T
Izhaja 10. in 25. dan vsa-cega meseca.
Velja za celo leto 3 gold. za pol letal gold. 50 kr.
List .za šolo in. d. o m.
I. leto.
V Celji, 10. novembra 1880.
21. list.
Pamet in učilnica.
Vsak zna, kaj je pamet *) — ona duševna moč, ktera nam naše misli in čute iz svesti bolje ali manje preminule zopet obudi, vsak pa pozna tudi važnost in vrednost dobre pameti; kajti ničesar ne moremo pri duševnem delovanji porabljati, česar se ne spominjamo dobro v potrebnih slučajih. Ker so misli, ktere smo že enkrat imeli v svesti, važne in pomenite, izumili so že v starodavnih dobah pismenke, da si svoje misli lahko zabilježujemo in pozabljivosti otemamo; iznašli pa so tudi že stari Gerki, naši učeniki skoro vseh vednosti, umetnost m n e m o n i k o ali mnemotehniko, ki naj bi poma -gala naši pameti in jo krepila. Iznašel jo je Kečan Simonid, ki sam pravi v enem epigramu, da je še imel v 80. letu svoje starosti neoslabljeno pamet. Ta umetnost ima nalogo misli zedinjevati, ki so potem med seboj v neki čudni zavezi, in tako moč naše pameti povečava. Zboljševali so mnemoniko tudi v najnovejši dobi učenjaki, pa vendar nima ona nikakega občnega upljiva v učilnicah. Zgubi se namreč ž njo mnogo dragega časa, ona se ozira zgolj le na vnanje , ne zuotranje olikanje , raztvori učno tvarino , slabi pazljivost ter uničuje resno delovanje in plodni vzlet človeškega duha; zatoraj pa naj ne razrušuje noben učitelj svojega težavnega dela s takimi nevarnimi igračami.
Težko, da težko je svetovati, kako naj se brihti in uri pamet, ta žlahtna duševna moč. Znano je, da se tem laže na kaj spominjamo, čem živeje smo si one pojme v našo pamet zapisali in čem češče smo imeli one pojme v mislih. Znano je pa tudi, koliko pojmov si mora otrok v svojih pervih letih zapomniti. Jean Paul resnico govori, ko pravi, da se človek več uči v pervih treh letih svojega življenja, kakor tri leta na viši šoli. Nauči se namreč slovnico in slovar svojega domačega jezika , nabere veliko množico misli in drugega potrebnega vsakdanjega znanja. Radi tega pa je jako napčno že v teh letih z ukom ptujih jezikov začeti, kar se žalibože večkrat godi; kajti to meša v otročji glavi prijete pojmove, kvari duševno prijemljivost in slabi pamet.
Če potem zapusti otrok svojo očetovo hišo za nekoliko uric, ktere mora presedeti na šolskih klopeh , kar se ve, da mu je od kraja silo težavno , tu
*) V nekterih krajih se pamet imenuje spomin.
dobi učitelj tudi težavno delo, da tolikemu številu svojih še nezrelih učencev kaj koristi. Začne je učiti in jim razvijati razne pojme , krepčati in bistriti pa mora tudi njihovo pamet in na to gledati, da si kaj zapomnijo. Treba je torej pridno popraševati, kaj so slišali, kaj videli, kaj mislili, kaj občutili i. t. d. S tem sili otroke, da mislijo in se spominjajo, kar jim krepča pamet. Ko se začne z domačo abecedo, je potrebno, da se jako po malem napreduje; kajti učenec, ki je prijemal prej pojme zdaj te, zdaj druge vse križem, navadi se od kraja težko na reden sprejem in redno ohranitvo njemu malo razumljivih tujih pojmov. Od todi izvira tudi ona raztrešenost in nepazljivost, o koji mnogokrat čujemo in ktero nahajamo pri učnih novakih , ker ne morejo lahko svojih misli združevati na en predme t.
Tukaj naj učitelj razstresene misli z b i r a in z d r u ž u j e s svojim primernim gibanjem, z dobrim glasom in bistrim očesom. S kraja se mora otrok večkrat karati , da je pri poduku mirno in tiho , da se z rokami in nogami ne igra, ker le počasi se začne zanimati za uk, kar pa raste z napredovanjem njegove razumnosti in prijemljivosti. Posebno veliko pripomorejo, da se krepča um in pamet, tudi lične kratke pripovesti zadevajoče navadne okolščine človeškega življenja, ktere morajo za učiteljem otroci zopet pripovedovati. — Pri vsaki priliki, in to naj bo učiteljevo geslo , če učencem kaj razlaga ali pripoveduje , naj se gleda, da učenci vsi pazijo , in da trenutki drazega časa velevažnemu uku brez hasna ne odtekajo.
Kmalu otrok spozna, da napreduje, in zanašati se začne na svojo pamet. In kadar je pervič pokazalo , da ve misliti in si zapomniti, naj se tudi po zaslugi pohvali. To otroka spodbuja in oživi mu željo, da se rad po svojih močeh odlikuje med sodrugi, in ta želja se spremeni v resno voljo , ki mu ostane. Vendar ni dQbro s kraja preveč zahtevati; to otročje prizadetje, na vso moč svojo pamet napenjati, lahko bi škodovalo duševnemu in še laže telesnemu razvoju. Še le odraščen človek po mnogih vajah pride tako daleč, da zamore zasledovati več ur z neprenehljivo pazljivostjo kak predmet od neizurjenega bitja kaj tacega zahtevati bilo bi nečloveško.
Mnogokrat pa je tudi krivda, da se ena ali druga reč pozabi, ker se premalo premisli, da se mora malim tudi velikokrat „v glavo vbijati," in to tako, da tudi učenci začno pri sebi sčasoma to ali uno premišljevati in pre-tehtovati. Sicer pa morajo kar razumijo , povedati v točnih besedah in na tanko. To se more zgoditi, kadar se uče otroci na pamet ali z glave poslo-vice, pesnice, pravila i. t. d. in take reči naj se pogostoma učijo. Velikokrat se mora tukaj spodbujati, kadar se opazi nepridnost, lahkomišljenost in malomarnost , ki je mladini največa neprijateljica pri vsacem premišljevanji in dušnem napredku. Ako se učitelji tako ravnajo, prisvoje si učenci blage nauke svojih pervih učiteljev za zmirom ter se jih spominjajo z veliko hvaležnostjo še v sivi starosti. Učitelj pa mora tudi vedeti, da mn je izročen cvet človeštva , za kteri mu mora biti perva skeib, da lepo razcveta in obilo sadu rodi našim potomcem. On ima opominjevati in prepričevati učečo se mladino o važuosti pridobljenih znanosti, ki so njena sreča bodočega življenja.
