Štev. 136.
V Lfttfolfani, sobota, 17. framja 1922.
Leto II.
llrtdništvo in upravnlitvo n Ra-oitarlavi ulici Ha, 6 — Tttafon uredništva štev SO — Telefon » uprevništva štev. 328 ea
Izhaja vsak delavnik popoldne
CENE PO POŠTI:
la celo leto Din 90'— la pol leta Din 45*—
v upravi stane mesečno Din T- Glasilo krščanskega delovnega ljudstva Posamezna številka stane 50 p
CENE PO POŠTI:
za četrt leta Din 22*50 za en mesec Din 7*50
lelprifa 1» msadoa-sil eefaii.
,, Belgrad, 17. junija. (Izv.) Ob priliki »faljeve poroke so zastopniki SHS, Romune in Grške razpravljali o napadih bolgar-komitašev na ozemlja obmejnih dr-*®v. Tekom teh razgovorov je bila romun-vladi poverjena naloga, da nastopi v Sofiji v imenu vseh treh držav. Romunski Vnanji minister je te dni izročil bolgarske« 5111 poslaniku v Bukarešti protestno noto.
Sofija, 16. junija. (Izv.) Ministrski pred-*®dnik in zunanji minister Stambolijski je Podal s pogledom na belgrajske obtožbe, ličoče se delovanja macedonskih band, v 5°branju naslednjo izjavo:
»Obtožujejo nas, da podpiramo gibanje tand v Macedoniji. Toda mi ne le ne pod* ™amo band, ampak jih preganjamo, ker !e Bolgarija osvojila odločno politiko prijateljstva miru z vsem svetom. Bande obsojajo, ker so se po vojni ustvarili zanje "Hodni pogoji vsled mirovnih pogodb, kadrih določbe, tičoče se varstva manjšin, 8° ostale mrtva črka. Preveč smo zapogni z našo zunanjo in gospodarsko kon-•olidacijo, da bi mogli misliti na akcije, ki *8m jih podtikajo.«
* * *
Ta izjava bolgarskega ministrskega pedsednika ni prazna beseda. Kdor le nekoliko zasleduje sedanjo bolgarsko politiko J® objektivno presoja ves položaj, mora ve-®eti, da Bolgari vsaj za enkrat ničesar bolj 116 žele nego resničnega mint, da morejo Jopet zbrati svoje moči in se v delu ojačiti, ‘istemu, ki se mu hoče gibanja macedon-**dh band in nemirov, pač ne smemo iska-V Sofiji, ampak nekje drugod.
V	Macedoniji pod našo upravo davno 111 vse tako, kakor bi moralo biti. V tem Pogledu je značilno pisanje belgrajske »Tri« Une«, hi ima zveze z zunanjim ministrom *«. Ninčičem. Ta list je nedavno prinesel "Opis iz Skoplja, v katerem pravi dopisnik "led drugim: »Vsi prebivalci južne Srbije v*do, da so krajevne oblasti vzrok vsega ki muči deželo. Te oblasti tvorijo jav-?° nesrečo, pod katero trpita Stara Srbija Macedonija.«
Tako je sam belgraiski list sprstom Ukazal na prave krivce vseh neredov in "emirov v južni Srbiji. Tu naj vlada zastavi ®vojo moč, da razmere ozdravi, z grožnjami nasproti sosedom pa naj bo nekoliko ftedljivejša in modrejša. To na tembolj, ker k naša država član zveze narodov in torej obvezana, da vsak svoj zunanji spor predli najprej mednarodnemu foru. Nepresta-4° rožljanje s sabljo preseda in postaja ob smešno.
Itlsia Srislfn.
Pral mednarodni kongres kriCanskik rndarleo.
Innsbruck, 16. junija. (Izvirno.) Včeraj se je tu otvoril prvi mednarodni kongres krščanskih rudarskih organizacij. Najmočnejše je zastopana Nemčija, potem Poljska, Avstrija, Francija, Belgija, Italija, Češkoslovaška in Jugoslavija. Jugoslavijo zastopa tov. Kukman, pričakuje se še
tov. Cvikel. Nemški delegat I m b u s c h je podal veletehten referat o socializaciji rudarstva, Belgijec Van Bouggenhout pa o stališču nasproti socialistični internacionali. Potem je prišel na dnevni red statut za mednarodno zvezo krščanskih rudarskih organizacij.
Pred rsizpiisma ob&stalls osUieo.
Belgrad, 17. junija. (Izv.) Kakor izve Vas dopisnik, je vlada sklenila, da se vrše volitve v oblastne skupščine najkasneje 28. julija. Zato bo vlada še tekom 10 dni
imenovala okrožne načelnike, ki bodo pripravil; vse potrebno za volitve. Istočasno bodo imenovani mesto dosedanjih pokrajinskih namestnikov novi veliki župani.
