Izhaja 10. in 25. vsakega meseca.
Leto III
Štev. 7.
Narodni Gospodar
GLASILO GOSPODARSKE ZVEZE.
člani Gospodarske zveze dobivajo list brezplačno.	^ Sklep urejevanja 5. in 20. vsakega meseca. — Rokopisi se ne
Cena listu za nečlane po štiri krone na leto; za pol leta dve kroni; * vračajo. — Cene inseratom po 20 h od enostopne petit-vrste, za za četrt leta eno krono; posamne številke po 20 h.	®	večkratno insercijo po dogovoru.
Telefon štev. 143.	V Ljubljani, 10. aprila 1902.	Poštno-hran. št. 849.872
Kmetijstvo.
Poljedelstvo.
Kako se prirejajo kmetijske poskušnjel
(Konec.)
Umestno je tudi omeniti, da so pri malih kot večjih poskusnih parcelah potrebni pasovi mej posameznimi parcelami in nekoliko širši rabata okrog celega poskusnega polja.
Vse visoko zrasle rastline, kakor n. pr. žito, rade polegajo in težko bi bilo potem natanko ločiti žetev posamezne parcele, ako bi ne bilo ločilnih pasov, tudi za opazovanje rasti je kaj pripravno, ako imam pri vsaki parceli od vseh strani prost vstop. Pri pesi ali krompirju, ki stoje v oddaljenih vrstah narazen teh pasov ravno ni tako potreba, ker tu zmešnjava ni tako lahko mogoča, vender je pa dobro, ako vnanjo vrsto pri vsaki parceli denemo ob žetvi iz računa, ker je mogoče, da nanjo še upliva sosednja parcela na pr. s svojim gnojem. Pa tudi ako pri pesi, repi, krompirju pridržimo ločilne pasove, se vnanja vrsta ne sme upoštevati, ker imajo rastline te vrste mnogo več prostora za razvoj na razpolago in bi ta okolnost pri majhnem številu rastlin poskus močno kazila. Pri teh po-
skusih se je ozirati tudi na prazna mesta, kjer ne raste nobena rastlina in je treba račun tehtanja z ozirom na ta pomankljaj popraviti ob enem pa tudi upoštevati, da so se rastline okrog praznin lahko lepše razvijale od ostalih; popravek torej ni enak poprečni teži vsake rastline pomnoženi s številom praznin, ampak samo del tega, morda polovica ali dve tretjini.
Ako imamo mesto gnojilnih poskusov druge kmetijske poskuse, se moremo vže preje navedenih splošnih načel natančno držati in pri tem se tudi najbolje drž mo Drekslerjeve metode, samo da stopi na mesto različnega gnojenja kak drug činitelj. Ako hoče gospodar sedeti in s poskusom določiti, katera žitna vrsta, katera pesa ali krompir da najboljši pridelek, tedaj postopa, na isti način, kot pri gnojilnem poskusu. Oni činitelj, ki dela razliko mej posameznimi parcelami je samo različni značaj vrste, ki jo hočemo preskusiti. Po natančnih navodilih, ki smo jih dali z ozirom na izvrševanje gnojilnih poskusov, se nam zdi popolnoma nepotrebno, še enkrat zabičevati, da je tudi tukaj prva zahteva: popolnoma enako ravnanje z vsemi parcelami, ki nosijo razne vrste rastlin in pa za vsako rastlinsko vrsto je več parcel neobhodno potrebno. Ker
navadno primerjamo poskušane nove vrste s kako vže davno udomačeno in aklimatizovano vrsto, zato zavzema ta domača vrsta na poskusnem polju isto mesto, kot pri gnojilnih poskusih nepogno-jene parcele. Vrednost posameznih preskušanih vrst se preračuni na ta način, da se pridelek vsake vrste primerja s povprečnim pridelkom domače vrste na obeh parcelah, ki ležita ob desni in levi strani preskušane vrste. Še bolj nego pri gnojilnih, je treba pri poskusih na razne rastlinske vrste polagati posebno važnost na to, da neprestano opazujemo rastlinski razvoj, ker razne lastnosti, ki se pri tem pokažejo, utegnejo bistveno določevati vrednost vrste za dotični kraj.
Ako bi mesto gnojenja in rastlinskih vrst hoteli preskušati kake druge vplive n. pr. razne načine obdelavati polje, tedaj postopamo na isti način, kakor pri opisanem gnojilnem poskusu ali poskusu na razne vrste. Ako bi imel n. pr. poskus nalogo določiti, kakšen vpliv da ima okopavanje na ječmenovo žetev, tedaj je treba z vsemi parcelami enako ravnati, razloček bi bil le ta, da bi eno okopali drugo pa ne; na mesto nepognojenih bi stopile tu neoko-pane parcele, na mesto pognojenih pa okopane, neokopavanih parcel hi hiločvetero, okopanih pa troje.
Ni potrebno te mreže ie nadalje razpletati, dobili bi le razne spremenjave ene in iste naloge. Zahteve, ki jih stavim natančnemu kmetijskemu poskusu, so tako določene in Drekslerjeva metoda jim odgovarja tako natančno, da je vsak gospodar prav lahko v stanu na vsako vprašanje, ki si je postavi, s poskusom odgovoriti.
Živinoreja.
Če krava noče hiti za pleme.
(Po nemški knjižici:	„Sosedova živinoreja*,
spisal dr. Stenert).
Štefanček ima lep hlev goveje živine. Vsi kupci in mesarji iz okolice se radi oglašajo pri njem. So pa njegove krave in telice tudi lepo rejene, gleštanja ne pogrešajo noben dan. Živali so lepo gladke in dlaka svetla. Nobena kaplica vode ne ostane na nji. Vendar pa Štefanček s svojo živino nikakor ni zadovoljen.
„Kaj imam od tega, ako se moja žival hitro spita, če pa za pleme ni za nič! Ti-le dve kravi se zopet ne bosta menda več gonili. Dve drugi pa, ki sta imeli teleta pred 6 in 8 * dni, se doslej tudi še nista gonili. Zato se pa neka druga, onale bledormena goni redno na vsake tri tedne, ne da bi katerikrat ostala breja. Ena se goni preveč, druge pa čisto nič. Človek bi kar zletel. Ako bo šlo tako naprej, potem bom moral vso svojo govedo oddati mesarju.“
Tako je naš možiček dolgo, dolgo tuhtal nad svojim prekanjenim hlevom. Naenkrat mu šine dobra misel v glavo. Molče pograbi klobuk in boljšo palico in se poda k sosedu, ki ga tudi dobi doma. Temu potoži svoje težave.
„Tu mora biti vzrok krmitev11, mu odgovori sosed, potem, ko ga je dolgo časa molče poslušal.
„Jaz vsaj si tega ne morem drugače razlagati.11
„Kam vendar misliš, sosed!“ ga zavrne Štefanček. „V celi fari nikdo ne krmi živine tako dobro
kot pri nas. Jaz čisto nič ne var-čujem z moko in otrobi.11
„Ravno to je, kar mislim14, smehljaje odvrne sosed. „Ti svojo živino veliko preveč pitaš, kar sem že tudi sam opazil. Za plemensko govedo pa stanje, ali kakor pravijo kondicija pitane ali na pol pitane živine nikakor ni primerno. Ako se enkrat nabere preveč tolšče v živalskem truplu, potem je živina za pleme znatno slabejša ali celo popolnoma nespo-sobna.“
„Toda svojih krav vendar ne smem pustiti, da bi lakote pogi-nile“, mrmra Štefanček. „Prav shujšane živine jaz kar ne morem biti vesel.“
„Med shujšan in pitan je pa vendar še precej stopinj vmes, Štefanček14, odgovarja zopet zelo izkušeni sosed.
„Tu ne kaže druzega, nego držati se zlate srede. Tudi zelo slaba krma ne pospešuje rodovitnosti. Tudi pri propali živini se zgubi nagon za parjenje. Sicer pa, če hočeš od mene zanesljivega dobrega sveta, potem si moram pred vsem ogledati tvoj hlev in gospodarstvo v njem. Morda najdeva še kak drug vzrok. Mislim pa. da sem na pravi sledi.44
„O da, to napraviva!44 pritrjuje Štefanček veselo. „Pojdiva takoj v moj hlev. V pol ure bomo dajali zobanje in pri tem se lahko sam prepričaš, kaj živali dobivajo.44
Gresta. Prišedši v hlev vidita, da dekle ravno nosijo skupaj krmo za zobanje. Krave so dobile poleg dobre, celo izvrstne reza-nice veliko otrobov, ki so bili potrošeni na rezanico. V pijači so vrhu tega dobile že precejšno porcijo krmilne moke ali lanenih pogač (preš). Nazadnje je vrgel hlapec vsaki kravi še lep šop najboljšega sena za jasli.
„Tako, vse to dobivajo tvoje krave in telice?44 pravi zategnjeno sosed. „Za pitavno živino bi bila ta bogata krma prav dobra, za
plemensko žival je pa to veliko preveč, naravno je, da se nabere preveč tolšče, ki je rodovitnosti na potu. Razim tega je to krmljenje tudi predrago.44
Štefanek je pač poslušal, toda s sosedom nikakor ni bil enačili mislij. Pokazal je sosedu še dve drugi kravi. Ta jih otiplje j na raznih krajih, da bi se prepričal koliko masti imata na sebi. Z glavo majaje'pravi na to:
„Tudi te dve mladi kravi sta mnogo predebeli. Po zobeh soditi imata komaj po 4 do 6 let. Imeli sta največ po dve teleti, ker štejem tu na rogu dva telečja obroča.44
„Da, tako je44, potrdi Štefanček.
„Obe kravi sta zdaj, prva 4, druga 5 let stari in se nočeta nič več ubrejiti. Bila bi le velika škoda, ako bi jih moral vže zdaj oddati mesarju. Vedno sta imeli tako lepa teleta in tudi za mleko ju zelo obrajtam. Precej bi dal, ako bi se hoteli zopet pojati in postati breji. Ravno v ti dve kravi sem imel toliko zaupanja. yko bi vedel, kaj naj počnem.44
„To bova že še videla44, odvrne sosed. „Najpreje se moram o tvojem ravnanji z živino do dobra poučiti, potem upam, da ti morem dati dober svet, ki te ne bo goljufal.44
Namigne dekli.
