Filmska kultura 6. mednarodni festival gorniškega filma stran 3 Kultura 13. Gostičevi dnevi stran 15 Sport Anže Lanišek, domžalski skakalni prvak stran 20 Intervju Zoran Poljšak stran 4 OGISTIMO.DOMŽALE 2012 24. marec 2012 SnPFR nSPF.ŠNI Iskrene čestitke Teji Gregorin in Klemenu Bauerju! VSESLOVENSKA ČISTILNA AKCIJA 2012 Tudi Domžalčani in Domžalčanke se bomo to soboto, 24. marca, podali na vseslovensko čistilno akcijo. Vabljeni, da se eni od številnih akcij pridružite tudi vi, bralci in bralke Teja Gregorin in Klemen Bauer sta na svetovnem prvenstvu v Ru-hpoldingu med mešanimi štafetami skupaj z Andrejo Mali in Jakovom Fakom osvojila naslov svetovnih podprvakov. Klemen je nato svoj izjemen talent in sposobnosti, ki ga uvrščajo med najboljše biatlonce sveta, potrdil še z vrhunsko uvrstitvijo na 20-kilometrski individual- ni preizkušnji, na kateri je dosegel odlično 5. mesto. Teji in Klemenu iskreno čestitamo za njune izjemne dosežke in jima tudi v prihodnje želimo še veliko visokih uvrstitev, predvsem pa tistih, ki vodijo na zmagovalni oder. Toni Dragar, župan Občine Domžale uifwra «/¡rvni ^a v\a<. Koledar kulturnih prireditev v občini Domžale OD 23. MARCA DO 13. APRILA 2012 na ctrani 1A Naslednja številka glasila Slamnik izide v petek, 13. aprila 2012. Rok za oddajo prispevkov je v sredo, 4. aprila 2012, do 12. ure. Prispevke lahko v času uradnih ur oddate v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale, izven uradnih ur v nabiralnik na stavbi ali pa na e-naslov: slamnik.urednica@gmail.com. /)080 22 36 iiiTtiitit" rc hpU limif in prnUi 2 iz urada župana 23. MAREC 2012 Dragi bralci, drage bralk^e, ta konec tedna se bomo lotili čiščenja Slovenije. Akcija, kijo vsekakor velja pohvaliti, ki združi več ljudi kot katerakoli druga in akcija, ob pomoči katere si nekateri olajšajo slabo vest. Poraja se namreč vprašanje, ali je res dovolj, da se le enkrat na leto podamo v čistilno akcijo narave. Ali je potem res dovoljeno, da vse leto onesnažujemo naš bivalni prostor? Ja, tudi tisto, kar ni v npr. 50 kvadratnih metrih, kjer prebivamo vsak dan, je naš bivalni prostor. Je narava, ki vpliva na naše življenje, posredno in neposredno. Dejstvo je, da bi tovrstne akcije morale prinesti v naša življenja predvsem zavedanje, da bi nas moralo biti sram, da tako onesnažimo naš življenjski prostor, da moramo potem ves dan posvetiti čiščenju tistega, kar smo nasmetili skozi leto. Seveda obstajajo izjeme, ki se tega držijo ves čas, ker se zavedajo, da je to prav. Obstajajo tudi izjeme, ki se neonesnaževanja držijo, ker se bojijo previsokih kazni za prekrške. Obstajajo pa tisti, ki jim čez leto ni mar, kam bodo odvrgli nesnago in si kratko malo mislijo: Bomo že na akciji počistili. Ljudje smo si res različni. Pa dovolj o onesnaževanju, to nam bo dalo veliko misliti v soboto, 24. marca. Vsaj nekaterim Pred vami je nova številka glasila Slamnik, ki tudi tokrat opisuje družabni utrip naše občine. Veliko se pogovarjamo o gospodarstvu, kriza je naredila svoje, zato smo tokrat povprašali predsednika Obrtno podjetniške zbornice Domžale, kakšno je dejansko stanje na področju obrti v naši občini. Za vas pa smo, skupaj s številnimi dopisniki, pripravili še nekaj drugih zanimivih prispevkov . Mateja A. Kegel OSNUTEK RAZVOJNEGA PROGRAMA OBCINE DOMZALE 2012 - 2025 Domžale 2025: ugledno in uspešno gospodarsko, športno in kulturno središče, mesto priložnosti, prostor zadovoljnih ljudi Sodelujte pri oblikovanju razvojnega programa Občine Domžale! Osnutek Razvojnega programa občine Domžale 2012 - 2025, ki ga je občinski svet sprejel na februarski seji, je objavljen na spletni strani občine Domžale www.domzale.si. Dokument, katerega povzetek je bil objavljen že v prejšnji številki občinskega glasila, vsebuje osnovne podatke o občini, vizijo in vrednote občine, strateške usmeritve občine, cilje in strategije po dejavnostih ter nabor prednostnih projektov. Dokument v celoti je javno razgrnjen v prostorih občine Domžale na Oddelku za urejanje prostora, Savska 2, 1230 Domžale, v prostorih vseh krajevnih skupnosti in na spletni strani občine Domžale. Javna razgrnitev bo trajala do 30. aprila 2012. Do takrat lahko svoje predloge in pripombe v zvezi z osnutkom Razvojnega programa občine Domžale 2012 - 2025 vpišete v knjigo pripomb, ki je na mestih javne razgrnitve, ali pa jih posredujete pisno na naslov Občina Domžale, Oddelek za urejanje prostora, Savska 2, 1230 Domžale ali po elektronski pošti na naslov razvojni.program@ domzale.si. V času javne razgrnitve bomo o vsebini osnutka Razvojnega programa občine Domžale 2012 - 2025 organizirali tudi pogovore s strokovnimi javnostmi, saj želimo pridobiti čim širši pogled na razvojne možnosti občine in pri načrtovanju prihodnosti upoštevati pomembne izkušnje z različnih področij delovanja. Zato bomo organizirali razprave s predstavniki družbenih dejavnosti (zdravstva, vzgoje in izobraževanja, sociale, kulture in športa), gospodarstva, infrastrukture in krajevnih skupnosti. Vse občanke in občane vabimo, da se udeležite javne obravnave, ki bo v ponedeljek, 16. aprila 2012, ob 17. uri v Knjižnici Domžale. Sodelujte pri oblikovanju razvoj -nega programa ter prispevajte k oblikovanju skupne vizije in razvoju naše občine! župan Toni Dragar Spominska slovesnost padlim borcem Kamniško-zasavskega odreda na Oklem nad Ihanom V soboto, 25. februarja 2012, je na Oklem nad Ihanom potekala spominska slovesnost ob 68. obletnici poboja pripadnikov Kamniško-za-savskega odreda. Združenje borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja občine Domžale in Krajevna organizacija ZB Ihan sta spet poskrbeli, da smo se skupaj poklonili 72 borcem, ki so jih leta 1944 na Oklem pobili nemški policisti in njihovi sodelavci. Tudi letos se je ob spomeniku zbrala velika množica ljudi, ki se je s spoštovanjem spominjala tragične- Vi vozite - previdno! Občina Domžale je objavila novico, da namerava v prihodnosti s postavitvijo merilnikov hitrosti in z izrekanjem glob za kršitve izboljšati varnost na posameznih odsekih cest ob šolah in vrtcih. Ker se je v povezavi s to informacijo na Občino Domžale obrnilo več oseb in medijev, posredujemo dodatna pojasnila. Na območju občine Domžale je postavljenih 12 opozorilnih tabel Vi vozite, ki so postavljene izključno na mestih, za katere je bilo ugotovljeno, da na njih prihaja do velikih prekoračitev hitrosti. Prav v tistem območju se namreč pojavlja veliko število šibkejših udeležencev v cestnem prometu (pešci, kolesarji, otroci in starejši). Po natančnem spremljanju učin- UŽI M0Br Cešminov park 21. april 2012, ob 10. uri kov omenjenih opozorilnih tabel je bilo ugotovljeno, da so se hitrosti na lokacijah njihove postavitve na začetku občutno znižale, a žal je ta učinek trajal le kratko obdobje. Kasneje smo ugotovili, da se hitrosti na omenjenih lokacijah ponovno zvišujejo oziroma drugače rečeno, da opozorilne table nimajo več svojega učinka. Ker zaradi povečanja varnosti ran-ljivejših udeležencev cestnega prometa želimo ponovno doseči učinek znižanja hitrosti na omenjenih lokacijah, smo se odločili, da bomo na teh mestih občasno izvajali meritve hitrosti in v primeru prekoračitev hitrosti izrekali zakonske ukrepe. Lokacijo namestitve bi določali po opravljeni analizi hitrosti na posameznih cestah in le-to, predvsem zaradi preventivnega učinka, vnaprej tudi javno napovedali. Po naši oceni bi prve analize lahko objavili čez približno dva meseca. Ob ugotovitvah, da prekoračitev na posameznem odseku ceste ne bo, tam dodatnih ukrepov ne bomo izvajali. Z objavo informacije smo voznike želeli le dodatno opozoriti, naj upoštevajo omejitve hitrosti na teh odsekih in s tem pomembno prispevajo k prometni varnosti v občini. Občina Domžale, Urad župana ga dogodka pred več kot šestdesetimi leti. Udeležence spominske slovesnosti je na začetku pozdravila Marija Maj-henič, predsednica Združenja borcev za vrednote NOB občine Domžale, zbrane pa je nagovoril tudi župan občine Domžale Toni Dragar: »Vedno si štejem v čast in dolžnost, da se odzovem vabilom Zveze združenj borcev za vrednote NOB Domžale, saj me popeljejo na mesta, kjer se spominjamo bojev zoper okupatorja in padlih žrtev, vse za svobodo slovenskega naroda. To storim tudi zato, ker globoko spoštujem vse, ki so in ste na tisti negotovi dan, 24. februarja 1944, z uporom proti mnogo močnejšim sovražnikom pokazali pogum in junaštvo.« Po besedah pokojnega Franca Zupančiča, udeleženca bitke na Oklem, tragedija ni bila zgolj splet okoliščin. Prebivalke in prebivalci občine Domžale so v drugi svetovni vojni res doživeli vse grozote, ki jih zaneti vojna, strašna stalnica člo- veštva. Najhujša izmed njih pa je maščevalni, morilski pohod okupatorjevih oboroženih sil, ki so za seboj pustili opustošeno vas ter neizmerno žalost in gorje. V tej nekoč prijazni vasici je ugasnilo mnogo življenj, mnoga pa je bitka zaznamovala za vse življenje. »Prav zato se vsako leto znova spominjamo tega usodnega februarskega dne in obudimo spomine na neenak boj naših bork in borcev, obenem pa razmišljamo o udeležencih spopada, njihovih usodah in vzrokih, ki so pripeljali do usodnega dogodka,« je še povedal župan. Tovariš Zupančič je v svojih zapiskih tisti dan zelo podrobno opisal: »Prva je padla ob meni Milena iz Črnuč. V dolini, približno 50 metrov nižje, se je začelo in končalo. Skoraj za vsako smreko je stal policist ali SS-ovec,« opisuje tovariš Franc Zupančič, ki nam oriše grozote tistega dne. Grozote, ki nikoli ne zapustijo spomina. Grozote, ki jih pozna le tisti, ki je to doživel. »Krenila sva naprej v smeri Zej. Bila je že čista planjava. Padla sva vsak k sebi, vendar Stane ni mogel naprej. Nekaj časa sem ga vlekel pod roko, vendar je bila rana prehuda. Kolebal sem, ali naj ga zapustim, kakor je sam predlagal. Prosil me je za revolver, saj je bil njegov zadet v saržer in ni deloval. Začutil sem, da se hoče ustreliti, zato mu revolverja nisem dal. Dvignil sem ga na ramena in nesel proti vrhu. Zdi se mi, da je bilo kakor v težkih sanjah, ko moraš hitro naprej, vendar ne moreš. Pričakoval sem, da bo na tej čistini vsak hip od nekod zaropotalo. Vendar se to ni zgodilo. Na vrhu sem ga položil na tla, kajti v bližini je v goščavi močno zašumelo. Mislil sem, da so bili Nemci, vendar so bili trije bežeči partizani, od teh eden ranjen. V močni utrujenosti sem zakričal, naj se takoj vrnejo in pomagajo nositi ranjenca, sicer bom streljal na njih. Tovariš Delbello iz Domžal ter še en sta takoj prihitela in ga odnesla naprej. Čez nekaj ur sem se z nekaj so-borci vrnil v bližino Okla. Nemcev ni bilo več. Vsa poslopja so še gorela in trupla so ležala naokrog. Razmetano. Groza, kaj stori izdajstvo!« Zupan je še poudaril, da si je občina Domžale vedno prizadevala, da takšni tragični dogodki ne potonejo v pozabo, in obljubil, da bo tako tudi v prihodnje. »Tragični dogodki, ki so se pod nasiljem okupatorjev dogajali dan za dnem, bi morali ostati ohranjeni v srcih ne le naših občanov in občank, temveč vseh Slovencev, vseh generacij. Občina Domžale si vseskozi prizadeva, da tako tudi ostane,« je še dejal Toni Dragar. Na koncu se je zahvalil borčevski organizaciji in vsem, ki so sodelovali in nastopali na prireditvi, pa tudi vsem, ki so prišli in se poklonili padlim na Oklem. In teh je bilo tudi letos res veliko. Slovesnost je spremljal zanimiv kulturni program, v katerem so nastopili učenci Osnovne šole Ihan, Moški pevski zbor Radomlje, pevka Silva Kosec in harmonikar Anže Zavrl. Urad župana 1. MAREC - MEDNARODNI DAN CIVILNE ZASCITE Tradicionalni sprejem pripadnikov CZ Občine Domžale Ob dnevu civilne zaščite je priložnost, da poudarimo pomen pripravljenosti na izjemne situacije, ki lahko vsak hip kjerkoli na svetu, na ožjih ali širših območjih, ogrozijo življenja ljudi in uničijo njihovo imetje. To je tudi priložnost, da izrečemo posebno zahvalo pripadnikom Civilne zaščite, pripadnikom prostovoljnih reševalnih enot, služb in sestavov ter drugim posameznikom, skupinam ter gospodarskim družbam, zavodom in drugim organizacijam, ki opravljajo naloge zaščite, reševanja in pomoči ob naravnih in drugih nesrečah. V ta namen je župan Občine Domžale Toni Dragar, v sredo, 7. marca 2012, že tradicionalno sprejel predstavnike društev in organizacij, ki so vključeni v občinski sistem Civilne zaščite. Zupan je prisotnim najprej čestital ob njihovem dnevu in se jim v imenu občine in vseh občanov zahvalil, da svoj čas namenjajo zaščiti in reševanju občanov in njihovih materialnih dobrin. »V preteklih letih je bilo kar ne- kaj dogodkov, ki so pokazali, kako dobro ste pripravljeni. K temu pripomorejo tudi vaša dobra organiziranost, opremljenost, stalno usposabljanje in sodelovanje na občinskih zaščitno-reševalnih vajah,« je dejal župan in navzoče seznanil, da bo konec maja 2012 potekala večja občinsko zaščitno-reševalna vaja, na kateri bodo sodelovala vsa društva, organizacije, zavodi in ostale službe Civilne zaščite občine Domžale. Na vaji bo tokrat tudi prvič sodelovala Slovenska vojska. Zupan je posebno zahvalo in čestitke izrekel dobitnikom priznanj Civilne zaščite, ki jih je na njegov predlog najbolj zaslužnim pripadnikom Civilne zaščite občine Domžale podelil poveljnik Civilne zaščite Republike Slovenije Miran Bogataj. Srebrni znak Civilne zaščite je prejel Stanko Grčar, tajnik Gasilske zveze Domžale in tajnik PGD Dob, ki na gasilskem področju deluje že več kot 40 let. Aktivno sodeluje pri organizaciji ter izvajanju izobraževanj in tekmovanj, nabavi gasilsko reše- valne opreme in vozil ter na področju radijskih zvez. Branko Sojer, poveljnik PGD Ihan, je prejel bronasti znak Civilne zaščite. S svojim vestnim in rednim opravljanjem svojih nalog pomembno prispeva h krepitvi in razvoju zaščitno-reševalnega sistema občine Domžale. Silvo Karo, vodja alpinistične re- ševalne enote za reševanje z višin in iz ruševin pri PD Domžale je prejel bronasti znak Civilne zaščite za dolgoletno uspešno, učinkovito in strokovno delo na področju reševanja z višin in iz ruševin. Vsem prejemnikom letošnjih priznanj iskrene čestitke! Občina Domžale, Urad župana SLAMNiK JE GLASiLO OBČiNE DOMŽALE, iZHAJA V NAKLADi 12 000 iZVODOV iN GA PREJEMAJO VSA GOSPODiNJSTVA BREZPLAČNO. • V.D. ODGOVORNE UREDNiCE MATEJA A. KEGEL, 040 423325. POMOČNiK ODGOVORNE UREDNiCE JANEZ STiBRiČ. • E-NASLOV: SLAMNiK.UREDNiCA@GMAiL.COM • ČLANi iN ČLANiCE UREDNiŠTVA: KAMAL iZiDOR SHAKER, MARJETA KASTNER, ANDREJA ŠUŠTAR, DARKA BiTENC, ViLMA NOVAK, BOGDAN OSOLiN, MARiJA PUKL, ROBERT ŠUŠNJARA, KATJA PiRNAT. • TEHNiČNi UREDNiK JANEZ DEMŠAR • LEKTOR PRiMOŽ HiENG • UREDNiŠTVO GLASiLA SLAMNiK JE NA LJUBLJANSKi CESTi 61 V DOMŽALAH • UREDNiŠTVO TiNA KUŠAR, TEL.: 722 5050, FAX. 722 5055, SLAMNiK@KD-DOMZALE.Si • URADNE URE: OD PONEDELJKA DO PETKA OD 9. DO 13. URE, OB SREDAH TUDi OD 14. DO 16. URE. • PRiPRAVA ZA TiSK: iR iMAGE D.O.O., MEDVEDOVA 25, 1241 KAMNiK. • TiSK: SET D.D., VEVŠKA C. 52, 1260 LJUBLJANA - POLJE. • PRiPRAVA PRiSPEVKOV: PRiSPEVKE V DiGiTALNi OBLiKi JE POTREBNO ODDATi V DOC ZAPiSiH, DiGiTALNE FOTOGRAFiJE PA LOČENO V JPG FORMATU (BREZ STiSKANJA) NAJMANJ 200 DPi. TO JE POSEBEJ POMEMBNO ZARADi KVALiTETE TiSKA FOTOGRAFiJ. PRiSPEVKi, NATiSNJENi NA PAPiRJU, MORAJO BiTi ZARADi OPTiČNEGA PREPOZNAVANJA BESEDiL PRiNTANi V ARiAL ALi TiMES NEW ROMAN POKONČNiH FONTiH VELiKOSTi 12 (DO MAX 16) PT • UREDNiŠTVO Si PRiDRŽUJE PRAViCO DO KRAJŠANJA PRiSPEVKOV, V KOLiKOR NiSO V SKLADU Z VSEBiNSKO ZASNOVO. 23. MAREC 2012 iz urada župana 3 URAD ZUPANA Ura za Zemljo - 31. marca 2012 od 20.30 do 21.30 Ura za Zemljo je največji okoljski dogodek v zgodovini. Posameznike, podjetja, vlade " " bimo, da za eno uro i izvedli v soboto, 31. i Projekt Ura za Zemljo se tokrat predstavlja s sloganom »Bom, če boš ti« ter vabi posameznike in organizacije, da pozovejo tudi druge, da začnejo bolje skrbeti za naš planet. Ne le eno uro v letu, ampak, da se morda malce zamislijo in skrbno ravnajo vse dni. To lahko naredimo na primer tako, da se posameznik ali organizacije zavežejo, da bodo uporabljali energijsko varčne in bolj energetsko učinkovite izdelke in zmanjšali porabo primarne energije. Energija in trajnostni razvoj sta med seboj neločljivo povezana, zato so tudi Združeni narodi leto 2012 razglasili za mednarodno leto trajnostne energije. Od* leta 2007, ko so akcijo izvedli prvič, je projekt Ura za Zemljo prerasel v globalno gibanje, v katerem je sodelovalo že 5.251 mest, 1,8 milijarde ljudi in 135 držav na vseh sedmih celinah. Tudi Slovenija sodeluje v projektu že tretje leto zapored. Projektu Ura za Zemljo se lahko v soboto, 31. marca 2012, ob 20.30 pridružite tudi vi! Vse, kar morate storiti, je, da v času od 20.30 do 21.30 tako za eno uro ugasnete razsvetljavo v vašem domu. Urad župana Občinske investicije Tržnica v Domžalah v teh dneh dobiva svo o končno podobo. Razširjena tržnica, kjer bo po novem 23 odprtih stojnic, 2 enojni zaprti, 6 dvojnih zaprtih, ena enojna s hladilnikom ter ena dvojna s hladilnikom, bo tako občankam in občanom ponujala še več raznovrstnih domačih dobrot, pridelkov in ostalih izdelkov. V Biščah bo izvajalec zaključil z deli na mostu do sredine aprila, nato pa bo sledila še zunanja ureditev. Pri vrtcu Palček na Viru so izvajalci začeli z izgradnjo parkirišča, v Nožicah pa bodo začeli z deli za postavitev brvi čez Kamniško Bistrico. Občina Domžale, Urad župana 6. MEDNARODNi fESTIVAL GORNISKEGA fiLMA DOMŽALE Čutno filmsko popotovanje med nebom in zemljo Cankarjev dom v Ljubljani bo med 2. in 6. aprilom letos, že šesto leto zapored, gostil osrednji in zagotovo najbolj obiskan slovenski gorniški kulturni dogodek - Mednarodni festival gorniškega filma Domžale. Večino filmskih projekcij si boste lahko ogledali v Ljubljani, nekaj pa tudi v Kulturnem domu Franca Ber-nika v Domžalah. Priti, čutiti in doživeti _ V petih festivalskih dneh bodo dvorane slovenskega hrama kulture vnovič postale bazni tabor, iz katerega se bo lahko vsak obiskovalec festivala povzpel v mistični gorski svet in užival v razgledih, rezerviranih le za bogove in peščico ljudi. Ti si drznejo, zmorejo in upajo plezati tja, kjer praznina postane navdih, kjer veter prinaša svobodo, kjer mraz, sneg in led niso ovira, temveč pot, in kjer se iz strahu ter obupa rojevajo prijateljstva in krepi um. Mednarodni festival gorniškega filma Domžale je nedvomno najbolj žepu prijazna in hkrati najbolj veličastna odprava, na kateri lahko vsak človek doživi adrenalin plezanja v grozljivo izpostavljeni previsni smeri, občuti razsežnosti najvišjih gora in sten, spozna kulturo ljudi, ki jim preživetja tudi v 21. stoletju ne določa količina denarja na računu, temveč vreme. S cmokom v grlu in z oznojenimi dlanmi lahko podoživi gorniške zgodbe o uspehu, obupu, strahu ali pa se iz oči v oči sreča s pumo v Patagoniji ali s kozorogom nekje visoko na ozkih policah alpskih očakov. Na tej unikatni filmski odpravi pač nihče ne obrača, temveč le odkriva in doživlja gorsko divjino, v kateri je tudi sodobni človek še vedno majhen, ranljiv in po potrebi, kot nekoč, prvinsko prilagodljiv. v programu 44 izjemnih filmov, razporejenih v 4 tematsko različne kategorije Organizatorju festivala Društvu za gorsko kulturo iz Domžal je predvsem po zaslugi neumornega in prav po »hribovsko« vztrajnega direktorja festivala, alpinističnega virtuoza svetovnega kova Silva Kara, tudi letos uspelo sestaviti zares pester in že tradicionalno zelo kakovosten program. V štirih tekmovalnih kategorijah - Alpinizem, Plezanje, Gore, šport in avantura, Gorska narava in kultura - bodo predvajali kar 44 filmov iz petnajstih držav in praktično vseh celin. V mednarodno kredibilnost in prodornost festivala tako nikakor ne gre dvomiti, kar dokazuje tudi članstvo prireditve v združenju International Alliance for Mountain Film. V petih festivalskih dneh se bo odvrtelo prek 30 ur zares izjemnih projekcij, v katerih bodo obiskovalci med drugim lahko sledili navtično-plezalski odisejadi na Grenlandijo, v srhljivi avanturi odkrivali skrivnosti starodavne poti Genghis Khan, razkrit jim bo tudi vpogled v stoletno izročilo slovenske gorske reševalne službe, odpravili se bodo tudi na prvo smučarsko tekmo, organizirano sredi afganistanske vojne vihre, ali pa sledili skupini Inuitov, ki se s svojimi pasjimi vpregami podajo na nevarno potovanje prek Arktike. Med filmi bo mogoče doživeti še neizprosno zimo v Centralnih Alpah in od blizu videti bitko za osebno svobodo, ki se odvija na šest tisoč metrov visokem gorskem prelazu na meji med Tibetom in Nepalom. v retrospektivi na ogled predvojna mojstrovina Luisa Trenkerja Der Berg ruft Ljubitelji gorniških filmov starejšega datuma bodo na račun prišli z ogledom filmov v kategoriji Retrospektiva, kjer bo letos predvajan izredno zanimiv film Der Berg ruft Luisa Trenkerja iz leta 1937, ki k nam prihaja iz Museo Nazionale della Montagna, največjega muzeja gorniških filmov iz Torina. Kako so reševali nekoč, pa si bo mogoče ogledati v slovenskem filmu Gorski reševalci v kraljestvu zlatoroga. Zmagovalca bo določila mednarodna žirija Vse filme, uvrščene v tekmovalni program letošnjega festivala, si bo, kot velevajo festivalska pravila, ogledala in jih ocenila strokovna žirija, ki bo tudi izbrala zmagovalca. Letošnji festivalski žiranti bodo: Gabriela Kühn (Poljska), namestnica direktorja festivala Meetings with Mountain Film (Srečanja z gorniškim filmom) mag. Karmen Tomšič (Slovenija), filmska montažerka, snemalka, režiserka in kinooperaterka dr. Tomo Virk (Slovenija), redni profesor ter predstojnik Oddelka za primerjalno književnost in literarno teorijo FF Univerze v Ljubljani Carlo Caccia (Italija), priznani italijanski novinar in alpinist Boštjan Mašera (Slovenija), filmski in televizijski režiser v goste z Otoka prihaja alpinist z viteškim naslovom in živa legenda - Sir Chris Bonington osebno Kot veleva že uveljavljena programska tradicija, bo tudi letošnji 6. mednarodni festival gorniškega filma Domžale poleg prepričljive filmske bere obiskovalcem znova ponudil tudi štiri zelo osebne in unikatne zgodbe ljudi, katerih svet je postavljen bolj pokonci. Na predavanjih bodo svoja plezalska doživetja in razmišljanja predstavili štirje raziskovalci nekoristnega sveta, ki še vedno vsak na svoj način zaznamu- OGISJJMOjDOMZALE 2012 24. mmr3s20012 jejo človekovo prisotnost v okolju, kjer je osebna potrditev odvisna tudi od sile težnosti. V goste tako prihaja eden izmed najboljših športnih plezalcev na svetu Adam Ondra, ki v tem športu premika meje mogočega in postavlja nove standarde ter širi ocene na težavnostni lestvici. Svojo dosedanjo pot bo v sliki in besedi predstavil tudi najboljši slovenski alpinist leta 2011 Luka Krajnc, tiste najbolj romantične čase domačega alpinizma, ko je ta z velikimi koraki drvel proti vrhu, pa bo predstavil Peter Sčetinin, velika osebnost slovenskega alpinizma šestdesetih in sedemdesetih let. Peter je v zadnjem času najbolj znan kot tisti, ki je skupaj z Antejem Mahkoto leta 1966 preplezal prvenstveno smer v Obrazu Sfinge v Triglavski severni steni. Osrednji gost letošnjega festivala bo legendarni angleški alpinist, ki je bil za svoje dosežke odlikovan tudi s prestižnim viteškim naslovom Sir Chris Bonington. Osrednji slovenski kulturno-gorniški dogodek bo tako osebno počastil eden najslavnejših alpinistov na svetu, ki bo v Cankarjevem domu predaval dvakrat. Prvo predavanje I chose to Climb obsega prvi del njegove plezalne kariere od 1951 do 1970, drugi del Boundless Horizons pa od 1978 do današnjih dni. prisotna tudi krovna planinska organizacija Ker festival dejansko predstavlja največji in osrednji tovrstni dogodek v državi, bo tudi letos v njegov program vpeta slovenska krovna planinska organizacija Planinska zveza Slovenije, ki bo v času festivala v Cankarjevem domu v sodelovanju z Gorsko reševalno zvezo Slovenije priredila okroglo mizo na temo sto let organiziranega reševanja in preventivnega delovanja gorske reševalne službe v naših gorah. program za otroke Po lanski uvedbi otroškega programa, ki je bil izvrstno sprejet, tudi letos nadaljujemo s to pobudo. Za predšolske in otroke prvega triletja pripravljamo zanimiv preplet gorsko obarvanih risank in pripovedovanja gorskih pravljic. Vsebinska rdeča nit obojega so letos živali v gorah. V pravljičnem delu programa bomo slišali nekaj slovenskih ljudskih pravljic in povedk o bajeslovnih, skrivnostnih živalih naših gora. Pripovedovala jih bo Irena Cerar, avtorica Sidartinih vodnikov Pravljične poti Slovenije in Pravljične poti v zgodovino. V drugem delu programa si bodo otroci lahko ogledali nekaj gorskih risank, ki prikazujejo realne živali, ki si s človekom delijo gorski prostor. Za zaključek se bodo najmlajši obiskovalci lahko srečali tudi z gorskim reševalcem, izvedeli nekaj malega o njegovem delu in spoznali njegovega reševalnega psa. S starejšimi otroki (drugega in tretjega triletja) smo pripravili pogovor o novem mladinskem pustolovskem romanu Zlati zob, ki ga je napisal alpinist in pisatelj Tadej Golob. Gostili bomo tudi ilustratorja knjige Cirila Horjaka, prav tako pa bo na ogled razstava njegovih ilustracij iz knjige. Povabilo skozi orlove oči ^ Verjetno je le peščica ljudi na svetu na svoje oči videla enega od najveličastnejših dejanj naravnega jadralca oziroma v pernato okrasje odetega predatorja: lov repatega orla, ki si za svojo žrtev izbere kenguruja ^ Ne pozabite torej, da vas med 2. in 6. aprilom v Cankarjevem domu v Ljubljani čaka čutno filmsko popotovanje, ki znova razkriva vse čare in pogubnost neskončno lepe, skrivnostne in divje naravne materije, ujete med nebom in zemljo. Ljudje smo le opazovalci, ki s kamero na srečo znamo ujeti trenutke tam zgoraj, kjer se roka dotakne nebesnega svoda. Vabljeni! Društvo za gorsko kulturo Domžale fn'iVVi^; - Al' 4 intervju 23. MAREC 2012 ZORAN POUSAK Če je veliko gospodarstvo v krizi, je v krizi tudi malo gospodarstvo Domžale so bile nekdaj poznane kot občina, kjer je obrt predstavljala zgled ostalim občinam, ne le v Sloveniji, pač pa na območju celotne nekdanje Jugoslavije. Danes Območna obrtno podjetniška zbornica združuje približno 2.000 obrtnikov in obrtnic. O obrtništvu v naši občini, o vplivu gospodarske krize na obrtništvo in o razvoju sem se pogovarjala s predsednikom Območne obrtno podjetniške zbornice Domžale Zoranom Poljšakom. Na katerem območju deluje Območna obrtno podjetniška zbornica Domžale in kaj je vaše poslanstvo? Delujemo na območju nekdanje občine Domžale, ki obsega sedanje občine Domžale, Mengeš, Lukovico, Moravče in Trzin. Pokrivamo celotno območje, vsi obrtniki tega območja se lahko obračajo na našo izpostavo. Naše poslanstvo je zastopanje obrtništva, nudimo podporo od vpisa v obrtni register naprej, izobraževanje obrtnikov, pripravljanje tečajev, svetovanje, vodenje registra obrti, podjetništva. Med drugim zbiramo tudi prijave za razpise, nudimo pomoč obrtnikom, tudi finančno, saj s sofinanciranjem obrestne mere pri izbrani banki omogočamo delno kreditiranje, da lahko kreditno sposobni obrtniki pridejo do posojil. Koliko članov šteje vaša območna zbornica in kako je s članstvom? V naši bazi članstva je sedaj okoli 2.000 obrtnikov - samostojnih podjetnikov in podjetnikov. Članstvo je obvezno po zakonu. Dejstvo je, da bi bilo, kljub težnjam v preteklosti, neobvezno članstvo v zbornici za obrtnike slabša možnost kot je obvezno. Članarina v zbornici je odvisna od števila zaposlenih in znaša od 20 do 50 evrov mesečno. Samozaposleni imajo 20, če ima obrtnik do 3 zaposlene osebe, znaša članarina 30 evrov, ostali pa v razponu od 40 do 50 evrov. Med vašimi dejavnosti so tudi organizacija izobraževalnih seminarjev, svetovanje, poslovna srečanja ... Če se nekoliko konkretneje podamo n ta področja, česa vse ste se lotili v preteklem letu? Vsa bistvena svetovanja in izobraževanja se vrstijo v naših novih prostorih. Povabimo predavatelje glede na želje obrtništva. Ob tem objavimo razpis za vse naše člane in na podlagi tega