GLAS »S X List slovenskih delavcev v Ameriki \ S-bosr. 75. ZLTo^w "STcxrfsz., sejybo-m Idjosl 1900 Lo-bo Yin. 0 štrajku premogarjev. Že 22 premogokopov zaprli. Wilkeebarr^, Pa., 14. sept. Danes so v dveh premogokopih tukaj-šnegu okraja ustavili delo. V Sibby prnmogokopu ni bilo danes zjutraj iiolmopga moža v«fi na delo in v Kxot«r prniiKigokopu Lehigh Vallfy C'>al Company so opoludne pre-u hali z delom. Obit premo-g-kopa go /uprli. V vgeh druzih premogokopih velikega okraja h od o Se le jutri zvečer ustavili delo. Su|**nntHndeii^ premogokopov Delaware, Lackawanna «fc WeBt(jru O«1, ju izdal danob razglas, od kte-Tfga pričakuje mnogo uspeha. V tem razglasu pravi, da bodo v sredini zbrali dehor premogokop, kjer bodo delali vsi ljudje, kteri bodo In hoteli. Za varstvo ljudi bode Hiirhela družha iu premogarji bodo Mvoje dobre prostore tudi po štrajku obdržati. lato hofcnjo storiti tudi druge družb« in upajo s tem ugnati štrajkarje. Toda kakor stvar sedaj Htoji, bode ta zviti načrt družbam kaj malo koristil. Kolikor bolj ae bliža ura, ko bo-d« nastal štrajk, t«m večje množic« premogarjev bh drenj&jo k unijam za vaprejem. Vsak je prepričan, da bodo morali premogokope zapreti, zato hoče vsak postati član unije, da si oa gura podporo, ko hode počivalo »»« delo. Št raj k a ae bode t iraj udeležilo veliko večje število premogarjev, nego so ae unije nadejale. Prem« garski št raj k pa zna imeti še druge posledice. 3000 do 4000 delavcev raznih železnic, ktere prevažajo premog, prireja Bedaj po-goatoma zborovanja, pri kterih se posvetujejo glede velikega štrajka. Ako bodo tudi ti ljudje štrajkali, potem bode tudi prevažanje pre-moga ouemogočeuo in tudi to dela podjetnikom sedaj muogo preglavice. Scrantoij, Pa., 14. sept. Danee je v tukajšnih premogokopih le malo delavcev in še ti ao zvečer pobrali iu odnesli svoje orodje. Delaware, Lackawana & NVeatern Co. je danes prva občutila silo štrajka. Samo v treh njenih premogokopih -to še delali, vse druge so pa radi 3traj*a morali zapreti. Jutri bodo štrajkarji priredili pic nic v Laurell Hill, kjer b«jdo govorili največji delavski vodje dežele. V vseh središčih ae bodo pričela vršiti zborovanja, pri kterih bodo govorniki izpodbujali štrajkarje k vztrajnosti Kaj podjetniki pravijo. Wilkeeharre, Pa., 15. aept. Jeden uajodličnejaih podjetnikov je po to val po okraju trdega premoga, da bi ae gam prepričal o obsegu štra j ka. Po njegovem mnenju bodo v ponedeljek vsi premogokepi v Lackawanna, Sullivan, Susquehanna iu Luzerne countyjih zaprti. Akorav-ue ne bodo štrajkali vsi delavci, bode veudar število štrajkarjev tako veliko, da ue bode mogoče delati v premogokopih. P>djetuiki ue bodo poskušali nadaljevati delo, ampak mirno počakali, dokler bodo 11 udje sami pri volji priti na delo. V omenjenih okrajih dela 85.000 mol, kteri spravijo na dan 21,500.-000 tou premoga. V Schuylkill, Northumberland, Columbia, Carbon iu Dauphin countyjih bode 57.000 mož brez dela, med ktenmi se po mnenju podjetuika premogarska uuija še ui ukoreninila, zato v tej pokrajini ue bode aploduega štrajka. Tu, meui podjetnik bode naj prvo konec štrajka. Danes zvečer so se vršila razna zborovanja, pri kterih so •prejeli v unijo veliko število uovih članov. Javno mnenje je na strani štrajkarjev iu kolikor bolj razmotrivajo vprašanje, toliko bolj uvidijo, da se morajo odpraviti njihove pritožbe. Vsi premogarji tukajšnjega okraja bodo štrajkali iu v ponedeljek ne bodo v dolini izkopali niti tone premoga. Financijelne zgube družb bodo tako velike, da štrajk ne more trajati dolgo, zato pričakujejo, da se bodo pogodili kakor hitro bode Unija pokazala svojo moč. Pinkertonci so se že pokazali. Hazleton, Pa., 15. sept. Danes večer je dospelo sem več pinkerton cev, ktere bodo nastanili pri vseh premogokopih v okolici. Tudi so v zunajnih krajih najeli števil«) ljudi, ktere bodo pridružili premogar-aki policiji. Svetujejo k previdnosti. VVilkeabarre, Pa., 16. sept. Danes večer se jo v tukajšnjem okraju vršilo več zborovanj, pri kterih so sprejeli v unijo veliko število premogarjev. Premogarska zadruga je sedaj od Forest City do Sh:cks-Bhiuny solidna in obsega ves okraj. V tem okraju bodo jutri vsi premogarji praznovali. Pri današnjih zborovanjih do govorniki štrajkarje svarili naj se va rujejo izgredov, ker podjetniki komaj nato čakajo, da bi zamogli poslati v okraj milic«). Ker go poBegt-niki premogokopov poslali veliko število novo najetih ljudi v hazle-tonski okraj, mislijo štrajkarji, « a se je od te strani bati hudega. Brez dvomno bodo jutri tam poakušili pričeti delo, samo da bi prouzročili izgrede med štrajkarji in Bkabi. Zato so že pinkertonce nastavili pri premogokopih, da bi vročekrvnim osebam dali povod k napadom in bi potem zamogli podjetniki po prejšnjih uzorih uuičiti štrajk s svinčenkami. Muogo Slovakov in Ogrov je da-Dea odpotovalo. Nekteri ao se podali v staro domovino, drugi pa proti zapadu. Tudi veliko število premogarjev angleškega jezika zapušča okolico. Slednji se selijo večinoma v Montano, Dakoto in Iowo. Velik shod premogarjev. Shamokin, Pa., IG. sept. V tukajšnjem glavnem stanu premo-gareke unije so trdno prepričani, da jutri ne bodo delali v nobenem premogok«-pu tukajšnjega okraja. Včeraj so izplačali delavcem nad $30,000, toda vkljub temu ni bilo videti nobenega pijanega. Ves denar ao shranili delavci za štrajk. Danes popoludne so imeli velik shod, kterega seje udehžilo 4000 do 5000 premogarjev. Glavni govornik Samuel Gompers je delav cem priporočal vstrajati, da bode zmaga na njihovi strani. Dalje jim je priporočal ostati treznim in ne prelomiti postave. Stotisoč mož na štrajku. 17. aept. 15,000 več ! Hazleton, Pa., 17. sept. Prvi dan velicega štrajka miuol je povsem mirno. Vsled poročil, kt'«ra prihajajo iz vseh krajev, v kterih je nastal štrajk, doseglo je število štrajkarjev daues 100,000 mož, kar dokazuje, kako hitro seje med delavci razširil sklep pričeti štrajk. K ime-uovanim 100,000 štrajkarjem pridružilo ee je 18. t. m. še 15,000 mož, kteri so včeraj svoja mesta uredili iu očistili, toraj dela sedaj v vsem ogromnem okraju trdega premoga k večjem le še 25,000 mož. Toda tudi slednji bodo uajbržje v kratkem oatavili delo, akoravno v najoddaljenih krajih delajo. Wilkesbarre, Pa., 1/. sept. Štrajk je takoj prvi dan postal popolen v prvem okraju. Predsednik Nichols, vodja štrajkarjev prvega okraja se je gledč štrajka izrazil: „Mi smo s štrajkom popolnoma zadovoljni. V našem okraju med Forest City iu ShicksBhinney imamo 75 0C0 mož. toda samo 300 jih je prišlo daues na delo, a tudi oni ao ae morali vrniti domov, ker je bilo delo v vaeh rovih radi pomanjkanja delavskih moči onemogočeno. V sedmem in dsvetem okraju Be v nekte-rih rovih še dela, ali v par dneh se tudi oni delavci nam pridružijo. Mi nikakor nismo pričakovali, da se bode štrajk takoj prve dni tako razširil." Dine« zjutraj zasedli ao štrajkarji vse k jamam vodeče ceste ter prisilili na delo idoče delavce, da so se vrnili domov. Matere pri premogokopih poslujočih dečkov takozvaoih ,,Breacker Boys" iu ,,Drivers", prepovedale bo bv<-jim sinom iti v bližino rovov, ker so se bale, da jih bosi k delu ue zvabijo. Danes se je vršilo mnogo zborovanj, pri kterih je predseduik Nichols navdušeno govoril. Vse jame zaprli. Pittston, Pa., 17. sept. V tukajšnjem ofcraju je 45 rovov ; 30 rovov je lastnina neodvisnih posestnikov. Vsled zadmh poročil Be niti v jed-uem rovu ue dela, ker je bilo število delavcev, ki so prišli na delo, premajhno. Podjetniki smatrajo vso stvar skrajno resno, ter se pripravljajo na dolgo premirje. Dan minol je povsem mirno. Štrajk se širi. Reading, Pa., 18. sept Iz poročil od vseh premogokopov Reading Co. je razvidno, da se je tudi tu že razširil štrajk. Na vseh cestah, po kterih hodijo premogarji ua delo, so poslanci štrajkarjev vabili ljudi na štrajk in 3000 premogarjev se je vrnilo iu ni šlo na delo. V ne-kterih premogokopih prav malo delajo, iu ako bodo premogarje še nadalje nagovarjali se pridružiti štrajku, bode koncem tedna nastal splošen štrajk v temu okraju. V okolici Mahoney se je vršilo daues večer šest zborovanj, pri kterih je vladalo splošno navdušenje. Delali samo 180 dni v letu. Harrir-burg, Pa., IS sept. Po letnem poročim državnega pregledo-valca rudnikov je delalo v okraju trdega prem«iga v 366 jamah 140 -583 osob. Nakopali so 54,034 224 ton prem« 'ga. Vsled nesreč je zgubilo 249 žensk svoje soproge in 609 otrok Bvoje očete. Leta 1899. so delali povprečno 180 dni. Promogarji dobili povišanje plače. Seatle, Wash., 17. sept. Pacific Coast Coal Co. dovolila je svojim v New Castle, Franklin, Lawreuce iu Coal Creek Miues službujočim premogarjem 15odstotno povišanje plače. V