon žage in razsvetljavo. Namesto najemnine je imel Možina pravico do razsvetljave treh žarnic. Vode za vse to je bilo dovolj le ob večjem deževju, zato je žaga delovala le občasno. Danes strojnice elektrarne ni več, jez pa je pred leti podrl hudournik. Viden je še 360 m dolg betonirani dovodni kanal, vodni stolp pa je zasut in zaraščen z drevesi. Elektrarna je delovala do leta 1946, ko so v Smrečju zgradili leseno transformatorsko postajo. Turbino in generator so prodali nekemu kmetu v Poljansko dolino.4 VALAVCOVA mHE Njen lastnik je Janez Malavašič (r. 1961) iz Smrečja 37. Stavba se nahaja na levi strani Šuštarjevega potoka. Izkorišča padec vode dveh potokov, od katerih prvi poganja Peltonovo turbino, ki daje moč 2,8 kW, in drugi Bankijevo turbino, ki daje 1,2 kW moči. 56. Zagarjeva žaga, ostanki,1998. ŽAGARJEVA ŽAGA Lastniki so bili Anton Cankar (1843-1925) iz Smrečja 34 (stara št. 18), Anton (1883-1972) in Vincenc (1929-1981). Žaga je stala pod sotočjem Smreškega in Šuštarjevega potoka, kjer so zgradili jez za akumulacijo vode. Nadliv-no vodno kolo je poganjalo žago venecijanko. Poslopje je bilo samostojno, ostanki spodnjega, zidanega dela žage, ki je prenehala obratovati po drugi svetovni vojni, so vidni še danes; ostalo je porušeno. ŽAGARJEV MLIN Nahaja se na desnem bregu Podlipščice pri hišni št. Smrečje 33 (sedaj 59). Lastnik žage je bil Anton Cankar, ki je imel istočasno prijavljeno žagarsko in mlinarsko obrt. Mlin je zapustil hčeri Mariji Cankar, ki ga je leta 1968 prodala Antonu Koščaku iz Ljubljane. Ta je mlin obnovil in zgornji del prenovil v počitniško hišo. Ima nadlivno kolo, ki poganja dva para kamnov premera 0,9 m. Jez je iz betona, na vodno kolo 57. Žagarjev mlin, rake, 1998. pa vodi lesen dovod. Včasih sta bili tu dve vodni kolesi premera 3 m, ki sta poganjali še en par mlinskih kamnov in stope. Te so že precej pred prodajo odstranili. K mlinu priteka še voda iz bližnjega studenca. Ta je pozimi preprečevala, da bi mlinsko kolo zaledenelo. Stavba je imela dva prostora: mlin in kovačijo. V mlin so prinašali žito iz Lavrovca, Sv. Treh Kraljev in Smrečja. 58. Žagarjev (Koščakov) mlin, 1998. MALNARJEVA ŽAGA IN MLIN Mlin in žaga sta bila last Zakaj ncovih iz Samije. Njihovo posestvo je segalo do Podlipščice. Mlin je vrisan v avstrijskem vojaškem zemljevidu (1763-1787), vendar ni znano, kdaj so ga postavili, niti ne poznamo vseh njegovih lastnikov. Vemo, da je Matevž Kristan ok. 1800 mlin prodal Juriju Skublu, žago pa obdržal, ker je bila donosnejša. Matevžu je sledil sin Frančišek (r. 1808), njemu hči Marija (r. 1840), ki se je poročila s Štefanom Trčkom 59. Malnarjeva žaga. (r. 1844). Hči Neža je vzela Luka Slabeta (r. 1861) in imela sta sina Franca (1902-1968). Leta 1935 je tesarski mojster Anton Sečnik izdelal načrt obnovitve stare žage, vendar do tega ni prišlo. Delovala je še nekaj let po 2. svetovni vojni. SKUBLOV MLIN Jurij Skubel (1768-1828) je ok. 1800 kupil Mal-narjev mlin. Od njega ga je podedoval sin Tomaž (1790-1866), po njem pa njegova hči Uršula (1828-1896). Prodala ga je Janezu Trčku (1871-1915), ki ga je nasledil sin Janez (1901-1978). Mlin je prenehal delovati leta 1965. Obsegal je del stanovanjske hiše, ki je bila na drugem bregu mlinščice. Voda je po premakljivem koritu iz notranjosti mlina tekla na mlinsko kolo premera 3,6 m in širine 0,8 m. Na kolo je dodatno pritekala voda iz bližnjega studenca, da pozimi ni zaledenelo. Poganjalo je tri pare mlinskih kamnov in stope. Dva kamna sta bila za belo moko, tretji pa za črno. V mlin so prinašali žito iz Smrečja, Samije in Šentjošta. Danes je predelan v garažo. 60. Skublov mlin. KOVTROV MLIN in stope Domače ime Kovtrov mlin je nastalo v 19. stol., ker so imeli v spodnjem delu mlina montirane valje, ki so mehčali platnene izdelke za izdelovanje odej (kovtrov). Stal je v Smrečju št. 3 (stara št. 22). Prvi znani lastnik je bil Štefan Zeleznik, Celarski (1790-1869). Kovačijo je vodil sin Matija Železnik (1814-1888), ki je bil tudi kamnosek in zidar. Njegov sin Anton (1851-1931) je bil mlinar, Žagar in sodar. Tradicijo obrti je poleg kmetovanja in orglanja nadaljeval tudi njegov sin Anton (1893-1976). Zdajšnji lastnik Vinko Železnik (roj. 1937) pa je obnovil mlinsko vodno kolo in del notranjega mehanizma mlina, ki ima izdolbeno letnico 1822. Mlin je bil grajen na štiri pare mlevnih kamnov, ki so hkrati mleli le ob visoki vodi, sicer pa sta bila v pogonu samo dva in ob nizki vodi celo samo eden. Voda pada 5 m globoko na kolo premera 4 m in debeline 0,55 m. Dovodno korito je široko 28 cm, visoko 20 cm, vode v koritu je do 10 cm. Kolo so ustavljali z vodno zapornico. V spodnjem delu mlina so tri stope za proso in ješprenj. Mlin je v času svojega obstoja dvakrat pogorel. V svoji notranjosti ima mlin veliko preslico. Mleli so za Kanj Dol, Samijo, Smrečje in Podlipo. Enostavno mletje za prehrano živali je trajalo 2 uri za mernik žita. V začetku 20. stoletja so že imeli domačo električno razsvetljavo, ki so jo leta 1934 prenovili in montirali Francisovo turbino, ki je poganjala 110 V dinamo. Ko je bila zgrajena vaška elektrarna leta 1941, so napravo prodali. 62. Kovtrova žaga. Vzporedno s Podlipščico, iz katere so dobivali vodo, so izkopali kanal (mlinščico), po katerem so vodo speljali na mlinska kolesa, ki se je potem spet izlivala v Podlipščico. Na levem bregu mlinščice sta bila Malnarjeva mlin in žaga, Kovtrov mlin, na desnem pa Kovtrova žaga. Na dan sv. Jedert (17. marca) v mlinu niso mleli. Mlinarji so ta dan popravljali in odstranjevali naplavljeni material v mlinščici ter izkoriščali pravico do ribolova v svojem delu mlinščice. 61. Kovtrov mlin in žaga. KOVTROVA ŽAGA Žaga je stala najprej precej stran od mlina, nato so jo prestavili bliže, kjer stoji še danes. Žago venecijanko je poganjalo posebno nadlivno korčasto vodno kolo. Z elektrifikacijo vasi so žago predelali na elektromotorni pogon. Enodnevni izrez lesa dnevno je bil največ 4 m3. 63. Muhovcova mHE. MUHOVCOVA mHE Lastnik Marjan Merlak (r. 1945) iz Podlipe št. 61 je za zajezitev izkoristil hudourniški prag Podlipščice, od katerega je speljal vodo po 125 m dolgem betonskem dovodnem žlebu. Z gradnjo je začel leta 1985, na distribucijsko omrežje pa se je priklo-pil leta 1989. Vgrajeno ima Francisovo turbino s tekačem premera 22 cm, generator je sinhronski z močjo 2,2 kW in s 1500 obrati na minuto. Elektro-monterska dela je opravil Alojz Škrjanc. PODLIPSKA VAŠKA mHE Na potoku Hlevščica so vaščani vasi Podlipe in Smrečja leta 1941 zgradili prvo elektrarno moči 9 kW in napetostjo 220/380 V. Vodo iz treh studencev so zajezili in speljali po 350 m dolgem cevovodu. Strojnica je stala na Jerebovi zemlji, ki so v zameno zahtevali elektriko za svoj dom. V njej so namestili Peltonovo turbino in generator s centrifugalnim regulatorjem. Elektrarna je obratovala le zjutraj in zvečer ter po potrebi obrtnikov. Leta 1949 je bila sezidana stolpna trans- formatorska postaja, ki je prevzela oskrbovanje vasi z elektriko. Strojni del mHE so prodali na Hrvaško, od strojnice pa so ostale le ruševine. Pod opuščenim jezom stare vaške elektrarne je danes hidravlični oven (tolkač), ki poganja vodo na kmetijo pri Krevcu. 64. Kočarjeva mHE. KOČARJEVA mHE Darko Slabe (r. 1962) je leta 1991 izkoristil 50 m padec vode na Hlevščici in nekoliko pod opuščeno podlipsko vaško mHE zgradil strojnico. Montiral je Peltonovo turbino z dvema šobama, ki se vrti s 720 obrati na minuto. Cevovod je dolg 200 m, sinhronski generator je moči 7,5 kW. Elektromonterska dela je opravil Anton Malovašič, načrt pa Pavle Mrak. SLABETOV MLIN Prvi znani lastnik je bil Jožef Trček (1838-1889) iz Rovt št. 50 (Slabe). Njegov sin Jakob Trček (1870-1932) ga je zapustil hčeri Ivani (r. 1899), ona pa sinu Francu Trčku (1923-1942). Mlin je stal v grapi za Riharjevo domačijo, na levi strani potoka. Polovica stavbe je bila podklete-na. Tam je bilo pogonsko kolesje mlina, ostali deli pa v pritličju. Bil je zidan in pokrit z opeko. Imel je dva para kamnov premera 90 cm. Mlinsko korčasto kolo je bilo na zgornjo vodo. Za ustavitev so odmaknili dovodno korito za vodo. Mleli so za Podpesek, Mizni Dol in Za-plano. Leta 1942 je mlin požgala italijanska okupatorska vojska, tako da so danes vidne samo še ruševine. Na izviru v jami je že 90 let montiran hidravlični oven, ki potiska vodo na Riharjevo in Slabetovo kmetijo. Gospodarsko poslopje je sedaj predelano v vikend, last Angele Trček-Istenič. Isteniči so zgradili tudi zasebno hišno električno centralo za razsvetljavo vikenda. ZELEZNIKOVA (ZLOVŠOVA) -BOGATAJEVA mHE Lastniki Železnik, Bogataj in Pečnikar so imeli med 2. svetovno vojno svojo električno centralo za razsvetljavo in pogon elektromotorja. Napravili so jez in voda je tekla po 100 m dolgem koritu in dalje s padcem 75 m po ceveh na Peltonovo turbino, ki je poganjala trofazni generator moči 6 kW Strojnica je bila postavljena na parceli Franca Žitnika. Danes so vidni le še njeni temelji. Obratovala je zjutraj in zvečer ter po potrebi za pogon elektromotorja med leti 1942-1948. Eletromon-terska dela je opravil Riko Kokot z Vrhnike. RAZOROV MLIN Mlin je bil last Razorove kmetije (sedaj Fortuna), Podlipa št. 23. Po podatkih iz matičnih knjig je mlin obstajal že leta 1709. Hiša je vrisana tudi na avstrijskem vojaškem zemljevidu. Na lesenem okvirju vrat je letnica 1889. Mlin je podedovala hči Marija Razor (1778-1837) in za njo njeni potomci Kogovški: Gregor (1801-1863), Valentin 65. Razorov mlin. (1846-1918), Peter (1868-1947), Janez (1895-1966). Zadnji, ki je mlel v njem, je bil Slavko Kogovšek (r. 1931). Podlivno lopatasto vodno kolo premera 2,6 m je ob večji vodi poganjalo dva para mlinskih kamnov. Mlin so zaustavljali z zapornico. Mlinščico so sestavljali pritoki od Krošlja, Logarja in iz grape Sopovt. Največ vode je dobil iz Podlipščice. Hiša z mlinom je stala na desnem bregu. Na dan so zmleli do 100 kg žita. Mleli so za Razorsko dolino, Krošljev in Trčkov hrib ter Zaplano. KOKALOVE STOPE Stale so desno od odcepa iz podlipske ceste v Razorsko dolino ali na Krošljev hrib. Na Ko-kaljev dom Podlipa št. 21 (nova št. 4) je prišel Butin; ta pa je prodal posestvo Gregorju Trčku (1848-1922) iz Zažarja št. 5 (Moletov). Zgradili so leseno barako s podlivnim lopatastim lesenim kolesom, ki je poganjalo stope za drobljenje smrekovega lubja za vrhniške usnjarje. V začetku 20. stoletja so jih opustili. PODČELSKI MLIN IN ŽAGA Lastnica je bila Marija Kenk (1827-1895). Njen sin Janez Verbič (1871-1956) s Stare Vrhnike št. 96 (59) je opustil mlin, ko so regulirali Tunjico in Podliščico. Mlin je bil del stanovanjske hiše. V njem pa so bili trije pari kamnov, ki so jih poganjala tri vodna kolesa. Hiša z mlinom je stala na desnem bregu Tunjice. Eno od vodnih podlivnih koles je preko jeklene vrvi poganjalo 66. Podčelski mlin. štiri stope, ki so bile v leseni stavbi, ločeno od hiše. Mleli so za Staro Vrhniko in Ligojno. Ko je italijanska okupatorska vojska leta 1942 požgala Veliko Ligojno, je zgorela tudi stavba. Prostor mlina so predelali v stanovanje. Žaga je stala na levem bregu Tunjice. Leta 1936 je prenehala delovati. Stavba je bila lesena. Imela je podlivno vodno kolo. MESARJEV MLIN Prvotni lastnik mlina je bil Klemenčič. Označen je že na avstrijski vojaški karti iz 1763-1787. Tu so mleli žito in moko nato tovorih na Primorsko. Leta 1877 je na tem mestu postavil Martin Verbič svojo strojarno. Po prvi svetovni vojni je Anton Verbič (r. 1874) v stavbo napeljal elektriko, vgradil vodno turbino, ki je poganjala generator moči 15 KS. Elektrika je razsvetljevala prostore obrata, poganjala elektromotorje za strojil-ne sode in hidrofor. Leta 1948 je bila strojarna nacionalizirana. IUV jo je leta 1952 spremenila v ščetinarno. 67. Mesarjev miin. TOJNSKI MLIN IN ŽAGA Lastnik je bil leta 1873 Karol Simon z Vrhnike, ki jo je prodal Gregorju Slabetu (Zecov), ta pa leta 1905 Marku Zlogarju (1870-1956) iz Sinje Gorice 32. Žlogar je ojačal jez in stranske izpuste z betonskim stenami. Mlin in hiša sta bila v enem poslopju. Mlin z žago je imel pet podlivnih vodnih koles. V prvem betonskem žlebu širine 40 cm so bila tri pogonska kolesa. Najmanjše s premerom 2,5 m je bilo kovinsko in je poganjalo stope in dinamo moči 0,5 kW za razsvetljavo mlina in stanovanja. V isti rakvi sta bili še dve leseni pogonski kolesi premera 4 m, ki sta poganjali prva dva para mlinskih kamnov, drugo pa samo en par. V vzporednem drugem žlebu je bilo četrto leseno kolo premera 4 m, ki je poganjalo svoj par mlinskih kamnov. Za pogon žage, ki je bila na levem bregu Tunjice v leseni stavbi, je bil tretji kanal širine 80 cm. Vodna kolesa so bila v leseni baraki, da se niso izsušila. Pri visoki vodi, ki je poplavila tudi notranjost, je ta odtekala skozi štiri stranske izpuste mimo mlina v Ljubljanico. Takrat je mlin stal. Sinjegoričani so rekli: "Tojnski mlin zopet stoji. Ko je moče -noče, če je suša - pa posluša?" - namreč mlinar, ki je poslušal, kdaj bo zagrmelo, da bo spet več vode. Mleli so za Sinjo Gorico, Blatno Brezovico in Bevke. Dokončno je mlin utihnil leta 1948. Sedaj je prostor mlina predelan v hlev. 68. Tojnski (Žlogarjev) mlin, 2006. 69. Pajsarjev mlin, 2002. PAJSARJEV MLIN Izvir vode je v Pajsarjevi jami, v katero je prvih 100 m možen dostop s čolnom, naprej pa le s potapljaško opremo. Jamarji so jo raziskali 540 m daleč. Mlin je bil eden najstarejših v Podlipski dolini. Vrisan je že v avstrijski vojaški karti 1763-1787 in je stal pri hiši št. 20 (nova št. 8). Pajsarjev rod je znan že v 16. stol. Lastniki posestva in verjetno tudi mlinarji so bili: Johan, Andrej (r. 1645), Matija (1700-1762), Gregor (1732-1784), Gašper (1770-1840), Gregor (1803-1882), Janez (1846-1926), Franc (1877-1952). Zadnji Ignac (1921-1960) je nehal mleti leta 1948, predelal je prostor v stanovanje. Voda je iz Pajsarjeve jame dotekala po lesenem izdolbenem deblu 25 m daleč na nad-livno mlinsko kolo premera 5 m in širine 0,8 m. Iz notranjosti mlina so lahko premaknili zadnji del lesenega žleba, če so hoteli ustaviti delovanje. Poganjalo je dva para kamnov (belega in črnega). Mlin je nemoteno deloval tako ob nalivih kot tudi ob suši. Stal je na levi strani hudournika. Mleli so za vas Žažar. Pajsarji so imeli tudi svojo električno razsvetijavo, 110 V generator. Električni stroj je zaplenila italijanska okupatorska vojska. MRVCOV MLIN 500 m od Pajsarjeve jame je Mrvcov mlin, Po-dlipa 3 (stara št. 19). Ime je posestvo, ki je bilo sicer Kalinovo, dobilo po svojem upravitelju Mervecu. Nato so se menjali različni lastniki. Od leta 1833 je bil lastnik Matija Zitko (1789-1856), ki je ok. 1850 zgradil mlin. Nasledili so ga: Matevž (1841-1878), Ivan (1864-1938), ki je bil tudi čebelar, Franc (1895-1983) in Franc ml. (r. 1936). Stavba je na levi strani potoka Pajsa-rice (na vojaškem zemljevidu Tunjica). Vhod je bil iz veže, izhod pa na jez, kjer je bila zapornica za vodo. Pred zapornico so bile lesene grab-lje, ki so ustavljale vejevje in drugo naplavino. Betonski jez je imel tri izpuste za vodo. Prva zapornica za podlivno lopatasto kolo, druga zapornica mimo vodnega kolesa, tretja za odvod hudourniške vode v stranski kanal. Lopatasto vodno kolo je bilo v leseni baraki, ki ga je ščitila pred izsušitvijo, kadar je mlin stal. Če je bilo preveč vode, je spodnja voda zalivala mlin- 70. Mrvcov mlin, okoli leta 1943. sko kolo. Pri nizki se je zbirala 6 ur pred jezom, daje nato mlin lahko delal 2 uri. V mlinu sta bila dva para kamnov, za belo in črno moko, in dve stopi za proso. Redko sta kamna delala hkrati. Ivan Žitko je leta 1933 uradno odjavil mlinarsko obrt. Leta 1940 so dogradili še jermenski prenos za pogon električnega generatorja za enosmerni tok 110 V in moči 0,5 kW za domačo električno razsvetljavo, ki je deloval do leta 1948. Mlin je delal za domače potrebe še do leta 1957. KOTNIKOV MLIN Lastnika sta bila Ivan Gutnik (1862-1925), za njim pa sin Avgust (1908-1980) v Veliki Ligojni št. 38. Mlin je bil v gospodarskem poslopju nasproti hiše, na desni strani mlinščice. Za mlinščico je bil izkopan in zajezen kanal, voda pa je skozi betonski prehod po lesenem koritu dotekala na mlinsko kolo. Nadlivno vodno kolo so ustavljali z odmikom lesenega korita iz notranjosti mlina. Mleli so na dva kamna, belo in črno moko, in sicer za vaščane Velike in Male Ligojne ter Stare Vrhnike. V notranjosti je bil mlin podoben Mrvcovemu. Pred 2. svetovno vojno so pri izviru potoka vzeli vodo za vaški vodovod Velika in Mala Ligojna in potem za mlin ni bilo več dovolj vode. Ko so italijanski okupatorji julija 1942 požgali Ligojno, je pogorel tudi mlin, ki ga niso več obnovili. Gut-nikovi so bih znani kot kolarji, ki so izdelovali in popravljali mline v vsej okolici. OPOMBE 1 Janez Bogataj, Mlinarji in Žagarji v dolini zgornje Krke, Novo mesto 1982. 2 Krajevni leksikon Slovenije, I. knjiga, DZS, Ljubljana 1968, str. 445; AS 133 Okrajno glavarstvo Ljubljana-okolica, šk. 230. 3 Glej op. 1. 4 Podatke o vodnih pogonih je zbral Janez Žitko in poskrbel, da so sedaj že uničeni objekti ostali ohranjeni vsaj na fotografijah in na načrtih. Marca 2007 pa je bilo zbrano gradivo razstavljeno tudi na razstavi z naslovom Voda teče, mlini meljejo, žage pojo na Vrhniki, maja 2007 v Kozjem in avgusta v Podlipi. O mlinih na Vrhniki in njeni okolici so zbirali podatke tudi učenci OŠ Ivana Cankarja, ki so pod mentorstvom Nuške Železnik sodelovali pri raziskovalni nalogi z naslovom Obrt v našem kraju v šolskem letu 1998/1999. Kopija naloge je v Muzejskem društvu Vrhnika. Kristina Smrke GLASBENA DELA NA BESEDILA IVANA CANKARJA 1 UVOD Glasba in jezik imata veliko podobnosti, veliko skupnih točk. Večkrat slišimo frazo, da je glasba univerzalen jezik - jezik, ki ga vsi razumejo. Verjamem, da res, a njeno sporočilo vendarle razume vsakdo po svoje. Vsebina glasbene misli namreč največkrat ni natančno definirana. To pa seveda ne drži, kadar govorimo o glasbi, ki je nastala po literarni predlogi. Najboljši primer stičišča glasbene in jezikovne umetnosti je vokalna glasba. Poznamo pa tudi primere instrumentalnih skladb, ki segajo na področje literature. V naslednjem sestavku predstavljam prisotnost Ivana Cankarja v glasbenih delih in hkrati tudi njegov odnos do glasbene umetnosti, o katerem govori sam v svojih stvaritvah. CANKAR IN GLASBA "Vse, kar si živel, kar si govoril in kar si delal, ima svojo melodijo!'2 Cankar je poleg literarne redno spremljal tudi druge oblike umetnosti. Na Dunaju in pozneje v Ljubljani se je pogosto družil z drugimi mladimi umetniki (Anton Lajovic, Oton Zupančič, Ivana Kobilica, Hinko Smrekar, Rihard Jakopič, Matija Jama idr.). Precejšen del svoje publicistične eseji-stike je posvetil vprašanjem gledališča in likovne umetnosti na Slovenskem (knjiga Krpanova kobila, esej Slovenski umetniki na Dunaju). V likovni umetnosti se je tudi sam preizkušal in s portreti razveseljeval svoje sošolce. Z glasbo ni imel tako neposrednih izkušenj, a je imel do nje prav poseben odnos. Najlažje ga razberemo iz njegovih del. Svoje občutenje glasbe in navdušenje nad to obliko umetnosti izrazi v črtici Veselejša pesem. V njej pravi, da beseda še zdaleč ne more vsega povedati, beseda je komaj za vsako deveto stvar, za najglobljo in za najbolestnejšo pa sploh ne obstaja. V črtici razkrije svojo izjemno občutljivost in rahločutnost pri sprejemanju in doživljanju glasbe: "Pred mnogim leti sem poslušal na Dunaju Deveto simfonijo Beethovnovo. Med vsemi oblikami umetnosti mi je glasba najbolj tuja in obenem najbolj ljuba. Vse teorije so mi zaklenjene in zapečatene; še not ne znam brati. To popolno, sramotno neznanje pa se čisto prijazno druži s prav posebno, skoraj bolno občutljivostjo za zvok, za ubranost in neubranost. Vsaka melodija je bitje zase, ima svoj telesen obraz, svoj živ pogled, svojo besedo in kretnjo. Vsaka odpre vrata na stežaj mislim in spominom brez števila; in vsaka pesem je doživljaj, ki ostane v duši neizbrisljiv."3 Glasba je stalna, vsepovsod navzoča spremljevalka našega življenja: "Kar sem nekoč doživel veselega, kar žalega, vse mi je bilo pesem; prijazen pozdrav, ljubezniv pogled, vse mi je bil pesem; in tudi bolečina, tudi ta mi je bila pesem, in ta še najslajša; ljudje so stali na polju, so se spogledali in so poslušali z veselim začudenjem. Meni so prepevale naše gore in naše doline, koder sem hodil, in moje srce je prepevalo z njimi; še kadar se je vesoljno nebo razjokalo, so bile solze biseri, ki so prepevali v pisani mavrici ,.."4 Prisotnost glasbe v našem življenju Cankar poudari tudi v črtici Melodije: "Z vsakim obrazom, z vsakim pogledom, z vsako besedo je združena melodija. Vse drugo umrje, melodija ne. Spremlja te, kamorkoli greš; podnevi stori, da postaviš kozarec na mizo in se zamisliš; ponoči te vzdrami iz sanj, te tiho pokliče, te milo spomni: "Ta prijatelj, ki ga ni več, je tole zapel!" - In še pravi: "S tem dekletom, ki te je rada imela, sta tole poslušala!" - In nazadnje pravi, čisto na uho se primakne glas: "To je pela tvoja mati!"5 Cankarjeva občutljivost za zvok in zvočno ubranost se odraža tudi v njegovih delih. Njegova proza pogosto zveni kot poezija. Cankar je zvočnemu elementu pripisoval veliko vrednost, zato je tudi v proznih delih uporabljal pesniške figure. Še posebej je cenil moč ritma. Cankar v pismu leta 1918 poda svojo razlago ritmizirane proze: "/.../ Še druge važne stvari so, ki bi jih po pravici moral široko razpresti. Npr. 1. Ritem v slogu je važnejši od slovnice. 2. Ritem je odvisen od vsebine. 3. Beseda je odvisna od ritma 4. Treba je čistega soglasja med samoglasniki in soglasniki."6 Pravi, da je takih pravil še veliko, a zapisana niso nikjer, saj jih vsakdo nosi v sebi. Prepričan je, da je treba vsako stvar brati naglas in tedaj, pravi Cankar, "naj o jeziku sodi edino poklicani sodnik: uho"/ Glasbene elemente pa je uporabljal tudi vsebinsko - opis vzdušja ali občutja je večkrat podkrepil s primerami iz glasbenega sveta. UGLASBITVE CANKARJEVIH DEL Slovenski skladatelji radi segajo po tekstih naših literatov. Prešeren, Kosovel, Murn, Župančič so le nekateri slovenski pesniki, ki jih pogosto srečujemo na koncertnih odrih. Cankar se ne uvršča med njih, kar pa ne pomeni, da njegova dela niso doživela glasbene preobrazbe. Cankarjeva pisma razkrivajo, daje pisatelj sam razmišljal o glasbeni spremljavi svojih del. 8. novembra leta 1911 je z Rožnika pisal prijatelju Alojzu Kraigherju: "Še nekaj kunštnega Ti moram pisati! Lajovic mi je bil nekoč obljubil, da napiše uverturo za "Lepo Vido". Vzel je pri Schwentnerju rokopis, nato pa mi je poslal tole pismo: "Dragi Cankar! Lepo Vido sem prebral. Odgovarjam: ne! Pa brez zamere! S pozdravom ..." "-Komponisti so veliki ljudje!-"8 Lepa Vida kljub Lajovčevi zavrnitvi ni ostala brez izvirne glasbe. Predstava je doživela krstno uprizoritev 27. januarja 1912 vljubljanskem Deželnem gledališču (današnja opera). Sodeloval je tudi orkester Slovenske filharmonije in po mnenju nekaterih kritikov je "godbo priredil" njihov kapelnik V. Talich.9 Kritik "Jutra" je po ogledu predpremiere prisotnost orkestra takole komentiral: "Pri sanjah je igral orkester; nimamo nič proti temu, posebno, če bo igral drugič bolje, pač pa proti onim banalnostim pred igro in pri pavzah. Ali spada to tudi k občutju Lepe Vide?'"0 Cankar pa verjetno ni slutil, da bodo njegova dela doživela še precej več kot le glasbeno uverturo. Skladatelji so namreč uglasbili njegove pesmi, dramska dela (Pohujšanje v dolini šentflorjanski) pa tudi krajša prozna dela in odlomke (Hlapec Jernej in njegova pravica, Vinjete, novelo Spomladi, pripovedko Kurent). Največ del (predvsem zborovskih) je nastalo leta 1976 ob 100-letnici Cankarjevega rojstva. Že pred tem pa je, predvsem v tridesetih letih 20. stoletja, nastalo nekaj večjih glasbenih del: leta 1930 je Matija Bravničar napisal opero Pohujšanje v dolini šentflorjanski, šest let zatem pa je dokončal še opero Hlapec Jernej in njegova pravica (izdaja oz. prva izvedba leta 1941). V istem desetletju sta nastali še dve operi: leta 1932 opera Hlapec Jernej Alfreda Mahowske-ga ter leta 1937 Logarjeva opera Sablazan u dolinoj šentflorjanskoj (Pohujšanje v dolini šentflorjanski). Odlomek povesti Hlapec Jernej in njegova pravica je leta 1938 uglasbil še Ka-rol Pahor. Leta 1940 pa je nastala Škerjančeva simfonična pesnitev Mafenka. Seznam glasbenih del na besedila Ivana Cankarja tako obsega 46 kompozicij, od tega 31 zborovskih skladb, 5 oper, 4 samospeve, 3 vokalno-instrumentalna ter 3 instrumentalna dela. JUGOSLOVANSKO NOVINARSKO ZDRUŽENJE S k .■ i j » 1. j n b 1 j . > ,\A NARODNI PRAZNIK DNE I. DECEMBRA 1040 OB 20. URI V VEUKI DVORANI HOTELA „UNI0N" SLAVNOSTNI KONCERT JLjubUjatifka ^-itkanmonLja SOLIST-PIANIST: REKTOR ANTON .TROST DIRIGENT: DRAGO M. SlJANEC C con: sedeži od 12 Jo 40 Jia, stojišča H iliu, za dijaki: 5 rlit i Prodaja vstopnic dnevno pri blagajni kina „tfiiio«iw 71. Koncertni list prve izvedbe Škerjančeve Marenke. M SPORED DRŽAVNA HIMNA ARNIC: ZAPEljrVKC, SIMFONIČNA PESNITEV OVOftAK: SIMFONIJA >1Z NOVEGA SVETA« KLAVIR lil.OTIINKK Instrumentalna dela Lucijan Marija Škerjanc: Mafenka (simfonična pesnitev po motivih novele Spomladi) Med Škerjančeva najpomembnejša dela sodi tudi koreografska simfonična pesnitev Mafenka, ki je nastala v oktobru leta 1940 na pobudo plesalke Marte Paulin-Schmidto-ve. Škerjanc jo je inspirativno in delno programsko skomponiral po motivih Cankarjeve novele Spomladi (iz zbirke Krpanova kobila). Marenko je prvič izvedel orkester Ljubljanske filharmonije 1. decembra 1940 v ljubljanski Unionski dvorani. Kruno Cipci: Pohujšanje v dolini (baletna glasba) Scenarij baleta je pripravil Iko Otrin in k sodelovanju pritegnil še Kruna Cipcija. Cipci je namreč že v letu 1979 uglasbil Cankarjevo farso. Nastala je baletna predstava, ki je bila premierno izvedena 9. decembra leta 1983 v Mariboru. Pri izvedbi je sodelovalo le "nekaj godbenikov", saj so glasbo predvajali z magnetofonskega traku.11 Ivo Petrič: Tako je godel Kurent (koreografska simfonična pesnitev za violo in orkester) Tudi to delo je nastalo ob 100-letnici pisateljevega rojstva, po naročilu simfoničnega orkestra RTV Ljubljana. Koreografska simfonična pesnitev je nastala leta 1976 po scenariju Henrika Neubauerja in Matjaža Klopčiča (po Cankarjevi pripovedki Kurent). Delo je bilo prvič izvedeno v koncertni obliki 12. maja 1977 na Bienalu v Zagrebu. Simfonični orkester RTV Ljubljana je vodil Richard Dufallo, kot solist pa seje predstavil violist Mile Kosi.12 Vokalno-instrumentalna dela Marjan Kozina: O domovina (kantata) Kozina je večkrat poskusil uglasbiti pesmi iz Cankarjeve Erotike, a je vsakokrat odnehal. Drugače je bilo s Cankarjevo prozo: "Ko se je nekoč odločil uglasbiti ,Domovino', odlomek iz .Kurenta, je bil to zanj delovni praznik. Vsak Cankarjev stavek je pel, v celotnem mojstrovem besedilu je bilo toliko muzike, da je hotel Kozina ob začetku te svoje skladbe zapisati: ,Domovi- 72. Iz Petričeve simfonične pesnitve Tako je godel Kurent (Ed. DSS 769). na', odlomek iz ,Kurenta, besede in glasba Ivan Cankar."13 Kozina je namreč uglasbil znameniti odlomek, ki se prične z besedami: "O domovina, ko te je Bog ustvaril, te je blagoslovil z obema rokama in je rekel: "Tod bodo živeli veseli ljudje!"14 Kantata O domovina je nastala leta 1957, pisana je za solista alt in bariton, mešani zbor, trobila in tolkala. Marijan Gabrijelčič: Velika maša (Simfonični epitafza mešani zbor in orkester) Kantata Velika maša je posvečena spominu žrtvam vseh vojn. Nastala je ob 50-letnici Cankarjeve smrti, leta 1968. Zanjo je takrat ose-mindvajsetletni skladatelj prejel nagrado jugoslovanske radiotelevizije. Gabrijelčič je uglasbil zaključek črtice Velika maša iz Cankarjeve zadnje knjige Podobe iz sanj. Darijan Božič: Bela krizantema (koncertantna drama za igralca, dramatski sopran, bariton in orkester) Bela krizantema je nastala po naročilu RTV-Ljubljana ob 100-letnici Cankarjevega rojstva. Božič je pripravil scenarij po življenju Ivana Cankarja ter njegovih povestih Martin Kačur in Hlapec Jernej, besedilo pa je vzel iz Bele kri-zanteme. Nastala je koncertantna drama za igralca, dramatski sopran, bariton in orkester. Kompozicija je bila prvič izvedena na Jugoslovanski glasbeni tribuni v Opatiji 6. novembra 1976. Simfoničnemu orkestru RTV-Ljublja-na je dirigiral skladatelj sam, kot solisti pa so sodelovali še Radko Polič, Vanda Gerlovič ter Samo Smerkolj.15 Samospevi Matija Bravničar: Pesem hrepenenja in Pesem študenta Prvi samospev je uglasbitev odlomka iz Lepe Vide, drugi pa Cankarjeve pesmi Kam, o kam je šla moja mladost (Neobjavljene pesmi). Obe partituri hrani glasbena zbirka NUK-a, in sicer Pesem hrepenenja v rokopisu, Pesem študenta pa kot prepis. Njuna glasbena vsebina žal ni dobro razvidna, saj vsebujeta precej nejasnih popravkov. Marij Kogoj: Ah, ne verjemi Čas nastanka samospeva ni znan. Objavljen pa ssast n [E W ■ Pohujšanje v dolini ientflorjans1!! Dirigent: A. N'ef!ai. Operna tarsn v Ireli ilejanjilt. Vapu; I. Cankar. L>taahil M. Itravnifar Rejtiser: C. Jtelieret Krištof Koljar, imenovan Peter ... V. Janko .lacinta ...........K. Staller-Stotter k.g Zupan........... . J, Beletto županja ...........C. Medvedova Dacar.........- . . P. Grba .Daearka...........V. Baiatkeva Ekspeditorica ........N. španova Učitelj šviligoj.........Fr. Aloiiorič Notar ............A. Perko štacunar...........M. SiraonfiC Stacunarka ... ......S. Hatnankova Cerkovnik ...........B. Peček Debeli človek.........J. Povhe Popotnik............I Gostil": Ziodej............L. Kovač I. gost.............\ Sekula II. gost............J. Jeroinova Godi se v dolini šentfiorjanski v današnjih časih. Blagalna se odpre ob pol S. url žašetek ob 8. uri Konec is« 11. uri ParUri Sedeži 1. vrste . n.-ni. vnu . . . Din 46 ... 40 Lote: btlkonike l •4 5-3 .... Din 100 .....120 Galerija: Sedeži L »rite . . Din 16 . VU.-!X. . . ... 35 Nndoljni ločni lede/S „ M. „ ■ • „ IV..... ,. v. „ . . , X.-X1. . ,o> belkoaij „ 20 Loi«: Lože v parterja . . . 180 . . .180 Balkon : Sedeži I. vjfi ......30 ...... 25 Stojišče . • „ 4 O 6-9 . . ... .200 - H 18 Dijaiko itojuče . . 7 VSTOPNICE ib dobivajo v prodprodajl pri glodallCkl blagajni v opernem gladaHftu od 10. do pot 1. In od 3. do 5. ure 73. Prva izvedba Bravničarjevega opernega prvenca Pohujšanje v dolini šentfiorjanski Gledališki list Opere SNG v Ljubljani, 1929/30, št. 15. je bil leta 1964 v zbirki Kogojevih samospevov iz zapuščine, ki jih je po ohranjenih zapisih in osnutkih reviziral Jakob Jež. Janez Kuhar: Šla si mimo Samospev za bas in klavir je nastal leta 1944 za Cankarjevo proslavo v Semiču. Gre za pesem iz "Helene" iz Cankarjeve zbirke Erotika. Partitura je dostopna v čitalnici glasbene zbirke NUK-a. Opere Kot zanimivost naj najprej omenim, da se je z operno umetnostjo Ivan Cankar srečal prav od blizu. Pisatelj je namreč leta 1898 poleg več drugih odrskih besedil prevedel tudi libreto za dramatično romanco Stara pesem Viktorja Parme. Cankar teksta ni slovenil iz italijanskega izvirnika, temveč iz hrvaškega prevoda. Istega leta je pripravil še en prevod za ljubljansko gledališče: libreto operete Victorja Rogerja Kla-rica na vojaških vajah.16 Trideset let zatem pa so Cankarjeva dela postala vir za ustvarjalce oper. Na opernih odrih sta zaživeli farsa Pohujšanje v dolini šentfiorjanski ter povest Hlapec Jernej in njegova pravica. V nadaljevanju predstavljam pet opernih del, razvrščenih po času nastanka. Matija Bravničar: Pohujšanje v dolini šentfiorjanski Pohujšanje v dolini šentfiorjanski je operna farsa v treh dejanjih. Nastajala je v letih 1928/29. Bravničarja je za uglasbitev Cankarjevega besedila navdušil igralec in režiser Milan Skrbinšek. Gre za Bravničarjev operni prvenec, v katerem se je držal takrat aktualnega sloga. Libreto za opero je napisal kar skladatelj sam. Cankarjevo besedilo je skrajšal tako, da je izločil nekatere (po njegovem mnenju manj pomembne) stavke, s čimer pa si je prislužil marsikatero kritiko in neodobravanje. Prva izvedba je bila 11. maja 1930 v ljubljanski Operi pod vodstvom dirigenta Antona Neffata. Opera je pri obiskovalcih naletela na topel odziv. Sodelavec "Slovenskega naroda" (Fr. G. - Fran Govekar?) je dan po premieri poročal, da je bilo "ploskanja po vsakem dejanju prav obilo".1' O uspehu Bravničarjeve opere so poročali tudi graški, dunajski zagrebški časopisi.18 Opero so znova uprizorili 15. maja 1932 na 1. slovenskem glasbenem festivalu ob 60-letnici Glasbene matice ljubljanske (Neu-bauer, 2004). HLAPEC JERNE Muzikalna drama »Lr srni: Dr. D. Svara. ; treh dejanjih (7 slikah) Alfreda MaUowslteg«. Besedilo po noveli Irana Cankarja podloiil Mile Klopci*. Inseemitor: V. L'ljaniš{ev. Režiser: Fcrrto Dekli, Hlapec Jernej.........R. Primožič Mladi Sirar...........št. Maržee Njegova žena..........M. Kogejeva študent............Sv. Banovec Žapan............S. Magolif Salander | Mladi sodnik ............SI Rm ŽupRik 1 Potepuh............J. Betetto Bera&ica............K. Bernot-Gololiovo Dekla.............P. žkrjanfeva Kmet.............Ji. Perko Fant.............f. Hus BoljSi gospod..........M. SinionSič Sodni sluga.........-Z. Bekš Bradati sodni sluga........Sekula Kmetica......... ......It. škeletova I. žena............K. Stemiževa II. žena ...............M. MiSičeva Uradniki, kmetje in kmetije; fantje in dekleta, otroci. 1., 2. in 3. kakor 6. in 7. slika se godi na Betajnovi. — 4.in 5. slika v Ljubljani. — Cas: v prlcetku 20. stoletja. Blagajna se odpre ob pol 20. Parter I Sedeži I. vrat. . II. m. .rut . IV. -VI. . . . VII.-IX. . v p»rtct|a rada 1.5 . 6-9 Zičeiak ob 20. Balkan : I. vrata are&a Galerija i Sedeii 1. i. V. Stališ ee Konec 90 22. VSTOPNICE m dobivajo v oredprodali pri gledalliki biagalni a oporne m fladallltu 00 10. Op pol 1. In od 3. do 5. 74. Ob uprizoritvi opere Alfreda Mahowskega. Gledališki list Opere SNG v Ljubljani, 1932/33, št. 1. O Alfred Mahowski: Hlapec Jernej Skladatelj Alfred Mahowski (1907-1932) je bil doma iz Brna. Leta 1929 seje seznanil z nemškim prevodom Cankarjeve novele Hlapec Jernej in njegova pravica. Zgodba ga je povsem prevzela. Menil je, da je novela "visoka pesem o svetosti dela, o zavezanosti človeka z zemljo".19 Kmalu si je od založbe pridobil pravico za predelavo besedila v libreto. Tako je v letih 1931 in 1932 komponiral opero Hlapec Jernej, a ga je sredi dela prehitela smrt. Delo je dokončal njegov prijatelj, nemški skladatelj Viktor Merz. Opera v treh dejanjih in sedmih slikah je doživela praizvedbo 30. maja 1932 v Brnu, 29. septembra istega leta pa je opero uprizorilo tudi ljubljansko gledališče. Mihovil Logar: Sablazan u dolinoj šent-florjanskoj Mihovil Logar (1902-1998), po rodu Slovenec z Reke, se je po študiju na konzervatoriju v Pragi nastanil v Beogradu, kjer je med drugim skoraj 30 let deloval kot profesor kompozicije na glasbeni akademiji. Opera je nastala leta 1938. Dramsko besedilo je skladatelj predelal v libreto, v glasbo pa je vpletel tudi citate slovenskih narodnih napevov "vendar v karikirani obliki z očitno parodistično namero."20 Pred vojno so bili izvedeni le nekateri odlomki; delo je bilo v celoti uprizorjeno šele 10. novembra 1968 v sarajevskem opernem gledališču. Matija Bravničar: Hlapec Jernej in njegova pravica Leta 1936 je Bravničar ponovno uglasbil Cankarjevo delo: "Po Cankarjevem 'Pohujšanju v dolini Šentflorjanski' sem zopet segel po njegovi snovi, ker mi je bil njegov 'Hlapec Jernej' že od nekdaj blizek. Čudovita je namreč njegova vsebinska globina, življenjska doživljenost in resničnost. Jernej sam je ostro izklesan lik iskalca in borca za pravico ter - v teh naših, od pamtiveka enakih razmerah - prava podoba stokrat ponižanega in razžaljenega našega malega človeka."2' Pobudo za nastanek opere je dal režiser Ferdo Delak, ki je pripravil dramatizacijo Cankarjevega dela. Po dveh letih komponi-ranja je nastala opera Hlapec Jernej in njegova pravica, opera v dveh dejanjih in osmih slikah. Premierno je bila izvedena v ljubljanski Operi 25. januarja 1941 pod vodstvom Nika Štritofa. Dva dni zatem je "Slovenski narod" (Fran Go-vekar?) poročal o velikem uspehu: "Konsta-tiram, da sta opravila dirigent Niko Štritof in zborovodja Rado Simoniti veliko in težko nalogo odlično, da so zbori storili svoje najboljše, da je bil orkester na višku in da sta režiser in scenograf storila vse, da sta dala premieri čim več lepote in dognanosti."22 Opera je bila po prvi uprizoritvi leta 1941 še večkrat predstavljena, a predvsem v koncertni izvedbi. Tomaž Svete: Kralj Malhus Libreto opere po noveli Ivana Cankarja (Kralj Malhus iz zbirke Knjiga za lahkomiselne ljudi) je pripravil skladatelj sam. Kralj Malhus je kratka, satirična opera v treh scenah. Delo je nastalo leta 1980, izvedeno pa je bilo tri leta zatem kot televizijska opera (TV-Ljubljana). Zborovska dela Največ glasbenih del na Cankarjeva besedila najdemo na zborovskem področju. Večina skladb je nastala ob 100-letnici Cankarjevega rojstva na podlagi razpisa Glasbene Matice v Trstu. Seznam vseh zborovskih del sem uredila po abecednem redu naslovov skladb. Naveden je tudi vir objave (NZ - Naši zbori, G - Grlica). Bolnik (Rado Simoniti), mešani zbor, NZ: 29/1977 Jaz sem te čakal (Danilo Švara), mešani zbor, NZ: 29/1977 Kaj boš zakrivala (Aleksander Vodopivec), mešani zbor, NZ: 29/1977 Kam, o kam je šla moja mladost (Rado Simoniti), mešani zbor, NZ: 29/1977 Noč brezupna (Samo Vremšak), mešani zbor, NZ: 29/1977 Noč prihaja v mojo tiho sobo (Aleksander Vodopivec), moški zbor, NZ: 29/1977 O domovina (Ignacij Ota), moški zbor, NZ: 29/1977 O domovina (Marjan Kozina), mešani zbor, NZ: 28/1976 Oče naš (Karol Pahor), mešani zbor, NZ: 28/1976 Oče naš hlapca Jerneja (Karol Pahor), moški zbor, NZ: 28/1976 Od ulic do ulic (Janez Kuhar), moški zbor, NZ: 28/1976 Po stezah med njivami (Vilko Ukmar), mešani zbor, NZ: 29/1977 Pod jasnim soncem rdeča roža (Rado Simoniti), mešani zbor, NZ: 29/1977 Sreča (Vilko Ukmar), mešani zbor, NZ: 29/1977 Sultanove sandale (Danilo Švara), moški zbor, NZ: 29/1977 Sultanove sandale (Igor Štuhec), mešani zbor, NZ: 28/1976 Tam sredi morja (Rado Simoniti), mešani zbor, NZ: 29/1977 Tam sredi morja (Vilko Ukmar), mešani zbor, NZ: 29/1977 Ti lepa domovina! (Slavko Mihelčič), dekliški zbor s klavirsko spremljavo, G: 4-5/1975-76 V album (Rado Simoniti), mešani zbor, NZ: 29/1977 V tesni kletki (Danilo Bučar), moški zbor, NZ: 28/1976 V tesni kletki (Danilo Bučar), ženski zbor, NZ: 11/1956 V tesni kletki (Rado Simoniti), mešani zbor, NZ: 29/1977 V tesni kletki (Slavko Mihelčič), dekliški zbor Velika maša (Marijan Gabrijelčič), mešani zbor, NZ: 28/1976 Vinjete (Marijan Gabrijelčič), mešani zbor, NZ: 29/1977 Zadrugi (Danilo Bučar), moški zbor, NZ: 29/1977 Zazvonilo je k večni maši (Marijan Gabrijelčič), mešani zbor, NZ: 29/1977 Zdaj je pomlad (France Cigan), mešani zbor, NZ: 22/1970 Zemski rod (Jakob Jež), dekliški zbor, G: 4-5/1975-76 Zemski rod (Jakob Jež), mešani zbor, NZ: 30/1978 Zgornji seznam vsebuje najbolj znano uglasbi-tev Cankarjevega besedila. Zbor Oče naš hlapca Jerneja skladatelja Karola Pahorja sodi med naše najlepše in najtehtnejše zborovske skladbe. Pahor je odlomek povesti uglasbil leta 1938 najprej za mešani zbor, nato še za moški pevski zbor. V enem od intervjujev je izjavil: "Iz te dobe je tudi moj Očenaš hlapca Jerneja in smatram, da sem se Cankarju (s katerim sem bil v osebnih stikih - osebno znan) z njim vsaj malo oddolžil za vse, kar je nam 'mladim nudil - saj sem njegove knjige vlačil v nahrbtniku celo po ruskih in soških frontah"23 Pahorjeva uglasbitev Cankarjevega dela sodi med njegova temeljna dela, kar nikakor ne preseneča, saj je skladatelju uspelo z glasbenimi sredstvi prepričljivo ponazoriti občutje zgodbe ter še poudariti težo in pomen Jernejevih misli. ZAKLJUČEK V slovenskem glasbenem prostoru srečujemo mnoga literarna imena predvsem na področju zborovske glasbe. Skladatelji so uglasbili dela najvidnejših slovenskih pesnikov (Prešeren, Župančič, Kosovel, Gradnik ...). Ivan Cankar se je že zgodaj odločil, da ne bo pesnik - čutil je, da je njegova moč večja v pripovednih delih. Bralci ga poznamo in cenimo predvsem kot pisatelja, čeprav je v mladostnem obdobju napisal veliko pesmi. Kot odličen pisec je dobil svoje mesto tudi v glasbeni umetnosti. V glasbeni svet so Cankarjevo prozo, dramo, pa tudi pesmi prenesli: Matija Bravničar, Karol Pahor, Lucijan Marija Škerjanc, Marjan Kozina, Marij Kogoj, Marijan Gabrijelčič, Rado Simoniti, Vilko Ukmar, Danilo Švara in številni drugi, tudi tuji skladatelji. Upam, da bo pričujoči članek opozoril na prisotnost Cankarjevih del v glasbeni umetnosti. Združitev glasbe priznanih skladatelj skih imen ter besedil našega največjega pisatelja prav gotovo zasluži posebno mesto v slovenskem kulturnem prostoru. LITERATURA Bernik, F., Moravec, D., Kos, J., Voglar, D., Munda, J., Ivan Cankar, Zbrano delo (ZD) I-XXX. Državna založba Slovenije, Ljubljana 1967-1976. Cvetko, C., Marjan Kozina. Partizanska knjiga, Ljubljana 1983. Cvetko, C„ Mirko Polič, Dirigent in skladatelj. V: Dokumenti Slovenskega gledališkega muzeja, 31 (64-65). Slovenski gledališki in filmski muzej, Ljubljana 1995. Fr. G. Bravničarjevo "Pohujšanje v dolini šentflorjanski". Slovenski narod, L. XIII, št. 107,12. 