izvedemo vsa naša izobraževanja. Lansko leto smo imeli kar nekaj izobraževanj, tista, ki so zakonska obvezna, kot je varnost pri delu, požarna varnost, izobraževanje s področja higiene in živil, vsako leto imamo tudi izobraževanje s finančnega področja. Lani smo, glede na sprejeto novo zakonodajo iz delovnega področja, pa iz zakona o gospodarskih družbah in zakona o urejanju trga dela, imeli smo tudi na to temo kar precej izobraževanj. Je pa res, da število udeležencev izobraževanj že nekaj let upada. Razloge iščemo marsikje. Izobraževanja so sicer sofinancirana s strani obrtnice za naše člane, za ostale pa je cena polna. Je pa to še vedno nižja cena kot kje drugje. Obrtništvo dandanes ne vlaga več sredstev v razvoj, v širjenje prostorov, ampak v obstoječih prostorih poskusijo izkoristiti maksimalno. Kaj pa v letošnjem letu pripravlja zbornica na tem področju? Kakšna dodatna izobraževanja? Kakšnih velikih izobraževanj, razen utečenih (varnost pri delu, izobraževanja za frizerje, ne načrtujemo. Potek izobraževanja je več ali manj konstanten, konec leta in na začetku leta so na vrsti finančna izobraževanja, priprave na bilance, svetovanja, ki morajo biti in jih ljudje potrebujejo za odločanja o svojih uspehih. Med letom pa bomo videli, kaj se bo pokazalo kot trenutno zanimivo. Te dni bo v Ljubljani obrtni sejem, kjer bo tudi forum obrtništva in glede na aktualno zanimanje se bomo potem odločali glede tekočega programa. Nekaj bo torej ustaljenih izobraževanj, nekaj pa tudi novih, glede na spreminjanje zakonodaje. Obeta se Zakon o dohodnini, Zakon o dohodku pravnih oseb in še precej druge zakonodaje s tega področja. Obljubljajo tudi spremembo zakona o gospodarskih družbah in delovno pravno zakonodajo, za katero upamo, da bo v letošnjem letu naredila korak naprej. Kako se bo odvijalo in kako hitro bo zakonodaja sprejeta, pa je nemogoče napovedati. De-finitivno pa, ko bodo spremembe sprejete, bomo organizirali tudi izobraževanja na to temo. Organiziramo pa skozi leto tudi tečaji tujih jezikov, vodenje poslovnih knjig ipd., kar naši člani potrebujejo. Tovrstna izobraževanja so tudi večinoma zasedena, tako da lahko predavatelji intenzivno delajo z njimi. Kriza se je zagotovo med prvimi dotaknila prav malih obrtnikov. Kako lahko zbornica pomaga najšibkejšim na tem področju, kaj jim svetujete? V neposredno poslovanje obrtnikov se zbornica ne vmešava, poslovanje je stvar posameznika, se pa kot zbornica zavzemamo, da bi pogoje samega delovanja omilili, da bi prek nas, tisti, ki so npr. kreditno sposobni, pridobivali kredite za lažje premagovanje težav. Kar se tiče delovanja na trgu, iskanja dela in podobno, pa je težko. Obrtna zbornica namreč ne more nekomu vsiliti smeri delovanja. So pa z naše strani pomoči pri razpisih, nepovratnih sredstvih, ki se razpisujejo na nivoju države. Katera od občin, kijih pokriva Ob-močnaobrtno podjetniškazbornica Domžale,seje povašemmnenju najbolje izognila krizi in zakaj? Več ali manj naše občine poslujejo dobro, prezadolžena ni nobena. Kar pa se tiče obrtništva v teh občinah in posluha do obrtnikov, pa je težko reči. Domžale imajo eno obrtno cono v Jaršah, druga je v pripravi v Zelodniku, a je vprašanje, kdaj bo zaživela. V Lukovici je še ena manjša obrtna cona. Posluh za obrtnike sicer je, a se vse premika prepočasi, predvsem zaradi recesije na vseh področjih. Obrtništvo dandanes ne vlaga več sredstev v razvoj, v širjenje prostorov, ampak v obstoječih prostorih poskusijo izkoristiti maksimalno. Velikih razlik torej, s stališča obrtništva, med občinami ni. Je pa vsaka občina malo drugačna. Potrebno je pogledati še en vidik, namreč, četudi obrtno cono Zelodnik aktiviramo, je vprašanje, kako hitro jo bomo zasedli. Zavedati se je potrebno še nečesa, prihodnje leto prihaja v evropsko skupnost Hrvaška, meja se bo tako premaknila južneje in posledica tega bodo tudi prazni poslovni prostori pri nas, zato je težko pričakovati, da se bodo obrtne cone ponovno in hitro napolnile. Gospodarska situacija v državi v tem trenutku zagotovo zavira razvoj obrtništva in podjetništva. Kje so rezerve, ki bi jih podjetništvu in obrtništvu morali pustiti odprte, da bi lahko zagnali tudi gospodarsko kolo? Obrtništvo je večinoma v podreje- nem položaju, vedno smo kooperanti velikih poslovnih sistemov. Iz tega tudi izhaja dejstvo, da če je veliko gospodarstvo v krizi, je v krizi tudi malo gospodarstvo. Pomoč bi lahko predstavljal zagon večjih javnih del, graditve cest, železnic s čimer bi se sprostila tudi manjša dela našim obrtnikom. Pozna se povsod, tudi v gradbeništvu je veliko ljudi, pa ne le tam, tukaj so še druga dela, od pečarstva, elektroinštalacije ... saj so vsi vezani na investicije v gradbeništvu. Zavedati se moramo, da sam zagon, tudi sama olajšava na obrtništvo, ne bodo dosti pomagali, če ne bo dela. Če imaš delo, potem se lahko širiš, lahko vlagaš, se razvijaš. Domžale so imele v preteklosti obrt dobro razvito, danes pa težko rečemo, da se še lahko ponašamo kot obrtna občina. Morda pogled v preteklost in primerjava s sedanjostjo. Za uspeh obrti v neki občini je odvisna politična struktura zaposlenih na občini. V prejšnjih časih je bila volja vodstva občine Domžale v tej meri, da je spodbujala obrtništvo. Najlažje smo prihajali do prostorov za obrt, imeli smo razne ugodnosti s stran občine in se je obrt razvila na zavidljiv nivo. Prihajali so iz vse Jugoslavije in spremljali, kako neka majhna občina prosperira v vsej Jugoslaviji na področju obrti. Časi so se spremenili, občine nimajo več toliko neposrednih prihodkov od obrti oziroma plačila davkov, ampak je glavni vir občin dohodnina, ki pa ne vpliva na razvoj obrtništva, pač pa je pomembno koliko občanov spi v občini Domžale in od tistih ima občina prihodek. Čeprav se je v teh letih naša občina trudila, vsaj pri odpiranju novih con. Sicer pa danes občina nima niti možnosti, da bi prisluhnila obrtništvu, zato je težko reči, kaj bi bilo danes lahko glavno gonilo. Občine imajo žal zvezane roke. Katera obrt ali podjetništvo pa ima v naši občini danes možnost za uspeh? Katere obrti največ zaznavate? To je služnostna obrt. Govorimo o gradbeništvu, elektroinštalacijah, nenazadnje tudi trgovska, četudi slednja ne spada v naš resor. Same proizvodnje ni toliko, kar obstaja, je stara, obstoječa proizvodnja, medtem ko se novih proizvodnih obrti ne odpira. Če se vrneva na zbornico, kakšni so vaši kratkoročni in dolgoročni cilji? Naši lastni cilji so zagotoviti obrtnikom čim več podpore prek naše matične zbornice, Obrtne zbornice Slovenije (OZS), prek njihovih služb vplivati na zakonodajo, da bo obrti prijazna, da bo obrtnik lahko s svojim delom normalno živel, da bo imel od svojega dela normalne prihodke, za katere se trudi, da bo lahko imel račune plačane. Doseči želimo tudi, da bi manjši obrtniki prišli na pavšal, da ne bi bilo potrebno voditi knjig. Omeniti velja, da službe na OZS aktivno sodelujejo pri pripravi zakonodaje z vključevanjem v odbore državnega zbora, kjer se pripravlja zakonodaja že v osnovni fazi, saj bi bilo kasneje, ko pride zakonodaja v parlament, veliko težje spreminjati predloge z amandmaji. Vsega tega obrtnik sicer ne čudi v fazi priprave, neposredno ne, a posredni učinki so zelo veliki. Sama sprememba kakšnega zakona v minimalnih stvareh lahko obrtnikom precej pomaga. Pa ne govorim le o davčni zakonodaji, pač pa tudi o zdravstveni, pokojninski in drugih. Vsak zakon, ki ga sprejmejo, zadeva tudi obrtnika, če ne kot obrtnika, pa kot občana. Zaradi vsega tega je pomembno, da se obvezno članstvo ohrani, zaradi tega se plačuje članarina, saj če izgubimo zbornico kot je sedaj, bomo izgubili organ, ki se pogaja za dobrobit obrtništva, četudi večina obrtnikov tega ne razume. Smo sogovornik države, sogovornik pri nastajanju nove zakonodaje in, če nas ne bo poleg, se obrtnikom slabo piše. Vseh zbornic je 62, kako sodelujete posamezne zbornice v povezavi z nacionalno? Vsaka zbornica ima neposreden dostop do OZS, povezani smo v enoten računalniški sistem, prav tako pa smo povezani v regije, kjer imamo predstavnike v upravnem odboru OZS. Naša regija je gorenjska, kjer smo povezani še s Kamnikom, Kranjem, Skofjo Loko, Tržičem, Jesenicami in Radovljico. Regija se sestaja vsaj enkrat mesečno, na sejah pa pregledujemo težave posamezne zbornice in skupne. Stališča nato naslovimo na OZS, kjer se, prek skupnih služb, prenašajo naprej. Pobude, ki jih pripravljamo, bodo tudi letos predstavljene na LOS (Ljubljanski obrtni sejem), vsako leto jih povprečno zberemo približno sto, od posluha vlade pa je odvisno, koliko se jih dejansko uresniči. Trenutno smo pripravili nove pobude, med njimi je deset prioritet in čakamo na reševanje le-teh. Vse to so pobude v dobrobit slovenskega gospodarstva. Omeniti moram, da OZS vodijo obrtniki, tudi predsednik in podpredsednik OZS sta oba obrtnika. Kaj pa domžalski obrtniki in mednarodno povezovanje? Pa koriščenje evropskih sredstev za razvoj? Kako je z inovacijami, inovatorji v naši občini? O številu inovatorjev v naši občini podatka nimam, saj pri naši zbornici nimamo sekcije inovatorjev, pač pa le-ti sodelujejo samostojno v okviru svoje organizacije. Do sedaj se tudi ni pokazala potreba po sodelovanju z njihove strani. Kar pa se tiče pridobivanja evropskih sredstev, zbornica v svojem glasilu objavlja razpise, ki jih razpisujejo naša ministrstva. Če se kdo obrne na nas za pomoč glede razpisov, jih napotimo k ustreznim organizacijam, ki se ukvarjajo s prijavo na razpise za nepovratna sredstva. Kaj več kot ponudbe in obveščanja o razpisih ne moremo ponuditi. Bi pa rekel, da je v zadnjem letu vse več možnosti za pridobivanje sredstev, zmanjšal se je pritisk na koriščenje, tisti, ki kandidirajo, pa imajo več možnosti za pozitiven odgovor kot prej. Za konec pa še beseda o promociji zbornice. Ena od aktivnosti je, poleg LOS, tudi predstavitev na Mednarodnem obrtnem sejmu, Pomoč bi lahko predstavljal zagon večjih javnih del, graditve cest, železnic s čimer bi se sprostila tudi manjša dela našim obrtnikom. kamor greste najbrž tudi letos. Kako se v tovrstne predstavitve vključujejo člani in članice zbornice in katere so še vaše promocijske aktivnosti? Kar se tiče promocijskih aktivnosti na sejmih, se obrtniki večinoma udeležujejo celjskega sejam, ali v sklopu Obrtne zbornice Domžale, tako da mi najamemo prostor in ponudimo te prostore (najprej seveda izvedemo zanimanje in glede na to zakupimo prostore na sejmu), nudimo vso podporo za obrtnike, skrbimo za ureditev sejemskega prostora. Če gre obrtnik samostojno na sejem, po dogovoru del njegove pojavnosti mi tudi sofinanciramo. Na sejmu so ves čas prisotni naši predstavniki. Na sejmu LOS, ki te dni poteka v Ljubljani, smo zakupili 54 kvadratnih metrov prostora, pred tem pa smo v Čehu (interni časopis) objavili razpis za sejem. Prijavilo se je deset obrtnikov, ki bodo razstavljali pod imenom Obrtno podjetniška zbornica Domžale. Dejstvo pa je, da je od obiska na sejmu odvisno, kako uspešna bo promocija. Sicer pa za promocijo zveze v zadnjem letu skrbimo tudi s portalom Moj obrtnik, kjer s klikom dobite informacijo o obrti na posameznem območju (npr. če potrebujete ključavničarja, cvetličarno, Sistem deluje od leta 2011, na njem pa so na voljo vse obrtne dejavnosti. Sistem se nadgrajuje in obrtniki imajo možnost pod svojim imenom stran dopolniti, razširitev pa je brezplačna. Je pa seveda na mestu vprašanje, koliko bodo obrtniki to možnost koristili, saj ima večina svojo spletno stran, a če ne drugega, bodo ustvarili vsaj povezave na njihove spletne strani. Ljubljanski obrtni sejem, kjer se predstavlja tudi Območna obrtno podjetniška zbornica Domžale traja še vse do 24. marca 2012, tako da se o promociji naše zbornice lahko prepričate tudi vi, bralci in bralke. Mateja A. Kegel 3X do 5.600 €* PRIHRANKA,.^ ix do 1.000 €* BONUSA .4, 1X VARČNI MOTORJI PEUGEOT» Ponudba vel|a od 1 |anuar|a do 30 aprila 2012 "Prihranek do 5 600 EUR vel|a za model peugeot 5008 Allure 2,0 HDi Bonus do 1000 EUR vel|a za ce modela peugeot 5008 Poraba goriva (kombiniran način vožnje, L/100 km) 4,0 - CO2 novih osebnih vozil Peugeot nojdete v prin ni porobi gori« 7,8, izpuh CO2 (g/km) 104 - 181 Podrobnejše informacije o porabi goi miSijah CO2, ki ga Lahko brezplačno pridobite na prodajnem mestu in na www peugec PEUGEOT Ob nakupu peugeota 308, 3008 ali 5008 zdaj trikrat prihranite Vsi trije modeli so opremljeni z visoko tehnološkimi Peugeot motorji Poleg tega vam ob nakupu peugeota 308, 3008 ali 5008 podarimo prihranek do 5.600 evrov*, zraven pa dodamo še varčevalni bonus v višini do 1.000 evrov* Ob nakupu s pomočjo Peugeot financiranja prejmete še 3-letno podaljšano garancijo Optiway oz do 60 000 prevoženih kilometrov PEUGEOT 308 &3(X8 &5N E o Q fD "O CD O Q. CÓ >CJ o Kulturni dom Groblje 19.00 OBMOČNO SREČANJE ODRASLIH PEVSKIH ZBOROV organizira OI JSKD / strokovni svetovalec prof. Tomaž Habe KD Franca Bernika Domžale 20.00 Iztok Mlakar: SLJEHRNIK komedija / SNG Nova Gorica, Gledališče Koper / režija: Vito Taufer / RAZPRODANO marec sobota Občina Domžale 9.00 - 12.00 OČISTIMO DOMŽALE 2012 več na www.domzale.si Knjižnica Domžale 10.00 - 11.30 Delavnica: KAKO DO KARIERE IZ STRASTI? organizira KD Jožeta Karlovška / gostja bo estetologinja in stilistka Neža Gregorčič Žbombič / informacije Senta Avbelj / vstop je prost Kulturni dom Radomlje 20.00 Peter Shaffer: ČRNA KOMEDIJA Za KD Mlin priredil Tadej Pustotnik / komedija / Kulturno društvo Mlin Radomlje / režija: Marko Hrovat / predprodaja vstopnic Tuš Market in Trgovina Žito, Radomlje marec nedelja Dom krajanov Ihan 18.00 VALČEK ZA MAMO koncert / organizira Kulturno društvo Ihan KD Franca Bernika Domžale 20.00 ZEINA, TISTA DRUGA ŽENSKA plesna predstava / organizacija: KUOD Bayani / za IZVEN marec ponedeljek Center za mlade (Domžalski dom) 17.00 BELOKRANJSKE PISANICE -medgeneracijska kreativna delavnica izvedeli boste vse o tradiciji belokranjskih pisanic in izdelali lastno pisanico na jajčno lupino s pisal-ko in voskom po belokranjskem motivu / vodi ga. Magda Peklar / vstopnina 12 EUR / število mest je omejeno, zato so obvezne predhodne prijave, Center za mlade, T 722 66 00 marec torek Knjižnica Domžale 9.30 IGRALNE URICE zaželena predhodna prijava Knjižnica Domžale 18.00 Večer za starše: ALI STARŠI ZNAMO POSKRBETI TUDI ZASE v sodelovanju s Centrom za družinsko terapijo Kamnik / vstop je prost marec sreda Knjižnica Domžale 19.00 Pravljice za odrasle: CESARJEVA NOVA OBLAČILA interpretacija Mirjam Štih in Luka Hrovat / vstop je prost Aprilija Lužar I Galerija Domžale KD Franca Bernika Domžale 20.00 Anton Pavlovič Čehov: JAZ VAS LJUBIM komedija / Slovensko ljudsko gledališče Celje / režija: Nikola Zavišic /abonma RDEČI in IZVEN marec četrtek Mestni kino Domžale 18.00 CINEMA KOMUNISTO dokumentarni film / 2010, Srbija / režija: Mila Turajlič / 100 min / Cikel dokumentarnih filmov / za IZVEN Mestni kino Domžale 20.00 ŽENSKE IZ 6. NADSTROPJA komedija / Les femmes du 6ème étage / 2010, Francija / režija: Philippe Le Guay / 106 min / za IZVEN marec petek Knjižnica Domžale 16.15 in 17.15 V DEŽELI PISANIC - ustvarjalna delavnica Delavnico vodi Nives Podmilšak / zaželena je predhodna prijava KD Franca Bernika Domžale 20.00 Anton Pavlovič Čehov: JAZ VAS LJUBIM komedija / Slovensko ljudsko gledališče Celje / režija: Nikola Zavišic / abonma ZELENI in IZVEN marec sobota Tržnica Domžale 10.00 - 12.00 OTVORITEV TRŽNICE DOMŽALE - mesta domačih okusov Menačenkova domačija 10.00 Sobotna družinska ustvarjalnica: CVETJE IZ PAPIRJA 90 min. / namenjeno vsem generacijam / vstop prost Mestni kino Domžale 18.00 OBUTI MAČEK animirana družinska pustolovščina / Puss in Boots / 2011, ZDA / režija: Chris Miller / 90 min, sinhronizorano, 6+ / za IZVEN Mestni kino Domžale 20.00 ŽENSKE IZ 6. NADSTROPJA komedija / Les femmes du 6ème étage / 2010, Francija / režija: Philippe Le Guay / 106 min / za IZVEN Kulturni dom Radomlje 20.00 KONCERT narodnozabavnega ansambla PEGAZ z vokalnimi gosti večera - oktetom ZIBIKA organizirata KD Mlin in KS Radomlje / predprodaja vstopnic Tuš Market in Trgovina Mlin Radomlje Kulturni dom Vir 20.00 NA VIRU SMO DOMA - razvedrilni koncert nastopile bodo zanimive glasbene skupine in pevci z Vira / prireditev bo povezoval Tilen Artač ' april nedelja Kulturni dom Radomlje 20.00 Peter Shaffer: ČRNA KOMEDIJA komedija / Kulturno društvo Mlin Radomlje / režija: Marko Hrovat / predprodaja vstopnic Tuš Market in Trgovina Žito, Radomlje Jaz pa vas ljubim I KD Franca Bernika Domžale JIE11 ^^ april ponedeljek Knjižnica Domžale 19.00 Srečanje z ustvarjalci: IVAN ESENKO - fotograf, biolog, avtor knjige VRT, UČILNICA ŽIVLJENJA pogovor vodi Cveta Zalokar- Oražem Cankarjev dom Ljubljana 21.00 6. MEDNARODNI FESTIVAL GORNIŠKEGA FILMA DOMŽALE 2012 2. - 6. april uradno odprtje festivala / projekcija filmov / organizira Društvo za gorsko kulturo Domžale / celoten program si lahko ogledate na www.imffd.com Pikina čajanka / Knjižnica Domžale ^^ april torek Knjižnica Domžale 17.00 PIKINA ČAJANKA prijave na Oddelku za otroke in mladino Mestni kino Domžale 20.00 ČU DO VI TO drama / Biutiful / 2010, Španija, Mehika / režija: Alejandro Gonzalez Inarritu / 147 min / za IZVEN april sreda Knjižnica Domžale 19.00 Predavanje: KLAUS BIELAU, dr. med. -PARACELSUS: UMETNOST ZDRAVLJENJA V PRIHODNOSTI vstop je prost Mestni kino Domžale 20.00 ŽENSKE IZ 6. NADSTROPJA komedija / Les femmes du 6ème étage / 2010, Francija / režija: Philippe Le Guay / 106 min / za IZVEN ^^ april četrtek Center za mlade (Domžalski dom) 19.00 OTVORITEV FOTOGRAFSKE RAZSTAVE MOŠKI 2012 zaključni del mednarodnega fotografskega natečaja / sodelujejo slovenske fotografinje Galerija Domžale 19.00 APRILIJA LUŽAR "Aprilija iz 20. v 21. stoletje" avto-portreti odprtje razstave / na ogled do 20. 4. 2012 / prost vstop Knjižnica Domžale 19.00 Potopisno predavanje: MATIC SUHADOLČAN - JUŽNA AMERIKA PODOLGEM IN POČEZ vstop je prost ^^ april petek Mestni kino Domžale 18.00 ŽENSKE IZ 6. NADSTROPJA komedija / Les femmes du 6ème étage / 2010, Francija / režija: Philippe Le Guay / 106 min / za IZVEN Mestni kino Domžale 20.00 ZMAGOVALNI FILMI 6. MEDNARODNEGA FESTIVALA GORNIŠKEGA FILMA DOMŽALE za IZVEN april sobota KD Franca Bernika Domžale 10.00 Hans Christian Andersen: SVINJSKI PASTIR Lutke Fru-Fru, Gledališče Zapik / lutkovna predstava / 40 min, 3+ / za IZVEN (Sobotna otroška matineja) Knjižnica Domžale 10.00 Delavnica: KAKO DO KARIERE IZ STRASTI v sodelovanju s KD Jožeta Karlovška Domžale / informacije Senta Avbelj / vstop je prost Mestni kino Domžale 18.00 in 20.00 ZMAGOVALNI FILMI 6. MEDNARODNEGA FESTIVALA GORNIŠKEGA FILMA DOMŽALE za IZVEN ^^ april nedelja ^^ april ponedeljek april torek Knjižnica Domžale 19.00 Filozofski večer: dr. DUŠAN RUTAR: ODPIRANJE PROSTOROV KOT IZVIRNA SVOBODA vstop je prost ^^ april sreda Knjižnica Domžale 18.00 Predstavitev knjige: KATARINA KALABA: MIDVA SVA NAJIN DOM vstop je prost Mestni kino Domžale 20.00 UMETNIK romantična drama / 2010, Francija, Belgija / režija: Michel Hazanavicius / 100 min / za IZVEN april četrtek Mestni kino Domžale 18.00 UMETNIK romantična drama / 2010, Francija, Belgija / režija: Michel Hazanavicius / 100 min / za IZVEN Knjižnica Domžale 19.00 Predstavitev knjige: NICK VUJICIC: ŽIVLJENJE BREZ OMEJITEV vodita Steve in Barbara Terzerow / organizira društvo Zaživi življenje / vstop je prost Mestni kino Domžale 20.00 CIKEL FILMOV ALFREDA HITCHCOCKA za IZVEN ^ april petek KD Franca Bernika Domžale 20.00 SENCE LJUBEZNI skladbe ljubezni, ljubosumja in osamljenosti nastopajo: Godalni kvartet Kuss in Pavle Ravnohrib / program: Janaček, Schubert / abonma MODRI in IZVEN Izdelovanje belokranj. pisanic I Center za mlade Umetnik I Mestni kino Domžale Pravljice za odrasle I Knjižnica Domžale Srečanja z ustvarjalci I Knjižnica Domžale Koledar kulturnih prireditev občine Domžale Izdajo omogoča: Občina Domžale Zbiranje in urejanje informacij: Cveta Zalokar-Oražem Koledar kulturnih prireditev izhaja v glasilu Slamnik, vsake tri tedne. Urednica koledarja ne odgovarja za morebitne spremembe programov. Za točnost informacij odgovarja prijavitelj dogodka. Informacije, ki jih želite poslati za objavo, pošljite v pisni obliki do datuma, označenega v najavi. Center za mlade Domžale Ljubljanska cesta 58, Domžale T 01 722 6 6 00 / www.czm-domzale.si JSKD - Javni sklad RS za kulturne dejavnosti OI Domžale, Ljubljanska cesta 76 M 041 759 610 / pavel.pevec@jskd.si Knjižnica Domžale Cesta talcev 4, Domžale T 01 724 12 04 ali 722 50 80 www.knjiznica-domzale.si / info@dom.sik.si KUD Jožeta Karlovška Kontaktni osebi: Katarina Karlovšek, Senta Avbelj M 051 364 333 / katarina@rta.si M 040 757 784 / senta@rta.si Kulturno društvo Ihan M 041 930 584 / mitja.gregoric@gmail.com Kulturno društvo Vir pri Domžalah Šaranovičeva 19 M 031803 285 / sasa.lavric@gmaiLcom Kulturni dom Franca Bernika Domžale - Galerija Domžale - Menačenkova domačija - Mestni kino Domžale Ljubljanska cesta 61, Domžale M 031 322 551 T 01 722 5 0 50 F 01 722 5 0 55 / www.kd-domzale.si Organizatorje kulturnih prireditev prosimo, da informacije o prireditvah v obdobju med 13. aprilom in 11. majem pošljejo do torka, 3. aprila, na elektonski naslov: cveta.zalokar@guest.arnes.si 23. MAREC 2012 kultura 15 MED 2. IN 17. marcem (2012) spet pet NoviH (glasbenih) prireditev 13. Gostičevi dnevi 2012 Letošnje slovesnosti v spomin na opernega pevca Jožeta (Josipa) Go-stiča (1900-1063), ki si ga lastimo tako Slovenci kot sosednji Hrvatje, je spet minil bilateralno: med Zagrebom, »njegovim« Homcem, Domžalami, Ljubljano in Reko. V tradicionalnem marčnem času (2. -17. 3. 2012) se je spet zvrstilo pet novih prireditev. V organizaciji Kulturnega društva Jožeta Gostiča s Homca, Društva prijateljev zagrebške Opere, SNG Opere in baleta Ljubljana in obeh Oper HNK Zagreb in (»Ivana plemenitega Zajca«) z Reke je bil to najprej obisk Slovencev Donizettijeve opere Ljubezenski napoj v Zagrebu (2. 3.), spominska sveta maša v župnijski cerkvi Marijinega rojstva na Homcu in slavnostni koncert opernih arij v izvedbi solistk in solistov obeh oper (Zagreb in Ljubljana) v KDFB Domžale (oboje 4. 3.). Sledil je še obisk Zagrebčanov oziroma Hrvatov SNG Opere in baleta Ljubljana in opernega diptiha Purcella in Mozarta (15. 3.) in nazadnje še obisk Slovencev reške Opere HNK »Ivana pl. Zajca« in ogled operne predstave Manon Lescaut G. Puccinija (17. 3.). Čeprav smo bili tokrat priča 13. Gostičevim dnevom, morda tale simbolična »nesrečna« številka ni čisto nič vplivala na potek, število in kakovost omenjenih prireditev. Morda je bilo malce manj posebnega spomina na našega Gostiča, ta pa je itak v večini primerov iz leta v leto še največ odvisen od trenutnega repertoarja vseh treh operno baletnih hiš, na katere jih veže stalna Gostičeva prisotnost v času njegove največje aktivnosti in vsakoletni spomini prav tam. V Gostičevih Domžalah oziroma kar na Homcu in prav v Domžalah se je odvilo kar dvoje prireditev. Spominsko sveto mašo sta darovala v župnijski cerkvi Marijinega rojstva domači župnik Lojze Hostnik in gost-mašnik France Urbanija. Omenjena cerkev je lani praznovala 250. obletnico posvetitve. Poleg običajnih mašnih slovesnosti sta se oba župnika kar nekajkrat spomnila J. Gostiča, ki ga je najprej uvedel aktualni predsednik tega društva Borut Jenko; organizator Gostičevih dnevov pa je Sašo Rogina. Na koru je prepeval mešani pevski zbor Consortium musicum z dirigentom in umetniškim vodjem dr. Mirkom Cudermanom, organistom Gregorjem Klančičem, pevskimi solistkami in solisti: Renata Vereš Klančič/so-pran, Martin Sušnik/tenor in Rok Bavčar/bariton. Ob nekaj aktualnih (slovenskih) postnih pesmih je izzvenela še Schubertova Maša v G-duru; zaradi aktualnega časa je izpadel slavnostni stavek Gloria, v celoti pa smo slišali v tem ubranem in prebranem petju stavke Kyrie, Credo, Sanctus, Benedictus in Agnus Dei. Na nedeljskem popoldanskem slavnostnem koncertu smo v Tomčevi dvorani KDFB v Domžalah slišali še koncert opernih arij, duetov in ansamblov v izvedbi solistk in solistov zagrebške in ljubljanske Opere (in baleta). Že uvodoma lahko zapišem, da so bili (mlajši) hrvaški pevke in pevci: Ana Zebič/sopran, Anastasija Dikmič/mezzosopran, Damir Klačar/tenor, Siniša Štork/ basbariton in pianistka Nina Cos-setto kar v majhni prednosti pred Ljubljančani: programsko in izvedbeno. Medtem ko so v prvem delu njihovega nastopa izzvenele arije iz oper G. Verdija, G. Mayerbeera, W. A. Mozarta in G. Rossinija, pa je bil njihov izzven v kar treh duetih skladateljev L. Delibesa, G. Verdija in B. Smetane. Poleg izvirnih jezikov (ital., nem. in franc.) smo slišali zaključni duet Janka in Kecala v prevedeni hrvaščini. Seveda pa tako kot na naslednjem-ljubljanskem delu nismo slišali niti takta niti hrvaške in niti slovenske glasbene produkcije; s tem niso postregli tudi Hrvati. To bi pač morali vedeti njihovi umetniški vodje, četudi so imeli Ljubljančani kar nekaj težav s svojo »ekipo«, saj sta omenjeni domžalski nastop odpovedala kar dva (ljubljanska) tenorista. Tako da smo ob nekaterih spremljavah pianistke Jelene Boljubaš, violinista Igorja Grassellija in violončeli-sta Damirja Hamidulina (tudi kot neke vrste neformalni klavirski trio) slišali le operne arije in en duet, v katerih so prepevali sopranistka Milena Morača ter baritonista Slavko Savinšek in Robert Vrčon. Tokrat je bila na sporedu instrumentalna in vokalno instrumentalna glasba (arije in duet) skladateljev J. Masseneta, G. Puccinija in G. Verdija. Skromen repertoar, ki ga je potem le rešila omenjena solistična pevska trojica, nazadnje z morda kronskim dogodkom tega večera v Domžalah: finalom-duetom Thais in Athanaela iz Massenetove opere Thais v izvedbi M. Morače, S. Savinška, violinista Grassellija in pianistke Boljubaševe. Prireditev je suvereno vodil moderator Ivan Lotrič (na vezni tekst Petra Bedjaniča). dr. Franc Križnar 5. koncert 14. sezone KoNcERTNEGA abonmaja v KDFB Črni angel - skladbe temnih pokrajin z godalnim kvartetom Stadler V Domžalah se nadaljuje »Bekavčev glasbeni ples«. V okviru 4. koncerta (ki je bil pravzaprav že 5., če dodamo napovedanemu sporedu kar dva decembrska koncerta) je bil tokrat na sporedu »samo« nastop odličnega avstrijskega godalnega kvarteta STADLER. Četverica odličnih go-dalcev: Frank Stadler in Izso Bajusz (violini), Predrag Katanič (viola) in Peter Sigl (violončelo) je tokrat izvedla le dvoje del in sicer znameniti Schubertov Kvartet št. 14 v d-molu, op. posth., »Smrt in deklica« in za konec enega morda najbolj radikalnih del, kar smo jih sploh doslej slišali v Domžalah Black Angels/ Črni angeli (1970), trinajst slik iz temne pokrajine Američana Goer- gea Crumba (roj. 1929). Te skladbe temnih pokrajin so eno redkih del za štiri ozvočena godala s številnimi dodatki v smislu programske »mu-sic concretiq«: tri skupine pojočih kozarcev oziroma čaš (= kristalno steklo), zvoki krikov, cerkveno petje, žvižgi, šepeti, dva gonga, maracas, ^ Obsežna partitura za »borih« dobrih 20 minut glasbe je razdeljena na tri stavke (attacca) in v celoti odraža avtorjevo in zdaj tudi izvajalsko »oddolžitev« ameriški vojni v Vietnamu; od Odhoda prek Odsotnosti do Povratka. Vmes se seveda dogajajo številne izvajalske vragolije, ki brez pomoči in aktivne prisotnosti tonskega mojstra (zaradi zvokovnega ravnovesja med vsem a Slaščičarna Lencek Z vami in za vas že več kot 70 let! Odprto od ponedeljka do sobote med 8. in 20. uro. Torti Banana nutella in Tiramisu T: (01) 721 51 52 www.slascicarna-lencek.com štirimi izvajalci in ne le godalci, saj ima vsako od štirih godal v tem delu še svoj mikrofon!) pa sploh ne bi bila možna. Sicer pa imajo godalci poleg običajnih in že kar »klasičnih« in tipičnih godalnih posegov tukaj določene še številne in povsem nenavadne ali skoraj nove naloge: ena med njimi je najbolj nenavadna: igranje na vsa štiri godala, ki so obrnjena na glavo in kar pomeni za izvajalce igranje po