premogokopih dela nad 1000 uiož. Isto 200 premogarjev L ary Mine je dobilo povišanje plače. Mrtvec v vodnjaku. Pt ughkeepsie, N. Y. 15. sept. DaneB ao zaprli farmerja Peter Austina, ker so nedavno v vodnjaku njegovega prejšnjega posestva našli okostnico, ktera je najhrže njegovega pred 14 leti zginolega hlapca ChaB. Browua. Kakor ae poroča je Austin priznal, da je on umoril svojega hlapca, toda le v silobranu, usled česar bode sojen zaradi umora 2. vrate. Lokomotive za ptujezemstvo. Iz Nove Zeela^dijeje dobila tvrd-ka Baldwin Locomotive Works, na ročilo za 20 teških tovornih lokomotiv. Za šeat novih atrojev za Španijo bo dauea pričeli delati. Za belgijako državuo železuico ao miuolih 14 dni odposlali šest lokomotiv in druzih šeat pripravljajo aedaj za odpošiljanje. Minoli teden bo odposlali prve dve lokomotive za Irsko- Žalostna bodočnost. Galveaton, Tex , 14. sept. Z neumorno marljivostjo nadaljujejo rešilno delo. Vse podpore potrebne ljudi odvažajo v Houston, kjer bodo posebno v to svrho osnovani odbori preskrbeli nesrečnike z vsem potrebnim. Koliko ljudi je miuole dni zapustilo mesto ne vč nihče. Neprenehoma se vozi na stotine ljudi z ladijami na kopno iu od tam v Houston. Kakih 5000 podpore potrebnih so dosedaj odpravili iz Galvest^na iu več tisoč druzih še nestrpno čaka trenotka njihove režitve iz nesrečnega mesta. Med temi ljudmi j^ na stotine nesrečnih, ktere so še pred malo dnevi prištevali premožnim meščanom mesta, toda razburkani orkan jim je uničil vse imetje in sedaj z beraško palico zapuščajo svoj dom, da v tujini znova pričuejo boj za obsta-uek. Pretresljiva oaoda l Nikakor ni bilo pretirano, da so mesto imenovali mrtvaško polje, kar je v istini tudi bilo, in je deloma še sedaj, kaiti vedno še najdejo trupla. Vsi poskusi zgubo človeških življenj le približno dognati so izpodleteli. Iavzemši nektenh poročevalcev je vsem tujcem vstop v opustošeuo mesti- prepovedan. Sedaj je v mestu dovolj vojakov, dn stražijo po vseh cestah. Duaedaj s« ustrelili 75 osob belopoltnih in zamorcev, ktere so zasačili pri ropanju trupel Ustrelili ao baje tudi nekega f ^tografa, kteri je hotel fotografirati trupla in razvalin«. Podporni zaklad za siromake v Galvestonu zuaša skoraj 81,500 000. Večji del denarja ima v rokah go-verner Sayers in se rabi po njegovih nakazih. Minolo noč so v Texas City dospeli štirje vlaki s živili, strežniki in zdravniki iu se odpeljali dalje v Galveaton. V Galvestonu 25.000 ljudi podpore potrebnih. Galveston, Tex., 15. sept. Po povprečnem računu se je pokazalo, da bode potreba 84,000,000, ako hočejo pomagati 25,000 podpore potrebnim prebivalcem mesta. Ra-zuu teh je še 20,000 ljudi v manjših mestih v z^lo žalostnem položaju iu potrebnih nujne podpore. Za podporo vseh potrebnih ljudi bode potreba $5,000,000. Osnovali bodo najbrže tu li posebni zaklad za vdove iu sirote, jednako kakor po pc-vodnji v Johnstown, Pa. Muogo otrok so poslali v državne zavode, veliko število jih pa še ostane, za ktere ne morajo skrbeti. Isto tako je mnogo žensk zgubilo avojo edino podporo. Pomožni odbor, kteri se je danes zjutraj vrnil iz Austina, je poročal, da prihaja denar iz vseh delov dežele in Evrope. Do daueB večer bode skupaj §2,000,000, ali pa še več. Se vedno so velike težave spravljati v mesto živila in obleke od konca železu ice. Večje ladije ne morejo voziti skozi kanal in pri-moraui so nakladati blago na male ladije. Iz vseh delov dežele prihajajo vlaki v Houston napolnjeni s živežem in obleko. Iste kakor le hitro mogoče pošijejo dalje v Galveston. Železnična zveza z Galvestonom v kratkem zopet gotova. Število žrtev viharja se ceni na 8000. Galveston, Tex., 17. aept. VBa dela na železnični progi vodeči v Galveaton urno napredujejo in se bode v četrtek redni promet med Galvestonom in drugim delom države zopet redno pričel. Brzojavna zveza in vodovod je poprkvljen. Dela se neprestano. Štiri iu pol milj daleč ob obrežju nahajajo se razvaline, ktere še niso preiskali, a preduo bode to mogoče, bodo pod razvalinami zakopani mrtveci gotovo segnili. Okolu razvalin razprostira se neznosen smrad kar je zaradi kužnih bolezni Bila nevarno. Vsled cenitve državnega tajnika, ki je včeraj odpotoval v Austin, znaša število žrtev viharja približno 8000 ljudi. Do sedaj ostavilo je kacih 5000 ljudi Galveston, kteri iščejo dru-gej zavetje. Vsak iz Galvestona odhajajoči vlak je poln ljudi. Včeraj ao zopet 107 mrtvecev sežgali. Na razvaliuah posiujoči delavci dobe hrano in SI 75 dnevne plače. Iz raznih mest v Galveston dospela denarna podpora zuaša do s^daj 81,200,000. Strašno opustošenja okolice Gal-vestona. Houston, Texas, 15. sept. It \V. Kiug iz Alviua, Texas, opisujp opustošenje okolice sledeče: „Opustošenje, ktero je napravil vihar v Alviu ni mogoče popisati. 95 odstotkov vaeh poslopij Gaives-tonskega zaliva je popolnoma razdejanih in 6000 ljudi jo brez strehe iu zavetja. Vaa žetev je uničena, in ako v kratkem ue pride pomoč, je splošua beda neizogibna. Najbolj občutljivo je pomaukanje jestvin in oblek, radi čeaar osjbito ženske iu otroci muogo prestanejo. Ljudje stanujejo v železniških vozovih, toda vsem ni sreča mila, da zamorejo dobiti tako izboruo stanovanje. V Alvi uu je ostalo le še 14 hiš. Do-čim Be javna podpora galv-ston-skim meščanom radodarno deli, se tudi nesrečna okolica ue sim pozabiti." Vsa okolica, posebno pa še prerije Hitchock so z mrtveci napolnjene. Mrliči leže kar na kupih, iu so deloma že pričeli guiti, vsled česat vlada daleč na okrog nepopi-sljiv smrad, di skoro ni mogoče trupla pokopati. Voda, ki je pro-pla^ila okolico, še ni odtekla in tako ni mogoče kopati grobove. Več milj daleč je zrak oknžen. Novo vojaštvo v Galveston. Dallas, Texas, 15. sept. Ker so vojaki vsled prenapornega dela in neprestano straže docela utrujen1, poslal je governer Sayers iz Tfjrrella v Galveston novo v>>jaštvo, da namesti utrujene vojake. Mali parnik razbil. Mali parnik ,, America44, kteri je v minolih 30 dnevih marsikako la-dijo privlekel varno do svojega prostora v luki v New Yorku, je IS. sept. zjutraj hud vihar treščil s tako silo ob veliki parnik ,,Minnehaha" od Americau črte, da se je prvi razbil iu takoj potopil. Kuhar Albert Thomas in delavec Wm. Hurtma n Bta se potopila z ladijo vred iu njuni trupli doaedaj še niso mogli najti. Kapitan Claus Miller, strojevodja Frank Clapper in kuri-lec Doris Coou bo se prijeli za rešilne obroče, ktero jim je vrglo moštvo paruika ,,Minnehaha". Vzdržali so se nad vodo toliko časa, da jih je oa pomoč hiteči mali parnik „Lewis Pulver44 rešil iu odpeljal na kopno. Radi bi zopet ljudi pretepali. Reading, Pa., 18. aept. Pri tukaj-šuem shodu županov Peunailvanie ao razmotrivali danes dolgo o predlogu zakona, kteri je določeval, da bi kakor v starih časih vsacega pre-tepalca žene zopet na sramotnem kolu kaznovali a pretepanjem s palicami Akoravno so vai delegatje podpirali predlog, so vendar sklenili ne prositi postavodajalstvo sprejeti ta zakon. Tem „Blobodnim" državljanom se še vedno akomiua po palici: to bi kislo gledal, ako bi koga izmed njih zadela ta starove-ška kulturua kazen. Veliki bankerot. Zgubil $2,000.000 in zblaznel. Dne IS. sept. vladala je na borzi obča razburjenost, kajti naznanilo sc bankerot tvrdke Katsch & Foote. Ta vest seje tudi hitro raznesla po Wall St. v New Yorku kjer je bilo razburjenje toliko večje, ker je bila imenovana tvrdka najsolldneja in konaervativna tukajšnje delniške borze. Daniel B. Hatsch naznanil je, da je njegov drug Foote v svojem letovišču v Oceanic zblaznel, in da umira. „Štiri aii pet let igral je s tvrdkinim denarjem'4, rekel je Hatsch, „t'-r v^č kot *2,000,000 zgubil.4' Zdradi t« z^uom se je prepisala tvrdka na ime E. Eii -ry Andersou. Foote je bil zadnje dni slaboumen iu kmalu potem, ko je odš.>i v svoje letovišče, se je dognalo, da je on zakrivil propast tvrdke. Vrnil se v domovino in utonil. Sharon, Pa., 15.aept.36letni mož seje minolo soboto po petnajstletui odsotnosti vrni I zopet domov. Včeraj seje šel s prijatelji kopat v Shenan-go reko in utonil. Njegova matije od žahisti skoraj zblaznela. Priporočilo. Rojakom dospevšim v New York toplo priporočamo ,Wahrenberger hotel1 130 Greenwich Street. Dobra, tečna jed in čedno stanovanje je po ni-zkej ceni. P«jtujoči Slovenci se tam shajajo. Ako bi bila po noči ali ob nedeljah naša pisarna zaprta, naj le lepo tja gredo. Ta hotel je par hiš od naše pisarne. .'isviiiijipiiiijllisiiiiiip;."