5.1930, str. 2. Fr. G. "Hlapec Jernej" nova slovenska opera. Slovenski narod, L. XXIV, št. 21, 27.1. 1941, str. 2. Fr. G. Prva operna noviteta v sezoni. Slovenski narod, L. XV, št. 222, 30. 9.1932, str. 2. Gledališki list. SNG Opera in balet Ljubljana. 1929/30, št. 15. Gledališki list. SNG Opera in balet Ljubljana. 1932/33, št. 1. Gledališki list. SNG Opera in balet Ljubljana. 1940/41, št. 9. Gledališki list. SNG Opera in balet Maribor. 1983/84, št. 2. Gledališki list. SNG Opera in balet Maribor. 1983/84, št. 2. Gselman, M., Glasbeni elementi v kratki pripovedni prozi Ivana Cankarja. Diplomsko delo. Pedagoška fakulteta, Maribor 2005. Jež, J„ Revizijsko poročilo. V: Marij Kogoj - Samospevi. Prosvetni servis, Ljubljana 1964, str. 47. Koci, A., Kovačevič, K., Kučukalič, Z„ Ortavkov, D., Peričič, V., Jugoslovanska glasbena dela. Državna založba Slovenije, Ljubljana 1980. Neubauer, H., Slovenska literarna dela na glasbenogledališkem odru. Slovensko komorno glasbeno gledališče, Ljubljana 2004. Rijavec, A., Slovenska glasbena dela. Državna založba Slovenije, Ljubljana 1979. OPOMBE 1 Članek o prisotnosti Ivana Cankarja v glasbenih delih je nastal na podlagi diplomskega dela z enakim naslovom. Napisala sem ga na pobudo in pod mentorstvom profesorja Primoža Kureta ob zaključku študija na Akademiji za glasbo v Ljubljani leta 2006. 2 ZD XXII, Melodije, Ljubljana 1975, str. 203. 3 ZD XXIII, Veselejša pesem, Ljubljana 1975, str. 52. 4 ZD XXIII, "To so pa rože", Ljubljana 1975, str. 63. 5 ZD XXII, Melodije, Ljubljana 1975, str. 203. 6 ZD XXX, Pisma V, Ljubljana 1976, str. 65. 7 ZD XXX, Pisma V, Ljubljana 1976, str. 65. 8 ZD XXVIII, Pisma III, Ljubljana 1976, str. 88. 9 ZD V, Ljubljana 1975, str. 223. 10 Jutro, v: ZD V, Ljubljana 1975,29. 1.1912, str. 226. 11 Gledališki list, 1983/84, št. 2. 12 Rijavec, 1979. 13 Cvetko, 1983, str. 193. 14 ZD XVIII, Kurent, str. 62. 15 Rijavec, 1979. 16 ZD XXVIII, Pisma III, Ljubljana 1976. 17 Slovenski narod, L. XIII, št. 107. 18 Cvetko, 1995, str. 69-70. 19 Gledališki list, 1932/33, št. 1. 20 Koci, Kovačevič, Kučukalič, Ortakov, Peričič, 1980, str. 265. 21 Gledališki list, 1940/41, št. 9, str. 97. 22 Slovenski narod, L. XXIV, št. 21. 23 NUK, Pahor, Karol, Kronika. Pisma, dopisi, odgovori, koncepti, rkp. Tatjana Hojan ANA POUR SUHADOLC (1862-1931), vrhniška učiteljica Rojena je bila na gradu Brinje v Stranski vasi pri Grosupljem 18. oktobra 1862. Družina Pour oziroma Pouur je imela v posesti Grad Brinje že od 18. stoletja dalje. Na razstavi v Narodni galeriji o slovenskih portretih sta tudi sliki Andreja Žige Pouurja in njegove žene.1 Lastnik slike je bil dr. Gregor Fedran, ki je prebival v Hudem pri Stični; to je v kraju, kjer je po prvi svetovni vojni prebivala Ana Pour. Oče Ludvik je bil zemljiški posestnik, nekaj časa tudi župan občine. Umrl je leta 1875. Mati je bila Jožefa Majer. Med letoma 1866 in 1869 je bila članica Družbe sv. Mohorja. Ana je skupaj s sestro Ido obiskovala osnovno šolo pri uršulinkah v Ljubljani, prav tam pa tudi žensko učiteljišče, ki ga je končala leta 1881. Maturo je opravila 15. julija istega leta. Prvi službeni kraj so bile Moravče na dvorazredni šoli. Na razpis se je javila februarja 1882. Sprejeta je bila 15. marca 1882. Njen učenec, kasnejši profesor slovenščine Maks Pirnat z gradu Tuštanj, ki ga je učila v prvem razredu, jo je leta 1919 opisal takole: "Po zunanje visoka, sloka ženska, po notranje učiteljica po poklicu in veselju. Znala nam je prikupiti in olepšati vse predmete. Samo premehka je bila z nami - hribovskimi paglavci - in prizadejali smo ji nekatero sitnost. Nisem pozabil, kako me je pripravljala in dresirala v svojem stanovanju, da sem šel z nekim drugim sošolcem voščit nadučitelju za god ... Menda sva jo oba pošteno polomila." Zatem omenja, da so bili takrat spori med učiteljstvom in krajevnim šolskim svetom, v katerem je bil tudi njegov oče. Baje je zato učiteljica Pour 15. januarja 1886. leta zapustila Moravče.2 Strokovni izpit za učiteljico je opravila 20. aprila 1885.3 Javila se je na razpis v Učiteljskem tovarišu, ki je iskal "na novoustanovljeni dvorazredni dekliški šoli [na Vrhniki] dve službi za učiteljico, prvo s 450 gld, drugo s 400 gld."4 To mesto je dobila skupaj s pet let starejšo Ivano Vidic, s katero sta tesno sodelovali v raznih društvih. Na Vrhniki sta stanovali na Hribu št. 9 (danes Gradišče št. 8) v hiši Franceta Tršarja. Na učiteljski konferenci za ljubljansko okolico 17. julija 1888 je predavala o ljubezni do domovine in vdanosti cesarju. Predavanje je objavila v Učiteljskem tovarišu. V prispevku opiše prva otroška leta do šestega leta starosti, ko otrok najprej spoznava svoje domače in najbližjo okolico, zatem pa postopoma tudi tuje ljudi in širše okolje. Do tega leta se igra, nato pa nastopi učenje. Otroka primerja z rastlino, ki jo postavimo nenadoma na vroče sonce. Če je ne negujemo in ne skrbimo zanjo, bo usahnila. Zato moramo v šoli otroka spoznavati sprva z najbližjo okolico, v naslednjih šolskih letih pa tudi s sosednjimi deželami in cesarstvom. Zemljepisni pouk moramo združiti z zgodovinskim. Pri tem pa si moramo priskrbeti gradiva in slike. Tako se v človeku zbudi domovinska ljubezen. Avtorica to primerja s prebujanjem iz dolgega spanja. Zanimivo je nadaljevanje, kjer piše, da človek "ima sicer malo - zapuščeno - tlačeno domovino", ki jo mora iz srca ljubiti, in ko se je mlado srce oklene, "so ji vse misli posvečene." Učitelj naj poudarja pomen slavnih mož, ki so se borili za našo deželo. Posebej naj omeni tudi druga njihova dobra dela. Nato naj učencem govori o očetu kot gospodarju v družini, nato pa v zvezi s tem o cesarju, njegovem življenju in delovanju. Učitelj naj pripoveduje o darovih, ki jih je cesar poklonil zavodom, šolam in posameznikom. V prispevku še omenja, da je treba ob tem tudi opozarjati na spominske dneve naših vladarjev, pri tem pa uporabljati tudi pesmi in zgodovinske povesti.5 Podobno domoljubno temo je obravnavala tudi v opisu lastovke leta 1889 v mladinski reviji Vrtec, kjer je sodelovalo kar nekaj ženskih avtoric. V kratkem sestavku pove, zakaj je lastovka tako priljubljena. Prinaša nam pomlad ter je zgled ro-doljubja. Vedno se vsako pomlad vrne, ker ljubi domači kraj, in to je lastnost vsakega plemenitega človeka.6 Leta 1890 je objavila v Učiteljskem tovarišu članek na temo rodoljubja. Pisala je o pomenu dekliških šol, njihovi zgodovini in namenu. Posebej je poudarjala, da naj učiteljica poleg tega da poučuje, tudi vzgaja. Naštela je, katere lastnosti naj vcepi svojim učenkam: "ljubezen do materinega jezika, ljubezen do reda, snažnosti, varčnosti, delavnosti in pobožnosti." O slovenskem jeziku je zapisala: "Napačno mnenje, da nima naš jezik jednake vrednosti, nego drugi moderni jeziki, da je naš jezik le za nižje sloje, da bi bilo moderni dami morda celo sramota, ako bi se na javnih prostorih posluževala našega jezika; to mnenje, kije še močno razširjeno med našim modernim ženstvom v mestih, bode potem polagoma izginilo iz našega naroda. - Na noge torej, drage domoljubkinje in tovarišice! - Proč z napačnimi nazori, s kojimi se bori moderno ženstvo našega naroda."7 Leta 1890 sta s kolegico Janjo Miklavčič, ki je takrat učila v Šentvidu pri Ljubljani, na učiteljski konferenci 16. julija poročali o temi: "Kaj zahteva sedanja doba od učitelja glede vzgoje oziroma šolske discipline?" Poročevalec je zapisal: "Obe sta izvršili svojo nalogo vzorno ,.."8 Objavljen pa je bil prispevek Janje Miklavčič. Leta 1892 je bila na Vrhniki ustanovljena ženska podružnica Družbe sv. Cirila in Metoda, ki je podpirala slovenščino kot učni jezik in ustanavljala slovenske šole in vrtce v obmejnih krajih. Ana Pour je bila med prvimi članicami Družbe. Med letoma 1892 in 1894 je bila odbornica, med letoma 1894 in 1901 pa tajnica. Prav tako sta bili s sodelavko Ivanko Vidic že od začetka leta 1898 članici Društva učiteljic, ki si je prizadevalo za enakopravnost učiteljic z učitelji. Ana Pour je bila od leta 1900 do 1903 zastopnica okraja ljubljanske okolice. Ob smrti svoje kolegice Ivanke Vidic je objavila sestavek v Učiteljskem tovarišu, v katerem je opisala njeno življenjsko pot, značaj in njene zadnje dneve. Značilen je njen stavek na koncu: "Predraga kolegica Jeaneta, sladko spavaj v zemlji, kjer si se v dobi 16 let truda polno borila za v obče - nehvaležno Vrhniško prebivalstvo."9 Na zborovanju Društva učiteljev in šolskih prijateljev okraja ljubljanske okolice, ki je bilo 4. julija 1902 na Vrhniki, so na mesto umrle Ivanke Vidic za odbornico in namestnico tajnika "z vzklikom izvolili njeno prijateljico gdč. Anko Pour na Vrhniki."10 Naročena je bila na knjige Družbe sv. Mohorja. Poučevala je do leta 1903, nato pa seje poročila. Tako so na občnem zboru društva 4. junija 1903 sporočili, da društvo zapuščata dva učitelja, ki sta se upokojila, in tri učiteljice, ki so se poročile, med njimi Ana Pour. Zaželeli so jim: "Tovariša naj bi trdno zasluženo pokojnino uživala zdrava in vesela prav mnogo let, zadnje imenovane koleginje pa bi se tudi v novem stanu spominjale težav učiteljskega stanu in delovale tudi tam v korist, ugled in čast učiteljstva in ljudskega šolstva." Za odbornico društva je bila na mesto Ane Pour imenovana Jerica Zemljan.11 Takrat se učiteljice na Kranjskem in še v nekaterih drugih deželah niso smele poročiti brez dovoljenja okrajnega šolskega sveta. Največkrat pa so se po poroki odpovedale učiteljskemu poklicu. Ana Pour se je poročila 26. marca 1903 v Ljubljani z železniškim uradnikom Francem Suhadolcem. Že kmalu po poroki sta se preselila v Čirpan, kraj v južni Bolgariji ob železniški progi Sofija-Burgos.12 sj. v&u Lastovica. risrčno nam bodi pozdravljena, preljuba ptičiea, lastovica. Kako bi te Ji do ljubili? Saj nam vsako leto s svojimi lehkimi krili prineseš težko zaželjeno, ljubo vzporalad. — Ti si se priljubila človeku, kakor nobeno druga ptica. Vsak to željno pričakuje in veselo pozdravlja kot svojo staro hišno prijateljico. Vselej nas neka otožnost obide, kadar te vidimo v jeseni zopet odhajati. Dovoljeno ti je. da si smeš, kder koli hočeš, pripeti svoje gnezdice. Iz ubožne koče kakor iz bogate palačo kličejo ti: Da si nam dobro došla in srečo prinesla, lastovica ljuba! Povedati vam hočem, otroci moji ljubi, zalpj imamo pri nas lastovico tako radi. Pripoveduje se namreč, da je. lastovica letala okolo križa in s peroti malice hladila trpečega Zveličarja tor ga tolažila s svojim ljubkim petjem. Zato pa tudi sme lastovica med sv. mašo na oltarji sedeti. — Narod ima vero, da z lAstovico prihaja v hišo sreča in zdravje, ter v tako hišo, kder je lastovica, strela ne udari. Od koder pa lastovica pobegne, ondft se naseli ubožnost in nesreča. Zapomnite si toraj dobro vse to, otroci ljubi, tor nikoli no preganjajte lastovic in ne razdirajte jim gnezdic! — Lastovice nam so tudi lep izgled domovinske ljubezni. Vsako jesen nas zapuste, ker jim našo podnebje ne ugaja, a vsako vzpomlad se zopet vrnejo v naše kraje. Ako vic drobna ptičiea tako zel6 ljubi kraj, kder se je izvalila, kako bi li Yi. otroci ljubi, ki ste od Boga obdarovani z vsemi dušnimi zmožnostmi, ne ljubili svojega rojstnega kraja, svoje materine deželo, v katorej sto prvič ugledali luč sveta in preživeli toliko mladostne sreče in veselja. — Vsak plemenit človek, živoč v ptujej deželi, nikoli in nikjer ne more pozabiti svojega domačega kraja, kjer je preživel prve dni svojega mladega življenja. Povsod se ga spomina, bodi si v sreči ali nesreči, srce mu hrepeni po njem. kakor po izgubljenem raji, in če le more, vrne se dorn6v, da vidi vsaj za trenotek one prijetne krajo, koder je hodil in se igral v svojej nežnej mladosti. Otroci moji! netite sveti ogenj čistega rodoljuba v prsih svojih. Ta ogenj uaj vam ogreva došo in srce, — V srci, ne sam6 na jeziku imejte rodoljubje. In to rodoljubjo no bodi puhlo, prazno — čvrsto podstavo naj ima, da bodeto ves čas svojega življenja delali in živeli po gdslu: Vse za Boga, domovino in cesaija. Ana Pour-jeva. 75. Ana Pour: Lastovica, Vrtec 1889, št. 4, str. 78. Ob njeni smrti v začetku leta 1931 se je v Učiteljskem tovarišu s kratkim prispevkom spet oglasil njen učenec Maks Pirnat in osvetlil njeno življenjsko pot. Po poroki je rodila hčerko Ilonko. Službeno seje družina selila in med prvo svetovno vojno prebivala v Turčiji in južni Srbiji. Naporno življenje je ogrozilo njeno zdravje. Po vojni so se vrnili in živeli najprej v Stični, zatem pa v vasi Hudo pri Stični. Želela se je ponovno zaposliti. Njeno prošnjo za reaktiviranje so obravnavali na seji višjega sveta, ki je bila 22. in 23. septembra 1921, a so jo zavrnili.13 Ob tem naj opozorim na napako v sicer zelo uporabnem Staležu šolstva in učiteljstva ter prosvetnih in kulturnih ustanov v Dravski banovini, ki je izšel leta 1933. V njem pri upokojenih učiteljih še vedno navaja tudi Ano Suhadolc Pour, čeprav je bila že mrtva. Maks Pirnat je v poslovilnem zapisu o njej zapisal, da je v Moravčah in na Vrhniki "s srcem polnim ljubezni delovala med kmetskimi fanti in dekleti in jih spretno uvajala v branje in pisanje sladke naše slovenske besede. Učiteljica take vrste, kakor si bila ti, med učenci in učenkami pozabljena biti ne more. In prav zato sem se Te tu javno spomnil. Sprejmi te vrstice kot nadomestek za rdeči nagelj, 76. Graščina Brinje, kjer je bila rojena Ana Pour. Slika je iz knjige Dr. Stane Mikuž: Umetnostno zgodovinska topografija grosupeljske krajine, Lj. 1978, str 75. ki Ti ga nisem mogel položiti na rakev Tvojo."14 Pokopali so jo na ljubljanskih Žalah. OPOMBE: 1 Razstava slovenskega portretnega slikarstva na Slovenskem od XVI. stoletja do danes, 2. natis. Ljubljana 1925, št. 41 in 43, str. 15. 2 Pirnat, Maks, Binkoštvo pismo. Učiteljski tovariš 1919, št. 25,18.6.1919, str. 1. Podpis: Rupar. 3 Zgodovinski arhiv Ljubljana. Osnovna šola Janeza Mraka na Vrhniki. Personala pred letom 1945. Kataster šole in učiteljstva na Vrhniki. Osobna popisnica. VRH - 48, škatla 4. 4 Razpisi. Učiteljski tovariš 1885, št. 22,15.11.1885, str. 352. 5 Kako naj šola goji in vzbuja pri otrocih ljubezen do domovine in udanost do presvetlega vladarja? Učiteljski tovariš 1888, št. 19,1.10. 1888, str. 289-291. 6 Lastovica. Vrtec 1889, št. 4,1.4.1889, str. 78. 7 Črtice iz dekliške šole. Učiteljski tovariš 1890, št. 13,1. 7.1890, str. 195-197. 8 Rant, Matija, Dobrova 22. mal. srpana. Okrajna učiteljska konferencija ljubljanske okolice. Učiteljski tovariš 1890, št. 17 in 18,1.9.1890, str. 274. 9 Z Vrhnike. (+ Ivanka Vidic). Učiteljski tovariš 1901, št. 2,10.1. 1901, str. 16. Podpis: A. P. 10 Petrič, Ivan, Društvo učiteljev in šolskih prijateljev okraja ljubljanske okolice ... Učiteljski tovariš 1901, št. 21,20.7.1901, str. 169. Podpis: -ič. 11 Občni zbor društva učiteljev in šolskih prijateljev okraja ljubljanske okolice... Učiteljski tovariš 1903, št. 19,1.8.1903, str. 153. 12 Podatki Janeza Žitka iz matičnega urada na Vrhniki. 13 Učiteljski tovariš 1921, št. 40,29.9.1921, str. 4. 14 Pirnat, Maks, + Učiteljica Suhadolc, roj. Pour. Učiteljski tovariš 1930/31, št. 26,29.1.1930/31, str. 4. Podpis: Moravčan. Tatjana Hojan MARIJA MLAKAR (1868-1940), vrhniška učiteljica Rojena je bila v Železnikih 22. septembra 1868.1 Oče je bil krojaški mojster. Kmalu po poroki se je preselil v Ljubljano. V družini je bila še ena sestra in dva brata, ki sta se oba odločila za duhovniški poklic. Starejši Anton je umrl še pred 30. rojstnim dnem za jetiko kot kaplan v Trebnjem, mlajši pa je bil znan pisatelj in profesor verouka Janko Mlakar. Na učiteljišču v Ljubljani je maturirala 13. julija 1889. leta. Janko Mlakar v svojih spominih piše, da v njegovem času učiteljice niso bile na dobrem glasu. "Ko je moja sestra šla na pripravnico, so se naši znanci jezili, češ da bi bilo pametneje, če bi šla v fabrko (tobačno) kakor pa na preparandijo. Učiteljice so bile v tistih časih velike reve, zlasti one na kmetih. Težko je bilo za stanovanje, še teže pa za hrano. Tudi niso imele posebnega ugleda ne pri odraslih ne pri otrocih."2 Javila se je na razpis za "provizorično učiteljsko mesto", ki ga je razpisal Okrajni šolski svet v Celju 21. junija 1889, in sicer na trirazredni ljudski šoli v Petrovčah, v Popotniku imenovane Pletrovče. V Petrovčah je poučevala samo eno leto, nato pa odšla v Slavino na Notranjsko. S sošolko z učiteljišča Marijo Cidrih sta zamenjali delovni mesti. Tudi v Slavini je poučevala samo eno leto, vendar je že v tem letu, 8. avgusta, na učiteljski konferenci opozorila nase s predavanjem "Kako postopaj učitelj v prvem šolskem letu, da dobe otroci dobro podlago v branji in pisanji?" Učiteljski tovariš je v poročilu o konferenci v Postojni zapisal: " Gospica poročevalka je svojo nalogo rešila prav izvrstno ter žela občno pohvalo. Občna želja je, da pošlje svoj referat Učit. tovarišu."3 Članek je bil objavljen v Učiteljskem tovarišu šele leta 1894. Teme se je lotila pogumno in samozavestno, saj je napisala: "Hočem vam na kratko razložiti načrt o pouku čitanja in pisanja, katerega sem se jaz posluževala in kateremu je nadzornik izrekel sam najboljše priznanje. Gotovo vem, da se veliko gospodov kolegov, gospa in gospic kolegic ne bodo strinjali z menoj, kajti pri tem pouku se jaz pač malo zmenim za vse metode, katere so v tej ali oni knjigi, ampak ravnam tako, kakor se meni prav zdi, da učenci v kratkem času znajo to, kar po prej omenjenih metodah v dolgem času." Menila je, da je treba prvence pripravljati na pouk s pomočjo nazornega nauka. Najprej naj si ogledajo stvari, ki jih obdajajo, nato pa jih je treba naučiti pravilno izgovarjati stavke. Najmanj šest tednov učencem ni treba nositi knjig v šolo; "njih knjiga naj bo v začetku učitelj sam." Pri vajah v pisanju meni, da je najbolje uporabljati narekovanje, ki je boljše od prepisovanja. Navaja, da je skupno branje učencev zelo koristno, ker so pri tem bolj pazljivi. Pisanje naj prično s svinčnikom in ne takoj s črnilom. Domače naloge je treba dajati čimbolj pogosto, vendar jih ni treba strogo zahtevati. Učencem naj rečejo: "Kdor je priden učenec, ta bode do jutri napisal to in to, bode bral to in ono." Tako dobe učenci več veselja do učenja. O disciplini pa je napisala, da je treba že prvi teden učencem povedati, zakaj hodijo v šolo in kakšno korist bodo imeli od tega. "Kdor se noče učiti, naj ne hodi v šolo, taki učenci so le učiteljeva nadloga in v nemir in pohujšanje drugih učencev." O obiskovanju šole, ki je bilo v takratnem času zelo slabo, pa je menila, da vzrok ni samo pri učencih in starših, ampak je zelo veliko odvisno od učitelja. "Ako učitelj ne ume na pravi način učenca na šolo navezati, tudi dobrega obiskovanja ne bo imel."4 77. Učiteljica Marija Mlakar s svojim dekliškim razredom v šolskem letu 1906/1907, med učenkami so: druga z leve, sedi na tleh Sabina Seliškar; vprvi vrsti sedita 5. Valentina Skvarča (poleg učiteljice) in 7. Ivana Voljč; stojita 9. Marija Tršar in 10. Marija Arhar; v drugi vrsti stojijo 2. Antonija Plahtar, 3. Marija Dobrovoljc, 4. Elizabeta Šurca in 10. Frančiška Japelj; v zadnji vrsti pa je 3. Ivana Rihar, 4. Francka Šemrovin 5. Neža Knapič. Fotografija je last A. Petkovšek. Jeseni 13. septembra 1891 je odšla na "drugo učiteljsko mesto" v Planino kot začasna učiteljica, vendar je še isto leto opravila strokovni izpit. Na tem delovnem mestu je ostala deset let. Med letoma 1897 in 1900 je na svojem prvem službenem mestu poučeval verouk tudi njen brat Janko Mlakar, zato je pogosto zahajal v Planino. Med bivanjem v Planini je aktivno sodelovala pri ustanavljanju Društva učiteljic. To je bilo ustanovljeno konec leta 1897, in sicer zato, ker je Slovensko učiteljsko društvo v predlogu za izboljšanje učiteljskih plač predlagalo, da prejemajo začasne učiteljice 100 gld, učiteljice ljudskih šol 150 gld in učiteljice na meščanskih šolah po 200 gld manj kot učitelji. Učiteljice so se uprle. Poslale so svoje predstavnice k deželnim oblastem in vsaj delno uspele. Začasne učiteljice so tako dobivale enako plačo kot učitelji, učiteljice prvega in drugega plačilnega razreda pa so prejemale 10 % manj kot učitelji. Na prvem občnem zboru Društva učiteljic 29. decembra 1897 je imela Marija Mlakar predavanje o samostojno- sti slovenske učiteljice. Poročilo o tem zborovanju, ki je bila med drugim objavljeno tudi v pedagoškem listu Popotnik in Slovenki, piše, da je Mlakarjeva "govorila v izborni sestavi".5 Predavanje je bilo objavljeno tudi v Popotniku in Slovenki. Menila je, da se tudi v drugih poklicih združujejo, da lažje zastopajo svoje interese. Z ustanovitvijo društva hočejo slovenske učiteljice le braniti svoje pravice, ne pa nasprotovati učiteljem, kot jim ti očitajo. Učitelji tudi zadnji čas nasprotujejo, da učiteljice vodijo dekliške šole. Meni, da so učiteljice prav tako izobražene kot učitelji ter so jim "čut pravičnosti, reda in dolžnosti" enako prirojene kot moškim.6 Po letu 1903 je prevzela odborništvo društva učiteljic za ljubljansko okolico. 29. aprila 1901 je okrajni šolski svet v Kranju razpisal prosto mesto na dvorazredni šoli Trata pri Škofji Loki. Marija Mlakar se je na to mesto prijavila in bila sprejeta. Službo je nastopila 4. novembra. Tu je ostala do januarja 1903. V zadnjih dveh letih je izgubila tudi oba starša. Prijavila se je na razpis, ki ga je objavil C. kr. okrajni šolski svet za Kranjsko novembra 1902: "V trorazrednem dekliškem oddelku štirirazredne ljudske šole na Vrhniki sta stalno oddati dve izpraznjeni mesti za učiteljico s postavnimi prejemki. Prošnje je poslati po predpisanem uradnem potu tukajšnjemu uradu do 6. decembra 1902."7 Učiteljski tovariš je 1. februarja 1903 poročal, da je kranjski deželni šolski svet na zadnji seji imenoval Marijo Mlakar za učiteljico dekliške šole na Vrhniki. Po prihodu na vrhniško šolo je pričela poučevati vse predmete v 3. razredu dekliške šole. Tedaj so na Vrhniki že dozidavah novo šolsko poslopje, ker je bila stara šola veliko premajhna. Dnevnik Slovenec je februarja 1904 med Vrhniškimi novicami poročal med drugim tudi tole: "V naši okolici se je jelo gojiti čipkarstvo ali kleklanje. Zaneslo se je semkaj od sosednih Zirovcev. Vrla gospodičina učiteljica Mlakar poučuje v tem večje deklice že tudi v šoli med ročnimi deli. Želeti je le, da se v novi šoli cela stvar še bolj sistematično goji. In ženstvo bo v zimskem času prislužilo lahko tisočake, kakor v Idriji, Žireh in Poljanski dolini."8 Z učenkami in drugimi učitelji se je tudi Mlakarjeva 30. januarja 1905 udeležila slovesnega odprtja novega poslopja. Med službovanjem na Vrhniki, ki je trajalo skoraj dvajset let, je poučevala v vseh razredih dekliške osnovne šole od 1. do 5. V šolskih letih 1905/06, 1909/10 in 1914/15 je poučevala tudi na ponavljalni šoli, ki je bila od 22. septembra do 15. oktobra, od leta 1911 pa od 15. oktobra do 30. aprila. Vanjo so hodili otroci med 12. in 14. letom starosti. Doživljala je tudi zelo neprijetno obdobje prve svetovne vojne, ko so morali šolo izprazniti, ker se je v njej naselila vojska. Poučevati so morali v neprimernih prostorih, in sicer v vrhniški Mlekarni in Kavarni. Pouk pa je bil večkrat prekinjen. Nadomeščati je morala tudi učitelje, ki so jih poklicali v vojsko. Sodelovala je tudi z drugimi učiteljicami pri zbiranju denarja za nabavo volne. Potem je z učenkami pletla za vojake nogavice, šale, kape. Nekaj časa je bila varuhinja šolske zbirke učil in oskrbnica učiteljske in šolarske knjižnice. V šolski kroniki je posebej omenjen izlet 3. maja 1906. Mlakarjeva je odpeljala učenke 4. razreda v Ljubljano, kjer so si ogledale muzej, spomenike in Ljubljanski grad. Pridružil se jim je tudi šolski dobrotnik Karol Jelovšek, ki je učenkam v Podrožniku plačal zajtrk in pri kosilu sladico.9 Bila pa je naročena na knjige Družbe sv. Mohorja. Da se ni bolj uveljavljala v društvenem ter političnem življenju, je bila verjetno vzrok bolezen, ki jo je med letoma 1908 in 1922, ko se je upokojila, kar v petih šolskih letih za več mesecev odtrgala od pouka. Po upokojitvi je še nekaj časa živela na Vrhniki, nato pa se je preselila v Ljubljano, kjer je živela z bratom Jankom in sestro Francko na Ilirski cesti številka 25. Umrla je 12. januarja 1940.10 Njenih učencev zdaj ni več. Spominjamo se je lahko le iz pripovedi naših staršev in babic. Ančka Petkovšek z Vrhnike je povedala: "Moja mama Marija Petkovšek, rojena Tršar, rojena leta 1900, je večkrat pripovedovala o svoji učiteljici Mariji Mlakar. Na steni v veži je namreč visela slika iz šolskih dni, na kateri je bil mamin razred z omenjeno učiteljico. Kadar je mama snela sliko, da bi obrisala prah, nam je morala pripovedovati o sošolkah - čigave mame so sedaj in seveda tudi o učiteljici. O njej je govorila s spoštovanjem. Nanjo je imela lepe spomine. Bila je sicer stroga, a so jo deklice kljub temu imele rade." Moj oče Tone Hojan, rojen leta 1904, je hodil v vrhniško osnovno šolo med letoma 1910 in 1914. Pripovedoval mi je, da so takrat nemirne učence kaznovali po pouku s tepežem ali pa le z zaporno kaznijo. Telesne kazni je sicer prepovedoval šolski zakon že leta 1869, vendar so jo še vedno uporabljali, in to ne le na Vrhniki. Pri tepežu pa je sodelovala poleg učiteljev tudi ena učiteljica. Vendar boljše discipline s tem niso dosegli. Tudi oče je bil enkrat v šoli nemiren, zato ga je učitelj po pouku zaprl. Ker pa je imel opravek, ga je poslal v dekliški razred, kjer je učiteljica Marija Mlakar poučevala ročna dela. Med dekleti je bila tudi očetova leto dni starejša sestra. Učiteljica ga je mirno vprašala, kako to, da je zaprt, in še pristavila: "Sestrica je pa tako pridna." Bilo ga je tako sram, da se je od takrat dalje še posebej trudil, da ne bi bil spet zaprt. OPOMBE: 1 Zgodovinski arhiv Ljubljana, Osnovna šola Janeza Mraka Vrhnika. VRH - 48, Personala pred letom 1945. Kataster šole in učiteljstva na Vrhniki. Osobna popisnica. Škatla 4. 2 Mlakar, Janko, Spomini. Drugi del. Mohorjeva družba, Celje 1980, str. 127. 3 Dimnik, Jakob, Iz Postojine. Učiteljski tovariš 1891, str. 252. 4 Mlakar, Marija, Kako postopaj učitelj vprvem šolskem letu, da dobe otroci dobro podlago v branji in pisanji? Učiteljski tovariš 1894, str. 193-196,209-211. 5 Iz Ljubljane. O shodu slovenskih učiteljic. Popotnik 1898, str. 29. 6 Zakaj si slovenske učiteljice ustanove svoje društvo? Popotnik 1898, str. 152-153. 7 Razpisi. Učiteljski tovariš 1902, str. 256. 8 Vrhniške novice. Slovenec 1904,20. 2.1904, št. 41. 9 Zgodovinski arhiv Ljubljana, Kronika Osnovne šole Ivana Mraka Vrhnika, VRH - 48. 10 Podatek iz mrliške knjige v Župnijskem uradu Sv. Peter. Igor Bratož FRANCE DOBRO VOLJČ Ob stoletnici rojstva avtorja Cankarjevega albuma France Dobrovoljcje bil po rodu z vrhniškega konca. Če seje srečal z Vrhničani, je baje rad povedal: "Veste, jaz sem Čolnarjev iz Verda." Dobrovoljci so nekoč v Bistri čolnarili Galletom. Martin Dobro-voljc, brat profesorjevega deda, je konec 19. stoletja prišel v Verd, kjer je sezidal hišo in s seboj prinesel domače ime, kije še danes živo. Marca je preteklo sto let, kar se je v Ljubljani rodil romanist, slovenist, bibliograf, bibliotekar, leksikograf in literarni zgodovinar France Do-brovoljc (1907-1995). Dobrovoljc je bil po študiju romanist in slavist, po diplomi na ljubljanski Filozofski fakulteti seje leto dni izpopolnjeval na pariški Sorboni, potem je sledilo petnajstletno poučevanje na ljubljanskih in mariborskih gimnazijah. Raziskovalno se je najprej posvečal dobi Ilirskih provinc in že kot študent je leta 1929 objavil članek Charles Nodier v Ljubljani, v šestdesetih letih pa razpravo Slovenska književnost v dobi Ilirije in odmev francoskih okupacij naših dežel v slovenskem leposlovju. Od 1948 do 1974 je bil Dobrovoljc ravnatelj Slovanske knjižnice - iz nekdanje Mestne knjižnice, pridružene Mestnemu arhivu, je ustvaril specialno študijsko knjižnico za slovanske jezike in književnosti s posebno skrbjo za slovenski del: knjižni fond je stalno dopolnjeval z nakupi po knjigarnah, antikvariatih in iz zasebnih zapuščin in - kot je pred leti zapisal Joža Mahnič - je kot izjemno delaven in discipliniran človek terjal delo in red tudi od uslužbencev in obiskovalcev: "Po vseh prostorih so vladali tišina, zbranost in zavzetost." Dejstva, da je Dobrovoljc z močjo 78. France Dobrovoljc. lastne volje pomembno okrepil položaj slovenske bibliografske znanosti, se danes, ko nam je marsikaj dano v elektronski obliki, zagotovo še premalokrat zavedamo. V Slovanski knjižnici je Dobrovoljc vse tisto gradivo, kar ga je prevzel avgusta 1948, uredil in pripravil tako, da je - po besedah Jožeta Munde - postalo dostopno obiskovalcem. Utrdil je tudi program knjižnice, utemeljen na slovanskem humanističnem svetu s poudarkom na književnosti in še posebej na slovenskem deležu. Kratko imenovana "slovanska" pa je kmalu postala ne le izjemno pomagalo različnim strokovnjakom, ampak je postala priljubljena tudi pri študentih, saj so bih v njej zmeraj korektno, natančno in hitro "servisirani". Velikokrat je bila to Dobrovoljčeva "krivda", kot je zapisal Joža Mahnič, je bila zanj značilna predvsem načrtna in neodjenljiva delavnost: "V knjižnici si naletel nanj, ko se je sklanjal nad folianti in ekscerpiral, tudi v popoldanskih in večernih urah. Strog do sebe, je zahteval red tudi od sodelavcev in obiskovalcev knjižnice. (...) V svoji marljivosti in redoljubnosti ni nikdar popustil, tudi bolnega si ga komaj kdaj videl. Kakor je preko tedna zagnano garal, tako si je nedeljo pridržal za izlete s prijatelji v naravo in hribe." Hkrati s predanim ravnateljevanjem v knjižnici je Dobrovoljc dvanajst let opravljal tudi tajniške posle pri Slovenski matici, bil je soure-dnik njene revije Glasnik SM in nazadnje član nadzornega odbora. Posebej je bil - kot eden najvidnejših zgodnjih bibliografov in avtor prvega slovenskega učbenika za to stroko - delovno navezan na Društvo bibliotekarjev Slovenije. Objavljal je članke v društvenem glasilu Knjižnica in na tečajih za pripravnike predaval bibliografijo. Sestavil je številne bibliografije, skupaj z M. Brecljem bibliografijo prevodov iz slovenskega leposlovja v tuje jezike v reviji Le livre slovene, članke o življenju, delih in prevodih slovenskih pesnikov in pisateljev za zbirko Slovenačka književnost, ki je izhajala pri novosadski Matici srpski; posebej pa se je posvečal raziskovanju življenja in opusa Ivana Cankarja. Z biografskimi dognanji in bibliografijo je Dobrovoljc postavil temelje za nadaljnja raziskovanja Cankarjevega dela. Leta 1954 je uredniško pripravil dodatni enaindvajseti zvezek Cankarjevih Zbranih spisov in v njem objavil na novo odkrita pisateljeva zgodnja besedila. Še bolj pomembno je njegovo sodelovanje pri Cankarjevih Izbranih delih v desetih knjigah; njegovo najbolj dragoceno cankaroslovno delo je brez dvoma Cankarjev album iz leta 1972. S številnimi fotografijami je ilustriral pisateljevo življenje v različnih dobah, okolje, sorodstvo, prijatelje, prijateljice in sodobnike, Cankarjeve lastne risbe in njegove likovne upodobitve, tako da album vsestransko osvetljuje Cankarja tako kot človeka kot umetnika. Sled, ki jo je France Dobrovoljc pustil kot literarni zgodovinar, bibliograf in lek-sikograf v risu slovenske kulture in znanosti, je nespregledljiva. Pisec besedila v brošuri njegove knjižnice izpred dvajsetih let se ni motil: taki ljudje kot on ne umro, taki živijo ... Andrej Kranjc FRANCE HABE (11.1.1909-12.10.1999), speleolog in krasoslovec "Malnarjev France" je priplaval na svet po Ljubljanici, kot se je rad pošalil, na Vrhniki, ob vodi, kjer se Ljubljanica, katere podzemlju je posvetil velik del svojega življenja, dokončno pokaže na površje. Na Vrhniki ga je že v gimnazijskih letih navdušil za jamarstvo in tudi usmerjal njegove prve korake po podzemlju vrhniški učitelj, znani jamarski mentor in kasneje zunanji sodelavec Inštituta za raziskovanje krasa v Postojni, Ivan Michler. 1932. leta je diplomiral na ljubljanski univerzi iz geografije in zgodovine. Tudi tema njegove diplome na Filozofski fakulteti v Ljubljani je bila vezana na kras in "njegovo" Ljubljanico, in sicer primerjava temperatur izvirov Ljubljanice. To je bila tudi ena izmed njegovih prvih objav. Članku je dal naslov "Toplinski odnošaji na izvirih Ljubljanice". Izšel je v Geografskem vestniku leta 1937. Doživel je prva službena leta, II. svetovno vojno, taborišče Dachau. „„ „ ' 79. Spust v Učil je na gimnazijah v Ljubljani, na Ptuju, v Gornji Radgoni in Murski Soboti. Nato pa ga je pot vodila drugod po svetu, izven krasa. Ko pa je prišel 1952 učit v Postojno in na Rakek, seje z \ so vnemo spet posvetil krasu. 1964 je na ljubljanski univerzi uspešno obranil doktorat z naslovom "Morfološko-hidrografski razvoj severnega roba Pivške kotline s posebnim oziroma na Predjamski sektor". Na priporočilo vrhniškega rojaka in vodilnega krasoslovca Petra Habiča je bil že naslednjega leta izvoljen za rezno, okoli 1960-1965. Foto: M. Orožen Adamič. znanstvenega sodelavca na Inštitutu za raziskovanje krasa SAZU v Postojni, kjer se je 1977 tudi upokojil kot višji znanstveni sodelavec. Upokojitev pa zanj ni pomenila prenehanje strokovnega dela in ukvarjanja s krasom in z jamami. Dobil je nove vzpodbude, predajal se je temam, ki so ga najbolj veselile in imel je še več časa za svoje jamarske prijatelje, ki so ga obiskovali z vsega sveta. 1995 je objavil zadnji strokovni članek v reviji Acta carsologica. 1997 80. Pred Križno jamo leta 1952 (Habe je prvi z desne). Foto: F. Bar. je izšla njegova knjiga o mlinih na Cerkniškem in Loškem polju in še 1999 je v reviji "Die Hoh-le" izšel njegov prispevek v spomin umrlemu Petru Habiču. Habetovo strokovno delo, ki obsega preko 200 strokovnih objav (vseh najbrž nimamo dokumentiranih), je v celoti posvečeno krasu in kraškim jamam, obenem pa tako široko in raznoliko, da je težko v kratkem povedati, s čim vse se je ukvarjal, kaj raziskoval, o čem pisal in s čim največ pripomogel k poznavanju krasa. Kot dve izmed skrajnosti naj navedem na eni strani njegovo 85 strani obsegajočo znanstveno razpravo iz Acta carsologica z naslovom Predjamski podzemeljski svet (1970), na drugi pa, skupaj z D. Kunaver, priredbo ponatisa Malavašičevega dela Erazem iz Predjame, ki je izšla 1997. V okviru krasoslovja se je ukvarjal s kraškim površjem tako v okviru cele Slovenije (osameli kras), predvsem pa z Notranjsko, kjer je podrobneje preučil okolico Postojne (kras okoli Orehka, Planine, Predjame in Studenega). S hidrološkega vidika se je ukvarjal z raznimi izviri, posebej Ljubljanice in na Pivki s Koren-tanom, z Reko in s poplavami na krasu. Tudi njegovo zanimanje za jame je bilo zelo široko; to je od splošnih pojavov, kot so kapniki in jamsko mleko, preko posameznih jam in sistemov (Habečkov brezen, Škocjanske jame in posebej jame okoli Predjame), pa do jam kot regionalnih pojavov, kot so npr. ledene in alpske jame. Pri tem ne morem mimo njegovega sodelovanja pri večletnem inštitutskem projektu Speleološka karta Slovenije. Predvsem v zadnjih letih se je z vsem svojim navdušenjem lotil vprašanj onesnaževanja krasa in kraškega podzemlja, njune zaščite, še posebej v zvezi s Krasom in kraškimi parki. Kot geograf in zgodovinar ni mogel mimo človeka in njegovega vpliva na kras. S tem v zvezi naj omenim Habetovo zanimanje za mline na krasu, za zgodovino jamarstva in jamskega turizma, za turizem Njegova volja po dejavnosti se je kazala tudi pri ukvarjanju s speleo-logijo oziroma z jamarstvom. Tudi tod ni bil v ozadju. Ni bil le terenski raziskovalec, ki je obiskal in raziskal številne jame doma in po svetu, tudi takratna najgloblja brezna, bil je tudi neumoren vzgojitelj številnih jamarskih generacij in organizator jamarske dejavnosti. Še istega leta, ko je prišel v Postojno, to je 1952, je tu osnoval jamarski klub. Vodil je tudi jamarske krožke in sekcije, predaval po šolah in v javnosti o krasu, jamah in jamarstvu. Ni ostal le predsednik jamarskega kluba. Zaradi zavzetosti za jamarstvo in organizacijsko delo je postal tudi predsednik Jamarske zveze Slovenije (1967-1971), predsednik Speleološke zveze Jugoslavije (1970-1976), član jugoslovanske Komisije za varstvo jam in jamski turizem (1972-1982) in predsednik oziroma član take komisije v okviru Mednarodne speleološke zveze. 