100.000 Rusov že ujetih Maribor. 11. maja. Zmaga našili čet na severne.m 1 ojiSou postaju vedno sijajnejša. Najprej so dobile naisp, eete o<l poveljnikov nalogo, da jjrebiijcjo rusko bojno firfo v> za: hodni Galiciji ob Dunajcu in Biali. To se jim je tudi posrečilo, kakor smo že za,dnjič poročali. Ob enem so dobile naSe k'arpatske 6ete pod slaviiim poveljnilkom generalom Boroevičem nalogo, da naženejo Ruse iz ogrske zemlje preko Karpat. Dne 7. t. m. je poročal naš generalni štaib, da ni več nobenega oboroženega in svobodno Mihajo&ega Rusa na ogrskih tleh. Sedaj tirajo naše 6ete iz zahodne Galicije in iz Karpat bežeee Ruse pred seboj ter so jih do daiiies, rtne 11. mafa,, prignale do črte Sesučin (ob Visli), Dembica (ob Visloki), Frystok (ob V«isloku), Krosno (o Visloku), Rymanow (severnoizhodno <>(I< Dukle), Baligrod (se,verno-izhodiuo od Lupkova). Do flanes, dne 11. maja, ,je bilo ujetili 1OG'.OOO mož, zajetih CO topov in 200 strojnih pušk. Boj za gorece mesto Gorlice. Mesto (iorlii¦(', za katero so se vršili iKi-edno srditi boji, je zadela usoda, kakor leta 1874, ko ,je mesto pogorelo do tai. Razlika je le ta, da so lile tjkrnt granate težkih artilerijskih topov, ki so sipate od mlioda proti jugo-zhodu smrt in pogin na; ])i'Łe in v ulice nesrečnega mesta. Prizor je bi'l groz.en in veličasten obenem. Mfesto iie gorelo na, vseh kosieih in krajih, groiuelo je na stotine topov in v zraku so sikale in pokale krogle in granate, da je bilo ogluSiti. Ce^ sa.r niso razdejale granate, je uničil ogenj. Gimnazija, poslop.je Sokola s krasno dvorano, nova cerkev z Madono -Iana; Stvkasa ter veei».a, zaseb ;Ki h',š .ie popolnoma porušena ali pa zelo Inido poS.kodova.ua. Tstotako mestna hiša, kjer je napravil pred šestdeset'mi leti lekarnar Lukasienvič svo'e prvie poskuse. ko je vlil v kotel surovo ol.je in napravil iz njega. potrolej, dokler se niu končno ni posrečilo iznaiti prvo petrolejsko sve-t'lko. Vefi petrolejskih izvirkov, mestna tovarna za žveplo in peirolejsku fitetilnion so hile v plamenu. V okolici mesta so jstotako goreli kakor baklje vsi petrolejski izvirki. Voda in petrolej sta se stekala v reko Ropo. Na površiui reke so plavale ve. like 5rne pšge od petrole.ia, vines pa rudeee pobarvane pege od krvi padlili bojevnikov. Za krasna drevesa v mestnem parku ter za tisocMet ;e liraste pre<! mestom so s© bili, najhiijši boji. Uiiičen je tudi lirast, v katerega je izrezljal slavni poljski pisatelj Vinko Pol podobo Kristusa na križiv. Nato &o za&&I|e za,pu&fat\ tudi zadinje ruske 6ete goreče mesto. Postavile so se še enkrat v bran pri Kobllanki, ki je slovita božja pot s čudodelno KrVstusovo sliko, kaniOT romaio vsa_ ko letj o binkoštnih jjraznikih in na god sv, Mihaela tisoči pobožnih PoljaKov in ogrskih SlovaJcov. Novo vefiie opirallšče so našli Ruai še le na višinnh Ta;ti-ovfca— Lvsagora i,n na 481 metrov visokPm lirifou T?ekav. Jiiž-o od Gorlio so ined tem prekoračile avstrijske 6ete> v švarmliniji oe&to Se"kova—Malastov. ki pelie