Vse spise, v oceno poslane knjige itd. je pošiljati na uredništvo — naročnino, reklamacije in vse administrativne stvari pa na upravništvo v Ljubljani, Učiteljska tiskarna, Frančiškanska ul. 6/I. Vse po-šiljatve je pošiljati franko. Reklamacije so proste poštnine. Rokopisov ne vra-Samo. Telefon uredn. 312.
UČITELJSKI TOVARIŠ
Stanovsko politiško glasilo UJU. - Poverieništvo LJubljana
Izhaja vsak četrtek. Naročnina znaša za neorganizirane 60 Din, za možem. 80 Din. Posamezna štev. 1*50 Din. Članstvo „Pov. UJU — Ljubljana" ima s članarino že plačano naročnino za list Za oglase in reklamne notice vseh vrst jo plačati po Din 2*50 od petit vrste. Inseratni davek posebej. Pošt. ček. ur. 11.197.
Skupščina v Skoplju je jasen memento Izvršnemu odboru in tudi vsem poverjeni« štvom UJU, da se jim je intenzivneje pripraviti na skupščine in poseči v potek in vprašanja, ki so skupna vsemu učiteljstvu v državi.
Poleg tekočih aktualnih vprašanj in formalnih organizačnih poročil, smatramo za najvažnejšo nalogo teh skupščin ustvar« janje enotne stanovske ideologije v temelj« nih stanovsko in šolsko političnih vpraša« njih in nalogah učiteljstva.
V	koliko so skupščine odgovarjale tej svoji nalogi, ne bomo danes razpravljali.
Od prvega početka, leta 1920., pa do zadnje skupščine je videti, da preprečujejo resnejše in globlje delo skupščin vedno isti ponavljajoči se nemiri. Z vzroki istih se moramo pričeti resnejše baviti, ako jih ho« čemo odpraviti.
Ni tako, kakor so poročali listi!
Dolgo let že opažamo na vseh skup« ščinah odpor učiteljstva iz notranjosti Sr« bije proti Beogradu. Posebno izrazito je v tem oziru učiteljstvo Južne Srbije. Na dru« gi strani so se opazila stremljenja srbijan« skega učiteljstva, da se osnuje za Južno Srbijo in za Vojvodino samostojno pover« jeništvo.
V	koliko je ta zahteva upravičena in bi bila v korist splošni organizaciji, je stvar razprave. Statistika nam kaže, da je v Srbiji 71 društev z 2767 člani, v Južni Srbiji 36 društev s 1540 člani, v Vojvodini 18 dru« štev s 1875 člani in v Črni gori 9 društev s 437 člani.
Glavni momenti letošnje opozicije pa niso bili v tem in so se stalni opoziciji pri« družili drugi, hrupni opozicionalci. Tudi vpliv volilne dobe in partijskih klubov ne moremo reči, da bi igral letos svojo vlogo. Res je le, da je element Južne Srbije prišel do veljave in na svoj račun.
Glavni povod letos pa je bilo popolno« ma interno srbijansko vprašanje v pogledu odobritve pravil Poverjeništva UJU — Beograd, ki so bila sprejeta lansko leto na pokrajinski skupščini tega poverjeništva. Izvršni odbor ni hotel odobriti nekaterih točk v teh pravilih. Beograjsko poverjeni« štvo je izdalo na svoja društva in članstvo poseben letak, ki je> bil tudi predmet zad« nje seje poverjeništva v Zagrebu. To je dalo glavni povod in oporo letošnji opo« ziciji.
Dasi so se govorniki opozicije dotikali tudi vprašanj izven pravil, ker je bilo slu« čajno poročilo o »Izveštaju« prvo na vrsti, lahko trdimo, da je bil hrupni del opolzicije brez kake idejne podlage, zato je nastopil zelo demagoško in brez pozitivne kritike in mu je bil namen le razbijati ob« stoječe vodstvo 'in izvojevati Izvršnemu odboru nezaupanje, brez kakega stvarnega idejnega pozitivnega cilja in programa. Osebnosti in osebne izpremembe v vod« stvu, drugače raje razbiti vse, je bil začetek in konec zahteve, ne da bi se kazalo s stra« ni opozicije resno stremljenje dati na drugi strani organizaciji stvarno kaj boljšega in solidne j šega.
Ob sebi umevno, da je taka opozicija bila še daleč od tega, pridobiti si večino,
ki se nikakor ne zadovolji z golim ruše« njem organizacije, ampak hoče drugih ga« rancij od opozicije, preden ji izroči vpliv na organizacijo.
Ne smemo si pa prikrivati, da je od« rekla avtoriteta Izvršnega odbora in pred« sedstva na letošnji skupščini popolnoma.
V tem oziru moramo poiskati vzroke in gledati, da jih v interesu organizacije čimprej odpravimo.
Kritika glede disciplinske uredbe in uredbe o šolskih odborih nam kaže, da bi se moral Izvršni odbor v tem oziru bolj na« slanjati na mišljenje poverjeništev. Izvršni odbor je dal ministrstvu glede teh uredb predstavke, ne da bi prej zaslišal in upo« števal želje in mišljenje poverjeništev. Za« to nosi tudi vso odgovornost.
In to je, kar ni v redu!
Dogajalo se je, da mišljenje in stališče Izvršnega odbora često ni odgovarjalo miš« ljenju in stališču večine poverjeništev. V takih slučajih si Izvršni odbor ne more vzdržati avtoritete, ker večine članstva ni« ma on, ampak ga imajo poverjeništva za seboj. Širji glavni odboir je pTeokoren in predrag aparat, da bi ga mogel Izvršni od« bor sklicati oib vsaki potrebi in taki priliki ter prenesti odgovornost nanj, zato je tre« ba najti drug forum, ki bo dal polno garan« cijo za vzdrževanje avtoritete organizacije in bo lahko nosil odgovornost napram vse« mu članstvu in v vsakem momentu.
Najjačja bo avtoriteta vodstva organi« zacije, ako se bo naslanjala na ožje zastop« stvo vseh poverjeništev s centralnim pred« sedstvom in tajništvom, ki naj se sestane ob vsaki nujni priliki ter prevzame 'za svoje delo garancijo in odgovornost napram članstvu, ki ga ima za sabo. Avtoriteta, ki bo bazirala na tem temelju, bo dala polno garancijo, da tudi na skupščinah ne bo od« rekla in bo v stanu vzdržati red in disci« plino, potrebno za stvarno delo.
Odločilno vodstvo organizacije naj tvorijo seje predsedstva s poverjeniki, ki faktično predstavljajo zastopstvo vsega učiteljstva iz države.
Da Izvršni odbor ne more ustrezati gornji zahtevi je videti že iz stremljenja Bosancev na letošnji skupščini, ki so letos prvič iznesli svojo specifično zahtevo, da mora priti tudi en zastopnik poverjeništva Sarajevo v Izvršni odbor.
Predsedstvo organizacije si pa lahko v svojo oporo, za tekoče administrativne po« sle, osnuje dober sekretarijat s potrebnimi eksperti, ki bodo imeli svoje stalne funk« cije in bodo tvorili posvetovalen aparat predsedstva za tekoče posle ter organizačno eksekutivo.
Prepričani smo, da bo na tem temelju postavljena avtoriteta vodstva organizacije, ki bo vsak čas lahko prevzela tudi vso od« govornost napram vsemu članstvu, tudi na skupšSinah preprečila ¡nedisciplinira/nost, kakor se pojavlja sedaj, ki škoduje ugledu stanu in vpliva demoralizujoče na ostalo članstvo; prepričani pa smo tudi, da bo skupščina, ki se bo naslanjala na tako avto« riteto vodstva sposobna, da bo sama izklju« čila nedisciplinirano članstvo in si sama na« pravila red za potrebno stvarno delo. Taka skupščina bo imela tudi v plenumu dovolj moči in avtoritete, da bo preprečila vsako prozorno demagogijo in da ne bo trpela v svoji sredi ljudi, ki se ne znajo resno ob« našati.
Mnogo se je pa pokazalo tudi tehnič« nih pogrešk ki jih je treba odpraviti, ako hočemo napraviti naše skupščine sposobne za resno in plodovito delo.
Povsem neumevno je, izakaj ni vodstvo skupščine izvedlo svojega sklepa, da se de« legati strogo ločijo od nedelegatov. To je prineslo mnogo zmede, da si nismo bili na jasnem ne glede govornikov in ne pri gla« sovanju.
Vsak nedelegat nam je lahko s svojimi dolgoveznimi govori in opisovanji lokalnih razmeT tratil dragoceni čas. Vsakdo je ho« tel na dolgo opisovati svoje razmere in če« sto osebne težnje. Piincipijelno in z vso ri« goroznostjo bi bilo postopati napram onim, ki se oddaljujejo od predmeta in hočejo obravnavati vprašanja, ki nam niso vsem skupna, in ne zadevajo celote učiteljstva ter niso za vse ali vsaj velik del načelne važ« nosti. Na državnih skupščinah se sestaja« mo, da razčistimo vsem skupna vprašanja, lokalna vprašanja pa razčiščujmo doma, na pokrajinskih skupščinah in zborovanjih sreskih društev.
Pri glasovanju je nujno odpraviti obi» čaj: »Prima se!« Na ta način je lahko vse sprejeto, pa najsi to vpijejo nedelegati ali galerija. Z vso energijo se moramo zavzeti za to, da se bo glasovalo samo s strani de« legatov in z dviganjem rok. Naj vidi tudi opozicija, kako je močna in vodstvo, ko« liko zaslombe ima s svojim stališčem v ma« si učiteljstva. Popolna jasnost bo le na ko« rist stvari in resnemu delu v blagOT vsega učiteljstva.
Vse skupščine dosedaj so nam poka« zale, da so prevelike in zato njih aparat ne deluje tako, kakor bi moral. Delo v odsekih, ki so manjši in tudi obstojajo iz zastopni« kov vseh poverjeništev, je mnogo plodo« nosnejše in pozitivnejše. Ideološki pogledi učiteljstva iz raznih pokrajin se tu zbližu« jejo in često zložijo popolnoma. Eden od vzrokov, da do tega ne pride v plenumu skupščine je tudi ta, ker je aparat sedanjih skupščin prevelik. Na vsakih 50 članov po en delegat za državno skupščino je preveč. Cenzus bo treba tu zvišati, ne samo iz stvarnih, temveč tudi iz gospodarskih ozi« rov. Manjša delegacija, ta pa obvezna za vsa društva, bo lažje in stvarnejše delala.
Tudi gospodarski oziri pr|dejoi tu v poštev. Če računamo, da stane udeležba sa« mo enega poverjeništva — seveda z vsemi zastopniki društev vkup — povprečno na oddaljenejšo skupščino 80.000—100.000 Din, lahko računamo, da se izda za vsako skup« ščino do pol milijona stanovskega denarja. Iz tega vzroka se tudi določba, da se od« pošlje na skupščino na vsakih 50 članov po en delegat, ni nikdar izvajala in je nezmi« selno, da jo obdržimo še nadalje v pravilih.
Nehote se moramo vprašati, če smo dosegli z ozirom na te izdatke tudi prime« ren rezultat?
V tem oziru bi se dalo mnogo ekono« mičnejše postopati, če bi prišla samo glav« na uprava prvi dan na skupščino ter bi vsa poverjeništva prijavila in delegirala v po« edine odseke svoje sposobne člane že v na« prej. da bi pripravili materijal za skupšči« no. Ne bi se dogodilo, kakoir letos, da je večina delegacije izgubila pravlzaprav za stvarno delo brezplodno skoro dva dni, tretjega pa ji je odvzela hrupna obstrukcija opozicije, ki je v sedanjih resnih časih naj« manj primerna na skupščini učiteljstva.
Povsem ponesrečil se je letošnji prvi poizkus, ko so se referati objavili. Debate, ki je glavna pri referatu in ki najbolj zbliža in razbistTi naziranja, ni bilo in bi je tudi ne bilo, če bi odsek za teme iznesel svoje poročilo. Vsaj glavne teme je treba dati prej obvezno v obravnavo vsem sreSkim društvom in pokrajinskim skupščinam po« verjeništev, če hočemo priti do pozitivnih rezultatov in uspehov. Zato mora biti re« ferat pravočasno objavljen. Le na podlagi tega se bo razvila tudi na glavni skupščini stvarna in plodna debata ter bo dosegel re« ferat svoj namen.
Isto velja tudi za »Izveštaj« o delu centralne uprave za prošlo leto, ki je izšel tiskan. Delegati so prejeli obširno tiskano poročilo uprave šele na skupščini v roke. Kako naj ga prečitajo in se poglobe v po« edina vprašanja? Zato je bila tudi vsa kri« tika tega poročila zelo površna in enostra« na. Ako hočemo priti do resne in stvarne kritike o delu uprave, z resnim prizadeva« njem odpraviti nedostatke in pokazatS tudi pot za izboljšanje organizacije, je nujno po« trebno, da prejmejo vsa sreska društva in poverjeništva že prej pravočasno »Izve« štaj«, da ga lahko prouče in se pripravijo na stvarno kritiko. Ne bodo se ponavljali potem več dogodki, kakršni so bili letos!
Resna in stvarna debata onemogoči tudi vsako destruktivno opozicijo, ki ji je namen le sabotirati delo in se loviti iza osebnostmi.
Ne moremo prezreti, preden končamo, enega vprašanja, t. j. vprašanja osebne ča« sti, mimo katerega ne smemo iti. Mišljenje, kakor je obstojalo in še obstoja, da se do političnega ali načelnega nasprotnika nima obzira v pogledu varovanja osebne časti, je treba pobijati. Padale so javno besede proti vodstvu in predsedstvu, padale so pa tudi medsebojne besede v plenumu, ki bi ne smele padati. Treba bo v tem oziru bolj varovati dostojanstvo stanu in skupščine.
Mirno lahko rečemo, da je opozicija na letošnji skupščini sicer momentano ¿bila malo avtoriteto Izvršnemu odboru, a s svo« jimi metodami niti sebi ni koristila, še manj celokupnemu stanu. Opozicija, ki se ne opira na stvaren program dela in pozi« tivne idejne temelje, je že po sebi brez bo« dočnosti, še bolj pa, če nima pokazati ni trohice svojega pozitivnega stvarnega dela ter obstoja vse njeno delo le ob zabavlja« nju in spodtikanju ob vsem, kar drugi de« laja in se trudijo za koristi stanu in šole. Taka opozicija si nikdar ne bo dobila tal med večino učiteljstva, pa če nastopa še tako teroristično. Celo lastni pristaši se je bodo naveličali in ji pričeli obračati hrlbet. Le šibka opozicija, ki ni sposobna se uve« ljaviti s stvarnim delom, se poslužuje me« tod abstinence, terorja in hrupne obstruk« cije; zdrava opozicija se uveljavlja in kon« kurira s pozitivnim delom.
Zato tudi letošnjih dogodkov na skup« ščini v Skoplju ne smemo vzeti talko tra« gično, kakor so to iznesli razni časopisi in smo prepričani, da imamo v sebi še vedno dovolj moči in sile za odpravo nedostakov, ki smo jih opazili tekom let in s tem okre« piti organizacijo, česar ne odrekamo tudi gotovemu delu opozicije, ki jo srečavamo na naših glavnih skupščinah.
Ivan Dimnik.
LISTEK.
IVAN KO VIČ:
Letovanje učiteljev-feri-jalcev na Bolu v Dalmaciji.
Lepo število tovarišev in tovarišic se nas je zbralo dne 13. julija na ljubljanskem kolodvoru, odkoder smo se ob 13. uri od« peljali proti Karlovcu v Split in dalje na Bol na naše počitniško letovanje.
Vožnja sicer dolga, je vendar hitro minila, saj so se kmalu razvezali izpočetka še bolj tihi jezički. Izprva bolj plahi, smo se kmalu spoznali in sporazumeli in skoro je zavladala prava domačnost v našem vozu, ki je bil tja do Splita izključno re« zerviran za nas.
Za lepim solnčnim dnem je nastopil krasen večer in še krasnejša noč, ki jo je tja do ranega jutra osvetljevala tiha luna in je s svojo čudovito svetlobo razkazovala še mnogim neznan in tuj svet pred nami in za nami do ranega jutra. Nekateri, ki so bili že vajeni takih in podobnih voženj, so polegli in pospali in v snu morda zasanjali in ugibali, kakšno bo pač življenje v kate« rega se vozimo, neki za 15, a srečnejši in bolj petični celo za mesec dni. Zopet drugi smo presanjali noč z odprtimi očmi in ob« čudovali to naravno krasoto. Tudi nam so se vsiljevale misli, kako bomo (zadovoljni s tem svojim prvim poletom v neznani kraj,
kako nas bodo sprejeli in kakšne vtise bo« mo odnesli s tega našega potovanja nazaj v svojo ožjo domovino.
V mislih na vse lepo nam je minila noč in vzrastel je dan, krasnejši kot rožma« rinov cvet. Prenehali smo s sanjarjenjem, zamišljenost se je umaknila zopet svežim in veselim obrazom, na katerih pa si kmalu opazil izraze radovednosti in pričakovanja, ki se je stopnjevalo od postaje do postaje, dokler nismo začuli svojih in drugih težko pričakovanih vzklikov:
»Joj, morje, morje!«
Kakor bi se nekaj izprožilo iz naše duše, tako naglo je vzletela ta beseda na dan in kakor v tolažbo za naše dolgo poto« vanje smo jo sprejeli. Nič več ni bilo utru« jenosti, vse je minilo na mah in gledali in občudovali smo ga, to morje čudovito, tako da sami nismo vedeli kdaj je minil čas in ura, ko smo se pripeljali do Splita.