ubiralki (z lokom in prsti). Učinki so kljub vsemu zapisanemu izjemno subtilni, ni kričanja, ni obupa, ^ je eno samo slikanje ali kar vživljanje v temne pokrajine. Po besedah avtorja, skladatelja G. Crumba, to ni le njegovo iskanje DNK in njegove projekcije, to je najmanj kar je: DNK vse četverice (odličnih) avstrijskih godalcev. Kljub navedenim in ugotovljenim številnim vplivom, ki so zaznani v tem več kot godalnem kvartetu, je v Black Angels največ pristne in izvirne Crumbove glasbe. Ta je kljub nastanku pred več kot 40 leti še vedno aktualna, sodobna in moderna, konkretna in programska, izvajalsko pa skoraj nedosegljiva brez izredne naklonjenosti tovrstni godalni in zunaj godalni govorici. Ker je bilo med naštetimi vplivi slišati tudi Sc-huberta, seveda tudi tega Crumba in koncerta Kvarteta STADLER v Domžalah ne bi bilo, brez uvodnega in tistega čisto ta pravega Schuberta: Kvartetova govorica »Smrti in deklice« je bila tudi tako samo še en od potrdil trdne dramaturške povezave celotnega večera. Ta izpričuje zaradi vključitve istoimenskega samospeva v 2. stavek in niza variacij nanj, ne le dramatično in turobno razpoloženje, marveč pravo pogrebnico: od uvodnega boja (s smrtjo) 1. st., prek že omenjenega samospeva Smrt in deklica z variacijami nanj (2. st.) pa vse do zaključne vročice (v 3. in 4. st.), ki že aludira na Schubertovega Vilinskega kralja; kar ni nič drugega kot še ena (zaključna) misel na boj s smrtjo. Dovolj črnih misli, ki so potem v odlični ali že kar ekstatični izvedbi tega Schuberta in Kvarteta Stadler pripeljali do Crumbovih Črnih angelov. dr. Franc Križnar 16 kultura 23. MAREC 2012 \ t«'V OBMOCNO SREČANJE OTROSKiH iN ODRASLiH FOLKLORNiH SKUPiN DOMŽALE-KAMNiK 2012 Zaplešimo in zapojmo si naglas V soboto, 10. marca 2012, je bilo v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale srečanje otroških in odraslih folklornih skupin, ki ga je pripravil Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, Območna izpostava Domžale, v sodelovanju z zvezama kulturnih društev občin Domžale in Mengeš, občinami Domžale, Luko- vica, Mengeš, Moravče in Trzin ter v sodelovanju z Javnim skladom RS za kulturne dejavnosti OI Kamnik. Strokovno sta pri pripravi srečanja svetovala Nežka Lubej in Tomaž Simetinger, povezovalka prijetnega programa, polnega nostalgije po nekdanjih časih in kulturne dediščine, ki tudi zaradi uspešnih folklor- nih skupin vse bolj pridobiva na veljavi, je bila Marta Starbek Potočan. Nastopile so: Otroška folklorna skupina Avrikelj iz Društva narodnih noš na Komendskem, Folklorna skupina Društva upokojencev Komenda, Folklorna skupina OŠ Marije Vere, Folklorna skupina Društva upokojencev Kamnik, Otroška folklorna skupina KUD Svoboda Mengeš, Folklorna skupina Moravče iz Društva upokojencev Moravče in Folklorna skupina Trzinka iz Turističnega društva Kanja. Nekaj več besed zapišimo o nastopajočih domžalskih skupinah. Otroška folklorna skupina KD Domžale, vodja in odrska postavitev Boža Bauer, glasba Damjana Praprotnik, je pripravila Ihanske plevce. Z njimi so plesalci poskrbeli za obuditev še enega spomina iz kulturne dediščine - tokrat iz Ihana. Mladi pritrkovalci, s pravcatimi pritrkovalnimi cevmi, sprva neuglašeni, ne ugajajo plesal- cem, ki so na odru plesali ob pravem orkestrčku. Ko pa se uglasijo, navdušijo vse - prepolno dvorano, še posebej pa plesalce, ki tudi v dvanajstem letu dela prinašajo čudovit splet spominov na zgodovino Ihana. Izvirno in pospremljeno z glasnim aplavzom. Folklorna skupina Kulturnega društva Groblje, ki v kratkem praznuje peto obletnico, tudi s tokratno odrsko postavitvijo plesov na temo Dober večer dokazuje, da kakovostno stopa po poti obujanja in ohranjanja kulturne dediščine. Avtorici odrske postavitve in vodji skupine Neven-ki Unk Hribovšek je pri glasbeni priredbi pomagal Vlado Podlogar. Folklorna skupina je navdušila občinstvo Območno srečanje otroških in odraslih folklornih skupin Domžale - Kamnik 2012 je dokazalo, da se nam za folkloro ni treba bati. Na odru smo namreč občudovali zelo mlade plesalce, pa tudi starejše, ki si s folkloro lepšajo jesen življenja. Prav vsi so z nastopi dokazali, da jih ples pomlajuje, da prav zaradi plesanja v folklornih skupinah ostajajo večno mladi. Z množičnim obiskom revije smo dokazali, da imamo folkloro radi. Vera Vojska MORDA VESTE, OD KOD iN OD KDAJ, Se posebej pa, KAKSeN je tale SLAMNiK? Vse, kar ste želeli vedeti o slamnikih V tednih pred odprtjem muzejske zbirke slamnikarstva v Godbenem domu Domžale se je Študijski krožek odločil, da medse povabi ljudi, ki ohranjajo nadvse dragocena znanja o šivanju slamnikov, vrsti in zgodovini, načinih pletenja in ročnega oziroma strojnega šivanja, vprašanja pa so bila povezana tudi s časovnimi obdobji izdelave posameznih slamnikov. Vsa ta znanja bi namreč radi zadržali in posredovali naprej. Poznavalke slamnikarstva ter pletenja kit in šivanja slamnikov Joži Košak, Lili Kaplja, Jelka Kralj in Ela Košir ter strokovnjak s področja klo- ročno ali strojno, polikan ali dan v prešo, ugotavljali, kje je bil posamezni slamnik narejen (kot zanimivost: s slamniki so se vračala tudi dekleta z začasnega šivanja slamnikov po Evropi in celo Ameriki). Slamnike so uvrščali med posamezne modele in vrste ter ugotavljali, da je največ tako imenovanih žirardi slamnikov, da se je največkrat, zlasti pri novejših, uporabljala sak ali cikcak kita, da so kite velikokrat premazovali s šelakom (naravna akacijeva smola), kako je usnje vpeto v slamnik in, ali ima eno ali dve pentlji ter še in še bi lahko naštevala lastnosti slamnikov, ki so jih ugotavljali povabljeni strokovnjaki. Članice Študijskega krožka so si njihove ugotovitve pridno zapisovale ter jih bodo uporabile pri poimenovanju in predstavitvi lastnosti posameznih slamnikov, ko bo slamnikar-ska zbirka odprta. Če vas še kaj več zanima o lastnostih, vrsti slamnikov in še čem, počakajte še slab mesec in vse, kar doslej niste uspeli zvedeti o slamnikarstvu in slamnikih, bo pred vami. Marsikaj zanimivega pa boste lahko izvedeli tudi o PREŠI, ki so jo prav ta dan postavljali. Dobrodošli! Vera Vojska bučarstva Sergej Pajk so prav vsak slamnik vzeli v roke, ga podrobno pregledali in ugotavljali, koliko je star. Med starejšimi slamniki jih je bilo kar nekaj, ki so že dopolnili sto let, največ starejših slamnikov pa je bilo ustvarjenih okoli leta 1920. Posebno pozornost so namenili načinom pletenja, iz koliko kit in kakšnih (največkrat iz štirih), od kod je slama (domača, novejši slamniki so narejeni tudi iz kitajske slame), pomembni so vzorčki, tako pri prepletanju kit kot tudi pri izdelavi različnih trakov (blago, usnje, ornamenti), ugotavljali so, ali je slamnik narejen KONCERT V objemu življenja V nedeljo, 11. marca, je priznana ci-trarka Tanja Zajc Zupan ob dnevu žena in materinskem dnevu ter ob dvajsetletnici njenega glasbenega udejstvovanja priredila velik in nepozaben koncert, h kateremu so prispevali tudi citrarkini gostje: Eroika, Goran Karan, Rok Ferengja, Stiški kvartet, ansambel Svetlin, Veseli Gorenjci, dvojčici Nika in Eva Pru-snik, flavtistka Anja Burnik in drugi. Citrarka Tanja Zajc Zupan praznuje 20 let glasbenega ustvarjanja. Njeni prvi nastopi segajo v osnovnošolske dni. Ko je imela 13 let, je s sestro Iris in Urhom Vrenjakom (član skupine Kontrabant) ustanovila Trio Strup. Prva njena samostojna kaseta je izšla leta 1992, doslej pa se je Tanja lotila dvanajstih projektov, vključno z novo zgoščenko Najlepše balade. Od leta 1992 do danes je Tanja izdala poleg albumov tudi več kot sto priredb zimzelenih skladb. Tanja prek citer pripoveduje tisto, kar bi bilo z besedami težje, kajti citre so nežne, milozvočne, nekakšen žepni klavir, ki jo je pač prevzel prav zato, ker je nekaj posebnega. Pesmi citrarke Tanje Zajc Zupan so prav posebej tudi pozdrav milini. Veliko ji pomeni družina; svetopisemski starozavezni izrek pravi: ? RAčunawaDnvo mWUHA prispevamo k vašemu dobičku Z vami že 15 let Računovodstvo Pavliha Celovška 150, Ljubljana m: 041/682-727 www.pavliha.org STUDiJSKi KROŽEK SKORAJ NA KONCU POTi - VENDAR LE OB PRVEM KORAKU Stalna razstava o slamnikarstvu Sicut sol oriens mundo in altissimis Dei, sic mulieris bonae species in or-namentum domus eius, kar pomeni: Kakor sonce, ki vzhaja na Gospodovih višavah, je lepota dobre žene v njeni urejeni hiši (Sir 26,16), kar Tanja zvesto udejanja. Milina modre in dobre žene pa je več vredna kot zlato (Sir 7,19). Tudi njena hčerka Ana ni padla »daleč od drevesa«, saj piše pesmi tudi v pozdrav milini, sin Domen pa je kitarist v rockovski zasedbi. Obiskovalci koncerta smo do zadnjega napolnili halo Komunalnega centra. Napeto smo pričakovali njegov začetek, ki nas je navdušil v hvalnici pomladi in mami, oboje povezano z ljubeznijo. Posebna zanimivost koncerta je bila tudi v njegovem vodenju, saj sta ga zelo uspešno in torej pohvalno, naravnost dovršeno vodila Tanjina hči Ana in sin Domen. Skratka: navdušenje je bilo veliko, koncert vrhunsko obiskan in vzporedno uspešen. Draga prijateljica Tanja, v imenu somišljenikov - in teh je gora - in v svojem imenu ti iskreno čestitam, kakor seveda tudi tvojim gostom, sploh pa voditeljema koncerta, tvoji hčerki Ani in sinu Domnu ter nenazadnje tvojemu možu Bogdanu, ki je sveto spremljal vse dogajanje v zvezi s koncertom. Dovoli, draga Tanja, da ti ob tej priložnosti iz srca čestitam za tvoj 40. rojstni dan, v želji še za čim več koncertov in da bi zob časa nikoli ne načel tvoje miline. Bog te živi. Ivan Kepic Študijski krožek, v katerem uspešno soustvarjamo poznavalci in ljubitelji slamnikarstva, etnologi, knjižničarji, muzealci, pa tudi drugi, ki smo s slamnikarstvom srčno ali poklicno povezani, počasi končuje svoje delo in načrtuje, da bo 20. aprila 2012 v Godbenem domu Domžale - v okviru Kulturnega doma Franca Bernika Domžale, odprta stalna razstava, ki bo prikazovala 300 let slamnikarstva na Domžalskem, lahko pa bi jo naslovili tudi SLAMNI-KARSTVO - NAŠ DOLG DO PRIHODNOSTI. Odprtje stalne razstave bo le prvi korak na poti, kjer bi radi v prihodnje razstavo dopolnjevali, ob njej razvijali posamezne vsebine, teme in obdobja, pripravljali prireditve, delavnice, demonstracije pletenja in šivanja slamnikov ter se sploh trudili, da bo to živa razstava, ki bo domžalsko slamnikarsko dediščino približala vsem, predvsem pa mladim. Vsi člani in članice Študijskega krožka se v teh dneh trudimo, da bi razstava, ki bo 20. aprila 2012 odprta v okviru prireditev ob prazniku Občine Domžale, resnično zaživela. Ze sedaj vas vabimo, da se nam ob odprtju razstave in vseh nadaljnjih prireditvah pridružite ter skupaj z nami prispevate, da bo domžalska slamnikarska dediščina postala pomemben del naše sedanjosti in prihodnosti. Vera Vojska 23. MAREC 2012 kultura 17 JANEZ MEDVESEK Nesrečni smo, če smo preveč srečni Janez Medvešek, slikar, pesnik in potepin, ki s fotoaparatom išče lepe kotičke v Sloveniji in tudi malo čez. V pritličju svojega doma v Dragomlju ima atelje in v njem shranjeno ogromno različnega gradiva. Tam tudi nastajajo znameniti kolaži, slikanice s pohajanj, s katerimi nas tedensko razveseljuje in nam z njimi ponuja ideje - za pohode, obisk dragocenih krajev, znamenitosti, obnovljenih objektov kulturne dediščine, srečanja z dobrimi ljudmi. Pred dnevi smo po elektronski pošti dobili že vaš 74 kolaž fotografij. Ti so nekaj posebnega, izvirnega, saj jih sestavlja bogato spremno besedilo, vaši komentarji, kakšna pesem, ki sodi zraven, navodila za pot in pomembni podatki. Zakaj ste se odločili za vaše slikanice? En lep pozdrav vsem skupaj. Tistim, ki dobivajo moja dela po e-pošti (ja-nez.medvesek@gmail.com) in tisti, ki jih ne. Ko smo dobili internet in so začele prihajati podobne pošte, me je motilo, da ni bilo nič našega, pa tako lepo domovino imamo. Slikar sem in veliko potujem, ko iščem svoje motive od Istre do Bavarske. Največ pa po Sloveniji. Ogromno fotografij se mi nabere na potepih in sem razmišljal, da je škoda, da bi jih imel le zase. Pero mi teče, pa pesmi tudi pišem in imam občutek za kompozicijo, zato sem se odločil za te powerpointe - slikanice, ki so ljudem všeč zaradi fotografij, besedila in ponavadi naše slovenske glasbe na citrah. Vidim po odzivih, kajti včasih je toliko pošte, da mi vzame pol dneva. Kdaj je nastal vaš prvi kolaž? Pred dvema letoma, ko sva z ženo med zimskimi počitnicami, na kristalno sončen dan, ko je bilo do trebuha snega in steptane tekaške proge, našla Logarsko dolino skoraj prazno. Naredil sem slikanico o Logarski in prijatelje opozoril nanjo. Zdaj se jih je nabralo že več kot 70. Pravite, da je slovenska dežela lepa in slikovita, za tiste, ki vidijo, samo gledati je treba znati. Kaj vse ste vi spoznali na svojih potepanjih? Da je tako velika, da je v enem življenju ne preiščeš. Tisti, ki trdijo, da je ta naša dežela majhna, še niso šli nikoli dlje kot iz dnevne v kuhinjo do hladilnika. Pa tako lepa, da se tega nikoli ne bomo zavedali. To nam govorijo tujci, pa jih nočemo slišati. Kakšni pa so ljudje? Se razlikujejo tisti v mestih od tistih malo višje, v hribih, na kmetih, podeželju? Pa še kako so različni. Najslabši so v mestih. Pa tudi po krajinah se razlikujejo. Vidim po odzivih na e-pošti. Mislim, da je bil največji odziv na Belo krajino in na Kolpo. Je pa nekaj res, prijazna beseda se ti vedno stotero povrne in ti odpre vsa vrata tega sveta. Slovenci smo narod potepinov, gornikov, hribolazcev, raziskovalcev. Kaj nas žene in kaj lahko odkrijemo na naših poteh? Ali tako iščemo in spoznavamo tudi sebe? Zanimiva teza, res. Malo je res to, da si v dobrih dveh urah iz Pirana v Lendavi ali pa iz Rateč na Otočcu. Mislim, da se je prelom zgodil med zadnjo vojno za Slovenijo, ko se ni upal nihče na morje in smo videli, da imamo toliko lepega doma. In ko se enkrat »zastrupiš« s to potepinsko boleznijo, potem ^ Večkrat ste kritični do potrošništva, mačehovskega odnosa do dediščine, tudi politiko radi pokritizirate. Kje je po vašem problem, da smo zadnje čase žal prišli do tako kritične in težke situacije? Samo en vzrok je za vse, kar se trenutno dogaja pri nas in v svetu -NERED! In pa to, da pravica ni več pravica, ampak je Bog - denar. Z njim lahko kupiš vse. Tudi pravico. Zato se nam podira vse po vrsti. Ne poznamo in ne priznamo več vrednot in pravil življenja. Tako enostavno je vse, pa tako radi zakompliciramo, da se potem ne vidimo ven iz blata. Nesrečni smo, če smo srečni! Pišete tudi pesmi. Vaše pesmi so preproste, napisane iz srca, z vsemi občutji, ki vas prevevajo. Zakaj in od kje potreba po pisanju? Pesmi pišem trideset let. Nastalo jih je na ogromno, res, ko je skoraj vsakdo hotel, da mu na prodano sliko napišem posebej zanj neko lepo pesem ali misel. Nisem jih niti arhiviral. Kakšna je ostala v arhivu, potem sem jih napisal še nekaj in iz tega je nastala prva knjiga SANJE. Druga knjiga pesmi NI VSAKOMUR DANO je nastajala bolj načrtno. V njej je tudi nekaj voščil in pa različnih tem. Nekaj je tudi domovinskih pesmi. Domovina in knjiga mi pomenita mnogo. Kaj pa slikanje? Radi rišete, vsako leto izdate tudi koledar z vašimi slikami. Kdaj najdete čas za vse to ustvarjalno delo? Ko sem odraščal, sem imel željo postati slikar. Hodil sem okoli vrat, kjer bi to postal, pa nisem vstopil. Od 16. leta naprej se preživljam sam. Šel sem na poklicno šolo v Kranj za slikople-skarja, izdeloval šolo z odliko, delal vse dni po ves dan, si ustvaril družino, hišo in še kaj in se po tridesetih letih garanja sesul zaradi hrbtenice. Dr. Mojca Zajc - Kraševec me je prišla na dom reševati. Videla je moje slike, JS3l fHj^iÉDiuEfi, 26. 3. 2012 iJalJ.OÎi! y Ri I VODI: MfltiQA PEkLAft kuif itiMri n* w lib-. jutùmiH Mwi^ gm HMÊl^ jJJWNiii WgJriM kiljsLiDvheiïiEd i^iAfWlllh w ijlpfVI^ j^StlinHJIh? priïivil; Mtiiin,-^ td. M OT ^ EU i'iH li^ VABI ftfi, MËbcïENtflActlsKÔ DilAl/NlCO BELOKRANJSKE PtSAMICE- SLOVENiKg IZROÎlLâ ki sem jih slikal ponoči, in čez nekaj časa k nam pripeljala prof. dr. Mirka Juterška, likovnega kritika, in Lojzeta Stražarja. Tako je prišlo do prve zelo odmevne razstave na Studencu. Do sedaj sem imel že 55 samostojnih in malo manj skupinskih razstav. Po zdravstvenem sesutju sem začel hoditi na tečaje slikanja, kupoval gradivo in študiral. Ostal sem brez službe in to je bil najlepši dan v mojem življenju. Šel sem na Občino Domžale, se posvetoval tam s strokovnjaki in odprl s.p. Tako zdaj že trinajsto leto živim samo od slikanja. Srečo iskati v bogastvu je greh, sreča domuje v majhnih stvareh. V naravi je polno takšnih biserov. Kaj je tisto, kar vas najbolj očara in čudi v naravi? Verjetno res drobne stvari in pa red. Tam zmagajo le tisti, ki so močni, vztrajni, boljši ^ V naravi ni prostora za »mamine maze« in lenuhe. Večkrat ste kritični do novogradenj na podeželju, kjer rastejo hiše, za katere pravite, da sploh ne veš, kaj je spredaj, kaj pa zadaj. Kakšen paje odnos do naše arhitekturne, bivanjske dediščine? Sprašujem se, po kaj so krajinski arhitekti hodili v šole. Sicer je pa tudi tu zavladal nered. Rodna zemlja ni več sveta. Hiše nimajo več značilnosti pokrajin. Izgublja se duša Slovenije. Med vojno in v osemdesetih smo podrli skoraj vse, kar smo imeli lepega. Takih barbarov še svet ni videl. Res je nekaj narobe z nami. V tujini znajo vsak »NIČ« zaviti v celofan in prodati, mi pa se ne zavedamo, kaj vse imamo. Nekaj nam je še k sreči ostalo. Še kozolci, ki jih imamo samo Slovenci, bodo kmalu predstavljeni le še v skansnih, muzejih. Nekateri so odlično obnovili stare hiše, mline, kašče, kozolce. Lahko navedete in nas opozorite na kakšen takšen primer, da ga bomo obiskali? Dobro vprašanje. Ko bi vsaka občina naredila tako, kot so naredili v Domžalah in Kamniku, ko sta popravili in obnovili po eno hišo: v Domžalah Menačnikovo in v Kamniku Budnarjevo, bi bila vsa Slovenija en živ muzej. Pa Velika planina, ki je po zaslugi Vlasta Kopača ostala biser na ogrlici Slovenije, je lep primer. Čudoviti so kozolci v Motniku in nad Vranskim v Jeronimu. Delo istega mojstra. Nedaleč od nas, v Podvolo-vljeku, na poti v Luče, lahko obiščemo delujoči Zagerski mlin, čudovita sta obnovljena gradova Tuštanj in Jablje. Smo jih pa preveč uničili. Brez potrebe iz »foušije« in starih zamer pred vojno. Niso propadli zaradi bitk. Povprašajte Kersnikovega vnuka na gradu Brdo ^ Zgodba za naslovnico Dela. Ampak še ne zdaj. Še nismo zreli, da bi jo doumeli. Vaši kolaži prek elektronske pošte potujejo po Sloveniji in po širnem svetu. Kdo vse se vam oglaša, kakšni so odmevi, kakšni so komentarji in odzivi? Ko pošljem novo slikanico, že po eni uri dobim nazaj z vseh koncev sveta toliko pošte, da ^ Ogromno iz Slovenije, pa tudi od rojakov v tujini in ljudi, ki delajo zunaj ali so poročeni drugje. Na vseh kontinentih sveta. Te pošte so biseri. Tem ljudem domovina še nekaj pomeni. Nam skoraj nič. Samo da je tuje in je »IN«. Sem pa imel kar nekaj konfliktov z domobranci. Pa ne tistimi, ki so bili po nesreči na napačni strani. Kar nekaj teh izseljencev me je že obiskalo iz Afrike, Azije, Amerike, Avstralije in zanimivo, vsaj trije so na mizo pred mene porinili list, na katerem je pisalo: »Obišči grob očeta in matere, najdi Janeza Medveška Je pa zanimivo, da dobim tudi veliko povratne pošte, s katero me ljudje opozarjajo, seznanjajo, da imajo tam še to in to, naj pridem, poslikam, vidim, predstavim. Zal mi je, da nisem shranjeval vse te pošte, kajti iz tega bi nastal tak vodnik po Sloveniji, da ga še nismo imeli. Vsi ljudje vse vedo. Kam bi nas povabili v teh pomladanskih dnevih? Brez razmišljanja - na Veliko planino, ko zacvetijo žafrani. Ne vem, kako je v nebesih, vem pa, da je v tistih dneh na planini najlepše. Tudi Menina planina je enaka. Tam lahko celo z avtom narediš krožno pot iz Tuhinjske doline do Gornjega Gradu. Vmes pa vijolične preproge in zaplate snega. Morda na Kraški rob. Počasi se bodo zacvetele narcise, pozneje potonike, pa perunike ^ V tistih kamnitih ovalih, kamor se upre sonce, pride pomlad preje. Žalostno, ker nekateri nikoli ne spoznajo, da v tem življenju štejejo samo lepi dnevi. NIČ ne vzamemo s seboj. Ne krste, ne žare nimajo žepov Načrti za naprej? V tem trenutku se ne vidim iz dela. Rad bi naredil še veliko slikanic o Sloveniji in jih podaril Slovencem. Vsem, potepinom, invalidom, osamljenim, bolnim, zdravim, pa tudi tistim, ki gredo ob nedeljah raje v trgovine, kot bi nekaj storili zase. Končujem in predajam v tisk štiri koledarje z mojimi slikami in fotografijami. Koledar NAŠ DOM je postal legenda. Na njem so tudi moje pesmi in misli. Okoli desetega marca naj bi izšla moja tretja knjiga: zbirka črtic RAD IMAM SONCE. Jo čakam kot majhen otrok Miklavža. Lahko jo naročite kar po e-pošti, mnogi so jo že. V njej so črtice iz mladosti, potem nekaj iz obdobja, ko »sem garal«, večina pa je nastala na potepih po Sloveniji. Kako lep je včasih kakšen dan in koliko se zgodi v njem. Rad imam knjigo. Zame je sveta stvar. Pri nas doma si jo smel prijeti le z umitimi rokami in oče je pobrisal mizo, preden jo je položil nanjo. O, ko bi vsi imeli take očete, ki so bili sposobni dati otrokom za popotnico v svet, ne krame, v kateri se že dušimo, ampak ljubezen do knjige, ljubezen do domovine in poštenje. Ta svet bi bil RAJ in Bog bi ukinil nebesa. Pa pekel tudi! Pogovor pripravila Cveta Zalokar - Oražem KD JOŽEF VIRK DOB Krtek Zlatko ali Kakec, ki je padel z neba Na odru dvorane na Močilniku je 4. marca iz luknje pogledal krtek Zlatko in doživel prvovrstno presenečenje. Na njegovi glavi se je namreč - meni nič, tebi nič - znašel mehak, okrogel in kot klobasica zvit - kakec. Jezni krtek se odloči poiskati krivca, a kaj, ko kakec ni pripadal ne golobu, konju, zajcu, kozi, kravi ali svinji. Z živalmi se je krtek na dolgo in široko pogovoril o njihovih velikih in malih kakcih in na koncu za nasvet vprašal še muhe, ki veljajo za prave strokovnjake na tem področju. 18h CINEMA KOMUNISTO / dokumentarni film / 2010, Srbija / režija: Mila Turajllč/100 min 20h ŽENSKE IZ 6. NADSTROPJA / komedija / Les femmes du 6ème étage / 2010, Francija / režija: Philippe Le Guay /106 min 31. marec 18h OBUTI MAČEK / animirana družinska pustolovščina / Puss in Boots / 2011, ZDA/ režija: Chris Miller / 90 min, sinhronizorano, 6+ 20h ŽENSKE IZ 6. NADSTROPJA / komedija / Les femmes du Sème étage / 2010, Francija / režija: Philippe Le Guay /106 min torek, 3. april 20h ČU DO VI TO / drama / BlutifuI / 2010, Španija, Mehika / režija: Alejandro Gonzalez Inarritu /147 min sreda, 4. agi 20h ŽENSKE IZ 6. NADSTROPJA / komedija / Les femmes du 6ème étage/ 2010, Francija / režija: Philippe Le Guay /106 min petek, 6. april 18h ŽENSKE IZ 6. NADSTROPJA / komedija / Les femmes du 6ème étage/ 2010, Francija / režija: R Le Guay /106 min 20h ZMAGOVALNI FILMI 6. MEDNARODNEGA FESTIVALA GORNIŠKEGA FILMA DOMŽALE sobota, 7. agB 18h in 20h ZMAGOVALNI FILMI 6. MEDNARODNEGA FESTIVALA GORNIŠKEGA FILMA DOMŽALE sreda, 11. april 20h UMETNIK / romantična drama / The Artist / 2010, Francija, Belgija / režija: Michel Hazanaviclus /100 min četrtek, 12. april 18h UMETNIK / romantična drama / The Artist / 2010, Francija, Belgija / režija: Michel Hazanaviclus /100 min 20h PLEŠEMO V DEŽJU / romantična komedija / Singin' In the Rain /1952, ZDA / režija: Stanley Donen, Gene Kelly /103 min ponedeljek, 16. april 18h UMETNIK / romantična drama / The Artist / 2010, Francija, Belgija / režija: Michel Hazanaviclus /100 min 20h SKRIVNOST NJIHOVIH OČI / kriminalka / El secreto de sus ojos / 2009, Argentina, Španija / režija: Juan José Campanella torek, 17. april 18h POJEMO V DEŽIU / romantična komedija / Slngln' in the Rain /1952, ZDA / režija: Stanley Donen, Gene Kelly /103 min 20h UMETNIK / romantična drama / The Artist / 2010, Francija, Belgija / režija: Michel Hazanaviclus /100 min četrtek, 19. april 18h MARČEVE IDE / politična drama / Ides of March / 2011, ZDA / režija: George Clooney 20h PEVEC JAZZA / romantična drama / The Jazz Singer / 1927, ZDA/ režija: Alan Crosland petek, 20. april 18h LUČI VELEMESTA / romantična komedija / City Lights / 1931, ZDA/ režija: Charles Chaplin 20h MARČEVE IDE / politična drama / Ides of March / 2011, ZDA / režija: George Clooney INFORMACIJE MESTNI KINO DOMŽALE se nahaja v Kulturnem domu Franca Bernika, Ljubljanska 61,1230 Domžale INFO: 01 7225050 lnfo@kd-domzale.si vvvvw.kd-domzale.si Kulturno društvo Jožef Virk Dob je še enkrat več nasmejalo radovedne gledalce, tokrat z zabavno in malce nagajivo zadnjopredstavo otroškega abonmaja Ziv-Zav 2011/2012. Igrica v izvedbi Lutkovnega gledališča Fru-Fru je pravšnja za vse, ki želite najmlajšim na zabaven način predstaviti včasih neprijetno temo, da vsa živa bitja počnejo »tiste stvari,« o katerih se odrasli nočejo pogovarjati. Bojana Vojska 18 kultura 23. MAREC 2012 turistično društvo RADoMUE: vECER zimzelenih melodij in NAPEvov V spomin pevcu, skladatelju, aranžerju in pianistu Matiji Ceragu Radomljan Matija Cerar, pevec, skladatelj, aranžer in pianist, od njega smo se poslovili lanskega avgusta, je rad sodeloval s Turističnim društvom Radomlje, za svoje krajane pa je ustvaril tudi himno Prelepe Radomlje. Tej smo prisluhnili ob zaključku lepega spominskega glasbenega večera, ki ga je društvo namenilo prav spominu na glasbenika, ki je pomembno zaznamoval tako slovensko zabavno kot narodno zabavno glasbo. Polna dvorana Kulturnega doma Radomlje je 3. marca 2012 dokazala, da rojak ostaja v prijetnem spominu številnih ljubiteljev njegovega ustvarjanja, ki so se skupaj s pevci in glasbeniki, ki so bili glasbeno in prijateljsko povezani z Matijem Cerarjem, in voditeljico Dragi Jeretina Anžin, sprehodili po njegovi življenjski in delovni poti. Med obiskovalci so bili tudi tesni sodelavci iz glasbene skupine Stari mački, Rafko Irgolič, Miro Medved, Toni Gašperšič in drugi. Prijazen večer, lep, topel, prežet s spomini, sta s pesmijo Veselo na pot začela pevca, domačin Gregor Kren, in pevka Sabina Vidovič, nato pa smo se skupaj z voditeljico sprehodili po Matijevi glasbeni in pevski poti - od spomina na starša, ki sta bila vpeta v radomeljsko kulturno življenje, do srečanja Matije s pesnikom Otonom Zupančičem, učenja klavirja pri prof. Pavlu Koscu, igranja več instrumentov (pozavne, trobente, harmonike in kontrabasa), Tria Šporn, zmage na oddaji Pokaži, kaj znaš (pri sedemnajstih letih), do lastnih uspešnih melodij in priredb ter številnih nastopov na domačih in tujih festivalih zabavne glasbe. Ustavili smo se pri bogati zapuščini na področju narodno-zabavne glasbe v ansamblu Odmev, priredbah ljudskih in narodnih skladb, nastopov v Radomljah, Dragi Jeretina Anžin pa ni pozabila povedati, da je bil eden od pobudnikov Slovenske popevke. Na najbolj znane popevke nas je spomnil Gregor Kren, pevec solist: Kuharčkov twist, Z Mojco plesal bi cha, cha, cha in Kaj mi mar, da sem star, s katero je še enkrat več Matija Cerar dokazal, da je ob glasbi ostajal mlad. Sledil je ganljiv nastop prav za ta večer sestavljenega ansambla Od- Črna komedija Kulturniki v Radomljah so letos zelo dejavni. Poleg otroških predstav, abonmajskih predstav, koncertov in drugih prireditev je igralski skupini KD Mlin Radomlje po nekaj letih zatišja spet uspelo postaviti na oder premiero komedije z naslovom Črna komedija, ki jo je po izvirniku sodobnega angleškega dramatika Petra Shafferja za KD Mlin priredil Tadej Pustotnik. To je komedija, ki jo odlikuje situacijska komika ter režiserska in igralska iznajdljivost, inovativnost in koncentracija igralcev. Mlad umetnik Brin, ki se želi uveljaviti v neizprosnem svetu umetnosti, čaka morebitnega zbiralca in kupca umetniških del. V ta namen skuša narediti skrajno dober vtis, ki se izjalovi takoj, ko zmanjka elektrike in dogajanje postavi v temo. Odrsko prizorišče je namreč prvih nekaj minut zatemnjeno, medtem ko se na njem sproščeno pogovarjata glavni protagonist Brin in njegova zaročenka Karla. Ko se na odru prižge luč, v resnici odrsko dogajanje potone v temo, ker je zaradi kratkega