ZAVAROVALNICA
SAVA
S
Centrala: LJUBLJANA, MIKLOŠIČEVA CESTA 19/1 Poslovne enote: CELJE, ČAKOVEC, JESENICE, KOPER, KOPRIVNICA, KRANJ, KRŠKO, MARIBOR, MENGEŠ, MURSKA SOBOTA, NOVA GORICA, NOVO MESTO, POSTOJNA, TRBOVLJE in LJUBLJANA s poslovalnicama Zagreb in Rijeka
••••••••••••••••
DELAVSKA
ENOTNOST
^20. FEBRUARJA 1971 — ŠT. 7 — L. XXVIII
INTERVJU Z JOŽETOM VIDICEM, PREDSEDNIKOM REPUBLIŠKEGA ODBORA SINDIKATA DELAVCEV STORITVENIH DEJAVNOSTI SLOVENIJE_
Ustvariti zaupanje in spoštovanje
S kolektivnimi pogodbami naj bi zaščitili predvsem delavce, ki so zaposleni pri zasebnih delodajalcih

pravi naslov za denarne zadeve
ljubljanska banka
! .............................................................
Potem ko je Republiški odbor sindikata delavcev storitvenih dejavnosti Slovenije lani predlagal republiški skupščini spremembo zakona o delovnih razmerjih delavcev, ki delajo pri zasebnih delodajalcih, je tokrat nastopil s predlogom o oblikovanju zakonodaje na tem področju. Gre zato, da naj bi sklenili kolektivne pogodbe o delovnih razmerjih med delavci in zasebnimi delodajalci. O tej po-
budi smo zaprosili za razgovor Jožeta Vidica, predsednika odbora.
r	VAM NUDI	N
KLI	KVALITETNA OKNA BALKONSKA VRATA	
LOGATEC	ROLETE	
V			/
o .
°eJem bilje živ .. . cene pa tudi... šle so navzgor!
Foto: A. Agnič
r-
Li-
ci
ia
o
2,
si
i,
li
n
i-
o
o
o
r
i- S
a »
$
SOŽALJE
Predsedstvo republiškega sveta zveze sindikatov Slovenije je danes poslalo žalno brzojavko ob železniški nesreči v predoru Vranduk republiški konferenci Zveze sindikatov Bosne in Hercegovine ter delovnima kolektivoma železarne Zenica in rudnika rjavega pre-nioga Zenica. Hkrati je predsedstvo obvestilo republiško konferenco Zve-Ze sindikatov BiH, da je namenilo za pomoč svojem umrlih in za pomoč Poškodovanim v nesreči deset tisoč dinarjev.
PREDSEDNIK RO SINDIKATA DELAVCEV INDUSTRIJE IN RUDARSTVA SLOVENIJE STJEPAN ŠAUBERT O STALIŠČIH SINDIKATA DO INTEGRACIJE V ELEKTROGOSPODARSTVU__
Sindikati za eno podjetje
Zgode in nezgode v zvezi z integracijo slovenskega elektrogospodarstva niso znane le prizadetim delovnim kolektivom, temveč celotni javnosti. Tudi v našem listu smo že nekajkrat spregovorili o izjalovljenih poskusih zbliževanja stališč v elektrogospodarstvu. Pred dnevi pa se je tudi v republiški skupščini razvila precej jedka razprava na to temo. Mi smo se tokrat odločili zaprositi predsednika RO sindikata delavcev industrije in rudarstva Slovenije STJEPANA ŠAUBERTA, da pojasni stališča sindikatov do integracije elektrogospodarstva. V nadaljevanju posredujemo njegovo izjavo.
V sindikatih menimo, da za- ga položaja, še bolj pa zavoljo Tako se zlasti nismo strinjali s
nerazrešenih vprašanj, ki vladajo na tem področju.
Že ko je nastajal osnutek družbenega dogovora, smo v sindikatih imeli pripombe nanj.
časno urejanje razmer ne bi smelo trajati dalj časa, še zlasti pa ne v elektrogospodarstvu, ki je že dolgo v središču pozornosti zavoljo svojega specifične-
tem, da naj bi celotno problematiko elektrogospodarstva omejili le na urejanje financiranja razširjene reprodukcije. Menili smo, da mora družbeni do-
marketing
PODJETJE ZA POSLOVNE IN TRŽNE USLUGE
LJUBLJANA, CANKARJEVA 7/1
Poštni predal 01-460, telefon 21-574, 24-760
govor zajeti celoten splet vprašanj, torej tudi tista, ki zadevajo odnose med elektrogospodarskimi podjetji, saj le-ti nedvomno vplivajo na materialne odnose, na odnose te panoge do gospodarstva in družbe kot celote.
Čeprav nismo soglašali z zo-ževanjem vsebine družbenega dogovarjanja — menili smo celo, da tako zoženega dogovora sindikati ne bi podpisali — smo vendarle dali pogojen pristanek k besedilu dogovora, pod pogojem seveda, da bi do konca prvega polletja letos dopolnili dogovor v logično celoto.
,,Čeprav so sindikati že lani predlagali spremembo zakona o
(Nadaljevanje na 2. strani)
S sprejemom zakona o samoupravnem sporazumevanju in družbenem dogovarjanju o merilih za usmerjanje delitve dohodka in osebnih dohodkov minuh teden v naši republiški skupščini se nam je odprla pot za samoupravno obvladovanje dehtve dohodka in osebnih dohodkov. Dobili smo možnost, da uresničimo staro zahtevo naših delovnih ljudi, naj bi zaposleni v enakih ah podobnih poklicih, enakih izobrazbenih in kvalifikacijskih struktur imeli tudi podobne osebne dohodke, ki naj bi se med seboj razlikovali le v skladu z delovnimi rezultati posameznih kolektivov. Ker je Slovenija prva sprejela ta zakon, je razumljivo, da so povsod v Jugoslaviji zelo zainteresirani za njegova določila, še bolj pa seveda za nadaljnje akcije v zvezi z njegovim uveljavljanjem.
Znano je, da zakon o družbenem usmerjanju delitve dohodka in osebnih dohodkov določa samo posto-