Vožnja po morju do prijaznega me« steca Bola na otoku Braču je bila zelo pri« jetna. Morje nas je sprejelo prijazno in dostojno, kakor se spodobi. Bilo je »m n o« g o hrupa za n i č«, bi rekli tistim, ki so nas strašili morske vožnje. Od vseh 33, ko« likor se nas je vozilo, se ni pripetil nikomur niti najmanjši defekt. Bilo je le več strahu kakor resnice.
Bobovišče, Milna, Bol. — Izstopimo!
Lepa slika se ti nudi že od daleč, ko zavije parnik proti mestu. Hišice in hiše, druga pri drugi, vse lepo skupaj, da se ti vidijo od daleč, kakor iz cukra, kakor v
kakšni pravljični deželi, tja kamor sta za« šla nekoč Janko in Metka.
Pa tudi od blizu in v notranjosti mesto ni napačno. Res je, da ne nudi lica kakega bogatega letovišča, kar pa je za take kolo« nije mnogo boljše in pripravnejše.
Morda je bil prve dni kdo razočaran, vendar je vsakdo moral uvideti, da se iza tak mal denar, ki smo ga dali, ne nudijo hotelske sobe in bogate postrežbe, zato smo se vsemu kmalu privadili in bili s tem, kar imamo prav zadovoljni. Tovariši smo dobili v posest celo hišo, ki jo je vzel Feri« jalni Savez v ta namen v najem, tovarišice pa so bile nameščene na tamkajšnji osnov« ni šoli.
Kar je glavno: bilo je vse snažno in či« sto in tudi dovolj prostorno. Spalo nas je po več v eni sobi, kar nam pa ni vzelo do« bre volje, ampak še nasprotno smo marši« katero razdrli, ki je drugače ne bi. Privadili smo se docela drug drugega in se prav do« bro razumeli.
Lepo je bilo in zato je hitro minilo. Zdi se mi, da je bila vsa doba našega bivanja tam en lep, krasen in prijeten solnčni dan v naših počitnicah.
Solnce, morje, prijetni večeri, ribji lovi, vožnje po morju, lepe, prijetno tople noči, vse nam ostane v najlepšem spominu. V vse to smo se zaljubili tako zelo, da smo sami nase pozabili.
Kakor dobri bratje in sestre smo se ljubili in razumeli, vedno smo bili skupaj, kakor nerazdružljiva četa. Vsa svoja čustva,
ki jih nismo mogli izdati, smo izlili ob ta« kih lepih večerih v priljubljene narodne pe« smi. Takrat se je naša duša ob toliki lepoti razživela, dala je duška svojim notranjim občutkom. Tudi morje se je veselilo z nami in nas spremljalo s svojim veličastnim gla« som. Veselilo se je naših mladih in svežih src, veselilo se je naše sloge — morda je mislilo na bodočnost, ko bo zapelo enkrat svobodno tudi tam preko s svojimi še ne« odrešenimi brati.
Življenje nam je potekalo hitro. Dnevi so se 'bližali h koncu, kakor bi jih podil kdo z nevidno roko in nismo se niti prav za« vedli in že je prišel dan slovesa in ločitve. Težko je bilo oboje.
Morda se je celo na skrivnem kdo za* ljubil in našel svojo izvoljenko v tem krat« kem času. Temu je bilo slovo gotovo še težje. A nič zato. Tem raje se bo sporni« njal nazaj in tembolj ga bo gnalo, da pri« hodnje leto poseti zopet kraj, kjer je pustil svoje srce.
Gotovo pa smo se zaljubili vsi v eno in to si ti naše divno morje. Poslavljali smo se od Tebe, kakor fant od dekleta, ki mora nenadoma odpotovati in težko nam je bilo slovo. Ali ob slovesu smo ti obljubili, da te ne pozabimo tako kmalu in da še pridemo. V slovo smo te še zadnjikrat poljubili in ta tvoj poljub, ki smo ga ponesli s seboj, nam ostane neizbrisno v spominu ter nam da novih moči za naše delo in nas oporni« nja, da se prihodnje leto zopet povrnemo v tvoje naročje.
Državna skupščina UJU v Skoplju.
Izredno burna skupščina. — Vzroki niso resnejšega in širšega značaja. — Odpor ima la interni značaj med srbskimi tovariši. — Odno-šaji med poverjeništvi so ostali dobri in prijateljski. — Odseki, v katerih so delali zastopniki vseh poverjeništev v najlepši harmoniji, so izvršili mnogo pozitivnega in dali upravi Potrebne direktiv*, glede stališč in zahtev učiteljstva.
Zopet smo natlačili najpotrebnejše v kovčege in sedli na vlak, da pohitimo, ka« mor nas kliče stanovska samozavest. To« krat je stala pred nami silna razdalja — odhajali smo v carsko Skoplje v Južno Sr« bijo, recite Macedonijo.
Vročina, suša, prah, bojazen pred ne« prijetnostimi dolge vožnje, vse to nam je rojilo po glavi.
Toda ljubeznivost ljubljanskega ravna« teljstva državnih železnic nam je odvzela že v sredo 17. t. m. polovico skrbi.
Udobni »Pullman«, v katerega smo vstopili, da nas popelje na jiug, nam je pre« gnal slabe misli in vožnja v Skoplje in nazaj je bila za nas kaj prijetna izprememba našega drugače precej enoličnega poletova« nja. Vsa čast našemu poverjeništvu, da nam je poskrbelo to udobnost, a hvala tudi onim g. železniškim uradnikom in uslužbencem, ki so nam bili med potjo tako uslužni, da smo brez incidentov prepotovali vso dol« progo tja in nazaj.
Tovarišem drugih društev pa bodi v pouk, da mora človek doma poskrbeti za komoditeto in da ni treba potem med potjo stresati sitnosti nad tovariši(icami), ki so si znali pomagati.
Toda dovolj o vagonu.
Brzovlak je sopihal proti jugu in v če« trtek 18. t. m. točno ob 11*19 smo bili v Skoplju. Na postaji razdelitev na hotele in drugam, pa hajdi v mesto.
Utis na nas srednje dober — potem h kosilu.
SEJA GLAVNEGA ODBORA.
Popoldne se je že vršila seja Glavnega odbora, nato sestanek z delegati v Sokol« skem domu. Pri teh sestankih je bil iizdelan program dela za skupščino, bili so izvoljeni razni odseki itd.
OTVORITEV GLAVNEGA ZBORO» VANJA.
Drugega dne v petek 19. avgusta je bila ob 9. uri dopoldne otvorjena glavna skup« ščina.
Udeležba je bila jako velika, posebno iz Južne Srbije je bilo učiteljstvo v jako ve« likem številu udeleženo. Vseh udeležencev je bilo nad 3000, od teh 306 delegatov, ki so zastopali 169 učiteljskih društev iz cele države.
Predsednik tov. Vlada Petrovič jo je
otvoril z nagovorom, v katerem je obujal v nas zgodovinske reminiscence, povdarjal pomen Skoplja, carske prestolice Dušana Silnega in prehajal v sedanjost.
V nadaljnjem je omenjal vojno dobo, dobo topov in današnjo dobo mirnega kul« turnega razvoja.
»Danes so tu zbrani učitelji,« vzklikne in omenja njih visoko kulturno misijo, nji« hovo ljubezen do domovine, do naroda in do krajev, v katerih žive.
»S trpljenjem tukajšnjega naroda je tesno zvezano učiteljstvo,« nadaljuje, »na stotine je imen učiteljev, ki so se tu odli« kovali.«
Nato našteva imena nekaterih junakov, ki so padli za narod in za našo svobodo.
Učitelj je žrtvoval vse za svobodo in za veličino naroda.
»Mrtvim hvala, živim hvala.«
Omenja polaganje računa o delu odbo» rov. Več dela, več podpore pričakuje od učiteljstva.
Pri tem pa rabimo sloge, strankarstvo proč od nas! Edino ta politika je za nas. Del naših tovarišev je, ki so politično proč od nas. Vsi bi morali pod eno streho.
Našteva nekoliko del upravnega odbora in pravi, da so delali le za dobro šole in učiteljstva.
Otvarja sedmo državno skupščino in pozdravlja vse udeležence, upajoč, da bo naše delo uspešno.
Njegovim prisrčnim besedam sledi bu« ren aplavz.
Pozdravi.
Nato se spominja Njeg. Veličanstva in predlaga vdanostno brzojavko, ki se od« pošlje na Bled.
Temu slede pozdravi gostom.
Mnogo lepih vtisov in nešteto nepo« zabnih trenutkov smo odnesli v svojo ožjo domovino. Reči moram, da nismo odhajali razočarani. Kakor smo prej omahovali, tako smo bili zdaj veseli, da smo se odločili za ta prvi korak. In naj bo ta prvi korak, ki smo ga prestopili tako dostojno v vzpod« budo tudi vsem tistim, ki so takrat omaho« vali in se strašili kolonije ter se niso upali na pot! Naj ne bo ta naša prva kolonija na morju tudi zadnja, ampak naj gre vodstvo teh kolonij, t. j. U. F. Savez, svojo neustra« šeno pot naprej in doživeli bomo, ako nam Bog zdravje da, še par prav lepih in prijet« nih uric in razvedrila skupno z našimi to« variši(icami), v naših počitnicah!
Za vse te lepe dni, za vse te prijetne urice in trenutke v letošnjih počitnicah, za vse to pa gre zasluga vodstvu U. F. S. z njegovim agilnim in požrtvovalnim pred« sednikom na čelu,'za kar mu bodi na tem mestu izrečena najiskrenejša zahvala.
Najprej predstavlja g. velikega župana skopljanske oblasti kot velikega prijatelja učiteljstva. Pozdravlja odposlanca ministr« stva prosvete, pomočnika komandanta me« sta, upravitelja' učitdjišča, predsednika mestne občine.
Omenja, da se nahaja med nami tova« rišica Božena Kralova iz Prage, zastopnica Cehoslovaikov.
Pozdravlja urednika »Narodnega Dje« la«, zastopnico narodnega ženskega Saveza in slednjič novinarje.
Učiteljstvo je posebno zastopnico slo« vaškega učiteljstva burno pozdravljalo.
Nato čita došle brzojavne in pismene* pozdrave raznih korporacij.
V proslavo skupščine je izdalo »Na« rodno Djelo« slavnostno brošuro z več slikami. V brošuri so tudi sestavki dr. Brež« nika in Pavla Flereta o slovenskem šolstvu in pedagoškem gibanju. »Narodno Djelo« je tudi zelo okusno opremilo dvorano So« kolskega doma z raznimi nacionalnimi deli in slikami.
Urednik »Narodnega Djela« Peter Pe« trovič se oglasi k besedli in čita govor, v katerem nas pozdravlja in ugotavlja, da je učitelj pri nas najvažnejši delavec pri zida« njiu države. Učitelji so nosilci nacionalne kulture, ki jih čaka še velika naloga. Država počiva na prosveti.
Volitve odsekov in zapisnikarjev.
Temu slede volitve raznih odsekov. Iz« voljeni so vsi po sporazumu prejšnjega dne soglasno.
Odseki so popoldne podrobno priprav« ljali predloge za naslednji dan skupščine. V odseke so bili izbrani od slovenske delega« cije tov. Anton Skala, v odsek za pra« vila, Josip Ribičič v odsek za gPavno poročilo, Dušan Šesta« v odsek za predloge, Ljudevik Musek v gospo« darski odsek, Josip K o 'b a 1 v verifikacij« ski odsek in Janko Po lak v odsek za teme.
Ravno tako izvoli skupščina zapisni« karje od slovenskih delegatov tov. Anton Mervič, Jo s. Trpin, I. Malenško« va in Ciril Hočevar.
Slediti bi moralo poročilo glavnega in nadzornega odbora. Toda na predsednikov predlog je to prenešeno na drugi dan, da ga lahko prej prouči v to izvoljeni odsek.
Isto se zgodi s proračunom Udruženja za 1927./28. leto. Odkazan je soglasno fi« nančnemu odboru.
Predlogi so odkazani odsekom.
Poročila verifikacijskega odbora ni bi« lo. Ravno tako je bila skupščina zadovolj« na, da sta odpadla na predsednikov pred« log oba referata, ker sta bila že natisnjena v »Narodni Prosveti«.
Nato govori predsednik o izletih, ome« nja banket, ki bo naslednjega dne. Pripo« Toča dela, ki so izdana v našo počastitev.
Tedaj je prišel med nas še en zastop« nik armade, ki ga predsednik toplo pozdra« vi, skupščina pa vzklika »Živela vojska!«
Za zvečer napoveduje še tovariski se« stanek.
Nacionalni delavec iz bivšega turškega carstva.
Tov. Stojan Kapetanovič je predstavil Ni kola D i v 1 j a k o v i č a , učitelja, sta« rega četnika, ki so ga Bolgari mučili in po« vedal sledeče: Kot bivši predsednik srbske narodne organizacije v Turčiji predstav« ljam Vam bivšega učitelja in četnika iz Turčije, ki je fizična žrtev bolgarskih na« silstev, ki so mu izruvali jezik, a moralna žrtev naše državne administracije. Čeravno je fizično in umsko pohabljenec, vendar ni smatrala država za potrebno urediti njego« vega vprašanja vsaj tako, da ibi mogel živeti kot človek. Vsega skupaj prejema samo 100 dinarjev invalidnine, a s tem mora vzdržavati sebe, ženo in sina. Zato se ob« rača na vse s prošnjo, da mu obljubijo za« vzeti sc za tega nesrečnika.
Na grobu neznanega junaka.
Predsednik je zaključil predpoldansko zborovanje in pozval vse učiteljstvo, da se udeleži sprevoda k spomeniku neznanega junaka. Velika povorka nad 2000 učitelj« stva Srbov, Hrvatov in Slovencev je krenila z vojaško godbo na čelu do spomenika ne« znanega junaka. Tu so že čakali zastopniki oblastev in predsedništvo skupščine. Štifi» učiteljice, ki so bile na čelu povorke, so položile pred spomenik krasen venec. Pred spomenikom je govoril v imenu UJU tov. Skavič, poverjenik UJU iz Zagreba, sle« deče:
Bratje in sestre, pod vodstvom velike ideje edinstva naroda in pod vodstvom ve« like ljubezni do bodočnosti našega naroda, smo se zbrali mi narodni učitelji v mestu velikega Dušana, da se pogovorimo, kako bode naše delo najplodnejše za srečo in napredek naše velike domovine. Naše delo pa ne bi bilo popolno, če se ne bi poklonili onim vojnim velikanom, ki so bolj ljubili bodočnost nego sedanjost, in ki so vzidali svoja življenja in kosti v temelje naše ve« like domovine.«
Po tej nacionalni manifestaciji so odšli odsekovi člani takoj na delo in so skoraj
vsi odseki zborovali nepretrgoma do večera. Materija! in predlogi, ki so ga pripravili odseki, je bil jako stvaren in plodovit ter so z njim dane odboru vse direktive.
DRUGI DAN GLAVNEGA ZBORO» VANJA.
V	soboto 20. t. m. so prišla na vrsto poročila odsekov.
Prvi odsek je podal mišljenje o poro« čilu o delovanju Glavnega in Izvršnega od« bora, ki je bilo predloženo skupščini tiska» no, odsek izraža hvalo odboru in predlaga skupščini, da sprejme poročilo — povdar« jajoč uspehe Izvršnega odbora.
Izrazi pa splošno željo, da odslej dalje Glavni odbor tiska svoje poročilo in ga razpošlje vsaj 10 dni pred skupščino dru« štvom, da se o njem potem razpravlja.
Iz tiskanega letnega poročila UJU o delu UJU posnemamo sledeče:
DELOVANJE UJU V POSLOVNEM LETU 1926. 27. IN VAŽNEJŠI DOGODKI V PROSVETI.
(Iz poročila, ki ga je podal Izvršni odbor v »Izveštaju«.)
Pregled članstva UJU.
Na koncu tek. upravnega leta je štelo Udruženje 12.965 članov in članic, t. j. po» rastek 511 članov napram letu 1925./26. Vsega skupaj ima Udruženje 258 okrajnih učiteljskih društev, t. j. 25 društev več, ka» kor lansko leto.
Poedina poverjeništva imajo sledeče število članstva: poverjeništvo Beograd ima sedaj 6623 članov, t. j. 143 članov več kakor lansko leto ter 134 okrajnih društev, pri ka« terih ima zaznamovati v letošnjem letu ustanovitev 14 novih društev. Poverjeništvo Zagreb ima 2024 članov, t. j. 16 članov manj kakor lansko leto, in ima 52 sreskih društev s prirastkom štirih v prošlem letu. Poverjeništvo Ljubljana obsega 32 okrajnih učiteljskih društev z 2717 člani, t. j. 393 no» vih plačujočih članov v tekočem letu. Po» verjeništvo Sarajevo ima 24 sreskih dru» štev, od katerih je 5 novih v tekočem letu ter 863 članov s prirastkom 16 članov v te» kočem letu. Poverjeništvo Split ima 15 okrajnih učiteljskih društev, v tekočem letu 2 novi ter 738 članov, t. j. za 159 članov manj od prošlega leta.