^: It . . .......nyuytny^u Ko je prvič čutila učinek. Kake strašno izglctla yixxlinj.stv»«,ak«» jt gosjxxiinja ak i/ l»rill. Ohio, je prestala tako /.aloslnu poskušnji i, iixla konecno sc je srečno znebila bolezni za kar sedaj naj topleje zahvaljuje edi no gospodu Jos. Trinerju, 437 \V. iSih St., Chicago, 111. ,,Gotovo me veze dolžnost", piše, „Vam naznaniti ■> v istini čudovito zdravilnem učinku Vašega grenkega vina, kleremu se imam edino zahvaliti, tla sem za-dobila svoje zdravje, ktere^a zgul«» sem tako liolestno oličutila. Napadla me je dolgotrajna in zelo huda Ixdezen želodca. nie«l ktern je moje gospodinjstvo brzo propadalo v nered. Vsled prevelike slabosti nisem mogla ni jesti ni delati in (»ostajala sem od dne do dne slališi, akoravno sem imela izkušenega zdravnika. Vkljub temu je yedno rekel, da sem boljši, t-nia teij.i mu nikakor nisem mogla verjeti, kajti čut i lasem se ve« 1110 slabša. V dolgotrajni in hudi bolezni sem skoraj obupala, ko sem na soyet več prijateljev kupila Trinerjevo amerikan. grenko vino, in ko sem popila <> steklenic, čutila sem Je najlmljši usjieh. Sedaj se čutim popolnoma zdravo skoraj boljši nego kdaj |x>prej, ker se mi ni vrnil samo tek, ampak tudi moč in dobra volja. Ne poznani bolj prijetnejšega zdravila, kakor je Trinerjevo amerikansko grenko vino, ktero priporočam po mojej naj-Ix.ljsej izkušnji vsem l>olnim in slalxitnim, naj rabijo isto trajno, kakor jaz >e«laj storim in kar me čudovito krepi." Seveda... "l misliš vsako pivo je dobro — Večinoma je tudi .... Toda... ako si kdaj pokusil SUPERIOR STOCK ^ pivo, potem veš da je boljše (ft nego dobro. — Isto je NAJ-BOLJŠE...... Bosch Brg. Co. LAKB LINDEN. - • - K20H. PRODAJA SE POVSOD! V SODCEKIH IN STEKLENICAH. Entered as second class matter at the New York, N. Y. Poet office October 2. 1893. »GLAS NARODA". List slovenskih delavcev v Ameriki. Izdajatelj in uredniic: Published by F. SAKSER. 109 Greenwich St- New York City. Na leto velja list za Ameriko $3.—, ta pol leta..............$1.50, Za Evropo za vse leto . . . gld. 7.—, ,i fj i. pol leta----- 3.60, „ čatrt leta . . . „ 1.75. / Evropo pošiljamo list skupno dve Številki „Gla§ Naroda" izhaja vsako sredo in soboto. GLAS NARODA („Voice ok the People*') Will be isued every Wednesday and Saturday. Subscription yearly $3. Advertisements on agreement. Za oglase do 10 vrstic se plača 30 centov. Dopisi brez podpisa in osobnosti •e ne natisnejo. Denar naj se blagovoli poslati po Mon >y Order. Pi i spremembi kraja naročnikov rrostino, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo nasi n'uika. Dopihom in pošiljatvam naredite B&glovom: „Glas Naroda", 109 Greenwich St. New York City. Telefon 3795 Cortland. Strajkpremogarjev. Odločeno je. Napovedan je soci-jalen boj iti bržkone bode te dni več iiHgo stotisoč premogarjev v Pennsyivaniji odložilo svoje orodje. Morda bode to najhujši boj med razredom posestva in razredom delavcev v Ameriki, kteri se je pričel z ustavljanjem deia premogarjev v okrajih trdega premoga. Na jedni strani vsi posestniki premogokopov pokrajine trdega premoga, zjedi-njeni v truBt, na drogi pa več nego stotisoč mož broječa armada delavcev, kterih orgauizacija je Bicer še pomanjkljiva, toda zvesti so si, da je pravica na njihovi strani, da bo njihove zahteve resnične in zato so tudi z veliko odločnostjo pričeli boj. Zahteve, ktere so premogarji stavili podjetuikom src o v našem listu že parkrat omenjali in čuditi se moramo njihovi skromnosti. Delavci zahtevajo povišanje plače za 20 odstotkov le za one ljudi, kteri zaslužijo manj nego $1.50 in 15 oziroma 10 odstotkov za one, kterih plača znaša SI.75 in čez Plača za pogodbeno delo je različna od do 71 £ centa pri toni. Ako v tem oziru govorimo o toni, pomeni ista za premogarje 3360 funtov, toraj v iatiui poldrugo tono. Ako pomislimo, da je premogarski trust dvakrat podražil premog, vsakrat po 25 centov pri toni, potem tudi uvidimo, da najvišja zahteva 71^ centov, znaša le toliko, za kolikor so v novejšem času zvišali ceno. Jasno je toraj, da družba ue more trditi, da jej ni mogoče plačati zahtevane plače. Ix predstoječih številk je tudi razvidno kako ogromen dobiček donaša trdi premog. To potrjuje v polnem obsegu statistični urad države Pennsylvania, kteri ceni stroške pridobivanja k večem $1 84 pri toni premoga. Ta premog prodajajo tu v New Yorku po $6 in še višje. Mogoče, da podjetnik ali posestnik premogokopa nima veli-cega dobička in to edino le zato, ker železničue družbe spravijo ogromen dobiček za prevažanje premoga. Tako velikansko ožemanje delavcev in občinstva je pač težavno najti še kje drugje na svetu. Premogarji zahtevajo tudi, da bi morala za nje kakor za kupovalce imeti tona 2240, a ue 3360 funtov; dalje tahtevajo odpravo družbenih prodajalnic in vpeljavo pol mesečne plače. Oboje državni zakoni že davno predpisujejo, toda posestniki se za te zakone prav nič ne zmenijo. Vedno in opetovano je poatavoda-jalstvo države Pennsylvanije iste „zboljševala". Z nedavnim dostav-kom je celo določila, da je dolžnost glavnega odvetnika razpustiti vsako družbo, ktera prelomi zakon glede družhinskih prodajalnic. Vse zaman. Prodajalnice obstoje sedaj kakor popreje kjer delavce nesram-uo ožemajo. Tak na pr. zaračunajo delavcem 83.75 za sod smodnika, kteri velja podjetnike 90 centov. Za tamošnje razmere v istini značilna zahteva je „pravica, da sme imeti zdravnika, kterega kdo hoče". Sedaj namreč pri mnogih družbah delavcem kar od njihove plače odtegnejo za družbinskega zdravnika, kteri zdravi v slučaju bolezni — toda kakol Velik del teh delavcev v okraju trdega premoga je kakor v sužnosti. Ljudje stauujejo v hišah družbe, za ktere delajo; svoje potrebščine za življenje morajo jemati v družbinskih prodajalnicah ; ako so bolni poklicati morajo družbenega zdravnika, in konečno oskrbi družba tudi po-grebnika, ako umrjo ali jih v jami pobije. Ta sužnost pa se podedujs tudi od roditeljev na otroke. Deček premogarja nima prilike se zateči h kakemu drugemu poklicu. V ne-žn i mladosti mora pomagali k zvišanju skromnih dohodkov družine. Pošljejo ga v premogokop. Ta oskrbi ,,izbiro" za poznejši boj za obstanek. Ako deček ne pogine v hudem prahu, kteri ga obdaja, ali pri nevarnem stroju, postane zmožen za premogokopa, kteri ne ravno redkokdaj postane njegov grob, ali pa ga, kar je dostikrat še hujše, tako pohabi, da si ne more več služiti kruh. Premogarjem tudi v istini ne manjka uzrokov pričeti boj. Ako bi bila pravica kak faktor v soci-jalnem boju ljudi, morali bi premogarji zmagati. Tako pa odloči le kruta eilaiu vkljub njihovem velice-rau številu, ktero je njihova moč, morajo delavci računati s tesno zvezo nasprotnih moči, da mora boj postati za nje zelo težaven. Proti ujim zjedinjeno podjetništvo a svojimi pinkertonci in šerifi, proti njim je kramarstvo, ktero seje zje-dinilo odtegniti delavcem kredit in jih z gladom prisiliti k odnehanju. Proti njim je državna Bila, ktere milica je že pripravjena korakati proti štrajkarjem. Proti njim je policija in sodnije, proti njim vsa po-sil na sredstva, ktera bo osnovali kapitalisti za vzdržanje svoje ože-malne pravice. V istini tlačiteljstvo mora biti hudo in beda velika, ako so premogarji vkljub temu pričeli boj I poslužil sam", piše Grant, „in vsak je neovirano poprijel." Seveda je tudi Grant poprijel in na ta način ugrabil $4000 bale kovine. Drugi so baje ugrabili še več in častniki so jih pri tem podbujali z dobrim izgledom. Slednji so kar grabili v nakopičenih zakladih. Toda žal, trajalo je le kratek čas. Morali smo dalje proti Pekingu in ker na težaven pot nismo mogli vzeti seboj nič težkega, pustili smo srebro v Tien Tsinu." Inozemski vojaki ostavijo Peking? Ameriški vojaki ostanejo še v Pekingu. Washington, 17. sept. Dne 14. sept, iz Pekinga došli brzojavi poročajoča je general Chaffee obvestil vlado, da potrebuje 5000 ameriških zastav, ktere se morajo utrditi na vbo one hiše, ktere so v varstvu Zjedinjenih držav. Dve Botniji 14. polka podali Bti se v mesto Tuliu, južno od Tien Taiua, ktero mesto so pa že Angleži deloma razdejali. Ameriška posadka ostane v Pekingu najbrže dokler Li Hung Chang tjekaj ne pride. Dokler se ameriški poslanik Conger s cesar-jevičem Chmgom ne posvetuje, ostane ameriško vojaštvo še v Pekingu. V obče je položaj na Kitajskem sledeči: Vlada je vprašala poslanika Congerja in generala Chaffeeja je li ameriško vojaštvo v Pekingu še potrebno. Dočim slednji vladi svetuji, da se vojaštvo in poslaništvo takoj iz Pekinga v Tien Tsin preseli, svetuje poBlanik Conger, da ostane vojaštvo še nadalje v Pekingu in sicer radi varstva poslaništva in tamošnjih kristjanov, vsaj toliko časa, da pride Li Hung Chang v Peking, in da se prično mirovna pogajanja. Petrograd, 17. sept. „Novoje Vremja" poroča, da bodo Rusi in njih poslaništvo, kakor hitro mogoče Peking OBtavili in se nastanili v Tien TsiDU, kajti mirovna pogajanja vrše Be lahko tudi iz Tien Tsina. Homaiije na Kitajskem. Gonja proti