SOVO BE3?0 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OKRAJA NOVO MESTO LASTNIK IN IZDAJATELJ: Okrajni odbor SZDL Novo mesto — Izhaja vsak četrtek — Posamezna številka 10 din — LETNA NAROČNINA 480 din, polletna 246 din, četrtletna 120 din; plačljiva je vnaprej. Za inozemstvo 900 din oziroma 3 amer. dolarje TEKOČI RAČUN pri Mestni hranilnici — Komunalni banki v Novem mestu štev. 606-70 3-24 Stev. 47 (453) LETO IX. NOVO MESTO, 27. novembra 1958 UREJUJE uredniški odbor — Odgovorni urednik Tone Gošnik — NASLOV UREDNIŠTVA IN UPRAVE: Novo mesto, Cesta komandanta Staneta 30 — Poštni predal Novo mesto 33 — TELEFON uredništva in uprave št. 127 — Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo — TISKA Časopisno podjetje »Slovenski poročevalec* v Ltftibljani Socializem gradimo za človeka za srečo sedanjih in bodočih rodov Predsednik Tito je v nedeljo zjutraj na Jankomirskem mostu prereza! trak in odprl novo avtomobilsko cesto Ljubljana—Zagreb — Vzdolž nove ceste so ga povsod prisrčno pozdravljali domačini in mladina, glavne svečanosti v Novem mestu pa se je udeležila 50.0OO-glava množica »»Tovariš predsednik, sporočam Vam, da je mladina cesto zgradila.« Tako je raportiral v nedeljo zjutraj komand ant Glavnega štaba mladinskih delovnih brigad Mićo Novković maršalu Titu na Jankomirskem mostu, ko je množica brigadirjev s predstavniki ljudske oblasti, JLA in investitorjev prisrčno in nadvse toplo sprejela dragega predsednika republike, ki je takoj nato prerezal trak nad novo cesto in jo s tem izročil prometu. Skupno z gosti si je predsednik Tito ogledal novi most čez Savo, nakar se je odpeljala dolga kolona avtomobilov po novi cesti mimo lepo okrašenih vasi in naselij do Ivančne gorice. Ob nekdanjih naseljih so stali ob robu ceste brigadirji, pri vaseh pa pražnje oblečeni vašcani, mladina in pionirji, ki so veselo mahali z zastavicami, cvetjem in rokami ter pozdravljali drage goste. Prisrčen je bil sprejem v Ivančni gorici, odkoder se je kolona vrnila v Novo mesto. Dolenjska metropola take množice ljudi v svoji zgodovini še ni videla. — Glavni trg, slavnostno okrašen in dobro ozvočen, je bil podoben velikanski valujoči reki, ki je preplavila tudi vse stranske ulice in trge in nestrpno pričakovala maršala Tita. Točno ob enajsti uri je predsednik republike v spremstvu visokih gostov stopil na slavnostno tribuno, kjer ga je pozdravil v imenu graditeljev avtomobilske ceste in meščanov Novega mesta komandant brigad Mićo Novković. Vedno znova prekinjen z navdušenimi ovacijami velikanske množice, je maršal Tito začel govoriti. Pr srčno vam čestitam... ii Tovariši in tovariSice, mladinci in mladinke, graditelji tega velikega objekta! Prisrčno vam čestitam na tem velikem delu in se vam zahvaljujem, ker ste izpolnili obljubo, ki »te jo dali na mladinskem kongresu januarja letos. Ponovno ste pokazali, da je naša mladina dosledna In če nekaj b-ljubi, to stoodstotno tudi izvede. NaSi skupnosti ste poklonili objekt, ki je zelo važen za naše gospodarstvo. To je razumljivo, iele del tistega, kar ste prevzeli nase kot obveznost, da boste zgradili in kar ste obljubili storiti, to je del avtomobilske ceste »Bratstva in enotnosti«, ki bo povezovala naše kraje od cest proti Trstu In Mariboru ter Iz Ljubljane do Djevdjellje. Kar .te doslej storili In kar Je le pred vami v tem pogledu, predstavlja ogromno nalogo, ki jo boste Izpolnili, kakor ste to. Letos je pri gradnji tega dela avtomobilske ceste »Bratstva ln enotnosti« sodeloval samo del naše mladine, nekaj več kakor M.000 mladincev ln mladink, oziroma 54.000 naših mladih ljudi. Prihodnje leto jih bo moralo pri graditvi sodelovati Se vee In želel bl, da t»i bilo I* leta ▼ l*to več novih In novih graditeljev, ker, kakor Je preteklost pokarala. Izgradnja objektov nI samo pomembna v tem pogled«, ne VSEM NAROČNIKOM IN BRALCEM DOLENJSKEGA LISTA. DOPIS. NEKOM IN SODELAVCEM, DELOVNIM KOLEKTIVOM IN VSEM NAŠIM PRIJATELJEM ZELlMO OB LETOŠNJEM DNEVU REPUBLIKE PRIJETEN ODDIH IN VESELO PRAZNOVANJE VELIKIH USPEHOV, MED KATERIMI -JE DOGRADI I KV A V1 'O MOR t LSKE C ESTk LJUBI-TANA - ZAGREB NASA NAJVEČJA SKUPNA RADOSTI OB TEJ PRILOŽNOSTI ČESTITAMO ZA 29. NO-VUMBER TUDI GLAVNEMU ŠTABU MDB Na OTOČCU. INVESTICIJSKI GRUPI. KOMITEJU ZKJ GRADITELJEV AVTO CESTE, UREDNIŠTVU »MLADOSTI NA AUrrOPUTU« IN SE JIM ZAHVALJUJEMO ZA SODELOVANJE TER POMOČ V LETOŠNJI NA.T,-VECJI DELOVNI AKCIJI! UREI>NlftTVO IN l1 PR A V \ DOLENJSKEGA LISTA pomeni samo izgradnje v materialnem smislu, temveč prav tako omogoča, da se pri tem delu izgrajujejo tudi naši mladinci. Letos so bile bolje urejene razne stvari, bolje so bile zadovoljene razne naie potrebe, ka- no, da ne bo prišlo tako kakor letos do tega, da bodo prišli mladinci na gradbišče, pa ne bodo mogli delati, ker organizacija ni bila dobro Izvedena. To polagam na srce tistim, ki bodo skupaj z vami, skupaj z našo mla- Predsednik Tito izroča avtomobilsko cesto bratstva in enotnosti Javnemu prometu kor te Je to dogajalo prej, ob izgradnji prog Brčko—Banovičl in Samac—Sarajevo aH ob Ii-grarlnji dela avtomobilske ceste med Zagrebom In Beogradom Itd. Prihodnje leto bo moralo biti to le bolje, bolje namreč v tem smislu, da bodo tisti, ki so odgovorni za organizacijo dela, še ' ■ organizirali, kar je potreb Vabilo ululnski ndbor SZDL Novo mesto vabi vse prebivalce mesta, da se udeležijo slavnostne ak&tfs-mljc v počastitev dnevu republike, k| bo Jutri, v petek zvefer, v dv»i mi Doma ljudske pnmveto. dlno naprej gradili to naSo magistralo, da bodo storili vse, kar Je potrebno, da bo naša mladina, ki Je polna poleta In požrtvovalnosti, lahko prišla do polnega Izraza v svojem ustvarjalnem delu. Razumem naše mladince, kadar se jeze in godrnjajo v primerih, ko pridejo na tlrln. nIma-Jo pa tistega, kar Je potrebno. da bi lahko takoj in hitro pokazali, kaj lahko store. Prihodnjo leto in v nadaljnjih letih bo to treba bolje obvladati. Ta avtomobilska cesta, ta naša pomembna magistrala, ki se sedaj gradi in ki se bo z vašim mladostnim poletom in entuzi-azmom gradila neprekinjeno, dokler ne bo gotova, bo imela ogromno važnost za povezovanje naših mest ln posameznih ljudskih republik, to pa ne samo v ekonomskem pogledu, temveč prav tako tudi v pogledu zbliževanja naših narodov v raznih krajih naše države. Zato se cesta tuđi imenuje cesta »Bratstva in enotnosti«, Vi mladinci pa ne gradite tu samo tega < bjekta, temveč istočasno tudi kujete bratstvo in enotnost In ga krepite. Tovariši in tovariSice, mladinci in mladinke! Bilo je nekaj skeptikov in ljudi, ki so pretirano skrbno računali in se zato spraševali, ali se izplača, da mladina gradi take objekte, da morda ni to draže, če jih gradi mladina, oziroma bi bilo ceneje, če bl jih cradili po redni poti, tako, kakor pri nas gradimo druge objekte. Mislim, da se je prav pri gradnji tr-,-. > dela avtomobilske' ceste, dokončane v tako kratkem razdobju, izkazalo, da je bil ta skepticlzem pretiran in neupravičen. Tn ne gre samo za to, če nekaj več stane, niti nI treba vsega gledati skozi dinar, če gre za take objekte, za taka dela. Treba je gledati tudi na f i, kaj je nastalo od te mladine, od petdeset in več tisočev teh mladih IjnrM, ki so bili tu. Nikoli ne bodo pozabili tega skupnega dela naših mladih ljudi lz vseh ljudskih republik, skupnega življenja, ki so ga tu imeli, izmenjave mnenj s svojimi tovariši, skupnega veselja In skupnih prizadevanj. V njihovih srcih in pameti bo ostalo to zabeleženo, dokler bodo živi. Želel bi, da bi vsa naša mlada generacija šla skozi tako šolo, skozi kakršno ste šli vi tukaj in skozi kakršno so šli tudi tisti pred vami, ki so gradili druge objekte. To je nekaj, kar ni mogoče kupiti z nikakršnim denarjem. Kajti taki objekti, avtomobilske ceste in razni drugi so važni /a našo socialistično državo iz gospodarskih in drugih vzrokov, istočasno pa je važno tudi to, da se na njih rojevajo novi ljudje. Važno je, da ti ljudje razumejo, kaj pomeni bratstvo in enotnost, kaj pomeni naša socialistična država in kakšen mora biti lik naših novih ljudi. Prepričan sem, da bo vsak tisti, ki je bil tn, ko bo kasneje šel po tej cesti, s ponosom dejal, da je tu tudi del njegovega dela, njegovega truda. Prav tako tudi smatram, da bo tistim, ki tu niso bili, pa bi bili lahko, tistim, ki v tem delu niso sodelovali, čeprav bi bili lahko, zelo težko pogledati v oči tistim, ki so pri tem delu sodelovali. To ne omenjam zato, ker bi mislil, da je pri nas mnogo takih mladincev, ker jih tudi nI; takih, ki bi lahko delali, pa niso hoteli, je pri nas zelo malo. VI pa, ki predstavljate ogror.no večino, 99%, si prizadevajte, da tudi take uvedete v svoje vrsje, da bodo tudi oni sodelovali v izgradnji naše države, pri gradnji takih lepih objektov. ni se nam treba bati jutrišnjega dne Tovariši in tovariSice. mladinci in mladinke! Mi smo Imeli določen čaa nekakšen vakuum, razdobje, ko so bila vaša prizadevanja neznana, ko smo prenehali i velikimi akcijami, čeprav ste sicer vi sodelovali po vsej državi pri raznih prostovoljnih akcijah, gradeč šole, razne športne objekte in drugo. Zaradi tega vakuuma v pogledu izgradnje tako velikih objektov se je mislilo, da Je naša mladina prenehala biti to, kar Je bila prej, to je, da je ne zanima Izgradnja naše socialistične domovine. To pa ni bilo res. S tem velikim objektom ste ponovno prišli na tisto mesto, ki vam pripada, ponovno ste zaslužili občudovanje ne samo naših ljudi, temveč tudi ljudi fzven mej naše domovine. Po čem l naša mladina razlikuje od marsikatere mladine? Razlikuje se po tem, ker sprejema naloge ne na ukaz, ne na nalaganje določenih nalog od vodstva navzdol, temveč sama zahteva mloge, in to tiste najtežje. Izgrajujoč objekte, ki jih je najtežje graditi in ki se Jih najdlje gradi. To, tovariši in tovariSice. je res. Dajte, naj nam nekrlo pokaže, v kateri državi nastopa mladina tako številno, tako enotno, ln vlaga vse svoje telesne ln umske sposobnosti, du bi pomagala pri izgradnji srečne prihodnosti svoje ln tistih generacij, ki bodo še priile. Zaradi tega čutim tudi Jaz danes posebno zadovoljstvo, kakor vsi mi, ki smo tu in tudi vsi ljudje po vsej naši državi, ko vidimo, da naša mladina Jahko stori tudi tisto, kar je nekomu videti nemogoče. Pri velikih in težkih nalogah pa ni dovolj samo znati, temveč je treba imeti tudi srce, treba je biti do dna svojega bitja prežet z voljo in ljubeznijo do tistega, kar se želj storiti, da se tako v tistem, kar je pod vzeto, pokažejo tudi lastne sposobnosti in sposobnosti vsega našega ljudstva. Mi tako mladino danes imamo in smo srečni, ker jo imamo. Tovariši in tovarištce> mladinci In mladinke, meščani in meščanke Novega mesta! Mi, k j smo prišli danes sem ln k{ smo navzoči na tej proslavi, se veselimo skupaj z našo mladino, ki ji je uspelo v tako kratkem času zgraditi naši skupnosti tako velik objekt, In Čutimo, da bo bodočnost naše države, nadaljnja Izgradnja naše države in njeno Življenje prišlo v zelo sposobne In dobre roke. Ni se nam treba več bati in vpraševali, kaj bo jutri, ko nas ne bo. Glejte mlado generacijo, rrlej-te te mlade! Vi boste znali i*1 naprej po poti, k j je določena ln zaznamovana s krvjo in kostmi borcev v našem narodnoosvobodilnem boju, po poti, ki so jo zaznamovali člani naše Komunistične partij« še pred vojno in med vojno, ln na kateri danes vlagajo vse svoje sposobnosti vaši odrasli tovariši. In to je tisto, kar nas napolnjuje z največjim zadovoljstvom, občutek sreče zaradi tega, ker imamo tako mladino, k| bo znala voditi Jugoslavijo v tisti smeri, k{ ji je določena. Tovarišj In tovarišice! V naši državi bomo morali izvesti še mnogo raznih nalog. Vsako leto mislimo, da bomo storili še to in to, pa da nam bo poslej laže. Nekako pa se vedno pokaže, ko končujemo eno ali drugo stvar, da nam je treba še več. Zato se naši ljudje ne bi smeli čuditi, da ne bo časa za to, da bi prekrižali roke in rekli, da smo dovolj storili. Ne, vse dokler bomo dihali in dokler bomo imeli sposobnosti, bomo morali vlagati svoje sile, da bomo uresničili tisto, kar moremo za sedanje in za bodoče generacija in da gremo i zdaj i v prihodnje z Istimi težnjami naprej. ENOTNOST PARTIJE IN NAŠIH NARODOV JE NEZLOMLJIVA Želel bi reči nekaj besed tudi o tem, kakšne objektivne težave imamo in kako jih obvladujemo. Na primer: v svetu so V teh prizadevanjih. se pozablja na to, da je pri nas enotnost Partije ln naših narodov cementirana v osvobodil- ljudje, in to jih nI malo, ki nam oporekajo, da pri nas v Jugoslaviji ni dobro to, nI dobro drugo, imenovali so nas celo re-vizioniste zato, ker gremo po neki svoji poti v smeri izgradnje socializma in dalje v smeri izgradnje komunizma — sreč* nejše prihodnosti človeštva. Zato, ker smo bili tako pogumni, da smo rekli, da bomo delali v svoji državi tako, kakor mislimo, da je najbolje, in to ne, kakor mislimo mi voditelji, temveč kakor misli vse naše ljudstvo, ker mi ne moremo delati drugače kakor ljudstvo želi. kakor želi ogromna večina našega ljudstva. Jaz pa pravim, če bi mi ne delali tako, kako: naše ljudstvo želi, ne bi bilo niti enega izmed nas na tem mesfu, na katerem smo, v «pri-stva naše države. Zato, ker naše ljudstvo tako hoče in ker smatramo, da je naša pot pravilna, tako tudi delamo ter zato, razumljivo, se tudi ne moremo odzvati tistim težnjam od zunaj — naj bi delali samo tako, kakor delajo drugi. So, ki si tudi danes prizadevajo, da bi nam metali polena pod noge, k) nas zasipavajo z raznimi klevetami In se trudijo oddvojiti vodstvo od ljudstva naše države. Stara izkušnja iz leta 1948 pa je pokazala, da je nemogoče premagati tako enotnost, kakršna obstaja pri nas med vo-dečimi ljudmi države in našim ljudstvom. Zato iščejo druge poti in si prizadevajo oddvojiti vodstvo od ljudstva, prizadevajo si kompromitirati to vodstvo, da bl jim potem, tako mislijo, uspelo preusmeriti ljudstvo. Pozablja se, tovariši in tovarišice, da je v naši državi Komunistična partija, ki je zrasla iz neprestanega boja za dobro svojega ljudstva, iz boja, ki ga je vodila pred vojno, med vojno ln po vojni. nem boju in v ljudski revoluciji in da je nezlomljiva. Tisti, ki danes delajo take poskuse, ki sem jih omenil, pozabljajo na to, vendar si po mojem mnenju na zelo rafiniran način prizadevajo, da bi oddvo-jili ljudstvo od njegovega vodstva. Govorijo, da gre v sporu, ki je nastal za teoretične, ideološke stvari, trdijo, da je to stvar vodstva in ne ljudstva, govore, da naše ljudstvo ne ve, v čem je ta spor med nami, in sami verjamejo, morda, da bi se ne videlo, kako so rafinirani v tem, ko trde, da bi naše ijud-stvo, kakor pravijo, hotelo to, kar oni žele, da pa naše vodstvo tega noče, ker smo si menda sami sebi vlili v glavo, da moramo biti sretlilšce za ves svet in da ustvarjamo novo Ideologijo, da pa je ta ideologija revizionisttfčna, antimarksistič-na itd. Na ta način hočejo v glavnem oddvojiti naše ljudstvo od vodstva naše države. Če pa že gre za to, v čem je spor. ki sem ga omenil, vd pa dobro veste, da mi pred ljudstvom nismo i\ikl!