S
*
*
*
s
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
4
Zrelostni izpit samoupravljavcev
*
*
*
*
*
+
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
i
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
pek in najširše okvire za samoupravno sporazumevanje o tej delitvi, ne določa pa količinskih meril, kako naj bi v delovnih organizacijah konkretno dehh dohodek in osebne dohodke. Ta merila naj bi dal družbeni dogovor o tem vprašanju, ki ga bo izoblikovala skupna komisija treh njegovih partnerjev, se pravi sindikatov, gospodarske zbornice in izvršnega sveta SRS. Predvidoma naj bi bil osnutek tega družbenega dogovora izoblikovan do konca marca, ko bi ga dali v javno razpravo, po njegovem sprejemu pa bi nastopilo obdobje sklepanja samoupravnih sporazumov o delitvi dohodka in osebnih dohodkov.
S samoupravnim obvladovanjem dehtve dohodka smo torej šele na začetku poti. Pred vsemi dejavniki sporazumevanja v tej delitvi je torej še mnogo dela, ki bo -bodimo realni — zelo trdo in niti najmanj enostavno. Upoštevati moramo pač dejstvo, da bo govora o osebnih dohodkih, tu pa v praksi zelo radi pridemo v nasprotje med trkanjem na prsi v smislu načelne, pozitivne samo-upravljalske zavednosti in čisto konkretnega interesa, da vsak spravi v svoj žep — ne glede na dejanske zasluge - čim več more. Ta konkretni interes bo nedvomno zelo prisoten pri samoupravnem sporazumevanju o delitvi dohodkov in osebnih dohodkov, ko se bomo morah boriti proti razhčnim dosedanjim privilegijem, ki se jih bodo zelo težko odrekli vsi tisti, ki sojih doslej imeh.
Tudi bomo morali položiti zrelostni izpit kot samoupravljavci in storiti moramo vse, da ga bomo uspešno opravili. Zavedati se moramo pač dejstva, da imamo samo dve možnosti: ah doseči obvladovanje dehtve dohodka na samoupraven način ah pa priznati dejstvo, da tega kot samoupravljavci nismo zmožni storiti in da zato odločitev o tem vprašanju prepuščamo državni upravi. Da se izognemo tej neprijetni možnosti, pa bi vsekakor kazalo, da ne čakamo križemrok na uveljavitev družbenega dogovora o merihh za dehtev, temveč v delovnih organizacijah takoj začnemo organizirano razmišljati o vseh vprašanjih, ki so povezana s samoupravnim sporazumevanjem o delitvi dohodka.
MILAN POGAČNIK
(Nadaljevanje na 4. strani)
£
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
i
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
e
7 DNI V SINDIKATIH
DUŠAN PETROVI Č-ŠANE V LJUBLJANI
LJUBLJANA
Predsednik Zveze sindikatov Jugoslavije Dušan Petrovič-Šane se je minulo sredo mudil v Ljubljani, kjer se je najprej sestal s političnim aktivom Republiškega sveta ZSS, s katerim se je pogovarjal o aktualnih družbeno-političnih vprašanjih, še posebej pa o vprašanjih, ki so povezana z ustavnimi spremembami ter z II. kongresom samoupravljavcev Jugoslavije.
Po zaključnem razgovoru v Domu sindikatov je Dušan Petrovič-Šane skupaj s predsednikom RS ZSS Tonetom Kropuškom obiskal člana Sveta federacije Edvarda Kardelja. Razgovor med tem obiskom je bil posvečen predvsem pripravam na kongres jugoslovanskih samoupravljavcev.
M. P.
Prilagoditi
sporazume
Minuli torek je bila v Ljubljani razširjena seja predsedstva republiškega odbora sindikata gradbenih delavcev Slovenije. Prisotni so razpravljali o osnutku družbenega dogovora o osnovnih načelih urejanja terenskih dodatkov v gradbeništvu, o osnutku pravilnika o pogojih zaposlovanja delavcev v tujini, primerjali pa so tudi republiški zakon o samoupravnem sporazumevanju in družbenem dogovaijanju o merilih za usmerjanje delitve dohodka in osebnih dohodkov s samoupravnimi sporazumi v gradbeništvu.
NA LINIJI 323-554
KOPER
Predsedstvo Obalnega sindikalnega sveta Koper je na zadnji seji podprlo pobudo sekcije za družbeno aktivnost žensk pri obalni konferenci SZDL, da izda ob 8. marcu posebno številko revije „Obala“, ki bo bralcem predstavila zlasti tista družbena vprašanja, ki zadevajo zaposleno ženo in mater ter družino kot osnovno celico družbe. Na obali je zaposlenih 38 % žensk, ki so tudi članice sindikalne organizacije.
VELENJE
Predsedstvo občinskega sindikalnega sveta Velenje bo na prihodnji spji, sklicana je za ponedeljek, 22. februarja, obravnavalo predlog programa dela velenjskih sindikatov za leto 1971. Pred sprejemom na plenarni seji Občinskega sindikalnega sveta Velenje bo predlog programa v razpravi v osnovnih organizacijah sindikata.
Lojze Capuder, predsednik odbora, je poudaril, da imajo gradbinci glede na nov republiški zakon o samoupravnem sporazumevanju in družbenem dogovaijanju o merilih za usmerjanje delitve dohodka in osebnih dohodkov pred drugimi precejšnjo prednost. Znano je namreč, da so si prav gradbinci nabrali prav na tem področju že zavidanja vredne izkušnje. Ne glede na to pa čaka gradbince še precej dela: samoupravne sporazume v gradbeništvu bo namreč potrebno čimprej prilagoditi novemu zakonu.
LJUBLJANA
Zelena luč za rudarje
Vsestranska pomoč
Kaj je storil ljubljanski mesti sindikalni svet za svoje članstvo
Na zadnji seji predsedstva Mestnega sindikalnega sveta Ljubljana so člani obravnavali poročilo komisije za prošnje in pritožbe ter poročilo službe pravne pomoči.
Iz poročila prve komisije je razvidno, da je mestni sindikalni svet odobril izredno denarno pomoč 455 prosilcem v skupnem znesku 162.880 dinarjev, medtem ko je 191 začasno brezposelnih delavcev prejelo 21.974 dinarjev redne
pomoči. Najpogosteje so zaprosile za denarno pomoč matere samohranilke, veliko prošenj in predlogov za materialno pomoč pa so poslale tudi sindikalne organizacije za socialno ogrožene družine. Razen tega pa je MSS Ljubljana odobril izredno pomoč v znesku 10.000 dinarjev 32 članom ljubljanskih Modnih oblačil, v tovarni „Vega“ pa je 172 članov sindikata dobilo blizu 60.000 dinarjev pomoči.
SINDIKALNA KONFERENCA ZDRUŽENEGA PTT PODJETJA LJUBLJANA JE RAZPRAVLJALA O AKTUALNIH PROBLEMIH NJIHOVE DEJAVNOSTI
Spodbuda samoupravni disciplini
Znotraj velikih tehničnih sistemov, kakršne predstavljajo elektrogospodarstvo, železnice in PTT, je bilo in ostaja nerazrešeno vprašanje, kako naj bi na najbolj primeren način zagotovili enotnost delovanja sistema, poslovali v zadovoljstvo uporabnikov, obenem pa krepili tudi samoupravne pravice kolektivov, ki sestavljajo tak sistem. Pri razreševanju teh vprašanj so nedvomno najdlje prišli PTT kolektivi, v katerih si je samoupravno sporazumevanje in dogovarjanje pridobilo domovinsko pravico že pred desetimi leti. Praktična posledica tega je, da PTT kolektivi v bistvu zastopajo enotna stališča; da je na tej osnovi zrasel njihov program modernizacije PTT omrežja, ki lokalne in republiške interese podreja skupnim interesom PTT dejavnosti; da ta program - v primerjavi z drugimi velikimi tehničnimi sistemi - tudi sorazmerno hitro uresničujejo, ne da bi bili pri tem deležni učinkovitejše družbene pomoči. Zgovoren je podatek, da nedavno zvišanje njihovih tarif pomeni prvo podražitev po reformi v letu 1965.
Ne glede na tak razvoj pa seveda v PTT kolektivih vztrajno iščejo odgovor na nerazrešena vprašanja. Sindikalna konferenca Združenega PTT podjetja Ljubljana je tokrat razprav-
ljala o problemih, ki izvirajo iz ukrepov za stabilizacijo gospodarstva, razen tega pa še o problemih v zvezi z oblikovanjem njihove interne zakonodaje, predvsem pa novih statutov vseh desetih PTT podjetij v naši republiki.
V zvezi z ukrepi za stabilizacijo gospodarstva so na primer poudarili, da bodo morali čimprej ponovno obravnavati srednjeročne programe razvoja PTT stroke in jih uskladiti z realnimi možnostmi. Kakršni že bodo spremenjeni programi, pri uresničevanju zastavljenih nalog le ne bi smeli vztrajati za vsako ceno, če bi to šlo na račun osebnega in družbenega standarda PTT delavcev. Vsi PTT kolektivi pa bodo vendarle poskušali vložiti maksimalne napore, da bi v razširjeno reprodukcijo vložili največ, kar je možno, saj samo to zagotavlja postopno rast življenjske ravni zaposlenih. Pri pristojnih organih pa se bodo še nadalje zavzemali za to, da bi bila zagotovljena tudi normalna razširjena reprodukcija PTT omrežja, ki po stopnji razvitosti zaseda predzadnje mesto v Evropi.
Stabilizacija gospodarstva torej po mnenju sindikalnih delavcev v PTT kolektivih razen drugega pomeni tudi spodbudo in poziv k še večji samoupravni povezanosti, or-
ganiziranosti in discipliniranosti združenih kolektivov. Zaradi tega je sindikalna konferenca Združenega PTT podjetja Ljubljana zadolžila samoupravne organe, naj nemudoma začnejo s pripravo podobnih samoupravnih sporazumov, kot so jih že podpisali kolektivi cestnih podjetij in gradbeništva. Po drugi strani naj bi strokovne službe njihovega podjetja ponovno proučile sporne ekonomske odnose in pripravile variantne rešitve razrešitev nekaterih sa-
USTVARITI ZAUPANJE IN SPOŠTOVANJE
Minuli teden so se sestali na izredno sejo člani predsedstva Republiškega sindikata delavcev industrije in rudarstva Slovenije. Neposreden povod za ta dogodek so bile vloge nekaterih premogovnikov in drugih delovnih organizacij, ki so izkoristile 24. člen zakona o samoupravnem sporazumevanju in družbenem dogovaijanju o merilih za usmerjanje delitve dohodka in osebnih dohodkov ter zaprosile za soglasje, da lahko povečajo osebne dohodke iznad dovoljenih 11 %.
Po daljši kritični obravnavi je predsedstvo ugotovilo, da razen premogovnikov trenutno še ni možno izreči soglasja k nobeni vlogi. Glavni vzrok za to je pomanjkljiva dokumentacija. Nasprotno pa vsi podatki za premogovnike pričajo o tem, da rudarjev res ne kaže „kaznovati“ z delnim izplačilom zaslužkov, saj je občutno porasla konjunktura, tako da morajo v jamo na proste sobote in še v nedeljo.
Spričo tega je predsedstvo republiškega odbora sindikata delavcev industrije in rudarstva Slovenije sprejelo naslednja stališča:
— Za premogovnike predsedstvo meni, naj izvršni svet dovoli, da je izplačilo osebnih dohodkov v februarju in za mesec januar višje od po zakonu možnega 11 % zvišanja.
— Takoj je potrebno izdelati enotno metodologijo za izdelavo dokumentacije in jo posredovati podjetjem, ki so vložila zahtevek za izjemno določanje sredstev za izplačevanje osebnih dohoskov do 30. aprila letos;
— Predsedstvo bo vnovič obravnavalo zahteve premogovnikov in drugih delovnih organizacij, ko bo po enotni metodologiji pripravljena dokumentacija, in se bo sedaj tudi izrekla, koga oprostiti in kako oprostiti zakonske obveznosti.
S.B.
.Služba pravne pomoči pri Republiškem svetu Zveze sindikatov Slovenije je v minulem letu prevzela v zastopanje 447 delavcev s področja Ljubljane. Med delavci, ki so iskali pravno pomoč, jih je skoraj polovica iz manjših delovnih organizacij storitvenih dejavnosti. in delavcev, ki so zaposleni pri zasebnikih. Lani je služba pravne pomoči posredovala delavcem iz Ljubljane tudi blizu 4.000 pravnih nasvetov.	ž.
(Nadaljevanje s 1. strani) delovnih razmerjih delavcev, ki delajo pri zasebnih delodajalcih, pa zakona dislej še nismo sprejeli. Kje se je zataknilo in zakaj republiški poslanci odlašajo s sprejemom zakona? “
,,Republiški odbor sindikata delavcev storitvenih dejavnosti Slovenije je že predlagal spremembo zakonodaje na tem področju ter za podkrepitev svojih zahtev pripravil konkreten predlog določil novega zakona o delovnih razmerjih delavcev, ki delajo pri zasebnikih. Za ta korak smo se odločih, ker zdajšnji zakon v nekaterih svojih določilih ni več v skladu z razvojem zasebnega sektorja pri nas. Res pa se je v skupščini zataknilo. Zakaj, bi težko rekel, saj vzroka še nihče ni javno obrazložil."
„S tem zakonom naj bi uveljavili tudi sklepanje kolektivnih pogodb o delovnih razmerjih med delavci in zasebnimi delodajalci. Na zadnji razširjeni seji predsedstva vašega odbora ste že obravnavali osnutek take kolektivne pogodbe v obrtni, gostinski in drugi podobni gospodarski dejavnosti. Kaj sindikat pravzaprav želi doseči z omenjenimi pogodbami? “
,,S tako imenovamo kolektivno pogodbo naj bi se sindikalne organizacije in gospodarska zbornica konkretneje dogovorile o ureditvi vseh pomembnejših vprašanj iz delovnega razmerja. Tudi zamisel take kolektivne pogodbe smo izdelah v našem odboru. Na zadnji razširjeni seji predsedstva pa smo se tudi dogovorili, da bomo razpravo o osnutku pogodbe organizirali po vsej Sloveniji. Pričakujemo, da bomo tako dobili veliko novih predlogov in pobud na posamezne teze, kar
bo nedvomno prispevalo ^ n temu, da bodo kolektivne p°' s godbe, ko jih bomo sklepal*; resničen odraz potreb in hoten) J' na tem področju. Kolektivu p0-godba naj namreč v neke n* ^ smislu nadomesti nekatere od ' samoupravnih aktov, ki jih sa- P mostojno sprejemajo delavci v družbenem sektorju. S tem, & G smo pripravdi koncept kolek * tivne pogodbe, bi radi po magali, da bi do takih pogodi 1
čimprej prišlo in da bi vpr3'
t
šanja, ki so skupnega pomena)
tudi skupno razreševali. Kolek 1 tivna pogodba bo podrobneje f urejala sklenitev delovnega raZ' 1 merja, nastop dela in razpore r ditev delavca na delo, delovfl* čas, osebne dohodke, nadorne . stila, povračila ter druge prt' , jemke delavcev na podlagi de; lovnega razmerja, obveznost* delodajalca za izboljšanje žiV' Ijenjskih razmer delavcev, de; lovne dolžnosti in odgovornost* delavca, prenehanje delovneg2 razmerja in drugo.
„V čem se razlikuje kolektiv na pogodba, ki jo predlagate' | od kolektivnih pogodb, ki j*l sklepajo delodajalci in sindikat* v kapitalističnem svetu? “
„Gre za precejšnjo razliko;s \ to kolektivno pogodbo urejam® * delovna razmerja v vsej njihov* 2 širini in pestrosti ter postavlja- c mo v ospredje obojestranske c dolžnosti in pravice, potrebo p° s uveljavljanju delavca kot celo- s vite osebnosti. Skušamo ustvat- j jati medsebojno zaupanje d* t spoštovanje med obema part; g nerjema. V kolektivni pogodb* i pa naj bi bili zajeti še števili** drugi elementi, ki povezujejo i delavce in delodajalce, medten’ j ko je v kapitalističnih kolek \ tivnih pogodbah postavljen v < ospredje le tarifni aspekt." i M. Z' '
UES NUJNA
NALOGA
Sindikati v Kopru o problemih delavcev, zapo' slenih pri zasebnikih
Slovenski PTT kolektivi zagovarjajo stabilizacijo in bodo zavoljo tega vnovič proučili svoje razvojne in druge načrte
moupravnih in statutarnih odnosov. O vsem tem naj bi - vštevši stališča sindikata - dokončno presojali zbori delovnih ljudi po delovnih enotah, katerih vloga in pomen bi v novih statutih vsekakor morala biti bolj poudarjena in upoštevana.
Zaradi obilice aktualnih vprašanj, o katerih so razpravljali na zasedanju sindikalne konference Združenega PTT podjetja Ljubljana, bomo o tej seji še poročali.
-mG
Obalni sindikalni svet v Kopru je kot prvi organiziral javno razpravo o osnutku kolektivne pogodbe za delavce, zaposlene pri zasebnih delodajalcih, ki ga je pripravil republiški odbor sindikata delavcev storitvenih dejavnosti. Hazen predstavnikov primorskih sindikatov so se posveta udeležili tudi predstavniki javnega tožilstva in sodišča, sodniki za prekrške, predstavniki občinskih skupščin, inšpekcijskih služb in drugi.
Hiter razvoj tako na področju industrije kot tudi storitvenih dejavnosti, zlasti pa gostinstva in turizma, je zelo pospešil zaposlovanje delavcev pri zasebnih delodajalcih v gostinstvu pa tudi v gradbeni obrti, mehaničnih delavnicah, frizerski stroki, v pralnicah, šivalnicah in drugod.
To pa je eden izmed glavnih vzrokov, da bi se moral sindikat bolj na-
črtno ukvarjati s problemi delavce*' zaposelnih pri zasebnih delodajalci*!' To toliko bolj, ker se množijo pl*' meri grobega izkoriščanja delavce* Večina obrtnikov, ki opravlja o3 obalnem območju gradbeno obl*> zaposluje precej več delavcev, kot t° dovoljuje zakon; s temi delavci de*0-dajalci tudi ne sklepajo delovnih p®-godb niti jih ne prijavljajo social' nemu zavarovanju. Ti delavci - 1,3 posvetu v Kopru so omenili več k®1 70 primerov - zato ne uživajo n®' benih pravic, če zbolijo ali se pon® srečijo pri delu. Podobnih kršitev ?! bi lahko navedli še mnogo in tudi' drugih dejavnostih. Udeleženci p0-svetovanja so zato pozdravili P°-budo republiškega odbora sindikat delavcev storitvenih dejavnosti Sl®-venije, da bi s kolektivnimi P®! godbami naredili red v odnosih m®1* delavci in delodajalci.	.
M. Z'
Pravna posvriovalnira DE
VPRAŠANJE:
Moja mati je prejemala družinsko pokojnino kot vdova do svoje smrti dne 22. januarja 1971. leta. Zadnja tri leta je bila hudo bolna, tako da ni mogla vstati iz postelje in sem jo sama negovala. Želim vedeti, če je bila upravičena do dodatka za pomoč in postrežbo in če lahko to pravico uveljavim.
M. Š. - Dolenjske toplice
ODGOVOR:
Po 6. točki 1. odst. 24. čl. temeljnega zakona o invalidskem zavarovanju so po prenehanju delovnega razmerja zavarovani za invalidnost kot posledico bolezni ali poškodbe izven dela tudi starostni upokojenci, dokler uživajo starostno pokojnino. Ti lahko pridobijo tudi pravico do dodatla za pomoč in postrežbo, če v času nastanka zavarovalnega primera izpolnjujejo pogoje za pridobitev te pravice, tj. da njihova pokojninska doba dosega najmanj tretjino delovnih let (eno tretjino koledarskih let od dopolnitve 20. leta starosti do dneva zavarovalnega primera) in da imajo od tega najmanj 40 mesecev zavarovalne dobe v zadnjih petih letih pred upokojitvijo (35 do 37.
čl. omenjenega zakona). Poleg tega je po določbi 1. odst. 81. čl. tega zakon3 potrebno, da invalidska komisija ugotovi pri upokojencu invalidnost I. kat6-gorije in nujno potrebo po stalni pomoči in postrežbi druge osebe.
Uživalci družinske pokojnine pa niso zavarovani po temeljnem zakonu 0 invalidskem zavarovanju in ne morejo pridobiti pravice do dodatka za tuj0 pomoč in postrežbo. Zato vaša mati kot uživalka družinske pokojnine ni bi*3 upravičena do omenjenega dodatka.
M. VEHOVEC
Z OBČNIH ZBOROV OSNOVNIH ORGANIZACIJ SINDIKATA
r i^ETALNA, MARIBOR:
Da se ne bi ponovilo
* Kolektiv mariborske .Jvletal-K ne“ je predlanskim prebrodil >' stagnacijo, ki se je vklekla od i; ^°rme sem; lani so kolikor i) Joliko normalno zadihali; za le-^ l0s in tudi za naslednje leto fl wiajo več kot dovolj naročil. i ''Prašanje pa je, kako bodo kos v Povečanim delovnim nalogam v ter kako naj bi tudi sindikalna la °rganizacija spodbudila kolek-v tlv, da se bo še bolj zagrizel v y [^reševanje sedanjih težav, .t lako nekako bi lahko opredelili i' bistveno vsebino občnega zbora J' jovarniške organizacije sindi-i' kata v „Metalni“, ki se ga je je Poleg gostov iz sorodnih kolek-V iivov udeležd tudi podpredsed-e’ nik RS ZSS Jože Globačnik. d
Lahko rečemo, da je občni zbor v bistvu tudi odgovord na tako zastavljeno vprašanje: njihova ,anožnost“ je v tem, da imajo dovolj naročil. To pa pomeni, da morajo za vsako ceno tudi ustreči naročnikom, da bi jih obdržali tudi v prihodnje, ko se bodo očitno spet začeli težki časi za proizvajalce investicijske opreme.
Če je v načelu jasno, kaj in kako naj bi ukrepali, pa jih bo konkretna praksa postavila pred težke preizkušnje. Zadnji dve leti so njihovi osebni dohodki stagnirali; to pa je povzročilo hudo fluktuacijo tudi med dolgoletnimi člani kolektiva. Trenutno „Metalni“ že primanj-
e-
e-
e-
ti
v
e-
ti
'a
v e. i)i .t>
s
Ifl
vi a-<e )0 o-ir-ifl rt-bi ni
i°
n'
k-
v
i
t
3'
Mariborska livarna, maribor:___
Okrepiti vpliv sindikata
Kolektiv Mariborske hvarne, ki šteje skupno 1530 članov, je “fiel pred dnevi letni občni 2bor svoje sindikalne organizacije. Na njem so kritično ocenili dosedanje delo sindikata ter po-SegH tudi na področja, ki nepo-sredno zadevajo poslovanje Podjetja, organizacijo dela, Uresničevanje razvojnega pro-Srama in druga aktualna vprašanja.
Rezultati minulega poslovneža leta so zadovoljivi tako na Področju izpolnjevanja proizvodnega plana kot plana realizacije, čeprav jim je za nekatere rzdelke primanjkovalo kvalitetnih surovin in je bila tudi konjunktura manjša, kot so predvidevali. Tudi finančni kazalci C° v prid podjetja, čeprav jim dokajšnje težave povzročajo dolžniki.
Na občnem zboru v Mariborski livarni so se dotaknili tudi obveščanja članov kolektiva. Želijo si namreč, da bi bili čimbolj sproti seznanjeni z dogajanji v podjetju in z dogodki, ki neposredno vplivajo na podjetje. Obenem so se zavzeli za tesnejše sodelovanje sindikata z organi upravljanja in vodenja. Poudarili so, naj sindikat še bolj razširi svojo dejavnost na področje interne zakonodaje ter okrepi svoj vpliv povsod, kjer gre za interese članstva. , Veliko pozornosti pa je občni zbor posvetil oceni dosedanjih vlaganj podjetja. Dosegli so sicer ugodne rezultate, saj se Mariborska livarna hitro uveljavlja na domačem in tujem tržišču, poudarili pa so, da bo treba v bodoče še hitreje uvajati sodobno tehnologijo in s tem v zvezi uvajanje sodobnejše organizacije in delitve dela. To bo pomembno zlasti zdaj, ko bo spričo stabilizacijskih ukrepov spet potrebno poseči po notra-njih rezervah.	Mi
kuje ljudi in marsikateri stroj so morali ustaviti. Če naj zaustavijo odhajanje delavcev, jih morajo vsekakor bolje nagraditi. Občni zbor je v'zvezi s tem izra-zil menje, da bi potrebna sredstva lahko ustvarili z boljšo organizacijo dela in poslovanja, kar naj spodbudi tudi povečano produktivnost. Da pa bi hkrati premagali posledice devalvacije, ki jim bo letos „vzela“ vsaj toliko, kot je — ob povprečnih zaslužkih 1300 din - znašal njihov lanski ostanek dohodka, se bodo vsekakor morali bolj nasloniti na domače dobavitelje in na uvoz iz vzhodnoevropskih držav. Po teh dveh poteh bi po njihovi sodbi lahko preprečili novo stagnacijo in počasi začeli načrtovati ekspanzijo.
Občni zbor tovarniškega odbora sindikata v „Metalni“ Maribor pa je tudi ugotovil, da so v dobršni meri krivi sedanjih težav tudi sami. V prihodnje se ne bi smelo več dogajati, da bi se sindikat pustil „prepričati“, da je treba z uvajanjem spod-budnejših oblik nagrajevanja počakati dotlej, da se bo podjetje izkopalo iz najhujših materialnih težav. Če pa je kolektiv še pomanjkljivo informiran o problematiki svoje delovne organizacije, ne preseneča, da so se začele trgati tudi vezi med kolektivom in samoupravnimi organi ter vodstvom podjetja in političnimi organizacijami. Zato je občni zbor tovarniškega odbora sindikata „Metalne“ odločno zahteval, da mora sindikalna organizacija v prihodnje dobiti možnost, da bi lahko povedala svoje stališče o vseh bistvenih problemih.
To, kar smo zapisali, še zdaleč ne pomeni, da osnovne organizacije sindikata v , .Metalni" in njihov tovarniški odbor v minuli mandatni dobi ne bi bdi aktivni. Tudi njihovi prizadevnosti velja pripisati, da se je ,Jv1etalna“ rešila iz težav, ki so jo kot proizvajalca investicijske opreme spremljale vse do predlani. Če pa so tokrat zelo kritično ocendi tudi slabosti v lastnem delovanju, to pomeni, da hočejo v prdtodnje delovati veliko bolj organizirano, zato pa tudi bolj učinkovito.	mG