proti ju.au do prelaza KoiVJefina. Rusko južno l:rilo se jp zafelo uraikati in ker so tga nasi huzarji odrezali od karpatske bojne 'firk1. je viseio takorekoe v zrakn. Znpnstiti ie mora.lo v vsej nagTiei ozemlie Dukelteke kotline. katero si }e priborilo s tako velikanskimi žrtvajini. Razdnliai od Gorlio do Koniediie znaša samo 32 in od Koniečnp do Zborova Ifi kilomotro\\ tako. da je mora.1 ruski noraz pri Gorlioali upl:vati neposrenro na niske nostojaiike ob reki Ondavi. Unvkariie Rusov se !p vrSilo 7, \so 'a?iTieo in ker ni jjrišlo neprčakovnno geuftriilu Boropviru. ,jp bil Bo roevi? na to nrii>ravl;fl'i in ip 7.a?o1 z vsn silo pritisknti na hežpf'e Ruso. \rso oesfJp do -/plpzuisksp nroge .lasln—Sainok so hile palm umlkrviočega se ruslčega trena in ruskih rezerv. Pri Žmisrodn so friMle skunni vuske .dnknlskp fiptp in zaliodmvgalrSkp ootp. Zavladala ie grozna. zmešniava. v«e s^e i« guptlo. ruski vnjaki so sp biM s pestmi <o glsrva-li i'i inars'i.-ntPri T?ns }9 bil od 1'ast'iih rma.'-ov ziallwl'pii z l^vo^ptom. K:ir nnenkraT sn znopli padnti prvi stroii zaslo-hiiorp armado ^Ptipraia Makcsena in v vrstali Rusov jp ^a^ sfa'a npi^oivs-ia zmpSnjava. Skozi Duklo so v vpliki raglici lrorakalo štpvilnp nisko f-PtP. Ruski knrni povpli'iik <o. v naglioi zapustil grnj^ino gro!a Mpoinskiia. v knteri ip vladal tolikn iiipscpv. Tstotako na»lo jp moral zan'is(iti ruski annadni povp.iinik Radko Dim'tr"'[fiw pic-to Ja.<?lo. v kntP^Pin si^ ip žp r*«it' 1 nopnlnoma ('omn^Pua. \Tn$i vpli voifiki! so zaslodovali1 noražo.ne in bežefte ruske fiete tpi- u>.li na tisofe Rusov. Rusi na begu. UniCeuje trp-tjo i^iske iknnado v Galiiiji st> .¦•¦claljuje, Zavezni'ško (avstrijske in nemSko) čete sc iako živalino ^ibije.o na vseli krajili iu tako naglo ; r dirajo, (ia joT premagar.pinu so\"ražniku nemogof-e, ce. lo v dobro pripi-avljent.: posto.',aukali se naši annadi uspešno zoporstavljati. l'fi vspiii tcm sp. v*dno Isolj opaža, da imamo glede težkp art lerijp nspošno premof nad sovražniikom. Naša '(ježka artilerija preženp Ruse iz utrjenili postojank in tako zagotovi šo vefi.jp uspehe prodirajofii infanteriji. Ce pogledamn na zemljevid. opazim.o volikanske uspehe, ki jili je doseglo prodii-auje združone avstrij. skc in uemSke armade od nedelje dne 2. maja do nedelje dne 9. maja. Od mesta Tarnov sb vleee bojna čit.i precej izhodno od Dunajca mlmo mesta Jaslo ili Ivrcsno. gre [Otem severno mimo mesta Dukla in nato zopet v izhodui 6rti do R:ymai'.ovega. Vse ceste iz zaliouiiega deln Karpatov. ki so sposobne za. vožnjo, so zasedene po napadajoSih naših 6etah. Povsod, kainor pribežijo ruski oddelki iz Karpatov, trčijo ob avstrijbke ali ncmške cddelke, kl R.usom z-astavijo pot. \'sa ruska armada, ki se je borila v Beskidili, t. j. zaliodin del Karpatov, z vsemi svojimi topovi in trena:n je sedaj tako obkoljena, da bo najbrž sarao pisi!."S, m nje-im oddelkom cmogočeno po stra:iskih ptv tili zbežati 6ez gore pred našo armado. Velik del te rsiskc arrnade bo seveda izgubljen. kar