( tajili nobene stvari, da smo vam svoje delo vedno pokazali in odpr- (Nadaljevanje na 3. strani) VREME ZA CAS OD 28. XI DO 7. XII. Konec novembra močne padavine z ohladitvijo in kaže, da bo snežilo do nižin. V začetku decembra izboljšanje in hladno, ponoči mraz, toda nekako od i. derembra dalje poslabšanje, lahne padavine in topleje. Izgledi za čas od 8. do 15. decembra: Prevladovalo bo oblačno vreme s pogostimi padavinami, a razmeroma milo. Sredi decembra pričakujemo nastop mraza in sneg. V.M « »DOLENJSKI LIST« INTERVJU 8 PREDSEDNIKOM OKROŽNEGA SODlSCA V NOVEM MESTU Trg in sodni organi Obrnili smo se na predsednika okrožnega sodišča, tovariša Štefana Simončiča, da bi nam odgovoril na nekaj vprašanj o nalogah sodnih organov pri utrjevanju discipline na trgu in varovanju, zakonitosti ob uresničevanju odloka zveznega izvršnega sveta o evidenci in kontroli cen dolcčenih proizvodov. Tovariš predsednik se je ljubeznivo odzval nasi prošnju in pojasnil: Skrb za disciplino na trgu je zadnje čase v ospredju zanimanja vse naše javnosti, zlasti pa še vseh potrošnikov. Kaj bi lahko povedali o uresničevanju odloka ZIS o evidenci in kontroli ten določenih proizvodov, ki je pred kratkim izšel. Alj so naša sodišča dobila — in od koga — že kaj prijav proti kršiteljem tega odloka? Odlok zveznega izvršnega sveta o evidenci in kontroli cen določenih proizvodov ne obvezuje le industrijska in trgovska podjetja na debelo, da si morajo izposlovati za vsako zvišanje cen mnenje zveznega državnega sekretariata za blagovni promet, ampak tudj občinske ljudske odbore, da določijo najvišje cene na drobno za posamezne proizvode in storitve, ki imajo poseben pomen za preskrbo državljanov. Tudi republiški drž. sekretariat za blagovni promet je že predpisal z odlokom proizvode, za katere morajo občinskj ljudski odbori predpisati prepoved zvišanja Ponedeljkov živilski trg M. novembra je bil novomeški živilski trg v Jutranjih urah slabo založen. Jajc sploh ni bilo, tudi zelenjave in sadja Je bilo malo. Naprodaj je bilo le nekaj jabolK po 30 din kg, solate po 15 din merica, kisle repe po 36 din kg ter kislega zelja po 40 din kg. Razen živil so prodajali tudi volnene izdelke. Na sejmu pa je bilo bolj živahno. Kmetovalci so prignali naprodaj 1452 prašičev vseh velikosti in starosti, od katerih je bilo prodanih 971 repov. Cena Je ostala ne-izpremenjena — od 2400 do 25.000 dinarjev. cen in določiti najvišje cene na drobno; nekateri obč. ljudski odbori so to prav tako že izvršili. Kot kršilci omenjenega odloka morejo priti v poštev gospodarske organizacije, odgovorne' osebe v gospodarskih organizacijah, imetniki zasebnih obrtnih delavnic in tudi drugi državljani, če bodo prodajali proizvode oziroma opravljali storitve po cenah, ki bodo v nasprotju z odloki obč. ljudskih odborov. Iz kazensko pravnega vidika se take kršitve opredeljujejo kot gospodarski prestopki ali kot kazniva dejanja kršitve predpisov o cenah po čl. 227 kazenskega zakona; to kaznivo dejanje stori namreč, kdor zahteva ali sprejme za blago, predmete ali storitve višjo ceno od predpisane. Sodna praksa opredeljuje kot predpisane cene ne le cene, ki so določene z odloki ZIS n. pr. sladkor, tobak, in z odlokj občinskih ljudskih odborov, ampak tudi tiste, ki jih določajo v dogovorih gospodarske organizacije na podlagi uredbe o trgovanju. Po najnovejših podatkih sodišča v novomeškem okraju še niso obravnavala takih kršitev. To pa seveda ne pomeni, da v našem okraju ni pojavov poizkusa neupravičenega zviševanja cen, saj je znano, da je tržni inšpektor že večkrat uspešno posredoval. Kakšna je, tovariš predsednik, naloga pravosodnih organov pri zaščiti potrošnikov ob pojavih navijanja cen, o kršitvi odlokov o evidenci in kontroli cen ter o ostalih primerih nedis- OBVESTILO Na osnovi 11. 61. Pravilnika o , voznikih motornih vozil obveščamo voznike amaterje, da se vrši redno podaljšanje veljavnosti vozniških dovoljenj v mesecu decembru t. 1. po sledečem razporedu: Za voznike amaterje s stalnim bivališčem na območju občin Sevnica, Senovo, Krško in Brežice je določen čas podaljševanja dne L, 2. in 3. decembra 1958 na postaji LM Krško od 8.—12. in od 16.—18. ure. Za voznike amaterje ostalih občin je določen čas podaljševanja od 4. do 15. decembra vsaki dan, razen ob nedeljah in praznikih, od 8.—-12. in od 16,—18. ure pri Tajništvu za notranje zadeve Novo mesto. Za upravičene zamudnike je določen čas podaljševanja dne 16. in 17. decembra t. 1. od 8.—12. ure. Podaljšuje se veljavnost titdh amaterskih vozniških dovoljenj, katerih veljavnost poteče'dne 31. XII. 1958. PISARNA TNZ, OLO NOVO MESTO VSEM CENJENIM ODJEMALCEM SE'SE NADALJE PRIPOROČA MIZARSKA DELAVNICA BROD PRI NOVEM MESTU IN JIM ZA 29. NOVEMBER POŠILJA ISKRENE POZDRAVE Z NAJBOLJŠIMI ŽELJAMI! POZDRAVLJENE MLADINSKE DELOVNE BRIGADE! cipline na trgu, ki predstavljajo kazniva dejanja? Za dosego namena, ki ga ima Odlok zveznega izvršnega sveta verjetno ne bodo zadostovali ie moralno-političnj in ekonom-sko-gospodarski ukrepi, ampak bo treba poseči tudi po administrativnih ukrepih, med njimi tudi po kaznovanju. Nad vse važno nalogo ima pri preganjanju pojavov neupravičenega dviganja cen tržni inšpektor, ki ima pravico prepovedati prodajo proizvodov oz. opravljanje storitev, takoj ko ugotovi, da cene niso v skladu z objavljenimi odloki. Dolžan je tudi prijaviti kršilce javnemu tožilcu.' Naloga javnega tožilca pa je, da mora najkasneje v 15 dneh uvesti postopek zoper storilce to z obtožbo za gospodarske prestopke pri okrožnem gospodarskem sodišču in za kazniva dejanja pri zakonsko pristojnih okrajnih sodiščih. Sodišča bodo te zadeve kar najhitreje obravnavala, seveda le ob upoštevanju vseh formalno in materialno pravnih predpisov, ter v primeru krivde izrekla kazen, v kateri se bo odražala znatna družbena nevarnost tovrstnih kaznivih dejanj. Po členu 227. kazenskega zakona more biti storilec kaznovan z denarno kaznijo do din 300.000 ali z zaporom do 6 mesecev, pri čemer se smejo blago ali predmeti, za katere je šlo pri dejanju, odvzeti. Prav pa bo, če bo take sodbe objavljal tudi Dolenjski Ust in s tem vzgojno vplival na družbeno disciplino državljanov tudi na tem gospodarskem področju. O šestih novih gospodarskih ukrepih in nalogah pravosodnih organov smo razpravljal^ tudi na posebni delovni konie-rei. Ali bi nam hoteli povedati sicer kaj o pojavih nedovoljene trgovine tn prekoračevanja cen v našem okraju? Ali število takih pojavov pada aH narašča v primerjavi ■ lanskim letom? Kazniva dejanja kršitve predpisov o cenah po 61. 227 so bila v zadnjih letih zelo redka, v letu 1957 ln 1958 pa redna sodišča sploh še niso prejela v obravnavanja nobenega; nekaj več Je tega pri gospodarsikem sodišču. Želeti je seveda, da bi se prodajalci tudi v bodoče ne pr«-greševali, kupci pa naj bj jih ne podpirali. Pač pa so storilci kaznivega dejanja nedovoljene trgovine rednejšj gostje naših kazenskih dvoran, vendar pa spet ne v pomembnejšem številu. Podatki pokažejo, da j a pri-pad teh kaznivih dejanj v letu 1958 skoro enak pripadu v letu 1957 t. J. 37. Iz tega lahko zaključimo, da za sedaj ni Čutiti večje razgibanosti v tej smeri. Največ zaslug pri odkrivanju imajo pač organi tajništva za notranje zadeve (75%) in tržni inšpektorji (22%). Najpogostejše blago oziroma predmeti nedovoljene trgovine pa so: živina (43%), les (25 °/o), kmetijski proizvodi (15 %) in razni industrijski proizvodi (21»/•). Prepričati sem, da bodo tudi v novomeškem okraju vsi pravosodni organi v najvišjem pomenu besede kakor doslej tudi tokrat doprinašall pri zatiranju in kaznovanju storilcev kršitve predpisov o cenah učinkovit delež in tako s pravilnimi kazenskimi ukrepi Ščitili in utrjevali na tržišču družbeno disciplino gospodarskih organizacij in državljanov, seveda si pa želimo takih »obiskov« Čim manj. ZUNANJEPOLITIČNI TEDENSKI PREGLED Prejšnji teden je prišla novica, da so propadla pogajanja med državami skupnega tržišča in drugimi članicami organizacije za evropsko gospodarsko sodelovanje (OEEC) oziroma med Britanci in Francozi. Vse zahodnoevropske države so članice OEEC, samo šest (Francija, Zahodna Nemčija, Italija in Beuelux) pa jih tvori skupno evropsko tržišče, ki naj bi po rimskem sporazumu začelo veijati s prvim januarjem 1959. Skupno evropsko tržišče predstavlja organl/iem, ki bi imel skupne carine navzven in nobenih carin navznoter. V tem organizmu bi se delovna sila neovirano pretakala iz ene države v drugo, prav tako blago. V nekem smislu bi bilo skupno tržišče ovira tudi za druge članice OEEC, ker bi zanje prav tako veljale uvozne carine in druge ovire za prodajo blaga drugih članic OEEC v državah, ki so članice skupnega tržišča. Ta položaj naj bi omilila svobodna trgovinska cona, ki naj bl obsegala vse članice OEEC. Te članice ne bi bile tako izključno povezane navznoter in navzven kot članice skupnega tržišča, pač pa bi med njimi veljale določene olajšave. Ce vzamemo Francijo, ki je glavna pobornica skupnega tržišča in glavna nasprotnica svobodne cone, bomo videli, da je Francija gospodarsko precej avtarkič-na. V družbi šestih lahko zavzema ključni položaj, v družbi sedemnajstih pa bi se njen položaj močno omajal. Dalje, Francija vidi v britanski želji po ustanovitvi svobodne cone poskus, da bi Britanija dobila nova tržišča za svojo industrijo, ne da bi kaj nudila za to kontinentalnim kmetom. Britanija skuša vdreti na zaščitena evropska tržišča in ponuja za to svoje tržišče, na katerem imajo države britanske skupnosti narodov proste roke. Skratka, Erltanija skuša obdržati gospodarske olajšave, ki jih njena industrija uživa v državah Commonvvealtha, hkrati p- zajeti evropska tržišča. Kot velika Industrijska sila — isto velja za Nemčijo — bl Britanija veliko pridobila, če bi lahko neovirano pošiljala svoje izdelke na evropska tržišča, pri tem pa ne bi sprejela nobenih obveznosti, ki jih šestim članicam nalaga sporazum o skupnem tržišču (Investicijski fondi, rehabilitacijski fondi itd.). Konkretno: za francosko industrijo je skupno tržišče medsebojni sporazum o gospodarskih novitvi svobodne cone«. Skandinavske države kratko malo grozijo z ustanovitvijo lastnega skupnega tržišča. Pri tem se mislilo nasloniti na Veliko Britanijo, ki skuša osamiti Francijo in pridobiti zase Zahodno Nemčijo. Značilno je pisanje britanskega dnevnika »Daily Telegraph«, ki pravi, da »Velika Britanija, Švedska in Švica kupujejo od Francije več, kot kupuje Francija od njih«. Ze ugotovitev tega dejstva vsebuje grožnjo, kt pa nI edino orožje v b ritan- TRGOVINSKA VOJNA olajšavah. Po tem sporazumu dovoljuje Nemčija Franciji dostop na tržišče, ki ga ščitijo sporazumno določene carine navzven. Isto nudi Francija Nemčiji. V sklopu svobodne trgovinske cone pa bi Britanija rada dobila dostop na francosko tržišče, v zamenjavo pa nudi svoje tržišče, ki pa ni carinsko zaščiteno pred uvozom kanadskih kemičnih izdelkov ali indijskega tekstila, da navedemo samo dva primera. Toda ne gre samo za Britanijo, ki je v posebnem položaju. Na drugi strani plotu so še preostale Članice OEEC, ki se čutijo ogrožene po zaprtem skupnem tržišču. — Med njimi zavzemajo pomembno mesto skandinavske države. Takoj po zasedanju nordijskega sveta v Oslu in po neuspehu pogajanj o svobodni trgovinski coni je švedski minister za trgovino Gunnar Lan-ge izjavil, »da se bodo zastopniki nordijskih držav spet sestali, da bi proučili položaj, in predlagali konferenco z udeležbo Velike Britanije, Švedske, Danske, Norveške, Švice in Avstrije, če ne bo premagana mrtva točka pri razgovorih o usta- skem arzenalu ln arzenalu drugih držav OEEC, ki niso članice skupnega tržišča, Britanija tudi zelo vneto prepričuje Wa-shington in Bonn, na.1 vplivata na de Gaulla, da bi popustil glede svobodne cone. To dejavnost olajšuje dejstvo, da je celo med članicami skupnega tržišča prišlo do nesoglasij. Najbolj se seveda boje gospodarskih posledic Nizozemska, Belgija in Luksemburg, članice skupnega tržišča. Belgijski minister za zunanjo trgovino Van Offlen je Izjavil, da bo »treba pred novim letom najti rešitev za določeno liberalizacijo trgovine med članicami OECC«. Pripomnil je, da »je Belgija sicer članica skupnega tržišča, da pa bo morala podpreti takšno rešitev«. Prvi januar 1959 je tisti usodni datum, ko bi moral začeti veljati rimski sporazum o skupnem tržišču. Enajst članic OEEC, izven tega tržišča, je pripravljenih tudi na trgovinsko vojno, če ne bo prišlo do kompromisne rešitve. Najbolj razburjene so skandinavske države, ki grozijo s svojim skupnim tržiščem in protiukrepi. Ali bo prišlo do popolnega razcepa? 0V0TEKS0V praznik Delovni kolektiv Novoteksa slavi letos pomemben praznik: osmo obletnico gospodarjenja. Ta praznik bo poudarjen z otvoritvijo novega obrata v Metliki. Z novembrom je celotno podjetje pričelo s poskusno proizvodnjo, ki bo trajala do maja. V tem dokaj kratkem času bodo prišli na normalno proizvodnjo: 400 ton Izdelano triko in tkalske preje. Le eno četrtino Izdelane preje bo lahko predelal obrat Novo- tekaa I v Novem mestu, vso ostalo prejo pa bodo izdelovali za potrebe naših volnarskih tovarn in pletilnic. Kljub temu, da je proizvodnja komaj v teku, so že velika povpraševanja po preji. Sam Novoteks I bo preusmeril izdelavo novih artiklov izključno iz domače preje. Tako bodo sedaj izdelki narejeni popolnoma doma in bodo še bolj zadovoljevali' številne povpraleval-ce po vedno novih In modernih desenih. S tem se bo to veliko volnarsko podjetje osamosvojilo, kar se tiče uvoza preje iz Inozemstva. Tako bodo pomagali sebi in številnim drugim podjetjem in si prihranili devize. Novo podjetje v Metliki pomeni veliko za Belo krajino, saj bo kmalu zaposlilo okoli 100 ljudi. Tako se bo maja 1959 zaposlenost delovne sile povečala na okoli 550, kar je znaten prirastek od leta 1947, ko je Mlo zaposlenih v Novotcksu le okoli 200 ljudi. Novoteks je imel do nedavna bruto produkt okoli 1 milijarde dinarjev, s normalnim obratovanjem se bo dvignil na 2.5 milijardi. Sedaj je bil bruto produkt na zaposleno osebo 26 milijonov, dvignil pa se bo na 45 milijonov. Temu seveda veliko pripomorejo novi stroji, ki so najnovejše izdelave in je njihovo delovanje brezhibno. V bodočnosti bo potrebno modernizirati še obrat v Novem mestu in tako bodo izdelani artl kil, ki bodo zadovoljili vsakogar. ] Delovni kolektiv Novoteksa je prevzel za novi obrat 800 milijonov posojila. Zato bo treba precej povečati proizvodnjo in odstraniti vse ovire, ki bi zavlačevale normalne proizvodne procese Otvoritev novega obrata bodo proslavili vsi kot velik praznik, saj je to pomemben doprinos k industrializaciji Dolenjske Slavko Doki Na železniški postaji CRNOME LJ izstresa dne 11. oktobra 1958 kamion rudnika Kanižarioa 4.10 0-to tono premoga v železniški vagon KOVA ZMAGA rudarjev iz Kanižarice V mesecu oktobru so dosegli kanižarski rudarji nov delovni uspeh. Prvič v zgodovini obratovanja rudnika so dosegli in presegli mesečno proizvodnjo 4000 ton premoga. Nakopali so ga namreč skoraj 4200 ton In s tem potrdili, da bodo v tekočem Ir-tu zadostili svojim plan- Kotran je politični teden »ki pregled V torek se Je začelo zasedanje Zvezne ljudske skupščine. Poslanci so razpravljali o osnutku zveznega družbenega piana za leto 1959, o zakonu o Invalidskem zavarovanju, o zakonu o spremembah in dopolnitvah temeljnega zakona o prekrških ter o predlogih za spremembe in dopolnitve Instrumentov za razdelitev dohodka. O gospodarskem načrtu za prihodnje leto smo že pisali, danes naj zabeležimo le to. da bo lokrat plan sprejet že zelo zgodaj ter bodo zato tudi republiške ljudske skupščine pripravile svoje načrte precej prej. Koneo koncev ne bl smele zaostajati niti občine in tako bomo prvič uspeli pripraviti vse načrte za prihodnje leto ob pravem časa aH pa vsaj v prvem meseca prihodnjega leta. To je vsekakor zelo pomembno, saj bodo gospodarske organizacije takoj v zaCetku leta zvedele za svoje osnovne naloge. 