PRIMORSKI DNEVNIK
PoStnlna plačana v gotovini Abb. postale I gruppo
Cena 40 lir
Leto XX. St. 19 (5702)
TRST, četrtek 23. januarja 1964
SAR AGAT ZAKLJUČIL RAZGOVORE Z ANGLEŠKIMI DRŽAVNIKI
Istovetnost med Rimom in Londonom glede glavnih mednarodnih vprašanj
Potrdili so, da si bosta obe vladi še nadalje prizadevali za nove sporazume s SZ in za splošno in popolno razorožitev - Jutri zasedanje glavnega odbora KD - Danes se pričakuje odobritev volilnega zakona o Furlaniji-Julijski krajini
RIM, 23. — Zunanji minister Saragat je imel danes dopoldne prvi razgovor z angleškim zunanjim ministrom Butler-jem, zatem pa ga je premier Home zadržal na razgovoru; končno se je Saragat razgovarjal še z ministrom za industrijo Heathom. Popoldne so bili še razgovori med obema delegacijama.
Po razgovorih so izdali uradno sporočilo, v katerem poudarjajo med drugim, da so ugotovili popolno istovetnost med o-bema vladama glede glavnih mednarodnih vprašanj, ki zanimajo obe deželi; poudarili so, da si bosta obe državi prizadevali «za uresničenje demokratične Evrope«, ki ne sme biti zaprta vase, ampak «mora biti zmožna vodilne vloge pri reševanju glavnih vprašanj Zahoda, v sodelovanju z ZDA.«
Potrdili so prepričanje, da je moč bolje uresničiti nekatere od teh smotrov s polnim sodelovanjem Velike Britanije pri političnem in gospodarskem razvoju Evrope. Atlantsko zavezništvo je za obe vladi
Senatorji so včeraj še vedno razpravljali o volilnem zakonu za avtonomno deželo Furlanijo-Julij-sko krajino in bodo verjetno danes zakon dokončno izglasovali z istim besedilom, kot je to storila poslanska zbornica konec lanskega leta. Zunanji minister Saragat je v Londonu zaključil razgovore z angleškim zunanjim ministrom Butlerjem, o čemer je bilo objavljeno uradno sporočilo, v katerem se poudarja, da se bosta obe državi zavzemali za sklenitev novih sporazumov s Sovjetsko zvezo, za nadaljnje pomitjgflje, za vzpostavitev «svobodne in demokratične Evrope«, ki bo odprta tudi za Veliko Britanijo. Govorili pa so tudi o atomski sili NATO. Socialistični minister za javna dela Pieraccini pa je včeraj poudaril, da je bil najvažnejši sklep zadnje seje vlade vsekakor ta, da se za raziskavo vzrokov strašne katastrofe pri Vaiontu imenuje posebna parlamentarna preiskovalna komisija, in da se je vlada prav ob primeru Vaionta končno prepričala, da je .treba naglo nastopiti glede reforme javne uprave«. — Togliatti se je vrnil včeraj z beograjskih razgovorov v Rim, istočasno pa je bilo objavljeno o razgovorih skupno sporočilo, v katerem se med drugim poudarja, da v mednarodnem delavskem gibanju ne more biti enotnosti brez priznanja načela miroljubne koeksistence, ter da bodo razgovori Koristni ne samo za obe partiji in obe državi, temveč tudi za mednarodno pomiritev, kar je poudaril v svoji sinočnji izjavi tudi Togliatti.
V Ženevi bo drugi sestanek delegatov razorožitvene konference danes, včeraj pa so se sestali — vsak zase — delegati zahodnih, vzhodnih in izvenblokovskih dr-zavslednji so proučevali možnost posredovanja za zbližapje med obema blokoma.
Glavno mednarodno vprašanje je bilo tudi včeraj francosko priznanje kitajske vlade v Pekingu, •d je postalo pravo jabolko razdora med zahodnimi zavezniki. Najbolj nezadovoljni so v ZDA, kjer Je voditelj demokratične večine v senatu izjavil, da de Gaullov korak »šibi položaj zaveznikov v jugovzhodni Aziji«, in da bodo posledice negativne. Spričo včerajšnjega sestanka med predsednikom Johnsonom s predsednikom Kanadske vlade Pearsonoip se govori, da bo morda slednji skušal faradi tega posredovati pri de , aullu, ameriška vlada pa baje **vaja se(iaj pritisk na Formozo, naj ne bi nasprotovala teoriji "“veh kitajskih držav«. S tem v avezi je govoril včeraj tudi francoski zunanji minister de Murvll-J®* M je dejal, da ni moč ignori-rati Kitajske, če se hoče voditi aktivna politika v južnovzhodni A*lji. Nezadovoljstvo zaradi priznanja Kitajske sta izrazila tudi belgijski zunanji minister Spaak 'n zahodnonemški zunanji mini-ster Schroeder, ki je dejal, da se »rancija ni posvetovala o tem z “onnom. Toda de Murville je po-vedal, da je njegova vlada obve-atua vlade držav, «s katerimi ima-no posebne odnose in za katere w azijske zadeve posebno važne«.
v bonskem parlamentu so včeraj razpravljali o ratifikaciji mo-Kovske jedrske pogodbe, toda dokončno j0 bodo ratificirali šele fHr .' Pr* ®emer pa zopet poudarjajo, da to ne bo pomenilo Priznanja Vzhodne Nemčije.
obisku Fidela Castra v Mo-“kvi je v uradnem sporočilu rejeno, da bo SZ pomagala Kubi f vsemi sredstvi, če bi prišlo do nvazijc, kubanska vlada pa pod-P'j* predloge SZ za sklenitev po-godbe proti uporabi sile pri reše-anju mednarodnih sporov in je pripravljena storiti vse, da dose-JL odnose dobrega sosedstva z jUA na podlagi načel miroljub-?*** sožitja; obe strani poudarjata .pravilnost analize in zaključkov« v Izjavah moskovskih konfe-enc komunističnih in delavskih strank iz let 1957 in 1960.
za mesto podpredsednika skupine, namesto Schiavettija, ki je pristopil k PSIUP.
V petek bo zasedanje glavnega odbora KD, na katerem bo dosedanji politični tajnik stranke Moro podal ostavko na svoj položaj in bodo izvolili novega tajnika stranke; hkrati bodo odločili tudi glede novega tajništva KD. Ce je glede novega tajnika že dosežen sporazum med vsemi strujami (razen levičarskih struj) in bo novi tajnik Rumor, drugačna je zadeva s tajništvom: pristaši Fanfanija, ki so se umaknili iz vodstva stranke, zahtevajo, da naj tajništvo stranke sestavljata le tajnik in namestnik tajnika, ki mora biti iz njihovih vrst (For-lani); »dorotejci« zahtevajo še/
struji potegujeta za to, da bi bile zastopane v tajništvu vse »večinske« struje,
V zvezi z zasedanjem glavnega odbora KD so se danes sestali vodilni predstavniki demokristjan-ske struje »rinnovamento« (sindikalisti) in potrdili zahteve, ki so jih bili obrazložili v pismu, ki so ga 21. decembra lani poslali Moru; te zahteve obsegajo: sorazmerno predstavništvo vseh struj v vseh vodstvenih organih stranke; v tajništvu morajo biti zastopane vse »večinske struje«; tajništvo stranke mora dati politično izjavo, ki bo nasprotovala vsakršnemu neocentrističnemu tol.
mačenju politike večine; kongres v juniju, datum kongresa naj do-.	loči glavni odbor; imenovati je
drugega namestnika tajnika (Sca- treba paritetno kontrolno komi-glia), medtem ko se levičarski I sijo za kongres.
..............................................
URADNO SPOROČILO O CASTROVIH RAZGOVORIH V MOSKVI
Kuba želi odnose dobrega sosedstva z vsemi državami Amerike in tudi z ZDA
To pa na podlagi načel miroljubnega sožitja - SZ ponavlja obveznost, da bo pomagala Kubi, če bo ta napadena - Sporočilo ne pojasnjuje Castrovega stališča do spora SZ s Kitajci
«bistvenega pomena kar zadeva obrambo Zahoda«.
Ministra sta razpravljala tudi o stanju atlantskega zavezništva in o vprašanjih, ki so se s tem v zvezi; izmenjala sta si misli glede predloga o ostvaritvi večstranske sile in o napredku, ki so ga dosegli pri proučevanju tega vprašanja, pri čemer sodelujeta obe vladi.
Saragat in Butler sra proučila tudi odnose med Vzhodom in Zahodom in soglašata v tem, da Zahod mora nadaljevati v svojih naporih, da bi dosegli nove sporazume s SZ in tako zmanjšati mednarodno napetost; potrdila sta, da si bosta obe vladi prizadevali za splošno in popolno razorožitev; na ženevski konferenci za razorožitev bosta obe delegaciji še nadalje sodelovali najtesneje.
V	nadaljevanju razprave o volilnem zakonu za Furlanijo-Julijsko krajino sta senatorja Tomassini (PSIUP) in Tessitori (KD) podprla zakonski osnutek, senator Fabiani (KPI) pa je hkrati pripomnil, da bodo morali do julija letos pripraviti gospodarski načrt, iz katerega ne sme biti izključeno sodelovanje deželnih ustanov; tudi zaradi tega je nujno uveljavljenje deželne ureditve. Po ponovnem posegu v razpravo senatorja Nencionija (MSI), so zaključili splošno razpravo, jutri pa bodo glasovali o poedinih členih zakonskega osnutka in ga bodo verjetno že jutri odobrili s tajnim glasovanjem.
V	poslanski zbornici se je nadaljevala in zaključila splošna razprava o zakonskem predlogu poslanca Curtija, ki predvideva reformo državnega proračuna; jutri bo minister Giolitti odgovoril na kritike, nakar bodo glasovali o tem zakonskem predlogu.
Ob udeležbi pravosodnega ministra Realeja in ministra za industrijo Medicija je začela danes svoje delo komisija, ki mora pripraviti — na podlagi vladnega programa — zakonski osnutek o reformi delniških družb, ki ga bo ministrski svet, po proučitvi, predložil parlamentu.
Minister za državni proračun Giolitti je govoril danes prvič pred parlamentarno komisijo za državni proračun in potrdil obvezo vlade, da bo predložila v juliju letos programski dokument za razdobje 1965-69; minister je hkrati odredil, da se dostavi vsem članom parlamenta poročilo podpredsednika komisije za gospodarsko načrtovanje, prof. Saracena.
Podpredsednik vlade Nenni je imel danes v palači Chigi sestanek z vsemi socialističnimi ministri in državnimi podtajniki ter predsednikoma parlamentarnih skupin PSI, da bi si izmenjali misli o sedanjem političnem položaju in o dejavnosti vlade.
Socialistični poslanci so izvolili svoj odbor. Na predlog poslancev levice so poslanci izvolili soglasno za člane odbora (na mesto tistih članov, ki so pristopili k PSIUP) poslance:	Ballardinija,
Guerrinija in Fortuno iz Vidma.
Na seji odbora pa je bil Ballar-dini izvoljen za podpredsednika skupine socialističnih poslancev, za tajnika pa je bil izvoljen poslanec Principe. Socialistični senatorji pa bodo dopolnili mesta v svojem odboru na jutrišnji seji; senator Hermani je kandidat
liiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifMiiiiJiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiii
Razburjanje francoskih zaveznikov zaradi francoskega priznanja Pekinga
Posredovanje Pearsona? - Lippmannov komentar
SKUPNO POROČILO 0 RAZGOVORIH MED DELEGACIJAMA ZKJ IN KPI
Enotnost v mednarodnem delavskem gibanju je mogoča samo s priznanjem koeksistence
Visoka ocena delegacije KPI glede širine pogledov, stikov in pobud ZKJ in borbe SFRJ za aktivno koeksistenco ■ Togliatti v Rimu: «zadovoljni smo z obiskom, ki je koristen za obe stranki in za državi ter za mednarodno pomirjenje»
Delegacija KPI je poslala tudi pozdrave Ivanu Regentu ob njegovi 80-letnici
BEOGRAD, 22. — «Razgovori med delegacijama ZKJ pod vodstvom generalnega tajnika Josipa Broza Tita in KPI pod vodstvom generalnega tajnika Palmira Togliattija so potrdili enotnost pogledov obeh partij na osnovna mednarodna vprašanja in na vprašanja mednarodnega delavskega gibanja v borbi za mir, demokracijo in so-
cializem in odprti nove možnosti za poglobitev sodelovanja med obema partijama.« Tako ugotavlja skupno poročilo o rezultatih razgovorov v Beogradu.
V proučevanju mednarodnega položaja sta obe delegaciji ugotovili, da se je bistveno spremenila slika sodobnega sveta, v katerem je vse večja vloga socialističnih držav in no-voosvobojenih držav.