Pred ebstrabcije opozicije prsti brloiCaean
ooHonemo mšml
Belgrad, 17. junija. (Izv.) Zakonodajni odbor je dokončal svoje delo. Opozicija je sklenila, da bo skupno zahtevala proporc v votivnem zakonu. Ta zahteva bo razpravo o votivnem zakonu precej otežkočila.
Belgrad, 17. junija. (Izv.) Opozicija je sklenila, da bo za slučaj, če ne bibil vo-livni zakon izpremenjen, obstruirala v narodni skupščini.
Porozni pogoji znneniega posolila.
Odkar se je osnovala naša država, Izhajajo iz južne Srbije glasovi, da člo-’®ka popade jeza. Tam se ljudje koljejo j® ubijajo, krade se in goljufa, a krivcev jjl nikjer. Ta grozodejstva počenjajo seve-bolgarski četaši, hajduki itd. To je res. Z6tidar je veliko vprašanje, kako to de-in zakaj. Ako bi jim zoperstavili do-jako moč, ali bi oni še počenjali taka jjeianja? Za vedno ne, kajti redna vojska ali 8°bro urejeno orožništvo je vedno močnej-kakor raztresene razbojnške čete, ka-S,0r so n. pr. bolgarski četaši in hajduki. *°v nam dokazuje, da je javna varnost v «aši državi tako slabotna, da se morejo ?8slanjati nanjo samo Pribičeviči in Marinkoviči — pa nihče drugi.
Danes; če povemo resnico, da je od °svobojenja pa do danes poginilo v^ južni ?rbiji 500 orožnikov in orožniških častni-j °v ter tri- do štirikrat toliko državljanov ® državljank, se moramo vprašati, kdo je ^krivil to žalostno bilanco? Na to vpra-Snje nam odgovarja dopisnik »Balkana«, pravi: »Krivi sta radikalna in demo-kfatska stranka v stari Srbiji in Macedo-?lik Ne ozirajoč se na posebne interese pokrajin, se je začela radikalna stranjo vezati s hajduki, demokratska pa z ^Igarskimi četaši. Prvi kot drugi je šlo za volivne kroglice, ne pa, da bi se Zdravile nesrečne razmere v Macedoniji.« . Tako piše »Balkan«, a »Tribuna«, go-**eč o oblastnikih v teh krajih, izvaja: /Jblasti predstavljajo službeno nasilje, od *8terega se stresa stara Srbija in Macedo-8*ja. Ne brigajo se za mir in red, marveč se oblastniki pogreznili v brezno sebič-
O zunanjem posojilu, ki ga je Jugoslavija najela od ameriške Blerove skupine v iznosu 100 milijonov dolarjev, priobčuje zagrebški »Hrvat« od 15. t. m. podrobne pogoje, ki jih je izvedel njegov informator iz najmerodajnejših belgrajskih virov. Ob či-tanju teh pogojev se človeku naravnost ježijo lasje in ko pride do konca, se strahoma vpraša: Ali je Jugoslavija res za vsako ceno na prodaj? Čujmo, kaj piše »Hr-vat«:
»Prvi oddelek posojila tvori 30 milijonov dolarjev. Emisijski kurs je določen na 86.75. (To se pravi: za vsakih 100 dolarjev bomo dobili v resnici le 86.75 dolarjev). Ako pa hoče dobiti država celih 30 milijonov dolarjev, mora podpisati zadolžnico za 34,580.000 dolarjev nominale. Obresti so po 8 od sto. Prvo leto se obresti ne plačajo v gotovini, marveč se dolg avtomatično dvigne za 2,770.000 dolarjev. Tako bo spričo emisijskega kurza 86.75 znašal po prvem letu 37,770.000 dolarjev, kar se pravi z drugo besedo, da je dolg narastel v enem letu za 7,770.000 dolarjev. Ta postopica se nadaljuje pet let. In tako bomo koncem petega leta za 30 milijonov dolgovali —
53,740.000	dolarjev.
Drugi oddelek znaša 40 milijonov dolarjev. Ta svota se bo dobila deloma v denarju, največ pa v materialu. Emisijski kurs je določen na 82. (Za 100 dolarjev nominale dobimo le 82 resničnih.) Računajoč po tem kurzu, bomo morali za 40 efektivnih milijonov izdati obveznico, glasom katere bomo dolgovali 48,770.000 dolarjev. Za to
svoto se mora koncem drugega leta plačati
3.900.000 dolarjev. Istotako tretje,( četrto in peto leto. In koncem petega leta bo svota narastla na 70,751.000 dolarjev, za katero svoto je Jugoslavija podpisala zadolž-nico.