stika mev, s katerim je nekoč tesno sodeloval tudi Matija Cerar: harmonikar Milan Capuder st., orgličar Marjan Urbanija, kitarist Janez Zibert, bas kitarist Gregor Zun ter pevec Milan Capuder ml. Z zaigranimi Ljubica, pojdi z menoj nocoj, Ples metuljev in Od Lukov'ce do Radomlja so obudili spomin na svojega skladatelja, aranžerja in pevca, ob tem pa smo se spomnili tudi njegove pesmi Pravljica davnih dni, s katero je ansambel Odmev osvojil najvišje priznanje na 4. zamejskem festivalu domače glasbe v Steverjanu. Prijatelja se je v pesmih spomnila kantavtorica, pesnica in humoristka Olga Weissbacher, za Poljanske or-gličarje pa je Matija Cerar priredil venček slovenskih ljudskih, ki smo jim prisluhnili tudi ta spominski večer. Pevec in kitarist Hervin Ja-končič je ob petju in igranju melodij Srce, ki ranjeno je, Večerni zvon in Cerarjeve Ostani zdrav, prijatelj naš obudil spomin na prijetno delo v snemalnem studiu Matije Cerar-ja, Preloški muzikanti s pevko Teo Saksida in orgličarjem Nemaničem pa so zaigrali Na zemljo plul večerni dih, Belokranjsko dekle, Noč je, temna noč in Mati piše pismo belo, ljudske, ki jih je prav zanje priredil Matija Cerar, navdušen nad tam-buricami. Z njim so se srečevali na festivalih orgličarjev v Mokronogu. Po nastopu harmonikarskega orkestra Kulturnega društva Mihaelov sejem Mengeš, njegov član je bil nekaj let tudi Matija Cerar, katerega vodja je Franci Veider, solist na orglicah pa je bil Marjan Urbanija, so se ob koncu predstavili še pevci Moškega pevskega zbora Radomlje s solistoma Robertom Golobom in Marjanom Potočnikom ter pevo-vodkinjo Olgo Kuzmich ter ob koncu zapeli pesem Prelepe Radomlje, ki jo je Matija Cerar namenil prav Radomljam. S predstavitvijo vseh nastopajočih, ki sta se jim zahvalila v imenu organizatorjev Peter Zvonc in Igor Kuzmič, še posebej pa je bil iskrene zahvale deležen orgličar Marjan Ur-banija, brez katerega spominskega večera ne bi bilo, in skupno pesmijo, se je spominski večer zaključil in pritrdil besedam: Kdor muzicira, svoje srce opira. Ob pomoči sodelujočih so bila ta večer odprta vse srca, ki so hvaležno sprejemala dediščino Matije Cerarja, ki ne bo nikoli pozabljena. Turistično društvo Radomlje se zahvaljuje vsem, ki so kakorkoli pripomogli k spominskemu večeru, še posebej pokrovitelju Krajevni skupnosti Radomlje in medijskemu pokrovitelju Radiu HIT, Javnemu skladu RS za kulturne dejavnosti - Območni izpostavi Domžale ter Hotelu in gostilni Pri Špornu. Hvala! Vera Vojska Foto: Milan in Lili Jazbec Mara s svojimi ljudskimi pevkami in voditeljem koncerta Alojzijem Štefanom Pobudnik koncerta, ustanovitelj KUD Jožeta Karlovška, Matjaž Karlovšek s soprogo Marijo ter slavljenko Maro Vilar v hiši pregorela glavna varovalka. Prav na izmenjavi teme in svetlobe se gradi dogajanje in komični prizori, ki jih je mojstrsko režiral Marko Hrovat. Komedija razen v naslovu ni "črna", kot bi si kdo lahko predstavljal, saj ne gre za tako imenovani "črni humor". Odlikuje jo situacijska komika, karakterna nasprotja vlog, ki jih igralci prepričljivo odigrajo, tako da gledalce prepričajo o "resnosti dogajanja". Premierno je bila igra predstavljena v soboto, 10. marca 2012, v Kulturnem domu Radomlje, kjer je polna dvorana obiskovalcev poldrugo uro uživala in igralce na koncu nagradila z večkratnim gromkim aplavzom. Ogled vsekakor priporočam in za vse, ki vam je premiera "ušla", naj povem, da bo ponovitev 24. marca 2012, ob 20.uri in nato še 1. aprila 2012, prav tako ob 20.uri. Saj veste, kaj pravijo: "Smeh je pol zdravja!", zato poskrbite, da ostanete zdravi. Nina Mav Hrovat KUD jozeta karlovška: pomladni koncert ljudskih pevk kulturnega društva domZale z gosti Pozdrav Mari ob njenem življenjskem jubileju »Na oknu deva je slonela,« so z ubranimi glasovi začeli Pomladni koncert ljudskih pevk Kulturnega društva Domžale z gosti, pevci Komornega zbora Limbar Moravče, v nabito polni dvorani Kulturnega doma Groblje. S to poznano ljudsko pesmijo so pevci zasedbe Narciseki pomagali voditelju Alojziju Štefanu na oder priklicati jubilantko Maro Vilar, ki ji je bil pomladni koncert namenjen. Pomagati so morale še Trajnice - ženski del Komornega zbora Limbar Moravče in ob navdušenem ploskanju je jubilantka prišla na oder, dobre volje in razigrana kot vedno. Pričakale so jo njene ljudske pevke, ki jih vodi že več kot tri desetletja, in v dvorani se je zaslišala pesem, prežeta z ljubeznijo in željo, da za vedno ostane med vsemi, ki imamo stare ljudske pesmi radi. To je bil večer spominov na življenje in delo kulturnice Mare Vilar, ki nam je v pogovoru s prijaznim voditeljem Alojzom Štefanom na način, kot zna le Moravška Mara, po posameznih obdobjih predstavila svoje življenje in delo, vmes pa s svojimi ljudskimi pevkami predstavljala ljudske, že skoraj pozabljene pesmi, vsako s svojo zgodbo, saj pesem brez zgodbe ni pesem. Pomladni koncert, ki ga je pripravilo Kulturno umetniško društvo Jožeta Karlovška, je minil med prijaznim pogovorom, v katerem ni manjkalo niti anekdot iz njenega pestrega življenja. Prvič smo namreč izvedeli, da ni igrala le na gledaliških deskah, temveč tudi v filmu. Pa ne le v »svojem«, ki ga je znani filmski ustvarjalec Karel Steiner prikazal na praznični večer in smo ga pospremili z glasnim aplavzom. Ob ljudskih pevkah so nam prepevali Marini prijatelji: Ljudski pevci iz Blagovice, ki so ji ob njeni 80-letnici prinesli pevsko darilo - staro pesem, ki so jo nekoč peli ob rojstnih dneh oziroma godovih, Moški zbor Kulturnega društva Tine Kos Moravče, vodi ga njen brat Miro Capuder, s priredbo - prav za njen jubilej, ene od znanih pesmi so jo razveselili pevci in pevke Komornega zbora Limbar, oba zbora vodi Tomaž Pirnat, v imenu zbora pa je Mari voščila članica Ljudmila Novak. Skoraj triurni koncert je na njej svojski način zaključila jubilantka Mara Vilar z zahvalo in besedami: »Imela sem srečo, da se je vse tako lepo izteklo Srečo pa smo imeli tudi vsi, ki smo bili na koncertu in na njem tudi sodelovali - s petjem ali le z dobrimi željami jubilantki, ki nam jih vrača z njenim znanim rekom: Delaj dobro, za drugo se ne meni«. Hvala, gospa Mara Vilar, in vse najboljše! Vera Vojska Kulturno umetniško društvo Jožeta Karlovška se ob tej priložnosti iskreno zahvaljuje: Pavlu Pevcu (Javni sklad za kulturne dejavnosti, izpostava Domžale) za pomoč pri organizaciji prireditve, Alojziju Štefanu za vse ideje ob nastajanju programa in odlično vodenje prireditve, Tonetu Ko-šenini za tehnično pomoč pri izvedbi, Karlu Steinerju za pripravo filma, Stanislavu Smrkolu iz gostilne Furman, Petri Skočaj iz restavracije Park ter vsem, ki so na kakršen koli način pomagali pri pripravi in organizaciji slavnostne prireditve. Predsednica: Katarina KARLOVŠEK Naj ne mine dan brez knjige Tokrat skupaj preglejmo knjige, ki so izšle pri Mladinski knjigi in Cankarjevi založbi. Ela Peroci: Za lahko noč Ob 90. obletnici pisateljičinega rojstva je izšla knjiga pravljic, ki je prvič izšla že leta 1964. To je razširjeni ponatis, ki prinaša tudi izbor zgodb iz poznejših zbirk. Med njimi bodo otroci ponovno prisluhnili najlepšim pravljicam, kot so Stara hiša št. 3, Muca copatarica, Moj dežnik je lahko balon, Nina v čudežni deželi, Očala tete Bajavaje, Pravljice žive v velikem starem mestu in še 45 drugih čudovitih zgodb. Vse je upodobila ilustratorka Ančka Gošnik Godec. To so večne pravljice, ki se jih ne naveličajo otroci in ne njihovi starši. Ela Peroci: Hišica iz kock To je prva pravljica Ele Peroci, objavljena je bila leta 1952 v reviji Pionirski list. Z ilustracijami Lidije Osterc je izšla leta 1964, tokrat je pred nami že četrti ponatis. Gre za izjemno slikanico, v kateri občudujemo ilustracije Lidije Osterc: barvita deko-rativnost, stilizirane rastline, sanjskost, fantazija ... Milena Suwa Stanojevuc in Uroš Flis: Kuharica za mlade Ko se mladi odselijo od doma, jim domači ponavadi podarijo kuharico. Ta knjiga je za vse tiste, ki bi se kuharskega znanja radi naučili ali ga obnovili. Ob receptih knjiga odgovarja tudi na vprašanja, kje kupovati živila, kako jih ustrezno shraniti, kakšne kombinacije se najbolje obnesejo, kaj postreči obiskom in podobno. Avtorja, živilska tehnologinja in vodja kuhinje na Biotehniškem izobraževalnem centru, ponujata več kot 150 receptov, ki se bodo ob mamljivih fotografijah, ki spremljajo recepte, kar težko odločili, s katerim začeti. Milan Jerovec in Milan Batista: Podobe Valvasorjeve Ljubljane To je knjiga o Ljubljani pred 300 leti. Namenjena je sprehodu po Ljubljani in občudovanju starih stavb. Ali veste, da je na mestu današnje univerze stala mogočna vicedomska palača? In da se je na mestu Frančiškanske cerkve in Prešernovega spomenika vzdigoval griček, na katerem je domovala avguštinska cerkev, da je bil današnji Prešernov trg zelo pozidan in so mu rekli Svinjski trg, saj so tam trgovali z živino? Biser tedanjega mesta je bil na Starem trgu okoli cerkve sv. Jakoba z jezuitsko gimnazijo, pravo čudo pa Knežji dvor, v katerem se je bohotil nasad pomaranč in limon, a zaprt za javnost. Iz mesta so bili izgnani Zidje (1515), protestanti, zapustili so ga bosonogi avguštin- ci, priselijo pa se jezuiti (1597) in frančiškani. Bogato mesto so oblegali Turki, ki so plenili cerkve, vendar so se z mestnim obzidjem meščani učinkovito branili. V mesto si lahko vstopal skozi mestna vrata, lahko pa si se pripeljal po vodi, kjer so te ustavila Vodna vrata, ki so jim rekli Grablje, saj so vodno pot ovirali na gosto zabiti koli v obliki črke S. Vse to piše v predstavitvi knjige, polni zgodb, podob in risb. Alain Bellet in drugi avtorji: Najlepši miti in legende V knjigi je zbranih 85 zgodb, ki govorijo o Kirki, Me-deji, kraljici iz Sabe, Herakleju, Lancelotu, Prometeju, Faustu ^ junakih z nadnaravnimi silami, obdarjeni s čudeži, pradavnimi sanjami in strahovi. To je prvinska resnica, ki prehaja v legendo. In ob zaključku še nove tri čitanke vrhunskih slovenskih avtorjev: Dušan Jovanovič: Proti toku Čitanka Dušana Jovanoviča predstavlja predvsem kot esejista. Osebno in angažirano pisanje sestavljajo primeri in epizode, nabrani iz življenja in turbolentne družbene klime, dopisovanja s prijateljico iz novinarskih vrst, brane in udarne kolumne, predelane in druga- če zaostrene za esejistične potrebe, vsakokrat prilagojene prav posebnemu in do konca individualnemu, času podložnemu pogledu. Avtor izbora je Matej Bogataj. Drago Jančar: Sedel sem sam in srkal svoj čaj Pričujoča čitanka prinaša prerez skozi bogati, impo-zantni opus kritičnega intelektualca in socialno senzi-bilnega pisatelja, celovit mišljenjski lok, ki se pne od svobodnjaškega ugovora zoper zasužnjeni um in dogmatsko pamet, kakršna sta pod konec stoletja vladala v deželah uresničene ideološke utopije, do bridko posmehljive replike na vsakršne abotnosti postmoderne-ga individuuma iz prve dekade tretjega milenija našega štetja. Spremno besedo je napisal Jaroslav Skrušny. Kajetan Kovič: Navodilo za hojo Čitanka, za katero je besedila avtor izbral sam, ga predstavlja v vseh naštetih zvrsteh. Izboru poezije delajo družbo legendarne pesmi o mačku Muriju in njegovi mačji druščini ter nekaj izbranih proznih odlomkov za otroke, odlomki iz romanov ga predstavljajo kot prozaista, izostala ni niti esejistika. Prevodi Ril-keja in Prešernovih nemških pesmi spomnijo bralca na Kovičev prispevek pri posredovanju nemške poezije. Spremno besedo je napisal Boris A. Novak. Tatjana Kokalj 23. MAREC 2012 kultura 19 Miha Kač se s samostojno kiparsko razstavo v Menačenkovi domačiji prvič predstavlja v Domžalah. V kulturnem programu otvoritve je nastopila violinistka Alenka Semeja. (Foto: Tone Škarja) menačenkova domačija Miha Kač: Portreti v bronu in glini V Menačenkovi domačiji v Domžalah se do 31. marca predstavlja kipar Miha Kač iz Stahovice pri Kamniku, rojen v Preserjah pri Radomljah, ki je s svojo ustvarjalnostjo pomembno zaznamoval slovenski kulturni prostor. Je dokumentalist časa v bronu in glini, saj se v njegovem bogatem opusu srečujemo z vidnimi osebnostmi iz preteklosti in sedanjosti. Miha Kač sicer ni akademski kipar, je pa izredno talentiran kipar samouk, ki je upodobil prek tristo portretov znanih in malo manj znanih Slovencev. Med njimi se nahajajo pesniki, kot so France Balantič, Simon Gregorčič, Anton Aškerc in France Prešeren, pisatelj Ivan Cankar ter znanstveniki, raziskovalci, politiki, duhovniki itd. Po naročilu je ustvaril mnoge javne spomenike, ki so postavljeni v različnih krajih po Sloveniji, med drugim v Mozirju, Novem mestu, Kamniku, Ihanu pri Domžalah, Kamniški Bistrici pri Kamniku in Trebnjem. Lotil se je tudi slovitega spomenika kamniškemu mamutu v naravni velikosti, ki še čaka na svojo usodo. Odkar je kot trinajstletni fantič v glini naredil prvi portret Franceta Prešerna, ga je njegova oblikovalska žilica najprej vodila v tehnično modelarstvo, potem v ustvarjalno izumiteljsko delo, dokler ni prišla v celoti v ospredje njegova umetniška in oblikovalska nadarjenost. Malo je bilo znanih Kamničanov, ki pri Mihu Kaču ne bi dobili svoje podobe. Pozneje so prišli na vrsto številni znani Slovenci, med prvimi Ciril Zlobec, Alojzij Šuštar itd. Z vrsto doprsnih in tudi celopostavnih realističnih portretov je potrdil svoje kiparsko znanje in talent. Miha Kač se s samostojno kiparsko razstavo v Menačenkovi domačiji prvič predstavlja v Domžalah. V postavitvi prevladujejo izbrane skulpture manjšega formata, ki so ustvarjene največ v žgani glini, patiniranem mavcu in tudi ulite v bron. Celota upodobljenih portretov deluje mo-numentalno, realno, skrbno modelirano in v iskanju značajske specifike obrazov. Posebnost Kačevega oblikovanja predstavljajo večglavi skupinski portreti priznanih Slovencev, ki vsak zase in v skupini učinkujejo izredno celovito. Med številnimi razstavljenimi portreti je poudarek na upodobitvah domžalskih in okoliških veljakov, med drugimi Franceta Bernika, Matije Tomca, Jožeta Gostiča, Jurija Vege in drugih. Katarina Rus Krušelj ameriška umetnica na obisku v Domžalah Postati Slovenka Redko v Domžalah gostujejo tuji umetniki, zato je marčna razstava v Galeriji Domžale veljala za poseben dogodek. Domžalski publiki se je predstavila ameriška vizualna umetnica Shoshanna Utchenik. Diplomirala je iz kiparstva (The School of the Art Institute of Chicago) in magistrirala na področju umetnostne teorije in prakse (Northwestern University, Evanston). Osrednje področje njenega delovanja so interdisciplinarni projekti, ki v središče vsakdanjega življenja postavljajo ustvarjalne procese kot alternativo pasivnosti in udobnosti, ki ju prinaša potrošniška kultura. Osnovni namen predstavljenega umetniškega projekta Becoming Slovenian/Postati Slovenka je, da v njem aktivno sodelujejo obiskovalci razstave. Domžalčanke in Domžal-čane je javno pozvala, da ji z zgovornimi predmeti, besedili ali rabljenimi oblačili pomagajo odgovoriti na vprašanje »Kaj moram storiti, da postanem Slovenka?«. Ob vstopu v galerijo so se obiskovalci vključili v proces predajanja in sprejemanja oziroma identificiranja specifik določene identitete, saj je bil vhod spremenjen v sprejemnico, ki imitira državni urad. Udeleženec je moral za vstop pridobiti vstopnico skladno s cenikom, kjer so bile opisane različne možnosti za materialno izmenjavo. Skozi banalni komercialni pojav cenika je umetnica odpirala vprašanja o tem, ali je umetnost izdelek oziroma storitev, primerljiva z drugimi tržnimi sistemi. Ko je obiskovalec vstopil v razstavni prostor, so se vstopne formalnosti razblinile v gostoljubnem povabilu. Celotni galerijski prostor je bil zapolnjen z različnimi predmeti iz predhodnih postavitev in z novimi, ki so jih prispevali domžalski obiskovalci. Umetnine na stenah so zamenjale table, na katere so se zapisovali odgovori na različna avtoričina vprašanja, skladna s konceptom projekta. Na tleh so bile položene blazine, narejene iz rabljenih oblačil, obiskovalcem pa so bili na razpolago copati za udobno namestitev v galerijskem prostoru. Z vzpostavitvijo tega dvoumnega socialnega prostora je umetnica nakazala, da je šele obiskovalčeva izkušnja tisto, kar zao- kroži njeno umetniško delo in mu daje pomen. (Povzeto po besedilu Mojce Grmek.) Umetnica Shoshanna Utchenik se je s konceptualno zastavljenim projektom v Galeriji Domžale predstavila kot umetnica, ki v svojem umetniškem izražanju uporablja sodobne likovne prijeme. Pri tem ne gre za to, da bi iskali enotno komponento, ki povezuje razstavo, ali celo slog, pač pa je ta postavljena kot obsežna instalacija, ki napolnjuje galerijo. Umetniški projekt je zastavljen kot eksperiment, ki ne raziskuje toliko posebnosti Slovenije, temveč povprašuje o človeških izkušnjah. Projekt ni zamišljen kot zbiralnik različnih znanstvenih ali strokovnih podatkov, temveč kot raziskovanje osebnih in medsebojnih odnosov. Kot umetnica sama pravi, je projekt Becoming Slovenian/Postati Slovenka skupek vprašanj o tem, kako kultura in jezik obvešča in omejujejo naše samozavedanje, temelječega na prepričanju, življenju in družbi, ki jo ustvarjamo. Katarina Rus Krušelj Prijateljici Mari Vilar ob 80. rojstnem dnevu Si vsem, kdor te je prosil, čestitko zložila. Da bi ostala ti brez nje bi se ti krivica godila. Prav je, da se tudi o tebi kakšno reče, čeprav meni bolj slabo verz teče. Tam, kjer je moravškafara, seje rodila naša mara, zato ji rečemo kar »moravška mara«. Pa niso dali ji bogovi, da živela sebično bi le zase. Ker v srcih bije ji srce, ki na pravem mestu je, ki za bolečine in trpljenje svoje malo ve, le to ve, kar drugi čutimo ljudje. Povsod si angažirana, povsod zelo priljubljena. Od domžal tja do moravč, vranskega in še kozjanjskega bi bile vrzeli, če tebe, draga mara, ne bi imeli. Zares naložila si ta osmi križ, pa, o, presneto, čvrsta se nam zdiš, te vitke noge in čvrsto telo, dobro poganja po domžalah to staro kolo. Zares si čudežna gospa, kot vsak tudi ti kdaj čisto si na tleh. A kot bi trenil, že spet smeh ti je v očeh. to karakterje pač tak, ki želel bi ga imeti vsak. A danes za tvojih 80 let želimo ti dolgo na svetu živet'. Korak naj vodi te naprej, brez pelina, kamnov in suhih vej, bolj na svoje zdravje glej in sreči, veselju se smej. To ti tvoje pevke vse želimo in se s tabo veselimo, vse te rade, zelo rade, imamo in le pod tvojim vodstvom zapeti znamo. V imenu pevk: Slavica Gerčar, Vir ZAHVALA Iskreno se zahvaljujem Pavlu Pevcu, JSKD, občini Domžale in KUD Jože Karlovšek, ki so nam omogočili, skrbno pripravili in izpeljali Pomladni koncert Ljudskih pevk KD Domžale. Bil je večer, poln pesmi, lepih besed, humorja ter obilje čestitk in dobrih želja - jubilantki Mari Vilar! Da ne pozabim malice na koncu, ko smo nazdravljali in prepevali. Vsem bog povrni! Hvaležna Mara Vilar in njene pevke ansambel viharnik praznuje 20 let za mami N»' Šopek in nova zgoščenka Tudi v naši občini se radi hvalimo, da imamo kopico uspešnih narodnozabavnih ansamblov, ki s svojimi nastopi in zgoščenkami lepšajo življenja vseh, ki imajo tovrstno glasbo radi. Kar precej naš je tako ansambel Viharnik, ki ga je pred dvajsetimi leti predlagal harmonikar Martin Vodlan, ko je skupaj z basistom Alešem Jermanom in kitaristom Bojanom Urbanijo ustanovil Viharnik, ki po kar številnih zamenjavah danes ostaja priljubljen narodno-zabavni ansambel, ki ga veliko ljubiteljev pozna posebej po projektu Šopek za mami, koncertu, s katerim bodo letos zaznamovali svojo 20-letnico in bo v Komendi v soboto, 24. marca 2012, ob 19. uri. Ustanovni člani ansambla so bili pevci, a le kratkotrajno, saj se jim je še istega leta pridružila pevka Tanja Grabrijan, malce kasneje pa sta Bojana Urbanijo nadomestila kitarist Marko Spruk in pevec Grega Kren, pevko Tanjo pa je zamenjala Sabina Vidovič. Je pa v tem času ustanovnega člana Aleša Jermana zamenjal odlični glasbenik Samo Kališnik, konec leta pa se je namesto njega ansamblu pridružil David Smolnikar. Tako danes, ob 20. rojstnem dnevu, Viharnik sestavljajo: harmonikar Martin Vodlan, kitarist Marko Spruk, basist David Smolnikar ter pevca Sabina Vidovič in Grega Kren. Prav v dneh letošnjega tradicionalnega koncerta Šopek za mami bo izšla tudi nova zgoščenka Rože z neba. Radi se pohvalijo, da so posneli prek 50 avtorskih skladb in sodelovali z nekaterimi znanimi imeni iz sveta narodno-zabavne glasbe. Večino glasbe je sicer napisal član in vodja ansambla Martin Vodlan, sodelovali pa so še z Robijem Smolnikarjem, Dominikom Krtom, Francijem Lipičnikom, Rajkom Vavpetičem, Primožem Koscem, Srečkom Korbarjem, Zdravkom Šinkom in drugimi. Vsem, ki so z njimi sodelovali na njihovi glasbeni poti, se lepo zahvaljujejo za pomoč. Vera Vojska ALENKA ZUMBAR klopčič Izšla je nova reportažna knjiga Od Londona do Černobila Pri Eko knjigi je te dni izšla druga reportažna knjiga Alenke Zumbar Klopčič, ki ji je dala avtorica naslov Od Londona do Černobila. Knjiga je nadaljevanje lanskoletnega reportažnega prvenca Od Samsa do Bakuja, poleg Alenke Zumbar Klopčič pa je soustvarjalec (ilustrator in oblikovalec) knjige še Roman Peklaj. Tudi tokrat se avtorica podaja v dobrodelnost, saj bo celoten dobiček od prodaje knjige namenjen društvu Humanitas. Tudi ta reportažna knjiga je jubilej glasbeika edija semeja Naj harmonika igra »Ediju so naklonjenost do glasbe in prodiranja v njene skrivnosti pripotovale po genih prednikov, saj je doma v znani glasbeni družine Semeja v Dobu pri Domžalah. Začetno glasbeno znanje je Ediju posredoval stric, soustanovitelj Glasbene šole Domžale, kjer je poučeval harmoniko, Ni se torej čuditi, da je svojemu nečaku Ediju stari glasbeni strokovnjak posredoval znanje, kolikor ga je zmogel sam. Ob harmoniki se je Edi na glasbeni šoli usposobil v igranju še dveh inštrumentov: trobente in kontrabasa, « je v spremno besedilo novega CD, ki ga je Alpski kvintet izdal ob 70-letnici Edija Semeja in 30-letnici njegovega igranja v Alpskem kvintetu, napisal njegov prijatelj in vodja ansambla Janez Per. Po krajšem igranju v zabavnih ansamblih se je jubilant odločil za narodno-zabavno glasbo in kot harmonikar igral v nekaterih znanih ansamblih: Dobri znanci, Veseli planšarji, Mladi Gorenjski, od 1983 pa je nepogrešljivi član Alpskega kvinteta, ki je s svojim značilnim alpskim stilom cenjen doma in v tujini ter je prodal že več kot milijon nosilcev zvoka. Velik delež je prispeval Edi kot avtor mnogih skladb in je z veščino odličnega harmonikarja uvrščen med vrhunske glasbenike tega inštrumenta. Kljub uspehom pa, kot pravi Janez Per: »Edi ostaja skromen, nikjer se ne sili v ospredje, je pa zagotovo ned najboljšimi v Sloveniji za narodno-zabavno zvrst glasbe.« Ljubezen do glasbe je prenesel tudi na sina in hčerko, prve glasbene korake pa že ubira eden od treh vnukov. Ob življenjskem jubileju in 30-letnem uspešnem delovanju z Alpskim kvintetom, ki zaradi odličnih posameznikov vseskozi sodi v vrh slovenske narodno zabavne glasbe, je izšel novi CD, večinoma z njegovimi skladbami oziroma skladbami, prepoznavnimi po njegovem izvajanju, na njem pa so tudi skladbe, ki jih izvajata skupaj s hčerko Alenko, odlično akademsko izobraževano violinistko. Glasbeniku Ediju Se-meji, ki mu je Občina Domžale pred leti za glasbeno ustvarjalnost in prispevek k promociji občine in države podelila priznanje, ob jubileju iskrene čestitke v imenu vseh, ki imajo njegovo glasbo in glasbo Alpskega kvinteta radi, in NAJ HARMONIKA IGRA! Vera Vojska namenjena malce »hitrejšim« popotnikom, neke vrste »poslovnim turistom«, med kakršne se - sodeč po večini svojih poti v tujino - avtorica šteje tudi sama, kot pravi. In če je v prvi knjigi opisala mesta in kraje med Samsom, zelenim biserom severa, in Bakujem, ki velja za pravcato naftno zibelko, se v drugi knjigi posveča krajem od Londona, prestolnice kraljevine, ki domuje na zgodovinsko verjetno najpomembnejšem otoku na svetu, do ukrajinskega Černobila, ki je bil v osemdesetih še živahno, hitro razvijajoče se mesto, danes pa s sosednjim Pripjatom velja za mesto duhov. Tako kot v prvi, skuša avtorica tudi v tej reportažni knjigi prikazati znatne razlike med državami, ki pa pravzaprav niti ne ležijo tako daleč narazen. Razlike žal obstajajo, ugotavlja, vendar pa skuša obenem pokazati tudi, da lahko z malimi premiki in odločitvami prispevamo k uravnavanju tega svetovnega neskladja - v korist šibkejšim. Dobiček od prodaje te knjige bo avtorica namreč spet namenila društvu Humanitas, ki izvaja projekt o odgovornem turizmu »Nova destinacija: odgovornost«, skrbi za šolanje otrok v nekaterih afriških državah (Kenija, Gana, Burkina Faso) in se nasploh zavzema za manj priviligirane skupine prebivalstva v Sloveniji in po svetu. (mak) Stari voz, Prešernova 71, 1235 Radomlje (pri Arboretumu) Mesna plošča za dva + aperitiv za dva StUiT**^ v vrednosti 24.2 €, v akciji samo 8.9 €. ' Ponudba velja do 15.04.2012. Pokličite na tel. 059 953 820 ..' ali pošljite elektronsko sporočilo na rezervacije@starivoz.si 20 šport 23. MAREC 2012 ANZE LANISEK - ZABA Domžalski skakalni prvak Najboljše slovenske kopijašice (od leve proti desni) Bernarda Letnar (AK Domžale), Martina Ratej (AD Kladivar Celje) in Eva Vivod (Poljane Maribor) Novice iz Atletskega kluba Domžale Domžalski stadion je magnet za dolge mete kopja Trenutno najboljšega izida meta kopja na svetu za ženske se je 25. februarja veselil ves domžalski stadion: najbolj njegova lastnica - kopijašica Martina Ratej, ki je znamko postavila na 65,24 m, nato množica metalcev, ki jim je bil vrhunski dosežek velika motivacija in nato še sodniki in organizatorji iz Atletskega kluba Domžale. Več o dveh zimskih prvenstvih Slovenije v metu kopja, kladiva in diska, o 10 medaljah in najuspešnejšemu tekmovalcu prvenstva preberite v naslednjem Slamniku. Igra stotink - ko je 6 stotink hkrati malo in veliko Letošnja dvoranska sezona Alje Sitar je bila - hitra, hitrejša in najhitrejša. Alja je osebne in klubske rekorde nizala enega za drugim, se vsakič malce bolj približala normi za nastop na Svetovnem dvoranskem prvenstvu (7,35 s) in napovedala vrhunsko olimpijsko leto 2012! Iz hitre v hitrejšo je Domžalčanka preskočila 18. februarja, ko je v Zagrebu v teku na 60 m presegla magično mejo 7,50 s (7,48 s). Najhitrejša letos je bila na Prvenstvu Slovenije za člane in članice 25. februarja v Celju, kjer je v finalnem teku odtekla zares fantastičnih 7,41 s! Do zlate medalje in naslova najhitrejše Slovenke ji je zmanjkala le stotinka sekunde. A sezona je še dolga ... Slovenski Martini in Martine Krpani Moč, eksplozivnost in spretnost so bile tri vrline, ki so najbolj štele 26. februarja na Prvenstvu Slovenije v dvorani v suvanju krogle. V domačem kraju dolgo časa najuspešnejšega slovenskega »kuglaša« Mirana Vodovnika, Slovenski Bistrici, so do 18 m daleč letele 3, 4, 5, 6 in 7,26 kg težke krogle. Izmed četverice domžalskih predstavnikov sta 4 kg težko orodje suvala pionir Rok Balantič in članica Petra Pavlič. Krogla prvega je pristala pri 12,85 m, sunek slednje pri 10,82 m, oba rezultata sta zadoščala za srebrno medaljo. Denis Kumekje s 5 kg težko kroglo nastopil med mlajšimi mladinci, s 7,26 kg kroglo pa se je spoprijel Jože Pirnat v članski kategoriji; oba sta se uvrstila na peto mesto. Ce tekmovalce v suvanju krogle postavimo ob bok močnemu Martinu Krpanu, je slovenski Martin postal Brežičan Marko Spiler, slovenska »Martina« pa Celjanka Monika Lebeničnik. Čista 5 za mnogobojski podmladek Kar najhitreje preteči 60 m in 300 m, čim dlje skočiti v daljino in vreči žogo, težko 2 kg - to je bila naloga najmlajših pionirjev (starih 11 in manj), ki so 12. februarja nastopili na Prvenstvu Slovenije v posamičnem in ekipnem mnogoboju v Slovenski Bistrici. Zmagovalno ekipo so sestavili Tilen Ulčar, Žan Gashi in Jure Hribar (posamično 3., 15. in 17.), med 40 fanti pa so kot druga ekipa nastopili še: Žan Vrhovnik, Tomaž Stibrič in Sven Ulčar. Dan prej so v isti dvorani na stopničke ob podelitvi za vseekipno tretje mesto stopili mlajši pionirji in pionirke U14 (stari 12 in 