„Ali se ti dve kravi nista več gonili, odkar sta imeli v zadnje telička? To je pred vsem važno, da zvem.44
„Pač, enkrat se mi je zdelo, da pride do pojatve44, odgovori dekla. „Bilo je ravno 26. dan potem, ko se je otelila, in ta čas je dala prva krava nekoliko manj mleka, kot po navadi. Krava je pri tem v rodilih nekoliko otekla, in venkaj se je cedilo nekoliko sluzi. Tudi je dobilo tele te.krave lahno drisko, ki po navadi nastopi ako se krave gonijo. Že sem mislila, jutri se bo krava gotovo gonila. Toda naslednji dan je dala
zopet več mleka, sluz je zginila in driska pri teletu je v dveh dneh minula sama od sebe. Do prave pojatve pa le ni prišlo. Pred nekaj dnevi je zopet kazalo, da se bo nemara gonila, toda bilo ni nič pravega in danes krava ne da najmanjšega znamenja, da bi se gonila. Ravno tako, skoro do pičice je bilo z drugo kravo. “
„Potem so se krave natihoma gonile11, povzame sosed. „Zdaj mi je marsikaj jasnega. Živali se pri tihi pojatvi v resnici gonijo in se dajo z vspehom pariti, ker se tudi pri tihi pojatvi odloči jedno jajčece v jajčnaku. Tiha pojatev pa ne trpi dolgo in ako se zamudi pravi čas, je prepozno. Zato je treba živali precej, ko se zapazi najmanjše znamenje pojatve, gnati k biku. Ako se pa to opusti, potem se čez 3 ali 4 tedne pojatev ponavlja, toda slabeje nego prvikrat in v kratkem času spolni nagon popolnoma in za vedno zaspi, ako živali niso postale breje. Živali so potem za pleme seveda popolnoma nesposobne. Zato je bila pri vas velika napaka, da niste živalispravili takoj k juncu, ko ste opazili prva znamenja tihe pojatve. Tiha pojatev je v vseh hlevih, kjer se obilno krmi pogostna prikazen, posebno še, če se živina nič ne giblje na prostem. To pa posebno velja za tvoj hlev, ljubi moj Stefanček. Tvoja živina se veliko preobilno krmi in skoro celo leto ne pride raz verigo.11
Stefanček nekoliko molči, potem pa pravi:	„Ali ni nobenega
sredstva, da bi gonitev zopet zbudilo? Že večkrat sem slišal govoriti o tem.11
Sosed pravi:	„Taka	dražila
sicer imamo, toda popolnoma zanesljiva pa le niso. Taka sredstva ki imajo v sebi dražilne snovi so na pr. ogrščno seme in ogrščne pogače, konopeljno seme in dr. Poskusi in daj osem dnij predno bi se imele tvoje krave goniti, ogrščnih pogač v pijači ali med zobanjem. Mesto ogršce daš lahko
tudi vsak nan dve pesti stolčenega konopljinega semena. V obče je pa bolje, ako se nagon vzbudi z naravnimi pripomočki, kakor pašo in primernim krmenjem, nego z umetnimi sredstvi, ki naj se rabijo le tedaj, ako bi vse drugo spodletelo, kar pa tukaj, kakor upam, vendar le ne bode. Drugo tudi naravno sredstvo, vzbuditi nagon je to, da se postavi dotične krave v hlevu poleg bika. To sredstvo včasih prav hitro deluje. Večkrat tudi zadostuje, ako se zamorejo krave, ki naj postanejo breje, z drugimi kravami telicami slobodno gibati na prostem.11
„Moj junec je pretežek in prestar, tega nočem več s kravami pošiljati na pašo", pravi na to Stefanček.
„Pošlji kljub temu prihodnji teden, ko bo ograja tvojega pašnika gotova, krave s starim juncem na pašo ! Poleg tega jih krmi malo slabše nego doslej, Moko in otrobe pusti popolnoma proč, med rezanico devaj nekoliko več slame, in dajaj kravam poleg sena samo travo. V pijači jim zamoreš dati pač še nekoliko ogrščne pogače. Potem upam, da se tvoja živina ne bo več na tihoma gonila. Pa tudi, ako bi se zunaj na travniku to zgodilo, bo junec že pravi čas poiskal dotične krave in parjenje se bo izvršilo v pravem trenotku.11
„Tako storim!11 zakliče sedaj Stefanček, ki so mu izginili zadnji dvomi. „Toda kaj mi je storiti s kravo, ki se preveč goni, pa nikdar breja ne ostane?11
„Tu si moramo pa ogledati tvojega starega junca11, odloči sosed. „Zdi se mi, da za pleme že ni nič več kaj pripraven.11
Sosed se približa juncu, odpre mu gobec in pravi:	„Star ravno
še ni, k večjemu leta. Radi starosti bi ga torej lahko rabil še celo leto in še dalje, toda kakor vsa tvoja živina, je tudi bik mnogo predebel. Tudi se čisto nič ne pregiblje. Celo zimo je stal prav brez vsacega posla v hlevu. Ko
bi ga bil ti včasih zaprege!, potem bi ga mogel rabiti še dolgo časa. Vendar je pa pri tej živali še mogoče, da mu paša pripomore do njegove stare rodovitnosti. Koliko ovsa dobi na dan?11
„Ovsa ne dobi nič, pač pa otrobov in moke.11
Sosed maje z glavo :	„Ovsa
tedaj nič, pač pa veliko moke in otrobov. Le pridno mu pokladaj teh dveh, ako hočeš bika spitati, in za pleme popolnoma onesposobiti ! Ako ga pa hočeš še kaj časa ohraniti za pleme pripravnega, potem mu moraš dajati ovsa vsaki dan 2 ^2 do 3 kg. Še en svet bi ti dal. Ako bi tvoja krava, ki se noče obrejiti, bila prihodnjič spet brez vspeha pri biku, potem jo spravi za enkrat h kakemu drugemu juncu. Pelji jo k mojemu sosedu v Gozdnik. Od tod je eno pičlo uro. Poznam onega junca. Precej mlad je še, in ma-lokatera krava gre neobrejena od njega. Razim tega je za kravo tudi zelo dobro, ako se popreje nekoliko sprehodi. Vspeh paritve bo toliko gotovejši.11
Hvaležno stisne Štefanček dobremu sosedu desnico za njegove nasvete in poduk in mu obljubi, da se hoče natanko po njem ravnati. In to je tudi storil.
Ko je prišel sosed meseca sušca prihodnjega leta v Štefančkov hlev, da si ogleda novokupljenega junca, je našel v telečji ograji lepo število telet, ki bi brez njegovega sveta nikdar ne bili ogledali luči sveta.
Stefanček pa od tistih mali z otrobi in moko nekoliko bolj varčuje, zato pa poklada raje nekoliko ovsa.
Vinogradništvo in vinarstvo
Nekoliko namigov manjšim mlekarnam.
(Po „Alfovih vesteh.*)
Prvi in temeljni pogoj, če hočemo dobiti dobro, trpežno surovo maslo, je čisto, zdravo mleko. Za-
—100 —
torej se je treba vže v hlevu pri molži in krmljenji potruditi za posebno snažnost. Imenitna je okolnost, da se mleko koj po molži odstrani iz hleva, kajti nobena stvar njegovi trpežnosti tako ne škoduje, kakor ako ga držimo nekoliko časa pri krvni toplini v za-duhlem, nečistem hlevskem zraku. Morda se pri izdelavanji mleka ne bo še nič poznalo, gotovo pa bistveno trpi dobrota mlečnih izdelkov. Mleko je treba precej po molži ohladiti. Cim preje se to zgodi, toliko bolje. Mleko se do razpošiljanja, ozir. do predelavanja postavi v mlečnih konvah v mrzlo vodo, zrak pa ima prost pristop.
V	bližini, kjer se n: dto kaj časa hrani, ne sme biti hlev ali gnojišče ali jedilna shramba, ali kakorsni-koli ostri ali kisli duhovi, katere vse mleko le prehitro potegne nase.
Zasebne še veliko bolj pa zadružne mlekarne morajo gledati na to, da ljudje natančno spolnjujejo njihove predpise; zato si morajo tudi pridržati pravico, da morejo, kadar se pokaže potreba preiskati njihove hleve in napraviti hlevsko preskušnjo.
Drugi pogoj za dobro, surovo maslo so čisti, zračni prostori v mlekarni. Treba je gledati in paziti, da ostane tlak vedno v dobrem stanji, da ima dovolj padca, da se zamore nesnažna voda urno odteči. Mnogokrat nahajamo po mlekarnah tlak v slabem stanu.
V	luknjah se potem nabira voda in mlečni ostanki, ki kmalu razširijo po celem prostoru slab duh. Najpripravnejši tlak je asfalt ali zemeljska smola, ni draga in še v slučaju poškodbe kaj lahko zopet popravi. Po navadi pa imamo pri nas tlak iz portland-cementa.
Vodni zapiralniki naj bodo tako napravljeni, da sami od sebe zabranijo, da ne morejo sopari iz odvodnega kanala priti v mlekarno. Za kanalizacijo so najboljše glazirane glinaste cevi, ki pa ne smejo biti preozke (15 do 20 cm), da jih moremo lahko osnažiti. Ni-
koli se ne sme dovoliti, da bi bili različni predmeti, kakor olje, milo, soda itd. v mlekarski delavnici, kajti s tem se le snažnost prostorov obtežuje. Tudi neposredna bližina mlekarnice mora se držati snažno, da ne pridejo slabi duhovi vanjo. Paziti je treba, da so stene vedno snažne, vsaj štirikrat na leto jih je treba s sveže gašenim apnom pobeliti. Shrambo za puter in smetano je najbolje namazati z „emajlovo barvo11, da se zamorejo potem stene omivati.
Kar tiče poslovanje samo je treba dodavatelje navaditi na točnost. Mleko naj se nikoli ne sprejema dalje nego V/a do 2 uri in naj bo sprejemanje tako razdeljeno, da ne bodo vsi đodavatelji došli ob istem času, ampak v manjših partijah. Nikoli ne sme biti mnogo oseb v mlekarni, drug drugemu delajo napotje in motijo preglednost.
Dve stvari naj bosta prvi opo-minjevalki vsakega prinašalca pri vstopu v mlekarno 1.) stenska ura, ki vsakega opominja točnosti in 2.) tabla z napisom: „Kaditi prepovedano.11
Ko se mleko prevzame, naj mlekar nikari ne žabi, vsake mlečne konve poduhati in mleka z malo žličico pokusiti. Sele, ako ta poskus z jezikom in nosom ni pokazal nič nenavadnega, se mleko vlije v mlečno posodo na tehtnici. Kot zelo dobre so se izkazale v praksi tehtnice s kembljem ali utežom. So priproste in se ž njimi urno dela. Posebno se priporočajo tam, kjer je treba prevzemati mleko od mnogih manjših liferan-tov. Iz tehtnice se vzame lahko poskušnja za določitev tolšče, ker se da tu mleko lahko mešati. Tudi, ako ni vpeljano plačevanje mleka po tolšči, naj se vendar ne opusti, določiti trikrat na mesec tolščni odstotek mleka vsake hiše.
Vedno je gledati na to, da so mlečne konve dobro počinjene, kajti ako bi bil« slabo počinjene, bi
se lahko naselile razne napake pri smetani in putru.
Posebno pozornost je obračati na temeljito snaženje konev. Najbolje bi seveda bilo, ako bi se te v mlekarni sami zmivale. Tudi ima mlekarna največkrat na razpolago vroči par in ta posodo najtemeljiteje osnaži.
Na mlečnem zbiralniku mora biti dobro sito m mleko se mora, predno pride v mlečno zaloko ali basin precediti. Žal, da se mnogokrat opaža, da se mlečno sito rabi le toliko časa, dokler prvo trpi. Ko se pa enkrat mrežica prerabi in dobi luknjo, se sito ne pošlje v popravo, ampak se dela kar naprej brez njega.
Smetane ne puščaj nikoli, da bi visoko iz posnemalnika padala in se penila, najbolje je, speljati jo po malem koritcu v podstavljeno posodo.
Da dobimo dobro, jedrnato surovo maslo, je bistveno potrebno, da se smetana koj, ko pride iz posnemalnika, kar najhitreje in globoko ohladi. Slaba ali sploh neo-hlajena smetana da šmirasto, ne-trpežno surovo maslo in vendar se le redko nahaja po manjših mlekarnah smetanov hladilnik. Za ohlajevanje se je dobro skazal okrogli smetanovi hladilnik, ki se postavi pod smetanovo cev posne-malnikovo.
Po leti je večkrat težko globoko ohlajati, ker je voda pregorka. Tedaj se priporoča napeljati vodo najprej v leseno kad, v kateri so kosovi ledu. Tako posodo napravi lahko vsak sodar, je po ceni in se je pokazala praktično.
V mlekarnah po deželi se dela z večine po enkrat na dan in sicer dopoldne. Večerno mleko, ki pride zvečer v mlekarno, mora iti tudi ako so je ljudje vže doma ohladili še enkrat na hladilnik. Tudi tu se priporoča posebno po leti hladilno vodo s pomočjo ledu še bolj ohladiti. Mleko se postavi potem v mlečnih konvah v posebno korito iz cementa ali lesa na-
polnjeno z vodo in ostane tu čez noč do druzega jutra, ko se posname.