Zmaga in prodor socializma sta ustvarila nove pogoje za samostojnejšo politiko številnih držav, ki stremijo po utrditvi svoje neodvisnosti in po sodobnem notranjem razvoju. Hkrati je postalo očitno, ugotavlja skupno sporočilo, da se obstoječa svetovna nasprotja
ne morejo reševati na star način, in da bi nova svetovna vojna bila katastrofalna za ljudsko civilizacijo. Zato so vsi narodi resno zainteresirani za mir in uveljavljanje politike miroljubne koeksistence.
ZKJ in KPI sodita, da je politika aktivne koeksistence postala v sedanjih pogojih nujnost za vse narode in države. Aktivna ko-ekstistenca je danes eno najaktualnejših zahtev človeštva, pogoj vsakega demokratičnega razvoja, potreba socializma in v sedanji dobi eno najmočnejših političnih sredstev borbe mednarodnega delavskega gibanja za družbeni napredek in krepitev socialističnih sil na svetu. Borba za utrditev miru in uveljavljanje politike miroljubne koeksistence je najširša
MOSKVA, 22. — Moskovski radio javlja, da so Hruščov, Fi-del Castro in Podgomi prišli davi iz Moskve v Kijev.
Castro je govoril danes po sovjetski televiziji. Izjavil je, da Kuba sedaj lahko usmeri svoje napore na gospodarstvo, ker se je revolucija okrepila in se je mednarodna napetost zmanjšala. Pripomnil je, da so trgovski odnosi med Kubo in socialističnimi državami ter nekaterimi kapitalističnimi državami sedaj ustaljeni.
Glede odnosov z drugimi državami je Castro izjavil: »Vedno smo pripravljeni potruditi se za pomirjenje. Vodimo politiko dobrega sosedstva z vsemi državami Amerike in tudi z ZDA na podlagi popolnega spoštovanja ne. odvisnosti in suverenosti. Ne potrebujemo trgovine ZDA. Zanima nas, da se na karibsko področje povrne mir«.
Nocoj je agencija Tass oddajala uradno sporočilo o Castrovem obisku v Moskvi. Med drugim je v sporočilu rečeno, da Sovjetska zveza poudarja, da bo pomagala Kubi z vsemi razpoložljivimi sredstvi, če bo prišlo do invazije otoka in do kršitve obveznosti, ki so jih ZDA sprejele. Sovjetska vlada v celoti podpira pet Castrovih točk »kot podlago za normalizacijo položaja na karibskem področju«. Kubanska vlada podpira nedavne sovjetske predloge za sklenitev m.ednarodne pogodbe proti uporabi sile pri reševanju obmejnih in ozemeljskih sporov.
Poročilo pravi, da sta obe strani mnenja, da so koristni periodični sestanki in osebni stiki med voditelji Sovjetske zveze in Kube.
Med razgovori so ugotovili popolno enakost pogledov glede vseh vprašanj, o katerih so govorili.
Fidel Castro je poudaril, da sov-
jetsko ljudstvo »z uresničevanjem obširnega programa za pps ’^/i-tev tehnično-materialnib temeljev komunizma izpolnjuje veliko mednarodno nalogo in daje izreden prispevek skupni stvari okrepitve mednarodnega socialističnega sistema, borbi za osamosvojitev svetovnega proletariata, gibanju zatiranih narodov proti imperializmu in kolonializmu, stvari miru in varnosti narodov«.
Obe strani, nadaljuje sporočilo, poudarjata, da je bilo kot rezultat aktivnejšega uresničevanja politike miroljubnega sožitja mogoče doseči delno popustitev mednarodne napetosti.
Kubanska vlada je mnenja, da je nadaljnji korak na poti miru in razorožitve uspeh, ki ga je dosegla Sovjetska zveza v borbi za konec jedrskih poskusov in prepoved pošiljanja vozil z jedrskim orožjem v vesolje.
Kubanska vlada je pripravljena, kakor je izjavil Castro, storiti vse, kar je potrebno, da naveže odnose dobrega sosedstva med Kubo in ZDA na podlagi načel miroljubnega sožitja med državami z različnim socialnim sistemom.
Hruščov je ponovno poudaril, da v primeru, da bi ZDA prekršile svojo obveznost, da ne bodo izvršile invazije Kube, in če bi bil otok napaden, bo Sovjetska zveza izpolnila svojo mednarodno dolžnost in bo nudila pomoč za obrambo svobode in neodvisnosti Kube.
Sporočilo omenja zatem napadal, na dejanja imperialističnih sil, ki se kažejo v Panami, na Cipru, na Južni Koreji, v Južnem Vietnamu in na raznih področjih Afrike, Azije in Latinske Amerike, ter obsoja ameriško zasedbo Formo-
PARIZ, 22. — Francoski zunanji minister de Murville je v zunanjepolitični komisiji skupščine govoril o priznanju Kitajske. Obrazložil je razloge postopnega razvoja francoskega stališča glede tega in važnost problema bodisi v svetovnem merilu, kakor v zvezi z azijskimi zadevami.
Popoldne je bila seja vlade, na kateri so tudi govorili o tej zadevi. Po seji je predstavnik vlade Peyrefitte izjavil, da so o francoskem namenu obvestili vlade držav, s katerimi imajo posebne odnose in za katere so azijske zadeve še posebne važnosti.
Dalje je minister izjavil, da je minister «a oborožene sile Mess-mer ob povratku iz Kambodže sporočil, da je dobil «jasen vtis, da ni moč ignorirati Kitajske, če se hoče voditi aktivna politika v južnovzhodni Aziji«.
V zvezi z govoricami o morebitnem obisku Cuenlaja v Parizu je Peyrefitte izjavil, da o tem sploh niso govorili. Q izmenjavi not z ameriško vlado pa je izjavil, da gre za diplomatske note in ne za javne dokumente, in zato ne more nič povedati. Pripomnil je, da je bila reakcija na obvestilo francoske vlade zavezniškim vladam «na splošno ugodna«.
Belgijski zunanji minister Spaak, ki je sedaj na obisku v Tokiu, je
očital francoski vladi, da je sklenila priznati Kitajsko, ne da bi se posvetovala s svojimi zavezniki. Pripomnil je, da pomeni francoska odločitev «udarec za atlantsko zavezništvo in za ameriško po. litiko v Aziji«.
Predstavnik Cangkajškovega zunanjega ministrstva je izjavil, da se formoška vlada upira sleherni zamisli «dveh kitajskih držav«, .n da ne misli menjati tega svojega stališča. Na vprašanje, ali bo formoška vlada prekinila diplomatske odnose s Francijo, če bo ta priznala pekinško vlado, je predstavnik izjavil, da ne more komentirati take «možnosti»,
V Bonnu je neki socialdemokratski poslanec vprašal v Bundesta-gu zunanjega ministra Schroeder-ja, Eli se je francoska vlada posvetovala z bonsko vlado v okviru francosko-nemške pogodbe o sodelovanju. Schroeder je odgovoril, da Francija tega ni storila, in da bi rajši obravnaval to zadevo v parlamentarni komisiji ln ne na javni seji. Ugotovil je, da francosko-nemška pogodba sicer predvideva možnost posvetovanj, toda ta niso obvezna.
WASHINGTON, 22. — Predsed-niik Johnson se je sestal danes v Beli hiši s predsednikom kanadske vlsde Pearecmom. Navzoči so
bili glavni sodelavci obeh, V poučenih krogih pravijo, da bo Pe-arson morda skušal posredovati med Johnsonom in de Gaullom, da bi po francoskem »izvršenem dejstvu« glede Kitajske zopet pri-peljali francosko-ameriške odnose na normalen tir. Zdi se, da ameriška vlada sedaj pritiska na For. mozo, naj ne bi nasprotovala teo. rbj.i «dveh kitajskih držav«. Po mnenju opazovalcev je ključ vsega vprašanja v stališču, ki ga bo zavzel Peking, ko bo Kitajska na-vezala diplomatske odnose s Fran. cijo, ki ima odnose tudi s Formo-zo. ZDA bi bile pripravljene #re. Siti, kar se da rešiti«, če bi se nakazala možnost, da Formoza in Peking dopuščata možnost »dveh kitajskih držav«.
Voditelj ameriške demokratične večine v senatu Mansfield je izjavil, da de Gaullov korak »šibi položaj zaveznikov v jugovzhodni Aziji«, in da bodo posledice francoskega koraka negativne, ter da so »zelo razočarani« nad francoskim ravnanjem.
Značilen pa je članek znanega komentatorja Lippmanna. Ta pravi, da se de Gaulle ne vara, ko je mnenja, da je vojaška rešitev krize v Aziji, ki bi jo hotele ZDA, nedosegljiva, in da je treba iskati samo politično rešitev z možnostjo uspeha.
ze, ki je del kitajske republike, ter poudarja nujnost, da se naglo priznajo pravice LR Kitajske v Združenih narodih.
Sovjetska in kubanska vlada priznavata zahtevo panamskega ljudstva za prriznanje suverenosti na področju Panamskega prekopa ter pravice do revizije in ukinitve krivičnih sporazumov, ki so jih vsilili ameriški imperialisti.
Sporočilo izreka podporo osvo« bodilnim gibanjem v Afriki, Aziji in Latinski Ameriki in poudarja nujnost strnjenosti mednarodnega komunističnega gibanja «na pod-
lagi splošne linije, ki jih določajo izjave moskovskih konferenc komunističnih in delavskih strank iz leta 1957 in 1960». Obe strani poudarjata, da zgodovina dokazuje »pravilnost analiz in zaključkov v teh dokumentih«. Castro »j* odobril ukrepe CK KP Sz za odpravo sedanjih nesoglasij in za okrepitev enotnosti in strnjenosti v vrstah mednarodnega komunističnega gibanja«
Na koncu pravi sporočilo, da so načelne izjave v izjavah iz leta 1957 in 1960 «še vedno v celoti veljavne«.
platforma enotnosti, na kateri se lahko zbirajo vse sile, ki so za pozitiven razvoj.
Borba za mir in preprečevanje jedrske vojne, ugotavlja sporočilo, ni v nasprotju z borbo zatiranih narodov proti zatiralcem in z borbo delavskega razreda proti izkoriščanju, temveč se, nasprotno, prežema s to borbo in jo spodbuja.
ZKJ m KPI ugotavljata, da se danes svet vedno bolj deli na tiste, ki so za mir, in tiste, ki vidijo perspektivo v hladni vojni, in da so se zboljšali pogoji za borbo proti napadalnim silam in tistim, ki so do sedaj otežkočali sporazumevanje med državami in narodi. Socializem, ugotavlja sporočilo, dobiva vedno bolj značaj enotnega svetovnega družbenega in gospodarskega procesa, ki se razvija v zelo različnih oblikah.
ZKJ in KPI sodita, da so spori v mednarodnem delavskem gibanju odraz neenakosti, različnosti procesa pri graditvi socialistične družbe. Ti spori lahko postanejo samo hujši, če posamezne partije skušajo, kot to skuša KP Kitajske vsiliti svoja politična in idejna stališča in celo svojo državno politiko drugim partijam in gibanjem. Spori se ne morejo rešiti s proglašanjem volje in stremljenja po enotnosti, temveč z vztrajnim delom, ki vodi k novim zmagam demokracije, socializma in miru in z dopustitvijo, da Se v praksi potrdi pravilno zavzetje stališč. Poleg tega je potrebno razumevanje razlik, ki se pojavljajo v teoretičnih pojmovanjih in praktičnih političnih rešitvah.
Toda CK Zveze komunistov Jugoslavije in CK Komunistične partije Italije ugotavljata, da je nemogoč vsak kompromis z dogmatskimi in sektaškimi stališči o vprašanjih vojne in miru in načina reševanja spornih mednarodnih vprašanj. Enotnost v mednarodnem delavskem gibanju je mogoča samo s priznanjem načela miroljubne koeksistence.
Glede graditve socializma ZKJ in KPI ugotavljata, da so dejstva pokazala, da se socializem ne more graditi na osnovi enotne sheme ne upoštevajoč konkretnih pogojev vsake posamezne države, in da je nemogoče ločiti stvar socializma od stvari demokracije. Samo socializem lahko z različnim razvojem pobud delovnih množic zagotovi stalen napredek demokratičnega življenja. Ker je bilo dosedanje dvostran-iiiiiniiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiimHiMiiiiiiiiii»iiiiiim>iiiiiiiMiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Posvetovanja med delegacijami v Ženevi Kampanja proti atomskemu orožju v Franciji
Rundestag odobril pri prvem čitanju moskovsko pogodbo
ŽENEVA, 22. — Danes je bilo v Ženevi več sestankov med delegacijami, ki sodelujejo na razorožitveni konferenci. Danes ni bilo seje; prihodnja bo jutri.
Voditelj ameriške delegacije Foster se je sestal z zahodno-nemšfeim opazovalcem na konferenci. Pozneje se je sestal z voditeljico švedske delegacije Alvo Myrdal.
Voditelj sovjetske delegacije Carapkin pa je imel sestanek z voditelji delegacij Poljske,
ČSSR, Romunije in Bolgarije.