4 Se celo važne pa so spremembe gospodarskih Instrumentov, ki prinašajo gospodarskim organizacijam pri razdelitvi dohodka mnoge olajšave. Spremenjeni so Instrumenti, s katerimi se deli skupni dehodek podjetij med družbo ln kolektl- merja. Po teh skupinah so državni organi pripravili izračun za nove minimalne osebne dohodke, ki bodo med drugim izenačili podjetja iste stroke in ustvaitfli tudi sicer pravilnejše razmerje med podjetji sploh. Zvezni državni gospodarski organi pravijo, da bo zaradi spremenjenih minimalnih osebnih dohodkov ostalo podjetjem okoli 14 milijard dinarjev več sredstev. Spremenjena je tudi lestvica, po kateri se izračunava prispevek iz dohodka gospodarskih organizacij. S temi spremembami pridobe gospodarske organizacije novih 10 do 14 milijard dinarjev. Toda to letu povečale svoj dohodek — bodo od tega povečanja dobile polovico. Ta sredstva bodo lahko uporabljala podjetja za osebne dohodke pa tudi za sklade. Ena sama omejitev je predvidena, in sicer, da bodo morala podjetja 10% od te posebni* udeležbe vlagati v skupni sklad gospodarskih organizacij določene gospodarske stroke. Ta sredstva naj bi postala osim' i gospodarskih skupnosti. Zvezni gospodarski organi predvidevajo, da bl gosnodar-ske organizacije lahko na račun posebne iulejpf.be pridobile v prihodnjem letu okoli 8 do 10 milijard dinarjev. V resnici pn se lahko ta delež, pač odvisno od prizadevanj, še močno poveča. To pomeni, tir* bodo gospodarske organizacije lahko » prihodnjem letu pridobile okoli 40 mili- 40 milijard več Le na kratko bomo omenili osnovne ■prememhe v tej delitvi. Najprej o minimalnih osebnih dohodkih. Minimalni osebni dohodek ni nič drugega kot obra-fantki podatek za delitev dohodka gospodarskih organliaclj med podjetjem in rimpnoetjo. Tako kot Je tarifna postavka podoben Instrument, ki služI za merilo pri —trenji delitvi osebnih dohodkov, Dosedanji minimalni osebni dohodek je ustvaril med podjetji precejšnje razlike. Zato m bila podjetja razvrščena v 143 skupin m predlagana med njimi določena soraz- je povprečen izračun. Ker bodo instrumenti vplivali na to, da se bo povečalo zanimanje kolektivov za boljšo organizacijo dela, za povečanje števila ur, opravljenih po normah, itd., Ne lahko vsota še bolj poveča. V vsakem primeru popravki lestvic spodbujajo k večji proizvodnosti in štednji z materialom. Da pa bl bilo to zanimanje še večje, Je uveden še nov Instrument, tako Imenovana posebna udeležba gospodarskih organizacij v dohodku. Gospodarske organizacije, ki bodo v tekočem poslovnem letu povečale svoj dohodek v primerjavi s preteklim letom, bodo Imele pravico do W', prispevka Iz tega povečanega dohodka, tr hndo gospodarske organizacije z boljšim Izkoriščanjem strojev, z hodnim poslova njem, znižanjem materialnih stroškov, s manjšim številom zaposlenih v prihodnjem Jard več čistega dohodka kakor letos. Tu je vsekakor velika vsota in če jo bodo v podjetjih pravilno izkoriščali, bo to spodbuda za nadaljnji napredek. Vse te Kprfiiiciiihf bodo učinkovite, če bodo zares vplivale na porsist produktivnosti In po tej poti tudi na povečanje dri hodka gospodarskih organizacij ter s lem t Hrti na povečanje narodnega dohodka v celoti. Z družbenim planom za bodočo leto je predvideno, da se bo industrijska pro izvodnja povečala za 11%, produktivnost pa za 6.5'/». Take naloge zahtevajo vsekakor tudi prizadevanje. Posebej pK bo treba * »pisati kaj več < delitvi tistega dela srotNtev. Ivi ostanejo Kospodarsk I in organizacij itn, to j*' o clc litvl čistega dohodka na osebne dohodk" in na sklade podjetij. -kim nalogam. Rasen uspele proizvodnje potekajo po programu tudi Investicijska jamska dela. V meseca oktobru so dokončali ie 96"/o vseh za letos predvidenih investicijskih Jamskih del. Rudnik bo do konca leta nadaljeval ie z deli, ki so predvidena za prihodnje leto ln si tako zagotovil po Investicijskem programu predvideno povečano proizvodnjo. V letu 1959 bodo kanižarski rudarji povečali proizvodnjo za 28% in po programu nakopali 50.000 ton premoga. Bp. KMETIJSKA ZADRUGA S T A 2 A čestita svojim članom zi 29. NOVEMBER ter vsem mladinskim delovnim brigadam, ki so gradile avto cesto bratstva ln enotnostll ooonr.-« ■<«, • .->... t o m, ri.» . ■ i onmioiTirt; LJUBLJANA (1) (2) od h. 5.10 6.30 5.55 prih. 6.20 7.35 odh. 6.30 7.40 6.50 7.00 7.05 7.10 7.15 7.20 7.25 7.35 prih. 8.00 8.50 (1) (2) Turistično in avtobusno podjetje PUTNIK - SLOVENIJA LJUBLJANA VOZNI RED za avtobusno progo NOVO MESTO - ZAGREB - LJUBLJANA (veljaven od ponedeljka 24. novembra 1958 dalje) (2) (1) Ljubljana (avt post.) prih. 17.05 18.50 Trebnje 18.05 Novo mesto (Glavni trg) odh. 16.00 17,40 Novo mesto (Glavni trs,) prih. 15.55 17.30 Šentjernej 17.10 Kostanjevica 17.00 Mra&evo 16.55 Cerklje 16.50 Krška vas 16.45 Brežice (križišče na mostu) 16.40 Čatež 16.35 Jesenice na Dolenjskem 16.25 Zagreb (h. »Esplanade«) odh. 14.45 16,'00 (2) (1) AVTOBUSNA PROGA št. 1 OBRATUJE VSAK DAN! AVTOBUSNA PROGA št. 2 (ekspresna) OBRATUJE VSAK DELAVNIK! AVTOBUSNE POSTAJE: LJUBLJANA — avtobusna postaja na trgu OF (pri glavnem kolodvoru — železniški postaji). NOVO MESTO — na Glavnem trgu. ZAGREB — avtobusna postaja pri hotelu »Esplanade« (pri glavni železniški postaji). PREDPRODAJA VOZOVNIC; LJUBLJANA — Poslovalnica PUTNIKA SLOVENIJA, Titova cesta št. 12 (telefon 21-456) vsak delavnik od 8. do 20. ure. ZAGREB — Poslovalnica PUTNIK SLOVENIJA, Ulica Nikole Tesle št. 4 (telefon 33-70H) vsak delavnik od 7, do 12. ure in od 17. do 19, ure. — Poslovalnica avtobusnega podjetja AVTOTRANS na avtobusiii postaji v Zagrebu, VOZNE CENE: Ljubljana-Zacrob 700,— din, Ljubljana-Novo mesto 340,— din. Novo meslo-ZaKreb 360.— dinarjev, ZA DTREKTNO VOŽNJO OD LJUBLJANE DO ZAGREBA JE REZERVACIJA SEDEŽA OBVEZNA PROTI DOPLAČILU 20.— DIN! ZA POTOVANJE V ZAGREB IN NA DOLENJSKO SE POSLUŽUJTE UDOBNIH AVTOBUSNIH PROG, KI JIH VZlHtZU.TF PUTNIK SLOVENIJA Z MODERNIMI TURISTIČNIMI AVTOBUSI! Upravni odbor in delovni kolektiv KMETIJSKE ZADRUGE TREBELM0 t 1%, ,iiJm, sndjorsklm, živinorejskim in kreditnim odsekom tei TRGOVINO Z MEŠANIM BLAGOM V TREBElNEM In v CEŠNJICAH čestitala vsem svojim Članom in poslovnim prijateljem za nai na|večjl praznik — 29. novemberl Iskrene pozdrave mladinskim brigadam! Nova avto cest naše narode (Prenos s 1. strani) to govorili, kaj mislimo, zahtevajoč od vas mnenje, ali se strinjate s tem ali ne. Vedno smo hoteli slišati ljudstvo, sli-iati vas, da bi tako lahko pia-vilno voditi tudi svojo zunanjo politiko ' in pa pravilno usmerili svoje odnose do drugih narodov. Vendar pa se danes, kakor veste, nekatere vzhodne države ponovno in neprestano bojujejo proti nam, v glavnem proti vodstvu, a tako, da to zadeva Jugoslavijo, ker tamkaj ne mislijo samo na vod. stvo, temveč tud] na to, kako bi nas zlomili in vrgli na kolena. Tovariš Tito je nato dejal, da sovjetski narodi vedo, da so se naši borci v najtežjih časih edini borili skupaj s sovjetskimi ljudmi proti fašističnemu mraku in terorju in da ljudje tam ne.verjamejo v to, kar jim „Gradimo za Z ničemer se, tovariši In tovariSice, niti v tem letu, niti v času trajanja vse te nepretrgane borbe proti nam nI pokazalo ničesar pomembnega, na podlagi česar bl imeli moralno pravico tako drastično nastopati proti nam in nas tako napadati. Tudi v večini vprašanj s /idrocja zunanje politike ter v mnogih drugih gremo skupaj. Ne vmešavamo se v njihove no tranje zadeve, niti nismo storili kaj podobnega, kar bi jih lahko zadelo. Zanikamo samo tisto, kar pravijo, da . mo si ml s svojim programom na VII. kongresu zamislili, da bomo nekakšen Ideološki center. Tega si nismo zamislili, temveč smo v svojem programu razložili svojo prakso, to, kar smo doslej dosegli, In na način, s katerim smo dosegli določene rezultate. Na podlagi izkušenj glede stanja, ki je vladalo pred 1948 letom in po 1?48. letu v naših odnosih, pa smo govorili tudi o odnosih med uo-cialts tirnim i državami. Nemil] dogodki v Madžarski ln Poljski niso naša zadeva, temveč posledica nepravičnih postopkov njihovih ljudi. Vendar pa hočejo vse to zdaj vreči na naša pleča. S tega mesta bi rad tud] danes dejal, da nihče ne misli, da bi mogli izdati pot, ki smo jo sami sebi določili kot pot v socializem. Zato Je še bolj nepravično v odnosu do nas, da nam vsak dan v njihovem tisku In v raznih govorih očitajo, da smo se prodali Zahodu. Tudi Zahod se začudeno sprašuje, kako to, da mu ni uspelo kupiti nas, čeprav na Vzhodu vendar trdijo, da so nas kupili. Neprestano se nam očita, da polagoma drsimo v kapitalizem. Rad pa bi vedel, na podlagi česa prihajajo do takih sklepov. Kakšen kapitalizem je to? Kaj je pri nas v Jugoslaviji ponovno prešlo v kapitalistične roke? Ce smatrajo za kapitalizem to, da naše zadruge, naši delovni kolektivi upravljajo sami s seboj In s proizvodnimi sredstvi ln da imajo možnosti ustvariti presež- TITO DRUZE TITO, MI TI SE KUNEMO.. . Z vseh ulic Driha.lajo množice na Glavni trg. V vseh srcih Ista zella: videti Tita ln slišati nlegov glas. videti njega, ki le bil naša preteklost, ki je naša sedanjost, ki bo naša bodočnost. Zdaj ,1e stopil na oder _ Tito! — Tito! — Mi smo Titovi. Tito Je naš! Govor. . solze v očeh. , nekateri 1lh komaj zadržujejo . . . — si videl Tita? Jaz sem Kali — Tudi jaz! Starejši moški 1e skozi daljnogled opazoval m«r-šila. Dolgo je gledal, ne da hi se premaknil. ...DA SA TVOGA PUTA NE .SKRENEMO . . . Majhen 'šolar J« akoral 'zajokal: — Jaz «a pa ne bom videli Nekdo ca je dvignil na ramena. — Ga vldlšT — Vidim, vidim gal Zlvel Tltol Med ljudmi: — 841« le na* Stari! Le kako /more vsa te napore? Zarinll teden le prepotoval skoro vso Jngoslnvllo. —... in Kovort. govori d« nima nikjer nič napisanega! Ko Je Tito govoril o naši zunanll politiki, je nekdo (!.-l,,l: — Dobro 1lm Je posvetu, »vzhod«lakom«I Ml ie ne damo podrediti nikomur: ne Vzhod»i in ne Zahodu! ... NE SKRENEMO! Mladinka je skušala miti v bližino .Jj-lbune: — Tako »i na Selim videti, še nikoli ga nisem. _ Tam ga ne boste videli. Pojdita r menol. pa vam i: i bom pokazali tla «t« bolj na/.nl tn Izpolnila ae 11 je njena nni-večla žel ta . . . Trg ni mogi-1 spreleti niti polovice ljudi. Stoell so po vseh bližnjih ulicah ood zvočnik! na trgih, pred pošto, proti kolodvoru na Grmu. v KandUl. poslušali fri se pogovarlall- Tito le eden. Tito le naš samo nnfl. Srce ti zaigra, če «a vtllš In priletno toplo te rfreje nje-gova odkrita Uem-sda. Vem, da lnw*mo a qNHJ*ega voditelja . , K« je nvadlna korakala ■ PfTrralariT 1« spet pela: pRl'7.11 tihi, Ml Ti se RtlNLMO . . . ke, k( jih potem dobivajo kot sredstva za izboljšanje njihovega življenjskega standarda, je to seveda druga stvar. Vendar to ni kapitalizem, temveč socializem. Očitajo nam, kako n. pr. hvalimo Američane, njih na Vzhodu pa ne hvalimo, Rad pa bi vedel, kdaj smo mi brez potrebe koga hvalili? Tudi vzroka nimamo, da bi to delali. Seveda, če pa je nekdo do jugoslovanskega ljudstva napravil dobro gesto, zakaj bi ga psovali? Ne, mi povemo, da smo za to hvaležni. Če pa nas kdo psuje in kleveta, zakaj bi potem njtega hvalili? Ne, takrat povemo, da to, kar delajo, ni dobro, da smatramo to kot nepravilno in da to nj socialističen odnos do naše države. Nepravilno, tovariši in tovariSice, ln tudi malo nerodno bl bilo. če bi tu ne dejal tudi te« ga, da ni treba generalizirati napadov, ki so danes naperjeni proti naši državi. T0 nI povsod enako, nI povsod enotno, In moram zato nekatere države Izvzeti Vzemimo n. pr. Kitajsko (o Albaniji ne bom niti govoril). Pojavlja se vprašanje, zakaj prav Iz Kitajske prihajajo takr> pretkani napadi na Tu-goslavllo? Po pravici vam povem, da na to vprašanje ne morem odgovoriti ker ne vidim razlogov. Ne vem, kaj je v njihovih glavah In kaj hočejo s tem doseči. Mar bl hoteli svojo monolitnost ln nooč pokazati s tem. da bl samo. če zakrlčljo. dosegli, da bl Jugoslavija Izginila, kakor da ie nikoli ni bilo. 2ai nam Je, da Je prišlo do tega. ker se v takih stvareh stanje težko popravlja. Zal nam je, tovariši, ker smo cenili dolgotrajen boj kitajskega ljudstva, kltafske komunistične partije In kitajske rdeče armade Globoko smo ga cenil] in nam je zdaj naravnost nerazumljivo, kaj se Je zdaj pri njih obrnilo. Imajo določene težave In to velike, ker Je to ogromna država. Te težave b| hoteli premagati pa včasih Iščejo možnosti tudi Izven sebe. Tak primer Je tudi zdaj v odnosu do Jugoslavije- Kaže tud], da Imajo svoje specifične Ideje o rarvojo kitajskega socializma, pa verjetno menijo, da takšen kurz v razvoju socializma, kakor Je v Jugoslaviji, ovira razvoj, kakršnega so oni začeli z vojaškimi komunami in drugim, kar je nam sicer videti, da nima ravno mnogo skupnega ■ marksističnim pojmovanjem o lzgrad- tam prikrivajo. Prikriva pa se tam vse tisto, kar mi tu delamo, pišemo ali govorimo. Boj za dokazovanje naše resnice bo trajal verjetno še zelo dolgo, ker se mi ne moremo odreči tistega, kar smo storili včeraj in kar delamo danes. Naš sicup-ni interes pa je izgradnja socializma. Zato smatramo, da morajo biti odnosi med socialističnimi državami zasnovani na enakopravnosti. Nato je dejal: II nji socializma. Jugoslavija, ka-kor je videti, tudi deluj« kot činitelj, ki zavira pravilnost tega. Vendar, dobro. Če njim ustreza, da tako rečem, takšen vojaški kurz razvoja socializma, je to njihova stvar. Naj nam dajo potem samo mir. Ce pravijo, da ne bodo povečali standarda še petnajst Vei, ker hočejo zgraditi to ali ono, ml kaj takega nikoli nismo mo- gli reči. Mi smo rekli, da hočemo graditi, da pa hočemo istočasno postopno izboljševati tudi življenjski standard. Kaže. da se tu razhajamo, ker smatramo, da socializem nI nekaj abstraktnega, temveč, da se gradi za človeka, za ljudi, za sedanje in prihodnje generacije. Želeli bi. da že zdaj ta generacija danes občuti blagodati izgradnje socializma, in nam je žal, ker jih ne čuti ie v zadostni meri. Vendar, kaj hočemo, ta generacija mora pač prenesti največje breme v izgradnji socializma ln smo zaradi tega morali marsikaj žrtvovati ter nam Je ni za-kjljiučen. Rečeno j« bilo, da naj pnafcsa pokaže upravičenost raortga-nizacij pa tudi njene pbman.jkljtiivostii. ki m bodo pokazale. In res se je v zadnjih dveh, treh letnih pokazalo da so postale premajhne, nerazvite ob-dme močna ovira vsakega napredka na. področju gospodarstva, presvete, zdravstva, komunalnih služb in podobno. — Kar pa je najvažnejše: praksa je potrdila., da $vbke občine niso mogle razviti s+stema družbenega upravljanja in zagotovili direktne vloge sodelovanja državljanov v vodenju dr-idvne uprave, konkretno občinske uprave. ■ Poglej/no samo KRAJEVNE ODBORE. Ti odbori se v nerazvitih občinah nikakor niso mogli razviti ker jim občine zaradi svojih šibkih osnov niso mogle zagoto- viti materialne osnove. Ravno narobe pa je v razvitih občinah: krajevni odbori so odigrali v tem Času zato važno in