boxerji. Peking, 16. sept. , »American Boards of Missions" je dobil v roke nekega buddhistovskega duhovna in boxerja ter ga izročili Rusom. Vjetuik je pripovedoval, da so v onem okraju vjeli še dvajset dru-zih boxerjev. Najbrže jih bodo ustrelili, kajti prskosodna obravnava je v tacih slučajih itak le navidezna. V mestu je naBtal red, ubegli prebivalci se vračajo nazaj in prodajani lce so zopet odprte. Oddelek amerikanske konjiče se bode ta te den podal štirideset milj severo-iztočno od Pekinga, da oprosti kitajske kristjane, o kterih vedo, da so skriti v oni okolici. Francozje se trudijo med zavezniki spraviti skupaj ekspedicijo v Pantingfu, kjer je baje še tekaj živih tujezemcev. Iz Tseng Tingfu se poroča, da je tam mala tolpa boxerjev. Po mnenju častnikov armade je na jugu še veliko število boxerjev in bi bilo treba močue ekspedicije, da bi jih pregnala. Vsak se je poslužil sam. Reading, Pa., 16. sept. Randolph \V. Grant od tu, član zveznih pomorščakov je v pismu na svojega očeta popisal plenitev zaveznikov v Tien Tsinu. Grant je bil pred dvema mesecema poslan is Filipin na Kitajsko. Ko je z varstveno armado korakal v Tien Tsin, ležalo je po cestah mnogo bogastva. Tu je bilo tisoče zavojev svile in v zakladu celi kupi srebra. „Vsak se je Policija noče postopati proti morilcem. Gospa Mary Hagey, ktera s svojo 151etno hčerko stanuje na 19. iztočni cesti v New Yorku, trdi da je bil njen mož pred petimi tedni blizu svojega stanovanja umorjen, in da niti policija, niti okrajni praVdnik nista storila dosedaj najmanjšega poskusa morilca izročiti kaznovalni pravici. Gospa Hagpy Be je izrazila glede te zadeve, da se je, odkar je bil njen mož umorjen, na vso moč trudila pri policiji in okrajnemu pravdniku doseči preiskujoči, toda VBelej so jo odpravili s praznimi obljubami. Da je bil njen mož ua krut način umorjen, sta potrdila truplo preiskovalni zdravnik in po-grehnik. Tudi več ljudi je videlo napad. Umorjeni je bil trezen, miroljuben in priden mož ter živel le za svojo družino. V oni okolici, kjer je bil Hagey umorjeu, so Blišali ob 2. uri zjutraj klicati na pomoč moža in skozi okna videli, kako je več mož teptalo po na cesti ložečem možu. ,,Ali me hočete umoriti?" so slišali ljudje klicati napadenega in tudi prav razločno čuli, ko je edeu hudodelcev rekel: ,,Mrtev je!" Ko je dospela ambulanca, je bil mož že mrtev. Njegovo desno oko je bilo izbito, tilnik zlomljeu in glava razbita. Kakor že omenjeno ]e več osob videlo umor in baje tudi spoznali morilce, toda policija se ni potrudila, da bi pojasnila dogodek. Je bil Eichele umorjen? Vojna med Boerci in Anglijo, Vojna ladija preži na K r ii g e r j a. London, 15. sept. Londonski časopisi kaj marljivo razmotrivajo vprašanje koliko denarja je Kriiger spravil na stran in cenijo svoto na $5,000,000 do $15,000,000, ktera je baje naložena v evropskih bankah. TranBvaalBka vlada je tudi baje spravila v varnost $ 10,000,000 do $15,000,000. Dr. Leyds, transvaal-ski agent v BruBelju pravi, da Angle ži od tega denarja tudi vinarja ne bodo dobili v svoje roke, ta denar bodo shranili in ob prvi priliki istega vporabili, da Angleže zopet spravijo v zadrege. Chamberlain pa je rekel, da bode denar Boercev že dobil, ako bi moral tudi preiskati nebo in zemljo. Zato je menda poslal vojno ladijo Doris" v Lorenzo Marquez, da bode stražila odhod predsednika Kriigerja in ga bržkone vjela pod kakim izgovorom. Razpor med Boerci. London, 18. sept. V Lydenburg okraju se Boerci še vedno upirajo. Včeraj so blizu Nelspruita čuli hudo gromenje topov. General Clements se je v nedeljo pri Hexpoortu bojeval z Boerci in zgubil tri može. General Frenchova konjiča je iz Barbertona prodrla v Avoco. Iztočno od Godmana so več mostov pognali v zrak. Predsednik Kiiiger in njegov državni tajnik Reitz baje nameravata meseca oktobra potovati v Ameriko. Kakor se iz Lorenzo Marques poroča, je Kriiger popolnoma osivel in zelo shujšal; ima upala lica in velike gube na obrazu, hodi počasi in govori s hripavim glasom. Njpgov dosedajni policijski komisar Berdell pravi, da Be bodo Boerci bojevali do zadnje kaplje krvi. Angleži pravijo, da je Kriigerjev beg prouzročil med Boerci prepir iu razpor. Vsak dan baje pobegne veliko Boercev in nadejati se je, da se bode v kratkem času vsa boer-ska armada podala. Parobrodne listke prodaja: FR. SAKSER, 109Grenwich St., New York. 5000 otrok brez šolskega poduka. Superintendent brooklynskih šol Edward Ward naznanja, da sh nad 5000 otrok v Brooklynu radi pomanjkanja prostora ue more udeležiti šolskega poduka; dalje se je isto bati, da se imenooano število ne potroji, kajti dosedaj še ni niso vsi ravnatelji vposlali izveetja šolskih okrajev. Šolski svet je imel dne 18. t. m. izvanredno sejo. Voz, živina in kočjaž ponesrčili v East River. Dne 17. t. m. ob 11. uri dopolu-dne padel je voz z dvema kočjažema v East River. Voz prišel je jedva na prevožni parnik „Miueola", ko se je slednji jel dalje pomikati Vsled sunka ob lesene Btene kraj parnika, pomaknil seje voz najbrže nekoliko nazaj, in je zaradi teže zlomil železno ograjo in padnl v vodo. Sicer je bilo vse polno ljudi navzočih, ali nikomur se ni posrečilo saj oba kočj«*ža rešiti. Niti kočjaža, niti konji niso prišli več na površje. Vsled druzega poročila oplašili so se konji zaradi žvižga parnika ter padli v vodo. Osoda uboge obiteiji. Požar poslopja „Salvation Army". Žrtve večinoma otroci. Cincinnati, O., 17. sept. Vsled eksplozije gazolinsko peči, vnela se je danes popoiudut* hiša ,.Salvation Army", št. 403 EaBt Front St. V omenjeno hišo dajo večinoma delavci svoje otroke, ki jih po dnevi radi posla izven doma ne morejo nadzorovati. Do Bedaj je vsled opeklin umrlo 6 otrok, a najbrže jih bode še več umrlo. Nesreča na železnici. M uncie, Ind., IS. sept. Ekspresni vlak Lake Erie Western železnice je blizu postaje Red Key zavozil skozi odprto izogibališče na stranski tir iu trčil ob tam stoječo tovorno lokomotivo. Kurilec ekspres-nega vlaka jebilnampstu usmrten, strojevodju pa je zlomilo obe nogi. Več potnikuvje bilo poškodovanih, toda k sreči nihče nevarno. Voz za prtljago je bil popolnoma razbit in vnč druži h vozov je bilo poškodovanih. P vnet za srebro kakor je bil pred štirimi leti, namreč 16 proti 1 in to bode najbrže uzrok njegovemu — propadu, ker je celo zelo mnogo dobrih demokratov proti temu kakor so bili pred štirimi leti. Nesreča na železnici. The WeirB, 15. sept. V bližini Weirs zadela sta dva tovorna vlaka White Mountain stranske proge Boston & Maine železnice. Obe lokomotivi in 30 vagouov je zdrobje-nih. Dve osobi bili sti na mestu preiskal Bath Beach, našel je v skritem kotu skrajuo nesrečno obi-telj obstoječo iz slepe matere in šestih otrek. Obitelj zadnjih 36 ur ni ničesar zavžila ter v mrzlem deževnem vremenu iskala v onem kot:.ču Bath Beacha zavetje. Njen najstarejši sin je jedva šesto leto spolni], on je vodil slfpo matt-r in ulicah. Policaj odvel je mater v stražnico, a otrokom je preskrbel zavetje pri društvu za podpiranje sirot. Zrna je v stražnici naznanila, da jo je njen soprog pred tremi dnevi ostavil ter šel iskati delo. Pred mesecem zgubil je namreč službo, a ker ni ničesar zaslužil, pošlo je vse kar je prihranili iu hišni gospodar postavil je ubogo obitelj na ulico. Roparski napad. Shamokin, Pa., 17. Danes zjutraj napadla sta dva roparja gospo Leono Kres v njeuem stanovanju v Big Mountain ter sta njo in nj«no hčer z sekiram; tako obdelovala, da bodeti najbrže vsled zadobljenih ran umrli. Ko je hctela vnukinja gospej Kres pomagati, sta roparja tudi njo pretepla. Ker je prišlo nekaj ljudi memo hišo, Bta se napadalca vstrašila in pete odnesla. Zmanjšanje plačo sprejeli. Altoana, Pa., 17. sept. Takozva-ui puddlers hallidaysburških železnih plažov so sklenili delati za $4 od touo, s ktero plačo v mesecu maju niso bili zadovoljni. Od onega časa bile so delavnice zaprte. Takoj po tem sklepu se je delo zopet pričelo. Požari v Massachusettsu. Boston, Mass., 15. sept. Danes zgorela je Brandfordova zaloga lesa in premoga. Škoda se ceni 865.