DELOVANJE POEDINIH POVERJENI« ŠTEV UJU.
Poverjeništvo UJU Beograd
je v tekočem letu posvečalo posebno paž» njo organizaciji in je obnavljalo stara ter formiralo nova sreska društva na svojem teritoriju, zato se je dvignilo za 14 novih društev. Uprava poverjeništva je bila z okrožnicami v vednem kontaktu s svojimi društvi ter jim je dajala navodila za delo» vanje in je zasliševala svoja društva tudi glede mišljenja v poedinih vprašanjih.
Poverjeništvo je ustanovilo podporni fond, ki ima 18.780 Din gotovine.
V	humanem oziru je delovalo na Okre» pitvi fonda za učiteljsko siročad. Iz istega je v Božiču in Veliki noči naklonilo učitelj» skim sirotam podpore v znesku 67.750 Din. Delovalo je na to, da se urede penzije pro» svetno»kulturnim delavcem v Južni Srbiji in se jim do reguliranja penzije daje vsaj izredna pomoč. Na intervencijo poverjeni» štva UJU je ministrstvo prosvete pomagalo 18 takim družinam z vsoto 58.000 Din.
V	materijalnem oziru je poverjeništvo delovalo z zbiranjem prispevkov iza zida» nje Učiteljskega doma. V tekočem letu je zbralo 50.939 Din, da je narastel fond za zidanje doma na 658.633 Din.
V	pogledu zaščite osebnih interesov učiteljstva in šolstva je uprava poverjeni» štva često intervenirala pri prosvetni obla» sti v vseh skupnih zadevah in tudi v vseh zadevah, v katerih so se obračali do pover» jeništva poedinci ali učiteljska društva.
V	pogledu donošenja zakonov in zako» nitih odredb je sodelovalo z Izvršnim odbo« rom pri pretresanju projekta zakona o na» rodnih šolah. Poverjeništvo je posebno na» stopilo proti praksi, da se učiteljstvo pre» mešča in nastavlja po čl. 71. uradniškega izakona. Zastopalo je stališče, da se učitelj» stvo disciplinsko kaznuje in zaslišuje po določbah uradniškega zakona in ne s po« sebno uredbo.
Glede tiska je omeniti, da je izdajalo svoj mesečni iluistrovani mladinski list »Zo« rica«, ki izhaja že peto leto.
V	svojem Učiteljskem Domu je vzdr« ževalo penzijonat za učiteljsko deco, ki se šola v Beogradu. V penzijonatu je bilo 36 deklic in 44 dečkov. Brezplačno jih je spre» jelo poverjeništvo dvoje, a z brezplačnim stanovanjem 14.. Vsi so imeli v penzijonatu stanovanje iz razsvetljavo, kurjavo, pranjem perila, hrano, učilnico za dnevno delo, zdravnika in ambulančno pomoč za lažje obolelosti.
Nadaljevalo se je delo za izpopolnitev in ureditev šolskega muzeja Jovana Gavri» loviča, ki ga vzdržuje poverjeništvo.
V	svrho okrepiitve delovanja učitelj» skega naraščaja na raznih učiteljiščih, po» sebno v pogledu proučavanja poedinih vpra» sanj glede pouka, šolstva, narodnega življenja itd. v poedinih oblastih je poverje» ništvo razdelilo na deset učiteljišč vsoto 5000 Din za učiteljiščnike, ki bodo izdelali najboljši referat v zamišljenih pogledih ob priliki proslave sv. Save.
Poverjeništvo je priredilo od 15. av» gusta do 15 septembra 1927 pedagoški te» čaj, v katerega je bilo sprejetih 62 učiteljev in učiteljic iz vseh krajev kraljevine.
Poverjeništvo UJU Zagreb.
Poverjeništvo UJU Zagreb se je mo» ralo v tekočem letu v prvi vrsti baviti z res paracijami premščanj, ki so se izvršila v letu 1925./26. Ta premeščanja so zelo nepo» voljno vplivala na člane Udruženja, tako da so isti pričeli izgubljati vero v silo in potrebo naše stanovske organizacije. Na« loga poverjeništva v prošlem poslovnem letu je bila v prvi vrsti v tem, da zadovolji članstvo v tem pogledu in se posluži vseh dopuščenih sredstev, da pomaga svojim članom. Sprva je poverjeništvo samo s skepso gledalo na uspeh svojega dela, a končno je vendar doseglo toliko, da se jc vzdržalo število članstva v organizaciji do« mala na isti višini, kakor v prošlem letu. Članstvo ni 'klonilo pred premeščanjem in tudi ni izgubilo vere v moč in vrednost svo« je organizacije. V tem pogledu je bil v ve» liko oporo poverjeništvu Izvršni odbor v Beogradu, posebno njegov predsednik, ki se je odločno in z vso vnemo poteza! za pravice članstva. Sreska društva so v tem pogledu tudi storila svojo dolžnost in so vzdrževala članstvo na višini.
Poverjeništvo je imelo redne mesečne seje ožjega sosveta ter 4. julija 1927 tudi sejo širjega sosveta in VI. pokrajinsko skupščino.
Ožji sosvet je reševal vprašanja, ki se nanašajo na razvoj organizacije ter ona, ki so jih prednašali poedini člani in sreska društva. Predvsem je bilo aktualno vpra» sanje uredbe o oblastnih 'in krajevnih šol» sfcih odborih, o disciplinskih sodiščih, o učnem načrtu, o šolskem zakonu, o novih pravilih UJU, s katerimi vprašanji se je v prvi vrsti bavilo poverjeništvo.
Mnogo si je prizadevalo, da vstopijo v Udruženje vsi oni učitelji in učiteljice, ki so bili do sedaj izven njega.
Dočim so člani, ki so bili prej člani Saveza Hrvatskih Učiteljskih Društava, bili prej odločni nasprotniki naše organizacije, so pričeli sedaj spoznavati, da njihova pa» sivnost in osamljenost ni na korist stanu.
5	tem v zvezi so pričeli tekati načina, kako bi vstopili v našo edinstveno organizacijo. Četudi to vprašanje še ni popolnoma reali» zirano, znači to korak naprej k izbližanju in skupnemu delu. Tekom tekočega leta so se vodili neobvezni dogovori med poedini» mi člani poverjeništva in vodilnimi člani izven Udruženja v pogledu, kako bi se da» lo rešiti to vprašanje.
Poverjeništvo UJU Ljubljana.
V	tem pogledu je »Učiteljski Tovariš« prinesel obširno poročilo ob priliki pokra» jinske skupščine, izato ga tu opuščamo.
Poverjeništvo UJU Sarajevo.
Sklepi pokrajinske skušSine tega po» verjeništva v prošlem letu niso bili vsi iz» vedeni.
Učiteljska Samopomoč se ni osnovala v poedinih oblastih, izvzemši tuzlanske ob» lasti. Ni se osnoval časopis, ki bi služil za sestavljanje šolskih knjig. Od članov uprav» nega odbora tega poverjeništva, ki so bili izvoljeni za tri leta se niso vsi odzvali svo« jim dolžnostim. Poverjeništvo je sklicalo pokrajinsko skupščino in sedem sej, na ka» terih so se reševala razna aktualna vpra» šanja.
V	pogledu zaščite interesov šole in uči» teljstva je poverjeništvo povzelo sledeče korake. V oktobru je razposlalo projekt šolskega zakona v 100 izvodih na 51 našlo» vov s pozivom, da sodelujejo poedinci. Po« zivu so se odzvala po večini le nekatera društva. Od 51 naslovov se je odzvalo le 9 strank, t. j. 18%, niti ena petina. Ves ela« borat je obdelala anketa sarajevskih šolskih upraviteljev pod vodstvom poverjeništva.
Na iniciativo predsednika UJU je bil sklican v Sarajevo 27. oktobra 1926 oblast» ni učiteljski zbor. Izposlovan je bil potre« ben dopust vsemu učiteljstvu in delegatom sarajevske oblasti. Dočim so se prvi od« zvali pozivu, sta prispela od izunaj le de« legata dveh društev, iki pa tudi nista sode« lovala pri razpravah. Resolucije tega zbo« ra so bile natisnjene v »Narodni Prosveti« 'in (predložene pristojni oblasti. Edirti vi« den uspeh tega zbora je bil ta, da so ostale v Bosni in Hercegovini nadalje v veljavi stare učne knjige.
Apel tega zbora, da se prične zbirati za oblastni Učiteljski Dom prispevke, je ostal glas vpijočega v puščavi.
Na poziv Izvršnega odbora od 29. apri« la t. 1. je izdalo poverjeništvo okrožnico na vsa društva, da se izjavijo o šolskih razmerah v Bosni in Hercegovini. Odgo« vore je prejelo poverjeništvo samo iz 5 srezov, ki so bili poslani Izvršnemu od« boru.
Na poziv Izvršnega odbora od 15. aprila t. 1. je poverjeništvo izdalo na vsa društva okrožnico, da društva protestirajo proti krivicam in nepravilnostim, ki so se v tem času vršile učiteljstvu.
V	pogledu stanovske organizacije se je poverjeništvo trudilo, da čimbolj ukre» pi organizacijo na teritoriju Bosne in Her» cegovine in dvigne članstvo. Imenik član« stva je sprva poslalo poverjeništvu samo
6	društev, a pozneje jih je prijavilo 24, tako da samo eno društvo ni izpolnilo svoje dolžnosti.
Poverjeništvo je zasfišfelo svoja društva v pogledu reorganizacije Udruženja. Mišljenja, ki so jih podala društva, so raz« lična. Sedem društev sploh ni podalo ni« kakega mišljenja. Dvoje društev si je osvo« jilo v polnem obsegu predloge poverjeni« štva. Dvoje društev se je izreklo za ob« lastna poverjeništva. Tem se je pridružilo še troje društev, ki se izrekajo za oblastne organizacije. Eno društvo pa za oblastno delegacijo. Dvoje društev se je izreklo za
pokrajinska poverjeništva v sedanji obliki. Nekatera društva se izrekajo odločno proti oblastnim poverjeništvoml druga proti poverjeništvom vobče in so za di* rekten stik društev s centralo.
Že leta 1925. se je pokrenila ideja za zidanje oblastnega Učiteljskega Doma. Nekatera društva so z vso vnemo pričela delovati na tej ideji, večina pa je ostala pri tem popolnoma pasivna. Sarajevsko dru* štvo je zbralo za Učiteljski Dom v svo* jem delokrogu 31.000 Din.
Sej poverjenikov in centralne uprave, kii so se vršile v Zagrebu, se poverjeništvo Sarajevo ni moglo udeležiti zaradi materi« alnih neprilik. Pooblastilo je poverjenika iz Beograda g. Milana Popoviča, ki se po« polnoma sklada ž naziranjem zastopnikov tega poverjeništva, da zastopa na sejah poverjenikov tudi poverjeništvo Sarajevo.
Izvršni odbor je poslal poverjeništvu spisek dolžnikov za »Učitelja« in »Narod« no Prosveto« in bloke za Djački Dom. Ta spisek je poverjeništvo poslalo gg. velikim županom v poedinih oblastih, da isti mo« ralno vplivajo na prizadete. Poverjeništvo upa, da je imelo to uspeh. (!!??)
Glede penzijskega fonda se je pover« jeništvo obrnilo potom Izvršnega / odbora na ministrstvo financ, da se isti vrne dele« gaciji ministrstva financ v Sarajevu. V ce« loti je šlo za vsoto 550.000 Din, ker so pri tem še razni drugi dolgovi in vloge učitelj« stva pri državi. Poverjeništvo je mišljenja, da ministrstvo odobri povratek tega zne« ska učiteljstvu. Učiteljstvo pa^ hoče po« zvati, da odstopi te vsote v korist oblast« nega Učiteljskega Doma.
Za siroto narodnega mučenika pokoj« nega učitelja Veljka Čubriloviča, je pover« jeništvo napravilo posebno vlogo na Na« rodno skupščino, da se mu prizna državno pomoč.
Glede zapuščine pokojnega Haci Save Kosanoviča je poverjeništvo napravilo več korakov. Upravo legata te zapuščine je po« verjeništvo prevzelo od velikega župan« stva 10. julija 1926 na osnovi rešenja mj« nistrstva prosvete. Gotovina je tega dne znašala 7520 Din. Zapuščina je bila znatno izčrpana zaradi prevelike izrabe in prema« le pažnje od strani prejšnjega upravitelja. Na taksah je preostalo dolga 10.700 Din. Poverjeništvo se je trudilo, da uredi ta fond in je končno prišlo do rezultata; ako se odbije od raznih dohodkov v ¡znesku 33.402 Din vsoto 18.393 Din, ostane mala razlika 15.068 Din, ki kaže stanje blagajne te zapuščine.
Poverjeništvo UJU Split.
Posebno pažnjo je posvetilo v tekočem letu poverjeništvo načrtu novih pravil UJU, uredbi o učiteljskih disciplinskih sodiščih, o uredbi v oblastnih in krajevnih šolskih odborih, učnem načrtu in je delovalo na to, da se vse te zadeve spravijo v sklad s po« trebami in zahtevami učitelj stva in šole na teritoriju tega poverjeništva.
Dober del časa in svojega dela je po« svetilo zbiranju učiteljstva in jačenju sta« novske zavesti in organizacije. V to svrho je vzdrževalo najožji in nepretrgani kon« takt s sreskimi društvi, vzbujalo jih je k delu in izvrševanju stanovskih dolžnosti, potom svojega glasila »Pokreta« in često tudi z raznimi okrožnicami.
V tem pogledu je doseglo poverjeni« štvo vidne uspehe in so vsa sreska društva intenzivno delovala. Mnogi, posebno naj« mlajši tovariši in tovarišice, ki so do sedaj stali ob strani, so pristopili v organizacijo. Iz letargije je stopilo dubrovačko in knin« sko društvo, obnovilo se imotsko in neret« vansko društvo. Ta društva sedaj delujejo s pomlajeno silo in s svojim starim žarom.
Zaradi uspešnejšega dela so osnovani pri poverjeništvu 4 stalni odseki, in sicer: gospodarski, pravni, prosvetni in organi« začno«propagandni. V področju poverjeni« štva se osnuje Učiteljska Samopomoč.
Poverjeništvo je bilo v najožjem kon« taktu z Izvršnim odborom v Beogradu, ka* kor z ostalimi poverjeništvi. Potom svo* jega podpredsednika I. Kutlače in tajnika A. Kaciča je (prisostvovalo poverjeništvo sejam poverjenikov v Zagrebu in širjemu glavnemu odboru v Beogradu.
DELOVANJE IZVRŠNEGA ODBORA V UPRAVNEM LETU 1926^/27.
Po skupščini v Beogradu si je Izvršni odbor izdelal delovni program za tekoče leto ter je izdal poseben proglas temeljnih smernic svojega dela in stališč na celo« kupno učiteljstvo, ki je bil objavljen v »Narodni Prosveti«.
Izbran je bil redakcijski odbor za »Nas rodno Prosveto« in »Učitelja«.
Izvršni odbor je šel k ministru pro« svete ter mu je predložil vse zahteve uči« teljstva, ki so bile sprejete na glavni skup« ščini v Beogradu. Razgovor je bil objavljen v »Narodni Prosveti«.
Osebne izpremembe v Izvršnem in Glav* nem odboru.
Namesto izstopivšega člana Glavnega odbora Milutina Stankoviča je prišel v Glavni odbor Bora Djordjevič. Pokojnega tov. Blaža Štetiča iz zagrebškega poverje* ništva je nadomestil njegov namestnik An« ton Srnic.
Pestalozzijeva proslava.
17. februarja t. 1. se je vršila stoletnica smrti velikega pedagoga Pestalozzija. Mi« nistrstvo prosvete je poslalo k proslavi v Zürich dr. Mladenoviča. Izvršni odbor je zaprosil g. dr. Mladenoviča, da je na pro* slavi zastopal UJU in je položil v imenu IJdruženja venec pred spomenik.
Delovanje na zaščiti stanovskih interesov. Reparacije.
Preganjanja učiteljstva, ki so se vršila posebno v področju zagrebškega poverje« ništva, so dala Izvršnemu odboru mnogo posla. Izvršni odbor je interveniral v mno« gih slučajih v ministrstvu prosvete, da se popravijo krivice.
V	teku leta so bili izmenjani nekateri uradniki«učitelji v ministrstvu ' prosvete, ker je zahtevalo to članstvo.
Izvršni odbor je uspel v tem, da pri« deta v centralno komisijo za nameščanja v teh krajih dva učitelja, člana UJU. Upati je, da v bodoče ne bodo več prizadete take krivice in nepravilnosti našim članom iz teh krajev, kakor se je to vršilo v prošlosti. Kakor znano so preganjanja v poslednjem času izostala.
Delo za izplačilo neizplačane razlike in 15% poviška po 32 letih službe.
Po sprejetju proračuna za leto 1927./28. je Izvršni odbor interveniral pri ministr« stvu financ za izplačilo razlike učiteljstvu in izplačilo 15% poviška pri 32 službenih letih. Gospod minister je obljubil zastop« nikom, da se bo glede izplačila razlik ozi« ral na učiteljstvo, glede 15% dodatka pa je treba izmenjati zakonite določbe finan« čnega zakona.
Zatvarjanje učiteljišč.
Zaradi hiperprodukcije i učiteljstva je izdal minister prosvete odlok, da se za« tvori 14 učiteljišč.