Sestal se je tudi z voditeljem italijanske delegacije Cavallet-tijem.
Tudi predstavniki izvenblokovskih držav (Brazilija, Mehika, Indija, ZAR, Nigerija, Etiopija, Burme in švedska) so imeli več posvetovanj z namenom, da v primeru potrebe določijo skupno stališče in da proučijo možnost posredovanja za zbližanje med o-bema blokoma.
V	poučenih krogih v Londonu pravijo, da se bosta sovjetski zunanji minister Gromiko ir. britanski zunanji minister Butler verjetno v kratkem sestala v Ženevi. Včeraj je Butler potrdil, da se namerava osebno udeležiti dela ženevske konference. Pozneje je predstavnik zunanjega ministrstva zanikal, da je Butler že sklenil priti v Ženevo 25. februarja. Na vsak način ne bo šel v Ženevo pred svojim obiskom v Washingtonu, kamor bo odšel skupno S predsednikom vlade Homom sredi februarja. .
V	zahodnonemškem parlamentu so začeli razpravo o odobritvi moskovske pogodbe o prepovedi jedrskih poskusov. Zunanji minister Schroeder je podprl odobritev in izjavil, da je bonska vlada zadovoljna »predvsem « človečansko vsebino pogodbe«. Omenil je, da se je Zahodna Nemčija leta 1954 odpovedala izdelovanju jedrskega orožja na svojem ozemlju, in je dodal, da vzhodnonemški podpis moskovske pogodbe, nikakor ne pomeni priznanje Vzhodne Nemčije.
Voditelj socialdemokratske opozicije Erler je kritiziral Francijo in Kitajsko, ker nista podpisali moskovskega sporazuma. »To dejstvo, je dodali Erler, in bližnja na.
Vezava diplomatskih odnosov med Parizom in Pekingom dokazujeta skupno ambicijo teh dveh držav, ki sta sicer povsem različni«. Vendar pa je Erler poudaril, da je treba Kitajsko sprejeti v Združene narode in je dodal, da ne bo prave razorožitve brez Kitajske.
Dalje je Erler izjavil, da bo politika »dveh kitajskih držav«, ki jo vodi Francija, utegnila pripraviti afriške, azijske in latinskoameriške države do tega, da bodo sledile temu zgledu glede Nemčije. »Tesno francosko-nemško zavezništvo, je zaključil Erler, ne pomeni, da smo soodgovorni za ločena dejanja naših sosedov, to tem bolj, ker se niso z nami niti posvetovali«.
Predstavniki vseh treh vladnih strank so podprli odobritev moskovske pogodbe. Bundestag je pogodbo odobril pri prvem čitanju in je nato poslal zadevo zunanjepolitični komisiji. Pogodba bo odobrena pri drugem in tretjem čitanju verjetno aprila.
V Franciji je francoski vsedržavni svet za mir sklenil začeti novo kampanjo za razorožitev in mir in okrepiti odpor proti francoski »udarni sili«. Ob zaključku zasedanja tega sveta so objavili izjavo, ki zahteva, naj se skliče trinajstega in štirinajstega junija v Parizu vsedržavni kongres gibanja za mir, katerega se bodo lahko udeležile vse miroljubne sile v deželi. Razen tega so odobrili poziv vsem Francozom, naj si prizadevajo, da se francoska politika jedrskega oboroževanja zamenja s politiko, ki naj se vključi v okvir sedanjih naporov za razorožitev. Okrepijo naj se protestna zborovanja proti jedrskemu oboroževanju in ustanovijo naj se novi odbori za mir, dosedanji pa naj se okrepijo, da se bo močneje čutila napovedana akcija za politiko miru.
sko sodelovanje uspešno, sta CK ZKJ in CK KPI sklenila, da to sodelovanje nadalje razvijata in sodelujeta v vseh pobudah za mir in koeksistenco skupno z o-stalimi gibanji in političnimi organizacijami, in posebno na jadranskem in sredozemskem področju. Pri tem sodelovanju mora priti do popolnega izraza samostojnost partij in istočasno njihova udeležba v borbi za mir in socializem. Toda vsak poskus zbiranja partijskih skupin na liniji, ki nasprotuje miroljubni koeksistenci, in na osnovi dogmatičnega in sektaškega pojmovanja razvoja revolucionarnega mednarodnega gibanja, ugotavljata CK ZKJ in CK KPI, je negativen in nevaren. Osnovno je, ugotavlja sporočilo, da se partije ne zapirajo vase in v svoje probleme in ne zanemarjajo novih možnosti, ki se danes javljajo na področju povezovanja z drugimi naprednimi silami in na področju napredka stvari miru, demokracije in socializma. Iz tega izhaja visoka ocena, ki jo je delegacija KPI izrazila glede širine pogledov, stikov in pobud, s katerimi ZKJ primerja lastne originalne izkušnje graditve socializma z drugimi izkušnjami, temveč tudi glede delovanja socialistične Jugoslavije na mednarodnem pozorišču v borbi za aktivno koeksistenco.
Iz tega izhaja tudi zanimanje m simpatije Zveze komunistov Jugoslavije za politiko obrambe in razvoja enotnosti italijanskega delavskega in demokratičnega gibanja ter zbliževanja in sodelovanja, ki ga je KPI izvajala in ga izvaja z vsemi socialističnimi kakor tudi katoliškimi naprednimi silami, in na kateri temelji iskanje poti napredka k socializmu, demokraciji in miru.
CK ZKJ in CK KPI na koncu svojega sporočila poudarjata pomen borbe za krepitev socialistične demokracije, za utrditev in razvoj vseh demokratičnih pridobitev na poti napredka k socializmu in graditvi socialistične družbe. CK ZKJ in CK KPI sta se sporazumeli, da bosta nadaljevali in razširili medsebojno izmenjavo izkušenj in sodelovanja s proučevanjem novih pojavov v gospodarskih, političnih in družbenih gibanjih na svetu. Prepričani sta, da bo tako sodelovanje prispevalo k zboljšanju medsebojnega spoznavanja in razumevanja dveh narodov, a s tem tudi k napredku in razvoju odnosov med sosednima državama, ki se nenehno krepijo in razvijajo v pozitivni smeri, kar je v skladu z željami, potrebami in interesi obeh narodov.
Pri vrnitvi v Italijo je generalni tajnik KPI Togliatti poslal iz Sežane naslednje sporočilo maršalu Titu: «Ko se vračamo v Italijo, Vam ponovno želimo izraziti svojo zahvalo za prisrčen in bratski sprejem. Zadovoljni s pozitivnimi rezultati srečanja, izražamo željo po vse boljših odnosih z Zvezo komunistov in z Vami.v>
Hkrati je delegacija KPI poslala prisrčne in bratske pozdrave in želje staremu tovarišu in tržaškemu borcu Ivanu Regentu ob njegovi 80-letnici.
B. B.
RIM, 22. — Ob vrnitvi delegacije KPI iz Beograda v Rim so Togliattija in člane delegacije pozdravili na rimski postaji namestnik generalnega tajnika KPI Longo, član vodstva Alicata in član CK in šef oddelka za zveze z inozemstvom Giuliano Pajetta. Na sprejemu so bili tudi zastopniki jugoslovanskega veleposlanitva v Rimu.
Odgovarjajoč na vprašanja novinarjev je Togliatti izjavil: »Zadovoljni smo z rezultati potovanja v Jugoslavijo, in jih imamo za zelo koristne za obe partiji in za deželi, a prav tako za stvar mednarodnega sodelovanja in miru na svetu. Srečanje z zastopniki Jugoslavije ja potekalo v zelo prisrčnem ozračju.«
Pieraccini poudarja važnost sklepov glede Vaionta
RIM, 22. — Minister za javna dela Pieraccini je v intervjuju po televiziji na vprašanje, kaj sodi o sklepih, ki so jih sprejeli na včerajšnji seji vlade, odgovoril: ((Najvažnejši sklep je, da se izvede parlamentarna preiskava v zvezi s katastrofo pri Vaiontu.
Minister je dodal, da so po nje« govem obisku na prizadetem področju, predvsem v Longaronu, našli rešitev, ki jo je sprejelo tudi pre-bivalstvo, tako da bodo lahko na-glo začeli izvajati obnovitveni načrt.
Na vprašanje v zvezi z javno u-pravo je minister izjavil: «Vlada je na podlagi dramatičnih dogodkov pri Vaiontu prišla do prepričanja, da je treba naglo nastopiti glede reforme Javne uprave. Kajti, razen vprašanje morebitnih poedinih od-govomosti privatnikov in javnih funkcionarjev, ki jih bo treba jasno ugotoviti, je dejstvo, da dramatič-ni dogodki dokazujejo, kako Je potrebno, da javna uprava postane učinkovitejša. To pomeni, da ji je treba dati primernejša in modernejša sredstva, bolj dinamične instrumente, obogatiti jo je treba, ■ tehniki. Kajti, ne bo mogoča učinkovita uprava, če se ne lotimo reforme javne uprave. Med prvimi nalogami vlade je prav reforma javne uprave.«
PetinsdimdcSctliitnleci obstoja avstrijsiie socialistično strank1
Socialistična stranka Avstrije je ob koncu leta slavila lep jubilej:	75. obletnico združitve
vseh socialno demokratskih skupinic tedanje avstroogrske monarhije in s tem 75-letnico svojega obstoja. Hainfeldski kongres je namreč položil temelje organizacijske strukture avstrijskega delavskega gibanja in je bil začetek načrtnega boja za uresničitev osnovnih pravic delavskega razreda, zapisanih v Komunističnem manifestu. Hkrati pa se je tu tudi sprožila vzmet, ki je usmerila avstrijsko socialno demokracijo na pot »reformiranega socializma«.
Rojstna letnica avstrijskega delavskega gibanja je pravzaprav 1867. To leto je bilo začetek liberalnejšega ustavnega obdobja. Takrat so dovolili ustanavljanje društev, kar je imelo za posledico, da so se povsod po monarhiji začela pojavljati tako imenovana delavska izobraževalna društva, ki so kmalu dobila politično barvo. Ko pa so dunajski delavci leta 1869 med velikimi demonstracijami zahtevali od cesarske vlade splošno volilno pravico, se je začelo obdobje vsesplošnega preganjanja socialnih demokratov in procesov proti delavskim voditeljem. V osedmese-tih letih je bilo delavsko gibanje zaradi tega preganjanja popolnoma razbito.
Združitveni kongres v dolnje-avstrijskem mestecu Hainfeld je trajal od 30. decembra 1888 do 1. januarja 1889 in se ga je udeležilo okrog sto delegatov iz vseh avstrijskih kronovin. Slovenske socialne demokrate sta zastopala čevljar Karel Kordelič in krojač Ludvik Zadnik. Iniciator tega kongresa in njegova vodilna o-sebnost je bil zdravnik in izdajatelj delavskega lista »Gleich-heit« (Enakost) dr. Victor Adler, ki si je takrat že več let prizadeval, da bi zedinil in združil po državi raztresene skupine organiziranih delavcev v eno samo stranko, sposobno za učinkovit politični boj.
Avstrijsko delavsko gibanje je bilo razcepljeno v več smereh. V ideološkem pogledu je nihalo med vznesenim komunističnim radikalizmom in mesijanskim re-formizmom, glede politične taktike med oportunizmom in anarhizmom. Združitvene težave so bile tem večje, ker so se že zgodaj začele pojavljati v posameznih avstrijskih deželah samostojne nacionalne skupine, ki so boj za delavske pravice nujno morale povezovati — v večji ali manjši meri — z narodnostnim
bojem, z bojem proti nemštvu, če so hotele računati na uspeh.
Adlerjeva naloga torej ni bila lahka, vendar pa mu je na hain-feldskem kongresu uspelo povezati razcepljene in često med seboj sprte skupine v enotno organizacijo, čeprav ji še ni dal nobene organizacijske strukture. O nacionalnem vprašanju so v Hainfeldu precej razpravljali in kongres ni nasprotoval prizadevanjem po ustanavljanju delavskih organizacij z nacionalnim obeležjem, vendar pa je Adlerju uspelo, da je nemško govoreča skupina ohranila pokroviteljstvo nad ostalimi. Zahtevo po preureditvi Avstrije v demokratično zvezno državo na nacionalni podlagi so formulirali šele na strankinem kongresu v Brnu leta 1899.
Po hainfeldskem kongresu je postal delavski boj resnično neprimerno bolj učinkovit. Leta 1907, ko so prvič uveljavili splošno volilno pravico za moške, so socialni demokrati dobili več kot pol milijona glasov in 50 mandatov v parlamentu. Ze takrat so bile zveze med nacionalnimi socialno demokratskimi organizacijami in »Nemško socialno demokratsko delavsko partijo v Avstriji« — (DSAP), kot se je takrat imenovala predhodnica sedanje SPOe, zelo razrahljane, ker je narodnostni boj pomembno oblikoval tudi politiko delavskih organizacij. DSAP, ki je delovala pravzaprav samo v alpskih deželah in v Sudetih, je imela leta 1914 že 150.000 članov. Leta 1930 je štela Socialno demokratska stranka 700.000 članov.