Mleko v konvah se pa ne sme hermetično zapreti, ampak pokrov se samo na lahko dene gori. Z nekaterimi kosi ledu se lahko voda v koritu še bolj ohladi. Če bi pa takega korita ne imeli, potem se zlije mleko v zbiralnik za polno mleko in se ohrani hladno na ta način, da se postavi vanje dve do tri (po množini mleka) mlečne konve, ki so napolnjene z ledom ali še bolje z zmrzlinsko mešanico. Umeva se samo ob sebi da morajo biti konve dobro počinjene, od zvunaj dobro osnažene in da se dado hermetično ali nepro-dušno zapreti. Zmrzlinsko mešanico si lahko sami napravino na ta način, da denemo v konvo, držečo 20 do 25 litrov najprej okoli 10 cm na debelo ledu (kot oreh na debelo stolečnega), na to 2 cm stolčene soli, (dobra je navadna živinska sol), na to zopet led in sol in tako naprej, dokler ni konva polna. To zmes je pa treba napraviti neposredno pred vporabo, sicer se zgubi en del mrzlotnega učinka. Na ta način se tudi o vročem poletji mleko ohrani sladko.
Posnemanja vredno.
Načelnik neke mlekarske za-druge je dal naznaniti meseca sušca pretečenega leta vsem udom to-le:
„Da olajšamo častitim članom našega društva, da spoznajo vrednost svojih krav kot molznic, smo nabavili dve mlečni tehtnici za poskušnje, ki jih hočemo članom dajati na posodo. Pristojbina znaša za vsaki dan 5 novčičev. Kdor , želi to tehtnico naj se zglasi; oglase bomo upoštevali po vrsti, v kateri so došli. Tehtnica se v mlekarni sprejme in se ima nepoškodovana tjekaj vrniti. Za članove, ki si žele tako tehtnico kupiti, posreduje načelstvo nakup po zni-
žani ceni. Preskušavanje mleka posameznih krav na tolščo se v naši mlekarni izvršuje vsakemu udu brezplačno. Potrebne steklenice se dajo zastonj. Priporočamo č. članom, da se poslužijo kar v največjem obsegu te naše naprave.11
Splošno.
Delavsko vprašanje na deželi.
Dnevnik „Slovenec11 priobčil je o „delavskem vprašanji na deželi11 zanimive članke, o katerih bi bilo želeti, da bi dali povod razpravljanju tega perečega vprašanja. V to svrho jih priobčujemo tudi mi. Naj bi tudi naši čitatelji o tem vprašanju izrekli svoje misli.
I.	Delavci.
Tiho in navidezno brez slabih posledic se vrši pri nas na Slovenskem mogočen tok našega pri-prostega kmečkega prebivalstva v mesta k tvorniškim podjetjem kot službujoče osobje za najnižje poslovne sloje. Precejšen del našega srednjega meščanskega prebivalstva.
O tem, da se pri tem preseljevanju le komaj 5°/o povspne do tacega zboljšanja svojega socialnega življenja, se dandanes malo razpravlja. In tako i tu ogromna množina dela in se ubija, da se peščici izvoljenih dobro godi. Novodobna organizacija je s skupnim nastopom vsaj toliko dosegla, da imajo ti ljudje nekako življenje, če pametno in previdno ravnajo.
Opazujemo pa še drug tok. Iz naših pokrajin se izseljuje leto in dan vedno več kmečkega prebivalstva v tujino, v Ameriko, Nemčijo itd. Ta tok postaja vedno večji in bode pri sedanjih žalostnih razmerah na kmetih zavzemal vedno obširnejše dimenzije.
Saj pa tudi ni skoro drugače mogoče. Pogoji za obstanek, potrebe za obleko in življenje postajajo vedno težavneji in bolj komplicirani. Zaslužka, ki bi zadoščal tem bolj ali manj opravičenim zahtevam, pa navadno ni.
Treba le pogledati med priprosto ljudstvo in našli bodemo več nego se na videz misli, vidi in čuti — bede in vsakovrstnega pomanjkanja. Revno ljudstvo na deželi trpi in molči.
Resnica je, kjer ni dela, ni zaslužka. Vsak misleč in priden človek si zna ustvariti delo in ž njim zaslužek. Drugače je mnogokrat med priprostim kmečkim prebivalstvom. To se drži mnogokje le stare navade in šege, ne zna si pomagati. Pomoči išče in pričakuje od zunaj. Samostojno nastopiti, z duhom časa napredovati, s spremenjenimi razmerami računiti in se po njih ravnati, to mu je ponekod! skoro nemogoče. Le tam, kjer se veselo razvija naša narod-no-gospodarska organizacija ali tuji uplivi delujejo nanj, tam se predrami iz svoje letargije.
Vsled tega opazujemo le pre-progostoma, da življenski pogoji krajev, ki so oddaljeni od svetovnih prometnih zvez, v teku let le-t oliko spreminjajo, kolikor to po vzročajo vnanji vplivi. Vnanji tuji vplivi so pa delovali v zadnjih 50 letih v marsikaterem oziru neugodno na naše kmečko prebivalstvo.
Poljedelstvo propada. Življenje postaja od dne do dne težavneje, vsakovrstna bremena naraščajo vidno — dohodek in zaslužek pa rapidno padata in se zmanjšujeta.
Naše kmečko prebivalstvo v obče silno štedi in se pri vsaki priliki brani novih stroškov. Pa to mu vse nič ne pomaga. Kmetijski stan kljub temu hira in bode še huje hiral. Vse novodobne naprave merijo le na to, da se stroški povišujejo, o dohodkih se nik-do rad ne meni. Vsak drug stan si pri tem ia ta ali drug način ve pomagati, za kmečki stan, kot najobsežnejši pa se ne najde pomoči. Najslabše se tu godi manjšim kmečkim posestnikom, kočarjem in užitkarjem. Ti so navezani poleg svoje kmetije na postransk zaslužek.
— 102 -
Dokler so ta stan na obsežnejših posestvih in na grajščinah zelo in redno uporabljali za delavce, dokler so posamezniki kot posli <*v pri teh domovih imeli trajno službo, če tudi ne posebno dobro plačano, tedaj niso ti čutili vse ostrosti — siromaštva.
Drugače je dandanes. Kmetovalci opuščajo bolj in bolj redno obdelovanje zemljišč v lastni režiji. Če le morejo, dajejo njive v zakup. Isto store veleposestva. Kot poljski delavec si ne prisluži nobeden več toliko in trajno, da bi mogel računiti na to, da bi ostal delavec vse življenje. Če si le more, si pomaga, da gre v mesto služit ali pa se izseli v tujino. V zimskem času ga nikdo ne rabi, po več mesecev ni najmanjšega zaslužka. Ob času nujnega dela v pomladanskem, poletnem in jesenskem času ga vedo poiskati, toda le za posamezne dni. In tedaj dela pri najnapornišem delu od zore do mraka, plačati ga pa poljedelec ne more visoko. Edino hrana je pri kmetu dobra, kajpada ne povsod. Kadar ima poštena in dobra kmečka družina težko in naporno delo, tedaj so „štruklji11 gotovo za kosilo. Iz lastne izkušnje ve kmet, da more delavec samo tedaj ježka dela cel dan izvrševati, ako ima temu primerno hrano. To vedo pri nas istotako na pr. tuji delavci, kakor laški zidarji in takozvani „Prekmurci11 s Hrvaškega. Zal se pa dobe tudi take hiše, kjer se ponudi delavcu le žganje ,jerušu za moči, kar jih ima.
To je pa tudi en vzrok, da se število težakov, dninarjev in enakih delavskih moči leto za letom zmanjšuje. Ta nedostatek bolj in bolj čutijo posestniki večjih zemljišč in veleposestev.
Posameznik si tu ne more veliko pomagati. Delavcem ne more dati boljšega ali pa celoletnega zaslužka, ker tudi njegova beda presega vse meje ali pa ima tako urejeno, da je dal velik del svojih kultur v zakup, vsled česar ne
rabi veliko delavnih moči, le za časa oranja, žetve, košnje jih rabi po nekoliko dni in tednov.
II.	Posli.	,
K delavcem na deželi moramo prištevati tudi posle. Kakšne razmere najdemo tu?
Posli, kateri bi veliko let, po 10, 20 in več let služili pri eni hiši, postajajo vedno redkeji. Razni so uzroki, da se to več ne dogaja. O tem so mnenja in izkušnje tako različne, da se o tem ne da lahko pisati. Eno se pa vendar lahko reče, in to je: Število poslov na deželi bolj in bolj pojema in bode še bolj pojemalo, ker vse hiti dandanes le v mesta ali se izseljuje, ker ne najde na deželi več ugajajočega plačila in tudi ne obstanka.
Veleposestvo za veleposestvom sc prodaja, razkosuje ali daje v zakup in množina potrebnih poslov se s tem znižuje. To posli čutijo, zato se odmikajo in si hite drugje kruh služit. So pa seveda še drugi razlogi, slab zaslužek, slabo ravnanje itd., ki napote posle, da si poiščejo drugega kruha. Poljedelec jim v sedanjih razmerah težko ustreže.
Kajpada so tudi o tem mnenja in izkušenja silno različna. Eden zagovarja to, drugi ono, a resnica je, da pada število poslov na deželi leto za letom ter da to silno neugodno vpliva na kmetijstvo.
III.	Kaj pa poljedelec?
Istina pa je, da pri teh razmerah silno trpi in največ izgubiva — kmečki stan. Ta stan ima pod tem pritiskom neizmerno škodo. Z njim vred pa tudi država.
Akoravno se pri nas z vsemi silami na to deluje, da bi se naša država in posebno naša državna polovica prelevila v „industrielno državo11, akoravno se je to v nekaterih kronovinah z lepimi uspehi doseglo, vendar jako dvomimo, da se bode to pri nas v naših slovenskih pokrajinah posrečilo. Bolj gotovo bodo prišli merodajni
krogi do prepričanja, da naj tu ostane kmetijski stan prvi in najobsežnejši sloj prebivalstva in da je stan treba okrepiti in podpreti, da bode dajal državi in človeški družbi dobre in delavne ude. Tudi v drugih državah so oblastva gledala in trpela izseljevanje svojih podanikov, zlasti v Nemčiji. Prišli so pa do izpoznanja, da s tem država silno slabi in hira. S pravimi pomočki znali so izseljevanje omejiti in to se dandanes ne vrši več v velikih dimenzijah.
Ako hočemo ta dvojni tok izseljevanja ali preseljevanja kmečkega prebivalstva do prave meje omejiti, je treba tem ljudem dati zopet dela in zaslužka in takoj se bode izseljevanje v sedanji meri ustavilo. Za toliko in toliko tisoč ljudij pridobiti dela, je pa težka stvar in je to lažje rečeno, nego storjeno.
Dva pomočka imamo: I. Širimo in pospešujmo razvijanje domače industrije po naših krajih. Industrija potrebuje delavskih moči in daje zaslužka celim okrajem. II. Podpirajmo kmetijski stan, delajmo na procvitanje in širjenje kmetijske vede, uredimo racionalno in intenzivno kmetovanje in naložimo velik del našega narodnega imetja v to podjetje. Tudi poljedelec potrebuje in sicer potrebuje mnogo delavskih moči. In akoravno kmetovalec ne more svojih delavcev tako dobro plačati kakor industrijec, plača jih vendar v toliko in tako, da ima pri tem delavec obstanek in življenje. V ogromni večini pa druzega ne zahteva naše kmečko prebivalstvo.