-000. Kraj zaloge vsidrena ladija ,,Muriel" iz Nove Scocije je tudi zgorela. Salisbury Beach, Mass., 15. sept. Danes je tukaj 25 poslopij zgorelo, mednjimitudi,Ocean Wiew House' iu postaja Amesburške Trolley železnice ter mnogo vil. Škoda znaša 825.000. Ogenj je nastal radi užiganja umetnega oguja na dvorišču imenovanega hotela. Prva slana. Washington, 17. sept. Vremenski urada naznazil nastopne podatke: Naznanjeni mraz razprostiral se bode čez vse pokrajine iztočno od Mississippija. V severozapaduih državah se je že slana pojavila, a tudi v državah ohijske doliue kakor tudi v vbo h državah Nove Anglije, v notranjih goratih pokrajinah ne\v-yorške države in Pennsylvanije, Marylandu in v zapadni Virginiji padla je miuolo noč slana. Isto v New Yorku je bilo zadnje dva dneva prav občutno mrzlo, vendar postaja zopet topleje. Nevihta na otočju Bermuda. Hamilton, Bermuda, 12. sept. Otočje je obiskal strašen vihar. Mnogo sadnega drevja je uuičeuo. usmrteui, štirje težko poškodovaui. Kolikor znano ni nihče ponesrečil. skočila dolu. Žrtev roparjev. Portland, Or., 17. sop. Gostilničarja H. R. Dickel napadli so ne-pozuani lopovi v njegovi gostilni in ga usmrtili. Morilci oplenili so svojo žrtev in pobrali ves denar, kar ga je bilo v blagajni. Kak..r je po sledeh soditi, se jo gostilničar obupno boril s svojimi napadalci. Slednji 90 brez sledu ut«kli. , 20 osob vtonilo. Liverpool, 10. s^pt. V nedeljo po noči zadela sta angleški parnik ,,Gordan Castle" in nemški parnik ,,štormann" v zalivu Cardigan. Oba parnika sta se tak.»j po t«*j ue-Z£odi potopila. Dvajset mož od parnika ,.Gordon CaBtle*' ae je potopilo, dočim bo se drugi rešili. Kitajci trpe pomanjkanje. El Paso, Tex., 16. sep. Iz Tam-pico je danes dospelo več Kitajcev v Juarez, v Mehiki. Ljudje pripovedujejo zelo obširno kako slabo so tam ravnali ž njimi in pravijc, via se klati v raznih delih Mehike približno 1500 Mongolcev, kteri so vsi v skrajni potrebi. Kakor Kitajci pravijo, so jih pripeljali v Mehiko kot kontraktue delavce in sicer pod pogodbo, da najprvo delajo gotovi čas za prevožnje 9troške, potem pa bodo dobivali SI.25 dnevne plače. Vsi so de'.ali za Mexican RailwayCo. in sicer toliko časa, da so odslužili prevožne stroške potem pa so jih odslovili, akorc.'.-uo s" bili vsi popolnoma brez vsoL Jatcv. Nekte-ri so se skušali splaziti čez mejo v Zjed. države, toda zasačili so jih iu zaprli. Kretanje parnikov. V New York dospeli: „La Lorraine", 15. sept. iz Ilayre z 810 potniki. ,,Nevv York", 15. sept. iz Southamptona. ,,Statendani", 16. sept. iz Rotterdama s 1587 potniki. ,, Archimede", 16. sept. i/ Neapolja s 965 potniki. ,, Astoria", 17. septembra i/ Glasgowa s 537 potniki. Dospeti imajo: ,,Kaiser VVilhelm II." iz Genove. ,, Majestic" iz l-iverpoola. „Noordland" i/ Antwerpena. „ Kaiser Fried rich" iz Hamburga. ,,Bulgaria" i/. Hamburga, „1 >eutschland" i/. Hamliurga. „St. Paul* iz Southamptona. O d p 1 j u t i so: „Kaiserin Marta Theresia", 18. septembra v Bremen. ,,Servia", iS. sept. v Liverpool. „ Kensington", 19. sept. v Antvverpen. t,Germanic", 19. sept. v Liverpool. „New York", 19. sept. v Liverpool. Odpljuli bodo: ,,Kurst Bismarck", 20. sept. v Hamburg. ,,La Lorraine", 20. sept. v Havre, ,,Barbarossa", 20. sept. v Bremeu. ,,Kaiser Wilhelm II.", 22. sept. v Genovo. ,,Graf Waldersee", 22. sept. v Hamburg. „Lu£0.nia", 22. sept. v Liverpool. „l.)eutschland", 25. sept. v Hamburg. „NoordIand", 26. sept. v Antsverpen. ,,Archimede", 26. sept. v Genovo. „Majestic", 26. sept. v Liverpool. ,,St. Paul", 26. sept. v Southampton. Parniiki listki so dobiti po izvirnife cenah pri FR. SAKSER & CO., 109 Greenwich St., New York. Jugoslovanska Katoliška Jednota. Ill Sedež v ELY, MINNESOTA URADNIKI: Predsednik : John Habjan, Box 303, Ely, Minnesota; Podpredsednik: Josip Pezdirc, 1024 South 13th St., Omaha, Neb.; I. tajnik: Jožef AgniČ, Box 266, Ely, Minnesota; II. ,, Štefan Banovec, Box 1033 Ely, Minnesota; Biagajuik: Ivan GoviB, Box 105, Ely, Minnesota; NADZORNIKI: Ivan Pakiž, Box 278, Ely, Miuuesota; John Globokar, Box 371, Ely, Minnesota; George Stefan, Box 1135, Soudan, Minnesota. Dopisi naj se blagovolijo pošiljati na I. tajnika: Joe Agnič, Box 266, Ely, Minnesota, po svojem zastopniku in nobenem drugem. Denarne pošiljatve naj se pošljejo blagajniku: Ivan Govže, 105, Ely, Minnesota, in po svojem zastopniku. Društveno glasilo je „GLAS NARODA". Vihar v Ontario. Montreal, 16. sept. Vihar, ki je danes razsajal po iztočni Kanadi prouzročil je samo sadjereji okraja Niagara ogromno škodo, ktera se ceni 81,000.000. v okrajih Winona, Grimsby iu Fruitlaud je tudi polovica vseh pridelkov opustoše-na, vihar razsajal je tudi v zaradi ! izvrstnih jabolk glasovitem Bur-ligtonu in Haltonu, kjer je pro-uzročil ogromno škodo. Sest osob utonilo. EauClaire, Wis., 15. sept. Danes hotelo seje 16 služabnikov ..North western Lumber Compa y" podat čez roko Chippewa, toda bili so šele kake Č*»trt milje od brega oddaljeni, ko se je č .ln prevrnil. Š*at mož utonib> je na mestu, dva sta pri-plavila srečno na breg, dočim so se drugi držali za čoln, ktere so kas neje na bregu delajoči farmerji rešili. Evropejske in druge vesti. London, 15. sept. Vsled pomanjkanja bombaža liodo morali veči noma predilnic na Angleškem v kratkem zapreti. Izračunali so, da b..de kakih 1,500,000 oseb mo-ralo praznovati. Glasgow, 15. sept. Neka delavka v tukajšnji bolnišnici je te dni zbolela za kugo Sedaj je 17 za kugo bolnih ljudi v bolnišnicah iu 115 osob opazujejo zdravniki, ker so prišli v dotike z bolniki. Glasgow, 17. sept. Zdravstvenemu uradu bo danes zopet naznanili pet uovih slučajev kuge. Ljudstvo je zaradi tega bolj razburjeno. Neapolj, 17. sept. Bojazen, da bode ugnjenik Vezuv zopet pričel hudo delovati, je opravičena. Pred kratkem je bilo čuti podzemsko bobnenje, po noči pa iz žrela prihaja žar. Draždane, 17. sept. Ko se je včeraj vračal princ Albert saksonski iz Pilluitzod vojaške vaje, bo se konji vpreženi v njegov voz splašili iu princ je padel tako nesrečno raz voz, da je v 10 minutah umrl Princ Albert je bil rojen leta 1875. London, 18. sept. Vojvoda Manchester je vložil željo plačati svoje dolgove, kteri znašajo nad $100.000 ni sodnija ga bode spoznala bankerot. Vojvoda se hudo pritožuje glede Hkoposti svojih sorodnikov, ateri mu dajo na mesec samo $350, akoravuo potrebuje najmanj $500, da zamore stanu primerno živeti. (Tak tiček uaj bi poskusil delati v premogokopu iu z ouim zaslužkom živeti, potem bi bil že pohleven, na tuje stročke lenobo pasti pa zna vsak bedak.) Mala zmota Mož (čita svojej soprogi nasnan'-lo smrti): ,,Danes zjutraj ob 8. uri umrl je moj dragi Boprog, naš ljubljeni brat, oče, stric, svak, tast in stari oče—" Soproga: „Ah, kolika nesreča — toliko h kratil" Drobnosti. 17. Aldridge, Mont.. se nam poroča, daje imelo društvo sv. Jožefa dne 21. avg. svoje zborovanje in so bili v odbor izvoljeni gg: I. M. Lovrenc, predse luikom ; Jnhan Lesar, podpredsednikom. Bernard Shmalz, tajnikom in zastopnikom ; Johan Petek, poctajnikom; Pavi Rigler, blagajnikom ; v gos »odarski odbor : Gregor Zobec, Jakob Glojak in Mat, Fox; v bolniški odbor: John Podobnik, John Vodovnife in Mat. Penica. Redna mesečnna sejo bode. imelo društvo vsako prvo nedeljo v mesecu ob 2. uri popolu- due. Bern ard bchuialz. # • # Brio«* na Rožniku pri Ljubljani. V rožniškem gozdu za streliščem napravili so si barabe in vlačuge prav po starem brlog, kteri pa je bil tako skrit in z *elenj->m pokrit, da so le posamezniki vedeli za njega. Mestna policija je izvedela, da s> v tem brlogu shajajo iz mesta izgnane osehe in da se v nj^m vrše prave orgije, ker ga obiskuj 'jo tudi osebe iz mesta, in je obvestila žsn-darmerijo, ktera je v petek šla v brlog in vjela dve žet ski iu enegR moškega. Dva moška in ena ženska so ušli, moj temi znani lat Leopold Jereb, kterega sodišča zasledujejo. * * * Vojak obsfrHjen 30. avgusta je bil v Šmartnem pri Grosupljem neki naddesetnik po neprevidnosti drugega na nogi obstreljeu. * * * Iz Celja se poroča ,,Slov. Narodu" 26. avgusta: Ravnokar se je raz-nesel glas, da so našli znanega Ra-kuša s hčerjo majorja Koppa za Miklavževim hribom ustreljena. Motivi samom.ra niso še znani, sklepa se pa iz dozdajšnj^ga njegovega življenja, da so vzrok razne nemoralnoBti in denarne zadrege, iz kterih vzrokov jo je tudi njegov najbdjši prijatelj dr. Beck moral iz Celja popihati. Ustrelj^nec je od vseh sloveuskih slavnostij znan kot Atila, oborožen s kaučukovim bičem. Kakor znano, je njegov najstarejši brat bil zaraii nekega uemoraluega čina nolens volens v blaznico spravljen, ter podobno umrl. Kako bode še zadnji brat, naš podžupan, končal, seveda ni znano. * * * Aretirani petelin- Bralec te notice bi mislil, da je časnikarska raca, če bi mu resničnost ne zagotovljalo mesto, kjer seje stvar zgodila, to je Celj e. Gosp. dra. Serneca petelin zaljubil se je v sosodovo kuro, ter V gorečnosti svoje ljubezni parkrat preskočil plot, da se uavžije društva svojih ljubljenk. Spozuavši slavna celjska policija nevarnost* ktera bi iz tega občevanja za nem ški element nastati mogla, aretirala je peteliua iu ga imela tri dni zaprtega. Vrnivši Be z nekega pota, bil je dr. Sernec aviziran, da mu je petelin po prestaui kazni na razp« -lago, in če ga hoče imeti, naj ponj pride. Seveda g. dr. Serume tega oi storil, ker niti petelin t^ga