Ob jubileju se je v Hainfeldu zbrala vsa avstrijska socialistična prominenca na čelu s predsednikom SPOe in podkanclerjem Brunom Pittermannom. (Od pomembnejših sta manjkala samo notranji minister Franz Olah in podpredsednik parlamenta — Karl Waldbrunner, kar je desničarski tisk proglasil za znamenje notranjih sporov v stranki.) Gostilne Holzschuh, kjer je bil ustanovni kongres, ni več (na tistem mestu stoji poslopje, ki ga je zgradila neka organizacija desničarske Ljudske stranke); spominsko zborovahje je bilo v občinski zbornici. Številni govorniki so poudarjali zgodovinski pomen hainfeldskega kongresa in razvoj avstrijske socialne demokracije. poudarjajoč, da je šele Adlerjevo združitveno dejanje zagotovilo avstrijskemu delavstvu uspeh v njegovem boju. Podkancler Pittermann je dejal, da avstrijska socialistična stranka ni nikdar odstopila od hainfeldskih
načel in da je hainfeldski jlro-gram v celoti izpolnjen »— (delavci so dosegli vse pravice in delavska stranka je v vladi. Hkrati je poudaril, da reakcija še ni uničena in da se je treba krepko zoperstavljati vsem poskusom ogrožanja demokratizacije, in republike.
Ob hainfeldskih svečanostih so omenjali tudi nacionalno politiko socialno demokratske stranke, češ da je nudila možnost za' ohranitev nekdanje velike države. O tem so govorili tudi »predstavniki socialnih demokratov nekdanjih avstrijskih narodov«, med njimi tudi madžarska emigrantka Anna Kethly, ki je svoj govor zabelila s tako nekvalificiranimi izjavami, da ga potem rajši niso objavili. Govorila sta tudi predstavnik sudetskih Nemcev bonski poslanec Ernst Paul in predsednik socialistične organizacije dunajskih Cehov Jožef Jonaš.
S. F.
Shirley Temple, filmska igralka, ki je bila zlasti znana kot »čudežni otrok« ameriškega filma v tridesetih Setih, je tu na sliki med materjo in očetom, ko sta pred dnevi slavila svojo zlato poroko
...............Hlinili..................................................................................................................iuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii.im.tu
ALI JE ZLOČIN ŽC POJASNJEN?
ROP V NEKI BANKI V TURINU
V smrtni nevarnosti ranjena uradnica
Roparji so odnesli kakih 5 milijonov lir - Policija jim še ni prišla rta sled
TURIN, 22.
pred 10. uro je prišlo do ropa v tedaj • vstop:',. v. ram* Medtem
14 za"voda Creditč ko so se vsi vrgli na tla, je ro-
podružnici št.
Italiano na Trgu Rivoli. Bolj kot zaradi materialne škode je zločin obsodbe vreden zaradi tega, ker sedaj visi na nitki življenje ml?t-de osebe, 21-let.ne uradnice Gio-vanne Frecchio.
Roparji — najbrže so bili štirje — so se pripeljali na Trg Rivoli z avtom »fiat 13C0» ali «1500». Eden je ostal pri volanu, drugi pa so šli v banko. Bili so maski-rani in ,ovratne rute so imeli dvignenje do nosa, V banki je bilo , jaekaj gradnikov in dva klienta. Eden od roparjev je skočil na mizo ter zapovedal« roke kvišku«. Uradniki in klienti so se morali obrniti k zidu, medtem pa so roparji začeli brskati po predalih. Kot se je pozneje ugotovilo, so odnesli za kakih pet milijonov gotovine.
Nenadoma pa je začela tuliti alarmna sirena v banki. Ropar na mizi, ki je imel brzostrelko, je začel tedaj streljati.,. Streli jo zadeli uradničo Frecchie v glavo
liHiiiiimiiKimiiiiiiitiiiliiliiiiiiiiiiiitiiiimiininitiiiiiilimiiiimiiiiiiliiiliiiiitiiiimiiliiiiiimmmiiiiimmiiniiiiimmiiiiimimimHiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiimiiiiiiii
PROCES PROTI JUŽNIM TIROLCEM
Obtoženci obtožbe zanikajo ali jih skušajo vsaj omiliti
Zanimiva pritožba bocenske pokrajine na ustavno sodišče v zvezi s spremembo imena nekega nemškega kraja
MILAN, 22. — Včeraj in danes se je na razpravi proti skupini Južnih Tirolcev nadaljevalo zasliševanje ostalih obtožencev. V glavnem so obtoženci zanikali obtožbe ali jih skušali omiliti. Vče. raj in	danes zaslišani	obtoženci
so zanikali obtožbe prenašanja ali hrambe eksplozivnega mate-r ala ali pa obtožbe, da so izvršili teroristične atentate Niso pa zanikali stikov z nekaterimi drugimi obtoženci. Pri tem pa so v glavnem poudarjali, da pri teh stikih ni bilo govora o atentatih. Med danes zaslišanimi obtoženci so	bili	nekateri, ki	so	pobegnili
v Avstrijo, potem ko so podpisali	ustanovno listino	o	»stranki
akcije«, a so se pozneje vrnili.
Na popoldanski seji pa so zaslišali samo obtoženca Mutherja, ki	so	ga spraševali	o	njegovih
stikih z drugimi obtoženci in o načrtih za ustanovitev nove politične stranke »Rdeči orel« Govo-
ati n im umil nun mi n im im iiim*ii im m n iiiMiniit m
Ne kaže, da bi v ZDA kaj manj kadili
WASHlNGTON, 22. - Ameriška Vlada ni nič kaj prepričana, da bodo v ZDA kaj manj kadili po objavi poročila njenih desetih izvedencev o škodljivosti kajenja cigaret. V svoji poslanici kongresu, s katero je predložil zvezni proračun za 1964 65, je namreč predsednik Johnson navedel, da se bo dohodek od tobaka dvignil od 2.146 milijard dolarjev v davčnem letu 1964 na 2.212 milijard v davčnem letu 1965. Samo za cigarete se računa, da se bodo dohodki od 2.075 milijonov v 1964 dvignili na 2.140 milijonov dolarjev v 1965, medtem ko se za cigare predvideva zelo majhno povišanje — približno milijon dolarjev.
ra je bilo tudi o hrambi orožja. Marsikatero priznanje med preiskavo je obtoženec danes zanikal. Razprava se bo nadaljevala jutri.
V zvezi z Južno Tirolsko je za. nimiva tudi zadeva, o kateri so danes razpravljali pred ustavnim sodiščem v Rimu. Bocenska pokrajina se je namreč pritožila proti deželnemu zakonu Južne Tirolske od 16. avgusta 1963, s katerim so nemški kraj Schmi-den spremenili v Ferraro. Advo-kat Tinzl je v imenu bocenske pokrajine poudarjal, da sprememba imena kakega kraja ne spada v zakonodajno pristojnost debele, temveč v pristojnost pokrajine. Predstavnik državnega odvetništva pa je temu ugovarjal. Sodišče si je pridržalo razsodbo.
Obsojeni nemški nasilneži nad rekruti
BONN, 22. — Sodišče v Calwu je danes izreklo Sodbo proti inštruktorje-	— l*ov v
Nagoldu. Do tega procesa je prišlo zaradi smrti korporala Gerda Trinborna, ki je umrl zaradi silno utrudljivega 20-kilometrskega pohoda v izredni vročini preteklo poletje.
Za nekatere obtožence je sodišče izreklo celo strožje kazni, kot jih je zahtevala obtožba. Narednik Ingo Fischer, ki ima 22 let, je bil obsojen na 9 mesecev težke ječe zaradi poškodb, povzro. čenih po nemarnosti, okrutnosti in zaradi poniževalnega ravnanja s podložnimi. Manfred Lauster, 26-letni podčastnik, je „ bil obsojen na 4 mesece in en teden težke ječe, korporal Bodo Heitmann na dva tedna, medtem ko je bil 21-letni korpotal Jiirgen Mayer o-proščen zaradi pomanjkanja dokazov. Obtoženci morajo tudi nositi Stroške procesa.
Zločinski sesiri krivi smrti 11 oseb
LEON (Mehika), 22. — Pred sodišče bosta prišli sestri Delfina in Maria De Jesus Gonzales in še pet njunih pomočnikov in sicer pod obtožbo, da sta umorili 11 oseb, katerih trupla so našli v nekem »koncentracijskem taborišču« belih suženj. Preiskovalni sodnik Timoteo Lozano je prebral obtožnico, ki navaja umor, rop, pohujšanje mladoletnih, zavajanje v prostitucijo, kršitev zakonov o pokopu, grožnje, fizično nasiije ter zločinsko združevanja Sestri Gonzales trdita, da sta nedolžni in da bosta takoj vložili priziv na višje sodišče držav* Guanajauto. Sodnik je izjavil, da bo sam vodil proces in da b^ imel leto dni časa do razsodbe.
Včeraj je v Leonu neka 16-letna deklica, ki so jo osvobodili iz nege »zaprtg hiše* v San Juan Del Rio izjavila, da je bila ugrabljena in da sta jo sestri Gonzales osem mesecev izrabljali. Nato sta jo prodali neki ženski v San Juan Del Rio, lastnici »zaprtih hiš«, ki ji je z razbeljenim železom vtisnila na roko znamenje »A«, češ da jo bo na ta način lahko vedno zopet našla, če bi hotela pobegniti. Zdravniki, ki so pre. iskali deklico, so izjavili, da je tuberkulozna in da ima po tglesu več brazgotin in poškodb, verjeti no zaradi udarcev
Kot poroča tisk, so se še dve sestri Gonzales, Eva in Beatriz, ter njih polsestra Josefina Rivera Garcia ukvarjale z iskanjem deklic, ki so jih potem prodajale zaprtim hišam. Hodile so na vasi ter iskale deklice pod 13 leti Pri tem so prepričevale njihove mate. re, naj pustijo deklice, da gredo delat kot služkinje za lepo plačo.
par še naprej streljal, dokler se njegovi pajdaši s planom niso, u-tnaknili proti vratprti. Tečfaj je tudi on odšel. Vsi trije so odšli zelo mirno in sTortej počasi. Z avtom so zavjlj v neko ulico in izginili. Se pozno zvečer policija ni prišla roparjem na sled.
Medtem je bila uradnica, ki je danes bila v banki slučajno, ker je nadomeščala neko bolno uradnico, na kliniki operirana. Vendar je njeno stanje skrajno resno, ker so bili s streli prizadeti možgani.
Zakonca Behawi obtožena umora Faruka Chourbagija
Zakonca sta v Atenah, kamor Ju je šel zasliševat funkcionar letečega oddelka iz Rima
RIM, 22. — Zakonca Behawi, ki se nahajata še v Atenah, obtožena umora. Vodja rimskega letečega oddelka dr. Dopoldne malo ter uradnika Oaviglia, ki je prav scire je bil od republiške prokure pooblaščen, da izvede u-
v raiidl Medtem kaz ^ začasno aretacijo.
Že včeraj zvečer sta dr. Sucato, funkcionar letečega oddel-
Umrl je bivši Leninov zdravnik
PARIZ, 22. — V starosti 89 let je v Parizu umrl dr. Aleksander Salmanov, ki je bil po oktobrski revoluciji tri leta Leninov
plomfral še iz prava, književnosti, filozofije in zgodovine. P*-istal je znan specialist za srčne in pljučne bolezni in po revoluciji je bil imenovan za ravnatelja vseh termalnih zdravilišč v SZ. Tedaj je. spoznal Lenina in postal njegov zdravnik. Leta 1921 mu je bilo dovoljeno, da odide v Bčr-lin zaradi poglobitve študija medicine. Potem je potoval skoraj povsod po Evropi, dokler se ni končno nastanil v Parizu. Bil je avtor raznih medicinskih knjig, od katerih sta dve izšli še 1958 in 1961.
Ameriško izzivanje okoli Paname
VVASHINGTON, 22. — Novi panamski poslanik pri Organizaciji ameriških držav Miguel Moreno je prispel danes v Washington. Ob prihodu je Izjavil, da Panama ne bo obnovila diplomatskih odnosov z ZDA, dokler ne bodo te sprejele zahteve za začetek pogajanj o reviziji pogodbe o Panamskem prekopu. Ce ne bo medamerlških komisiji za mir uspelo najti rešitve, bo Panama obtožila ZDA pred svetom Organizacije ameriških držav napada na Panamo. Ce tudi tu ne bo moč najti rešitve, bo Panama predložila zadevo Združenim, narodom.
Moreno Je dalje izjavil, da je v Panami sedaj vse mirno, vendar pa bi se lahko vsak trenutek ponovili žalostni dogodki od 9., 10 ln 11. januarja.