Dalje naj učitelj pazi, da se ogiblj eio učenci reči, ki slabijo duševne sile ali moči, to je strasti in razuzdanosti vsake verste. Dobro je otrokom prilično razložiti škodljivost uživanja močnih pijač, bodi si že vina, piva in pred vsem največega strupa nježne mladine , žganja. Nahajajo se tudi tako brezumni starši, ki dajejo toliko piti svojim otrokom, da se celo vpijanijo.
Gorje jim ! Stem podkopavajo njihovo zdravje, ugonobijo njihove duševne moči, pred vsem pa njihovo pamet in uničijo tako bodočno srečo svojih lastnih otrok. Če bode kaj iz takega otroka, kar se poredkoma zgodi, vendar ne more nikjer niti v kmečkem niti v drugem stanu spolnjevati svojih dolžnosti; Počasi nastane iz radopitja pijančevanja — nagon, kterega se ne more lahko nesrečnež znebiti do poslednje ure. —
Učitelj pa naj tudi tako podučuje, da še n e z n a n o u č n o tvarino združuje z rečmi, ktere so učencu znane, in pa naj gleda, da nove pojme in misli, ktere učencem podaja, prav uredi; nič bolje ne olajša pameti sprejemljivost kakor lepo uredjena versta misli, ktere si hočemo zapomniti. Znane misli so pa pomočki in sredstva, da rečem spone , s kterimi še neznane reči svoji pameti tako rekoč priklepamo. Ni boljega sredstva, misli pozabljivosti otemati, kakor če je družimo z važnejimi mislimi, ktere so s svojimi raznoterimi in notranjimi zapleti središče našega mišljenja. Zato si pa tudi nevažne dogodke tako lehko zapomnimo, ako so v zvezi s takimi mislimi.
Potem naj se naučena tvarina mnogokrat z učenci ponavlja, ker stara poslovica že pravi: Ponavljanje je mati vednosti. S ponavljanjem ojači, pospešuje ter zagotovi se notranja istinitost posameznih misli, ki se zopet družijo in oživljajo med sebo. Lahko pa se tudi naučena tvarina pozablja, ako učitelj za to ne skerbi, da učenci varujejo pridobljeno dušno svojstvo, da ga od časa pregledajo, pomanjkljivo dopolnijo in zgubljeno zopet poiščejo : lahko pozabi, kdor na to ne pazi, da ne pozrbi.
Te verstice nam naj bodejo v spodbujo, da si po vseh močeh prizadevamo, pamet, to krasno duševno moč pri naši mladini, ki je bistre glave, gojiti, krepčati ter pospeševati; saj so ravno mlada leta oni zlati čas, ko se zamore pamet najlaže, najhitreje in najlepše razvijati. —
Florjanov.
Tretje Berilo za ljudske šole.
Pokaži mi čitanke, iz kojih je šolski mladeži posnemati nauke, in povedal ti bodem koliko tvoja šola velja; tedaj slabe čitanke, — slaba šola, naj si bo učitelj še tako izurjen podučevalec. Saj ni mogoče nad bolnikom zdravega človeka razkazovati, kakor tudi po pomanjkljivi besedi nikakor modrosti učiti ne. Pomanjkljive ali pa napak sestavljene čitanke oškodujejo šolo, mučijo učečo se mladež, še bolj pa učitelja. Naj bridkejši zdihljeji se slišijo od vestnega učitelja takrat, kadar je prisiljen, na podlagi kacega pedagogičnega
21*
zmašila delovati. Neprecenljive so torej šolske knjige, koje raznoverstnim namenom šole po vsem vstrezajo; to so vam biseri, koje nikoli prehvaliti ne moremo. Da bi le tako redki ne bili! — Marsikaj se blišči, a vendar nima prave vrednosti: taka je tudi pri šolskih knjigah. Marsiktera ti po zunanjem veliko obeta, a znotraj ima le pičlo, nedostojno ali pa neprimerno hrano. Še neka druga čudna prikazen se nahaja tu in tam v hudo kvar celemu šolstvu , pravi omiki in zdravemu napredku. Zagleda včasi tu ali tam kakšno res jedernato delce beli dan, opravljeno je sicer v borno suknjico, a ponuja nam obilo zdravega klasja, polno čverstega zernja, ako ga le pobrati hočemo; pa sinovi, „koje bogovi čerte," so po neki čudni bolezni — imenujmo jo zavist — tako zaslepljeni, da jim ni mar za lepo in dobro stvar; da, slepci še udrihajo brezozirno po mladem revčetu, in to samo le zato, ker hrana ni za njihov želodec, kajti navajeni so le hrane, kojj so ali kojo bi radi sami zaplodili za se, in pa za svoje zmiraj pokorne priveržence. Le-ta prikazen je res čudna — pa je resnična, dasiravno žalostna. Ona daje povod marsikterim razpertijam v krogih, kjer bi sloge naj več trebalo; ona je kriva,-ako učitelji, po njej nekako razburjeni, ne sodijo mirno in objektivno o vele-važnih stvareh v svoj prid in v prid šole. Je že prav, ako se slovstvena dela do čistega pretresajo ter se pa takem pšenica od ljulke loči, a kritika je le takrat zdrava in napredku vgodna, ako ni enostranska, marveč po vsem pravična; tu pravo zadeti, je sicer lepo, a trudapolno prizadetje. Posebno težavno se mi pa zdi, o slovstvu razsojevati, ako imam šolsko knjigo pred seboj, kojo dobe učenci v roke. Prava vrednost take šolske knjige se prav za prav še le takrat pokaže, ako sem iz nje že praktično podučeval, ako mi je znano, kako se tvarina otroškemu duhu prilega. Vtisi, koje mladež Li pa starost iz iste knjige sprejemata, niso enaki; kar mene miče in gane, mi je znano, kar pa otroka, to mi je še le opazovati. Ako tedaj kratko spregovorim o tretjem Berilu, deržal se bom le glavnih nazorov, po kterih mi je kot učitelju pregledovati in razsojevati novo čitanko. Po takem mi bo govoriti o izmeri raznih delov, o kakovosti, uravnavi in obsegu tvarine oziraje se na stopnjo, za ktero je knjiga namenjena.
Primerjaje III. Berilo njegovemu predniku t. j. II, Berilu povdarjati mi je posebno to, da se obedve čitanki razun slovniškega oddelka stikama vza-jemate. Gradivo nabrano in uredjeno v III. Berilu je obširen, pomnožen dodatek snovi, kojo najdemo v II. Berilu; ona čitanka sega v drugo pa tako naravno in živo, da si eno brez druge misliti ne moremo. To je neprecenljiv prednost, kajti nesoveršene reči ljudski šoli nikdar ugajale ne bodo ! III. Berilo stoji kakor tudi II. popolnoma na podlagi veljavnih učnih načertov; res lep korak naprej za slovensko šolstvo ; davno zaželjeni red pri poučevanju bode učitelju po novih čitankah sedaj lahko doseči.