Izvršni odbor je delegiral svojega pod« predsednika Tihomira Kostiča, ki je šel v tej zadevi intervenirat. Gospod pomočnik ministra prosvete mu je objasnil, da se ne otvarja dovoljno število osnovnih šol, ta število novega učiteljstva rapidno raste.
Zaradi protesta iz raznih krajev in in« tervencij Udruženja se je odstopilo od za« tvarjanja tolikega števila učiteljišč in jih bo zatvorjenih, če bo treba, le šest do se« dem.
Intervencija zaradi ukinitve Višje pedagos ške šole.
Narodna skupščina je sklenila zako* nito odredbo, da se ukine Višja pedagoška šola, t. j., da se njen višji tečaj ukine in ostane samo nižji. Slušateljem se odobri si« cer dopust, a brez pravic na plačo. S tem so Višje pedagoške šole toliko kakor uni« čene. Izvršni odbor UJU je v tem oziru ponovno interveniral pri ministrstvu pro« svete, a na žalost ni uspel in se bo treba prizadevati, da se ta odredba ukine s pri« hodnjim finančnim zakonom.
Intervencija Izvršnega odbora zaradi pr^s kasnega izplačila prejemkov.
V	mnogih slučajih se dogaja, da uči« teljstvo * ne prejema pfravočasno svojih plač, da se nadzornikom ne izplačujejo potni stroški itd. Izvršni odbor je v vseh teh zadevah ponovno interveniral pri mi« nistrstvu prosvete in ministrstvu financ ter pospešil taka izplačila.
Zaračunavanje povišic osnovne in polo» žajne plače.
Državni svet je ugodil Glavni kontroli, da se povišice položajne plače izplačujejo od dneva podpisa in ne od dneva zapalosti.
Zaradi takega postopka in ker se reši« tev prošenj često zavlačuje, so nekateri učitelji prikrajšani na povišicah iza 2 do 3 mesece. Izvršni odbor je bil v tej zadevi dvakrat pri ministru prosvete in pri drugih pristojnih oblastih ter je posredoval, da se take prošnje čimprej rešujejo. Gospod mi« nister prosvete je izdal vsemu svojemu uradništvu strog nalog, da rešuje take prošnje z vso nujnostjo ter je odredil, da se morejo take prošnje predložiti ministr« stvu 15 do 20 dni pred zapalostjo. S tem se bo reguliralo, da ne bo učiteljstvo pri« krajšano na pripadajočih povišicah.
Intervencija Izvršnega odbora pri komisiji
za izpremembo uradniškega zakona.
Ko je bila postavljena komisija za iz« premembo uradniškega zakona, je Izvršni odbor podvzel vse korake, da seznani čla« ne te komisije z zahtevami učiteljstva. Predložene so bile vse zahteve tudi pisme* no v posebni spomenici. Sedaj je ta komi« sija prenehala s svojim delom in je bilo vse delo prenešeno na drugo komisijo.
Stalnost učiteljstva po položenem praktič* nem izpitu.
Do sedaj so novinci morali služiti 3 leta kot začasni s 60% položajne plače. Iz* vršni odbor UJU je interveniral pri Dr* žavnem svetu ter izposloval odločbo, da se prizna učiteljstvu stalnost v službi in 100% položajno plačo takoj po položenem praks tičnem izpitu.
Uredba o učiteljskih disciplinarnih sodiščih.
V	tem pogledu so bili najprej izvzeti profesorji in učitelji iz uradniškega zako« na. Pozneje ®o profesorji zopet prešjli v disciplinskem pogledu pod odredbe urad« niškega zakona in so edino učitelji izvzeti iz teh določb napram vsemu drugemu urad« ništvu. Izšla je tudi uredba o disciplinarnih sodiščih. Ker niso bile zaslišane pri jzde« lavi te uredbe učiteljske organizacije, je Izvršni odbor UJU vložil tozadevni pro« test. Uredba je izdelana v skrajšani naglici in ima mnogo pomanjkljivosti. Izvršni od« bor je izdal v tem pogledu svoj komunike, ki je bil natisnjen v 37. številki »Narodne Prosvete«.
Beograjsko učiteljsko društvo je na« pravilo v tem oziru obširno anketo. An« kete se je udeležil tudi načelnik ministrs
stva prosvete za osnovno šolstvo. Sprejete so bile razne resolucije, ki so bile predlos žene ministrstvu prosvete. Naposled so tudi v ministrstvu prosvete odločilni faks torji uvideli, da ta uredba ne more ostati v veljavi taka, kakršna je in jo bo treba izpremeniti. Ministrstvo je zaprosilo Udru« ženje, da mu dostavi svoje mišljenje in predloge glede izprememb. Izvršni odbor je v prvi vrsti polagal pažnjo na to, da pri« dejo kot sodniki v disciplinarna sodišča pravniki, ki bodo popolnoma neodvisni od režima, ter da se pridobi pravica priziva proti razsodbi tudi na Državni svet, kot zadnji instanci. Stoji pa Izvršni odbor na stališču, da ima ostati v veljavi ta uredba le do prihodnjega budžeta, nadalje pa ima« jo veljati tudi za učiteljstvo določbe urad« niškega zakona.
Glavini predlogi glede izpremernb so sledeči: 1. Predsednik oblastnega disciplin« skega sodišča naj bo sodnik prvostopnega sodišča. 2. Predsednik vrhovnega disciplin« skega sodišča v Beogradu naj bo predsed« nik Glavnega prosvetnega sveta. 3. Službo izgubi kaznovani po zaporu šestih mesecev in ne treh. 4. Za disciplinarne zadeve uči« teljstva meščanskih šol naj bo posebno ob« lastno disciplinsko sodišče, sestoječe iz učiteljstva meščanskih šol. 5. Obsodbe rednega sodišča glede suspendiranja in ukinjenja plače gredo v odločbo in odobre* nje na vrhovno sodišče. 6. Strokovne to« variše iz Zemuna in Beograda za vrhovno sodišče izvoli učiteljstvo cele države, in si« cer po 2 za vsak okraj, izmed katerih iz« bere Glavni prosvetni svet z večino glasov 20, od teh pa minister prosvete 10.
Uredba o oblastnih in krajevnih šolskih odborih.
Na podlagi člena 148. finančnega za« kona za leto 1927./28. je ministrstvo pro« svete izdalo tozadevno uredbo. Ta uredba pa je prekoračila svoj delokrog, ker je zmanjšala šolsko obveznost in ima poleg dobrih strani tudi mnogo slabih. Za srb« ske kraje je odvzela učiteljstvu nekatere pravice, ki mu jih dajejo stari zakoni. Za« to so prizadeti s to uredbo tudi učitelji in šole v drugih krajih. Izvršni odbor je s po« verjeništvom Beograd | predložil ministr« stvu prosvete svoje pripombe glede izpre« membe te uredbe. Ta uredba bo v začetku bodočega šolskega leta prišla v revizijo in bo izpremenjena.
Zakon o osnovnih šolah.
V tekočem letu je izšel v ministrstvu nov projekt šolskega zakona od dr. Čaj« kovca. Vsa poverjeništva UJU so sodelo« vala pri izdelavi pripomb k temu projektu. Projekt je bil natisnjen v »Narodni Pros sveti« in tudi v glasilih nekaterih poverje« ništev. Izvršni odbor je predložil ministr« stvu prosvete svoje mišljenje in izpremi« njevalne predloge. Zaradi dogodkov v Na« rodni skupščini projekt ni prišel v pretres.
Učni načrt za osnovne šole.
Ministrstvo prosvete je izdalo enoten učni načrt za celo državo za štirirazredne osnovne šole. Učni načrt je naletel na ve« lik odpor med učiteljstvom. Izvršni odbor je vložil protest, ker učni načrt ni bil ob« ravnavan v Glavnem prosvetnem svetu. Ministrstvo prosvete je ukinilo ta načrt in ga izročilo Glavnemu prosvetnemu svetu v pretres. V Glavnem prosvetnem svetu so pri izdelavi novega učnega načrta sodelo« vali tudi zastopniki UJU. Glavni prosvetni svet je izdelal sedaj nov učni načrt, ki so ga prejeli vsi prosvetni oddelki v poedinih oblastih v izjavo. Ta načrt je zopet izdelan samo za štirirazredne šole. Izvršni odbor stoji na stališču, da je treba nadalje delati na izdelavi enotnega učnega načrta, ki bo podlaga za temeljne tozadevne določbe v šolskem zakonu.
Naš stanovski tisk.
Organizacija stanovskega tiska se je raztezala na centralno stanovsko glasilo »Narodno Prosveto«, na pedagoško glasilo »Učitelj« in glasila poverjeništev »Napre* dak«, »Pokret«, »Učiteljski Tovariš« in »Popotnik«. Ljubljansko in beograjsko po« verjeništvo je izdajalo tudi mladinska lista »Zvonček« in »Zorico«. Ukinjeno je bilo glasilo zagrebškega poverjeništva »Jedin« stvo«. Mnoge ovire odločnejšemu nastopu v stanovskih zadevah je bil skrajno strog zakon o tisku, zaradi katerega so urednik: stanovskospolitičnih glasil morali biti skraj« no previdni in niso mogli borbe potom ti« ska izvesti vselej tako, kakor bi bilo po« trebno.
Izprememba pravfll UJU.
Izvršni odbor je s pomočjo poverjeni« štev izdelal projekt novih pravil UJU. V ta projekt je vnešena marsikatera nova po« trebna institucija za organizacijo. Pravila je pretresal na eni seji širji glavni odbor in seja poverjenikov v Zagrebu. Na pod« lagi tega je izdelal Izvršni odbor dokončno redakcijo ter je objavil projekt v »Narodni Prosveti«. Projekt so prinesla tudi poedina glasila poverjeništev. Nadaljno postopanje glede izpremembe pravil bo določila glav« na skupščina v Skoplju.
Izpopolnitev organizacije.
Izvršni odbor je odposlal svoje odpo« slance v Bosno in Hercegovino, da izvedejo izpopolnitev organizacije UJU v tamoš« njih krajih. Dosegli so v tem oziru popolne uspehe, da je tamošnja organizacija sedaj zopet intaktna. Z mnogimi sreskimi dru« štvi je gojil stike in je na njihova zboro« vanja odpošiljal svoje odposlance. Kontakt s poverjeništvi je vršil na podlagi posebnih sej poverjenikov ter predsednika in tajnika
glavne uprave. Taki seji sta se vršili dve, in sicer obe v Zagrebu. Zal, da se niso iz gospodarskih ozirov mogle vršiti te seje redno vsaj vsaka dva meseca.
Moderne smeri pri pouku.
Izvršni odbor si je prizadeval, da bi iz« posloval pri ministrstvu prosvete vsaj 25.000 Din podpore, s katero bi poslal za« stopnike iz raznih delov države v inozem« stvo, da bi študirali tam moderno šolstvo, predvsem delavno šolo. Ker za letos ni uspel, bo skušal izvesti ta svoj program v prihodnje.
Zidanje Učiteljskih Domov v državi.
Fond za Učiteljski Dom v kopališču Koviljači.
V kopališču Koviljači ima UJU lepo zemljišče v velikosti 1200 m2, katero je po« klonil Udruženju šolski nadzornik Voja Kačavenda. Na skupščini v Dubrovniku je bil napravljen sklep, da prispeva vsak član UJU 40 Din za zidanje Učiteljskega Doma
v	tem zdravilišču. Na žalost je bilo zbra* nega za ta fond le 1425 Din. Izvoljen je od« bor, kateremu je naložena skrb, da pripra«
vi	načrte in odredi vse potrebno, da se do« be sredstva za zidanje tega Doma.
Jugoslovenski Djački Dom v Beogradu.
Izvršni odbor je nadaljeval svoje delo, da postavi v Beogradu poslopje svoji cen« tralni organizaciji pod gornjim naslovom. V tem poslopju naj bi imela svoje lokale centrala UJU in tudi potrebne lokale za učiteljstvo in dijaške ekskurzije, ki pridejo v Beograd. V njem naj bi dobili vso oskr« bo in prenočišče. Izvršni odbor je dobil od mestne občine v Beogradu potrebno zem» ljišče v velikosti 1200 m2 v Kralja Milutina ulici, na zelo lepem prostoru. Pripravil je tudi že osnutke načrta za zidanje Doma. V to svrho je potreba, da prispeva učiteljstvo iz cele države. V prošlem letu je bilo nabras nih 44.020 Din, tako da znaša celokupni fond 126.827 Din. Prispevke bo treba po« spešiti, da pridemo čim prej do lastnega Doma za centralo UJU.
Knjižnica UJU.
Udruženje ima svojo knjižnico, ki šte« je 130 del. Znaten del knjig je nevezan. Poleg tega ima mnogo časopisov. Vrednost knjižnice je po odbitku 10% 19.180 Din. Večina knjig in časopisov je pridobila knjiž« niča na podlagi zamene in recenzijskih iz* vodov od »Narodne Prosvete« in »Učitelja«.
Delovanje Izvršnega odbora, poverjeništev in sreskih društev.
Nekatera društva niso pravilno obraču* navala članarine za centralno organizacijo. Članarino za centralno organizacijo je treba plačati za celo leto. ne oziraje se na to, kdaj je kak član vstopil. Istotako tudi članarino za poverjeništvo. Društva naj pošiljajo čla« narino potom pripadajočih poverjeništev.
Volitev uprave pri okrajnih društvih naj se izvrši v prvih dveh mesecih vsakega šolskega leta (čl. 21. pravil UJU).
Ob sklepu poslovnega leta naj vsako društvo pošlje poročilo o svojem delovanju za preteklo leto.
Društva naj skušajo prirediti kake kon« certe ali druge prireditve na korist stanov« skim ustanovam, kakor za Učiteljski Djački Dom itd.
Pri vsaki izpremembi pravil je treba dostaviti poverjeništvu in centrali tudi no« va pravila v treh izvodih.
UJU in učiteljske organizacije v drugih državah.
Poljsko Učiteljsko Udruženje se je
obrnilo na UJU, da sestavi odsek, ki bo imel nalogo delovati za enoten kongres slovanskega učiteljstva iz vseh držav. Vod« stvo Udruženja je zaprosilo naj se odloži zaenkrat realizacijo te ideje na poznejši čas, ker je izključeno, da bi se do 1. okto« bra 1927 zamogel tak kongres izvesti.
Mednarodno Udruženje za pouk iz Angleške je pozvalo naše Udruženje naj se udeleži skupnega kongresa v Torontu (Kanada). Izvršni odbor je zaprosil g. dr. Paja Radosavljeviča, profesorja na univer> zi v New Yorku naj zastopa Udruženje na tem kongresu. Zal je bil preveč zaposlen, da bi mogel ustreči želji Udruženja.
Ekskurzija jugoslovenskega učiteljstva v Poljsko in Čehoslovaško. Izvršni odbor je nameraval napraviti v mesecu maju eks« kurzijo v gornje kraje, katere naj bi se udeležilo vsaj 100 učiteljev iz cele države. Odobren je bil v to svrho 30% popust na železnicah. V »Narodni Prosveti« je bil objavljen tozadeven oklic. Udruženje se je obrnilo na takratnega predsednika vlade g. Uzunoviča, da dovoli Udruženju pri« merno materijalno podporo v znesku 50.000 Din in dovoli primerne ugodnosti na železnici. Zaradi raznih težkoč se je morala tudi ta ekskurzija preložiti na pri« hodnje šolsko leto.
Kongres slovanskega 1 učiteljstva v Bratislavi. Čehoslovaško učiteljsko Udru« ženje je pozvalo UJU naj se pripravi na kongres slovanskega učiteljstva, ki se bo vršil leta 1928. v Bratislavi. Udruženje je v načelu sprejelo ta poziv in obvestilo bratsko Udruženje, da se udeleži tega kon« gresa. Podrobnosti bodo sproti objavljene v »Narodni Prosveti«.
Informacijska služba o osebnih zadevah članstva.
Zaradi slabe administracije in škode, ki jo trpe poedinci, je sklenil Izvršni od« bor pomagati tudi direktno vsakemu po* edincu z nasveti in posredovanji pri raznih oblastih. Obveščanje članstva v tem oziru
se vrši v osebnih zadevah v posebni ru« briki »Narodne Prosvete«. Ker so pa žrt« ve za take intervencije g^de izdatkov in tudi časa zelo velike, je sklenil Izvršni od« bor, da se dajejo take informacije samo pod sledečimi pogoji: 1. Biti morajo člani. 2. Prejemati morajo »Narodno Prosveto« in naznačiti številko pod katero jo preje» majo in plačujejo naročnino. 3. Priložiti morajo k svoji prošnji ali pismu 10 Din v novcu ali v znamkah. — V nasprotnem slučaju se dopisi ne upoštevajo.
Učiteljska Samopomoč.
Izvršni odbor je seznanil vse učitelj» stvo z velikimi koristmi, ki jih ima lahko od Učiteljske Samopomoči. V »Narodni Prosveti« je objavil podrobna pravila in navodila v tem oiziru kakor so že preizku» šena v Sloveniji. Ker so si osvojila to idejo samo nekatera poverjeništva in društva, poziva Izvršni odbor, da se učiteljstvo res» no oprime ustanavljanja te socialne insti» tucije v svojem področju.
Pristop UJU v Savez državnih činovnika.