81. V Zelških jamah leta 1967. Vir: Arhiv A. Kranjc. na krasu. Pri tem ni bil zgolj opazovalec, zapisovalec dogodkov, ampak je vanje tudi aktivno posegal. Dolga leta, kar desetletja je bil za obiskovalce Postojnske jame edina literatura njegov vodnik. Bil je tudi avtor turističnih vodnikov po Jami pri Predjami in po Škocjanskih jamah. Objavljal je doma in v tujini: v prvih 30. letnikih (do 1992) slovenske jamarske revije "Naše jame" je objavil kar 76 prispevkov. Njegovi prispevki so objavljeni v številnih revijah, od strokovnih, kot so npr. Acta carsologica (sodeloval je kot pisec prispevkov od prve številke iz leta 1955 do 24. številke leta 1995), Die Hohle in Slovensky kras preko poljudnoznanstvenih, kot je Proteus, in poljudnih, kot je Kras, pa do dnevnega časopisja, kjer je opozarjal na nova odkritja in pereče probleme krasa in kraškega podzemlja. Na koncu naj opozorim na še enega izmed njegovih konjičkov, ki pa je mejil že na profesionalnost. To je na fotografijo, še posebej na jamsko fotografijo. Zbirka njegovih strokovnih posnetkov iz jam, kapnikov, jamskih oblik, vode, njegovih reportažnih posnetkov o raziskovanju jam, jamarski tehniki, delu na terenu, dokumentarnih in tudi umetniških fotografij najbrž šteje nekaj deset tisoč slik in diapozitivov. In tudi tod ni delal sam in le zase, saj je vodil fotografski krožek, prirejal tečaje in seminarje za jamsko fotografijo in organiziral razstave ter fotografska tekmovanja. Jamarjem, krasoslovcem in številnim drugim, ki jih je kdaj vodil po krasu, ki so poslušali njegova predavanja ali brali njegove prispevke, bo France Habe ostal v spominu predvsem kot neumoren terenski delavec in pisec, organizator, vodja ekskurzij po krasu in jamah doma in po tujini, kot funkcionar in "motor" najrazličnejših društev, vzgojitelj številnih generacij jamarjev, predavatelj, borec za varstvo krasa in jam in amaterski fotograf. Mlajši jamarski tovariš Darko Naraglav iz Prebolda je o njegovih predavanjih navdušeno zapisal: "Vsak, ki ga posluša enkrat, bo vedno iskal priložnosti, da ga bo ponovno poslušal." Kljub tako raznovrstni dejavnosti in intenzivnosti (v Postojni je včasih burja vrtinčila po ulicah njegove papirje, ko je tekal z ene seje na drugo), pa nikoli ni izgubil dobre volje, optimizma ter smisla za humor. Geografu, zgodovinarju in humanistu dr. Francetu Habetu se je podzemlje zadnjič odprlo (kot so rekli stari Rimljani: "Mundus subterra-neus patet") sredi oktobra 1999 na postojnskem pokopališču. 82. V Planini, ob 50-letnici (1997) Inštituta za raziskovanje krasa ZRC SAZU. Arhiv IZRK ZRC SAZU, Postojna. Pavel Mrak BOŽIDAR GRABNAR (1946-2004), akademski slikar SREČANJA S SLIKARJEM Slikarja Božidarja Grabnarja sem poznal še z vlaka v času gimnazije in kasneje, ko je študiral na likovni akademiji. Od razstave Grupe Junij, katere član je bil, v Moderni galeriji v Ljubljani, pa se je znanstvo razširilo v dolge pogovore o umetnosti, njegovem slikarstvu, vezanem na izpovedovanje zgodbe življenja, o literaturi nasploh, od poezije do filozofije. Ure in ure sva premlevala o prebranem. Božidar je zelo veliko bral zaradi službe in urednikovanja. V Tehniški založbi Slovenije pa ga je zanimala tudi znanost in tehnika. Srečeval se je z mnogimi slovenskimi avtorji kot ilustrator in opremljevalec knjig, pa tudi kot urednik. Božidar je bil velik poznavalec svetovne poezije, mnoge slovenske paje znal na izust. Imel je izreden smisel za jezik in njegov zven, njegovo melodijo in izvore. V dimu pip smo iskali za Lepo Vido v njegovem ateljeju na Lukovici, v Delikatesi, Pri Lovcu, v Šumiju, spodaj pri KHAM-u. Božidarju je bilo kmalu jasno, da bo za preživetje potrebna služba in da bo slikal lahko le občasno. Tri desetletja je potem slikal svoje izpovedi palimpsestno drugo preko druge. Da je zmanjšal stroške, je preprosto po občasnih predstavitvah stare slike preslikal. V jeseni leta 1976 je pripravil samostojno razstavo akrilnih slik. V salonu Brest v Cerknici s pesmijo pospremijo otvoritev domači pevci z Brezovice pod vodstvom dirigenta Trčka. Konec leta se samostojno predstavi tudi v gostišču Močilnik na Vrhniki. Sam začnem pogosteje zahajati v njegov atelje na Lukovici. Božidar postane predsednik Kulturne skupnosti Vrhnika. Srečanja postanejo pogosta tudi na Vrhniki in v Verdu. Če se odpravim v Ljubljano, se vedno oglasim na točkah, kjer se shajajo naši umetniški prijatelji. To so prostori druženja, neskončnih razprav in prepričevanj, sanj, pa tudi žalosti in zagrenjenosti. Vse knjige so z nama, pa tudi vse razstave in vsi zapisi. Leta 1977 me prav Božidar prvič pripelje v atelje Toneta Lapajneta na Prešernovi v Ljubljani. Več kot 30 let je del Sikstinske kapele prav tista klet na Prešernovi in njena akademija, ki se izvaja za šankom Delikatese na vogalu oziroma kasneje v gostilni Lovec, včasih v Bruca ali Šiptarja; ob prilikah. Na tem ljubljanskem Monmartu se srečujemo poleg likovnikov tudi vsi drugi sledil-ci Lepe Vide in Talije. Starost je med 30 in 40 let, srečevanja z že uveljavljenimi avtorji nam dajejo upanje, da bomo posegli v svet s svojo energijo in izborili nekaj boljšega. Seveda z iskanji v umetnosti to ne gre. Politična zgodba, ki nastaja v tem času, nas prej ali slej izloča na rob. Naše razumevanje sveta je drugačno od ciklosti rane duše uradništva. Dejavni ostajamo v kulturi, katero razumemo zelo široko, vendar nam moči za spreminjanje sveta še vedno manjka. Sreča ne trka na naša vrata. Ob otvoritvi Cankarjeve knjižnice v večnamenskem prostoru v letu 1979 je v prvem nadstropju manjši prostor; preimenujemo ga v galerijo Doma. Doma po Petkovškovi sliki Doma. Božidar Grabnar je prvi razstavljalec v novi vrhniški galeriji. V 1980,1981 in 1982 se galerija Doma uveljavi z okoli 36 razstavami. Vzporedno razstave prirejamo tudi v likovnem salonu IUV in tudi v domu JLA na Vrhniki. Vrhnika se uveljavi s svojimi razstavišči. V bližini Ljubljane je lahko dostopno razstavišče. S slikarji in kiparji se na Vrhniko navežejo tudi pesniki in pisatelji s predstavitvami knjig. Mnoge svetuje ali jih pripelje prav Božidar Grabnar, saj z njimi sodeluje kot ilustrator, opremljevalec, urednik ... Večkrat kulturne dogodke zaključimo v njegovem ateljeju nad garažo pri domači hiši na Lukovici. Božidar Grabnar si mora urediti prostor za bivanje in delo. Z ženo odkupita na Brezovici parcelo z jelšami in s pogledom na Krim. Tam zgradita hišo z ateljejem na podstrešju. Božidar veliko del tudi fizično opravi sam. Veliko ilustrira, da bi zmogel finančno breme gradnje. V zgrajenem ateljeju začne svoje nove slikarske cikle. Stroške za slikanje minimalizira tako, da preprosto preslika svoje stare slike. Ob vsakem obisku ateljeja skušam čim več slik zaznamovati v spomin, ker v nočeh nespečnosti izginejo pod nove slike. Božidar zaradi dokajšnje zahtevnosti slikarskih sporočil, manj razstav in svoje osebne poštenosti in nekomercialnosti ne razstavlja veliko, zato je njegovo delo slabo poznano. Skupinsko ne razstavlja, samostojno pa le poredko. Nerazumevanje za svoje slikarsko delo kompenzira z urejanjem in opremljanjem svoje hiše in vrta. Večino del opravlja sam. Božidar Grabnar ves čas bere. Ne poznam bralca, ki bi več bral kot on. Razgovori o slovenski prozi in poeziji se razvlečejo v dolge ure. Slikarstvo, njegov način življenja, pa postaja vedno bolj tudi vzrok za osamitev. Ilustriranja je vedno manj, saj se v novih razmerah privatiziranja po letu 1995 ne znajde dobro. Pridobi status samostojnega kulturnega delavca. Pripravil je razstave: 1999 v Leku v Ljubljani, v galeriji Knjižnice Prežihov Voranc v Ljubljani, 2000 v Cankarjevem domu na Vrhniki. Ob intenzivnem slikanju se atelje polni s slikami, ker le-te težko najdejo kupca, začne Božidar zopet preslikovati stare slike. Konec leta 2003 zboli in še v času razstave v galeriji Gasspar v Piranu aprila 2004 umre, še ne star 58 let. Ob pripravi prve posthumne razstave na Vrhniki v septembru 2007 želimo opozoriti na njegovo bogato slikarsko in ilustratorsko zapuščino. Slikarski opus bi potreboval podrobne obdelave umetnostno-zgodovinske stroke. Potrebno bi 83. B. Grabnar: KONJENIKI, 2000, tuš na papir, 35x25 cm. bilo tudi dokumentirati njegovo delo in ga predstaviti s pregledno razstavo njegovega celotnega opusa. Njegovo delo je bilo vezano za Barje, na njegovih slikah je velikokrat silhueta modrega Krima. Zbrano za objavo v Vrhniških razgledih 2007 naj opozori na delo in življenje akademskega slikarja Grabnarja, občana občine Vrhnika, Log-Drago-mer in Brezovica, za morda skupen projekt monografije in stalne postavitve vsaj izbora njegovih slik in ilustracij. Zahvaljujem se slikarjevi hčerki Katji Grabnar za sodelovanje pri pridobitvi in izdelavi dokumentacije. 84. B. Grabnar: ŠTUDIJA ZA ILUSTRACIJO, tuš na papir, 35 x 25 cm BESEDILA OB RAZSTAVAH Tridesetletniki, kot je akademski slikar Božidar Grabnar, posegajo v današnji čas z več kot samo s treznim premislekom. Dejstev je prav gotovo veliko. Trezen pogled, ki je hkrati tudi kritičen, ki izbira, ne zaradi izbiranja samega po sebi, temveč zaradi oblikovanja kritičnega, selekcijskega razmerja, zaradi izločanja in določanja osnovnih življenjskih napotil, zaradi dialoga s sočlovekom je torej brez maske. Tu v teh okvirih in teh relacijah deluje Grabnar kot umetnik, ki razkriva na dovolj samosvoj in vsekakor angažiran način svoje sporočilo. Kajti slike brez sporočila ne pozna: take so bile njegove Slike za vsak dan iz let 1972/73, ko se je spet vključil v zavestno kulturno akcijo; taka je njegova pomladna in sedanja, zadnja in nova, poletno-jesenska bera. Likovno opredelimo njegovo slikarstvo še vedno za ek-spresivno, ki ima svoj izvor v tradiciji poenostavljenih risarsko realističnih obrisov, poenostavljene telesnosti, cezannovske modelacije in hkrati polnokrvne risarske sprostitve. Grabnarjeva risba je tako polna barvitih, napetih, oblih površin, ki tudi pripadajo očitni likovno-duho-vni zasnovi pokojnega pomembnega akademskega učitelja in umetnika Marija Pregla. To imenujemo lahko nujnost usklajevanja, sočasnega komponiranja, pri čemer omenimo zlasti Grabnarjevo nenavadno razpeto barvno strukturo, ki je le zaradi tega agresivna, zaradi poudarjene in zlite risbe pa učinkujejo Grabnarjeve slike kljub temu izredno lahkotno in stvarno. V tem se tedaj poočituje Grabnarjev talent, ustvarjalna vznemirjenost ob pobudah iz resničnosti, ko je treba ugotoviti človeško navzočnost, lepoto, odstraniti masko, za katero se slučajno skriva več kot tista resničnost, ki jo sicer pričakujemo in na katero smo vedno pripravljeni reagirati. Sprehod skozi Grabnarjevo slikarstvo, skozi splet ženskih figur v polnoplastični volumi-noznosti, zajet v življenjski igrivosti, skozi svojevrstna tihožitja s čudnimi igrivimi, riba-stimi oblikami, skozi tak večnostni in hkrati vsakdanji človeški preplet in zaplet, skozi tak življenjski prostor, ki deluje v Grabnarjevem slikarstvu lahko enkrat tudi kot krajina, 'obremenjena' s srečujočimi se in nasprotujočimi oblikami; sprehod torej, ki lahko traja, ne da bi bil kdajkoli dokončen oziroma zaključen, predstavlja predvsem spoznavanje groteskne vznemirjenosti, pretresenosti našega sodob- nika skozi kritična zapažanja mladega slovenskega slikarja. Slikarja, ki je s svojim vsakodnevnim delom temu sodobniku najbližji in ki se ga zna 'otresti' na sebi lasten način, ko se zaplete z njegovo psiho v igrivo-groteskni ritem svojega likovnega rokopisa. V taki problemski izpeljavi je prav gotovo največja vrednost Grabnarje-ve umetnosti in verjetno tudi generacije, ki ji kot posameznik vsekakor pripada. Aleksander Bassin, iz kataloga z razstave v Likovnem salonu v Kočevju, 1978 O NEDOKONČANIH SLIKAH BOŽIDARJA GRABNARJA Božidar Grabnar je ciklus slik iz zadnjega obdobja metaforično poimenoval Nedokončane slike. Naslov se seveda ne nanaša na slike same po sebi, ampak na problematiko, hkrati pa gre za namig, ki je vsaj dvoumen. Najbrž nobena slika na tem svetu ni dokončana - če bi v eni sami sliki avtor povedal vse in če bi jo zaokrožil kot absolutno resnico, bi lahko tisti hip nehal slikati. Umetnik nas obenem opozarja na večno dilemo slikarjev, ki se ob pogledu na že zaokrožen opus (ali vsaj ciklus) sprašujejo, ali bi v drugem času in drugačnih okoliščinah na sliki še kaj "popravili". Po drugi strani pa je vsebina podob taka, da govori o problemih, ki se lahko le množijo, vsak poskus reševanja pa odpira nova vprašanja. Tako se nam Gra- bnarjeve podobe kažejo kot intelektualna »5. B. Grabnar: ŠTUDIJA ZA ILUSTRACIJO, tuš na papir, ' 35x20 cm pustolovščina, kot vstop v popolnoma nov svet in hkrati kot reakcija občutljivega umetnika na najrazličnejše mite in mitologije, ki preplavljajo slovenski in evropski prostor. Gre pa tudi za obračun z nekaterimi sestavinami modernizma, ki je z egzorcistično strastjo izganjal iz likovne umetnosti vsakršno nelikovno vsebino. Pomembna sestavina Grabnarjevih podob je malce nenavadna "umetnostnozgodovinska" plast. Ko se je umetnik odločil za (malce ohlap- no rečeno) postmodernistično metodo, ki ima izhodišče v ustvarjenem svetu umetnosti in ne v naravi, je v svojih slikah opredelil tudi poglavitne predhodnike postmodernizma. Z reminiscenca-mi na Picassojeve formulacije nas namreč spominja na začetek modernizma; na čas, ko so bile pomembne sestavine slike tudi nelikovne, naravne prvine. Ko parafrazira baconovski torzo, nas mimogrede opomni še na daljnega predhodnika Rembrandta, hkrati pa s temi asociacijami 86. B. Grabnar: I. C. - NOČNA MORA, 1979, tuš na papir, nakaže še zasnove postmodernizma v ekspresiv-nem likovnem sistemu, kot ga je oblikoval pri nas Marij Pregelj. Tako si je postavil izhodišče in okvire, ki pa jih z ironično distanco prebija in jih s poudarjenimi "propovedmi" vzpostavlja na novih ravneh. Slike nam kažejo ironično preinterpretirane mitološke prizore - pa naj gre za cmokavzarski mit slovenskega harmonikarja ali za izpeljanke in parafraze klasičnih podob žalostnih harleki-nov, aktov, torzov in portretov. Podobe nam na brezobziren način razkrivajo umetnikovo videnje tistega sveta, ki nas obkroža: od erotičnih želja do političnih dogajanj, od bridko resničnih in z grenkobo prikritih portretov do navidez liričnih prizorov z nesrečnim Harlekinom. Osti, ki jih je v vsaki podobi kar nekaj, Grabnar na svoj način prikriva - pa ne zaradi strahu. Gre pač za tisto notranjo dvojnost, ki živi v vsakem umetniku. Po eni strani si želi izreči bridko, neolepšano resnico o resničnih klovnih, ki nam vladajo, po drugi strani pa se boji sočloveka raniti. Končni rezultat je pač tak, kot ga doživljajo umetniki že od samega rojstva umetnosti - magija, ki jo ustvarjajo, se tako ali drugače obrača proti magu, proti stvaritelju. Likovna izpeljava "prikrivanja" iz hkratnega ostrega vpogleda v lastno srce in razum je v Grab-narjevem opusu več kot zanimiva. Natančna analiza njegovih slik nam namreč pokaže, da tisto, kar doživljamo kot ozadja prizorom, ... j sploh niso ozadja, ampak svojske barvne, natančno strukturirane koprene ali celo zasloni. Skozi te zaslone pa se odkriva, kot skozi okna in line, resnično dogajanje 57 x 40 cm - pa naj gre za lirično govorico barvnih ploskev, silovite geste ali za tiste vsebine, ki so z neštetimi asociacijskimi vezmi vpete v videnje moderne civilizacije, temelječe na tragičnih in tragikomičnih mitih in mitologijah. Dr. Ivan Sedej, iz kataloga z razstave v Osnovni šoli Brezovica, 1980 SLIKE 2000 BOŽIDARJA GRABNARJA Božidar Grabnar se nam je v treh desetletjih, odkar ustvarja, le redko predstavil. Od slikarskih začetkov svoje slikarstvo opredeljuje kot intelektualni komentar sočasne sodobnosti skozi umetnost. Pri njem je to klasična štafelajska slika. Ne posnetek narave, temveč avtorsko opredeljena, samosvoja in izjemna likovnost. Avtor se je razumsko opredelil za izpoved v figurativnem slikarstvu. Njegovo delo je podaljšek tistega slikarstva, ki nas že dve stoletji nagovarja z upodobljenci različnih dob, poklicev in starosti. Z odnosi med njimi razkriva "duh časa", sledi in mite zgodovine skozi povsem neherojske osebe. Velika tema slikarstva, upodobitev ženske, je stalnica tudi v Grabnarjevem slikarstvu. Večni eros-tanatos nedvomno vedno znova kliče po novih upodobitvah. Grabnar je prav zaradi izrazitega, naravnost literarno berljivega komentarja in velike likovne virtuoznosti ter uživaškega načina slikanja zahteven in kruto neizprosen raziskovalec sveta za platnom. Svet odslikava skozi svojo umetnost z veliko mero osebne prizadetosti. Je velik nadaljevalec evropskega modernizma, ki kljub vsem trditvam o koncu modernizma, postmodernizma in visokega modernizma raziskuje po svoji slikarski poti naprej. Obenem je "večni pesnik vsakdana", folklorne in etno zaznamovanosti svoje okolice, ki izvira iz narojenosti na Barje in temni Krim nad njim. S svojimi specifično izvedenimi likovnimi nagovori izpričuje globoko človeško in umetniško 87 a Grabnar: VO,NA SVETOV' 200°-tuš na PaPir'35 x 25 cm prizadetost ob tem, "kako se dogajamo", kako se ponavljamo. Njegovo delo temelji na spoznanju, da je umetnost zgolj velika avtorska občutljivost in vzpostavljanje dialoga skozi sliko v iskanju večnih resnic, katere nam odkriva, pogosto pa tudi prikriva, da bi nas ne prizadel. Umetniki so našemu narodu slej kot prej izrazito "cankarjan-ski tujci" Grabnarjev nežni slikarski Harlekin pa je s svojo lirično noto se kako ranljiv. Ker avtor že desetletja ne sklepa kompromisov, je njegovo "žitje umetnosti" se toliko težje, in le redko je deležen potrditve. Njegova gestualna risarska virtuoznost, smela redukcija, kruta popačenja, specifično kadriranje ter njemu lastna ikonografija in pristopi ga opredeljujejo kot pravega slikarskega maga in le redko videnega likovnega raziskovalca. Čeprav je njegova slika polna povsem likovnih vsebin in abstraktnih postavitev, je povezava v celoto izjemen dosežek, žal širšemu krogu občinstva premalo poznan, ker ciklusi slik nastajajo občasno. Dela, nastala v zadnjih treh letih, najizrazitejša pa so prav dela z letnico 2000, pomenijo novo, izredno prečiščeno in barvno bogato izpoved. Avtor že tri desetletja vztrajno zaostruje svoje razumevanje sveta in odzivanja nanj v najboljši maniri modernizna, ki nikoli ne zaniha v abstraktno. Od vsega začetka gradi svoj likovni svet znotraj figuralnega sveta z razumevanjem in izkušnjo razvoja in redukcijami evropskega modernizma in postmodernizma. Kot ekspresionistično močna osebnost, verjetno po Mariju Preglju eden redkih eksistencialistov v našem slikarstvu, ostaja "vaški podobar zakletega in narojenega šentflorjana", ki prav z njegovo občutljivo avtorsko prizadetostjo dobiva enega svojih najiskrenejših interpretov. Njegove slike so na moč občutene upodobitve in globoko intelektualna razmišljanja o našem času in prostoru. Iz upornika, ciana grupe "Junij" v sedemdesetih letih, se je v petindvajsetih letih prelevil v zrelega slikarskega "maga mileniuma". Njegova likovna izpoved seveda ostaja znotraj likovnega odzivanja, saj eksplicitno naglaša, da je njegov komentar izrazito slikarski. V slikarstvo in v njegovo moč verjame. Prizadeto verjame v njegovo "okrasno" funkcijo in vlogo, zavedajoč se, da so njegovi izdelki nekaj, kar ta svet najmanj potrebuje, vendar je to njegova edina možnost odzivanja. Skozi tri desetletja je eden redkih risarskih virtuozov, slikarski uživač in veliki likovni urejevalec na robu sveta, se pravi slike. Premagati belino platna mu vedno znova pomeni izziv. Slike z letnico 2000 že s formatom napovedujejo nov ciklus. Avtor je spet odkritosrčno pogledal vase. Velika tema je avtor - večni narcis. Njegova podoba na vodni gladini, se pravi na platnih, se interpretira v mnogih duhovitih upodobitvah do končne redukcije v ROKI PREROKA. Slikar je iz otožnega HAR-LEKINA, HARMONIKARJA, TRUBADURJA SRCA, EROTOMANA in MITSKEGA POLI-FEMA upodobljen na RAZPELU in že v diagonali nehanja PIETA. Njegov slikarski nagovor s sliko sproščeno potuje na rob minimalizma barvnih ploskev, iz katerih nas preko ravnice rodnega Barja nagovarja večni Krim. Slikar se upodobi kot šentflorjan. Grabnar je eden redkih, ki nas sproščeno nagovarja z erotičnimi poželenji. Njegova večno znova začeta tema je ženska. Avtor je ta večni prinašalec šopka rož, ki se je z leti spremenil v slikarsko paleto, ki ga vedno znova zapelje v novo dvorjenje. Slikar s svojo večno muzo v mnogih upodobitvah, v njegovi vedno znova začeti molitvi - umetnosti. Večna dvojica ženske in moškega, modela in slikarja z Grabnarjem pridobiva novega barvitega in neizprosno iskrenega interpreta. V ciklusu slik 2000 zavestno povečuje barvne ploskve, kar mu omogočajo redukcije in večji format. V kotih slike duhovito naslika dekorativno cvetje, kot je bilo izvezeno na prtih domačih miz, zaves in dekorativnih vezenih slikah na tkanini, z duhovitimi zapisi iz kuhinj naših mam. Veliki nadaljevalec Jožeta Petkovška reducira okrasne slike na steklo iz "bogkovega kota" s temi vezenimi slikami in pr-vinskimi domačijskimi likovnimi nagovori. Avtor v vsem svojem likovnem opusu kljub neizprosni kritičnosti in boleči resničnosti z veliko močjo zmore vedno znova svoj izrazito "humorno" naravnan nagovor, ki je obenem tudi duhovita intelektualna sled. Kaj je za tem "plotom" slikarskega platna? To ni, kot nekje pravi pesnik Dane Zaje, "kepa pepela" za plotom iz zob. Je vedno znova in znova nova podoba. Grabnar je eden vidnejših pesnikov slike in velik slikar pesmi. Postaran v umetnosti, razgaljen, sedeč na bobnu, v svečanem cilindru s prazničnimi trakovi se upodobi za nas kot nerazumljeni klovn. Avtor zmore popolno redukcijo v minimalizem. Premišljeno duhovita barvitost nas vrača v območje čiste likovnosti, pa vendar v zavestno "okrasne" podobe. Avtor to svojo narojenost v slikarstvo interpretira z izgorevanjem plamenice v večni obliki razpela. Njegova "femme fatale" postane njegova večna slikarska muza, povita v prostor slike/sveta; pred pokrajino, ki je obenem slika, je postelja, je miza, je slikarsko stojalo, je katafalk, je prt na kuhinjski steni, je slika svetnice in je zarotitev. Vedno znova pripoveduje o delitvah sveta in obenem o njegovi neločljivi povezanosti in lepoti. Po svoji izpovedi v figuraliki je soroden velikim evropskim figuralikom in mislecem preteklega stoletja, ki so izpovedali človeško tesnobo na prelomu tisočletja, izpovedovalcem drame človeške eksistence, ki verjamejo le v neskončnost umetnosti. Pavel Mrak, 7. maj 2000 ŽIVLJENJEPIS 1946 rojen v Ljubljani 1953-1957 obiskuje osnovno šolo na Brezovici 1957-1961 obiskuje nižjo gimnazijo v Ljubljani 1961-1965 obiskuje višjo gimnazijo v Ljubljani 1965-1969 študira slikarstvo na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani pri prof. Francetu Miheliču 1969 diplomira na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani in pridobi naziv akademski slikar; rodi se mu hči 1970 zaposli se v Tehniški založbi Slovenije kot tehnični urednik 1970-1996 dela kot tehnični in likovni urednik pri Tehniški založbi Slovenije 1971 poroči se; vključi se v skupino Junij 1973 služi vojaški rok v Srbiji 1975 včlani se v Društvo slovenskih likovnih umetnikov 1981-1983 gradi družinsko hišo 1999 dobi status samostojnega kulturnega delavca 2004 umre na Brezovici pri Ljubljani 1970, igra vlogo slikarja v kratkem igranem filmu Monstrum režiserja Ranka Ranfla (prva nagrada na Mednarodnem festivalu kratkega filma v Lokarnu) 1971, Moderna galerija - odkup slike "Prine-sitelj rož", kot član skupine "Junij" sodeluje na razstavi 1972, udeleži se Groharjeve kolonije, skupinska razstava v Škofji Loki, med služenjem vojaškega roka razstavlja v galeriji Konak, Valjevo 1974, razstava v OŠ na Brezovici pri Ljubljani 1975, Ex-tempore v Piranu, odkupna nagrada, samostojna razstava v Mestni galeriji Piran, Galerija Loža, Koper - razstavlja z Juretom Cihlarjem in Boštjanom Putrihom 1976, Salon pohištva Brest v Cerknici, galerija Knjižnice P. Voranc, Ljubljana, Močilnik na Vrhniki 1977, samostojna razstava v Gonarsu, skupinska razstava: Celovec, Udine 1978, Likovni salon, Kočevje 1979, Galerija Doma na Vrhniki 1980, OŠ na Brezovici, Salon IUV na Vrhniki 1989, Galerija Knjižnice P. Voranc, Ljubljana 1999, Poslovno informativni center LEK, Galerija Knjižnice P. Voranc, Ljubljana 2000, Mala dvorana Cankarjevega doma, Vrhnika, OŠ I. Cankarja, Vrhnika 2001, skupinska razstava Studio Galerija Gas-spar, Piran 2003, Galerija Knjižnice P. Voranc, Ljubljana 2004, Studio Galerija Gasspar, Piran (samostojna razstava) 2007, Mala dvorana Cankarjevega doma, Vrhnika ILUSTRACIJE SKUPINSKE IN SAMOSTOJNE RAZSTAVE, KNJIGE ZA ODRASLE NAGRADE: Ernest Hemingway: Komu zvoni 1-2, Zbirka Petdesetih najlepših, MK, Ljubljana 1978. 1967, Mestna galerija, Ljubljana (študentska A. J. Cronin: Španski vrtnar, Zbirka Petdesetih likovna razstava, odkupna nagrada za grafiko) najlepših, MK, Ljubljana 1979. 1968, Ivanjica pri Čačku, vsejugoslovanska Jack London: Dolina meseca 1-2, Zbirka Petde-študentska likovna kolonija setih najlepših, MK, Ljubljana 1979. 1969, skupinska razstava v Ivanjici John Steinbeck: Vzhodno od raja 1-2, Zbirka Petdesetih najlepših, MK, Ljubljana 1980. Janez Menart: Pesnik se predstavi, MK, Ljubljana 1981. Mira Mihelič: Obraz v zrcalu, Zbirka Petdesetih najlepših, MK, Ljubljana 1982. A. C. Doyle: Izgubljeni svet, Klasiki fantastike, TZS, Ljubljana 1988. Vida Mokrin-Pauer: Mik, Poezija med zgodbo in sliko, MK, Ljubljana 1988. Bram Stoker: Drakula, Klasiki fantastike, TZS, Ljubljana 1988. H. G. VVells: Velikani prihajajo, Klasiki fantastike, TZS, Ljubljana 1988. H. G. VVells: Vojna svetov, Klasiki fantastike, TZS, Ljubljana 1988. H. G. VVells: Zgodba o nevidnem človeku, Klasiki fantastike, TZS, Ljubljana 1988. OTROŠKE IN MLADINSKE KNJIGE Cecile Aubry: Bela in Sebastijan 1-2, Zbirka Sinji galeb, MK, Ljubljana 1976. Fran Roš: Tinca brez mezinca, Matjaževa knjižnica, Partizanska knjiga, Ljubljana 1977. Janez Trdina: Lisica, volk in medved, Knjižnica Čebelica, MK, Ljubljana 1977. Karel Grabeljšek: Najmlajši partizan, Knjižnica Čebelica, MK, Ljubljana 1978. Vladimir Kavčič: Vaška komanda, MK, Ljubljana 1978. Ivan Ribič: Kala, Matjaževa knjižnica, Partizanska knjiga, Ljubljana 1978. Nada Kraigher: Aleš se potepa, Matjaževa knjižnica, Partizanska knjiga, Ljubljana 1979. Stjepan Jakševac: Ljubi, ne ljubi, ljubi, Zbirka Sinji galeb, MK, Ljubljana 1981. Pavel Kunaver: Pravljice in resnica o zvezdah, MK, Ljubljana 1981. Advan Hozič: Velika pomoč, Knjižnica Čebelica, MK, Ljubljana 1982. Rifat Kukaj: Peteronogi zajec, Zbirka Sinji galeb, MK, Ljubljana 1982. Karel Grabeljšek: Cerkveni maček, Partizanska knjiga, Ljubljana 1983. Janez Gradišnik: Moj prijatelj Dane, Zbirka Sinji galeb, MK, Ljubljana 1983. Karolina Kolmanič: Sanje o zlatih gumbih, Zbirka Sinji galeb, MK, Ljubljana 1983. Anne Stallworth: Čez leto in dan, Zbirka Sinji galeb, MK, Ljubljana 1984. Veselo gledališče za prosti čas, MK, Ljubljana 1987. Cvetko Zagorski: Moj prvi prvi maj, Matjaževa knjižnica, Partizanska knjiga, Ljubljana 1987. Venceslav Winkler: Pisana žoga, Knjižnica Čebelica, MK, Ljubljana 1989. Vojtech Zamarovsky: Življenje Egipčana Si-nuheta, Zbirka Odisej, MK, Ljubljana 1991. Amaru, miti in povedke iz Latinske Amerike, MK, Ljubljana 1993. OPREME KNJIGE ZA ODRASLE Mary Shelley: Frankenstein, Knjižna zbirka Spektrum, TZS, Ljubljana 1970. Fred in Geoffrey Hoyle: Peti planet, Knjižna zbirka Spektrum, TZS, Ljubljana 1972. Svetlana Volarič: Številka 82083, Partizanska knjiga, Ljubljana 1976. Karel Leskovec: Nevarni koraki, Partizanska knjiga, Ljubljana 1977. Robert Scheckley: Menjava duha, Knjižna zbirka Spektrum, TZS, Ljubljana 1977. Robert A. Heinlein: Tujec v tuji deželi 1-2, Knjižna zbirka Spektrum, TZS, Ljubljana 1978. Mavrična krila, Izbor slovenskih znanstvenofantastičnih zgodb, TZS, Ljubljana 1978. Alfred Bester: Razničenec, Knjižna zbirka Spektrum, TZS, Ljubljana 1979. Dee Brown: Pokopljite moje srce pri ranjenem kolenu, Zbirka Krog, MK, Ljubljana 1979. Janez Kajzer: Prava moška družba, Zbirka Nova slovenska knjiga, MK, Ljubljana 1979. Hans Hellmut Kirst: Generalska afera, Zbirka Krog, MK, Ljubljana 1979. Ephraim Kishon: Družinske zgodbe, Zbirka Krog, MK, Ljubljana 1979. VVolfgang Koeppen: Smrt v Rimu, Zbirka Krog, MK, Ljubljana 1979. Stanislav Lem: Zvezdni dnevniki Ijona Tihega, Knjižna zbirka Spektrum, TZS, Ljubljana 1979. Josef Nesvadba: Tarzanova smrt, Knjižna zbirka Spektrum, TZS, Ljubljana 1979. Gino Nogara: Koncert v črnem, Zbirka Krog, MK, Ljubljana 1979. Liv Ullman: Spreminjanja, Zbirka Krog, MK, Ljubljana 1979. Kurt Vonnegut ml.: Sirene s Titana, Knjižna zbirka Spektrum, TZS, Ljubljana 1979. Pavle Zidar: Pandorine sence, Zbirka Nova slovenska knjiga, MK, Ljubljana 1979. Ray Bradbury: Marsovske kronike, Knjižna zbirka Spektrum, TZS, Ljubljana 1980. Oriana Fallaci: Neki človek, Zbirka Krog, MK, Ljubljana 1980. Stanislav Lem: Seneni nahod, Knjižna zbirka Spektrum, TZS, Ljubljana 1980. Doris Lessing: Generalka za pekel, Zbirka Krog, MK, Ljubljana 1980. Graham Greene: Človeški faktor, Zbirka Krog, MK, Ljubljana 1981. Jules Verne: Otroka kapitana Granta 1-2, MK, Ljubljana 1981. Andrej Zlobec: Za blagor očetnjave, Zbirka Krog, MK, Ljubljana 1981. Marjan Rožanc: Roman o knjigah, MK, Ljubljana 1983. Anton Ingolič: Leta dozorevanja, MK, Ljubljana 1987. Marko Švabič: Črna luknja, Zbirka Nova slovenska knjiga, MK, Ljubljana 1987. Jackie Collins: Rockovska zvezda, Zbirka BE-STSELLER, CZ, Ljubljana 1989. Christine Marion Fraser: Rhanna, Zbirka BE-STSELLER, CZ, Ljubljana 1989. M. M. Kaye: Smrt v Kašmiru, Zbirka BESTSEL-LER, CZ, Ljubljana 1989. Daphne du Maurier: Sokolov let, Zbirka BE-STSELLER, CZ, Ljubljana 1989. Gregory McDonald: Priznaj, Fletch, Zbirka BE-STSELLER, CZ, Ljubljana 1989. John Saul: Peklenski ogenj, Zbirka BESTSEL-LER, CZ, Ljubljana 1989. OTROŠKE IN MLADINSKE KNJIGE Katalin Nagy: Zgodba moje dijaške knjižice, Zbirka Odisej, MK, Ljubljana 1977. Rosa Guy: Prijateljici, Zbirka Odisej, MK, Ljubljana 1978. Ljuben Stanev: Sofijska zgodba, Zbirka Odisej, MK, Ljubljana 1978. Maria Gripe: Pellerinova hči, Zbirka Odisej, MK, Ljubljana 1979. Rolf Schneider: Pot v Jaroslaw, Zbirka Odisej, MK, Ljubljana 1979. Magda Szabo: Rojstni dan, Zbirka Odisej, MK, Ljubljana 1979. Peter Dickinson: Plešoča medvedka, Zbirka Odisej, MK, Ljubljana 1980. Karel Grabeljšek: Učiteljica Partizanska knjiga, Ljubljana 1980. Vid Pečjak: Kam je izginila Ema Lauš, Zbirka Odisej, MK, Ljubljana 1980. Vladimir Stojšin: Kino v škatlici vžigalic, Zbirka Odisej, MK, Ljubljana 1980. Judit Szabo: Ne božaj mačke proti dlaki, Zbirka Odisej, MK, Ljubljana 1980. Mališa Vučičevič: Deček v viharju, Zbirka Odisej, MK, Ljubljana 1980. Ray Bradbury: Fahrenheit 451, Zbirka Odisej, MK, Ljubljana 1981. Jean-B. Medina: Maksi-očka, Zbirka Odisej, MK, Ljubljana 1981. Mildred D. Taylor: Silni grom, čuj moj krik, Zbirka Odisej, MK, Ljubljana 1981. U. Plenzdorf: Novo trpljenje mladega W., Zbirka Odisej, MK, Ljubljana 1982. Franc Šetinc: Ukradena mladost, MK, Ljubljana 1983. Josip Jurčič: Sosedov sin, Moja knjižnica, MK, Ljubljana 1984. ŠE ENKRAT PRILAGAM NAVODILA Še enkrat prilagam navodila: začne se v levem zgornjem kotu, lazurno, nato navzdol, dokler ni vse lepo pokrito. Šele nato pastozno nanesi barve in oblike. In če se ne posreči, začni (kot vedno) znova, se ve kje - v levem zgornjem kotu ... Saj navsezadnje itak vemo, kje se bo končalo, (kot zmeraj), v spodnjem desnem kotu. Pesem slikarja Božidarja Grabnarja 88. B. Grabnar: DARITEV, akril na platno, 28 x 26 cm, 1976. 89. B. Grabnar: HOMMAGE A PRfiVERT, akril na platno, 78 x 57 cm, 1977. 90. B. Grabnar: SPET JAHA, akrii na platno, 41 x 34 cm, 1980. 91. B. Grabnar: AKT, akril na platno, 165 x 120 cm, 1999. 92. B. Grabnar: PEVCI, akril na platno, 105 x 95 cm, 2002. 93. B. Grabnar: PRIJATELJA ZA VEDNO, akril na platno, 130 x 105 cm, 2000. 94. B. Grabnar: ŠENTFLORJAN, akril na platno, 130 x 105 cm, 2000. 95. B. Grabnar: ŠOPEK, akril na platno, 130 x 105 cm, 2000. %C\ 10CD/ 96. B. Grabnar: POMLAD NA BARJU, akril na platno, 130 x 105 cm, 2000. 97. B. Grabnar: ROKA PREROKA, akril na platno, 130 x 105 cm, 2000. 98. B. Grabnar: BOBNAR, akril na platno, 130 x 105 cm, 2000. 99. B. Grabnar: BARJE, akril na platno, 105 x 105 cm, 2002. 100. B. Grabnar: POKRAJINA, akril na platno, 130 x 105 cm, 2000. 101. B. Grabnar: OMIZJE, akril na platno, 105 x 130 cm, 2000. 103. B. Grabnar: PIETA, akril na platno, 105 x 105 cm, 2000. 105. B. Grabnar: RAZPETJE, akril na platno, 130 x 105 cm, 2000. Janez Kos ZAPISNIK GRADBENIH PARCEL IN HIŠ TER POSESTNIKOV V KATASTRSKI OBČINI VRHNIKA 1824 Popis, pisan v italijanščini, zajema poslopja in pripadajoča dvorišča ter njihove imetnike na območju katastrske občine Vrhnika po stanju 1824.1. Kraj v nemško pisanih katastrskih dokumentih je bil tedaj imenovan Neu Oberlaibach. Obsegal je dve naselji: Vrhniko in Hrib. Naselji sta imeli svoje številčenje hiš. Po tem popisu je bilo v prvem naselju 175 hiš in na Hribu 68 hiš. Pri vsakem poslopju je naveden njen imetnik in izmera poslopja v dunajskih kvadratnih sežnjih (klaftrah). Seženj je meril 3,60 kvadratnega metra. Izmera poslopja je največkrat navedena skupaj s pripadajočim dvoriščem in včasih še s pripadajočim gospodarskim poslopjem. Popis loči stanovanjske hiše, hleve, mline, cerkve, skladišče, župnišče, kaplanijo in mitnico, vsa druga poslopja pa navaja kot gospodarska poslopja. V zadnjo kategorijo najbrž uvršča senike, kašče, delavnice in poslopja za druge gospodarske namene. V cenilnem operatu iz 1832 je navedeno, da je na območju katastrske občine 273 hiš3, v katerih je po popisu 1830 živelo 977 moških in 1016 žensk, skupaj torej 1993 prebivalcev. Prebivalci so živeli v 431 gospodinjstvih; posamezno gospodinjstvo je povprečno štelo 4,6 članov. Gospodinjstva premožnejših Vrhničanov so zaposlovala 2 do 3 hlapce in do 2 dekli. S kmetijstvom seje preživljalo 141 gospodinjstev, prav toliko se jih je preživljalo z malo obrtjo, 55 z obrtjo in s kmetijstvom, le eno pa s tako imenovano industrijsko obrtjo. Cenilni operat navaja, da so se štirje Vrhničani ukvarjali s trgovino žita iz Banata, trije so imeli na Ljubljanici žage in trije žitne mline; žage in mline je poganjalo 11 vodnih koles. Žagarji so letno sežagali 2500 hlodov v deske, ki so jih dostavljali v Senožeče in Trst. Največji "industrijski obrat" je bila opekarna. Zaposlovala je 16 delavcev. Letno je v dveh pečeh spekla do 80.000 zidakov in strešnih opek. V popisu gradbenih parcel je večina imetnikov označenih za kmete, le sedem jih je navedenih kot posestnik (zaporedne številke vpisa: 2, 4, 5, 7, 44, 49, 321). Cenilni dokument pa te "kmete" podrobneje klasificira, saj navaja, da je v katastrski občini ena dvojna kmetija (ca. 12 ha), ena poldruga (ca. 10 ha), štiri cele (6-9 ha), tri tričetrtinske (5,7-8 ha), enajst polovičnih (4-6,9 ha), 143 tretjinskih (1-2,8 ha), 17 četrtinskih (0,5-1,7 ha), dve osminski (0,5 ha) in 77 kajžarjev, ki so imeli le hišico in so se preživljali z dninami in malo obrtjo. Skupaj so polja, travniki, pašniki, vrtovi in gozdovi v katastrski občini merili 1868 ha in 90 a. Njiv je bilo 481 ha. Po kakovosti so bile razdeljene v tri razrede; v prvem jih je bilo v izmeri 56 oralov 1056 kvadratnih sežnjev, v drugem 122 oralov in 282,60 kvadratnih sežnjev in v tretjem razredu 239 oralov in 748,56 kvadratnih sežnjev. Vse so obdelovali v triletnem kolobarju. Tudi travniki so bili razvrščeni v štiri kakovostne razrede. Travnike prvih dveh razredov so kosili dvakrat, travnike tretjega in četrtega razreda pa samo enkrat. Hiše so bile trdno grajene s kamnom in z lesom ali z opeko in lesom, le redke so bile lesene. Večinoma so bile že pokrite z opeko, nekaj pa je le še bilo lesenih ali slamnatih streh. Leta 1830 je bila le ena hiša protipožarno zavarovana. Hiše so bile pritlične. Višje stavbe so bile župna cerkev in podružnični cerkvi; nadstropje pa so imeli župnišče, pošta, dve mitnici in žitno skladišče rudnika živega srebra Idrija (v seznamu vpisano pod zaporedno številko 329). V popisu so pose- bej navedeni hlevi. V njih so Vrhničani redili po konskripciji 160 konj, 112 volov in 270 krav; po podatkih, ki jih je podal občinski odbor, pa le 128 konj, 104 volov, 150 krav, 65 glav mladega goveda in 160 svinj. Konje so krmili ob težkih delih z ovsom in s senom, rogato živino pa so pasli in krmili z nekaj sena in s slamo. V cenilnem operatu je navedeno, da skozi kraj teče c. kr. cesta iz Ljubljane v Trst. Na ozemlju katastrske občine se ji priključi okrajna cesta (poštna cesta) iz Idrije. Omenjen je tudi dobro grajen lesen most preko plovne Ljubljanice, ki je bila bogata rib. zap. št. ime in priimek kraj hiš. št. poslopje, dvorišče tloris, seženj 1 Anton JELOVŠEK (Jellouscheg) V 182 gospodarsko poslopje 15,50 2 Jožef OBREZA (Obresa) V 6 gospodarsko poslopje 276,50 3 Jožef OBREZA (Obresa) V 5 gospodarsko poslopje 15 4 Anton JELOVŠEK (Jellouscheg) V 4 gospodarsko poslopje, dvorišče 52,50 5 Andrej OBREZA (Obresa) V 2 hiša 53,35 6 Anton VERBIČ (Werbitz) V 9 hiša, dvorišče 246,25 7 Jožef OBREZA (Obresa) V 7 hiša, dvorišče 556,09 8 Jernej UMEK (Unk) V 204 hiša, dvorišče 56,55 9 Janez SMUK ml. (Smučk) V 198 hiša, dvorišče 181,25 10 Janez SMUK ml. (Smučk) V 198 hlev, dvorišče 367,25 11 Janez BRENČIČ (Brentschitsch) V 30 hiša, dvorišče 55,86 12 Janez JELOVŠEK (Jellouscheg) V 31 žitni mlin 42,75 13 Matevž VOLJČ (Woltsch) V 29 hiša 37,72 14 Pavel CANKAR (Zanker) V 28 hiša 38 15 Jurij ŠURJA (Schurya) V 27 hiša 34,12 16 Pavel SIMON (Simon) V 26 hiša 39 17 Janez SMUK ml. (Smučk) V 198 gospodarsko poslopje, dvorišče 47,50 18 Janez SMUK ml. (Smučk) V 198 leseno gospodarsko poslopje 91 19 Janez SMUK st. (Smučk) V 108 gospodarsko poslopje 52 20 Matevž ABLEITNER V 25 hiša 52,80 21 Matevž KOŠE (Kosche) V 24 hiša 41,05 22 Matevž KOŠE (Kosche) V 24 1,44 23 J....... MAČEK (Mazhezh) V 202 hiša, dvorišče 45,68 24 Janez LEGAT (Legath) V 23 hiša 46,80 25 Janez LEGAT (Legath) V 23 hiša, dvorišče 58,75 26 Neža DOLENC (Dollenz) V 23 hiša 48,88 27 Valentin ISTENIČ (Istenitsch) V 21 hiša 72,84 28 Franc ŽONTA (Schonta) V 20 hiša 65 29 Matevž KENK (Kenk) V 205 hiša, dvorišče 100,28 30 Pavel BUNČIČ (Buntschitsch) V 19 hiša, dvorišče 67,82 31 Mihael JELOVŠEK (Jellouscheg) V 18 hiša, dvorišče 67,20 32 Jakob MELE (Melle) V 17 hiša, dvorišče 33,07 33 Matevž ZNIDERSIC (Schniderschitsch) V 16 hiša 51,66 34 Matevž PUSTAVRH (Pustaverch) V 15 hiša, dvorišče 102,02 Zemljišča, dominikalna in rustikalna, so bila podložna gospostvoma Logatec in Bistra, župnijskemu imenju Vrhnika, graščinam Bo-kalce, Orehek, Čemšenik ter škofiji Ljubljana. Desetino sta pobirala gospostvo Bistra in župnijsko imenje Vrhnika, odvetščino pa gospostvo Logatec. V popisu sem imena in priimke imetnikov slo-venil; v oklepajih sem navedel priimke tako, kot so zapisani v dokumentu. V tretjem stolpcu sem naselji Vrhnika označil s črko V in Hrib s črko H. lOI* • • • loku »Mi ; 1 " v I j/J Jfav foA/ I' " 107. Posnetek katastrske mape KO Vrhnika iz leta 1824. Zapisnik gradbenih parcel in hiš ter posestnikov v katastrski občini Vrhnika 1824 183 182 Vrhniški razgledi 35 Janez JELOVŠEK (Jeilouscheg) V 14 hiša, dvorišče 88,06 36 Andrej ŽONTA (Schonta) V 13 hiša, vrt 121,30 37 Jurij URBANČIČ (Urbantschitsch) V 12 hiša, dvorišče 66,99 38 Janez DORMIŠ (Durmisch) V 11 Hiša 47,25 39 Jernej OBLAK (Oblach) V 10 hiša, dvorišče 118,54 40 Leopold DIETRICH V 1 hiša 41,50 41 gospostvo Logatec V 8 hiša 13,52 42 Andrej OBREZA (Obresa) V 2 hlev 108 43 Andrej OBREZA (Obresa) V 2 hlev 74,25 44 Leopold DIETRICH V 1 hiša, 2 dvorišči 553,12 45 Janez PREŠEREN (Preschirn) V 117 hiša, dvorišče 292,23 46 Matevž VERBIČ (Werbitz) V 178 hiša 48,18 47 Jakob MARUŠIČ (Maruschitz) V 179 hiša, dvorišče 122,40 48 Janez PREŠEREN (Preschirn) V 177 30 49 Andrej OBREZA (Obresa) V 3 lesena hiša 75,60 50 Anton SAFRON V 190 stanovanjska in gospodarska hiša, dvorišče 104,64 51 Matevž FRANK (Frenk) V 205 hiša 38 52 Gašper SAMEJC (Sameitz) ? V 176 hiša, dvorišče 28,90 53 Gospostvo Logatec cerkev sv. Trojice 131,50 54 Pavel CEME (Zeme) V 175 hiša 36,40 55 Martin MELE (Melle) V 174 hiša 46,56 56 Gašper ZAMEJC (Sameitz) V 176 hiša 15,96 57 Jakob PETKOVŠEK (Petkouscheg) V 172 hiša 25 58 Jernej PETROVČIČ (Barthol Petroutschitsch) V 171 hiša 25,30 59 Jakob MIHEVC (Micheuz) V 170 hiša 35 60 Martin FIGAR V 169 hiša 13,69 61 Boštjan ČERNE (Tscherne) V 168 hiša 12,92 62 Gašper SLATNA V 167 hiša 31,60 63 Gregor JUSTIN V 166 hiša 64 64 Jurij TOMC (Tomz) V 165 hiša 25,46 65 Nikolaj ZALUŽNIK (Salusnig) V 164 hiša 38,44 66 Janez PREŠEREN (Preschirn) V 177 gospodarsko poslopje 3 67 Marija SEVER V 163 hiša 28,56 68 gospostvo Logatec cerkev sv. Lenarta 162,62 69 Lovrenc JOTSCHA (?) V 162 hiša, dvorišče 95,37 70 Jurij PUSTAVRH (Pustaverch) V 161 hiša, dvorišče 26,40 71 Jernej KRAŠOVEC (Barthol Kraschouz) V 160 hiša 33,44 72 Andrej KRAŠOVEC (Kraschouz) V 158 hiša 34,85 73 Primož SLABE V 157 hiša, dvorišče 45,80 74 Jurij ČEBRON (Tschedrom) V 156 hiša 18,70 75 Gregor PETROVCIC (Petroutschitsch) V 154 hiša 21 76 Valentin VOLIČ (VVolitsch) V 153 hiša 17,50 77 Matevž KRAŠOVEC (Krascooz) V 152 hlev 23,92 78 Pavel KRIŽAJ (Krischai) 15V hlev 3,60 79 Matevž KRAŠOVEC (Krascouz) V 152 hiša 24,80 80 Pavel KRIŽAJ (Krischai) V 151 Hiša 38,08 81 Matevž KRIŽAJ (Krischai) V 150 hiša 14 82 Janez TAVČAR (Tautscher) V 149 hiša, dvorišče 31,72 83 Anton JAPELJ (Japel) V 148 hiša 21,70 84 Štef WEGMACHERHAUS V 145 hiša 26,81 85 Anton POŠENA (Poshena) V 144 hiša 11 86 mežnarija V 146 hiša 17,60 87 Gregor ŠINKOVEC (Schinkouz) V 147 hiša 27,36 88 Andrej PODLIPEC (Podlipz) V 141 hiša 13,50 89 Jožef URBANČIČ (Urbantschitsch) V 140 hiša 78,10 90 Janez GOLOB (Gallop) V 139 hiša, dvorišče 106,27 91 Andrej OBREZA (Obresa) V 138 hiša, dvorišče 110,05 92 Jurij KOS (Koss) V 142 hiša 19,80 93 Jurij JELOVŠEK (Jellouscheg) V 137 hiša 7,40 94 Jakob KETTE V 136 hiša, dvorišče 126,37 95 Andrej VERBIČ (Werbitz) V 143 hlev 28,50 96 Mihael KOBELIČ (Kobelitsch) z družabniki V 135 dvorišče 35,75 97 Mihael KOBELIČ (Kobelitsch) z družabniki V 135 hiša 57,73 98 Gašper PAJSAR (Peisser) V 134 hiša, dvorišče 47,60 99 Janez MAVSAR (Mausser) V 133 hiša 12,88 100 Anton TORESSAN (?) V 132 hiša, dvorišče 98,42 101 Nikolaj GRAMPOVČAN (Krumpoutschan) V 131 hiša, dvorišče 24 102 Janez ŽNIDERŠIČ (Schniderschitsch) V 130 hiša 32,49 103 Jakob PETKOVŠEK (Petckouscheg) V 129 hiša, vrt 34,80 104 Valentin OBLAK V 128 hiša, 2 dvorišči 40,49 105 Janez KRAŠE (Krasche) V 127 hiša, dvorišče 26,35 106 Primož SLABE V 125 hiša 24 107 Gregor MESEC (Mesz) V 124 hiša 48,76 108 Gregor MIHEVC (Micheuz) V 123 hiša, dvorišče 74,70 109 Jožef RODE V 122 hiša 34,60 110 Matevž KRASEVEC (Kruschouz) V 121 hiša 29,70 111 Jakob PETKOVŠEK (Petkouschek) V 120 hiša 27,21 112 Ana KLEVIŠAR (Klevischar) V 119 hiša 22,26 113 Marija TROŠT (Trost) V 118 hiša 23,45 114 Gašper KRASOVEC (Krascouz) V 117 hiša 17,60 115 Janez OREHAR (Urechar) V 116 hiša 22,41 116 Marija KUNSTELJ (Kunstel) V 84 hiša 37,54 117 Janez PETKOVŠEK (Petkouscheg) V 85 hiša 26 118 Gašper KERŽE (Kersche) V 82 hiša 34 119 Matevž JAVORNIK (Javernig) V 81 hiša 37,05 120 J....... ŠURCA (Schurza) V 80 hiša 28,70 121 Jernej PEČLIN (Pezlin) V 86 hiša, dvorišče 27,40 122 Mihael SLUGA V 87 hiša, dvorišče 35,60 123 Anton MELE (Melle) V 115 hiša, dvorišče 33 124 Gašper KRASEVEC (Kraschouz) V 114 hiša 36,40 125 Jernej KRAVČIČ (Krautschitsch) V 113 hiša, dvorišče 29,14 126 Janez LANGENVALTER (Langomoatter) V 112 hiša 41,25 127 Blaž ŠEMERL (Schemerl) V 111 hiša 20,76 128 Mihael VIHTELIČ (Vichtelitsch) V 89 hiša 44,64 129 Peter GASPARI V 110 hiša 30 130 Jakob ALBREHT (Albrecht) V 78 hiša 45 131 Andrej MESEC (Mesc) V 77 hiša 17,50 132 Matija PEČLIN (Petzlin) V 79 hiša, dvorišče 34,56 133 Janez SMUK st. (Smuch) V 108 hiša, dvorišče 253,89 134 Matija ISTENIČ (Istenitsch) V 73 hiša, dvorišče 70 135 Jakob FRAJGELJ (Fraigel) V 72 hiša, dvorišče 27,90 136 Matija ISTENlC (Istenitsch) V 78 gospodarsko poslopje 3,60 137 Luka OMAN (Amann) V 71 hiša 26,04 138 Jurij VOLIČ (Volitsch) V 70 hiša, dvorišče 43,20 139 Martin KRAŠEVEC (Kraschouz) V 69 hiša, dvorišče 41,71 140 Andrej BRENČIČ (Brentschitsch) V 68 hiša, dvorišče 45,65 141 Blaž PIŠLER (Puschler) V 67 hiša, dvorišče 36 142 Jožef PAJSAR (Paisser) V 66 hiša, dvorišče 50,05 143 Marija BRENČIČ (Wrentschitsch) V 65 hiša 27,72 144 Luka GROM (Grum) V 193 hiša, dvorišče 40,30 145 Janez KRAŠEVEC (Kraschouz) V 64 hiša 35,55 146 Jurij LUKMAN (Luckmann) V 63 hiša 30,80 147 Andrej SLABE V 188 hiša 30,10 148 Jakob JELOVŠEK (Jellouscheg) V 93 hiša 37,60 149 Andrej KERVINA V 92 hiša 20,40 150 Mihael GOLOB (Gollob) V 91 hiša, dvorišče 38,05 151 Janez BRENČIČ (Brentschitsch) V 30 hlev, dvorišče 57,25 152 Jurij HODNIK V 106 gospodarsko poslopje 36,90 153 Jurij HODNIK V 106 hiša, dvorišče 88,68 154 Jakob JELOVŠEK (Jellouscheg) V 93 hlev 14,58 155 Matevž HABE V 62 hiša, dvorišče 36,30 156 Jurij TAVČAR (Tautscher) V 61 hiša 32,60 157 Lovrenc ČUDEN (Tschuden) V 60 hiša, dvorišče 32,12 158 Simon BRENČIČ (Brentschitsch) V 105 hiša, dvorišče 122,01 159 Matevž ŠTIRN (Stirn) V 94 hiša, dvorišče 129 160 Filip FUKSELJ (Fuchsel) V 104 hiša 36,30 161 Matevž ČOT (Tschott) V 95 hiša 34,96 162 Filip FUKSELJ (Fuchsel) V 104 hlev 7,80 163 Jožef SMRTNIK (Smertnik) V 59 hiša 30 164 Janez PAJSAR (Peisser) V 96 hlev 11,25 165 Primož OSTANEK (Ostank) V 58 hiša 37,60 166 Mihael ISTENIČ (Istenitsch) V 57 hiša, dvorišče 55,98 167 Janez NAGODE V 103 hlev, dvorišče 20,64 168 Janez NAGODE V 103 hiša 46,64 169 Matevž SUHADOLNIK (Suhadobnik) V 99 hiša, dvorišče 27,55 170 Anton PRAJC (Preiz) V 97 hiša 20,31 171 Martin KRAŠEVEC (Krascouz) V 100 hiša, dvorišče 28,31 172 Blaž VRHOVEC (Werhouz) V 54 hiša 18,81 173 Matevž NAGODE V 56 hiša, dvorišče 43,60 174 Valentin CEPIN (Zepin) V 55 hiša, dvorišče 36,50 175 Matevž HABE V 53 gospodarsko poslopje 14,70 176 Matevž HABE V 53 hiša, dvorišče 107,71 177 Gregor MEZE (Mese) V 46 hiša 36,28 178 Marija ČESIRK (Tscheshrg) V 47 hiša 24 179 Jakob REMC (Remz) V 48 hiša, dvorišče 46,36 180 Matevž ČOT (Zott) V 52 hiša 40 181 Matevž ČOT (Zhott) V 52 hlev, dvorišče 148,81 182 Andrej SITAR (Sittar) V 51 hiša 15,39 183 Jakob PETKOVŠEK (Petkouscheg) V 50 hiša, dvorišče 48,75 184 Marija KUNC (Kunz) V 49 hiša, dvorišče 47,45 185 Anton JERINA V 45 žitni mlin 30,40 186 Janez JELOVŠEK (Jellouscheg) V 194 gospodarsko poslopje 32,19 187 Janez JELOVSEK (Jellouscheg) V 194 hlev 33,58 188 Primož JEŽ (Jesch) V 43 gospodarsko poslopje 18 189 Primož JEŽ (Jesch) V 43 lesena hiša 37 190 Primož JEŽ (Jesch) V 43 hiša 27 191 Janez REP (Repp) V 42 hiša z gospodarskim delom, vodnjak 229,74 192 Janez REP (Repp) V 43 hlev, dvorišče 74,12 193 Janez REP (Repp) V 43 hlev 54,59 194 Janez REP (Repp) V 43 gospodarsko poslopje 9,62 195 Jernej JELOVŠEK (Jellouscheg) V 41 hlev, dvorišče 41,61 197 Jernej PETKOVŠEK (Petkouscheg) V 41 hiša, vrt 196 Jernej PETKOVŠEK (Petkouscheg) V 41 hlev, dvorišče 41,61 198 Jurij SERŠE (Schersche) V 196 hiša 48,30 199 Janez KERVINA V 197 hiša 19,80 200 Janez REP (Repp) V 42 hiša 38 201 Primož PRIŠEK (Prischeg) V 40 hlev 27,75 202 Primož PRIŠEK (Prischeg) V 40 hiša 36 203 Jurij HODNIK (Hodnig) V 38 hiša, dvorišče 169,60 204 Jakob ČOT (Tschot) V 37 hiša 60,16 205 Jakob ČOT (Tschot) V 37 hlev 10,40 206 Jakob ČOT (Tschot) V 37 gospodarsko poslopje 19,98 207 Jakob JERINA V 101 hiša, dvorišče 39 208 Jakob JERINA V 101 gospodarsko poslopje 6,90 209 Jakob JERINA V 101 hiša 52,65 210 Martin JURCA (Jurza) V 102 hiša, dvorišče 75,19 211 Janez JELOVŠEK (Jellouscheg) V 36 hiša, dvorišče 69,25 212 Janez JELOVŠEK (Jellouscheg) V 194 gospodarsko poslopje 23,76 213 Martin JELOVŠEK (Jellouscheg) V 35 hlev 202,31 214 Martin JELOVŠEK (Jellouscheg) V 35 hiša, dvorišče 57,71 215 Janez JELOVSEK (Jellouscheg) V 182 hiša, dvorišče 120,85 216 Martin JELOVŠEK (Jellouscheg) V 35 leseni hlev, dvorišče 74,20 217 Janez JELOVŠEK (Jellouscheg) V 194 - 87,60 218 Janez JELOVŠEK (Jellouscheg) V 194 - 134,95 219 Anton JELOVSEK (Jellouscheg) H 14 hiša, dvorišče 75,76 220 Blaž PETRIČ (Petritsch) H 15 hiša z gospodarskim delom, dvorišče 62 221 Luka MLINAR (Mliner) H 16 hiša 74,28 222 Luka MLINAR (Mliner) H 16 hlev 46,20 223 Gašper TOMŠIČ (Tomschitz) H 28 gospodarsko poslopje 36,54 224 JAVORNIKOVI dediči H 17 hlev 18,49 225 JAVORNIKOVI dediči H 17 hiša 44,66 226 Ivan MIKUŠ (Mikusch) H 18 hiša, dvorišče 41,28 227 Gašper TOMŠIČ (Thomschitz) H 28 hiša, dvorišče 117,10 228 Tomaž MERLAK (Merbak) H 25 hiša 24,51 229 Anton JELOVŠEK (Jellouscheg) H 26 žitni mlin 81,17 230 Tomaž MERLAK (Merbak) H 25 gospodarsko poslopje 7,59 231 Jožef ŠAFTIČ (Shaftitsch) H 27 hiša, dvorišče 78,30 232 Mihael ZALAZNIK (Salasnig) H 30 hiša 42,24 233 Gregor MOLK H 29 hiša, dvorišče 31,62 234 župna cerkev sv. Marije v Logatcu H gospodarsko poslopje 34,65 235 Jožef OBLAK (Oblach) H 37 hiša, dvorišče 71,51 236 Janez ZALAZNIK (Salasnig) H 38 hiša 9,99 237 Janez ZALAZNIK (Salasnig) H 38 hiša 43,50 238 Primož PRIŠEK (Prischeg) H 40 hiša 27,20 239 Andrej PER (Pehr) H 39 hiša 37,41 240 Primož SEDEJ (Sedei) H 34 gospodarsko poslopje 15 241 župnišče H 1 gospodarsko poslopje 23,31 242 župnišče H 1 hiša 63,51 243 župnišče H 1 lesen hlev 20,02 244 Sebastijan SIGERHOFER H 41 hiša 34,20 245 Matevž PETAVS (Petthaus) V 109 hiša 33,11 246 Luka MLINAR H 16 hiša 54,69 247 Anton SAFRON V 190 lesena hiša, dvorišče 116,20 248 Gašper ZAKOVŠEK (Sacouscheg) V 192 gospodarsko poslopje 49,89 249 Matija ZAKOVŠEK (Sakouscheg) V 126 gospodarsko poslopje 31,28 250 Peter PETKOVŠEK (Petkouscheg) V 199 hiša 37,80 251 Anton BOGATAJ (Bogathay) V 201 hiša 25 252 Jurij DERENČIČ (Derentschitz) V 203 hiša, dvorišče 45,36 253 Jakob TOMŠIČ (Tomschitz) V 200 gospodarsko poslopje 19,80 254 Luka JESENOVEC (Jesenouz) H 51 gospodarsko poslopje 35,20 255 Andrej HOJAN H 36 hiša 29,16 256 Matjaž OBLAK (Oblach) - 31 hiša, dvorišče 127,26 257 Matjaž SLUGA -23 hiša 40,60 258 Jožef VENCAJZ (Wenzeiss) -64 hlev 39,10 259 Jožef VENCAJZ (Wenzeiss) -64 hiša 38,44 260 Matevž SLUGA - 57 hiša, dvorišče 30,80 261 Matevž KRIŠTOF (Kristoph) H 42 hiša, dvorišče 24,30 262 Valentin KRIŠTOF (Kristoph) H 43 hiša 22 263 Štefan HOJAN H 61 hiša 27,30 264 Beneficij kaplanije hiša, hlev, pašnik 136,78 265 Beneficij kaplanije hlev 38,54 266 Matjaž JERINA (Jerinna) H 44 hiša, dvorišče, hlev 101,95 267 Janez FERBEŽAR (Verbeskar) H 45 hiša, dvorišče 70,36 268 mitnica H 62 hiša 75,04 269 mitnica H 62 hlev 32,10 270 Martin LENARČIČ (Lenartschitz) H 58 hiša, dvorišče 91,20 271 Beneficij župnije Vrhnika H 1 hiša, dvorišče, hlev 404,40 272 gospostvo župna cerkev 126,76 273 Anton DORMIŠ (Dormisch) H 22 hiša, dvorišče 70 274 Martin SERNEL (Sernu) H 21 hiša, dvorišče 30,68 275 Jurij DOBROVOLJC (Dobrouolz) H 20 hiša, dvorišče 21 276 Matevž OBLAK (Oblach) H 19 hiša, dvorišče 99,66 277 Jakob RIHAR (Richar) H 10 hiša, dvorišče 65,10 278 Janez STERŽINAR (Sterschinar) H 11 hiša, dvorišče 69,35 279 Primož CIGOLE (Cigolle) H 12 hiša 28,80 280 Martin JELOVŠEK (Jellouscheg) H 13 hiša 78,70 281 Jakob RIHAR (Richar) H 10 hlev 20,16 282 Janez MIKUŽ (Mikusch) H 4 hiša 27,90 283 Gašper KORENČAN (Korentschan) H 3 hiša 10,40 284 Anton TRŠAR (Terschar) H 9 hiša 44,16 285 Anton TRŠAR (Terschar) H 9 hlev 23,68 286 Elizabeta ALIČ (Allitsch) H 8 hiša 63,60 287 Jožef OBREZA (Obresa) H 7 žitni mlin 40,80 288 Jožef OBREZA (Obresa) H 7 lesena hiša 16,90 289 Gašper TOMŠIČ (Thomschitsch) H 24 leseno gospodarsko poslopje 49,50 290 Gašper TOMŠIČ (Thomschitsch) H 24 gospodarsko poslopje 16,10 291 Gašper TOMŠIČ (Thomschitsch) H 24 hiša, dvorišče 104,08 292 Gašper TOMŠIČ (Thomschitsch) H 24 hlev 51,52 293 Mihael OBLAK (Oblach) H 6 hiša 102,47 294 Elizabeta ALIČ (Allitsch) H 8 leseno gospodarsko poslopje 26,60 295 Elizabeta ALIČ (Allitsch) H 8 hiša, dvorišče 40 296 Janez MIKUŽ (Mikusch) H 4 hlev 47,84 297 Janez MIKUŽ (Mikusch) H 4 hiša 47,30 298 Gašper KORENCAN (Korentschan) H 3 gospodarsko poslopje 42,50 299 Gašper KORENCAN (Korentschan) H 3 hiša 42,35 300 Matjaž HOSMAN (Hosmann) H 2 hiša 40,42 301 Anton PREMČIGAR (Premtschiger) H 5 hiša 25,92 302 Anton PREMČIGAR H 5 gospodarsko poslopje 9,20 303 Andrej ROVAN (Rouan) H 56 hiša, gospodarsko poslopje 128,22 304 mitnica H 62 hiša, dvorišče 22,80 305 Simon KRAŠOVEC (Kraschouitz) H 47 hiša, gospodarsko poslopje 108,69 306 Luka MOLK H 48 hiša 31,50 307 Luka MOLK H 48 hlev 18,90 308 Gašper KORENČAN (Korentschan) H 3 gospodarsko poslopje 13,80 309 Urban LESKOVEC (Leskouz) H 55 hiša 19,60 310 Primož SEDEJ (Sedey) H 34 hiša, 2 dvorišči 58,74 311 Valentin TURK H 49 gospodarsko poslopje 29,16 312 Janez PETKOVŠEK (Petkouscheg) H 60 hiša 20,52 313 Matija KAMENŠEK (Kamenscheg) H 46 hiša 25,20 314 Andrej ŠEMROV (Shemrou) H 50 lesena hiša 45,25 315 mitnica H 62 gospodarsko poslopje 38,46 316 mitnica cisterna 9 317 Anton VOLIČ (Vollitsch) V 76 lesena hiša 20,35 318 Anton VOLIČ (Vollitsch) V 76 leseni hlev 16 319 Gregor SUSTARSIC (Schuschtarschitsch) V 189 hiša 58,42 320 Matija SKODLER (Sckodler) V 52 lesena hiša 50,12 321 Anton JELOVŠEK (Jellouschek) V 183 hiša, dvorišče, hlev 838,82 322 Janez GARZAROLI (Garzarolli) V 195 hiša, hlev, dvorišče 460,01 323 Lovrenc KRALJ (Kral) V 184 2 hleva, dvorišče 100,28 324 Lovrenc KRALJ (Kral) V 184 ruševina, dvorišče 129,76 325 Lovrenc KRALJ (Kral) V 184 hiša, dvorišče 44,30 326 Jožef KLEMENČIČ (Klementschitsch) V 181 hiša, gospodarsko poslopje, hlev, 2 dvorišči 995,72 327 mitnica hiša, dvorišče 893,73 328 gospostvo Logatec gospodarsko poslopje, dvorišče 36,50 329 Rudnik Idrija skladišče 255,72 330 Anton JELOVŠEK (JeUouscheg) V 182 hiša, hlev, dvorišče 421,62 OPOMBE: 1 Arhiv Republike Slovenije, Francov kataster, protokol 3 Razlika med 1824 in 1830 je 30 hiš !! Leta 1824 je bilo k. o. Vrhnika P 108, Protocol der Bau-Parcellen, 29. na Vrhniki 205 hišnih številk, na Hribu pa 68, skupaj februar 1824. 269, vendar 26 hišnih številk ni bilo "zasedenih"! 2 Arhiv Republike Slovenije, Cenilni operat, k. o. Vrhnika P 108, Central-Schaetzungs-Elaborat, 8. oktober 1832. Jure Kusetič, Tine Kernc POZABLJENI ZID 108. Ajdovski zid - del, geodetski posnetek (izdelava 2006, Kusetič, Kernc). Problematika ohranjanja najmogočnejše do danes ohranjene rimske dediščine na slovenskem teritoriju, Rimski zaporni zid, bolj znan pod imenom Claustra Alpium Iuliarum, se kljub preteklim raziskavam in prelitemu črnilu na papirju tudi v začetku 21. stoletja ne obravnava dovolj načrtno in sistematično predvsem s strani odgovornih služb in posameznikov. Pred malo manj kot 2000 leti se je ta arhitekturna mogočnost, ki je merila v višino od 3 do 4 metre s povprečno debelino 1,10 metra, z mnogoštevilnimi obrambnimi stolpi, vila od samega Nauportusa (današnja Vrhnika) v posameznih razčlenjenih pasovih pri Logatcu, Lanišču, Hrušici in naprej proti Blokam vse do Reke. Predstavljala je neprehodno zaporo oziroma iz obupa zidano obrambo vseh takrat poznanih cestnih komunikacij v smeri Ogleja in naprej proti Rimu. Če se vrnemo v čas 2.-4. stoletja našega štetja, si moramo predstavljati, da je ta čas pomenil že družbeni propad rimskega cesarstva, mnogo vojaškega gorja ter preseljevanje ljudstev z vzhoda na zahod. Zaporni zid nad Vrhniko, kot ga domačini radi poimenujejo Ajdovski zid, je do sedaj poznan kot najdaljši zaporni odsek, ki v loku valovi preko kraškega terena od Verda do Zaplane. V sklopu izdelave diplomske naloge na Oddelku za arheologijo Filozofske fakultete v Ljubljani, smo po približno 40-ih letih kot enega od poznanih delov Clavstre ponovno rekogniscirali in ga natančno, kot še nikoli doslej, s pomočjo geodetske tehnike vnesli v topografske karte z vsemi njegovimi cestnimi povezavami, obrambnimi stolpi in ostalimi elementi, ki sodijo v sklop zidu. Opravila se je revizija obstoječega stanja na terenu z namenom, ugotoviti hitrost propadanja in njegovega uničevanja zaradi posegov v njegovem okolju. V tej raziskovi1 je bilo narejenih preko 200 geodetskih točk skupaj z domnevnimi rimskimi komunikacijskimi potmi, stražnimi in drugimi elementi. Ajdovski zid je mogoče pričeti slediti cca. 300 metrov vzhodno od železniške postaje Verd pri stari in podrti hiši na , ,. . 109. Obrambni stolp štirioglate oblike. Foto arhiv J. Kusetič, 2006. koordinati: 45 56 41.15 N, 14 18 10.35 E. Zid potem teče proti severovzhod- Ajdovski zid je neizkoriščen turistični potencial, nem pobočju Ljubljanskega vrha (819 m) vse do Potrebno bi ga bilo vključiti v turistične projekte višine približno 622 metrov, kjer se nedefinira- občine Vrhnika, ker je to redek še viden ostanek no, predvsem pa nelogično konča v strmini. bogate rimske arhitekturne dediščine na Vrhniki. Zid se ponovno pojavi na vzhodni strani Ljubljanskega vrha na višini cca. 650 metrov in se spušča proti Krvavi jami vse do avtoceste, ki je s svojo izgradnjo v 70. letih preteklega stoletja v dolžini najmanj 50 metrov popolnoma izbrisala sledi obstoja zidu. Nadaljevanje sledimo v vzhodnih pobočjih Suhega hriba (587 m) z nadaljevanjem proti Raskovcu, kjer se zid konča na višini 555 metrov, tik pod njegovim vrhom. Na severovzhodnem pobočju na višini 600 metrov pa se zid zopet nadaljuje tik pod vrhom in pada proti višinski točki 505 metrov, od koder pa zaradi preteklega odnašanja kamenja, izgradnje železnice in stare ceste Vrhnika-Logatec, zidu v dolžini cca. 266 metrov ni mogoče več zaslediti na terenu. Ponovno se pojavi kot cestni breg na drugi strani državne ceste v smeri vzhoda in tako tudi nadaljuje traso cca. 100 metrov, kjer prične zavijati proti severovzhodu. Nadaljuje se mimo gradišča Strmica vse do naselja Zaplana, kjer je v predelih prekinjen zaradi intenzivnih urbanističnih del in se končna malo pod vrhom Špikla na višini 707 metrov. Kljub delovanju Muzejskega društva Vrhnika, katero občasno v svojih programih poizkuša preko člankov in svojih članov obvestiti širšo lokalno skupnost in pristojne, da je lahko Ajdovski zid v prihodnosti bolje promoviran, le-ta še vedno nezadržno propada in izgublja svoj boj za obstanek v kraškem svetu že približno 2000 let. Iz zadnjih terenskih pregledov je očitno, da če pristojni v kratkem času ne bodo zavzeli primernih stališč do ohranitve zidu, bodo naši zanamci imeli priložnost slediti zidu le še iz ustnega izročila in literature. OPOMBE: 1 Diplomska naloga se je razširila z vključitvijo v projekt Revizija Claustra Alpium Iuliarum. Ta poteka na Institutu Ivan Michler (ust. 2007), ki se ukvarja z zgodovinsko topografijo. Sonja Anžič PREBIVALSTVO OBČINE VRHNIKA NA PRELOMU 19. IN 20. STOLETJA - 4. DEL (Hrib) V tokratnem prispevku o prebivalstvu občine Vrhnika na prelomu 19. in 20. stoletja smo pripravili za objavo popis prebivalcev za kraj Hrib iz leta 1890.' Popis se nahaja v isti knjigi kot popis prebivalcev za kraj Vrhnika.2 Oblika knjige in razdelki so večini tako že poznani iz že v prejšnjih letih obljavljenih popisov, a naj jih ponovimo: v tiskane formularje so vneseni podatki o hiši: hišna številka (stara in nova), hišno ime, nadalje podatki o stanovalcih po posameznih hišah: ime inpriimek\ stan (običajno je naveden poklic), ali je oseba samec, oženjen ali vdovec, rojstno leto (običajno je naveden celoten datum rojstva, tudi dan in mesec), rojstni kraj, županija, okraj, dežela (običajno sta navedena samo kraj in občina (županija) in še to največkrat v obliki fonetičnega zapisa), kraj, dostojnost, županija, okraj, dežela (običajno je naveden samo kraj, kjer je imela popisana oseba domovinsko pravico), ter opombe. Za tiste bralce, ki se boste prvič seznanili z objavo popisa, ponavljamo razlago glede vpisovanja in prepisovanja podatkov. Podatke o prebivalcih, ki so jih po vsej verjetnosti prepisali z originalnih popisnih pol, ki pa se niso ohranile, so vpisovali v tiskane formularje z roko, zato so mestoma težko berljivi. Razvidno je, da so jih potem tudi dopolnjevali s podatki o spremembah, ki so se zgodile pri določeni osebi kasneje (na primer datum smrti, leto poroke, preselitev drugam ...). Pri tokratni objavi smo uporabili enaka načela kot pri prejšnjih. Pri navedbah, kjer ni bilo mogoče s popolno gotovostjo razbrati zapisanega podatka, smo to označili z vprašajem (?), naknadni vpisi oziroma zapisi v originalni knjigi se ločijo od prvotnih, ob popisu vpisanih podatkov tako, da smo jih zapisali ležeče. Z dvema zvezdicama (**) so označeni podatki, ki jih je dobil g. Janez Žitko iz statusa animarum za Vrhniko. Tudi tokrat je potrebno poudariti, da je ta knjiga popisov, ki vsebuje veliko podatkov o prebivalcih, nastala na podlagi prepisovanja podatkov s popisnih pol, kar že daje možnost, da prihaja včasih do napak pri prepisovanju; druga možnost pa je, da hišni gospodarji popisovalcem niso navedli popolnoma točnih podatkov (tu mislimo predvsem na točne rojstne datume) glede družinskih članov. Za verodostojne podatke o rojstnih datumih veljajo vpisi v rojstne oziroma krstne knjige. Kljub tem nekaterim malenkostnim pomanjkljivostim so podatki, ki ne izkazujejo samo stanja na dan popisa, temveč tudi druge spremembe, ki so nastopile kasneje in so se tikale določenih oseb, nedvomno zelo zanimivi za razne raziskave, še posebej pa za posameznike, ki se zanimajo za svoje prednike. Z objavo postanejo tudi dostopni vsakomur, ki jih želi pregledovati, in to ob vsakem času, kar je v današnji dobi nenehnega hitenja in pomanjkanja časa zelo pomembno. Tokrat so objavljeni podatki popisa prebivalstva iz leta 1890 za kraj Hrib. Prinašajo popis 92-ih hiš; izmed teh je pri štirih navedba "prazna", pri dveh "podrta" in pri eni "prazna, podrta". Pri popisu je za vsako hišo navedena stara in nova hišna številka ter pri večini tudi hišno ime. Vas Hrib se je leta 1898 združila s trgom Vrhnika in se proglasila za del trga Vrhnika.4 Po tem letu je prišlo tudi do preštevilčenja hišnih številk. Uvedla se je nova, enotna numeracija tako za Vrhniko kot tudi za Hrib. Specialni repertorij krajev na Kranjskem, ki ga je leta 1894 na Dunaju izdala cesarsko-kraljeva centralna statistična komisija in v katerem so objavljeni rezultati po- pisa prebivalstva z dne 31. decembra 1890 za vse kraje avstrijske monarhije, navaja podatek, da je Hrib (vas s posameznimi hišami) takrat imel 581 prebivalcev (276 moških in 305 žensk) in je obsegal 81 hiš (v objavljenem popisu je sicer popisanih 92 hiš, vendar je pri sedmih zapisana samo hišna številka in hišno ime, zato jih popisovalci niso upoštevali, pa tudi štiri podrte niso vštete v skupni seštevek). Po veroizpovedi so bili vsi katoličani in 580 prebivalcev je uporabljajo slovenščino za občevalni jezik. Za obdobje, v katerem je nastajala tokrat objavljena knjiga, je značilno izseljevanje prebivalstva v tujino, predvsem v Ameriko. Iz knjige je razbrati, daje iz kar 20-ih družin vasi Hrib vsaj en član družine odšel v Ameriko. Razni krajevni leksikoni, ki so nastali ob razdelitvi dežele Kranjske na posamezne dežele, ter drugi, ki prinašajo sumarne podatke o rezultatih ljudskih štetij oziroma popisih prebivalstva, navajajo za vas Hrib naslednje podatke: v letu 1854 Podatke iz knjige je v digitalno obliko prepisala avtorica. V knjigi se pojavljajo okrajšave, ki so v prepisu navedene tako, kot so zapisane v izvirniku; razlage pa so sledeče: k. k. = c. kr. cesarsko kraljevi poselska bukvica (knjižica) p. b. ali pos. b. d. b. ali del. b. Eks. N. ali E. N. delavska bukvica (knjižica) ekshibitna številka (številka listine, s katero se kaj dokazuje) del. knj. delavska knjižica pos. knj. p. k. obč. zv. poselska knjižica poselska knjižica občinska zveza je kraj Hrib (ob farni cerkvi) obsegal 70 hiš s 564 prebivalci,5 potem je število prebivalstva do popisa v letu 1869 upadalo in takrat je v vasi živelo 472 vaščanov. Potem je sledilo naraščanje in ob popisu v letu 1880 so našteli že 543 prebivalcev. V tem zvezku objavljamo tudi popisa prebivalstva za Staro Vrhniko in Veliko Ligojno iz leta 1900, ki smo jih v drugem delu objave popisa prebivalstva zaradi preobsežnosti izpustili. Komentar k tema popisoma je bil objavljen v Vrhniških razgledih, številka 6 (2005), na strani 225-226. OPOMBE 1 Knjigo hrani Zgodovinski arhiv Ljubljana v okviru arhivskega fonda: Matični urad Vrhnika, SI ZAL VRH 16, t. e. 6. 2 Popis prebivalstva za kraj Vrhnika je bil objavljen v: Vrhniški razgledi 7, Vrhnika 2006, str. 162-272 . 3 Pri tiskanju formularjev je prišlo do napake in je namesto naslova Priimek tiskano Priime. Ob prevedbi v elektronsko obliko smo to napako popravili. 4 Marija Oblak Čarni, Gabrijel Jelovšek - Vrhniški župan v letih 1889-1908. V: Vrhniški razgledi 5, str. 15. 5 Deželni vladni list za Kranjsko vojvodino. Drugi razdelek. IX. tečaj, 1857. dom. I. vi. št. domovinski list vložna številka ženit. zgl. ali žen. zgl. od ca dtto, dto p.l. ženit ovanjska zglasnica od okoli (circa) detto (enako, prav tako) poročni list HRIB, dne 31.12.1890 = 581 preb. Hišno ime Farovž št 1 Zaporedno število Ime in priimek Stan Samec, oženjen ali vdovec Rojstno leto Rojstni kraj, županija, okraj, dežela Kraj, dostojnost, županija, okraj, dežela Opomba 1 Koprivnil^r Janez + dekan 27/4 1825 Šmartno Šmartno Litija am 23/1 1893 +' 2 Škofic Janez hlapec samski 21/6 1863 Globočica Drtija Kamnik 3 Pleša Agata kuharica -»- 5/2 1825 Kranj Kranj 4 Lukač Marija dekla 24/8 1867 Leše St. Lampreht Litija 5 Železnik Lena -»- 3/5 1870 Sava Konj Litija 6 Kumer Franc dekan odseli. 1897 v St. Loko ? 7 Gantar Lovro -»- 1847 Ledine 0 odšel 1897 v aprilu, umrl 1912 1 Umrl 23. 1. 1893. Hišno ime Urban (Pek)** št. 2 Zaporedno število Ime in priimek Stan Samec, oženjen ali vdovec Rojstno leto Rojstni kraj, županija, okraj, dežela Kraj, dostojnost, županija, okraj, dežela Opomba 1 Reven2 Urban posestnik oženjen 22/5 1857 Žerovski vrh Žir v Ameriki od 93-98 2 -»- """"totesj^ žena omožena 1/4 1857 -»- + 10/5 00.3 3 -»- Marija hči 23/1 1883 Hrib -»- 4 -»- Franca -»- 30/11 1884 -»- 5 -»- France sin 3/10 1886 -»- -»- 6 Mrzlikar Marija dekla vdova 23/9 1848 Zaplana Vrhnika 7 Možina Anton njeni nezakonski sin oženjen 1899 samski 27/12 1874 Mala Ligojna -vljankiuč.,.. 2 Umk**. 3 Umrla 10. 5. 1900. Zaporedno število Ime in priimek Stan Samec, oženjen ali vdovec Rojstno leto Rojstni kraj, županija, okraj, dežela Kraj, dostojnost, županija, okraj, dežela Opomba 1 Korenčan Anton posestnik 22/6 1861 Hrib Vrhnika Amerika 2 -»- Neža žena 21/1 1863 Verd 3 -»- Franca hči 9/3 1886 Hrib 4 -»- Antonija -»- 28/6 1887 -»- 5 -»- Ivana 24/4 1889 -»- 6 -»- Než« mati vdova 20/12 1819 -»- -»- +1895 7 ^ -KtrrPTfčanjakob dninar oženjen 13/12 1840 Dolenja vas Logatec Dolenji I jj-j^ Logatec 10/6 902 št. 724 -»- Antonia -»- Maria hči žena + 1863 v Trstu omožena -»- Frančiška -»--»- Johanna -»- -»- 1864 1866 v Ljubljani vdova v Reki Homovc Dunajska cesta 34 -»- + Anna -»--»- Jakob sin -»- 13/12 1868 1872 Reki Garber4 + 15/81931 na Sušaku 1-115/33 -»- Franc -»-5 5/11 1874 Garber* b. str. št 520/97 pri g. Ludviku Sevejer v Gamsu pri Ilisflan-u Zg. Štajersko St. 11706/1912 Štular August, nez. sin +Ane krojač samski 17/8 1876 Vrhnika 179. Hrib 3. št. 1294 ex 896 ??? 4 Strojar. 5 Zraven je prilepljen listek z napisom: »France Korenčan, zak. sin Jak. Korenčan in + Antonije Hrovat, je bil rojen v Dol. vasi dne 5. nov. 1874. Bergant, župnik.« 6 Strojar. Hišno ime Martine št. 4 Zaporedno število Ime in priimek Stan Samec, oženjen ali vdovec Rojstno leto Rojstni kraj, županija, okraj, dežela Kraj, dostojnost, županija, okraj, dežela Opomba 1 Mikuš Janez posestnik 25/6 1866 Hrib Vrhnika 2 3 -»- Jera sestra 11/3 1868 7/12 3 -»- /cra sestra 1868 4 -»- Tomaž brat 7/12 1869 5 -»- Anton -»- 10/5 1871 6 -»- Neža sestra 13/1 1873 7 ->►- France brat 17/10 1874 8 -»- Ivana sestra 17/6 1876 1 Turk Jakob gost 5/4 1845 2 Neža žena 16/9 1852 3 Marija hči 3/8 1876 4 France sin 4/12 1878 5 Matevž -»- 16/9 1880 6 Ana hči 3/7 1885 1 Urša Petkovšek :Fme gostja vdova 17/9 1813 2 Hrovat Anton nezakonski sin samski 13/1 1839 Vrhnika 1 Golob Andrej gost oženjen 14/11 1818 Vrhnika Vrhnika 2 -»- Marija žena omožena 9/12 1814 Hotederšica Hišno ime Košuta št. 5 Zaporedno število Ime in priimek Stan Samec, oženjen ali vdovec Rojstno leto Rojstni kraj, županija, okraj, dežela Kraj, dostojnost, županija, okraj, dežela Opomba 1 Jurča (Jurca)** Martin posestnik oženjen 5/11 1836 Podlipa + 2 -»- Neža žena omožena 24/9 1835 Hrib + 3 -»- Janez sin samski 16/8 1864 4 -»- Urša hči samski 8/10 1869 + 28/8 907 št. 813/896 kaz. 5 let Zaporedno število Ime in priimek Stan Samec, oženjen ali vdovec Rojstno leto Rojstni kraj, županija, okraj, dežela Kraj, dostojnost, županija, okraj, dežela Opomba 1 Tomšič Janez posestnik oženjen 3/8 1860 Hrib 2 -»- Avrelija žena omožena 20/7 1855 Ljubljana 3 -»- Avrelins Milan sin 11/11 1890 Hrib 4 -»- Ana mati vdova 23/4 1829 -»- 5 -»- Marija sestra 23/3 1853 -»- 6 -»- Antonija -»- 9/1 1867 -»- 7 teta 30/8 1809 -»- + 18/4 1898. 8 Kermavnar Stanko sin od sestre gospodinje 6/12 1882 St. Vid St. Vid Ljubljana 9 Cukale Andrej pomagač samski 18/11 1868 Dolenji Logatec Vrhnika 10 Knez France -»- 1871 Žebnik Radeče Št. Ruprt Krško Kranjska 11 Brancelj Janez učenec -»- 1872 Gorenja Brezovica Preser 12 Žust Andrej -»- -»- 1875 Polhovi Gradec Žir 13 Čuk France -»- »/2 1875 Hotedrešči 14 Bradeško Matevž hlapec 1864 Smolnik Črnivrh 15 Zlokarnik Nace -»- 1867 Zlokarje S. Ošbald Kamnik 16 Tomšič Franca dekla 1869 Žiberše Rovte 17 Petkovšek Urša dekla samska 1860 Vrhnika Vrhnika Hišno ime Obrezov mlin št. 7 Zaporedno število Ime in priimek Stan Samec, oženjen ali vdovec Rojstno leto Rojstni kraj, županija, okraj, dežela Kraj, dostojnost, županija, okraj, dežela Opomba 1 Žitnik7 Janez posestnik oženjen 19/11 1836 St. Jurij St. Jurij Ljubljana 2 -»- Katarina žena omožena 26/11 1837 Polica Ljubljana -»- 3 -»- Janez sin samski 17/12 1866 Studenc Ljubljana -»- 2 -»- Katarina žena omožena 1837 Ljubljana 3 -»- Janez sin samski 17/12 1866 Studenc Ljubljana -»- 4 -»- Tomaž -»- -»- 11/12 1872 Skocjan Krško -»- 7 Obreza**. Hišno ime Zidar (Matevžovc)** št. 8 Zaporedno število Ime in priimek Stan Samec, oženjen ali vdovec Rojstno leto Rojstni kraj, županija, okraj, dežela Kraj, dostojnost, županija, okraj, dežela Opomba 1 Grom8 Valentin posestnik oženjen 10/2 1851 Stara vrhnika 2 -»- Ivana žena omožena 11/12 1859 ??? 3 -»- Janez sin 1/3 1879 Stara vrhnika 4 -»- Ivana hči 30/8 1880 -»- 5 -»- Franca -»- 4/10 1882 Vrhnika 6 -»- France sin 28/9 1886 -»- 7 -»- Vilheln -»- 3/9 1888 -»- 1585 d. 896 x Javornik**. Hišno ime Grogar šf. 9 Zaporedno število Ime in priimek Stan Samec, oženjen ali vdovec Rojstno leto Rojstni kraj, županija, okraj, dežela Kraj, dostojnost, županija, okraj, dežela Opomba 1 Tršar France posestnik vdovec 15/11 1841 Hrib Vrhnika 2 -»- France sin samski 16/8 1873 »- 3 -»- Marija hči -»- 4/3 1878 4 -»- Marija mati vdova 24/3 1819 5 -»- Jakob brat samski 10/7 1848 6 -»- Ana sestra 25/7 1860 7 Tršar Anton pomagač 1870 Blekova vas Dolenji Logatec 8 LaZnik Matija učenec -»- 12/2 1875 Preser Preser 7 Tršar Anton pomagač -»- 1870 Blekova vas Dolenji Logatec 8 Laznik Matija učenec 12/2 1875 Preser Preser 1 gospodična Vidic Ivana učiteljica 24/6 1857 Ljubljana N. 1351/2 Vrhnika d. 892 + 25/12 00. 1 gospodična Pour Ana -»- -»- 18/10 1862 Šmarje Ljubljana Kranjska dto9 9 Prav tam. Hišno ime Rihar Čempuh št. 10 Zaporedno število Ime in priimek Stan Samec, oženjen ali vdovec Rojstno leto Rojstni kraj, županija, okraj, dežela Kraj, dostojnost, županija, okraj, dežela Opomba 1 Stržinar Liza gospodinja vdova 3/11 1832 Bistra Vrhnika 2 -»- Jakob posestnik od 1899 oženjen samski 20/7 1862 Hrib 3 -»- Marija r. Mesec -»- Jane?"- žena -»- 3/8 1867 -»- v Bevkah Št. 7 4 -»- Marija hči 1/8 1864 -»- posestnik 5 -»- Gregor sin 7/3 1869 -»- v Ameriko 1899. 6 -»- Nace -»- 27/3 1870 -»- 7 -»- Anton -»- 11/12 1871 -»- 8 Umek Miha pastir 26/9 1875 Horjul Horjul 9 Debevc Jože kovaški učenec 1872 Barovnica Barovnica Hišno ime (Čempuh)** št. 11 Zaporedno število Ime in priimek Stan Samec, oženjen ali vdovec Rojstno leto Rojstni kraj, županija, okraj, dežela Kraj, dostojnost, županija, okraj, dežela Opomba 10 prazna, je podrta 10 Stržinar**. Zaporedno število Ime in priimek Stan Samec, oženjen ali vdovec Rojstno leto Rojstni kraj, županija, okraj, dežela Kraj, dostojnost, županija, okraj, dežela Opomba 1 + Javornik Tomaž posestnik oženjen 18/12 1854 Hrib Vrhnika 594 d. 892 am 18/2 1893 in Triest +" 2 -»- Ivana žena omožena 21/12 1854 Hrib -»- 3 -»- Marija hči samska 31/9 1875 4 -»- Ivana -»- 5/4 1882 -»- 5 -»- Tomaž sin 7/4 1885 -»- 6 Leskove Martin pomagač 10/11 1868 Novisvet Hotederšic a 7 rŠTrekelj Martin učenec 7/11 1870 Hotedršica -»- 8 -Kogovšek Janez -»- 4/10 1873 Hallein Salzburg Žažar Vrhnika ■ pri J. Briceljnu Hrib 17. 9 Kumer Ana dekla -»- 13/2 1865 Brebovnica Trata Logatec 11 Umrl 18. 2. 1893 v Trstu. Hišno ime Grabenčan št. 13 Zaporedno število Ime in priimek Stan Samec, oženjen ali vdovec Rojstno leto Rojstni kraj, županija, okraj, dežela Kraj, dostojnost, županija, okraj, dežela Opomba Ogrin^rSrrce^ posestnik oženjen 1/12 1825 16/10. 1895 + 16/10 95 žena 28/11 1821 + 9/3 1899 Ivana hči posest n. samska 31/1 1857 Frcls^e sin 31/3 1862 28/11 Vi 7 Uhr Abends 189312 + Jelovšek Ana hči I. moža 10/7 1853 Završan Katra dekla 1876 Vrzdenc Horjul 1: Umrl 28. 11. ob pol sedmih zvečer leta 1893. Zaporedno število Ime in priimek Stan Samec, oženjen ali vdovec Rojstno leto Rojstni kraj, županija, okraj, dežela Kraj, dostojnost, županija, okraj, dežela Opomba Jeršinovic13 Friderik 14/2 1856 Ribnica Viktorija 10/1 1862 Borovnica Matija 23/2 1885 Vrhnika Ana 23/4 1887 Hrib Fritz 10/1 1889 Nace 17/7 1890 Nagode France učenec 1871 Novi svet Gorenji Logatec Rakar Janez -»- 16/8 1874 Šmihel Stopič St. Mihel Stopič 13 Kavčič**. Hišno ime Tomaževa bajta (Zanoškar)** št. 15 Zaporedno število Ime in priimek Stan Samec, oženjen ali vdovec Rojstno leto Rojstni kraj, županija, okraj, dežela Kraj, dostojnost, županija, okraj, dežela Opomba 1 Velkavrh14 France gost strojarski pomagač oženjen 25/1 1859 Koreno Vrhnika 11/6 903. (691/903) 2 -»- Franca žena omožena 29/1 1855 Vrhnika -»- 3 -»- Franca hči samska 3/4 1882 -»- 4 -»- Marija -»- -»- 16/1 1884 -»- 5 -»- Janez sin -»- 19/6 1885 -»- 6 -»- Ivana hči -»- 2/11 1887 -»- 7 -»- Anton sin -»- 22/5 1890 -»- 1 Petavs Nace gost krojač oženjen 30/7 1865 Vrhnika 2 -»- Ivana žena omožena 2/6 1867 -»- -»- 14 Petrič**. Zaporedno število Ime in priimek Stan Samec, oženj en ali vdovec Rojstno leto Rojstni kraj, župan ij a, okraj, dežela Kraj, dostojnost, županija, okraj, dežela Opomba 1 Pečkaj15 Matija posestnik oženjen 30/6 1857 Logatec Dolenji Logatec 2 -»- Marija žena 25/3 1861 Hotederšica 3 -»- Franca hči 19/10 1883 Hrib 4 -»- Marija -»- 25/2 1890 1 Sedej Franca dekla sama 19/1 1874 Vrzdenc HtSijbi 15 Mlinar**. Hišno ime Bricel (Marolt)** št. 17 Zaporedno število Ime in priimek Stan Samec, oženjen ali vdovec Rojstno leto Rojstni kraj, županija, okraj, dežela Kraj, dostojnost, županija, okraj, dežela Opomba 1 Bricelj16 Josip posestnik oženjen 11/10 1858 Koreno Horjul 2 -»- Ivana žena omožena 3/6 1843 Vrhnika N 335 de 891 Beschwerde17 3 -»- Josip sin samski 28/4 1887 -»- 4 Verbič Jakob -»- -»- 25/7 1870 -»- Vrhnika 5 -»- Anton I. zakona 13/6 1874 6 Bricelj Jera sestra 10/3 1852 Koreno Horjul 7 Jakomin Jernej pastir 1870 -»- -»- 8 Korenčan Jakob pomagač -»- 15/7 1854 Rovte Logatec Rovte Logatec 9 Kopač Jakob pomagač -»- 1868 Polhovi gradeč Polhovi gradeč 10 Zore Anton učenec -»- 1872 Srednja vas Polhovi gradeč 11 Knapič Janez -»- -»- 1872 Goričica Preser h Semen Karol c. k. davčni pristav gost oženjen 1860 Krško \/-.U n i 1--1 v 111111 Kd presl. v Trebnje 18951. 2 -»- Gabrijela žena omožena 1870 Stari trg Lož -»- 3 -»- Karol sin 3/7 1887 Lož -»- 17/4 Stari trg 2 -»- Gabrijela žena omožena 1870 Lož -»- 3 -»- Karol sin 3/7 1887 Lož 4 -»- Marija hči 17/4 1889 Stari trg Lož _ 5 Petrič Urša dekla samska 10/10 1872 Stari trg Stari trg Logatec 1 Premk Vinko ck. davčni praktikant gost -»- + 1870 Polana Ljubljana Ljubljana mesto 16 Javornik**. 17 Pritožba. Hišno ime Martinčkova bajta št. 18 Zaporedno število Ime in priimek Stan Samec, oženjen ali vdovec Rojstno leto Rojstni kraj, županija, okraj, dežela Kraj, dostojnost, županija, okraj, dežela Opomba 1 Trkman Matevž posestnik oženjen 18/8 1858 Podkraj Podkraj v Sp. Idriji že od l. 1890 2 Meta žena omožena 7/6 1842 Stara vrhnika -»- 3 Ivana hči 7/9 1885 Podkraj -»- 4 Mikuš18 Marija -»- samska 2/12 1867 Hrib Vrhnika Vrhnika 5 -»- Anton sin 6/1 1871 Seminar Amerika 6 -»- France -to- 29/2 1875 -»- 1 Petrič Valentin gOSt oženjen 6/2 1824 Hrib 2 -»- Ivana žena omožena 6/5 1855 Vrhnika 3 -»- Ivana hči 1/1 1880 Hrib 4 -»- Antonija -»- 21/5 1882 -»- 5 -»- Franca -»- 1/10 1885 6 -»- France sin 3/10 1887 7 1 Jakob Istenič Nace brat gost 29/4 29/7 1831 -»-1857 2 -»- Marija žena 1/6 1862 Vrzdenc 1 Černe Jernej gost oženjen 14/8 1847 Vrhnika 2 -»- Marija žena 4/11 1835 1 Malavašič Nace gost oženjen 17/7 1852 Vrhnika 2 -»- Meta žena 24/5 1857 -»- 1 Malavašič Nace gost oženjen 17/7 1852 Vrhnika 2 -»- Meta žena 24/5 1857 -»- 3 -»- Marija hči 6/9 1882 -»- 4 -»- Nace sin 6/3 1884 -»- 5 -»- Meta hči 27/6 1888 -»- 18 Mikš** Hišno ime Oblak št. 19 Zaporedno število Ime in priimek Stan Samec, oženjen ali vdovec Rojstno leto Rojstni kraj, županija, okraj, dežela Kraj, dostojnost, županija, okraj, dežela Opomba 1 Oblak Janez posestnik oženjen 9/5 1848 Hrib E. N. 91 de 895 rubežen radi pašne proti tem izdoglavcu, +29/11 1900 2 -»- Marija žena omožena 26/11 1852 -»- 3 -»- Janez sin 17/5 1876 -»- 4 -»- Marija hči 13/10 1878 -»- 5 -»- France sin 10/4 1884 -»- Amerika 6 -»- Ivana hči 13/5 1886 -»- +15/8 894 7 -»- Liza mati vdova 12/11 1810 vmerla + Hišno ime Pek Gospod Jakob Požar c. k. kanclist (Pavlač pri Štefanu)** št. 20 Zaporedno število Ime in priimek Stan Samec, oženjen ali vdovec Rojstno leto Rojstni kraj, županija, okraj, dežela Kraj, dostojnost, županija, okraj, dežela Opomba 1 Ren^žg^r19 Jurij posestnik oženjen 20/4 1845 Dragomer Brezovica 2 -»- MarijaN^ žena 25/3 1848 Zeman Postojna Iipava ,v Ameriko 3 V Rekar Marija rejenka 26/1 1881 Maribor Požar Jakob c. k. kanclist oženjen 9/7 1851 vpokojen -»- Katarina Brenčič žena -»- 27/4 1852 19 Moljk**. Zaporedno število Ime in priimek Stan Samec, oženjen ali vdovec Rojstno leto Rojstni kraj, županija, okraj, dežela Kraj, dostojnost, županija, okraj, dežela Opomba 1 Bučar Anton trgovec oženjen 10/1 1852 Kostaj novica Krško Kranjska 2 -»- Marija žena omožena 5/4 1853 Vrhnika 3 -»- Marija hči 24/2 1881 4 -»- Antonija hči 8/5 1883 -»- 5 Marušič Ivana dekla samska 5/7 1865 Hišno ime Petrovke (Dormiš)** št. 22 Zaporedno število Ime in priimek Stan Samec, oženjen ali vdovec Rojstno leto Rojstni kraj, županija, okraj, dežela Kraj, dostojnost, županija, okraj, dežela Opomba 1 Terkman20 Marija gospodinja vdova 16/5 1830 2 Medved Barba vdova 1820 Ex. No 1158/1897 ub. I.2' 3 Serše Ana vdova 1821 Jerina Angelius sam 19/1 1881 Trst 1 Jesenko France oženjen 5/12 1860 Vrhnika 2 -»- Lenka žena 10/4 1860 1 Malavrh Mina dekla sama 1828 Butajnova + 6/7896 St. Jošt Hišno ime Mačk št. 23 Zaporedno število Ime in priimek Stan Samec, oženjen ali vdovec Rojstno leto Rojstni kraj, županija, okraj, dežela Kraj, dostojnost, županija, okraj, dežela Opomba 1 Sluga Martin posestnik oženjen 11/11 1842 Hrib Vrhnika 2 -»- Katarina žena omožena 5/4 1845 Blatna brezovica -»- 2 -»- Katarina žena omožena 1845 brezovi ca 3 -»- Marija hči samska 30/9 1880 Hrib se v Ljubljani omoži dom. 1. 