Tretje Berilo šteje 268 strani ter razpada v šest delov. Nravni (etični) del obsega 47 beril. Le-to število se mi nekako pičlo zdi, ako pomislim, da se bode knjiga v marsikteri šoli učencem šestega, sedmega in osmega šolskega leta podala, ter da bode po takem poslednji vir, iz kojega učitelj svojim
učencem duševne zaklade deli. Za to stopnjo bi trebalo še marsikterih zlatih resnic, podeljenih v zanimivih, a resnih slikah kot krepčalo na ternato in skalnato pot sedanjega življenja. Nasebne misli in pa svete postave same ob sebi še nikoli iztrebile niso nespameti, spačenosti in hudega nagnjenja človeštva. Nravne nauke vtisne si deca prav globoko le tedaj, ako ji po živih skušnjah pokažeš, kako človeško dejanje in nehanje blagor in gorje vzroči. Istih slik iz vsakdanjega življenja , istih resnic na vsaki stopnji priobčevati pač ni mogoče. Marsikaj resničnega, lepega in dobrega zamoremo mladeži še le takrat priobčiti, ako je dosegla že nekovo zrelost, takrat, kedar svet že nekako bolj spoznavati začne, takrat, kadar seje lepa beseda prime. Dobro bi tedaj bilo, ako bi obsegala čitanka še nektere slike, koje bi ravno za zadnjo stopnjo prav primerne bile, saj bi vendar veliko več ne stalo, če bi knjiga za e n o polo obširnejša bila nravnemu nauku v prid.
Tvarina pa, koja se v le-tem delu nahaja, je tehtno, marljivo izbrano, čisto klasje, polno naj lepših, za deco srednje, deloma tudi višje stopnje posebno primerjenih nravnih naukov in sicer v taki obliki, da pač ne bo treba debelih lupin odstranjevati, preden se jedro pokaže ; res prelepa prednost ta! A vendar pri tem tudi oblika ne terpi; lepa in gladka je ter po vsem pripravna za to, da se po njej mladež tudi v ljudski šoli lepoto jezika lahko spoznavati uči. Uravnava beril je prosta; osnutki se lahko določiti dajo, se ve, da po takem tudi razredba raznih oddelkov nobenih težav prizadela ne bo. Zopet lepo sredstvo slovnici in spisju v prid. Pač ne najdem ne enega berila, koje bi mi izdatno, vsestransko obravnavo ne dopuščalo. Proza se veže s poezijo naravno in prilično, in z veseljem tu izrečem, da imam šolsko knjigo pred seboj, v koji se nahajajo drobne, a prelepe vejice polne naj zal-šega in nježnega cvetja našega domačega pesništva.
Konec sledi.
Materinščina.
Spisal Ar m in Gradišnik.
„Materni jezik je pervi dar božji, „v katerem pregovorimo, in za njega, „nam ima biti pred vsemi drugimi ,jeziki mar, da ga častimo, likamo „in po slovenski radi govorimo, prepevamo in se v njem veselimo.
Slomšek.
Najdražji dar, ki ga podedujemo po materi, je jezik. Dragoceni ta dar , — materin jezik — pa moramo v čislih imeti, spoštovati nam ga je, kajti kdor maternega jezika ne časti, matere vreden ni. Vsakdo ima le jedno mater, torej mu je tudi le j e d e n jezik prava last! In to je jezik, ki ga je že mati naučila, v katerem mu je kot otroku pela mile pesmice ter ga ž njimi zazibala v sladki sen. O, sladki glas materin, čegar ušesom pač ti prijetno ne doniš ?
Erstes Wort, das mir erschallet, Siisses erstes Liebesioort,
Erster Ton, den ich geladet, Klingst m mir eivig fort . . .
poje navdušeno Maks Schenkendorf. —
Sladka, milozvuka materinščina, kedo bi pač tebe mogel zaničevati, zatajiti — tebe, najživejšo pričo materine ljubezni ? ! Komu bi ne bil milodoneči jezik materinski najbolj priljubljen, najbolji prijeten ? Če zamore svoje misli tudi izraziti po tujih besedah, ako zna tuje jezike in pozna njih lepoto in blagoglasje: nad vse mu je vendarle materin jezik; njegove milobe ne preseza noben tuj glas. V tem smislu isti pesnik, katerega smo prej na-veli, pravi:
Aber solit' ich beten, danken, Geb' ich meine Liebe kund,
Meine seligs te n Gedanken Sprech' ich, toie der M utt er Mund.
Da predragocen dar nam je materinščina, neprecenljiva last! Te lasti torej se oklenimo z vso močjo, njo ljubimo in gojimo ! Le po s v o j e m je -ziku moremo dospeti do p r a v e izomike, kajti vsa omika se rodi le iz jezika. A ta jezik mora biti izobražen : izobraženost jezika kaže stopinj e narodne olike. Temelj vsemu narodnemu življenju torej tudi vsej nar. izomiki pa je materni jezik, je materinščina ! T o vsestransko gojiti in izobraževati je dolžnost vsakega rodoljuba, kateremu je res mar za srečo in bla-gostan narodov ! Tudi mi učitelji smo poklicani in sicer v pervi versti, da kolikor toliko pomoremo v povzdigo milega nam slovenskega jezika. Nam je izročena deca, nada bodočnosti! T o torej dostojno seznanimo s pravili našega jezika ter z njega lepoto mladini vcepimo ljub a v do materinščine, njo nav-dušujmo za svoj rod in svojo domovino!
Pri nas se materinščina še ne goji tako, kakor bi se morala. Sicer je tudi dobro, da se otrok še druzega deželnega jezika uči, a to učenje naj bi se pričelo še le tedaj, ko že lastnega zna. To je naravno, to je pedago-gično ! Zgodi se celo, da stariši v svoji nevednosti dospe tako daleč, da pošiljajo svoje slovenske otroke v čisto nemške učilnice. (Hvala Bogu, dosti tacih dandanes ni več, a vendar se še nahajajo.)