vidno vlogo, zlasti v komunalnih vprašanjih. Tako nam praksa potrjuje, da male občine preprečujejo — čeprav toga seveda same ne želijo — pravice in dolžnosti državljanov v upravljanju in gospodar jalu. To pa se kaže tudi v svetih In komisijah takih občin. Zlasti oa St> to pozna v komunali in njej namenjenih Investicijah (gradnja In obnova šol, vodovodov, kanalizacij, urejevanj cest ln trgov). Čeprav pri teh delih ljudje sami največ prispevajo, Je bila. ta delavnost v malih občinah zelo sikTonfna ali pa Je marsikje spjoh ni bilo. Družbeni »kladi so v takih občinah tako zelo razdrobljeni, da praktično niso prišli do veljave in niso Imeli tiste vloge kot v razvitih, večjih občinah. Vsi ti činitelji močno prepričujejo, da Je trerba narediti v našem komunalnem sistemu odločen korak naprej, ne na vztrajati pri stanju, ki smo ga Imeli pred 2 ali 3 leti. Celoten gospodarski razvoj zveze in republike zahteva določene spremembe, kar smo čutili že dalj časa tudi v željah naših prebivalcev. POBUDE ZA NOVE TERITORIALNE SPREMEMBE SO PRIŠLE OD SAMIH DRZAVJLJANOV! Kaj je novega v primerjavi s prvotnimi predlogi o združitvah? Na zborih voliivcev razpravljajo te dni o združevanju občin. Ponekod eo se na terenu pojavile težnje nekaterih posameznih ljudi, ki niso v skladu s koristmi celote in splošnega napredka in U so hotele v začetku vnašati zmedo. Ko pa so bile stvari razložene in pojasnjene, so ljudje razumeli in pravilno sklepali o združevanju. V Kostanjeanici-Podlbocju. Šentjerneju, Semiču, na Mirni in v Straži-Toplicah so sprejeti soglasrrt sklepi o združitvi k dosedanjim večjem občinam (po prvotnem predlogu). V Mokronogu je občinski ljudski odbor uvidel, da občina nima pogojev za nadaljnji obstoj, ne mojrejo pa se odlo-SSta, kam bi se priključili. Izdelan je predlog, da bi se naselja Gabrnik, Klenovik, Male Poljane. Veliike Poljane in Zpgrad ter naselja Celevec, Dol pri Smarjetti, Grič, Mala Stimica, Radovlja, Sela pri Zburah in Zbure priključila občini Novo mesto, del občine Mokronog pa k občini Trebnje. V Metliki je bilo razpravljanja glede občine precej. Pokazalo se je, da zahteva začetek obratovanja nove prediilnice v mes/tu posebno pomoč občinskega ljudskega odbora, kajti že v začetku poslovanja nove tovarne se je pokazala škodljiva težnja, da bi postala predilnica socialna ustanov«. Tovarna pa to ne more biti (podoben priimer smo imeli pred leti v BELSADU in vemo, kako žalostno se je končad! Ko so v BELSADU, zadnji čas pa tudi v BELTU, uredni poslovanje kot ga zahteva tovarniška proizvodnja, so se razmere hitro uredile). Lažna socialna nota mora b+td pri sprejemanju na delo že v začetku odpravljena. To je glavna naloga občinskega ljudskega od- bora in vseh občinskih političnih organizacij. Ce bi prišlo do združitve z drugo občino, bi nova tovarna kaj lahko zašepaila prav zdaj, ko je začetek njenega dela izredno občutljiivo dejanje. Za pravilen začetek nove predilnice je prevzel odgovornost občinski ljudski odbor in vse politične organizacije v Metliki. Preprečili bflido vsak pojav nepravilnih odnosov v tovarni, Za resnično in ljudske Pri razpravljanju o združevanju malih občin se je pokazalo na terenu tudi precej težav. Tako so volivci v Vrhpo-lju povedali, da želijo razpust njihove občine zato, ker zelo težko pridejo na občini, do ne-šitve svojih zahtev. Bistvo tega vpnasanj-a je v tem, da je občinski aparat malih občin strokovno tako šibek, da ne zna reševati vlog in zahtev državljanov. Vloga krajevnega urada je nadvse pomembna. Tu mora vodja krajevega urada sprejemati vloge državljanov, ki jih lahko reši takoj, sam, saj nima na koga prenašati tega dela. Zadeve, ki jih ne more rešiti sam pa mora takoj poslati občini in odgovor sporočiii državljanu. NAJLEPŠI PRIMER DOBREGA POSLOVANJA KRAJEVNEGA URADA IMAMO NA VRSNIH SELIH Ze pred leti sta bili združeni bivši občini Dolenjske Toplice in Straža, v Dolenjskih Toplicah pa je ostal krajevni unad. Vsak četrtek posluje krajevni urad na Vršnih selih. Tu sprejema tovarislca Rezka Virantova vse vloge državljanov, pojasnjuje in svetuje ljudem, ki se z zaupanjem obračajo nanjo, saj vedo, da dobro pozna poslovanje in potrebe ljudi, če pa pridejo ljudje z vprašanjem, ki zah-feva širši odgovor, to Rezka lepo napiše in prihodnji četrtek dobi človek v Vršnih selih odgovor. In ko je prejšnji torek zvečer kakih 50 gospodarjev in žena na zboru volivcev v Vršnih selih razpravljalo o priključitvi občine Dolenjske Toplice-Straža k občini Novo mesto, je Lojze Hro-vat po domače povedal takole: Kolektiv tovarne zdravil -KRKA- NOVO MESTO čestita vsem delovnim ljudem za 29. NOVEMBER in obletnico ustanovitve FLRJ DAN REPUBLIKE Prisrčne pozdrave mladinskim delovnim brigadam, Glavnemu Štabu MDB, Investicijskim grupam, delavcem, tehnikom in inženirjem gradbenih podjetij **r v»em ostalim strokovnjakom in sodelavcem za veliko zmago ob dograditvi avto cest« Bratstva in enotnosti Izbijana-Zagreb l Občinski ljudski odbor saj gre za investicijo skoraj milijarde dinarjev, bruto proizvodnja novega obrata pa tudi presega milijardo dinarjev. Za obstoj občine govore tudi nekateri drugi činitelji; bilo je nekaj sentimentalnih želja, zaradi katerih naj bi občina še obstajala, vendar so na spremenjen sklejp glede na-dalKnega obstoja vplivala predvsem gornji gospodarsko-politični vidiki. pravo pomoč oblasti »OBČINO DAMO, KER JE NlC NE RABIMO. REZKE PA NE . . .« Seveda tudi Vršnjeselčani občino spoštujejo, toda »rabijo« je res ne. Odkar se je na primer pred tremii leti sedež občinskega odbora prenesel v Stražo, Hrovatov Lojze — pa tudi mnogi drugi — ni bil ni- ti enkrat na sedežu občine! — Vse, kar potrebuje, opravi na uradni dan krajevnega urada v Vršnih selih ali pa, če je tieba v Toplicah. Pač lep in nazoren primer, kako se je oblast približala ljudem. Od enega samega človeka v krajevnem uradu je nemalokrat odvisno zadovoljstvo cele doline ali kraja! Ob reorganizaciji občin je torej strah pred »oddaljevanjem oblasti« docela odveč. Povejmo Še, da ostanejo tudi GOZDARSKE IZPOSTAVE tam, kjer to zahtevajo potrebe, saj Imajo naSl ljudje prav z gozdarji precej opravkov. Na terenu je že cela vrsta organov, ki so veliko dela približali ljudstvu: zadruge, gozdarske Izpostave, matična služba (za vsa osnovna potrdila!), krajevni uradi in no potrebi Se uradni dnevi v središčih oddaljenih naselij. Prištejmo k tem delstvom SE SKRB ZA DOBRE PROMETNE ZVEZE, ki je zdaj ena prvih nalog okraja in občin, da bodo Imeli ljudje hitre in ugodne zveze do svojih organov na krajevnem uradu oz občini. Še pojasnjevati in razlagati! Ob združevanju malih občin so politične organizacije, obč. komiteji ZKS tn odbori SZDL prevzeli nase velik del odgovornega dela, ki ga sorazmerno <1obr» uresničujejo. Treba pa Je Se in Se te stvari razlagati, pojasnjevati in tolmačiti, da jih bo razumel sleherni državljan, vsak volivec. Medtem so se občinski komiteji ZKS v Mirni, Mokronojru ln Treb- njem že spojili in Izvolili nov občinski komite ZKS, pravtako vm. Novo mesto. Šentjernej in Straža — Toplice. Za Črnomelj ln Semič ter Vldem-Krško ln Ko. stanjevico — Podbočje Je sooli-tev na dnevnem redu, prtpravlji-Jo pa tudi že združitve ostalih poirtAčnih in družbenih organizacij v občinah, ki se združujejo. Bogato in pestro je bilo življenje mladine v letošnjih delovnih brigadah na avto cesti; tu vidite krožek mladih fotoamaterjev. Mnogi izmed njih do prihoda v brigado še nikoli niso imeli v rokah fotoaparata, domov pa so šli mnogi celo kot inštruktorji novih fotografskih krožkov Za zdravje ljudstva .. Na področja socialno zdravstvene zaščite smo dosegli pomembne uspehe. Ti uspehi se kažejo tako pri reševanju posameznih velikih problemov, kakor tudi pri nadaljnji Izgradnji sistema socialne in zdravstvene saščdte prebivalstva. Regulirali smo in povečali številne pravice naših državljanov, materialna podlaga za uresničevanje teh pravic pa se je znatno ra/švrila, V ob-dotojn od leta 1955 do 1957 se je Število socialno zavarovanih državljanov povečalo za 43%, tako da zdaj zajema več kakor 41% prebivalstva, stroški socialnega zavarovanja pa so se povečali *a 59%. Izdatki za zdravstveno zavarovanje so se povečali od 25 na 57 milijard, stroški za brezplačno zdravljenje nezavarovanih prebivalcev, obolelih na nalezljivih in drugih boleznih, pa so se dvignili od 4.4 milijarde na 8.1. Mreža zdravstvenih ustanov se je selo razširila. Število medicinskih kadrov se je občutno povišalo (leta 1951 je na enega zdravnika prišlo 2280 prebivalcev, leta 1957 pa 1650 prebivalcev). Število upravičencev So pokojnine in delovne invalidnine se je od 392.000 dvignilo na 493.000. Leta* 1957 je bilo izplačanih 1,734.000 otroških dodatkov, 320.600 oseb je prejemalo vojno vojaško invalidnino, blizu 72.(100 ljudi pa je prejemalo stalno socialno pomoč. Zaradi tega, ker je skupnost lahko preskrbela večja materialna sredstva in zaradi tega, ker je bilo na področju socialne politike ln zdravstva več organizacijskih in drugih ukrepov, smo dosegli pomembne uspehe pri izboljšanju in napredovanju zaščite dela, pri zaščiti matere in otroka, pri odpravlja- Trebnje 1858-1958 »Prijazna vas Trebnj vega mesta, je železniško V Trebnjem s« cepi od nalna železnica Trebnje-ml Je bilo omenjeno Tre rzsla leta 1930. Leta 1894 je skozi Trebnje stekla železnica Ljubljana-No-vc mesto, leta 1938 pa se proga do Sevnice. Med tem časom je Trebnje dobilo tudi elektriko. To je bilo vse, kar je bilo zgrajeno v Trebnjem važnega od leta 1858 do lani. V zgodovini Dolenjske je bilo Trebnje poznano isamo še po svojih živiPr skih sejmih. Lahko trdimo, da se v 100 letih v Trebnjem ni zgradilo toliko, kakor v zadnjih dveh letih! Poglejmo, kaj je bilo v teh dveh letih zgrajenega ter kaj gradijo in pripravljajo. Pred kratkim je bila dograjena nova železniška postaja. Vo* NOVO MtSIO Občinski komite ZKS Občinski odbor ZB Občinski odbor SZDL Občinski odbor UROJ BV VSE OSTALE MNO«CKE OROAMZACIJE ČESTITAJO VSEM PREBIVALCEM NOVOMEŠKE OBČINE ZA 29. NOVEMBER TER JIM 2ELIJO PRI NJIHOVEM DELU SE MNOGO USPEHOV I j PfM NJ PoZrtvovalnlm mladincem In mladinkam, udarnikom In ndarnicam, delavcem tn Inženirjem, ki so sodelovali pri Izgradnji teste Bratstva In enotnosti, prisrčno čestitamo k njihovi veliki imagl — dograditvi ceste! — Za njihovo delo jim bo prebivalstvo nase ohčine vedno hvaležno! e, oddaljena tri postaje od No-izhodišče v Mtrensko dolino, proge Llubljana-Karlovac vlcl-Sentjanž«. Samo s temi beseda-bnje v knjigi »Dolenjska«, ki j« 4 dovod skozi Trebnje je v glavnem že položen; tako bodo dobili Trebanjci že v prihodnjem letu v svoje hiše tekočo vodo. Glavna rev vodovoda j« oddaljena od Trebnjega le še približno 7 km. Poleg Trebnjega teče nova avto cesta, ki bo s svojim priključkom povezovala Trebnje, Mirensko dolino in Sevnico. Začeli m> tudi že s pripravami za asfaltiranje s1e skozi Trebnje. Pred kratkim so zaceli graditi še stanovanjski blok, k I bo dograjem v prihodnjem letu. Ta gradnja je bMa nujna, če hočejo dobiti potrebne strokovnjake za svojo povečano občino, Tudi postajališče Strtfan je tik pred otvoritvijo. Kakor vidimo, se je /ačdo Trebnje razvijati m upamo, da bo v bodoči zgodovini Dolenjske znano Se po čem drugam in ne samo po živinskih sejmih, krompirju ki železniškem sredi:S ču. P. Fantje pozdravljajo Dolenjska fantje, ki služijo vojaški rok v Požarevcu, pozdravljajo vse znance in čestitajo za 29. november vsem mladinskim hriflllMM in delavcem na avto cesti: Anton Turk, Stanko Šinkovec Bruno Zelko in Darko PueelJ, Prisrčno pozdravljajo trudi vse domače, zlasti pa fante in dekleta. nju nalezljivih bolezni, pri razvijanju preventivne zdravniške službe ter pri skrbi in vzgoji otrok padlih borcev in žrtev fašističnega terorja. Čeprav smo v zadnjih letih za zdravstvo storili veliko in vložili znatna sredstva, kar je obrodilo pomembne sadove, se bo treba v prihodnje še bolj truditi in določiti še več sredstev za izboljšanje zdravja našega ljudstva, predvsem pa za preventivne posege. Eden izmed zelo važnih problemov v zdravstvu je zdravstvena kultura ljudstva. Za to se bo treba še bolj prizadevati in se posluževati dosedanjih pozitivnih izkušenj (na primer izkušenj organizacije Rdečega križa in drugih), zraven pa iskati nove možnosti in razvijati nove oblike širokega delovanja za zdravstveno izobraževanje ljudstva. Visoka zdravstvena kultura širokih množic bo pripomogla, da bodo nastali ugodnejši pogoji za njihovo plodovitejše sodelovanje pri reševanju zdravstvenih problemov. Tako bo naša zdravstvena služba bolj in bolj dobivala značaj družbene službe. Materialna eksistenca je «a-gotovljena velikanskemu števi- lu državljanov, kj zaradi bo« lezni ali zaradi drugih okoliščin ne morejo sami proizvajati ali si sami priskrbeti ustreznih sredstev za vzdrževanje svoje družine. Določanje sredstev sa ta namen je zahtevalo skrajne napore vse družbe, predvsem pa delavskega razreda. Naše delovno ljudstvo je tako razvejano zaščito sprejelo kot pridobitev revolucije in socialističnega razvoja družbe. Vendar pa se je treba vztrajno boriti, da bomo vzporedno z nadaljnjo izgradnjo sistema poskrbeli za pravilno, zakonito uresničevanje teh pravic in za racionalno uporabljanje velikih sredstev, ki jih v ta namen oddelju-je naša skupnost. Izkazalo se je, da ni dovolj postaviti trdne temelje sistema in določiti široke pravice, podprte z zakonskimi predpisi, temveč je treba hkrati odpravljati tudi birokratsko ravnanje in zlorabe pri uresničevanju teh pravic. Zavedne socialistične sile, v prvi vrsti pa komunisti, so aktivno sodelovale pri neposrednem reševanju teh nalog, ln ker gre za izrazito družbeno delo, morajo v tem pogledu še več prispevati... (Iz Programa ZKJ) Iz srca v srce Bučeča množica na Glavnem trgu. Petdeset tisoč ljudi. »Cesta je gotova in Tito je prišel med nas!" govorijo svetli pogledi. »Ljudje, bodite vendar tiho, da bom slišala! Tito govori!« se jezi žena srednjih let m ogorčeno pogleduje okoli sebe. Ljudje se prerivajo in iščejo prostor, od koder bi videli na tribuno. Droben starček pripoveduje sosedu: »Ali si slišal, kaj je rekel Tito? Rusom in Amerikancem, vsem je povedali Se danes, takoj ko pridem domov, bom napisa! pismo. Veš komu ga bom nesel? Jakatu. In veš zakaj? Zato ker posluša tuje postaje in trosi potem tisto modrost po vasi. To, kar sem videl danes na svoje oči in slišal na svoja ušesa, bom napisal v tistem pismu. Rekel mu bom, naj ga pošlje tistim postajam. Sem naj hi jtnšli, sem, pogledat to cesto, te ljudi, te mlade ljudi, ki so jo naredili!« Skupina kmetov stoji na pločniku. Daljnogled so prinesli s seboj. Iz rok v roke kroži. »Daj še meni, da ga vidim!« prosi eden od njih. »Kateri pa. je Tito? Veliko jih je tam gori!" — -Tisti na sredi, ki govori!« — '■?.(>. vidim, ie vidim! Kako lepo se smeji in maha z roko. Tito, vidim ga, Tita! To si bom zapomnil. Takrat, kn so nam mladinci naredili cesto, sem videl tudi Tita!« Dajnogled je medtem ie v drugih in tretjih rctfiah. Neka žena pripoveduje: »Poglejte brigadirje, poglejte Tita na tribuni! Kakšna slovesnost! Zdaj šele razumem. Tudi naša je hotela v brigado. Nisem je pustila. Kako vse drugače hi bilo danes zame, če bi si lahko rekla: Tudi moja hči ie pomagala graditi to cesto. Drugo leto jo bom pustila, da veš, Neža! Na) rečejo, kar hočejo, moja Tinka bo Šla.