truda ni vreden, niti se noče s takimi nemoralnostmi pečati. Mislil se je pa meuda, obdržite si ga, kakor tudi ouega svoječasno, kteri bi imel priti zaradi preintimnega ob- čevanja z mladimi puncami v nek privatni biši pred kriminal. „Slov. Narod" * * * Nrnavaden uzrok poskosenemu samomoru. Delavec Štefan C. v Trstu je 27. avg. po večerji zahteval od svoje žene naj mu da nekaj krajcarjev da si kupi cigaret. Žena mu ni hotela ničesar dati, in ker vse proš-uje niso nič pomagale, je Štefan izjavil: Ce mi ne daš teh krajcarjev, se obesim". — „Obesi se ; ne bo nič škode", se je odrezala ljubezniva ženica iu šla iz sobe. Stefau pa ni grozil v šali, nego po vsem resno. Ko je žena zaprstila sobo, planil je k oknu iu se res obesil. Na srečo se je v tem trenotku vrnila žeua. Ko je videla moža obešenega na oknu, je zagnala strahovit krik, na kar so prihiteli ljudje, odrezali obe-šenca in ga srečno zopet priklicali k zavesti. Tudi zdravnik je bil poklican, a ko je prišel, je dobil ohe-šenca že veselega, ko je pušil — cigareto. * * * Velika tatvina. Z Reke se piše: V tukajšnji tabačni tovarni so pri šli po anonimni ovadbi na sled veliki tatvini Dekleta iu moški so kradli tobak in delali Že daje časa cigarete, eni so jih prodajali. Ova (lila jih je neka ženska, stanujoča v isti hiši, pri ravnatelju fabrike, in ovadila da tudi po noči cigarete delajo iu raznašajo. Ravnatelj je telefoniral na policijo, in ta je šla na lice mesta v takozvauo staro me sto (ali gomilo). >Jašli so res kakor ovadeno, mnogo tobaka, več st" kilogramov, p<>lno škatlic, štampi lije in stroje, z eno besedo dobr<» organizirano fabriko. Odpeljali s< 10 deklet v zapor, druge jim sledi jo. Tndi 2 kavarni in eno gostil no so zaprli ker so bili odjemalci cigarer Nekega sedaj vp ikojeneg« mojstra P. soprogo s hčerjo so rfa-'ius /aprli. Stvar bo hudo smrdebi. ker se govori, da bo v afero zapleteni boljši kn-gi. * * * Dunajska mestna železn ea 1899. Skup na frekvenca tiadunajski mestni železnici je znašala 1899. 1. 19,046 337 oseb. Od teh se jo vozilo 17,533.004 po mastni železnici v ožjem po me ti u besede in 1,412 633 po mestni železnici, ki veže razne lokalne proge državne železnice. 18,134 083 oseh je rabilo tretji razred, 912 254 drugi razred — prvega ni. Transportni dohodki znašajo 1,627 615 gold. Skupni dohodki znašajo 1,678.698 gold., izdadki pa 1,936 626 g .ld. Tedaj znaša izguba 257.928 gold. * * * Iz ljubezni zblaznel je v Rio de Janeiro mlad brazilijaneki policijski častnik Pietao Agusto. Ljubil je mlado damo, a brez odziva. Neka prorckovalka iz kart pa mu je dejala, da se oprosti svoje divje strasti le, Če umori svojo ljubljenko in njene sorodnike. In častnik je šel res v hišo svoje ljubezni ter postrelil in zabodel ljubico rer 11 njenih sorodnikov. Potem se je dal mirno odvesti v ječo. * * * Sentimentalno. Postopač (ko je doslužil svojo kazen in prišel iz ječe) : „Oh — človeško življenje ni nič druzega nego večno slovo." |n" »»K.." in jolietskemu „Slovencu", da jedna lastovica ne napravi še poletja, kakor ne bode rešil clevelandskih Slovencev, ki je prifrčal od Bog ve kje. Take enodnevnice niso delavskega vprašanja postavile, ne pomagajo rešiti in tudi niso delavcem prav nič na korist k večeitiu v haseji. Toliko na škodoželjno in zavistno kvasenje; potolažimo pa in jolietskega..Slovenca", steni, da new-yorski ..Narod" še ni imel nikdar toliko dobrih plačnikov in naročnikov kakor has letos, in ako pojde tako naprej, i/dejali bodemo list trikra' na teden, ne oziraje se ako ,.K." in še kdo drugi od zavisti poči. Nas jiodpira slovenski delavec, kterega tudi zastopamo, ne pa enodnevnice ali „Eintagstliegen", ti pa vedo, kam,,K.'* v ,.jolietskem Slovencu'- s tac<> meri, saj ,,fovšija" nobenemu nič ne ,.nese". Za dopis pa oprostite, imamo več važnejega gradiva. > Darovi. Za ponesrečenega rojaka J. Kovača nam je doposlal g. M. Pogorele iz Pittsburgh Pa.. Sll.io. Darovali so : V hiši gospe A. Hiri $2.45; Jos. J. Kadovič 25 ct.: A. Marsen M. D. jO ct.; J. Coliberg 10 ct.: M. 1'crušič 15 ct.; V. Hrebec 10 ct.; Geo. Fortun 25 ct.: v Lokarjevi hiši 60 ct.: J. ISeček 10 ct.: J. Na-htigal 25 ct.; M. Sudetič 10 ct,: Blechniger 25 ct.. v Simšičevi hiši 40 ct.; J. Glač Si: A StanzerSi; v hiši g. Polakoviča 80 ct.: D. Zayersek 10 ct.; J. Stermec 20 ct.; J. Fngina 10 ct.; J. Rajnik 25 ct.; v Maheretu, Pa.: v hiši g. J. Pusta 50 ct.; gospa Mary Strah 10 ct.; v hiši g. Merlak-a S1.30: J. Zajec 25 ct.: Frank Jakopič v Canamaugh, Pa., St; iz Ila-cketta, Pa., nani je doposlal g. Kloriran Prošt nabrano svoto S3.43, darovali so: Frank Medved, John Te I ban, Anton Malnarič, Martin Kužnik, Josip Dremel, John Kontarič, Ignac Hodnik, Anton Bajer po 20 ct.: KL»-rijan Prost, Anton Kralj in Alojzij Skul jx> 20 ct.: Josip Trifolt 18 ct.; Frank Slenovič 15 ct.: (Jašpar M11 raj, John Brodnik, Frank Go-renčič, Anton llrovat in Matija Furar po Oi ct. Skupaj S15.53. AMERIK ANSKO-SLOVENSKI KOLEDAR za leto 1901 se že marljivo tiska in Ijode za prihodnje leto imel še večjo obliko in zelo zanimiv. Poleg Koledarja priobčili l*xiemo nekoliko važnejih postav Zjed. držav, mične povesti iu humoresko s podobami: pariška razstava, z sliko, vojna meti Boerci in Angleži z slikami: homa-tije na Kitajskem z slikami in več druzih stvuri. Osmi letnik bode jako zanimiv v vseh zadeva. ,(ig. slovenske trgovce, saloonerje in obrt nike opozorujem na naš Koledar, kteri je zelo razširjen, da v njem vrste OGLASE ali advertisements, kar je zelo primerno, ker Koledar imajo ljudje vse leto v rokah in je oglas zelo mnogokrat čitan. Reklama j'* v tej deželi polovica kupčije. oucijelni zastopnik raznih parobrodnih družb. Po-ilja najceneje in naJhltreje denarje v - - - - J - staro domovino. PR. SAKSER 109 GREENWICH STREET. NEW YORK. .......... aššSSŠS i li^k- Prodaja parobrodne m-vr.vv .-"s „ . H'SKjCi in železniške listke po pA-V ' " ' Edino slovensko pod- |> - - 3. s^s^sCI izvirnih cenah. .-\s\-\V-V" * ' jetje v New Yorku. b- - FRANC ČUDEN, | trgovina z urami, srebrnino in zlatenino LJUBLJANA Glavni trg (naspr. rotovža, LJUBLJANA ff Priporočam rojakom svojo povsod i znano, bogato ^ zalogo vsakovrstnih švicarskih sten* a žepnili ar, 9 verižic, nhanov in drugih zlatih in srebrnih prvilme- ^ tov po najnižjih cenah. Pri uaročilih naj se denar naprej pošlje in eden gold, več za poštnino. Ceniki pošiljajo se zaBtonj poštnin« prosto. Slovencnm in Hrvatom, posebno delavcem pri d. |ScE»- <<» ^t t Jacob Stonich f I 89 E. Madison St., Chicago, 111. (f Slika predstavlja uro 2a dame z dvojnim pokrovom (Boss Case) in so najboljši pokrovi se zlatom pretegujem (Goldfield) in jamčim zanje 20 let; kolesovje je Elgin ali Waltham ter velja samo Dame, ktere žele uro kupiti se jim sedaj ponuja lepa priložnost, Ta ceneje le za nekaj časa. Na zahtevan je pošljem cenike poštnine proBto. Dobra postrežba in jamstvo za blago, je moje geslo. Za obilo uaročb se priporočam z vsem spoštovanjem Jacob Stonich, 89 East Madison Street, Chicago, III. m SVOJI K SVOJIM! Slovencem in Hrvatom priporočam svoj SALOON, 564 Centre Ave., Chicago, III., v kterem vedno točim sveže pivo, dobro vino in whiskey. Prodajam tudi na debelo avstrijske virzinke po nizkej ceni. S pošto^anjem Lenard Puhek, 564 Centre Ave., ChicagOj 111. PAUL SCHNELLER. Notary Public v Calumetu, - - Mich., naznanja, da je pričel poslovanje, ter se Slovencem in Hrvatom priporoča za oskrbovanje v pravnih poslih v stari domovini. Pisarna: 521 Pine Street. $2 m J. GLOBOKAR, M. P. CO. ELY, MIN. priporoča Slovencem in Hrvatom svojo novo TKaoviisro. Pri njem je dobiti: OBLEKA ZA MOŽKE, ŽENSKE IN DECA; RAZNOVRSTNO OBUVALO; PE1UL0, OVRATNIKI, KLOBUKI; HIŠNA IN KUHINJSKA OPIJAVA. Vedno sveže aEOCEBIJE. Vse blago po najnižji ceni ; postrežba hitra. Pismena naročila naj se pošiljajo na Box 371. Pošiljam denar v staro domovino, posredujem prodajo prekomorskih vožnjih listkov, v zvezi sem v New Yorku z g. Fr. Sakserjem. Slovencem in Hrvatom, prijateljem in znanccni se priporočam v mnogobrojen obisk in naročila. S spoštovanjem J. GLOBOKAR, M. P. CO. Mestna hranilnica ljubljanska MMSmmMMMMMMSM-MMKMMMKMMmMmm H M 8 g obrestuje tudi nadalje hranilne vloge j§j I po 4°|o ^ brez odbitja novega rentnega davka. g} Denar — tudi amerikanski — se jej lahko pošilja narav* jgj Bost ali pa s posredovanjem „Glas Naroda*4. ■ ElEHlil®EHillEaEBBlHH lOlL'lL'fi-'iL'lL'I'IlL'I'-'IOIC'IC1 Tri aisols:- Kajlak. (1'ovt-sT iz sibirskega iiyljenja. Spisala Eva grofica Baudisinska.) (Dalje.) Deset let prenapornega dela v rudnikih 1 Kakor senca minola so dolga leta. Neprestano, brez premene, vedno one iste verige, s kteri mi je bil k svojem sosedu priklenjen, vedno jedno isto delo, dan za dnevom