13 let). Fantje so bili ekipno osmi, najvišje se je po četveroboju uvrstil Juš Smole na 17. mesto (19. Matevž Hribar, 31. Jakob Jančar). Med kar 62 dekleti je bila po seštevku točk na 60 m, daljini, metu težke žoge in teku na 600 m najboljša 18., Neža Hren, tik za njo še Nina Pavlič Hren (20. mesto). K ekipnemu devetemu mestu so pripomogle še: Neja Karner, Sofia Kokot, Zala Šenet in Nika Kos. Bojana JA ALU OKNA IN VRATA • ZIMSKI VRTOVI _ • NADSTRESKI AKCIJSKE CENE ooViNüLAgiJÉpODARiMO PE LJUBLJANA, TrpinCeva 39, Ljubljana^ ( 01/540 85 20, 041/312 773* MKE DOMZALE'a.o.o?, MaCkovci 27, Domžale , ( 21^4422Eb 241/627 G@8 a ^lii Mir ^ mil Letos so bile prve Olimpijske igre mladih v avstrijskem Innsbrucku in skoraj šestnajstletni Domžalčan Anže Lanišekje zasedel prvo mesto v smučarskih skokih med posamezniki. Na tekmovanju je sodelovalo 23 držav. Malce kasneje je zmagal tudi na drugi tekmi Celinskega pokala v Bischofshofnu. Prve dni marca je stopil na zmagovalne stopničke na Alpskem pokalu v Franciji. Anže je v izvrstni formi, odličja se vrstijo in pred njim je odprta pot v svetovno elito skakalnega športa. Svojo skakalno kariero je začel v Smučarsko skakalnem klubu Mengeš pod mentorstvom trenerja Aleša Selaka. Danes trenira v mladinski reprezentanci, a se v mengeški klub rad vrača na treninge. Kako se je začela tvoja kariera v smučarskih skokih, kaj je bilo »tisto pravo«? Rok Benkovič je leta 2005 postal svetovni prvak v Oberstdorfu. Njegov nastop sem gledal po televiziji in si rekel, da bi tudi jaz rad skakal in bil tudi tako dober kot on. Oči je poznal prejšnjega predsednika skakalnega kluba v Mengšu, ki me je na njegovo pobudo povabil v njihove vrste. In sem šel. Na moje razočaranje me niso takoj spustili na skakalnico, ker sem imel alpske smuči, in zaradi zasedenosti skakalnice. Po tednu dni se mi ni več dalo hoditi na treninge in sem odnehal. Septembra sem spet Zgodovina smučarsko skakalnega kluba Mengeš Društvo je bilo ustanovljeno v juliju leta 1996, tradicija smučarskih skokov pa je bila v Mengšu že od nekdaj. Po velikosti sodi med srednje velike slovenske klube, s svojimi uspehi pa se lahko primerjajo z največjimi. Za 17 aktivnih tekmovalcev skrbita dva trenerja,v društvu pa je 90 članov. V letih delovanja so v skakalnem centru Zaloke zaokrožili izgradnjo niza treh skakalnih naprav K15, K20 in K30, opremljenih s keramično zaletno smučino in plastično kritino, kar omogoča celoletno izvajanje treningov za najmlajše generacije. Potrebno bi bilo še dokončanje spremljajoče infrastrukture, a se v zadnjih dveh letih intenzivneje posvečajo osnovnemu, športno trenažnemu delu. začel, dobil smuči, čevlje in dres ter takoj začel skakati na skakalnici. In dobil zagon! Bila je skakalna sezona in treningi so se vrstili vsak dan oziroma pet dni na teden (zimska sezona se začne v začetku novembra in traja do marca, poletna pa maja in konča oktobra). Ni mi bilo prenaporno. Nasprotno, bilo je zabavno in zelo všečno. Kdaj se je potem zgodil prelom, ko si vedel, da gre lahko od takrat naprej samo še navzgor? Katero tekmovanje je bilo odločilno? Vem, da sem začel skakati bolje, ko sem na zimskem treningu v Planici, v sezoni 2007/2008 dobil nove smuči. In leta 2008 sem na reviji smučarskih skokov v Mostecu prvič zmagal. Od takrat imam že okoli 80 pokalov in približno 20 medalj. Sploh ne štejem Tvoja odličja se kar vrstijo. Kje se vidiš čez nekaj let, kaj bi rad dosegel v smučarskih skokih? Vidim se kot zmagovalec na velikih olimpijskih igrah. Želim zmagati na svetovnem pokalu ali podreti kakšen svetovni rekord. Želim si tudi letati, a sem žal še premlad. Ce bo vse posreči in brez poškodb, se tega veselim čez dve leti. Takrat bom imel skoraj osemnajst let in v Planici bo zaključek svetovnega pokala. Ce mi bodo dovolili, bom lahko nastopil kot tekmovalec. Sicer pa bom zadovoljen tudi z nastopom predskakalca na planiški velikanki. Rezultat na tekmovanju je potrditev tvojega dela, truda in pripravljenosti. Katera tekmovanja so ti najbolj ostala v spominu? Najbolj seveda Olimpijske igre mladih v Innsbrucku letošnjega januarja, kjer sem priskakal zlato odličje. Drugo je tekmovanje za celinski pokal v Kranju, ko sem dobil svojo prvo točko celinskega pokala in potem sledi Bischofshofn, ko sem bil s 129 metri na prvi tekmi šesti in drugo zmagal s 140 metrov dolgim skokom. To pa ni bil tvoj najdaljši skok. Kakšen je tvoj osebni rekord? Moj osebni rekord sem dosegel v Klingenthalu z doskokom pri 143 metrih. Toda dalo bi se še dlje in tudi želim si še dlje. Dolgi skoki zagotovo zahtevajo posebne treninge. Kako potekajo tvoje priprave pred skokom? Trening skokov vedno poteka z ogrevanjem. Za tekmo se ogrevam 10 do 15 minut. Sam ne rabim veliko ogrevanja. Le če sem zategnjen, traja vse skupaj malce dlje. Začetne priprave sestavljajo tek, dinamične vaje in ogrevanje nog. Po ogrevanju se oblečeš v skakalni dres. Potem vzameš smuči, greš na sedežnico, na zalet in skočiš, ter ponavljaš skoke enega za drugim. Na treningu običajno naredim od 5 do 8 skokov na skakalnici. Na uradnih treningih pa vsak izvede od 2 do 3 skoke, ker nas je zelo veliko. Kakšen je občutek, ko si visoko v zraku, v tistih odločilnih trenutkih skoka? Ne moreš opisati. To vemo samo mi, skakalci. Predvsem pa imam občutek svobode. ^ in ko stojiš na zmagovalnih stopničkah? Na stopničkah je občutek res dober, ko sem ponosen nase, na trenerja in starše. Trener Aleš Selak me je pripeljal do tega, kar sem do danes dosegel. Njemu sem še posebej hvaležen. In seveda Smučarsko skakalnemu klubu Mengeš. Do trenerja Aleša Selaka imaš poseben odnos. V čem je drugačen od drugih, kje je razlika? Aleš ima drugačen pristop do dela kot ostali trenerji. Saj mi je v mladinski reprezentanci, kjer danes treniram, v redu. Toda še vedno imam najraje treninge z Alešem. Najbolj me pozna in ve, kaj moram narediti, da izvedem dober skok, in mi to tudi zna povedati. Včasih, ko sem trmast, se tudi sporečeva. Pri tvojih skoraj šestnajstih letih je obvezna tudi šola. Kako usklajuješ šolske obveznosti in treninge? Hodim na Ekonomsko gimnazijo v Kranju. Zdaj me ni bilo skoraj cel mesec v šoli. Toda zamujeno vedno nadoknadim po smučarski sezoni. Potem do konca šolskega leta uredim ocene in spet je na vrsti poletna skakalna sezona. Ti kdaj pogledajo skozi prste? Sem v športnem oddelku, kjer je 20 dijakov in so nam učitelji v veliko pomoč, nas razumejo in včasih tudi spregledajo kakšno malenkost. Imaš punco? Imam. Pa si vzameš čas zanjo? Težko, ampak takrat s srcem. Kaj pa prijatelji? Nimam časa za prijatelje. Včasih se vidim z nekaterimi sošolci iz osnovne šole Venclja Perka v Domžalah. A bolj redko. Ni časa. Osredotočen sem na skoke in to bom delal, dokler se bo dalo. Kdo je tvoj vzornik med smučarskimi prvaki? Jakub Janda, češki smučarski skakalec. Je zmagovalec svetovnega pokala sezone 2005/2006, dobil je novoletno turnejo in še veliko drugih Na vprašanje, kako je Smučarsko skakalni klub Mengeš pomagal Lanišku do odličnih rezultatov, je predsednik kluba Matija Sarc odgovoril: »Klub je baza, ki naredi osnovo iz tekmovalca, mu da osnovno znanje, ki ga potem lahko tekmovalec nadgrajuje. Velikokrat so se pokazale težave, ko so tekmovalci iz domačih skakalnih klubov prišli v državno selekcijo, kjer niso poznali in obravnavali vsakega tekmovalca posebej. Vsak človek je osebnost zase in takšen mora biti tudi pristop. Nadaljnji razvoj v reprezentanci je odvisen predvsem od pristopa trenerjev, ki lahko s pravim in osebnim pristopom usmerjajo tekmovalca prosti odličnim skokom.« odličij. Všeč mi je kot osebnost. Je prijazen, z njim se da pogovarjati in veliko je dosegel iz nič. Se poznava in sva prijatelja. Včasih sva bila skupaj na pripravah. Tvoje želje so zagotovo velike. Kaj si želiš postati, ko boš »velik«? Skakalec. Želim si ostati pri skokih. Vidim se kot trener. Kmalu boš imel šestnajsti rojstni dan. Kaj bi ti bilo najlepše darilo? Za rojstni dan si želim zdravja in da bi bil brez poškodb. Poleti sem si na Poljskem poškodoval nogo na stopnicah. Sel je gleženj. Sicer ni bilo hudega, samo malo me je bolelo. A sem vseeno lahko skakal. Vsi ti pravijo Žaba. Kako se te je prijel ta vzdevek? Vedno sem skakal naokoli. Ko sem začel skakati tudi na smučeh, se me je prijelo ime Žaba. Pravzaprav me je z Žabo prvi ogovoril sosed in me s tem malce jezil. Potem sem si pa rekel, prav, potem bom pa Žaba. Na začetku, priznam, mi je bilo malce nerodno. Besedilo: Edvard Vrtačnik Foto: Edvard Vrtačnik in arhiv družine Lanišek KOSARKARSKI KLJUB HELlOS Uspešen konec prvega rednega dela lige Telemach za Helios S tekmo proti Parkljem so košarkarji Heliosa zaključili prvi redni del lige Telemach in končali na vrhu lestvice. Omenjena tekma je drugače potekala brez večjih naporov za Domžalčane, saj so premagali nasprotnika na domačem parketu z rezultatom 89:60 in se tako pričakovano uvrstili v drugi del. Največ točk je priigral Sandi Cebular 15, ostali soigralci pa niso dosti zaostajali. Tako so se v ligo za prvaka (drugi del lige Telemach) poleg Heliosa uvrstile še: Elektra Soštanj, Sen-tjur, Zlatorog Laško, Krka in Union Olimpija. V Jadranski ligi so varovanci Zmaga Sagadina odigrali tri tekme v gosteh in sicer proti zagrebški Cedeviti, Zlatorogu iz Laškega in Radničke-mu, doma pa sta bili odigrani še tekmi proti prvouvrščenemu Macabiju iz Tel Aviva in novomeški Krki. V Zagrebu so Domžalčani doživeli enega največjih porazov v tej sezoni lige ABA saj so se košarkarji Cede-vite praktično poigravali s košarkaši kot mačke z mišjo. Najbolj razi- gran in tudi najuspešnejši strelec na tekmi Drago Pašalič z 28 točkami, sedmimi skoki in štirimi podajami ni bil zadosti za kakšno resno presenečenje. 98:72. Naslednji dve tekmi v gosteh sta bili za Helios uspešnejši. Zlatorog Laško je preslabo izkoristil prednost domače dvorane in kljub dobri igri nazadnje izgubil medsebojni obračun s Heliosom, ki je s to zmago pridobil dvoje: prvo mesto v ligi Telemach in ohranitev mesta v ligi ABA. 67:73 je kazal semafor ob koncu srečanja, najbolj strelsko razpoložen pa je bil pri Heliosu Dražen Bubnič z 18 točkami. Tekma proti srbski ekipi Radnički je bila veliko bolj sproščena za domžalske košarkaše, saj so si pred tem že zagotovili obstanek v tej ligi. Tako so prvi del tekme igrali bolj zadržano, nato pa so med 15. in 20. minuto strelsko prerešetali koš srbskih košarkarjev. Preostanek tekme so nato rutinirano nadzirali potek na igrišču in na koncu zmagali, čeprav so domači še poskušali upravičiti premoč domačega terena. K rezultatu 72:77 sta največ točk prispevala Pašalič (19 točk in 10 skokov) in Prepelič 17. Obe domači tekmi v ligi ABA sta kljub visokim ambicijam Heliosa pripadali gostoma. Najprej so igralci novomeške Krke z uspešnim metanjem trojk in trde obrambe nadigrali Domžalčane in tako medsebojni obračun obrnili sebi v prid. Helios je sicer na krilih zlata vrednega in to sezono najuspešnejšega igralca v svojih vrstah Kle-mna Prepeliča, ki je dosegel 32 točk, poskušal držati tempo z nasprotnikom, vendar je ostalim igralcem zmanjkovalo zbranosti in natančnosti. (82:92). Že tri dni za tem so v Domžale prišli vodilni z lestvice lige ABA, Macabi Electra, ki pa je bila daleč pretrd oreh za celotno ekipo Heliosa. Kljub dejstvu, da pri gostih niso igrali trije boljši košarkarji in sledenju tempa Izraelcev do polčasa, Helios ni uspel prekositi kvalitete Macabija. Ogromno število izgubljenih žog (17) je gostom omogočilo kaznovanje in nadvlado na parketu. Tako so Dom-žalčani z rezultatom 53:71 postavili tudi najnižji izkupiček s tekme v ligi do sedaj. Najuspešnejši je bil pri Heliosu Pašalič s 15 točkami. Sašo Kozlevčar 23. MAREC 2012 šport 21 KARATE KLUB WANKAN Nekaj novega v našem društvu Tokratna beseda ne bo ravno kara-tejsko obarvana, vse kar je skupnega, je to, da se razgibamo in zabavamo. Beseda govori o Zumbi. V klubu smo dvakrat tedensko ponudili možnost tudi tistim, ki niso ravno navdušeni nad borilnimi veščini, imajo pa željo po rekreaciji. Zumba združuje mešanico energične latinsko-ameriške in pop glasbe z edinstvenimi kombinacijami gibov. V sklopu vadbe se ustvarja dinamičen, zelo zanimiv in izrazito učinkovit fitnes sistem. Osnovno vodilo je zabavna in enostavna vadba, ki udeležence motivira in jim pomaga odplesati daleč stran od skrbi. Temelji na intervalnem usposabljanju, znotraj katerega se izmenjujejo hitri in počasni ritmi. Vadba zajema osnovna načela fitne-sa, ki stremijo k maksimalni porabi kalorij in s tem bistveno pripomorejo k zmanjševanju maščobnih oblog in oblikovanju mišic celotnega telesa. Udeleženec vadbe lahko s povprečno intenzivnostjo v eni uri porabi tudi do 1.000 kalorij. Vsi, ki sledijo Zumba Fitness programu, na daljši rok dosegajo nepredstavljive koristi na področju zdravja telesa in duha. Zumba je namreč tako imenovana »feel - happy« vaja, ki nas osrečuje, krepi našo samozavest in kar je najpomembneje, v svoji koži se počutimo odlično. Zumbo v našem klubu vodi priznana, licencira-na in povrhu še simpatična inštruk-torica Kristina Znidar. Vabimo vse, da se nam pridružite. Karate klub Wankan del stalne zasedbe Zumbe SANKUKAl KARATE KLUB DOMZALE Seminarji in tekmovanja Prvo polletje se je zaključilo, v Sankukai karate klubu Domžale pa nismo imeli časa za počitek. V februarju je potekal demonstratorski seminar za vse tiste, ki so se želeli pridružiti trenerski skupini in pomagati pri vodenju treninga, sledila je pokalna tekma, v marcu pa nas je čakalo kar nekaj pomembnih datumov. V sredo, 7. marca, je potekal sodniški seminar za kate, na katerem smo obnovili in dodatno poglobili naše znanje, naslednji vikend pa je bil za nas povsem karatejsko obarvan. V soboto, 17. marca, so imeli tekmovanje naši mlajši člani, tekma pa je bila namenjena selekcioniranju tekmovalcev in izboru za državni turnir, ki bo to pot potekal v Kočevju. Komaj smo zadihali od energije in adrenalina sobotne tekme, ko je v nedeljo že sledilo državno prvenstvo članov, članic, mladincev in mladink. V grosupljski telovadnici je od energije kar pokalo, rezultati tekmovalcev pa sledijo v naslednji številki. V februarju so še potekali januarski vpisi in tako smo pridobili še nekaj Karate društvo ATOM Shotokan-Do Domžale Pet priznanj S.K.I.F. zveze Slovenije za najboljše karateiste tik pred 1. pokalnim turnirjem v Rušah je bila še dodatna motivacija za ekipo ATOMovcev, ki se je 18. februarja na 35.tradicionalnem turnirju odrezala - tradicionalno odlično. 1. mesto Žan Podboršek 3x, Marcel Kraj-šek 2x, Matevž Mauser, Timotej Mršič, Hana Kerič, Grega Teršek, Patricija Vehovec, Lina Mecilo-šek, Timotej Kokalj 2. mesto Karin Podbrošek 2x, Blaž Štiftar, Timotej Mršič, Lina Mecilošek, Patricija Vehovec, Timotej Kokalj, Tamara Kokalj, Mitja Hofer, Črt Hrovatin, Tilen Špenko 3. mesto Bor Krajšek 2x, Pia Guček, Matjaž Kljun, Žan Guček Tik pod stopničkami so čestitke prejeli: Črt Hrovatin, Grega Teršek, Aleksander Sever in Zan Guček, aplavza za peto mesto so bili deležni Igor Zidarič, Aleksander Sever, Hana Kerič in Leon Swart, za šesto pa Mitja Hofer. ATOM Domžale je bil najuspešnejši klub na turnirju, k temu pa sta s sedmim mestom pomagala še Zan Podboršek in Matjaž Kljun ter z osmim Zan Guček. Čakajo še na finale! Maribor je bil prvo marčno soboto, 3. marca 2012, prizorišče kvalifikacijskega turnirja za državno S.K.l.F. prvenstvo Slovenije v katah in ku-mite borbah. Prvi korak je uspešno opravila množica ATOMovcev, ki se že pripravlja na finalni turnir 31. marca v Rušah. Uspešno in veliko športne sreče! Pozdrav pomladi z Zvončkovim karate turnirjem ATOMovci 25. marca 2012 v telovadnici Osnovne šole Domžale organizirajo spomladanski karate turnir, in sicer se bodo šolski pasovi ne glede na starost in stopnjo pasu pomerili v Kihon, Kate in Kumite, vse posamezno in ekipno. Da bo turnir še prijetnejši, se bodo ob koncu vsi tekmovalci lahko posladkali še s krofom in sokom. Več informacij na spletni strani: http:// www.karatedomzale.com. Vabljeni! Bojana Vojska TEZKOATLETSKI KLUB DOMZALE Zmaga in pomembne točke prednosti ostajajo v Domžalah novih članov, ki že uspešno trenera-jo na posameznih lokacijah. Predvsem novim, pa tudi vsem ostalim članom želimo veliko veselja pri odkrivanju sveta karateja in uspešno nadaljevanje sezone 2012! Tjaša Š. Kot smo že večkrat omenjali, da je težkoatletski klub Domžale prvo ime v Sloveniji v dviganju uteži, bo tudi to leto ta omemba še kako veljala. Fantje in dekleta iz Domžal so že šesto sezono zaporedoma odločni, da osvojijo naslov ekipnega državnega prvaka Slovenije. V letošnjem letu bo še posebej razburljivo in zanimivo, saj so ustanovili kar dva nova kluba (TK Plamen in Vigor-Ground), oba iz Ljubljane. Zato bo tudi več tekem in tekmovalnega vzdušja na samih tekmovalnih odrih. Moštvo TAK Domžale je v nedeljo, 4. marca, proti KDU Olimpije iz Ljubljane premočno zmagalo in ponovno potrdilo dobro, da ne rečem odlično pripravljenost. Ponovno so postavili mejnik, da želijo tudi letos postati ekipni državni prvaki Slovenije. Ta mejnik jim bo težko kdor koli izkopal, saj so si fantje in dekleta iz TAK Domžal po prvem kolu tekme pridvigali 74 točk prednosti pred naslednjo tekmo. V spomladanskem času jih čakata še dva kola tekem, kjer se bodo pomerili še s klubom že omenjena TK Plamen in VigorGround. Prva tekma bo že v petek, 23. marca 2012, kjer se bodo Domžalčani pomerili z VigorGro-und klubom, in 22. aprila 2012 s TK Plamen klubom. Za Domžale so nastopali Blaž Kuhar (poteg 78kg, sunek 100kg, biatlon 178kg =223,23 točk), Dominik Kozjek (poteg 90kg, sunek 110kg, biatlon 200kg = 231,34 točk), Boštjan Peterca (poteg 95kg, sunek 135kg, biatlon 230kg = 254,57 točk), Tine Orešek (poteg 102kg, sunek 125kg, biatlon 227kg = 261,92 točk), Jernej Orešek (poteg 120kg, sunek 130kg, biatlon 250kg = 305,09 točk) in Petra Pavlič, ki je z rezultatom (poteg 60kg, sunek 75kg, biatlon 135kg = 165,08 točk), postavila nove državne rekorde pri mladinkah in članicah v kategoriji do 69 kilogramov. Končni rezultat: KDU Olimpija 1201,844 točk in TAK Domžale 1276,139 točk. Izven konkurence je nastopala članica TAK Domžal Tjaša Rajh z rezultatom (poteg 45kg, sunek 55kg, biatlon 100kg = 118,78 točk). Čestitke! T. M. KLUB BORILNIH VESCIN DOMZALE Iskrene čestitke Marjanu Bolharju za mednarodno in domačo zmago Klub borilnih veščin Domžale dosega v letošnjem letu uspehe, kot si jih le želi. Posebej uspešen je njihov predsednik Marjan Bolhar, ki je v februarju in marcu dosegel na dveh močnih tekmovanjih dve prvi mesti. Čestitamo! V Beogradu je tako med 24. in 26. februarjem potekalo zelo močno mednarodno tekmovanje Srbija open 2012 v disciplinah kick light in K1 - rules. Med blizu 120 tekmovalci iz šestih držav je v borbah sodelovalo tudi šest tekmovalcev iz Slovenije. Reprezentanca je pod vodstvom predsednika Kickboxing zveze prof. Vladimirja Sitarja in selektorja Bojana Korošca dosegla zelo dobre rezultate. Vsi ljubitelji kickboxinga so tokrat lahko kar v živo spremljali borbe prek interneta in navijali za naše. V disciplini kick light se je ponovno odlično odrezal aktualni svetovni prvak Redo Ljutič in suvereno zmagal do 63 kg proti domačinu Nikoli Jevtiču, enak uspeh pa je uspel Marjanu Bolharju, ki je v kategoriji do 79kg premagal Makedonca Besima Xheladinija. V začetku marca je bila v znamenju kickboxinga Murska Sobota, saj je tam potekal drugi turnir za državno prvenstvo Slovenije v semi in light contactu, ter glasbenih formah in prvi turnir v kick lightu. V tej kategoriji smo Slovenci zasluženo drugi na svetu, kar smo dokazali lani oktobra na svetovnem članskem WAKO prvenstvu v Makedoniji. Med skoraj 300 sodelujočimi iz 24 klubov so potekale zelo kakovostne in napete borbe, a v kar nekaj težno-stnih kategorijah si moral zmagati do 4 ali celo 5 borb in med njimi premagati tudi kakšnega svetovnega prvaka ali podprvaka za osvojitev turnirske zmage. Članice in člani Kluba borilnih ve- ščin Domžale so dosegli naslednje rezultate - kadetinje: prvo mesto: Hana Mihelčič, Teja Mihelči; drugo mesto: kadetinja Lana Kovič , tretji je bil kadet Jaka Selan Vidergar, kadet Jan Kresnik je bil peti. Mladinec Andrej Repnik je zasedel prvo mesto, enako je bil v kategoriji članov prvi Marjan Bolhar, član Aljoša Šle-bir pa je zasedel drugo mesto. lskrene čestitke vsem in držimo pesti, da se boste tudi v nadaljnjih tekmovanjih borili tako hrabro, zavzeto in uspešno! V. V. Snežno rajanje ob visokih temperaturah Zimsko snežno rajanje v moto klubu Rokovnjači poteka že osem let, zadnji dve leti na prizorišču v Turnšah. Glavno dogajanje je spust s pležuhi, zato pa je potreben sneg, pležuhi, tekmovalci, gledalci in veliko dobre volje. Letos je bilo organizatorjem naklonjeno tudi vreme ... Dogovor s TRD Turnše - Češenik je držal, saj je na njihovem smučišču sneg kljub visokim temperaturam počakal, na veliko začudenje obiskovalcev in tekmovalcev iz drugih krajev. Pležuh je starodobno zimsko prevozno sredstvo, ki prihaja iz Selni-ške doline ob Dravi. Prvotno je bil sestavljen iz delov lesenega soda. V današnjih časih pa ga je enostavno sestaviti iz stare smučke in lesenega oziroma kovinskega okvirja s seda-lom. Vožnja s pležuhom po snežni strmini je zabavna in nadvse adrenalinska. Tudi za gledalce. 33 prijavljenih za spust s pležuhi se je najprej pomerilo v kvalifikacijah, naprej pa v paralelnih spustih na izpadanje. Trd boj se je bil med posamezniki iz različnih krajev Slovenije, ekipe tekmovalcev so prišle z Notranjske, Gorenjske in Štajerske, slednji so posegli po prvih mestih in najboljših nagradah: 1. mesto - Branko Šlamberger - vikend izposoja Honda motornega kolesa (AS moto center d.o.o.), 2. mesto - Gorazd Šlamberger - vikend izposoja Toyota Prius Hibrid (Avantcar d.o.o. ), 3. mesto - Davorin Šlamberger - ure vožnje (Retos avtošola d.o.o. ). Posebne nagrade so si prislužili tudi izdelovalci najizvirnejših pležuhov, najhitrejše tekmovalke ter najmlajši in najstarejši udeleženec. Dogajanje so popestrile vožnje s štirikolesniki in ognjemet pred finalnim spustom. Najboljši trije s priimkom Šlamber-ger so oče in dva sinova in so že stari znanci spusta s pležuhi, ki kar redno posegajo po prvih mestih. Prihajajo s Štajerske, zato so se letos odločili, da bodo nagrade odstopili in verjetno ni treba posebej razlagati, da so bili tudi tisti trije, ki so nagrade potem dobili nepopisno zadovoljni. Za prispevane nagrade in za sodelovanje na dogodku se Mk Rokovnjači najlepše zahvaljuje vsem sponzorjem, tekmovalcem in obiskovalcem! Majda Kočar Foto: Uroš Zajc 22 šport 23. MAREC 2012 NK DOMŽALE Padel Koper, • premočna Maribor in Hit Gorica Slovenski nogometaši so že konkretno zakorakali v spomladanski del sezone. Za njimi so tri tekme od katerih je bila ena uspešna, na dveh pa so zabeležili poraze. Na prvi tekmi, ki so jo začetek marca Domžalčani gostili v Športnem parku v Domžalah je na obisk prišla ekipa Luke Kopra. Edini zadetek na srečanju je dosegel nogometaš Domžal Slobodan Vuk v 80. minuti, kar je zadostovalo, da so domžalski nogometaši zadržali doma vse tri točke. V nadaljevanju je sledilo gostovanje v Mariboru, ki je, tako kot tekmo poprej Domžale, uspel zadržati zmago doma. Na srečanju smo dočakali tri zadetke, po začetnem vodstvu Maribora, po zadetku Ve-likonje v 37. minuti so Domžalčani še v prvem polčasu uspeli izenačiti po zadetku Živca v 45. minut. A kaj kmalu po vrnitvi v drugem polčasu so Mariborčani še enkrat zatresli mrežo nasprotnika in v 61. minuti je Volaš postavil končni izid srečanja - 2:1. Drugi spomladanski poraz moštva iz mesta ob Kamniški Bistrici pa je v Domžalah zadala Hit Gorica. Tudi tokrat je bil, tako kot proti Mariboru, rezultat 2:1 v korist nasprotnika. Gostje so tokrat mrežo prvič zatresli v 32. minuti in s prvim zadetkom Pluta povedli 1:0. V drugem polčasu je v 50. minuti prišlo do prekrška v kazenskem prostoru Hita Gorice, kjer je sodnik najprej presodil v korist domače ekipe Domžal, nato pa v ŽOK Domžale - kadetinje odločno v boju za vrh V predzadnjem krogu tekmovalnega dela so se kadetinje ŽOK Domžale v nedeljo, 11. marca 2012, pomerile z ekipama Olimp Ljubljana in ŽOK Kočevje. Tu ni bilo prostora za popuščanje, saj jih le dvojna zmaga in še malo sreče pri izidu trenutno vodeče ekipe lahko pripelje na vrh. V prvi odigrani tekmi so bile njihove nasprotnice dekleta iz kluba Olimp. Domžalčanke so že v prvem nizu pokazale, da mislijo resno (25:09) in z dobro igro nadaljevala tudi v drugem, odločilnem nizu. Z rezultatom 2:0 so odšla na sončno ploščad pred OŠ Ihan, kjer jih je trener Aco Jončeski ob ritmih glasbe pripravil na naslednjo tekmo. Pričakovanje deklet iz Kočevja, ki so že enkrat slavile proti Domžalam, je prineslo malo nervoze, kar se je takoj pokazalo v 1. nizu, ki so ga dobile dekleta iz Kočevja. Po tem izgubljenem nizu so dekleta dokazala, da se lahko zberejo in pokazala odločno, dobro, napadalno igro v drugem in tretjem nizu ter zaključile tekmo z rezultatom 2:1. Zaključek rednega tekmovalnega dela za kadetinje bo 25. marca 2012 v Kočevju, vendar Domžalčank z drugega mesta v skupini praktično ne more izriniti več nobena ekipa. Do tedaj čakajo domžalske odboj-karice še članske tekme in tekme starejših deklic, po zaključenem ODBOJKARICE Starejše deklice Ekipa Starejših deklic uspešno nastopa v 1. ligi.V nedeljo, 4. marca, se je odpravila na turnir v Grosuplje, na katerem se je pomerila z vrstnicami iz Brestanice in Grosupljega. V prvi tekmi proti ekipi Brestanice so dekleta korajžno stopila na parket in v prvem setu nadigrale nasprotno ekipo v vseh elementih odbojkarske igre. Po padcu koncentracije v drugem setu, ki so ga izgubile v končnici, se tudi tretji set ni začel po pričakovanju trenerja, zato so na koncu morale priznati premoč nasprotne ekipe. Kar se je dogajalo na prvi tekmi, se je kasneje ponovilo proti domači ekipi, le da se je rezultat obrnil v našo korist in smo tekmo dobili z 2:1. Trenutno zasedamo 3. mesto v svoji skupini, kar pa mislim, da lahko s treningi in vestnim delom še nadgradimo. Prvega aprila 2012 imamo turnir v ihanski OŠ, z začetkom ob 10. uri, tako da vsi ljubitelji odbojkarske igre vabljeni! «Os Srebrna Teja Gregorin in Klemen Bauer Ruhpolding, meka nemškega biatlona, kjer se je od prvega pa vse do enajstega marca pisala slovenska zgodovina biatlona. Svetovno prvenstvo v biatlonu, kot ga še ni bilo, tako po obisku gledalcev kot tudi po visokih spomladanskih temperaturah, ki so nam jo še dodatno dvigovali naši odlični biatlonci. Že prvi tekmovalni dan smo obnemeli, ko je zadnji član naše mešane štafete prvi prečkal ciljno črto in zmaga je odmevala. A tokrat so nas na cedilu pustile sosedove tarče, ki so po sodniški odločitvi zatajile in slovenska ekipa je pristala na drugem mestu. Srebrni lesk medalje svetovnega prvenstva, sta na odru za zmagovalce širnemu biatlonskemu svetu s širokim nasmehom pokazala TEJA GREGORIN in KLEMEN BAUER, skupaj še z Andrejo MALI in Jakovom FAKOM. Jakov je v nadaljevanju prvenstva, na posamični 20 km preizkušnji, postal svetovni prvak. Čestitke! Srebrna IHANCA, TEJA in KLEMEN, sta po letih garanja in odrekanja zasluženo osvojila naslov svetovnega podprvaka. Slast srebra je TEJA sicer že okusila na svetovnem prvenstvu v Pjongčangu leta 2009, kjer je bila druga na posamični preizkušnji. Za KLEMENA je to prva velika medalja z največjih tekmovanj v članski kategoriji. KLEMEN, ki je svoj izreden talent kazal že v mladinski in juniorski konkurenci, je prav tako okušal slasti medalj svetovnega in evropskega prvenstva. Osvojil je namreč kar sedem posamičnih medalj in dve v štafetnih preizkušnjah. Štafetna preizkušnja v Ruhpoldin-gu je bila tako za TEJO kot tudi za KLEMENA zgodovinska, saj je ekipa premagala vse svetovne velesile, razen »najboljše sosede«, Norveške. Srebrno medaljo sta KLEMEN in TEJA oplemenitila še z odličnimi posamičnimi uvrstitvami. TEJA je bila prava abonentka uvrstitev med desetim in petnajstim mestom, kar kaže, da je bila v zares odlični