Pri tretjem oddelku v iznosu 30 milijonov dolarjev se zadolžimo pa koncu prvega leta (po istem načinu kot v prvem in drugem slučaju) na nominalno 36,590.000 dolarjev. Ako dodamo letne obresti, zraste dolg koncem petega leta na 40,870.000 dolarjev. Tako bodo vsi trije odelki znašali
172.870.000 dolarjev. To se pravi: Za dolg v iznosu 100 milijonov dolarjev bomo morali dati koncem petega leta obveznico, da dolgujemo 72,870.000 dolarjev več, kot smo prejeli. Kapitalizix*anje obresti traja samo do sedmega leta. (To se pravi: do tedaj se bo za svoto obresti le avtomatično dvigal dolg.) Po sedmem letu se morajo obresti plačevati v gotovini. Tedaj bo zrastel naš dolg na 189,670.000 dolarjev. To se pravi: kar smo dobili v denarju in materialu, se bo zvišalo v 8 letu za 90 odstotkov! Koncem desetega leta bodo znašale obresti za ta dolg 15,170.000 dolarjev. Od desetega leta naprej se začne amortizacija dolga. Rok je določen na 30 let. Obresti in odplačila bodo znašala letno 21,490.000 dolarjev efektivnih, kar znači nad petino celokupnega dolga.«
Tako »Hrvat«. In tako posojilo je sklenila vlada sedanjega režima! Sodbo naj si napravi vsak sam!
nosti in skrbe samo za to, kako bi kar največ nagrabili za svoje žepe. Te obiasti, predvsem politične, neumorno delajo krivico premožnejšim državljanom in jih odirajo tako dolgo, dokler se ne nasitijo vsi, ki so planili po tako bogatem plenu. Korektnim ljudem nalagajo kazni, jemljejo od njih visoke denarne globe, a nihče jim ne da pobotnice ali potrdila! V tej občni grabežljivosti službenih organov si ljudstvo ne more predstavljati, da mu je prineslo osvobojenje mir in pokoj, najmanj pa si upajo uboge pare javljati oblastem gibanja bolgarskih četašev. Taka oblast ga kaznuje na mestu. Zakaj ni javil tega prej? In odkod je kasneje zvedel za te čete? In kaznujejo ga. Denarno seveda!«
In ko koketirajo v južni Srbiji in Macedoniji demokratje z Bolgari, radikali pa s Turki, se nam smejejo Turki in Bolgari, ki so organizirani v skupni organizaciji, ker so oni vsled neumnosti in kratkovidnosti vladnih strank postali gospodarji Ma-cedonije. Ljudstvo pa odpada od ljudi, ki so ga prevarali in koraka javno med avtonomiste. In to je edini dobri učinek »dela« vladnih strank v teh krajih.
Da se bomo še lažje vživeli v položaj in v javno varnost teh dežela, moramo povedati, da je Skoplje brez policije in orožništva, pač pa je v mestu par poli-tično-upravnih pisarjev. To je cela javna varnost v najnemirnejših krajih Jugoslavije in predstavlja dobro gnezdo za sovražnike, ki so zbrani krog in krog. Drugi del te »javne varnosti« pa sestoji iz Narodne Obrane, ki sestoji iz Turkov in Bol-
garov kakor v Dalmaciji iz Italijano-filov. Njen glavni cilj in delo je v tem, da zbira strankarsko uradništvo in da zahteva, da se ta ali ta poviša, oni in oni pa nastavi tam in tam.
Jako izgleda meja na jugu, javna varnost, za katero se tako zelo ogrevajo Pribičeviči ...
Tako poroča »Hrvatska Obrana« z dne II. junija.
Spremembe u »M.
Belgrad, 17. junija. (Izv.) Radi izida konference v Sarajevu bo prišlo do rekonstrukcije kabineta in se bosta ob tej priliki tudi ministrstvi za socialno politiko in vojno, ki ju sedaj opravljata dr. Žerjav in general Vašič, na novo zasedli. V demokratskem klubu se že imenujejo kandidati in prideta v prvi vrsti vpoštev Ljuba Davido-,vic in Večeslav Wilder. V radikalnem klubu pa imenujejo poslance dr. Radoničiča in dr. Periča.
Usoda atentatorja Stešita.
Belgrad, 17. junija. (Izv.) Kasačijsko sodišče je včeraj razpravljalo o pritožbi atentatorjev na kralja Aleksandra. Sodišče je potrdilo^ v polni meri sodbo apelacij-skega sodišča. Ministru pravde je sedaj prosto dano, da se posluži ali pa tudi ne posluži čl. ‘283. kazenskega postopka in predloži kralju akt o pomilostitvi atentatorja Stejiču, ki je kakor znano obsojen na smrt
Za zaščito f. mimika.