Rousseau pravi: ,0 t r o k se zamore naučiti le j e d n e g a j e z i k a." Ta jezik pa je materin jezik, tega naj se otrok popolnoma privadi, a ne le polovičarsko mimo t u j e g a, od katerega se itak nauči, le nekaj besed in preterganih stavkov ! Naj v poterditev ravnokar izjavljenega navedemo nekaj besed znanega nemškega veščaka na polji pedagogiškem dr. Schmidt-a, ki piše: „Tuj jezik ostal bode tvojemu gojencu z mir o m tuj, ker je lastna njegova dušna organizacija ( — namreč gojeneva — ) drugačna, kakor pa o n a, iz katere je vzrastel tuj jezik. Materin jezik je ravno zato materin, ker se njega besede natanko zlagajo z mislimi in čuti gojenčevimi. Čisto
napačno je torej, otroka navaditi prej tujega jezika, nego seje naučil do dobrega lastnega materinega jezika. Kajti otrok potem ne more naravi primernega razpoloženja svojemu duševnemu življenju vdobiti in se nahaja ali v protislovji s tem notranjim življenjem ali pa duševno zaostane, ker se ravno duh svojemu bistvu primerno razviti ne more. — čisto napačno pa je tudi, ako se otrok zraven materinega jezika istočasno uči še tujega, kajti potem se mu deloma spomin za besede (Wortgedachtnis) preobloži, deloma pa misli in čuti otrokovi ne mogd dobiti nikdar jasnosti in določnosti in sicer zato ne, ker j i h otrok v enem jeziku tako, v drugem zopet drugače zapopade in radi tega ravno v zapopadku raznih pojmov zmešnjava nastane." Tako strokovnjak Schmidt.
Zdaj pa poslušajmo še jednega Slovenca, jednega naših ! Slovenski pisatelj, pridni dopisnik „Slomšekovim Drobtinicam," Jurij Vari pravi*): ,Kateri jezik pa je v zadevi izobraženja neogibno potreben za nas Slovence ? Slovenski narod prebiva na zemlji slovenski in govori svoj lastni slovenski jezik. Verh njega, ki je sladkoglasen, lep in krasen ko malo kteri, pa vendar pri vsem tem zaničevan in tert, gospoduje troje ptujih jezikov, in ti so nemški, laški in madjarski, in ti trije se vrivajo vsaki v svojih krajih v pravice domačega jezika, krivično podkupujejo veljavo le-tega in bi ga radi popolnoma zaterli; oni nosijo zvonec v šolah, v pisarnicah in med gospodo, ter se imajo ko znamenja omike in izobraženosti. Ako želi potem takem Slovenec po omiki, za more se mikati in izobraževati ali s pomočjo enega teh treh ptujih, ali pa tudi s pomočjo domačega slovenskega jezika. Izobraževanje v ptujem in s pomočjo p t u j e g a jezika vendar je nenaravno, n e -n a t o r n o in le za posamezne osebe mogoče, nikakor pa ne za narod v njega celoti. Naučiti se utegne ptujega jezika posamezni človek, nikakor pa ne n a r o d, razun če se mu n a r o d o v n o s t z a t r e in narod poptujči. S pomočjo šol bi se ljudstva slovenska prevergla in poptujčila, slišim govoriti; pa prazno je to besedovanje. S tem pa, da šol in sicer ljudskih šol na kmetih omenimo, pridemo do reči, od ktere je bilo že marsikaj v naših domačih slovenskih časnikih govorjeno in reč pojasnovana in pretresovana, zatorej nasleduje tukaj le toliko, kolikor je ravno potreba, da dokažemo tudi mi od svoje strani, kako nespametno se mlati prazna slama, ako v slovenskihšolahnemščina kraljuje! uboga gostija pa je slovenščina; tedaj kako neumno, nemodroje narod s pomočjo šol p o t u j č e v a t i, o tempa zavirati mu napredovanje in omiko. Slovenščina je domača govorica, ona mora tedaj perva, ne druga biti; voditi mora slovensko mladost ko vrojena prijateljica od pervega razreda izglednih šol do zadnjega realističnega in skoz in skoz po gimnaziji . . . ."
Res lepe in preistinite besede, žal, da se jih še vedno uvideti noče ! Sicer se je mnogo že poboljšalo v tej zadevi, a dosti je še gnjilega . .
*) Glej „Zg. Danica" št. 4, 1. 1861.
Pisatelj.
Natančneje tu o tem ne bomo razpravljali, vsaj je že leta 1864. Vari pisal, da je to stvar „od ktere je bilo že marsikaj v naših domačih slovenskih časnikih govorjeno in reč pojasnovana in pretresovana." •— Iz navadenih citatov je razvidno, da se materinščini v naših šolah navadna pravica, ki ji gre, še vedno krati, da torej ves Tik še nima zdrave, naravne podlage in po tem takem tudi v s p e h po vsem povoljen biti ne more.
Vsakako pa gojimo zlasti materinščino v šoli, kjer in kakor jo le moremo; vporabimo v to svrho vsako priliko, ki nam je le dozvoljena! Potem ne bomo le ustregli svojim stanovskim dolžnostim, marveč zadostili bomo tudi dolžnosti, ki jo imamo napram narod u, katerega deco vzgojnjemo in poučujemo, da temu svojemu rodu izredimo res narodne, slovenske otroke, ki bodo svoj jezik in svoje domovje ljubili ter se zavedali svoje veljave ! Zmirom si bodimo svesti pomenljivih besed „Zvon-ovega" pesnika X-a: Dolžan ni samo, kar veleva mu stan, Kar more, to mož je storiti dolžan !
Učne slike iz zgodovine.
(Spisuje Tone Brezovnik.)
V. Stari S1 o v a 11 i.
18.) Vera in božanstvo. Povej, kar smo se o tem učili ?
Stari Slovani so bili pa gani. Častili so več bogov. N a j v i š j i b o g, k i j i m j e v s e dobro pošiljal, je b i 1 P e r u 11 ali Beli bog; vse hudo pošiljaljim je Čemi bog, solnce je vodil Svatovit; bog gostoljubnosti je bilRadegost, bogveseljaKurent; boginja sme_rtiMorana; bog pastirjev Veles; v hosti je prebival Škrat, v vodi Povod ni k, pri studencih in v j a m a h pa Vile. Boginja zemlje je bila Baba. Častili so te in druge bogove v gajih in na gorah ter jim poljščino in živino darovali.
Učitelj pripoveduje; „T ak o so..........Avstriji/ Slišali
smo, kako so stari Slovani mirno živeli, pridno polje obdelovali, živino redili in po svoje bogove častili. Pa so jih drugi narodi pustili v miru, so jim li ta zemljišča privoščili ? Kdo vse se je prederznil na nas Slovane ter nas terpinčil? Kako zelo so nas preganjali in- ugonabljali? Da so cele rodove pokončali. Kje ? Čemu se moramo pri tem grozovitem preganjanju le čuditi ? Da niso Slovani nalile Keltom, Rimljanom, Hunom i. dr. iz sveta zginili, nego da nas je še čez 80 miljonov ostalo. Kaj pravi pesnik Preširen o nas ? Kaj Kolar ? Kako to ? Amerika - Evropa. Na kaj moramo toraj ponosni biti ? Da smo Slovani. In srečne se moramo šteti, da živimo pod slavnim žezlom Habsburžanov v mogočni Avstriji. Slovani pa so bili tudi vsikdar cesarski hiši in domovini najzvestejši ter store vse, kar nam tako lepo priporočuje pesnik
v krasni »cesarski pesni", ki se kako glasi? (Eden deklamira). Pa ker smo zraven zvestih Avstrijanov tudi marljivi in pridni Slovenci, hočemo se danes učiti neke pesmice, ki se tako le glasi: (Učitelj deklamira z dobrim naglaševanjem J. Gomilšekovo „Slovenec sem" (Cvetnik za višje gimnazije str. 56), kojo potem z otroki memorira. — O čem smo zdaj govorili?