80/909 4 -»- Andrej sin -»- 19/1?? 1882 + 1918 v Trstu 15/7 08 iz Amerike prišel22 5 -»- Janez -»- 13/5 1886 -»- -»- 6 -»- J ur oče vdovec 27/4 1812 -»-+ 1892 -»- 1 Peruci Franca, r. Pagliaruzi gostja samska 9/3 1846 Verd En No 432/898 2 -»- Franc njeni nezakonski sin samski 22/U 1878 Hrib 22 Spodaj je še pripisano: » razkaz 23/1 1911. st. 148 bol. Karlove. Hišno ime Štritof št. 24 Zaporedno število Ime in priimek Stan Samec, oženjen ali vdovec Rojstno leto Rojstni kraj, županija, okraj, dežela Kraj, dostojnost, županija, okraj, dežela Opomba 1 Tomšič Miha posestnik oženjen 22/9 1835 Hrib Vrhnika 2 -»- Jera žena omožena 15/2 1842 -»- 3 -»- Nace sin samski 30/6 1863 -»- 4 -»- Ana hči 17/8 1868 5 -»- Miha sin 14/8 1876 6 Kerzič Katra dekla 1/11 1868 Preser Preser 7 Kušer Marija 1820 Loka Kamnik Loka Kamnik + 18/5 98 8 Prebil Vincenc hlapec 16/1 1853 Polhovigradec Polhovigra dec pos. b. 31/12 1890 št. 56 zup. Polhovgradc 9 Artač Jernej -»- 18/8 1850 Preser Preser 10 Turk Janez strojarski pomagač 31/5 1873 Čevce Logatec Dol. Logatec 11 Grom Anton strojarski učenec 3/5 1873 Hotederšič Logatec Hotedršič Logatec 12 Gabrovšek Janez -»- -»- 13/5 1875 -»- Zaporedno število Ime in priimek Stan Samec, oženjen ali vdovec Rojstno leto Rojstni kraj, županija, okraj, dežela Kraj, dostojnost, županija, okraj, dežela Opomba 1 Petkovšek23 Lorenc strojarski pomagač oženjen 6/8 1863 Vrhnika Vrhnika 2 -»- Marija žena omožena 30/9 1863 -»- -»- 23 Javornik**. Hišno ime Jelovšekov mlin št. 26 Zaporedno število Ime in priimek Stan Samec, oženjen aH vdovec Rojstno leto Rojstni kraj, županija, okraj, dežela Kraj, dostojnost, županija, okraj, dežela Opomba 1 Telban Anton mlinar oženjen 10/1 1842 Vrzdenc Horjul 2 Jereb Meta dekla samska 12/7 1836 Lesnobrdo Hišno ime Katarinovcev Janez št. 27 Zaporedno število Ime in priimek Stan Samec, oženjen ali vdovec Rojstno leto Rojstni kraj, županija, okraj, dežela Kraj, dostojnost, županija, okraj, dežela Opomba 1 Kunstel Josip oženjen 6/3 1859 2 -»- Franca žena omožena 25/9 1862 3 -»- Franca hči samski 2/3 1885 4 -»- Josipa -»- -»- 28/2 1888 5 -»- Jurij oče oženjen 24/4 1816 +13/4 1899. 6 -»- Marija mati omožena 4/8 1829 7 Podboj Janez hlapec samski 1868 Laze Borovnica 8 Kogovšek Ana dekla -»- 1862 Smrečje St. Jošt Zaporedno število Ime in priimek Stan Samec, oženjen ali vdovec Rojstno leto Rojstni kraj, županija, okraj, dežela Kraj, dostojnost, županija, okraj, dežela Opomba poderta Hišno ime Mežnar posestnik Franc Jurjevčič (Matevžač) ** št. 29 Zaporedno število Ime in priimek Stan Samec, oženjen ali vdovec Rojstno leto Rojstni kraj, županija, okraj, dežela Kraj, dostojnost, županija, okraj, dežela Opomba 1 Slave Matija cerkveni služabnik oženjen 24/2 1831 30/1 1892 + 2 -»- Marija žena omožena 25/3 1838 3 -»- Franci sin samski 6/3 1863 + 1892 4 -»- Liza hči 18/11 1870 5 oraoi. Jurjevčič Molek24 Mafija užitkarca vdova 24/3 1812 Vrhnika 12/71893 + 1 Hafnar Ana gostja s 29/7 1817 Mlaka Komenda Kamnik Slave Valentin konduktur oženj. 14/2 1865 Ljubljana Škofja ulica 9 Marijana -»- Krnicar žena 8/9 1870 -»- Ana hči 24/3 1891 omožena Techel. 24 Molk**. Hišno ime Kodele št. 30 Zaporedno število Ime in priimek Stan Samec, oženjen ali vdovec Rojstno leto Rojstni kraj, županija, okraj, dežela Kraj, dostojnost, županija, okraj, dežela Opomba 1 Merlak25 Janez posestnik oženjen 9/4 1859 Bistra 75 + 1250 d. 95 kazen. 2 -»- Marija žena omožena 21/3 1862 Vrzdenc 3 -»- Janez sin 30/12 1888 Hrib 4 -»- Marija hči 28/6 1890 -»- 5 Bolčina Marija mati kotarca vdova 24/3 1826 Ipava + 4/5 1895 4 -»- Marija hči 1890 5 Bolčina Marija mati kotarca vdova 24/3 1826 Ipava + 4/5 1895 6 prav Eliza Kozjek Marija samska 6/11 1842 Hrib + 5/11 00 25 Bolčina**. Hišno ime Matiček Skvarča (Matiček)** št. 31 Zaporedno število Ime in priimek Stan Samec, oženjen ali vdovec Rojstno leto Rojstni kraj, županija, okraj, dežela Kraj, dostojnost, županija, okraj, dežela Opomba 1 Skvarča26 Janez posestnik oženjen 6/6 1866 Bistra Vrhnika 2 3 -»- Marija r. Ogrin -»- Urša mati omožena vdova 30/11 26/8 1873 Verd 1839 -»- 1896 24/6 4 -»- Marija hči 22/11 1897 Hrib -»- 5 -»- Franc sin 21/9 1899 -»- -»- 6 -»- Valentina hči 4/1 1901 -»- -»- 26 Dečman**. Hišno ime št. 32 Zaporedno število Ime in priimek Stan Samec, oženjen aH vdovec Rojstno leto Rojstni kraj, županija, okraj, dežela Kraj, dostojnost, županija, okraj, dežela Opomba pode rta Hišno ime Šola (Mežnarija)** št. 33 Zaporedno število Ime in priimek Stan Samec, oženjen ali vdovec Rojstno leto Rojstni kraj, županija, okraj, dežela Kraj, dostojnost, županija, okraj, dežela Opomba 1 Canker Mina gostja samska 6/2 1825 Samatorca Horjul 1 Krašovic Marija -»- -»- 28/6 1848 Hrib Vrhnika Halek Marija -»- Franc nezak. sin samski čevljar 1874 Kočevje Vrhnika Ex.No. 217 de 897 Hišno ime Žagar (Žagar)** št. 34 Zaporedno število Ime in priimek Stan Samec, oženjen ali vdovec Rojstno leto Rojstni kraj, županija, okraj, dežela Kraj, dostojnost, županija, okraj, dežela Opomba 1 Jurjevčič Anton posestnik oženjen 2/1 1838 Hrib 2 -»- Meta žena 12/7 1850 -»- 3 +' -»- Anton posestnik oženjen 13/1 1873 -»- + 22/12 1897 sodar 4 c.27 189ddvana, r. Štirn -»- Janez žena 1872 1/7 1875 - - - + 28/2 900. 5 -»- Nace -»- sin Sattler28 13/7 1877 -»- Indiana 209 Jolliet 111. N. Am. doma 1900. 6 -»- Marija hči 28/9 1879 -»- Am. 7 -»- France poroč. 22/4 1908 v Špljetu sin sodar p. 23/3 1882 poročen brez zglas. Spalato kot sod. p. 8 Antica r. Škenda -»- Marija žena mati 24/3 1817 Drvenik Trogir Dalmc.29 + 15/10 00 9 Meze Gaspar, nez. -»- Janez sin Marije brat gospodarja 1858 9/6 1839 verschollen30 E. N. 162 de 895 1 Istenič Jernej gost oženjen 2/8 1848 -»- 2 -»- Marija žena 29/12 1852 Blatna brezovca 3 -»- F ranče sin 16/10 1880 Hrib 4 -»- Matevž -»- 18/9 1884 5 -»- Janez -»- 27/1 1889 6 -»- Jera mati vdova 12/3 1816 Zaplana + 20/11 Nachtll Uhr 189131 27 Okoli. 28 Sedlar. 29 Dalmacija. ,0 Pogrešan. 31 Umrla 20. 11. ponoči ob 11. uri leta 1891. Zaporedno število Ime in priimek Stan Samec, oženjen ali vdovec Rojstno leto Rojstni kraj, županija, okraj, dežela Kraj, dostojnost, županija, okraj, dežela Opomba 1 Sitar Matevž duhovni pomočnik 19/8 1860 Ježica v Št. Peter 2 Bohinec Peter -»- 21/2 1864 Visoko St. Jur Kranj v Trnje St. Peter 1893 3 + Martinčič Antonija kuharica samska 1845 St. Jur pri Kumu -»- Rihar Štefan kaplan v Kranj 10/10 895 Smolnikar Luka -»- I od 5/12 1893 1863 Visoko Košir Franc od 10/10 895 -»- II od 10/10 895 1863 Loka Rihteršič Janez Kartinc??? Jur Hišno ime Tolkač št. 36 Zaporedno število Ime in priimek Stan Samec, oženjen ali vdovec Rojstno leto Rojstni kraj, županija, okraj, dežela Kraj, dostojnost, županija, okraj, dežela Opomba 1 Hojan Anton posestnik samski 3/6 1864 Hrib 2 -»- Franca žena oženjen 1866 3 Janez..... Mica...... Hojan Tomaž oče oženjen 7/12 1815 + cci. 1891 4 -»- Neža mati omožena 12/1 1825 + 23/8 895. 5 -»- France brat 23/3 1846 + 1891 6 -»- Tomaž -»- 24/12 1860 + Sprejet 13. 7. 1910 dto 1381 v obč. zvezo Trst 7 -»- Marija sestra 4/7 1867 Zaporedno število Ime in priimek Stan Samec, oženjen ali vdovec Rojstno leto Rojstni kraj, županija, okraj, dežela Kraj, dostojnost, županija, okraj, dežela Opomba 1 Hafnar32 Janez posestnik oženjen 6/4 1845 Škofja Loka Škofja Loka 2 -»- Ivana žena omožena 23/12 1859 Vrhnika -»- 3 Suhanek Nace prihajač samski 15/6 1841 Hrib Vrhnika št. 108 an. 898. 4 Mihevc Matija pomagač -»- 1873 Dolenji Logatec Dolenji Logatec 5 Štancar Ludovik učenec -»- 1875 Sturje Sturje I pava Postojna 6 Nagode Ivana dekla samska 24/4 1859 Sap Vrhnika 32 Laznik**. Hišno ime Pavlač dolenji št. 38 Zaporedno število Ime in priimek Stan Samec, oženjen ali vdovec Rojstno leto Rojstni kraj, županija, okraj, dežela Kraj, dostojnost, županija, okraj, dežela Opomba 1 Molek33 Marija gospodinja vdova 4/1 1846 2 -»- France sin 28/9 1868 3 -»- Urša hči 14/10 1871 4 -»- Marija hči 13/2 1875 5 -»- Anton sin 8/6 1881 6 -»- Matija bratranc za gospodarja samski 8/4 1848 7 -»- Josipa 1865 Trst v porodišnici jo je oče Jakob Slabina iz Trnovga /Ljubljana/ pozakonil 1 Petkovšek Lorenc gost oženjen 15/7 1850 Vrhnika 2 -»- Marija žena omožena 26/1 1843 3 -»- Ana hči -»- 31/7 1873 1896 33 Zalaznik**. Zaporedno število Ime in priimek Stan Samec, oženjen ali vdovec Rojstno leto Rojstni kraj, županija, okraj, dežela Kraj, dostojnost, županija, okraj, dežela Opomba 1 Medved Andrej posestnik oženjen 12/11 1842 Hrib 2 Ana žena omožena 16/7 1846 3 Franca hči 2/10 1867 4 Ivana -»- 25/8 1869 5 Josip sin 8/3 1872 6 Andrej -»- 12/12 1873 + 7 Jera hči 26/2 1876 8 Ana -»- 24/7 1877 9 France sin 25/3 1879 gluhonem 10 Marija hči 21/8 1880 11 Matija sin 18/2 1884 gluhonem 12 Janez -»- 11/12 1887 13 Luka brat 11/10 1857 1 Zakovšek^aveS gost 24/1 1838 + 5/4 1900 2 Reza žena 11/10 1836 3 Tomaž sin 7/3 1874 4 Matevž 18/9 1875 Hišno ime Stržinar št. 40 Zaporedno število Ime in priimek Stan Samec, oženjen ali vdovec Rojstno leto Rojstni kraj, županija, okraj, dežela Kraj, dostojnost, županija, okraj, dežela Opomba 1 Strzinar Andrej posestnik oženjen 21/11 1843 Hrib 2 -»- Marija žena omožena 23/3 1852 N 695 de 872 Curatel 3 -»- France sin 26/3 1878 2/9 3 -»- France sin 1878 4 -»- Marija hči 2/9 1879 5 -»- Ivana 10/6 1881 1 Grom Nace gost oženjen 2/6 1854 Stara Vrhnika 2 -»- Ivana žena omožena 20/6 1866 -»- 3 -»- Avguštin sin 22/8 1887 Hrib 4 -»- France -»- 27/2 1889 -»- 1 Siegerhofer Urša gostja vdova 15/10 1833 2 -»- Matevž sin samski 18/9 1860 3 -»- Valentin 11/2 1866 4 -»>- Franca hči 27/9 1869 5 -»- Anton sin 6/5 1874 1 Perko Jera gostja vdova 12/3 1820 St. Jošt 1 Cankar Urša -»- -»- 23/10 1822 Horjul Horjul Hišno ime Bošljančck Matije Natale št. 41 Zaporedno število Ime in priimek Stan Samec, oženjen ali vdovec Rojstno leto Rojstni kraj, županija, okraj, dežela Kraj, dostojnost, županija, okraj, dežela Opomba 1 Siegerhofer Matevž posestnik oženjen 26/8 1844 Hrib Vrhnika 2 -»- Marija žena omožena 5/8 1858 -»- -»- 3 -»- Josip sin 15/3 1887 Hrib -»- 4 -»- Marija hči 15/10 1889 -»- -»- 1 -»- Matevž stric 18/9 1824 -»- -»- 2 -»- Polona žena 7/2 1829 1 Siegerhofer fohann čuvaj oženjen + 1828 2 3 -»- Urša žena -»- Valentin sin 1833 1866 + 4 5 -»- Franca hči -»- Anton sin šloser 27/9 1869 6/5 1874 N. 676 d. 894 EoileDsie + J -»' v umnim srn lOOO 4 5 -»- Franca hči -»- Anton sin šloser 27/9 1869 6/5 1874 N. 676 d. 894 Epilepsie + 1 Conducteuru oženjen odi 1887 1858 ad št. 816 ex 901 v Maribor pristoj. 2 -»- Josefa Sterniša žena 11/2 1855 1 2 -»- Matevž -»- Marija Freitag Strafhaus A ufseher6 Gerichtdiener 36 1860 1/9 1867 14 Kondukteur = sprevodnik. 35 Paznik v kaznilnici. 36 Sluga na sodišču. Hišno ime Butnik št. 42 Zaporedno število Ime in priimek Stan Samec, oženjen ali vdovec Rojstno leto Rojstni kraj, županija, okraj, dežela Kraj, dostojnost, županija, okraj, dežela Opomba 1 Flosberger37 Marija gostja vdova 27/4 1829 Cormons Pavlano Udine Italija 1 Kavčič Matevž gost oženjen 17/9 1863 Planina St. Jošt 2 + -»- Liza žena 9/11 1863 Hrib + 30/8 1899. 3 -»- Marija hči 11/9 1890 -»- 1 Turk Janez gost 9/12 1837 2 -»- Reza žena 7/8 1859 3 -»- Ivana hči 5/5 1879 -»- 4 -»- Marija -»- 11/9 1881 5 -»- France sin 2/10 1883 gaje ubilo v tovarni dne 26/6 1897 6 Antonija hči 16/1 1886 7 Franca -»- 30/9 1889 37 Krištof*. Zaporedno število Ime in priimek Stan Samec, oženjen ali vdovec Rojstno leto Rojstni kraj, županija, okraj, dežela Kraj, dostojnost, županija, okraj, dežela Opomba 1 Krištof Matevž posestnik oženjen 9/9 1835 Hrib nach Brasilien38 2 -»- Marija žena omožena 25/3 1831 3 -»- France sin 25/2 1858 Rebele b. Dobronak 9. 738/04. vidi letnik 1870 4 -»- Ivana hči 18/3 1856 5 -»- Marija 5/6 1864 vdova 6 -»- Franca -»- 14/9 1872 omot 7 -»- "janeža brat 4/5 1838 + 6/7 01 v obč. bolnici 1 Molek Jernej gost oženjen 17/8 1845 Hrib 2 -»- Lena žena omožena 26/4 1842 -»- 3 -»- Franc sin 27/10 1872 4 -»- Lenka hči 10/4 1880 pri okj.predsed. Schwarzu hišna, sprejeta v obč. zvezo Ljubljana 5 -»- Marija 17/7 1882 c. kr. jetniška paznica v justični palači od 1. julija 1911 dej. 1/81912 Krištof Franc oženjen 25/2 1858 Theresegeb. Ferenczek Josef sin 10/9 1902 ca 1864 Kebele Kebele Schotthard Pavel -»- 4/1 1906 -»- E. N. 2373/07 umrl 23. 10. 1908 38 V Brazilijo. Zaporedno število Ime in priimek Stan Samec, oženjen ali vdovec Rojstno leto Rojstni kraj, županija, okraj, dežela Kraj, dostojnost, županija, okraj, dežela Opomba 1 Jerina Josip posestnik oženjen 15/3 1838 Hrib 2 -»- Marija žena 9/4 1836 3 -»- Janez sin samski 24/6 1866 Amerika 1 -»- Marija sestra 31/5 1843 2 -»- Marija nezakonska hči -»- 26/3 1880 -»- 1 Novak Andrfej gost oženjen 20/11 1849 Verd + 18/12 898. 2 Marija žena omožena 24/9 1853 Vrhnika 3 Franca hči 2/1 1884 Hrib 4 -"- Janez sin 7/8 1886 -»- 5 -"- Ana hči 26/7 1887 6 Marija -»- 28/11 1890 1 Petkovšek Janez gost oženjen 15/5 1841 Vrhnika 2 Meta L^nfei žena omožena 31/5 1833 Rovte 3 Jera hči samska 11/3 1869 Hrib 4 Urša -»- 22/10 1871 -»- 1 Jurjovčič Anton gost oženjen 8/6 1853 -»- 2 Jurjovčič Katra žena omožena 17/4 1884 Gorenji Logatec Vrhnika 3 Anton sin 26/2 1879 Hrib 4 Pavel -»- 18/1 1881 -»- -»- 5 Ivana hči 7/6 1883 -»- -»- 6 Marija -»- 1/4 1887 -»- -»- 1 gostja vdova 30/12 1831 Sap + 26/II 900 1615 de 896 2 Janez sin samski 13/5 1871 Hrib 3 -"- Marija hči 31/12 1875 _ 1846 Sprejet na Dunaj39 Exh. Nr. 932 dto 1894in 655 dto 1897 39 nadaljevanje: 26/11 1903 z ženo in hčerjo Marijo, N. 7/1904. Magdalena Ueichenhauser recte Karolina žena 1845 Von H. Nr. 3 in Hrib dto 1880 hierher ubertragen40 -»- Alojzij sin 26/4 1868 -»- Marija hči 4/12 1874 -»- Pavlina -»- Auguštin hči sin 18/7 1876 23/8 1879 hči 19/1 1882 št. 1021/896 40 Iz hiše št. 3 Hrib leta 1880 sem prenešena. Hišno ime Zlampe (Žlampe)** št. 45 Zaporedno število Ime in priimek Stan Samec, oženjen ali vdovec Rojstno leto Rojstni kraj, županija, okraj, dežela Kraj, dostojnost, županija, okraj, dežela Opomba 1 Ferbežar Lorenc posestnik samski 2/8 1868 Hrib 2 -»- Ana sestra -»- 17/7 1860 1 Jerina Anton gost oženjen 2/11 1826 -»- 2 -»- Lena žena omožena 18/5 1829 -»- 1 Sadu Jera gostja vdova 12/3 1814 Steindorf Feldkirche n, Koroška 1 Hren Marija -»- 5/8 1855 Verd Vrhnika 2 -»- Marija hči samska 2/8 1878 -»- -»- 3 -»- Franca 25/9 1879 Borovnica 4 -»- Ivana -»- 26/5 1881 Verd -»- 5 Cankar Marija nezakonska mati vdove Mice Hren samska 30/7 1819 Velika Ligojna -»- + 14/4 896 Hren Josip nezakonski sin Marije roj. 1878 1903 Zagreb Zaporedno število Ime in priimek Stan Samec, oženjen ali vdovec Rojstno leto Rojstni kraj, županija, okraj, dežela Kraj, dostojnost, županija, okraj, dežela Opomba 1 Corn Janez posestnik oženjen 26/4 1852 Hrib 2 -»- Ivana žena omožena 16/5 1854 3 -»- Janez sin samski 31/10 1875 N. 305 de 893 4 -»- France -»- -»- 6/3 1880 dto 5 Kamenšek Janez brat ranje stare gospodinje 29/8 1838 1 Turk Anton gost oženjen 9/5 1843 Hrib posest na št. 87 Hrib 2 -»- Marija žena omožena 13/8 1860 -»- 3 -»- Anton sin 30/7 1884 Vrhnika 4 -»- Marija hči 18/3 1886 Blatna Brezovca 5 -»- Janez sin 22/12 1889 Hrib Hišno ime Molek (Molk)** št. 47 Zaporedno število Ime in priimek Stan Samec, oženjen ali vdovec Rojstno leto Rojstni kraj, županija, okraj, dežela Kraj, dostojnost, županija, okraj, dežela Opomba 1 Krašovic Anton posestnik oženjen 18/1 1841 Hrib + 2 -»- Franca žena omožena 23/2 1850 -»- 3 -»- Anton sin samski 13/4 1873 -»- 4 -»- Pavel -»- 24/7 1876 -»- v Am. 5 -»- Ivana hči -»- 12/12 1883 -»- 6 -»- Marija bratova hči -»- 18/9 1876 -»- Zaporedno število Ime in priimek Stan Samec, oženjen ali vdovec Rojstno leto Rojstni kraj, županija, okraj, dežela Kraj, dostojnost, županija, okraj, dežela Opomba Molk Jože -»- Marija roj. Kozjek oženjen oženjen 5/2 1829 +Terst + -»- Jakob sin Marine -»- Jože -»- Soldat kamnosek oženjen 1869 1857 N176 de 892 bukvice in ? N. 1161 d. 893 + 561 d. 894. -»- žena -»- Molk Juri oženjen 1837 + Brazilien E. N. 561 de 894 mit der Familie nach Amerika.4' -»- Marija II žena -»- Rudolf Sohn I Ehe42 Marine Soldat -»- 1833 1865 -»- Johann -»--»- Anton -»- taubstumm43 1867 1870 in Triest vor Brazilien 7 Jahren +44 -»- /ose/ I Ehe Helena Schwester des Vaters45 1876 in Brazilien 41 1894 je z družino odšel v Ameriko. 4' Sin iz prvega zakona. 43 Gluhonem. 44 V Trstu pred 7 leti umrla. 45 Spodaj je s svinčnikom težko čitljivo pripisano: »Mogieri via dela agre N. 11 ?? die hat vor ?? Consul in Triest bekommen daB Georg Molk und Anton gestorben sind. oder Johanna Sterle ?? Nemec Kochin ???. Hišno ime Geregel št. 48 Zaporedno število Ime in priimek Stan Samec, oženjen ali vdovec Rojstno leto Rojstni kraj, županija, okraj, dežela Kraj, dostojnost, županija, okraj, dežela Opomba 1 Istenič Lorenz posestnik oženjen 4/8 1850 Hrib 2 -»- Urša žena 2/9 1845 3 -»- Marija hči 6/12 1883 -»- 4 -»- Katra -»- 14/11 1885 -»- 12/11 3 -»- Marija hči bHA 1883 4 -»- Katra 14/11 1885 -»- 5 -»- Franca 12/11 1887 -»- 6 -»- Antonija 25/5 1890 -»- 7 -»- Ivana _ 8 -»- Jera sestra samska 21/2 1860 -»- 1 Kavčič Miklav gost oženjen 5/12 1824 Vrhnika +17/2 1892 2 -»- Ana žena omožena 26/7 1834 -»- 3 -»- Marija hči samska 5/9 1876 _ Molk Georg oženjen 1837 + in Brasilien -»- Uršula Weib I -»- Maria -»- II -»- Rufolf Jakob Sohn I Ehe -»--»- 1893 30/10 in Schub gesetzt46 1837 1833 1865 + Triest ist in Brasilien Soldat nur bei Tramwai in Triest 26/8 894 Schub47 št. -95 2 meseca zapora, št. 341 97, 150 št. odgon -»- Johann -»- -»- -»- Anton -»- -»--»- Josef -»- -»- taubstumm + 1867 1870 1876 gestorben in Triestspital 188448 gestorben in Brasilien +49 ist in Brasilien50 -»- Josef Bruder des Georg -»- Maria Weib Johana5' -»- Jakob Sohn -»- Josef -»- in arsenal Triest verheirath seit 1886 1869 1857 soli in Croatien gestorben sein52 46 Odgonski zakon. 47 Odgon. 48 Umrl v tržaškem špitalu 1884. 49 Umrl v Braziliji. 50 Je v Braziliji. 51 Tu je s svinčnikom dopisano: »Johanna Nemec in Triest als Kochin verheirath Gasthaus zum Aurora, Schwester des Georgs.« (Ivana Nemec poročena kot kuharica v gostišču pri Aurori, sestra Georga). 32 Naj bi umrl na Hrvaškem. Zaporedno število Ime in priimek Stan Samec, oženjen ali vdovec Rojstno leto Rojstni kraj, županija, okraj, dežela Kraj, dostojnost, županija, okraj, dežela Opomba 1 Turk Janez posestnik oženjen 27/12 1839 Hrib 2 -»- Ana žena omožena 2/5 1853 -»- 3 -»- France sin samski 10/10 1875 -»- 4 -»- Janez -»- 16/2 1879 -»- 5 -»- Marija hči 16/11 1880 -»- 6 -»- Franca -»- 4/4 1883 -»- 7 -»- Urša 10/10 1889 + 8 Korenčan Ana mati od žene vdova 1812 Bistra + 1894. Hišno ime Pavkar v Dolini št. 50 Zaporedno število Ime in priimek Stan Samec, oženjen ali vdovec Rojstno leto Rojstni kraj, županija, okraj, dežela Kraj, dostojnost, županija, okraj, dežela Opomba 1 Šemrov Janez posestnik samski 21/12 1874 } Hrib 2 -»- Reza, roj. Žitko -»- Franca sestra žena 1876 6/10 1876 z. zgl. št. 2. 897.53 3 -»- Marija -»- -»- 9/4 1879 -»- 4 -»- Janez stari oče vdovec 7/5 1810 + 1894 1 Kranjc Nace gost oženjen 31/7 1851 Verd Amerika \o wWv pHšel\896, stan. zdajVerti 80. Spet v Ameriko 1/11 898. 2 -»- Jera žena omožena 8/3 1856 -»- 3 -»- Jakob sin 24/4 1880 + utonil 8/11 897 zvečer ob 6. uri v Ljubljanici 4 -»- Andrej -»- 27/11 1881 -»- 5 -»- Ivana hči 29/12 1883 -»- 6 -»- Marija -»- 31/8 1885 Hrib 4 -»- Andrej -»- 1881 5 -»- Ivana hči 29/12 1883 6 -»- Marija 31/8 1885 Hrib 7 -»- Franca 16/9 1887 8 -»- Matija sin 25/2 1890 -»- utonil 9 Šemrov Marija mati od žene Jere vdova 26/1 1820 Verd 10 -»- Matija ^ njeni sin samski 26/1 1862 verh. 22/10 89154 -»- Katarina Merlak J omožena Šemrov Johann -"- Antonia geb. Rauter unehelicher Sohn55 verheirat seit Mai 1875 Weib5i zustandiff7 1822 1834 + 1892 N. 225 d. 894 Spitai št. 206 de 898. 53 Ženitovanska zglasnica, številka 2 iz leta 1897. 54 Poročen 22. 10. 1891 55 Nezakonski sin. 56 Žena. 57 zustandig nach St. Weit bei Montpreis Ex. N. 225, 238 de 894 (Pristojen v St. Vid pri Planini). Hišno ime Grilc št. 51 Zaporedno število Ime in priimek Stan Samec, oženjen ali vdovec Rojstno leto Rojstni kraj, županija, okraj, dežela Kraj, dostojnost, županija, okraj, dežela Opomba 1 Jereb Janez posestnik oženjen 1/8 1838 Rovte Rovte 2 -»- Jera žena omožena 1/3 1846 Hrib 3 -»- Ivana hči 13/12 1871 4 -»- Matija sin 16/2 1877 -»- -»- 5 -»- Janez sin 27/8 1879 -»- -»- 6 -»- Marija hči 1/2 1884 7 -»- Peter sin 26/6 1888 -»- 1 Jesenovc Tomaž gost oženjen 17/12 1812 Vrhnika + 2 -»- Neža žena omožena 17/1 1818 + 893 3 -»- Lena hči samska 13/4 1850 -»- 4 -»- Liza -»- -»- 1/3 1853 -»- 5 -»- Jera teta -»- 6/3 1820 -»- -»- 1898 podpora Zaporedno število Ime in priimek Stan Samec, oženjen ali vdovec Rojstno leto Rojstni kraj, županija, okraj, dežela Kraj, dostojnost, županija, okraj, dežela Opomba 1 Grom58 Jurij posestnik oženjen 22/4 1865 Vrhnika Vrhnika 2 -»- Marija žena omožena 30/7 1866 -»- 3 -»- Marija hči 13/7 1890 4 Petrovčič Jernej oče od gospodinje oženjen 23/3 1840 Rovte Rovte 5 -»- Ana žena omožena 14/7 1855 -»- -»- 58 Skodlar**. Hišno ime Kožuh Tomšič Nace Exh. N. 1681 de 894 Gerberei59 št. 53 Zaporedno število Ime in priimek Stan Samec, oženjen ali vdovec Rojstno leto Rojstni kraj, županija, okraj, dežela Kraj, dostojnost, županija, okraj, dežela Opomba 1 Umek Nace posestnik samski 28/7 1861 Hrib Vrhnika 2 3 Umek Marija sestra samska 8/6 1863 Hrib -»- 4 -»- Franca -»- 12/4 1866 verh. VerdN. 236, 5 -»-"^Janfes brat 31/7 1868 -» Exh. N. 313 is t nach Amerika abgegangen 12/3 1893, došel juni 1899 domov6' 6 Ivana sestra -»- 14/6 1870 -»- -»- + 7 -"- Ana mati vdova 22/7 1831 -»- Umek Paul brat Ignacija Schreiber der Advokaten Kammei*2 verh.63 Hrib Vrhnika + 19/12 1895 na Dunaji kot vdova sprejeta na Dunju v obč. zvezo 2484/05 1860 Dunaj št. 348/1896 dom. list66 -"- Kari Sohn67 -"- Otto Franz -"- poštni prakt. sam. 1887 18/9 1891 N 1593 de 894 Spital žup. zv. St. 2389/9 Dunaj Allman III/2 31/7 Otto Franz -"- poštni prakt. sam. 18/9 1891 Spital žup. zv. St. 2389/9 Dunaj Allman III/2 Umek Janez oženj. 31/7 1868 Hrib Vrhnika dtto68 Terezija roj. Jamnik žena 19/9 1871 Šupeča vas dtto 59 Delovodna številka 1681 iz leta 1894: strojarstvo. 60 Poročena Verd h. št. 23. 61 12. 3. 1893 je odšel v Ameriko, prišel domov junija 1899. 61 Pisar advokatske zbornice. 63 Poročen. 64 Tuje s svinčnikom pripisano še: Magdalene. 65 Žena. 66 Domovinski list. 67 Sin. 68 Isto tako. Hišno ime Modelč (Modlič)** št. 54 Zaporedno število Ime in priimek Stan Samec, oženjen ali vdovec Rojstno leto Rojstni kraj, županija, okraj, dežela Kraj, dostojnost, županija, okraj, dežela Opomba 1 Jurjovčič Andrej posestnik oženjen 12/11 1840 Hrib Vrhnika 2 -»- Urša žena omožena 9/10 1842 3 -»- Franca hči samska 23/2 1866 omoz. št. 36. Hrib 4 -»- fi-anee sin 8/12 1867 oženj h št. 29. Hrib 5 -»- Marija hči 4/7 1875 6 -»- Urša 25/10 2882 7 -»- Ivana 24/12 1885 8 -»- Reza 16/9 1887 9 -»- Miha sin 24/9 1889 Hišno ime Urbanček št. 55 Zaporedno število Ime in priimek Stan Samec, oženjen ali vdovec Rojstno leto Rojstni kraj, županija, okraj, dežela Kraj, dostojnost, županija, okraj, dežela Opomba 1 Albreht69 Valentin posestnik oženjen 14/2 1852 Hrib Vrhnika 16/2 1 Albreht69 Valentin posestnik oženjen 1852 2 -»- Franca žena omožena 16/2 1853 3 -»- Jernej sin 24/8 1877 4 -»- France sin 20/3 1884 5 -»- Marija hči 27/4 1886 6 -»- Franca 4/3 1888 7 -»- Miha sin 23/9 1889 69 Leskovic**. Hišno ime Prek št. 56 Zaporedno število Ime in priimek Stan Samec, oženjen ali vdovec Rojstno leto Rojstni kraj, županija, okraj, dežela Kraj, dostojnost, županija, okraj, dežela Opomba 1 Prek Janez posestnik oženjen 11/7 1835 Hrib Vrhnika + 22/4 1900. 2 -»- Urša žena omožena 20/10 1836 -»- -»- 3 -»- Marija hči samska 11/6 1866 -»- -»- omožena h. št. 4 Hrib 4 -»- Janez sin 25/12 1868 -»- -»- 1898 kaz., v Ameriko 99. Rovan Elisabeth sama 30/10 1814 Exh. N. 103 de 1895 Hišno ime Pavlač št. 57 Zaporedno število Ime in priimek Stan Samec, oženjen ali vdovec Rojstno leto Rojstni kraj, županija, okraj, dežela Kraj, dostojnost, županija, okraj, dežela Opomba 1 Križaj Ivana posestnica samska 27/4 1872 Hrib Vrhnika 2 \ T~ 1 ,nijn -»- v aicnun brat 9/2 1874 -»- -»- se je priženil v Zaplano 26. 3 -»- Marija sestra 12/3 1876 -»- -»- 4 -»- Neža -»- 21/1 1878 -»- -»- 1 Mihevc Tomaž gost oženjen 21/10 1825 Logatec Gorenji Gorenji Logatec zdaj Hrib 89 v lastni hiši 26/2 Hrib -»- 1 Mihevc Tomaž gost oženjen 1825 Gorenji Logatec hiši 2 -»- Jera žena omožena 26/2 1843 Hrib -»- 3 -»- Martin sin samski 10/11 1877 Vrhnika N. 1647 de 893 Stf. vojak 4 -»- Tomaž -»- -»- 27/11 1879 Hrib -»- v Ameriko 1899. 5 -»- Marija hči -»- 22/1 1888 -»- -»- Križaj Valentin posestnik oženjen 9/2 1874 Hrib Vrhnika -»- Marjeta r. Mivšek v Zaplani 26 žena 1875 Zaplana Hišno ime Berce (Brce)** št. 58 Zaporedno število Ime in priimek Stan Samec, oženjen ali vdovec Rojstno leto Rojstni kraj, županija, okraj, dežela Kraj, dostojnost, županija, okraj, dežela Opomba 1 Homovc Marija gospodinja vdova 6/8 1825 Hrib Vrhnika 2 -»- Janez sin samski 26/8 1853 -»- 3 -»- Anton sin -»- 27/4 1865 -»- Amerika 4 -»- Meta hči 11/6 1867 -»- Hišno ime Lenarčičova žaga št. 59 Zaporedno število Ime in priimek Stan Samec, oženjen ali vdovec Rojstno leto Rojstni kraj, županija, okraj, dežela Kraj, dostojnost, županija, okraj, dežela Opomba prazna Hišno ime Čapnik posestn. Laznik Jakob od 1896. v št. 83 Hrib št. 60 Zaporedno število Ime in priimek Stan Samec, oženjen ali vdovec Rojstno leto Rojstni kraj, županija, okraj, dežela Kraj, dostojnost, županija, okraj, dežela Opomba 1 Pegan Anton P— oženjen 6/5 1822 Hrib Vrhnika 2 -»- Marija žena omožena 17/9 1818 Hrib -»- -»- Anton sin samski 16/11 1858 -»- + -»- 2 -»- Marija žena omožena i//? 1818 Hrib -»- 3 -»- Anton sin samski 16/11 1858 -»- + 4 -»- Marija hči 16/9 1850 -»- 5 Petkovšek Jakob brat od žene 11/7 1829 Hišno ime Stefač št. 61 Zaporedno število Ime in priimek Stan Samec, oženjen ali vdovec Rojstno leto Rojstni kraj, županija, okraj, dežela Kraj, dostojnost, županija, okraj, dežela Opomba 1 Kogovšek France posestnik oženjen 23/3 1824 Butajnova St. Jošt + 24/4 00 2 -»- Lena žena 15/4 1833 Stara Vrhnika Sedej Marija, sorodnica samska 19/9 1885 Stara Vrhnika Vrhnika Hišno ime Krištof št. 62 Zaporedno število Ime in priimek Stan Samec, oženjen ali vdovec Rojstno leto Rojstni kraj, županija, okraj, dežela Kraj, dostojnost, županija, okraj, dežela Opomba 1 Krištof Janez posestnik vdovec 27/1 1836 Hrib + 1891 Vrhnika 2 -»- France sin samski 30/3 1859 -»- 3 -»- Jožefa hči 16/3 1868 4 -»- Josip sin 6/3 1870 poštni auskultant 5 -»- Franca hči 30/3 1874 -»- 1 Stoječ Franc gost učitelj oženjen 29/1 1845 Ljubljana vpokojen na Vrhniki 2 -»- Ana soproga 20/7 1843 Kranjska gora 3 -»- Josip sin 27/10 1879 Hrib 4 -»- ^Marij^ hči 13/2 1882 -»- + 10/11 00 1 Levstek Vincenc gost nadučitelj oženjen sarrlsfe- 21/1 1844 Sodražici 2 Marija sestra -»- 10/3 1837 -»- 1 Strel Franca gostja 21/2 1834 Idrija 1 Celarc Marija -»- 1850 Smrečje St. Jošt Zaporedno število Ime in priimek Stan Samec, oženjen ali vdovec Rojstno leto Rojstni kraj, županija, okraj, dežela Kraj, dostojnost, županija, okraj, dežela Opomba 1 Turk Gregor posestnik oženjen 4/3 1841 Hrib + 2 -»- Lenka žena omožena 5/4 1849 -»- 3 -»- Marija hči samska 6/2 1874 -»- 4 -»- France sin 16/9 1878 -»- 5 -»- Ivana hči 30/8 1881 -»- 6 -»- Anton sin 30/10 1885 -»- 7 -»- Franca hči 25/12 1887 -»- 8 -»- Jože sin /3 1891 Hišno ime Novi svet Levstek št. 64 Zaporedno število Ime in priimek Stan Samec, oženjen ali vdovec Rojstno leto Rojstni kraj, županija, okraj, dežela Kraj, dostojnost, županija, okraj, dežela Opomba 1 Levstek Hladnik Ivana posestnica vdova 25/3 1865 Logatec 2 -»- Adolf sin Brod Dolenji Logatec 3 -»- Josip -»- 1 Kete Neža gostja vdova 19/1 1829 Vrhnika Vrhnika 1 Pekle Franz soli verheirath sein70 Katharina Klampfer Franz Sohn71 Weib72 circa73 1877 Exh. N. 680 de 894 -»- 601-»-896 Wenrni7 fTnrnl Exh. 461/99 ftncpctnilr v Pekle Franz soli verheirath sein70 Katharina Klampfer Franz Sohn71 Weib72 circa73 1877 Exh. N. 680 de 894 -»- 601 -»- 896 Wencajz Karol Exh. 461/99 posestnik v Maassteinu, žup. Traboch pri Leobnu 70 Naj bi bil poročen. 71 Sin. 72 Žena. 73 Okoli. Hišno ime št. 65 Zaporedno število Ime in priimek Stan Samec, oženjen ali vdovec Rojstno leto Rojstni kraj, županija, okraj, dežela Kraj, dostojnost, županija, okraj, dežela Opomba 74 sedaj delavnica Josip Briceljna 74 Javornik**. Hišno ime Mrlak št. 66 Zaporedno število Ime in priimek Stan Samec, oženjen ali vdovec Rojstno leto Rojstni kraj, županija, okraj, dežela Kraj, dostojnost, županija, okraj, dežela Opomba 1 Petavs Jakob posestnik oženjen 5/7 1863 Vrhnika 2 -»- Urša žena omožena 17/10 1859 -»- 3 -»- France sin samski 28/10 1888 4 Možina Miha kotar75 oženjen 25/9 1837 Žiberše Logatec 5 -»- Neža žena omožena 21/1 1839 Hrib 6 Čelesnik Ivana nezakonska hči France Čelesnik samska 27/12 1878 Vrhnika 75 Preužitkar. Zaporedno število Ime in priimek Stan Samec, oženjen ali vdovec Rojstno leto Rojstni kraj, županija, okraj, dežela Kraj, dostojnost, županija, okraj, dežela Opomba 1 Jereb Anton posestnik oženjen 15/5 1830 Hrib Vrhnika 2 -»- Ivana žena omožena 14/5 1849 -»- -»- 3 -»- *** sin samski 23/12 1867 -»- -»- oženjen v Ložu 4 -»- Ivana- hči samska 12/4 1873 -»- -»- omožena 5 -»- Josip sin -»- 18/2 1875 -»- od l. 1898 na južni železnici 6 -»- "^Franca hči -»- 15/2 1880 27/11 99 se poročila z Val. Jurca žel. čuv. iz Brega obč. Preser Jereb Janez 23/2 1867 Oblak Marija sorodnica prejšn. posestnikov samska 1843 ima po s. b. št. 82/187676 -»- Adolf njeni nezak. sin -»- 17/6 1882 Exh. N. 381/1898 lb Ima delavsko knjižico št. 82 iz leta 1876. Hišno ime Cesarska hiša cestarska št. 68 Zaporedno število Ime in priimek Stan Samec, oženjen ali vdovec Rojstno leto Rojstni kraj, županija, okraj, dežela Kraj, dostojnost, županija, okraj, dežela Opomba 1 Jesenovc Matevž cestar oženjen 30/8 1822 Vrhnika 2 -»- Ana žena 15/7 1839 3 sin samski 13/12 1857 Hrib + 8/6 99 6/1 -»- žandar 3 sin samski 1857 4 -»- Gašper -»- -»- 6/1 1862 -»- žandar 1 Pavlin Anton cestar oženjen 17/1 1823 Velikaloka Velikaloka Novo mesto 2 -»- Marija žena omožena 15/3 1833 -»- 3 -»- France sin samski 25/9 1866 Logatec Dolenji -»- 4 -»- Marija hči -»- 27/7 1877 -»- -»- 1896 cestar ozenjcn 13/11 1857 Vrhnika Vrhnika + 8/6 99 -»- Eliza roj. Grom j udova 12/11 1877 -»- Hišno ime Kotnikova žaga v Močivniki št. 69 Zaporedno število Ime in priimek Stan Samec, oženjen ali vdovec Rojstno leto Rojstni kraj, županija, okraj, dežela Kraj, dostojnost, županija, okraj, dežela Opomba 1 Spacapan Tomaž Žagar 13/12 1840 Žiberše + Logatec Exh. N. 318 de 894 2 -»- Franca žena 1/12 1851 Planina 3 -»- Ivana hči 18/6 1877 Verd Exh. N. 581 de 894 4 -»- Alojzi sin 17/6 1883 Sap 5 -»- Meta hči 30/6 1888 Hrib 6 -»- Josip sin 7/3 1890 -»- 7 -»- Gregor -»- 1892 Hišno ime Jesenovec (Grilec gorenji)** št. 70 Zaporedno število Ime in priimek Stan Samec, oženjen ali vdovec Rojstno leto Rojstni kraj, županija, okraj, dežela Kraj, dostojnost, županija, okraj, dežela Opomba 1 Jesenovec Luka posestnik oženjen 17/10 1845 Hrib 2 Marijana žena omožena 14/9 1847 -»- 3 Neža hči samska 6/1 1873 -»- 4 Marija -»- -»- 20/3 1875 -»- 10/2 4 Marija -»- 1875 5 Matija sin -»- 10/2 1884 6 Franca hči -»- 5/12 1885 7 Ivana -»- 1/12 1887 8 -jcrncj oee vdovec + 29/10 98 8 Tona hči -»- Hišno ime Čuvajnica (Signal 370)** Št. 71 Zaporedno število Ime in priimek Stan Samec, oženjen ali vdovec Rojstno leto Rojstni kraj, županija, okraj, dežela Kraj, dostojnost, županija, okraj, dežela Opomba 1 Jurjovčič Miha železnični čuvaj oženjen 26/9 1826 Hrib Vrhnika 2 -»- Reza žena omožena 2/10 1836 -»- 3 -»- France sin samski 7/4 1867 -»- 4 -»- Neža hči -»- 17/1 1869 -»- 5 -»- Anton sin 10/3 1878 -»- št. 375 ex 897 Hišno ime Čuvajnica (Signal 370)** št. 72 ž. št. 370 a Zaporedno število Ime in priimek Stan Samec, oženjen ali vdovec Rojstno leto Rojstni kraj, županija, okraj, dežela Kraj, dostojnost, županija, okraj, dežela Opomba prazna Hišno ime Žajfarija št. 73 Zaporedno število Ime in priimek Stan Samec, oženjen ali vdovec Rojstno leto Rojstni kraj, županija, okraj, dežela Kraj, dostojnost, županija, okraj, dežela Opomba 77 prazna 77 Umk**. Zaporedno število Ime in priimek Stan Samec, oženjen ali vdovec Rojstno leto Rojstni kraj, županija, okraj, dežela Kraj, dostojnost, županija, okraj, dežela Opomba 1 Rode78 Blaž posestnik oženjen 1/2 1855 Stara Vrhnika Vrhnika 2 -»- Neža žena omožena 15/1 1863 Vrhnika -»- 3 -»- Marija hči 25/8 1883 Horjul 4 -»- Franca -»- 11/2 1888 -»- 5 -»- France sin 30/9 1890 Vrhnika -»- 6 -»- Humbert nez. sin Ivane 15/10 1884 Reka 7 -»- Viktor -»- 21/2 1886 -»- ' 483/92 78 Jesenko**. Hišno ime Mitnica št. 75 Zaporedno število Ime in priimek Stan Samec, oženjen ali vdovec Rojstno leto Rojstni kraj, županija, okraj, dežela Kraj, dostojnost, županija, okraj, dežela Opomba 1 Poženel Janez mitničar oženjen 16/12 1845 Rakitnik Postojna 2 ->»- Karolina žena omožena 16/3 1851 Vrhnika 3 -»- France sin 11/8 1874 Rakitnik -»- 4 -»- Marija hči 17/2 1876 -»- -»- 5 -»- Josip sin 12/3 1880 -»- -»- 6 -»- Janez sin 2/5 1881 -»- -»- 7 -»- Karo! sin 27/11 1885 -»- -»- 1 Cvelf Jakob gost 24/6 1818 -»- Zaporedno število Ime in priimek Stan Samec, oženjen ali vdovec Rojstno leto Rojstni kraj, županija, okraj, dežela Kraj, dostojnost, županija, okraj, dežela Opomba 1 Istenič Lorenc posestnik oženjen 3/8 1846 Hrib 2 -»- Jera žena omožena 11/2 1841 3 -»- Lorenc sin 14/8 1880 -»- 4 ->»- Jera hči 9/4 1882 -»- 5 -»- Ana 4/7 1884 1 Istenič Ana gostja vdova 26/7 1856 Verd Ehegattin Matthaeus +79 2 -»- Leopold sin 15/11 1878 Hrib 3 ->►- Ivana hči 10/4 1880 -»- 1 Istenič Luka gost oženjen 10/10 1856 Vrhnika 2 Marija žena omožena 3/3 1868 Ljubljana 3 Ciril sin 7/6 1890 Hrib 19 Zakonska žena Matevža. Hišno ime Metenk št. 77 Zaporedno število Ime in priimek Stan Samec, oženjen ali vdovec Rojstno leto Rojstni kraj, županija, okraj, dežela Kraj, dostojnost, županija, okraj, dežeia Opomba 1 Umek"0 Janez posestnik oženjen 3/4 1833 Mala Ligojna Vrhnika 2 -»- Ivana žena 27/8 1857 Hrib 3 -»- Janez sin 10/12 1884 -»- 4 -»- Martin sin I. zakona 11/11 1877 5 Remec France posestnik 31/8 1870 16 Marija Molek Pr*nj\ gostja sestra od gospodinje omožena 18/11 1844 Verd Dolenji Logatec 7 80 Kos**. Zaporedno število Ime in priimek Stan Samec, oženjen ali vdovec Rojstno leto Rojstni kraj, županija, okraj, dežela Kraj, dostojnost, županija, okraj, dežela Opomba prazna demolirt8' 81 Razbita. zanoškar Hišno ime Prek poleg pokopališča št. 79 Zaporedno število Ime in priimek Stan Samec, oženjen ali vdovec Rojstno leto Rojstni kraj, županija, okraj, dežela Kraj, dostojnost, županija, okraj, dežela Opomba 1 Prek France posestnik oženjen 20/11 1862 Hrib Vrhnika 2 -»- Jera žena omožena 15/2 1865 -»- -»- 1 Kete Jakob gost oženjen vdovcc 16/7 1808 -»- -»- 11/1 1892 + 2 -»- Liza žena omožena 10/11 1814 -»- -»- 1891 + 1 Kralj Neža dekla vdova 16/12 1830 Vrhnika Kanale Gorica Primorska Hišno ime Mesec št. 80 Zaporedno število Ime in priimek Stan Samec, oženjen ali vdovec Rojstno leto Rojstni kraj, županija, okraj, dežela Kraj, dostojnost, županija, okraj, dežela Opomba 1 Mesec Gašper posestnik 30/12 1843 Vrhnika 2 -»- Lena žena 21/4 1849 -»- 3 -»- Franca hči 30/11 1874 -»- + v Ameriki 4 -»- Anton sin 6/6 1877 -»- + v Ljubljani 5 -»- France 26/9 1879 -»- 6 -»- Janez -»- 5/7 1882 Hrib 7/2 -»- 6 -»- Janez -»- 5/7 1882 Hrib 7 -»- Valentin 7/2 1885 -»- 8 -»- Karol 29/10 1887 -»- 9 -»- Marija mati vdova 2/4 1823 -»- 1 Jesenovce Anton gost oženjen 7/1 1856 -»- 2 -»- Marija žena omožena 19/5 1863 Logatec 3 -»- Marija hči 22/11 1880 Hrib 4 -»- France sin 3/10 1884 -»- 5 -»- Anton sin 13/12 1890 Hišno ime GrogarvDolj št. 81 Zaporedno število Ime in priimek Stan Samec, oženjen ali vdovec Rojstno leto Rojstni kraj, županija, okraj, dežela Kraj, dostojnost, županija, okraj, dežela Opomba 1 Tršar Anton posestnik oženjen 12/1 1844 Hrib + 8/1 1895 2 -»- Liza žena omožena 23/10 1844 -»- 3 -»- Marija hči samska 24/1 1876 -»- 4 -»- Reza hči 10/10 1878 -»- 5 -»- Anton sin 17/5 1883 -»- 6 -»- Antonija hči 9/1 1888 -»- 7 -»- Franca nezakonska hči žene 22/9 1868 -»- Hišno ime Dimnikar št. 82 Zaporedno število Ime in priimek Stan Samec, oženjen ali vdovec Rojstno leto Rojstni kraj, županija, okraj, dežela Kraj, dostojnost, županija, okraj, dežela Opomba 1 Malavašič Franc posestnik oženjen 2/4 1850 Hrib 5/3 1892 + 2 -»- Urša žena omožena 28/8 1847 3 -»- France sin 29/11 1872 -»- 4 -»- Venceslaj -»- 14/9 1876 N. 1647 de 893 Stf. 2/10 4 -»- Venceslaj -»- 1876 Stf. 5 -»- ^Franc^ hči 2/10 1878 +19/10 1898 6 -»- Nace sin 1/2 1881 -»- 7 -»- Ivana hči 29/6 1884 -»- Hišno ime Berce št. 83 Zaporedno število Ime in priimek Stan Samec, oženjen ali vdovec Rojstno leto Rojstni kraj, županija, okraj, dežela Kraj, dostojnost, županija, okraj, dežela Opomba 1 Homovc France posestnik oženjen 1/11 1856 Hrib 2 -»- Franca žena omožena 25/11 1855 3 -»- France sin 6/4 1884 -»- 4 -»- Marija hči 11/9 1886 -»- 1 Pekle Nace gost oženjen 22/1 1857 2 -»- Ana žena omožena 24/7 1861 -»- 1 Boh Janez gost oženjen 30/12 1866 Horjul Horjul domovinski list 2 -»- Ivana žena omožena 1/5 1866 Briše 3 -»- Ivana hči 26/8 1889 Vrhnika 1 Laznik Jakob gost oženjen 21/7 1861 Polhovigradec 2 -»- Jera žena omožena 28/3 1861 Hrib 3 -»- Marija hči 26/9 1885 4 -»- Antonija -»- 13/1 1887 5 -»- Franca -»- 21/9 1889 Hišno ime Hafnarjevo pri šoli št. 84 Zaporedno število Ime in priimek Stan Samec, oženjen ali vdovec Rojstno leto Rojstni kraj, županija, okraj, dežela Kraj, dostojnost, županija, okraj, dežela Opomba 1 + Smuk Urša gostja vdova 19/9 1826 Škofja Loka + 1891 nKOTjtt Vrhnika Zaporedno število Ime in priimek Stan Samec, oženjen ali vdovec Rojstno leto Rojstni kraj, županija, okraj, dežela Kraj, dostojnost, županija, okraj, dežela Opomba 1 Jerina France posestnik oženjen 3/12 1842 Blatna brezovca Vrhnika 2 -»- Neža žena omožena 20/1 1850 Sap 3 -»-^France^- sin samski 14/11 1871 -»- + 13/3 v spodij??? 