Panamski zunanji minister Galt-leo Soliš je v razgovoru s posebnim dopisnikom moskovske »Pravde« izjavil, da so odnosi med Panamo in ZDA priča 60-letnega spora med obema državama. Nadaljeval je: »Gledam z optimizmom v prihodnost; prej ali slej bomo dosegli pravico.«
Zatem je Soliš zanikal laži ameriškega tiska, ki bi hotel potvoriti
ka, ter maršal Loverci odpotovala v Atene. Tukaj sta zaslišala Behawija in njegovo ženo Gabrielo Gchbrian. Dr. Scirs je povedal, da je zakonca našla grSka policija. Popoldne bi mu moral* dr. Sucato poročati o zaslišanju zakoncev v zvezi z urno. rom egiptovskega industrijca Faruka Chourbagija.
Okrog 14. ure se je zvedelo, da je dr. Scire zahteval od glavnega rčffahliškega prokuratorja pripor za Joussefa Behawija in njegovo ženo. Obenem je zanikal vest, ki se je razširila po Rimu, da bi ob 14.30 prispela zakonca na letališče Fiumicino. Prav nič pa ni hotel povedati, zakaj je od prokuratorja zahteval pripor za zakonca. Zelo nujen radiogram so poslali Interpolu, da izvede zahtevo rimske policije.
Zvedelo se je, da se je dr. Scire po telefonu povezal kmalu po 14. uri z dr. ducatom, ki mu je
dognali, da je bil umor izvršen okrog 18. ure. Zakonca sta se okrog 19. ure vrnila v hotel in nato odpotovala z vlakom v Neapelj, Tu sta se nastanila v hotelu «Ry>yal» ter prebila noč na nedeljo. V nedeljo dopoldne sta šla na izlet -ia Capri. Iz hotela sta se odpeljala s taksijem. Ugotovili so, da sta stopila v letalo za Atene v Brindisiju.
Po izpovedbah lastnice stanovanja zakoncev v Lausannj se je ugotovilo, da je bila Gabriela Gobhraim Behawi navezana na egipčanskega industrijca s sentimentalnimi odnosi. Večkrat v preteklosti sta se oba močno prepirala, zlasti odkar je Chourbagi pokazal, da se je tega razmerja naveličal. .Razmerje je trajalo kaka tri leta. Mož pa je za to razmerje vedeL šele eno leto. Zaradi tega sta se zasonca večkrat ločila, pozneje pa sta se spet po-poročal o zaslišanju zakoncev Be- mirila. Policija domneva, da je hawi. Po razgovoru je dr. Scire treba razlog za zločin iskati prav ukazal dr. Sucatu, naj grške po- v tej situaciji. Ugotovilo se je licijske oblasti prosi, da še pridr- tudi, da je Chourbagi dajal žen-že oba zakonca.	Iški velike vsote denarja, čeprav
Okrog 16.30 je dr. Scire šel po- je bil njen mož v dobrih ekonom-novno na republiško prokuro. V skih razmerah.
zvezi s preiskavo, ka jo dr. Su-1 Zakonca Behawi zanikata vsako cato že od včeraj vodi v Atenah, krivdo v zvezi , zločinom ter zaje bil končno ugotovljen zelo va- j -rjujeta, da sta se ob uri zločina žen element: zakonca Behawi sta sprehajala po Ul. Veneto. Na roki bila v soboto ob 20. uri v Rimu. jene pa so opazne opekline od Youssef Behawi in njegova že. žveplene kisline. (Po obrazu in na Gabriela Gohbrian sta prispe- 1 obleki Chourbagija pa so tudi nula s taksijem v hotel «La resi- šli sledove žveplene kisline), denza« na Ul. Elmilia v soboto obl Na letečem oddelku še nadalje 16.30 Zakonca, k. sta imela s se- pregledujejo stvari ki so jlh boj tri velike Kovčke, sta dej« a, pleniU v stanovanju umorjenega da se bosta zadržala dva ali tri Egipeana. Preiskovalci zatrjujejo,
dni Ob 17. uri sta oba odšla in .	.	.	.	. ,	. J
„W .o-io u-™„i„	)e ta material važen ne samo
za osvetlitev razmerja med Chour-bagijem m žensko, temveč tudi
se vrnila ob 18.30. Kmalu nato je k vratarju hotela prišla gospa, ki ga je vprašala, kidaj odpelje prvi vlak v Neapelj. Odgovoril je, da je eden ob 19.20. Gospa je tedaj naročila vratarju, naj pokliče kak taksi. Ker pa avtomobila ni bilo, je gospa nekaj minut pozneje sama stopila na ulico, da poišče kako vozilo. Zakonca, sta, zapustila hotgl malo pred H), ur*. Dejgla »ta da gre-sta v Neapelj.	J ■
Neapeljska policija je identificirala in našla' talCiita, ki .je v nodp^o »Večer 'peljal zakone* Be-hivzi. £»'i|sist je povedal, da |e v *he(jeljb of> 1(L uri peljal od nekega hotela ob morju egiptovska zakonca na centralno postajo. Policija je ugotovila, da sta zakonca Behawi prispela v Nea-pelj ob 21. uri v soboto ter se nastanila v nekem hotelu ob morju. (Podatek glede ure ne more biti točen, če sta bila v Rimu še ob 20. uri.)
Krogle, s katerimi je bil ubit Faruk Chourbagi, so gotovo švicarske izdelave in so bile skoraj absolutno gotovo tam kupljene. Do tega rezultata so prišli izvedenci višjega inštituta znanstvene policije. Vod‘a letečega oddel-
patriotičnl smisel demonstracij pre- , ka je 0 rezultatu izvedencev
bivalstva, in je pripomnil, da so pri demonstracijah sodelovali komunisti prav tako kakor vsi ostali državljani.
Medtem pa ZDA še dalje izzivajo. Ameriška vojna mornarica Je začela ustavljati v Colonu vse majhne obalne ladje, češ da jih pregleduje, da ne bi prevažale orožja.
Člani medamerlške komisije za mir so imeli danes daljši razgovor z ameriškim državnim tajnikom Deanom Ruskom.
RAGUSA. 22. — V pokrajini Ra gusa na Siciliji se je ponekod razširila miksomatoza, huda nalezljiva bolezen, ki se loti domačih in divjih zajcev.
nemudoma obveščen. Znano je, da sta zakonca odpotovala iz Lau-sanne v Rim in Neapelj ter po-tem v Atene.
Mladi Faruk Chourbagi, ki je bil v soboto v Rimu ubit, je bil zelo bogat.
Dr. Scirč je časnikarjem povedal nekaj več o zakoncih Behawi. V soboto sta z letalom odpotovala iz Ženeve ter sta prispela na rimsko letališče Fiumicino ob 14,50. S taksijem sta se odpeljalo v hotel »Parioli« kjer pa nista bila zadovoljna in sta se takoj t istim taksijem odpeljala v hotel «Residenza«. Kmalu — okrog 17.30
«zaradi drugih stvari«.
ATENE, 22 — Grška policija je sporočila, ja je na zahtevo Interpola aretirala Youssefa Behawija, ki ga išče rimska policija. Behavvi je pridržan, dokler ne pridejo nova navodila.
ItnjitfP « (floti nlihi‘v
(jlnhbit ^ blilin'ibtvo
Polemika med Andreottijem in beneško Biennalo
Minister Andreotti je začel | dre Barsacq režiral njen «Grad
polemiko z beneško Biennalo. (Andreotti ni niti minister prosvete niti minister za prireditve, temneč vojni minister.) Njegova revija piše o protestih v zvezi z vabili na umetnostno razstavo, pri čemer prihaja do izraza diskriminacijsko ravnanje s preteklostjo, torej z umetniki, ki niso obstraktisti. In če je absurdna in šaljiva metoda Hruščova, da zasmehuje in preganja abstraktiste, pa je prav tako nesprejemljiv sistem zapiranja vrat enemu delu umetnikov, ko gre za prireditev, ki jo vzdržuje država in ki ji je z navzočnostjo predsednika države na otvoritvi dana najvišja stopnja uradnosti. V podobnem smislu je Andreotti že prej govoril na nekem zborovanju v Viterbu. Predsednik Biennale prof. Mario Marcazzan pa ni pokazal posebnega strahu pred ministrom ter mu je poslal sledečo brzojavko:	♦Dnevni tisk
različne usmerjenosti podčrtava vaše izjave o beneški Biennali. Prosim, da kar najbolj jasno zanikate izjave, ki se vam pripisujejo, če so bile — kot tipam — vaše misli potvorjene a-li spremenjene. Ce pa bi se vam zdelo neumestno jih zanikati, jih bom moral zavrniti in jih obeležiti kot cenene in nestrokovne». Andreotti pa je odgovoril: «Moje mnenje je tako. Država ne sme imeti kake svoje umetnostne teorije in bilo bi absurdno, če bi se npr. kakemu slikarju, ker je abstraktist ali pa komunist, odrekala polna pravica navzočnosti na vseh prireditvah. Je pa prav tako absurdno, da mnogi umetniki samo zato, ker ne pripadajo o-blastnim stilom in skupinam, nalete na zaprta vrata tudi na prireditvah, ki jih vzdržuje država in uživajo čast najvišje u-radne slovesnosti. V tem smislu ni mogoče, da se ne bi jemale v poštev kritike proti vabilom na Biennalo, in zdi se vsaj čudno ebesedilo brzojavke prof. Mar-cazzana».
Na Andreottijevo izjavo je odgovoril prof. Marcazzan, ki je odločno zanikal, da bi bilo pio-goče izbirni komisij: očitati pristranost. Poudaril je, da se Bien-nala nikakor ne more identificirati z državo. In čeprav ne izvaja nikake. diskriminacije, ven-dar ne more biti odprta vsakomur. Sicer pa se uporablja za povabila kriterij rotacije in letos je povabljenih več kot prejšnja leta. Na koncu je prof. Marcazzan dejal: «Točne kritike o kriteriju vabil so vedno mogoče, celo koristne in ljube, če jim ne botruje splošno nepriznavanje mednarodnih funkcij Biennale in realnosti dejstev in če se aprioristično in brez vsake osnove ne zatrjuje, da so samo umetniki, ki pripadajo »oblastnim stilom in skupinam«, lahko sprejeti na razstavo, in da Bien-nala uporablja ,sistem zapiranja vrat določeni skupini umetnikov’.«
Sagan je dala popraviti
lastno režijo svojega dela
Kritika je zelo neugodno sprejela zadnjo komedijo Francoise Sagan »Bonheur, impair et pas-se», medtem ko se je občinstvo Se kolikor toliko zabavalo. Sagan je delo sama režirala in prav režija je kritikom najmanj ugajala in to so avtorici tudi povedali. Hotela je napraviti Se ta poskus, kot je dejala nekemu kritiku, toda prepričala se je, da poskus ni bil lahak m zlasti hude besede kritike so jo poučile, da ni kar tako postati režiser. In tako je Sla Sagan poiskat prijatelja Clauda Regy-ja, ki je bil asistent, ko je An-
|l•l||||lu■■1fl■lnl■■l■llllllll■lllllnl■lllllllllllllullltl■lllllllllllulllllllt•llll■lllllllllllnllltll■lllllllllltlllllllllllll
Mraz in volkovi v severnem Iranu
Mnogo oseb je zmrznilo
BENETKE, 22. — Po vsej beneški deželi je hud mraz z močnimi slanami. Danes je bilo —9 v Bellunu, —7 v Padovi in Tre-visu, —6 v Benetkah in Rovigu in živo srebro v termometru ni šlo ves dan nad ničlo. Beneška laguna je na mnogih mestih zamrznjena, zlasti kjer je voda bolj plitva.
Zjutraj ob 7. uri je bilo v Boc-nu —10, v Bologni —11, v Rimu —4. Ob 13.30 je bilo še pod ničlo v Veroni —3, Milanu —4, Turinu —1, l’Aquili —3. Skoraj povsod po Lombardiji in Piemontu je bila megla.
V evropskih prestolnicah je bilo zjutraj ob 7. uri v Beogradu —18, na Dunaju —16, v Pragi —10, v Zurichu —7, v Parizu —3 in v Varšavi —L Medtem ko je bilo v Rimu na letališču Ciampi-no —3, pa je bila v Moskvi, Oslu, Stockholmu in Londonu temperatura nad ničlo.
TEHERAN, 22. - Val mraza, ki je zajel severni Iran, še ni popu-
sta spet odšla. Zdravniki »o stil. Ponekod je mraz dosegel 35
stopinj pod ničlo. V zadnjih 24 urah je najmanj 16 oseb zmrznilo.
Na stotine vozil je v snegu blokiranih in tolpe sestradanih volkov so napadle potnike. V najbolj prizadete kraje so spustili živež s helikopterji.
V pokrajini Bandar ob Perzijskem zalivu so zabeležili potresni sunek, ki je napravil nekaj škode, a človeških žrtev ni bilo.