19.) Sovražniki Slovanov. Povej, kar smo o teh slišali!
Vendar drugi narodi niso Slovanom ta zemljšča privoščili, n i s o j i h pustili v miru. Preganjali in tlačili s o j i li A v a r i, Franki, Nemci, Madžari, Turki i dr. Ti narodi so vzeli Slovanom mnogo najlepših dežel ter so tam živeče Slovane mučili. Čuditi se moramo, daje nas Slovanov še ostalo čez 80 milionov, toliko da „nam nikdar solnce ne zaide." Mi Slovenci pa se lehko posebno srečne štejemo, da živimo v mogočni Avstriji pod slavnim že z lom Habsburžanov.
Sedaj ponovi najprej več dobrih, potem pa več slabejih učencev celo sliko po na tabli stoječem osnutku.
Stari Slovani.
11.)	Izreja otrok.
12.)	Njih kratkočasje,
13.)	, lepe navade.
14.)	„ slabe „ „
15.)	„ družbinsko življenje.
16.)	Narodni zbor.
17.)	Bran.
18.)	Vera in božanstvo.
19.)	Sovražniki Slovanov.
1.)	Prihod Slovanov.
2.)	Njih prejšnja domovina.
3.)	„ plemena.
4.)	„ jezik.
5.)	, lastnosti.
6.)	„ prebivališča.
7.)	„ obleka.
8.)	„ kmetovanje.
9.)	Obertnija. tergovina, lov.
10.) Ženski opravki.
Otroci povejo vse tukaj z razpertimi čerkami tiskane stavke. Če kdo obtiči, pomaga učitelj s primernim vprašanjem. Ni pa treba, da bi se samo ovi z razpertimi čerkami tiskani stavki povedali, nego zmožnejši učenci smejo in naj bi cel6 vso sliko prosto povedali. —
Celo sliko izcepi učitelj lehko za razne vaje in naloge. Hočem jih tukaj samo nekoliko navesti.
V izobraževanje značaja. — Kaj se od starih Slovanov lepega učimo ? a.) Biti moramo delavni in marljivi, b.) Biti moramo pri -jazni. c.) biti moramo odkritoserčni, d.) biti moramo gostoljubni in darežljivi, e.) biti moramo trezni, pa ne pijančevati ter tako denar in zdravje zapravljati, /.) ne smemo biti potratni nego priprosti in štedljivi. Obleko si vso lehko doma napravimo, „le tisto dekle kaj velja, ki obleko vso domačo ima." g.) Telo moramo si kolikor mogoče uterjevati, da ne postanemo mehkužni, h.) visoko ceniti in ljubiti moramo svoj materni jezik ter ga ne opustiti. Hvaležni moramo biti našim prededom, da so ga nam ohranili ter da narod slovenski
ni zginil iz sveta kot razni drugi narodi i) ljubiti moramo domovino ter ji vse žertvovati, da jo pogina rešimo, j.) svojim predpostavljenim moramo biti pokorni, /c.) v vojski za domovino moramo biti pogumni in vstrajni.
Kaj najdemo pri starih Slovanih slabega, česar se nam je treba ogibati (varovati)? a.) Ne smemo biti nesnažni, b.) ne smemo biti sebični, c.) ne smemo lepih domačih slov. navad zaničevati, opuščati, d.) ne smemo biti nesložni, kajti le „sloga pravo moč rodi."
Naloge: a.) Zapišite vse dobre lastnosti starih Slovanov! b.) Zapišite vse slabe lastnosti starih Slovanov! c.) Zapišite vse sedanje staroslovanske navade! d.) Pišite prijatelju pismo, v kterem mu razlagate vsa slovanska plemena ! e.) Pišite mu ravno tako pismo, v kterem mu razlagate božanstvo starih Slovanov ! /.) Popišite mu ravno tako razveseljevale starih Slovanov ! g.) Popišite mu tudi prebivališča naših slovanskih preddedov! h.) Pišite, svo -jemu prijatelju pismo, v kterem mu pripovedujete, koliko in kako strašne sovražnike so Slovani imeli, pa kako nas je vendar še čez 80 miljonov ostalo ! i.) Zapišite kako pripovest o Tilah! j.) Zapišite kako narodno pripovedko ali pesem, ktera se v vaših krajih pripoveduje, oziroma popeva! i.t.d. i.t.d.
Če se cela slika tako preuči, mislim, da potem res ustrežemo namenu slavne vlade, ki nam v svojih učnih načertih izdanih od si. dežel. šol. sveta v Gradci na str. 127 tako lepo pravi: Ljudska šola ima iz učencev odgojiti ljudi, ki zamorejo vedrega uma v življenje stopiti navdušeni za domovino in narod, vdani cesarski hiši.	(Dalje pride.)
Druga zbirka
Anton M. S 1 o m š e k o v i h izrekov o poduku in odgoji.
(Nabral Tone Brezovnik.)
41.
Termoglave otroke boš imel, ako jih zasramuješ, psuješ, eno preveč božaš in gladiš, drugo pa zaničuješ in pregerdo ž njim ravnaš. Tudi otrok čuti, kar je prav in ni prav ter se ti bo hitro ustavil, če vidi, da krivico delaš, rekoč: »Pokaj bi moral ravno jaz zaveržek biti; vsaj smo si bratje in sestre?" (Drobt. 1862 str. 218.)
42.
Otroke v jezi ponidoma pretepati, se pravi otrokom serce razcepati in jih hudoumne storiti. (Drobt. 1856 str. 222.)
43.
Dobra šiba mora tri verhe imeti; pervi je za laž, drugi, če ne vbogaš, tretji pa, če tujega hitro nazaj ne daš. (Drobt. 1856 str. 222.)
44.
Najhujše grešijo starši, kteri malopridne otroke zagovarjajo in le učitelje dolžijo, če so otroci maloprida. Otrokom potuha ne bo pripra-
vila kruha, ampak meč, s kterim hočejo starišem serce prebadati. (Drobt. 1856 str. 224.)
45.
Težek jarem nosijo učitelji, kteri v enem jeziku učijo; dvakrat težavneje delo pa je, po slovensko in nemško deco šolati. (Drobt. 1861 str. 284.)