4 -»- Franca hči 29/10 1874 Air* 5 -»- Avguštin sin 1/4 1878 Hrib 6 -»- Andrej -»- 29/11 1880 7 -»- Neža hči 15/1 1883 8 -»- Marija -»- 7/1 1888 9 -»- Ivana -»- 11/5 1890 Jerina Frane por. 1896. v novembru aspirant južne železnice oženjen 14/10 1871 Hrib Vrhnika + 13/3 1897ga je vlak raztrgal na želenici in še dtto Ana r. Petkovšek žena 31/7 1873 -»- delavca Susmana iz Dola tudi Hišno ime Anton Turk Storžev Tone št. 86 Zaporedno število Ime in priimek Stan Samec, oženjen ali vdovec Rojstno leto Rojstni kraj, županija, okraj, dežela Kraj, dostojnost, županija, okraj, dežela Opomba Hišno ime Anton Jesenovic StrilcevTone št. 87 Zaporedno število Ime in priimek Stan Samec, oženjen ali vdovec Rojstno leto Rojstni kraj, županija, okraj, dežela Kraj, dostojnost, županija, okraj, dežela Opomba Exh. N. 923 de 893 Hišno ime Jera Mihevc / Babčenk št. 88 Zaporedno število Ime in priimek Stan Samec, oženjen ali vdovec Rojstno leto Rojstni kraj, županija, okraj, dežela Kraj, dostojnost, županija, okraj, dežela Opomba Hišno ime Storžev Jaka (v Močilniku) št. 89 Zaporedno število Ime in priimek Stan Samec, oženjen ali vdovec Rojstno leto Rojstni kraj, županija, okraj, dežela Kraj, dostojnost, županija, okraj, dežela Opomba Turk Jakob Exh. N. 965 ex 897 Hišno ime Boštjančk št. 90 Zaporedno število Ime in priimek Stan Samec, oženjen ali vdovec Rojstno leto Rojstni kraj, županija, okraj, dežela Kraj, dostojnost, županija, okraj, dežela Opomba Siegerhofer Matevž Exh. N. 39 ex 1898 Hišno ime Ignac Grom št. 91 Zaporedno število Ime in priimek Stan Samec, oženjen ali vdovec Rojstno leto Rojstni kraj, županija, okraj, dežela Kraj, dostojnost, županija, okraj, dežela Opomba Exh. N. 549/99 Hišno ime Janez Sedej »Mavsar« št. 92 Zaporedno število Ime in priimek Stan Samec, oženjen ali vdovec Rojstno leto Rojstni kraj, županija, okraj, dežela Kraj, dostojnost, županija, okraj, dežela Opomba STARA VRHNIKA, dne 31.12.1900 = 454 preb. Stara Vrhnika_Domače ime:_»Bančar« Hiš, št. 1_Hišni posestnik:_Ivana Jereb Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Jereb Ivana pos. udov 10/2 1867 Vrh Vrh 2 -»- Jakob sin sam 1 13/5^ >892 St. V. -»- 3 -»- Janez -»- 1 7/1 ^ -»- -»- 4 -»- Franc -»- ^5/10 1895 -»- -»- 5 -»-^Jancz oče pos. ožen 1/1 1828 -»- -»- +14/9 1901 6 -»- Marija mati pos 15/6 1831 -»- -»- Stara Vrhnika_Domače ime:_Ježenčen Hiš, št. 2_Hišni posestnik:_Marijana Kenk Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Kenk Marijana pos. udov 24/7 1852 St. Jost Vrh 2 -»- Franc sin sam 16/10 1883 St. V. -»- 3 -»- Janez -»- -»- 20/4 1886 -»- -»- 4 -»- Barbara sestra posest. -»- 1/12 1842 -»- 5 Jereb Marijana gostja omož. 8/8 1870 Preser -»- 6 -»- France sin sam [ 23/9 1895" / St. V. -»- 7 -»- Marijana hči -»- "21/6 1897 -»- 8 -»- Ivana -»- -»- 1/6 1899 9 -»- Jernej mož od Marijane Jereb ožen 18/8 1866 -»- Umrl Amerika Hiš. St. 3_HiSni posestnik:_Franc Samotorčan Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Samotorčan Franc pos. ožen 1/4 1868 M. Ligoj. Vrh. 2 -»- Franca žena -»- 3/10 1879 St. Vrh. -»- 3 Petkovšek Franc brat žene sam 2/2 1884 -»- -»- 4 -»- Marija sestra žene -»- 17/6 1886 -»- -»- 5 -»- Ignac brat žene -»- 1/8 1890 -»- -»- Stara Vrhnika_Domače ime:_Mihelč Hi§. St. 4_HiSni posestnik:_Franc Ogrin Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Ogrin Franc pos. ožen 29/11 1850 St. V. Vrh. 2 -»- Neža žena -»- 10/1 1840 -»- -»- Stara Vrhnika_Domače ime:_»Krajnc« HiS. St. 5_Hišni posestnik:_Franc Casarman Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz domovinstva čas prihoda v občino Opomba I Casarman Franc pos. ožen 4/10 1867 St. Vrh Vrh. 2 -»- Marija -»- -»- 9/8 1870 -»- 3 -»- Franc sin sam 9/2 1897 -»- 4 -»- Marija hči -»- 9/5 1898 -»- -»- 5 -»- Martin oče pos. ožen 26/10 1837 -»- -»- + 1902 6 -»- Apolonija mati -»- 3/2 1842 -»- -»- 7 -»- Janez brat sam 12/11 1869 -»- -»- 8 -»- Andrej -»- -»- 14/11 1871 -»- -»- Amerika 9 -»- Helena sestra -»- 13/4 1877 -»- -»- omožena 10 -»- Mateuž brat -»- 9/9 1879 -»- vojak 11 -»- Jože -»- -»- 28/3 1884 -»- -»- 12 -»- Marija sestra -»- 3/11 1886 -»- -»- 13 Brenčič Franca dekla -»- 6/9 1884 Vrhnika -»- Hiš, št. 6_Hišni posestnik:_Jurij Hamovc Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domov instva prihoda v občino Opomba 1 Hamovc Jurij pos. ožen 23/4 1853 St. V. Vrh. 2 -»- Reza žena 1/10 1851 -»- -»- 3 -»- Ana hči sam 27/7 1887 -»- -»- 4 -»- Marija -»- -»- 19/7 1889 -»- -»- 5 -»- Franc sin -»- 5/3 1891 -»- -»- 6 -»- Janez -»- -»- 23/8 1892 -»- -»- 7 -»- Lovro -»- ( 9/8 , jj*rf -»- 8 -»- Matija -»- -»- 7/2 1897 -»- 9 -»- Josip -»- 7/4 1900 -»- 10 -»- Helena mati pos. udov. 27/4 1824 -»- -»- Stara Vrhnika_Domače ime:_Kokal Hiš. §t. 7_Hišni posestnik:_Mesec Jože Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Mesec Jože pos. ožen 9/3 1839 St. V. Vrh. + 20/61905 2 -»- Marija žena -»- 4/6 1843 -»- 3 -»- Janez Frančiška žena sin omož. 18/4 1875 1/11 1886 -»--»- -»- -»- 4 -»- Andrej -»- -»- 23/10 1885 -»- -»- + 22/9 1905 5 Hodnik Janez hlape 25/8 1880 Vrhnika 6 Košanc Franc -»- 1876' Plešivca Brezovica v.b. 1897 7 Skolic Janez 18502 Horjul Horjul 8 Celešnik Ivana dekla -»- 6/11 1884 St. Vrh Vrhnika 9 Celarc Bernarda -»- 12/7 1883 Verd -»- 1 Datum ni popoln. 2 Datum ni popoln. Hiš, št. 8_Hišni posestnik:_Tomaž Suhadolnik Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Suhadolnik Tomaž pos. ožen 18/12 1840 St. V. Vrh. 2 -»- Marija žena 8/8 1841 Velk. L. -»- 3 -»- Terezija hči sam 3/10 1873 St. Vrh. -»- 4 -»- Tomaž sin 15/12 1875 -»- -»- 5 -»- Marjeta hči 2/9 1888 -»- -»- 6 -»- Ivana -»- -»- 22/12 1881 -»- 7 -»- Janez nečak -»- 10/5 1889 -»- _Stara Vrhnika_Domače ime:_Vrbe Hiš, št. 9_Hišni posestnik:_Janez Grom Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba I Grom Janez pos. sam 2/9 1872 St. v. Vrh. Amerika 2 -»- Liza mati ud. 29/10 1839 -»- -»- + 9/7 1905 3 -»- Ivana nezak hči Ane sam. 26/12 1889 -»- -»- 4 -»- Franc brat pos. -»- 2/10 1866 -»- -»- Amerika _Stara Vrhnika_Domače ime:_Kabal Hiš, št. 10_Hišni posestnik:_Janez Oerin Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Ogrin Janez pos. ožen 21/12 1844 St. v. Vrh. 2 -»- Franca žena -»- 8/2 1852 Zaplana -»- 3 -»- Franc sin sam 25/1 1880 St. V. -»- 4 -»- Marija hči -»- 30/3 188>- / -»- -»- dom. L 5 -»- Franca -»- -»- 1/10 1885 -»- -»- 6 -»- Janez sin 28/4 -»- Štajersko Amerika 7 -»- Jože -»- -»- 4/2 1877 -»- 8 -»- Luka brat 3/10 1859 -»- -»- Hiš, št. 11_Hišni posestnik:_Martin Nagode Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Nagode Martin pos. ožen 10/11 1826 St. V. Vrh. + 31/1 1911 2 -»- Marijana žena -»- 18/6 1848 Zažar -»- 3 -»- Janez sin sam 30/8 1853 St. V. -»- Amerika 4 -»- Matija -»- -»- 23/2 1861 -»- -»- Braziliji 5 -»- Franca hči 10/10 1881 -»- 6 -»- Anton sin -»- 1/6 1889 -»- -»- 7 -»- Franc -»- 19/10 1891 -»- -»- novembra 1908 v Ameriko Stara Vrhnika_Domače ime:_Jeloščenk Hiš, št. 12_Hišni posestnik:_Jakob Mesec Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Mesec Jakob pos. ožen 14/4 1861 St. Vrh. Vrh. 2 -»- Barba žena 22/11 1851 -»- -»- + 15/3 1906 3 -»- Janez sin sam 9/12 1886 4 -»- Franc -»- -»- 30/1 1889 -»- -»- 5 -»- Marija hči -»- 28/6 1890 -»- 6 -»- Martin sin -»- 5/11 1891 -»- -»- 7 -»- Mateuž -»- L 13/9 JJ93 -»- 8 -»- Ivana -»- 31/8 1895 -»- 9 Slabe Ivana sestra gospodarja 5/4 1848 -»- -»- Stara Vrhnika_Domače ime:_Martene Hiš, št. 13_Hišni posestnik:_Franc Leskove Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Leskove Franc pos. ožen 4/9 1862 St. Vrh. Vrh. 2 -»- Ana žena -»- 29/7 1865 -»- 3 -»- Janez sin sam 18/6 -»- -»- z -»- Ana zena -»- zy// 1865 -»- -»- 3 -»- Janez sin sam 18/6 1888 -»- -»- 4 -»- Franc -»- -»- 3/9 1890 -»- -»- 5 -»- Andrej -»- -MTTT 20/11 -»-1892 6 -»- Frančiška hči -»- 4/9 1894 -»- -»- 7 -»- Leopold sin 25/11 1896 -»- -»- 8 -»- Jurij oče poses. udov. 6/4 1835 -»- + 29/12 1906 9 -»- Janez brat pos. sam 29/8 1871 -»- Amerika 10 -»- Ivana sestra -»- 10/8 1876 -»- -»- -»- »podrta« _Stara Vrhnika_Domače ime: Hiš, št. 14_Hišni posestnik:_Jože Petkovšek Tek. Priimek in ime Poklic Stan Dan, Rojstni kraj Dornovna Za ptujee Opomba št. mesec in leto rojstva občina dokaz domovinstva čas prihoda v občino 1 Nobena rubrika ni izpolnjene. _Stara Vrhnika_Domače ime:_Komar Hiš, št. 15_Hišni posestnik:_Jera Novak Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Dornovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Casarman Janez gost ožen 27/12 1832 St. Vrh. Vrh. 2 -»- Ana II žena -»- 19/7 1833 Sv. 3. kralji -»- 3 Sirca Jera gostja ud. 1/3 1821 St. Vrh. -»- + 16/12 1905 4 -»- Janez sin sam 10/12 1852 -»- Verd 70 Amerika 5 -»- Jemej -»- 12/8 1857 -»- + Hiš, št. 16_ Domače ime: Hišni posestnik: »Sluga« Janez Križaj Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Križaj Janez pos. ožen 12/6 1870 St. Vrh. Vrh. 2 -»- Marija žena -»- 14/3 1870 Drenovgrič -»- 3 -»- Janez sin sam 27/4 1896 St. Vrh. -»- 4 -»- Anton -»- -»- 9/1 18 98 -»- -»- 5 -»- Janez oče ožen 3/5 1836 -»- -»- 6 -»- Urša mati -»- 22/8 1838 Ziri -»- 7 -»- Katra sestra sam 8/1 1872 St. Vrh. -»- 8 -»- Karolina -»- -»- 2/11 1877 -»- -»- 9 Grom Janez nečak pos. -»- 11/12 1890 -»- -»- Stara Vrhnika_Domače ime:_Lakanc Hi§. §t. 17_Hišni posestnik:_Helena Petkovšek Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Petkovšek Helena pos. udv. 17/3 1842 St. Vrh. Vrh. 2 -»- Franca hči sam 4/10 1885 -»- -»- 3 -»- Jakob sin -»- 6/7 1872 -»- -»- Amerika 4 -»- Marija hči -»- 7/11 1874 -»- -»- -»- 5 Kozjak Mateuž brat -»- 25/10 1844 -»- -»- 6 Grom Ana gostja ud. 23/7 1836 Vel. Lig. -»- Stara Vrhnika_Domače ime:_Primčk Hiš. §t. 18_Hišni posestnik:_Gregor Trček Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Trček Gregor pos. ožen 27/2 1841 St. Vrh. Vrh. + utonil 10/10 1903 2 -»- Marija žena -»- 31/1 1842 Zibrše -»- 3 -»- Reza hči sam 14/10 1876 St. Vrh. -»- 4 -»- Franc sin -»- 7/10 1881 -»- -»- Hiš, št. 19_Hišni posestnik:_Janez Grom Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Grom Janez pos. ožen 20/10 1843 St. Vrh. Vrh. 2 -»- Marija žena -»- 6/12 1841 -»- -»- 3 -»- Franca hči sam 18/3 1873 -»- -»- 4 -»- Ivana -»- -»- 17/2 1876 -»- 5 -»- France sin -»- 25/3 1884 -»- -»- Stara Vrhnika_Domače ime:_Albreht Hiš, žt. 20_Hišni posestnik:_Kavčič Janez Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Kavčič Janez pos. ožen 30/8 1864 St. Vrh. Vrh. 2 -»- Marija žena -»- 14/12 1867 M. Lig. -»- 3 -»- Janez sin II žene sam 15/7 1893 -»- -»- 4 -»- Marija hči II žene 4/10 1895 -»- -»- 5 -»- Franc sin II žene 1/6 1900 -»- -»- 6 -»- Marija mati imet. 9/4 1824 Rovte + 24/3 1902 7 -»- Mateuž brat pos. 12/7 1845 Stara Vrhnika 8 Boh Franc pastir 10/4 1887 Mala Lig. -»- Stara Vrhnika_Domače ime:_Goc Hiš, št. 21_Hišni posestnik:_Gašpar Grom Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Grom Gašpar pos. ožen 3/1 1849 St. Vrh. Vrh. 2 -»- Neže žena -»- 9/12 1853 Lesnobrdo 3 -»- Franc sin sam 11/1 1883 St. Vrh. 4 -»- Ignac -»- 31/7 1884 -»- -»- LojIQ-~ -»- 8/8 1887 -»- 6 -»- Andrej -»- 1/12 -»- -»- Loyi©-— -»- -»- 8/8 1887 -»- 6 -»- Andrej -»- -»- 1/12 1890 -»- -»- 7 -»- Janez -»- -»- 25/1 1889 -»- -»- 8 -»- Mateuž -»- -»- 1/9 1893 -»- -»- 9 -»- Jera sestra 11/1 1853 -»- -»- Stara Vrhnika_Domače ime:_Bizjak Hiš, št. 22_Hišni posestnik:_Mateuž Novak Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Novak Mateuž pos. ožen 3/9 1865 St. Vrh. Vrh. 2 -»- Ana žena -»- 13/8 1868 Borovnica -»- 3 -»- Marija hči sam 11/2 1894 St. Vrh. -»- 4 -»- Ivana -»- 28/4 1900 -»- -»- 5 -»- Simon brat pos. -»- 15/10 1868 -»- -»- 6 Petrovčič Helena mati gospodinje 18383 Bevke Borovnica 3 Datum ni popoln. Stara Vrhnika_Domače ime:_Andreičkovc Hiš, št. 23_Hišni posestnik:_Gašpar Ogrin Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Ogrin Gašpar pos. ožen 30/12 1836 St. Vrh. Vrh. + 22/7 1904 2 -»- Marija žena -»- 30/1 1838 -»- 3 -»- Marjeta hči sam 23/2 1880 -»- -»- Hiš, št. 24_Hišni posestnik:_Andrej Grom Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Grom Andrej pos. ožen 28/11 1852 St. Vrh. Vrh. 2 -»- Neža žena -»- 18/12 1853 -»- 3 -»- Janez sin sam 4/5 1878 -»- -»- vojak 4 -»- Tomaž -»- -»- 24/12 1879 -»- -»- 5 -»- Marija hči 6/11 1888 -»- -»- 6 -»- Frančiška -»- -»- 13/2 1890 -»- -»- Stara Vrhnika_Domače ime:_Laver Hiš, št. 25_Hišni posestnik:_Anton Petkovšek Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz domovinstva čas prihoda v občino Opomba 1 Petkovšek Anton pos. ožen 17/1 1847 St. Vrh. Vrh. 2 -»- Franca žena -»- 18/2 1847 -»- -»- 3 -»- Janez sin sam 1/7 1876 -»- -»- Amerika 4 -»- Franca hči -»- 24/11 1880 -»- -»- Amerika 5 -»- Reza -»- -»- 21/9 1884 -»- -»- 6 -»- Ivana -»- 7/10 1888 -»- -»- 7 -»- Anton sin -»- 3/1 1892 -»- 8 -»- Marija hči 19/1 1894 -»- -»- 9 Ignac sin -»- 29/5 1897 -»- Stara Vrhnika_Domače ime:_Jereb Hiš, št. 26_Hišni posestnik:_Pavi Čelešnik Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Celešnik Pavi pos. ožen 24/1 1846 St. Vrh. Vrh. 2 -»- Liza žena 24/10 1844 -»- 3 -»- Franc sin sam 3/10 1878 -»- -»- Amerika 4 -»- Marija hči -»- 23/5 -»- -»- 3 -»- Franc sin sam 3/10 1878 -»- Amerika 4 -»- Marija hči -»- 23/5 1880 -»- 5 -»- Franca -»- -»- 25/2 1883 -»- 6 -»- Marjeta -»- 2/7 1887 -»- -»- 7 -»- Marija mati pos. 18/3 1821 -»- -»- + 26/9 1905 Stara Vrhnika_Domače ime:_»Pohribc« Hribe** Hiš, št. 27_Hišni posestnik:_Jože Rode Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Dornovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Rode Jože pos. ožen 19/3 1857 St. Vrh. Vrh. 2 -»- Ivana žena -»- 21/11 1874 -»- 3 -»- Ivana hči sam 4/12 1895 4 -»- Jože sin 7/8 1897 -»- 5 -»- Janez -»- -»- 20/8 1899 6 -»- Jera mati udov. 13/3 1830 -»- 7 -»- Jakob brat pos. ozen 17/7 1860 Amerika Stara Vrhnika_Domače ime:_Lukove Hiš, št. 28_Hišni posestnik:_Janez Grom Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Dornovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Grom Janez pos. ožen 13/5 1859 St. Vrh. Vrh. del. knj. 14/4 1910 -AtnsfiKjP 2 -»- Ivana žena 28/8 1865 Sinjagorica -»- 3 -»- Ivana- hči sam 29/8 1887 -»- -»- + 1/4 1901 4 -»- Marija -»- -»- 1/5 1889 -»- 5 -»- Janez sin -»- 17/6 1891 -»- 6 -»- Franca hči 3/12 1893 -»- -»- Hiš, št. 29_Hišni posestnik:_Franc Suhadolnik Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Suhadolnik Franc pos. ožen 14/11 1857 St. Vrh. Vrh. 2 -»- Marija -»- -»- 12/5 1859 -»- -»- 3 -»- Janez sin sam 26/6 1886 -»- -»- 4 -»- France -»- -»- 12/2 1890 -»- -»- 5 -»- Jakob -»- -»- 13/4 1892 -»- -»- 6 -»- Jože -»- -»- \ 15/8 189X -»- 7 -»- Ana hči -»- ^3/7 1896 -»- -»- 8 -»- Andrej sin -»- 20/11 1899 -»- -»- 9 Mesec Liza mati pos. om. 3/11 1832 -»- -»- + 10 -»- Jernej II mož -»- 17/8 1846 -»- -»- _Stara Vrhnika_Domače ime:_Verbič Hiš. St. 30_Hišni posestnik:_Franc Verbič Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Verbič Franc pos. ožen 8/1 1867 St. Vrh. Vrh. 2 -»- Urša žena -» 21/9 1873 Preser -»- 3 -»- Miroslav sin sam 11/2 1899 St. Vrh. -»- 4 -»- Vida -»-4 -»- 15/3 1900 -»- -»- Verjetno gre za pomoto. _Stara Vrhnika_Domače ime:_Pogozenk Hiš, št. 31_Hišni posestnik:_Helena Strnad Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Stmad Helena pos. ožen 2/3 1864 Bit. Brez. Vrh. 2 -»- Marija hči sam 17/2 1888 St. Vrh. -»- + 18/10 1901 3 -»- Ivana -»- -»- 7/5 1891 -»- -»- 4 5 -»- Franc Umek Franc- sin nčs pos. -»- 1. ud. 4/10, .1893 1830 --Blatna Brezovca -»--»- Hiš, št. 32_Hišni posestnik:_Andrej Caserman Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Caserman Andrej pos. ožen 26/10 1842 St. Vrh. Vrh. 2 -»- Urša žena -»- 19/10 1843 -»- -»- 3 -»- Janez sin sam 23/12 1879 -»- -»- vojak 4 -»- Polona hči -»- 8/2 1882 Stara Vrhnika_Domače ime:_Kirn Hiš, št. 33_Hišni posestnik:_Primož Trček Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Trček Primož pos. ožen 26/5 1844 St. Vrh. Vrh. + 24/8 1912 2 -»- Marija žena -»- 7/1 1852 Podlipa -»- 3 -»- Marija hči sam 10/5 1877 St. Vrh. -»- 4 -»- Franca -»- 21/2 1880 -»- -»- 5 -»- Ivana -»- -»- 25/4 1883 -»- -»- Stara Vrhnika_Domače ime:_Žakeli Hiš, št. 34_Hišni posestnik:_Jože Mesec Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba I5 Korče Zofka krčmarica udov. 2/5 1858 Vrhnika Vrh. 2 -»- Francka hči sam 2/4 1891 Stara Vrhnika -»- 3 Kavčič Ana dekla -»- 7/8 1876 Vrbljenje Vrbljenje p. b. 2/1 1898 stv. 61 Vrbljenje 1" Ogrin Janez gost ožen. 28/4 1875 St. Vrh. St. Vrhn. 2 -»- Marija žena -»- 9/11 1877 Cerknica 3 -»- Otomar sin sam 24/10 1898 San Carlo Prov. San. Paolo Brazilija 4 -»- August -»- -»- 4/9 1900 St. Vrh. -»- 1' Verbič Anton gost ožen 17/6 1872 Vrhnika Blatna -»- Brazili)a 4 -»- August -»- 4/9 1900 St. Vrh. -»- l' Verbič Anton gost ožen 17/6 1872 Vrhnika Blalna -Brez"' 2 -»- Liza žena -»- 8/11 1877 Blatnabrez ovca -»- 3 -»- Ignac sin sam 21/6 1900 St. Vrh. -»- 5 Pred tek. št. 1 je št. 1. Veijetno gre za prvo stanujočo družino v tej hiši. 6 Pred tek. št. 1 je št. 2. Verjetno gre za drugo stanujočo družino v tej hiši. 7 Pred tek. št. i je št. 3. Verjetno gre za tretjo stanujočo družino v tej hiši. Stara Vrhnika_Domače ime:_Jake Hiš, št. 35__Hišni posestnik:_Jaka Ogrin Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Ogrin Jakob pos. ožen 11/7 1859 Velika Logojna Vrh. 2 -»- Franca žena -»- 28/3 1863 St. Vrh. 3 -»- Franc sin sam 7/11 1884 Vel. Lig -»- 4 -»- Franja hči -»- 1/11 1886 -»- -»- 5 -»- Marija 9/1 1889 -»- -»- 6 -»- Ana 15/7 1890 -»- -»- 7 -»- Jože sin Ij 31/3 __,St. Vrh. -»- 8 -»- Ivana hči -»- 26/10 1896 -»- -»- 9 -»- Janez sin -»- 29/4 1899 -»- -»- 10 Ogrin Janez oče 20/6 1823 -»- 11 Birtič Ivana dekla -»- 24/11 1878 -»- 12 -»- Franc pastir 13/9 1883 -»- -»- Stara Vrhnika_Domače ime:_Klama Hiš, št. 36_Hišni posestnik:_Ignac Debeuc Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 DebeucIgnac pos. ožen 27/7 1861 St. Vrh. Vrh. 2 -»- Jera žena 13/2 1872 -»- 3 -»- Franc sin sam 6/11 1889 -»- 4 -»- Ignac -»- 14/8 -»- 3 -»- Franc sin sam 6/11 1889 -»- 4 -»- Ignac -»- -»- 14/8 1891 -»- -»- 5 -»- Franca hči -»- 20/2 1893 -»- 6 -»- Janez sin -»- 1/1 1825- -»- — -»- 7 -»- Ana hči "24/7 1896 -»- -»- 8 -»- Alojzij sin -»- 21/6 1898 -»- 9 -»- Andrej -»- -»- 17/11 1900 -»- -»- 10 "BittitMatija hlape 8/2 1880 -»- -»- + utoni! 30/9 1901 Stara Vrhnika_Domače ime:_Andreje Hiš, št. 37__Hišni posestnik:_Ignac Ogrin Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Ogrin Ignac pos. ožen 31/7 1852 St. Vrh. Vrh. 2 -»- Marija žena 7/8 1853 BI. Brezovica -»- 3 -»- Marija hči sam 21/3 1884 St. Vrh. -»- 4 -»- Jože sin -»- 17/3 1887 -»- -»- 5 -»- Franca hči 1/11 1889 -»- -»- 6 -»- Urša teta pos -»- 1/10 1837 -»- -»- 7 -»- Polona nezak hči tete -»- 8/2 1866 -»- Stara Vrhnika_Domače ime:_»Mesc« Hiš, št. 38_Hišni posestnik:_Franc Ogrin Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Ogrin Franc pos. ožen 9/10 1850 St. Vrh. Vrh. 2 -»- Katra II žena -»- 30/4 1876 Vrzdenec -»- 3 -»- Ivana hči I zak. sam 26/4 1890 St. Vrh. -»- 4 -»- Marija hči II zak. 5/1 1895 -»- -»- 5 -»- Franca -»- I I/I 1898 -»- 6 -»- Ana -»- 5/7 1900 -»- -»- Hiš. St. 39_Hišni posestnik:_Jože Jereb Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Jereb Jože pos. ožen 22/3 1859 St. Vrh. Vrh. + 14/9 1902 2 -»- Franca žena -»- 19/2 1872 -»- -»- 3 -»- Jože sin sam 24/4 1892 -»- -»- 4 -»- Anton -»- t 31/12 -»- _Stara Vrhnika_Domače ime:_Remc Hiš, št. 40_Hišni posestnik:_Petkovšek Mateuž Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Potkovšek Mateuž pos. ožen 16/9 1851 St. Vrh. Vrh. neznano kje biva 2 -»- Marija žena -»- 10/1 1855 Hoijul -»- 3 -»- Franc sin sam 3/2 1876 St. Vrh. -»- Amerika 4 -»- Ivana hči -»- 6/5 1881 -»- -»- 5 -»- Franca -»- -»- 3/11 1883 -»- -»- 6 -»- Janez sin -»- 22/4 1889 -»- -»- 1 -»- Anton -»- -»- 17/1 1893 -»- -»- 1" Korenčan Pavi gost ožen 21/1 1871 Amerika 2 -»- Urša žena -»- 16/10 1871 Smrečje -»- 3 -»- Marija hči V 28/10 1896 St. Vrh. 8 Pred tek. št. 1 je št. 2. Veijetno gre za drugo stanujočo družino v tej hiši. 9 Verjetno gre za pomoto. _Stara Vrhnika_Domače ime:_Hadnik Hiš, št. 41_Hišni posestnik:_Franc Rode Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Rode Franc pos. ožen 9/3 1862 St. Vrh. Vrh. 2 -»- Marija žena -»- 22/3 1858 -»- -»- 3 -»- Ana hči sam 10/7 -»- 2 -»- Marija žena -»- 22/3 1858 -»- -»- 3 -»- Ana hči I moža sam 10/7 1882 -»- -»- 4 -»- Jernej sin I moža -»- 21/8 1883 -»- -»- 5 -»- Franca hči 1 moža -»- 29/3 1885 -»- -»- 6 -»- Franc sin I moža -»- 31/8 1886 -»- -»- 7 -»- Valentin sin II moža -»- 12/2 1896 -»- -»- 8 -»- Janez -»- -»- 4/2 1897 -»- -»- + Mali L. 1900 9 -»- Marija hči II moža -»- 24/1 1899 -»- -»- 10 -»- Lenka sestra pos. -»- 10/4 1857 -»- -»- M. D. v Polju Stara Vrhnika_Domače ime:_»Špan« Hiš, št. 42_Hišni posestnik:_Jože Nagode Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz Čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Nagode Jože pos. ožen 19/1 1855 St. Vrh. Vrh. 2 -»- Marija žena -»- 23/4 1865 Goričica -»- 3 -»- Jože sin sam 25/11 1888 St. Vrh. -»- 4 -»- Janez -»- -»- 26/12 1889 -»- -»- 5 -»- Marija hči -»- 9/1 1892 -»- -»- 6 -»- France sin -»- 7/4 1824-- -»- 7 -»- Ivana hči -»- 7/11 1895 -»- 8 -»- Franca -»- -»- 2/2 1898 -»- -»- 9 -»- Pavel sin -»- 22/12 1900 -»- -»- 10 -»- Josefa J hči -»- 22/12 1900 -»- -»- 11 Nagode Meta mati posest. ud. 4/6 1827 Blatna Brezovca -»- 12 Jerina Marija mati žene -»- 182010 Goričica -»- 10 Datum ni popoln. _Stara Vrhnika_Domače ime:_Smel Hiš, št. 43_Hišni posestnik:_Luka Ogrin Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Ogrin Luka pos. ožen 17/10 1841 St. Vrh. Vrh. 2 -»- Marija žena -»- 6/8 1851 -»- -»- 3 -»- France sin sam 28/4 -»- -»- Jesenice od 2 -»- Marija žena -»- 6/8 1851 -»- 3 -»- France sin sam 28/4 1875 -»- Jesenice od 1. 1906 JunerikS" 4 -»- Jakob -»- 20/7 1880 -»- 5 -»- Mateuž -»- 9/9 1882 -»- Amerika 6 -»- Marija hči -»- 21/2 1885 -»- 7 -»- Ivana -»- -»- 29/12 1886 -»- -»- 8 -»- Tomaž sin -»- 6/3 1889 -»- + 9 -»- Anton -»- -»- 3/1 1891 -»- -»- 10 -»- Liza hči -»- 1/12 1892 -»- -»- Stara Vrhnika_Domače ime:_Dežela Hi§. št. 44_Hišni posestnik:_Grom Nace Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Dornovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Grom Ignac pos. ožen 30/1 1863 St. Vrh. Vrh. Amerika 2 -»- Maijeta žena -»- 9/5 1864 -»- -»- 3 -»- Ignacij sin sam 27/8 1892 -»- -»- 4 -»- Terezija hči -»- 11/10 1898 -»- -»- 5 -»- Ivana -»- 2/6 1900 -»- -»- 6 Nagode Ana nez. hči sestre Neže 16/7 1882 -»- 7 -»- Neža mati iste sestre gos. -»- 24/12 1857 -»- -»- Stara Vrhnika_Domače ime:_Županu Hiš, št. 45_Hišni posestnik:_Franc Nagode Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Dornovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Nagode Franc pos. ožen 29/1 1860 St. Vrh. Vrh. 2 -»- Katra žena 21/11 1859 Verd -»- 3 -»- Franca hči sam 14/10 1888 -»- + 1907 6/1 4 -»- Franc sin -»- 11/4 1890 -»- Hiš. St. 46_Hišni posestnik:_Janez Kenk Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Kenk Janez pos. ožen 16/6 1866 St. Vrh. Vrh. 2 -»- Marija žena -»- 7/5 1872 Verd -»- 3 -»- Pavel sin sam 17/1 1896 St. Vrh. -»- 4 -»- Lovro oče ožen 30/7 1818 -»- -»- + 9/8 1903 5 -»- Helena mati -»- 27/3 1823 -»- -»- 6 -»- Jera sestra sam 29/1 1869 -»- -»- Stara Vrhnika_Domače ime:_Luk Hiš, št. 47_Hišni posestnik:_Luka Mesec Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Mesec Luka pos. ožen 15/10 1849 St. Vrh. Vrh. 2 -»- Ivana žena -»- 18/4 1851 -»- -»- 3 -»- Anton sin sam 5/5 1877 -»- -»- Amerika 4 -»- Janez -»- -»- 2/5 1883 -»- -»- 5 -»- Jakob -»- -»- 3/7 1885 -»- -»- 6 -»- Marija hči -»- 14/8 1888 -»- -»- 7 -»- Franc sin -»- 31/3 1890 -»- -»- 8 -»- Luka -»- -»- 2/9 1891 -»- -»- Stara Vrhnika_Domače ime:_Na griču Hiš, št. 48_Hišni posestnik:_Janez Nagode Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Nagode Janez pos. ožen 23/10 1867 St. Vrh. Vrh. 2 -»- Jera žena -»- 16/3 1870 -»- -»- 3 -»- Janez sin sam 23/3 1896 -»- -»- del. kuj. št. 54 28/3 1910 4 -»- Marija hči -»- 21/5 1898 -»- -»- 5 -»- Franca -»- -»- 7/9 1900 -»- -»- Hiš. St. 49_Hišni posestnik:_Tomaž Birtič Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Birtič Tomaž pos. ožen 20/10 1846 St. Vrh. Vrh. 2 -»- Ivana žena 28/12 1858 -»- -»- 3 -»- Ivana hči sam 24/11 1878 -»- -»- 4 -»- Franc sin -»- 10/10 1880 -»- -»- 5 -»- Franca hči -»- 5/9 1882 -»- -»- 6 -»- Janez sin -»- 10/26 1884" -»- -»- 7 -»- Pavel -»- -»- 25/1 1890 -»- 8 -»- Marjeta hči -»- 19/2 1892 -»- -»- 9 -»- Anton sin -»- 14/1 M' -»- 10 -»- Valentin -»- 12/2 1896 -»- 11 Verjetno je prišlo do pomote. Stara Vrhnika_Domače ime:_Tišler Hiš, št. 50_Hišni posestnik:_Marija Mesec Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Mesec Marija pos. udov. 22/5 1856 St. Vrh. Vrh. 2 -»- Anton sin sam 11/1 1881 3 -»- Franca hči -»- 29/3 1884 -»- -»- 4 -»- Franc sin -»- 11/1 1886 5 -»- Liza mati + pos. Sam 15/10 1822 -»- Stara Vrhnika_Domače ime:_Tone Hiš, št. 51_Hišni posestnik:_Anton Grom Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Grom Anton pos. ožen 20/5 1844 St. Vrh. Vrh. 2 -»- Marjeta žena -»- 16/6 1846 -»- 3 -»- Franc sin sam 21/10 -»- -»- 2 -»- Marjeta žena -»- 16/6 1846 -»- -»- 3 -»- Franc sin sam 21/10 1880 -»- -»- 4 -»- Marjeta hči -»- 30/5 1877 -»- -»- Stara Vrhnika_Domače ime:_Lukove Hiš, št. 52_Hišni posestnik:_Honiovc Anton Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Homovc Anton pos. ožen 8/11 1858 St. V. -»- 2 -»- Marija žena -»- 15/9 1866 Hoijul 3 -»- Anton sin sam 15/10 1888 St. Vrh. -»- 4 -»- Antonija hči -»- 30/12 1896 -»- -»- 5 -»- Matija brat pos. 15/2 1851 -»- -»- _Stara Vrhnika_Domače ime:_Špikel Hiš, št. 53_Hišni posestnik:_Petkovšek Josip Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Petkovšek Josip pos. ožen 16/2 1847 Rovte Vrh. + 25/4 1905 2 -»- Apolonija žena -»- 4/1 1843 St. Vrh. -»- 3 -»- Jože sin sam 19/3 1875 -»- -»- 4 -»- Marija hči -»- 22/5 1881 -»- -»- 5 -»- Janez sin -»- 8/6 1883 -»- -»- 6 -»- Frančiška hči -»- 3/9 1885 -»- -»- 7 -»- Valentin sin -»- 10/2 1888 -»- -»- Stara Vrhnika_Domače ime:_Na Dovc Na Pevci** Hiš, št. 54_Hišni posestnik:_Rode /: Jernej :/ Jurij Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Rode Jurij pos. ožen 15/4 1841 St. Vrh. Vrh. 2 -»- Ana žena 29/5 1843 Lesnobrdo -»- 3 -»- Franc sin sam 31/2 1882 St. Vrh. 4 -»- Jože -»- -»- 18/3 -»- -»- 3 -»- Franc sin sam 31/2 1882 St. Vrh. -»- 4 -»- Jože -»- -»- 18/3 1884 -»- 5 Vinko nezakon. sin Reze Možina iz Podlipe -»- 189912 Ljubljana -»- + 6/1 1902 6 Slabe Helena gostja -»- 20/6 1833 St. Vrh. -»- 12 Datum ni popoln. Stara Vrhnika_Domače ime:_Kovač Hiš. št. 55_Hišni posestnik:_Janez Suhadolnik Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Suhadolnik Janez pos. ožen 3/11 1867 St. Vrh. Vrh. stanuje v Borovnici 81 2 -»- Marija žena -»- 11/3 1864 -»- -»- 3 -»- Franja Franc nezak. sin Frančiške hči sam 13/2 1893 3. 4. 1913 -»-Borovnica -»- 4 -»- Marija -»- -»- 16/2 1896 -»- 5 -»- Ignacij sin -»- 1/8 1899 -»- -»- 6 Mrlak Marija teta gos. udova 18/8 1814 -»- -»- + 26/12 1905 7 Troha Franc pomoč. sam 26/11 1879 -»- \6 Suhadolnik Ivana 7 -»- Lizabeta 8 -»- Viktorija Stara Vrhnika_Domače ime:_Škanteli /: Andreičkovc :/ Hiš, št. 56_Hišni posestnik:_Martin Ogrin Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Ogrin Martin pos. ožen 11/11 1869 St. Vrh. Vrh. 2 -»- Frančiška žena -»- 24/3 1872 -»- -»- 3 -»- Gašper sin sam I 4 -»- Antonija hči -»- 1 ^10/1 1896 -»- -»- 5 -»- Ignacij sin 11/7 1899 -»- -»- Hiš. St. 57_ Domače ime: Hišni posestnik: Škupenk Rode Anton Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Rode Anton pos. ožen lil 1867 St. Vrh. Vrh. 2 -»- Liza žena -»- 22/11 1866 Mala Ligojna -»- 3 -»- Marija hči sam 2/1 1891 St. Vrh -»- 4 -»- Franc sin -»- 10/2 1892 -»- -»- 5 -»- Franca hči -»- 4/4 1893 -»- -»- 6 -»- Ivana -»- 7/10 1896 -»- -»- 7 -»- Ignacij sin -»- 23/7 1899 -»- -»- + 1904 14/6 8 -»- Valentin oče udovc 9/2 1831 -»- -»- 9 Celešnik Marija dekla sam 30/11 1879 -»- -»- _Stara Vrhnika_Domače ime:_Rode Matija Hiš, št. 58_HiSni posestnik:_-T^aaž Rode Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Rode Totnai^ Matija pos. ožen 1 1 12 1833 St. Vrh. Vrh. + 15/11 1909 2 -»- Marija žena -»- 1841IJ Kamnik + 7/2 1906 3 -»- Neža hči sam 4/1 1875 -»- -»- 4 -»- Jakob sin -»- 11/7 1878 5 -»- Jera hči -»- 7/3 1882 -»- -»- 6 -»- Matija sin -»- 25/2 1871 -»- Amerika 13 Datum ni popoln. Stara Vrhnika_Domače ime:_Malnar Hiš, št. 59_Hišni posestnik:_Janez Verbič Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Roj stai kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Verbič Janez pos. ožen 29/12 1871 St. Vrh. Vrh. 2 -»- Marijeta žena -»- 11/6 1867 Hrib -»- 3 -»- Franc oče nnc udovc 11/10 1897 St. Vrh. -»- + 23/5 1906 2 -»- Marijeta žena -»- 11/6 1867 Hrib -»- 3 -»- Franc oče pos. udovc 11/10 1827 St. Vrh. + 23/5 1906 4 -»- Ana sestra pos. sam 5/12 1869 -»- Amerika 5 Menart Gašpar hlape -»- 1885'4 Rovte Rovte p. b. Rovte 18/2 1900 št. 80 6 Mele Ana dekla -»- 26/7 1878 Zažar -»- 14 Datum ni popoln. _Stara Vrhnika_Domače ime:_Figar Hiš, št. 60_Hišni posestnik:_Slabe termi Jurij Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Slabe Jurij pos. ožen 24/4 1826 St. Vrh. Vrh. 2 -»- Franca žena -»- 30/10 1843 Rovte -»- 3 -»- Mateuž sin sam 6/9 1871 St. Vrh. -»- 4 -»- Janez -»- 22/7 1877 -»- -»- 5 -»- Ivana hči -»- 14/11 1879 6 -»- Katra -»- 25/4 1884 -»- -»- 7 -»- Pavi brat pos. -»- 20/1 1824 -»- + 24/8 1904 8 Sinkovc Neža ud. Sedaj mati gospodinje ud. 20/12 1814 Rovet -»- + 30/3 1902 _Stara Vrhnika_Domače ime:_Štefk Hiš, št. 61_Hišni posestnik:_Johana Slabe novo sezidana 1904 Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz domovinstva čas prihoda v občino Opomba 1— Podlipec Jakob gosi sam —11- 183415 St. Vrh. -Vrtr- 1 Slabe Jurij 182616 2 -»- Frančiška 1843" 15 Datum ni popoln. 16 Datum ni popoln. 17 Datum ni popoln. Hiš. St. 62_Hišni posestnik:_Slabe Lorenc Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Dornovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Slabe Lovro pos. ožen 10/8 1852 St. Vrh. Vrh. 2 -»- Reza žena -»- 14/10 1851 Podlipa -»- 3 -»- Ana hči sam 21/7 1877 St. Vrh. -»- 4 -»- Ivana -»- -»- 12/6 1888 -»- -»- 5 -»- Marija -»- 11/12 1890 -»- + 6 -»- Mateuž oče pos. udovc 10/9 1821 -»- -»- + 7 -»- Magdalena hči sam 21/7 1893 -»- -»- Stara Vrhnika_Domače ime:_Grom Hiš, št. 63_Hišni posestnik:_Karol Kotnik Verd Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Dornovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Seljak Lovro gost ožen. 8/8 1869 Ziri Vrhnika —ŽDT" p.b. županstvo Žiri 21/12 1890 stv 200 sprejet v seji 9/12 1907 št. 387 2 -»- Marijana žena -»- 29/1 1869 Podlipa -»- 3 -»- Marija hči sam 10/8 1894 St. Vrh. Vrh. 4 -»- Lovro sin -»- 16/8 1896 -»- 5 -»- Antonija hči 15/1 1899 -»- -»- Stara Vrhnika_Domače ime:_Corn Hiš, št. 64_Hišni posestnik:_Karol Kotnik Verd Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Dornovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Urh Gašpar gost ožen 31/12 1841 Podlipa Vrh. 2 -»- Ivana žena 20/11 1851 Zažar -»- 3 -»- Janez sin sam 26/5 1877 -»-'» -»- 4 -»- France -»- 7/12 1879 -»- -»- vojak ? Andrej 18 V rubriki je dopisano: Oženj. 1905 v Ameriki z Frančiško Košir iz Podlipe sedaj v Zaplani 32 posestnik. Hiš, št. 65_Hišni posestnik:_Rode Martin Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Rode Martin pos. ožen 11/4 1844 St. Vrh. Vrh. 2 -»- Marija žena -»- 27/2 1846 Podlipa -»- Stara Vrhnika_Domače ime:_Klobas Hiš, št. 66_Hišni posestnik:_Ogrin Luka Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Ogrin Luka pos. ožen 7/10 1854 St. Vrh. Vrh. 2 -»- Neža žena -»- 10/12 1852 Verd -»- 3 Celarc Janez sin I moža sam 14/6 1879 St. Vrh. -»- 4 Ogrin Terezija hči II zak. -»- 14/10 1881 -»- -»- 5 -»- Franc sin II zak. -»- 9/9 1882 -»- -»- 6 -»- Jože -»- -»- 29/1 1886 -»- -»- 7 -»- Jakob -»- -»- 18/4 1887 -»- -»- 8 -»- Marija hči -»- 26/8 1888 -»- -»- 9 -»- Anton sin -»- 18/3 1891 -»- -»- 10 -»- Franca hči -»- 10/11 1892 -»- -»- 11 -»- Neža -»- -»- 12/12 1897 -»- -»- Stara Vrhnika_Domače ime:_na Košac Hiš, št. 67_Hišni posestnik:_Janez Leskove Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Leskove Janez pos. ožen 29/8 1856 St. Vrh. Vrh. 2 -»- Marija žena -»- 29/6 1852 Zaplana -»- + 25/1 1905 3 -»- Franca hči sam 10/1 1884 St. Vrh. -»- 4 -»- Marija -»- -»- 4/7 1887 -»- -»- v Ameriki 5 -»- France sin -»- 4/12 1889 -»- -»- + umrl v Ameriki Waukegan /. 1909 6 -»- Polona hči -»- 7/2 1893 -»- -»- dom list 24/1912 " Tuje dopisano: Ljubljana Marija Terezija cesta 16. se bode poročila z Kranjc Martinom krojač pri južni železnici. Hiš, št. 68 Hišni posestnik: Janez Bajt Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Bajt Janez pos. ožen 25/8 1874 St. Vrh. Vrh. 2 -»- Marija žena -»- 4/7 1875 Vrhnika 3 -»- Marija mati pos. udov 28/6 1834 -»- -»- 4 -»- Marija sestra sam 19/1 1863 -»- Stara Vrhnika Domače ime: Matic Hiš, št. 69 Hišni posestnik: Ogrin /: Matija :/ Franc Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Ogrin Franc pos. ozen 11/9 1862 St. Vrh. Vrh. 2 -»- Marija žena -»- 13/9 1873 Sinjagorica -»- 3 -»- Franc sin sam 7/12 1899 St. Vrh. -»- 4 -»- Matija oče pos. ožen. 30/12 1825 -»- -»- + 22/6 1906 5 -»- Marija žena -»- 8/4 1829 -»- Stara Vrhnika Domače ime: Primož Hiš, št. 70 Hišni posestnik: Grom Anton Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Grom Anton pos. ožen 4/1 1856 St. Vrh. Vrh. + 19/4 1903 2 -»- Franca žena 3/3 1857 Mala Ligojna -»- 3 -»- Franc sin sam 19/9 1883 St. Vrh. -»- 4 -»- Franca hči -»- 4/10 1888 -»- 5 -»- Marija -»- 20/2 1895 -»- pos. knj. 14. 4. 1910 Hiš, št. 71_Hišni posestnik:_Pavlin Franc Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Pavlin Franc pos. ožen 30/1 1863 Polhovgrac Crnivrh 41 v Ameriki + 10/81903 na morju Bremen Amerika 2 -»- Marijana žena -»- 12/1 1864 Smrečje + + 3 -»- Franc sin sam 7/8 1892 St. Vrh. Vrh. Proda1 Čeponu in se izselil na gorenjsko ca 1906, prižemi 4 -»- Janez -»- -»- 4/5 -»- stavbenik v Ljubljani od 1908 1 Čepon Jakob pos ožen 71 L Horjul št. 1 Horjul domoval št. 64 I pribl. f 1905 + -»- Katarina žena -»- 721. 1 Stara Vrhnika_Domače ime:_Jelovščenk Hiš, št. 72_Hišni posestnik:_Rode Franc Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Rode Franc pos. ožen 29/2 1852 St. Vrh. Vrh. 2 -»- Helena žena -»- 24/4 1854 Zaplana -»- 3 -»- Marija hči sam 31/5 1889 St. Vrh. -»- 4 -»- Ivana -»- -»- 11/8 1891 -»- -»- 5 -»- Ana 17/7 1895 -»- -»- 6 -»- Andrej sin -»- 20/11 1897 -»- -»- 7 -»- Marija sestra pos. udova 2/8 1855 -»- 8 -»- Marija teta sam 1/3 1829 -»- -»- _Stara Vrhnika_Domače ime:_Gromova bajta Hiš, št. 73_Hišni posestnik:_Karol Kotnik Verd Tek. Priimek in ime Poklic Stan Dan, Rojstni kraj Domovna Za ptujce Opomba št. mesec občina dokaz čas in domovinstva prihoda leto v rojstva občino 1 Bogataj Andrej gost sam 184620 St. Vrh. Vrh. 1 20 Datum ni popoln. Karol Hiš, št. 74_Hišni posestnik:_(:Celarc Nace:) Kotnik Verd [_]______(: Aleš iz Razora:)_ Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Celarc Ignac pos. ožen 8/5 1839 St. Vrh. Vrh. + 15/3 1911 2 -»- Marijana žena -»- 13/10 1850 Zažar -»- + 7/6 1904 3 -»- Ignacij sin sam 7/7 1876 St. Vrh. -»- -t- v boln. Ljubljana 25/81908 4 -»- Katra hči -»- 7/11 1883 -»- »prazna« _Stara Vrhnika_Domače ime:_Simnova bajta Šimnova bajta** Hiš, št. 75_Hišni posestnik:_Franz Verbič Tek. Priimek in ime Poklic Stan Dan, Rojstni kraj Domovna Za ptujce Opomba št. mesec občina dokaz čas in domovinstva prihoda leto v rojstva občino Martin Rode 1 vidi št 65 Stara Vrhnika_Domače ime:_Simen Hiš, št. 76_Hišni posestnik:_Carman Šimon Tek. št. Priimek in Ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Casarman Simon pos. ožen 25/10 1839 St. Vrh. Vrh. Amerika 2 -»- Marija Neža II žena 1. -»- 20/1 1840 -»- -»- + 17/101904 3 -»- Urša hči sam 10/10 1863 -»- -»- 11/7 1910 razkaznica v Pulju v bolnišnici Kranj pri žandarm 4 -»- Janez sin -»- 21/6 1868 -»- -»- Amerika 5 -»- Franc -»- -»- 3/12 1878 -»- -»- Amerika 6 -»- "Maketa, "hei^ -»- "T8S-3 -»- -»- + 7/7 1902 7 -»- Jakob sin -»- 25/7 1886 -»- -»- Graz Hiš, št. 77_Hišni posestnik:_Jesenovc Anton Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Vrhove Urša gostja sam 6/8 1826 St. Vrh. Vrh. + 9/10 1910 2 -»- Marija hči -»- 22/6 1855 -»- -»- Afrika 3 Šuštaršič Marija nez. hči Urše Šuštaršič -»- 13/2 1892 -»- -»- _Stara Vrhnika_Domače ime:_Skantlov Franc Hiš, št. 78_Hišni posestnik:_Čelešnik (:Franc:l Jakob Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Čelešnik Jakob pos. ožen. 18/7 1876 St. Vrh. Vrh. Amerika od 1900 2 -»- Marija žena -»- 17/2 1878 -»- -»- 3 -»- Franc sin sam 6/9 1899 -»- -»- + v Ameriki 4 -»- Helena mati ud. 21/4 1850 Borovnica -»- 5 -»- Marija sestra sam. 20/11 1879 St. Vrh. -»- 6 -»- Marjeta -»- -»- 14/2 1883 -»- -»- V Ameriki omožena 7 -»- Ivana -»- 6/11 1884 -»- -»- 8 -»- Franc brat -»- 23/3 1886 -»- -»- doma 9 -»- Janez -»- -»- ( 30/1 jjm -»- 10 -»- Anton -»- -»- -»- _Stara Vrhnika_Domače ime:_Bočar Bčar** Hiš, št. 79_Hišni posestnik:_Križaj Franc Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Križaj Franc pos. ožen. 27/1 1845 St. Vrh. Vrh. 2 -»- . Antonija žena -»- 24/5 1850 -»- -»- 3 Leskove Franca rejenka sam 10/1 1884 -»- -»- vidi št. 67 St. Vrh. Hiš. St. 80_HiSni posestnik:_Suhadolnik Johana Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Jesenovc Anton gost ožen. 3/6 1855 Smrečje Vrhnika St. JoGt sprejet v seji z dne 14/11 903 št. 16/03 + 22/3 1911 2 -»- Marija žena 23/5 1864 St. Vrh. Vrh. 3 -»- Franc sin sam 20/10 1884 -»- 4 -»- Marija hči -»- 18/10 1885 -»- 5 -»- Ana -»- -»- 15/7 1887 -»- 6 -»- Anton sin -»- 26/3 1889 7 -»- Janez -»- -»- 22/8 1890 -»- -»- 8 -»- Franca hči 1/8 1895 -»- Stara Vrhnika Domače ime: Janez Hiš, št. 81 Hišni posestnik: Petkovšek Franz Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Homovc Janez pos. ožen. 20/4 1861 St. Vrh. Vrh. od 1/5 1993 Amerika 2 -»- Ivana žena 29/12 1859 Vrh. ->>- Amerika 1/71902 3 -»- Franca hči sam 23/9 1882 -»- -»- Amerika 4 -»- Janez sin -»- 24/1 1887 Amerika 1/7 1902 5 -»- Marjeta hči -»- 21/2 1890 -»- -»- dlo 1/7 1902 6 -»- Neža 20/1 1892 + 24/5 1902 Verbič Anton (vidi 34) _Stara Vrhnika_Domače ime:_Kenkov Franc Hiš, št. 82_Hišni posestnik:_Kenk Ffane- Lorenc Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Kenk Franc pos. ožen. 3/12 1844 St. Vrh. Vrh. Tamsweg 2 -»- Urša žena 29/7 1838 V. Lig. -»- 3 -»- Janez sin sam 15/8 1873 St. Vrh. -»- Brazilija2' 4 -»- Jakob -»- -»- 1/5 -»- Tauisvveg 1873 4 -»- Jakob -»- -»- 1/5 1876 Tauisweg na Koroškem pastir 5 -»- Jože -»- -»- 8/3 1878 -»- -»- Muiav v Ameriki od 1. 1901 6 -»- Lovro -»- -»- 11/8 1882 -»- -»- Tamsweg 7 -»- Marija sestra pos. -»- 26/5 1838 -»- -»- 21 V rubriki opomba je dopisano: Vsev. Ameriki oženjen ud 1892, žena Mili Jerina iz Blat. Brez.. _Stara Vrhnika_Domače ime:_Krže Hiš, št. 83_Hišni posestnik:_Janez Mlinar Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Mlinar Janez pos. ožen. 22/12 1849 Žirovski vrh Ziri 2 -»- Marija žena -»- 21/11 1858 Petkove -»- 3 -»- Marija hči sam 24/5 1883 Podlipa -»- 4 -»- Janez nezak. sin žene Marije -»- 15/5 1880 -»- -»- 5 -»- Reza hči I zak. -»- 10/10 1877 -»- -»- 6 Treven Jakob oče žene udovc 1/5 1824 -»- + 25/8 1907 Stara Vrhnika_.Domače ime:_Klama /nova hiša 1901/ Hiš, št. 84_Hišni posestnik:_Ignacij Debevc (prej št. 36) Tek. Priimek in ime Poklic Stan Dan, Roj stai kraj Domovna Za ptujce Opomba št. mesec občina dokaz čas in domovinstva prihoda leto v rojstva občino 1 Debevc Ignacij pos. ožen. St. Vrh. Vrhnika 1 glej št. 36 Stara Vrhnika_Domače ime:_Kovačija Mesceva Hiš, št. 85_Hišni posestnik:_Mesec Josip Tek. Priimek in ime Poklic Stan Dan, Rojstni kraj Domovna Za ptujce Opomba št. mesec in leto rojstva občina dokaz domovinstva čas prihoda v občino 1 1 Nobena rubrika ni izpolnjena. Hiš. št. 86_Hišni posestnik:_Ivan Muha Tek. Priimek in ime Poklic Stan Dan, Rojstni kraj Dornovna Za ptujce Opomba št. mesec občina dokaz čas in domovinstva prihoda leto v rojstva občino 1 Muha Ivan posest. oženj. 