Kako pa dosežemo ta smoter ?
Naš kmečki stan je postal 1. 1848 prost od grajščin, prost ie postal vseh osebnih in drugih sužnosti. Neprecenljiva dobrota je to in v resnici cesarski dar. Vendar v teku časa se je mnogo iz-premenilo. Z odkupom od grajščin obremenilo se je vse poljedelstvo v Avstriji s približno 300 milijoni goldinarjev zemljiške odveze ne
oziraje se še na druge dolžnosti. To svoto je moral naš avstrijski poljedelec opravičencem izplačati in to svojo dolžnost je tudi vestno storil. To velikansko sveto je pri tem ves stan ob jednem izgubil kajti opravičenci niso ta denar vtaknili več v poljedelstvo, ampak poprijeli so se obrtnije, trgovine, ali ga naložili v državnih papirjih. Za to svoto je naš poljedelec obubožal. To svoto najmanj je on rabil, da je mogel pravilno obdelovati svojo zemljo, plačevati posle, vzdrževati poslopja, odrajtovati davke i. t. d.
Resnico tega dejstva kažejo najbolj očividno propadajoče graj-ščine s podrtimi gospodarskimi poslopji in v zakup danimi kulturami ! Kak žalosten pogled nam po-dajejo te nekdaj tako živahne in življenja polne naselbine ! Podobne so razdjanim mravljiščem! Nekdaj imelo je pri njih na stotine ljudi svoj kruh in grajščine so bile žitne zakladnice in kraji umne živinoreje, racionelnega gospodarstva, vzgled pridnih gospodarjev! Pa dandanes. Prazni so hlevi, prazne žitnice, prazni kozolci. Mrtvo je vse, nikogar ni, ki bi ta najlepši svet obdelavah Njega gospodar biva v mestu, za svoje posestvo se ne briga dosti, ker mu ne donaša mastnih dividend kakor državni papirji, tvorni ška podjetja in trgovina. S svojega stališča kot posameznik ima morda prav. Vsak se mora v prvi vrsti truditi za svoj obstanek in za svoj poboljšek.
4.	Država naj pomaga.
Vse drugače pa država. Ona ne sme gledati le za obstanek posameznika, celokupnost jej mora biti na srcu in pred očmi. Za vse se mora potegniti in tudi za najrevnejšega svojega državljana. Najrevniši so pa delavci na deželi in posli. Tčm more samo država pomagati, sami si ne morejo. Delavci v mestih v skupni organizaciji uprizorijo štrajk, dr-
žava poseže v mes in njih zahtevam se često tudi ustreže. Delavski stan na deželi tega ne more storiti. V svoji bedi in nevednosti hiti v mesta in se izseljuje v tujino, upajoč dostikrat goljufivim obljubam, da bode tam našel zaslužek in ž njim obstanek.
Kako pa naj država pomaga tem tisočim delavcem in pčslom ?
Edini in pravi odgovor na to je:
Vsi vidimo, kako se država in prizadete kronovine trudijo, da se po trtni uši uničeni vinogradi na novo regenirajo. V ta namen podajajo strokovni poduk in z velikimi svotami kot brezobrestnimi posojili pomagajo revnejšim vinogradnikom pri njih namerili. Kaže se nam povsod povoljen vspeh. Kjer so vinogradniki že popolnoma obupali, tam nastajajo na novo lepi, zoreči in dobiček dona-šajoči vinogradi. Koliko rodbinam se pomaga pri tem na novo k obstanku in kruhu; koliko delavskih močij ima poleg tega zaslužka !
Ali ni isto pri drugih panogah kmetijstva mogoče ?
Koliko obsežnejših posestev in malih zemljišč obdelavalo bi se vzgledno in bi ista donašala posameznim rodbinam in delavskemu stanu zaslužek in obstanek, ako bi imeli toliko sredstev na razpolago, da bi jih mogli v lastni upravi izvrševati! Ker pa nimajo sredstev, morajo gledati, da sploh nekaj dobijo, in zato dajejo zemljišča v zakup. Koliko pridnih delavcev in poslov pride pri tem ob stalen zaslužek.
Zato pa, ako je bilo umestno, da je država in da so kronovine pomagale z brezobrestnimi posojili pri obnovljenju vinogradov, zakaj ne bi 'isto pri drugih panogah kmetijstva storile, n. pr. pri živinoreji, poljedelstvu itd.
Jasno kot beli dan je, da ako bi država in kronovine pomagale z brezobrestnimi posojili obsežnejšim posestvom in malim zemljiščem,
nastalo bi isto živahno življenje in tekmovanje v raznih kmetijskih panogah, katero mora nastati, ako hočemo, da bode imelo množeče se prebivalstvo zaslužek in obstanek in katero je neobhodno potrebno postalo, ako hoče država dobivati vedno večje dohodke od svojih podanikov.
Predočujemo si le te slučaje: Država na pr. bi naznanila, da hoče za dobo 10 let dati naši Kranjski, in sicer kmečkemu prebivalstvu, 5 do 10 milijonov kron kot brezobrestno posojilo, in to tistim posestnikom, kateri se zavežejo, da bodo v lastni režiji uvedli po legi kraja bodisi vzgledno govejo živino, konjerejo, pre-šičjerejo, obdelovanje travnikov, pridelovanje žita, zelja itd. Koliko posestnikov bi se potrudilo za to posojilo?	(Konec prih.)
Vprašanja in odgovori.
Vprašanje 21.: M. Š. v Š. p. J. Moje krave so lepe in jih vedno lahko prodam, toda za pleme pa niso. Pitam jih dobro, hlev je snažen, kaj bi utegnilo biti vzrok, da niso za pleme?
Odgovor 21.: Berite članek priobčen v današnji številki našega lista pod naslovom: Ce krava noče biti za pleme.
Vprašanje 22.: J. L. v D. Kake cevi bi nam priporočali za kanalizacijo mlekarne ?
Odgovor 22.: Odgovor najdete v današnjem članku: Nekoliko namigov manjim mlekarnam.
Sejmi.
Na Kranjskem:
11.	aprila v Senožečah.
12.	„	v	Črnomlju in St. Jerneju.
15.	„	na Skaručni in Borovnici.
17.	„	v	Grahovem.
21.	„	v	Leskovcu pri Krškem,
Vrhovcu (Kočevje), Dolih, in v Vrhu (idrij. okr.)
24.	„	v	Loki, Št. Jurju pri Gam-
bergu, Hotredežu, Planini, Radovljici (za živino). Čr-nemvrhu in v Žužemberku.
22.	„	v	Motniku in Novemmestu.
25.	„	v	Bučki, Grosupljem, Ho-
tovljah, Kranju (konjski) in Št. Jurju pri Svibnem.
26.	aprila	v Semiču.
27.	„	v Lukovcu.
28.	„	v Bistrici (Notr.)
1.	maja	v Boh. Bistrici (za	živino),
Svibnji, Tirni, Planini, Cr-nomlji, in na Travi (kočev. okraj).
2.	„	v Boštanju.
3.	„	pri Fari.
4.	„	na Jesenicah, Ložu, Dom-
žalah pri Mengšu.
5.	, v Ljubljani, Št. Gotthardu,
Poljanah, Kočevju, Krškem, Litiji, Dobrničah.
6.	,	v Šmarji.
8.	„	na Toplicah, Završih.
10.	„	v Brusnicah.
25.	aprila na Kviškem (Quisca).
26.	„	v	Jelšanah.
28.	„	v	Brezovici.
1.	maja	v	Grobniku, na Bukovi.
3.	,	v	Sežani.
Pri posestnikih v Batujah in
Cfi|„ sredi Vipavske doline dobi se izvrstno novo belo vino. Cene zmerne. Obrne naj na župnika v Batujah, pošta Črniče. Goriško.
Kmetijsko društvo v Gorjah
pri Bledu na Gorenjskem
Na Štajerskem:
16.	aprila v Sevnici na Savi.
17.	„	v Kopeli pri Brežicah.
20.	„	pri sv. Tilnu.
21.	, v Št. Vidu (blizo sv. Eme),
in Šmarju (blizo Celja.)
24.	„ v Hočah, Št. Jurju ob juž.
železnici, t Št. Jurju (Hrastovcu), Št. Jurju (v Švični) Kanižu, Ptuju in na Laškem, Zdolah (v soseski Pleterje).
25.	„ v Kostrivnici, Št. Jurju ob
Taboru (za živino in blago) in Dobovi.
28.	„ v Konjicah in Dolu pri
Hrastniku.
1.	maja v Ljubnem, pri sv. Filipu
v Veračah Ulimske fare, na Hojdini, sv. Barbari, Halozah, Lipnici, Muti in Velenju.
3.	„	v	Loki.
4.	„	v	Vidmu,	Bistrici, Št. Jurju
ob juž. železnici, sv. Lovrencu, Svičini, Gor. Gradcu, in pri sv. Trojici (v Goricah.)
5.	„	v	Ponkvi,	Studenicah, Pod-
sredi, sv.	Roku (pri Ptu-
jem), Sevnici (na Dravi), pri sv. Mariji v Jarenini (v Sloven. goricah) Arnužu, Rogatcu, Velenju, sv. Barbari in Brežicah.
6.	,	v Celju.
7.	,	v Braslovčah in Konjicah
in Spodnji Kostrivnici.
8.	„	na Polju.
10.	,	na Hajdini.
Na Koroškem:
23.	aprila v Milštatu.
24.	,	v Gutštanju in Blatogradu.
2.	maja v Frižah, Koplji, Reden-
dolu in Saksenbergi.
3.	„	v Št. Andreju in v Terzi,
Lavamintu in Oberdrav-bergi.
5.	„	v Črni in Pliberku.
Na Primotskem :
16. aprila v Slivji.
16.	„	v Kastelnovi (Nov. Grad.)
20.	,	v Turjaku (dva dni).
20. do 26 v Vidmu (Furlaniji).
23.	„	v Tolminu in Cerknem.
24.	„	v Homenu.
ima na prodaj železne izdelke kakor: sekire, krampe, capine, lopate, živinske zvonce prav lične in dr.
6000 na zeleno cepljenih trt
finih vrst, 3000 divjakov in dobrega rodečega vina ima na prodaj Josip Rožman, Glovgobrod 1, pošta Brežica.
6000 na podlagi riparija cep-
lioiiih trt razne plemenite vrste ima za Ijolllll LI l oddati Ignac Zagorc, Vratno, pošta Št. Jernej, Dolenjsko.
V Buzetski občini v Istri iedoše
18.000 htl. črnega in 28.000 htl. belega vina na prodaj. P. t. gostilničarji in drogi interesentje naj se obrnejo na županstvo v Buzetu ali pa na tamošnjo društvo za „štednju i zajmove11, katero posreduje prodajo neposredno od producenta.
Več tisoč trt
vkoroninjene in na zeleno cepljene ima za oddati: France Kerin, posestnik, Sv. Križ št. 36, pri Kostanjevci Dolenjsko.
Oglas iz Istre!
kupovanja vina. Opozorujejo se na te trgovci z vinom. Društveni urad je v hiši predsednika dr. Kureliča.
Kmetijsko društvo v Vipavi
oskrbuje svojim članom:
1.	) Vse potrebščine za vinogradništvo:
žveplo, galico, gumico, škropilnice, ce-pilno orodje, orodje in stroje za kmetijstvo, dalje vsakovrstna semena in umetna gnojila.
2.	) a) Razprodaja zajamčeno pristno vino,
napravljeno iz grozdja svojih članov po novem franc, načinu po 30 kron in višej 100 litrov loco Postojna, bolj trda ki-slasta vina rodeče in belo (kakor cviček) iz hribov pa po znatno nižej ceni. b) Posreduje p. n. kupcem, ki želijo kupiti pristno vino po nižej ceni od 24 kron naprej nakup in odpošiljatev.