in konstantni formi. KLEMEN je zablestel na 20 km posamični preizkušnji s fenome- drüitvo si je premislil in dosodil 11-metrov-ko ekipi iz Nove Gorice. Uspešno jo je izvedel Plut in se še drugič vpisal med strelce. Ko so Domžalčani že skoraj ostali brez zadetka na srečanju je v 91. Minuti, v podaljšku tekme zadetek dosegel Živec in tako postavil končni izid 1:2. (mak) tekmovalnem delu sezone pa spet priprave na mednarodno odbojkarski turnir v Domžalah, za katerega si želimo, da bi postal tradicionalen. Več o datumu, udeležencih in sporedu tekem pa v eni od prihodnjih številk. TVD Partizan Domžale Najnovejše znanstvene študije so pokazale, da je najbolje, če bi človek hodil in tekel bos. V svetu in tudi pri nas narašča število zagovornikov bosonogega teka in hoje. V ta namen smo se odločili, da tudi v našem društvu TVD Partizan Domžale ustanovimo sekcijo za bosonogi tek in hojo. Znanstvene raziskave ugotavljajo, da raznovrstno blazinjenje pri tekaških copatih razvadi stopalo in tehniko teka preusmeri na tek na peto. Pri bosonogem teku se tehnika teka spremeni. Tečemo bolj na sprednji del stopala, po fazi leta pristanemo na sprednjih blazinicah noge. Meč-ne mišice nam kot vzmet blažijo pristanek in takoj v naslednji fazi odriva to energijo blaženja spremenijo v energijo za odriv v naslednji korak. Pomembno je tudi, da raztegnemo in ojačamo ahilovo tetivo, ki pri sodobni obutvi zaradi dvignjene pete postane zakrčena. Zaradi spremenjene tehnike skrajšamo korak in povečamo frekvenco korakov, tako imenovano kadenco. Sam položaj telesa med tekom je nagnjen bolj naprej. Faza pristanka na nogo in faza odriva se odvijata bolj pod težiščem telesa oziroma se pomakneta celo malo nazaj za težišče telesa. To pomeni, da za premikanje naprej začnemo izkoriščati gravitacijo telesa. Vse to pa povzroči, da naš tek postane lahkoten, nežen in sproščujoč. Zaradi vse večjega onesnaženja in nevarnosti, da si pri bosonogem teku in hoji poškodujemo stopalo, so razvili tako imenovano mini-malistično obutev. Na tržišču je že nekaj znamk in modelov te obutve, vendar je najboljši približek občutku bose noge v obutvi Vibram fivefin-gers. Predvsem je pomembno, da je podplat čim tanjši, copat čim lažji in da nima dvignjene pete ter stabilizatorjev in blažilcev za stopalo. V naši sekciji bomo sledili raziskavam, predvsem pa bi radi sami spoznali tehniko in razvoj bosonoge hoje in teka. Pridruži se nam lahko vsak, ki ga zanima ta zvrst hoje in teka. Kot začetniki se bomo učili drug od drugega, si izmenjali izkušnje in občutke pri teku in hoji. Začnemo takoj, ko bo vreme dopuščalo tek in hojo, tudi nordijsko hojo, v minimalistični obutvi. Zveza za nordijsko hojo Slovenije (ZNHS) bo v letu 2012 aktivno izvajala projekt, ki ga je podprlo Ministrstvo za zdravje RS z naslovom Z nordijsko hojo in zdravo prehrano premagujemo ovire. Ker naše društvo deluje v navezi s ZNHS, bomo tudi na naših tečajih ljudi seznanjali o pomembnosti gibanja za zdravje v kombinaciji z zdravo in uravnoteženo prehrano. Namen projekta je dvig števila telesno aktivnih prebivalcev v Sloveniji s promocijo nordijske hoje s poudarkom na zdravi in uravnoteženi prehrani. Naša spletna stran, na kateri so vse tekoče informacije: http://www.tvdrustvo-partizan-domzale.si/ HVALA TEJI in KLEMENU ZA OSVOJENO SREBRNO MEDALJO SVETOVNEGA PRVENSTVA! nalnim 5. mestom in bil za bronasto medaljo zgolj 4,3 sekunde. Zgodba sekund se KLEMENU žal ponovila, saj je bila obrnjena časovna situacija že na olimpijskih igrah v Vancouvru leta 2010, kjer je v sprin-tu zaostal zgolj 3,4 sekunde in bil na koncu zgodovinsko četrti. A v razgovoru s KLEMENOM na sprejemu pri predsedniku Republike Slovenije, kamor so bili v ponedeljek, 12. marca 2012, povabljeni vsi udeleženci prvenstva, je bilo čutiti ponos ob osvojitvi srebrne medalje in zagon k novim uspehom. Uspehi in to še večji, bodo po KLEMENOVIH besedah vsekakor prišli na vrsto tudi v naslednjih sezonah. Njegov fokus je usmerjen v tarče, ki ga čakajo na olimpijskih igrah v Sočiju leta 2014 in na tekmah svetovnega pokala. Na svetovnem prvenstvu sta se po svojih močeh trudila še dva Ihanca, Lili DRČAR in Peter DOKL, ki je s slovensko moško štafeto osvojil 14. mesto. Matej in Špela Kralj sta dobitnika zlatega znaka Plesne zveze Slovenije za leto 2011 Smetana slovenskih plesalcev je bila 29. februarja v Festivalni dvorani deležna številnih aplavzov; tokrat za spremembo ne za odplesano predstavo, ampak za dosežke v letu 2011. Plesna zveza Slovenije je najboljšim solistom, parom, malim skupinam in formacijam že šestič zapored podelila zlate, srebrne in bronaste znake. Zlata znaka sekcije za standardne in latinskoameriške plese v članski kategoriji sta prejela tudi Špela in Matej Kralj, plesni par iz Domžal, za katerega obrazložitve spričo bogatega leta 2011 ni bilo težko napisati: »Brat in sestra Matej in Spela Kralj sta v letu 2011 sodelovala na 29 mednarodnih tekmah in na treh državnih prvenstvih v standardnih in latinskoameriškihplesih ter v kombinaciji obeh disciplin, pri čemer je vse bolj jasno, da so standardni plesi njuna močnejša disciplina. Na navedenih tekmah sta bila 11-krat v finalu in zabeležila tri zmage, od tega dve na državnih prvenstvih.« Špela in Matej sta bila norminirana tudi za najboljši plesni par v preteklem letu 2011, a sta jima laskavi naslov vzela Miha Vodičar in Nadiya Bychkova. Čestitke! Bojana Vojska Matjaž Pavovec Andraž in Dejan prejela zlati znak PZS za vrhunske dosežke leta 2011 V Festivalni dvorani v Ljubljani se je v sredo, 29. februarja, odvijala podelitev priznanj Plesne zveze Slovenije najboljšim slovenskim plesalcem za njihove vrhunske dosežke v letu 2011. Med najboljšimi dvojicami modernih tekmovalnih plesov sta bila za priznanje nominirana tudi Andraž Mrak in Dejan Djurovič, plesalca electric boogija iz PK Miki. Nagrada je pripadla paru Miha Poznič in Jernej Tratnik iz PK Zaple-ši.si iz Maribora, Andraž in Dejan pa sta za svoje večletne uvrstitve med prve tri na evropskih in svetovnih prvenstvih prejela posebno zlato priznanje. Saša Eminič Cimperman www.mikiples.com Andraž in Dejan na podelitvi nagrad PZS 23. MAREC 2012 šport 23 PODROČNO TEKMOVANJE V NAMIZNEM TENISU ZA OSNOVNOŠOLCE Domžalski predstavniki zelo uspešni Na področnem namiznoteniškem tekmovanju za osnovnošolce je imelo pravico nastopa 21 posameznikov in posameznic iz domžalskih osnovnih šol v različnih starostnih kategorijah, v ekipnem delu pa ekipi OŠ Preserje pri Radomljah in OŠ Rodica. Tekmovanje je potekalo v telovadnici TVD Partizan v Mengšu. V zelo atraktivnih dvobojih so bili domžalski predstavniki, ki sta jih vodila trenerja David Orešnik in Janez Stibrič, zelo uspešni, saj so na koncu osvojili celo kopico odličnih uvrstitev. Pot do uspeha pa ni bila tako lahka, kot se mogoče komu zdi na prvi pogled, saj je v turnirskem sistemu potrebno odigrati kar precej tekem, poleg tega pa je potrebno imeti tudi vsaj kanček sreče pri žrebu, pa tudi poslušanje in predvsem upoštevanje nasvetov s strani trenerja pride še kako prav. In če se vse poklopi, kot je potrebno, potem je uspeh praktično res že kar zagotovljen. Še nekaj rezultatov. V ekipnem delu, šolsko ekipo sta na podlagi pravil sestavljala dva dečka in dve deklici, je ekipa OŠ Preserje pri Radomljah osvojila 1. mesto, ekipa OŠ Rodica pa drugo. V absolutni kategoriji (registrirani tekmovalci, ki imajo točke Utrinek s tekmovanja ^ namiznoteniške lestvice), je prvo mesto osvojil Martin Peterlin (OŠ Preserje pri Radomljah), četrto pa Peter Topič (OŠ Rodica). V disciplini dečkov od 2. do 5. razreda je bil Jan Čirič drugi, tretje do četrto mesto pa si je delil Matej Kržičnik (oba OŠ Preserje pri Radomljah). Pri deklicah v isti starostni kategoriji je prvo mesto osvojila Katarina Stražar (OŠ Preserje pri Radomljah), drugo mesto je pripadlo Niki Kobetič, tretje do četrto mesto sta si razdelili Vita Kobetič in Tara Kobetič (vse tri OŠ Rodica), peto do šesto mesto je delila Taja Cetin (OŠ Preserje pri Radomljah). V kategoriji dečkov od 6. do 9. razreda je zmagal Zan Stankovič (OŠ Domžale), drugo mesto je osvojil Tim Pavli (OŠ Venclja Perka Domžale), tretje do četrto mesto si je delil Jaka Kaplja (OŠ Preserje pri Radomljah), od petega do osmega mesta pa si bili uvrščeni še Aljaž Prosenc in Tine Zajc (oba OŠ Preserje pri Radomljah) ter Tim Mušič (OŠ Domžale). Pri dekletih v enaki starostni kategoriji je Katja Beden (OŠ Preserje pri Radomljah) osvojila četrto mesto. Najboljši v posameznih kategorijah so se uvrstili v nadaljnje tekmovanje, četrtfinale državnega prvenstva, ki bo predvidoma v prvi polovici aprila. Za trud in dosežene rezultate gre čestitka prav vsem tekmovalcem in tekmovalkam. Janez Stibrič KK PIRUETA Nika nepremagljiva Pričakali smo začetek nove sezone 2012 v umetnostnem kotalkanju. Kot uvodno tekmovanje je bilo 11. marca v Renčah mednarodno tekmovanje v obveznih likih. Poleg slovenskih tekmovalcev so nastopili tudi tekmovalci iz Italije. Tudi domači kotalkarski klub Pirueta je imel svoje tekmovalke v treh različnih kategorijah. Še posebno kot vedno je do sedaj je največ pokazala tekmovalka Nika Babič, ki letos prvič nastopa v kategoriji mladink. Ze na prvem takšnem tekmovanju je dokazala, da tudi letos ne bo imela med domačimi tekmovalkami prave konkurence. Premočno je premagala vse in zmagala z ocenami, ki so konkurenčne tudi v članski kategoriji. Poleg Nike sta nastopili še dve tekmovalki, obe pa sta osvojili druga mesta in prejeli srebrni medalji in sicer Leja Zajdela in Ana Marija Didovič. Tekmovanja se nadaljujejo in že konec marca bo prvo takšno v prostem programu. Tudi to tekmovanje bo pokazalo, kako so se tekmovalke pripravljale v zimskih mesecih. Prav v tem času so potrebni intenzivni treningi, kajti ko se začne sezona, za takšne priprave ni več dovolj časa, saj je vsak vikend rezerviran za različna tekmovanja. Avto center Knavs v Trzinu Pravi naslov za pnevmatike in pranje vozila Avto center Knavs v Trzinu na Mengeški cesti 81, ob glavni cesti Mengeš - Trzin je že pripravljen na pomlad. Ali so na pomlad in prijetne sončne žarke že pripravljeni vaši jekleni konjički? Prav gotovo že razmišljate o nakupu in menjavi letnih pnevmatik? V Avto centru Knavs vam ponujajo pnevmatike priznanih blagovnih znamk, seveda bodo uredili tudi demontažo, montažo in centriranje po ugodnih cenah. Da pa bo vaš avto popolno zasijal, bodo poskrbeli pridni fantje, ki bodo vaše vozilo ročno oprali. V avto centru vam ponujajo zunanje in notranje čiščenje avtomobila. Lahko pa se dogovorite tudi za globinsko čiščenje ali poliranje. Ugodnost za zveste stranke: vsako 5 zunanje pranje brezplačno. Prepričajte se o kakovostni ponudbi avtocentra Knavs vsak dan od 8 - 18 ure, ob sobotah pa jih lahko obiščete od 8 - 13 ure. Telefon 01 56 44 300 ali 041 788 - 726. Vabljeni. Na črnobelih poljih Domžalski turnirji Tudi letos se odvijajo v sejni sobi Zavoda za šport in rekreacijo na Kopališki 4 mesečni turnirji v okviru cikla pospešenih turnirjev ŠD Domžale. Turnirji potekajo vsako drugo soboto v mesecu, začnejo se ob 9. uri, odigranih je sedem kol, igralni čas je 10 minut in 5 sekund dodatka na potezo. Januarja je zmagal Debevec pred Kragljem, oba sta osvojila pet točk in pol, Čepon, Kotnik in Vavpetič so zbrali po pet točk, Boris Skok, Ivačič in Omahna pa po štiri točke. Sodelovalo je 21 šahistov. Na februarskem turnirju je bil najboljši Čepon s šestimi točkami, pred Jeranom in Debevcem s petimi točkami in pol, Bojanom Hribarjem s petimi točkami ter Kragljem s štirimi točkami in pol. Ogradi, Pavla Košir, Ivačič in Papež so zbrali štiri točke. Zbralo se je 22 šahistk in šahistov. Na marčnem turnirju je zmaga ostala doma, saj je slavil mojster Ivačič, ki je zbral pet točk in pol. V vrhu je bilo zelo izenačeno, saj so Črepan, B. Hribar, Butala, Čepon in Vavpetič zbrali po ntoxo štiri točke in pol, Omahna, Jazbec in Veskovič pa po štiri točke. Tokrat je sodelovalo 19 šahistov. Po treh turnirjih v skupnem seštevku vodi Če-pon pred Debevcem in Ivačičem, v tesnem zaporedju pa sledijo Kragelj, B. Hribar in Vavpetič. Mladinsko državno prvenstvo na Debelem rtiču Sredi februarja se je začelo na Debelem rtiču mladinsko državno prvenstvo v počasnem šahu. V skupini deklet do 10 let je članica Domžal Kaja Grošelj osvojila nehvaležno četrto mesto in osvojila šest točk iz devetih kol. V zadnjem kolu je najmanj v enaki končnici zgubila z Lano Radelj, ki se je potem uvrstila na tretje mesto, sicer bi z remijem to mesto zasedla Kaja. Na deseto mesto se je uvrstila Katja Faganel, ki je zbrala štiri točke in pol. Zmagovalka do deset let je postala Nuša Hercog iz Šentjurja, sodelovalo pa je 15 ša-histk. Ob koncu februarja je na Debelem rtiču potekalo tudi državno prvenstvo v pospešenem šahu, na katerem so sodelovali v posameznih skupinah fantje in dekleta od 8 do 18 let starosti. Med Domžalčani se je še najbolj odrezala Kaja Grošelj v skupini deklet do 10 let, kjer je osvojila četrto mesto, medtem ko je bila Kaja Faganel na dobrem šestem mestu. Obe sta zbrali po štiri točke, odigrali so sedem kol, sodelovalo je 13 šahistk. Zmagala je Maja Majcen iz Šentjurja. Med fanti je bil v skupini do 8 let zelo dober Erik Hiti, ki se je uvrstil na šesto mesto. V devetih kolih je zbral šest točk. V tej skupini je zmagal Jan Šubelj, član ŠK Komenda, sodelovalo je 14 udeležencev. V skupini fantov do 10 let je Tim Hiti osvojil 15. mesto s petimi točkami iz devetih kol. Tudi tu je zmagal član Šentjurja Nejc Amon. Udeležba je bila zelo dobra, saj je v tej skupini tekmovalo 42 šahistov. Član Domžal Klemen Košak je sodeloval v skupini fantov do 12 let. Uvrstil se je na 30. mesto, v devetih kolih je zbral tri točke, torej tretjino možnih. V tej skupini se je pomerilo 34 šahistov, zmagal je Jurij Kodelja iz Nove Gorice. Jože Skok Ob predložitvi tega kupona vam ob premontaži pnevmatik v Avto centru Knavs priznamo 15 % popust (velja do 18. 5. 2012). Peto mednarodno srečanje fičkov, letos prvič s postankom v Domžalah V soboto, 24. marca, ste vabljeni na 5. mednarodno srečanje lastnikov fičkov, ki se bo začelo ob 8. uri v Lukovici pri Domžalah. Letos bo Kulturno umetniško društvo Jožeta Karlovška iz Domžal v sodelovanju s Fičo klubom iz Lukovice prvič organiziralo tudi vmesno postojanko vozil pred Mercatorjevim nakupovalnim centrom v Domžalah ob 12. uri. Fički, zbrani iz cele Slovenije in tujine, bodo na voljo za ogled, hkrati pa bo potekal tudi zabav-no-kulturni program za vse obiskovalce centra. Srečanje fičkov in njihovih lastnikov, ki svoje male in simpatične lepotce pripeljejo iz vseh koncev Slovenije, Hrvaške, Bosne in Hercegovine ter Srbije, se bo začelo že v zgodnjih dopoldanskih urah na trgu v Lukovici. Pot bodo nadaljevali proti Dobu, kjer bo blagoslov fičkov, nato pa proti Domžalam s postankom in zabavno-kulturnim programom pred Mercatorjevim centrom okoli 12. ure, kjer se bodo zadržali približno uro in pol. V tem času bo potekal tudi zabavno-kultur-nim program tako za najmlajše kot tudi za starejše obiskovalce centra z aktivnostmi, ki bodo popestrile prihajajoči materinski dan. Poleg razstave vozil bo se bodo predstavljale tudi Domžale kot turistična destinacija, v sodelovanju s Komisijo za turizem pa tudi predstavitev občine Domžale. Organizatorji bodo ob tem pripravili tudi nagovor in pozdrav udeležencev. Naslednja številka glasila Slamnik izide v petek, 13. aprila 2012. Rok za oddajo prispevkov je v sredo, 4. aprila 2012, do 12. ure. Prispevke lahko v času uradnih ur oddate v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale, izven uradnih ur v nabiralnik na stavbi ali pa na e-naslov: slamnik.urednica@gmail. com. Crtor^ja VSilnO; TradicionaLna kitajska masaža v Domžalah Tradicionalna kitajska masaža je že po vsem svetu priznana oblika alternativnega zdravljenja, saj z njimi strokovnjaki tradicionalne kitajske medicine vzpostavljamo v telesu ravnovesje. Kitajska medicina pravi temu ravnovesje Yina in Yanga, in kadar je tako naša življenjska moč "energija", prehaja enakomerno v vse dele telesa. Meridiane lahko odpiramo na točno določen način In če je pritisk na prave točke, si telo samo XueKul pomaga, da dobi več energije, volje In motivacije. Z masažo vam lahko pomagamo pri težavah, povezanih s hrbtenico, vnetjih sklepov, išiasom, odpravljanju glavbolov in migren, športnih poškodb, nespečnosti, depresijo, utrujenosti in še bi lahko naštevali. Kitajski maser Kui je diplomiral iz tradicionalne kitajske masaže na Kitajskem. V Sloveniji se ukvarja z masažo že od leta 2004, septembra 2009 pa je odprl studio v Domžalah. Tako zdaj že osem let uspešno deluje v Sloveniji in ima čez tisoč zadovoljnih strank. Poglejmo kaj so o kitajskem maserju in o učinkovitosti njegovih rok povedale njegove stranke. 54-letna Marjana iz Kranja: Zaradi hernije diska so jo marca lani operirali. Do septembra se je dobro počutila, nato pa jo je ob dvigu težkega bremena spet zgrabilo v križu. "Spet so se pojavile neznosne bolečine, ki niso popustile kljub protibolečinskim tabletam. Ker ni nič pomagalo, sem se nazadnje odločila za kitajsko masažo, kjer so ugotovili, da imam grozno vnetje, česar moja zdravnica ni opazila. Po terapiji s šestimi masažami se počutim odlično, spet normalno živim. Bolečina sicer ni povsem izginila, a je precej bolj blaga kot prej, ko je bil boleč vsak gib." Tudi 70-letna Vera iz Ljubljane, ki ima osteoporozo, zaradi obrabe vretenc že vrsto let boli vrat in mora zelo paziti, kadar dviguje težja bremena. Zdravnica ji je predlagala fizioterapijo, za katero se ni odločila, ker njen vnuk, ki so ga bolele hrbtne vezi, z njo ni imel dobrih izkušenj. "Vnuk je kasneje poskusil s kitajsko masažo in mu je zelo pomagala, zato sem z njo nazadnje poskusila še sama. Razlika je velika, po sedmih masažah bolečine skorajda ni več. Občasno me sicer še nekoliko zaboli, a nič hudega. Gospod Kui je zares dober maser, poleg tega pa tudi prijazen in topel človek," nam je zaupala. 68-letni Jože iz Domžal ima stisnjeno 6. in 7. vretence, zato ima pogosto zelo hude glavobole in m ravljince v rokah. "Vsaki dve leti hodim na fizioterapijo, potem pa je nekaj časa mir. Zdaj sem se odločil za kitajsko masažo, saj mi jo je zelo priporočila hčerka in priznati moram, da zaenkrat resnično pomaga. Koliko časa bo učinkovala pa bomo še videli. Trenutno se počutim kot prerojen in takšno masažo toplo priporočam tudi drugim, ki imajo bolečine." Marsikateri pacient pravi, da ima Kui zlate roke. Če se želite prepričati na lastne oči, ga obiščite, lahko pa vaše najbližje razveselite z darilnimi boni, ki jih lahko dobite v njegovem studiu. Studio se nahaja na Ljubljanski cesti 84 (SPB) v Domžalah. Naročila sprejema na gsm 041 525 638. Odprto ima vsak dan med 9. in 12. uro ter od 14.30 do 19. ure. In ne bojte se jezikovnih razlik, Kui govori tudi slovensko. Obiščite še njegovo spletno stran: www.tuina-masaza.com Energija vzhoda, Kui Xue s.p. 24 objave 23. MAREC 2012 Zavod za šport in rekreacijo Domžale Že deseto kolesarjenje po krajih Upravne enote Domžale V soboto, 21. aprila 2012, bo s startom ob 10. uri na sporedu že IO. kolesarjenje po krajih Upravne enote Domžale. Praktično gre za mali jubilej. Kljub zaostrenim gospodarskim razmeram načrtujemo, da tudi to prireditev v največji meri izvedemo v največje zadovoljstvo vseh udeležencev. Od skromnih začetkov, glede na število udeležencev, je prireditev dobivala na pomenu, predvsem zaradi dodatka - uradne dirke rekreativnih tekmovalcev, ki šteje za Pokal Slovenije, poleg drugih dirk v tekočem letu. Razpis za rekreativne tekmovalce je v posebnem članku. V lanskem letu nam je uspelo v koncept prireditve vključiti tudi enega najboljših kolesarjev vseh časov v Sloveniji, Andreja Hauptmana. Njegovo pripravljenost za sodelovanje bomo seveda izkoristili in s tem na ustrezen način dali prireditvi še večji - predvsem rekreativni pomen. Rekreativno kolesarjenje je bilo osnovno izhodišče za vseslovensko akcijo in organizacijo kolesarskih prireditev po vsej Sloveniji, pod okriljem Olimpijskega komiteja Slovenije in Turistične zveze Slovenije. Tako organiziran pristop je bil res učinkovit, kajti za letošnje leto je Organizacijski odbor akcije Slovenija kolesari 2012 potrdil kar 69 prireditev, ki ustrezajo razpisnim pogojem. Naša prireditev je na sporedu že zelo zgodaj (tretja po vrsti) in je zato priložnost za vse ljubitelje kolesarjenja, da organizirano naredijo prve kilometre v novo kolesarsko sezono. Zato že sedaj, slab mesec dni pred kolesarjenjem, vabim vse zainteresirane ljubitelje kolesarjenja k udeležbi na naši prireditvi. Trdno sem prepričan, da vsakemu udeležencu ponudimo za njegov uradni nastop (plačana prijavnina) ustrezno pozornost (majica, medalja, topli obrok, voda). Namen kolesarjenja je jasen, zahteve za organizacijo takšne prireditve pa visoke in zahtevajo veliko angažiranost in tudi določena sredstva. Za rekreativne kolesarje bosta na razpolago dve trasi: a/ krajša-za slabše pripravljene kolesarje (na relaciji Športni park Domžale-Dob-Gorjuša-Vesel-ka-Brezje-Imovica in nazaj v Športni park Domžale; brez vzpona na Račni vrh) in b/ daljša - za že bolj pripravljene kolesarje (na relaciji Športni park Domžale-Dob-Gorjuša-Ve-selka-Brezje-Selo pri Moravčah-Vrhpolje-Tu-štanj-Dole pri Krašcah-Videm-Imovica-Brezje--Veselka-Gorjuša-Dob-Športni park Domžale; torej tokrat tudi brez vzpona na Račni vrh). Rekreativni tekmovalci bodo vozili pred vsemi in v Tuštanju nadaljujejo proti Moravčam-Pečam in nazaj v Moravče, do Podstrana, Dola pri Krašcah, Vidma, Imovice, Brezij-Račni vrh, Gorjuše, s ciljem v Dobu. Ti kolesarji bodo imeli zagotovljeno še posebno varstvo, ostali pa zahtevano spremstvo. Pričakujem, da bomo imeli ugodno vreme za uspešno izvedbo 10. jubilejne kolesarske prireditve. Vse dodatne informacije z opis prog, pravili kolesarjenja in ostalim bodo tekoče objavljeni na spletni strani Zavoda za šport www.zavod-sport--domzale.si, možno pa jih je dobiti tudi s poslanim vprašanjem na e-naslov : jzupancic@siol.net. DRSALIŠČE - VEČNAMENSKO ŠPORTNO IGRIŠČE V NOVI PODOBI Ideja o lastnem drsališču sega že kar nekaj let nazaj, natančno v leto 2005. S postavitvijo drsališča, velikosti 20 krat 40 metrov, pa je bila rojena ideja o smiselnosti pokritja te površine in s tem zagotovitvijo površine, ki jo je mogoče uporabljati skozi vse leto, tudi za potrebe drugih športov. Tako kot pri zasnovi lastnega drsališča je bil župan občine Domžale Toni Dragar, pobudnik in podpornik projekta prekritja te površine in že konec leta 2009 je Zavod za šport in rekreacijo oddal prijavo na javni razpis Fundacije za šport. Zanimivo pri tem pa je tudi to, da je projekt v nadaljevanju dobil podporo na vseh organih (Svet zavoda za šport in rekreacijo, Občinski svet) in s tem tudi zagotovljena sredstva za dokončno ureditev v obsegu, ki bo omogočal nemoteno drsanje, igranje hokeja, v letnem času pa kotalkanja, in line hokeja, tudi malega nogometa na odboj ali drugih športov. Lansko leto je bilo angažiranih mnogo naporov za postavitev ustreznega objekta, v skladu z zakonodajo in trenutno veljavnimi lokalnimi predpisi. Ti napori so se izplačali, kajti našla se je rešitev, ki omogoča sicer začasno postavitev objekta in v sezoni drsanja ter igranja hokeja 2011/2012, je bil objekt prekrit. Sezona je zaključena. Zaključena pa ni ureditev tega večnamenskega športnega igrišča, kajti ta površina bo do konca meseca aprila dobila novo strešno konstrukcijo, kar bo res omogočalo celovitejšo uporabo razpoložljive površine. Le redko je bilo slišati kakšne pripombe na ta poseg. Nasprotno, prisotna so pozitivna razmišljanja, kar je tudi prav. Ze v dosedanji izvedbi programov na drsališču je bilo veliko pohval, ki gredo v veliki meri na račun skrbnika in vzdrževalca tega objekta Petra Korošca. S postavitvijo kakovostnejše (še vedno začasne) konstrukcije in kritine bo objekt zagotovo v celoti služil prvotno načrtovani uporabi za zimske in letne aktivnosti in to bo gotovo zadovoljilo še več uporabnikov. Torej prav v času, ko praznuje občina Domžale, se obeta nova pridobitev v Športnem parku, ki bo obogatila že razpoložljivo športno infrastrukturo. OČISTIMO ŠPORTNI PARK DOMŽALE V soboto, 24. marca 2012, bo ponovno organizirana vseslovenska prostovoljska čistilna akcija. Ta akcija ni samo slovenska, ampak dobiva že svetovne razsežnosti. Akcija je po svoje nujnost, kajti divje odlaganje odpadkov postaja že prava folklora in zato tudi ni več presenetljivo, da to odlaganje doseže površine, območja, ali objekte, kjer tega v normalnih razmerah in normalni kulturi obnašanja človek res ne bi pričakoval. Med našteta odlagališča sodi (žal) tudi območje Športnega parka Domžale, zato pozivam vsa športna in druga društva, ki so tako ali drugače povezana s športnim parkom, k udeležbi. Vse kar bomo storili, lahko samo prispeva k lepši podobi vseh igralnih površin in bližnje okolice. Odzivnost na prvo tovrstno akcijo aprila leta 2010 ni bila slaba. Zbralo se nas je kar precej in tudi kupi raznih odpadkov so pokazali, da je bila akcija upravičena. Prepričan sem, da bo tako tudi na tej akciji in zato predlagam, da se že ob 8. uri zjutraj zberemo pred Domom športnih organizacij ter se nato odpravimo po objektih in površinah, ki se nahajajo v Športnem parku. Uradno akcija se sicer začne (za Športni park ob 9. uri - Zbirališče pri TEN--TEN-u), kar pa ne pomeni, da ni mogoče preje začeti z delom. Vsa društva in uporabniki, ki so povezani s Športnim parkom Domžale, so dobila elektronska sporočila o tej akciji, zato je ta prispevek samo še dodatno vabilo. Omenil bi še, da bodo zagotovljene vrečke, rokavice in ostala oprema, (na zbirnem mestu), vendar pa ne bo nič narobe, da udeleženec akcije že sam prinese dodatno črno in rumeno vrečko za smeti (velikost od 60 do 110 l) ter svoje rokavice, saj se lahko zgodi, da ne bo dovolj rokavic. Potreba za vrečke in rokavice je bila evidentirana samo za vnaprej prijavljene udeležence. Ti bodo deležni tudi malice. mag. Janez Zupančič, univ. dipl. oec. direktor Zavoda za šport in rekreacijo Domžale ZAVOD ZA ŠPORT IN REKREACIJO DOMŽALE IN KK HRAST DOB Razpis za cestno kolesarsko dirko - pokal upravne enote Domžale 2012 v soboto, 21. 4. 