Včerajšnja seja parlamenta je razpravljala o interpelaciji glede prepovedi delavskih manifestacij 1. maja. Dr. Hoh-njec je v imenu Jugoslovanskega kluba odločno nastopil za praznovanje 1. maja, ki je praznik dela in človeške vzvišenosti nad tvarjo. Kajti najboljši stroji brez človeškega razuma in volje ter dela ne bodo producirali ničesar. Ako gredo delavci na cesto demonstrirat zoper kapitalistično nasilje, je to prav, ker kapitalizem hoče in je ponižal človeka pod vrednost tvari, Vlada je ulico delavstvu prepovedala, da jo rezervira fašistom. Njeno prizadevanje bo brezuspešno. Rodilo bo sicer večj* gorje, a na koncu bo zmagala pravica.
Jaona prošnja.
Podpisani se obračajo tem potom, na vso slovensko javnost, na denarne zavode in občine vse Slovenije s prošnjo, da pri' skočijo na pomoč medicinski fakulteti v Ljubljani in ji omogočijo dograditi anato-mično-fisiološki institut.
Že pred dvemi leti je pričela fakulteta s zgradbo, ki naj bi napravila konec razmeram, s katerimi se ima borili fakulteta še tri leta v ozkih prostorih deželne pro-seklure, ki je dala v prvi silt zavetje treni medicinskim institutom. V pojasnilo teh obupnih razmer navajamo samo dejstvo, da razpolaga fakulteta samo s enim prostorom za dijake, ki. služi obenem kot predavalnica in kot sekcijslca dvorana. V tem razmeroma majhnem prostoru se predava vsako dopoldne od pol 8. ure naprej, popoldne pa secira v istem prostoru 30—40 medicincev. Tu se vrše rigorozni izpiti m predavanja is sodne medicine za juriste in iz samatologije za filozofe. Fakulteta nima prostora za številne preparate, za knjižnico in za druga učila, dragi aparati leže nad leto dni v zabojih, mikroskopične vaje se vrše na ozkem hodniku, vse poslopje je do skrajnosti prenapoljneno;... v neposredni bližini pa stoji nova zgradba v vrednosti več milijonov, ki je že zdavna pod streho, ki se pa vsled pomanjkanja denarnih sredstev ne more izročiti svojemu namenu. Že od konca meseca marca t. I. počiva vse notranje delo v novem poslopju in bo glede na skrajno skrčene postavke univerzitetnega proračuna skoraj gotovo počivalo tudi v bodoče, če ne priskoči slovenska javnost fakulteti , ki vrši tudi v teh težkih razmerah v polnem obsegu svojo dolžnost, na pomoč. Vsi poizkusi fakultete dobiti potrebne državne kredite, so ostali do sedaj brezuspešni.
Blagohotni prispevki naj se blagovolijo poslati ljubljanski kreditni banki v Ljubljani.
Ljubljana, dne 10. junija 1922.
Zvonimir Bernot, Anton Brandner, Ivan Deržič, Andrej Kalan, Dr. Vekoslav Kukovec, dr. Danilo Majaron, dr. Ljudevit Perič, dr. Anton Korošec, dr. Ivan Tavčar si, dr. Karel Triller, dr. Karel Vrstovšek.
Drobne vesi!.
Belgrad, 17. junija. (Izv.) Te dni bo izvršena zaroka princa Pavla z grško princeso Ireno, ki je bila sklenjena že ob pri liki poroke kralja Aleksandra.
Belgrad, 17. junija. (Izv.) Zunanji minster dr. Ninčič je odpotoval na Bled n kralju in se vrne tekom drugega tedna v Belgrad.
Belgrad, 17. junija. (Izv.) Predsednik vlade Nikola Pasic odpotuje v kratkem v Prago v svrho nadaljevanja pogajanj gled® vojne konvencije med obema državama Z njim bo odpotoval tudi vojni ministe* Vašič.
tfolltični dogodki
+ Zadnji rešilni poizkusi potapljajočih
se. Kamenarovičeva razkritja so dr. Žerjava in njegov ožji krog tako poparila, da z lučjo pri belem dnevu iščejo sredstva, kako bi odvrnili pozornost javnosti od svinca, koroškega propagandnega fonda in Ko-koschineggovih jajc. V to svrho so si izbrali izvolitev dr. Aleša Ušeničnika za rektorja ljubljanske univerze. Dr. Aleš Ušeničnik je bil izvoljen za rektorja z 21 glasovi od 33; dokaz, kako velik utflcd vživa kot
Bfran
»Novi Čas« dne 17. junija 1922
Stran 138».