46.
Verli učitelj ne sme biti les, še manje pa led; drugače bi v šoli zima bila in dobrega sadu ne rodila. (Drobt, 1861 str. 276.)
47.
Ako hočeš dober učitelj biti, bodi svoji deci juterno solnce, ktero sije, ogreva in oživlja, ne pa ponočni mesec, merzel in zaspan. (Drobt. 1861 str. 276.)
48.
Lepo in dobro je res, ljudi koristnega dela učiti, pa še boljše, se dela z lastnimi rokami lotiti in v dejanju pokazati, kar se v besedi pove. Besede le mičejo, izgledi pa z vso močjo vlečejo. Učeniki v besedi in v dejanju so največji dobrotniki svoje dežele. (Slomšekovi zbrani spisi III. d. str. 36.)
49.
Stan učiteljski je sicer težaven in potiven stan; kdor ga prav spozna, njegovo ceno visoko spoštuje. Moder in priden šolnik človeškemu rodu veliko več koristi, kakor najslavnejši vojskovodja, kteri sovražnike strakuje ter premaguje kraljestva in vžuga mesta. Učitelj v tihem, neznanem kraju dobro sadi in polivaje skrbi za boljše ljudi in bolje čase. Naj si ga ravno svet ne spozna in večjidel slabo plačuje, v bukvah večnega življenja se sveti njegovo ime in med svetniki bo njegovo plačilo. (Drobt. 1861 str. 287.)
50.
Ljubi Slovenci! Dve reči med nami moje serce največ žalostite. Perva žalost moja je, da, neki Nemci, naši sosedje nas dostikrat zaničujejo. Oh, zader-žimo se tako, da bomo vse časti in hvale vredni pred Bogom in pred ljudmi; tako bomo goreče oglje na glavo svojih nasprotnikov nabirali in ne bodo imeli kaj zoper nas slabega govoriti naši sovražniki.
Druga žalost, ktera moja serce boli, je slaba navada Slovencev, da se svojega rodu in jezika sramujejo in še govoriti po slovenski nočejo, ako jih v maternem jeziku ogovorim. O nikarte tega! Ljubite svoj rod, spoštujte svoj jezik! Za čast svojega jezika vsak pošten mož bolj skerbi, kakor pošten ženin za čast in poštenje svoje neveste. (Drobt. 1849 str. 10.)
Pomen šolskih naznanil za šolo in dom.
Do šestega leta se otrok le v hiši starišev odgoja. Ko pa začne šolo obiskovati, se k tej odgoji starišev pridruži šolska odgoja. Šola mora imeti podučni in odgojilni značaj in resnica je, da so stariši in učitelji odgojitelji otroku; v korist edinstvene odgoje je, ako se stariši in učitelji zamenivno podpirajo, ali pa učitelji in stariši naj si bodo v vedni vzajemnosti.
Mislil bi si, da so stariši tako tirjatev že davno spoznali, pa vendar uči skušnja, da ni tako in da je učitelj še vedno primoran stariše na njihove dolžnosti opominjati. Starši se naj takrat, kedar učitelj po pismenih ali usimenih naznanilih njihovo pomoč i?če, tako zadrže, kakor edinstvena odgoja tirja. Prav važna naznanila iz šole so: »Šolska naznanila", katera se večkrat v letu (4krat) v pregled in podpis starišem po otrocih razpošljejo.
Konec vsacega četrt leta poizvejo stariši vspeh v šolskih predmetih in obnašanje svojih otrok. Ako stariši šolska naznanila prav sodijo, tako so ona za lene in neubogljive otroke močen nagon k veči pridnosti in pokorščini.
Za šolo je dan, katerega učenci dobe svoja, šolska naznanila, vsakokrat imeniten dan. Kako so mali radovedni zaslužkov! Tukaj hvala, tam graja. S kakim veseljem prebira pridni svoje naznilo ! Kako se veseli, ako mora svojim starišem pismeno pokazati, da je dobro napredoval! Kako so veseli šohvale svojega učitelja in svojih starišev! To mu je narlepše plačilo za trud.
In kako peče lenega vest! Kako si očita svojo zanikarnost! Ali kaj bo pe le doma? Kako bode to končalo? V duhu vidi očeta, kateri ga bode ojstro sodil. In učitelj? on opazuje z zadovoljnostjo razne čute v duši otrok, kteri se upodobljujejo v njihovem obličji.
Vendar stoj! Slikam uzorno podobo! Tako bi moglo biti, tako bi imelo biti. Ali je pa tudi tako? Žalibog ne! Ako otroci čez nektere dni šolska naznanila spet v šolo prinesč, tako učitelj učence' poprašuje, kaj so stariši k temu ali druzemu rekli. On poizve, da večina otrok gotovo ne more več povedati, kakor to, da so se oče ali mati podpisali, ne da bi bili kaj druzega rekli. In ko bi le vselej lastnoročni očetov podpis bil! Večkrat se zgodi, da teta, strici, starejši bratje ali sestre ali pa celo učenci sami šolska naznanila podpišejo. Nekatere matere so tako nespametne, da slaba šolska naznanila pred očetom skrijejo, le da njihovega ljubeeka ne zdramijo iz sladke, lene prijetnosti. Pisatelju se je prigodilo, da se je neki oče branil, šolsko naznanilo podpisati, katero mu ni bilo po godu. Na tak način stariši učitelja na cedilu puste, svojim otrokom pa škodujejo. Marljivega zelo peče, da ga oče ali mati ne pohvalijo; in kaj počne leni? Veseli se, da se stariši ne brigajo za njegov slab napredek. Vse bi se predrugačilo, ko bi stariši mladega lenuha malo izpraševali in mu zasluženo plačilo dali. Ako otrok ojstrost starišev zapazi, ako ve, da stariši šolska naznanila čislajo, ako zapazi, kako so zaradi slabih naznanil žalostni, ne vem, če bi se le samo malo odgojea otrok iz ljubezni do starišev ne poboljšal. Ali otrok, edini ljnbček starišev, ni vreden, da bi se oče ali mati četrt ure ž njim pečala? Ali se ne izplača, da bi se stariši v času, v katerem si otrok narpotrebniše in večkrat le edine vede za celo svoje življenje pridobiva, saj včasi ž njim pogovarjali in na njegove napredke v šoli z vso skerbjo gledali?
Iz tega se razvidi pomen šolskih naznanil.
Za učitelja je tisti čas, ko šolska naznanila spisuje, jako važen. Razsodba, ktero on sklene, ne zadene samo otroka in njegove razmere do šole,
zadene večkrat tudi rodbino in sega s težkimi nasledki v domače razmere, po katerih se otrok nagne na tak pot, na kterem ne najde več sreče.