2012 Dirka šteje za pokal slovenije za kategorije amaterjev, mastersov in žensk. Organizator: Zavod za šport in rekreacijo Domžale v sodelovanju s Kolesarskim klubom HRAST Dob Vrsta dirke in trasa: Dirka se odvija na delu daljše proge, ki je namenjena rekreativni kolesarski prireditvi v akciji »Slovenija kolesari« - »Kolesarjenje po krajih Upravne enote Domžale 2011«. Dolžina proge za tekmovalni del je 46,9 km, z višinsko razliko cca 430 m. Štart in cilj: Začetek kolesarjenja je skupaj z drugimi rekreativnimi kolesarji v Športnem parku Domžale, točno ob 10. uri. Tekmovalci so razdeljeni v dve skupini, ločeni od rekreativnih (tretja skupina) in sicer: Skupina I-Amaterji A,B in C, ter Master A,B ; Skupina II-Master C, D, E, F, G, H, I in Zenske A, B. Po prevoženih treh kilometrih sledi označeno štartno mesto v Dobu in uradni štart. Skupine štartajo ločeno v razmaku do največ 3 minute. Cilj dirke je pri Dobu, nato kolesarji v zaprti vožnji nadaljujejo po načrtovani trasi do Športnega parka Domžale. V primeru prehoda tekmovalcev v drugo skupino pred uradnim startom bo tekmovalec diskvalificiran, kar bo razvidno iz zaporednih startnih številk. Pravica nastopa: Dirka je odprtega tipa za vse rekre- ativne kolesarje. Za Pokal Slovenije bodo upoštevani samo rezultati kolesarjev z veljavno licenco KZS. Kategorije: Amater A, B in C, Master A, B, C, D, E, F, G, H,I Zenske A,B. Prijave: V predprijavah s prijavnico, ki je dostopna na spletni strani Zavoda www.za-vod-sport-domzale.si, številka transak-cijskega računa 01223-6000000010, identifikacijska številka za DDV SI 72188286, naslov: Zavod za šport in rekreacijo Domžale, Kopališka cesta 4, 1230 Domžale - Namen: »Kolesarjenje 2012-PSL0« ter na dan prireditve pri štartno-ciljnem prostoru, najkasneje do 9. ure, za rekreativne tekmovalce in do 9.45 za ostale kolesarje. Startnina: Startnina znaša 17,00 EUR v predpri-javi in 20,00 EUR na dan prijave, pri čemerje v ceno všteta tudi uporaba čipa. Kavcija za čip znaša 25,00 EUR in se vrne tekmovalcu ob vrnitvi čipa. V primeru izgube čipa se kavcija ne vrne. Merjenje časov: Merjenje časov bo elektronsko s pomočjo čipov, ki jih tekmovalci pritrdijo na vilice prednjega kolesa. Rezultati in pritožbe: Rezultati bodo znani 1 uro po končanem merjenju oziroma po prihodu zadnjega tekmovalca na cilj v Dobu. Morebitne pritožbe bo sprejemal glavni sodnik največ 15 minut po objavi rezultatov, ob plačilu pologa 20,00 EUR. V primeru ugodne rešitve pritožbe se polog Razglasitev rezultatov : Začetek razglasitve najkasneje 30 minut po objavi rezultatov v Športnem parku Domžale - start kolesarjenja. Nagrade : Prvi trije v absolutni razvrstitvi v vsaki kategoriji prejmejo medalje ali pokale in praktične nagrade ki jih podeljujejo Zavod za šport in rekreacijo Domžale, Občina Domžale. Občina Moravče, Občina Lukovica in donatorji prireditve. Vsak tekmovalcev ob vrnitvi štartne številke dobi bon za topel obrok, napitek, spominsko medaljo in spominsko majico. Splošne določbe in pravila kolesarske dirke: • Tekmovalci se obvezujejo, da bodo tekmovali v skladu z določili tega razpisa, pravilniki KZS in UCI ter po navodilih organizatorja in sodnikov. • Obvezna je uporaba zaščitne čelade in start brez nje ni možen. • Vsi tekmovalci tekmujejo izključno na lastno odgovornost. Organizator ne odgovarja za posledice in tudi ne za morebitno škodo, ki jo tekmovalci povzročijo sebi ali tretji osebi. • S podpisom prijavnice, dvigom štartne številke in prihodom na štart tekmovalci potrdijo, da so seznanjeni z določili tega razpisa in da se strinjajo z njim. V primeru predhodne prijave (in plačila prijavnine) se smatra, da so vsi prijavljeni tekmovalci seznanjeni z vsebino razpisa in prijavnice. • V času dirke bo na cesti veljal režim, ki je določen z elaboratom za zaporo državne ceste, štev. Z 03/005-12, in v skladu s pravili, ki jih bo dolžan upoštevati organizator. V primeru intervencijske vožnje s strani policije, reševalnega vozila ali gasilcev bo potrebno upoštevati navodila uradnih spremljajočih vozil. • Dirka bo potekala v vsakem vremenu. Preveč zaostalim tekmovalcem pri povratku v Brezjah pri Dobu ne bo več zagotovljeno uradno varovanje, zato vožnjo nadaljujejo kot drugi udeleženci v cestnem prometu. • Ogrevanja in preizkusa proge in preizkusa proge pred dirko ni. • Tekmovalci morajo biti na štartnem mestu (boksu) najmanj 10 minut pred začetkom starta. • Tekmovalci se obvezujejo, da bodo dovolili doping kontrolo, če bo to od njih zahtevala za to pristojna komisija pri KZS. Dostop do prireditve in parkirišča : Iz smeri Ljubljane in Maribora: AC izvoz Domžale, nato po cesti do križišča pri Mercator-centru, kjer se zavije levo do štartno-ciljnega prostora (dostop bo označen). Objava rezultatov: Organizator bo rezultate objavil na naslednjih spletni straneh: www. bicikel.com in www.slo-timing.com in spletni strani Zavoda: www. zavod-sport-domzale.si Kontaktne osebe organizatorja dirke: Janez Zupančič 041/966 192; elektronska pošta: jzupancic@siol.net in janez.zupancic.zavod-sport@siol.net © REPUBLIKA SLOVENIJA UPRAVNA ENOTA DOMŽALE Ljubljanska cesta 69, 1230 Domžale OBVESTILO IN POZIV OBČANOM ZA PREVZEM GRADBENIH PROJEKTOV Upravna enota Domžale obvešča, da na podlagi 196. člena Uredbe o upravnem poslovanju (Uradni list RS, št. 20/2005, 106/2005, 30/2006, 86/2006, 32/2007, 63/2007, 115/2007, 122/2007, 31/2008, 35/2009, 58/2010 in 101/2010), iz zbirk dokumentarnega gradiva odbira in izloča gradbene projekte individualnih gradenj, tipskih stanovanjskih in drugih objektov, ki jim je potekel rok hrambe, oziroma letnik 2001. Občani, ki jim je bilo izdano gradbeno dovoljenje v letu 2001 in se izvod gradbenih projektov nahaja v arhivu Upravne enote Domžale, lahko prevzamejo gradbene projekte v času uradnih ur od 5.3.2012 do 10.4.2012. Prevzem projektov bo v Glavni pisarni Upravne enote Domžale, po predhodnem osebnem dogovoru oziroma naročilu na telefonsko številko 01/72-20-100, int. 270 ali 265 ali na elektronski naslov ue.domzale@gov. si. Ob naročilu morajo stranke navesti točno številko gradbenega dovoljenja in ime investitorja. Po poteku roka za prevzem bodo gradbeni projekti iz navedenega obdobja izločeni iz arhiva Upravne enote Domžale in uničeni. Številka: 020-41/2012 - 1 Datum: 1.3.2012 mag. Branko Heferle, univ. dipl. prav. načelnik Univerza za tretje življenjsko obdobje Lipa Domžale RAZPIS ZA IZDAJO LITERARNO-LIKOVNEGA ZBORNIKA UNIVERZ ZA TRETJE ŽIVLJENJSKO OBDOBJE SLOVENIJE ŠUM JESENI Univerza za tretje življenjsko obdobje Lipa Domžale bo izdala svoj trinajsti literarno-likovni zbornik z naslovom ŠUM JESENI. Vabimo seniorje, ki pišejo pesmi ali prozo in likovno ustvarjajo v različnih tehnikah, da se nam pridružijo. Razpisni pogoji: Na razpis pošljite do 10 pesmi ali prozno delo do največ 1500 znakov s presledki (4 strani, A5 format). Svoje literarno delo pošljite na elektronski naslov: lipa.domzale@t-2.net ali na CD-ju na naslov društva. Izjemoma nam lahko pošljete rokopis. Ustvarjalci likovnih del predložite dve sliki pokončnega formata. Vsi avtorji priložite kratek življenjepis in svoje kontaktne podatke (naslov, telefon, elektronski naslov). Dela sprejemamo do: 15. aprila 2012. Avtorsko posojilo znaša 80 evrov. Nakažite ga na poslovni račun Lipe Domžale NLB Banka Domžale d.d.: 0230-0005-1893-172 Kopijo o poravnanih finančnih obveznostih priložite razpisni dokumentaciji. Slik in rokopisa ne vračamo. Po izidu zbornika se avtorsko posojilo vrne v materialni obliki. Na predstavitvi oziroma ob izidu zbornika vsak avtor prejme štiri izvode zbornika Šum jeseni. Lahko pa boste naročili tudi dodatne izvode - cena izvoda 20 evrov. Dodatne informacije lahko dobite po telefonu 041/727-873 ali 01/72266-70. Predsednica Lipe Domžale: Metka Zupanek Svft »CAS JE, DA POMISLITE NASE« -DOGODEK »SVIT« V DOMŽALAH Zdravstveni dom Domžale organizira v torek, 27. marca.2012, Svitov dogodek. Predavanje bo potekalo v predavalnici zd domžale dopoldan s pričetkom od 10h in popoldan s pričetkom ob 17h, predstavitev napihljivega modela debelega črevesa bo pred samim vhodom v zdravstveni dom. K sodelovanju smo povabili Marjeto Keršič Svetel, ki nam bo kot predstavnica Inštituta za varovanje zdravja skušala predstaviti vse podrobnosti programa SVIT in odgovarjati na naša vprašanja. Predvidoma bo predavanje trajalo približno eno uro. Program Svit je program presejanja in zgodnjega odkrivanja predrakavih sprememb in raka na debelem črevesu in danki. Namenjen je moškim in ženskam, starim od 50 do 69 let. To pomeni, da bo vsak prebivalec Slovenije v tej starostni skupini dobil vsaki dve leti vabilo za sodelovanje v programu. Udeležba je brezplačna za vse, ki imajo urejeno obvezno zdravstveno zavarovanje. Rak na debelem črevesju je zahrbten tihi morilec prebivalcev Slovenije, saj vsako leto okoli 1400 ljudi zboli za to obliko raka, približno 700 pa jih zaradi te bolezni tudi umre. Mnogi, ki imajo zgodnjo obliko te bolezni, se je sploh ne zavedajo, ker se dolgo razvija brez očitnih bolezenskih znakov. Zato bolniki pogosto pridejo k zdravniku prepozno. Človek ima lahko raka na debelem črevesu ali danki več let, preden se pojavijo resne zdravstvene težave - takrat pa je za učinkovito zdravljenje lahko že prepozno. Program svit omogoča, da to obliko raka odkrijemo dovolj zgodaj tudi pri ljudeh, ki še nimajo očitnih zdravstvenih težav. Andreja Heine, prof. zdr. vzg., Zdravstveno vzgojni center, ZD Domžale S^MMIK 23. MAREC 2012 objave 25 OBČINA DOMŽALE JAVNO POVABILO ZA PRIJAVO SOFINANCIRANJA PROGRAMOV DRUŠTEV UPOKOJENCEV OBČINE DOMŽALE I. Na podlagi Odloka o Proračunu Občine Domžale za leti 2011 in 2012 (Uradni vestnik Občine Domžale št. 13/11) Občina Domžale v letu 2012 načrtuje sofinanciranje programov društev upokojencev in drugih društev, ki izvajajo aktivnosti za starejše občane v tretjem življenjskem obdobju v občini Domžale. II. Predmet javnega povabila: Sofinanciranje programov društev upokojencev in drugih društev, ki izvajajo aktivnosti za starejše občane v tretjem življenjskem obdobju v občini Domžale (v nadaljevanju: društev upokojencev). III. Pogoji za sofinanciranje: - status društva, ki izvaja dejavnosti za starejše občane, s sedežem v občini Domžale, - društvo izvaja aktivnosti za starejše občane v občini Domžale, - natančen načrt stroškov po vrstah za izvajanje prijavljenega programa, - Sredstva se lahko dodelijo le društvom, za katera ne veljajo omejitve iz 35. člena Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije. V skladu s 35. členom Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (Uradni list RS, št. 69/2011-UPB 2) sredstva ne morejo biti dodeljena društvom, v katerih je funkcionar, ki pri Občini Domžale opravlja funkcijo, ali njegov družinski član, član poslovodstva ali je neposredno ali preko drugih pravnih oseb v več kot 5 % udeležen pri ustanoviteljskih pravicah, upravljanju oziroma kapitalu. Funkcionarji občine so župan, podžupani in občinski svetniki. Za družinskega člana funkcionarja se šteje zakonec, otroci, posvojenci, starši, posvojitelji, bratje, sestre in osebe, ki s funkcionarjem živijo v skupnem gospodinjstvu ali v zunajzakonski skupnosti. IV. Merila oziroma kriteriji: - število članov (skupno in delež članov občanov Občine Domžale), - obseg dejavnosti za občane Občine Domžale, - delež lastnih (neproračunskih) virov financiranja, - obseg prostovoljstva. Občina Domžale ne bo sofinancirala stroškov reprezentance (pogostitev ipd.), stroškov izletov oziroma ekskurzij, stroškov zdravljenja, stroškov izobraževanja, ki ni v neposredni povezanosti z izvajanjem programa ipd., ostale stroške pa v sofinan-cerskem deležu, glede na merila in vrsto stroška, povezanega z izvajanjem prijavljenega programa, ki se izvaja za občane občine Domžale. V. Sredstva bodo dodeljena za izvajanje aktivnosti v letu 2012. VI. Rok za oddajo vlog: 11. april 2012. VII. Obrazci za prijavo: Obrazec prijave lahko dvignete v vložišču Občine Domžale ali na spletni strani: www.domzale.si, pod rubriko »Razpisi« in je obvezni sestavni del prijave. Prijavitelj v svoji vlogi obvezno navede ime, sedež in status, ter priloži podatke, na podlagi katerih bo mogoče odločiti o vlogi, npr.: - navedbo podatkov članov organa poslovodenja oziroma upravljanja (npr. upravnega, izvršilnega odbora, predsednik oziroma zastopnik društva), - število članov društva in število članov iz občine Domžale, - vsebinski in finančni podatki o realizaciji programa v letu 2011, - vsebinski opis programa oz. projekta (cilji, obseg, kraj, čas izvedbe, število vseh udeležencev, število udeležencev iz občine Domžale) za leto 2012 - finančni načrt prijavljenega programa oz. projekta za leto 2012, s prikazom: a/ virov financiranja in pričakovani delež občinskega proračuna, b/ odhodkov, - drugo kar bi lahko vplivalo na dodelitev sredstev. VIII. Vloge z obrazcem, ki je obvezen del prijave, s pripisom »Za javno povabilo št. 122-4/2012« lahko vložite osebno v vložišče Občine Domžale, soba št. 4 ali pošljete priporočeno po pošti na naslov: OBČINA DOMŽALE, Oddelek za družbene dejavnosti, Ljubljanska 69, 1230 Domžale. Vse dodatne informacije dobite na telefonski številki: 01/7220-100, int. 152 ali 151. IX. Vlagatelji bodo o izidu javnega povabila obveščeni v roku 60 dni po roku za oddajo vloge. Župan Toni Dragar OBČINA DOMŽALE JAVNO POVABILO ZA PRIJAVO SOFINANCIRANJA KULTURNIH PRIREDITEV I. Na podlagi Odloka o Proračunu Občine Domžale za leti 2011 in 2012 (Uradni vestnik Občine Domžale št. 13/11) Občina Domžale v letu 2012 načrtuje sofinanciranje kultur-nihprireditev v občini Domžale. II. Predmetjavnega povabila: Predmet javnega povabila je sofinanciranje kulturnih prire- ditev oziroma posamičnih kulturnih projektov (v nadal vanju: kulturnih prireditev) s področja glasbene, gledališke, g lesne in drugih kulturnih dejavnosti na območju občine omžale, ki pomenijo prispevek k zadovoljevanju javnih potreb in prepoznavnosti občine. Prireditve, povezane s praznovanji, kot so miklavževanje, božične in druge novoletne prireditve niso predmet tega povabila. III. Pogoji za sofinanciranje: - prijavitelj je pravna (društva ali druge pravne osebe) ali fizična oseba (v nadaljevanju: subjekt), ki ima registrirano izvajanje kulturnih dejavnosti ali v temeljnem aktu opredeljene dejavnosti s področja kulture, - prijavitelj ni subjekt, katerega program je že financiran ali sofinanciran iz javnih sredstev, razen, če gre za prireditev, ki je ni bilo mogoče vnaprej načrtovati oziroma prireditev ni financirana ali sofinancirana v okviru programa. - izvedba kulturne prireditve na območju občine Domžale. - Sredstva se lahko dodelijo le pravnim oziroma fizičnim osebam (v nadaljevanju: osebe), za katera ne veljajo omejitve iz 35. člena Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije. V skladu s 35. členom Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (Uradni list RS, št. 69/2011-UPB2) sredstva ne morejo biti dodeljena osebam, v katerih je funkcionar, ki pri Občini Domžale opravlja funkcno, ali njegov družinski član, član poslovodstva ali je neposredno ali preko drugih pravnih oseb v več kot 5 % udeležen pri ustanoviteljskih pravicah, upravljanju oziroma kapitalu. Funkcionarji občine so župan, podžupani in občinski svetniki. Za družinskega člana funkcionarja se šteje zakonec, otroci, posvojenci, starši, posvojitelji, bratje, sestre in osebe, ki s funkcionarjem živijo v skupnem gospodinjstvu ali v zunajzakonski skupnosti. IV. Merila in kriteriji: pomen prireditve (programa) za občane občine Domžale in Občino Domžale, delež lastne produkcije, število nastopajočih (sodelujočih) izvajalcev, število obiskovalcev (pričakovano), cilji in nameni projektov (programov), ki so jasno opredeljeni, prispevek k prepoznavnosti občine, kakovost in izvirnost, inovativnost, odmevnost prireditve v širšem prostoru oziroma pomembnost za promocijo Občine Domžale, delež zagotovljenih lastnih (neproračunskih) sredstev, delež prostovoljnega dela pri izvedbi prireditve. Prednost pri izbiri bodo imele tradicionalne prireditve, prireditve širšega pomena za občino in prireditve s priznano kakovostjo. Občina Domžale ne bo sofinancirala stroškov reprezentance (pogostitev ipd.), stroškov izletov oziroma ekskurzij, stroškov zdravljenja, stroškov izobraževanja, ki ni v neposredni povezanosti z izvajanjem programa ipd., ostale stroške pa v sofinancerskem deležu, glede na merila in vrsto stroška, povezanega z izvajanjem prijavljenega programa, ki se izvaja za občane občine Domžale. V. Sredstva bodo dodeljena za kulturne prireditve v letu 2012. VI. Rok za oddajo vlog: 11. april 2012. VII. Obrazci za prijavo: Obrazec prijave lahko dvignete v vložišču Občine Domžale ali na spletni strani: www.domzale.si, pod rubriko »Razpisi« in je obvezni sestavni del prijave. Prijavitelj v svoji vlogi obvezno navede ime, naslov oz. sedež, status in davčna številko, ter priloži podatke, na podlagi katerih bo mogoče odločiti o vlogi in sicer: - navedbo podatkov članov organa poslovodenja oziroma upravljanja (npr. upravnega, izvršnega odbora, predsednik oziroma zastopnik društva), - kratek opis izvedenih prireditev v letu 2011, - vsebinski opis posamezne prireditve za leto 2012 (vrsta, program-nastopajoči oz. sodelujoči, delež lastne produkcije ipd., cilji oz. nameni projekta, čas izvedbe, načrtovano število in struktura obiskovalcev, ^ ) , - finančni načrt prijavljenih prireditev za leto 2012, s prikazom: a/ virov financiranja in pričakovani delež občinskega proračuna, b/ odhodkov, - drugo, kar bi lahko vplivalo na dodelitev sredstev v smislu meril oz. kriterijev. VIII. Vloge z obrazcem, ki je obvezen del prijave, s pripisom »zajavno povabilo št. 610-3/2012« lahko vložite osebno v vložišče Občine Domžale, soba št. 4 ali pošljete priporočeno po pošti na naslov: OBČINA DOMŽALE, Oddelek za družbene dejavnosti, Ljubljanska 69, 1230 Domžale . Vse dodatne informacije dobite na telefonski številki: 01/7220-100, int. 152 ali 151. IX. Vlagatelji bodo o izidu javnega povabila obveščeni v roku 60 dni po roku za oddajo vloge. Župan Toni Dragar OBČINA DOMŽALE JAVNO POVABILO ZA PRIJAVO SOFINANCIRANJA PROGRAMOV VETERANSKIH ORGANIZACIJ IN DRUŠTEV I. Na podlagi Odloka o Proračunu Občine Domžale za leti 2011 in 2012 (Uradni vestnik Občine Domžale, št. 13/11) Občina Domžale v letu 2012 načrtuje sofinanciranje programov veteranskih društev oziroma zvez in organizacij (v nadaljevanju: društev) v občini Domžale. II. Predmet javnega povabila: Sofinanciranje programov veteranskih društev in organizacij, ki izvajajo dejavnosti na območju občine Domžale oziroma za občane Občine Domžale. III. Pogoji za sofinanciranje: status društva, ki izvaja dejavnost veteranskih in podobnih društev, izvajanje dejavnosti na območju občine Domžale oziroma za občane Občine Domžale, natančen načrt stroškov po vrstah za izvajanje prijavljenega programa, Sredstva se lahko dodelijo le društvom, za katera ne veljajo omejitve iz 35. člena Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije. V skladu s 35. členom Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (Uradni list RS, št. 69/2011-UPB 2) sredstva ne morejo biti dodeljena društvom, v katerih je funkcionar, ki pri Občini Domžale opravlja funkcijo, ali njegov družinski član, član poslovodstva ali je neposredno ali preko drugih pravnih oseb v več kot 5 % udeležen pri ustanoviteljskih pravicah, upravljanju oziroma kapitalu. Funkcionarji občine so župan, podžupani in občinski svetniki. Za družinskega člana funkcionarja se šteje zakonec, otroci, posvojenci, starši, posvojitelji, bratje, sestre in osebe, ki s funkcionarjem živijo v skupnem gospodinjstvu ali v zunajzakonski skupnosti. IV. Merila oziroma kriteriji: -število članov (skupno in delež članov občanov občine Domžale), -obseg dejavnosti, namenjene občanom občine Domžale, -delež lastnih (neproračunskih) virov financiranja, -obseg prostovoljstva. Občina Domžale ne bo sofinancirala stroškov reprezentance (pogostitev ipd.), stroškov izletov oziroma ekskurzij, stroškov zdravljenja, stroškov izobraževanja, ki ni v neposredni povezanosti z izvajanjem programa ipd., ostale stroške pa v sofinan-cerskem deležu, glede na merila in vrsto stroška, povezanega z izvajanjem prijavljenega programa, ki se izvaja za občane občine Domžale. V. Sredstva bodo dodeljena za izvajanje aktivnosti v letu 2012. VI. Rok za oddajo vlog: 11. april 2012. VII. Obrazec za prijavo: Obrazec prijave lahk o dvignete v vložišču Občine Domžale ali na spletni strani: www.domzale.si, pod rubriko »Razpisi« in je obvezni sestavni del prijave. Prijavitelj v svoji vlogi obvezno navede ime, naslov (sedež), status, davčna številka ter priloži podatke, na podlagi katerih bo mogoče odločiti o vlogi, npr.: - navedbo podatkov članov organa poslovodenja oziroma upravljanja (npr. upravnega, izvršnega odbora), - skupno število članov in število članov z območja občine Domžale, - vsebinski in finančni podatki o realizaciji dejavnosti v letu 2011, - opis programa (cilji, obseg, kraj, čas izvedbe, obseg dejavnosti namenjene občanom občine Domžale) za leto 2012, - finančni načrt prijavljenega programa oz. projekta za leto 2012, s prikazom: a/virov financiranja prijavljenega programa oz. projekta za leto 2012, s prikazom: b/odhodkov, - drugo, kar bi lahko vplivalo na dodelitev sredstev. VIII. Vloge z obrazcem, ki je obvezen del prijave, s pripisom »Za javno povabilo št. 6710-1/2012« lahko vložite osebno v vložišče Občine Domžale, soba št. 4 ali pošljete priporočeno po pošti na naslov: OBČINADOMŽALE, Oddelek za družbene dejavnosti, Ljubljanska 69, 1230 Domžale . Vse dodatne informacije dobite na telefonski številki: 01/7220-100, int. 152 ali 151. IX. Vlagatelji bodo o izidu javnega povabila obveščeni v roku 60 dni po roku za oddajo vloge. Župan Toni Dragar OBČINA DOMŽALE JAVNO POVABILO ZA SOFINANCIRANJE PROGRAMOV KULTURNIH DRUŠTEV I. Na podlagi Odloka o Proračunu Občine Domžale za leti 2011 in 2012 (Uradni vestnik Občine Domžale št. 13/11) Občina Domžale v letu 2012 načrtuje sofinanciranje programov kulturnih društev in združenj kulturnih društev oziroma zveze (v nadaljevanju: kulturnih društev). II. Predmet javnega povabila: Sofinanciranje programov kulturnih društev, ki izvajajo dejavnost na območju občine Domžale in pomenijo prispevek k zadovoljevanju potreb občanov občine Domžale. III. Pogoji za sofinanciranje: -status društva, -registrirana kulturna dejavnost društva oziroma v temeljnem aktu opredeljena dejavnost na področju kulture, -društvo izvaja dejavnost na območju občine Domžale, -natančen načrt stroškov po vrstah za izvajanje prijavljenega programa, - Sredstva se lahko dodelijo le društvom, za katera ne veljajo omejitve iz 35. člena Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije. V skladu s 35. členom Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (Uradni list RS, št. 69/2011-UPB2) sredstva ne morejo biti dodeljena društvom, v katerih je funkcionar, ki pri Občini Domžale opravlja funkcijo, ali njegov družinski član, član poslovodstva ali je neposredno ali preko drugih pravnih oseb v več kot 5 % udeležen pri ustanoviteljskih pravicah, upravljanju oziroma kapitalu. Funkcionarji občine so župan, podžupani in občinski svetniki. Za družinskega člana funkcionarja se šteje zakonec, otroci, posvojenci, starši, posvojitelji, bratje, sestre in osebe, ki s funkcionarjem živijo v skupnem gospodinjstvu ali v zunajzakonski skupnosti. IV. Merila oziroma kriteriji: -število članov društva (skupno in delež članov občanov Občine Domžale), pri čemer mora biti urejena evidenca o članstvu, plačani članarini in urejena ostala dokumentacija, -za leto 2012 načrtovano število samostojnih prireditev oziroma v lastni produkciji in število prireditev v soorganizaciji, -število sodelujočih izvajalcev po posameznih projektih in skupno, -število prireditev, nastopov ipd. aktivnosti, -število obiskovalcev (pričakovana udeležba), -doseganje izjemnih individualnih ali skupinskih rezultatov v preteklem koledarskem letu, -delež zagotovljenih lastnih (neproračunskih) sredstev, -delež programa, realiziran s prostovoljnim delom, -izvirnost, inovativnost, kakovost programov. Prednost pri sofinanciranju programov bodo imeli programi z že izkazano kvaliteto oziroma pomenom za promocijo občine. Občina Domžale ne bo sofinancirala stroškov reprezentance (pogostitev ipd.), stroškov izletov oziroma ekskurzij, stroškov zdravjenja, stroškov izobraževanja, ki ni v neposredni povezanosti z izvajanjem programa ipd., ostale stroške pa v sofinancerskem deležu, glede na merila in vrsto stroška, povezanega z izvajanjem prijavljenega programa, ki se izvaja za občane občine Domžale. V. Sredstva bodo dodeljena za izvajanje dejavnosti v letu 2012. VI. Rok za oddajo vlog: 11. april 2012. VII. Obrazci za prijavo: Obrazec prijave lahk o dvignete v vložišču Občine Domžale ali na spletni strani: www.domzale.si, pod rubriko »Razpisi« in je obvezni sestavni del prijave. Prijavitelj v svoji vlogi obvezno navede ime, naslov oz. sedež, status in davčna številka, ter priloži podatke, na podlagi katerih bo mogoče odločiti o vlogi in sicer: - navedbo podatkov članov organa poslovodenja oziroma upravljanja (npr. upravnega, izvršnega odbora, predsednik oziroma zastopnik društva), - število članov društva (skupno in delež članov občanov Občine Domžale), - opis izvedenih aktivnosti v letu 2011 (tudi dokazila o izjemnih individualnih ali skpinskih rezultatih v preteklem letu), - vsebinski opis programa oziroma aktivnosti v letu 2012 (opis posamezne prireditve obsega: cilje, obseg, kraj, čas izvedbe, navedbo ali gre za samostojno prireditev oziroma v lastni produkciji ali prireditev v soorganizaciji, načrtovano število nastopajočih, načrtovano število obiskovalcev) - načrtovani program se prikazuje tudi ločeno po morebitnih sekcijah, - finančni načrt prijavljenih programov za leto 2012, s prikazom: a/ virov financiranja in pričakovani delež občinskega proračuna, b/ odhodkov, - drugo, kar bi lahko vplivalo na dodelitev sredstev v smislu meril oz. kriterijev. VIII. Vloge z obrazcem, ki je obvezen del prijave, s pripisom »za javno povabilo št. 610-1/2012« lahko vložite osebno v vložišče Občine Domžale, soba št. 4 ali pošljete priporočeno po pošti na naslov: OBČINA DOMŽALE, Oddelek za družbene dejavnosti, Ljubljanska 69, 1230 Domžale. Vse dodatne informacije dobite na telefonski številki: 01/7220-100, int. 152 ali 151. IX. Vlagatelji bodo o izidu javnega povabila obveščeni v roku 60 dni po roku za oddajo vloge. Župan Toni Dragar 5 REPUBLIKA SLOVENIJA UPRAVNA ENOTA DOMZALE Ljubljanska cesta 69, 1230 Domžale Obvestilo o poteku veljavnosti osebnih izkaznic in potnih listov V prejšnji številki občinskega glasila smo objavili poziv občanom, da preverijo veljavnost osebnih dokumentov. Kljub pozivu pa nismo zaznali bistvenega povečanja števila vlog, zato moramo opozoriti, da bo v prihodnjih mesecih potekla veljavnost večjemu številu potnih listov in osebnih izkaznic, s tem pa se bo podaljšal tudi čakalni čas za njihovo izdelavo. Občanom svetujemo, da vlogo za izdajo potnega lista ali osebne izkaznice vložijo vsaj tri tedne pred rokom, ko dokument potrebujejo in naj ne čakajo do izteka njihove veljavnosti. Vlogo lahko vložijo na katerikoli Upravni enoti v Republiki Sloveniji ali na kateremkoli krajevnem uradu drugih upravnih enot. Vlogo za osebno izkaznico ali potni list lahko vloži stranka le osebno, za mladoletnega otroka vloži vlogo zakoniti zastopnik. Če je otrok starejši od 8 let, mora biti navzoč pri vložitvi vloge, saj mora vlogo podpisati. Vlogi za izdajo nove osebne izkaznice ali novega potnega lista mora biti priložena tudi stara osebna izkaznica oziroma stari potni list in primerna fotografija ali potrdilo z referenčno številko iz sistema E-fotograf (slika v digitalni obliki). OBČINA DOMŽALE Javno povabilo za prijavo sofinanciranja programov družbeno—socialnih in socialno humanitarnih društev I. Na podlagi Odloka o Proračunu Občine Domžale za leti 2011 in 2012 (Uradni vestnik Občine Domžale št. 13/11) Občina Domžale v letu 2012 načrtuje sofinanciranje programov družbeno socialnih in socialno humanitarnih društev. II. Predmetjavnega povabila: Sofinanciranje programov družbeno socialnih in socialno humanitarnih društev oziroma organizacij (v nadaljevanju: društvo), ki izvajajo dejavnosti na območju občine Domžale oziroma za občane občine Domžale III. Pogoji za sofinanciranje: - status društva, da izvaja družbeno socialno ali socialno humanitarno dejavnosti, - izvajanje programa na območju občine Domžale oziroma za občane občine Domžale, - natančen načrt stroškov po vrstah za izvajanje prijavljenega programa, - Sredstva se lahko dodelijo le društvom, za katera ne veljajo omejitve iz 35. člena Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije. V skladu s 35. členom Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (Uradni list RS, št. 69/2011-UpB 2) sredstva ne morejo biti dodeljena društvom, v katerih je funkcionar, ki pri Občini Domžale opravlja funkcijo, ali njegov družinski član, član poslovodstva ali je neposredno ali preko drugih pravnih oseb v več kot 5 % udeležen pri ustanoviteljskih pravicah, upravljanju oziroma kapitalu. Funkcionarji občine so župan, podžupani in občinski svetniki. Za družinskega člana funkcionarja se šteje zakonec, otroci, posvojenci, starši, posvojitelji, bratje, sestre in osebe, ki s funkcionarjem živijo v skupnem gospodinjstvu ali v zunajzakonski skupnosti. IV. Merila oziroma kriteriji: - število članov (skupno in delež članov občanov Občine Domžale), ki se vključujejo v prijavljeni program, - obseg programa, namenjen občanom Občine Domžale, - obseg družbene, socialne in humanitarne dejavnosti, vključno s pomočjo določenim družbenim skupinam (kot so brezdomci ipd.), - delež lastnih (neproračunskih) sredstev, - obseg prostovoljstva. Občina Domžale ne bo sofinancirala stroškov reprezentance (pogostitev ipd.), stroškov izletov oziroma ekskurzij, stroskov zdravilišč, stroškov izobraževanja, ki ni v neposredni povezanosti z izvajanjem programa ipd., ostale stroške pa v sofinancerskem deležu, glede na merila in vrsto stroška, povezanega z izvrnanjem prijavljenega programa, ki se izvaja za občane občine Domžale. V. Sredstva bodo dodejena za izva'arje aktivnosti v letu 2012. VI. Rok za oddajo vlog:11. april 2012. VII. Obrazci za prijavo: Obrazec prijave lahko dvignete v vložišču Občine Domžale ali na spletni strani: www.domzale.si, pod rubriko »Razpisi« in je obvezni sestavni del prijave. Prijavitelj v svoji vlogi obvezno navede ime, sedež (naslov), status, davčna številka, ter priloži podatke, na podlagi katerih bo mogoče odločiti o vlogi, npr.: - navedbo podatkov članov organa poslovodenja oziroma upravljanja (npr. upravnega, izvršilnega odbora, predsednik oziroma zastopnik društva), - število članov društva in število članov iz občine Domžale, - opis izvedenih aktivnosti v letu 2011, - vsebinski opis programa oz. projekta (cilji, obseg, kraj, čas izvedbe, število vseh udeležencev, število udeležencev iz občine Domžale) za leto 2012, - finančni načrt prijavljenega programa oz. projekta za leto 2012, s prikazom: a/ virov financiranja in pričakovani delež občinskega proračuna, b/ odhodkov, - drugo kar bi lahko vplivalo na dodelitev sredstev. VIII. Vloge z obrazcem, ki je obvezen del prijave, s pripisom »Za javno jiovabilo št. 122-3/2012« lahko vložite osebno v vložišče Občine Domžale, soba št. 4 ali pošljete priporočeno po pošti na naslov: OBčINA DOMŽALE, Oddelek za družbene dejavnosti, Ljubljanska 69, 1230 Domžale . Vse dodatne informacije dobite na telefonski številki: 01/7220-100, int. 152 ali 151. IX. Vlagatelji bodo o izidu javnega povabila obveščeni v roku 60 dni po roku za oddajo vloge. Župan Toni Dragar 26 uredništvo 23. MAREC 2012 Pisma bralcev Objavljamo prispevke avtorjev, katerih identiteta je poznana uredništvu in so njihovi prispevki krajši od 3000 znakov s presledki. Hkrati obveščamo bralce, da stališča, zapisana v Pismih bralcev, niso stališča uredništva. Bodi preVIDEN Čeprav je čas največje ogroženost pešcev že mimo, saj so zimski meseci mimo, tudi sedaj ni odveč, če ponovimo nekaj misli ob akciji Javne agencije RS za varnost prometa. Osnovni namen akcije Bodi previden je opozoriti in osveščati pešce glede uporabe odsevnih predmetov, saj vidnost v prometu pomeni tudi večjo varnost, na drugi strani pa opozoriti voznike na večjo pozornost in skrb za pešce kot najranljivejšo in bolj ogroženo skupino udeležencev v prometu. Najbolj ogroženi so pešci, starejši nad 65 let in otroci v starosti do 10 let. Zahvaljujoč oza-veščanju prebivalcev o smotrnosti nošenja odsevnih trakov ali kresničk se je število smrtnih žrtev med pešci v lanskem letu bistveno zmanjšalo, zato so k sodelovanju v letošnjem letu povabili tudi župnijske urade in jim za promocijo razdelili odsevne trakove za starejše farane v želji, da bi tudi ob pomoči odsevnikov varno hodili in kolesarili čez celo leto. Djd Kdo bo razhajkal sodstvo 2? Nadaljevanje članka z dne 2. 