«Relay 11»
VVASHINGTON, 22. — Ponoči, še manj kot pet ur po Izstrelitvi, je satelit «Relay II« prenesel televizijski program med po-slušalnima centroma v Moyawe (Kalifornija) in Nutley (New Jer. sey). Predstavnik NASA je izjavil, da je bila kvaliteta tega prvega poskusa izvrstna.
«Relay II« bo bolje povezal Evropo, obe Ameriki in Azijo kot • Relay I«. Čezoceanska in čezpa-cifiška poročila bodo trajala 70 ia 40 minut.
na Švedskem*, in prosila ga je* naj on delo režijsko predela. Po predstavi je zbrala igralce v sobi Juliette Greco, jim predstavila Regyja ter dejala: •Soglašam z mnenjem kritike, ki očita režiji razne slabosti, in naprosila sem svojega prijatelja Regvja, da režijo popravi».
Igralec Joseph Schildkraut
je v New Yorku umrl
NEW YORK, 22. — Dunajski igralec Joseph Schildkraut, ki si je osvojil dva • Oscarja*, je včeraj zvečer umrl v svojem newyorškem stanovanju. Zadela ga je srčna kap. Imel je 68 let, V ZDA je prišel iz Avstrije 1921 ter zelo hitro zaslovel kot filmski in gledališki igralec. Vrh svoje kariere je dosegel kot Otto v gledališki in filmski verziji • Dnevnika Ane Frank*. Med njegovimi najbolj znanimi filmi sta •The Life of Emile Zola» (1938), v katerem je igral vlogo Alfreda Dregfusa in •The Tell — tale Heart» (1942). Dvakrat je prejel •Oscarja» kot najboljši stranski igralec. Leta 1926 je postal državljan ZDA.
Razprodane predstave
z Mario Callas v Londonu
Veliko zanimanje je vladalo v Londonu za •Tosco* z Mario Callas v gledališču Covent Garden. Gledališče je razprodano že tudi za pet repriz. Tristo o-seb je zadnje tri noči pred premiero v urejeni vrsti čakalo pred blagajno, da bi dobile vsaj
MARIA CALLAS
stojišče. Vstopnice za drugo in tretjo predstavo prodajajo na • črni borzi* po 35—40.000 lir. Poleg Callas sta pela Tito Gob-bi (Scarpia), in Renato C ioni (Cavaradossi). Tudi sicer je imela predstava močan italijanski pečat:	režiral je Franco Zef-
firelli, dirigiral Carlo Felice Cii-lario (prvič v Covent Gardenu), sceno pa je pripravil Renzo Mon-giardino. Med občinstvom so bili Herbert von Karajan, ravnatelj newyorškega gledališča Metropolitan Rudolf Bing, milanske Scale Ghinnghelli, igralka Les-lie Caron, plesalka Nadia N eri-na, Wally Toscanini in drugi.
* * *
NEW YORK, 22. — Igor Stra-vainski je Kongresni biblioteki podaril rokopis svojega »Canti-cum sacrum ad honorem sancti Marci hominis*. Skladbo je napisal za beneški festival sodobne glasbe 1956. Daroval je tudi rokopis svojega baleta •Agon*. ki so ga prvič izvajali v Los Angelesu 1957. Kongresna biblioteka ima že razne rokopise Strauiinskega, med drugimi tudi rokopis opere »Edipus Rex*. ***
MARSEILLE, 22. - Pevec in skladatelj Charles Trenet je bil obsojen na eno leto zapora pogojno in na globo 10.000 frankov zaradi dejanj proti morali in pohujšanja mladoletnih.
***
RIO DE JANE1RO, 22. — Bri-gitte Bardot se je vrnila s kratkega križarjenja s svojim novim zaročenipra. Govori se. da jo bo sprejel tudi predsednik Goulart. * * *
V	Rimu so pred dnevi v okviru italijansko-poljskega kulturnega sodelovanja odprli razstavo • Dvajset let modernega u-metniškega plakata«.
* * #
Vrsta proslav, ki jih pripravlja vsedržavni odbor za počastitev Michelangela, se bo pričelo s slavnostjo na Kapitolu 18. februarja. Ta dan poteče 400 le* od smrti slavnega umetnika. Predsednik odbora je bivši predsednik republike sen. Gronclii-* * *
V	Neaplju se je sestala komisija za neapeljsko stalno gledališče. Seje so se udeležili Eduar-do De Fitippo dr. Del Barone (DC), od«. Crispn (PD1UM), gen. Tanucci Nannlnt (MSI) in prof. Papa (PCI), Po daljši razpravi je komisija soglasno odobrila načrt statuta za stalno gledališče mesta Neupelj.
Četrtkova črtica
Obramba nedolžnega
Bil je sončen septembrski dan, ki se je za Billa Hardyja tako nesrečno končal,
Bil je predzadnji dan njegovega dopusta. Pojutrišnjem bo *°Pe£ sedel za svojo pisalno mizo v New Yorku.
Lepo je v vašem Wermontu, — je dejal krčmarju, ko je Sledni skozi okno.
Da, tepo; — Krčmar se je popraskal po temenu. — Ampak, Veste, ljudje so tu dokaj neprijazni. Ne ljubijo tujcev in to jim tudi odkrito kažejo. Zato gostje pravijo: letos in nifcoii več!
~ Mene to ne moti. Zame je važno, da je okolica lepa!
Obrnil se je, ko je zaslišal nekakšno neprijetno mrmranje. Neki debelušen možakar je mrmral nerazumljive besede. Naslonil se je na pult in ga opazoval z majhnimi, zlobnimi očmi. Ko je Popil nekaj požirkov iz svoje čaše, je brez pozdrava odšel.
. ~ T° je Avgust, gojitelj psov, — je pojasnil krčmar. — Naj-raje 6i jih celo krdelo naščuval na vsakega tujca. Sicer pa je pt-jančefc in ni nevaren.
Cez dvajset minut je Bill Hardy stopil iz krčme in odšel na svoj običajni večerni sprehod.
Nenadoma se mu je zazdelo, da ga nekdo zasleduje. Pogledal je preko ramena: za njim je hodil Avgust, gojitelj psov.
Bill ni pospešil korakov, čeprav mu je bilo neprijetno. Razdalja t^sd njima je bila vedno manjša. Približevala sta se kraju, kjer & Pot zavila v sto metrov dolg predor. V njem je bila skoraj po-Polna tema.
Bill se je ustavil.
Ali želite kaj od mene? — ga je prijazno vprašal.
Poberite se od tod! Samo to želim! — je siknil Avgust in ga ^Prijazno gledal.
,. Zakaj ste neprijazni z menoj? — je nadaljeval Bill mirno. — ■“ * ne Puščam pri vas svojega denarja?
Ne potrebujemo vašega umazanega denarja...
~~ Ampak...
Izginite od tod še danes, sicer...
Zdaj se je tudi Bill razjezil:
~ Se na misel mi ne pride! Ne bom dovolil, da bi mi tak na Pol normalen človek ukazoval...
Se preden se je pripravil na obrambo, je začutil na svojem vratu koščene prste. Opotekel se je proti mračnemu vhodu v pre-°r. Začutil je, da izgublja sapo...
Zbral je zadnje moči m udaril s kolenom napadalca v trebuh, vstava napadalca se je zvalila po tleh.
Bill je bil zmeden. Možak je ležal na tleh in se ni zganil. Preplašeni Bill se je sklonil in prisluhnil bitja njegovega srca. !c se ni čulo. Tudi pulza ni čutil.
Možak je bil mrtev.
k	pričel od strahu teči. Pazil je, da ga kdo ne bi videl,
0	je prišel v svojo sobo. Cigarete. Whisky. Neskončne ure strahu ^e'aj!crat je že sklenil, da pokliče policijo, Ampak ali mu bode
erjeli, da .,e udaril možaka v samoobrambi?
Drugo jutro je zarana sedel v avto. Krčmar mu je prijateljsko Pomahal z roko...
«
je h‘^ Hnrdg je bil zopet v Nev) Yorku, toda njegovo življenje bilo vrženo popolnoma iz tira. Po cele ure je buljil v svojo alno mizo. Prestrašil se je ob vsakem telefonskem pozivu. Vse 0ci se je sprehajal po svoji sobi.
str • nedpl7° s* je kupil tednik «Wermont Timesu. Z naslovne ani je gledal vanj obraz Avgusta Masona, fči so ga našli ubitega UD vhodu Bood
'n je rad
'lino: pod blazino so našli uro in listnico ubitega ,	Bip Je Bill začutil ogromno olajšanje. Toda čim dalje je
aal v sliko umorjenega, tem bolj ga je oričeln peči vest. Hood _°rman res ni imel prijetnega obraza. Majhne oči, surove poteze v vsem je bH podoben morilcu. Vendar ni bil morilec. On,
1	Hardy, je to vedel. Ali je smel s svojim molkom omogočiti, a Pride nedolžen človek na električni stol?
Ura? Listnica? Gotovo ju je Gorman našel pri umorjenem ’n rf ,oropaI. Ropanje trupla je grda stvar, vendar za to človek ne a°bi smrtne kazni.
J(. Naslednjo nedeljo je objavil «Wermont Times« nove podrobno-su	k1 s‘ Bood Gorman rešil glavo, si je izmislil nekakšen
Sr-}v alibi. Trdil je, da je tisto noč, ho je bil storjen ztočin, eeal nekega tujca in vso noč popival v svoji kolibi na robu eaa. Kot dokaz ja navajal cele kupe steklenic pod mizo. Zelit aJav dokaz, ker je znano, da je bil Gorman vedno bolj pija» ot trezen.
Sodišče je Gormana spoznalo za krivega.
Boodu Gormanu je preostajalo še štirinajst dni življenja. jjj dan >n noč ni imel miru. Razbijal si je glavo, kako bi re rjedolžnega človeka, ne da bi samega sebe obdolžil za umor. Se . ■* ri dru Po razglasitvi sodbe se mu je posvetilo. Se isti večer je el v avto in oddirjal proti Wermontu.
lavni tožilec, mlad in prijeten mož, je zmajal z glavo:
~ Raj? Pravite, da ste vi tisti tujec, ki je z Gormanom...
Šait Ničesar nočem reči, česar ne bi mogel tudi dokazati. Vpra-5 e krčmarja, ki vam bo potrdil, da tem šel tisti večer na enod. Spotoma sem srečal Gormana in...
tjava je bila podkrepljena z dokazi, H jim je javni tožilec ral verjeti, Bill je lahko celo opisal kolibo, Ker je preiital njen Pts v časniku.
~ Žalca; pa se niste prej oglasili? — je vprašal tožilec jezno. ~~ Enostavno zato, ker sem šele zdaj vse to izvedel iz časopisa. Go Nato ie Pri*el za Billa Hardpja kritičen trenutek; soočenje z rmanom v njegovi celici. Ce Gorman ne bo razumel, bo izgubljen, German je apatično sedel na postelji. Bill je takoj pristopil k emu z razširjenimi rokami.
sreč Bp7' ^vod, *tQrt prijatelj! Kdo bi pomislil, da se bova tukaj ala! Ko sva tisto noč v tvoji koliki skupaj žehtala whisky.„ Gornian je razumel. Skočil je kvišku in objel Hardyja.
Pomisli, niso mi hoteli verjeti, da sploh obstajaš!
Tožilec JU je ločil.
kat T° Se pravi• da ete v gospodu Hardj/ju prepoznali moža, s erim ste bili tisto noč v svoji kol'bi? — je vprašal uradno. Gorman je prijateljsko udaril Hardyja po ramenu.
~~ Odličen spomin imam, kadar gre za ljudi, » katerimi pijem! šl 77p UT1 pozneje je bil Hood Gorman na svobodi. Seveda sta “ Bood m Bdi na ta
predor. Zraven je bile še ena sliku — slika morilca. Gorman. Sum je padel takoj nanj, Ker je bil delomrznež pil. Razen tega so našli v njegovi kolibi dokazno gra-
No zdravje! In hvala vam, senT-NiSem mo°el drugačej —

— Si vidu pršu državni pioces?
— Kašen proces?
— Ma kej ne bereš neč?
Kej niše brou, kaku je nekim komišjon najdu ven, ' kaku redniki, tisti ta vesoki, lemarni
so državni u-u službi...
n- Te proseni. Jakec, dejmo rajie govort kej
de so anga zaprli kacbojeu.
druzga! Uni dan sm slišou, zatu ke je nekej špiču!
— Ma dej, dej, Mihec, ne stoj bet tašen zaje! Sej povsod tu pišejo! Znaš, zastran tiste chge u Vajonti so nardili dau ven, kar je
an Komišjon. Jn ta je
pogruntau:	Jn je po-
žele j
gruntau, de so bli nemarni inženirji u min:-strstvi, de so bili nemarni prefekti jn še tplka drugeh funejonarjev. Jn de so delali na škari-gabaril. De so vse vedli, zatu ke so se najd'i kašni ledje, ke so vre naprej napovedovali, de se bo nekej zgodilo jn tudi vi tirali, kamer je blo treba. Ma pole vsi fo dajali tašno reč kar naprej, samo de ni blo treba njem bacelirat...