* liruiiidini skandira jo: »Mi smo Titovi, Tito je naš!« »Za koga smo zgradili cesto?« — »Za Tita!« odgovorijo v zboru. In spet: <*7.a koga smo zgradili cesto?« — »Za armijo!« In spet: »Za koga smo zgradili cetto?« — »Za narod.« »Minerski pozdrav!« Marini maha z roko, ustavlja ovacije, toda mladine ni mogoče u.sfautti. ROG trgovsko podjetje en gros Novo mesto ČESTITA GRADITELJEM AVTO CESTE IN VSEMU DELOVNEMU LJUDSTVU. SVOJIM ODJEMALCEM K OTVORITVI AVTO CESTE IN Z/ NAS NAJVEČJI PRAZNIK — D/J REPUBLIKE! OB 29. NOVEMBRU 15. OBLETNICI USTANOVITVE FEDERATIVNE LJUDSKE REPUBLIKE JUGOSLAVIJE Nezajezljivi vele Ko se ob 15-letnici nove Jugoslavije z radostjo in ponosom spominjamo prehojene poti, premaganih ovir, naporov vseh naših delovnih množic in uspehov naše socialistične graditve, Je nemara prav, da si na kratko predočimo tudi naš gospodarski razvoj v bližnji prihodnosti. Razvoji, kakor ga nakazuje in obeta petletni družbeni plan za razdobje od leta 1957—1961, katerega torej že skoraj dve leti uresničujemo. Srečavali se bomo v njem s številkami, in tudi to so »žive številke«. Za 800 milijonov večji narodni dohodek Plan za leta 1957—1961 predvideva na prvem mestu nagel in stalen porast proizvodnje, zla-sci kmetijske, narodnega dohodka in produktivnosti dela. Skupna količina /seh pro'zvir dov in uslug vseh proizvodnih področij (družbeni bruto proizvod) bo do leta 1961 narava na 8.260 milijard od 3.338 milijard v letu 1956, torej za 1.922 mili jfird dinarjev. Industrija bo povečala svojo projzvodnjo za 11 Odstotkov letno, kmetijst, o pa za 7.4 odstotkov. Produktivno it dela se bo povprečno povečala na leto za 7.5 odstotkov. Ta po rast gospodarstva bo sevcui vodil v hitrejšo rast narodnega dohodka. Računano na enega prebivalca, se giblje takole: narodni dohodek leta 1947 je bil 88.000 din, leta 1956 je narastel na 82.400 din, leta 1961 pa bo »našal 116.000 din, oziroma 800 milijard več kakor leta 19^6. Ta porast družbenega bruto proizvoda in narodnega dohodka nam bo omogočil razširitev ln stabilizacijo ekonomskih zvez z drugimi državami in naglo zmanjšanje deficita v plačilni bilanci, kar je med najvažnejšimi cilji ekonomske politike. Med bitnimi osnovami plana v sklopu vsega gibanja gospodarstva je tudi stabilna rast osebne potrošnje, družbenega standarda in hitrejši razvoj gospodarsko nerazvitih področij. Milijon in pol več prebivalcev Narodni dohodek se bo v dobi tega gospodarskega plana po- večaval povprečno za 7 ods'.ot kov letno. To povečanje se prei videva spričo cenitve, da s'S bo število prebivalcev povečalo ta 1,640.000 ali od 17,880.000 v letu 1956 na 19,520.000 v letu 1961. Povečanje števila na novo zaposlenih se računa povprečno na 125.000 oseb letno. Hkrati je melju večje produktivnosti dela posameznika, naraščanje osebnih dohodkov kmetovalcev pa se V.<. gibalo vzporedno z večjo kmetijsko proizvodnjo. Predviđeno je pa tudi povečanje povprečnih pokojnin in izboljšanje življenjskih pogojev upokojencev. Do leta 1961 bo fond osebne potroš- ditvi stanovanj v mestih in in Austrijskih središčih. V ta namen bo porabljenih 305 milijard r)i-nano je, u-rdgordgovmlhw7;"* narjev družbenih sredstev. Računano je, da bo do leta 1961 zgrajenih (z družbenimi sredstvi in sredstvi državljanov) skupaj okrog 200.000 stanovanj (v dobi IP. etnajst let je kratko razdobje — v običajnem, Številčnem merilu. Komaj desetletje in pol. Toda kako se spremeni ta številčni pojem, kakšen obseg zavzame, s kakšno vsebino se napolni, ko izgovorimo: Petnajst let nove Jugoslavije! To nI več številka, ni več navadno merilo časa — to je petnajst »živih let«. Let z velikim, živim, utripajočim srcem, z živo, kipečo krvjo, ki se pretaka po žilah in žilicah in vlaknih živega telesa narodov nove Jugoslavije. To je petnajst let, ovenčanih z borbo in zmago, z nenehnim vzponom, z nezastalo rastjo, z neza-jezljivim veletokom naše socialistične rasti in razvoja, z vsem tistim, kar zajame v sebi pojem: nova Jugoslavija. Ali se ne vprašamo včasih, če se zamislimo In če smo iskreni: Kaj je mogoče, da je od rojstva naše nove domovine, naše države poteklo res samo petnajst let? Mar ni bilo od takrat, od leta 1943, do danes potrebno stoletje, da smo lahko dosegli vse to, kar smo, da smo zgradili vse to, kar Imamo? . . . In vendar je bilo potrebno res samo kratkih petnajst let. Toda v teh letih je zgoščeno toliko borbe, toliko požrtvovalnosti, prizadevanj, dela, truda in navdušenja vseh naših narodov, da je v njih vsebine in sil in zmag za celo stoletje. Le tako je bilo mogoče, da je iz nekdanje na vseh področjih zaostale, gospodarsko revne in na pol kolonialne stare Jugoslavije z vsemi njenimi notranjimi razprtijami in nesoglasji zrasla resnično nova, drugačna, čvrsta in monolitna država, država socialističnih ljudi. In zavzela pomembno, v marsičem odločujočo vlogo med narodi in državami sveta. Socialistična država, ki uživa spoštovanje in je svetal vzor vsem ljudem po svetu, ki se borijo za svobodo in napredek. Da, petnajst velikih, petnajst živih let! Saj jih poznamo, saj smo jih živeli. In poznamo velike mejnike, ki obeležujejo to prehojeno pot: herojsko borbo za svobodo, izredne napore pri obnovi, prehod na delavsko samoupravljanje, delavski sveti, široko družbeno upravljanje in še In še. Vse to pa je rodilo uspehe, toliko uspehov, da se jih včasih kar ne zavedamo, da jih kar ne vidimo, kakor zaradi bujne hoste ne vidimo posameznih dreves. Da, bogat je obračun nove Jugoslavije ob njeni petnajstletnici, nič manj bogati pa niso načrti za njen nadaljnji razvoj in rast. predvideno tudi povečanje produktivnosti dela za 45.4 odstotkov. Za družbeni plan do leta 1961 je značilna politika stalnega in stabilnega naraščanja življenjskega standarda, ki je že doslej, v nepolnih dveh letih, dala prav lepe rezultate. Tako se bo po planu povečal skupni obseg osebne potrošnje z naraščanjem osebnih dohodkov prebivalstva, kar bo posledica večjega števila zaposlenih in večjih plač na te- nje narastel za več kot 40 odstotkov. Hkrati s tem se bodo povečala sredstva za družbeni standard, predvsem za stanovanjsko-ko-munalno graditev, za šolanje zgraditev novih šol. Izdatki bodo v letu 1961 dosegli okrog 22« milijard (brez osebnih izdatkov), kar je za 95 milijard več kot leta 1956. Vsa sredstva za življenjski standard pa bodj za 450 milijard večja, kot leta 1961. Posebna pozornost bo posvečena gra- Pred 40-letnioo ustanovitve S K O J MARKO FILIPOVlCl Kri na kamenju Komaj je sinila zarja ln razblinjala megle nad vrhovi Biokova, ob kapelj svetega Jurija pri $es>tanovcu, se je vračal lz akcije II. Mosorskl bataljon. Kolona se je' vila po kozji stezi, obrasli z grmovjem brez sadov im vonja. Pred Lovrečom so Kot, Cr-Ijen in Pleić po »vojl stari navadi zapel: popularno arijo: Zadvarju grade, kad podjemo nate, slpat ćemo bombe i granate. Pred' temi tremi krepkimi in Junaškimi fanti so trepetali ustaši in Italijani v okoliških garnizonih. Po svojem junaštvu v borbi so sloveli dale* naokrog. Zvonkost njihove pesmi, kipeče iz močnih grl, je vzbujala občutek moškosti, njihove postave so pritegnile sleherno dekliško oko. Blizu va»i je »Hej, Kot, kaj je « tem fantom?« je vprašal. / »Srečala ga je naša predhodnica. Niti besede ne zine, kakor da ni žfivl« Dane je stopil k mladeniču in ga pogledal s svojimi mehkimi, toplimi očmi. »Greš z namti, prijatelj?« Mladenič je z muko prikimal in se priključil koloni 7.a Lovreć. V»i so ga začeli zasipavati z vprašanji, kdo je in odkod je prišel. Kurir »Ferata«, pravcato klepetalo in velik šaljivec, Je prinesel iz štaba bataljona prve podatke. »Pra-vijd, da je Bosanec!« — »Pa veš še kaj več o njem?« ga je vprašal Crljen, »Bogme, ne vem! Dane ne pusti, da bi ga vznemirjali.« Proti večeru srno zvedeli, da Je prišlek iz III. Krajiške. Po preboju na Sutjeski. in Zelengori je izgubil svojo četo. Prebijal se patrulja srečala nekega mladinca, ki je bil nalik prikazni. Edux», kar je bilo na njem živo, *o bile živahne, bistra oči, plameneče kot ogmi, glava ln telo pa sta bila kot pri mrliču. Na rami je nosil mauzerico, na glavi pa kapo proletarko, umazano ln pono-šeno. V nemški torbici je imel deset z oljem popačenih nabojev, tivo glavici čebule ln ko« kruh« brez soli, trdega kot kamen. »Odkod al, prijatelj?« ga je vprašaj Kot. Mladenič ga je pogledal z otroškim po-glledom, kakor zapuščeno dete, ki išče po ceatah mater, da b| ga nahranila. Crljen. Plelć, desetar Boris ln drugi so se zbrali okrog zablodeloga pri/eka ln buljili vanj. kakor d« še svoj živ dan niso videli človeka. Delegat Jerico je klel kot Turek, Iščoč po žepih košček papirju, da bl si /vil cl-famato., PoUJal )e razčistil komandant Dane. je skozi Romanljo ln Cincar ln po dolgem mesecu tavanja prispel v Biokovo. Tiste dni so se mnogi, v skupinah ali posamič, prebijali skozi sovražnikova področja, iščoč svoje enote. Za nas so ti ljudje pomenili nekaj, kar nam Je vlivalo novih moči. kar je i nepojmljivim herojstvom podžigalo borce naših bataljonov, ki so šli v akcij« z geslom »Maščevanje za Sutjesko«. Pred nami vsemi je |ebdel tudi lik mladega Krajišnika, k| smo ga sprejel) z vsem srcem Mnoge žen« ln možje s Mo»ora in Biokova so spraševali preživele borce za svoje naj-iražie, za I. In II. Dalmatinsko brigado, za norce IX. Dalmatinske divizije. Mnogo se lih nI vrnilo ln zdelo se nam je, kakor da potiho Joka vsa Dalmacija. Za temi solzami pa Je stala nepremagljiva moč ljudstvB v borbi za svojo svobodo (Se nadaljuje) od 1952—1956 Jih je bilo približno 71.000). Za zgraditev novih lol ja pa predvidenih 22 milijard in veatioU. Hitrejši razvoj nerazvitih področij Razvoj nerazvitih področij bo osnovan v prvi vrsti na največjem motnem Izkoriščanju njihovih razpoložljivih proizvajalnih sil, mineralnih surovinskih baz in energetskih virov, na področjih, ki imajo za to pogoje, pa i razvojem kmetijske proizvodnje. Razvijanje gospodarsko zaostalih področij* pa naj gre za okraje ali občine v drugače razvitih republikah ali pa širša področja, ima večkrutni pomen. V ekonomskem pogledu se tako krepi gospodarska moč ne samo teh krajev, ampak vse skupnosti. Za naš nacionalni dohodek je zelo pomembno, ali delovni ljudje uporabljajo zaostala ali sodobna proizvajalna sredstva. Hiter razvoj nerazvitih področij bo omogočil tamošnjim neposrednim proizvajalcem, da bodo povečali med drugim svojo proizvodnost dela, kar pomeni krepitev nacionalnega bogastva skupnosti In splošni življenjski standard. V družbenem ozlru pa vnašanje sodobnih proizvodnih sredstev v ta področja pomeni tudi krepitev materialne osnove delavskega samoupravljanja ln ' komunalnega sistema, kajti zaostala gospodarska sredstva tarna po sebi zavirajo razvoj so-cialisitičnih odnosov. Izreden porast Industrije Naša Industrija se Je po osvoboditvi razvijala dvanajstkrat hitreje kakor pred vojno. Ekonomski zemljevid Jugoslavija se je korenito spremenil. Razvile so se povsem nove panoge industrije, ki Jih stara Jugoslavija ni poznala, ki pa pravzaprav pomenijo materialno hrbtenico naše ekonomske moči In materialno osnovo za našo zamenjavo s tujino. Ta naša mlada industrija je dala na tisoče novih proizvodov, od kompletnih oprem za hidrocentrale ali ladje, do hladilnikov, radijskih sprejemnikov, traktorjev itd. Na silnem razvoju te industrije pravzaprav temeljijo tudi stvarna predvidevanja družbenega plana. Da so ta predvidevanja res stvarna, nam priča leto 1957 (prvo leto plana), ko smo zabeležili doslej največji porast industrijske proizvodnje in največje doprinose v kmetijstvu po vojni. Nekaj primerjav nam bo najzgovorneje pokazalo razvoj naše industrije po planu do leta 1961. Proizvodnja jekla leta 1956 je bila »87.000 ton, leta 1961 1,370.000 ton; aluminij: leta 1956 14.662 ton, leta 1961 pa 35.000 ton; umetna gnojila: leta 1956 je bila proizvodnja 187.000 ton, leta 1961 bo 750.000 ton; leta 1956 traktorjev 2691. leta 1961 bo 6450. Premoga smo nakopali leta 1956 17,101.000 ton, 1.1961 pa 25,300.000 ton. Pri surovi nafti bomo skcč.iii od 294.000 ton na 850.000 ton. pri cementu od 1,555.000 ton i-a 2,400.000 ton, pri opeki od 813 milijonov na milijardo 600 milijonov, prii sladkorju od 143.748 na 331.000 ton, pri kamionih od 2765 na 6000 vozil, pri bakru od 29.384 na 40.000 ton in tako dalje. «9w*a» • :..;i . ,: ; -H mm? - i^m Kmetijstvo Kmetijstvo ima v planu posebno mesto. To pa zato, ker je ša nerazvito in je v njem osnovni vzrok določene nestabilnosti v vsem gospodarskem gibanju. Pravzaprav je od razvoja kmetijstva v največji meri odvisna uresničitev vseh eko-nomsko-političnlh ciljev plana. Zato postavlja družbeni plan to gospodarsko področje v srediSče proizvodne ln investicijske politike. To pa praktično pomeni, da ne gre le za veliko povečanje investicij, v kmetijstvu, ampak tudi o razvijanju drugih panog, ki neposredno pomagajo razvoju kmetijstva (trgovina, promet, proizvodnja gnojil, kmetijskih strojev itd.). Do leta 1961 predvideva plan povečanje kmetijske proizvodnje za 43 odstotkov. Vse kar smo tu našteli v najbolj skopih besedah, pa je le del naših vsakodnevnih prizadevanj v graditvi lepšega, bogatejšega, kulturnejlega življenja, je to naš vsakodnevni ustvarjalni boj za socializem. Kajti socializem je skrb za človeka, je človekova sreča in osebno zadovoljstvo, njegovo blagostanje ln življenje v miru, kot je v nedeljo dopoldne med drugim znova dejal predsednik republike, tovariš Tito na velikem zborovanju v :<.':,V.:vcV:W«fc» Z novo avto cesto je mladina naših narodov dala ljubljeni Republiki za 15. obletnico njene ustanovitve najlepše darilo Uspešno premagovanje vsega, kar zavira in zadržuje naš hitrejši razvoj, je odvisno od nas samih, od dejavnosti milijonov državljanov v političnem življenju dežele, od boljšega In bolj vsestranskega dela organov družbenega samoupravljanja, od vztrajnega in doslednega boja zavestnih socialističnih sil, predvsem pa Zveze komunistov, Socialistične zveze delovnega ljudstva. Zveze sindikatov in Ljudske mladine. Ogromna sredstva, namenjena nadaljnji socialistični izgradnji, moramo uporabljati še bolj ekonomično in še bolj racionalno, žigosati moramo sleherne pojave tudi najmanjšega razsipanja družbene imovine! Novem mestu. Morda ob nenehnih željah, da bi ta veliki cilj čimprej dosegli, nemara le prevečkrat pozabljamo, koliko smo pri tem že dosegli. Žive številke, ki smo jih tu našteli, pa nam povedo, da smo velik del nekdanjih pričakovanj, načrtov in obetov že ustvarili. Kar nam manjka, gradimo z vedno živo ustvarjalno prizadevnostjo milijonskih množic naše mlade države, ki se bodo ob letošnjem Dnevu republike ponosno ozrle na prehojeno pot. To, kar nas čaka, bo veliko laže. Zdaj je cilj neposredno pred nami. Pozdravljajo. . Dolenjska fantje 'Franc Šinkovec, Rudolf Bratkovič, Rudolf Žagar, Ivan Zoran, Franc Gregorčič, Ludvik Lhan, Martin Može in Zvonko Derganc, ki služijo vojaški rok v Puli, čestitajo vsem bralcem in naročnikom Dolenjskega lista kakor tudi vsem državljanom za 29. november. Hkrati pozdravljajo starše, prijatelje, znance in dekleta. Gornjim pozdravom se pridružujejo še Ivan Debevc, Franc Cvet, MIlan Perger in Alojz Pucelj, ki služijo vojaški rok v Zemunu. Naj živi 15. obletnica ustanovitve Federativne ljudske republike