RAZLIKE
PA TUDI ENOTNOST!
Sindikat in Socialistična zveza sta minuli teden sklicala bazenska posvetovanja v naši republiki, posvečena pojasnjevanju nekaterih vprašanj v zvezi z devalvacijo dinarja, seveda pa tudi merjenju utripa razpoloženja političnega aktiva. Kot je bilo pričakovati, so bila mnenja o posledicah devalvacije dokaj različna, odvisna predvsem od strukture gospodarstva na posameznih področjih, bilo pa je slišati tudi mnogo ocen, ki so se ponavljale tako rekoč povsod in bi jih zato Idhko ocenili kot več ali manj enotne za vso Slovenijo.
Eno takšnih spoznanj je bilo na primer to, da smo še v obdobju, ko se delovne organizacije „preračunavajo“ predvsem navzven, kaj malo pa navznoter. Računajo, kaj jim je devalvacija dala ali pa vzela, manj pa se - vsaj zaenkrat -sprašujejo, kaj naj sami ukrenejo, da se jim bo račun „izšel“.^To je najbrž posledica dejstva, da z devalvacijo niso bili sprejeti tudi nekateri drugi ukrepi, ki bi šele v svoji celovitosti omogočili gospodarskim organizacijam, da vidijo svojo realno podobo v ogledalu celotnega gospodarskega instrumentarija. Dokaj enotno je bilo tudi mnenje, da je devalvacija sama po sebi samo računska operacija in da je trajna rešitev problema naše gospodarske stabilnosti — odvisna predvsem od povečanja produktivnosti delovnih organizacij, od njihove večje konkurenčne sposobnosti. To dvoje pa je odvisno predvsem od prestrukturiranja gospodarstva, od njegove modernizacije in rekonstrukcije, za kar pa gospodarstvo potrebuje večji manevrski prostor. Moramo ga razbremeniti, pustiti mu moramo na voljo več sredstev, kar pa bo možno le, če bomo federaciji odvzeli investicijska sredstva, ki jih je kaj malo uporabljala za modernizacijo in rekonstrukcijo gospodarstva, širokosrčno pa za gradnjo infrastrukturnih objektov in novih industrijskih zmogljivosti. In spet pridemo do enotnega mnenja: ne samo uspeh devalvacije, temveč tudi uspeh stabilizacijskih prizadevanj nasploh je pogojen s hitrimi spremembami našega ekonomskega in političnega sistema, saj
tak, kakršen še vedno je, že zdavnaj ne ustreza več potrebam naše družbe.
Bržčas večja poudariti tudi to, da glede možnosti za razbremenitev gospodarstva ni pretiranega optimizma. Precej splošna je ocena, da je ta razbremenitev nujna, pa tudi realno možna na ravni federacije, precej manj zanesljiva pa je na ravni republik, še manj pa na ravni občin. Možje, ki dobro poznajo reve in težave naših občin, trdijo, da je zaradi prenašanja različnih novih obveznosti na občine kaj malo verjetno, da bi le-te lahko odvile vijak,-s katerim stiskajo delovne organizacije.
Kaže, da je odločna usmeritev sindikatov proti vsesplošni „odjugi“ cen oziroma zavzemanje le za postopno, pretehtano odmrzovanje nekaterih cen naletela med delovnimi ljudmi na vsesplošno podporo. Opozarjajo pa, da lahko pride do pomanjkanja različnega blaga oziroma do zmanjšane ponudbe, ker trgovci pa tudi mnogi proizvajalci čakajo na splošno sprostitev cen. Zato bi bilo po precej splošnem mnenju nujno, da sindikati na republiški ravni skupaj z gospodarsko zbornico jasno opredelijo stališča v zvezi s cenami. Zbornica je menda bolj „uvidev-na“ glede dviganja cen, kot so sindikati, pa se zato direktorji tudi usmerjajo predvsem nanjo, ko iščejo „razumevanje" za svoje zahteve. In zopet enotno menje političnega aktiva: če glede cen ne bomo sposobni napraviti reda, potem sindikatom ne bo ostalo drugega, kot da gredo v boj za uskladitev osebnih dohodkov z naraščanjem -življenjskih stroškov - celo ne glede na rezultate gospodarjenja.
Še nekaj: precej splošna je bila ocena, da sredstva informiranja kar preveč preveva opisovanje različnih težav v zvezi z devalvacijo, premalo pa z opisovanjem njenih pozitivnih učinkov. Kaže, da se je ponovila stara praksa, da so glasni predvsem tisti, ki jih nekaj zares tišči, ali pa bi vsaj radi dokazali, da se jim godi krivica, preostali pa modro molčijo, češ — ne kliči vraga!	MILAN POGAČNIK
*00Mf*f/rwwtw0**fM*wrffM*ur***jrjr*iM\
PKKIISIAHJ VVIO V AM
Kakor smo že poročali v prejšnji številki našega lista, je bil na plenarni seji republiškega odbora
sindikata delavcev prometa in zvez izvoljen za novega predsednika diplomirani pravnik Andrej Grahor, doslej sodnik Okrajnega gospodarskega sodišča v Kopru in dolgoletni družbeno-politični in sindikalni delavec. Ob tej priložnosti smo ga zaprosili za kratko izjavo.
..Gospodarski položaj v SR Sloveniji in v SFRJ je danes tak, da bi izboljšanje prometnih zvez brez vseh drugih vlaganj bistveno povečalo produktivnost skoraj vseh delovnih organizacij in s tem splošno blagostanje. Odpiranje delov Slovenije meti seboj in odpiranje Slovenije navzven je lahko v naslednjih letih eden največjih dejavnikov napredka. Seveda pa tak napredek ni možen brez primernega položaja delovnih organizacij in delavcev v
prometu. Ne sprejemam stališča nekaterih tehnokratov, da so važne predvsem investicije. Osnovni dejavnik je človek, ki zna in želi delati, ne pa beton in železo. Ne da bi se spuščal v razmišljanja o tem, ali je delo pri nas blago ali ni, je nesporno dejstvo, da bodo ob prenizkem življenjskem standardu najboljši delavci odšli drugam, kjer je standard višji. Železničar, šofer, pomorščak, elektronik in mnogi drugi govorijo s svojimi delovnimi rokami vse jezike in so povsod dobrodošli. To ne pomeni, da sem proti investicijam. Potrebno pa je zdravo sorazmerje, ki ga včasih rušimo v škodo delovnih ljudi. Menim, da zlasti na tem področju in v teh okvirih čaka sindikalno organizacijo obsežno delo.“	-mG
*
*.
S
S
S
S
S
5
S
N
S
N
<k
N
S
N
S
X«
k
%
S
k,
!
k
k
KAKO UČINKOVITO OBVEŠČATI SAMOUPRAVLJAVCE
iti'
ni-
Rezultati zadnjih raziskav niso spodbudni •••!
tudi zadnje čase stopnja obveščenosti zaposlenih v večini delovnih °rganizacij ni bistveno napredovala in da zaradi tega nikakor ne moremo biti ani, dokazujejo nekateri podatki dosednjih raziskav centra RS ZSS za ^iskovanje javnega mnenja.
“red dvema letoma je mag. sociologije Bogdan Kavčič uporabil pri uteme-Jevanju, da sedanja stopnja obveščenosti delavcev nikakor ni zadovoljiva, Mednje podatke:
~ v štirih slovenskih podjetjih 19 % članov delavskih svetov ter 40 % vseh P°slenih ne ve, kdo pri njih odloča o letnem planu;
"v istih štirih podjetjih 27 % članov delavskih svetov in 48 % vseh^a-poslenih ne ve, kdo pri nji odloča o cenah izdelkov;
~ kar 24 % članov delavskih svetov in 45 % vseh zaposlenih ne ve, kdo p 1 njih odloča o sprejemu novih delavcev;
. ~ četrtina članov delavskih svetov in 48 % vseh zaposlenih ne ve, kdo pri hh odloča o tem, kdo bo kandidiral za izvolitev v samoupravne organe;
kar 36 % slovenskih delavcev industrije in rudarstva izjavlja, da niso ^ ebrali pravilnika o delovnih razmerjih, in med delavci z manj kot štirimi azte^i osnovne šole je takih kar 52 %;
' komaj 28 % članov delavskih svetov slovenskih industrijskih podjetij je ajhno odgovorilo na vprašanje, kaj so anuitete, let S*coraj P°lovrca članov delovnih skupnosti ne ve, kdo pri njih odloča o aem planu proizvodnje, če kar polovica teh ne ve, kdo odloča o cenah j stnih izdelkov, če več kot tretjina vseh zaposlenih ne pozna svojih pravic in
dolž
tim
aosti v delovni organizaciji, ki jih” morajo uresničevati skladno z veljav-.. Pravilnikom o delovnih razmerjih, potem . . ., potem se moramo res-lcto temeljito zamisliti.
w.Ucitno je, da vse preveč samo oznanjamo potrebo po vsestranski obve-tnosti naših ljudi o prednostih, ki se jim ponujajo z delom v samoupravni 'ovni organizaciji. Če pomeni samoupravljati odločati o celotnem poslo-nJU delovne organizacije, seveda skladno z načeli racionalne porazdelitve
pravice do neposrednega in posrednega samoupravljanja, moramo odgovoriti na vprašanje: ali so in koliko so naši delavci resnično usposobljeni odgovorno odločati spričo svoje pomanjkljive in slabe obveščenosti? Kako naj smotrno vlagajo svoje delo in ga kombinirajo s sredstvi za delo, ki so družbena last; dosegajo čisti dohodek, prevzemajo zanj tveganje; razporejajo čisti dohodek na sklade in osebne dohodke; volijo strokovno vodstvo in organe samoupravljanja . . .?
Naj še nekoliko podkrepim vprašanje usposobljenosti naših delavcev za odgovorno upravljalsko delo z ugotovitvami še neobjavljene raziskave centra RS ZSS za raziskovanje javnega mnenja.
Kar ,83 % slovenskih delavcev, zaposlenih v gospodarstvu - brez kmetijstva - niti približno ne ve, kolikšen odstotek dohodka so v njihovih delovnih organizacijah v letu 1969 porabili za osebne dohodke in kolikšen odstotek za sklade. In kar 86 % delavcev ni znalo odgovoriti na vprašanje, kolikšen približen odstotek dohodka je pri njih po planu predviden za osebne dohodke in za sklade. Na vprašanje, za koliko odstotkov bi se povečali njihovi osebni dohodki, če ne bi bilo treba plačevati prispevkov za socialno zavarovanje, šolstvo itd., ni vedelo vsaj približno odgovoriti kar 56 % delavcev. Na vprašanje, kolikšen odstotek njihovega osebnega dohodka znašajo prispevki za socialno zavarovanje, pa ni vedelo vsaj približno točno odgovoriti celo 57 % delavcev slovenskega gospodarstva brez kmetijstva!
Še bi lahko našteval nerazveseljive ugotovitve, vendar naj bo dovolj. Ne kaže pa se vdajati malodušju, kajti takšno razpoloženje ne pripelje daleč! Treba bo resnici pogledati v oči in ugotoviti, zakaj je tako. Predno pa spregovorimo o tem, je treba ovreči dokaj pogost očitek in izgovor hkrati, češ da so zaposleni v glavnem nezainteresirani za celotno problematiko svojih delovnih organizacij in da se zanimajo predvsem za čim večji osebni dohodek.
V predgovoru knjige „Kako informir-ti samoupravljavce" odgovarja na to vprašanje Bogdan Kavčič takole: „ . . . Kadar se pogovarjamo s predstavniki delovnih organizacij - zlasti tistimi, ki so odgovorni za informiranje - o
tem, kaj delavci vedo - ali bolje, česa nc vedo o svoji delovni organizaciji, se srečujemo z dvema pomislekoma. Prvi je, ali morajo delavci res vse vedeti, drugi pa je, da jim sicer nudijo obilo možnosti za informiranje, vendar se delavci za informacije ne zaniipajo.
Odgovor ne prvi pomislek je brez dvoma odvisen od tega, kakšno družbeno vlogo pričakujemo od proizvajalcev. Znano je, da je mogoče ljudi, ki ne vedo ničesar, mnogo lažje voditi, usmerjati ali prepričevati, kot ljudi, ki so o stvareh poučeni. Samo za uspešno opravljanje delaje potrebnih bistveno manj informacij kot hkrati tudi za uspešno upravljanje in gospodarjenje z rezultati dela. Če je naš družbeni cilj osvobojen proizvajalec, je povsem jasno, da-je to lahko le visoko informiran delavec. Seveda pa pri tem vemo, da samo to še ni dovolj!
Odgovor na drugi pomislek je bolj konkretne narave. Dejstvo je, da se nekateri delavci res ne zanimajo za nič drugega kot za delo in plačo. Toda takih je med neinformiranimi manjši del. Večina delavcev pa ali nima možnosti, da bi se seznanila s pomembnimi informacijami, ali pa je brezvoljna in ravnodušna. Obveščanje delavcev namreč ne more biti samo sebi namen; namen obveščanja mora biti usposabljanje delavcev za njihove temeljne aktivnosti. Če pa delavci veliko vedo, a nimajo možnosti za ukrepanje, in če se delavci s čim ne strinjajo, potem so sprva nezadovoljni. Če pa se takšno stanje podaljšuje, to nujno vodi v njihovo brezvoljnost in ravnodušnost. Včasih pa tudi ni zaželeno, da bi delavci veliko vedeli, kajti kdor preveč ve, je lahko nevaren. Če smo torej ugotovili, daje ustrezna obveščenost delavcev nujen pogoj za njihovo aktivnost, velja tudi poudariti, da šele bolj redna in stalna uporaba informacij poveča zanimanje za informacije . . .“
Ko torej vemo, kje in kako daleč smo z obveščenostjo naših delavcev, postaja tudi jasno, zakaj zadnjih nekaj let tolikšno prizadevanje številnih družbenih dejavnikov - in zlasti sindikatov - da se razmere izboljšajo. Ker po navadi na zahteve in priporočila posameznikov, da bi naj zagotovili boljšo obveščenost zaposlenih v delovnih organizacijah, ni posebnega odziva, so sindikati le uspeli problem premakniti s slepega tira. Danes poznamo na primer v Sloveniji nekaj desetin primerov, da so v različno velikih delovnih, organizacijah uspeli uveljaviti organizirano obveščanje zaposlenih. Uspeli so spodbuditi najširše zasnovano samo upravljalsko komuniciranje, ki že kaže prve uspehe in ki bo pomagalo k hitrejšemu osveščanju samoupravljalskega duha med zaposlenimi. . .!	DUŠAN REBOLJ
PRIHODNJIČ: DA NE BO NESPORAZUMA
Enostavno in moderno
V prizadevanjih za modernejšim plačevanjem in spremembo odnosov plačevanja v korist uporabe negotovinskih inštrumentov v prometu na drobno je Združenje bank Jugoslavije izdelalo sistem plačevanja s čekom, s katerim razpolagajo občani in za čigar izplačilo jamčijo banke. Tekoči račun pri banki bo lahko pod določenimi pogoji odprl vsak občan, na ta sredstva pa bo banka obračunavala do 3-odstotne obresti.
Sindikati za ono podjotjo
(Nadaljevanje s l, strani)
V celotni fazi dogovaijanja je sodeloval tudi republiški izvršni svet. Rekel bi celo, da je v tej fazi dogovarjanja prav izvršni svet zavoljo časovne stiske vztrajal vsaj pri dogovoru, ki naj bi 'urejeval financiranje razširjene reprodukcije. Toda kakor koli že — izvršni svet je zavrnil podpis tega koncepta in predložil nov predlog dogovora. Sindikati se o vsebini novega osnutka še nismo izrekli, toda ker smo o
Komentatorjev stolpec
I Kako iz I nelikvidnosti?
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
V javni razpravi o aktualnih vprašanjih gospodarstva, ki poteka v okviru priprav na 18. sejo CK ZKS, prevladuje prepričanje, da predstavlja nelikvidnost gospodarstva poleg negativne plačilne bilance s tujino najtežje breme. Kot je znano, hromi nelik\ndnost vse gospodarsko življenje, posredno preliva sredstva od produktivnejših k manj produktivnim, predvsem pa prikriva mnoga žarišča izgub in tržne ne-prilagoljivosti.
Vzroke za sedanje ravnanje v gospodarstvu, ko z lahkoto posegamo po tujih sredstvih in začenjamo investicije brez kritja, je treba iskati v samem sistemu gospodarjenja, v prisotnosti države in drugih močnih, vendar ekonomsko nepristojnih dejavnikov pri uravnavanju gospodarskih tokov ter v dejstvu, da je pravica do kredita postala skoraj neodtujiva samoupravna pravica tudi v primerih, ko gre za poravnave novih in še večjih izgub. V takih razmerah pa postane podpisovanje nalogov za izplačilo brez kritja, začetek gradnje brez sredstev, prodaja podjetjem brez sredstev slej ko prej normalen pojav v gospodarskem življenju.
Nedvomno bodo k utrditvi takšnih pravil ravnanja, ki veljajo za tržno gospodarstvo, največ prispevale predvidene spremembe ekonomskega sistema ter nadaljnja uveljavitev proizvajalcev, ki bodo v prihc Inje dolžni prevzeti nase tudi vse posledice svojih odločitev. Nujno pa bi morali čimprej ustvariti razmere, da bi upnik z uporabo vseh znanih finančnih ukrepov le lahko izterjal svoj dolg. Pri vsem tem ne bi smeli izključiti možnosti, da lahko za podiranje finančne discipline ter za podpisovanje in izplačilo nalogov brez kritja pridejo odgovorni ljudje tudi pred sodnike. V zvezi s tem bi bilo treba spremeniti zakone, zastavlja pa se tudi vprašanje, kaj je s sedanjimi zakonskimi normami, ki že omogočajo kaznqyanje gospodarskih prestopkov pa jih vendarle nihče ne uporablja.
Po predlogu slovenskih gospodarstvenikov bi torej morali razreševanje nelikvidnosti pospešiti s sistemskimi rešitvami ter s takšnimi zakonskimi sankcijami, ki bodo odločneje kot doslej varovale interes upnikov in preprečevale poslovanje na račun tujih sredstev. Glede na to, da so eden najpomembnejših žarišč nelikvidnosti prav nepokrite izgube in poslovanje na robu izgub, se je treba odločiti ali za ukinitev takšnih delovnih organizacij ali pa za pokritje njihovih izgub s sredstvi družbeno-političnih skupnosti. Nikakor pa ne bi smeli več omogočati poslovanje podjetjem, ki ustvarjajo izgube in zaradi vsesplošne nelikvidnosti žive na račun dohodka sposobnejših in prizadevnejših, tistih, ki gospodarijo v skladu s tržnimi zakoni.
tej problematiki že večkrat razpravljali, lahko rečem naslednje:
V sindikatih se zavzemamo, da se elektrogospodarstvo integrira, in to bolj črvsto, kot je to razvidno iz formulacij o združeni proizvodnji, skupni prodaji, smo torej za integracijo v eno podjetje. Samoupravljanje v elektrogospodarstvu pa mora biti zasnovano tako, da bo ustrezalo vlogi panoge. Ni dvoma, da širša družbena skupnost in .gospodarstvo, ki sta v tem
primeru zelo važna sofinancerja razširjene reprodukcije, morata vplivati na dogajanja v slovenskem elektrogospodarstvu, zlasti pa tedaj, ko gre za pravice iz minulega dela. Tovrsten vpliv naj ne bi bil občasen partnerski odnos, občasna intervencija družbe na delo in delovanje elektrogospodarstva, temveč naj bi pomenil simbiozo — integracijo medsebojnega vplivanja med širšo družbeno skupnostjo, gospodarstvom in elektrogospodarstvom. Oblika takšnega med-
sebojnega vplivanja in morda tudi najvišji družbeno-samo-upravni organ integriranega slovenskega elektrogospodarstva bi naj po našem mnenju bila skupščina elektrogospodarstva, o njeni ustanovitvi pa naj se z družbenim dogovorom izrečejo vsi partnerji. V pristojnosti te skupščine naj bi bilo sprejemanje perspektivnega programa razšiijene reprodukcije, skupščini SRS naj bi predlagala način oblikovanja sredstev za razširjeno reprodukcijo, določala
naj bi splošne pogoje za prodaj0 električne energije, predlagal* osnove za politiko cen, odl°' čala o predlogu elektrogosp0' darske bilance ter o vseh drugil1 vprašanjih, ki bistveno posegaj0 v interese širše družbe.
SreiMvo za ohranitev svežine in vitalnosti
l
I
I
I
l
l
l
l
l
I
l
s
i
i
OD BESED PREIDIMO K DEJANJEM!
Zakaj po mnenju slovenskih gospodarstvenikov še ne moremo govoriti o
enotnosti jugoslovanskega trga?
Zunanjetrgovinski sistem prav gotovo pomeni tisto skupino ekonomskih instrumentov, s katerimi lahko država odločilno vpliva na enotnost trga. Z ene strani namreč sistem vpliva na možnosti vključevanja v mednarodno menjavo, po drugi strani pa določa tudi pogoje gospodarjenja na notranjem trgu. Znano je tudi, da posamezni instrumenti tega sistema povečujejo razlike v ravni in razmerjih cen na domačem trgu. Glede na vse to je o teh vprašanjih zelo obširno in ostro spregovorila tudi zadnja skupščina gospodarske zbornice SRS.
Če naj bi z novimi gospodarskimi ukrepi dosegli in tudi utrdili enotnost trga, so v razpravi poudarili slovenski gospodarstveniki, bi morali prenehati samo govoriti o nujnih spremembah zunajetrgovinskega sistema, ki še vedno in močno ruši to enotnost, ampak bi morali — upoštevaje znana dejstva — uveljaviti naslednje konkretne spremembe:
— Carinski sistem je skupaj s taksami že izgubil značaj zaščite domačega gospodarstva in je s tem postal pomemben razlog povečevanja proizvodnih stroškov. Zaradi vključevanja v mednarodno delitev dela bi še posebej morali zmanjšati zaščito surovin in polproizvodov. Po potrebi in začasno naj bi bolj ščitili le tiste tehnološko intenzivne- proizvodnje, ki obetajo, da bodo prodrle na svetovni trg.
— Ker so carinski kontingenti zdaj zelo številni in povzročajo diskriminacijo celo pri
proizvajalcih istih izdelkov, gospodarstvo pa na oblikovanje in delitev teh kontingentov praktično ne more vplivati, bi jih v novem sistemu morah občutno omejiti in skrčiti.
— Blagovni in devizni režim zaradi hitrega spreminjanja povzročata najbolj diskrimina-
Inles
ribnica
PRODAJA POLKNA VRATA OKNA NA KREDIT ^xxxxxxxxxxxxxxxxxx
torno prelivanje dohodka. Raz-lični kriteriji dodeljevanja deviz za uvoz materialov ali opreme pomenijo neposredno finančno boniteto, posamezni blagovni režimi in sisiem dogovarjanja glede omejevanja izvoza pa omogočajo nerealno gibanje domačih cen Ker je pri teh ukrepih diskrecijska pravica prepuščena administraciji, ki je izpostavljena pritisku posameznih proizvajalcev, sprejete rešitve pogosto pomenijo rezultat razmerja sil v gospodarstvu, ne pa tudi splošnega družbenega interesa.
— Centralni odkup in delitev deviz sta doslej stalno zmanjševala interes gospodarstva za ustvarjanje deviz. Interes federacije in območij, ki so pri delitvi dobivala več deviz, kot pa so jih ustvarjala, je stalno preprečeval spremembo sistema.
Zato je zdaj, ko govorimo o enotnosti trga, nujno potrebno, da bi gospodarske organizacije razpolagale z večjim deležem ustvarjenih deviz in da bi bil hkrati dovoljen svobodnejši promet s tujimi plačilnimi sredstvi.
— Kakršenkoli že bo novi zunanjetrgovinski režim, ne bi smel zanemariti, dejstva, da nikakor ne gre za kratkoročne učinke pri vključevanju v mednarodno delitev dela, ampak da mora sistem kot celota zagotavljati dolgoročno izvozno stimulacijo tako zaradi finančnega interesa izvoznikov in plačilne bilance kakor tudi zavoljo razvojnega in tehnološkega napredka države kot celote.
-mi
V skupščino elektrogosp0' darstva naj bi po našem mnenj11 imenoval svoje predstavnike r°' publiški izvršni svet kot zastop' nik interesov širše družben6 skupnosti, gospodarska zbot' niča kot predstavnik gospoda0 stva v šiišem smislu, gospoda!' stvo samo in neposredno deni’ mo veleodjem, ter seveda elek trogospodarstvo. Tako zasn°' vana skupščina pa po našefl1 mnenju izključuje potrebo, d* bi še kak drug organ v imen0 elektrogospodarstva odločal 0 odnosih med elektrogospodat stvom, gospodarstvom in družbo. Skratka, ta skupščina naj pomeni ukinitev klasični!' državnih funkcij in navad n* področju elektrogospodarstva; zato pa bi morali dobiti tudi predstavniki gospodarstva i" družbeno-političnih skupnosti '■ njej status legitimnih predstavnikov, prek katerih posamezn6 institucije vplivajo na odnos°' delo in razvoj te dejavnosti.
Ta koncept smo že pojasnil* v dosedanjih fazah dogovaf; janja. Sodimo pa, da je tudi uresničljiv - še več kot to, da je oblika trajnega vpliva družb6 na odnose v tej panogi.
>,
Opozorilo kmetov |
I
Združeni kmetijski proizvajalci severovzhodne Slovenije — vsi kmetijsko-vinogradniški kombinati in zadruge v Pomurju — so na izrednem posvetovanju v Gornji Radgoni pretehtah razmere v kmetijstvu po devalvaciji dinarja. Bili so enotni v oceni, daje sedanji položaj kmetijstva težji kot na začetku reforme in ob predzadnji devalvaciji leta 1965.
Vse svoje ugotovitve so udeleženci posveta strnili v pismo, ki so ga poslali slovenskemu IS, republiškim sindikatom, komiteju za kmetijstvo in gozdarstvo in CK ZKS. V pismu se odločno zavzemajo za uskladitev cen mleka po vsej Sloveniji in navajajo posledice, ki jih je povzročila podražitev koruze. Poudarjajo tudi, da je kmetijstvo prešibko, da bi v sedanjih razmerah lahko zaščitilo življenjsko raven zaposlenih v drugih panogah s tem, da bi še naprej nosilo breme nespremenjenih cen za osnovna živila.