— Se zna — ke so pršli tisti aviži brez bu-štarel...
— Jn toku pole se ni nobeden neč zganit,
razdrli. Pej sej tudi zastran tolko drugeh reči, ku p o-staumo reč letališče Fiumu cino, a! pej Mastrella, sej "so zmiram zraven državni funkcionarji. Jn nikdar nikoli ne pride prou vse ven.
— Ja, ja, sej je taku. Vidi, uni dan sm biu u čine jn sm vidu an tašen amerikanski film od Sej znaš: revolverji, konji, razbojniki, napadi na poštne korjere jn taku naprej. Jn znaš, tisto bando jn kadu je zraven, so hmali rajdK. Ma kadu . je ta višji kapo od razbojnikov pej niso nikoli mogli najt. Jn pole, prou na konci filma pej pride vn. Jn znaš kadu je biu? Serif od tistga kraja. Tu be blo ku nekšne sorte žepan jn kapo od policije. Uan ,je biu fcapo od razbojnikov. Jn ledje so pej mislili, de jem bo šerif kej . pomagau pruti razbojnikam!
— Ja. ja, taku je! Ma jest te povem še ano lepo! Znaš, tam u Longarone, tam kamer se je zgodila tista nesreča sez ligo, tam vre ledje neki j špičejo, de kaku je vej kej ses tistem dnar-jam, ke ga je Rai nabrala za njeh. De Rai zna vse lep u povedat, kaku je kej delala poročila za papeževo romanje u Palestino jn kaku so se viartrali, za vse lepu fotografirat. Ma od tistga
dokler se ni zgodila nesreča, Jn zde j, ke je pršlo dnar ja za Longar one pej m ouči ku..
vse vn, je mogla vlada nečko šošpendirat dva prefekta, jn ne znam kolka inženirjev z ministrstva jn taku naprej.
— E ben, ma tu je samo nekej ledi. Ne moreš še govort od državnega aparata.
— Bejži, bejži! Pej tisto od banan? Jemalo zastran njeh tudi an proces. Jn tam se je nekej mešalo zraven tudi nekšne ministre jn še-gretarje. Jn zdej so vre odločit, de tisti monopol od banan preveč smrdi jn taku ga bojo
— Ma sm slišau, de tisto, ke je nabrau Cor-riere della sera, de tisto so pej vre razprtili jn tudi povedali kaku jn komi.
— Eko videš! Taku, de so res jemeli ražon tisti, ke so teli, de Corriere razprti sam. Ben vidiš, de sm jem u ražon, kar sm reku skraja.
— Ma zdej mislem, da je vselih zadosti. Zatu ke pr tašneh diškoršeh te lahko ubeži kašna beseda jn jest ne be tou jemrt sitnosti. Pej kej meni vse vkep mari! Nej delajo ku čejo. Mi jemamo za touč ta zgun jn bašta.
modni kotiček | Kaj VS& SMO ItlOgk Videti
na ljubljanski reviji Moda 1964»
Praktičnost in enostavnost še ne pomenita, da smemo pozabiti na novost in originalnost - Pletenine so nas prijetno presenetile
Januar, ki je po navadi najbolj hladen, je prav tisti mesec, ko začno modni kreatorj« in lastniki modnih hiš po vsem svetu z modnimi revijami za spomladansko in poletno sezono. Tako so se modne revije že začele v Firencah, nadaljevale se bodo v Turinu, v Parizu in Londonu pa je že vse pripravljeno za revije, ki bodo pokazale, kaj mislijo o letošnji modi pariški in londonski eksperti. To so revije tako imenovane uvisoke moden in novosti ter predstavljajo za številne tovarne konfekcije, modne trgovine in razne boutiques tako rekoč diktat, ki se mu le redki upajo upirati. Novosti, ki jih bodo omenjen e revije pokazale, bodo veljale torej kot smernice letošnji spomladanski in poletni modi, z variacijami in prilagoditvami, ki so, seveda, vedno nujne in potrebne.
Toda namen našega današnjega članka ni govoriti o modnih revijah v Italiji, Franciji, Angliji ali Ameriki, temveč o modni reviji, oziroma o dveh modnih revijah, ki smo jim same pred dnevi prisostvovale v Ljubljani.

OSTANKI SREDNJEGA VEKA V DEŽELI ^GOSPODARSKEGA ČUDEŽA*
Čarovništvo v Zah. Nemčiji še močno razširjeno
Na področju Schwarzwalda okrog 95 odst. prebivalstva še veruje v čarovnice Mnenje univerzitetnega profesorja iz Goettinga glede vraževerstva v Zah. Nemčiji - Kri črnega mačka sredstvo proti mrzlici - Recept, ki stane 500 mark
Pred leti je vse zahodnonem-ško javno mnenje vznemiril strašen primer: v Bambergu so v lastni delavnici našli pribitega na križ nekega čevljarja. Najprej so mislili, da je postal žrtev zločinca, da ga je pribil na križ kak psihopat, norec, oziroma, da je umor posledica vraževerstva, še razširjenega verovanja in ukvarjanja s čarovništvom. Tega je v Zahodni Nemčiji še precej. Končno je policiji uspelo ugotoviti, da gre za samomor. Čevljar je postal žrtev svoje lastne
slaboumnosti, pravzaprav blaznosti, in je že dolgo razmišljal, kako bi se' sam pribil na križ. Končno mu je to tudi uspelo.
Pred dvema letoma je bil v nekem provincialnem časopisju v Hessenu objavljen sledeči oglas: «Nisem kriva za bolezni, in slepoto....« Na ta način se je neka stara žena iz manjšega mesteca pri Frankfurtu skušala opravičiti, oziroma pojasniti prebivalstvu svojega kraja, ki jo je smatralo za čarovnico, da on.a to ni.
V Zahodni Nemčiji je vera v
čašico whiskyja.
da ste me izvlekli! je odgovoril Bill resno. — Imel Ur sv°je razloge, Samo nekaj mi povejte; kako ste prišli do e m listnice?
pri-~~ To je čisto enostavno. — Gorman se je nagnil čez mizo in tak'el šepetati — Ko sem Avgusta našel pri vhodu v predor, sem Pomislil, da se je do smrti napil, uHood,» sem rekel sa-pu,m'1 se(>i, «če bo prišel tod mimo kakšen lopov bo revčka pro-sir’ Bo,Ie bo. če mu ti vzameš stvari in mu jih vrneš, ko se CJni. «Toda ko sem mu jemal uro. se je prebudi1 in vstal. «Svi-Se tol°vajstca!» je pričel opiti in me zgrabil za vrat. S težavo sem ni otre*el in ga pri tem nekajkrat treščiI po betici, dokler °u!eial *,sto m'ren na Beh. Menda sem ga malo pretrdo udaril, n	Je z obema rokama objel svojo čašo. Zmedeno je gledal v
meJauo obličje Hooda Gormana.
~~ Mrtvi... se je... torej... prebudil? — je jecljal Bil " Mrtvi? — je dejal Gorman začudeno — Spioh ni bil mrtev, naš	le p,ian Lahko rečem, da je bil do smrti pijan, ko sem ga
bij ‘ Morat spm ga udarit«... Sicer pa ii škoda zanj. Vedno je £el‘k prepirljivec in pretepač.
kot K’Timar j• zmedeno opazoval oba moža za mizo v kotu. Tako nob ’B je ""‘ejal elegantni gospod, nt še nikoli slišal smejati se eaepa človeka «Kakor kakšna histerično ženska, kt se bo k hip ~rgia lkozi okno „ je nugiii sam prt sebi in čutil, kako
Parižan Conrad Princel (prvi na levi) si je izmislil nov ples, ki mu je nadel ime «snap». Z njim ga plešeta komik Tissot in Kitajka Li Duong
iiiiiimittiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiimiimiM
Grehi organizacije ,,1'osa noKtra“ pred ameriškimi sodišči
"mravljinci mrgolijo po telesu..
DONALD HOMIG
NEW AORK, 22. — V dnevni kroniki ZDA prihaja te dni na dan kriminalna dejavnost, katere stredišče je organizacija Co-sa nostra (naša stvar). Neko zvezno sodišče je obsodilo na ostrejše kazni celo mrežo tihotapcev mamil, ki jo vodi Car-mine Locascio in ki je pritihotapila v ZDA .največjo količino mamil, kar jih je kdaj prišlo na obale ZDA*. Z druge strani so detroitski zdravniki osupli nad vzdržljivostjo Santa Per-roneja, ki že okreva, pa če-
HOROSKOP
>l,,,,iiiiii|||,||1|H|||||M|n||N||||||)||||||„|||||||||||||(||||||||H|||||||||||M||a|||||||l„lll,„||„„l||l|,l„„l|im„lll|l|lllltliafll|„l|,||l,„l|,„„|l||l|||||||||itt||i|||iiiiiiiiiii
Poslov? (od 21-3. do 20.4.) Dobri no nrini uspehi so odvisni izključuje u ,vaše dobre volje. Pomirje-
Btv drUŽini‘
K°toviti<0Hd d0 20-5-) Da bl za-
ve - * 1 poljii razvoj svoje ustano.
Postavi s^uša^te boU opreti na že ste * -1606. temelje. Poplačani bo-jatelj|vSV0Je razumevanje do pri-
VseV£J.CKA <od 21.5. do 22.6.) rešj,. ,ne)Se probleme skušajte E°stin ,, v teiFu. jutra. B svojo stro. ge	P?8‘edu ocenjevanja dra-
2aPlet?i boste razmerje še bolj
je {<>d 23.8. do 22.7.) Nastopil tro^telc ugodnih priložnosti za čer v	Prebili boste lep ve-

Dobra
zamisel vam bo omogočila ustrezno izpolnitev nekega načrta. Popolna harmonija v odnosih do ljubljene osebe.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Otresite se pozabljivosti, ker je ta v napoto vaši dejavnosti. Vaše želje se bodo v kratkem izpolnile.
TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Odlično se boste znašli tudi v najtežjem položaju. Ne računajte, samo na srečo, da bi dosegli postavljene cilje.
ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Zagotovljen vam je uspeh v poslo-
vanju, zahvaljujoč vaši telesni zmogljivosti. Srečne ure z drago o-sebo.
STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Danes se boste morali pogajati z izredno nevarnimi nasprotniki. O-seba, ki jo ljubite, ne bo pokazala do vas ustreznega razumevanja
KOZOROG (od 21.12. do 20 1.) Primorani boste v kar najkrajšem času odstraniti nekatere manjše nevšečnosti. V neki čustveni zadevi ne lazunaite na nagel uspeh.
VODNAR (od 21 1. do 19.2.) Prišla bo do izraza različnost pogledov med vami in sodelavci. Ne kažite pretirane občutljivosti.
RIBI (od 20.2, do 20.3.) Upoštevajte predvsem želje svojih pred stojnkov. Dosegli boste vse svoje cilje, dasiravno samo postopoma.
prav ga je peklenski stroj, ki je bil skrit v motorju njegovega avtomobila, hudo poškodoval in ga vrgel celo na streho dvonadstropne hiše. V Jer-sey. Cityju se končno vrši proces proti Anton.vju De Ange-lisu, kateremu je uspelo prodati za 30 milijard lir olja, ki ga dejansko njegova družba ni imela.
Santo Perrone je ob eksploziji peklenskega' stroja izgubil eno nogo in zadebil ogromne okvare v trebušni votlini. Kljub temu je ostal ves čas pri zavesti in vseh deset ur, kolikor so zdravniki potrebovali, da bi ga rešili, so mu morali dodajati anestetike. Med operacijo je od časa do časa prihajal k zavesti in na zdravnike rjovel, če že niso končali. Sorodnikom in prijateljem, ki prihajajo k njegovi bolniški postelji, Perrone ponavlja, da ne ve, kdo je oni, ki ga je »pognal v zrak», toda gotov je, da ga bo našel.
Policija, ki pozna Santa Pet^ roneja tudi pod vzdevkom «u-metnik izsiljevanja«, domneva, da je Perrone žrtev kake svoje bivše žrtve, ni pa izključeno, da so ga hoteli spraviti s poti kaki njegovi »poslovni tekmeci«. Santo Perrone je bil namreč v Detroitu absoluten vladar organ* zarije »Cosa nostra«.
čarovništvo močno razširj'ena. Zaradi tega je policija v primeru umora čevljarja tudi začela naj‘prej preiskovati v tej smeri. Malo je krajev, kjer bi ljudje ne verovali v čarovnice. Erhar-dov ((gospodarski čudeži), nagel tehnični razvoj ipd. — vse to nikakor še ni omogočilo, da bi praznoverje bilo povsem iztrebljeno. Nekateri sociologi zatrjujejo, da je danes v Zahodni Nemčiji še najmanj 10.000 oseb, ki se poklicno ukvarjajo z izganjanjem hudiča iz človekovega telesa in podobnimi zadevami. Starke, ki so kdaj prečitale kako knjigo o čarovništvu in svoj »abrakadabra* okrase z ustreznimi besedami iz svetega pisma, uživajo velik ugled in spoštovanje pri ljudstvu, ki se jih obo-nem boji.