3. 2012. Tudi maščevalnost je na sodišču vse pogostejša. Večkrat se zgodi, da sodišče brez preverbe plačila izvršbo s pomanjkljivimi dokumenti posreduje na banko. Banka izvede rubež, čeprav je stranka vse obveznosti poravnala. Začne se obupen boj za zdravo pamet. Do takrat pa se vsi prilivi z računa žrtve, mesece preusmerjajo upravičenemu ali neupravičenemu upniku. Sodišče odgovornosti za posledice svoje nemarnosti noče prevzeti, čeprav Vrhovno sodišče v enakih primerih pove, da ima prav stranka. Preostane le tožba sodišča (države), toda ^ odvetniki si ne upajo tožiti sodišča, ker jim »lahko to še narobe hodi«. Halooo? Ali sodišče namesto, da bi delilo pravico, samo od sebe povrnilo škodo in se oškodovancu globoko opravičilo, seje maščevalnost? Kako naj zaupamo sodišču, da bo odločalo pošteno in pravično, če je samo izvor laži, sprenevedanj in manipulacij? Na drugi strani pa je mimo učinkovitosti in racionalnosti, sposobno z rubežem stanovanja izterjati par evrov plačila. Gre torej za popolno diskriminacijo in podrejenost človeka nasproti inštituciji! To isto sodišče bo za 3 evre ali celo neupravičeno, izdalo firmi nalog za zadržanje plače, brez jasne navedbe terjatev. Firma ne ve, kolikšen znesek naj nakaže, sodišče »nima časa« izdelati izračuna, zato mora firma zadržati razpoložljivo plačo. Ta igra traja mesece in zaposleni je ves ta čas brez denarja. Ker po izključni krivdi sodišča ne more plačati posojila, pride do rubeža hiše, sodišče pa spet noče prevzeti odgovornosti za svoje bolne igre. Občanom se ne splača terjati majhnih zneskov, ker odvetnik računa stranki tudi 4-krat višjo tarifo, kot jo prizna sodišče, razliko, ki morda presega terjatev, pa krije stranka sama. Tak sistem pa prav spodbuja manjše lopovščine, kot si jih npr. privošči s svojim nezakonitim postopanjem redarstvo MOL Zorana Jankoviča, idr. Če menite, da je celo iz slike jasno razviden protipravni poseg dovolj za ugotovitev stanja in kaznovanje Nagrajuje Honda Ambrož Nagrajenci križanke številka 2, ki prejmejo po dve vstopnici za ogled filma v Kulturnem domu Franca Bernika za sezono 2011/2012 so: Tatjana Karlovšek, Domžale, Marinka Gavrič, Domžale, Dragica Cimperman, Domžale. Čestitke! Nagrade tokratne nagradne križanke pa podeljuje Honda Ambrož, ki podarja brezplačni vikend najem vozila Honda Civic,plastično ročko 4 l olja Castrol SLX, plastično ročko 4 l olja Castrol GTX in preventivni pregled vozila z meritvami. Pravilno izpolnjeno križanko pošljite do srede,14. marca 2012 na naslov: Uredništvo Slamnik, Ljubljanska 61, 1230 Domžale. Do takrat pa lep pozdrav in veliko sreče! NAGRADNA Kulturni dom KRIŽANKA am Franca Bernika, p. p. 2, 4 1230 Domžale. storilca, se motite. Odločitev je odvisna od sodnika, sodniki pa imajo lahko za različne primere različne motive. Ti so npr. zakonitost, strokovnost, pravičnost, stanovska ali politična solidarnost, podkupnina, poznanstvo idr. Če pride do prerazporeditve zadeve od enega sodnika k drugemu, je to lahko posledica motiva. Zanimivo bi bilo izvedeti, kaj sodnika »prisili« delovati skrajno pristransko, malomarno in celo protipravno, kot se je zgodilo domžalski sodnici Mojci Kanc? Gre za strokovnost, naključje, ali za zaščito storilca? Storilec je nagrajen, oškodovanec kaznovan! Stanje se lahko spremeni le tako, da se v monopolno blatno mlako zaščitenih vsemogočnih krapov spusti par ščuk, ki bodo tu in tam kakega krapa požrli v dobro celotne družbe. Drugače povedano. Sodnikom je potrebno odvzeti dosmrtni mandat ter uvesti enostavno kazensko in materialno odgovornost za namerne ali nenamerne »napake«. Marko Hrovat Mit o dobrem gospodarju Za dobrega gospodarja je včasih veljal kmet, ki mu je bila od prednikov podedovana in v gospodarjenje zaupana kmetija, najvrednejše v življenju. Skrbel je za red in čistočo, za dober pridelek na polju in v hlevu, bil je preudaren pri ravnanju z imetjem in denarjem. Ni se zadolževal PROFUNDIS V Dragomlju prodamo komunalno opremljena stavbna zemljišča velikosti 557m2, 570m2 in 749m2. Komunalni prispevek je plačan. Na vsakem zemljišču so zgrajeni novi ločeni komunalni priključki. Cena 200 EUR/m2. Informacije: PROFUNDIS d.o.o. Slamnikarska 3b, Domžale Tel.: 051 697 277 ali 041 733 783 in prihrankov ni po nepotrebnem zapravljal. Kadar je kupoval - danes bi rekli investiral, se je odločil za najplodovitejši kos zemlje, za najboljšega konja. Celo neveste si ni izbral kar tja v en dan. Zato je preživel iz roda v rod v dobrih in v slabih časih. Tudi danes bi nam moral biti za zgled. Je država dober gospodar? Najbrž ne, saj si ji ne bi dogajalo skorajšnje gospodarsko in moralno razsulo. So občine dobri gospodarji? Naša prav gotovo ni. Namesto prepotrebnega otroškega vrtca v Dobu ali pokrite mestne tržnice raje gradi betonski Češminov park, ki še ponoči troši elektriko za nepotrebno razsvetljavo. Namesto da bi skrbela za ohranjanje narave, še vedno vztraja pri naravovarstveno močno sporni poslovni coni v Zelodniku. Tudi ljubljanskemu županu pogosto pripisujejo lastnosti dobrega gospodarja. Ljubljanska občina bi morala že pred desetimi leti začeti z izgradnjo centra za ravnanje z odpadki, pa nas je rajši zadolžila za center športa, iger in nakupov v Stožicah. Namesto da bi pred pozidavami obvarovala primestne zelene in kmetijske površine, špekulira z vključevanjem v prostorske načrte tudi naravovarstveno najobčutljivejša primestna območja. Pa naj mi še kdo pripoveduje pravljico o dobrem gospodarju. Jože Nemec Če jim ni všeč tam, kjer so, naj se odselijo drugam Kar takoj je treba zapisati, da so to besede, ki so bile izrečene s strani občinskih uradnikov v zvezi s pripombami krajanov nad razmerami na javni makadamski cesti na odcepu Turnše - Češenik v dolžini 400 metrov, na katero je vezanih 16 oseb, med njimi trije osnovnošolci. Več o tem je bilo zapisano v članku »Cesta, da te kap«, ki je bil v januarju objavljen v Slamniku in ni naletel na pričakovan odmev med lokalnimi in občinskimi strukturami, čeprav se območje KS Dob ponaša z največjim številom občinskih svetnikov. To pomeni, da se s konkretnimi življenjskimi vprašanji noče ukvarjati nihče ali pa jih je preveč, da bi lahko sledili posamičnemu primeru. Ali pač! V marcu sta teren obiskala predstavnika občine in že iz njunih pogledov je bilo razumeti, da se z Z veseljem posipamo »svojo cesto«, čeprav je javna. Ker tako udarniško delo malokdo še počne, bi lahko za nagrado dobili še en kamion peska v letošnjem letu. navedbami ne strinjata. Res je, da je omenjena cesta v lepem vremenu, kljub številnim luknjam, ki jih skušamo sami zakrpati, normalno prevozna. Vendar vsak dan ne sije sonce. V grdem vremenu je ta cesta, ki ji daleč naokrog ni para, prava mora za voznike in pešce. Gramoza za posip ni bilo (od kar je KS Dob prenehala skrbeti za to cesto, ker je pač občinska), čeprav na drugih odsekih na tem območju to nikoli ni problem. Pomembno je, ob kateri cesti kdo stanuje. Kljub negodovanju, ali je na omenjeni cesti potrebna sanacija ali ne, je pred nekaj dnevi kamion pripeljal kup peska, kar pomeni, da je cesta resnično v slabem stanju. Kje so torej vzroki za skrajno neprijaznost občinskih uradnikov, ki brez občutka za urejanje razmer na terenu na področju cest odločno povedo: »Če ljudem ni všeč tam, kjer so, naj se preselijo drugam!«. Halo! Bo kdo takšne »prijazne birokrate« kdaj kam poklical in jih povprašal po zdravju? Marjan Bolhar Mali oglasi Od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure na tel.: 722 50 50. Uredimo prodajo, nakup ali cenitev želene nepremičnine. HlSA NEPREMIČNIN RE d.o.o., soseska BISTRA, Ul. Nikole Tesle 17, Domžale. GSM. 040/414-141. Ugodni TAXI prevozi! Domžale - Ljubljana (12 EUR), Domžale - letališče Brnik (15 EUR). http:// www.taxikamnik.si GSM: 031/713421. BALTAZARS E. Stankovič s.p., Pot 27. julija 3, 1241 Kamnik. SlVALNl STROJl - servis in prodaja šivalnih strojev (gospodinjskih in industrijskih). Anton Pratneker s.p., Slamnikarska 3b, Domžale. GSM: 041/920-149 TAXI PREVOZI! GSM: 051/848761, Matija ZIBELNIK s.p., Zavrti 5, 1234 MENGEŠ. Inštrukcije matematike in fizike za OS, SS in GlM na vašem domu. GSM: 040/168-454 lnštruiram matematiko, angleščino za OS, SS in priprava na maturo. Helena Vlaj s.p., Prešernova 45, 1235 RADOMLJE GSM: 041/391-146 Energetski tretmaji za izboljšanje počutja in zdravljenje vseh vrst bolezni. Helena Vlaj s.p., Prešernova 45, 1235 RADOMLJE GSM: 041/391-146 KUPlM vrtno otroško hiško. Tel.: 01721-23-67, GSM.: 031/414-369 ali 031/788-984 POMOČ: ARTA-grško mesto, KIRASIR-srednjeveSki konjenik z oklepom, KRASOTA-izredna lepota, NAVIGATORKA-pomorščakinja (redko), OTARU-pristaniSče na japonskem otoku Hokaido, TAINAN-mesto na jugozahodu Tajvana, TAKIN-azijska kozja antilopa 23. MAREC 2012 objave 27 »Jaz sem vstajenje in življenje, kdor veruje vame, bo živel, tudi če umrje.« Jn 11,25 V SPOMIN S. Gieta (Adela) ■v Smiimaul. (1934-2012) 23. februarja 2012 smo se s sveto mašo ob 9. uri v cerkvi sv. Križa na ljubljanskih Žalah in pokopališču Ljubljana - Žale še zadnjič poslovili od rajne sestre Grete (Adele). Rodila se je na praznik Brezmadežne Marije leta 1934 v Dogošah, župnija Maribor - Brezje, in sicer kot peta od osmih otrok. Od leta 1964 je s. Greta živela v samostanu sester Sv. Križa na Mali Loki - župnija Ihan. Ob prebiranju življenjepisa sv. Terezije Deteta Jezusa je v njej rasla želja, da bi tudi sama hodila za Jezusom, postala torej redovnica in tako čim več duš privedla k Bogu. O svoji želji se je pogovorila z jezuitom p. Štru-bljem, takratnim župnikom. Živela je zelo bogato duhovno življenje, začela se je tudi učiti igranja na klavir. Adela je dokončala osnovno in strokovno šiviljsko šolo v Mariboru, se tudi zaposlila, v srcu pa je še vedno nosila tiho željo po redovnem poklicu. R Štrubelj je njeno željo posredoval sestram benediktinkam na Rabu, vendar je bilo ugodnejše za sprejem v samostan sester Sv. Križa v Dakovem, kjer je bil sedež hrvaške province, kjer je tudi dobila dovoljenje za vstop, tako da je lahko 24. maja 1955 srečna prestopila samostanski prag v Dakovem. Ro treh letih samostanskega življenja je bila sprejeta v noviciat in dobila redovno ime s. Greta. Leto dni se je intenzivneje pripravljala na redovni poklic in 15. maja 1959 že naredila prve zaobljube in se z njimi vsa izročila Bogu. Njeno prvo delovno mesto je bilo na župniji Lipik pri Rakracu na Hrvaškem, kjer je vodila petje in igranje, pomagala pri verouku in pri delu na velikem polju. Leta 1962 je prišla v Ljubljano, na Resljevo ulico. Skupaj s sosestro sta opravljali hišna opravila in oskrbovale bolnega kate-heta Janeza Žagarja. Na Mali Loki, kamor je prišla - kakor že rečeno - leta 1964, pa je bilo področje dela s. Grete v šivalnici, kjer je šivala civilna oblačila in posteljnino za stranke, skrbela za vsakokratnega hišnega duhovnika, med drugim tudi gospoda nadškofa dr. Franceta Rerka, obiskovalke samostana in dolga leta bila zakristanka. Občasno je varovala tudi sosedove otroke, ko starši niso imeli zanje varstva in se je zelo dobro vživela v vlogo vzgojiteljice, hkrati pa je kot usmiljena sestra sv. Križa ohranjala neomajno zaupanje v Gospoda. S. Greta je bila vedno pripravljena pomagati sosestram. Bila je tihe in skromne narave in ni nikoli hotela zbujati pozornosti. Vse življenje je bila krhkega zdravja, a njena močna volja jo je gnala naprej. Šestnajstega v mesecu, ko se sestre sv. Križa posebej spominjajo svoje blažene matere Marije Terezije in molijo za nove redovne poklice, je s. Greta dokončala svoj križev pot. Zahvaljujoč se ji za vsa njena dobra dela, njeno požrtvovalnost, prijaznost, zvestobo in ljubezen, ki jo je izkazovala svojim sosestram in številnim drugim, smo se od nje poslovili s sveto mašo, ki jo je vodil sedanji hišni duhovnik Janez Žagar s somaševalci, z nekdanjim hišnim duhovnikom prof. dr. Bogdanom Dolencem, kakor tudi gospodom Markom Pajkom in nenazadnje p. Jožetom Kokaljem. Oddožil se ji je tudi malološki cerkveni zbor, sam pa sem v svojem poslovilnem govoru posebej poudaril, da je bila živo, ljubeznivo, še več zgovorno in naravnost razkošno znamenje Božje ljubezni do človeka in se ji zahvalil za njeno naklonjenost. S svojim življenjem in odnosom do sočloveka je bila živa pričevalka, da na svetu nismo sami. Zlasti je izstopala po svoji ponižnosti, kar je odlika le malokaterega. Draga sestra Greta, počivajte v miru Božjem. Ivan Kepic Tako tihoo, skromno si živela, takšno tudi si življenje imela, zdaj rešena vseh si bolečin, za tabo ostal bo lep spomin. ZAHVALA V 87. letu starosti je zaspala naša sestra in teta Angelca Pajer iz Ihana Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno so-žalje, podarjeno cvetje, sveče in svete maše. Hvala župniku g. Rozniču za lepo opravljen pogreb, pevcem in pogrebni službi Vrbančič. Iskreno se zahvaljujemo zaposlenim v Domu upokojencev Domžale za nudeno pomoč. Vsi njeni V nebesih sem doma, tam Jezus krono da, tam je moj pravi dom, tam večno srečen bom. (A. M. Slomšek^) ZAHVALA Andrej Cerar st. roj. 1925 iz Preserij pri Radomljah Vsem sorodnikom, prijateljem, sodelavcem, sosedom in znancem, ki ste v velikem številu pospremili ata Andreja na zadnji poti v Radomljah, se iskreno zahvaljujemo. Zahvaljujemo se tudi vsem, ki ste mu lajšali zadnje vdovske dni. Hvala za izraze sočutja, darovano cvetje, sveče in maše. Ohranite ga v lepem spominu! Vsi njegovi V naša srca si se vpisala, čas ne bo te več izbrisal. In čeprav spokojno spiš, z nami kakor prej živiš. V SPOMIN Minevajo tri leta, odkar nas je zapustila naša draga mama, babica, prababica in tašča Maksa Mihelčič Vedno boš v naših srcih. Pogrešamo te. Vsi njeni li Glej, zemlja si je vzela, kar je njeno, a kar ni njeno, nam ne more vzeti, in to, kar je neskončno dragoceno, je večno in nikdar ne more umreti. ZAHVALA V 90. letu starosti nas je zapustil naš dragi oče, ata, pradedek in tast Jože Mihelčič z Vira pri Domžalah Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Posebna zahvala osebju Doma počitka Mengeš za skrb in nego. Hvala gospodu župniku za opravljen obred in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi Zdaj prazna vaza je ostala, /sonce solze naj suši! Lepote roža ni izgubila, /le drugače jo živi! (Zvone Strubelj) ZAHVALA Ob boleči izgubi sina, brata, vnuka in nečaka Amadeja Kopitarja z Vira pri Domžalah Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, sošolcem in znancem za pozornost, sočutje in izražena sožalja. Hvala za cvetje, sveče, darovane maše ter vse darove. Zahvala g. župniku Jožetu Tomšiču in pogrebni službi Vrbančič za opravljen pogreb ter g. župniku dr. Zvonetu Štrublju za lepo mašo. Zahvala Vrtcu Domžale, Sindikatu Vrtca Domžale in ostalim vrtcem, ki so darovali. Zavarovalnici Maribor PE Ljubljana, Tehnični bazi Avto Krka TP Ljubljana in vsem ostalim. Še enkrat iskrena hvala! Vsi njegovi Pomlad bo na tvoj vrt prišla in čakala, da prideš ti. Sedla bo na rožna tla in jokala, ker tebe več ni. ZAHVALA V 95. letu starosti nas je zapustil naš dragi ata Ciril Kaplja z Vira Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste se poklonili v njegov spomin in ga pospremili na zadnjo pot. Posebna zahvala patronažni sestri Miri Savnik za obiske na domu ter g. župniku in gasilcem z Vira za lepo opravljen pogrebni obred. Žalujoči: vsi njegovi Bolečina se da skriti, pa tudi solze ni težko zatajiti, le ljube skrbne mame nihče nam ne more več vrniti. ZAHVALA Svojo življenjsko pot je v 93. letu sklenila naša dobra mama Marija Korbič roj. Cizmadia Mariš Zahvaljujemo se sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečena sožalja, cvetje, sveče in spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala osebju Doma upokojencev Domžale za dolgoletno skrb in nego, gospodu župniku za lep poslovilni obred in sveto mašo, pevcem Kranjskega kvinteta za lepo petje, trobentaču Andreju in cvetličarni Vesel za prečudovito cvetje. Zahvala tudi pogrebni službi Vrbančič za lepo opravljeno pogrebno slovo. Vsi njeni Mirno in spokojno sta zaspali, / v večni sen od nas odpotovali. Naj bo srečno vajino potovanje, / in pogosto vračajta se nam v sanje. ZAHVALA Ob tragični smrti mojih dragih tet Mici in Rozi Rahne Rača 3 se zahvaljujem sorodnikom in sosedom za darovane maše in sveče, gospodu župniku za lep pogrebni obred in pogrebni službi Vrbančič. Hvala vsem, ki ste ju pospremili na zadnji poti. Ančka z družino Tiho skromno si živel, / tako tudi si življenje imel, zdaj rešen si vseh bolečin, /za tabo ostal bo le spomin. ZAHVALA Svojo življenjsko pot je sklenil Drago Ivankovič iz Domžal, Depala vas 48 b Iskreno in iz srca se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Zahvala njegovim nekdanjim sodelavcem Cestnega podjetja Mengeš, hvala zdravniškemu osebju UKC-KO za gastroenterolo-gijo - intenzivne nege in posebej hvala zdravniškemu osebju UKC Ljubjana - klinični oddelek za kirurgijo srca in ožilja - intenzivne nege za vso nego in skrb ter tolažilne besede. Zahvaljujemo se tudi pogrebni službi Vrbančič in iskrena hvala g. župniku Janezu Šimencu za poslovilne besede ter lep pogrebni obred. Hvala lepa vsem, ki ste se v velikem številu od njega poslovili in ga pospremili kvečnemu počitku. Žalujoči: njegova Terezija, hči Branka z možem Matejem, vnukinji Rebeka in Iris Tiho skromno si živela, tako tudi si življenje imela zdaj rešena si vseh bolečin, a za tabo bo ostal le spomin. ZAHVALA Svojo življenjsko pot je v 82. letu sklenila žena in teta Štefka Lap roj. Cotman iz Domžal, Vodovodna 17 Ob izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za cvetje in sveče ter spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala tudi patronažni službi in zavodu Comett. Vsi njeni V naša srca si se vpisal, čas ne bo te več izbrisal. In čeprav spokojno spiš z nami kakor prej živiš. ZAHVALA Ob prehitri smrti ljubečega moža, očeta Janeza Hafnerja z Vira pri Domžalah, Bukovčeva ulica 38 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se g. župniku, pevcem in pogrebni službi. Posebna zahvala za govor Pustne sekcije Striček in govorniku g. Ravnikarju. Žalujoči: žena Mojca, hčerka Tina in sin Uroš Je čas, ki da, je čas, ki vzame, je čas, ki celi rane in je čas, ki nikdar ne mine, ko zasanjaš se v spomine. V SPOMIN 30. marca mineva 10. leto, odkar se je poslovil od nas dragi mož, oče, dedi, tast in brat Rajko Jereb pismonoša v Domžalah Zahvaljujemo se vsem, ki se ga še spominjate, mu prižigate sveče in za trenutek postojite ob njegovem grobu z mislijo nanj. Vsem hvala lepa! Žena Ivanka, hčerka Sonja z družino in sin Silvo z družino ZAHVALA Umrla je najina mama Ivanka Homar Iskreno se zahvaljujeva vsem dobrim sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem. Hvala za izrečena ustna in pisna sožalja, cvetja, sveče in sv. maše. Hvala vsem skupaj in vsakemu posebej, ki ste našo mamo pospremili na njeno zadnjo pot. Irena in Marija MARCEVSKI DOGODKI MIHA KAČ PORTRETI V BRONU IN GLINI Prvič v Domžalah je na ogled izbor njegovih portretnih upodobitev domžalskih in okoliških veljakov, odprto do 31.3. / vstop prost Sobota, 31. marec 2012, oblO.uri Sobotna ustvarjalnica: CVETJE IZ PAPIRJA Delavnica bo izvedena s pomočjo mojstric izdelovanja te že pozabljene ročne spretnosti iz Medgeneracijskega društva Jesenski cvet Domžale, skupina MASIMM. Delavnica je primerna za vse generacije udeležencev. 90 min/ vstop prost V APRILU NAPOVEDUJEMO Torek, 10. april 2012, ob 19. uri MILAN MERHAR (1910-1988): Neumorni kronist Domžal in okolice Ob prazniku Občine Domžale predstavljamo njegovo retrospektivo likovnih del z dragocenimi zapisi Domžal in okolice v risbi in akvarelu, ki so se skozi desetletja močno spreminjale. Zaradi obsežnosti in pomembnosti bo razstava odprta na dveh lokacijah, tudi v Galeriji Domžale. Sponzor otvoritve: Vinska klet Vidmar, Domžale odprto do 26.4.2012 / v Galeriji Domžale odprto od 24.4. do 7.5. Sobota, 14. april 2012, ob 17. uri Sobotna družinska ustvarjalnica: FANTAZIJSKI PIRHI Domžalska ustvarjalka Meta Ogrinc nam bo predstavila posebno tehniko poslikave nojevih jajc kot nenavadno različico okraševanja velikonočnih pir-hov. Delavnica je namenjena vsem generacijam udeležencev. 90 min/ vstop prost MENAČENKOVA DOMAČIJA, ^^^ KULTURNI DOM FRANCA BERNIKA DOMŽALE, Cankarjeva ulica 9, 1230 Domžale ^HhJ Ljubljanska 61, Domžale, menacenk^d-domzale.si ^OOpF tel. 722 50 50, mfo@kd-domzale.si, www.kd-domzale.si Odprto v času odprtja razstave: vsak delavnik od 10. do 11. ure in od 17. do 19. ure, ob sobotah od 10. do 11. ure. Naslednja številka glasila Slamnik izide v petek, 13. aprila 2012. Rok za oddajo prispevkov je v sredo, 4. aprila 2012, do 12. ure. Prispevke lahko v času uradnih ur oddate v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale, izven uradnih ur v nabiralnik na stavbi ali pa na e-naslov: slamnik.urednica@ gmail.com. © NOTARKA JUDITA UČAKAR RŽENIČNIK Maistrova ulica 2, 1241 Kamnik Sporočam vam, da s 1.4.2012 NOTARKA JUDITA UČAKAR RŽENIČNIK prevzemam notarsko pisarno notarja Janeza Novaka v Kamniku, Maistrova ulica 2. Uradne ure: ponedeljek, torek, četrtek 9.00-12.00 in 13.00-16.00 ure sreda 9.00-12.00 in 13.00-17.00 ure petek 9.00-12.00 in 13.00-14.00 ure telefon: (01) 831-95-30, (01) 831-95-35, fax: (01) 831-95-30 HALO OUM Ol www.halo-olje.si Dostava kurilnega olja v Ljubljani, Domžalah, Kamniku, Vrhniki, Grosupljem in okolici. TEN TRADE d.o.o., Videm 6b, Dol pri Ljubljani -t 1 1 AVTO SET d.o.o. N©¥© = ©ENILN© M CENITEV POŠKODOVANIH VOZIL ZA ZAVAROVALNICO TRIGLAV IN GENERALI Vse na enem mestu: od zavarovanja, do cenitve in popravila poškodovanega vozila, brez nepotrebnih poti in čakanja v vrsti. Za čas popravila lahko koristite nadomestno vozilo... triglav GENERALI Zavarovlanica ^LETA AVTO SET d.o.o^ Dragomelj 26,1230 Domžale Prodaja vozil: 01/56 27 111, 041/648 166, Servis: 01/56 27 333, 031/648 166 Renault pomoč: 080 1 080, Avtovleka: 031 331 357 E-mail: info@avtoset.si, Internet: www.avtoset.si DELOVNI ČAS: SALON: od 8. do 18. ure, SERVIS: od 8. do 17. ure Z LAHKOTO DO TAKOJŠNJEGA PRIHRANKA. Preklopite na zemeljski plin. Spoznajte Paket za odpret NOVA PLINSKA PEČ (3 letna garancija) IZDELAVA PROJEKTA GRADNJA INŠTALACIJE = 50 EUR + 100% POPUSTA ZA 200 m3 ZEMELJSKEGA PLINA + 15 % POPUSTA NA ELEKTRIČNO ENERGIJO ZA OBDOBJE POL LETA *Velja za paket 25 kW Paket za odpret 25 kW za 50 EUR na mesec za obdobje 52 mesecev* * na mesec Paket za odpret 36 kW za 54 EUR na mesec za obdobje 52 mesecev* Ponudba velja do 31. decembra 2012 za odjemalce, ki se priklopijo na omrežje zemeljskega plina v lasti družbe Petrol, d. d., Ljubljana. Petrol, d. d., Ljubljana Dunajska cesta 50, 1527 Ljubljana www.petrol.si | plin@petrol.si PETROL Energija za življenje Zemeljski plin = varčno ogrevanje Z zamenjavo kurišča s kurilnega olja na zemeljski plin, s prihrankom prehoda na nov sistem ogrevanja pokrijete investicijo v novo plinsko peč in dodatno privarčujete. Petrol je v občini Domžale uredil tehnično novo napeljavo za zemeljski plin, ki omogoča izbiro za nov sistem ogrevanja. Ta omogoča visok izkoristek ogrevalne energije, kompaktno izdelavo moderno oblikovane plinske peči s sestavnimi deli najvišje evropske kakovosti in armaturno ploščo za preprosto uporabo. Ogrevanje z zemeljskim plinom je bolj učinkovito in tudi okolju prijazno, saj oddaja precej nižje emisije. Sprememba sistema ogrevanja v hiši še zdaleč ni zapleten tehnični projekt. Strokovnjaki izdelajo notranjo plinsko napeljavo strokovno in hitro, demontirajo in odpeljejo stari ogrevalni kotel, pri čemer stranka prejme tudi 100 % popust za 200 m^ zemeljskega plina ter 15% popust na električno energijo za obdobje pol leta. V primeru povprečne mesečne porabe kurilnega olja 167 litrov (letna poraba kurilnega olja 2000 litrov) pomeni strošek ogrevanja 157 EUR na mesec. V primeru ogrevanja z zemeljskim plinom je strošek ogrevanja 100 EUR na mesec (izračun upošteva 101-odstotni izkoristek kondenzacijske plinske peči). Prihranek pri ogrevanju z zemeljskim plinom je najmanj 57 EUR na mesec. .-I 2c s o Z ogrevanjem na zemeljski ^^ plin bo po 52 mesecih vaš me- |f sečni strošek ogrevanja kar za || ic tretjino nižji. Z mesečnim pri- ^^ hrankom takoj pokrijete celo- 11 tno mesečno vrednost kredita za Paket za odpret in obenem privarčujete! ^^^ PO 52 MESECIH IHMk Dmmh —► |0Qg kurilno olje zemeljski plin zemeljski plin Energent in mesečni strošek v EUR Vse cene so preračunane na dan 22.2.2012. Z novim sistemom ogrevanja z zemeljskim plinom bo hiša še naprej topla, a prijaznejša do okolja in družinskega proračuna. ODPRI PAKET ZA ODPRET IN PRIHRANI! PETROL Energija za življenje