Jugoslavije! Za naš največji praznik čestitamo delovnim ljudem naše domovine, svojim odjemalcem, poslovnim prijateljem in znancem ter se še nadalje priporočamo! Ob otvoritvi avtomobilske ceste prisrčno pozdravljamo vse, ki so kakor koli pripomogli k tej veliki zmagi vseh jugoslovanskih narodov in .iim v imenu našega kolektiva toplo čestitamo! Sevnica Iskrene, borbene pozdrave partijskemu in državnemu vodstvu in vsemu delovnemu ljudstvu naše domovine ob 15. obletnici ustanovitve Federativne ljudske republike Jugoslavije! Naj živi ljubljeni tovariš maršal TITO, voditelj naših narodov in največji učitelj mladega rodu, ki zanesljivo stopa v srečno In veliko bodočnost! PRISRČNE POZDRAVE VSEM MLADINSKIM DELOVNIM BRIGADAM, KI SO NAM SKUPNO Z INVESTITORJI, GRADBENIMI PODJETJI IN GLAVNIM ŠTABOM MDB ZGRADILE MODERNO AVTO CESTO LJUBLJANA—ZAGRE81 Tovarlško pozdravljamo vse šoferje, mehanike, delavce ln uslužbence sorodnih podjetij ter Jim želimo na novi cesti srečne v o £ n J a I X 0 L E K T 1 V TOVORNEGA IN AVTOBUSNEGA PROMETA »GORJANCI« Novo mesto f 71^3 0834751373518213581560571^16417373393^910376375743576810379^685060549^41983746753443371432250357924367 Milijarde za kulturo in prosveto PREVEČ PEVSKIH ZBOROV? Zapiski z občnega zbora bršljinske SVOBODE Vsako leto porabimo milijarde za kulturo iin prosveto. Kako so bile te milijarde porabljene in kakšno korist imamo od tega? Film — kino Moj ded ni šel nikoli v kino, moj oče v vsem svojem življenju dvakrat, jaz pa grem povprečno dvakrat na teden. Pred voino Jugoslavija ni imela ŠOLSTVO Šolanje je pri nas obvezno in brezplačno. Točno polovica šol je bilo med vonjo popolnoma ali delno uničenih. Po vojni je bilo zgrajenih okoli 5 tisoč novih šol, razen tega pa so jih naši ljudje veliko obnov Lil i s prostovoljnim delom. Vsak sedmi prebivalec Jugoslavije obiskuje neko šolo. Bogdan Borčič: ILUSTRACIJA (1949) filmskih podjetij; danes jih ima 12, eno ustanovo za proizvodnjo lilmov s samostojnim financiranjem in 7 podjetij za tehnično obdelavo filmov. Kino dvoran je trikrat več kot pred vojno, število obiskovalcev pa se je povečalo za več kot 5 krat. Radio Radio ali »radion«, kakor mu pravijo naši kmetje, igra že skoraj v vsaki kmečki hiši, da o mestnih ne govorimo. Poslušajo ga milijoni ljudi, kri pred desetimi, petnajstimi leti sploh n:so vedeli zanj. Stalnih naročnikov, ki imajo svoj sprejemnik, je zdaj že več kot milijon. Knjižnice Težko ie danes najti" človt ka, ki ne bere. Število knjižnic je zelo naraslo, vendar s stanjem na tem področju ne bomo zadovoljni do takrat, dokler knjižnice ne bo imela vsaka vas. Število tiskanih knjig in časopisov, kakor tudi njihova naklada, raste iz leta v leto. Skupnost daje izdajateljskim podjetjem dotacije, da so knjige, časopisi in publikacije č.m cenejši in čim bolj pristopni ljudstvu. Gledališča Cene vstopnic za gledališče so zelo nizke. Leta 1955 je gledalec plačal samo 5 odstotkov prave cene vstopnic. Tako je omogočeno vsakemu državljanu, da obiskuje gledališča. Število gledališč se je povečalo v primeri s predvojnimi za več kot dvakrat. Muzeji Steviio muzejev se je z ozi-rom na predvojno stanje povečalo za več kot trikrat. Novo odprti muzeju so v glavnem specialnega tiiri. kot na primer muzeji NOB. Za razvoj kulture je predvidenih do leta 1961 še 6 milijard din, ki bodo uporabljeni za vzdrževanje sedanjih kulturnih ustanov in za širjenje onih. ki imajo največji vpliv na množični kulturni dvig prebivalstva, se pravi: knjižnic, kino dvoran in drugega. Skupnost pomaga z dajanjem štipendij, z odpiranjem domov in internatov ter še drugače učencem in študentom pri njihovem šolanju. Zdaj ni študij samo privilegij nekaterih, kot je bilo to pred vojno. Leta 1931 je bilo skoraj polovico prebivalstva Jugoslavije nepismenega. Število nepismenih smo uspeli znižati na eno četrtino. Učenci v gospodarstvu (vajenci) dobivajo plače (nagrade), ki so odvisne od let učenja, mimo tega pa ie zanje zgrajenih in odprtih veliko' domov in internatov. Višje šole smo iimeli v stari Jugoslaviji samo dve, ki sta imeli 259 študentov. V zadnjih letih se ie število teh šol zelo povečalo pa tudi število študentov se je dvignilo v letu 1957 na približno 10 tdroČ. Lani: 62.000 študentov, pred vojno le 17.000 Leta 1939 smo imeli v Jugoslaviji 27 fakultet in umetniških akademij, lani pa se je številka dvignila že »a 71. Posebno je treba poudariti, da sta bili odprti univerzi v Sarajevu in Skopi j u — tako sta dobili tudi Bosna in Hercegovina ter Makedonija prvič v zgodovini svoji najviš-ji učtli-šči. Odprtih je bilo veliko fakultet, ki jih nred vojno siploh nismo iimeli: stomatološka v Beogradu, Akademije za dramsko umetnost v Beogradu. Zagrebu in Ljubljani, Visoka šola za fizkulturo v Beogradu, Farmacevtske fakultete v Beogradu. Zagrebu In Ljubljani in druge. Od predvojnih 17 tisoč študentov je do leta 1957 število naraslo na 62 tisoč. V desetih letih je dkflomiralo 44.442 študentov, kar je več kot za polovico več, če primerjamo z istim obdobjem v predvojni Jugoslaviji. Vendar rezultati, doseženi na tem področju, še niso zadovoljivi. Število diplom i rann h nI v skladu s skupnim številom študentov in s sredstvi, kri jih skupnost vlaga v te šole, posebno pa ni v skladu s potrebami našo države po fakultetno izobraženih ljudeh. V. 3 letih še 90 milijard za šolstvo! Dopolnilno šolanje odraslih ie danes v posebnih šolah kot so šole za splošno izobrazbo delavcev in uslužbencev, gospodinjske, mojstrske, ekonomske, posebni oddelki pri srednjih stix>kovnih šolah, kmetijske šole in druge. Pred vojno je bilo v te šole vpisanih 4 tisoč ljudi, lani 45 tisoč, leta 1961 pa je predvideno, da bo obiskovalo te šole 200 tisoč ljudi. 200 tiisoč otrok — pripadnikov nacionalnih manjšin se uči v svojem materinem jeziku: bolgarskem, češkem, slovaškem, rusinskem. madžarskem, romunskem,' šiotarskem, italijanskem in turškem. Do leta 1961 bo potrošenih še 90 milijard dinarjev za izgradnjo novih šolskih prostorov, za zameno že dotrajanih šolskih prostorov, za planirano povečanje števila učencev in študentov i ln belje razlagati, kako naj uporabljani) elektriko, da ne bo nesreč, kako varčevati z električnim tokom ln podobno. Nova šola — novi načini vzgoje Iskati ln osvajati moramo načine vzgoje, ki bodo učenca neposredno pritegnili k njej. Od pasivne metode moramo preiti k aktivni. Ne smemo več vzgajati posameznika, ampak kolektiv. Opustiti moramo aktivistične krilatice pri pouku. Pouk mora temeljiti na znanosti. Zato moramo tudi družbeno preobrazbo in socializem razlagati na znanstvenih temelja h. Pogosto trdimo, da je naša pedagogika v krizi. To nI res. Kriza je v tem, ker Iščemo njeno rešitev v šoli. Krizo bomo odpravili tako, da bomo šolo vključili v življenje, videti je, da se preveč bojimo Ustih novih oblik dela, ki se v našem družbeno političnem življenju že uveljavljajo. Kaj pa dolenjski pedagogi? V razipvavl so z vprašanji, ki so jih načeli, dokazali, da so o novi šoli že razmišljali. Tovariš Vlado Majhen je na vprašanja odgovarjal ter dopolnjeval ali popravljal misli tovarišev, ki so sodelovali. Razvila se je razprava o učilih, učbenikih, učnih programih, šolskih stavbah in gospodarski pomoči za razvoj šolstva, ki naj bi jo po mnenju nekaterih nudile razvitejše občine šibkejšim. Glede učil je res, da Jih je v šolah premalo. Toda vsako učilo prej ali slej zastara. Kot učila moramo uporabljati okolico, razne delavnice, gospodarske organizacije, tovarne in podobno. Mogoče se to madce čudno sliši. Toda tudi tako, da bomo okolico, v kateri je šola, pri pouku praktično uporabljali, bomo šolo približali življenju. V učilnici visi slika parnega stroja v prerezu. S palico drsimo po njej in zdolgočasenim učencem razlagamo vlogo posameznih delov. Nasproti šolskega poslopja stoji delavnica, ki uporablja za pogon parni stroj. Zakaj ne bi raje odpeljali otroke pred stroj in jim ga lahko laže razložili ter hkrati »budili v njih zanimanje! Z učbeniki moramo še potrpeti, dokler ne bomo popraviti učnih načrtov. Učnih načrtov ne smemo pričakovati kot odrešitev. Zavedati se moramo, da ne bodo nikdar popolni. Učitelj ne sme dojemati učni načrt birokratsko, kot nekaj popolnega. Prilagoditi ga mora okolju in posebnostim kraja, kjer je šola in kjer poučuje. Starih učbenikov ne smemo popolnoma zavreči. Se jih lahko uporabljamo, toda prikrojevati jih moramo današnjim zahtevam n izpopolnjevati to, česar v njih ni, z obširnejšo razlago. Vprašanje šolskih stavb ni majhno. Šolske stavbe pa bodo rasle le vzporedno z gospodarskim razvojem okolja, kjer je šola. Zato ne smemo računati na kakšno posebno pomoč razvitejših ohfin šibkejšim. Vprašanje šolskih prostorov Je namreč bolj pereče v Industrijskih centrih, ki dajejo največ kadrov (približno 80% vseh!). Po razpravi je predavala dr. Iva Se gula o tem, kaj naj nova šola nudi. Tudi po njenem predavanju se je razvila živahna razprava. Potek posvetovanja, ki je trajalo od *. do 14. ure. je lep dokaz, da se dolenjski šolniki zavedajo velikih nalog, katere jih čakajo. J. M. Končan je knjigovodski tečaj Pred nekaj dnevi je bil zaključen začetniški knjigovodski tečaj, ki ga je organiziralo Društvo knjigovodij v Novem mestu Na zaključnih Izpitih, ki jim je predsedoval tajnik OT.o Zvonko Pere. je bil pokazan lep uspeh, saj Je Izmed u kandaditov naredilo Izpit z odliko 6 tečajnikov, s prav dobrim uspehom i*, z dobrim ifi. medtem, ko Izpita niso položili 3. dva pa sta ostala neocenlena Tečajniki so na zaključnih Izpitih pokazali razmeroma dobro strokovno znanje, mnogo slabšn pa so odgovarjali na vprašan ie splošne razgledanosti, tako politične kot gospodarske, kar le predsedniku Izpitne komisije dalo povod, da Je v zaključnem eOVO-ru poudaril potrebo izpopolnitve ludi po tej plati. Dejal je, da dober strokovnjak, zlasti ne knjigovodski, ne more biti tisti, ki svoj strokovni posel dobro obvlada, ne pozna pa političnega In gospodarskega razvoja drn/he m ust v o knjigovodij Je s svojim tečajem usposobilo določeno število Mudi za knligovodsko službo: nekateri tečajniki so po končanih izpitih že prejeli ponudbe za sluz. be. Želimo si še takih tečajev, z velikim zadovoljstvom pa prifaku-temo razpis nadaljevalnega knjigovodskega tečaja, ki je zlasti za bal okraj nadvse potreben. Nešteto oblakov najrazličnejših kulturnih akupln, gledališč, orkestrov, pevskih in drugih zborov je bilo letos med brigadirji na avto ceatl. Predavanja, ustni časopisi, nastopi umetnikov, televizija, kino, gramofonske plošče in različni obiski so bogatili razgibano družbeno življenje v naseljih • »♦»♦♦»»♦•T... ...... ........... Tudi ta cesta nas pelje v lepšo bodočnost Pozdrav za Dan republike Dolenjski fantje, ki služimo vojaški rok v Bački Topoli, V. P. 5030, pošiljamo tople pozdrave vsem znancem in prijateljem^ vaškim fantom in dekletom ter jim čestitamo za 2'J. november, tiksreno čestitamo tudi mladinskim delovnim brigadam in jih pozdravljamo! Posebno pozdravljamo še .starše, brate in sestre: Edvard Knlr-nc, Jože Ito/.ii, Stane Vla-hovic iii .lože Skulj. Gledališče PD »Dušan Jereb, v Novom mestu je v sezoni 1957-58 redno delalo, kolikor je bilo pač mogoče v aanih razmerah s skromnimi sredstvi. Kongres Zveze Svobod in prosvetnih društev, ki je bil letos januarja v Mariboru, je dal vsem amaterskim gledališkim skupinam in društvom določene smernice za delo. Gledališče je te smernice upoštevalo pri sestavi repertoarja. Kongres je poudaril, da v socializmu ne gre samo za materialno preskrbijenost ljudi, marveč tudi za zadovoljitev duhovnih potreb. Te potrebe imajo v evidenci naša prosvetna društva, ki s svojimi dramskimi, pevskimi, literarnimi itd. sekcijami poživljajo mrtvilo marsikaterega kraja našega podeželja. Važna oblika dela z ljudskimi množicami je brez dvoma gledališče, Id počasi, a vztrajno preobraža ljudi, ker gledališko delo neposredno vpliva na njihovo zavest. Vrednost umetnosti in kitali socialističnega humanizma postajajo tati vedno večjega števila ljudi, s tem usmerja gledališče svoja prizadevanja v široko družbeno aktivnost. Omenil bi samo dve stvari, ki jih je kiongres označil kot pomembni: 1. Amaterska društva morajo prisluhniti utripu sodobnega življenja in po vsebini ter obliki postati ustrezna našemu času; 2. amater-»tvo se mora kvalitativno povzpeti na višjo raven. Novomeško gledališče jo izpolnilo prvo nač&io z uprizoritvijo dveh sodobnih dal in sicer z Maiinčevo Komedii > <■ komediji« in Lutovvskega »Dežurno službo < Ifcva na Ironičen način šiba naše bre/-seftankarstvo v škodo družine, pa fta ostra satira stalinističnih me- tod v življenju sodobne Poljske. Omeniti moram še enega izmed mnogih smotrov dramskega ustvarjanja: etično osveščanje človeka, to je funkcija, ki jo pri oblikovanju humanističnega ideala dejansko opravlja umetnost kot družbena kritika in seveda tudi kot posebna oblika spoznavanja človeka. 2elja po kulturnem udejstvo-vanju je v naših ljudeh zelo živa. V zadnjih letih so se seveda zelo spremenilo okoliščine. Splošni družbeni, gospodarski, tehnični in kulturpi razvoj terjajo napredek tudi na področju amaleistva. Zanimanje za dramatiko in dramatsko udaj-stvovanje pa raste samo i kvaliteto, z novimi oblikami, novo vsebino. Ni bistveno število predstav, temveč koliko bo prire- ravnavali vso problematiko gledališkega udejstvovanja. V sezoni 1957-58 je gledališče uprizorilo: 1. V oktobru in novembru smo Iz prejšnje sezone ponovili ONeillovo dramo »Anno Christie* in gostovali v Črnomlju, Metliki in na Delavskem odru v Ljubljani (režija: Tone Trdan). 2. Eno-dejanko utemeljitelja novejše dramatike Bettholda Bledita Puške, gospe Carrar* (režija: Tone Trdan) smo uprizorili za lanski občinski praznik. 3. Domačo noviteto (Marine: Komediju o komediji, (režija: France Kralj) smo dalj V Novem mestu in na pljučnem oddelku bolnišnice (skupaj 5 predstav). 4. Poljsko dramatiko je zastopal Lutow-ski z »Dežurno službo* (režija: Tone 7. Iz klasičnega repertoarja smo vzeli Goldoni.jevega 'Slugo dveh gospodov« (režija: France Kralj), vsega :i predstave. 8. Ljudska igra, Budakov 'Metež« jc prišla na oder za letošnji občinski praznik (režija: France Kralj). V pretekli sezoni je bilo 5 premier, 1 ponovitev, 1 akademija in 1 veseli večer. Vseh predstav je bilo 25, vseh gledalcev okrog 7000, vključno z gostovanji - tujih gledališč pa 14.500. Gledališče je bilo povabljeno od republiškega Sveta Svobod in prosvetnih društev, da med najboljšimi amaterskimi odri v Sloveniji sodeluje na festivalu v Velenju. Zaradi prevelikih stroškov nismo mogli gostovali. Povabljeni smo bili /. »Dežurno službo« in »Komedijo Dreuesa umirajo sloje., Beograjsko pozori-Šte (Copić: Doživljaji Nikoletine Bursača), Klub dramskih umetnikov Slovenije (Be-govič.: Brez tretjega), beograjski in ljubljanski solisti Opere ter igralci Drame (za brigadirje), Klub celjskih akademikov (dvakrat: Veseli večer), Dramska sekcija JLA Novo mesto (NuŠic: Žalujoči ostali), učiteljiščniki Novo me.ito (Frank: Jezusoi i apostoli), osmo.