je razvidno posebno iz tega, ker se je naši deseti armadi dne 8. m;i a pos-rečilo veliko rusko kolono, ki je šlela več ti. s:ic mož, tako obkoliti, da zapovedujošeinu ruskemu gei'«i"alu ni drugega preostajalo, kot se udati. Naši zraknplovei poročajo. da so vss pes,te z vo/.ovi in to\:ow\ tako zastavljene, da je Riiisoin beg zelo otežko('e.:i. ln |K>leg tega siplje naša artilerija na ruske kolone, ki v begu drvijo proti severa-izhoJu. nepreneimnin yrnnate in šrapnele, kateri prizadevajo sovraž. ¦ iku \clil.a^skc izgube. Vse zv^ze med Rusi so raztrgan« in knkor hrez cilja beži i;;fa.nteri.ja, kav^eri-ia. artVrirpja in tren, vsp med seboj poraešano. pred zasledovalei. kateri so bpžftfiim Rusoin trdno za petami. Zda se. dar so tudi fiote, katere je rusko armadno vodstvo poslalo svojim poražeium kolonam na pomofi. zamotane \- vrt.inec umikan.jn. Rusko vrhovno vodstvo je vrglo mofiue 6ete prodirajofiiin zavez'"iškim armartaiiTi i!aisii>roti. da bi s(:. j' ne moglo ofiitati. da je brezdeluo opazovala prodiranje naše armade. Dembica naša. Dne 9. maja so avstrijgike 6ete zasedle mesto Dembica (Debica), ki leži v sredini pola med Tarnovom in Rzezowom ob železnici Krakov-Lvov. Dembi«a je izredno važno križišče. Naši so .§e po zavzetju Dembice močno utaborili tudi n'a, spodn,jem toku reke Visloka in silijo sedaj proti ozemlju reKe San. V zadnjili 10* dneh smo z,avzeli v zaiho'd'n,ji Galiciji sledefia mesta: Gorlice, Grybov, Zmigrod, ITilihov, Tarnov, ;Sesufiin, Baligrod, Bukovsko, Krolik, Rymanov, Dukl'ah, Krosno, Jaslo, Frystok, Dembica itd. Naloga Boroevideve armade. Pi'i zasledovanju bežečega sovražnika ima armada uenerala Boroeviča, v.kaiteri so po veeini iiaši slovenski polki, zelo hvaležno nalogo, kar se o dosedanjih njenih borbah ne raore reči, General Boroevie, ki je bil dosedaj vedno na najbolj nevarnem mestiij in ni iimel prifiakovati kakih sija.jniili uspehov, irna sedaj i.zibonio priliko, da, priza,den.& sovražniku občutne udaroe. Sodelovanje vrle Boroevičeve armade bo kronalo uspelie iu trude Makiensenove armade. Naša IIT. karpatska armarla, ki je letos prestala uajhujše navale sovražnih valov, ,je že prekoraftila zahodne karpatskie gorske grehene in m po celi vrsti najsrditeiSih bojev pripravlja., da prizadiene sovražnlkn zadnji odlofi.ilm sunek. Za Ruse je odprta sedaj le ena pot. po kateri lahko uidejo ali se prebijejo, tc.< je smer profj seveiru. }'ovsod drugod bi bile ruske zadnje fiete odrezane in bi se morale udati. Dočim na. severu Makensenove čete zapiraio Rusom pota iu eeste, prifskajo od .jv.ga vedno inofinejSe kolone naše karpatske armade pro^i sovražnikii',' ki se z vso najjico umika, ter se Se zad. njikrat obupno bori na življenje in smrt, Naloga, katero je dnb'la sedaj naša Jiorcm^vifipva anniida. je najlepšo plaoilo za^ vstrajnost. ki jo je pokazala, v trpkih bojili nipsoa oktobra. Uičinek sedanjih borb se je videl iia.jl).')l.i (p.daj, ko se je moralo dosno sovražnikovn krilo po Imdili izgubali umakniti. Karpatska