V OBJEKTIVU
Ljubljanski »očanec«
Za ljubljansko plinarno bi lahko rekli, da je stara kot zemlja. Letos bo namreč praznovala svojo 110-letnico. Plin so sprva pridobivali iz lesa in šele po skoraj pol stoletja so začeli uporabljati kot surovino premog. Prve plinske cevi so položili le za ulično razsvetljavo. Nekako hkrati s prvo mehanizacijo in uporabo premoga pa so mestni plin začeli uporabljati tudi za razsvetljavo stanovanj, bolnišnic in šol, za gretje vode in kuhanje pa šele po letu 1922.
Svoj veliki razvoj je začela mestna plinarna po letu 1960. Ob Vodovodni cesti so zgradili dve novi katalitični peči, plinohram s 6000 kubičnimi metri prostornine in nove priprave z a razstrupljevanjc plina.
„Dancs porabi Ljubljana kakih 40.000 kubičnih metrov plina dnevno," je povedal inž. Miha Kremžar, ,,poleti pa približno 20.000. Posebno pozimi delamo s polno paro in skoraj še več, kot bi teoretično lahko."
n • . phanji propan-tjntana. Dnevno v njej napravijo do >0 000
V'ie, - :t p:.H;;.
Ljubljanska plinarna oskrbuje mesto s tremi vrstami plina, za vse pa sta osnovni surovini tekoči propan in butan. Za mestni plin to mešanico mešajo s paro in z zrakom in jo pri 1000 stopinj s pomočjo katalizatorja razcepljajo. Tako dobijo plin, ki ga pošiljajo v 98 kilometrov dolgo mestno plinsko omrežje.
Druga vrsta plina, ki jo uporabljajo že v Zalogu, bodo ga pa še v Kosezah, je primerna za nove soseske. V posebnih napravah mešajo propan-butan z zrakom v približno takem razmerju, kot je v zemeljskem plinu.
Tretja vrsta plina pa je čista mešanica propan-butana v razmerju 50:50. S tem plinom polnijo jeklenke za gospodinjstvo in industrijo.
Klasične peči na trda gonva in peči na olje polnijo zrak s strupenimi plini. Gostota le-teh je že zdavnaj presegla vse dovoljene meje. Rešitev je zato v izkoriščanju storitev toplarne in plinarne. Srednjeročni načrt razvoja so že napravili in tudi področja Ljubljane so si razdelili.
Z novo katalitično pečjo, ki jo plinarna gradi na Vodovodni cesti, pa bodo odpadli tudi pogosti radijski pozivi, naj bomo previdni pri uporabi mestnega plina, ker je pritisk zaradi okvare padel.
Komadna plošča ,.tovarne" mestnega plina.
Kakih 30.000 jeklenk za gospodinjstvo in industrij0 napolnijo letno s tekočim plinom.
TOKOVI GOSPODARJENJA
Če ljudje čutijo, da je tovarna njihova...
^ Sladkogorski gledajo z zaupanjem v prihod-n°st ^ Rekonstrukcijo naj bi zaključili do leta
1975
Se dve leti in Sladkogorska tovarna kartona in papirja bo slavila 100-letnico obstoja.
Pot, ki jo je prehodil kolektiv y tem času, je dodobra prepolna z znojem. Papirničaiji s Sladkega vrha so se iz leta v leto Spovedovali boljšemu življe-niu, da bi jutri lahko kljubovali vyemu, kar bi utegnilo ogroziti njihov obstoj.
»Tudi lani se je znašla naša delovna organizacija v dokaj težkem položaju ...“ pripoveduje Ivan Filipič, generalni di-jektor Sladkogorske _ tovarne kartona in papirja. „Še v letu 1968 je znašala vrednost naše °futo proizvodnje 45 milijonov dinarjev, že lani pa smo dosegli 100 milijonov dinarjev. Pri tem s° nas pestile dokaj hude poldne težave; med drugim nismo bili kos reorganizaciji del*1! zahtevam po večji prodaji 'n kdove čemu še vse. Skratka, niinulo leto si bomo zapomnili ...“
Lani in leto poprej se je povečalo število zaposlenih v Sladkogorski tovarni kartona in pa-Phja za približno 300 ljudi, tako da šteje zdaj tovarna že 790 delavcev. Po napovedih gospodarskega načrta pa bo mo-Sa v prihodnje hitreje naraščati poslovna akumulacija: če je lani znašala 10 milijonov, naj ni letos porasla za 50 %.
. »Medtem ko je lani v podjetju še marsikje škripalo, se bomo letos, vsaj tako kaže, znova trdno postavili na lastne noge ..nadaljuje direktor Sladkogorske. „Tržišče smo osvojili, izvažamo dobro petino Proizvodnje, v glavnem v Avstrijo^ Italijo in v Nemčijo. S prodajo zaenkrat nimamo skrbi. Lene smo obdržali, tako da so aa 13 % nižje v primerjavi z izdelki preostale papirne indu-strije ..
»In vpliv devalvacije? Vas je Prizadela ali pa vam je prinesla koristi? “
, M devalvacijo nismo v bistvu ničesar izgubili in ničesar pridobili. Držimo se načela: čim-
več blaga vnovčiti doma, v izvoz pa naj gre presežek. Carinske pregrade so namreč v tujini izredno visoke: v Avstriji znašajo 37 % vrednosti izdelka, v Italiji 36 %, v Nemčiji od 13 do 14 % ...“
Je pa še en problem, ki povzroča sive lase sladkogorskim papirničarjem. Ime mu je dolžniki. Le-ti pa dolgujejo Sladkogorski polnih 30 milijonov N-di-narjev, kar predstavlja skoraj tretjino vrednosti letne bruto proizvodnje; in medtem ko je moral kolektiv pred petimi leti čakati na vplačilo v povprečju do 20 dni, čakajo zdaj že tri mesece in pol.
Papirničaiji na Sladkem vrhu so v tem primeru brez moči.
„Letos januarja je delavski svet potrdil nov pravilnik o delitvi osebnih dohodkov, ki pomeni v našem samoupravljanju in v našem gospodarjenju nov napredek. Kar 95 % vseh del smo normirali. Gre za individualne in skupinske norme. Novi pravilnik je za delavce zelo spodbuden pri povečavanju produktivnosti dela ..razlaga direktor Filipič.
Gospodarski načrt tovarne je razkril, da šteje kolektiv ob zdajšnji proizvodnji kakih 90 ljudi preveč. Strokovno vodstvo in samoupravni organi so nemudoma ukrepah. Odločili so se za razširitev strojne predelave in za proizvodnjo novih izdelkov in s tem zagotovili kruh šestdesetim delavcem. Z naravno selekcijo pa si obetajo dokončno rešiti ta problem do polletja letos.
„Glavne težave so tako že za nami. Ljudje delajo z zaupanjem v prihodnost. Delavci čutijo, daje tovarna njihova,zato znajo potrpeti tudi takrat, ko je hudo. Ko bo rekonstrukcija za nami, računamo, da bo to leta 1975, bo narasla naša letna bruto proizvodnja na 250 milijonov dinarjev, izvoz pa na 7 milijonov dolarjev ...,“ je povzel razgovor dolgoletni direktor Sladkogorske Ivan Filipič.
A. ULAGA
S KAMERO PO KOLEKTIVIH
Labod odpira svojo trgovino
Naslednji teden bodo v tovarni moškega perila „La-bod“ v Novem mestu odprli svojo trgovino.
„S to trgovino imamo več namenov,“ je povedal direktor Laboda tovariš Zdravko Petan. „Prvič, v njej bodo lahko kupovali naši delavci. Drugič, to bo nekaka stalna razstava vseh naših izdelkov in slednjič, to naj bi bil začetek uresničevanja našega načela, da pri nas lahko kupi srajco po svoji meri prav vsak Jugoslovan. Če je ne bo našel v trgovini, mu jo bomo pa naredili! Že sedaj ne delamo samo po JUS. Smo edina specializirana tovarna za moško perilo v Jugoslaviji. Naša produktivnost je v
absolutnem smislu na evropski ravni, relativno pa je še večja, saj delamo s slabšimi stroji: in vendar so plače naših delavcev za 42 % pod republiškim poprečjem!"
Poklicali so tudi tuje strokovnjake, ki naj bi jim omogočili uvedbo zadnjih evropskih dosežkov na področju tehnologije in organizacije dela in s tem dvig proizvod-
nje in kvalitete srajc.
Upajmo, da se bo s tem in seveda tudi s spremembo pogojev gospodaijenja v Labodu dvignil poprečni zaslužek vsaj na republiškega.
RAVENSKI ŽELEZARJI SE SPRAŠUJEJO, DO KOD SEŽE VPLIV KOLEKTIVA NA IZBOLJŠANJE GOSPODARJENJA _____________________
PRITISK NA CENE
POD PLAŠČEM DOGOVARJANJA
Zaskrbljujoči pritisk dobaviteljev za zvišanje cen # Več novih obremenitev kot olajšav # Pripravljajo program gospodarjenja v novih razmerah
Kolektiv ravenskih železaijev si je za letošnje leto zastavil nalogo, da doseže najmanj 480 milijonov dinarjev realizacije, to je za 10% več kot v minulem letu. Na tuja tržišča naj bi od-premili za 5 milijonov dolarjev izdelkov. Gibanje proizvodnje in izvoza v prvih tednih letošnjega leta kaže, da bo planske naloge možno- doseči, vprašanje pa je, če bo možno ustvariti tolikšen dohodek, kot so ga predvideli z gospodarskim načrtom za leto 1971.
V Železarni Ravne na Koroškem so posebej zaskrbljeni zadnje dni, ko je prišlo do prvega zvišanja cen. Pritiski dobaviteljev za zvišanje cen so čedalje večji. Dobavitelji zahtevajo višje cene za surovine in materiale - tudi za take, kjer ne gre za neposreden vpliv devalvacije dinarja. Čedalje več primerov je, ko dobavitelji obveščajo železarno, da drugi kupci oziroma
večina drugih kupcev soglaša z zvišanjem cen. Torej bi, po logiki dobaviteljev, morala tudi ravenska železarna pristati na višje cene. Takšni pritiski za zvišanje cen, čeprav prikriti pod plaščem „dogovarjanja“, pa so hudo nevarni. Če jim ne bomo kos, bodo sprožili pravcati plaz zviševanja cen. Zategadelj menijo v ravenski železarni, da bi morah, vsaj za določeno obdobje utrditi cene materialov, na katere devalvacija nima neposrednega vpliva.
KAJ SO NA RAVNAH PRIDOBILI IN KAJ BODO ,JZGUBILI“
Podobno kot v drugih delovnih organizacijah tudi v ravenski železarni te dni pripravljajo izračune o vplivu zadnjih odločitev zveznega izvršnega sveta na položaj padjetja. Predvideni dohodek se jim bo sicer resda
povečal za odpravljeni zvezni prispevek iz osebnega dohodka zaposlenih, v dobro pa jim bo tudi predvidena 15 % odložitev plačila anuitet za posojila iz
Sistem treh točk
V ljubljanskem Gradisu so si izoblikovali spodbuden sistem delitve dohodka
Pri osebnih dohodkih slovenji gradbinci še vedno capljajo Za prejemki delavcev, ki so zaposleni v industriji. Tudi za ljubljanski Gradis, ki zaposluje Več kot 6.200 delavcev, velja ta ®cena, čeprav so se v minulem .tu med 60 gradbenimi podaji prebili na 10. mesto.
V Gradisu zatrjujejo, da je tteba ta uspeh pripisati predam novemu sistemu delitve aohodka. Zanj so se sporazu-{Pali na osnovi sporazuma o de-atvi dohodka v gradbeništvu.
Gradis deli ustvarjeni doho-aek po tako imenovanem sistemu treh točk:
" Podjetje ima enote po vsej Noveniji pa tudi v tujini. Enote 80 po svoji dejavnosti sicer zelo r?zlične, ne glede na to pa je Slstem delitve povsod zasnovan na najnižjih startnih osnovah za P°samezne kvalifikacije, ki jih uiorajo gradbinci zagotoviti po sPorazumu. Upoštevaje struk-tUro zaposlenih pa v Gradisu iz-računajo poprečno najnižjo
urno postavko za vsako enoto.
To je v njihovem sistemu delitve prva točka.
- Čisti dohodek je v glavnem rezultat gospodarjenja, zato so enote in podjetje kot celota zainteresirani za čim večji obseg dela in'hkrati za čim nižje proizvodne stroške. Glavni kazalec uspešnosti poslovanja v Gradisu je tako čisti dohodek na uro. Zato teži vsaka enota k zmanjšanju števila ur in k večji produktivnosti.
Čisti dohodek na uro tako predstavlja drugo točko.
— Na osnovi sporazuma o delitvi dohodka v gradbeništvi določajo v Gradisu tudi sklade. Po sedanjih določilih morajo nameniti za sklade vsaj 17 % čistega dohodka, od tega pa 10 % za razširjeno reprodukcijo in 7 % za sklad skupne porabe.
Sistem delitve omogoča uresničitev načela, da enote, ki imajo nadpoprečno visok dohodek na delavca, prispevajo več v sklade in imajo obenem tudi
višje osebne dohodke. In nasprotno za delavce v enotah, ki manj ustvarjajo:	le-ti imajo
manjše obveznosti do skladov pa tudi nižje osebne dohodke.
In to je tretja točka v sistemu delitve.
Zanimivo, da v minulem letu v Gradisu razen ene same izjeme enote nikoli niso prekoračile dovoljenega zneska za oseb-
ne dohodke. Nasprotno, del sredstev, ki bi jih lahko izplačale za osebne dohodke, so namenile za sklade. Praksa je torej potrdila sistem delitve dohodka v Gradisu. Delavski svet podjetja je zato sklenil, da bo te svoje izkušnje pri nagrajevanju posredoval bližnjemu kongresu samoupravljavcev Jugoslavije.
POHIŠTVO
splošnega investicijskega sklada (GIF), čeprav dokončna usoda teh odločitev še ni znana.
Precej več pa bo novih, čeprav za zdaj še neznanih stroškov. Za koliko se bo podražila električna energija, še ne vedo, ker ne vedo, kakšne bodo nove cene za veleodjem. Lani so za električno energijo odšteli v železarni 17 milijonov dinaijev, letos pa naj bi spričo povečanja proizvodnje, po starih izračunih, blizu 20 milijonov dinarjev. Mazuta porabijo v ravenski železarni dnevno 80 ton, računajo pa, da bo ta poraba še porasla spričo uvajanja sodobnejših tehnoloških procesov in za to, da bi zmanjšali onesnaženje zraka v Mežiški dolini. Ker še ni podatkov o tem, kako bo v prihodnje s komercialnimi popusti za prevoze na železnici, za zdaj tudi ne vedo, kakšen bo vpliv zvišanja železniških tarif na stroške poslovanja.
KAKO
ZMANJŠATI
UVOZ?
Zapisali smo že, da bo Železarna Ravne na Koroškem letos izvozila za približno 5 milijonov dolarjev izdelkov. Za prav toliko pa bo železarna uvozila surovin in reprodukcijskega ma-
teriala, ki ga doma ni mogoče dobiti. Ravenčani letno uvozijo 90.000 ton starega železa, na tujem pa kupujejo tudi ferole-gure, grafitne elektrode in še nekatere druge materiale. Ker pa materialov, ki jih uvaža železarna Ravne na Koroškem, na domačem tržišču ni, torej uvoza — če nočejo zmanjšati proizvodnje — ni mogoče omejiti!
V PRIPRAVI PROGRAM ZA GOSPODARJENJE V PRIHODNJE
Tudi v Železarni Ravne na Koroškem pripravljajo program za gospodarjenje v novih pogojih poslovanja. Osnovna naloga bo zagotoviti kar najbolj racionalno poslovanje, v ospredju pa je potreba po nadaljnjem zvišanju proizvodnje in produktivnosti, po maksimalnem izko-
ribnica	£
?	PRODAJA	£
t	POLKNA	*
*	VRATA	*
t	OKNA	2
*	NA KREDIT	J
riščanju proizvodnih zmogljivosti in zmanjšanju proizvodnih stroškov.
Ob tem pa se na Ravnah na Koroškem vprašujejo, do kam — upoštevajo sedanje razmere — seže vpliv kolektivov na izboljšanje gospodarjenja. Ta vpliv ima, kot menijo, sorazmerno majhen „manevrski“ prostor.
(ma)
*
VELEBLAGOVNICA
S * *
* * * * * * * 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4
M
priporoča potrošnikom hiter, sodoben in cenen nakup vseh potrebščin za sebe, za družino, za dom in za gospodinjstvo potrošnikom nudi blago na obročno odplačevanje
za tuje kupce je v hiši menjalnica
LJUBLJANA
Potrošniki lahko izbirajo blago v poslovalnicah:
TRGOVSKA HIŠA, Ljubljana, Tomšičeva 2
BLAGOVNICA S STANOVANJSKO OPREMO,
Ljubljana, Wolfova 1
KONFEKCIJA ELITA, Ljubljana, Čopova 7 BLAGOVNICA NAMA, Škofja Loka BLAGOVNICA NAMA, Kočevje
IZ ŠESTIH REPUBLIK
Modna hiša je za jesensko — zimsko sezono 70/71 pripravila bogato kolekcijo damske konfekcije v aktualnih krojih, barvah in materialih. V prodaji bodo tudi ekskluzivni, visoko modni modeli plaščev, kostimov in oblek v zelo majhnih serijah.
PRODAJNI SERVIS
modna hiša
LJUBLJANA — MARIBOR — OSIJEK
Več za nezaposlene
Spremembe zakona o organizaciji in financiranju zaposlovanja, ki ga pripravljajo v Srbiji, predvidevajo lažje pogoje za pridobitev pravice do nadomestila med nezaposlenostjo. Tako si pridobi delavec pravico do nadomestila, če ima 15 mesecev neprekinjene delovne dobe. Občinski zavodi za zaposlovanje pa lahko določijo krajšo delovno dobo, vendar ne krajše od devetih mesecev. Nadomestilo ne bi moglo biti manjše od 50 % poprečja osebnih dohod kov v zadnjem tromesečju delovne dobe. Tudi to vsoto občinski zavodi lahko povečajo. Delavci, ki imajo 15-letno delovno dobo, bi bili upravičeni prejemati nadomestilo do 36 mesecev. Predlagane spremembe bodo veljale republiko 9 milijonov 890.000 dinarjev.
I