To vprašanje je velike važnosti in de» luje na njem naša organizacija že delj časa. Nujna je potreba skupnega nastopa vsega državnega uradništva v državi. Z novimi pravili Cinovniškega Saveza je sedaj dana dobra baza za tako organizacijo. Na pod» lagi novih pravil Čin. Saveza pristopijo lah» ko le poedina 1 poverjeništva v Činovniški Savez potom svojih pokrajinskih Savezov.
Prizadevanje za vstop učiteljstva iz Hrvat» ske in Slavonije, ki še ni včlanjeno v UJU.
Izvršni odbor, kakor tudi širji Glavni odbor sta se izrekla za to, da se store vsi koraki v svrho pristopa učiteljstva iz Hr» vatske in Slavonije, ki še ni organizirano v UJU, za vstop v UJU. V to svrho je po» oblastil širji Glavni odbor 2 zastopnika Iz» vršnega odbora in 2 zastopnika zagrebške» ga poverjeništva, da vodijo razgovore. Do sedaj v tem ppgledu še ni došlo do pdzitiv» nih rezultatov, a vendar so se razmere za zbližanje mnogo izboljšale tudi med hr» vatskim učiteljstvom.
Debata o delu uprave.
Predsednik otvarja o poročilu debato.
To priliko so porabili delegati, da iz» nesejo svoje najraznovrstnejše težnje, opo» zicija pa je porabila to priliko za svoje težnje in je hotela vplivati na delegate, da bi odrekli Izvršnemu odboru zaupanje in glasovali proti sprejetju glavnega poročila. V tej debati sta govorila tudi delegata iz Slovenije Slobodan Živojinovič in Dušan Šestan, ki sta povdar jala po» trebo, da se emancipira učiteljstvo od dnevne politike in se osamosvoji v strogo stanovskem pravcu.
Da bo prišlo do kakih burnejših scen na skupščini je bilo videti že vnaprej, ker je posebno med srbijanskim učiteljstvom vladal precejšen odpor proti Izvršnemu od» boru, ki ni hotel odobriti nekaterih točk v pravilih poverjeništva UJU Beograd. Na» sprotje med upravo beograjskega poverje» ništva in Izvršnim odborom je trajalo že dalj časa. tako da je do pravega izravnanja tega konflikta prišlo šele na skupščini. Ven» dar vsa zadeva nima večjega značaja, po» sebno ne, ker je bilo v odseku za pravila že sporazumno vse izravnano, tako da osta» nejo pravfila beograjskega poverjeništva popolnoma v veljavi, dokler se ne izprq» mene glavna pravila.
Tega vsi beograjski delegati niso ve» deli in so zaradi tega še naprej kritikovali Izvršni odbor in mu hoteli izvojevati ne» zaupnico.
Do kakih nasprotstev med člani uprave beograjskega poverjeništva in zagrebškega poverjeništva, oziroma do drugih poverje», ništev ni prišlo. 2e iz tega sledi, da o kaki krizi v UJU, še manj o kakem razpadu, ka» kor poročajo nekateri listi, absolutno ni go» vora. Ves incident je smatrati kot prehod» nega značaja.
Na predvečer sta imela separatno zbo» rovanje politična kluba učiteljstva Narodno Radikalne Stranke in Samostojne Demo» kratske Stranke. Tudi ti učitelji, ki se ni» kakor ne morejo otresti partizanstva pri reševanju stanovskih vprašanj, so hoteli priti na svoj račun in dobiti vpliv na skup» ščino. To vse se je združilo in ker niso pri« šli do uspeha ter je večina odbila njih na» mero, so hoteli s hrupno demonstracijo in obstrukcijo doseči svoj namen in vsaj pre» prečiti nadaljno zborovanje.
Prvi se oglasi v debati k ¡besedi pover« jenik UJU — Beograd tov. Milan Po« p o v i č , se zahvali odseku za poročila, da je opazil in popravil gotove navedbe Izvrš» nega odbora. V točki 25. stoji, da predlaga Izvršni odbor plenumu slučaj nedisciplini» ranosti največje učiteljske organizacije, to je beograjskega poverjeništva. Mnenja je, da bi moral Izvršni odbor ta izraz nedisci» plina opustiti in vzeti druzega, ker nedisci» pliniranosti v beograjskem poverjeništvu ni bilo. Pravila tega poverjeništva, ki so dala povod za tako kvalifikacijo, so bila spre» jeta v pričakovanju reform naših pravil, ki so že stara. V teh novih pravilih se ne more najti beseda, iiz katere bi se moglo zaklju» čiti, da je nastal v organizaciji gotov pre» lom. Najmanj pa se more reči, da bi bil v njih kak separatizem. Zato naproša skup» ščino, da misli na to, da sta sprejeli ta pra» vila dve skupščini in da je v njih mnogo stvari, ki pomenjajo velik napredek.
V prosvetnem ministrstvu nimamo prija« teljev.
Tov. Milenko Lazič je govoril za» četkoma o upravnem odboru, ki da je po njegovem mnenju pokazal v gotovih stva» reh zadosten napor, le uspeha, da ni bilo. Nato povdarja, da ni pravilno, da so gotovi šolski nadzorniki istočasno tudi predsedniki učiteljskih društev. Zavzema se za povra» čilo potnih stroškov onim učiteljem, ki so premeščeni po razpisu, a nazadnje povdar» ja, da v prosvetnem ministrstvu nimamo prijateljev.	,
Govor tov. Konica: Za njim je go» voril tov. Konic iz Skopi j a. On pogreša v besedah predgovornikov važnih stvari. Vsi ministri dosedanjih Vlad so se brigali le, kako bi bolj ponižali jugoslovenskega uči» telja. Odvzemali so mu pravice in omenja pri tem tudi najsvetejšo pravico — učitelj» sko stalnost. Zato je mnenja, da niso naša največja briga pravila, nego treba povizdig» niti na kongresu glas in z resolucijo zahte« vati povrnitev vseh predvojnih učiteljskih pravic, ki so nam bile' odvzete.
V kritiki poročila omenja, da sta se Glavni odbor in beograjsko poverjeništvo vedno prepirala in zato so posvečali manjšo pažnjo brambi učiteljstva in šole. Nadalje pravi, da je sramotno, da navaja Izvršni od« bor v svojem poročilu kot zagovor, da ni vedel, da se bodo sprejele take žandarme» rijske uredbe. Takega zagovora se ne more sprejeti. Kot krivce vseh krivic storjenih učiteljstvu smatra tov. Konic Glavni odbor, tovariše v ministrstvu in pa učitelje narod» ne poslance. Konča pa s tem, da povdarja, koliko storita poraženi Nemčija in Avstrija za svoje učiteljstvo, a naša država kot zma» govalka ponižuje učiteljstvo in šolo.
Nato je govoril tov. Slobodan Z i« vojinovič iz Slovenije. Konstatiral je, da prejšnji dan ni hil izrabljen za delo, nego posvečen le nekolikim frazam. Kriti« žira odbor radi takega neplodonosnega dela ter povdarja tudi slabost ureditve in avto« ritete učiteljskih organizacij in povdarja nato potrebo obstoja višje pedagoške šole. Nazadnje je govoril tudi o depolitizaciji učiteljstva.
Veliko pažnjo so posvetili zborovale! tov. Č i r o v i č u , ki je govoril o položaju učiteljstva v Bregalnici.
Za njim je govoril Ljudevit Kra« j a č i č , oblastni šolski nadzornik iz Za« greba, ki brani upravo in povdarja, kako težko borbo je imel Izvršni odbor proti močnejšim političnim razmeram in je miš« ljenja, da ga ni učitelja, ki bi mogel reči, da se naši interesi niso dovoljno zastopali. Prizna, da so bile storjene učiteljstvu kri« vice, ampak tudi Glavni odbor ne more de« lati čudežev.
Dorde Dordevič govori o visoki učiteljski zavesti, ki so jo imeli oni borci, ki so ustvarjali učiteljsko Udruženje. Po« vdarja, da v naši organizaciji ni sloge, zato pa ni mogla organizacija 12.000 ljudi ubra« niti svojih preje pridobljenih učiteljskih pravic. Mnenja je, da ima vmes roke parti« zanstvo, ki ga podpira predvsem učiteljstvo samo.
Bogoljub J e f ti i č , član Glavnega odbora odklanja mišljenje, da bi vsa odgo« vornost padla le na Glavni odbor. Povdarja, da mora biti vsaka organizacija kompaktna, če hoče imeti pri delu uspehe.
Dušan Š e (S t ain|, delegat dz jSlove« nije konstatira, da se vedno po vseh skup« ščinah govori o krivicah, a bolje ni nikoli. Nastopa proti partizanstvu v lastnih vrstah, ki je mnogo krivo vsega zla. Trelba ustvariti enotno stanovsko ideologijo.
Burno popoldansko zborovanje.
Z nadaljevanjem dela se je začelo po« poldne ob 3. uri. Govorili so Sekula Pandurovič, Dorde N i k o 1 i č , Ve«
limir Mi!osavljevi(|, Z i v o j i n S m! i 1 j a rt i č proti upravi, a Musltafa Čišič in Blagoje Ristič za upravo. Za tem vstane slov. delegat Anton Mer« v i č. Da hi ne postala debata brezplodna predlaga, da se preide na dnevni red. Pod« predsednik Tihomir K o s t i č je pred« lagal, da se poročilo sprejme. Večina dele» gatov je vpila, da se sprejme. Podpredsed» nik je tedaj smatral poročilo kot sprejeto, toda v trenutku, ko je hotela uprava pre» citati poročilo finančnega odseka, je nastal strahovit hrup, ker je grupa delegatov iz sredine vstala in se hotela demonstrativno odstraniti s skupščine trdeč, da je volja skupščine mistificdrana in da je poročilo sprejeto proti volji večine delegatov. Čuli so se klici: »Ne sprejme se poročilo! Tako se dela na sejmskih shodih!« Nastalo je splošno prepiranje. Med tem je bilo pre» čitano in sprejeto poročilo finančnega od« seka. Ker pa je bil hrup prevelik, je pre« kinil predsednik sejo za 10 minut.
Po odmoru je zahteval predsednik, da ostanejo v dvorani samo delegati s poobla« stili, a hrup ni utihnil. V centru je bilo veliko razburjenje in delegati so se med seboj prepirali.
Med največjim hrupom je bilo preči» tano poročilo odseka za pravila, a nato še poročilo drugih odsekov, ki so bila kljub velikemu hrupu sprejeta. Razburjenost je bila tako velika, da je nekaj časa izgledalo, da se bodo delegati med seboj ostro spo» prijeli.
Ko so bili vsi predlogi sprejeti — dasi jih zaradi hrupa vsd niti slišati niso mogli — je predsednik zaključil skupščino.
Po oficielnem delu so ostali v dvorani še nekateri nedelegati in je prišlo do po« edinih spopadov med posameznimi učitelji iz Hrvatske in Srbije ter do nekaterih scen, ki ne odgovarjajo dostojanstvu učiteljstva, še manj pa učiteljske skupščine. Večina treznega učiteljstva je te incidente ostro obsojala in pustila vso odgovornost zanje prizadetim poedincem.
Najmanje pa ni bila narušena harmo» nija med zastopniki poedinih poverjeni« štev in tudi načelni pomisleki, ki obstojajo napram poedimim stališčem Izvršnega od« bora, nimajo tako resnega značaja, da bi se moglo govoriti o kakem oslabljenju or« ganizacije, šc manj pa, da bi zaradi dogod« kov na skupščini v Skoplju grozil kak raz« pad.
Tudi skupščina ima svoje pozitivne uspehe, posebno kar se tiče medsebojnega spoznavanja učiteljstva ter poedinih sta* lišč in mišljenj napram posameznim aktu« almm vprašanjem. Plemenske razlike niso niti najmanje dale kakega povoda inciden« tom na skupščini. Netočna so poročila li« stov, da bi bila večina srbskega učiteljstva v opoziciji, ker je znaten del učiteljstva iz beograjskega poverjeništva odločno obsojal metode poedincev, kakor so nastopali. Tudi ne odgovarjajo istini vesti, da imajo v glavni upravi večino Prečand, ker obstoja Izvršni odbor izključno iz beograjskega učiteljstva.
Po vsem tem tendencijozna so pa po« ročila, da bi Udruženje zapustilo svoj na« cionalni program in nacionalno smer ter bi zaradi tega ne bilo več tako trdno, kakor poprej. Nasprotno, ravnb s pozitivnimi pravci v stanovskih zadevah je tudi nacio« nalen pravec učiteljske organizacije prešel od golega besedičenja in geslaštva do po» zitivnega nacionalnega dela.
Delegati so si ob tej priliki ogledali tudi Kosovo polje, nekateri slovenski dele» gati so si pa izposlovali celo dovoljenje za izlet v Solun, drugi so odšli v Ohrid.
Na povratku se je slovenska delega» cija ustavila tudi v Beogradu.
Splošne vesti.
SIJAJNO USPELI IZOBRAŽEVALNI TEČAJ POV. UJU V LJUBLJANI.
30. t. m. je bil zaključen izobraževalni tečaj, ki ga je priredilo poverjeništvo UJU v Ljubljani od 25.—30. avgusta. Tečaj je uspel nad vse sijajno. Globoko brazdo smo zarezali v ledino našega stanovskega polja ter položili (temelj za .ustvaritev enotne stanovske ideologije v temeljnih vprašanjih skupnega dela. Ker so bili na tečaju navzoči zastopniki vseh okrajnih društev ter društva zastopana vsaj po dveh članih, t. j. po enem učitelju in eni učite» ljdci, naj dajo društva na dnevni red prve» ga svojega zborovanja tudi točko o poro» čilu in poteku izobraževalnega tečaja ter naj naprosijo oba udeleženca, da poročata o tečaju. »Učiteljski Tovariš« prinese ob« širnejše poročilo v prihodnji številka, po« polne referate in podrobno debato pa pri« nese v letošnjem letniku »Popotnik« ter opozarjamo že sedaj na tozadevne članke o samoizobraževalnem delu v »Popotniku«, potom katerega bodo tudi vsi udeleženci tečaja dobivali podrobnejša navodila za nadaljno delovanje v tem pravcu.
PTUJSKO UČITELJSKO DRUŠTVO IN SLOV. ŠOLSKA MATICA.
Učiteljsko društvo za mesto Ptuj in ptujski šol. okraj, 25. 8. 27. Br. 44.
Na dopis predsednika Slov. Š. Matice, natisnjen v »Učit. Tovarišu« dne 18. avg. 1927 na 4. strani pod naslovom: Učiteljsko društvo za Ptuj in ptujski šol. okraj, daje odbor Učit. društva za Ptuj in ptujski šol. okraj sledečo izjavo:
Res je, da odbor Slov. Šol. Matice ni upošteval želje gori imenovanega društva,
ker še do danes ni rešil dopisa društva z dne 3. 4. 27, s katerim je društvo nominiralo novega poverjenika Slov. Šol. Matice za te« koče leto in za bodoče, ker sta dotedanja poverjenika izstopila iz društva.
Povdarjam tudi, da je odbor Slov. Šol. Matice postopal nepravilno in neobičajno, ko je poslal dopis ptuj. učit. društva enemu bivših poverjenikov. Ta postopek se je smatral kot žalitev in omalovaževanje.
Društvo je čakalo nad 3 mesece na od« govor svojega dopisa in je šele na svojem zborovanju 18. junija t. 1. sklenilo, da v znak protesta društvo kot korporacija iz» stopa iz Slov. Šol. Matice za tako dolgo, do» kler ne dobi zadoščenja. Proti temu sklepu je glasoval le en član društva.
Končno vprašam odbor Slov. Šol. Ma« tiče, je li bil blagajnik polnomočen za po« stopek, ki se je vršil napram našemu dru« štvu?
Ptuj, 25. 8. 1927.
Dušan Iv. Šestan
t. č. predsednik.
V. Kaukler,
t. č. tajnica.
—	Izjava. Z ozirom na vesti, ki jih iz« našajo nasprotni tovariši o neki moji beo« grajski izjavi izjavljam, da navedenih be« sedi nisem nikdar izrekel, kar sem priprav« ljen vsak čas dokazati in izpričati potom svojih tovarišev in zapiskov tudi pred so« diščem. Tudi glede ofidielnega popravka sem potrebno ukrenil. — V Ljubljani, 28. avgusta 1927. — Andrej Skulj.
—	Nova metoda nameščanja učitelj« stva. Te dni so prinesli politični listi nova imenovanja s pristavkom, da morajo ime« novani nastopiti svoje službeno mesto 1. septembra, čeprav do tedaj ne prejmejo dekreta. Drugače so odpuščeni iz službe.
—	Politični listi so torej postali uradni služ» beni dekreti in službene novine za učitelj« stvo. Tak običaj uradovanja ni bil dosedaj pri nas v navadi in ga je treba obsoditi tudi za bodoče. Učiteljstvo naj torej po politič« nih listih išče kam je nameščeno in če slu» čajno prezre imenovanje, je odpuščeno. To se protivi najprimitivnejšemu pravnemu čutu in zakonitim predpisom. Z vso od« ločnostjo moramo protestirati proti taki praksi, ki je direktno ponižujoča za učitelj« stvo in ki krati pravice, ki jih učiteljstvo ima po zakonih. Radovedni smo, kaj bi rekel Državni svet če bi se šolska oblast sklicevala na objavo v političnem listu, na podlagi katere je odpustila kakega učitelja.