Vsakokrat ne more ojstra sodba učiteljeva zmotenenega učenca hitro na pravo pot pripeljati, ter to spet zboljšati, kar se je po zanemarjanji dolžnosti, nerazumnosti in trdosrčnosti pregrešilo.
Preden zapiše učitelj znamenja v naznanilo, naj vpraša svojo vest, je li učenca sodil po \sej pravici. Pri tem delu ga naj vodi nepristranska pravičnost; njemu mora biti vse eno, je li otrok ubogih ali bogatih starišev, je oblečen v tanko, dragoceno obleko, ali sedi v platnenih hlačicah v šolski klopi. Tudi ne sme nalog učencev površno pregledovati, nego prepričati se more do dna učenčevih znanosti. Le na ta način je mogoče učenčeve vednosti prav razso-jevati, ter niti učencem niti starisem škodovati.
Sklepaje svoje premišljevanje o šolskih naznanilih, prepuščam dragim čitateljem to napravo nove šole, ktera se štirikrat na leto povrača, dalje pre-tehtovati, in zagotovljam, da bo konečno vsak z menoj rekel: Šolska naznanila so pravi pripomoček za iskreno vezilo med šolo in stariši v občni blagor učeče se mladine.	P- Leitgeb.
Zborovanje Štajarske učiteljske zaveze dne 14. in 15. septembra 1880 v Gradci.
Prvo zborovanje je bilo 14. septembra ob treh popoludne v Franjo Jožefovi šoli. Prvi je govoril učitelj Kmetic iz Gradca o „Poboljšanji pisalnih priprav." Njegova misel je bila ta, da zdanje pisalne priprave posebno v prvem šolskem letu ne zadostujejo , ker se otrok pri uporabi kamenite table in kamenčeka le težko in malokdaj navadi, kako naj kamenček derži, in kako naj bo roka podprta. Če pa manjka te prve podlage za lepopisje, potem ne pride otrok nikedar do tega, da bi ravno, lepo in hitro pisal.
Koncem svojega govora je stavil sledeče predloge, kteri so se sprejeli:
1.	Kamenita tabla in kamenček se naj kot pisalno orodje iz narodne šole odstranita in naj njuno mesto papir in svinčnik zavzameta ; če pa kamenita tabla ostane, naj se kot pisalo čiščena glina ali pa salovec uporabi.
2.	Z vso strogostjo se naj gleda na to, da se učenci navadijo pri hitro-in lepopisji roko tako deržati, kakor ugaja načelom, ki so jih v tem obziru strokovnjaki postavili.
Potem je govoril nadučitelj Wladar izvrstno o »stenografiji." On omeni, da se ta ročnost še veliko premalo goji, ter govori o pojmu, svrhi i razredbi stenografije ter navede razna učila za to stroko in jih kritikuje. Koncem stavi sledeče predloge:
1. Stenografija je važno sredstvo za daljno izobraževanje učiteljevo; torej je potrebno in času primerno, da se stenografija tudi na učiteljiščih podučuje.
2. Ravnateljstvo učiteljske zaveze naj prosi pri visokem deželnem šolskem svetu, da se stenografija tako, kakor na srednjih šolah, tudi na učiteljiščih podučuje.
Tretji govor „0 kurjavi in prezračevanji šolskih sob oziroma na šolske zdravstvene razmere" govoril je ravnatelj celjske meščanske šole g. Dirmhirn. Ta govor, kakor tudi prva dva so navzoči jako pohvalno sprejeli.
Glavno zborovanje se je pričelo 15. septembra ob 9. uri dopoludne v •viteški dvorani deželne hiše. Kot gostje so bili navzoči gg. deželni šolski nadzornik, Rožek, ud deželnega odbora, Pairhuber in Graški župan Dr. Ivienzl.
Predsednik prične zborovanje s primernim govorom ter nazdravi koncem Nj. Veličanstvu, čemur zbor navdušeno odgovori. Potem pozdravijo učiteljstvo Dr. Kienzl, Pairhuber in Rožek. Deželni šolski nadzornik priporoča med drugim naj topleje, gcjiti znanost poučevanja in vzgojevanja, da se kakor do sedaj, tako tudi še dalje v tej stvari temeljito podučuje in vzgoja tudi v tistih krogih razširja, kjer še do zdaj ni udomačena. Mnogo lepih besed o vzgoji najdemo v knjigah, a bere jih le učiteljstvo Mi najdemo spise v strokovnjaških listih, žalibože, bere jih zopet le učiteljstvo. Treba je torej, da se vzgoja tudi med narod razširja. Da postane torej narodni učitelj, kakor zahteva deželna učiteljska konferenca, zares učitelj naroda, gledati mora na to, da se lahko razumljivi spisi o vzgoji širijo med narodom. Dobro bi torej bilo, naj se naprosijo uredništva raznih listov, da prostor razpravam o vzgoji prepustijo. Ljudstvo pa bode tudi takove spise bralo, če so le dobro pisani in če se sčasoma na nje navadi. Če se zboru ta predlog dopade, naj ga prevzame in naj ga dalje izpelja. (Velika pohvala). Za tem se je prešlo na dnevni red.
(Konec prihodnjič.)
Dopisi.
Celje, 15. oktobra 1880. Ne prištevaj mi, blagi „Popotnik" v zlo, da sem tako dolgo odlagal s poročilom o okrajni učiteljski konferenci celjskega, konjiškega in šmarskega okraja. Pervič sem vedel, da ne čakaš se svojo torbico na poročila iz mojega peresa, ker jo prineseš vselej natlačeno z izverst-nim blagom; drugič pa si dobival in prinašal enakih poročil o drugih učiteljskih konferencah. Morda Ti zdaj se sporočilom o Št. Julijski konferenci vstrežem.
Kakor vsaka je tudi naša konferenca imela svoje predsedništvo. Gosp. c. kr. šolski nadzornik M. Nerath si je kot predsednik izvolil starosto navzočih učiteljev, g. M. Teran-a, za podpredsednika; častni posel zapisnikarjev sta pa prevzela gg. Tribnik in Serajnik. Pred zborovanjem so se naznanjali razni ukazi šolskih oblastnij, kar je precej dolgo trajalo. Naj Te .Popotnik," o tej zadevi nekaj poprosim. Povej, povej očitno, kamor prideš, da se s predolgo trajajočim čitanjem šolskih postav, odlokov i. t. d. osobito takih, ki so že znani, ali pa po svoji vsebini učitelje ne zanimajo , samo čas trati, ker
si jih tako zapomniti ne morejo ; verh tega pa se duh in telo učiteljev utrudi, kar pa živahnost razgovora nikakor ne pospešuje , posebno tam ne , kjer je konferenčna soba premajhna, kakor je bila naša, ter smo bili natlačeni, da smo komaj dihali. Naj bi se taki ukazi učiteljem po šolskih vodstvih naznanjali!