*
jugoslovanskih sindikatih
I
ZASKRBLJENOST
SINDIKATOV
SRBIJA

I
I
I
I
I
Po oceni republiškega sveta zveze sindikatov Srbije izvedbi valutne reforme sicer ni kaj očitati, čeprav je res tudi to, da ni potrebnih pogojev za njeno učinkovito izvajanje, saj nismo uspeli pripraviti akcijskega programa, manjkajo pa tudi nujno potrebne analize in ocene delovanja novih ukrepov. Tako je po mnenju vodstva srbskih sindikatov ob spremembi tečaja dinarja ostalo pred nami veliko neznank; v kakšnem ekonomskem položaju se bodo znašle posamezne panoge, v kolikšni meri bo ogrožen življenjski standard, kako bomo odplačevali dolgove inozemskim partnerjem, kakšni bodo učinki že napovedanih zvišanj cen za nekatere proizvode in storitve, kako bo na položaj delavcev vplivala predvidena valorizacija osnovnih sredstev in druge.
Po oceni vodstva srbskih sindikatov smo se znašli v obdobju pričakovanja, brez prave pobude in brez jasnega akcijskega programa. Vzdušje v delovnih organizacijah pa je umirjeno, saj valutna reforma ni presenetila delovnih kolektivov, čeprav so bili najbolje pripravljeni nanjo tam, kjer so že v minulem letu pripraviliTastne stabilizacijske programe. Te programe pa bi po mnenju članov predsedstva morali zdaj vnovič pretresti, še posebno pozorno pa bi morali preveriti investicijske programe.
Predsedstvo srbskih sindikatov se je slednjič zavzelo, naj bi vztrajali pri uresničevanju resolucije o osnovah politike družbeno-ekonom-skega razvoja in programa stabilizacije za letošnje leto, čeprav trenutno razmerje označujejo mnogi novi momenti. Spričo napovedanih premikov v cenah pa so člani predsedstva še posebej poudarili svojo zaskrbljenost za življenjski standard delovnih ljudi.
I
CENE IN TKI*
Če bi ugodili vsem zahtevam za zvišanje cen, bi se po oceni gospodarstvenikov zmanjšali učinki devalvacije za kakih 60% # Ali bo ZIS uspel v prizadevanjih, da bo nova pariteta dinarja ostala stabilno merilo ravnanja za vse?
Kdo vse je v sedanjih razpravah o cenah električne energije, nafte, PTT storitev in železniškega prevoza proti povečanju cen? Tisti, ki kupujejo naftne proizvode, že. Globoko so zaskrbljeni zaradi verižne reakcije cen, do katere bo nedvomno prišlo, čeprav bi te proizvode kupovali pod ceno surovine, iz katere so napravljeni Enako velja za električno energijo, za cene železniških in PTT storitev. Tudi predstavniki zveznih forumov se podobno obnašajo: večidel reagirajo tako, kot reagirajo področja, iz katerih izhajajo. Vsakdo išče le svoj interes in preračunava, koliko lahko zasluži
Toda takšna računarska politika nas ne bo pripeljala daleč.
Če bi ugodili vsem zahtevam za zvišanje cen, bi se po oceni gospodarstevnikov učinki devalvacije zmanjšali za kakih 60 %. Pri vsem pregovarjanju okrog cen pa je največja nadloga to, da se moramo še vedno zatekati k dialogom med državo in proizvajalci, namesto da bi slednjič le priššlo do tega, da bi cene določal konvertibilni dinar, preverjala pa svetovna produktivnost. Zvezni izvršni svet skuša, kot vse kaže, najprej doseči to, da bi skupščina sprejela nove davčne, zunanjetrgovinske, kreditne in nekatere druge sistemske ukrepe; šele potem bi namreč sploh lahko oblikovali družbeno politiko cen. Pritiski na spremembe cen pa so vedno močnejši. Mitja Ribičič je sicer poudaril, da se bo ZIS odločno uprl tem pritiskom, vendar je vprašanje, do kdaj bodo cene lahko ostale zamrznjene. Če nič drugega, je pred odmrznjenjem treba proučiti, katere zahteve za zvišanje cen so upravičene. V mnogih primerih pa sploh ni razlogov, da se proizvajalci o cenah dogovarjajo z
zveznimi organi Probleme svojega dohodka in politike razvoja lahko tudi pri sedanjih cenah rešujejo po drugih poteh in na drugih ravneh odločanja.
Po mnenju strokovnjakov se za številnimi zahtevami za odpravo notranjih razlik med cenami in za prepričevanjem, da bodo „popravki“ cen zadevali „samo to panogo" in s tem izboljšali njen položaj, skrivajo pravzaprav priprave na novo „reformo cen", ki je znana že iz 1965. leta. Takšna reforma lahko dejansko spremeni samo nominalne oznake, v nadaljnjem razvoju pa ne samo, da ne odpravlja problemov in spreminja strukture gospodarstva, ampak zaradi tega, ker hitro izkoristi učinke devalvacije, še povečuje nesorazmerje med cenami Tako je za ZIS sedaj najaktualnejša dilema vprašanje, ali bo popustil pritiskom za podražitve ali pa bo zagotovil, da bo nova pariteta dinarja postala in ostala stabilno merilo ravnanja za vse.
V vseh teh prizadevanjih za višje cene ali proti njim pa bi se morali bolj zavedati, da je v mnogonacionalni državi o enotnosti trga možno govoriti samo, če zveza s svojimi ukrepi ne diskriminira ali favorizira podjetij iz posameznih republik in če preprečuje pridobivanje tako imenovanega monopolističnega dobička izven meja republike, kjer je sedež monopolista. Republike pa ne smejo diskriminirati podjetij iz drugih republik. Tako ali podobno formulacijo bi kazalo vpisati tudi v zvezno ustavo; bila naj bi temelj za opredelitev zakonodajnega sistema za zaščito enotnega trga.
Če tega ne bomo storili, bomo nedvomno še naprej priče prepirom, kdo bo koga na račun posameznih predelov države in - potrošnikov.
VINKO BLATNIK
MAKEDONSKA
STALIŠČA
Kako v Makedoniji opredeljujejo odnose s federacijo
I
I
I
I
I
Pri izdelavi koncepta o odnosih federacija - republika Makedonija — po sodbi njenih predstavnikov — nekoliko zaostaja, vendar so stališča že dokaj jasna. Makedonija se zavzema za enotno tržišče, tj. za svobodno gibanje blaga, delovne sile in kapitala. Gibanje kapitala z enega območja na drugo se je pri nas sicer že pričelo, vendar je naša politika delovnim organizacijam,,.nosilkam" te dejavnosti -- konkretno: re-eksporterjem - vzela pogum. Tudi institucija sklada za razvoj manj razvitih mora biti trajna - kot institucija, preko katere naj bi vračali zaradi blagovne proizvodnje in enotnega tržišča prelita sredstva. Če želimo imeti čiste, račune, je nujen tudi sistem kompenzacije. Le-ta naj bi zagotavljal enakopravnost republik. Državni kapital naj bi vrnih gospodarstvu. Konvertibilnost, za
katero se izreka vsakdo, je moč doseči ali tako, da določimo dejanski tečaj dinarja ali pa prepustimo deviznemu tržišču, da ga določa. Makedonija je za prvo varianto.
Letošnje
zaposlovanje
(Z. IzUlrrjt:
Toliko pisarijo o teh ukrepih, da bi res že lahko kdo kaj ukrenil!
V zveznem zavodu za delo ocenjujejo, da se bo letos v družbenem sektorju zapodilo kakih 190,000 novih delavcev. V to številko je vračunanih tudi približno 70.000 do 80.000 delovnih mest, ki bodo ostala prosta zaradi upokojitev. Računajo, da bo letos odšlo na delo v tujino po redni poti več kot 100.000 Jugoslovanov, prav toliko pa verjetno mimo služb za zaposlovanje. Sedaj je v zavodih za zaposlovanje registriranih približno 320.000 ljudi, ki iščejo delo.
S Kosovo j
i v i
\ federaciji \
5	'
*	Aslan Fazlija, predsednik ^ J pokrajinske konference 2 ^ SZDL Kosova in Metohije, je 2
#	pred prosvetnimi delavci v ^
^ Gnjilanih med drugim izjavil:	£
2	Razgovori o federaciji 2
J* vključujejo tudi razgovore o f
^ mestu, vlogi, položaju, pra- ^
vicah in dolžnostih pokrajine 2
v federaciji. Namen teh raz- 2
^ mišljanj pa nikakor ni izpod- ^ 2 kopavanje sedanje strukture 2
^ SR Srbije ah celo ustanovitev ^ ^ posebne zvezne enote, kot to 2 nekateri podtikajo vodstvu £ 2 Kosova. Številni družbeno- 2 ^ ekonomski in politični inte- ^ 0 resi govore za to, da se mora ^ ^ Srbija še naprej razvijati z ^
-	--1"	‘	’ »j “ - *	-
2 obema pokrajinama kot so- 2
^ ciaiistična republika, v kateri ^ ^ bosta imeli pokrajini polno ^ ^ samostojnost in odgovornost ^ 2 v zakonodajni, upravni in 2 2 razvojni pohtiki. Nekatere 2 ^ članke in javno razpravo v f tf ustavni komisiji Srbije ter v t 2 SZDL so izkoristili posa- 2 2 mezniki predvsem zato, da bi 2 ^ opravičili svoje nacionalne ^ interese in v ustavni razpravi ^ 2 ustvarih ozračje nemira in 2 2 nestrpnosti.
*	4
TE DNI
SO REKLI
Mitja Ribičič, predseduj ZIS, v razgovoru z novinaif j Tanjuga:
Zvezni izvršni svet pripravi/ strategijo politike cen, in to oC enem z določanjem temelji srednjeročnega plana, da bi na način pohtika cen temeljila a* srednjeročni razvojni politiki.
V sedanjem obdobju je v boj11 za stabilizacijo najvažnejše vladovati področje cen. RezuWa tega boja bo odvisen predvsefl1 od tega, ali bomo sposobni oh vladati proces prehitrega °“’ mrzovanja cen in ali bomo hk^ ti sposobni pospešiti proces n bremenjevanja gospodarstva.
Če bi v tem trenutku izpus vajeti iz rok, bi prišlo do okt1 pitve zahtev in pritiskov ne sam1 posameznih panog gospodarsh* temveč tudi posameznih P°' krajin in republik. Že sedaj zahteve posameznih panog p01 pirajo s pohtičnim pritiskom n katerih repubhk. Normalno j‘ da je vsaka repubhka občutlji’ za gibanje cen tistih izdelkov,, jih potrebuje v svoji proizvodnji' manj pa za tiste cene, ki jih i" vkalkulirati v svoje razvoji ambicije. Zvezni izvršni svet Ps seveda ne more izvajati politik* cen na osnovi nekega paritetneS* načela, temveč jo lahko izvaj1 samo v interesu celotnega juSff slovanskega gospodarstva.