znanstvenik med profesorskim zborom brez razlike svetovnega naziranja. Dr. A, Ušeničnik je bil seveda izvoljen popolnoma svobodno, ker si profesorji ljubljanske univerze samo po sebi umevno ne dajo od nikogar diktirati, komu naj poverijo visoko čast rektorja; najmanj pa še od dr. Žerjava in njegovega ožjega kroga, ki že od početka sem ruje proti obstoju našega najvišjega kulturnega zavoda in ki je dovedel tudi do tega, da mo^a privatni odbor zbirati sredstva za vzdrževanje medicinske fakultete, ki jo hoče vlada po iniciativi dr. Žerjava izstradati. Profesorski zbor se je držal pri svoji izbiri določenega turnusa, po katerem pride v tem šolskem letu na vrsto bogoslovna fakulteta, ki je po zakonu enakopravna z drugimi. To je danes zopet splošni običaj po vseh vseučiliščih kulturnega sveta, ki so se osvobodila kultumobojnih gesel tistih buržuaznih špekulantov, kateri pod krinko svobodomiselstva zasledujejo svoje kšefte. Sicer pa dr. Aleš Ušeničnik ni samo teolog, ampak splošno priznani filozof, ki je obogatil našo znanstveno literaturo z najboljšimi deli te vrste. Hujskarije »Jutra« vsled tega ne bodo imele niti naj-imanjšega uspeha in ne bodo mladinov rešile iz svinčene afere. Prav tako malo pa bodo izdaje vesele nade »Jutra«, katere polaga na povratek dr. Šušteršiča, češ, da bo ta dogodek povzročil, da se bodo tako-tzvani »konzervativni krogi SLS«, katerim da ni všeč vedno bolj v socialni smeri izpo-polnujoči se program stranke, zbrali okolu Šusteršičeve zastave. Tudi ta Žerjavov načrt se bo ponesrečil, kakor so se mu še vsi doslej. Povratek dr. Šušteršiča bo namreč samo blagodejno vplival v zmislu ojačenja /in nadaljnje izpopolnitve socialnega programa SLS, Žerjavovih mladinov pa ne bo rešil neizogibnega propada.
.+, Spor med italijanskim socialističnim parlamentarnim klubom in strankinim vodstvom. Iz Rima poročajo, da je socialistična parlamentarna frakcija s 40 proti 10 glasovom sklenila, da prevzema odgovornost za svojo politiko; proglasila se je za avtonomno in izvolila lastno ravnateljstvo. Dalje je frakcija s 33 proti 14 glašovom sklenila, da vztraja na svojem stališču nasproti strankinemu svetu ter napovedala svojo obrambo na bodočem strankinem zborovanju.
%m
Belgrajsko »Vreme« od 13. junija poroča o prvi seji komisije za preiskovanje dela bivše komisije »ratnog plena« in pravi, da je bila država oškodovana za — milijarde! Za enkrat poroča o sledeči »aferi-ci«: Na topčiderski postaji so zaplenili 2 vagona starega železa, ki je bilo kupljeno od direkcije plena v južni Srbiji. Ko so vagona odprli, so ugotovili, da je natovorjena v njih mesto železa — med (mesing). Ko pa so pregledali ceno, ki je bila plačana direkciji plena za to robo in jo primerjali z dejansko ceno, so ugotovili razliko 600 tisoč dinarjev pri obeh vagonih. Torej je bila država oškodovana za 2,400.000 K!
Ugotovljeno je, da so upravitelji vojnega plena na licitacijah fiktivno prodajali staro železo, po licitacijah pa so po dogovorih s kupci izročali med (mesing), ki predstavlja ogromno večjo vrednost. Do sedaj je ugotovljeno, da se je na ta način prodalo nad 50 vagonov medi.«
Tako »Vreme«. Razlika je šla seveda v zasebne žepe, ali pa v »kulturne, politične in druge svrhe« kake stranke. V Ljubljani svinec, v Belgradu staro železo, v Skoplju pa — mesing! Čim globlje greš proti jugu Jugoslavije, tembolj cvetoča kovinska industrija se ti razvija pred očmi...
V	Ljubljani se te dni govori o Kokoschi-neggovih jajcih, čez teden dni bo počilo v Belgradu o Puranovičevih pr/ranih, v Skoplju pa o Rado Pašicevih prašičih. In tako dalje.
^Dnevni dogodki.
—	Imenovanja v Osrednji zavod za zavarovanje delavcev. »Službene Novine« z dne 14. junija t. L prinašajo sledeča imenovanja slovenskih članov: a) za člane prvega ravnateljstva Evgena Lovšina, bančnega uradnika iz Ljubljane; Engel-
berta Franchettija, predsednika Zveze kranjskih obrtnih zadrug iz Ljubljane; Avgusta Praprotnika, podpredsednika Zveze industrijcev iz Ljubljane, b) Za namestnike članov prvega ravnateljstva: Mel-hiorja Čobala, ravnatelja konzumnega društva iz Zagorja; dr. Stanka Likarja, tajnika delavske zbornice iz Ljubljane; Vilka Bizjaka, obrtnika in župana iz Rogaške Slatine; inž. Milana Šukljeja, tajnika Zveze industrijcev iz Ljubljane, c) Za člane prvega nadzorstva: Blaža Korošca, predsednika Zveze jugoslovanskih železničarjev iz Ljubljane; Antona Klembasa, železniškega uradnika, delegata južnih železnic iz Ljubljane; dr. Aleksandra Faturja, centralnega nadzornika južne železnice iz Ljubljane, č) Za namestnike članov prvega nadzorstva: Frana Kumpa, revidenta, delegata južne železnice iz Zagreba in Ivana Ogrina, podpredsednika trgovske in obrtne zbornice iz Ljubljane. — To imenovanje nosi na sebi vse znake Žerjavovega in Rib-nikarjevega režima.