jedna ieta hrana, za hrbtom večna straža z bičem v roki. Od dolgih jednostavnih let ostali soinu le oni dnevi v spominu, ko so prišli novi prognanci, ki bo spočetka od zunanjega sveta pripovedovali, dokler tudi oni niso obmolknili, dalje oni dnevi, ko je kacega nesrečneža rešila smrt zemskega trpljenja, ko so mn odvzeli okove, da takoj na to zakujejo njegovega naslednika v dolgotrajno robstvo. In vendar se mu sedaj dozdeva ono bivše življenje v rudokopih prijetnejše, nego ujpgovo sedanje. Kljub težkemu d^lu ga ni ostavila telesna moč, marljivo je delal, a med delom ui imel časa premišljevati o svojej žalostnej osodi. Tam je zamogel tudi s sojetniki govoriti, ktnri so vzdihovali v istem robstvu kakor on. Že glasovi milodonečega materinega jezika bili so mu tolažba, — ah kako je bilo tudi v verigah krasno, ko so Be zvečer vsi jetniki vračali domov čez pustinjo, na potu pričel je kedo iz med njih peti, vsem so se oživele nade, vsi so upali na boljo bodočnost. . . . Toda tu nihče nitr njegovih uaj-skromtiejih želj ne razume, in ako se konečno tudi nauči jakutski jezik — v kako korist? Saj ga vendar ne bodo razumeli, ker oni nimajo v svojem jeziku besed, kter« človek iz kulturnih krajev v vsakdanjem občevanju potrebuje. Dozdevalo se mu je, da je on najmodreji ali vendar tako osamljen sredi tujega divjega ljudstva. Pričue se dolga severna zimska noč, zaradi mraza in snega je pri-moran ostati dan za dnevom v svojej koči, v društvu svoje bedne sužnje, ktera nikoli ne govori, temveč kakor stroj opravlja svoje delo. V kotu koče lfeži kup Hardana ali gozdnih koreninic. Dobrosrčni divjaki prinesli so mu tudi zadnje vivraške ali poljske miši, jedino meso, ktero je Jakutom znano. Suhe okajene ribe vise po stenah; vedel je tudi, da mu Jakuti prineso vsako nedeljo in praznik uajtečnejšo jed, močno juho iz smrekovega lubja in zasirjenega mleka. Tudi nekoliko sladkorja, Čaja in žganja je imel, seveda več nego likterikoli Jakut v vasi. Lakote mu toraj ni treba trpeti, samo da ni tako osamljen, in da ga ne muči ona neznosna dolgočasnost. Ako bi ušel? — Nihče ga ne bode na begu zadrževal, ue, vsi se bodo veselili, da so saj za nekaj časa rešeni neznosuih davkov. Toda kam naj se obrne v nepoznani že sedaj na pol zmrzneni zemlji? In da se mu posreči pustinjo prekoračiti, vendar je potem še vedno med njim in svetom veliki „tajpa" ali pragozd, kteri se razprostira kakor neprodorna stena v nepregledno daljavo. Da, da, prišla bode spo-palad, sneg se bode stopil na pustinji, stepa bode radi toplega aolnca kar čez noč ozelenela, ko bodo velike krasue cvetke med travo cvetele, da, potem bode bežal. Znana mu je bila osoda onih begunov, kterim Be je beg posrečil, oni delajo po leti pri ruskih kmetih, ne da jih slednji vprašajo za ime in domovino; toda v jeseni, ko veje mrzel veter čez prazno polje, pogodi največkrat zavratna kroglja nekoristnega delavca — ubozega prognanca. Vedel je kakor tudi vsi drugi jetniki, da tudi njemu take nevarnosti prete, toda se li ne more slučajno pripetiti, da se baš njemu posreči vse ovire prems-gati iuse srečno vrniti v domovino? Nekaka groza ga obide, ko se spomni svojega žalostnega stanja, vstaue in stopi iz koče na prosto. Nekaj mož in žen se je vračalo iz lova, obloženi so bili z košarami in mrežami. „Kaj ste vjeli ?'* vpraša kajlak k ostrim glasom, in ponižno položili so Jakuti pred njega vjete ribe. On izbira najboljše ribe, ki bo še živele. Jakuti se opazovali njegovo po-čenjanje. Koliko in ktere ribe si bode pridržal. Toda naenkrat spusti že odbrane ribe nazaj v košaro, obriše roke ob glavarjeve lase, pokaže s prstom na bojazljivo .črnooko deklico in reče: „Daj mi njo za „itimnit". Zopet mu je glavar počasi in pro-aečim glasom odgovoril: „Onaješe dete, gospod.4 4 Kajlak ni ničesar odgovoril, pogledal je le svoji roki, rane za pestjo bile so do cela zaceljene. Nato je poklical svoje pse in predno bo Jakuti opazili kaj namerava, pograbil je ribe in mreže ter jih vrgel svojim psom. Jakuti stali bo kraj njega mirno; saj so bili velikim gospodom vedno pokorni, toda k žalosti za zgublje-uim blagom pridružilo se jim je nekako rešilno čustvo. Konečno je on postal kajlak — tiran in despot ; po tolikem času spoznali so njegovo naravo I Vendar jih je še vedno varal. Po več tednov ga ni bilo iz njegove koče, tako da bi Jakuti skoraj nanj pozabili, ako mu ne bi morali vsaki dan najbolje hrane dajati. Ako je pa kedaj prišel med nje, bil je krut iu sileu, zahteval je vedno več ter vzel tudi ono, kar so mu skrili. Jakuti so se strahu tresli kadar so čuli njegov glas, kajti y zimi je bila njegova jeza vedno večja. Večkrat se jim je dozdevalo, da je zblaznel, kajti dirjal je od koče do koče in pometal vse orodje in jedila v ogenj, ne da bi se mu kedo upal upirati. Potam se je zopet naenkrat umiril, zavil se trdno v pisano kirgiško suknjo, ktera ni bila več tako lepa kakor ob njegovem prihodu, in je tiho odšel po visokem zmrznenem snega proti svoji samotni koči. Oim se je bližala spomlad tem pogoBteji so bili njegovi napadi. V strahu so si Jakuti medsebojno zatrjevali, da je novi kajlak še slabji iiego oni, ki je zgiuol, in da jim je Bog v njihovo posebno kazen baš tega poslal. Kajlak ni več mislil na beg, kajti tiraustvo se iau je dopadalo, hotel je videti Be mu li bode posrečilo glavarja prisiliti, da mu dž svojo hčer za ženo; sicer je ni ljubil, toda njena sramežlivost spominjala ga je na ruBke žene. Tudi ona je imela boječe otročje oči in lase kostanjeve barve, kar ga je spominjalo ruskih plesalk ob praznikih. Ona se je od vseh druzih žensk v vasi razločeeala, ona bila je jedino bitje v vasi, ktero je bilo vredno, da ga pogleda. Z zaničlji-vim posmehom je sam Bebe vprašal se bode li on preje naveličal prositi za deklico ali Jakuti njegovega surovega obntšauja? (Konec prihodnjič.) Smesnice. Dokaz. A.: „"Mislite, da je Dragotin pošten človek?"— B. : „Naravno I Bil je že petkrat zaradi goljufij e zatožen, toda vedno oproščen. " Brez napake. Mati: gospod stotnik, moj sin ni zmožen za vojaštvo, ker ne more slišati streljanja." — Stotnik: ,,Ne bojte se, mi navadno tako glasno Btreljamo, da bode gotovo slišal.'1 V odvetniški pisarni. Odvetnik: ,»Govoril sem z vami neprestano celih deset minut, plačati mi morate toraj deset kron." — Kmet: „Bože moj, koliko bi potem moja Btara zaslužila, ena uikoli ne neha govoriti." Uradniška udanost. (Sodni svetnik slišal je svojega psa v predsobi lajati, na kar je odprl vrata, ter ugledal svojega kance-liBta.) Sodni svetnik : „Cemu ne potrkate na moja vrata?" — Kan-celist: „Hotel sem ravno potrkati toda gospod pes me je blahot-no naznanil." Nepremišljeno. MladeDič (ki si je nogo zlomil in istočasno zvedel, da je njegova zaročenka » drugim pobegnila): „Ah, jaz n<§ srečnež, sem se "je vendar arečno znebil 1" Bratom Slovencem priporočam avoj lepo urejen saloou Gerfflan&Anstrian Headquarters Točim izvrstna vina in raznovrstne druge pijače in imam na razpolago fine smodke in postrežem b izbornimi jedili. Za obilen obiBk se priporoča Daciel Radatovich- Pikes Peak Ave.. Florence Colo. Slovenske knjige. Ker imam Bedaj zopet popolno zalogo knjig raznih založnikov in bo zaznamenovane v mojem ceniku iu še mnogo novih, se pri poročam cenjenim rojakom za daljna naro-ročila. Cenik pošljem poštnine prosto. Dalje prodajam tudi ŽEPNE URE in VERIŽICE itd. po zelo nizkih cenah. Denar naj si mi blagovoli naprej poslati, male zneske se lahko pošlje v poštnih znamkah. MATH. POGORELO, 5102 Butler Street, Pittsburg. Pa. Otvorjenje! Podpisana se priporočava Slovencem v Crockettu, Cal., iu okolici kakor tudi vsem sem došlim Slovencem, da obiščejo naš HOTEL in GOSTILNO, ktero sva otvorila 14. julija. Vedno bodeva obiskovalce postregla s tečno, okusno jedjo in snažnimi prostori za prenočišče; pri nas si lahko rojaki uajmo stanovanje in hrano v najem na mesec ali teden, ali dan. Vedno bodeva točila sveže pivo, fina cali-forniška vina, dober whiskey in druge likere, ter prodajala dobre Bmodke. Ako pride kdo na Crockett, Cal. naj vpraša za WALONA HOUSE vaakdo mu to lahko povč, ker ni daleč od železnične postaje, namreč le kake 4 minute. Slovenci, obiščite nas pogosto. S ooštovanjem: John Petrič in Anton Smrekar, lastuika. Josip Losar v East Helena, Mont priporoča svoje grocerijsko blago kakor tudi OBLEKO, OBUVALA za možke, ženske in otroke. Dalie: VINO, FINE SMODZE in ŽGANJE in KUHINJSKO OPRAVO. Vse prodajam po najnižji ceni. ' JOHN GOLOB 203 Bridge Street, v Jolietu, III., izdelujem KRANJSKE HARMONIKE najboljše vrste m sicer: 2. 3. 