Veljko Milatovič, predsednik SZDLJ v izjavi VUS:
Federacija zadržuje tolik0 moči in vpliva, da se lahko vpt3' šamo, ah se bo v tem pogled11 sploh kaj bistvenega spremenil0! Če izvzamemo nekatere invesP cijske sklade in nekatera poobfe' stila glede izvoza, bo vse drug*’ moralo več ali manj ostati P11 starem.
Vseeno pa bo prišlo do spRj memb, in to do kvalitetnih spF memb. To pa ne pomeni, da h kogarkoli moralo skrbeti, da hj naša skupnost propadla, da hf
Jugoslavija razpadla. Mislim, d" takšne skrbi pri nekaterih Ijudd1. izvirajo iz neznanja, iz obreiinV njenosti z minulimi pojmovani1*' Točno je, da takšni ljudje obst*' jajo, vendar pa se nam žara« tega ni potrebno razburjati. 0*1 sprememb pri nas bo prihajalo 9 in te spremembe se bodo uresn1!* čevale prav s tisto naglico, k0‘i jih bodo ljudje sprejemali.
Gospodarska zbornica HrvJ')
ske, v zaključkih svoje skup| ščine:
Izhajajoč iz tega, da se h°l
spremenila ekonomska vloga fe';| deracije in republik ter da m0',"
ramo nujno okrepiti materialn01 osnovo gospodarskih organizaciji
je izrednega pomena regionaln3: razdelitev kreditnega potencial v poslovnih bankah. Sedanji 0“§ nosi glede razdelitve tega poteKj ciala v republikah izpričujejo i® redno velike razlike. Nekatcf6;
. republike imajo tudi dvakra1! večji kreditni potencial svojini bank, kot pa je njihova ekononij •* ska moč, v primerjavi z drugim' |j republikami. Zaradi tega se kot nujnost vsiljuje korekcija razde' t litve kreditnega potenciala na P podlagi objektivnih meril, de' S nimo na podlagi velikosti druž- p benega proizvoda.
Hrvaška ocena
(
(
<
Da bi bil učinek devalvacije na Hrvaškem pozitiven, bi morali izvoznik' tudi za klirinški dolar prejemati po 15 dinarjev
<
I
I
Zagrebški gospodarstveniki so ugotovili, da je učinek seda-njih instrumentov devalvacije v zagrebškem gospodarstvu negativen. Razmere bodo nekoliko drugačne, če bi tudi za klirinški dolar izvoza prejemali po 15 dinarjev. Poudarili so, daje devalvacija pozitiven ukrep, čimprej pa bi morali sprejeti nov devizni in zunanjetrgovinski sistem, ki bi moral biti tak, da bi spodbujal izvoz in postopno uvajal devizno tržišče. Predsednik IS Hrvaške je poudaril, daje imela
valutna reforma na Hrvaško v celoti pozitiven učinek, saj so se skladi delovnih organizacij povečali za 24,8 %. Nekatere panoge je devalvacija sicer prizadela, vendar je to tudi problem vsega jugoslovanskega gospodarstva, ne samo zagrebškega. Strinjal se je z mnenjem, da bi morali zaradi dolgoročnejšega učinka devalvacije cene od-mrzovati postopno, vsako zahtevo po zvišanju pa temeljito proučiti. V novem deviznem re-
žimu bi morali prevladoval j tržni elementi. Poleg tega Dr® . gutin Haramija meni, da uvedb3 \ deviznega tržišča ne nasprotuj6 1 konvertibilnosti dinarja. P°' { udaril je tudi, da sprememb -ekonomskega sistema ni m°' J goče ločiti od sprememb pob' I tičnega sistema, zlasti ko gre z3 ( razprave o prispevkih republik < za potrebe zveze in o tem, z3 katera vprašanja bo ustava do; \ ločila, da jih je možno reševati ^ samo s pristankom republik ib | ne s preglasovanjem.
<
STRAN 6
K'
PODOBE
našega
časa
— Kaj pomeni zadnja ^ja: je zelena luč dana ali ni dana?
— Kakor se vzame! Po eni strani se je govorilo, so korekcije cea iiuj-ne> po drugi pa, da se standarda ne sme prizadeti.
— Morda imaš prav. Je pa tudi pri vsem tem res, da se je mislilo zlasti na najnižje kategorije, ne. Razen pri elektriki, seveda.
— Kako to misliš?
— Nima še vsak avta, pa tudi telefona ne!
- To je res! Ampak zdaj bodo še drugi dvignili glave:	kmetijstvo,
tekstil, metalurgija, us luge, kdo ve še kateri! Kdo bo pa te krotil? !
— Mislim da trg. Ljudje nimajo več denarja na kupe, zato ne bo mogoče
dite za nakup blaga, ki bi drugače ne šlo v promet. Ali veš, kaj je to? Ne, seveda ne! To je čisto navadna potuha za slabo gospodarjenje.
— Mislim, da pretiravaš. Pa povej, zakaj!;
— Zato, ker se ljudem ne bo treba truditi, da bi pocenili proizvodnjo. Trpela bo kakovost dela in izdelkov. Nesposobni bodo lahko delali še naprej po starem, tako kot so bili vajeni doslej, pridni pa bodo zaslužili manj. V takem gospodarstvu
PESIMISTIČNO
MODROVANJE
— Ampak reklo se je tudi, da si ne smemo metati peska v oči, ker bi uas to lahko teplo. Pove IJaj se, da bo standard pa-uel in pika, nobenega načelnega pleteničenja več! To pa po mojem ne more Pomeniti nič drugega kot to< da bodo življenjski stroški narasth.
— Že, ampak prav na ^adnji seji se je spet rek-to> da ne sme priti do ve-•tžne reakcije. Ce se podraži elektrika, bencin, železnica in telefon, še ni rečeno, da se mora tudi sladkor, mast in moka. Tako nekako!
— Mast in moka praviš?
- Oprosti, mislil sem olje.
kar naprej navijati cen. Če drugače ne bo šlo, si bomo pomagali tudi z intervencijskim uvozom?
— Česa pa: avtomobilov, koruze, kolonjske vode in britvic? !
- Ne bodi piker! Takšnih stvari, ki jih ne proizvajamo, in takšnih, ki so doma predrage.
— Ne verjamem! Prvič nimamo deviz, drugič pa se je uvoz po devalvaciji močno podražil in se bolj splača vse kupovati doma...
— No, vidiš, saj to je tisto! Boš videl, vse bo šlo v denar; tudi tisto blago, ki se že leta valja po skladiščih. Če že ne gre drugače, bo pa ZIS spet sprostil potrošniške kre-
tudi izgube plačujemo vedno iz skupne sklede.
Si pa res pesimist. Upa m, da te bo praksa demantirala. Pa sploh veš, kaj pomeni beseda stabilizacija. Nekaj čisto drugega, kot govoriš ti. Celoten proces gre zdaj v čisto drugo smer ...
— Ne uči me po nepotrebnem! Stabilizacija pomeni isto kot reforma. Le druga beseda je za isto stvar.
- In?
— Tudi reforma se je spremenila v čisto nekaj drugega...
— Kaj hočeš reči s tem?
— Samo to, nič drugega!
VINKO BLATNIK
najbolj obiskanih pekam v Ljubljani je pekama Center. Prostori pa ... Saj sami vidite. Na s^ajnem pultu je komaj toliko prostora, da „štruca“ leži počez, sicer pa so prodajne mize obložene už. testeninarni in ostalim tovrstnim blagom. Pod steklom so le slaščice. Kruh pa je na policah pod Papirnatimi škatlami, za katere ni prostora v skladišču. No, pa saj ga praktično niti nimajo.
ati
•
%
%
0%
,ra- % Iba • aj* %
30- A
nb J
io- 9
# %
za * lik J za J lo- % ati Q
Za kaj skupne rezerve?
V javnosti smo slišali precej ostrih besed na račun nesmotrne porabe denarja, namenjenega za prekvalifikacijo delavcev, ki morajo zapuščati nerentabilna podjetja, in za (morebitno) sanacijo neperspektivnih Podjetij. Ta denar pa smo uporabljali tudi za Plačevanje izgub, zaplaniranih investicij, skratka, za ,,stare grehe“, namesto da bi z njegovo pomočjo pozdravili gospodarstvo.
Nedvomno so prav ta spoznanja botrovala ideji, da bi kazalo uporabo teh sredstev urediti z zakonom. Novi splošni zakon naj bi razširil obveznost plačevanja v sklade skupnih rezerv in pravico uporabe teh sredstev tudi za zavode, pri čemer lahko republiški
zakon oprosti obveznosti plačevanja samostojne organizacije združenega dela, ki opravljajo dejavnosti družbenih služb in katerim so sredstva za delo zagotovljena iz prispevkov na podlagi zakona. Sredstva vplačnikov pa so neodtujljiva in jih je treba v določenem času vrniti. Te obveznosti doslej ni bilo.
Sredstva sklada bomo lahko uporabljali za izplačevanje osebnih dohodkov in za sanacijo, v okviru sanacije pa tudi za prekvalifikacijo in druge nujne naložbe za zaposlitev odvečnih delavcev, kot je predvideno v sanacijskem programu.
KNJIŽNE ZBIRKE DRŽAVNE ZALOŽBE SLOVENIJE ZA LETO 1971
MODERNA DRUŽBA
birka je namenjena socialnim, tehničnim, gospodarskim in političnim problemom našega časa. V njej bodo izšle ŠTIRI KNJIGE, ki s svojo snovno aktualnostjo in dokumentarno prepričljivostjo načenjajo nekatera eksistenčna vprašanja sodobnega človeštva. V programu so tale dela:
•	Rachel Carson: NEMA POMLAD (Svetovni bestseller)
£ dr. Dušan Vejnovič: OD PLEMEN DO NARODOV V AFRIKI
•	Jean Fourastie: 40.000 UR (O položaju človeka v XXI. stoletju)
•	Timothy Green: »SINDIKATI« TIHOTAPSTVA
Knjige bodo natisnjene na brezlesnem papirju in vezane v celo platno. Naročniška cena: platno 290 din (10 mesečnih obrokov po 29 din).
VVILLIAM SHAKESPEARE: ZBRANO DELO XI.—XII.
w zbirko je bilo doslej vključenih že deset knjig (X. knjiga je v tisku) Shakespearovih Zbranih del; z dvema knjigama, ki sta v programu za leto 1971, se zbirka počasi bliža h koncu. Z njo dobivamo Slovenci prvič celotno in sistematično urejeno umetniško žetev največjega dramatika vseh časov. Letos izideta:
#	ENAJSTA KNJIGA: HENRIK IV. (I. in II. del) — KRALJ HENRIK V.
#	DVANAJSTA KNJIGA: HENRIK VI. (I., II. in III. del) — TITUS ANDRONICUS
Obe knjigi bosta tiskani na brezlesnem papirju, vezani v celo platno in polusnje. Naročniki ju dobe za 120 din (celo platno) oziroma za 140 din (polusnje). Ceno lahko poravnajo tudi v 5 mesečnih obrokih po 24 din (celo platno) oziroma po 28 din (polusnje).
ZGODOVINA ČLOVEŠTVA
V zbirki,, ki prinaša pregled kulturnega in znanstvenega razvoja zgodovine človeštva in je zasnovana'v petnajstih knjigah, so doslej izšle že tri knjige, dve pa sta v tisku. Za leto 1971 je založba predvidela izid štirih novih knjig, in sicer:
•	C. F. Ware — K. M. Panikar — J. M. Romein: DVAJSETO STOLETJE 1/1
•	C. F. Ware — K. M. Panikar — J. M. Romein: DVAJSETO STOLETJE l'2
•	Louis Gottschalk: TEMELJI SODOBNEGA SVETA M £ Lous Gottschalk: TEMELJI SODOBNEGA SVETA 12
Knjige bodo tiskane na brezlesnem papirju, bogato opremljene s slikovnim gradivom in zemljevidi ter vezane v celo platno in polusnje. Format posameznih knjig: 15,5 X 23,5 cm. Cena za naročnike: celo platno 460 din (10 mesečnih obrokov po 46 din) oziroma polusnje 520 din (10 mesečnih obrokov po 52 din). Knjigotrška cena bo za posamezne knjige znatno višja.
IVAN CANKAR: ZBRANO DELO
Wd zasnovanih tridesetih knjig Cankarjevega Zbranega dela, ki izhajajo v zbirki »Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev«, jih je doslej izšlo že ena tretjina. ZBRANA DELA Ivana Cankarja predstavljajo doslej najpopolnejšo žetev našega največjega pisatelja in hkrati najzanesljivejšo literarnozgodovinsko interpretacijo njegovih del. V letu 1971 izidejo štiri knjige:
•	Ivan Cankar: ZBRANO DELO X. knjiga
•	Ivan Cankar: ZBRANO DELO XIII. knjiga
•	Ivan Cankar: ZBRANO DELO XV. knjiga
•	Ivan Cankar: ZBRANO DELO XXVII. knjiga
Vse štiri knjige bodo natisnjene na brezlesnem papirju, vezane v celo platno in polusnje. Naročniška cena: celo platno 310 din (10 mesečnih obrokov po 31 din), polusnje 350 din (10 mesečnih obrokov po 35 din)
MODERNI ROMANI
»■birka »Moderni roman« obsega štiri knjige štirih sodobnih avtorjev: trije med njimi imajo* v sodobni evropski književnosti pomembni sloves, četrti pa v nam komajda znani sodobni japonski književnosti. To so:
•	Willi Heinrich: METULJI NE JOČEJO $ Blaga Dimitrova: NA POTI K SEBI
#	Alberto Moravia: POZORNOST jokio Mishima: PO BANKETU
Vse štiri knjige bodo tiskane na brezlesnem papirju in vezane v celo platno ter v polusnje. Naročniki dobe zbirko za 290 din (celo platno) oziroma za 330 din (polusnje). Znesek lahko poravnajo tudi v 10 mesečnih obrokih po 29 din (celo platno) oziroma po 33 din (polusnje).
BIOGRAFIJE
fcbirka »Biografije« bo v štirih knjigah prinesla življenjepišne romane treh pomembnih c«eb-nosti: dveh pesnikov in slikarja. V programu so:
•	Mimi Malenšek: POJOČI LABODI — II. del, (Murn)
«1 Richard Friedenthal: GOETHE — I.
•	Richard Friedenthal: GOETHE — II.
•	Gyorgy Lang: PRIMAVERA (Botticelli)
Vse štiri knjige bodo tiskane na brezlesnem papirju in vezane v celo plalno in polusnje. Cena za naročnike: celo platno 320 din (10 mesečnih obrokov po 32 din) in polusnje 360 din <10 mesečnih obrokov po 36 din). V prodaji ho cena za posamezne knjige Znatno višja.
UGODNOSTI ZA NAROČNIKE
VSEM. KI SE NARCCE NA K ATEROKOl.I OD OMENJENIH ZBIRK. NUDI ZALOŽBA POLEG SUBSKRIPCIJSKE CENE. KI JE MNOGO NIŽJA OD PRODAJNE. SE UGODNOST 10-MESEČNEGA ODPLAČEVANJA OBROKOV.
KMALU BO V VSEH KNJIGARNAH TUDI PROSPEKT ZA OMENJENE KNJIŽNE ZBIRKE, KI BO BRALCEM POSREDOVAL NADROBNE PODATKE O VSAKI POSAMEZNI KNJIGI. DOSEDANJIM NAROČNIKOM BO ZALOŽBA POSLALA PROSPEKT TAKOJ, KO BO NATISNJEN. NA DOM, VSEM OSTALIM PA PO ŽELJI.
NAROČILA ZA KNJIŽNE ZBIRKE SPREJEMAJO VSE KNJIGARNE. ZASTOPNIKI ZALOŽBE IN S PRILOŽENO NAROČILNICO TUDI UPRAVA
DRŽAVNE ZALOŽBE SLOVENIJE LJUBLJANA. MESTNI TRG 26
(Naročilnico prosimo, izrežite in jo pošljite v ovojnici na naslov založbe!)
NAROČILNICA -
Obvezno naročam naslednje knjižne zbirke DZS za leto 1971:
■	MODERNA DRUŽBA	pl. 290 din
■	W. SHAKESPEARE:
ZBRANO DELO XI—XII
■	ZGODOVINA ČLOVEŠTVA (4 knjige)
■	I. CANKAR: ZBRANO DELO (4 knjige)
■	Moderni roman
■	BIOGRAFIJE NAROČNINO bom plačal: — takoj
—	v predpisanih mesečnih obrokih
Knjige pošljite na naslov: — stalnega bivališča
—	na kraj zaposlitve
(Naročene knjige in ustrezne pogoje plačila pregledno obkrožite!) Kraj in datum:	’	Podpis.
pl. 120 din. pus. 140 din pl. 460 din, pus. 520 din pl. 310 din. pus. 350 din pl. 290 din. pus. 330 din pl. 320 din. pus. 360 din
IZ NAŠE DRUŽBE
KAJ TARE KOLEKTIV KOPRSKE BOLNIŠNICE?
ŽE RES, PRVIČ BREZ
IZGUBE, VENDAR...
Oskrbni dan v tej zdravstveni ustanovi velja 145 dinarjev # Le na kov si lahko kupuje drage, a prepotrebne aparate za normalno delo
bolnišnice v Izoli
račun manjših osebnih doh^t # Perspektiva: gradnja no^
___________________________
V zobni ambulanti — Nebotičnik ljubljanskega zdravstvenega doma
Moram priznati, da sem odšel presenečen z obiska pri Borisu Filliju, ravnatelju koprske splošne bolnišnice, ko sem se dodobra seznanil z vsemi tegobami tega nad 450-članskega kolektiva. V pogojih, v kakršnih dela, je ta kolektiv že dosegel največ, kar se da doseči. Razen tega, da se s socialnim zavarovanjem stalno bodejo za denar, se delavci v bolnišnici mnogokrat srečujejo tudi z drugimi, večkrat nepremostljivimi težavami. Največ jih povzročajo raztreseni oddelki bolnišnice v Ankaranu, Kopru, Izoli in Piranu.
„Vse moramo imeti po štiri. Se pravi štiri kuhinje, štiri rentgenske aparate, štiri vratarje itd.“ pojasnjuje ravnatelj. ,»Razen razdrobljenosti nam težave povzročajo še stari, neprimerni prostori bolnišnice. Nekatere stavbe so stare že po 400 in več
let. Inšpekcija si sploh ne upa k nam, ker bi morala nekaj naših oddelkov zapreti. Vseeno delamo naprej, zaradi takšne razdrobljenosti naših oddelkov pa imamo še blizu 2,5 milijona dinarjev dodatnih stroškov."
Ob vsem tem je kolektiv koprske bolnišnice vse do lani pokrival še izgubo v višini 1,7 milijona dinarjev, ki je izvirala izpred štirih let. Prvič so zaključili brez izgube minulo poslovno leto. Za to je bilo potrebnih veliko naporov celotnega kolektiva.
„Ali je skupnost zdravstvenega zavarovanja pristala na ceno oskrbnega dne? “
„Odnosi med nami in skupnostjo so se bistveno spremenili. Sklad zdravstvenega zavarovanja nam bo plačal toliko, kolikor bomo naredili. Računamo, da bo ta znesek na koncu znašal 15 milijonov dinarjev. Če pa prištejem zraven še sredstva za razširjeno reprodukcijo, potem bomo morali letos dobiti še nadaljnjih 5 milijonov dinarjev. Upam, da tudi za ta denar ne bo večjih problemov."
nikoli nobena juha ne poje ta^ vroča, kot se skuha, so se tud1* koprski bolnišnici duhovi že pj% mirili. Potem ko je bil te ^ sprejet zakon o samoupravi4|
in družbeni
OSKRBNI DAN 145 DINARJEV
(NE)UPRAVIČENO
NEZADOVOLJSTVO
NA BLEDU SE NISO OGRELI ZA PRIVATNO ZOBOZDRAVSTVENO AMBULANTO
BOLJE IZKORISTITI
OBSTOJEČE KAPACITETE
Tudi na Bledu, ki ima sicer dobro organizirano zobozdravstveno službo, je želel neki zobozdravnik uvesti privatno prakso.
To je marsikoga spravilo na noge. Večina je namreč menila, da bi s privatno zobozdravstveno ambulanto samo še osiromašili družbeni sektor, ki na Bledu že tako ali tako nima najbolj rožnatih pogojev za opravljanje svojega poslanstva.
Tudi družbenopolitične organizacije občine Radovljica se nikakor niso ogrele za privatno zdravniško prakso. Na skupnem posvetu, ki so ga namenih problemom zobozdravstva in vprašanju privatne ambulante na Bledu, so ugotovih med drugim naslednje:
— Zobozdravstvena služba v občini je razmeroma na visoki stopnji, kar še posebej velja za zobozdravstveno enoto na Bledu. Ta zobozdravstvena enota razpolaga namreč 'z najsodobnejšo opremo, pa tudi kadrov ji ne primanjkuje. Zato bi bila vsakršna privatna zobozdravstvena ordinacija na Bledu povsem odveč.
— V okviru obstoječe zobozdravstvene enote na Bledu bi bilo potrebno proučiti vse možnosti za učinkovitejše delo te službe. Storiti je potrebno vse, da bodo sedanje kapacitete bolje izkoriščene kot doslej.
— Zato, da bi bila zobozdravstvena služba na Bledu kar najbolj učinkovita, bo potrebno proučiti vprašanje, da bi v okvi-ru že obstoječih ambulant odprli tako imenovano prednostno ordinacijo. Verjetno bi predstavljala ta ambulanta korak naprej v prizadevanjih za boljšo in učinkovitejšo zobozdravstveno službo na Bledu. Z ustanovitvijo prednostne ordinacije za samoplačnike bi do neke mere tudi zavrli črno prakso, obenem pa bi morah poostriti inšpekcijsko službo, da bi odloččneje ukrepala proti nelegalni praksi. Seveda pa bo potrebno vprašanje prednostne ordinacije za samoplačnike še podrobno proučiti.
Radovljiške družbenopoh-tične organizacije se torej niso navdušile za privatne zobozdravstvene ordinacije. Nedvomno so se odločile pravilno,
saj zasebna zobozdravstvena služba ob sedanjih družbeni ordinaciji ni prav nič potrebna.
Torej: privatne zobozdravstvene ordinacije tudi v prihodnje na Bledu ne bo!
To vprašanje je razčiščeno. Ni pa še jasno, kaj bo s tako imenovano „prednostno“ ordinacijo.
Gledano skozi prizmo osnovnih načel naše sociahstične družbe, bi se morah po vsej verjetnosti tudi v tem primem odločiti proti. Zato, ker nam je tako ah tako že veliko stvari ušlo iz rok in ker so socialne razhke med našimi ljudmi precej večje, kot bi si želeh.
Zakaj bi bile poleg vsega tudi na področju zdravstva?
A. ULAGA
Kljub naštetim težavam kolektiv bolnišnice po besedah ravnatelja Borisa Fillija zre v prihodnost dokaj optimistično. Izračunali so, da bo letos pri njih veljal oskrbni dan 145 dinarjev, kar je nekaj ceneje, kot v drugih slovenskih bolnišnicah. Teh 145 dinarjev za oskrbni dan pa še ne zagotavlja nobenih skladov. „Vsaj še 10 dinarjev bi morah več zaračunati na dan, da bi si zagotovili najnujnejša sredstva za razširjeno reprodukcijo," meni ravnatelj. ,,Sicer si bomo morah opremo za bolnišnico tako kot doslej kupovati na račun nižjih osebnih dohodkov zaposlenih. Mimogrede naj povem, da je kolektiv za to že nekajkrat stisnil pas. Nazadnje smo si kupili dva TV rentgena, prvi je veljal 100.000, drugi pa 300.000 dinarjev."
Kljub napetemu finančnemu načrtu vsa minula leta se zaposleni v bolnišnici nad osebnimi dohodki_ niti niso preveč razburjali. Šele zadnja zamrznitev osebnih dohodkov je povzročila precej vroče krvi. Zaradi tega, ker so lani v oktobru, novembru in decembru povišali osebne dohodke za 17 odstotkov, so se letos ob januarskem izplačilu znašli v težavah. Zaradi zamrz-njenja zaposlenim, ki so več delah, razen tako imenovanih osnov, niso mogli niti dinarja več izplačati. Tu pa je šlo v glavnem za nadurno delo v ambulantah in za dežurstva. Najbolj so se hudovali kirurgi. Nekateri so celo zagrozili, da ne bodo več dežurah, če tega ne dobijo takoj plačanega. Na obalni sindikalni svet so o tem pisali celo peticijo. No, kot se
sporazumevanju dogovarjanju o merilih T usmerjanje dehtve osebnih “J hodkov in dohodka, bodo • osnovi dovoljenja republiški izvršnega sveta vsem zaposlen^ izplačah vse, kar jim pripadajT opravljeno delo.	k
PERSPEKTIVA:	•
NOVA BOLNIŠNICA •
Bolj kot o zadnjem nezai voljstvu zaradi izplačila osebi dohodkov se v koprski boki niči pogovarjajo o gradnji Pu potrebne nove bolnišnice i Izoh. Zanjo bi potrebovah P milijonov dinarjev v I. fazi,P bi najprej zgradili kirurški interni oddelek. Graditi naij% začeli prihodnje leto, o čeiJL je že bil sprejet sklep na vs*” treh občinskih skupščinah, !• je v Piranu, Izoli in Kopru. !•
„V tej gradnji vidimo p{% spektivo za boljše delo pa perspektivo za boljše delo'jL pogoje. Zlasti kirurški odde|T spričo tolikšnih poškodb
prometnih nesreč na našem
P
močju nujno potrebujemo, p danji kirurški oddelek s kofljt 116 posteljami je premajhen*
■ • tul
turistični sezoni pa je delo
je zaključil ^
raj nemogoče,' j in razgovor direktor kopt bolnišnice.
POZIV KONFERENCE ZA DRUŽBENO AKTIVNOST ŽENSK DELOVNIM ORGANIZACIJAM LJUBLJANE
Ob 8. marcu
ril
iti :k
za otroško varstvu
Predlogi za nove kadre
Socialni delavci Primorske so na občnem zboru ugotovili, da je po posameznih občinah zaposlenih premalo socialnih delavcev (predvsem v Ilirski Bistrici, Izoli in Kopru), ki bi lahko zadovoljivo, kvalitetno in strokovno opravljali svoje delo. Menijo, da bi bilo potrebno na 4.500 prebivdcev zaposliti po enega socialnega delavca. Pomanjkanje le-teh hromi nadaljnji razvoj socialne službe, zaradi slabo opravljenega dela (ker za bolj strokovno in poglobljeno delo ni časa) pa trpi tudi ugled same socialne službe in socialnih delavcev. Na osnovi te ugotovitve pa so socialni delavci sklenili, da predlagajo občinskim skupščinam v Ilirski Bistrici, Izoli, Kopru, Piranu, Postojni in Sežani, da na seji razpravljajo o stanju in problemih socialne službe v občini ter sklenejo, da se socialne službe tam, kjer je potrebno, okrepijo z namestitvijo potrebnih socialnih delavcev. Za obalno območje pa predlagajo, da bi bilo potrebno pristopiti k ustanovitvi obalnega strokovnega zavoda ali službe za socialno delo. To pogojujejo dosedanji napori in prizadevanja, da bi se socialni problemi zaradi enovitosti obalnega območja obravnavali in reševali enako po vseh obalnih občinah.
(Kc)
Ob 8. marcu, prazniku žena, ko razmišljamo ne le o preteklosti, v kateri so žene enakopravno pomagale izbojevati vse revolucionarne spremembe v družbi, in obujamo hvaležnost in spoštovanje do njih, ampak tudi poskušamo pripraviti prazničen dan naši sedanji generaciji žena, se moramo tudi z vso odgovornostjo zamisliti nad problemi, ki jim še vedno onemogočajo dejansko enakopravno vključevanje v dejavnosti družbe.
Eden izmed takih problemov je prav gotovo premalo razvito otroško varstvo. V Ljubljani, kjer je zaposlenih preko 40 % žena in kjer žene predstavljajo neprecenljiv delež v ekonomskem pa tudi v družbenopolitičnem življenju, je kljub velikim naporom za izgradnjo otroško-
varstvenih ustanov še vedno na tisoče majhnih otrok, katerih starši so zaposleni, v neprimernem varstvu in dostikrat celo brez vsakega varstva. S tem je njim, njihovim staršem pa tudi celotni družbi prizadejana neprecenljiva škoda.
Zato v času, ko razmišljamo, kako naj najlepše obeležimo revolucionarni praznik — 8. marec, pretehtajmo tudi možnosti, kako prispevati k razreševanju teh problemov!
Mestna konferenca za družbeno aktivnost žensk je spričo težkega stanja sklenila, da da vsem delovnim organizacijam na področju mesta Ljubljana pobudo,
— da v letošnjem letu sredstva, ki so jih namenila za praznovanje 8. marca ter za osebna darila in čestitke svojim sode-
lavkam, namenijo za razvoj otroškega varstva v Ljubljani;
— da v isti namen prispevajo tudi druga sredstva.
Sredstva, ki bi se na ta način zbrala, bi po sklepu mestne konference za družbeno aktivnost žensk namenili za izgradnjo otroškega vrtca, ki naj bi nosil ime „Vrtec 8. marca". Zgradil naj bi se v tistem predelu mesta, kjer so, problemi glede otroškega varstva najtežji, o čemer bo na osnovi zbranih podatkov odločala mestna konferenca za družbeno aktivnost žensk.
Menimo, da bi s takim dejanjem najlepše obeležili praznik žena in da bi vrtec, zgrajen na ta način, pomenil tudi najlepše darilo delovnim ženam mesta Ljubljane.
Prosimo vas, da razmislite o
tej pobudi in se pridružite sl\( damostni akciji za izgradnji)
otroškega vrtca „8. marec". 81
žiž
Prispevke nakazujte na ^ račun št:	^
501-740-521-0, naslov zbi^sa račun TIS mestnih občin
„za vrtec