—	Tudi proti praksi, da se sili vložiti na razpoloženje postavljeno učiteljstvo proš« njo za službo samo za to, da se mu od« vzame pravica do selitvenih stroškov, se moramo upreti z vso odločnostjo. Če se premesti učitelj, ki je na razpoloženju, a stalen v državni službi, iz službenih ozirov, je po čl. 71. čin. zakona popolnoma jasno, da mu pripadajo selitveni stroški. Po za« konu je lahko eno leto na razpoloženju, torej je stvar oblasti, da ga namesti. Za« devo bo treba razčistiti pred Državnim svetom od prizadetih, ker je to v interesu celega našega stanu.
—	Dvojna mera. Prejeli smo sledeči dopis: Slušateljem višje pedagoške šole so letos odvzeli pravico do brezplačnega do« pusta. S tem so takorekoč onemogočili uči« teljstvu študij na višjih pedagoških šolah. V isti sap* in z istim finančnim zakonom pa je po čl. 149. fin. zak. otvorjen v Beo« gradu tečaj za usposobljenje učiteljev za telovadbo na srednjih šolah. Udeležencem tega tečaja pa plača država potne stroške in bodo dobili dopust za celo ieto ter redno svojo učiteljsko plačo vse leto. Pa to še ni vse! Za dostop na višjo pedagoško šolo se zahteva usposobljenostni izpit, enako se zahteva usposobljenostni izpit za usposob« ljenost v glasbi in petju na konservatoriju, za ta tečaj pa le maturo. Pa tudi to ni še vse! Medtem ko je stavljenih sedaj vse polno učiteljev na razpoloženje in ko čaka vse polno novincev in novink da pridejo do kruha, v šolo, so biLi sprejeti v ta tečaj novinke in novinci, ki niti niso še sprejeti v državno službo in prejmejo takoj prvo leto ob nastopu službe dopust za celo leto ter bodo prejemali redne učiteljske pre« jemke vse leto. Drugi novinci bodo pa ča« kali na službe brez dopusta in brez plače, slušatelji višje pedagoške šole pa v Beo« grad ip Zagreb na svoje stroške.
—	Počemu se potem službe razpisujejo če se ne mislijo oddati. Na iniciativo mini« strstva je bilo razpisanih nekaj mest. Uči« telji vlože prošnje ter zmečejo denar za koleke, koncem koncev pa pride oblast ma to, da je bila služba napačno razpisana >in mesta ne odda ter ga zasede — začasno. Če rečemo, da se to pravi norčevati se iz pro« silcev, ki resno prosijo za službo in trosijo denar, je to milo rečeno. Tudi taka praksa mora jenjati.
—	Blagajnikom pošljem te dni naroče« ne knjige, mesečne prijave in članske se« zname s potrebnimi navodili. Ako kako društvo š e ni naročilo novih blagajniških knjig, naj stori to čimprej.
—	Mladinskim pisateljem in ilustra« torjem! V prospeh »Glasnika Podmladka Rdečega križa« kot edinega skupnega gla« sila jugoslovenske šolske mladine se name« rava uredništvo slovenskega dela tega »Glasnika« smotreno preustrojiti, tako da bo posredna uredniška stopnja za sloven« ski del »Glasnika« oblastni odbor Podmlad« ka Rdečega križa v Ljubljani, ki bo prido« bival pisatelje (v prozi in vezani besedi), zbiral doposlane rokopise, jih urejal in to. kar bo smatral za porabno, odpošiljal glav« nemu uredniku v Beogradu. Dobrodošli so le spisi krajšega obsega, bolj realne vse« bine brez dolgoveznega besedičenja. Goji naj se bratski sporazum vseh narodov. Ta« kisto so dobrodošli sestavki z ilustracijami ali pa slike (pokrajinske ali žanrske) naših slovenskih slikarjev in ilustratorjev. V ta namen vabimo naše mladinske pisatelje in ilustratorje, da pošiljajo oblastnemu odbo« ru Podmladka Rdečega križa v Ljubljani svoje prispevke za »Glasnik«.
—	Lavtar: Računiaa. Opozarjamo na današnjo prilogo o Lavtarjevi »Računici«, ki je letos izšla v predelani obliki in ima slike v barvotisku, katerih vzorec je tudi priložen današnji številki.
Ivan Hribski: Šolski upravitelj. V založbi Učiteljske tiskarne je izšla te dni knjiga pod go-renjim naslovom, ki je v resnici svojevrstna med knjigami za slovensko osnovnošolsko učiteljstvo. Velikega praktičnega pomena je za vsakega šolskega upravitelja, zlasti začetnika, pri njegovem notranješoiskem poslovanju, da more ustreči redno in brezhibno vsem zahtevam svojega upra-viteljskega uradovanja.
Kaj vse obravnava »Šolski upravitelj«, kaže razpored knjige, ki je razdeljena v 24 poglavja in sicer: 1. upraviteljeva skrb in delo pred neposrednim pričetkom šolskega leta; 2. upraviteljevo delo in priprava zadnje tri dni pred vpisovanjem; 3. upraviteljevo delo in skrb glede na red in snago v šolskih prostorih na dan pred rednim poukom; 4. opravilnik za šolskega slugo; 5. upraviteljeva skrb, da čim prej seznani nove učne osebe s krajnimi činitelji; 6. upraviteljeva skrb in priprava za uradna poročila na sreskega poglavarja in krajni šolski odbor; 7. nekaj navodil o uradnem poslovanju s sreskim poglavarjem, odnosno s šolskim oddelkom; 8. kaj naj v pošlje upravitelj v 1. polovici meseca septembra sreskemu poglavarju, krajnemu šolskemu odboru In drugam; 9. priprave šolskega upravitelja za
I.	redno mesečno konferenco; 10. upraviteljeva skrb in delo v 2. polovici meseca septembra;
II.	delo in skrb učitelja upravitelja v mesecu oktobru; 12. skrb in delo šolskega upravitelja v mesecu novembru; 13. upraviteljeva skrb in delo meseca decembra; 14. skrb in delo šolskega
upravitelja meseca januarja; 15. skrb in delo šolskega upravitelja meseca februarja; 16. upraviteljevo delo in skrb meseca marca; 17. upraviteljevo delo in skrb meseca aprila; 18. delo in skrb upravitelja meseca maja; 19. delo in skrb upravitelja meseca junija; 20. delo in skrb šolskega upravitelja meseca julija; 21. delo in skrb šolskega upravitelja meseca avgusta; 22. obdobno upraviteljevo poslovanje; 23. prosti dnevi in počitnice; 24. sklepna beseda.
Po tem pregledu nam bo jasno, koliko ogromne tvarine predela »Šolski upravitelj« tekom šolskega leta, zato bo menda odveč še posebej poudarjati, kakšna bodi dolžnost slovenskega učiteljstva, zlasti upravitelistev naših osnovnih (deških in dekliških) šol do založnice te neobhodno potrebne knjige.
»Le ljubezen do poklica, do splošne narodne izobrazbe, do države in dinastije nas jači, da vpričo razmer ne postanemo malodušni, kar bi bil velik greh nad šolo, narodom in državo,« zaključuje svoj »uvod« pisatelj tov. Hribski, kar znači veliko ljubezen, s katero je bila knjiga pisana. Naj bi tudi slovensko učiteljstvo z istotako ljubeznijo in z nemanjšim pridom segalo po pre lepem in koristnem delu!
Založnica je dala 180 strani obsegajoči knjigi prav okusno zunanjo opremo, kar delo tudi od te strani toplo priporoča. Naročila je nasloviti na knjigarno Učiteljske tiskarne v Ljubljani, Frančiškanska ulica 6.
—	Zopet nov zvezek Finkove zbirke važnejših naredb in odredb. »Zbirka važ« nejših novih naredb in odredb«, VI. zve« zek, je ravnokar izšla v založništvu Gori« čar & Leskovšek. Ta zvezek stane Din 24.
—	Knjižico o rokotvornem pouku v de« lovni šoli, ki vsebuje navodila za gnetenje in oblikovanje iz ilovice iin peska ter izre« zovanje iz papirja sem, oziroma bom do« poslal vsem upraviteljstvom osnovnih in meščanskih šol ljubljanske in mariborske oblasti. Ker so pa nekateri upravitelji na« ročili za svoje zavode po toliko knjig koli« kor imajo razredov, češ, da ni vredno ča« kati učiteljem drug na druzega na knjigo, ki itak ni draga, zato sem poslal nekaterim večrazrednicam po 2—4 izvode. Marsikateri tovariš ali tovarišica si pa tudi želi imeti lastno knjigo in zato prosim cenjene tova« riše upravitelje, če šola noče obdržati knji« ge, naj opozore nanjo učiteljstvo na šoli, predno jo vrnejo. — A. Novak.
—	Poverjenikom Slovenske Šolske Ma= tice. Poverjenike SŠM vljudno naprošamo, da prično takoj z nabiranjem članov za 'leto 1927. ter sezname svojega članstva do« tpošljejo najkasneje do 15. oktobra t. 1. Do tega termina bodo povsod zborovala sreska učiteljska društva UJU, zato smo uverjeni, •da bo za nabiranje članstva časa dovolj. (Ker misli SŠM svoje letošnje publikacije ičimpreje izdati — ena knjiga je n. pr. že idotiskana — prosimo vse g. tov. poverje« tnike, da se drže gori določenega termina iin ne gredo preko njega. Vsako tozadevno 'zakašnjevanje rodi nevoljo med drugimi tčlani pa tudi Matici bi bilo tako postopanje meljubo, ker ne more določiti gotovim knji« gam števila naklade in posledica temu je, da morajo iziti knjige par mesecev kasneje, (kar smo videli baš v preteklem poslovnem (letu. Pri tej priliki opoizarjamo vse one po« •verjenike, ki še za lansiko (!) leto niso po« 'ravnali svoje članarine, da store to nemu« doma,' sicer je vsalko nadaljno redno po« Isiovanje z njihovim ¿»krajem popolnoma onemogočeno. Članarina znaša kakor lan« sko leto 30 Din, za dijake 20 Din. — Slov. Šolska Matica v Ljubljani.
ČLANSTVU IN BLAGAJNIKOM!
Zaradi reda dajem na znanje sledeče:
1.	Zaostalo članarino od posameznikov <naj društveni blagajniki takoj izterjajo in nakažejo glavnemu bjagajiniku najkasneje do 10. oktobra t. 1.
2.	Članarina naj se pobira 1. vsakega meseca vnaprej.
3.	Članarina se lahlko vplača tudi četrt« ali polletno, vendar vedno vnaprej. Zadeva društva pa je, ako se ta pobira v 10. ali 12. mesečnih obrokih.
4.	Na vsaki šoli naj bo poverjenik, ki pobere članarino in jo pošlje društvenemu blagajniku.
5.	Za plačevanje je najprikladnejša poštna hranilnica. Društvo, ki še ni član te, »naj pristopi po svoji uvidevnosti kot član.
6.	Mesečne prijave naj se začetkom vsa« kega meseca točno izpolnijo in pošljejo z vsemi osebnimi izpremembami glavnemu blagajniku. V mesečno prijavo naj se vnese •tudi prispevek za Zvezo državnih nameščen« cev in za Učiteljslki pevski zbor UJU. Iz« popolnitev zadnjega dela prijave, t. j. ob« računa, lahko izostane.
6. Ker plača vsak začetkom meseca čla« narino vnaprej, je isti mesec član dotičnega društva, kjer je plačal, če tudi se tekom me« seca izseli. S 1. prihodnjega meseca postane ¡član novega društva. Blagajnik naj vsako preselitev takoj sporoči blagajniku dotične« 'ga društva, kamor se je član preselil. Vsak »član pa, ki je premenil svoje bivališče, naj to takoj sporoči potom dopisnice upravi listov, da mu zamore dostaviti liste na novi tnaslov.
8.	Vsalk prijavljeni ali novovstopivši član se vzame v stalež s 1. prihodnjega me« ¡seca. Če pa plača predpisano članarino za tekoči mesec, ga mora društvo takoj prija« •viti upravi listov in ga v prihodnjem mesecu izkazati v mesečni prijavi kot plus.
9.	Kdor se izseli in je plačal članarino za več mesecev naprej bivšemu društvu, mora to društvo diferenco nakazati onemu društvu, kamor je član pristopil.
10.	Članski seznam naj se, ne oziraje se na poznejše izpremembe, takoj ¡začetkom septembra vsakega leta vpošlje glavnemu blagajniku. Osebne premembe so itak raz« vidne iz mesečnih prijav.
11.	Poslovno leto se prične s 1. julijem in se konča s 30. junijem vsalkega leta.
I. IZKAZ
pomoči družini bivšega tovariša Modern« dorferja:
Kopač Leopold (Slovenjgr. učit. dr.) 400 Din; Laško učit. društvo 200 Din; Mervič Anton 65 Din; Kranjsko učit. društvo 500 Din; Zbirka Vode Angele v Ljubljani 1395 Dyi; Dolinar in Pušenjak 60 Din; A. Hren 75 Din; Učit. društvo Marenberg 710 Din; Dr. Ravnik 100 Din; Dr. Potočnik 10 Din; E. Troha, Zavrč. 20 Din; Š. upr. Rovte 30 Din; Ločniškar 50 Din; Herman 20 Din; Savinsko uč. dr. 65 Din; Logaško uč. dr. 140 Din; Osnovna šola Celje (Roš) 70 Din; Neimenovani iz Hrastnika 300 Din; V Me« žiški dolini nabrano 2735 Din; Skupaj 6.945 Din.
Podam gornjo zbirko v pregled naši javnosti, v kontrolo in premišljevanje. Na« vedel sem le imena onih, kakor so viknji« ženi v banki. Za Mežiško dolino dobe čla« ni vpogled v zbirko ob priliki zborovanja, kjer se lahko vsak prepriča o pravilnosti vpisa, poslanega zneska.
Tovariši in tovarišice! Pokazali ste, da Vam stanovska (zavest ni prazna fraza. Marsikatero solzo ste utrli, in mnogo težav, kaj težav, življenje ste rešili po nedolžnem preganjani družini. Prav isikrena hvala!
Prevalje, 18. VIII. 1927.
Doberšek Karel šol. upr. Prevalje.
Skrbna gospodinja ne kupi zmlete ka« ve, ker hoče vedeti, kaj kupi. Najbolje skrbi za družino, če ji kuha rženo kavo. Zato kupi ŽIKO v rdečih zavitkih.
— DRUŽBA SV. CIRILA IN ME* TODA je edina družba, ki podpira šob stvo in obmejno učiteljstvo. Kaj ste sto> rili za njo? Ali ste poiskusili obuditi domačo C. M. podružnico? Pomagajte ji, da Vam pomore!
Kmetijsko nadaljevalno šolstvo.
—t Kmetijski tečaj za osnovnošolske učitelje na kmetijski šoli na Grmu se je za«
ki ju čil dne 20. avgusta. Tečaj so deloma s prav dobrim, deloma z dobrim uspehom dovršili sledeči gg. učitelji: 1. Dolgan Aloj« zij, učitelj, Trbovlje«Vode. 2. Iskra Miro« slav, sluš. višje ped. šole v Zagrebu. 3. Ho« čevar Franc, šolski upravitelj, Šmihel pri Novem mestu. 4. Jenko Alojzij, učitelj, Or« mož. 5. Kavčič Ivan, šolski upravitelj, Zg. Tuhinj. 6. Kavčič Ivan, šolski upravitelj, Medija«Izlake. 7. Kerda Milan, učitelj, Št. Vid nad Ljubljano. 8. Lapanje Anton, uči« telj, Št. Peter pri Novem mestu. 9. Medic Avgust, učitelj, Odranci (Preikmurje). 10. Možina Boris, učitelj, Mokronog. 11. Omer« zu Karol, učitelj, Trbovlje. 12. Resman Ivan, učitelj, Dražgoše pri Železnikih. 13. Šlibar Martin, učitelj, Toplice pri Novem mestu. 14. Turk Stanislav, učitelj. Bled. 15. Uršič Anton, šolski upravitelj, Trebelno. 16. Vi« der Jožef, šolski upravitelj, Gorje pri Bledu. S tem tečajem so imenovani učitelji dolbili nekak pregled čez kmetijsko vedo in do« segli formalno usposobljenost za učitelje kmetijsko«nadaljevalnih šol. Želimo iskreno, da bi v tečaju pridobljene kmetijske nauke, ki naj se izpopolnjujejo z vestnim in te« meljitim nadaljnjim študijem, čim preje mogli uspešno porabiti v kmetijskih nada« ljevalnih šolah ter s tem pripomogli kmet« skemu ljudstvu do lepših dni.
—t Šesttedenski učiteljski tečaj na spe« cialni kmetijski šoli v Št. Jurju pri Celju, ki se je vršii od 10. julija 1920 do 20. avgu« sta 1927 je posečalo in dovršilo 23 učite« ljev. Udeleženci so bili po večini starejši učitelji in upravitelji šol >iz Mariborske ob« lasti, le eden je bil iz Južne Srbije. Uspo« sobljenostni izpit za poučevanje na kmetij« sko«nadaljevalnih šolah so položili vsi, de« loma s prav dobrim, deloma 'z dobrim uspe« hom. To je bil šele drugi učiteljski tečaj na zavodu. Prvi se je vršil leta 1913. Želeti bi bilo, da bi se nadalje vršili vsako leto ti te« čaji, ter da bi jih obiskovali zlasti tudi mlajši učitelji, za katere so v prvi vrsti na« menjeni že po odredbi Ministarstva, da se razvije kmetijsko«nadaljevalni pouk tem popolnejše in hitrejše.