šolci gimnazije (Pugget: Dnevi naše sreče), PD Smihel (opereta Planinska roža), dtt ne omenjam številnih akademij, recitacij in nastopov, kjer o sodelovali člani društva. Skupno /. gostovanji poklicnih gledališč ln z gostovanji tujih gledaliških družin je imelo Novo mesto povprečno v vsej se/.nnl gledališko predstavo vsakih 7 dni. Novih gledaliških komadov je bilo v se/oni 15 (domači in tuji), kar je za mesto precej. Občinstvo je videlo 15 novih del, pestrih in /. napredno vsebino (4 drame, (5 komedij, 1 ljudska igra, 1 romantična komedija, 1 opereta, 2 igri dijakov). Domače gledališče je dalo 6 premier, poklicna gledališča, 5 ln druga društva 4. Število vseh premier in repriz vseh družin in poklicnih gledališč je bilo 45. Mladinsko gledališče lani ni uprizorilo nobenega dela. Obisk pada. Občni zbor je ugotovil, da je število akademik proslav, nastopov vseh mogočih društev že toliko v mestu, da se komaj zvrstijo v dvorani. Gledališča Je nabavilo magnetofon, ki je režiserju v pomoč pri .šludiiu [gra in inspicientu za zvočne efekte na odrti V bodočem reper- loai ju bolim v al ■.....,nv lav ' l 40, ohlcf>,- iiico Partije določili primam« delu. Prof, rONI TRDAN Novomeško gledališče v m nuli sezoni ditev človeško obogatila nastopajoče In občinstvo. Selp na ta način je amaterstvo pomembni činitelj pri prevzgoji in oblikovanju duhovne podobe naših ljudi. Pogoji za delo pa so: kader, vsebinsko pomembna dela in najnujnejša materialna sredstva. Sodim, da vprašanje kadra pri nas ni pereče, niti ni bil problem vsebinsko pomembnih del, pač pa je bilo in je še pereče vprašanje denarnih sredstev m moralne pomočt 'družbenih organizacij, pred. sin SZDL, Upravni odbor gledališča in reiisejr ki svet sta imela 10 sej, na katerih smo ob- Pabeiki z občnega zbora PD Du*an Jereb Trdan), vsega 8 predstav (gostovanje v Trebnjem in na Delavskem odru v Ljubljani). 5. Veseli večer je zrežiral in vodil liiko Urh ll prireditve, valovanje V Črnomlju in na pljučnem oddelku bolnišnice), 8. Akademija ob proslavi 200-letnice rojstva Valentina Vodnika je bili združena s proslavo Franceta Prešerna. o komedij}] . Predstavi Dežurne službe« je prisostvoval režiser ljubljanske Drame France Jamnlk in se pohvalno izrazil o Izvajanju. Ne razumemo odgovornih činite-ljev, ki bi lahko z minimalno podporo omogočili društvu udeležbo na festivalu, kjer bi novomeško gledališče lahko reprezentiralo dolenjsko amatersko udejstvovanje. Povprečno je dalo gledališče v vsej se/.oni predstavo vsakih Ifl dni. V mestu so goslovaln razna poklicna ln amaterska vledal išča 1<-r društva: Mestno gledališče Ljubljana (Man/ari: Naši ljubi otroci, Vilhar: Večer O čitalnici, Casntii: Množčna telesna vzgoja osnovna smer našega dela Ko je bil nedavno obiskal graditelje avto ceste predsednik CK LMJ tovariš Mika Tripalo, ga je zaprosil sodelavec lista -Mladost na autoputu«, da je odgovoril na neka) vprašanj o kongresu za telesno kulturo v Beogradu. Tovariš Tripalo, vi ste sodelovali v pripravah za kongres in vsekakor so vam znani razlogi za sklicanje tako velikega zbora, Kongres za telesno kulturo je bil aklican zato, da bi nekako »umirali naše trinajstletne izkušnje in da bi videli, v kakšni smeri in pogojih moramo razvijati naše gibanje za telesno kulturo. Prav dobro vam je znano, da smo v tej smeri imeli nekako dve dobi. V prvi, povojni, je bila naša orientacija na množični telesni kulturi, hkrati pa smo delali nekatere napake, ki so povzročile deformacijo telesnokulturnega gibanja, da smo se zadnja leta bolj ali manj ukvarjali z določenim krogom vrhunskih športnikov. To pa je nam onemogočilo, da bi dosegli večje rezultate, zlasti v množični fiz-kultumi vzgoji šolske mladine, hkrati s tem pa množic na sploh. Vse to Je terjalo od nas, pa tudi javnost je čakala od nas, da na kongresu popolnoma jasno povemo, kam želimo, da se usmeri naše fizkultur-no g banje in katera so osnovna sreJ-*va, katera so osnovna pota, da bi te naloge dosegli. Naše bralce zanima, kako se Je razvijala razprava na kongresu in rudi kakšni so vaši neposredni vtisi s kongresa? Na kongresu Je bilo nad 1800 delegatov in človek bi menil, da jih je vsaj manjše število prišlo v Beograd kot turisti. Toda videli smo na kongresu, da so skoraj vsi delegati prišli na kongres zelo dobro pripravljeni in da so zelo resno pojmovali pomen kongresa. Vse komisije so bile prepolne delegatov, pa ne samo to: največja težava delovnega predsedstva in sekretariata je bila v tem, da bi že vendar prekinili razpravljanje, sicer bi kongres ne zaključil svojega dela niti v desetih dneh. Drugo, kar mislim, da lahko povem kot svoj vtis, je to, da so vsi delegati v razpravljanju pokazali, da je bilo res potrebno sklicati tak kongres in kar se ml zdi najvažnejše in je treba posebno poudariti, delegati so, razen nekaj ekstremnih misli, kakor se zgodi na vsakem takem zborovanju, pokazali enodušno soglasje z referati in koreferati. Na koncu še eno vprašanje, tovariš Tripalo: na kongresu so bili sprejeti zaključki in zanima nas, v kolikšni meri so v njih izražene in ostvarje-ne osnovne namere kongresa. Mislim, da je za nas najvažnejše, da smo prvič po osvoboditvi na tako pomembnem zborovanju, v tako uradnem dokumentu poudarili, da lesno kulturo, prav tako dolžni, da storijo mnogo več, da bi v naslednjih letih bistveno povečali število članov. Pomembno mesto na kongresu telesne kulture je bil zavzel tudi status našega kvalitetnega športa. To Je povsem razumljivo, kajti danes se vse dežele mučijo s tem statusom. Mj smo zavzeli stališče, da šport ne more biti poklic. Zdi se mi, da je povsem jasno, da se človek, ko do- svetu in če hočemo uspeti v tej mednarodni konkurenci. Pa ne samo zaradi tega, ampak tudi zato. ker ima kvalitetni šport res svojo družbeno funkcijo. To pa seveda ne pomeni, da n; kongres zelo ostro obsodil razne negativne pojave, o l>aterjh se je zadnji čas v javnosti zelo mnogo govorilo. Mirno pa moremo reči, da je kongres zavzel ustrezno stališče in mi bomo temu stališču ostali dosledni; kdor ga bo kršil, pa bodi športnik ali funkcionar, s tem bomo z vso odločnostjo obračunali. Mislim, da ni negativen pojav v tem, če kak klub da kakemu športniku na primer petdeset tisoč dinarjev, če se za ta denar ve. odkod je prišel, in če tako piše v predpisih. Ce pa nekateri posamezniki izkoriščajo svoj službeni položaj, ustvarjajo črne fonde in čez mero plačujejo, to v nobenem primeru njma nikakrš- mora biti naša osnovna orientacija na razvijanju telesne kulture v množični fizični vzgoji v šolah, in da je v sklad j u s tem treba tudi osnovna materialna sredstva, najboljše kadre in, da tako rečem, največjo energijo, organizacijsko in drugo, prenesti na dejo z mladino v šolah, talko na obvezni pouk telesne vzgoje kakor tudi na tisto, kar običajno imenujemo svobodna izven-šolska aktivnost učencev. Druga stvar: kongres je zelo jasno poudaril, da so tudi drugi činitelji, kot Jugoslovanska ljudska armada in kar je v zvezi z njo, recimo pred vojaška vzgoja, zatem pa še vse družbene organizacije za te- podnj trideset let, neha ukvarjati s športom, in potem se vpraša, kaj bo z njim. Torej mora v času, ko se ukvarja s športom, ali delati, ali da se počasi, kakor bi rekel, pripravlja na neki .poklic, ali da se uči pa se lahko namesto pet let uči osem, toda po teh osmih letih bo imel kak poklic. To je eno, in drugo: morali smo priznati, da je treba našim najboljšim športnikom po točno določenih predpisih in točno določeni kategoriji dajati določeno materialno pomoč v času, ko se ukvarjajo s športom. Saj je povsem očitno, da jim moramo pomagati, če hočemo, da dosežemo talke športne rezultate, kakor se dosezajo v ne zvem a prizadevanjem za razvoj telesne kulture v naši državi. Zato mislim, da so to glavne novosti, ki jih je kongres prinesel. Morda vas zanima neka stvar v zvezi z delovno akcijo, — je rekel tovariš Tripalo na koncu razgovora. — V resoluciji kongresa in v referatih je bilo mogoče opaziti, da si prizadevamo za neki minimalni program telesne vzgoje v vseh družbenih organizacij in šolah. S takim programom se sedaj ukvarja Zvezni inštitut za telesno kulturo in mi ga bomo zaceli uporabljati na prihodnji delovni akciji. Mislim, da bodo prve fizkultume značke razdeljene prav na tej akciji. Okrajno šolsko prvenstvo v odbojki in nogometu V listam Šolskega pouka telesne './.■zoie spadajo tudi razna šolska športna tekmovanja. Mladina rada tekmuje in si želi čimveč tekmovanj. Športni dnevi v višjih Šolah nudijo mladini možnost medseboipega tekmovanja. V času kongresa telesne kulture so po naših šolah pisali naloge s DOdročla telesne vzgoje ln loorta Nešteto nalog 1e. ki opisujejo razna razredna. (Šolska in medšolska prvenstva V letošnjem šolskem letu smo /.godal zaceli z raznimi iolokiml Športnimi tekmovanji. Po navodilih republiškega Sveta za šolstvo bo v proslavo dneva republike republiško prvenstvo v odbojki in nogometu. V vseh naših večjih krajih so bija Izvedena razna kralevha medšolska izbirna prvenstva, ki so bila polna raznih zanimivih borb in presenečenj, posebno v Novem mestu, ko so gimnazijci izločili že v prvem tekmovanju dijake z učiteljišča. Na okrajnem šolskem prvenstvu, ki je bilo 10. novembra v Novem mestu, so se zbrali dllakl i/. Krškega, Brežic, črnomlla in Novega mesta. Navzlic malo do-^riemu terminu 1e tekmovanle vendar uspelo. Prvenstvo v odbojki se Je končalo v najlepšem vremenu, le nogometašem 1« nekoliko nagajal dež. Pri vseh tekmah so pokazali dijak) veliko borbenost, požrtvovalnost in tudi disciplino. Poseb- no sposobne tekmovale« imajo na tehnični srednji šoli v Krškemi dosegli so prvo mesto v nogometu in odbojki ln bodo zastopali nal okral na conskem prvenstvu v Ljubljani. Končni rezultati okrajnega prvenstva v odbojki za moške: 1. TSS Krško, 2. gimnazija Črnomelj. 3. gimnazija Novo meata. Pri dekletih sta nastopali samo dve ekipi ln so gimnazijke is Novega mesta premagale »ovratnice lz Črnomlja. Tudi ori prvenstvu v nogometu so se nekateri razživell ln dokazali, da je tudi za to vrsto Sporta veliko zanimanja med naso iol-sko mladino. Nekateri mladi nogometaši so pokazali dokal spretnosti v igri z žogo. Posebno razburljiva je bila zadnja Igra. ko le Slo za prvaka. Vrstni red nogometnih ekip: 1. TsS Krško. 2. gimnazija Brežice. 3. Vajeniška šola Črnomelj, 4. Vajenska Sola Novo mesto. Pozimi bodo dijaki nastopali na okrajnem prvenstvu v smučarskih panogah, spomladi pa s« bodo pomerili med seboj v malem rokometu, košarki, ajletiki in telovadnem mnogoboju. J. G. Avto cesta — šola jugoslovanske mladine VSEM ZDRAVNIKOM, ZDRAVSTVENIM DELAVCEM, ZAVAROVANCEM, UPOKOJENCEM IN NJIHOVIM SVOJCEM ČESTITAMO ZA NAS NAJVEČJI PRAZNIK — DAN REPUBLIKE! HKRATI POZDRAVLJAMO DELAVNO MLADINO NAŠIH NARODOV, KI JE VESTNO IZPOLNILA SVOJO NALOGO IN NAM ZGRADILA AVTO CESTO LJUBLJANA-ZAGREB! Okrajni zavod za socialno zavarovanje NOVO MESTO PIONIR ii NOVO MESTO VSEM DELOVNIM KOLEKTIVOM, KI SI PRIZADEVAJO S SVOJIM DELOM DVIGNITI ŽIVLJENJSKO RAVEN DELOVNEGA LJUDSTVA, VSEM POSLOVNIM PRIJATELJEM, ZNANCEM IN ČLANOM SVOJEGA KOLEKTIVA ČESTITAMO ZA 2° "vfiMUI — BW F^TOO USTANOVITVE FLRJ1 • mtt )••* i« n lian. IDlI 6 . ., IIIIPI•v a i i* ■• j- 0 ■ • • v ■iiillllt > h ■) • j • > > . ' IIIUII i« • ■» ■ «1 kaVttfiJSJi BRIGADIRJI IN BRIGADIRKE! Bi** vašega požrtvovalnega doka bl Dolenjska io no Imela nove ceste, s katero se Ji odpirajo nove gospodarske možnosti in s tem tudi boljše življenje! Za vaš trud se vam Iskreno zahvaljujemo in vam k doseženim uspehom fiestttamol • i. •■•■OP IIIIODOOlllil /■ona-iBnaaannao A«•■•*•■•■■«•••• Iridf •■■■•'•■■■■■«> . >•■«••«••*« •»««.««■ Ai.amlBiiiuiii.iolta {■■■euaoaa ->•■<•"■■«••■ HniiiiiiiiiiiaitoiKVoii« • •■•OtdltonaiiiiiiLlitila ■•■•(■••itaioiiiiniiii n » *>»».» • • « • a • o a • • «< Dr. ivan Ribar v Brežic Da bi čimbolj svečano proslavili petnajsto obletnico zasedanja AVNOJ v Jajcu, so Brežičani povabili v preteklem tednu gorečega borca za novo Jugoslavijo in najbližjega sodelavca marsaiia Tita, dr. Ivana Ribarja. Z njim je prišel v B rež Lee tudi general Jaka Avšič. V naibito polni prosvetni dvorani »o ju Brežicami navdušeno sprejeli, prisrčno pa *o ju pozdravili breilfikl pionirji m Jima izročili šopke cvetja. Sivolasi dr. Ri'bar, partizanski borec lz prvih dni vstaje, tvorec AVNOJ ln njegov predsednik ter dolgoletni predsednik Prezidlja ljudske skuipćčine FLRJ, d* v ognjevitem govoru opisal razvoj vrhovnega političnega telesa ln narodnega predstavništva v osvobodilni borbi. Z navdušenjem Je zbranim poslušalcem razlagal vsebinske priprave za n. zasedanje AVNOJ ln njegovo delo v Jajcu pred lo leti. Z globoko osebno prizadetostjo Je tolmačil zgodovinske sklepe AVNOJ o oblUkalh ln principih Izgradnje nove države. Nova država, Je dejal dr. Rll^ar, Je biil* lde-afl, za katerega se Je borilo na sfcotisoče borcev, sinov vseh naših narodov. Je bila poslednja želja umirajočih borcev na sutjeski. ki Jo je dr. Ivan Ribar tudi sam doživljal. To so bite le".Je m zahteve stotlsočev, ki so padli v borb! proti otaipatorjem tn domačim izdajalcem. DemoBcra-ttčnost in federativnost, to sta osnovni načeli, na katerih Je začel AVNOJ graditi novo državno ureditev. — Zgodovinski sklepi AVNOJ, sprejeti pred 13 leti v Tajcu. Imajo globoko vsebino v današnjih dneh in Jo bodo obdržali, dokler bodo obstajali jugoslovanski narodi. Vsebino ln da-tskosežnoet teh sklepov so razumeli in občutili tudi vsi nasi sovražniki v pretekli vojni, to so morala uvideti tudi vsi tisti, ki so nas leta 19*8 sramotno napadali, tisti, ki so leta 1863 mimo nas in proti nam odločali o naši razmejitvi z Italijo, o -tem se bodo prepričali tudi vsi tisti, ki nas zopet danes sramotno blatijo in napadejo. Ob koncu svojih spominov se J« dr. R^bar aativalii za prijazno vabilo, ki se mu Je z veseljem odzval in prišel v Brežice. Dejal Je, da se ob spominih na tiste velike dni raz vname ln navduši, kakor se Je navduševal ko Je kot partizan spremljal borbo jugoslovanskih narodov, v katere zmago je vedno globoko veroval. Za njim Je pripovedoval svoje spomine general Jaka Avšič. Povedal Je, da se dr. Ribarja spominja kot ognjevitega govornika in navdušenega borca za novo državo še kot delegata na Kočevskem zboru odposlancev, ko sta se prvič srečala; spominja se ga z n. zasedanja AVNOJ in ko so po zasedanju AVNOJ pokopali Cesta krajša razdalje in zbližuje ljudi njegovega tragično preminulega sina Ivo-Lola Rlibarja.. Tovariš Jaka Avšič je opisal zbranim zanimivo dolgo in naporno pot slovenske delegacije v Jaj- ce, spominjal se je kako Je potekalo zasedanje in kako so se po dolgih ln skrivnih poteh, polnih nevarnost!, vračali iz Jajca slovanski in hrvaški deleeat: S. S. Dr. Ivan Ribar na obisku pri brigadirjih Vabilo na akademijo v Bršljinu Delavsko prosvetno društvo »Svoboda« Bršijan priredi s sodelovanjem kolektivov SGP Pionir Novoteksa in Keramike slavnostno akademijo v počastitev dneva republike v četrtek, 27. novembra, ob 19. uri v sindikalni dvorani podjetja PIONIR v Bršljinu. Vstop prost, po akademiji ljudsko rajanj«. VABLJENI! Proslava v Dol Toplicah Osemletka bo za proslavo dnesa republike priredila slavnostno akademijo, na kateri bosta nastopila pionirski pevski zbor in mladinski pevski zbor. Šolska mladina bo sodelovala s priložnostnimi deklamacijami in recitacijami. V kuturneni domu bo v počastitev dneva republike slavnostna akademija. Sodeloval bo moški pevski zbor prosvetnega društva »Maks HenJgman« ln dijaki višjo h razredov osemletke. D. G. Postajališče Štefan tik pred otvoritvijo Postajališče Stefam pri Trebnjem bo v kratkem dograjena. Za njegovo izgradnjo je prispeval okraj Novo mesto 100.000 dinarjev, Železniško transportno podjetje iz Ljubljane 250.000 dinarjev, ostalo, okoli 2 milijona, pa SO prispevali kmetje sami z materialom, vožnjami in prostovoljnim delom. 