1 VELIKA LIGOJNA, dne 31.12.1900 = 205 preb. Velka Ligoina_Domače ime:_»Mehe« Hiš, št. I_Hišni posestnik:_Janez Garafol Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Dornovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Garafol Janez pos. ožen. 1/4 1836 V. L. Vrh. 2 -»- Marija žena -»- 13/9 1859 Drenovgrič -»- 3 -»- Franca hči sam 30/12 1895 V. L. -»- 4 -»- Ivana -»- 14/1 1900 -»- 5 -»- Marija I žene -»- 23/1 1867 -»- Velka Ligoina_Domače ime:_»Židank« Hiš. St. 2_Hišni posestnik:_Janez Celarc Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Dornovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Celarc Janez pos. ožen. 28/8 1838 V. L. Vrh. 2 -»- Neža žena -»- 11/1 1846 St. V. -»- _Velka Ligoina_Domače ime:_»Jurčk« Hiš, št. 3_Hišni posestnik:_Val. Kovač Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Dornovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Kovač Valentin pos. ožen. 26/1 1857 V. L. Vrh. 2 -»- Marijana II žena -»- 11/12 1865 Rovte -»- + 6/1 1903 3 -»- Jakob sin I žene sam 9/7 1884 V. L. 4 -»- Marija hči II zak -»- 2/6 1889 -»- -»- 5 »- Lovro sin II zak 17/7 1891 -»- -»- 6 -»- Neže hči II zak -»- 31/12 1895 -»- -»- 7 -»- France sin II zak 3/9 1897 -»- -»- 8 -»- Marijana hči II zak -»- 6/9 1899 -»- 9 -»- Franca sestra pos. -»- 27/10 1858 -»- -»- Hiš, št. 4_Hišni posestnik:_Janez Smrtnik Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Smrtnik Janez pos. ožen. 7/5 1865 V. L. Vrh. 2 -»- Franca žena 6/5 1869 M. L. -»- 3 -»- France sin sam 24/3 1889 V. L. -»- 4 -»- Franca hči -»- 3/12 1894 -»- -»- 5 -»- Marija -»- -»- 13/1 1897 -»- 6 -»- Janez sin -»- 22/11 1898 -»- -»- 7 -»- Marija mati pos. udova 31/3 1842 -»- -»- 8 -»- Jože stric pos. sam 27/2 1844 -»- -»- Velka Ligoina_Domače ime:_Gale Hiš, št. 5_Hišni posestnik:_Anton Mele Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Mele Anton pos. ožen. 29/12 1862 V. L. Vrh. 2 -»- Marjeta žena -»- 4/7 1870 M. L. -»- 3 -»- Karol sin sam 13/10 1896 -»- -»- 4 -»- France -»- -»- 6/12 1899 -»- -»- 5 -»- Matija brat pos. 2/2 1872 -»- 6 -»- Miha stari oče ožen 13/9 1832 -»- -»- + 20/6 1909 7 -»- Marija stara mati 6/11 1829 -»- + 1905 15/7 8 Jerina Angelij bratranec sam 19/1 1881 Trst -»- Ljubljana oženj, krojač Velka Ligoina_Domače ime:_»Žnidar« Hiš, št. 6_Hišni posestnik:_Janez Mele Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Mele Janez pos. ožen. 9/4 1844 V. L. Vrh. 2 -»- Marija žena -»- 2/6 1849 Podlipa -»- 3 -»- Urša hči sam 15/9 1881 V. L. -»- 4 -»- Ana -»- -»- 22/7 -»- -»- 3 -»- Urša hči sam 15/9 1881 V. L. -»- 4 -»- Ana -»- -»- 22/7 1888 -»- 5 -»- Janez sin -»- 20/5 1891 -»- -»- 6 -»- Helena sestra gospodarja -»- 20/3 1846 -»- -»- 7 -»- Urša -»- -»- 20/10 1850 Velka Ligojna_Domače ime:_»Stefin« Hi§. št. 7_Hišni posestnik:_Alojzij Osredkar Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Osredkar Alojzij pos. ožen. 16/6 1873 St. Jošt Vrhnika Vrhnika S^jfvpeji ne! pomota' 2 -»- Ana žena -»- 2/7 1880 V. L. Vrhnika -»- 3 -»- Martin sin sam 11/11 1897 -»- -»- \ / 4 -»- Ciril -»- -»- 5/7 1899 -»- -»- / 5 Rus Helena mati žene udov. 29/4 1846 Sinjagor -»- 1 Tuje dopisano: Sprejet v seji 9. II. 1911 v obč. zvezo vrhniško stv 114. _Velka Ligojna_Domače ime:_Šimnovc Hiš, št. 8_Hišni posestnik:_Matevž Cankar Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Cankar Matevž pos. ožen 20/9 1844 V. L. Vrh. 2 -»- Jera žena 11/2 1851 Rovte -»- 3 -»- Jože sin sam 18/3 1884 V. L. -»- 4 -»- Janez -»- 3/1 1887 -»- -»- 5 -»- Marija hči -»- 9/11 1890 -»- -»- _Velka Ligojna_Domače ime:_Stirmož Hiš, št. 9_Hišni posestnik:_Janez Ogrin Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Ogrin Janez pos. udovc 9/10 1856 V. L. Vrh. 2 -»- Franc sin sam 29/10 1 OO/l -»- -»- 1 Ogrin Janez pos. udovc 9/10 1856 V. L. Vrh. 2 -»- Franc sin sam 29/10 1884 -»- -»- 3 -»- Marjeta hči -»- 12/7 1886 -»- -»- 4 -»- Marija -»- 17/2 1888 -»- -»- 5 -»- Ana -»- -»- 29/7 1890 -»- 6 -»- Danijel sin -»- 30/7 1892 -»- 7 -»- Janez -»- -»- in/ -»- -»- 8 -»- Ivana hči -»- 18/6 1897 -»- »prazna« Velka Ligojna_Domače ime:_Jerčna bajta Hiš, št. 10_Hišni posestnik:_Janez Ogrin Tek. Priimek in ime Poklic Stan Dan, Rojstni kraj Domovna Za ptujce Opomba št. mesec občina dokaz čas in domovinstva prihoda leto v rojstva občino 1 Nobena rubrika ni izpolnjena. _Velka Ligojna_Domače ime:_»Košir« Hiš, št. 11_Hišni posestnik:_Peter Košir Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Košir Peter pos. ožen. 21/6 1876 Podlipa Vrh. 2 -»- Marija žena -»- 27/6 1872 Lučne Velka Ligojna___Domače ime:_Mikš Hiš, št. 12_Hišni posestnik:_Jakob Mavsar Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Mavsar Jakob pos. ožen. 9/7 1853 V. L. Vrh. 2 -»- Jera žena 11/2 1859 -»- + 22/8 1907 3 -»- Marija hči sam 12/9 1882 -»- -»- 4 -»- Ivana -»- -»- 8/6 1884 -»- -»- 5 -»- Janez sin 16/5 1886 -»- -»- 6 -»- Franc -»- -»- 1/3 -»- -»- 1884 5 -»- Janez sin -»- 16/5 1886 -»- 6 -»- Franc -»- -»- 1/3 1888 -»- -»- 7 -»- Franca hči -»- 18/9 1889 8 -»- Matevž sin -»- 11/9 1891 -»- 9 -»- Luka -»- -»- 11/10 1896 -»- -»- 10 -»- Jakob -»- -»- 26/4 1899 -»- -»- _Velka Ligojna_Domače ime:_»Tone« Hiš, št. 13_Hišni posestnik:_Franc Ogrin Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Ogrin Franc pos. ožen. 21/9 1853 V. L. Vrh. 2 -»- Reza žena -»- 20/9 1862 Rovte -»- 3 -»- Janez sin sam 18/5 1886 V. L. 4 -»- Franc -»- -»- 31/10 1887 -»- -»- 5 -»- Jože 4/3 1889 -»- -»- 6 -»- Andrej -»- -»- 5/10 1891 -»- -»- 7 -»- Matija -»- 4/3 1896 -»- -»- 8 -»- mati pos. udov. 3/3 1826 -»- -»- + 16/11 902 9 -»- Jakob brat sam 14/7 1864 Postojna Velka Ligojna_Domače ime:_»Prdel« Hiš, št. 14_Hišni posestnik:_Janez Rus Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Rus Janez pos. ožen. 5/5 1868 V. L. Vrh. Je v Loki pri Zidanem mostu 2 -»- Marija^ žena -»- 15/12 1869 Lukovca -»- umrla 17. 6. 1913 3 -»- Ana hči sam 31/7 1897 V. L. -»- umrla 1912 4 -»- Franc sin -»- 8/10 1898 -»- -»- 5 -»- Helena mati pos. udov. 29/4 1846 -»- -»- 6 -»- Antonija sestra pos. sam 24/1 1886 -»- 7 -»- France brat pos. -»- 27/8 1888 -»- -»- 8 Skubic Jože pastir -»- 10/2 Horjul Brezovca pos. 1886 7 -»- France brat pos. -»- 27/8 1888 -»- -»- 8 Skubic Jože pastir 10/2 1889 Horjul Brezovca 9 Grdadolnik Neža dekla -»- 9/1 1883 -»- Hoijui p.b. 8/1 901 stv 7 Horjul 2 Tuje dopisano: II žena Marija Novak poročen L 1914. Velka Ligojna_Domače ime:_»Polk« Hiš, št. 15_Hišni posestnik:_Franc Bradeško Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Bradeško Franc pos. ožen. 3/12 1871 V. L. Vrh. 2 -»- Terezija žena -»- 13/10 1874 Zaplana -»- 3 -»- Franc sin sam i2ty ^95 -»- -»- 4 -»- Ivana hči 22/5 1898 -»- -»- 5 -»- Marija -»- -»- 8/9 1900 6 -»- Marija mati pos. udov. 30/6 1845 Hoijui + 8/12 1909 7 -»- Matija brat pos. sam 27/2 1879 V. L. + 16/8 1910 v M. Lig. 8 Trček Marija sestra žene -»- 8/4 1860 Zaplana -»- 9 Vehar Neža pastarica -»- 22/12 1887 Podlipa -»- Velka Ligojna_Domače ime:_Hribe Hiš, št. 16_Hišni posestnik:_Eliza Kovač Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan. mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Kovač Eliza pos. udov. 2/11 1850 Brezje Vrhnika 2 Frank Franca hči I zak. sam 5/3 1885 V. L. Vrh. 3 Frank Miha sin I zak. -»- 17/4 1877 -»- -»- vojak 4 Kovač Ana hči II zak. 5/7 1890 Hiš, št. 17_Hišni posestnik:_Ogrin Jakob Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba Brezovšek Terezija oženj S -»- Franz 9/9 1894 S Štefan Ana Angela Peter 3 Tu je pozneje dopisano: Mož Štefan na Sp. Avstrijskem na železnici. 4 Tu je pozneje dopisano: Dom. list za moža Štefana Brezovšek zup. Kal Gorica Primorji 29/2 1908 št. 145. 5 Tuje pozneje dopisano: Na Ogerskem Pilistijava. 6 Tu je za zadnje 4 navedene pozneje dopisano: Po očetu vsi Kal pri Gorici. _Velka Ligoina_Domače ime:_Cankar Hiš, št. 18_Hišni posestnik:_Franc Novak Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Novak Franc pos. ožen. 16/10 1863 M. L. Vrh. + 10/4 1911 2 -»- Marijana žena -»- 21/1 1851 Lučne -»- 3 -»- Janez sin sam 16/11 1889 V. L. 4 Kuclar Franca hči I zak. -»- 3/12 1884 -»- -»- 5 Novak Franc sin II zak. -»- 15/6 1891 -»- 6 -»- Jože -»- -»- 24/3 1893 -»- -»- 7 -»- Andrej -»- -»- 6/12 1896 Velka Ligoina_Domače ime:_Molk Hiš, št. 19_Hišni posestnik:_Andrej Cot Josip Petkovšek vidi tudi št. 40 Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Čot Andrej pos. ožen. 30/11 1843 Vrh. Vrh. 2 -»- Marijana žena 27/2 1839 V. L. 3 Trček Ivana dekla sam 24/6 1883 Lesnobrdo -»- 4 Cankar Janez pastir -»- 3/1 1887 V. L. -»- Hiš, št. 20_Hišni posestnik:_Janez Frank Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Frank Janez pos. ožen. 26/1 1865 V. L. Vrh. 2 -»- Katra žena -»- 16/12 1868 M. L. -»- 3 -»- Marija hči sam 12/9 1893 V. L. -»- 4 -»- Franc sin -»- -»- -»- del. knj. 14/1111910 5 -»- Janez -»- -»- 18/5 1897 -»- -»- 6 -»- Anton -»- -»- 31/10 1899 -»- -»- Velka Ligoina_Domače ime:_»Čelešnk« Hiš, št. 21_Hišni posestnik:_Janez Trček Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Trček J^nez Lovro pos. ožen. 27/7 1868 V. L. Vrh. 2 -»- Urša žena -»- 27/10 1868 M. L. -»- 3 -»- Janez sin sam ^94 V. L. -»- 4 -»- Anton -»- -»- 12/6 1898 -»- -»- 5 -»- Marija hči -»- 7/11 1900 -»- -»- 6 -»- Janez oče pos. udovc 28/12 1839 Zažar -»- 7 Pustovrh Franc pastir sam 23/5 1887 Vrhnika -»- Velka Ligoina_Domače ime:_Garafol Hiš, št. 22_Hišni posestnik:_Jakob Garafol Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Garafol Jakob pos. ožen. 27/4 1846 V. L. Vrh. 2 -»- Marija žena -»- 5/10 1850 M. L. -»- 3 -»- Jakob Ivan sin sam 23/7 1881 V. L. -»- 4 -»- Ignac -»- -»- 7/7 1885 -»- -»- 5 -»- Marija hči 28/9 1888 -»- -»- 6 -»- Lovro sin -»- 6/7 1890 -»- -»- Hiš. St. 23_ Hišni posestnik:_Franc Umek Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Dornovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Umek Franc pos. ožen. 3/8 1865 V. L. Vrh. 2 -»- Jera žena -»- 10/3 1875 Smrečje 3 -»- Josefa hči sam 4/3 1895 V. L. -»- 4 -»- Marija -»- -»- 27/8 1896 -»- -»- 5 -»- Franc sin 2/11 1897 -»- -»- 6 -»- Janez -»- -»- 20/12 1899 -»- -»- 7 -»- Terezija mati poses. udov. 11/10 1833 -»- -»- 8 Košir Franca dekla sam 16/9 1871 St. Jost -»- p.b. St. Jost 30/12 900 stv 22 1899 Velka Ligoina_Domače ime:_Kašuta Hiš, št. 24_HiSni posestnik:_Jože Remžgar Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Dornovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Remžgar Jože pos. ožen. 8/2 1869 V. L. Vrh. Amerika umrl v Ameriki pred 4 leti 1910 2 -»- Marija žena 25/5 1870 -»- -»- + 20/3 1904 3 -»- Jakob oče -»- 9/4 1838 -»- -»- + 31/12 1902 4 -»- Ivana mati -»- 30/4 1835 -»- -»- 5 -»- Ivana sestra pos. sam 12/5 1867 -»- -»- x n Y-__ 1 Inn Mala Lig. 19 ^mr 7 Košir Jakob pastir -»- 18887 Podlipa St. Jošt 7 Datum ni popoln. _Velka Ligoina_Domače ime:_»Jamšk« Hiš, št. 25_Hišni posestnik:_Janez Ogrin Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Dornovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Ogrin Janez pos. ožen. 20/3 1863 V. L. Vrh. doma 2 -»- Jera žena -»- 9/3 1863 -»- -»- 1863 doma 2 -»- Jera žena -»- 9/3 1863 -»- -»- 3 -»- Marija hči sam 13/11 1888 -»- poročena St. Vrhnika 2 4 -»- Ivana -»- -»- 10/8 1900 -»- -»- poročena Bevke 12 5 -»- Franc oče jjtbvc ožen 3/4 1836 -»- 6 -»- Marijana mati -»- 7/4 1836 St. Jost -»- 7 -»- JjkflfT stric sam 2/7 1825 V. Lig. -»- + 25/4 902 8 Lapajne Frančiška 1889" 8 Podatki niso popolni. _Velka Ligojna_Domače ime:_Mausar Hiš. St. 26_Hišni posestnik:_Lovro Sedaj _ spada pod občino Horjul______ Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Sedaj Lovro pos. ožen. 23/7 1857 V. L. vrh. Horjul 2 -»- Ana žena -»- 24/7 1871 Ljubgojna 3 -»- Franc sin I zak. sam 1/12 1888 V. L. -»- 4 -»- Janez -»- 21/10 1890 -»- -»- 5 -»- Štefan -»- II zak. 25/12 1896 -»- 6 -»- Marija -»- 11/9 1898 -»- -»- 7 -»- Karol -»- 14/10 1900 -»- -»- 8 -»- Pavel oče pos. ož. 25/1 1823 -»- -»- 9 -»- Urša žena -»- 23/9 1834 Zažar -»- 10 -»- Ana sestra pos. sam 19/6 1869 V. L. 11 Scdi,jPClC' stric pos. -»- 24/6 1838 -»- -»- + 7 J/S 7906 Velka Ligojna_Domače ime:_Zgoren Mausar Hiš, št. 27_Hišni posestnik:_Jožef Borštnik Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Borštnik Jožef pos. ožen. 22/6 1848 Dol Ljubljana 2 -»- Apolonija žena -»- 6/2 1857 Podlipa Vrh. 3 -»- Ivana hči sam 29/12 1880 V. Lig. -»- 4 -»- Franca -»- -»- 14/8 1883 -»- -»- 5 srn- r 18/j -»- "j -»- 4 -»- Franca -»- -»- 14/8 1883 -»- -»- 5 -»- Jakob sin -»- 18/7 1887 -»- -»- 6 -»- Ana hči -»- 18/7 1887 -»- -»- 7 -»- France sin -»- 4/9 1896 8 Malavašič Jakob hlape -»- 21/7 1862 Smrečje st. J ost Vrhnika p.b^lošUM -TŠ8I ^surll 1*897" sprejet na Vrhniko v seji 7/111904 stv 158 Velka Ligoina_Domače ime:_»Moravč« Hiš, št. 28_Hišni posestnik:_Neža Kune Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Kune Neža pos. udov. 8/1 1854 Zažar Vrhnika 1 -»- Janez sin kurjač s. 27/8 1877 Vel. Lig. -»- ko je prišel od vojakov je ostal v Ljubljani -Vojak oženjen v Ljubljani (drž. kolodvor) 3 -»- Neža hči sam 9/1 1881 V. L. -»- 4 -»- Franc sin -»- 1/11 1882 -»- -»- 5 -»- Marija hči -»- 30/11 1884 -»- -»- 6 -»- Jože sin -»- 10/4 1889 -»- -»- 7 -»- Jernej -»- -»- -»- -»- 8 -»- Ivana hči -»- 25/10 1895 -»- _Velka Ligoina_Domače ime:_Škupenk Hiš, št. 29_Hišni posestnik:_Janez Verbič Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Verbič Janez pos ožen. 20/4 1845 V. Lig. Vrhnika 2 -»- Marija žena -»- 23/8 1853 -»- -»- 3 -»- Marija hči sam 9/11 1876 -»- -»- 4 -»- Oton sin -»- 17/1 1879 -»- -»- + 23/10 1904 5 -»- Janez -»- 8/5 1884 -»- -»- 6 -»- Lovro -»- -»- 30/7 1887 -»- -»- 7 -»- Ana hči -»- 4/7 1897 -»- -»- 8 -»- Marijana -»- /7 1899 -»- -»- a ..j____ A IA i on/c mno 1897 8 -»- Marijana -»- -»- /7 1899 -»- -»- 9 -»- Jurij stric pos. udovc 4/4 1819 -»- -»- + 30/5 1908 Verbič Janez oženjen 8/5 1884 -»- -»- stanuje v Sinjagorici 31 gre 8 aprila 1913 v Borovnico se tja preseli -»- Marija roj. Pire omož. -»- -»- Velka Ligojna_Domače ime:_Kvtenk Kotenk*1 Hiš, št. 30_Hišni posestnik:_Janez Gutnik Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Gutnik Janez pos. ožen. 6/12 1862 V. L. Vrh. 2 -»- Franca žena -»- 14/4 1870 Preser -»- 3 -»- Janez sin sam 3/1 1891 V. Lig. -»- 4 -»- Franc -»- -»- 22/9 1892 -»- -»- 5 -»- Jože -»- -»- { 10/y -»- -»- 6 -»- Anton -»- -»- 25/12 1896 -»- -»- 7 -»- Marija hči -»- 20/10 1898 -»- -»- 8 -»- Jernej sin -»- 20/8 1900 -»- -»- 9 -»- Ivana hči -»-J 20/8 1900 -»- -»- 10 -»- Ana teta pos. -»- 19/6 1830 -»- -»- ' Po navedbi g. Janeza Žitko je pravilno domače ime Kotenk. Velka Ligojna_Domače ime:_Mrlak Hiš, št. 31_Hišni posestnik:_Janez Vrbič Verbič Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Vrbič Janez Verbič pos. ožen. 2/5 1871 V. L. Vrh. 2 -»- Marijana II žena -»- 24/4 1872 Preser -»- 3 -»- Janez sin sam 3/7 1896 V. L. -»- 4 -»- Marija hči -»- 8/1 1898 -»- -»- 5 -»- Terezija -»- -»- 10/10 1899 -»- -»- 6 -»- Anton oče pos. -»- 7/1 1833 -»- -»- + 3/11 1906 7 Jerčna Marija teta udov. 183610 -»- -»- 1899 6 -»- Anton oče pos. -»- 7/1 1833 -»- + 3/11 1906 7 lerčna Marija teta pos. udov. 1836'" -»- 8 Troha Neža dekla sam 1/4 1884 10 Datum ni popoln. Velka Ligoina_Domače ime:_»Kovač« Hiš, st. 32_Hišni posestnik:_Franc Ogrin Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz domovinstva čas prihoda v občino Opomba 1 Ogrin Franc pos. ožen. 22/11 1863 V. L. Vrh. + 4/2 1909 2 -»- Ivana žena -»- 24/5 1862 Zaplana -»- 3 -»- Franc sin sam 11/12 1888 V. Lig. -»- 4 -»- Matije -»- -»- 28/1 1394^ -»- Del. bukev 11/4 1910 5 -»- Lovro -»- "5/8 1896 6 -»- Anton -»- 7/1 1900 7 -»- Matija oče udovc 20/2 1833 -»- -»- + 19/11902 8 -»- Maijeta dekla sam 12/7 1866 -»- -»- Velka Ligoina Domače ime: Šuštar Hiš. št 33 Hišni posestnik: Simon Skopec Kovač Liza Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz domovinstva čas prihoda v občino Opomba 1 Skopec Simon r-gost ožen. 22/10 1839 V. L. Vrh. + 2 -»- Helena žena 17/5 1840 Vrzdenc -»- + 14/10 1908 3 -»- Anton sin sam 7/1 1868 V. L. -»- Brezovica 4 -»- Franc -»- -»- 7/4 1878 -»- -»- Bistra (Verbič) 5 -»- Marija hči -»- 30/9 1880 -»- -»- 6 -»- Mateuž sin 16/9 1884 -»- -»- vojak 7 -»- Ivana nez. hči od hčere France -»- 7/1 1894 -»- -»- Hišni posestnik:_Marijana Novak Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Novak Marijana pos. udov. 1/2 1851 Rovte Vrh. 2 -»- Marija hči sam 20/2 1879 V. L. -»- 3 -»- Matevž sin -»- 20/9 1881 -»- -»- 4 -»- Ivana hči -»- 1/7 1884 -»- -»- 5 -»- Janez sin -»- 18/5 1888 -»- -»- 6 -»- Helena sestra pos. -»- 2/5 1840 -»- -»- Velka Ligoina_Domače ime:_Židankova Franca Hiš, št._35_Hišni posestnik:_Franca Celarc Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz domovinstva čas prihoda v občino Opomba 1 Celarc Franca pos. sam 30/8 1858 V. L. Vrh. 2 -»- Lovro brat posest. -»- 31/7 1841 -»- -»- Lož Cerknica Velka Ligoina Domače ime: Hiš. št 36 Hišni posestnik: Jakob Jesenovc Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan. mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz domovinstva čas prihoda v občino Opomba 1 Jesenovc Jakob pos. ožen. 30/4 1858 Smrečje Vrh. sprejet v obč. zvezo na Vrhniki v seji 7/II1904 stv 157 1 -»- Neža žena -»- 22/1 1853 St. Vrhnika -»- Velka Ligoina Domače ime: »Molk« Hiš. št. 37 Hišni posestnik: Janez Kuclar Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz domovinstva čas prihoda v občino Opomba I Kuclar Janez pos. ožen. 18/6 1841 V. Ligoj. Vrhnika + 12/2 1909 2 -»- Franca žena -»- 18/8 1845 BI. Brezovca -»- 1 -»- Martin sin sam 77/11 V I io 1845 Brezovca 3 -»- Martin sin sam 22/11 1875 V. Lig. -»- 4 -»- Mateuž11 -»- 22/8 1884 -»- -»- 5 -»- Franca hči -»- 6/10 1887 6 -»- Janez sin -»- 24/5 1882 -»- -»- + ? 11 Tuje dopisano: Marija roj. Lenarčič žena. Velka Ligojna_Domače ime:_Lavdan Hiš. št. 38_Hišni posestnik:_Franc Gladek Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Gladek Franc pos. ožen. 25/1 1861 Suhidol Kranj Trata 1897 sprejet seja 26/4 1908 v tuk obč. zvezo stv 127/8 2 -»- Marija žena -»- 24/8 1858 Goli vrh -»- 3 -»- Jurij sin sam 11/4 1889 -»- -»- 4 -»- Ivana hči -»- 6/5 1894 -»- -»- 5 -»- Anton sin -»- 26/5 1891 -»- -»- 6 -»- Franca hči -»- 21/2 1897 -»- -»- Velka Ligojna_Domače ime:_Šuštar Hiš, št. 39_Hišni posestnik:_Jakob Jereb Tek. št. Priimek in ime Poklic Stan Dan, mesec in leto rojstva Rojstni kraj Domovna občina Za ptujce dokaz čas domovinstva prihoda v občino Opomba 1 Jereb Jakob pos. ožen. 7/4 1853 Podlipa Vrh. + 13/2 907 2 -»- Marijana žena -»- 15/9 1860 Zažar -»- Velka Ligojna_Domače ime:_Molk Hiš, št. 40_Hišni posestnik:_Josip Petkovšek (vidi 19) Tek. Priimek in ime Poklic Stan Dan, Rojstni kraj Domovna Za ptujce Opomba št. mesec občina dokaz čas in domovinstva prihoda leto v rojstva občino 1 Nobena rubrika ni izpolnjena. Gašper Tominc VRHNIŠKA KRONIKA december 2006-november 2007 110. Uničena vozila po požaru v Komunalnem podjetju Vrhnika, 4.12.2006. 4. 12. Nekaj minut čez polnoč je zagorelo na dvorišču Komunalnega podjetja Vrhnika v Sinji Gorici, kjer je prišlo do samovžiga petih vozil za prevoz komunalnih odpadkov. Zaradi pregretja je bil poškodovan tudi bivalni kontejner ter dve tovorni vozili, ki sta se nahajali v bližini gorečih vozil. Požar so pogasili PGD Vrhnika, Stara Vrhnika, Verd, Sinja Gorica, Ligojna, Bevke in Drenov Grič-Lesno Brdo. Vozila so v celoti uničena. Požar naj bi zakrivili glodalci. 8. 12. V veliki dvorani Cankarjevega doma na Vrhniki je potekal tradicionalni novoletni koncert vrhniškega Big Banda. Koncert je vodil in povezoval dirigent Tomaž Grintal, kot pevska solista pa sta nastopila Iva Stanič in Andrej Jesenovec. 8. 12. V gasilskem domu v Podlipi so odprli e-točko, 111. Točka za brezplačen dostop do interneta v Podlipi. 12. 12. V Cankarjevem domu je v spomin na velikana slovenske književnosti Ivana Cankarja potekala predstavitev miniaturne izdaje knjižic z njegovimi črticami, večer pa je s svojim izbranim opusom pesniških del popestrila še cerkniška pesnica Vanda Šega. Gre za oživitev "vrhniškega spominka", ki ga je leta 1993 izdelala Emilija Erbežnik. Vsaka knjižica vsebuje Cankarjevo črtico, razen zadnje, ki vsebuje dve. Vseh šest knjižic ima svoje mesto v lično in oblikovalsko zanimivo izdelanem kartonastem ovitku, vse pa je plod ročnega dela. Komplet je izdal Zavod Ivana Cankarja Vrhnika, založila pa TD Blagaja-na Vrhnika in ZIC. DECEMBER 2006 prostor s štirimi uporabniškimi mesti, preko katerih je omogočen brezplačen dostop do interneta. Pridobitevje nadgrajena še z možnostjo, da uporabniki podlipske doline ob nabavi ustrezne strojne opreme tri leta brezplačno koristijo širokopasovno brezžično internetno povezavo. 13. 12. V Tehniškem muzeju Slovenije v Bistri je potekala predstavitev novega dokumentarnega filma Vonj po usnju. Njegov režiser in scenarist je Kajetan Čop, direktor Zavoda za kulturo Šoštanj. To je približno trideset minut dolg filmski zapis, ki vsebuje primerjavo med nekdanjo usnjarno iz Šoštanja ter še delujočima usnjarnama IU Vrhnika in Usnjarno Prinčič iz Ljutomera. Film naj bi bil korak na poti postavitve novega usnjarskega muzeja (najverjetneje) v Šoštanju. 19. 12. Izšli so Vrhniški razgledi, sedmi po vrsti. Prvi del zbornika je zaradi pisateljeve 130-letnice rojstva posvečen Ivanu Cankarju, drugi del pa prinaša 12 različnih tematskih člankov. Naslovnico krasi fotografija študije Petra Černeta za Cankarjev spomenik (bron, 1969), na zadnji strani pa so panjska končnica bitke s Francozi, karikatura Cankarja, Arselinija in Peruzzija v Judenburgu izpod rok Hinka Smrekarja ter fotografija odhoda vojakov na fronto z železniške postaje na Vrhniki v začetku prve svetovne vojne. Zbornik obsega 290 strani in 117 fotografij. Izdala in založila sta ga Muzejsko društvo Vrhnika in Zavod Ivana Cankarja za kulturo, šport in turizem Vrhnika, in sicer v nakladi 350 izvodov. 20. 12. V Tehniškem muzeju Slovenije v Bistri pri Vrhniki so odprli novo stalno razstavo Zapisana beseda, s katero je avtorica razstave Martina Orehovec prikazala zgodovino tiskane besede in tiskarske tehnike na Slovenskem. Razstavljeni so: faksimile prvih slovenskih tiskanih knjig, tiskarski stroji in ostale naprave za reproduci-ranje besedila. Razstavo še dopolnjuje arhivsko filmsko gradivo s posnetki slovenskih tiskarn ter novi posnetki pričevanj grafičnih mojstrov različnih poklicev. 21.-22. 12. Dvodnevni božično-novoletni sejem je poleg sejemske dejavnosti ponujal veliko spremljeval- nega programa za otroke. Prizorišče sta obiskala dedek Mraz in Božiček, na žalost pa ga je zaznamoval slab obisk. Tokrat so bile stojnice obložene z igračami, s pleteninami, z ročno izdelanimi izdelki nekaterih društev in posameznikov, s priložnostnimi darili, suho robo ter s predstavitvenim gradivom nekaterih domačih društev. JANUAR 2007 112. Prizor z živih jaslic v Ligojni. 6. 1. V Ligojni se je zaključila četrta in obenem zadnja uprizoritev živih jaslic v tokratni sezoni. Odrešenikovo rojstvo v Peškah si je ogledalo približalo dva tisoč ljudi, vse štiri predstave skupaj pa je obiskalo sedem tisoč obiskovalcev. Osrednja tema v pastirskem taboru je bila predstavitev rezanja rezancev za živinsko krmo. Tretje leto zapored je bila na ogled v gasilskem domu postavljena tudi približno 80 m2 velika maketa živih jaslic, ki jo je sestavljalo skoraj tristo človeških in živalskih figur. Le-te so iz naravnih materialov izdelale domača dekleta in žene. 6.1. Orkester Simfonika z Vrhnike je z Novoletnim koncertom kar dvakrat napolnil veliko dvorano Cankarjevega doma. Nastop je potekal v sklopu novoletne "turneje", ki se prične v dneh po božiču v Borovnici, po novem letu nadaljuje na Vrhniki in v Slovenski filharmoniji, zaključi pa se v drugi polovici januarja v Šoštanju. Tudi tokrat so se orkestru pridružili pevci in pevke iz vrhniškega zbora Mavrica in šoštanjskega zbora Svoboda. Koncert, sestavljen iz dveh delov, je postregel s klasično mešanico priredb svetovno znanih ever-green uspešnic in klasičnih mojstrovin. 10. 1. Župan dr. Marjan Rihar je v svoji pisarni sprejel Vrhničana dr. Antona Krašovca, nagrajenca Združenja Manager za življenjsko delo na področju menedžmenta. Krašovec je priznanje za življenjsko delo prejel 8. decembra na Gospodarski zbornici Slovenije. V obrazložitvi pa je bilo zapisano, da je s svojim predanim delom vtkal pomemben prispevek tako v menedžerski in novinarski vidik kot v civilno-družbeni vidik slovenskega gospodarstva. 12. 1. 113. Priznanja Športne zveze Vrhnika Davidu Nagodetu za leto 2005 in Anžetu Pečarju ter Mojci Rode za leto 2006. Športna zveza Vrhnika je v Cankarjevem domu na Vrhniki podelila priznanja najuspešnejšim športnikom in športnicam v letih 2005 in 2006. Za športnika leta 2005 je Zveza imenovala boksarja Davida Nagodeta, za športnika preteklega leta pa karateista Anžeta Pečarja in gimnastičarko Mojco Rode. 24. 1. V Cankarjevem domu na Vrhniki je potekala predstavitev Ferranove buže, kakor se imenuje več kot 2 kilometra dolga in 350 metrov glo- boka podzemska jama pod Planino nad Staro Vrhniko. Organizator predavanja z diapozitivi je bilo Planinsko društvo Vrhnika, ki je povabilo v goste odkritelja in raziskovalca jame Milana Ferrana. Prostovoljno zbrana sredstva pa so bila namenjena za gradnjo novega razglednega stolpa na Planini. Ob geološkem fenomenu in najdaljšem podzemskem slapu v Sloveniji jamo odlikuje tudi bogata biotska raznovrstnost. 30. 1. Plesna zveza Slovenije je v Festivalni dvorani podelila priznanja za preteklo leto. Med dobitniki priznanj za lanske izjemne dosežke sta bila tudi Vrhničana Grega Petkovšek in Tanja Gutnik iz kluba Plesno mesto. Plesalca sta lani v kategoriji starejših mladincev dosegla več odličnih uvrstitev na svetovnih pokalih, med drugim prvo mesto v Švici, drugo na Hrvaškem in četrto v Rusiji. FEBRUAR 6. 2. Zavod Ivana Cankarja Vrhnika in Cankarjeva knjižnica sta v osrednjem vrhniškem hramu kulture organizirala pogovor z akademikom dr. Francetom Bernikom. Pogovor na temo Ivana Cankarja, s katerim sta omenjeni inštituciji počastili slovenski dan kulture, je vodil Igor Ber-ginc, strokovni sodelavec za kulturo na Zavodu. 13. 2. V Cankarjevem domu na Vrhniki je potekala razstava že izvedenih projektov ali zgolj idej arhitektov Aleša Prinčiča in Tomaža Jelovška. "Vizije med Slovenijo in Italijo", kakor se je imenovala razstava, je prikazala devet let njune čezmejne naveze. V tem času sta izdelala več odmevnih projektov tako v Italiji kot v Sloveniji, za katere sta prejela vrsto priznanj. 18. 2. Zavod Ivana Cankarja Vrhnika je organiziral pustno povorko, ki se je sprehodila po Stari cesti in se zaključila na Sodnijskem trgu s predstavitvijo skupinskih mask in živo glasbo. V sprevo- 114. Pustna povorka. du so kot organizirane skupine sodelovale Bevke, KUD Drenov Grič-Lesno Brdo, OŠ Antona Martina Slomška, Stara Vrhnika in Konjeniško društvo Vrhnika. Kljub mrazu si je pustne maškare ogledalo približno tisoč ljudi. 18. 2. Nekaj minut čez 17. uro je zagorelo pri toplotni postaji nad mizarsko delavnico Nagode nasproti Osnovne šole Antona Martina Slomška. Ker so v tem času vrhniški gasilci vršili na pustnem rajanju sredi Vrhnike rediteljsko dolžnost, so že v nekaj minutah po pozivu izvozili. Kasneje se je izkazalo, da je bilo hitro posredovanje gasilcev ključnega pomena, kajti preprečili so, da bi se požar pri toplotni postaji delavnice razširil nad vso mizarsko delavnico. 20. 2. Gasilska zveza Vrhnika je izdala poročilo s področja požarne varnosti na območju občine Vrhnika v letu 2006. Tako je bilo opravljenih 173 intervencij, na katerih je sodelovalo 356 članov prostovoljnih gasilskih društev. Celokupno so intervencije trajale 187 ur, porabljenih je bilo 278 tisoč litrov vode, 147 kg prahu in 50 litrov penila. MAREC 1.3. Vodnikova domačija iz Ljubljane je v svojih prostorih odprla slikarsko razstavo na Stari Vrh- niki rojenega umetnika Florisa Oblaka. Gre za predstavitev njegovega življenjskega opusa. Na razstavi je slikarja predstavil likovni zgodovinar Milček Komelj, ki je obenem tudi avtor leta 2004 izšle monografije o Oblaku. 115. Otvoritev razstave o mlinih, žagah in drugih vodnih pogonih v podlipski dolini. 6. 3. Muzejsko društvo Vrhnika je v sodelovanju z Zavodom Ivana Cankarja Vrhnika v osrednjem vrhniškem hramu kulture pripravilo razstavo o mlinih, žagah in drugih vodnih napravah na vodotokih podlipske doline. Avtorja razstave "Voda teče, mlini meljejo, žage pojo" sta bila Janez Zitko in Olga Pivk Za vsebinski del razstave je poskrbel Vrhničan Žitko, sicer po rodu Podlipčan, ki mline in vodne žage svoje rojstne doline raziskuje že deset let in je mnoge od njih ovekovečil na fotografski papir, še preden je od njih ostal le kup kamenja in lesa. Zgodovinarka Pivkova pa je razstavi dodala potrebno strokovno plat. Razstava je temeljila na razstavnih panojih s fotografijami, besedili in načrti vodnih naprav. Na ogled je bilo postavljenih tudi več slikarskih del Marjana Smrtnika z motivi vrhniških in podlipskih mlinov. 12. 3. Na avtocestnem odseku Vrhnika-Logatec je D ARS preko izvajalca del pričel z obnovo skoraj 35 let starega cestnega odseka. Predmet obnove je nadvoz nad avtocesto, viadukt Verd in most čez Ljubljanico pred cestninsko postajo. Skupna vrednost načrtovanih del znaša približno 4,6 milijona evrov. 16.3. Občinski odbor Nove Slovenije je priredil v katoliškem vrtcu na Vrhniki praznovanje materinskega in tudi starševskega dne. V goste je povabil evroposlanko Ljudmilo Novak, ki je dejala, da je materinstvo največja nagrada za mater. V kulturnem programu so sodelovali še varovanci vrtca, folklorna skupina iz Ligojne ter violinistki, članici orkestra Simfonika z Vrhnike. Predstavila se je tudi družina Marte in Danijela Samotorčana iz Male Ligojne. 16.3. V Cankarjevem domu na Vrhniki je potekala slovesnost ob 60. obletnici Vrtca Vrhnika. Koncertni program "Pozdrav pomladi" so popestrili številni izvajalci, od narodnozabavnih ansamblov, plesalcev, do pevcev. Koncert je imel tudi pridih dobrodelnosti, saj je vodstvo zbiralo denar za nakup novih kvalitetnih igral. 21.3. Planinsko društvo Vrhnika je povabilo v goste ekstremnega alpinista Tomaža Humarja, ki je z videoprojekcijo predstavil svojo alpinistično pot. Nekdaj rednemu obiskovalcu vrhniških krajev in okoliških hribov je v Cankarjevem domu prisluhnilo več kot 150 poslušalcev, ki so za nov razgledni stolp na Planini nad Vrhniko prispevali 706 evrov. 116. Tekmovanje Mladi in kmetijstvo, Podlipa. 23. 3. V Podlipi je v organizaciji novoustanovljenega Društva podeželske mladine Bobri potekalo regijsko tekmovanje Mladi in kmetijstvo. Sodelova- lo je štirinajst tričlanskih skupin iz ljubljanskega in zasavskega območja, med katerimi so se najbolje odrezali Velikolaščani. Kviz je bil sestavljen iz pisnega in ustnega dela; obsegal pa je tri področja: zeliščni vrt, obnovljivi viri in Iizbonsko strategijo. Sodelovali so dijaki in študenti. Vrhniški Bobri so zasedli zlato sredino: šesto in sedmo mesto. 27. 3. Lokalna akcijska skupina za preprečevanje odvisnosti od drog je v OŠ Antona Martina Slomška pripravila predavanje na temo droge in mladi, kjer so se starši lahko preko kriminalistov in nekdanjega zasvojenca seznanili s pastmi omame. Obisk je bil zelo velik. Starši pa so po predavanju izrazili željo po organizaciji delavnice za učence, na kateri bi pred poletnimi počitnicami poskušali s pomočjo glasbenikov seznaniti mlade o nevarnem uživanju drog. 117. Predstavitev Modelarskega kluba Vrhnika. 27. 3. Modelarski klub Vrhnika je ob svojem 25. jubileju v Cankarjevem domu na Vrhniki pripravil predstavitev svoje dejavnosti, kjer so obiskovalce še najbolj navdušili leteči letalski modeli. Klub združuje približno 30 aktivnih članov. Na Cankarjevi osnovni šoli ima še vedno modelarski krožek, kjer se osnovnošolci najprej spoznavajo z osnovami modelarstva in letalstva, kasneje pa preidejo na radijsko vodene modele. 31.3. Spletni portal Barje.net je v sodelovanju s sedmimi barjanskimi občinami organiziral čistilno akcijo. Tega dne so iz celotnega Ljubljanskega barja odstranili 47 ton smeti, od tega v Občini Vrhnika 5 ton. APRIL 3. 4. V Cankarjevem domu na Vrhniki je odprla svoja vrata slikarsko-keramična razstava treh ljubiteljskih umetnic: Mace Anite Šefer, Ljube Per-vanje in Sabine Curk. Za slikarko in keramičarki, združeni v skupnem projektu, imenovanem TRI, je skupno ustvarjanje nenavadnih oblik, v katerih so uspešne združile izraznost barv s keramičnimi elementi. 8.-9. 4. Društvo ljubiteljev narodnih običajev in narave Notranjske-Vrhnika je v prostorih Župnijskega vrtca pripravilo razstavo približno sto pirhov, ki so jih izdelali varovanci župnijskega vrtca, podružnične OŠ Drenov Grič, KUD Drenov Grič-Lesno Brdo, Varstveno delovnega centra Vrhnika-Idrija, skupine Drobne radosti in šolskih sester De notre dame. Razstava je bila zelo dobro obiskana. 14. 4. Turistično društvo Blagajana-Vrhnika je v skladu z dolgoletno tradicijo na Sodnijskem trgu pripravilo sejem "Vse za vrt in dom" Obiskovalci so se lahko sukali med približno petnajstimi stojnicami, obloženimi pretežno z okrasnimi cvetlicami ter s pripomočki za njihovo vzgojo. Predstavili so se vrhniški ljubitelji bonsajev, podjetje Unichem je delilo bogate nagrade, razstavljeno je bilo miniaturno mlinsko kolo, Komunalno podjetje Vrhnika pa je brezplačno ponujalo njihovo gnojilo. Še največ obiska je bilo pri stojnici Turističnega društva Blagajana, kjer so za obiskovalce pripravili približno sedemsto sadik okenskih cvetlic. 19.4. Kamnolom Verd je danes predal svojemu namenu avtomatsko pralno stezo za tovorna vozila, asfaltiran dovoz do sedeža podjetja in napravo za odpraševanje s pomočjo tuša. Nove tehnične pridobitve, ki so podjetje stale 158.500 evrov - od tega 111 tisoč pralna steza, 43 tisoč sanacija ceste, ostalih 4.500 evrov pa odpraševanje z vodnimi tuši - so obliž na rano krajanov Verda, ki se že vrsto let pritožujejo nad neznosim prahom, ki ga ustvarja podjetje s svojo dejavnostjo. 26. 4. Na Vrhniki so se z otvoritvijo razstave o Vrhničanih v koncentracijskih taboriščih pričeli Cankarjevi dnevi 2007. Potekali so do 12. maja, ko so se zaključili s četrtim pohodom po Cankarjevi poti od Rožnika (Ljubljana) do Sv. Trojice (Vrhnika). V tem času se je odvilo dvajset športno-kulturnib prireditev. Svoj vrhunec pa so doživeli 10. maja s slavnostno akademijo ob prazniku Občine Vrhnika, na kateri so podelili občinska priznanja. 26. 4. Območna organizacija Zveze borcev NOB Vrhnika je v Cankarjevem domu pripravilo razstavo "Vrhničani in okoličani v italijanskih in nemških taboriščih 1941-1945". Razstava je temeljila na fotografskih zapisih fašističnih in nacističnih taborišč ter imenih domačinov, ki so v njih izgubili življenje. MAJ 118.25. tek po mejah Krajevne skupnosti Drenov grič-Le-sno Brdo. 2. 5. 25. tek po mejah Krajevne skupnosti Drenov Grič-Lesno Brdo je dobil Starovrhničan Ludvik Miklavžin, ki je za 14 km dolgo traso potreboval 52 minut in 21 sekund. Med ženskami je bila najhitrejša Nasta Zupančič iz Bevk, ki je progo pretekla v eni uri, 5 minutah in 57 sekundah. Najhitrejši na 7 kilometrov je bil Marko Grobeljšek s časom 24 minut in 6 sekund. Vseh udeležencev teka je bilo 215, kar je več kot pretekla leta. Organizator pa je bilo ŠD Dren. 6. 5. Spomladansko srečanje vrhniških planincev in ljubiteljev Planine nad Vrhniko je potekalo začinjeno s pestrim spremljevalnim programom, ki so ga oblikovali lokostrelci s predstavitvijo svoje dejavnosti, narodnozaba-vni ansambel Prosen, Zažarski trio, humorist Jože iz TV Dober dan. Popoldne pa je zbrane pohodnike zabaval še Vili Resnik. Organizator srečanja je bilo Planinsko društvo Vrhnika, ki je zbranim predstavilo rezultate poteka akcije zbiranja prostovoljnih prispevkov za gradnjo nadomestnega razglednega stolpa. 10. 5. Slavnostni govornik akademije ob občinskem prazniku je bil župan dr. Marjan Rihar, ki je izrazil zadovoljstvo nad enotnostjo Vrhničanov, v nadaljevanju pa je podelil dve občinski priznanji. Srebrno plaketo Ivana Cankarja je prejel Vid Drašček, ki je s svojo požrtvovalnostjo, trdim delom in z vztrajnostjo dosegel, da je Vrhnika prejela Zlati častni znak svobode Republike Slovenije. Zlato plaketo pa je bila posthumno podeljena slikarju Florisu Oblaku. 12. 5. Slovenska vojska je ob prihajajočem dnevu Slovenske vojske (SV), 15. maja, odprla vrata v Vojašnico Ivana Cankarja na Vrhniki (Rasko-vec). Obiskovalci so si lahko ogledali raketno baterijo Roland, osebno oborožitev slovenskih vojakov, se preizkusili v športu in poskusili pravi vojaški golaž. Zabavno piko na i je dodala Nuša Derenda. 119. Slovenska vojska je odprla vrata v Vojašnico Ivana Cankarja na Vrhniki. 16. 5. V Žitu na Vrhniki so spekli in razrezali rekordno velik, in sicer 15 kg težek kruh, imenovan Jelen. S tem so obeležili 15. rojstni dan svojega najbolje prodajanega in v Sloveniji najbolj znanega kruha. Peko rekordno velikega 15-kilo-gramskega jelenovega kruha je vodil in nadzoroval njegov oče Franc Nagode, ki je v Žitovih pekarnah delal dolgih pet desetletij. 120. Prenovljena dvorana v gasilskem domu v Ligojni. 19. 5. Predstavniki ligonjskega kulturnega in športnega društva ter krajevne skupnosti so prerezali trak prenovljene dvorane v domačem gasilskem domu. Prenovili so oder, okna, položili parket, prepleskali notranjost in kupili dvesto stolov. S svojim nastopom jo je krstila domača starejša folklorna skupina, na odru pa so se ji pridružile še horjulske mažorete. 19. 5. Simfonični orkester Simfonika je v Cankarjevem domu organiziral Pomladni gala koncert pod dirigentsko taktirko Marka Fabiania in Mešanega pevskega zbora Mavrica. Skupaj z Otom Pestne-rjem so predstavili dobro znane pesmi Franka Sinatre. S priredbo slovenske evrovizijske pesmi Cvet z juga se je predstavila tudi mlada soprani-stka Špela Leben. 20. 5. Vrhničanka Aja Opeka se je kot edina Slovenka udeležila večdnevne ultramaratonske kolesarske dirke okoli Slovenije in dobrih 1100 km preko-lesarila v 62 urah in 17 minutah. Kot štirinajsta uvrščena je za najhitrejšim Juretom Robičem zaostala za skoraj 24 ur. 27. 5. V cerkvi sv. Pavla na Vrhniki je potekalo dekanijsko srečanje cerkvenih pevskih zborov. Sodelovalo je devet zborov, od tega iz občine Vrhnika: bevški, podlipski in vrhniški. Organizator srečanja je bil horjulski župnik Janez Smrekar, gostitelji pa vrhniški pevci. Kot je dejal vrhniški dekan Blaž Gregorc, so takšna srečanja zagotovilo, da cerkveno petje ne bo zamrlo. 29. 5. V Cankarjevem domu na Vrhniki je odprla svoja vrata slikarsko-kiparska razstava ljubiteljske umetnice Dagmar Lukanovič z Brezovice. Gre za izbrani opus slikarskih del, kjer je kot osrednji motiv prevladovala konjska figura, med kiparskimi stvaritvami pa so največkrat forme polžev in školjk. 30. 