Osebne zadeve.
—i V tečaj za usposobljenje učiteljev telovadbe na srednjih šolah, ki se vrši v Beogradu so sprejeti: Grmek Danijela, Roškar Dragica, Marot Ante (Kastav), Bol« har Justina, Pivk Ciril, Jaklič Milan, Zega Josip, Jarnovič Miligoj in Koželj Mirko.
—i Sledeči novindi oziroma učitelji, ki so odslužili kadrski rok so nameščeni: Roj« nik Marija v Št. Janžu na Dravskem polju, okraj Ptuj; Puppis Zora v Vurbergu, okraj Ptuj; Tomažič Maks pri Sv. Štefanu, okraj Šmarje, za začasnega upravitelja; Roškar Janez pri Sv. Benediktu v Slov. gor., okraj Maribor levi breg; Roškar Neža v Vučji vesi, okraj Ljutomer; Prelog Cecilija na Polenšaku, okraj Ptuj; Roje Avrelij pri Sv. Martinu pri Vurbergu, okraj Maribor levi breg; Prah Karel pri Sv. Juriju ob Ščav« niči, okraj Ljutomer; Regoršek Avrelija v Selnici, okraj Maribor levi breg.
—i Imenovanja na nova službena mesta. Ministrstvo prosvete je z odlokom 22. av« gusta štev. 52.350 in 53.428 premestilo na podlagi čl. 71. uradniškega zakona nasled« nje uoitelje(ice) na nova službena mesta: V ljubljanski oblasti: Milico Škulj, učitelji« co v Nevljah, v Tunice okraj Kamnik; An« gelo Čampa, učiteljico v Pečah, na Brdo, okraj Kamnik; Ivano Ambrožič«Oražem, učiteljico v Ribnici, v Dolenjo vas, okraj
Krško; Edvina Clementeja, učitelja v Ko« čevski Reki, v Banjaloko, okraj Kočevje; Ivana Štefeta, učitelja v Bukovici, v Tržič, okraj Kranj; Štefanijo Šmalc, učiteljico v Ribnici, v Št. Jernej, okraj Krško; Mileno Saksido, učiteljico v Čermošnjicah, v Cerk« lje, okraj Krško; Ano Peršič, učiteljico na Viču, v Št. Janž, okraj Krško; Sašo Domin« ka, učitelja na Mirni, v Bučko, okraj Kr« ško; Franjo Dominko«Urek, učiteljico na Raki, v Bučko, okraj Krško; Danico Logar« Lederhas, učiteljico v Zagorju ob Savi, v Trebelno, okraj Krško; Hedviko Stojkovič, učiteljico v Hrušici, v Št. Janž, okraj Kr« ško; Marijo Paternoster, učiteljico v Rib« niči, v Trbovlje, okraj Laško; Bogomilo Če« rin, učiteljico v Šmartnem, v Trbovlje, okraj Laško; Avgusta Šuligoja, učitelja v Rete« čah, v Trbovlje«Vode, okraj Laško; Josi« pino Milavec, učiteljico na Raikeku, v Stari trg, okraj Logatec; Valerijo Zurc, učiteljico v Novem mestu, v Brusnice, okraj Novo mesto; Nado Vozel, učiteljico v Trebelnem, v Mirno, okraj Novo mesto; Božidarja Čr« nelča, učitelja v Maverlenu, v Zagorje ob Savi, okraj Litija; Emilijo Dolinar«Marolt, učiteljico v Hrastniku, v Moste, okraj Ljub« ljana okolica. — V mariborski oblasti: Mak« sa Tvrdija, učitelja v Dobrepoljah, v Za« vodno, okraj Slovenjgradec; Valentina Fre« ceja, učitelja v Dev. M. v Polju, v Kopriv« nico, okraj Šmarje; Alojzija Nečimra, uči« telja na Studencu«Igu, k Sv. Duhu na Stari gori, okraj Ljutomer; Stanka Pogačnika, učitelja v Logu=Zaplani, v Sredice, okraj Murska Sobota; Stanislav Žabjaka, učitelja v Senovem, v Tvrtkovi, okraj Murska So« bota; Vilibalda Zehrerja, učitelja v Šmart« nem pod Šmarno goro, v Šmiklavž, okraj Slovenjgradec; Vladimirja Korbarja, učite« lja na Ježici, v Marenberg, okraj Dravo« grad; Otilijo Križ, učiteljico na Viču, v Na« raplje, okraj Ptuj; Marijo Bartol, učite« ljico v Ribnici, v Marijo Snežno, okraj Ma« ribor, levi breg; Zoro Kuhar, učiteljico v Šmartnem pod Šmarno goro, k Sv. Duhu pri Ostrem vrhu, okraj Maribor, levi breg; Vi« do Frelih, učiteljico na Laverci, v Novo Štifto, okraj Gornji grad; Heleno Čolnar, učiteljico v Šenčurju, v Dokležovje, okraj Dolnja Lendava; Alojzijo Debeljak, učite« ljico v Naklem, k Sv. Bolfenku v Slovenskih goricah, okraj Ptuj; Ano Sekulo, učiteljico v Št. Jurju, v Fokovce, okraj Murska So« bota; Darinko Berce, učiteljico v Št. Janžu, v Gederovce, okraj Murska Sobota; Marijo Trtnik. učiteljico v Št. Jurju, v Kupšince, okraj Murska Sobota; Danico Rojina, uči« teljico v Šmartnem, v Sv. Andraž pri Ve« lenju, okraj Slovenjgradec; Franjo Hlebec, učiteljico v Lescah, v Vučjo gomilo, okraj Murska Sobota; Elzo Vračko, učiteljico v Kapelah, v Andrejce, okraj Murska Sobota; Albino Sketelj, učiteljico v Radovici, v Št. Janž na Vinski gori, okraj Slovenjgradec; Marijo Verovšek, učiteljico v Polhovem gradcu, v Melince, okraj Dolnja Lendava; Mihaelo Rožič, učiteljico v Kranjski gori, v Dobje, okraj Šmarje; Boženo Macak, uči« teljico pri Sv. Križu pri Litiji, v Slivnico pri Celju, okraj Šmarje; Katarino Hlebec, učiteljico v Kropi, v Kalobje, okraj Celje.
—i Imenovanja. Ministrstvo prosvete je na osnovi čl. 71. čin. zakona prestavilo sledeče učne osebe: Pavlo Zabovnik iz Luč, okraj Gornjigrad v Št. Pavel pri Preiboldu, okraj Celje; šeško Antona iz Sv. Jakoba Slov. gor., okraj Maribor levi breg, v Št. IIj Slov. gor., okraj Maribor levi breg; Bre« ganta Oskar iz Kruplivnika, okraj Murska Sobota, v Novo cerkev, okraj Ptuj, za za« časnega upravitelja; Beloglavec Matildo iz Št. Ožbalda ob Dravi, okraj Dravograd v Zg. Sv. Kungoto, oikraj Maribor levi breg; Bergiez Marijo od Sv. Ane Slov. gor., okraj Maribor levi breg, v Vitanje, okraj Ko« njice; Mrovlje Ano iz Sv. Jurja, okraj Mur« ska Sobota, v Sela, okraj Ptuj; Beloglavec Vilibalda iz Murske Sobote v Pertočo, okraj Murska Sobota; Cvetko Ivana od Sv. Martina na Poh./okraj Maribor desni breg k Sv. Rupertu, okraj Celje, 'za začasnega upravitelja. Imenovani naj nastopijo novo službeno mesto dne 1. septembra t. 1. tudi, če do takrat ne prejmejo uradnega deikreta.
—i Ministrstvo Prosvete je imenovalo: Ano Hasl roj. Žiher, učiteljico v Cirkov« cah. srez Ptuj, za učiteljico v Ptuju ter jo dodelilo pisarni sreskega šolskega nadzor« nika v Ptuju. Bolle Frana, šolskega upravi« telja v Gornji Ponikvi za kontrakt. šolske« ga upravitelja na Ponikvi srez Šmarje. Ano Dolenc, učiteljico v Odrancih, srez Dolnja Lendava, za učiteljico v Št. Petru na Med« vedjem selu, srez Šmarje. Wusser Ljudovita pri Sv. Antonu v Slovenskih goricah, za učitelja v Virštanju, srez Šmarje. Smodič Antona pri Sv. Barbari v Halozah, za uči« telja na Hajdini, srez Ptuj. Fras Alberta v Hajdini, za učitelja v Ptuju na deški oko« liški šoli. Elsnik Marto v Vuzenici, za uči« teljico v Puconcih srez Murska Sobota. Poznik Ano roj. Hočevar v Sevnici, za uči« telj ico v Ptuju na dekliški okoliški šoli. Cjak Srečko v Seboborcih, za učiteljico v Martjancih, srez Murs|ka (,Sobota. Bernot Nado v Trdkovi, za učiteljico v Puščavi, srez Maribor — desni breg. Vsi navedeni morajo službo nastopiti dne 1. septembra tekočega leta, drugače jim prestane služba, tudi če do takrat ne dobe uradnega dekreta.
Društvena zborovanja UJU.
Vabila
= Učiteljsko društvo za ormoški okraj
zboruje dne 7. septembra t. 1. pri Sv. Le« nartu blizu Vel. Nedelje. Začetek ob 10. uri. Spored: 1. Zapisnik zadnjega zboro« vanja in zadnje odborove seje. 2. Dopisi.
3. Pogledi na srednjeveško zgodovino or« moškega okraja; predava univ. profesor dr. J; Kelemina. 4. O pokrajinski skupščini v Kranju; poroča delegat M. Venigerholc. 5. Poročilo o samoizobraževalnem tečaju po« verjeništva v Ljubljani; poročajo udeležen« ci. 6. Proračun za novo poslovno dolbo. 7. Slučajnosti.
Poročila i
+ UČITELJSKO DRUŠTVO ZA KO« ČEVSKI OKRAJ je zborovalo dne 11. junija t. 1. pri Sv. Gregorju.
Poročilo predsednika. V svojem govoru opiše položaj našega društva, ki ni slab, a tudi ne prav dober.
Socialno pedagoški tečaj, ki se vrši v Kočevju dne 2„ 3. in 4. julija t. 1., naj član« stvu predoči ono evolucijo, ki je nastaila po vojni.
Nato da besedo tov. Merviču, ki nam je podal zgodovino učiteljskih organizacij v Sloveniji: Učitelj žrtev razmer preteklosti.
Za tem nam je referiral isti predava« telj »O določbah novega finančnega zakona«.
Dopisi. Okrožnico spravnega odbo« ra med UJU in Edinistvom smatra društvo za ilegalno. Delegati za pokrajinsko skup« ščino v Kranju dobe tozadevna polnomočja v zastopanju društva.
+ CELJSKO UČITELJSKO DRUŠTVO je imelo svoj redni letni občni zbor dne 11. junija t. 1. v Celju ob udeležbi 109 članov.
Tov. predsednik se je spominjal v pri« srčnih besedah preminulega odličnega člana tov. Maksa Wudlerja, katerega izguba je prizadela tudi društvu neizmerno težak uda« rec ter bivšega člana tov. Frana Gajška.
Poročili o društvenem delovanju v prvi polovici leta 1927. sta podala tov. tajnik in tov. blagajnik. Društvo šteje 152 članov. Tov. blagajniku je bil podeljen absolutorij. — Članstvo je sklenilo pristop k pedagoški centrali v Mariboru.
Za pokrajinsko skupščino so stavili to« variši Volavšek, Gobec in Roš skupno 14 predlogov, ki jih je članstvo obravnavalo in odobrilo.
Volitve društvenega odbora za dobo 1927./28. so se izvršile tajno z listki s slede« čim izidom: predsednik Josip Gosak, pod« predsednica Ivanka Zupančičeva, tajnik Franjo Roš, blagajnik Josip Valenčič, od« borniki Ljudmila Schreinerjeva, Fran Vo« glar, Vekoslav Gobec in Ciril Pregelj.
Članarina v bodoče znaša v 10 mesecih po 15*40 Din, za učiteljice, poročene'z uči« telji po 7"20 Din, za staroupokojence po 5 Din. Tu je že všteta članarina za Savez državnih uradnikov in za Pedagoško cen« tralo v Mariboru. Tudi članstvo pri Šolski Matici naj bo obvezno. — R.
+ ŠOŠTANJSKO UČITELJSKO DRU« ŠTVO je zborovalo dne 11. junija 1927 v Velenju. Po običajnem pozdravu se je tov. predsednik v lepih besedah spominjal pre« minulih tov. Anice Medvedove in Josipa Špenka, ki sta službovala v našem Okraju.
O dopisu spravnega odbora iz Maribora se vname obširna debata. Dala so se navo« dila delegatom, odločitev pa se je prepustila pokrajinski skupščini.
Sklepi: 1. Šoštanjsko učiteljsko društvo zahteva, da v bodoče samo nominira dele« gate v discplinska sodišča skupno s slovenj« graškim učiteljskim društvom, ker je način zadnjih volitev pri vrinjenih kandidatih ilu« zoren in 2. Pov. UJU v Ljubljani naj izda nov spopolnjen »stalež« učiteljstva s sta« njem 1. oktobra t. L, ko bodo že preme« ščenci in novinci na svojih mestih, ker je isti iz leta 1923. že popolnoma zastarel.
+ REDNI LETNI OBČNI ZB&R UČI« TELJSKEGA DRUŠTVA ZA SREZ DOL« NJA LENDAVA se je vršil dne 10. junija 1927 v Turnišču. Navzočih je bilo 36 članov.
Zapisnik se je vzel na znanje in odobril.
Tajnikovo in blagajnikovo poročilo. Prvo je dal poročilo tajnik, ki je med dru« gim omenil, da šteje društvo 72 članov; v novem letu je pristopilo 8 članov, izstopila sta dva. Končno se je uredita natančna sta« tistika članstva, ustavilo se je pošiljanje stan. glasila onim, ki so ga prejemali, a niso bili člani. Poročilo je bilo odobreno. Tov. Ozmec stavi predlog, da se sestavi lista onih učiteljev(ic) v srezu, ki niso člani dru« štva. Predlog je bil sprejet. — Nato je po« dal poročilo blagajnik, ki je povdaril, da se sedaj že bolj redno plačuje članarino, ven« dar so člani, ki dolgujejo po več let. Za regledovalce računov sta bila izvoljena tov. omen in gdč. Šnajderjeva, ki je poročalla o uspehu z izjavo, da je poslovanje blagajnika v najlepšem redu in predlagala absolutorij. Članstvo je z aplavzom sprejelo ta predlog in s tem izrazilo popolno zaupanje in po« hvalo svojemu dolgoletnemu blagajniku. — Tov. blagajnik vpraša, kako se naj posluje z blagajno vnaprej radi nove poslovne dobe. Bil je sprejet predlog Iz. Horvata, ki pravi, da se pretekla polovica leta 1927 priključi k iletu 1926. in se začne novo poslovno leto z novim šolskim letom. — Tov. Peternela predlog, da se zbriše iz društva vse one člane, ki že več let dolgujejo na članarini, oziroma se jih prisili, da plačajo, je bil z odobravanjem sprejet.
Sledile so volitve. Vršile so se volitve po listkih. Izvoljeni odborniki so se takoj sestali k seji in odbor je sledeči: predsed« nik Peternel, podpredsednik Drago Kotnik, tajnik Izidor Horvat, namestnik Birsa, bla« gajnik Preininger. namestnik Kontler in od« bornik Ozmec. Namestniki pa: Šnajderjeva Kreps in Pupis.
Sledilo je predavanje tov. Franceta Sku« lja o »Družbi sv. Cirila in Metoda«.
Dopisi so se obravnavaili po redu.
Sprejet je bil predlog, da se članstvo, ki ne prihaja na društvene sestanke, kaznuje z denarno globo v znesku 10 Din.
Šolske zvezke po Mraii mi iz najboljšega papirja s pivnikom
Izdeluje W Učiteljska tiskarna v Ljubljani, Frančiškanska ul. 6. "19
opozarjamo, da naj uvede te zvezke v šole in nai zahteva v trgovinah
= zvezke Učiteljske tiskarne.	=
Zvezki se prodajajo v korist „UČITELJSKEGA KONVIKIA" v Ljubljani in „UČITELJSKEGA DOMA" v Mariboru.
Novo I
Novo!
IVAN HRIBSKI:
Šolski upravitelj
Neobhodno potrebna knjiga za vsakega šolskega upravitelja, -o Obravnava posle, ki jih ima šolski upravitelj od prvega do zadnjega dneva v šolskem letu.
Cena brošlr. knjigi Din 28
Naroča se v
^UlGAi?^
»UČITELJSKE TISKARNE« V LJUBLJANI
Frančiškanska ul. 6
NALI OGLASI
Mali oglasi, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva, vsaka beseda 50 par. Najmanjši znesek Din 5'—.
—o ZAMENJAVA SLUŽBE. Stalna učiteljica v neposredni bližini Maribora želi menjati svoje mesto iz družinskih razlogov s tovarišico v Ljubljani ali njeni neposredni bližini. Ponudbe je poslati na upravo Učit. Tovariša pod značko »Zamenjava«.
—o SOSTANOVALCA išče za Beograd Stanko Tavželj, učit. v Hinjah, p. Struge.