— Skupščina I, delavskega konsum-nega društva v Ljubljani za člane prodajalne Jagnienica pri Ratečah se bo vršila jutri ob 11. uri v zadružnih prostorih.
— Proslava Vidovega dne. Naučno ministrstvo je odredilo, da se tudi letos Vidovdan praznuje kolikor mogoče slovesno. Pri tej priliki se bodo prodajali odkupni znaki po 5 dinarjev. (Za kakšne namene?) Na Kosovem se pri rede posebno velike svečanosti, katerih se udeleže razen vojske tudi vlada, poslanci in zastopniki zavezniških držav.
— Dohodnina od službenih prejemkov zasebnih nameščencev za L 1921 in 1922. Prejeli smo: Z zokonom o proračunskih dvanajstinah za mesec marc in april 1922 se je uveljavilo načelo, da ne plačajo zasebni nameščenci dohodnine za leto 1921 in 1922 od onega zneska, ki se plača ob enakih prejemkih pri državnih nameščencev izloči iz odmeme osnove. Pri primerjanju prejemkov se upošteva edino le višina skupnih službenih prejemkov brez ozira na kategorijo, čin ali druge okolnosti. Edino kar je poleg višine skupnih prejemkov važno, je družinsko stanje, katero je presojati po načelih, po katerih dobivajo državni nameščenci draginjske doklade. Zaradi tega bodo davčna oblastva v najkrajšem času obnovila priredbo dohodnine za 1. 1921 in kolikor je ta za leto 1922 že izvršena, tudi za to leto. Ako bi v tem oziru rabila davčna oblast glede ugotovitve družinskega stanja in drugih razmer nameščencev sodelovanja služboda-jalcev, se ti v interesu nameščencev vabijo, da pozivom davčnih oblastev čimpreje ugode. Izkazi vsled obnovitve priredbe predpisanih davčnih zneskov se razpolo-že na vpogled pri občinskih uradih in pri cbratovališčih, ki zaposlujejo večje število zasebnih nameščencev.
Bz Tržiča In o&olice*
25 LETNICA DRUŠTVA SV. JOŽEFA V TRŽIČU.
Dne 2. julija praznuje naše društvo 25 letnico, odkar je bilo leta 1897 ustanovljeno. Ob istem času praznuje »Orel« svojo 15 letnico in blagoslovitev nove orlovske zastave. Zagotovljena nam je salezijanska godba iz Ljubljane. Slavnost se prične že v sobto zvečer, ko bo ob 8. uri v »Našem Domu« slavnostna predstava igre »Zemlja« in nato bakljada po Tržiču in podoknici pri obeh gospeh kumicah. Glavna slovesnost pa bo v nedeljo 2. julija. Dopoldne ob 9. uri bo sprejem gostov na kolodvoru in nato po Tržiču sprevod z godbo v farno cerkev, kjer bo ustanovitelj društva sv. Jožefa sedanji g. kanonik Nadrah pred sv. mašo blagoslovil novo orlovsko zastavo, nato pa bo sv. maša s pridigo in med sv. mašo igra godba.
Popoldne ob 4, uri bo na Slapu javna telovadba z veliko ljudsko veselico. Na tem orlovskem taboru govori g. dr. Brejc in bivši poslanec iz Koroške, znani ljudski govornik g. Grafenauer.
Zato 2. julija vsi v Tržič. Društvo sv. Jožefa v Tržiču ima med svojimi člani največ delavcev in zato vabi na svojo slavnost vse krščansko delavstvo zlasti iz Gorenjske. Zveza z vlaki je ugodna: tržiški
vlak gre iz Kranja zjutraj ob 8.15, zvečer bo šel nazaj najbrže poseben vlak ob 9. uri, k; bo imel zvezo v Kranju s turistovskim vlakom, ki gre iz Jesenic 8.53 zvečer v Ljubljano. Za ta vlak bomo še pravočasno obvestili. Vabimo torej še enkrat vse delavstvo na našo veliko slavnost 2. julija v Tržiču! Za kosilo bo preskrbljeno in za vse drugo.
Na veselo svidenje!
Is	revlrisv.