hoina firta po sovražniku ni vefi ogrnžeua. na? je postala strali ruskega srediSfia. Sedaj sfojimo na gališkem bojišfiu, [)red zadujo odlofiitvijo. Upati smemo. da ta odlofiitev ne bn ka,k navadPn inaiiever, ampak uani l>o prinpsla zmago v odprti bitki. Zaveziuški annadi bosta kmaiu zlomili zadnji odpor siovražnp armade. ki je na galiSki straui zaliodnih T\ai"paitf.'v obkoijfina. iu bnsta. |)risilili Ruse. da sprpjinpjo odlofiilno bitko. Oprostitev 11nš^e karpatsko armaile jp v te.i borhi izredno velike važnosti. GntKiMi ii('iin»k nvstriJskeKa prodfmnja. \' prostoni med Zmigrodom in ni,estoni Uukla so bili Rusi strašno tepeni. Posebno velike so bile žrtve rirske artiterij«. Xaša težka, art lerija je z dveli stra. :. od s(H-(M'oza.|Rxla in juga, grozovito obstreijevala ri-ske postojiinke. () d 12 r u s k i h b a t e r i ,j je o. st '!o samo 1<S mož za boj sposobnih. V kofliui1 pri višini Mrlifika k>, po koiifiiiMtMii t>i)jn ležalo un stotine ki»ii.j in mrtvih Rusov. Greva. so b'la ovita kmg vozov. p o t o ('. e k v d o 1 i n i p n< j e i z s t o p i 1 i z s t ni « e . ker ie bila isita vsa zakjžeMa z mrtviini I?nsi. konji. razbitimi vozovi in topovi. V o d a „ ki, je p o |) 1, a. v i 1 a. m a I o r a v ib i n i o o nied dvema hriboma. ;e l>i.lm b 1 a t n o-^k1 r v a v a,- Kri ubiflih I?usov je uapaiala razkopaiio njiive in Iravnike. A\> strijski zdravniSki oddclek .je ix)bral po končani bitki nad 8 0 0 t e ž k a t e r 9> 0 0 1 a| h k o r u. n j e n i h R u s o v. Dobre feeirt ure daleč se .ie slišaie vpitje ubogih ranjencev in umira.iočfh. Vas, ki je štela 15 hiš, je bi-la s oerkvijo in šcio vred popolnoma uničena. Na&i topovi so hiše, v katerih so se Rusi zavarovali pred puškinimi kroglami, tako razstrelili, d a n i o s t a i ne k a, m e n n a k a m e n u. Pri mestu Dukla so imeli Rusi velika nske z a 1 o g e živeža za svojo karpatsko arinado. Na,ši so se polastili 2 8 0 0 g I ai v ig o v e j e ž i, v i n e , kakih 8 vagonovlepe rkne i n p š e n i c n e m o k e in 0 veJikamiskili z a 1 o ž i $ o k r u r h a. Vsc te ndarce je prizadjala Rusoni večinoma naša vrla Boroevičeva arraada. 1500 topov. Vojni poroeevalec Rodai Roda poroda svojeiuu listu, da je izvedel, da je bilo za6etkompr(xliran.ja zavezniSkin armad <\- zpj-jndui Galieiji v jioči od 1.—2. nvij na uaAi strani v boju 1500 topov, deloma največjega kalibra. Ruska priznanja. Iz Petrograda poroeajo: Y cetrtek dne 0. t. m. obja.vJj.eiiO vladno poroeilo prav*,: V Gali^i.i trajaijo še boji ob Visli do Karpaitov odl 1. t. m. uaprej, Cb Dunajou so bile na&e čete prisiljeme se umakiiiti pred močiiim arti,ieriiskim ognjem sovražnikov na desnl breg. Ob Biali v okrožju Dukla, Tiaraova in Gorlic je sovražnik uni6ujo6e obstreljeva;! nase pozicije, Vsl-ed nastopa, veVika;nsik'i]i sovražnih mnfj se je j^osrečilo sovražiiikom prvifi prekoraeiti dosedanjo karpaitsko fronto,. V smeri proti S'tryju so se vršili posebno pri Holowiezki hudi boji. Za višdne, ki obvjadujejo- zadnjo proinetue