9© čvrstih IcM • • • Minuli petek Je praznoval v krogu svojih dragih 90-letnico tovariš Ivan Kastelic iz Novega mesta. Rojen Je bil 21. novembra 1868 v vasi Jablan pri Mirni peči. Nemiren in vedože-Ijen je odšel z doma že v trinajstem letu in se v Novem mestu pri Mehorovih izučil pekovske obrti. Se zdaj se spominja teh let, ko Je kot vajenec po hišah ponujal vsak dan sveže preste. Tudi v tedanjo starinsko Trdinovo hišo je večkrat sel. Pisatelj Janez Trdina ga nI nikoli odslovil. »Daj ml dve presti,« je dejal fantu. Ta je bil zadovoljen. Vleč mu je bil Trdinov starinski hodnik, zgrajen okrog bi okrog kuhinje. Po nJem Je korakal kot po graščinskem hodniku. 'Ko je odslužit vojake, se Je napotil s trebuhom za kruhom. Pre- V Kostanjevici 42 novih članov SZDL Zadnje čase je Socialistična zveza v Kostanjevici pridobila spet 42 novih članov in mestni odbor SZDL Kostanjevica se zahvaljuje kolektivu šivalnice v Kostanjevici, zlasti pa tovarišicam Tereziji Gašpir, Mariji Pavlenc in Tilki Krapež, ki so pridobile 32 novih članov, tako da je v tem kolektivu organiziranih v SZDL 57 članov. Omenjene tovarišice delajo 8—12 ur na dan in isto skrb kot za delo so pokazale tudi pri pridobivanju novih članov SZDL, za kar zaslužijo vse priznanje. Od 58 članic kolektiva šivalnice je odklonila pristop le M. V., češ: »V Uradnem listu ne piše, da moram biti član SZDL.« Ce tako misli, naj ve, da je dovolj prizadevnih članic Socialistične zveze, ki bi se rade zaposlile. Drugačno zavednost je pa izpričal 87-letni Jože Medved: »Dokler bom Živ, bom član SZDL,« je izjavil. »Na sestanke res ne morem hoditi, ampak to boste že razumeli.« Takih članov, kot je Jože Medved, je veliko v naši organizaciji. Čeprav ima SZDL pri nas okrog 400 članov, je to še vendar premalo. Precej trdnejših kmetov se še ni vključilo, niti ne kažejo posebnega zanimanja za našo organizacijo. Glede organizacijskega vprašanja smo imeli nekaj lepih uspehov, pa tudi nekaj nepravilnosti. Nekateri odborniki, posebno mestnega odbora SZDL, se slabo zanimajo za napredek svoje organizacije. Decembra bodo volitve v nove vaške in mestne ♦dbore SZDL. Treba bo poskrbeti, da bomo izvolili take odbornike, ki jim bo organizacija SZDL res pri srcu. Jože Gregel potoval Je Češko, zaftiimanje za to mu je vzbudil njegov nekdanji gospodar Mehora, ki je bil po rodu Ceh, Iz Prage je peš potoval na Dunaj. Kaj Je mladim nogam osemdnevna pešpot? »Mlad človek goro preskoči, če hoče!« Leta 189« se je za stalno naselil v Novem mestu, kjer si je ustvaril dom in družino. Devetdesetletnico rojstva Je dočakal duševno še čil, dasi so mn leta pobelila glavo in mu je šestdeset let težkega dela upognilo hrbet ln izčrpalo telesno moč. Čislan ln spoštovan preživlja sedaj v miru zasluženi počitek. Vidimo ga za mizo, ko bere slavnostno številko priljubljenega Dolenjskega lista. Zanima ga prav vse, najbolj pa gradnja avto ceste. Okrajna zadružna zveza Novo mesto KMETIJSKA PROIZVAJALNA ZVEZA - ZADRUŽNA HRANILNICA IN POSOJILNICA - GOZDARSKO LESNA POSLOVNA ZVEZA NOVO MESTO ČESTITAJO ZA 29. NOVEMBER — DAN REPUBLIKE vsem zadružnikom, kmetom, kmetijskim gospodarstvom ln delavcem državnih in zadružnih posestev, hkrati pa iskreno želijo, da bi s skupnimi novimi napori vložili vse sile za napredek kmetijstva in za moderno proizvodnjo v kmetijstvu na podlagi sodelovanja pod vodstvom zadrug! POZDRAV MLADINSKIM DELOVNIM BRIGADAM, KOVACNICAM BRATSTVA IN ENOTNOSTI MLADEGA RODU NA-SlH NARODOVI V pogojih popolne narodne enakopravnosti vseh narodov Jugoslavije krepimo neločljivo bratstvo In enotnost naših delovnih ljudi! — Izgrajujemo družbeno samoupravljanje ln gospodarski razvoj zaostalih področij. Vsi naši napori in nove zmage pa naj bodo hkrati najboljši odgovor vsem sovražnikom in obrekljivcem, k| bl nas radi spravili na kolena. Nas pa na kolena ne bo spravil nihče, najmanj pa tisti, ki so se sami plazili po kolenih. Občuduje delo naše mladine ln uspehe, ki jih mladina s svojim delom ne le dosega, ampak visoko presega. Zelfl svojcev se pridružujejo Želje vseh, ki ga poznajo in cenijo: Se mnogo let zdravja in zadovoljstva! Lep dar Belokranjskemu muzeju Ob zaključku svoje razstave v Belokranjskem muzeju je Božo Radio 4. novembra predaval v okviru Ljudske univerze o belokranjskih domačih obrtih in drugih zanimivostih iz polpretekle dobe Bele krajine. Ob tej priložnosti je Račič prav tako kot že prejšnja leta podaril Belokranjskemu muzeju vrsto etnografskih in kulturnozgodovinskih predmetov. Tako je daroval celo kolekcijo starih adlešičkih pisanic, peče, j ugle, stare vezenine, vzorce vezenja in tkanja, razne rezbarij e, stare knjige in reprodukcije, kakor tudi celo zbirko ploSč in filmov iz življenja belokranjskega človeka. Za lep dar izreka uprava muzeja kumetu Račiču prisrčno zahvalo. Dva petdesetletnika v Metliki Minuli teden sta dopolnila petdeseto leto življenja znana metliška gostilničarja Dako Makar in Zvonko Gerbec, Njuni gostilni na metliških Dragah sta znani daleč po Dolenjskem ln Hrvatskem in sta si po svoji odlični postrežbi ta sloves tudi pošteno zaslužili. Obema priljubljenima Metličanoma želimo pri dvigu gostinstva 8« mnogo zdravih, uspešnih let! Mladina je gradila cesto - cesta je gradita mladino v v DOUENDSkl OBVEŠČEVALEC Cetrtaa, 21. novembra — Bernard Petek, 28. novembra — Jakob Sobota, 29, novembra — Ustanovitev nove Jugoslavije Nedelja, 30. novembra — Andraž Ponedeljek, l. decembra — Marjan Torek, 2. decembra — Blanka Sreda, 3. decembra — Franc SONCE vzhaja 1. decembra ob 7.23 in zahaja ob 16.19 — Dan Je do't 8 ur 56 minut. Brežice; Oa 26. do 3J. 11 jugoslovanski film »Skozi veje nebo«. Črnomelj; 23. in 30. lfl. ameriški barvni film »Rob Roy«. 2, in 3. 12. ameriški vistavizion film »Ure obupa«. Kostanjevica: 30. 11. jugoslovanski film »Osumljeni«. Metlika; 29. in 30. M. ameriški barvni film »Rdeče podveze«. Mokronog« 29. in 30. 11. ameriški barvni falm »Dalje od Diabla«. Novo mesto »Krka«: od 26. 1.1. do l. ,13. jugoslovanski film »Dalmatinska svatba«. Od 2. do 4. 12. italijanski film »Bele noči«. Semič; 30. M. Švedski film »Samo mati«. Sevnica: 29. ln 30. 11. češki film »Pokorno Javljam«. Straža; 29. 11. »Dosegljive zvezde«. 30. 11. »Luč ljubezni«. Trebnje; 29. In 30. ameriški film »V kanjonih Colorada«. Predstava v nedeljo ob ,16. in 19. uri. Žužemberk; 30. 11. sovjet, film »veliki poziv«. Dolenjskemu taborniškemu svetu vembra delamo ves dan nepreki- za pstalo pomoč pri graditvi tabor- njeno. niske kladare na Otočcu. * se- * Vod »Jelen« Vsem cenjenim strankam sporočam, da je sajlon v dneh 28. ln 30. novembra ter i. decembra za-prt. Toplo se priporoča frizerski salon ADAM, Novo mesto. * * * Živinski sejem, ki bi moral biti v Novem mestu v ponedeljek 1. decembra, bo zaradi praznika prestavljen na torek, 2. decembre Uprava sejmišča Novo mesto B5J31BI Podpisana Vidmar Marija iz Malega Lipja 3 izjavljam, da ni resnica, kar sem govorila o Angeli Vidmar iz Vel. Lipja 16. Godbe na pihala in glasbene šole — pozor! Generalno in delno popravljamo vse vrste pihalnih instrumentov, saksafonov, klarinetov in harmonik. Popravila izvršujemo točno, solidno in po zmerni ceni. Se priporoča KUSTRIN — Delavnica za izdelavo in popravilo instrumentov, LJubljana, Veselova 3 (bivša Nunska). * =:- * Cenjene stranke obveščam, da bo brivsko-frizerski salon Pucelj v Novem mestu 29. in 30. novembra ter 1. decembra zaprt. 23. no- MANJSE POSESTVO v Železnem pri Dobrniču na Dol. ugodno prodam. Elektrika in voda v hi--Ši. Informacije: Jerše Viktor, Kočevje, Rožna ulica 20. PRODAM PARCELO z enostano-vanjsko podkleteno stavbo in kozolcem ter 53 a 65 ma zemljišča, na katerem je tudi sadovnjak. Prime Jožefa, Irca vas 2, Novo mesto. LEP TRŽAŠKI otroški voziček prodam. Jerman, Novo mesto. Glavni trg 14. SOD 634 1, dobro ohranjen, prodam. Sušnik, Trška gora 34. ISCEM GOSPODTNJSKO pomočnico, mg. Pavle 2aucer, Livarska 11, Li ubijana. GOSPODINJSKO POMOČNICO, — lahko neizkušeno, sprejmem. — Plača dobra. Pišite ali zglasite se na naslov: Mikeln, Ljubljana, Linhartova 49. V PONEDELJEK, 17. novembra, sem na novomeški postaji izgubila ženski čevelj drap barve. Poštenega najditelja prosim, naj ga proti nagradi vrne v Kolodvorsko restavracijo v Novem mestu. PRODAMO rabljeno dvokolo za 15.000 din. Možnost nakupa imajo le državna podjetja in zadruge. Ooremales. novo mesto. Novina Anton iz Podturna se iskreno zahvaljujem Dolenjskemu listu in Državnemu zavarovalnemu zavodu za izplačano nezgodno zavarovalnino. Člani voda »Jelen« iz partizanskega Rodu gorjanskih tabornikov se najlepše zahvaljujemo SGP Pionir — obratu mizarstvo — za izdelavo oken ln vrat. Trg. podjetju Izbira za podarjeno orodje, podjetju Kovinar za okovje ln NOVO MESTO V času od 15. do 22. novembra je bilo rojenih 18 dečkov in 17 deklic. Umrli so: Jože Jerman, kmet iz Pijavic. 57 let. Marija Jazbinsek, gospodinja iz Šmarja, 55 let. Jože Lavrič, mizar iz Gabra, 29 let. — Julka Felicijan, gospodinja Iz Ribnice, 37 let. Ana Kepovž. družinska upokojenka iz Vidma, 66 let. Martin Kastelic, posestnik iz Pristave, 32 let. GOTNA VAS Rojen je bil l deček. SEMIČ Oktobra je bila rojena l deklica. Poročili so se: Jože Gerkžič iz ZDA in Ana Stare iz Oskoršnice. Jože Cenkovič in Ivana Golobic, oba Iz Slavonskega Broda. Janez Kolar in Marija Plut. oba z Laz pri Planini. Smrti nI bilo. Iz Cerine — deklico. Anica TJr-banč iz Senuš — dečka, Anica Stričič iz Brežic — deklico. Ana Ravnikar jz Krške vasi — dečka, Pavla Vegelj iz Gor. Skopic — dečka, Barica Magdič iz TrstenDca — dečka. Pretekli teden so v brežiški porodnišnici rodile: Fanika Klešin Iz Gržeče vasi —- dečka, Jožefa Les iz Kostanjka — deklico, j ista Speljak iz Cemehovca — deklico, Bernarda Balon iz Pisec — ctečl-a, Marija Matjašič iz Globokega — deklico, Ivanka Klavžar' iz Dečnih sel — dečka, Milka Škofijanc iz Mrtvic — deklico, Minka Butko-vič iz Volčja — deklico, Marica Butara iz Cerkelj — dve deklici, Ivanka Tomše iz Krške vasi — dečka, Antonija Bregar iz Senkov-ca — dečka, Slavka Dušic iz Brežic — dečka, Marija Bogovčič iz Breganskega sela — deklico, Re-zika Germovšek iz Podgorja — dečka, Marija Derenda iz Sent-lenarta — dečka, Terezija Najger iz Orešja — deklico, Anka Vlaho-vič iz Gredic — deklico, Ana Kodni iz Brezja — deklico. Pretekli teden so v novomeški porodnišnici rodile- Sonja Tajner iz Črnomlja — deklico, Anica Kren iz Vavte vasi — dečka, Danica Bon iz Zabrdja — deklico, Marija Martinčiči iz Brezij — deklico, Ljudmila Pucelj iz Hudej — dečka, Fani Knafeljc iz B:rčne vasi — deklico. Jožefa Grabljevec iz Pristave — deklico, Ana Somrak s Kuzerjevega Kala — deklico, Marija Hudoklm z Loke — dečka, Silva Lovko \ rešen. Ali ni res enostavno?!« Navzoči so spet požrli slino, venda. tokrat malo bolj energično. Vse je nena doma postalo kristalno jasno. Od zbrani prispevkov bi prav čedna vsotica zdrsnil-v žep očeta te genialne ideje, nekaj bi ji šlo v blagajno podjetja, katero je na.; Ostap Veselko predstavljal, in bodite prepričani, da bi tudi mi dobili tistih dvajsel milijončkov, kajti sporazum je sporazum da ne rečem svetinja. »Visoki nivo«, na katerem se je ta raz govor začel, je kmalu zdrsnil tako nizko da bi naš gost lahko trčil s čelom oben.: Ampak osiveli Ostan je tudi tokrat hra bro ohranil svoje modrokrojaško dostojan stvo. Njegova osebna straža je zasedi-svoja mesta in »Opel«, »Mercedes«, ali ka? je že bil, je odpeljal nasproti novim ide- Ostap Bender & Comp na avto cesti fl»w Humor brigadirjev je bil neizčrpen Splošna obrtna kovinarska zadruga VIDE M-KRŠKO ČESTITA OB PRAZNIKU DNEVA REPUBLIKE VSEM DELOVNIM LJUDEM NASE SOCIALISTIČNE SKUPNOSTI! IZDELUJEMO PO NAROČILIH, KVALITETNO IN PO ZMERNIH CICNAH RAZNO OPREMO ZA LADJEDELNIŠTVO, RAZNO OPREMO ZA INDUSTRIJSKE IN DRUGE OBRATE, KONSTRUKCIJE ZA ELEKTRIFIKACIJSKA OMRE7..IA. STAVBNO OPREMO IN RAZNE DRUGE KOVINSKE IZDELKE »Mislite komandanta Glavnega štaba?* »Seveda, tako sem hotel reči. Jako, jako ga potrebujem!« To je povedal z glasom, ki ni dovolil nikakega slepomišenja. Da je moral hitro čez prag sobe, v kateri je ležal bolni tovariš, ga še malo ni zmotilo. »Hitro mi pokličite tovariša N. Komandant je naročil, naj z njim uredim neke zadevice,« je spet dejal dežurnemu. Tovariša N. so hitro našli in naš ljubi gost mu je spregovoril pozdravno besedo- »Prav posebno, prav izredno sem zadovoljen, da vas morem pozdraviti v imenu kolektiva, ki se je odločil, da tudi doprinese svoj delež kot nesebično porroč naši herojski mladi generaciji pri realiziranju tega velikega, grandioznoga dela,« in tako dalje in tako dalje. Tovariš N., ki je v tem primeru predstavljal »grandiozno delo mladine« res ni mogel ostati mirnodušen. Samo pomislite, prosim: človek odkrito ponuja pomoč. Pomor, ki nam je bila še kako potrebna. In ravno tovariš N. ie imel tiste dni hud glavobol spričo nabavljanja televizorjev in radijskih sprejemnikov za mladinska naselja. »Torej, tako,« je nadaljeval veseli Otap, »nikar naj vam ne bo nerodno. Kar lepo mirno povejte, koliko gotovine potrebujete? Deset milijonov, dvanajst, dvajset?« Navzoči zastopniki onašo herojske mladine«, kot je to imenitno rrko\ naš gost. so požrli slino. Ni čudno, prosim vas — dvajset milijonov! Eden se je pa vendar še o pravem Vsu osvestil in vprašal: »Kako? Na kak način?« ali podobno. »Oh, to je povsem preprosta stvarca,« ie z roko odmahnil veseli Ostap. »Mi vam dvajset milijonov, vi pa nam... eh: le skromno zahvalnico in pooblastilce. čisto kratka in enostavna stvar, vam povem, pa ho vse v redu.« jam in načrtom našega neumrlega Ostap. Veselka. Nekega lepega dne se je od sobe do sobe zaupno .ušljalo, da bajka o čudežnem fižolu le ni tako iz trte zvita. Kajti pri tovarišu, ki je bil zadolžen glede »vprašanja oskrbe«, je neki vrli obiskovalec držal na dlani nekaj velikanskih, kot dren zdravih fižolov. »Samo poglejte,« je dejal obiskovalec-fižolar, »prav takegale smo pripravili za vas... Kajti mi rfbčemo naše prečudovite graditelje oskrbeti samo z najboljšo kvaliteto, res: z najboljšo kvalite' poudarjam!« In ljudje, saj jih razumete — gledali so in gledali, slednjič pa naročili poln vagon fižola ... Pošiljka je prispela v naselje. Toda . Vreče so bile namesto s kra.snimi belim: zrnj napolnjene z nečim, kar je le rahlo spominjalo na fižol Dober tek! , .. Prav včeraj pa sem imel veliko čast, d«> sem spoznal še enega Ostapa. Ostap Kombinator, bi mu dejal. Simpatičen starček z malce zabuhlim nosom, znak ljubitelja dobre kapljice. Njegova čez ramo obešena lovska torba je bila natlačena »robe«: naivnih sličic, na katerih sta bila obvezno upodobljena fant in dekle, z napisom: »Samo eno srce imam., pa ga prav rad tebi dam ...« Kaj hitro sp jih razgrabili brigadirji t žuljavimi rokami in v delovnih, od prsti zamazanih oblekah. Starček se je ustrašil, da mu bodo poškodovali še to, kar mu je ostalo, in je naglo zaprl »trgovino«. Prste je imel čiste in mladostne, prste pravega Ostapa Umetnika. No, sedaj naj ml pa še kdo trdi, da Je Ostap umrl1 Tv;>n Ohie