Trbovlje. En čas se je zdelo, da bomo imeli občinske volitve in z veliko vnemo so na občini sestavljali volivne imenike, a sedaj je vse tiho in Trbovlje bo zanaprej tako srečno, da ima »županstvo? z gerentom in sosvetniki. Govori se in je tudi zelo verjetno, da so bili naši demokratje pri okraj, glavarju in ga prosili, naj ne razpiše občinskih volitev. Živimo namreč v časih »demokracije«. Druga zadeva pa je, na katere izvršitev ne bomo tako potrpežljivo čakali, če bo ali ne bo, to so naše zahteve za zboljšanje plač. Družba zavlačuje, kar le more, ker ji vsak odložen dan nese tisoče in tisoče profita. Prvo je pri tem zagrešila dr. Dimnikova »Nezavisna«, ki je hotela sama vsa pogajanja voditi. Družba je zavrnila njene predloge, češ, da je II. skupina zato tu. In stvar je bila odložena. Ko je II. skupina vložila zahteve, pa zopet niso bili razni vladni gospodje na razpolago. In ko je nazadnje le prišlo do sestanka, je družba odklonila pogajanje, dokler ji vlada ne poravna njenih dolgov; mogoče še bodo sedaj vmes spravili amerikansko posojilo in kraljevo ženitev. To je grdo norčevanje iz delavskih interesov in vredno samo kapita-listčnih magnatov, ki ne čutijo bede, v kateri danes delavec živi. Edino taka brezsrčnost povzroča dogodke kakor so se godili po prevratu. Če jih zopet želite nazaj, se bodo vrnili, ali le po vaši zaslugi.
£juhljanski dogodki.
Ij Z ljubljanske univerze. Za rektorja ljubljanske univerze je bil včeraj izvoljen g. dr. Aleš Ušeničnik. — Na filozofski fakulteti je bil izvoljen za študijsko leto 1922/23 za dekana gospod profesor dr. Fran Kidrič; kot prodekan bo pa fun-giral dosedanji dekan gospod profesor dr. Gavazzi.
lj Mladinski dom na Kodeljevem. Jutri, v nedeljo 18. junija, bo v Mladinskem domu na Kodeljevem dobrodelna veselica, katere čisti dobiček je namenjen za nabavo glasbenih inštrumentov dečkom v domu. Pričetek ob 4. uri popoldne. Vstopnina 2 Din za odrasle, 1 Din za otroke v spremstvu. Pri prireditvi svira celotna salezijanska godba z Rakovnika. Dobrodošli ljubitelji muzike! — Odbor.
lj Ljubljanski moški člani I. delavskega konsumnega društva se udeleže kot vsako leto tudi letos procesije sv, Rešnjega Telesa pri frančiškanih. Zbirališče od 7. do pol 8. ure v kleti, Kongresni trg. 2. — Člani se uljudno vabijo k obilni udeležbi.
lj Mestni tržni nadzornik, kje sif Pričenja se čas, ko je treba mesto preskrbeti z novimi poljskimi pridelki. Tu bi bila ua mestu inicijativa mestnega tržnega nadzornika. A njega ni v Ljubljani, odšel je na Bled ter prevzel vodstvo dvome kuhinje v kraljevi vili. Ni dosti, da je odšel iz Ljubljane. Dovoljuje si celo, naročiti ljubljanskim tržnim stražnikom nakup raznih živil za svojo kuhinjo ter jih tako odvajati od službe. Ljubljanski davkoplačevalci protestiramo proti brezdelju mestnega tržnega nadzornika ter pozivamo vladnega komisarja, da napravi konec temu postopanju ljubljanskega tržnega nadzornika, ki je plačan iz naših žuljev, da skrbi za prehrano mestnega prebivalstva, ne pa da lovi ribe, hodi na lov ter živi v brezdelju. Dve-
ma gospodoma ni mogoče služiti. Gospod j tržni nadzornik naj poskrbi raje, da iz* ljubljansko prebivalstvo vsaj tedensko* cenah na ljubljanskem trgu, časa im* dovolj. Ni še dolgo, kar se je vrnil iz Mo-nakovega, kamor je šel na ribji shod, n* ogledat si ondotni trg. Tudi na kamniški!' planinah se je mudil dalj časa in sedaj b° zopet iz mesta odsoten. Našega potrpljenja je konec, zato pričakujemo od vladneg* komisarja remedure.
lj Smrtna kosa. G. Stanko A d 1er' viš. evid. geometer in voj. oficijal v svet vojni, je po daljši in težki bolezni, prev)* den s sv. zakramenti, 9. t. m. udan v bož* voljo mirno v Gospodu zaspal. N. v ®.