3.	) Prodaja iz svoje trtnice na Portalis in
Monticolo požlahtnjene trte, beli burgundec, zeleniko, zelen po 14 vinarjev komad.
4.	) Prodaja iz svoje zaloge tudi pristni
„tropinovec*, vzorec in cene na zahtevanje.
Prinnrniin cn ■ Vzajemna zavaroval-
rripuroud 56 * niča proti požarnim
škodam in poškodbi zvonov.
Edini domači zavod te stroke : Ljubljana, Medjatova hiša.
Hranilnica in posojilnica v Marezigah pri Kopru
ima mnogo pristnega črnega vina liter od 18 do 24 kr. in Refoška liter od 30 do 35 kr., prosto postaja Trst ter vabi konsumente za nakup.
Tlfn 7p|j da svoju obitelj oskrbi pravim I IVU *oii, j naravskim dalmatinskim vinom, neka se obrati na podpisanog Juraj tiamulln, Jelša — otok Hvar, Dalmacija.
Kdor želi dobro, pristno istersko
Vino kuP'li. obme naj se na preč. gosp. "Il,u Josip Gojtan-a, župnik, Kaščerga, pošta Trviž — Istra.
Amerikanske sajnike
Pirc, Ravna št. 1, fara sv. Duh pri Krškem.
Veliko lepih in debelih hrastov
ima na prodaj: Ivan Dolžan na Maljevem brdu pri Goričah, pošta Kranj.
Več tisoč ključev
7 in 10 gld. tisoč, nekaj tisoč na zeleno cepljenih domačih vrst po 6 bolj močne po 10 gld. sto ima še za oddati: I. V. Koprivec, Brežice.
Iv.
Mamina v Z8or Kaš,ju naznanja, mul Ulil«, da je zeljno seme razprodal.
Fi/ni	„Maulhnerjev brezpercsni* izborno
rl£UI	dobra vrsta nizkega fižola, koja se
pri meni že več let izvrstno obnaša in čudovito dobro rodi, razpošiljam v zavitkih po 5 kilogr. za 3 krone 80 vin. poštnine prosto. Katarina Ziherl, Št. Jurij pri Kranju.
Veleposestvo
nosti posestnika proda za 80.000 kron. Pogoji ugodni. Dopise sprejema uredništvo tega lista.	147 6—1
Trgovina in obrt
Trgovina.
Trgovske novice.
Sladkorna konvencija še vedno, kar je umevno, razburja duhove. Sedaj se predlaga, da bi se naša domača produkcija varovala, da se potreba po sladkorju
kontingentuje. Po razmerju velikosti in dosedanje produkcije posameznih tovarn naj se namreč razdeli med tovarne pokritje potrebe po sladkorju v državi.
Vsak tovarnar bi dobil dovoljenje, izdelati na leto določeno količino sladkorja, in sicer bi od oblastva dobil določeno število pri-volilnih listov. Izdelano blago bi tovarnar potem z listi vred oddal rafinerju, ta bi se pa z dotičnimi listi oblastvu nasproti izkazal, da je opravičen dotično količino rafinirati. S tem bi se varovali tovarnarji in rafinerji, ker bi se med nje po dosedanjem prometu porazdelilo prihodnje izdelovanje sladkorja.
Obrt..
Po .Slov. Listu" posnamemo to-le važno razpravo:
Pletenice.
Eksportna študija o domačej kmečkej obrti.
(Iz Aleksandrije, Egipet.)
Nekaj mesecev je, kar sem obelodanil prvo črtico, nekako eksportno študijo o .krompirju*. Pri nas Slovencih je to pretežka stvar, nimamo niti strokovega lista, niti določenega kroga interesentov. Pa bodi kakorkoli, za sedaj si pomagam, kakor vem in znam; po časnikih, o kojih mislim, da znajo prizadetim to pod oči spraviti.
Domača obrt, stara domača obrt slovenska umira ter je ponekod že čisto izmrla. Kmečka domača obrt ter manjša mestna obrt sploh že dolgo časa ne more več z velikimi tovarnami iste stroke konkurirati. Manjša obrt ni niti „konkurenzfahig* niti „eksportfahig". Temu stanju med nami Slovenci skoro ni pomoči. Pomoč bi bila le v združenju slabih. Vendar vse skušnje zadnjih let so slabo izpadle. Naše nesrečne politične razprtije ovirajo v resnem, strokam primernem združenju. V vseh strokah, povsod, kjer velika tovarna izdeluje na debelo, je malim agonija, bedna smrt gotova dedščina.
Ni ga pravila brez izjeme! Nekaj domačih obrti je vendar uteklo tej usodi, opazovalec se začudeno povprašuje, kako je temu vendar-le mogoče. Cela tajnost obstoji v tem, da v dotičnoj stroki ni velikih tovarn. Izdelek se ne da tovarnarskim
potom na debelo izdelovati. In da se tudi deloma da, vendar velike tovarne ne morejo glede nekaterih vrst konkurirati z domačo obrtjo. Evo med nekaterimi drugimi domačimi obrti naše pletenice 1 Na več krajih Slovenije, na Goriškem, Kranjskem, Štajarskem in v Korotanu se izdelujejo še dandanes, v krajih, „bogatih, po pesku, siromaštvu ter vrbovju pravim pravcatim atavističnim načinom. če rečem atavističnim načinom, sem od resnice še oddaljen, kajti izdelujejo se dandanes slabše, hitrejši, cenejši, kakor pred dve sto leti — in Bog vč — morda celo pred tisoč leti. Krik zmagonosni, ki doni danes po celem svetuje: vladar ,Dober Kup‘. Bodi blago tudi slabejše, da le lepo izgleda ter je za malenkost ceneje, zmaga je gotova. In temu elementarnemu gospodarskemu zakonu modernih dnij se je seveda tudi domača kmečka obrt ple-tarska prilagodila naravnim potom, hočeš ali nočeš. Kar se pa sila čudim, je to, da se je prilagodila tako dobro, da je pobila in pobije radikalno vsako konkurenco. Vse vrste pletenic, ki grejo dandanes na Jutrovem, prihajajo še vedno le iz Slovenskega ter so skoro izključljivo delo kmečke domače obrti. V tej stroki je morda domača kmečka obrt zmagala, ker je ostala zvesta starokopitnosti. Ni pravila brez izjeme, zakaj če bi bila šla k oliki ter k dražjej ceni, bila bi gotovo že davno pokopana.
Eksport pletenic ni dosti važno vprašanje. Gospodarsko življenje jed-nega naroda se vendar sestavlja iz mnogobrojnih, jako različnih malen-kostij, da tako rečem. Bodi tedaj eksport pletenic tudi malenkost, za prizadete kraje je vendar jako važno življenjsko vprašanje; povsem pa zasluži, da ga malce prerešetamo.
Na Slovenskem se izdelujejo pletenice raznih vrst, največ se jih gotovo porabi doma v mejah črno-žoltih kolov. Druge vrste pletenic s pokrovom za južno sadje gredo na Primorsko in Laško za razpošiljatev južnega sadja, te vrste so na Jutrovem čisto neznane. Le tri vrste pletenic gredo na Jutrovo, to so pletenice najpriprostejše kmečke vrste, veliki in manjši jerbasi, kakor se rabijo povsod na Slovenskem za hišno rabo, ki jih nosijo ženske na glavi. Tretja vrsta so canjkarji (Ze-cker) s polkrožnim držalom na ob roko.
Eksportni konvencijonelni izrazi so pri eksportu pletenic sledeči:
1.	Mazzo da venti, zavoj po dvajset. Kaj je zavoj po 20? To vsakdo razume, da bi prevoznina bila ogromna, če bi se pletenica ob pletenici nalagala. Manj prostora, manjša prevoznina. Največja pletenica vzdol, druga je samo toliko manjša, da baš v prvo notri gre, tretja v drugo itd. Tako je 20 jer-basov en v drugem, lahko z vrvico po ročeh na strani skupaj zvezanih. Takih 20 jerbasov se imenuje laški: mazzo da venti, recimo slovenski: zavoj za dvajset.
2.	Mazzo da dieci, zavoj po deset. Zavoj po deset je primeroma isto, to je desot pletenic ena v drugej, skupno zvezanih. Med zavojem po 20 ter zavojem po 10 so te-le razlike: a) kakor ime pove, je v prvem 20 kosov, v drugem le deset kosov jerbasov. b) V zavoju po deset so večji, močnejši, solidnejši jerbasi; prvi jerbas niz-dolu je večji, protje debelejše, močnejše kakor pri zavoju po dvajset, ostalih devet istotako. V zavoju po deset so večji jerbasi, protje debelejše, v zavoju po dvajset manjši jerbasi, protje priprostejše, tanjše. Povsod se rabi le belo, olupljeno protje brez izjeme.
3.	Panieri con archetto etc. — canjkarji. Tretja vrsta pletenic, ki gredo na Jutrovo iz Slovenskega, kakor sem že omenil, so canjkarji male vrste. Teh se zveže po pet ali če mogoče i več z držali skupaj z vrvico.
Cene eksportnim pletenicam se stavijo po sto kosov franko bordoTrst v f r a n k i h a li p a kronah. Kdor ni praktičen, to-le še: 1 zavoj po 20 = 20 kosov, 5 zavojev = 5X20 kosov = 100 kosov; 1 zavoj po 10 = 10 kosov, 10 zavojev = 10 X 10 kosov = 100 kosov; 100 canjkarjev, kakorkoli že skupaj zvezanih = 100 kosov.
Edino praktično je le to, da se naloži najmanj en vagon vsakokrat. Koliko zavojev, bodisi po 20, 10 ali canjkarjev je mogoče na 1 vagon spraviti, mora praksa pokazati. Isti je natlačeno poln, da se vsak prostorček, v kolikor mogoče izrabi. Kdor hoče eksportirati, mora po poskusih izvedeti, koliko blaga gre prilično na en vagon. Ko to v6, vpraša še, koliko stane en vagon od domače postaje do Trsta izrecno v prosto luko postavljen (Triest, Frei-
hafen gestellt zum Schiff nach Ale-xandrien.) Špediter v Trstu:	da
spravi blago iz vagona na ladjo, vzame listine, i. t. d., stane za en vagon pletenic 13 K vsega skupaj (toliko računi Slovenec R. Pretner; kdor se potrudi, dobi morda še cenejših drugih.) Cena za 100 kosov franko hord Trst je tedaj : Cena 100 ksov loco domača postaja -j- železnica do Trsta -|- špediter. Potem takem bo vsakdo lahko ceno fob. Trst določil. 100 kosov (zavoji po 10 je po tem, kar je prej označeno, seveda precej dražji, nego 100 kosov) zavoji po 20.	(Konec prihodnjič.)
Obrtne novice.
Enketa o črevljarski obrti vrši se na Dunaju v uradu za delavsko statistiko. Dosedaj so zaslišali 104 osebe, namreč 21 tovarnarjev za črevlje in trgovcev
s črevlji, 33 črevljarskih mojstrov in 50 pomočnikov in tovarniških delavcev in sicer vse te iz: Niže-avstrijske, Češke, Moravske, Galicije, Tirolske, Štajerske, Koroške in Kranjske.
Obrtnemu odseku naše poslanske zbornice predložil se bode v kratkem načrt zakona, ki daje stavbinskim obrtnikom prednosti glede zastavno - pravnega zavarovanja njihovih terjatev.
VABI LO
na
VIII. redni občni zbor
Hranilnice in posojilnice v Trnovem registr. zadruge z neomejeno zavezo, kateri se bode vršil dne 27. aprila 1902 ob 4. uri popoludne v hranilničnih prostorih.