4. do 5. glasue; cena 2 glasnim je..............818 do 40; cena 3 glasnim........825 do 80; cena 4 glasnim... .od $55 do 8100; cena 5 glasnim.. . .od 880 do $150. Na željo rojakov oglašujem orgije ,.sharp" ali „flat": f, e, d, c, a, h, kakor si kdo želi: Nova spričevala. Spoštovani prijatelj! — Prijel sem vaše harmonike" in se vam za nje lepo zahvaljujem; prav po volji so mi in tudi drugim dopadejo, ko jih slišijo. Box 113, Walkerville, Mont., Peter Spehar. Dragi prijatelj! — Naznanim ti, da sem prejel harmonike. Strašno me vesele in reči smem, da se nisem nadejal tacih. Kes me stanejo čez $50, a sedaj jih ne dam za $100. — Zato se ti tako lepo zahvaljujem, ker so harmonike tako močne in posebno v glasovih, ki se prav uobro ujemajo. — Rojaki, ki želite imeti dobre orgije, obrnile se na moža, ki vam bobro postreie. — Večkrat sem že videl tvoja spričevala v naših slovenskih listih in prosim te, da tudi mojega uvrstiš med nje če te je volja, zakaj tacega moža moramo ceniti. Leadville, Colo., A. Križman. Spoštovani g. John Golob! — Vaše harmonike sem dobil in sem tudi i njimi zadovoljen, ker sc prav močno izdelane.^ Bienville, La., Jakob Skrbic. Dragi prijatelj John Golob! — Prejel sem tvoje harmonike in ti naznanjam, da sem za-dovljen ž njimi in da se mi glasovi prav dopadejo. Crested Butte, Colo., M. Sodja. 'ž- 1 ,-A. Vin a na prodaj. IZVRSTME SMODKE! Dobra črna vina po 40 do 55 ct. i galona s posodo vred. Dobra bela vina po 55 do 65 ct. galona s posodo vred. Manj nego deset galon ni naročiti, ker jih nemorem poslati. Z vsakim naročilom uaj Be mi blagovolijo poslati novci ali Money Order. S spoštovanjem : Nik. Radovich, 702 VermontSt.,San Francisco,CaL Vržinke z slamo, S20 tisoč komadov. Carniolia Beauty 'Kranjska lepota) k madov. Seed Cigars 814 tisoč kou.. 1 Dobiti so pri meni tudi hue s m ud« ke od $14 do 840 tisoč. Za muogošteviloe naročbe se nljudno priporoča: F. A. DUSHEK, Office: 1323 2nd Ave., New York. ■v- v GOTOVE denarje najceneje kupiš pri F. SAKSEKJU 109 Greenwich St., New York. Francoska parobrodna družba TraMantipe. Direktna črta do HAVRE - PARIS ŠVICO - 1NNSBRUK (Avstna). Parniki odpljujejo od sedai naprej vedno ob četrtkih ob 10 uri dopoludne. Parniki odpljujejo iz pristanišča štv. 42 North River, ->b Mortoi Street: La Lorraine 20. sept. 1900. La Gaecogne 27. 1900. L'Aquitaiue 4. okt. 1900. La Touraine 11. 1900. La Lorraine 18. 1900. La Breiagne 25. n 1900. L'Aquitaine 1. nov. 1900. La Touraine 8. »» 1900. Prvi razred v Havre $55 in višje. Drugi razred v Havre 842,50 in višje. Glavna agencija: 32 BROADWAY, NEW YORK. KNAUTH, NACHOD & KIIEHNE No. 11 William Street. Prodaja In pošilja na vse dele sveto denarne nakaznice, nenUee in dolžna pisma. Isposlnje in iiteijnje zapuščine in dolgove. Slovanskega naroda sin glasoviti in proslavljeni zdravnik idot. GK TA^^isr dpoihiieik: sedaj nastanjeni zdravnik na So. EastCor. ioth & Walnut Str., in N. W. Central & 1'arkSt., Kansas City, U.' S. A. Bivši predsednik velikega nemškega vseučilišča ter predsednik zdravniškega društva in jedea najpriljubljeuejših zdravnikov zaradi svojih zmožnostij pri tamošnjem ljudstvu. DR. G. IVAN POHEK se priporoča slovenskemu občinstvu za zdravljenje vsakovrstnih notranjih kakor tudi vnanjih bolezni j. Dr. G. Ivan Pohek sc je pokazal -izredno nadarjenega"v^zdravljenju žensk in otrok J v tem je nedosegljiv. -VSI ONI - kateri nemorejo osebno priti, naj opišejo natanko svojo bolezen, koliko je stara bolezen, ia on doposlje zdravilo in navod kako se zdraviti. V slučaju, da vidi, da je bolezen neozdravljiva, pove to dotični osebi, ker neče, da bi kdo trošil po nepotrebnem svoj krvavo zasluženi denar. Kaj govorijo ljudje, kateri so bili ozdravljeni od dr. G. I. POHEKA : VSAKEMU KATEREMU PRIDE V ROKE. x. . ,Cenleni zdravnik : — Oslobodili ste me iz hude bolezni in l»po se Vam zahvalim. Živeli 5e dolga leta za pomoč vseh rojakov, kateri se na Vas obrnejo. J. LAVRIČ, Joliet, El. Spoštovani gospod : — Osvedočil sem se, da Vaš svet in zdravila pomagajo vsem, kateri se na Vas obrnejo. Nimam besed, s katerimi bi se Vam mogel dosti zahvaliti za ozdravljenje revmatizma, na katerem sem trpel 20 let. Velika Vam hvala. L. GLAVINIČ, Lead City, S. D. Spoštovani gospod:— Trpel sem več let na notrajni bolezni, tako, da nisem več mogel delati, da bi kaj zaslužil. Kadar sem pa vzel Vaša zdravila* sem bil zdrav za kratek Čas. Mnoga in mnoga Vam hvala. M. BANDULA, Omaha, Nebraska. Dragi dr. Pohek : — Imel sem dosti zdravnikov v moji težki bolezni in potrošil sem dosti denarja, pa vse brez pomoči, trpel sem dolgo časa na naduhi (Asthma) in Vi ste m« dobro ozdravili, za to sem Vam dolžan največjo hvalo. P. GOLDAŠIČ, Kansas City, Kans. Dragi dr. Pohek: — Naznanjam Vam, da je moja žena sedaj hvala Bogu in Vaši pomoči povsem zdrava in vesela. Sdnogo se Vam zahvaljujemo. Ako bi jaz siromak preje vedel, ne bi bil brez koristi potrošil $60 za amerikanske zdravnike. — Kadar bodem kaj po« treboval, vem se na koga obrniti. S spoštovanjem Vaš M. LESIČ, Moyer, Pa, Svedočim, da poznamr dr. G. J. Poheka več kakor 15 let, bil je moj domaČi zdravnik; priporočam ga za najboljšega zdravnika v Ameriki. PETER ASMUSEN, Wamego, Kas. Kaj pravi Hon. GEO. TROUT, predsednik banke of Kansas, v Wamego, o zdravniških sposobnostih dr.Poheka in njegovega društvenega in financijelnega stanja: ,,Dr. Pohek brez vsake sumnje je jeden najboljših zdravnikov v Ameriki; on je storil za mene več nego kdo drugi v moji bolezni." Poznam ga dolgo časa. in priporočam. Geo. Trout, Wamego, Kas. Gosp. zdravnik Pohek! Od kar sem pričel jemati Vaša zdravila, počutim se veliko boljše in vidim, da bodem brzo popolnoma zdrav. Vas N. Barač, Roslyn, N. D. Spoštovani gospod: Bil bi Vam pisal preje, pa sem čakal, ako mi če biti boljše; sedaj pa Vam naznanjam z zadovoljstvom, da so mi Vaša zdravila pomogla in sem popolnoma zdrava* Štffan Petrašek, Frugality, Pa. NASVETE DAJE ZASTONJ! Ne pozabite priloži znamko za 2 ct. za odgovor. Vsa pisma naslovite na: DR. G. IVAN POHEK, Post Office Boxes 553 & 563 KANSAS CITY, M0. U. S. RED STA.R LIME (prekmorska parobrodna družba ,,Rudeca zvezda") New Yorka v Antwerpen Philadelphie v Antwerpen vozi naravnost iz prevaža potnike z slovečimi poštnimi parniki: „VATEBLAN2'\ na dva vijaka, (se gradi),......12000 ton. ,.2£EELANE'\ na dva vijaka, 12000 ton. ..KENSINGTON", na dva vijaka, SG69 ton. ..SOUTHWAEE", na dva vijaka, 8607 ion „FKIESLAND'\......7"«t> f*. ,,WESTEENLAND"......... ion. ..NOCEDLaND",.....5712 ton. Pri cenah za medkrovje so vpoštete vse potrebščine, dobra hrana, najboljša postrežba. Pot 6ez Antwerpen je jedna najkrajših iu naj prijetnejših za potnik* iz ali v Avstrijo: ua Kranjsko, Štajersko, Koroško, Primorje, Ilrvatako, Dalmacijo in druge dele Avstrije. Iz NEW YORKA odpljujejo parniki vsako sredo opoludne od pomola št. 14, ob vznožju Fulton St. — Iz PHIL A DELPHI JE vsako drugo sredo od pomola ob vznožju Washington St. Glede vprašanj aii kupovanja yožojih listkov seje obrniti na: International Navigation Company 73 Broadway, NEW YORK - 43 La Salle St., CHICAGO. — 30 Montgomery St. SAN FRANCISCO. — Third & Fine St.. ST. LOUIS, ali na njeae zastopnike. —===e Zastopnik te družbe je tudi FR. SAKSER. --: -— Holland-America Line (HOLLAND AMERIŠKA ČRTA) vozi kraljevo nizozemsko in pošto Zjedinjenih držav med New Yorkom in Rotterdamom preko Boulogne-Sur-Mer. POTSBAM, parnik z dvojnim vijakom, EOTTEEEAM, parnik z dvojnim v., .-.,[.., e-__ 12500 ton. ; 8300 lun. 3AArEH£)AEl, parnik z dvojnim vijakom, Parniki: KAASLAM, SPAABNDAtt 'n 10500 ton. WEEKEND AM. Najcenejša vožnja do ali od vseh krajev južne Avstrije. Radi cene glej na posebej objavljenih listinah. Parobrodna črta ima svoje pisarne v Trstu, št. 7 Prosta luka Inomostu, 3 Rudolfstrasse Dunaju, I. Kolowratring 10. Brnu, 21 Krona. Parniki odpljujejo: (2 ROTTERDAM A vsak četrtek in iz NEW YORKA vsako soboto ob 10. ari zjutraj. Holland ameriška črta 39 Broadway, NEW YORK. 86 La Salle St.. CHICAGO, 111. Zastopnik te družbe je tudi FR. SAKSER, 109 Greenwich St., New York. Bremen Bahnhofgasse štv 29 B remen. j edin a slovanska tvrdka, ktera potnike iz HT* Bremena v Ameriko samo z brzimi in poštnimi parniki po zmernih cenah odprt-mljuje. * Vožnja čez morje traja samo 5 do 6 dnij. Slovenci in Hrvatje ue opuščajte pri Vašem potovanju v Evropo se oglasiti dospevši v Bremen v naš^j pisarni, kjer si deuar najbolje zrno-njati zamorete, ter hodete ua najboljši nafiiu v domovino odpravljeni Ako bi Vašt sorodniki ali znanci radi k Vam v Ameriko potovali tidai jim pišite, da naj se samo na nas obruVjo; pri uas bodo dobro p/»nfceni kaj »merikaneka postava zahteva, da ne bodejo vrnjeni id s tem denar zastonj zavozili. Oglasila in vprašanja odgovarjajo se v vs«h jeiikih takoj, tofiuo in vestno. KAREŠ in STOCKI. BREMEN, BAHNHOFGASSE a9.