Ijana, z oznako:	^
marca".	\j
Zahvaljujemo se vam v irne(l naših delovnih žena in otrok! ^
u
p
k
Inles !«
ribnica h
prodaja F
?
*
*
*
*
*
*
*
t	POLKNA
*	VRATA
;	OKNA
*	NA KREDIT
£'VV%.X%'V

IZOBRAŽEVANJ E V DELOVNIH ORGANIZACIJAH
V elikani so »skromni«
JI Solsko-izobraževalne centre, izobraževalne centre in iz-°braževalne službe lahko uvrščamo med razvite organiza-gL ciiske oblike izobraževanja v delovnih organizacijah. Za iz-°braževanje, ki je organizirano kot dodatna naloga enega izmed strokovnih delavcev podjetja, tega ne bi mogli reči.
% Po podatkih najnovejše analize Zavoda za šolstvo SRS o »Hi iz°braževanju v delovnih organizacijah ima v razvitih oblikah J| zagotovljeno stalno in sistematično organizirano izobraževa-nie le 59,5 % analiziranih podjetij. Analiza pa je zajela 94 1 ^delovnih organizacij, katerih večina ima nad 1.000 zaposle-' Jjr nih, v vseh skupaj pa je domala polovica vseh zaposlenih v 'j'! slovenskem gospodarstvu. Analiza je zajela večino slovenskih n% Podjetij, ki imajo izobraževalne centre, in vsaj polovico ne|l ^tih, ki imajo organizirano izobraževalno službo. Izobraže-.u valni center ali službo imamo torej le v 80 do 90 delovnih V organizacijah, medtem ko je v Sloveniji 213 podjetij z več ) P kot 500 zaposlenimi in kjer naj bi praviloma imeli organizi-ke|l rano razvito obliko izobraževanja!
!% Pa si oglejmo tokrat, kakšen je odnos med organizacijsko I3 C obliko izobraževanja in velikostjo podjetja. Šolsko-izobraže-Lvalne centre srečujemo predvsem v podjetjih z nad 2.000 r delavci, izobraževalne centre imajo praviloma podjetja z nad P 1.200 zaposlenimi, izobraževanje, organizirano kot dodatna
•	naloga pa se javlja v delovnih organizacijah s 300 do 2.000 adi* zaposlenimi. V podjetjih z manj kot 500 zaposlenimi pravi-
loma ni organizirano izobraževanje, v ta namen se podjetje >lnL Povezuje z zunanjimi izobraževalnimi ustanovami. pr Iz navedenih podatkov analize lahko sklepamo, da bi de-e jr l°vnd organizacija z več kot 1200, vsekakor pa z več kot i 8% 2000 zaposlenimi morala praviloma imeti razvit izobraže-i, valni center. Ostanimo tokrat le pri teh največjih podjetjih in d i%57 oglejmo, kakšen je med njimi kritični odmik od aj L uvedenega normativa.
SI1iP V 17 delovnih-organizacijah s 1200 do 4000 zaposlenimi vsP /e izobraževanje organizirano le kot dopolnilna naloga stro-j % kovnega delavca iz kadrovske ali splošne službe. Tako rešitev % zasledimo v ljubljanskih podjetjih Mercator (2.450 zapo-pfU denih), Ljubljana-transport (2.357 zaposlenih), Slovenija-t% v‘no (1.911 zaposlenih). Agrokombinat (1.852 zaposlenih), o'w tehnika (1.741 zaposlenih)... V velenjskem „Gorenju“ jeip (2.348 zaposlenih) je v izobraževalni službi samo eno de-5lovno mesto, na katerem dela pripravnik. Iskra - Elektrome-n kanika Kranj (4.865 zaposlenih) ima prav tako izobraževalno 31 službo z enim samim delovnim mestom; pri Združenem pod-0["j% ietiu lskra Kranj (18 tovarn) pa sta za vse to interno izobra-Sevanje le dve delovni mesti v oddelku za dopolnilno izobra-' jjP zevanje v ok\’iru šolskega centra. VIMV Novo mesto (2520 U ,!• zaposlenih) ob zbiranju podatkov sploh ni bilo osebe, ki bi ^0 lahko dala podatke in ki bi se ukvarjala z izobraževanjem.
Ce upoštevamo, da so ta podjetja v hitrem razvoju, ki bo ^ L zahteval čedalje več izobraževanja zaposlenih, je nerazvitost 'P izobraževanja še bolj problematična. Nekdo je pred dnevi na P sindikatih v razpravi o izobraževanju v delovnih organiza-
•	cijah dejal, da razvitejša podjetja danes žive v zmoti, če
•	menijo, da je dovolj poskrbeti za štipendiranje in za zapo-
l slovanje izšolanih ljudi. Nobena šola namreč ne more na-L domestiti v celoti tistega temeljnega in dopolnilnega izobra-P zevanja, ki je zaposlenim potrebno glede na specifičnosti P delovnega procesa.	s G
*•••••**•«<•»*•*»»*****
Prisluhniti željam in potrebam delovnih ljudi
Končane so priprave za ustanovitev zasavskih kulturnih skupnosti
Iniciativni odbori v Litiji, Zagorju ob Savi, Trbovljah in Hrastniku so doslej pripravili predloge osnutkov statutov in poslovnikov ter okvirne programe, pri kraju pa so tudi kadrovske priprave za izvolitev skupščin temeljnih kulturnih skupnosti. V teh samo-Ne gkfde na to, da bodo, kot b0 še lep čas bistveni in sestavni
upravnih organizmih bo delovalo najmanj sto kulturnih delavcev, članov dmžbeno-političnih organizacij, neposrednih proizvajalcev in drugih občanov, kaže pa, da bodo v odbore ali komisije izvolili še najmanj polovico toliko ljudi, kot jih bo štela vsaka skupščina.
je videti, v samoupravne organe izvolili znane in prizadevne organizatorje kulturnega življenja, pa iniciativni odbori niso pozabili tudi na zaposlene ljudi iz delovnih organizacij. V tem je čutiti težnje, da bi že na samem začetku delovanja kulturnih skupnosti povezali te samoupravne institucije z delovnimi kolektivi, kajti gospodarstvo bo tudi poslej, čeprav posredno, izdvajalo del ustvarjenega dohodka za te namene.
Z ustanovitvijo kulturnih skupnosti se tudi v Zasavju začne novo poglavje kulturno-prosvetnega udejstvovanja. Njihove dolžnosti bodo izredno široke in popolnoma napačno bi bilo, če bi se omejile samo na razdeljevanje denarja za kulturno dejavnost. Če bi kulturne skupnosti obtičale samo pri tem in morda še na mehaničnem sprejemanju programov dela in finančnih načrtov, seveda ne bi opravičile svojega obstoja.
Kulturne skupnosti oziroma njihove skupščine in strokovne komisije bodo morale priti v neštete delovne kolektive in začeti javno razpravo o oblikovanju prihodnje kulturne politike. Tako zastavljeno delo pa bo neprimerno težje od dosedanjega, ko smo programe dela sestavljali v ozkem krogu in se tolažili', da pač drugačni hiti ne morejo.
Bojazen, da bi utegnili biti kulturne skupnosti ali njihovi samoupravni organi ozko usmerjeni samo na dosedanje oblike kulturne tvornosti, pa da se bodo poslej bistveno zmanjšale možnosti amaterskega udejstvovanja, so resnično samo toliko upravičene, kolikor bi dovolili v tej ali oni zasavski občini, da pridejo do izraza nekatere malomeščanske težnje, ki kreativno domačo dejavnost omalovažujejo, pa čeprav je in
del splošne kulturne tvornosti tega ali onega območja. Bolj realne so ugotovitve, da bodo pač kulturne skupnosti morale poskrbeti in storiti vse, kar je v njihovih močeh, da omogočijo
vsem tem kulturnim amaterskim skupinam njihovo nadaljnje izpopolnjevanje in kakovostno rast ter napredek.
Osnovno je to, da vsi v Zasavju dosti pričakujejo od novoustanovljenih kulturnih skup-
nosti. Zanje so si prizadevali, dokazovali njihove prednosti in pomen ter vlogo, zdaj bo seveda od vseh teh ljudi in drugih odvisno ali bodo upravičile priča-
k°,ania'	M. VIDIC
Ustanavljanje kulturnih skupnosti
Po zadnjih podatkih obstojajo ta čas v Sloveniji tri temeljne kulturne skupnosti. Pred sprejetjem zakona, že v letu 1969, sta bili ustanovljeni temeljni kulturni skupnosti občin Kranj in Šentjur pri Celju, pred kratkim pa sojo ustanovili v občirp Celje. Najdlje so s pripravami za sklic ustanovne skupščine že v občinah Škofja Loka, Velenje, Radovljica, Maribor, Tolmin, Zagorje ob Savi, Žalec, Postojna in Tržič, kjer so vse priprave skoraj že opravljene. Drugod iniciativni .odbori še pripravljajo osnutke statutov in poslovnikov skupščin, medtem ko menda v občinah Ilirska Bistrica, Mozirje, Logatec, Cerknica, Izola in Piran ni prišlo še niti do imenovanja iniciativnih odborov.
V času priprav se je zgodilo marsikaj. Koroške občine so zavrnile predlog o regionalni kulturni skupnosti, domenile pa so se za sodelovanje, tako kot v občinah Metlika in Črnomelj oziroma Brežice in Krško. Predlog o enotni
kulturni skupnosti za obalno področje odklanja občina Piran, ki sicer je za sodelovanje, a tudi za finančno samostojnost v občini. V Ljubljani bodo dali teze o statutu ljubljanske kulturne skupnosti v javno razpravo, pripravili pa so tudi raziskavo položaja kulture in nakazali nekatere možnosti kiilturnega razvoja Ljubljane. Podobno analizo so opravili tudi na Jesenicah in v Kopru.
In kaj je s kulturno skupnostjo Slovenije? O osnutku njenega statuta razpravljajo zdaj druž-beno-politične organizacije in predstavniki temeljnih kulturnih skupnosti po regijah. Najpomembnejša pripomba k osnutku statuta doslej je bila, da bi tako v predsedstvu kot v področnih odborih morali zagotoviti regionalno zastopstvo in pri tem upoštevati, kje so posamezne kulturne dejavnosti najbolj razvite. Ustanovna skupščina bo predvidoma sklicana v drugi polovici marca.	s. G.
KULTURNA AKCIJA ZA ZDOMCE
Zveza kulturno-prosvetnih organizacij bo pomagala organizirati kulturno življenje pri naših delavcih, ki delajo v tujini
.Bogatejši za nova spoznanja
^zadevanja za okrepljeno družbeno-ekonomsko izobraževanje članov delovne skupnosti Rudnika lignita Velenje
i.V velenjskem Rudniku lig-jta so se odločili, da bodo sto-r^' v tem letu, kolikor je največ J|'0g°če, da okrepijo družbeno-ipkononrsko izobraževanje tako k anov sanroupravnih organov članov delovne skupnosti.
, soi 'meli,so že prvega izmed še-rd^iih enotedenskih seminarjev, ki pripravljajo v okviru pro-družbeno-ekonomskega
minarja seznanili z vsemi tistimi vprašanji, ki jim bodo v pomoč
pri opravljanju skih aktivnosti.
samoupravljal-
(vš)
Na začasnem delu v tujini je po ocenah okoli 60.000 slovenskih delavcev (v to število niso všteti njihovi družinski člani), kar pomeni 10.8 % aktivnega slovenskega prebivalstva.
Ni nova ugotovitev, da so naši delavci - zdomci podvrženi procesom postopnega odtujevanja od matične domovine, idejne in kulturne preobrazbe ter jezikovne in kulturne asimilacije. To so dejstva, ki terjajo premišljeno akcijo, če hočemo navedene procese zavreti.
V zadnjem času precej razpravljamo, pišemo, a počasi ukrepamo v zvezi s šolanjem otrok naših zdomcev v materinem jeziku. To je kulturno vprašanje izrednega pomena! A tokrat se pomudimo pri načrtih Zveze kulturno-prosvetnih organi-
zacij Slovenije za pomoč pri organiziranju kulturnega življenja naših zdomcev.
Nemara še vse premalo poznamo razmere in možnosti, hotenja in nagibe, ki pogojujejo nastajanje in razvoj skromnejših in zahtevnejših kulturnih potreb naših delavcev v tujini. Nekaj kažipotov za kulturno akcijo med njimi pa je že znanih: ohranjanje stika s pisano in govorjeno slovensko besedo; razvijanje 'takih oblik kulturnega delovanja zdomcev, ki jim bodo dajale občutek enakovrednega vključevanja v njim tuj kulturni svet in moči za pravilno opredeljevanje vplivov tuje kulture; povezanost s kulturnim in ostalim dogajanjem doma; razvijanje lastnih kulturno-umctniških sposobnosti.
IZ DISKOTEKE DE — LETO 1961
njih
raževanja za
člane osred-in
v, samoupravnih organov 'bi1^3116 samoupravnih organov v i	organizacijah zdru-
č lsi ne8a dela. Skozi te enoteden-eC č)5 s.errbnarje bo „šlo“, kot ra-najo, blizu 300 članov samo-eit Pravnih organov.
ik- ^ Na seminaijih bodo obrav-Vali razvoj delavskega samo-Pravljanja, pristojnosti orga-°v. upravljanja ter delo ko-1Slj, notranjo zakonodajo de-nine 0rSanizaciie, položaj Rud-L1Ka lignita Velenje v nacionalni111 gospodarstvu, politiko de-a ||. Va dohodka in osebnih do-dkov, ekonomiko poslovanja Podjetja, investicije, načela go-Podarjenja. kadrovsk-a vpra-r, nia in organizacijsko shemo udnika lignita Velenje. Se avi. da se bodo udeleženci se-
L
PRIDE V ZAPISNIK
- Tore/, ker za zdaj nimamo sredstev, bomo takšne stanovanjske razmere samo energično obsodili in priporočili, naj se čimprej odpravijo
J
Predvidene akcije ZKPO Slovenije so konkretne. Med našimi delavci v Zahodni Nemčiji in Avstriji bodo proučili, koliko deluje tam kulturnih skupin, kakšne pomoči si najbolj žele in koliko delavcev si še želi vključiti se v to ali ono kulturno skupino; Na področju Baden-Wuer-tenberg v Zahodni Nemčiji, kjer je koncentracija naših delavcev, bodo zaposlili stalnega organizatorja in povezovalca kulturnih žarišč slovenskih delavcev v Zahodni Nemčiji. 2c letos bodo tudi na področjih Ba-dcn-Wucrtenberg, Hessen in Ingol-stadt zaposlil 3 naše glasbene strokovnjake. ki bodo svoj prosti čas posvetili delu s slovenskimi glasbenimi skupinami. Strokovno pomoč glasbenim skupinam v Nemčiji, Avstriji in Švici bodo naši strokovnjaki posredovali ob obiskih, tem skupinam, folklornim in gledališkim, pa bodo pošiljali potrebno literaturo, magnetofonske posnetke in podobne pripomočke. V nekaterih središčih Zahodne Nemčije in Švice, kjer delujejo klubi jugoslovanskih delavcev, so že ustvarjeni pogoji za delovanje manjših knjižnic. V vseh drugih večjih naseljih pa bodo odprli za naše delavce čitalnice in jih oskrbovali s časopisi in revijami. Že letos bodo posredovali šestim večjim središčem potujoče knjižne kovčke s časopisi in revijami.
Ob srečanjih predstavnikov naših organizacij s slovenskimi delavci v Zahodni Nemčiji in Švici so le-ti izrazili željo, da bi si radi ogledali slovenske in jugoslovanske filme. Odbor za film in TV bo v sodelovanju s slovenskimi filmski proizvajalci in distributerji in ob pomoči Izseljenske matice pripravil gostovanje enega najnovejših celovečernih slovenskih filmov in nekaj kratkih filmov. Ob projekciji bi organizirali tudi razgovore o domačem filmu, pa tudi o tokovih v tujih filmskih proizvodnjah, s katerimi sc naši delavci srečujejo v kinematografih.
Naše delavce v tujini bo letos predvidoma obiskalo 5 naših kulturnih skupin, na desetdnevno turnejo med naše zdomce bo odšla tudi ena izmed amaterskih gledaliških skupin. Kot nagrado za delo kulturnih skupin naših zdomcev bodo šestim skupinam organizirali gostovanja po drugih središčih: kjer so zaposleni naši hudič.
S. C,.
V KRESNIŠKI INDUSTRIJI APNA:
Letos 80.000 ton
Kolektiv tega podjetja že lep čas iz leta v leto povečuje proizvodnjo tega gradbenega materiala, hkrati pa sije z dosedanjo modernizacijo obratov, predvsem peči in transportnih naprav, zagotovil stalno rast produktivnosti. Poleg tega kolektiv vse več apna predeluje v hidrat, ki je na domačem trgu vse bolj iskano blago.
V rekonstrukcijo so doslej vložili več milijonov din, letos pa nameravajo preurediti še eno peč za ogrevanje s plinom, kar je znatno ceneje od klasičnega goriva-premoga. Kljub temu pa v kresniški Industriji apna še vedno porabijo na leto okrog 14.000 ton premoga in zadnja podražitev tega goriva jim bo povečala proizvodne izdatke za okrog 450.000 din. Seveda bodo imeli letos večje težave tudi zavoljo najnovejše podražitve električne energije in železniških prevozov, zato bodo v svojem stabilizacijskem programu ponovno proučili možnosti za racionalizacijo proizvodnje, kajti vse podražitve jim bodo bistveno zmanjšale rentabilnost poslovanja. Za preureditev še ene peči in za urejanje nekaterih transportnih naprav bodo vložih letos okrog 700.000 din, v glavnem iz doslej ustvarjenega presežka dohodka.
Predlani se je kresniški Industriji apna priključila tudi apnenica v Dobrepolju. Kolektiv je z vrsto ukrepov izboljšal proizvodnjo v tem obratu, vendar bodo morali kmalu eno peč izločiti iz nadaljnjega obratovanja, ker je stara že 60 let in proizvodnja v njej ni več ekonomična. Lani so v kresniški Industriji apna bistveno izboljšali osebne dohodke zaposlenih. Poprečni mesečni zaslužek delavca je dosegel okrog 1300 din, kar pa je seveda zavoljo težkih delovnih pogojev še vseeno razmeroma nizek osebni dohodek.
RAZGOVOR Z BORISOM SENEGAČNIKOM, TAJNIKOM LJUBLJANSKEGA MESTNEGA ODBORA GRADBENIH !gg DELAVCEV	•	_________J!f
Kdaj na pravi dopust
Za blizu 15.000 ljubljanskih gradbenih delavcev pripravijo v najrazličnejših menzah le 5900 0^r0^ hrane, kar pa je odločno premalo O Mnogi gradbeni delavci že dolga leta niso bili na prave1!
dopustu
Ljubljanski mestni odbor sindikata gradbenih delavcev se je že drugič, odkar obstaja, lotil zelo zahtevne naloge. Analiziral je namreč življenjske in delovne pogoje delavcev, zaposlenih v ljubljanskem gradbeništvu. V zvezi s tem smo Borisa Senegačnika, tajnika tega odbora, zaprosili za kratek pogovor, v katerem je pojasnil nekatere ugotovitve analize.
„Kaj ste pravzaprav hoteli doseči z omenjeno analizo? “
„Naš namen je bil, da s to analizo ugotovimo urejenost prehrane, zdravstvene zaščite in rekreacije delavcev v delovnih organizacijah ljubljanskega gradbeništva. Podobno analizo smo že narediM tudi pred dvema letoma. Zato nas je zdaj predvsem zanimalo, kaj je bilo v teh
GOSPODARJENJE V INDUSTRIJI V SLOVENJEM GRADCU
OSEBNIH ZAŠČITNIH SREDSTEV »PREVENT«
ZA VARNO DELO SODOBNEJŠO ZAŠČITO
Slovenjegraška industrija osebnih zaščitnih sredstev ,,Prevent “, ki zaposluje 270 delavcev, od tega v pretežni meri priučeno žensko delovno silo, ima 2 obrata v Slovenjem Gradcu, 1 pa v Mislinji. Proizvajajo vsa osebna zaščitna sredstva za delo.
„Prevent“ prodaja izdelke po vsej Jugoslaviji. Lani so v slovenjegraškem ,J?reventu“ dosegli okrog 18 milijonov din realizacije, letos pa računajo na povečanje realizacije za okrog 1,500.000 dinarjev, zvišali pa bodo tudi osebne dohodke zaposlenim, saj so bili med najnižjimi v občini.
Na tržišču se Slovenjegradča-ni večkrat srečujejo s pojavi nelojalne konkurence. Čeprav so primer v letu dni povečali
dardov o osebnih zaščitnih sredstvih. Zato posamezni proizvajalci uporabljajo neprimerne, pa zato seveda cenene materiale.
na predvsem o d pripravljenosti odgovornih služb v delovnih organizacijah.
(an)
dveh letih storjenega za izboljšanje življenjskih in delovnih pogojev gradbenih delavcev ...“
,Jb kaj ste ugotovili? “
,,Na zadnji seji našega odbora, ko smo obravnavali omenjeno analizo, smo ugotovih, da se je položaj ljubljanskih gradbenih delavcev, vsaj kar zadeva prehrano, zdravstvo in rekreacijo, v marsičem poslabšal. Vse to, kar smo ugotovih, pa nam bo zelo koristilo pri programiranju akcij našega odbora in posameznih osnovnih sindikalnih organizacij.“
„Zdaj pa nekaj konkretnih vprašanj. Ali so osebni dohodki ljubljanskih gradbenih delavcev zadovoljivi za normalno življenje? “
„Bom odgovoril s številkami: v ljubljanski gradbeni operativi je nekvalificirani gradbeni delavec lani zaslušil 3,70, polkvali-ficirani 4,64, kvalificirani 6,18 in visokokvalificirani delavec 7,44 dinarjev na uro. V zvezi s tem moram pojasniti, da je prikazovanje osebnih dohodkov na mesec ali na zaposlenega skoraj vedno dvomljive vrednosti. To zaradi tega, ker so v mesečnih osebnih dohodkih vsakega delavca zajete še nadure in dohodki iz naslova posebnih pogojev dela in podobno. Zato sami presodite, ah lahko gradbeni delavci - po pravilu pa imajo le-ti tudi številne družinp
— normalno živijo prejemkih.14
„Kako imajo gradbeni delavci v Ljubljani urejeno prehrano? “
„Zelo slabo. V delavskih menzah ljubljanskih gradbenih podjetij lahko dnevno za blizu 15.000 gradbenih delavcev pripravijo le 5.900 obrokov, kar je odločno premalo. V minulih dveh letih pa se je celo zgodilo, da so mnoga gradbena podjetja ukinila delavske menze. Delavce so pustila na cedilu, naj se znajdejo, kakor vedo in znajo. Največkrat pa je tako, da le-ti po ves dan preživijo ob kruhu in navadni salami. Zato bo moral naš mestni odbor temu vprašanju v prihodnje posvetiti posebno pozornost.44
„Vemo, da je zdravstvena zaščita v gradbeništvu še kako pomembna, zlasti pri zmanjševanju boleznin, ki so v tej veji gospodarstva mnogo višje kot na drugih področjih. Ali si po vašem mnenju gradbena podjetja v Ljubljani sploh kaj prizadevajo za boljše zdravstveno počutje delavcev? 44
„Podatek, da ima zdravstveno ambulanto v Ljubljani le pet ali šest gradbenih podjetij in da v teh ambulantah delata le dva stalno zaposlena zdravnika, je verjetno dovolj zgovoren. Pove nam, da se podjetja kaj malo brigajo za zdravje delavcev. Še več: dve ljubljanski gradbeni
ob takšnih podjetji sta celo ukinili lasti* zdravstveno ambulanto. Naji-
ličnejša poklicna obolenja - •' lodčna in revmatična — pa
produktivnost pri izdelavi 1 de-
Pr
lovne obleke kar za 20 %, niso
konkurenčni nekaterim sorodnim delovnim organizacijam. Iz preprostega razloga, ker še nimajo predpisov oziroma stan-
In ne nazadnje kaže omeniti še težave okrog atestov. Ker ni predpisov, so za osebna zaščitna sredstva potrebni atesti. Ti pa terjajo dodatna sredstva, proces atestiranja traja kar precej časa, v končni fazi pa je ob takem sistemu onemogočena serijska proizvodnja.
Industrija osebnih zaščitnih sredstev „Prevent“ Slovenj Gradec je začela v zadnjem času tesneje sodelovati z institucijami, ki se v naši republiki ukvarjajo z varstvom pri delu. Z raziskavami tržišča žehjo namreč ugotoviti, kaj delavci dejansko potrebujejo za osebno zaščito pri delu. Ko bodo .zbrali ugotovitve, bodo na tej osnovi v Slovenjem Gradcu pripravih nova osebna zaščitna sredstva. Njihova uveljavitev pa bo odvis-
KORAK-NAPREJ!
Kot je znano, „zdravimo“ s prisilno upravo delovne organizacije tako, da jim odvzamemo samoupravne pravice. S palico torej! Zato je komisija za družbeno-ekonomske odnose Zveze sindikatov Jugoslavije pripravila nov predlog; z amandmaji naj bi sedanje predpise o prisilni upravi spremenili, da bi bolj ustrezali samoupravnemu proizvodnemu odnosu in položaju delavca v združenem delu. Svet delovnih skupnosti občinske skupščine naj bi ustanovil komisijo odbornikov, ki naj bi, skupno z zbornico, bankami in poslovnimi partnerji sestavila program za ozdravljenje delovne skupnosti. O tem programu naj bi javno razpravljal svet delovnih skupnosti občinske skupščine, in to v prisot-
nosti kolektiva, za katerega gre. Če kolektiv in njegovi samoupravni organi tega programa ne bi mogli uresničiti, bi svet delovnih skupnosti občine delavski svet razpustil, razpisal volitve za novega, razrešil izvršne organe in istočasno izvolil nove, zamenjal potrebno število vodilnih ljudi in izvolil nove. Vse razprave in odločitve naj bi svet sprejemal javno.
Da bi v takih primerih lahko še pravočasno intervenirali, naj bi bil pobudnik družbenega dogovora o minimalni rentabilnosti in stopnji akumulacije sindikat. Brž ko poslovni rezultati ne bi dosegli predvidenega minimuma, bi bil to signal za akcijo sveta delovnih skupnosti.
pri gradbenih delavcih vse b pogosta, da o stalnih prehl ne govorim. Ob tem pa je e«1 izmed gradbenih podjetij anketi celo odgovorilo, da f, njih ne poznajo poklicu* obolenj, marveč le prehlade 1 gripe. Zaradi tekšnih razr™_ bomo o tej problematiki P* marcu organizirah posebno p' svetovanje s predstavniki Ijn Ijanskih gradbenih podjetij. % govorih se bomo, da je tre| ukreniti vse za izboljšali? zdravstvene zaščite delavcev, Slednjič: kako je poskrbi)^ no za rekreacijo in do pa gradbenih delavcev? 44 gp „Ob analizi, ki smo jo izy lali, se s tem vprašanjem „ čase še posebej ukvarjamo. S' J moupravnimi sporazumi : namreč že zagotovih 1,5 stotka sredstev od letnih br osebnih dohodkov prav za kreacijo in dopuste ljubljansi gradbenih delavcev. Zato si p*! zadevamo, da bi rekreacijo dopuste v 35 domovih z 804' ^ žišči, kolikor jih imajo lju>bs Ijanska gradbena podjetja, k ne najbolje organizirali. Radi pa 0g dosegh, da bi na dopuste zač ej{( odhajati tudi ljudje, ki na p(ta. vem dopustu še nikoli niso b|en Prekiniti bomo morah s i0g cijo44, da si dopust lahko P; ud voščijo le tisti, ki so zaposlen* tar upravno-tehničnih službah pa a ( jetij, na kar nas je tudi opoz rila analiza.“ M. ŽIVKOVl N ____________
Za koga l preventivni oddih?
isti
fll
r
I
NA TISOČE VBODOV V ISKANIH KRZNENIH PLAŠČIH
Od 1. januarja letos je v Zavodu za zaposlovanje invalidov in drugih oseb v Kamniku, kjer izdelujejo krzneno in usnjeno konfekcijo, zavel nov veter. Na osnovi referendumu je zavod postal obrat konfek-
cije kamniške tovarne usnja UTOK. kmalu preselil iz temačnih in starih To pa pomeni za zdaj še malošte- prostorov v nove sodobne proizvod-vilni kolektiv svetlejše perspektive. ne prostore, ki jih tovarna že gradi Ne samo da bo v tem obratu dobilo in bodo z opremo vred veljali blizu delo še najmanj 40 kamniških in 1,500.000 dinarjev. Obrtniško pro-okoliškiK deklet, obrat se bo tudi izvodnjo - razen opravljanja neka-
terih uslug po naročilu - bodo popolnoma opustili. Organizirali bodo izdelovanje usnjene in krznene konfekcije na najsodobnejši industrijski način. Medtem ko zdaj največ krznenih izdelkov iz nerzov, lisic, kozličkov, bizamov in perzijanarjev prodajo na domačem trgu, se glede konfekcijskih izdelkov iz kamni-
škega usnja že kažejo pergektive za izvoz. Kot je omenil BOŽO KRAMAR, vodja tega obrata, že sedaj vsak mesec prodajo v Zvezno republiko Nemčijo za blizu 40.000 za-hodnonemških mark izdelkov. To pa je seveda le za začetek.
FOTO: A. AGNlC TEKST: M. ŽIVKOVlC
5
NIČ I VTČ j
riši
lan
»bi
les
>0(
k
bdi
ate
tve
Ljubljanski Mestni sindikalni svet je tudi v začetku minulega leta obvestil vse osnovne sindikalne organizacije na območju Ljubljane o kriterijih in možnostih, na osnovi katerih lahko odločajo, kateri njihovi člani bodo deležni regresa za preventivni oddih na morju ah v planinah.
Toda kljub pravočasnemu obvestilu in izredno ugodnim pogojem je prijavilo svoje člane za preventivno letovanje 1« 190 sindikalnih organizacij. Po tem se da sklepati, da mnoge osnovne sindikalne organizacije posvečajo kaj malo pozornosti preventivnemu oddihu svojih članov. Med tistimi, ki svojih čla; _ nov niso prijavile, so tudi irijn številčno močne sindikal; žaej ne organizacije. Na drugi ^ strani pa so majhne sindi-kalne organizacije prija- jh,. vile za to letovanje veliko štev svojih članov. Za vsakega pov

C
člana sindikata so ljub- puti
»m
Ijanski mestni sindikati ( prispevali 30 dinarjev na ^ t
dan. Na osnovi prijav sin- iaCj dikalnih organizacij je od vta
123.603 članov, kolikor l[e| jih je v Ljubljani, izkori- jtev stilo priložnost le 1826 ^ članov, ki so za 20.414 atT) penzionov prejeli oj, 612.420 dinarjev.	ale
Bo tudi letos tako ^ klavrno?	jb
M. Z. luij
!«,XWYX'VV’V%.XX’%’WV*'
R
ŠPORT IN REKREACIJA

USPELE IV. ZIMSKE ŠPORTNE IGRE OSS KRANJ
Srečanje v Mojstrani
ujLfpa smučišča v Mojstrani Jjbsije sonce šele tja proti pol-zato so bili tekmovalni J®8°ji za vse nastopajoče tako Moč enaki. Sneg ni popustil, |,jj5 Marsikoga je bil celo neusmi-.I®110 trd, in ob vratcih ni bilo >gubmh korit. Zato so imeli tekmovalci z visokimi Jtartnimi številkami vse pogoje dobro uvrstitev (levo zgoraj).
n Najzahtevnejše delo so imeli i r§anizatoiji na štartu in seveda a cilju. Starti so se morali [Fiti drug za drugim v določe-F časovnih razmakih, da ni ,r'šlo do neprijetnih zastojev, fiesto stola so nekateri upo-| 'aili kar snežno odejo in na-lesto mize svoja kolena (levo Podaj).
K dobri organizaciji je sodilo U(*i takojšnje vpisovanje rezul-hov na veliko tablo za občin-(desno zgoraj).
Redna srečanja športnikov delovnih organizacij z območja občinskega sindikalnega sveta Kranj so postala že tradicionalna. Srečujejo se poleti in pozimi, na zelenih travnatih igriščih in na belih snežnih stezah.
Letošnje tekme kranjskih smučarjev, ki so bile 13. in 14. februarja v Mojstrani pod okriljem občinskega sindikalnega sveta Kranj, so bile že četrte zapovrstjo. Pokrovitelj dvodnevnega srečanja je bil kolektiv Industrije bombažnih izdelkov, medtem ko je tehnični del tekmovanja prevzelo v svoje roke Smučarsko dmštvo iz Mojstrane, ki je prav te dni slavilo 50-letnico svojega delovanja.
Po zaslugi požrtvovalnih in izkušenih organizatorjev je dvodnevno tekmovanje v veleslalomu v Mojstrani zares imenitno uspelo. Med drugimi zaslužijo vse priznanje Medija Franc, Vehovec Jaka, Dore Orožen, Slavko Kalan ter funkcionarji Smučarskega društva Mojstrana. Še posebej moramo ob tej priložnosti pohvaliti Klavdija Mlekuža in Janeza Brojana, ki sta mojstrsko postavila tekmovalne proge.
Zenske so nastopile v treh kategorijah, moški v štirih, vsi skupaj pa so tekmovali le v vele-• slalomu.
Tekem se je udeležilo 279 posameznikov, ki so zastopali 36 osnovnih sindikalnih organizacij. Zanimivo je, da so se na prireditvi srečali ljubitelji belega športa zelo različnih starosti.
Medtem ko so eni dopolnili komaj 18 let, so se drugi bližali že šestemu križu.
In kateri smučarji so se odre-zah najbolje?
Ženske III. razred: 1. Jana Rautner (Zavarovalnica Sava) 0:45,2, 2. Anica Finžgar (Iskra Lipnica) 0:46,4, 3. Meta Oblak (OŠ L. Seljak) 1:01,5 itd. Ženske II. razred: 1. Rela Kavčič (Iskra Elektr.) 0:41,0, 2. Brigita Cesnik (Elektroteh. pod.) 0:45,5, 3. Darinka Bohinc (Iskra Lipnica) 0:56,6 itd . Ženske L razred: 1. Ema Žagar (Sava Kranj) 0:39,6,2. Darinka Gros (Podjetje za stan.'gospod.) 0:41,2, 3. Bronka Tolar (Iskra Kranj) 0:41,2, itd.
Moški IV. razred: 1. Ivan Boncelj (Elektro) 0:40,4, 2. Ivan Szružnik (šolski center Iskra) 0:49,0, 3. Alojz Laknar (IBI) 0:50,2 itd. Moški IH. razred: 1. Andrej Jerman (Planika Kranj) 0:44,2,2. Franc Hostnik (GG Kranj) 0:44,4, 3. Edo Bertoncelj (Sava Kranj) 0:44,8 itd. Moški II. razred: 1. Tomaž Jamnik (Iskra Kranj) 0:48,1,2. Janez Gorjanc (Tekstilni center) 0:50,8, 3. Peter Starc (KZSZ Kranj) 0:52,7, 4. Tine Bernilc (Elektro Kranj) 0:52,8, 5. Filip Egart (Projekt) 0:53,9 itd. Rezultati moški L razred: 1.—2. Blaž Andoljšek (Elektro Kranj) in Milan Nadižar (Iskra Kranj) 0:32,7, 3. Andrej Valenčič (Sava Kranj) 0:33,3,4. Ivan Rupar (Sava Kranj) 0:34,1, 5. Darko Studen (Projekt) 0:34,2 itd.