—	Njegovim starim starišem naše iskren* sožalje!
lj Ljubljansko prostovoljno (jasiho W reševalno društvo je na svojem redne® občnem zboru dne 14. maja i922 izvolil* sledeči odbor: načelnik Janko Hojan, P0®’ načelnik Anton Kadunc, I. blagajnik D*" Breskvar, namestnik Jakob Strgar, II. bi*’ gajnik Karel Blatnik, namestnik V. Ffl" škovec, tajnik Herman Zupan, namesto® Maks Ižanc, četopoveljniki: Tomaž Kavcij Karel štrukelj in Josip Lapajnar, pobočni* Janko Vidmar. Izvoljeni odbor je vlad® komisar potrdil in ga dne 12. t. m. zaob’ ljubil. — Želimo, da novoizvoljeni cdbo* deluje za Ljubljano, Ljubljana pa naj S4 res vsestransko podpira.
lj Zdravsveni izkaz. Od 4. do 10. t & se je rodilo 35 otrok (17 moških in 18 že® skih), med njimi sta bila dva mrtvorojen’ čka. Umrlo je 7 moških, od teh sta bila dv* tujca. Od nalezljivih bolezni je bil prij?® ljen samo 1 slučaj davice.
lj Ginljivo pismo. Z ozirom na dana*' nji »Jutrov« uvodni članek smo prejeli B*' slednje ginljive vrstice: Velecenjeni gosp*® urednik! Srce me boli kot naprednjaka, ®4 naša demokraška stvar tako nazaduje. H** tel sem izliti svojo srčno tugo v »Slov. N*' rod« pa se bojim »Jutra«; če bi pa »Jut®** potožil svojo bolest, me bo pa »Slov, N*' rod« gledal po strani. Zato sem se zatek®1 k Vam, gospod urednik, kot uredniku Be' vtralnega lista. Na vseh poljih mi dem1)' krati nazadujemo; na univerzi so nas kk®' kalci že potolkli, sedaj nas bodo še v lit*' rarnem znanju. Povejte mi za božjo voli*1 gospod urednik, zakaj našemu starini Ma' tiji Čopu jemati njegovo krstno ime Ma' tija in ga po smrti krstiti za Andreja? C* bi Čop to izvedel, bi morebiti celo izstop* iz demokratske stranke, če bi bil sp!°" kedaj v njej. In tako smo zopet ob c®? kroglico, ki nam jih že tako zelo pomaH)' kuje. Tu se pač vse neha. — Demokrat profesor slavistike.
i.:ndJrzižia ml mlh mlh ml ml ml mlhinlt1 lj Zvita mlada tatica. Dne 6. t. fn. °} šestih zjutraj je prišla v stanovanje u&' teljice Ljudmile Gaberšček na Cojzovi <*' sti, št. 9 neka 15—16 let stara deklica v času, ko je učiteljca še spala, vzela z glasovirja denarnico s srednjo svoto d«; narja. Omenjena se je prej javila tudi Pr! drugih strankah in povpraševala po gospej.
  —*
d Ljubljana, Sv. Jakob. Danes točn* ob 8. uri sestanek vseh bratov v Šentjakob/ ski prosveti. V nedeljo zbirališče ob 8. "fl zjutraj v telovadnici na Grabnu. Načelo')5' , d Šentpeterski Orel, Orliški krožek & . Šentpctersieo prosvetno drušvo napravijo izlet na Vrhniko v nedel jo, dne 18. t. Bij Vabljeni so vsi člani ter prijatelji naši* organizacij.
d Sej« Strokovne zveze zasebni uslužbencev se vrši danes ob 6. uri v Pj' sarni na Starem trgu 2/1. Radi važnosti) točna in sigurna udeležba obvezna. — N*' čelnik.	.	.
Izdaja konzorcij »Novega Časa«. Urednik in odgovorni urednik Franc Kremžar. Tiska Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani.
Ali sie že naročiti dnevnik
Novi čas?
Ali ste že pridobili vsaj po enega novega naročnika?
——^———imm—mmmmmmmmmmmmmrnmm——  ..
Valuta pada, draginja raste. Kupuj domače milo ne tuje, importirano. Kupuj dobro milo, ker je isto najceneje. Kupuj
GAZELA MILO.
d. d. d LJUBLJENI
Prometni zauod za premog
prodaja iz slovenskih premogovnikov
velenjski, šentjanški in trboveljski premog
vseh kakovosti in v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov
za domačo uporabo kakor tudi za industrijska podjetja in razpečava
prima čehoslovaški in angleški koks za livarne in domačo uporabo ter kovaški in črni premog
Naslov:	Prometni zavod za premog d. t v Ljubljani, Miklošičeva cesta 15/11.
LJUDSKR POSOJILMICR
r. z. z n. z. v Ljubljani
obrestuje od L julija 1922 dalje hranilne vloge po
Vezane hranilne vloge (t. j. vloge, ki se morajo poprej odpovedati), se obrestujejo po dogovoru.
Eiiei(g)ISie){£)©(i§l00CEl®0®Kg)©fč2)(i2)®©©ia©©©,^|g