Skoraj sem Ti pozabil pove lati, daje gosp. predsednik učitelje prav prijazno pozdravil. Iz njegovih opazk pri šolskem nadzorovanji smo zvedeli, da šole v vsakem obziru verlo napredujejo ; kajti delovanje učiteljev je bilo v pretečenem šolskem letu v obče vspešno; v nekterih šolah tudi zel6 povoljno. Kjer se učitelj vestno na poduk pripravlja, se ve da drugače biti ne more. Žalibcg, da se to še ne godi povsod ; vendar se je število takih šol, ki ne zadostujejo, zelo skerčilo ; upajmo, da bo v kratkem celo izginilo. Priporočal je gospod nadzornik, naj bodo šole ne samo učilnice, marveč vsikdar tudi vzgojilnice ; kajti poduk mora biti vedno vzgojevalen; on je le sredstvo uzvi-šenemu namenu naravne in nravne vzgoje. Same vednosti, kterih si otrok v šoli pridobi, ga ne bodo osrečile, ako si ž njimi ni izbistril uma in oblažil serca. Pri podučevanji se naj tedaj nikdar formalni namen ne prezira.
Na to je razpravljal nadučitelj gosp. Kupnik v občno pohvalo: „Zakaj ima biti poklic učitelju vsakako središče njegovega delovanja?" ter odgovarjal temu vprašanju sledeče. Poklic mora biti središče učiteljevega delovanja: 1. zaradi velike važnosti poklica samega, 2. zavoljo lastnega blagra, 3. ker vsaki postranski posel natančno spolnjevanje dolžnosti poklica ovira, 4. ker bi se drugače sovražniki šol le množili in v njihove roke izročujejo taki učitelji, kterim ni učiteljev poklic središče marljivega delovanja, ljudske šole. Našteval je govornik postranske posle, ktere učitelji poleg učiteljevanja opravljajo ter omenjal, da se orglarska služba še naj bolj strinja z učiteljskim poklicem , seveda je treba prijaznega sporazumljenja s čestito duhovščino. — O tem vprašanji sta govorila še gg. Kapun in Teran.
O podrobnih načertih (Lectionspliinen) je poročeval nadučitelj g. Lopan. Povdarjaje važnost načertov pri vsakem podvzetji sploh ter pri poduku posebej, je pravil g. poročevalec , kako težko je delati obče veljaven podroben učni načert za vse šole vseh treh okrajev. Tega nas je skušnja učila pri lanski in predlanski okrajni učiteljski konferenci, ko smo porazdeljevali zgodovinsko in prirodoznansko tvarino ure in ure dolgo in kdo izmed nas more terditi, da smo za vsako šolo pravo zadeli. Govornik dvomi, da bi se to zelo važno delo dalo v tej okrajni konferenci doveršiti. Šolske razmere so v vsakem kraju druge in na te se je pri izdelovanji podrobnega načerta v pervi versti ozirati. Kaj nam pomagajo še tako premišljeno izdelani podrobni načerti, po kterih se pa zaradi krajnih okolščin ravnati ne moremo. Verh tega še tudi tretjega berila nimamo in vendar je danes naša naloga, porazdeliti učno tvarino zu jezikoslovje in realije na podlagi novih slovenskih čitank. Po mnenji govornikovem naj si izdela za vsako večrazredno šolo krajna konferenca in za eno razrednico učitelj sam tak podrobni načert. Na večrazrednicah je ta način izdelovanja podrobnih načertov zaradi vzajemnosti pri podučevanji še celo jako potreben; kajti treba je vsakemu učitelju na eni šoli vedeti, kaj
se bo podučevalo o realijah v posameznih razredih; drugače bi se lahko pripetilo , da se obdeluje v dveh ali celo treh razredih ena in tista tvarina. Nadalje še tudi ni določeno , kteri predmeti se dadi5 posrednje podučevati in koliko časa se sme v ta namen porabiti. Tudi še ne vemo , koliko časa pripada pri prirodoznanstvu prirodopisu in koliko prirodoslovju, kakor nam še tudi to ni znano o zgodovini in zemljepisji. To določiti je danes naša naloga.
__Konec prih.
Slovstvo.
,Tisoč in ena noč" 4. snopič je prišel pri g. Krajec v Novem-mestu na svitlo. Cena 20 kr. Kavno tam so zagledale belidan lične pesni, ktere je zložil Miroslav Malovrh. Podobne so v marsičem narodnim posmicam.
Novice in druge stvari.
(Važna razsodba.) O neki posebni priliki ko je okrajni šolski svet dvomil, ali zadostuje samo spričalo zrelosti v stalno vmeščenje za podučitelja, je minister za poduk z odlokom od 3. januarja 1880. št. 16891 sledeče izjavil: Po § 48 deržavne šolske postave od 14. maja 1869 osposobi spričalo zrelosti za stalno vmeščenje kot podučitelj na ljudskih šolah; ni tedaj dvombe, da se smejo podučitelji, ki imajo samo spričalo zrelosti, v stalno vmeščenje predlagati in deželni šolski sveti imajo pravico jih stalno vmestiti.
Popravek. V zadni številki str. 317 se je po pomoti sporočalo, o udih odseka za sestavo podrobnih učnih načertov se sloyenskim učnim jezikom. Voljeni so namreč: gg. M. Nerath. c. kr. okr. šolski nadzornik v Celji, France Eobič, c. kr. okr. šolski nadzornik v Mariboru, Jos. Bobisut, ravnatelj dekliške šole v Celji, Jak. Lopan, nadučitelj na šoli celjske okolice, Blaž Kropej, nadučitelj na Zidanem m-stu, Janko Robič, učitelj v Ptuji, Jak. Škotiek, nadučitelj v Mozirji. Za predsednika si je volil odsek g. nadzornika Eobič, za njegovega namestnika g. Bobisut, zapisnikar je g. Janko Eobič.
Razpis učiteljskih služeb.
Učiteljska služba pri sv. Duhu v Ločah, 3 razr. 550 f. služnine. Učiteljska služba Št. Peter v Savinjski dolini, 1 razr. 550 f. služnine in stanovanje.
Učiteljska služba Šent Pavel 600 f. služuine.
Učiteljska služba pri sv. Jungerti, pošta Konjice, 1 razr. 550 f. in stanovanje.
Podučiteljska služba v Šmarji pri Jelšah 480 f. oziroma 360 f. služnine in 50 i. doklade.
Prošnje se dopošljejo v 4 tednih dotičnim krajnim šolskim svetom. Celje, dne 25. oktobra 1880.
C. kr. namest. svetovalec.
Haas m. p.
Založnik M. Žolgar, urednik J. Lopan, tiskar Jan. Eakuš v Celji.