—o LETNIK 1902! Slike o priliki 25-letnice so gotove. Prosim, da jih vsakdo takoj dvigne pri fotografu. — Grum.
—o PRVOVRSTNA HRANA ZA UČITELJE, UČITELJICE, DIJAKE, kakor tudi za uradnike in drugo cenj. občinstvo, nudi se dnevno obed in sicer zakuhana juha, meso, dve prikuhi in močnata jed aH pa kompot po Din 7, večerja Din 7 ali pa mesečno skupaj Din 392. Razen tega se dobi pri vsakem kosilu in večerji en kruh in dobra pijača zastonj. Jedila se servirajo od 12.—3. ure in od 6.—9. ure. Restavracija pri »ZVEZDI«, Pod mostom št. 11, Maribor. V bližini drž. mostu.
Prispevajte kot podporniki „Pevskemu zboru UJU učiteljstva" !
VSEM ŠOLAM IN KRAJNIM ŠOLSKIM SVETOM
OFERIRAM
1= AMERIKANSKO PRAŠNO OLJE
BREZ DUHA, ZNAMKE HYGIENE
PO NAJNIŽJIH CENAH IN VSAKO KOLIČINO
AVGUST 2LAHTIČ
RAZPEČEVALEC AMERIKANSKIH MINERALNIH OLJNATIH PRODUKTOV
MARIBOR	=
| |	SLOVENSKA UL.2.	j g^
lllM
22
IDES
f 9
U
Kranj
nudi
prvovrsten prašek za črnilo v dozah in zavitkih in črnilo v obliki papirja kakor tudi najboljše antracen črnilo od '/32 do 1 l, rdečilo in drugo.
Učiteljstvo se opozarja, da dobi pogodbeno od vseh direktnih naročil
10°/0 prispevek
Društvo za zgradbo Učiteljskega konvikta.
Izšel je!
Gröbming - Lesica - Mole :
Izšel je!
Srbskohrvatsko-slovenski slovar
Besedni zaklad tega slovarja vsebuje na 432 straneh vse izraze iz vseh knjig, ki so v rabi na naših šolah, poleg tega pa vse izraze iz vsakdanjega življenja za dom in urade, v kolikor so različni od slovenskih.
Slovar je opremljen z akcenti, kar je neprecenljive vrednosti za šolo, ker brez akcentov ni mogoče srbohrvaščine pravilno izgovarjati. V slovarju je upoštevana ijekavščina in ekavščina, tako da ne pride človek v zadrego ne pri čitanju hrvaških, ne srbskih knjig.
Ker je naklada slovarja zelo mala in ker bo zato v nekoliko tednih knjiga razprodana, je v Vašem interesu, da slovar čimprej naročite.
Naročila sprejema
Učiteljska knjigarna V Ljubljani, Frančiškanska ui.6
Cena 50 Din. Pri skupnem naročilu (najmanj 10 izvodov) cena ž 45 Din.
ZALOGA BARV, TUŠEV IN RADIRK
POVSOD NA ZALOGI . TISKOVINE NA ZAHTEVO
GÜNTHER WAGNER, WIEN X. 1.
-WÜ/WU/U/U/U/U/WU/U/U/WU/U/ü/ü/U/U/U/WU/U/ü/WU/U/U/ü/WU/U/Mi/ü/U/ü/ü/U/U/U/UAi/U/ii/^
¡s--i
3
3
3l
3
3 3
3
3 3
3
3 3 3
3
a
ï*	za šolsko leto 1927/28
ie 2e izšel in stane komad 16 Din
Poleg koledarja in kataloga za razredne in predmetne učitelje vsebuje Ročni katalog ta-le poglavja:
Brezplačno zdravljenje — davki — draginjske doklade za aktivne učitelje, za upokojence, vdove in sirote — državljanstvo — državni prazniki — kol-kovna lestviea — nastop službe — naše zastave — oblasti — plače (tabele)
—	pokojnina (odmera in tabele) — poštne pristojbine — pouka prosti dnevi
—	povišice — pravna pot za obrambo pravic — prejemki učiteljstva — rodbinska pokojnina, odmera — rodovnik naše vladarsiie hiše — selitveni stroški — službena doba in napredovanje — srezi v Sloveniji — stalnost v službi in stalnost na mestu — takse — upokojitev — užitki po umrlih — važne razsodbe in odločbe — vojaška služba in učiteljstvo — vstop v državno
(učiteljsko) službo in vozne olajšave.
Za gg. meičanskošolske učitelje, strok, učitelje, katehete in učiteljice ženskih ročnih del je prirejen katalog samo za posamezne predmete, kar naj se blagovoli povdarjati pri naročilu.
Ker je naklada z ozirom na število učiteljstva v Sloveniji — pa tudi Srbi in Hrvati naročajo Ročni katalog — majhna, požurite se z naročili.
^/îîmm^/Twnm/n/ïï/nj^^	/n m/nmm/n/n mm /nm/n/nm/^
Slovenskemu učiteljstvu!
Luka Lavtar je priznan in livaže» van računski metodik celo preko mej svoje domovine. Njegove računice za osnovne šole, ki pravkar praznujejo svoje vstajenje, so popolnoma predelane in ustrezajo po svoji novi vsebini vsem modernim metodi« škim zahtevam. S tem je opravičena izpre« men j ena nova izdaja, ki jo preveva v vseh njenih delih svež računski duh, saj so uve« ljavljena v njej vsa ona načela, ki so da« nes merodajna za sestavo računic za osnovne šole. Namen teh vrstic je, opozo« riti slovensko učiteljstvo na predelane Lav« tarjeve računice ter zlasti povdariti dej« stvo, da so v njih na eni strani ostale glav» ne Lavtarjeve ideje in da je na drugi strani priznani strokovnjak in obenem izvrsten poznavalec Luka Lavtarjeve- računske me« tode, Ljudevit Černej, ki je računice pre« delal, izločil iz njih vse nepotrebne snovi, oziroma izpopolnil knjige s takimi snovmi, ki smo jih do sedaj v teh računicah pogre« šali, oziraje se pri tem na zahteve delovne šole.
Bistveno je izpremenjena Lavtarjeva računica, ki je namenjena elementarnemu razredu. Ta knjiga ima sedaj barve. Kako pusta in dolgočasna je otroška knjiga, ki nima barv! Otrok se igra z barvo in jo ljubi zaradi nje same. Kar še ni barvasto, to otroška roka poslika. Otrok sam je ustvaril prvo barvasto začetnico. Barvaste so slike tudi v Lavtarjevi prvi računici ter zajete iz interesnega kroga otrokovega. Slike kakor kozji pastir, orač, krave pri koritu, sodar pri delu, Miklavžev večer, do« mači zajci, Sveta noč in druge, ki se z nji« mi ponazorujejo pojmi števil in računske operacije, bodo otroci motrili ure in ure, saj nam predstavljajo te kompozicije pri« zore in situacije iz resničnega življenja, ki bodo vzbujali največje zanimanje v vsakem pravem otroku. Saj so pa te slike tudi iz«
brane z veliko spretnostjo in so naravnost prilagodene otroškemu duševnemu živ« ljenju. Tovariša Dragotin Humek in Joža Poljanec ki sta jih ustvarila, sta umetnika z otroško čutečim srcem in fina psihologa, to njuno delo je resnična, prava, pristna umetnost. Vse slike so res brezhibno umet« niško občutene, privlačne in očesu dopad« ljive. Lahko bi se dala k vsaki sliki napi« sati cela povestica, ali tu bi se človek mo« ral znati pogrezniti v hrepenečo dušo otro« kovo tako dobro, kakor sta se vanjo znala pogrezniti naša umetnika. Zato bi bila ne» sreča za knjigo, ako bi se, da se izdaja poceni, slike odstranile iz nje in namesto njih v obliki tabel obešale na steno. Kdor to želi, ne pozna intimnega razmerja med čustvovanjem našega otroka in njegovo duševnostjo. Pravi otrok položi svojo iza« četnico s slikami vred pod zglavnik in na njej sladko zaspi...
Ideji, ki na njej temelji knjižica, ustre« za tudi vsa ostala njena vsebina.
In ta knjiga hoče učitelja naših malč« kov spremljati v računskih urah skozi eno leto z namenom, da te sicer suhoparne in mučne ure njemu samemu in njegovim učencem napravi čim najbolj prijazne in prijetne. Kdor z ljubeznijo vodnika otTok to stori» bo dosegel igraje in z lahkoto svoj smoter ter preživel veselo računsko leto s svojimi učenci.
Lavtarjevo prvo računico v predelani Černejevi izdaji lahko kupiš, ne da bi si jo poprej ogledal. Kako privlačno zna pisatelj snov izbirati, kako zna on vse otroške živ« ljenske nagone staviti v službo pouka in kako zna vzbujati pozornost in ztnimanje učencev ter vzdrževati njihovo samode« lavnost do. konca, to je njegova velika skrivnost in metodiška umetnost, ki se opira na temeljito poznavanje otroške duše. Vsak korak je dobro premišljen in prak«
tično preizkušen. Vse zanimivo in izvirno! Za računanje na elementarni stopnji po« meni Lavtar v predelani Černejevi izdaji cel program.
To je v resnici prava mladinska knji» žica ki vodi otroke od puste ledine na sve» žo zeleno trato n pisan travnik. Na vsaki strani življenje v podobah in številih!' Vsi ti darovi silijo naravnost otroke k štetju, primerjanju števil in priprostim računskim operacijam. Otroci se bodo kmalu uživeli v to ljubko knjižico in se bodo dobro po» čutili na tem vrtu pestrih slik in drobnih števil, gotovo pa bodo tudi kmalu zapazili obilico možnosti za samostojno tvarjanje nalog na podlagi pripravljenega gradiva.
To sem hotel s svojega stališča pove» dati o tej knjižici, onim zaslužnim možem, ki so jo ustvarjali z jasnimi in odprtimi očmi in s solncem v srcu, pa kličem: Hvala Vam!
Prepričan pa sem, da bodo tudi ostali deli Lavtarjeve računice v predelani Čer» nejevi izdaji prav dobro služili praktičnim potrebam in da se bodo z novimi računi» cami dosezali najboljši in trajni uspehi.
Ne morem se na tem mestu spuščati v podrobnosti glede njih ysebine, zdi se mi pa potrebno naglasiti, da se je v predelanih računicah odmerilo precej časa za računa» nje nalog iz resničnega življenja, za račun» sko uporabo, za kvantitativno shvatanje bližnjega in daljnega sveta, torej uporab» nim nalogam ki so krona vsega računanja.
Ni treba tukaj dalje naglašati in po» drobneje izvajati, kako malo zna naše ljud» stvo računati, računati namreč ne v šol» skem, temveč v višjem smislu: svoje živ« ljenje ekonomski urejati, ravnati se po do» hodkih in izdatkih, potrebne stvari razlo» čevati od samo zaželjenih itd. Ne morem se ubraniti utiša, da je šola pač učila raču» nati v enem smislu (določen postopek pri
£ o"
S5
a-s
f S!
s-2
k
&>
C»
&
S o
£
<3 £
o-
s
a
reševanju nalog, mehaniziranje), ni pa učila računati povsod v tem drugem višjem smi« slu. In baš to je zlasti danes najbolj po» trebno, ono prvo je le podlaga in to včasih prav malo vredno.
Pisatelja sta si napravila za obravnavo računov o domačem gospodarstvu in gos spodinjstvu prav dober načrt, ki v njem upoštevata vse najvažnejše zahteve pamet« nega gospodarstva. Tako se ozirata na hi« gijeno prehrane, obleke in stanovanja, na socialne obveznosti in druge potrebe, na varčevanje, lastni dom in poklic. Gospo« dinjski, kmetijski, obrtni in trgovski raču« ni, računi o zavarovalnini, računi o tujih vrednotah denarja in o preračunavanju tu« jega denarja v našo valuto in obratno, pouk o zadružništvu in zemljiško«davčnem kata« stru. javno gospodarstvo, in sicer naloge občin in države, vse to bode pripomoglo k temu, da se učenci na višji stopnji v duhu ekonomske ureditve življenja pripravijo za vstop v praktično življenje in da se bodo po šolski dobi znali pravilno orientirati .tudi na ostalih življenskih popriščih
Ako si sedaj predočimo v celoti pre« delane Lavtarjeve računice, moramo brez pridržka priznati, da velik smoter obvlada te računice: matematična izobrazba.
V veliki in mali svet, ki nas obdaja, nas vodi vsaka stran teh računic. Z otro« škimi očmi izremo v ta svet, z otroškimi ušesi prisluškujemo in v duhu gledamo ter se veselimo, kako hrepeneče otroške roke segajo po mični snovi ter se vanjo z vese« ljem in razumevanjem poglabljajo. Posa« mezne strani teh računic pa dihajo tudi fin, svež in zdrav humor, ki je tako dobrodejen za otroke.
Računice pa ne vežejo učence strogo nase, temveč jim vsepovsod dajejo mnogo svobode. Vsak " situacijskii krog pošilja otroke ven na delo: Opazuj! Doživljaj! Kupuj! Prodajaj! Meri! Ceni! Tehtaj in primerjaj! Tako otroci samotvorno pre« orjejo obširno polje računske umetnosti v matematičnem in stvarnem oziru. S tem pa
se ustvarja v učencih veselje do računanja, kar od vsega početka zajamčuje sigurne in trajne uspehe.
Večina nalog pušča otroku proste roke in ga ne sili z določno formuliranim vpra« šanjem v tesne spone. Dogodek za dogod« kom, doživljaj za doživljajem se odigrava pred duševnim očesom otroka in le končno vprašanje: »Kaj lahko računaš?« ali poziv »Računi!« ga miče in vabi ter mu daje po« budo za razmišljanje in samostojno delo.
Duše, ki poznajo življenje in otroško psiho, so tukaj na delu in počasi, prav po« časi. skrbno uvažujoč načelo razvoja, se povsod približujemo abstrakciji. Tako se te računice popolnoma odrekajo tradici« jam, ker je snovni princip vsepovsod pod« rej en psihološkemu principu.
Namesto normalnega postopanja," ki navadno le ovira samostojno delo in s tem tudi razvoj inteligence in volje kakor sploh izobrazbe osebnosti, stopi čestokrat tudi iskanje drugih možnih načinov in potov za razreševanje nalog po učencih samih, da se s tem prepreči mehaniziranje tam, kjer je treba lastnega preudarka, presojanja in lastne odločbe. Le tako je mogoče, vzgajati osebnosti tudi v računskem pouku.
Način uporabe je kaj srečno prikrojen otroškemu življenju in tudi delo na sicer suhoparnih številih je na zunaj tako pri« kupljivo opremljeno, da miče otroke k ži« vahnemu in vnetemu sodelovanju. Ves čas pa se otroci navajajo tudi na to, da samo« stojno zastavljajo probleme, da sami for» muiirajo naloge in tvarjajo računske pove« stice in da zbirajo razne računske podlage ali statistični materijal, računice pa nudijo tudi same obilo takega gradiva.
Tako se v teh računicah na izredno spreten način izkoriščajo izsledki moderne otroške ^psihologije in lahko trdimo, da te računice postavljajo otroka in učitelja v sredino življenja in vrvenja delavne šole. Otroški in prijeten pa tudi umetniški in vedno mikaven je tak računski pouk. Otrok računa tako, da se udejstvuje, da opazuje
in doživlja, da si živo predstavlja življen» ske situacije in da se naposled brez po« trebnega truda dokoplje do abstraktnih pojmov.
Predelana Lavtarjeva računica za višjo stopnjo je krona vsega njegovega dela. To ni samo računica, ampak Obenem realna knjiga v moderni obliki. Lep kos zemlje« pisja, naše zgodovine, prirodoznanstva in narodnega gospodarstva se tu razgrinja pred našimi očmi, in kako znajo števila go« voriti, to čutimo tukaj. Tu je zanimivega, koristnega in hvaležnega dela za učitelja in učence več kot dovolj.
Ker predelane Lavtarjeve računice do« sledno uvažujejo načelo razvoja, nazornosti in samodelavnosti učencev ter v podni meri ustrezajo novodobnim metodiškim zahtevam in ker so tudi popolnoma v skladu z ve« ljavnimi učnimi načrti, je Glavni Prosvetni Savet v Beogradu odobril, da se te računice smejo uporabljati kot učne knjige na vseh osnovnih šolah v Sloveniji.
Trdno sem uverjen, da bode slovensko učiteljstvo takoj seglo po teh modernih knjigah in da ne bo osnovne šole v Slove« niji. ki bi se ne okoriščala z bogatimi za« kladi, ki so nakopičeni v predelanih Lav« tarjevih računicah. Ako se te računice uve« dejo povsod, je v najkrajšem času priča» kovati največjega razmaha računskega po« uka na naših osnovnih šolah. Tako pa se bomo tudi najlepše oddolžili velikemu moj« stru L. Lavtarju, ki mu je bil najvišji smo« ter življenja, utirati nova pota računskemu pouku ter usposobiti učence ne samo za sigurno in samostojno računanje, ampak tudi za gospodarsko mišljenje in udejstvo« vanje in jih na ta način vzgojiti v prave osebnosti.
Priloga: jpoizkusnli list iz Lavtarjeve ilustrovane računice.
Knjiga se dobi v vseh knjigarnah.
Maribor, dne 14. avgusta 1927.
M. Senkovič.
Učiteljska tiskarna v Ljubljani. 1367—27