5. Popoldan je pred novim vrhniškim vrtcem na Tržaški cesti 2a potekala slovesnost ob njegovi otvoritvi. Slavnostna govornika sta bila župan dr. Marjan Rihar in ravnateljica vrhniških vrtcev Marta Samotorčan. Za program so poskrbeli otroci. Vrtec pa je blagoslovil vrhniški župnik Blaž Gregorc. Želvica, kakor so ga poimenovali, je obdana v živopisane barve in postavljena v 121. Otvoritev novega vrhniškega vrtca "Želvica". lepo okolje. Postala je simbol vrhniške predšolske vzgoje, ki ravno letos praznuje šestdesetletnico obstoja. Desetletje po požaru so vzgojiteljice in njihove pomočnice ter seveda otroci bivali v za predšolsko vzgojo neprimernih prostorih, toda kljub temu so tudi te prostore vzljubili. To dokazujejo solze, ki so jim zdrknile po licih, ko so zapustili Vilo Čira Čara, kakor so imenovali enoto Poštna. Nov vrtec ima 8 oddelkov: 5 za drugo in 3 za prvo starostno skupino, nudi pa prostor 150 varovancem. Večina se jih je preselila iz enote Poštna, nekaj pa tudi iz enote Barjanček. JUNIJ 3. 6. Društvo invalidov Vrhnika je v Bevkah ob svojem 25. jubileju pripravilo slavje, obenem pa je potekalo še 24. srečanje invalidskih društev Notranjske in 4. srečanje pobratenih društev. Slavnostni govorniki so bili: predsednik društva Janez Petrič, ZDIS Drago Novak in župan občine Vrhnika dr. Marjan Rihar. Na slovesnosti so občinam, društvom in posameznikom podelili več priznanj, predsednika vrhniškega in idrijskega društva sta podpisala tudi listino o prijateljskem sodelovanju. 5. 6. V občinski hiši se je na vljudnostnem obisku mudila delegacija madžarskih oboroženih sil s poveljnikom Združenja poveljstva madžarskih oboroženih sil, podpolkovnikom Laszlom Tombolo na čelu. Pogovor je tekel o sobivanju vojske in lokalne skupnosti. 122. Delegacija madžarskih oboroženih sil na vljudnostnem obisku na Vrhniki. 5. 6. Nekaj minut čez osemnajsto uro je zagorelo v delavnici Mizarstva Franc Krže na Idrijski cesti na Vrhniki. Pogorela je lesena strešna konstrukcija nad betonsko ploščo, ogenj pa je uničil lesene polizdelke in odpadno žaganje. Požar je gasilo 66 gasilcev, od katerih so se med gašenjem lažje poškodovali štirje gasilci. 14. 6. Pričeli so se 15. Argonavtski dnevi v organizaciji Zavoda Ivana Cankarja Vrhnika, ki so se zaključili v nedeljo, 17. junija. Novosti festivala so bile; večer grške poezije in kulinarike, tekmovanje v gradnji argonavtske ladje ter tekmovanje v pripravi golaža. Noč na Vrhniki se je po novem imenovala Jazonova noč. 14. 6. Na Vrhniki je odprl vrata Sparov hipermarket s približno 1800 m2 prodajnih površin. Poleg Spa-rove trgovine pa se v hipermarketu nahaja še 9 ostalih trgovin in lokalov s storitveno dejavnostjo. Spar je ob tej priložnosti daroval 4000 evrov za nov stolp na Planini. 20. 6. V Cankarjevem domu na Vrhniki je odprla svoja vrata slikarska razstava akademske slikarke Irine Rahovsky Kralj. Predstavila se je z izbranim opusom portretov slovenskih umetnikov in znanstvenikov. JULIJ 2. 7. Okoli 14. ure se je razbesnelo hudo neurje, v katerem je do 17. ure in 30 mir/ut padlo 106 mm padavin. V času neurja je močno treskalo, sunki vetra so presegli 60 km/h, vmes je padala toča v velikosti graha. Potok Bela na Vrhniki je v nekaj minutah narasel in žalil večino bližje ležečih hiš. Sicer je neurje zalilo preko 70 objektov, med njimi tudi zdravstveni dom. 123. Seja vrhniškega občinskega sveta, ko da soglasje za prodajo Centra za ravnanje z odpadki. 10. 7. Občinski svet se je na seji strinjal s prodajo Centra za ravnanje z odpadki podjetju Sauberma-cher po ceni 2,511 mio evrov. AVGUST 1.8. 33 mladih se je v organizaciji Mladinskega odseka Planinskega društva Vrhnika odpravilo na poletni desetdnevni planinski tabor na Dovje pri Mojstrani. V dopoldanskem času so osvajali vrhove bližnjih gora, popoldneve pa so namenili družabnim igram. 25. 8. V Bevkah je potekalo 2. medobčinsko tekmovanje koscev in grabljic za pokal Ljubljanskega barja, ki so se ga udeležili tekmovalci sedmih barjanskih občin. Med grabljicami posamezno in ekipno so se najbolje odrezale Ižanke, med 124.2. medobčinsko tekmovanje koscev in grabljic v Bevkah. kosci pa je skupinska zmaga romala k vrhniški ekipi, med posamezniki pa k Borovničanu. Sicer pa so se v košenju pomerili tudi nekateri župani. Kot zanimivost pa sta na prizorišču svoje veščine pokazala tudi 92-letni kosec in najhitrejši balkanski kosec. SEPTEMBER 1.9. Na Vrhniki je potekalo pokalno gasilsko tekmovanje Gasilske zveze Slovenija za člane in članice v suhi vaji z motorno brizgalno in štafeto. Med 38 ekipami je bilo nekaj tudi domačih ekip, med katerimi se je s četrtim mestom najbolje odrezala podlipska članska ekipa. Dopoldan, pred tekmovanjem, je na prizorišču tekmovanja (Športni park Vrhnika) potekala predstavitev opreme civilne zaščite, tehnike reševanja in ekipe Rdečega križa. 3. 9. Osnovnošolci so s prerezom svečanega traku simbolično predali svojemu namenu most čez Ljubljanico v središču Vrhnike. Gre za 32 metrov dolg in 3 metre širok premostitveni objekt, ki je namenjen izključno pešcem in kolesarjem. Otvoritev je bila simbolična, saj so mostu manjkali še nekateri detajli. 4. 9. Osrednji kulturni hram na Vrhniki je do 24. septembra gostil razstavo pokojnega akademskega slikarja Božidarja Grabnarja, nekdaj vrhniškega domačina. Gre za njegova pretežno v zadnjem času nastala dela. Na ogled pa je bilo postavljenih tudi več njegovih risb. 9. 9. Turistično društvo Blagajana je v Starem malnu podelilo priznanja lastnikom najlepše urejenih hiš, balkonov, kmetij in oživljenih izletniških točk. 126. Zaključek evropskega tedna mobilnosti na Vrhniki. 21.9. Evropski teden mobilnosti, ki so ga na Vrhniki obeležili z dogajanjem na Stari cesti in v športnem parku, je svoj vrhunec doživel popoldan, ko je potekala uradna predaja svojemu namenu mosta čez Ljubljanico in novega otroškega igrišča pri stari OŠ Ivana Cankarja. Slovesnost je še dodatno popestrila Zveza šoferjev in avtomehanikov, ki je vrhniškemu vrtcu podarila otroška kolesa s pripadajočo osebno varnostno opremo. 25. 9. Slovenski gradbišči na avtocesti Ljubljana-Ko-per pri Vrhniki in pri Senožečah sta drugo oz. tretje najslabše zavarovano gradbišče v Evropi, je pokazala raziskava 50 gradbišč vil evropskih državah. Raziskavo je opravilo 16 avtomobilskih klubov v Evropi. 127. Ljudski umetnik Ivan Malavašič. 25. 9. V Cankarjevem domu na Vrhniki je odprla svoja vrata razstava ljudskega umetnika Ivana Malavašiča iz Podlipe. Predstavil se je s svojim dolgoletnim, predvsem pa plodovitim opusom slikarskih in literarnih del. 128. Obnavljanje velike dvorane v Cankarjeven domu na Vrhniki. Ljubljane in gobarskim strokovnjakom Brankom Vrhovcem v vrhniškem gasilskem domu ponovno priredilo razstavo gob, na kateri so jih razstavili več kot dvesto vrst. Gobarska sezona 2007 je veljala za eno najboljših v zadnjih letih. OKTOBER 6. 10. V Shanghaju je potekalo 8. svetovno prvenstvo v piromusiclih - sinhroniziranih ognjemetih z glasbo. Le-tega se je prvič v zgodovini udeležilo slovensko podjetje, in sicer vrhniški Hamex, ki je dosegel odlično 2. mesto. Hamex je v nebo nad Kitajsko izstrelil 8 ton pirotehničnih sredstev. 16. 10. V Cankarjevem domu na Vrhniki je razstavljal v Prekmurju rojen grafik in slikar Dare Birsa. Predstavljal se je z opusom grafik. 28. 9. V osrednjem vrhniškem kulturnem hramu od konca avgusta dalje odmeva pnevmatsko kladivo. Gre za enega večjih rekonstrukcijskih posegov v veliki dvorani. Prenovili bodo: parter in balkon velike dvorane ter avlo. Zaradi del se je gledališki abonma terminsko prestavil v čas po novem letu, medtem ko so razstave v mali dvorani potekale nemoteno. 20. 10. Zaradi obnovitvenih del v Cankarjevem domu je prva predstava glasbenega abonmaja potekala v Glasbeni šoli Vrhnika. Basbaritonist ljubljanske opere Juan Vasle in vokalni kvartet Opus Cuatro iz Argentine so predstavili argentinske, perujske, paragvajske, kubanske, brazilske, ve-nezuelske in slovenske narodne pesmi ter priredbe črnskih duhovnih. 28.-29. 9. 21. 10. VrhniškoDruštvoljubiteljevobičajevinnaraveNo- Športno društvo Povž s Stare Vrhnike in ŠD Za-tranjske je v sodelovanju z gobarskim društvom iz plana sta na Zaplani organizirala že 28. tek Ulovka. Udeležilo se gaje čez 100 tekmovalcev. Najhitrejši na 14-kilometrski progi je bil Mirko Janjatovič iz Kluba gorskih tekačev Kamnik, ki je za omenjeno traso potreboval 53 minut in 39 sekund. 21. 10. Krajani Bevk so se na posebnem referendumu odločali o uvedbi samoprispevka za obdobje naslednjih petih let, s katerim naj bi obnovili lokalno prometno infrastrukturo. Izzid refren -duma je bil negativen. Referenduma seje od 605 volilnih upravičencev udeležilo 478 volivcev oziroma 79 %. Proti je glasovalo 61,3 % oziroma 293 volivcev, za pa 37 % oziroma 181 volivcev. Neveljavne glasovnice so bile štiri. 25. 10. Območno veteransko združenje vojne za Slovenijo Vrhnika-Borovnica je pripravilo v vojašnici 26. oktober na Vrhniki spominsko slovesnost ob odhodu zadnjega vojaka JA z Vrhnike. Slavnostni govornik je bil vojni veteran in predsednik združenja Tone Jesenovec; zbrane pa so nagovorili tudi predstavniki slovenske vojske in lokalne oblasti. NOVEMBER 3.11. V Domu krajevne skupnosti na Stari Vrhniki je lokalno kulturno društvo pripravilo igrano ple-sno-pevsko prireditev Sonce v jeseni. Večer je potekal v čast 80-letnici pisatelja, slikarja in pesnika Ivana Malavašiča iz Podlipe, ki je bil tudi častni gost prireditve. 4. 11. Varstveno-delovni center Vrhnika in Župnijska Karitas Vrhnika sta pripravila že tretji dobrodelni koncert Dva novčiča. Zbrali so 5746 evrov: od tega s prodajo kart 4063 evrov, donatorji pa so prispevali 1683 evrov. Zbrana sredstva so namenili osebam z motnjo v duševnem razvoju in družinam v stiski. Na koncertu so nastopili znani slovenski glasbeniki. 130. "Med za zajtrk" v vrtcu Želvica. 129. Plesni par Jaka Južnič in Helena Gutnik na sprejemu pri županu. 25. 10. Župan dr. Marjan Rihar je v svoji pisarni sprejel mladi plesni par Jako Južniča in Heleno Gutnik, njune starše in trenerje Plesnega kluba M. Mlada Vrhničana sta 20. 10. v Ženevi osvojila naslov evropskih prvakov med mlajšimi mladinci v akrobatskem ročk and rollu. 16. 11. Slovenska čebelarska zveza je s pomočjo lokalnih čebelarjev poskrbela za promocijo slovenskega medu v vrtcih. Izobraževalno akcijo z naslovom "En dan za zajtrk med slovenskih čebelarjev v naših vrtcih" so vrhniški čebelarji izvedli v enoti Želvica, kjer sta se najmlajšim na sladkem obe-dovanju pridružila tudi župan in vodja oddelka za družbene dejavnosti. 17. 11. Vandali so poškodovali novo igrišče pri stari vrhniški osnovni šoli, katerega so predali v uporabo pred komaj dvema mesecema. Nepridipravi so potrgali s tamkajšnjih hišic strešno kritino, pločevinaste obrobe in prekucnili vodnjak. Osnovna šola, ki upravlja z omenjenim igriščem, je primer prijavila policiji, Po njenih ocenah pa naj bi bilo škode za približno 800 evrov. 23. 11. Industrija usnja Vrhnika je ponovno zaživela. Usnjarna je v nekdanji Lovrenčičevi hiši na Cankarjevem trgu 1 odprla Svetilnik ali kot mu pravijo v družbi: Hišo ponosa. V njej so predstavljeni izdelki usnjarne pod blagovno znamko ROMP, izdelani iz certificiranega organskega usnja, kolekcije oblačil, kovčkov, torb, čevljev ... Najboljši izbor visoke mode so predstavili na modni reviji, kjer ni manjkalo niti znanih obrazov niti govorov zanosa o načrtovanih strateških potezah družbe. 26.-27. 11. V Cankarjevem domu na Vrhniki je potekala dvodnevna krvodajalska akcija v organizaciji Območnega združenja Rdečega križa Vrhnika in Zavoda RS za transfuzijsko medicino. Humanemu pozivu se je tokrat odzvalo 281 krvodajalcev, ki so tako skupno darovali približno 112 litrov življenjske tekočine. 131. Krvodajalska akcija na Vrhniki. Marija Oblak Čarni POROČILO O DELU MUZEJSKEGA DRUŠTVA VRHNIKA V LETU 2006 (poročilo predsednice na občnem zboru 12. februarja 2007) Zadnji občni zbor je bil 6. marca 2006, na katerem smo izvolili dva nova člana v IO. Tako je bil sestav organov društva v preteklem letu naslednji, in sicer IO: Marija Oblak Čarni (predsednica), Franci Dovč, Marija Malovrh (blagajničarka), Nataša Oblak Japelj, Olga Pivk, Mira Rančov, Branko Stanovnik, Niko Šušteršič (tajnik) in Janez Žitko; nadzorni odbor: Elica Brelih, Pavel Mrak in Milena Živec; disciplinska komisija: Ra-doslav Grom, Janez Verbič in Pavel Zupan. Sestanki izvršnega in nadzornega odbora so bili 15. februarja, 10. aprila, 31. maja in 20. novembra, srečanje z občani s predstavitvijo Vrhniških razgledov pa 19. decembra 2006. Delo je potekalo po programu, ki obsega predvsem naloge v zvezi z domačim krajem, do-moznanstvom, z varstvom njegove naravne in kulturne dediščine. 25. januarja 2006 smo se na željo g. župana - ker je občina dobila vabilo - udeležili (Marija Oblak Čarni, Ivanka Kurinčič z Marijo Zakrajšek in Heleno Zivkovič) posveta o rimskem zapornem zidu Claustra Alpium Iuliarum, ki gaje na Hrušici organizirala Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije. Za posvetovanje smo pripravili pregled dosedanjih društvenih aktivnosti za njegovo predstavitev in zavarovanje. Na podlagi zaključkov posvetovanja je bila pri Zavodu Ivana Cankarja formirana skupina (večina je članov našega društva), ki jo bo organizacijsko vodila Marija Zakrajšek, strokovna sodelavka za turizem pri ZIC. Iskala bo možnosti za pridobitev finančnih sredstev (tudi iz mednarodnih skladov) za zaščito tega spomenika in njegove predstavitve kot turistično-izobraževalne točke. To vzbuja upanje, da bo uresničena ena od idej, za katero si prizadeva in daje društvo pobude že od vsega začetka: to je proglasitev tega objekta za spomenik in njegova zaščita (vsaj na občinski ravni). Tudi v preteklem letu smo nadaljevali z zbiranjem gradiva o zgodovini Vrhnike, zaenkrat še vedno le fotografij in dokumentov, ker za predmete nimamo prostora. Zbirka fotografij se je povečala za 450 kosov (skupaj imamo sedaj prek 2000 kosov). Zbrali smo tudi nekaj gradiva o županskih volitvah v preteklem letu. V okviru zbiranja sta se pred časom oblikovala dva dolgoročna projekta: vrhniški učitelji in vrhniški župani. Pri prvem, ki ga vodi Nuška Železnik, smo na podlagi posebej pripravljenega vprašalnika, ki smo ga posredovali upokojenim in še aktivnim učiteljem, želeli zbrati podatke o njihovem šolanju, njihovih učiteljih, krajih poučevanja in drugem. Odziv je bil, žal, zelo majhen. Pridobili pa smo članek za Vrhniške razglede o Cankarjevem učitelju v 2. razredu Jerneju Černetu, ki bi po mnenju avtorice članka lahko bil lik za Cankarjevega Martina Kačurja. Zbrali smo nekaj podatkov o učiteljski družini Levstik-Michler. V okviru projekta vrhniški župani smo letos na terenu zbirali podatke o predsednikih skupščine in izvršnega sveta občine v letih 1945 do 1991. Podatke pa bo treba še preverjati. Delo vodita Franci Dovč in Marija Oblak Čarni. V društvu je bil oblikovan predlog, da bi sčasoma posebej zbirali še podatke o vrhniških zdravnikih, živinozdravnikih, sodnikih in drugih za kraj zaslužnejših občanih. V preteklem letu smo pripravili ali sodelovali pri pripravah nekaj razstav. V sodelovanju z Zavodom Ivana Cankarja smo pripravili razstavo "Ljudstvu je spomenik všeč ...", o snovanju in graditvi najvidnejših spomenikov Ivanu Cankarju leta 1930 na Vrhniki in leta 1982 v Ljubljani. Razstava v počastitev 130-letnice rojstva Ivana Cankarja je bila odprta 9. maja 2006 v mali dvorani Cankarjevega doma na Vrhniki. Sodelovali smo pri zbiranju gradiva in postavitvi razstave ob 100-letnici vrhniškega Čebelarskega društva. Razstava, ki je z dokumenti in s številnimi predmeti prikazala razvoj čebelarjenja, čebelarskih naprav in orodij, je bila odprta 30. junija v Cankarjevem domu na Vrhniki. Sodelovala sta Franci Dovč in Olga Pivk. Pripravili smo in s finančno podporo Zavoda Ivana Cankarja postavili razstavo Vrhnika na pomembni evropski poti (avtorji: Ivanka Kurinčič, Janez Kos, Marija Oblak Čarni). Na razstavi je bila prikazana Vrhnika, že od najstarejših časov znan in pomemben kraj na stičišču vodne in kopenske poti, ki pa se prav zaradi svoje lege med barjem in divjimi kraškimi planotami nikoli ni mogel razviti v veliko naselje. Za popestritev je bilo na razstavi tudi nekaj modelov prevoznih sredstev, ki sta jih izdelala Marjan Smrtnik in Janko Samsa. Razstava je bila na ogled v Cankarjevem domu na Vrhniki 26. 9. do 23.10. 2006. Nato je gostovala še v Podsmreki pri Velikih Laščah. Za razstavo Vodni pogoni na Podlipščici je bilo zbrano gradivo o 20 malih mlinih, žagah in elektrarnah, ki jih je Podlipščica ali Lipica s svojimi pritoki nekoč poganjala. Razstavo bomo odprli marca 2007. Uredniški odbor (Igor Berginc, Franci Dovč, Darinka Koderman Patačko, France Kvaternik, tehnični urednik Pavel Mrak, glavna in odgovorna urednica Marija Oblak Čarni, Tatjana Oblak Milčinski in Olga Pivk) je pripravil in v sodelovanju z Zavodom Ivana Cankarja izdal 7. številko Vrhniških razgledov. Zbornik je izšel decembra v 350 izvodih. Obsega 288 strani in ima 117 ilustracij. Prinaša 21 prispevkov 20 avtorjev. Del prispevkov je posvečen Ivanu Cankarju ob 130. obletnici rojstva. Zbornik smo predstavili 19. decembra 2006 v Cankarjevem domu na Vrhniki. Za postavitev obeležja vrhniškim krasoslov-cem: Ivanu Michlerju, Francetu Habetu in Petru Habiču, o katerem smo se dogovorili na zadnjem občnem zboru, smo si ogledali in izbrali - po našem mnenju - primeren prostor v Močilniku. Na Upravni enoti smo poiskali informacije o pogojih za tako postavitev, se že dogovarjali z lastnikom zemljišča, ki je s postavitvijo soglašal. Potekali so tudi že dogovori o nabavi primernega kamnitega bloka, na katerega bi zapisali imena. Medtem pa je prišlo do zamenjave lastnika zemljišča v Močilniku. Tudi novi lastnik načelno ni proti obeležju, vendar ima z mestom, kjer smo ga želeli postaviti, že druge načrte. Dogovorjeni smo, da se bomo v kratkem srečali v Močilniku in mu predstavili naš načrt. Za postavitev obeležja bo potrebno iskati sponzorje in donatorje. 6. marca, ob občnem zboru društva, smo v Cankarjevem domu pripravili predstavitev kratkih filmov Vrhnika z okolico (odlomki iz arhivskih snemanj in kratki filmi od 1946 dalje, ki jih hrani Slovenski filmski arhiv). 24. maja smo organizirali izlet v Posočje: na Most na Soči in Muzej soške fronte v Kobaridu. Izlet je vodila Elica Brelih. Februarja smo si ogledali razstavo Gabrijel Gruber v Arhivu Republike Slovenije. O delu društva smo redno poročali v Našem časopisu. Društvo in njegovo delo smo predstavili tudi na Radiu Slovenija, in sicer 22. marca 2006, v oddaji Naš kraj, ki jo je pripravil radijski novinar Dušan Berme. Sodelovali so: Franci Dovč, Marija Oblak Čarni, Tatjana Oblak Milčinski, Niko Šušteršič in Vinko Tomšič. Finančna sredstva za delo društva je prispevala občina Vrhnika; za nekatere projekte, ki smo jih pripravljali skupaj, tudi ZIC, ter društveni člani s članarino in prostovoljnimi prispevki. Nekaj denarja smo dobili s prodajo zbornika. Delo v društvu je bilo opravljeno s podporo in sodelovanjem društvenih članov, zlasti s požrtvovalnim in z zavzetim delom odbornikov. PROGRAM DELA MUZEJSKEGA DRUŠTVA VRHNIKA ZA LETO 2007 (sprejet na občnem zboru 12. februarja 2007) 1. Nadaljevali bomo z zbiranjem gradiva za zgodovino Vrhnike, predvsem fotografij in do- kumentov. V kolikor pa nam bo uspelo pridobiti prostor za skladišče, bomo zbirali tudi predmete za načrtovano krajevno muzejsko zbirko. S tem v zvezi si bomo še naprej prizadevali in dali pobudo občini, da najde možnosti za prevzem Vrhniki že davno ponujene Potočnikove zbirke arheoloških predmetov, najdenih v Ljubljanici. Ko govorimo o muzeju, naj spomnimo, da bi bilo zanj zelo primerno skladišče, ki ga je zgradil idrijski rudnik živega srebra v nekdanjem vrhniškem tovornem pristanišču ob Ljubljanici (Ljubljanska c. 17). Stavba je že sama po sebi spomenik pomembnega obdobja vrhniške zgodovine. 2. Prenos razstave "Od obrtniških delavnic do IUV" v Tehniški muzej Slovenije v Bistri. Na povabilo muzeja naj bi v Bistri postavili našo razstavo o usnjarstvu med njegove stalne zbirke. Za prenos smo seveda zainteresirani, saj pomeni priznanje delu društva in promoviranje IUV. Razstavo pa moramo ustrezno pripraviti: računalniško oblikovati, natisniti in plastifici-rati posterje ter jih uokviriti ali namestiti med stekla, za kar pa bi potrebovali ok. 2.100 EUR. Ker društvo teh sredstev nima, smo se obrnili na IUV s prošnjo za finančno podporo. 3. Vodni pogoni na Podlipščici (delovni naslov). Razstavo o malih mlinih, žagah in elektrarnah, ki jih je nekoč poganjala voda tega potoka, bomo odprli 6. marca 2007 v tej dvorani. 4. Nadaljevanje zbiranja dokumentov in podatkov o vrhniških županih. 5. Nadaljevanje zbiranja dokumentov in podatkov o vrhniških učiteljih. 6. Stara cesta na Vrhniki. Nadaljevanje zgodovinske obdelave, ki je bila začeta že pred časom. Podatke na terenu bosta zbirala Niko Šušteršič in Francka Zalaznik, pri obdelavi bo sodelovala zgodovinarka in etnologinja Polona Roblek iz Zgodovinskega arhiva Ljubljana. 7. Pripravili bomo zbornik Vrhniški razgledi št. 8 in ga izdali z Zavodom Ivan Cankar. 8. Nadaljevali bomo priprave za postavitev spominskega obeležja vrhniškim krasoslovcem: Ivanu Michlerju, Francetu Habetu in Petru Habiču. 9. Pregledali in pripravili bomo poročilo o starem rodbinskem arhivu, ki ga hrani družina Smrekar Leskovec iz Smrečja (Malovrh, Žitko, Pivk). 10. Vrhniški narečni govor. Posneli bomo govor nekaterih starejših Vrhničanov (F. Dovč, T. Oblak Milčinski). 11. Predavanje o vtisih s poti po Kitajski (Lojze Drašler). 12. Ekskurzija na Dunaj z obiskom Ottakrin-ga in ogledom hiše Lindauergasse 26, kjer je Cankar celo desetletje živel in ustvarjal - kjer je občina Vrhnika leta 2001 postavila spominsko obeležje - in ogledom drugih delov mesta, ustanov in stavb, povezanih z našo zgodovino (2 dni, če bo dovolj prijav). Ali pa bomo organizirali krajši izlet v Sloveniji. Na Vrhniki, 12. februarja 2007 Marija Oblak Čarni BIBLIOGRAFIJA (objave o aktivnostih društva v letu 2006) Izšli novi Vrhniški razgledi. Naš časopis, Vrhnika, 23. januar 2006, str. 46. Aktivnosti letos. Zapis o programu Muzejskega društva in vabilo na izlet v Posočje. Naš časopis, 29. maj 2006, str. 46. "Ljudstvu je spomenik všeč ... " Razstava ob 130. obletnici rojstva Ivana Cankarja. Naš časopis, 29. maj 2006, str. 42. "Čez most po modrost" - Izlet v Posočje. Naš časopis, 26. junij 2006, str. 46. Sto sladkih let. Obletnica Čebelarskega društva Vrhnika. Naš časopis, 28. avgust 2006, str. 4. Vrhnika in pomembne evropske poti. Naš časopis, 3. november 2006, str. 44. Vabilo na predstavitev Vrhniških razgledov, št. 7. Naš časopis, 18. december 2006, str. 29. Vrhniški razgledi, št. 7. Naš časopis, 29. januar 2007, str. 37. Želja po lastnem muzeju. Naš časopis, 26. februar 2007, str. 45. Niko Šušteršič ČLANI MUZEJSKEGA DRUŠTVA VRHNIKA V LETIH 1992-2007 Letos je preteklo 15 let od ustanovitve Vrhniškega muzejskega društva. V tem času se je vanj vključilo 200 članov. Objavljamo njihov seznam. Navajamo ime in priimek, kraj bivanja v času, ko so postali društveni člani, in leto včlanjenja. Avsenek Franc, Vrhnika, 1992 Bar Janša Ada, Ljubljana, 1992 Berginc Igor, Ljubljana, 2007 Beuermann Richard, Vrhnika, 1998 Bizjak-Zalar Sonja, Vrhnika, 1993 Bizjak Vojko, Verd, 1992 Bole Herman, Verd, 1992 Borštnik Milena, Ljubljana, 2001 Božnar Florjan, Vrhnika, 1992 Bregar Peter, Ljubljana, 1992 Brelih Elica, Vrhnika, 2001 Caserman Peter, Vrhnika, 2004 Coren Jože, Vrhnika, 2004 Coren Marija, Vrhnika, 2004 Curk Vida,Vrhnika, 2005 Czižek Ana, Vrhnika, 1992 Černič Mali Barbara, Ljubljana, 1998 Černič Maruša, Ljubljana, 1993 Dominko Marici, Vrhnika, 1992 Dominko Milojko, Vrhnika, 1992 Dovč Franci, Vrhnika, 1998 Dovč Jelovšek Majda, Vrhnika, 1998 Drašler Alojz, Vrhnika, 1992 Drašler Jernej, Verd, 1997 Drašler Julči, Vrhnika, 1996 Drašler Karli, Vrhnika, 1996 Drašler Luka, Verd, 1992 Drašler Marija, Verd, 1997 Erbežnik Emilija, Dragomer, 1992 Fefer Tone, Vrhnika, 1995 Fortuna Julka, Podlipa, 1992 Furlan Miha, Stara Vrhnika, 1992 Gabrovšek Homšak Darja, Vrhnika, 1992 Garafolj Zalka, Vrhnika, 1992 Glumac Cvetka, Vrhnika, 1992 Grampovčan Marjan, Vrhnika, 1992 Grampovčan Olga, Vrhnika, 1992 Grom Ana, Vrhnika, 1993 Grom Anka, Stara Vrhnika, 2000 Grom Franc, Vrhnika, 1996 Grom Mateja, Vrhnika, 1992 Grom Radoslav, Vrhnika, 1993 Gruden Andraž, Vrhnika, 1997 Guzelj Darja, Vrhnika, 1992 Habič Marija, Postojna, 1992 Habič Peter, Postojna, 1992 Hren Vencelj Helena, Sinja Gorica, 1992 Iskrenovič Marija, Vrhnika, 1992 Japelj Darja, Vrhnika, 1992 Javornik Rafael, Vrhnika, 1993 Jazbinšek Danica, Dragomer, 1992 Jelovšek Andrej, Drenov Grič., 1992 Jelovšek Franc, Vrhnika, 1992 Jereb Branko, Smrečje, 1996 Jereb Elza, Ljubljana, 2001 Jereb Janez, Vrhnika, 1992 Jesenovec Jože, Dragomer, 1992 Jurca Jože, Ljubljana, 1992 Jurjevčič Tine, Vrhnika 1992 Justin Valentin, Vrhnika, 1992 Kalič Ivan, Vrhnika, 1992 Kalič Marija, Vrhnika, 1998 Kavčič Ivanka, Šentjošt, 2001 Kavčič Primož, Vrhnika, 1997 Kernc Tine, Ljubljana, 2000 Klobučar Davorin, Vrhnika, 1992 Klobučar Dragica, Vrhnika, 1992 Kobal Ana, Vrhnika, 1997 Kočevar Andrej, Vrhnika, 2000 Koderman Patačko Darinka, V. Ligojna, Končan Vika, Vrhnika, 1992 Korošec Pavlina, Vrhnika, 1997 Korošec Stane, Vrhnika, 1997 Kos Anton, Sinja Gorica, 2000 Kos Janez, Ljubljana, 2002 Košir Anica, Borovnica, 1993 Kranjc Špela, Vrhnika, 2000 Krasnik Ivanka, Vrhnika, 1992 Krašovec Albina, Vrhnika, 1992 Krašovec Franc, Vrhnika, 1992 Krašovec Iko, Vrhnika, 1993 Krašovec Inka, Vrhnika, 1992 Krašovec Lidija, 1993 Kreft Mitja, Vrhnika, 1992 Kukec Bojan, Vrhnika, 1997 Kune Pavel, Ljubljana, 1992 Kunstelj Marina, Vrhnika, 1992 Kunstelj Peter Vincencij, Vrhnika, 1992 Kurinčič Ivanka, Vrhnika, 2002 Kvaternik France, Dragomer, 1992 Lah Ela, Verd, 1992 Lah Janez, Verd, 1992 Majdič Aleksander, Bled, 2000 Majer Marija, Vrhnika, 1992 Majer Marjan, Vrhnika, 1992 Malovrh Marija, Rovte, 1997 Masnec Miran, Vrhnika, 1992 Mattias Andrej, Vrhnika, 1992 Matuš Marija, Vrhnika, 1992 Mesec Tomaž, Vrhnika, 2007 Miklavčič Metka, Vrhnika, 2000 Mikulan Ivan, Vrhnika, 1997 Mikulan Jelka, Vrhnika, 1997 Molek Emanuela, Vrhnika, 1992 Mrak Gašper, Verd, 1992 Mrak Pavel, Verd, 1992 Novak Grega, Ljubljana, 2001 Novak Kristina, Verd, 1998 Novak Neda, Ljubljana, 2001 Novak Pavel, Verd, 1998 Novinšek Lovro, Logatec, 1992 Oblak Anton, Verd, 1998 Oblak Čarni Marija, Ljubljana, 1998 Oblak Janez, Vrhnika, 1992 Oblak Japelj Nataša, Verd, 1993 Oblak Judita, Vrhnika, 1992 Oblak Katarina, Verd, 1993 Oblak Katja, Verd, 1993 Oblak Milčinski Tana, Verd, 1992 Okrajšek Franc, Vrhnika, 1992 Opačič Koprivnikar Marija, Vrhnika, 2000 Orešič Matej, Vrhnika, 1992 Pajnič Jelka, Vrhnika, 1992 Pavlovčič Mik, Ljubljana, 1992 Pečar Iva, Vrhnika, 1996 Pečar Janez, Vrhnika, 1992 Pelan Dragica, Vrhnika, 1992 Peternelj Alojz, Vrhnika, 1992 Petkovšek Ančka, Vrhnika, 1992 Petkovšek Jana, Vrhnika, 1998 Petkovšek Janez, Vrhnika, 1992 Petrič Ciril, Sinja Gorica, 1993 Petrič Grabnar Gabrijela, Brezovica, 2006 Petrovčič Mateja, Vrhnika, 2006 Pirman Igor, Podlipa, 1997 Pivk Olga, Vrhnika, 2002 Podbevšek Vinko, Vrhnika, 1998 Popovič Zora, Stara Vrhnika, 1998 Potrebuješ Mojca, Vrhnika, 1992 Rančov Vladimira, Vrhnika, 2006 Remec Milena, Dragomer, 1992 Rijavec Marta, Mirke, 1992 Rode Jože, Vrhnika, 1992 Rode Jožica, Vrhnika, 1992 Rosenwirth Marička, Vrhnika, 1998 Rožmanec Janez, Vrhnika, 1992 Rožmanec Pavel, Vrhnika, 1992 Rus Jože, Vrhnika, 2003 Seljak Simon, Vrhnika, 1992 Smrekar Agata, Vrhnika, 1998 Smrekar Andrej, Vrhnika, 1998 Smrke Franc, Vrlinika, 1992 Smrtnik Betka, Vrhnika, 1992 Smrtnik Janez, Vrhnika, 1992 Smrtnik Marjan, Vrhnika, 1992 Stanovnik Branko, Vrhnika, 1992 Stanovnik Popit Marija, Vrhnika, 1992 Stanovnik Tone, Vrhnika, 1992 Stergar Nataša, Ljubljana, 2004 Stržinar Anže, Vrhnika, 1992 Stržinar Jakob, Vrhnika, 1992 Stržinar Tončka, Vrhnika, 1998 Stržinar Vanda, Vrhnika, 1992 Stržinar Vida, Vrhnika, 1996 Šemrl Tone-Zvone, Sinja Gorica, 2000 Šemrov Dora, Mirke, 2006 Šiberl Joža, Vrhnika, 1992 Šinkovec Mira, Vrhnika, 1992 Širok Brane, Vrhnika, 1992 Šušteršič Niko, Vrhnika, 2000 Tomšič Marija, Vrhnika, 2000 Tomšič Valči, Stara Vrhnika, 1998 Tomšič Vinko, Vrhnika, 1992 Torkar Polde, Vrhnika, 1992 Tršar Jože, Mirke, 1999 Tršar Peunik Anka, Celje, 2000 Turk Ana, Vrhnika, 1998 Turk Toni, Vrhnika, 1992 Ulaga Anamarija, Dragomer, 1992 Ulaga Jan, Dragomer, 1992 Uršič Vitomir, Vrhnika, 1992 Varšekjani, Vrhnika, 1997 Vavken Juša, Ljubljana, 1992 Verbič Janez, Vrhnika, 1992 Vidrih Rajko, Vrhnika, 1997 Voljč Ivanka, Verd, 1998 Vujoševič Miha, Vrhnika, 1992 Zakrajšek Marija, Kranj, 2006 Zalaznik Frančiška, Vrhnika, 2003 Zupan Andreja, Vrhnika, 1992 Zupan Edo, Vrhnika, 1992 Zupan Pavel, Vrhnika, 1992 Zupančič Romana, Vrhnika, 1993 Žekš Boštjan, Vrhnika, 2004 Železnik Nuška, Mirke, 1992 Železnik Vika, Vrhnika, 2003 Žigman Franci, Vrlinika, 1996 Žigman Meta, Vrhnika, 1996 Žitko Janez, Vrhnika, 1992 Živec Milena, Vrhnika, 1997 SEZNAM SLIKOVNEGA GRADIVA 1. Letnica 1554 z inicialkama V in L nad portalom Flachove hiše, Cankarjev trg 8, str. 13. 2. Vrhniški Breg po Valvasorjevi Slavi vojvodine Kranjske leta 1689, str. 17. 3. Vrhniški Breg leta 2006, str. 17. 4. Preglednica 1: Število vrhniških družin po terezijanskem ljudskem štetju 1754, str. 21. 5. Preglednica 2: Posestno stanje Vrhnike po terezijanskem katastru sredi 18. stoletja, str. 21. 6. Preglednica 3: Posestno stanje Vrhnike v okviru urada oziroma gospostva Logatec v obdobju 1496-1756, str. 22. 7. Preglednica 4: Število vrhniških novorojencev v treh izbranih desetletjih: 1656-1665,1711-1720,1751-1760, str. 23. 8. Smrt kiparja Ivana Jurkoviča. Objava s sliko v: Tedenske slike, Priloga Domovini, 16. avgusta 1934, str. 35. 9. Dr. Janko Marolt, zdravnik, veleposestnik, dolgoletni župan občine Vrhnika, str. 37. 10. Izvoljeni župan Stanko Hočevar in 30 odbornikov, 15. oktobra 1933, str. 42. 11. Otvoritev novega postajališča na vrhniškem trgu, 6. januarja 1935, str. 43. 12. Stanko Hočevar, lekarnar, vrhniški župan od konca 1931 do 1. decembra 1935, str. 44. 13. Josip Verbič je opravljal županske posle od 1. decembra 1935 do 9. avgusta 1936, str. 44. 14. Josip Lenarčič, veleposestnik, industrialec in priznan gospodarski strokovnjak, str. 45. 15. Kmetska posojilnica, danes sedež vrhniške občine, str. 46. 16. Ignacij Hren, industrialec in posestnik, za župana izvoljen 9. avg. 1938, str. 54. 17. Prosvetni dom na Vrhniki, 13. novembra 1938, str. 57. 18. Nekdanji Sokolski dom, danes razstavni salon Liko na Vrhniki, str. 63. 19. Preglednica 1: Kraji v okraju Ljubljana okolica, 1945, str. 70. 20. Preglednica 2: Naselja, katastrske občine in kraji v okraju Ljubljana okolica, apr. 1946, str. 71. 21. Skupina bosanskih otrok - vojnih sirot - pred staro šolo na Vrhniki, 1945, str. 71. 22. Pred odhodom na služenje vojaškega roka, 1945, str. 72. 23. Vrhničani na delovni akciji na progi Otovec - Bubnjarci, 1946, str. 72. 24. Preglednica 3: Naselja, katastrske občine in kraji v okraju Ljubljana okolica, sept. 1946 str. 73. 25. Štafeta ob dnevu mladosti, str. 74. 26. Zapisnik zbora volilcev Verd, 16.1. 1949, str. 75. 27. Vrhničanke na izletu, 1948(?), str. 76. 28. Vrhniška ekipa na teku ob žici okupirane Ljubljane, 1958(?), str. 77. 29. Registracija Otroške restavracije na Vrhniki, 18. 12. 1953, str. 77. 30. Preglednica 4: Katastrske občine s posameznimi naselji, vključene v Mestno občino Vrhnika in nove sosednje občine, aprila 1952, str. 78. 31. Občinska mladinska konferenca, Vrhnika, 24. november 1957, str. 80. 32. Preglednica 5: Katastrske občine in naselja v občinah (komunah) Vrhnika, Borovnica in Dobrova pri Ljubljani po zakonu iz junija 1955, str. 81. 33. Preglednica 6: Katastrske občine in naselja v okviru občine Vrhnika od junija 1959 do oktobra 1994, ko ima občina Vrhnika največji obseg, str. 82. 34. Mladi modelarji okoli leta 1960, str. 82. 35. Občina Vrhnika 1959. Skica iz Krajevnega leksikona Slovenije, str. 83. 36. Preglednica 7: Referendumski območji za ustanovitev občin Vrhnika in Borovnica april 1994, str. 84. 37. Osnovna šola Ivana Cankarja na Vrhniki, zgrajena v letih 1958-1960, str. 84. 38. Vojna za Slovenijo, 1991, barikade iz uničenih vozil pri Kovinarski na Vrhniki, str. 85. 39. Preglednica 8: Štiri nove občine Vrhnika, Borovnica, Brezovica in Dobrova-Horjul-Polhov Gradec, po zakonu z dne 3. oktobra 1994, str. 85. 40. Šentjošt pri Vrhniki, str. 90. 41. Zaplana, str. 91. 42. Glažarjeva hiša na Babni Gori, kjer je bila sprejeta Dolomitska izjava, 1. marca 1942, str. 93 43. Vrh Sv. Treh Kraljev, str. 95. 44. Smrečje, Račevsko jezero, 1967, str. 98. 45. Med ofenzivo general Robotti obišče belogardistično postojanko v Šentjoštu, 13. avgust 1942, str. 99. 46. Ukaz organizacijskega štaba Slovenskega domobranstva svojim enotam o izročanju padobrancev nemški vojski, dne 8. 12.1943, str. 100. 47. Stanislav Rapotec pozdravlja kralja Petra II., ko je ta obiskal bataljon kraljeve garde v Egiptu, 1943, str. 104. 48. Anton Božnar (desno) z bratrancem Matejem Setničarjem leta 1936, str. 107. 49. Rupnik v Polhovem Gradcu 4. junija 1944, str. 108. 50. Podlipska dolina, panorama, 2006, str. 116. 51. Mlinsko kolo na gornjo vodo, Žagarjev mlin, str. 117. 52. Kovtrov mlin, notranjost, 2006, str. 118. 53. Kovtrov mlin, orodje, 2006, str. 119. 54. Kovtrov mlin, skrinja z merniki, 2006, str. 119. 55. Kovtrov mlin, stope, 2006, str. 119. 56. Žagarjeva žaga, ostanki, 1998, str. 121. 57. Žagarjev mlin, rake, 1998, str. 121. 58. Žagarjev (Koščakov) mlin, 1998, str. 122. 59. Malnarjeva žaga, str. 122. 60. Skublov mlin, str. 122. 61. Kovtrov mlin in žaga, str. 123. 62. Kovtrova žaga, str. 123. 63. Muhovcova mala HE, str. 124. 64. Kočarjeva mala HE, str. 124. 65. Razorov mlin, str. 125. 66. Podčelski mlin, str. 125. 67. Mesarjev mlin, str. 126. 68. Tojnski (Žlogarjev) mlin, 2006, str. 126. 69. Pajsarjev mlin, 2002, str. 127. 70. Mrvcov mlin, okoli leta 1943, str. 128. 71. Koncertni list prve izvedbe Škerjančeve Marenke, 1940, str. 131. 72. Iz Petričeve simfonične pesnitve Tako je godel Kurent, 1976, str. 132. 73. Prva izvedba Bravničarjevega opernega prvenca Pohujšnje v dolini šentflorjanski Gledališki list Opere SNG v Ljubljani, 1929/30, str. 133. 74. Uprizoritev opere Hlapec Jernej Alfreda Mahowskega. Gledališki list Opere SNG v Ljubljani 1932/33, str. 134. 75. Ana Pour, Lastovica, Vrtec 1889, str. 139. 76. Graščina Brinje, kjer je bila leta 1862 rojena Ana Pour, str. 139. 77. Učiteljica Marija Mlakar s svojim dekliškim razredom v šolskem letu 1906/1907, str. 141. 78. France Dobrovoljc (1907-1995), str. 144. 79. France Habe (1909-1999). Spust v brezno, okoli 1960-1965, str. 146. 80. France Habe. Pred Križno jamo leta 1952, str. 147. 81. France Habe. V Zelških jamah leta 1967, str. 148. 82. France Habe. V Planini, ob 50-letnici Inštituta za raziskovanje krasa, ZRC SAZU, 1997, str. 149. 83. B. Grabnar, Konjeniki, tuš na papir, str. 151. 84. B. Grabnar: Študija za ilustracijo, tuš na papir, str. 152. 85. B. Grabnar: Študija za ilustracijo, tuš na papir, str. 153. 86. B. Grabnar: I. C. - nočna mora, tuš na papir, 1979, str. 154. 87. B. Grabnar, Vojna svetov, tuš na papir, 2000, str. 155. 88. B. Grabnar, Daritev, akril na platno, 1976, str. 161. 89. B. Grabnar, Hommage a Prevert, akril na platno, 1977, str. 162. 90. B. Grabnar, Spet jaha, akril na platno, 1980, str. 163. 91. B. Grabnar, Akt, akril na platno, 1999, str. 164. 92. B. Grabnar, Pevci, akril na platno, 2002, str. 165. 93. B. Grabnar, Prijatelja za vedno, akril na platno, 2000, str. 166. 94. B. Grabnar, Šentflorjan, akril na platno, 2000, str. 167. 95. B. Grabnar, Šopek, akril na platno, 2000, str. 168. 96. B. Grabnar, Pomlad na Barju, akril na platno, 2000, str. 169 97. B. Grabnar, Roka preroka, akril na platno, 2000, str. 170. 98. B. Grabnar, Bobnar, akril na platno, 2000, str. 171. 99. B. Grabnar, Barje, akril na platno, 2002, str. 172. 100. B Grabnar, Pokrajina, akril na platno, 2000, str. 173. 101. B. Grabnar, Omizje, akril na platno, 2000, str. 174. 102. B. Grabnar, Razpelo, akril na platno, 2000, str. 175. 103. B. Grabnar, Pieta, akril na platno, 2000, str. 176. 104. B. Grabnar: Prerokinje, akril na platno, 2000, str. 177. 105. B. Grabnar: Razpetje, akril na platno, 2000, str. 178. 106. B. Grabnar, V slovo ..., akril na platno, 2000, str. 179. 107. Posnetek katastrske mape KO Vrhnika iz leta 1824, str. 182-183. 109. Obrambni stolp štirioglate oblike. Foto: J. Kusetič 2006, str. 191. 110. Uničena vozila po požaru v Komunalnem podjetju Vrhnika, 4.12. 2006, str. 289. 111. Točka za brezplačen dostop do interneta v Podlipi, str. 289. 112. Prizor z živih jaslic v Ligojni, str. 290. 113. Priznanja Športne zveze Vrhnika Davidu Nagodetu za leto 2005 in Anžetu Pečarju ter Mojci Rode za leto 2006, str. 291. 114. Pustna povorka, str. 292. 115. Otvoritev razstave o mlinih, žagah in drugih vodnih pogonih v podlipski dolini, str. 292. 116. Tekmovanje Mladi in kmetijstvo, Podlipa, str. 293. 117. Predstavitev Modelarskega kluba Vrhnika, str. 293. 118. 25. tek po mejah Krajevne skupnosti Drenov grič-Lesno Brdo, str. 294. 119. Slovenska vojska je odprla vrata v Vojašnico Ivana Cankarja na Vrhniki, str. 295. 120. Prenovljena dvorana v gasilskem domu v Ligojni, str. 295. 121. Otvoritev novega vrhniškega vrtca "Zelvica", str. 296. 122. Delegacija madžarskih oboroženih sil na vljudnostnem obisku na Vrhniki, str. 297. 123. Seja vrhniškega občinskega sveta, ko da soglasje za prodajo Centra za ravnanje z odpadki, str. 297. 124.2. medobčinsko tekmovanje koscev in grabljic v Bevkah, str. 298. 125. Pokalno tekmovanje Gasilske zveze Slovenije na Vrhniki, str. 298. 126. Zaključek evropskega tedna mobilnosti na Vrhniki, str. 298. 127. Ljudski umetnik Ivan Malavašič, str. 299. 128. Obnavljanje velike dvorane v Cankarjeven domu na Vrhniki, str. 299. 129. Plesni par Jaka Južnič in Helena Gutnik na sprejemu pri županu, str. 300. 130. "Med za zajtrk" v vrtcu Želvica, str. 300. 131. Krvodajalska akcija na Vrhniki, str. 301. VRHNIŠKI RAZGLEDI Leto 8 (2007) Izdala in založila Muzejsko društvo Vrhnika in Zavod Ivana Cankarja za kulturo, šport in turizem, Vrhnika Uredniški odbor: Igor Berginc, Franci Dovč, Darinka Koderman Patačko, France Kvaternik, Pavel Mrak (tehnični urednik), Marija Oblak Čarni (glavna in odgovorna urednica), Tatjana Oblak Milčinski, Olga Pivk. Lektoriranje: Mirjam Šemrov Oblikovanje: Gašper Mrak Tisk: Starling, Vrhnika Naklada: 300 izvodov Vrhnika, december 2007 ISSN 1408 - 0583 - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana Na naslovnici: Božidar Grabnar: BARJE (detajl), akril na platno, 2000. Na zadnji strani knjige: Pogled na sv. Trojico, okoli leta 1960. Foto last N. Mrlak. Mlinsko kolo na gornjo vodo, Žagarjev mlin. Skica Mrvcovega mlina. Posnel in risal: Janez Žitko. VRc p 908 VRHNIŠKI... 2008 908(497.4 Vrhnika) rti___L_L_J_n Stranski ris B-B-B-B" MRVCOV MLIN „ Merilo O 1m 3830045910340 09002191