SPECIALIZIRANA TOVARNA JAKUART (žakart) DEKORATIVNIH TKANIN IN GRADLOV

ŽA NOVO KOČO NA VRŠIČU
Uspešen obračun planincev PTT Ljubljana
i^lani Planinskega društva PTT Ljubljana so • sob°to na občnem zboru svoje organi-j L.Clie ugotovili, da je bilo njihovo delo v minuli (fndatni dobi več kot uspešno. Čeprav se je v
'feku
minulega leta npr. osamosvojila njihova
1 Pina v Celju v novo planinsko društvo, se j 0 članov društva ni zmanjšalo, temveč celo . hJečalo. Planinsko društvo PTT Ljubljana tre-i vključuje vsakega četrtega slovenskega
l } delavca. V zadovoljstvo vseh udeleženih pa 1 ° dmštvo lani poskrbelo za vzorno organi-j h ‘J? III. zbora planincev PTT Slovenije v r ’ Priredilo 22 članskih in 12 mladinskih
deto-
i- L ,rv s skupno ižbU udeleženci, sodelovalo na 6 h l ndh planinskih in manifestativno-športnih ®ditvah, predvsem pa nadaljevalo s pripra-
ami
oče
za razširitev in modernizacijo Poštarske
. na Vršiču. Le-te so napredovale že tako 0 da bodo z gradnjo bržčas lahko začeli že podnje leto. Nova Poštarska koča na Vršiču , ,?e enkrat večja od sedanje, gostom pa bo l Jda tudi popolno udobje, kazprava na občnem zboru ■ planincev PTT
Ljubljana je poleg drugega razkrila, da njihova organizacija s prirejanjem izletov, ki so na vrsti najmanj vsako drugo soboto skozi celo leto, samo še dodatno ne le zbližuje in povezuje PTT delavce celotne Slovenije, ampak jim nudi tudi prepotreben oddih in rekreacijo. Prav zaradi tega bi bilo potrebno, da bi posamezni PTT kolektivi in tudi Združeno podjetje za PTT prometa Ljubljana v prihodnje namenjali več pozornosti in tudi sredstev tistim organizacijam znotraj PTT, ki že izvajajo to dejavnost, zaradi pomanjkanja sredstev pa je ne morejo še bolj razmahniti, čeprav bi bilo potrebno. Značaj dela v PTT je namreč tak, da so zaposleni podvrženi precejšnjim naporom; predvsem pa se premalo gibljejo. Rezultat tega je, da vsaj enkrat letno zaradi bolezni izostaneta z dela dva izmed vsakih treh zaposlenih. Planinsko društvo PTT Ljubljana bi na zmanjšanje obolenj prav gotovo lahko vplivalo s tem, če bi bilo deležno večje pomoči in bi na izlete lahko popeljalo še večje število članov.
-mG
Ekipno: 1. Iskra I, 2. Sava I, 3. Iskra II, 4. IBI Kranj, 5. Tek-stilindus, 6. Sava H, 7. Institut za TBC Golnik.
GORNJA RADGONA
Osnovna organizacija sindikata industrijskega podjetja Elrad iz Gornje Radgone skrbi, da se njeni člani udeležujejo najrazličnejših športnih prireditev v občini. Tudi sami pogosto prirejajo razna športna tekmovanja. V zimskih mesecih posvečajo največ prostega časa igranju šaha. Tako so pred nedavnim igrali simultanko z državno prvakinjo v šahu Konarkovsko-Sokolov. To srečanje so izgubih 6:17.
PRIZADEVNI STRELCI V MISLINJSKI DOLINI
Med najbolj delovne društvene organizacije sodijo v Mislinjski dolini nedvomno tudi strelci. Občinska strelska zveza Slovenj Gradec združuje v 5 osnovnih organizacija’ ., in sicer na terenu v Slovenj Gradcu ter v Šmartnem in v delovnih organizacijah - v Tovarni usnja, v Tovarni meril in v Fecru -blizu 600 strelcev.
Slovenj Gradec se je v zadnjem času razvil v eno najpomembnejših središč mladih strelcev na Slovenskem. Za strelstvo je med mladino v Mislinjski dohni dokajšnje zanimanje in ob vztrajnem delu uspehi pravzaprav niti niso mogli izostati. Slovenjgraški strelci so bili lansko leto zmagovalci medobčinskega pokalnega tekmovanja pionirjev v Postojni, na republiškem prvenstvu v streljanju z malokalibrsko puško pa so zasedli drugo mesto. Sicer pa so bili mladi strelci iz Slovenj Gradca najuspešnejši med pionirji in mladinci v tekmovanju tabornikov-strelcev iz vse Slovenije.
Strelci iz Mislinjske doline se-udeležujejo tekmovanj doma in v drugih krajih. Redno organizirajo tekmovanja za zlato puščico, sodelujejo pa tudi v liga tekmovanju.. Ob vseh praznikih pripravijo že tradicionalna strelska tekmovanja, lani pa so prvič pripravili tudi propagandno tekmovanje z vojaško puško, ki se gaje udeležilo več kot 200 rezervnih vojaških starešin. Prav zdaj pa je v teku tekmovanje v okviru medobčinske strelske lige, v okviru katere nastopajo strelci z Raven na Koroškem, iz Velenja in Slovenj Gradca.
Prva ekipa slovenjgraških strelcev je mlada, saj strelci Matvoz, Horvat in Vrčkovnik niso dopolnili niti 15 let. Najboljši strelci v Mislinjski dolini pa so bili v letu 1970 Marjan Matvoz, Samo Horvat, Franc Rotovnik, Franc Bric-man, Zvonko Vrčkovnik in Franc Kušter	(an)


XI. ZIMSKE ŠPORTNE IGRE SLOVENSKIH GRADBINCEV V KRANJSKI GORI
Prvi smučarji 1MP
Na vseh tekmovalnih stezah je bilo na startu najbolj živahno. Starejši člani so startali kakih 100 m nad Brstnino.
IfidiHii/iija kom&aimh izdelkov ^Htcmj 5
Proga za mlajše člane ni bila lahka. Zato tudi padcev ni bilo tako malo. Se vsa sreča, da snežna odeja sploh ni popustila in da so imeli vsi tekmovalci enake pogoje ...
Tekmovalcem je na pomoč priskočil med drugim tudi kranjskogorski stroj za teptanje snega ratrac.
Vreme je spominjalo na pomlad, zato si je moral marsikdo pred bifejem odpeti smuči in potolažiti suho grlo.
Konec minulega tedna so se slovenski gradbinci znova zbrali na belih stezah kranjskogorskih smučišč. Na IX. zimskih igrah so se pomerili v tekih in v veleslalomu.
Ne glede na to, da je organizator povsem pozabil na nas in nas še obvestil ni o datumu letošnjih zimskih iger gradbincev, je novinar našega tednika kljub vsemu obiskal lepo športno prireditev in prinesel iz Kranjske gore tale zapis:
Tudi to pot, kot vsa leta doslej, je športno srečanje predstavnikov slovenskih gradbenih podjetij lepo uspelo. Izkazal se je organizator, izkazali so se požrtvovalni in izkušeni strokovnjaki Smučarskega društva Jesenice in izkazali so se predstavniki več kot 50 slovenskih gradbenih podjetij.
Prireditev je trajala tri dni. Tekmovalci so nastopili v različnih starostnih kategorijah, letom primerne so bile seveda tudi smučarske steze. Poleg zares dobre organizacije je spremljalo prireditev tudi sončno vreme, zato so tekme gradbincev v Kranjski gori tudi v celoti uspele.
Rezultati:
Ekipno:	1. IMP Ljubljana
1.664,79, 2. Gradis Ljubljana 1.430,29,	3.	Sava Jesenice
1.312,16,	4.	Projekt Kranj
1.149,21,5. Tehnik Škofja Loka 987,60 točke itd.
Posamezno — ženske: tek na 2 km:	1. Primožič (Pionir)
8:57,2, 2. Wajss (IMP) 9:21,8, 3. Horvat (IMP) 10:08,8 itd. Moški nad 30 let - tek na 2 km: 1. Repinc J. (Bohinj) 6:59,4, 2. Repinc A. (Bohinj) 7:13,3, 3. Marn (Tehnik) 7:26,4 itd. Moški do 33 let - tek na 4 km: 1. Kalan (Sava) 11:07,0, 2. Dolenc (Projekt) 14:01,5, 3. Naglič (Projekt) 14:10,5 itd. Veleslalom - ženske: 1. Štraus (Sava) 0:34,4, 2. Horvat (IMP) 0:39,2,
3. do 4. Bevc (IBI Trbovlje) in Vauh (Sava) 0:41,7 itd. Veleslalom moški nad 40 let: 1. do 2. Cizej (Gradis) in Pokorn (IBE) 0:36,2, 3. Manteževec (IMP) 0:36,5 itd. Moški veleslalom od 33 do 40 let: 1. Klinar (Kovinar) 1:29,2, 2. do 3. Jemec (Geod. zav. Lj.) in inž. Šarec (Inv. biro Koper) 1:36,1 itd. Veleslalom moški do 33 let: 1. Jakopič (Sava) 2:20,6, 2. Klinar (Sava) 2:27,2, 3. Soklič (SGP Tržič) 2:31,5 itd.	-a |
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■•■■■■■■■■■■■■■■M
KOPRSKI TOMOS RAČUNA Z NOVIM VZPONOM, OBENEM PA TUDI S HUDIMI TEŽAVAMI
“kako o o cilja?
I
rožnati
-m-
Čeprav so v zasavskih kolektivih zadovoljni, da bodo poslej lahko republike oblikovale cene električni energiji in skrbele za gospodarjenje na tem področju, pa hkrati tudi sodijo, da bodo predvidene podražitve zlasti nekatere kolektive težko prizadele. Če vzamemo samo dva primera:
V tovarni Kemičnih izdelkov porabijo na leto 35 milijonov kilovatnih ur električne energije. Če se bo podražila samo za 15 %, bo imel kolektiv najmanj
S proizvodnim načrtom ko-	agregatov, kot so jih trgu ponu-	daje bistveno slabši dohodek,	soma najbrž prisiljeni začeti od-
prske tovarne TOMOS za letos-	dili lani. Zmontirali naj bi tudi	kot pa smo ga lahko ustvarjali	stopati od velikoserijske proiz-
nje leto predvidevajo, da bodo	8000 aH 55 % več osebnih avto-	doslej. Konkretno rečeno: če-	vodnje, ki jo omogoča in spod-
izdelali 160.000 ali 15% več	mobilov kot v minulem letu. Če	prav močno povečujemo proiz-	buja predvsem omenjeni način
mopedov vseh vrst in pa raznih	k temu prištejemo še dvokolesa,	vodnjo, čeprav se bo obseg in-	poslovanja. Seveda bomo štorih
potrudili, da bi kljub vseni 1
1 milijon din dodatnih stroškov. Če k temu prištejejo še
podražitev prevozov po železnici, ki bo tovarno veljala na leto 700.000 dinarjev, in višje stroške, ki jih imajo že sedaj zaradi dražjih surovin, ki že presegajo en milijon din, potem izračuni res niso ugodni. ,
Kolektiv trboveljske Cementarne bo zaradi podražitve električne energije dvakrat oškodovan. Še zdaj plačujejo precejšnje prispevke za energetiko, velika investicijska sredstva pa vlagajo v dograditev peči za proizvodnjo cementa. Če se bo električna energija podražila za 20 %, bo vsaka tona proizvedenega cemepta dražja za 5 dinarjev, pri tej podražitvi pa niso šteti železniški prevozi. Lani je cementarna dobila dovoljenje za zvišanje svojih cen in sicer za okrog 16 dinarjev za tono cementa. Ker pa so se lani podražili reprodukcijski material in surovine, sedaj pa se spreminjajo cene energije in prevozov, od lanskega povišanja cen cementu kolektivu ne bo ostalo skoraj nič.
Zasavski delovni kolektivi so sprejeli vrsto ukrepov za nadaljnjo racionalizacijo poslovanja. Ponekod so se odločili za maksimalno izkoriščanje proizvodnih zmogljivosti, drugod so odpravili skoraj vsa režijska dela. Zanimivo pa je, da tudi v tistih kolektivih, kjer so se odločili za bistveno povečanje proizvodnje, ugotavljajo, da jim bodo materialni izdatki tako porasli, da jih bodo težko kompenzirah z večjim obsegom proizvodnje.
žavam lahko izvajali vsaj najt,(!| nujno reprodukcijo.	J
Če pa bi se pogoji posloval1! še zaostrih, bomo, žal, pris®1, ponovno pretresti proizvodi program, iz katerega bi v to primeru in ne glede na potto trga, izločili vse, kar ni dov®; rentabilno. V ilustracijo lato' povem, da so v našem progrart1 še vedno izdelki, katerih tovaj niška cena se po reformi spl0, ni spremenila, ker je zanje velj* in velja sistem nadzora Skratka: če bi prišlo tako ^ leč, da bi prišla na kocko tof rentabilnost, jo mislimo oM žati tudi na račun opuščanja” kih proizvodov. Tudi v tem Pf meni pa nas čaka zelo trd w da bi ob bistveno večjem segu proizvodnje in veliko ^ jih pogojih le obdržali rav{; osebnih dohodkov, kot smo f dosegli v minulem letu,“ je z: kiju čil direktor tovaf'1 TOMOS inž. Branko Hočevaj
I

L
[
ft/lercato
i
KAVA

< !
^ Znašli! so se!
• - -. ' * '
. . ‘-'■■'■'to . . ‘j.■■•p-':-
Letošnja mila zima je naklonjena mopedistom. Ta Tomosov colibri 14, ki ima lastnika na Primorskem, pa sploh ne pozna počitka. Končno pa, tam je zdaj že pomlad
Te dni sem na sestanku ljubljanskega Mestnega odbora sindikata gradbenih delavcev slišal tudi naslednje:
V Šiški v Ljubljani je
podjetje s komaj 36 za-
poslenimi.
Sodeč po tem, da so v ^ tem podjetju do decembra lani znašali poprečni osebni dohodki na zapo-■ slenega kar 1.810 dinar-č jev, temu podjetju res ne
MM
Vsiljivo
skrbništvo
ki jih izdeluje njihov obrat ,,Partizan“ v Subotici, naj bi TOMOS letos iztržil za svoje izdelke okoli 600 milijonov dinarjev ah četrtino več kot v minulem letu.
VZDRŽATI, DRUGE IZBIRE NI!
O vlaganju v inozemstvo sta pripravljena dva predloga zakona. Enega je pripravila komisija za revizijo zakonov o blagovnem prometu, drugega pa zvezni izvršni svet. Najvažnejša razlika med obema predlogoma je pri določbah, katere proizvodne organizacije imajo pravico do vlaganja v inozemstvo. Delovna skupina za revizijo priznava to pravico vsem proizvodnim organizacijam, predlog zveznega izvršnega sveta pa samo delovnim organizacijam in poslovnim združenjem, ki so registrirana za opravljanje zunanjetrgovinske dejavnosti.
Vse določbe zakona bi bile najbrž gladko sprejete, če ne bi bilo ob vsem napisano tudi načelo, na katerem bi moral ves zakon temeljiti. Po tem načelu .Jugoslavija ni uvoznica kapitala v pravem smislu te besede. V inozemstvo ne vlaga zaradi ugodnejše udeležbe sredstev, ampak zaradi drugih ciljev: zaradi tesnejšega povezovanja naših delovnih organizacij s posameznimi tujimi tržišči in zaradi nadaljnjega razvijanja ekonomskih odnosov z inozemstvom. “
Naši ekonomisti se upravičeno sprašujejo, zakaj je potrebna takšna formulacija za nekaj, kar ni neobičajno niti neznano v svetu, razen če (ker je povezana s pogojem o nujnem soglasju z ..določeno politiko razvoja ekonomskih odnosov“) zvezna administracija spet ne želi ..osrečiti' gospodarstva s svojo posebno pozornostjo in skrbjo za idejno čistost njegovega poslovnega ravnanja. V. B.
Upoštevaje doslej znane ukrepe za stabilizacijo gospodarstva si je TOMOS vsekakor zastavil zelo smele načrte. Kako jih bo zmogel?
Po besedah inž. BRANKA HOČEVARJA, direktorja tovarne TOMOS, njihova delovna organizacija praktično razpolaga z zmogljivostmi in z ljudmi, ki naj bi mn kos omenjenim povečanim obremenitvam. Z letošnjim letom namreč začenja proizvodnja tudi v njihovem novem obratu v Buzetu. Precejšen del nalog bo nase prevzel obrat ,,Partizan" Subotica. Povečano montažo avtomobilov pa bo še zlasti omogočil obrat v Senožečah, ki ga zdaj razširjajo, ki bo do letošnjega poletja zaposlil novih 280 delavcev in svoj izvoz po kooperacijski pogodbi s tovarno CITROEN letos podvojil v primerjavi z minulim letom.
,»Bistveno drugače pa je, če problem povečanja proizvodnje analiziram z vidika finančnih učinkov," je nadaljeval inž. Branko Hočevar. ..Gre^za to, da vključevanje v mednarodno menjavo po načelu industrijske kooperacije ob sedanjih razmerah
dustrijske kooperacije s tovarno CITROEN in z obema partnerjema v Holandiji podvojil, ne moremo računati. niti s tolikšnim ostankom dohodka kot v minulem letu. Prav zaradi sprememb zunanjetrgovinskega sistema, ki mečejo v isti koš klasičen izvoz surovin, izvoz končnih izdelkov in slednjič industrijsko kooperacijo kot najbolj razvito in perspektivno obliko sodelovanja, se v našem podjetju že pojavljajo dvomi, ah je prav, da ob takih pogojih vztrajamo pri naših načrtih. Šo-dimo namreč, da je obdobje klasičnega izvoza, ne da bi v zameno tudi kupovah, praktično že davno mimo, če seveda iz-. vzamem izvoz živil in surovin, kar je značilnost nerazvitih držav. Zunanjetrgovinska menjava se ne bo razmahnila in naš deficit hkrati -manjševal, če od tujih partnerjev ne bomo hkrati tudi kupovah v zameno za tisto, kar jim nudimo. Vprašanje seveda je, kaj naj bo tisto, s čimer našim zunanjim partnerjem lahko najbolj ustrežemo, hkrati pa koristimo samim sebi. Za našo panogo poznam odgovor: čim večji obseg menjave po načelu industrijske kooperacije, ko vsak partner izdeluje le določeno število sestavnih delov ali sklopov, ki si jih partnerji po--tem med seboj izmenjavajo in vsi bolj ah manj nastopajo kot finahsti. Za motorno industrijo bi bila taka pot edinole zdrava. Tako, kot je zdaj, pa bomo sča-
vse, da se to ne bi zgodilo, ampak . . .
Če želimo negativne posledice stabilizacijskih ukrepov ublažiti, kolikor je pač mogoče, bi torej morala družba š svojo politiko bolj stimulirati tiste kolektive, ki so kos najstrožjim pogojem tujega trga. Drugi del nalog pa je povsem stvar kolektivov, torej tudi naš problem: treba je vzdržati za vsako ekonomsko še sprejemljivo ceno in drugič: našo proizvodnjo moramo napraviti bolj donosno."
KJE SO ŠE REZERVE?
Dejstvo je, da so v tovarni' TOMOS prepričani v pravilnost svoje poti, ki na mednarodni trg vodi prek organizirane industrijske kooperacije s tujimi partnerji. Zaradi tega vsem težavam in pomislekom navkljub vztrajajo pri letošnjih načrtih, temu primerno pa tudi ukrepajo.
„Trudimo se, da bi naše delo postalo še bolj intenzivno in racionalno!" je zatrdil inž. Hočevar. „To pomeni, da z ene strani namenjamo vso skrb nadaljnjemu povečanju produktivnosti kot posledici boljše organizacije dela, z druge strani pa skrbi za smotrnejšo porabo materialov in boljšo kvaliteto izdelkov nasploh. Začenjamo tudi z revizijo naših razvojnih in investicijskih načrtov. Nekatere izmed njih bomo vsekakor morah prestaviti na kasnejši datum. Vsekakor pa se bomo
gre slabo. In sodeč po tem, daje v podjetju tudi do decembra lani znašal najvišji osebni dohodek le 2.800 dinarjev, si v tem podjetju res niso de- | J lah preglavic o tem, koga | J je treba za opravljeno delo boljše in koga slabše j j nagraditi.	ij
Vse skupaj je glava za- j* bolela šele decembra lani, (J ko se je na veliko začelo U
šušljati o zamrznjenih J
osebnih dohodkih.
Res je prišlo zamrznje- ^
nje.	*
Tik pred zdajci pa so v ^
tem kolektivu potegnili še zadnjo potezo: za december so vsem povečali osebne dohodke za toliko, da je na koncu znašalo poprečje kar 7.050 dinarjev na zaposlenega, direktorjeva plača pa kat 14.000 dinarjev.
Kaj hočemo, znašli so
se.
O tem, če so si osebne / J dohodke popravili še za J nadaljnjih 11 odstotkov, koliKor je zdaj dovoljeno, me še niso obvestili.
M. ŽIVKOVIČ
inh°y statfO
V*
mdhnisra'
DELAVSKA
ENOTNOST
Gl&stlo remibUškee* sveta ZS xa Slovenijo, tadaja CZP Delavska enotnost v Ljubljani. Ust Je bil ustanovljen 20. novembra 1M2. Ureja ga uredniški odbor. Glavni in odgovorni urednik MttA
**	®	—	-	_ .	.	—	■	,»	--- *	.-----x * _ j	_ — _ -1 — i	rv	«a ota*!*-* *OtC C Ti	OlC — CftC	X? m	11 rt nw*č M o r* vs i WtartVri v/	T . lil Efe 11SS n 1	— J — 1QQ1	O 0 V1 J
In uprave:'Ljubljana, Dalmatinova ul. 4, poštni predal 313 VI, telefon uredništva 3J6-472, 31S-695. Račun pri Narodni banki v Ljubljani, št. NB 501-1-1991, deV( ranilnici Ljubljana, št. 501-620-7-2000-It-32*4-486 — Posamezna številka stane 50 N-par — 50 S-din — Naročnina je četrtletna 6,50 N-din — 650 S-din — polletna 13 N'
POGAČNIK. Naslov uredništva
račun pri Kreditni banici^ s-din in letna^26 N-din — 2600 S-din — Rokopisov ne vračamo — Poštnina plačana v gotovini — Tiska CZP »Ljudska pravica« Ljubljana