Dnevni red.
1.	Prememba pravil.
2.	Poročilo načelstva in nadzorstva.
3.	Potrjenje računa za 1. 1901.
4.	Volitev načelstva in nadzornišlva.
5.	Slučajnosti.
Odbor.
VABILO
na
III. redni občni zbor
Gospodarskega društva v Trnovem registrov, zadruge z omejeno zavezo, za upravno dobo od 15. jan. do 15. dec. 1901, kateri se bo vršil dne 27. aprila 1902. ob 5. uri popoludne v hranilničnih prostorih.
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva in nadzorstva.
2.	Potrjenje računa za 1. 1901.
3.	Volitev načelstva in nadzorništva.
4.	Slučajnosti.
Odbor.
ZADRUGA
f Aleš Bergant.
V Št. Jurju pri Kranju je v nedeljo 6. t. m. ob pol 11. uri umrl na svojem posestvu agronom gosp. Aleš Bergant. Pokojnik se je po dovršenih gimnazijskih študijah posvetil kmetijstvu. Doma je prevzel po svojem očetu ogromno posestvo, na Dunaju pa je ob jed-nem obiskaval predavanja na višji kmetijski šoli. Pred dvemi leti je vstopil kot uradnik pri „Gospodarski %vezi“, ter je bil marljiv sotrudnik našemu listu. Posebno je ljubil svojo rodno vas; veselje je bilo gledati, kako je navduševal posestnike za napredek v kmetijstvu ; tudi sam je doprinesel marsikatero veliko žrtev, da bi jim praktično dokazal korist svojih nasvetov. Bil je več let predsednik šenčurske kmetijske podružnice. Bolezen, ki ga je več let nadlegovala v grlu, si je nakopal pri vojakih, dokler mu ni sinoči neizprosna smrt pretrgala niti življenja, polnega upov in idej. Spolnil je komaj 30 let. Pogreb je bil v sredo 9. t. m. ob 9. uri zjutraj. Blag mu bodi spomin! Toliko za
danes, v eni prihodnjih številk pa objavimo obširnejši životopis tega za kmetijstvo vnetega in zaslužnega moža.
Stroški za žitno skladišče.
Da ne bo treba pri ustanovitvi kmetijskih skladišč tavati v temi in da bomo mogli ob enem raču-niti z resničnimi (reelnimi) številkami, podamo tu 2 računa, ki predočujeta stroške in dohodke poslovanja najprej v bolj majhnem in potem v večjem skladišču.
V obeh slučajih se postavimo na stališče, da je skladiščna zadruga navezana edino le na svoje ude, da torej ne pričakuje od nikoder nobene podpore, kar se pa v resnici skoro nikoli ne zgodi in da mora obrestovati zadružne deleže in stavbeni dolg. Tudi pri preračunu letnega obrata smo vzeli raje nekoliko manj ugodne razmere ter si mislimo, da znaša letni obrat štirikrat toliko, kot ima skladišče obsega.
Pri manjšem skladišču je gonilna moč elektrika, ker pa bo
ta pri nas le bolj poredkoma dobiti, bomo vzeli raje petrolejevi ali bencinovi motor z eno ali dvema konjskima silama (1—2 PH), poleg tega imamo čistilnike in trijerje za vse žitne vrste, ki očistijo najmanj 3—500% v uri in manjši stroj za drobljenje (šro-tanje).
Večje skladišče je na elektriko s 3—5 PH, čistilni stroji očistijo na uro po 25—30 metr. stotov, poleg tega ima večje skladišče še potrebna dvigala (elevatorje), stroje za odstranitev res, za obračanje in sušenje žita, precej velik drobilnik (šrotovnik), avtotnatično tehtnico itd.
Ako je le količkaj mogoče in če niso stroški preveliki, bi bilo svetovati, da se napravi pod skladiščem še klet in ta porabi za shrambo krompirja, sadja, zele-njadi, kakor tudi za umetna gnojila, — saj so vse to primerni in hvaležni predmeti, da se ž njimi peča zadružno skladišče.
Vzemimo torej manjše skladišče, ki ima prostora za 10 vagonov (t. j. 100.000 %), ki torej
premeče na leto štirikrat toliko ali 40 vagonov žita, napravilo pa se je za 20.000 kron.
Pri tem skladišči so izdatki približno ti-le:
Skladiščnemu pazniku za vsa
dela s šrotanjem vred, od 40.000 q	
k 12 vin	 Stroški za gonilno moč (elektrika, petrolej ali	480 kron
bencin)	 Obresti od stavbne glavnice po K 20.000	160 „
k 4°/o	 Amortizovanje poslopja	800 „
pr. 15.000 K V/2 °/o Amortizovanje strojev	206 „
pr. 5.000 kron k 10°/o Zavarovanje od 20.000 K poslopja in 16.000 K	500 „
žita k 2°/o ....	72 „
Poprava in razno davki	82 „
skupaj .	. Dohodki: Za šrotanje odpadkov (slabega žita, ki ga računamo od 4000 q	2300 kron
k 5°/o) = 200 <7 & 40 v. Ako hočemo gori navedene stroške pokriti, moramo računati na letni obrat (4000 q) kot pristojbino za čiščenje in za skladišče na vsakih 100 kg po	80 kron
56 vin		2240	„
skupaj .	.	2320 kron
Sedaj še proračun	za večje
skladišče, ki sprejme	lahko 50
vagonov žita na enkrat, na leto	
torej 200 vagonov, kojega stroški znašajo 60.000 kron. Izdatki: Nagrada tajniku in	
načelniku .... Skladiščnemu upravniku od 20.000 tnq a	800 kron
6 vin	 300 delavnih dnij <4	1200 „
kron 2-50 .... Stroški za električno silo za 5 mesecev k	750 „
kron 80 		400	„
Odnos .	.	3150 kron
Prenos .	.	3150	kron
Obresti od stavbinske glavnice pr. K 60.000
h 4°/o................. 2400	„
Amortizacija poslopja v znesku 50.000 kron &	....	750	,,
Amortizacija strojev
10.000	kron k lO°/o 1000	„
Zavarovanje poslopij
za 60.000 kron in 5000 mq žita & 16 K
80.000	kron, skupaj za 140.000 kron po
2°/o................. 280	„
Poprave in razni izdatki, pristojbine in
davki................... 140	„
skupaj .	.	7 600 kron
Sprejemki:
Za drobljenje odpadkov (od 20.000 mq k 4°/o = 800 q)= k
40 vin.................. 320	kron
Da poravnamo gori navedene stroške, moramo zahtevati za vsakih 100 kg očiščenega žita kot pristojbino za čiščenje in magacinažo po 38 vin. . . .	.	7600	„
skupaj .	.	7920	kron
Pri teh računih moramo pripomniti, da je letni obrat v štirikratnem znesku skladiščnega prostora zelo majhen in da je v resnici pri le količkaj veščem vodstvu znatno večji (v Bilinu n. pr. obseže skladišče 20 vagonov, premetali pa so v 6. mesecih, namreč od 15. sep tem. do 15. marcija 141 vagonov žita.)
Kolikor večje je skladišče, toliko manjši so stroški, ki odpadajo na vsak kvintal in skladišče postane dobičkonosno, oziroma se lahko splačuje. Zato je dolžnost zadružnega vodstva, skrbeti za to, da gre blago kolikor moč urno iz pod rok, da se ga čim več premeče.
Ako je promet večji, se pomnože tudi dohodki zadružnega upravnika, in to je slednjemu v
bodrilo, da skrbi za take odjemalce, ki omogočijo kolikor se da nagel obrat.
Tudi stavbinske stroške smo vzeli raj še bolj visoke; ako jih je moč kaj zmanjšati, ne pomeni to nič druzega nego zvišanje rentabilnosti zadružnega skladišča, če pride zraven še kaj podpore od države, dežele, okraja, od kake občine ali od zasebne strani, toliko bolje za nas, v isti meri kot stopa podpora, se zmanjšuje obrestno breme.
Vender pa vže iz tega nikakor ne krasno naslikanega računa lahko sprevidi vsak pameten kmetovalec, da ima tako skladišče zdravo podlago in ako stoje na čelu pravi ljudje, zamore služiti prav izvrstno blaginji poljedeljstva.
Semtertje se čuje tudi nazor, da ako bi bilo žitnih skladišč prav veliko, bi ne imele Raiffeis-nove posojilnice dovolj denarja, ki bi ga dale na poroštvo v skladiščih naloženega žita. Toda tudi ta ugovor stoji na zelo slabih nogah. Ako bodo Raiffeisnove posojilnice lahko z dobičkom vpo-rabljale svoj preostali denar v službi žitnih skladišč, se bodo čuvale, nalagati ga na dolgoletne obroke, ki so prikritim hipotečnim dolgovom prebito podobni in potem bo tudi dovolj denarja za mala skladišča. Večja skladišča pa, ki imajo svoj sedež skoro izključno v večjih mestih, bodo našla tudi pri drugih kreditnih zavodih pod enako ugodnimi pogoji kapital za lombardovanje vloženega žita, ki je najboljša zastava.
V tem torej ni nobene nevarnosti! Pač pa bi bilo nevarno, ako bi hoteli kje na vsak način ustanoviti žitno skladišče in bi se pri tem zanašali v prvi vrsti na mastno podporo. — No, zadruga, ki bi zidala ves svoj up in blagor na podpore družili, bi težko rodila kedaj doder sad. Ne samo, da so podpore večkrat precej suhe, ozirati se nam je tudi na to, da je nezmerno veliko ležeče na vod-
stvu in na kraju, kjer se ima napraviti tako skladišče. Dandanes si namreč skladišča od železnice proč, da celo le malo oddaljenega brez naravnostne zveze — niti prav misliti ne moremo.
Pa še na nekaj ne smemo pozabiti ; da so namreč kmetovalci nekaterih krajev z ozirom na zadružništvo še strašno malo podučeni. V tem oziru so prav primerne besede, ki jih je prinesel „List za kmetijsko zadružništvo“ št. 2. 1899:
„Ako hoče žitno skladišče spolniti svoj namen in žito svojih članov dobro spraviti v denar, potem mora poiskati takih kupčijskih zvez, kjer se da blago vnovčiti za visoko ceno. Take zveze so pa le mogoče, ako je trgovsko občevanje trajno in oddano blago dobro. Nekamo žito se vedno lahko proda, slabo zelo težko: zato bi radi opomnili ono gospodo, ki samo tedaj najde pot k zadružnemu skladišču, kadar ima kaj blaga, ki ni nič posebno prida, da se da tako blago še dobro spraviti v denar le tedaj, ako so pota po katerih ima iti iz skladišča preje dobljena in poravnana16.
Te besede ostro obsevajo razmere, ki nas jih je učila žalna praksa. Zal da se nahajajo pov-sodi ljudje, ki niso zadovoljni z dobičkom, ki ga daje zadružno skladišče vsem udom, marveč hočejo po bolj ali menj nečistem potu pomnožiti svoj lastni dobiček: kjer se nahajajo taki življi v večini, tam je vse prizadevanje zastonj, tam je najbolje opustiti misel na zadružno skladišče. Kjer pa so le-ti samo posamezno — upamo, da je večinoma tako — tam naj se zadruga vže naprej zavaruje pred to točo zdravega zadružništva. .
Kuko oddajamo semena v prevoz na državni železnici?
Kakor v minolih letih, je dovolilo železnično ministerstvo tudi za te-
koče leto na c. kr. državnih železnicah polovično voznino pri pošiljat vah semen in sicer velja to za semena vsakoje vrste, kakor za žita in sočivje, za vsakovrstno deteljo in travo, za oljnata in repna semena, zelenjavo, sadna in gozdna semena, krompir itd.