zveze, so se vršili trikrat obupni boji. Cete Iz Galicijje in Karpatov se pozdravljajo. . Navdušeuje, ko so zavzele niaše in nemške čete Gorlice, je bilo nepopisno. Vriskajoč iu pev,aSoč so čete napadale naprej. In naivduSenje je doseglo višek, ko so krdela iz zahodne Galicije zagledale naše od .juga iz Karpatov prihajajoče čete. Z^nagovalci so korakali riaprej, mimo njili pa so že odvajali velikanske množice ruskih ujetnikov, ki so morali sami odvažati zaplenjene topove in strojne puške. Rusi se umikajo iz Bukovine. Ogei!.j a\stri.jskih baterij na ruske postojanke ob Dnjestni je bil tako uspešen. da je povsod opaziti uspelie avstrijskega obstreljevanja. Za, Ruse je postal položaj tako neugoden, da so že odstranili p,ri Bojanu vse čolne. Vsako noč sp,ravljajo Rusi cele vpzape streliva j>roti Bukolini, odkoder gredo potem dalje y sredino Rusije. Pogovor z generaloni Kusmanekom. Ruski listi objavljajo pogovor nekega časnikarja z jun-aiškim br-aniteljem Przemysla, jgeneralom Kusmaiiekom, dne 20. aprila in ki se sedaj nahaja, v Nižjem-Novgorodu. Casnikar piše: General Knsmanek je govoril rairuo in določno. Rekel je: Nesreea za Przemysl je bila, Icer je bil prvikrat otet! Avistrijske oete. ki so takrat ufcorakale v trdnjavo. so porabile veliko množind živeža, ki se je naliajal v trdnjajvi in čas med prvim in drugim obleganjem ,je bil veliko prekratek, da bi se bile mogle nadomestiti uporaibljene množine živeža. Trdno sem preprifiau, da bi se bila trdnjava, 6e bi obleganje ne bilo itfekinjeno, držaHa eno celo leto m še delj. Razmere v trdnjaAi so bile take, dabi Pi'zemysla sploli ne bilo mogofie zavzeti z orožjem. Na severnem Ruskeni. Nemci so zavzeli važno rusko pristanišče Libja.\ a. tei- zajeli mnogo vojnega plena. Libavia je najboljSe rusko pristanigfte. ker taimkaj morje celo zimo ne zamrznp. Pri Mitavi so se morali nemški oddelki uniakuiti zelo niočnim ruskim četam. Povsod pripravljeni. V listu ..Oesterreicliisclie Volkszeitung" piše visok 5?astnik: Naša južna armada je pripravljena, da lahko vsak čas udari. Vojajštvo ,je se"daj spočito in je izborno izvežbano. Cela meja proti 'Srbiji in Crnigori jp, dobi'0 nti-jena in uobenemu sovražnemu oddelku se iio more posrefiiti. da bi presto])il na majšo zemljo.. Italijiaiiskp torpedovke v Baru. Iz IVtrograda ,se .iavlja: List ,,.Birževija \'.jedomosf" uoročaio iz Ofuja. da ste v pristanišfiu v Ba_ ru usidrani dve Malijanski torpedovki, ki imat» nalogo, da čfiitite itt!li.janske interese. Ti ladji ste pa ne. posredno tudi v zaSPito naš-ip^a sovražnlka. Crne goro. Helovanje našlli I«»(al«ev na iugu. Iz vojnega rasnikarskfigiai stana se pcirofin: Iz sovražcMi dežel prilia.ia.jo iieprestaiie vesti, da mečejo a\••stro-ogrski letalci na razna iieutrjeiia firnogorska niesta bombe, ki so že mnogo žen iu otrok ubile. Te vesti so izmišljene. Bojno delovan.je naših letaloev se omejuje na neobhodno potrebno obrambo, ki se niora izvršiti, kadar gradi sovražnik baterije ali pa izkrcava. vojiio gradivo.