Na polovico znižana voznina vender ne sme manj znašati, nego 8 h za 100 hj ali G'2 h za 100 kg in 1 kilometer.
Pravica do navedene znižane voznine navezana je na sledeče pogoje:
1. Semena morajo biti naročena le od poljedelcev (kmetovalcev) v svrho posejanja v lastnem gospodarstvu.
Posamezen kmetovalec ne sme na leto več naročiti, nego 500 kg.
3.	Pri oddaji semen na železnico priložiti je voznemu listu poseben naročilni list, kojega je napisati po sledečem uzorcu:
Naročilni list.
Jaz (ime naročnika)..........
v........... posestnik, najemnik
posestva.......... (navede naj
se natančneje posestvo) .........
naročam s tem pri (ime tvrdke .
.... v............ (množina) . .
.... kilogramov (vrsta naročenega semena)............. in se
obvežem, da istega ne odstopim niti prodam kupcem, mlinarjem, posedovalcem itd.
Kraj in dan...........
(Podpis)
4.	Naročilni list potrditi mora „Gospodarska Zveza“ v toliko, da se množica naročenega semena strinja s potrebo naročnika in obsegom njega posestva.
5.	Kmetijska društva itd. napravijo pod navedenimi pogoji lahko skupne naročne liste za svoje člane in jamčijo ista, da se semena res onim kmetovalcem oddado, za koje so bila naročena.
Skupni naročni list napiše naj se tako-le:
Skupni naročni list.
(Ime kmetijskega društva itd)
........v . . . naroča s tem pri
(tvrdka) .... v ... . (množina) ........kilogramov (vrsta naročenega semena)..........za sledeče
člane:
(ime) .	. .	kraj	....	kilgr.	.	..
n •	• •	n	• • • •	n	•	•	•
n •	• •	n	• • • •	n	•	•	•
i. t. d.
in se obveže, da izroči seme, kakor hitro dojde, navedenim društ-venikom, koje bode ob enem opozorilo na posledice vsakoje zlorabe.
Kraj in dan.........
Ime društva in podpis. (Društveni pečat)
Skupni naročilni list mora tudi biti potrjen od „Gospodarske Zveze61.
Opozarjamo vse kmetovalce, kmetijska društva na navedeno važno naredbo, koje ugodnosti naj se pri naročbah semen vsakoje vrste vedno poslužujejo.
Denarni promet hranilnic in posojilnic.
Za mesec j mm var:
Hranilnica in posojilnica v Češnjici: Prejemki 17630 K 67 h. izdatki 13267 K 97 h, denarni promet 30898 K 64 h, prejete hranilne vloge 5044 K 27 h, izplačane hranilne vloge 7270 K 46 h, dana posojila 3993 K —h, vrnena posojila 3130 K — h.
Hranilnica in posojilnica v Šmarji pri Ljubljani: Prejemki 12412 K 13 h, izdatki 11112 K 01 h, denarni promet 23524 K 14 h, prejete hranilne vloge 6313 K — h, izplačane hranilne vloge 2410 K 51 h, dana posojila 900 K, vrnena posojila 1690 K — h.
Hranilnica in posojilnica v Št. Rupertu :
Prejemki 5431 K 39 h, izdatki 5299 K 83 h, denarni promet 10731 K 22 h, prejete hranilne vloge 3400 K — h, izplačane hranilne vloge 760 K — h, dana posojila 1520 K, vrnena posojila 610 K — h.
Hranilnica in posojilnica v Stariloki: Prejemki 24687 K 97 h, izdatki 20021 K 68 h, denarni promet 44709 K 65 h, prejete hranilne vloge 7766 K 73 h, izplačane hranilne vloge 6629 K 28 h, dana posojila 1000 K — h, vrnena posojila 1400 K — h.
Hranilnica in posojilnica v Dobrepoljalt: Prejemki 53539 K 85 h, izdatki 49204 K 75 h, denarni promet 102744 K 60 h, prejete hranilne vloge 31880 K 14 h, izplačane hranilne vloge 26666 K 38 h, dana posojila 16270 K — h, vrnena posojila 11691 K 20 h.
V mesecu februvariju:
Hranilnica in posojilnica v Selcih:
Prejemki 9710 K 98 h, izdatki 6594 K 44 h, denarni promet 16305 K 42 h prejete hranilne vloge 5262 K 72 h, izplačane hranilne vloge 2206 K 98 h, dana posojila 2630 K, vrnena posojila 560 K.
Hranilnica in posojilnica v Škocijanu pri Dobravi: Prejemki 7998 K 35 h, izdatki 6485 K 28 h, denarni promet 14483 K 63 h, prejete hranilne vloge 4337 K — h , izplačane hranilne vloge 846 K 16 h, dana posojila 5620 K — h, vrnena posojila 430 K.
Hranilnica in posojilnica v Črnem vrli nad Idrijo: Prejemki 3300 K 57 h, izdatki 2560 K 35 h, denarni promet 5860 K 92 h, prejete hranilne vloge 1939 K 30 h, izplačane hranilne vloge 1451 K 70 h, dana posojila — K, vrnena posojila 66 K — h.
Hranilnica in posojilnica v Tržiču:
Prejemki 5263 K 32 h, izdatki 4359 K 26 h denarni promet 9622 K 58 h, prejete hranilne vloge 4567 K 20 h, izplačane hranilne vloge 140 K, dana posojila 500 K, vrnena posojila 24 K.
Hranilnica in posojilnica v Rovih:
Prejemki 4211 K 93 h, izdatki 3428 K 29 h, denarni promet 7640 K 22 h, prejete hranilne vloge 2058 K — h, izplačane hranilne vloge 221 K 75 h, dana posojila 1819 K 53 h, vrnena posojila 1600 K.
Hranilnica in posojil, v Zgor. Besnici;
Prejemki 557 K 48 h, izdatki 466 K 50 h, denarni promet 1023 K 98 h, prejete hranilne vloge 500 K — h, izplačane hranilne vloge 451 K,,45 h, dana posojila 10 K — h, vrnena posojila — K — h.
Hranilnica in posojilnica v Gorjah: Prejemki 10620 K 44 h, izdatki 7211 K 53 h, denarni promet 17831 K 97 h, prejete hranilne vloge 6045 K 13 h, izplačane hranilne vloge 2518 K 96 h, dana posojila 2426 K — h, vrnena posojila 1367 K 75 h.
Hranilnica in posojilnica v CIrknici: Prejemki 23427 K 38 h, izdatki 18813 K 58 h, denarni promet 42240 K 96 h, prejete hranilne vloge 13804 K, 74 h, izplačane hranilne vloge 6046 K 47 h, dana posojila 3180 K, vrnena posojila 1560 K.
Hranilnica in posojilnica v Horjulu: Prejemki 10292 K 84 h,, izdatki 10155 K 88 h, denarni promet 20448 K 72 h, prejete hranilne vloge 2894 K 96 h, izplačane hranilne vloge 1211 K 81 h, dana posojila 5980 K, vrnena posojila 5295 K 72 h.
Hranilnica in posojilnica za Trebelno: Prejemki 7156 K 40 h, izdatki 5883 K 68 h, denarni promet 13040 K 08 h, prejete hranilne vloge 3600 K — h, izplačane hranilne vloge 1527 K 69 h, dana posojila 1020 K — h, vrnena posojila 1296 K.
Hranilnica in posojilnica v Črničah: Prejemki 7347 K 32 h, izdatki 4376 K 01 h, denarni promet 11723 K 33 h, prejete hranilne vloge 4777 K 44 h, izplačane hranilne vloge 832 K 50, dana posojila 1370 K — h, vrnena posojila 440 K.
Hranilnica in posojilnica v Skriljah:
Prejemki 1562 K 98 h, izdatki 571 K 26 h, denarni promet 2134 K 24 h, prejete hranilne vloge 109 K 18 h, izplačane hranilne vloge 512 K — h, dana posojila 40 K, vrnena posojila 1400 K.
Hranilnica in posojilnica v Srednji vasi; Prejemki 12971 K 41 h, izdatki 12371 K 'J5 h, denarni promet 25313 K 36 h, prejete hranilne vloge 8846 K — h, izplačane hranilne vloge 1977 K 59 h, dana posojila 4230 K, vrnena Posojila 1120 K — h.
Hranilnica in posojil, v Frankolovem:
Prejemki 6488 K 37 h, izdatki 2110 K 52 h, denarni promet 8598 K 89 h, prejete hranilne vloge 2193 K — h, izplačane hranilne vloge 12 K — h, dana posojila 1024 K —h, vrnena posojila 988 K 80 h.
Hranilnica in posojilnica v Šturiji:
Prejemki 6439 K 20 h, izdatki 4672 K, 26 h, denarni promet 11111 K 46 h, prejete hranilne vloge 4059 K, 74 h, izplačane hranilne vloge 528 K 90 h, dana posojila 810 K, vrnena posojila 53 K.
Hranilnica in posojilnica v Borovnici: Prejemki 4311 K 65 h, izdatki 3530 K 04 h,
denarni promet 7841 K 69 h, prejete hranilne vloge 4022 K, izplačane hranilne vloge
—	K — h, dana posojila 2900 K, vrnena posojila — K.
Hranilnica in posojilnica v Češnjici: Prejemki 7765 K 88 h, izdatki 6760 K — h, denarni promet 14525 K 88 h, prejete hranilne vloge 1070 K — h, izplačane hranilne vloge 1460 K — h, dana posojila 5300 K, vrnena posojila 2 K 80 h.
Hranilnica in posojilnica v Š m ar ji pri Ljubljani: Prejemki 5277 K 82 h, izdatki 2434 K 10 h, denarni promet 7711 K 92 h, prejete hranilne vloge 3850 K — h, izplačane hranilne vloge 1213 K 36 h, dana posojila 1200 K, vrnena posojila — K.
Hranilnica in posojilnica na Igu pri Ljubljani: Prejemki 8952 K 40 h, izdatki 6656 K 80 h, denarni promet 15609 K 20 h, prejete hranilne vloge 5222 K 36 h, izplačane hranilne vloge 809 K 25 h, dana posojila 1330 K, vrnena posojila 1048 K 83 h.
Hranilnica in posojilnica v Št. Jurju pri Kranju:	Prejemki 6877 K 48 h, izdatki
5902 K 70 h, denarni promet 12780 K 18 h, prejete hranilne vloge 2859 K — h, izplačane hranilne vloge 610 K — h, dana posojila 460 K, vrnena posojila 400 K — h.
Hranilnica in posojilnica v Št. Rupertu : Prejemki 1863 K 53 h, izdatki 1031 K 11 h, denarni promet 2894 K 64 h, prejete hranilne vloge 900 K, izplačane hranilne vloge 194 K 50 h, dana posojila 820 K, vr-vrnena posojila 680 K — h.
Hranilnica in posojilnica v Polhovem Gradcu : Prejemki 2487 K 14 h, izdatki 1994 K 40 h, denarni promet 4481 K 54 h. prejete hranilne vloge 1800 K 16 h, izplačane hranilne vloge 393 K 95 h, dana posojila 400 K, vrnena posojila 400 K — h.
Hranilnica in posojilnica v Stariloki:
Prejemki 9755 K 36 h, izdatki 5931 K 11 h, denarni promet 15686 K 47 h, prejete hranilne vloge 3818 K 50 h, izplačane hranilne vloge 930 K 24 h, dana posojila — K, vrnena posojila 900 K — h.
Hranilnica in posojilnica na Gojzdu: Prejemki 1421 K 19 h, izdatki 915 K 02 h, denarni promet 2336 K 21 h, prejete hranilne vloge 100 K — h, izplačane hranilne vloge
—	K — h, dana posojila 870 K, vrnena posojila — K.
Hranilnica in posojilnica v Cerknem Goriško: Prejemki 23469 K 36 h, izdatki 32277 K 45 h, denarni promet 55746 K 81 h, prejete hranilne vloge 20804 K 16 h, izplačane hranilne vloge 25264 K 62 h, dana posojila 1060 K — h, vrnena posojila 1444 K 31 h.
Hranilnica in posojilnica v Robu:
Prejemki 17616 K 85 h, izdatki 15672 K 35 h, denarni promet 33289 K 20 h, prejete hranilne vloge 6276 K 40 h, izplačane hranilne vloge 12629 K 83 h, dana posojila 1300 K, vrnena posojila 100 K.
Hranilnica in posojilnica v Senožečah: Prejemki 1916 K 03 h, izdatki 1696 K 59 h denarni promet 3612 K 62 h, prejete hranilne vloge 200 K, izplačane hranilne vloge 693 K 35 h, dana posojila 1000 K, vrnena posojila 640 K.
Hranilnica in posojilnica v Dobrepoljah:
Prejemki 29003 K 67 h, izdatki 23953 K 71 h, denarni promet 52957 K 38 h, prejete hranilne vloge 11239 K, izplačane hranilne vloge 5684 K 87 h, dana posojila 13193 K — h, vrnena posojila 11090 K — h.
Hranilnica in posojilnica v Št. Petru :
Prejemki 10613 K 55 h, izdatki 7714 K 38 h, denarni promet 18327 K 93 h, prejete hranilne vloge 6829 K 72 h, izplačane hranilne vloge 3310 K 72 h, dana posojila 1872 K — h, vrnena posojila 270 K.
VABILO
na
Občni zbor
hranilnice in posojilnice za Višnjo goro in okolico
registr. zadruge z neomejeno zavezo, ki se bo vršil dne 20. aprila 1902 ob 3. uri popoludne v gostilni gosp. M. Omahen v Dedendolu.
Vspored:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Poročilo nadzorstva.
3.	Odobrenje računa za preteklo leto.
4.	Volitve.
5.	Različnosti.
Višnja gora dne 5. aprila 1902.
Načelstvo.
VABI LO
k
občnemu zboru
Mlekaske zadruge v Cirknici
ki bode dne 13. aprila t. 1. ob 'ji 4. uri popoludne v dvorani hranilnice in posojilnice v Cirknici s sledečim vsporedom:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Odobrenje računa za leto 1901.
3.	Volitev 1 uda načelstva.
4.	Volitev nadzorništva.
5.	Sprememba pravil.
6.	Slučajnosti.
Cirknica, dne 3. aprila 1902.
Odbor.
Razglas.
Mlekarska zadruga v Radečah, registrovana zadruga z omejenim poroštvom, daje s tem na znanje, da je pri rednem občnem zboru dne 9. pr. m. sklenila razdružbo zadruge in se vsled tega opozarjajo ozir. poživljajo upniki, da se pri podpisani zadrugi pravočasno zglasijo.
Mlekarska zadruga v Radečah pri Zidanem Mostu, reg. zadruga v omej poroštvom.
A. Zamrl 1. r., J. Ravnikar 1. r.,
načelnik.	tajnik.
- no -
»Gospodarska Zveza« V Ljubljani, reg. zadr. z omej. zav. naznanja žalostno vest, da je nje prezasluženi sotrudnik gospod
ALEŠ BERGANT
agronom
v nedeljo dne 6. t. m. ob V2 H. uri zvečer na svojem posestvu v Št. Ju rji pri Kranju, previden s sv. zakramenti, mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb bode v sredo dne 9. t. m., ob 9. uri dopoludne v Št. Jurju pri Kranju.
Da bi mu bila zemljica lahka!
V Ljubljani, dne 7. aprila 1902.
	:mj>30033:m^
	C. kr. priv.	g pred ognjem in tatovi varne | mr blagajne n | prodaja najceneje dobro znana tovarna blagajnic g M. Adlersfliigel	| založnik Raiffeisnovih posojilnic g Dunaj, L, Franz Joseptis-Quai št. 13.	| (134) 24—6 M
m	33333003033033333(303333033303000303333 U
Jajca sa valjenje
148 6—1 od plemenitih kur, kakor:
Plyinuth Roks......................eno po 40 1
Hudan velike z čopom.......................... 40
Dorking srebrnovratne....................  ,	40
, bele..................................... 50
Legborn bele.............................  „	50
Paduvanke bele..................... ,	,	50
Taljane progaste.........................  „	50
Vyandot zlatoprogaste....................  ,	50
Lak srebrni..............................  ,	60
Hamburški zlatoprizni domači fazan „	,	60
belgijske velike kunce prodaja
Ivan Kranjc
v Št. liju p. Velenje, Štajarslco.
Manj ko 10 jajc se ne odpošlje.
9V* Vse tu naznanjene predmete preskrbi tudi »Gosp. Zveza« po orig. cenah.
— 111
Vsak kmetovalec
zdrave, moone.
se lahko prepriča, da je najboljše sredstvo Ivorij o. 1<
teleta, vole, ovce, prašiče i. t. d. lilastežne in
det>ele ohraniti
(144) 24—2
živinski prašek
iz lekarne Piccoli „pri angeljnu“
v l >j nl)l jani, Dunajslca cesta.
Zavitek J/4 kile velja 50 vinarjev; 10 zavitkov
4 krone.
Posiljatvena naročila proti povzetju.
Novo!
Novol
Novo!
Ročni stroji za sejati
m
za deteljo, travna semena, rž, oves, ječmen, koruzo itd.
IiP-	Prednosti: Prihranitev se-
mena, rednost v sejanji, velikanska w	hitrost, Porahljivost po gorovji,
jarkih in zakotjih. — Ceno in trpežno.
Cena: 50 K za en stroj proti povzetju z Dunaja.
Glavna prodajalnica:	(i24) to—7
ECHINGER & FERNAU, Wien, XY. Neubaugiirtel 7 u. 9.
—'V- Razglednike na zahtevanje. -'V'—
Zaloga:
„Gospodarska Zveza" m
Ali želite: mnogo jajc po zimi? več dobrega mleka?
hitro debele rejene prešiee?
zdravo lepo govejo živino ? močno trpežno vozno živino? potem mešajte s krmo samo Barthelovo apneno klajo. Ljubljani.y^a male stroške Vam ne bo nikdar (129) 12-11 /žal. Navodilo zastonj. ^ “s
M. BARTHEL & Cž
Dunaj X, Keplergasse 20.
Do 1 kilo surovega masla dobimo od krave na teden
več, ako rabimo posnemalnik (najboljši na svetu)
„Teta, ib ©s« 4 a.**
Cene :
50 litrov na uro
776	460	850	875	240	210	150 kron
ocarinjen z Dunaja ali pa od avstrijske meje. Posnemalnike MTeutonia“ se dobiva naravnost iz tovarne ali pa iz skladišča na Dunaju.
Zastopništva na gotov račun ali pa proti proviziji ustanavljajo se do 1. aprila t. 1. po posebno prikladnih izvanrednih pogojih.
Vsa vprašanja treba je poslati na	(146) x~2
»Markische Maschinenbau-Anstalt »Teutonia« G. m. b. H.
Frankfurt a. Oder.
„TriEph IH"
je na Avstrijskem najboljši stroj za sejati.
~ Posebna tovarna L1-.,:	=
'priedlaencler
145 15-2 Dunaj, XX., Dresdnerstr. 42.
Ako se
tedaj si kupi
linnOQ Pr‘ vsakem izpumpanji IIUUCO gnojnice jeziti.
t
Klementovo
na verige
katera prekosi po svoji čudovito veliki izvršitvi in trajnosti vse druge pumpe. Ta ne obstoji niti iz dil ali zaklopk, niti iz usnjatih cevij.	^
Nemogoče je sploh, da bi se zamašila, zamrznila ali polomila; veliko posestnikov ne izda pri SOletni uporabi niti vinarja za popravo.
Nad 3000 jih je v rabi; več sto pohval o njih nam je došlo.
Razpošiljam to pumpo na 6te-denski poskus; ako bi bila pa ta nevabljiva, vzamem jo brez vsake odkšodnine nazaj.
iT©@ip
tovarna strojev v Hrobcih-Roudnici ob/L.
Vse tu naznanjene predmete preskrbi tudi »Gosp. Zveza
s • @ @ • ® • S
Kdor rabi za spomlad
'	i'- '	•■;•

^sgil


en dober plug, naj si ogleda naše jeklene pluge, katerih ni potreba nič držati, — za orati so veliko loiji in tr-pežneji kakor navadni plugi.
Vsakdo dobi plug na poskušnjo
in ga lahko vrne, če mu ne ugaja.
Znano dobra in lahko tekoča vratila, mlatilnice, slamoreznice, čistilnice, mline za žito z kameni, mlini in stiskalnice za sadje in grozdje, vse vrste trombe in itd. v veliki izbil
cevi za vodovode
izbiri v zalogi.
Jame blage prve vrste.
Traverze, železniške šine in vse potrebščine za stavbe dobi se po jako nizki ceni in točni postrežbi pri
Karol Kavšeka nasl.
Schneider & Verovšek
trgovina z železnino na debelo in drobno in zaloga poljedeUskih strojev
Ljubljana, Dunajska cesta št. 16.
________________(135) —7______________
©•©•©•©•©
Ing. Math. Quinz, Dunaj
III/2 Obere Weissgarberstr. 14.
Patent «Lanz»-ov
Posnemalnik za mleko
na roko in močno silo garantova no najboljše posnemanje.
140 12-5 Zaloga vseh poljedelskih strojev stroji za košnjo po amerikan-skem sistemu Jones
Nj. svetost papež Leon XIII.
sporočili so po svojem zdravniku pro*-1 dr. Laponiju gospodu lekarnarju G a b r-Piccoliju v Ljubljani prisrčno za' hvalo za doposlane Jim stekleničice.
tinkture za želodec
in imenovali „Dvornim založnikom Nj. svetosti*.
Imenovani zdravnik ter tudi mnogi drugi sloviti profesorji in doktorji priporočajo bolehavim G. Picco lijevo
želoclono	tur*o
katera krepča želodec, pospešuje slast, pospešuje prebav (110) 12—10 Ijanjc in telesno odprtje.
Naročila vsprejema proti povzetju in točno izvršuje G Piccoli, lekarnar „pri angelu* v Ljubljani, na Dunajski cesti Tinkturo za želodec pošilja izdelovatelj v škatljah po 12 in več stekleuičic. — Poštnino mora plačati p. n. naročnik.
	•		•	
				
	• • • • • • • • • • • • • • • •	Centrala za nakup in prodajo I SospodarsHa Sveža posreduje svojim članom nakup vsakovrstnih kmetijskih potrebščin, kakor umetnih gnojil, modre galice, žvepla; raznih poljedelskih strojev, vsakovrstnih semen; koruze, moke, otrobov itd. po najnižjih cenah; prodajo vse vrste kmetijskih pridelkov itd. ter ima v zalogi vse tiskovine za raiffeisenske hranilnice in posojilnice, katerim preskrbi po znižani ceni tudi železne blagajne, varne proti požaru in vlomu. Zaloga Barthel-ovega klajnega apna, oddaja se od 5 /iy naprej. H Posredovalnica za Zvezine trgovce!	• • • • S • • • • • e • • • • •	
				
	H	[ - |.|| Izdajatelj: Gospodarska zveza v Ljubljani.		
OdgOToral iredalk dn Viljem Sohwelt*er, odbornik Gospodarske sveže v Ljubljani. — Tisek Zadružne tiskarne v Ljubljani.