Čarovništvo je bilo od davna močno razširjeno v srednji in severni Evropi, kjer so se krščanske tradicije mešale z ostanki poganskih verovanj. Pogosto pa čarovništvo služi samo kot maska razvratnosti, zakaj zelo pogosto se dogaja, da se čarovniški obredi sprevržejo v seksualne orgije. In pravtako, da pri tem pride do obrednih žrtvovanj, se pravi umorov.
Dokaj razširjeno j'e tudi vraževernost v manj grozljivih o-blikah. Na osnovi anketnih podatkov je bilo ugotovljeno, da na področju Schwarzwalda najmanj 95 odstotkov prebivalstva še veruje v čarovnice. Na področju Linneburga pa okrog 65 odstotkov ljudi v obstoj ((višjih sil». V Nemčiji, ki je bogata na gozdovih in kjer so naselja še pred nekaj desetletji bila drugo od drugega domala popolnoma ločena, živi in opravlja svoj ((poklic« na stotine čarovnic, ki nanje običajno zvračajo krivdo za vse bolezni živali in otrok. Pri tem je običajen pojav, da kmetje pokličejo duhovnika, ki naj bi zle duhove izgnal iz hiše in hleva.
Profesor etnologije na univerzi v Goettingenu, Peuckert, trdi in dokazuje, da se vraževernost v Nemčiji ne samo ohranja, marveč celo objavlja in naprej razširja, in to ne samo po vaseh, ampak tudi v mestih.
Zanimivo je, da je pred nedavnim neki zahodnonemški založnik ponovno tiskal in izdal knjigo o čarovništvu, ki nosi naslov «Pravi zmaj ognjeni«. Ta je bila prvič izdana v Koelnu v začetku 18. stoletja. Po svoji obliki spominja na sv. pismo in je po njej veliko povpraševanje. Založnik je z njo napravil naravnost odličen posel. V njej se nahajajo čarovniški recepti, ki jih danes v Zahodni Nemčiji radi uporabljajo. Tako n. pr.: napravi skozi uho črnega mačka luknjico, kri naj kaplja na kos kruha, ki ga je treba pojesti. To je zdravilo proti mrzlici. Najti pa je v njej tudi recept za zdravljenje božjasti. Uloviti je treba krtico in jo speči, tako da od nje ostane samo pepel, postaviti pa Jo jp treba na ogenj živo, pepel, ki ga tako dobiš, je odlično zdravilo proti božjasti. Zobobol je moč pozdraviti, če okrog vratu nosiš zob, ki si ga izdrl živi miši.
Poleg tega se tudi v omenjeni knjigi priporoča v Nemčiji dokaj razširjeno mučenje živali, ki je baje odlično sredstvo za izganjanje in onemogočanje čarovnic. Na Spodnjem Saškem imajo povsem domače, krajevne recepte. Treba je n. pr. samo vsak dan odrezati živi svinji kos uše-
sa in čarovnice izgube vsako moč nad to hišo.
«Rešite našo deželo od čarovnic!« — takšen je naslov študije, ki jo je pred letom dni za UNESCO napisal Johann Kruze iz Hamburga, znanstvenik, ki se ukvarja z vprašanji vraževernosti.
Posledica te, večkrat naravnost bolestne nagnjenosti najširših plasti k temu, da verujejo v čarovništvo, pa se potem izražajo tudi tako, da jo nekateri prepredeni in preračunljivi ljudje na vse mogoče načine dobičkonosno izkoriščajo, v svojstvu poklicnih čarovnikov, seveda. Pred kratkim je eden od teh priporočil: revmatizem se najbolj gotovo zdravi tako, da se na pomlad objame hrastovo deblo in obenem izgovore besede «v imenu očeta in sina in svetega duha«. Za ta svoj recept si je čarovnik storil plačati 500 mark, več kot katerikoli kirurg ali univerzitetni profesor.
V severni Nemčiji je zelo razširjena prodaja «nebeških pisem«, t. j. pesmic, s pomočjo katerih je moč izganjati zle duhove. Objavljamo eno od teh: »Zli duh — prepovedujem ti, da stopiš v mojo hišo na moje dvorišče, v moj hlev in svinjak, v mojo posteljo — pojdi v drugo hišo-povzpni se na hribe, prekorači vse reke — in vrni se v mojo hišo samo na srečen dan — v imenu očeta in sina in svetega duha, amen.« Ta zdravilni nasvet je klienta stal 10 mark.
Kot smo že v enem naših zadnjih modnih člankov najavile, je bila pretekli petek v Ljubljani na Gospodarskem razstaviščji svečana otvoritev sejma «Moda 1964», na katerem razstavljajo svoje proizvode tekstilne tovarne in tovarne konfekcije iz vse Jugoslavije, v soboto pa je bila na istem razstavišču otvoritev modne revije konfekcijskih oblačil in še druge modne revije, katere modele so narisale domače modne risarke, izdelani pa so bili iz tkanin, ki jih izdelujejo jugoslovanske tekstilne tovarne.
Naj že v začetku našega članka preciziramo, da gre pri omenjenih modnih revijah za povsem nekaj drugega, kot pa pri modnih revijah v Firencah, Parizu itd., kjer je na tapetu vprašanje «vi-soke mode«. Ljubljanska modna revija stoji na dosti realnejši in trdnejši podlagi ter je torej brez vse tiste modne fantazije in tudi brez vseh tistih modnih novosti, ki karakterizirajo ostale mednarodne modne revije. To je v glavnem revija modelov, ki jih vsaka lahko obleče za cesto, za dom ali pa za službo, ne da bi si pri tem delala večjih problemov.
S koncepcijo, ki so si jo organizatorji omenjenih dveh modnih revij zastavili, bi se tudi me lahko v glavnem povsem strinjale, saj same vemo, da so nam praktične in enostavne obleke vedno tiajT?«bše ter da je težko osvajati modne novosti, če nimamo za to niti sredstev, niti dovolj poguma, da bi jih tudi nosile. Z nečem pa se ne moremo strinjati in to želimo v našem današnjem poročilu tudi poudariti praktičnost in enostavnost namreč, po našem, še ne pomenita ponavljanje že tolikokrat uporabljenih in zato že tudi obrabljenih načel, temveč pomenita tudi uvajanje tistih modnih novosti, ki praktičnosti m enostavnosti ničesar ne jemljeta, dajeta pa vsakemu modelu čar novosti, iznajdljivosti in originalnosti. In teh novosti ter originalnih idej smo na omenjenih modnih revijah v Ljubljani zelo, zelo pogrešale. Lahko rečemo, da bi skoraj vse m odele, ki smo jih videle, z majhnimi popravki v barvah in izbiri blaga, brez velikih težav lahko uvrstile tako na modne revije za prihodnje leto, oziroma na modne revije, ki so že daleč za nami.
|Res je, da.se mora moda prila-gojevali tako načinu življenja, ppdnebju in,še djiiigim činiteljem, ter da je nesmiselno slepo slediti na primer italijanski ali francoski modi. Toda prepričane smo, da ima lahko vsaka dežela, pa četudi se v glavnih smernicah prilagaja, ali usmerja po tej ali drugi modi, tudi svojo modna Unijo, s svojimi domislicami in novostmi, ki bodo upoštevale lahko vse činitelje in okolnosti, ki pa bodo prav zaradi tega ženskemu svetu še bHžn in zato tudi .ljubše.
Kljub tem kritičnim pripombam Pa moramo takoj poudariti, da je jugoslovanska konfekcija napravila v zadnjifi letih zel o velik napredek ter da so bili mnogi modeli, ki smo jih na modni reviji videle, res okusni in tudi lepo izdelani. Predvsem naj tu omenimo spomladanske in letne plašče, poletne obleke, oblačila za šport tn moške obleke, v mnogo manjši meri pa oblačila za otroke, ki v glavnem niso bila niti praktična, niti okusna. Biti so izdelani, po krojih, ki so lahko prilagodljivi res skoraj vsem postavam in bodo zato brez dvoma na■ leteli na ugodnem odmev pri ve-
liki večini potrošnikov, ki so takšno konfekcijo že zelo pogrešali. Lahko bi pristavile morda še to, da so bili ženski modeli bolje izdelani in pogojeni od moških ter da so predvsem moški jopiči bili krojeni po že nekoliko preživelih krojih in dostikrat tako, da jih bo težko prilagoditi vsem postavam.
Na drugi modni reviji, na kateri so bili prikazani izvirni modeli jugoslovanskih modnih ri-saik, izdelani iz blaga, ki ga izdelujejo jugoslovanske tekstilne tovarne, je bilo novih idej in novosti seveda več. Tu so domače modne risarke, seveda v okviru obstoječe realnosti, pokazale nekaj modelov, ki so bili res lepi, pa tudi originalni. Kar smo pogrešale, je bila izbira barv. Skoraj vsi modeli so se vrteli okrog sive barve, ki je res lepa in solidna, a ni najbolj v modi in je predvsem zelo monotona. Torej
	
Model, ki ga prikazujemo, ni ii Ljubljane, pač pa iz Firenc. Gre za 9/10 površnik iz volnenega blaga ko. ralno rdeče barve. Narisal ga je Luciani
več izbire v barvah bi modelom ne škodovalo, temveč samo koristilo.
Problem zase so pa po našem predstavljale pletenine, ki so jih med drugim prikazovale že znane tovarne pletenin v Rašici, Radovljici, kot druge tovarne iz Zagreba in Beograda. Ti pleteni modeli so bili skoraj vsi pravi ((biseri« ter smo se nad nekaterimi naravnost navdušile. Med temi smo občudovale prelepe dvodelne obleke, bluze, športne jopice m pullover-je in tudi cele obleko. Na tem področju lahko res govorimo o modelih, ki bi zadovoljili tudi najbolj zahtevne kupovalke.
Zaključek našega današnjega članka bo zato takšen: videle smo dosti lepega in predvsem praktičnega. Ce bodo domači modni ustvarjalci dodati kriterijem praktičnosti m enostavnosti, ki so se jih na omenjeni modni reviji držali, še kakšno izvirno modno domislico in predvsem več fantazije v barvah, potem bodo prihodnje modne revije pomenile res za vsako obiskovalko, pa tudi za eksperte m seveda za vse tiste, ki so pri izdelovanju ženske m moške konfekcije zainteresiram, pravi užitek, pa tudi komercialni uspeh, NEVA LUKEŠ
Radio Trst A
7.00:	Koledar; 7.30:	Jutranja
glasba; 11.30: Šopek slov. pesmi; 11.45: Glasbeno potovanje; 12.15: Po društvih; 12.30: Za vsakogar nekaj: 13.30: Glasba po željah; 17.00: »Musiči del Friuli«; 17.20: Glasbeni kalejdoskop; 18.00: Italijanščina; 18.15: Umetnost in prireditve: 18.30: Solistični koncert: 18.55:	Tamburaški ansambli;
19.15: Lepo pisanje; nato Znani pevci; 20.00: Šport; 20.30: Parada orkestrov; 21.00: »Martin Krpan«; 22.50: Sodobna glasba.
ČETRTEK, 23. JANUARJA 1964
16.30: V diskoteki; 17.25: Glasba in poezija: 18.00: Dogodki doma in po svetu; 18.30: Pianist J. Achu-carro; 20.25: Festival v Assisiju; 21.00: J. L. Roncorom: »La stagio-ne delle ciliege«; 22.45: Riddle in njegov orkester.
Slovenija
II. program
12.00:	Plošče; 12.25:	Tretja
stran; 13.15:	Carto Pacchiori;
13.40: Uspeli motivi; 14.10: Domači glasbeniki; 14.25: Električne kitare.
Koper
6.15: Jutranja glasba; 7.00; Prenos RL; 7 15: Glasba za dobro jutro; 9.00: Za delovne kolektive; 9.30; Glasbeni zmenek: 12.00 in 12.50: Glasba po željah; 13.40: George Liberace; 14.00: Glasba po željah; 14 30:	Aktualnosti;
14.40: Melodije; 15.30: Zbor RTV Ljubljana; 16.15:	Tretja stran;
16.30: Simfonični koncert; 17.40: Pojo Azzam, Hardy in Rivers; 18.00: Prenos RL; 19.00: Orkester Mengo; 19.30: Prenos RL; 22.15: Orkester Mann; 22.40:	Ritmi;
23.00: Prenos RL.
Nacionalni program
6.30:	Vreme na ital. morjih;
8.25: Naš jutranji Strani iz albuma mnenje; 9.15: Pesmi; na antologija; 11.00: Sprehod skozi čas; 11.15: Ital, pesmi; 11.30: Komorna glasba; 13.25: Odnka glasba; 14.55: Vreme na ital. morjih; 16.00: Program za najmlajše:
7.35; Jutranja glasba; 8.35: Nun-zio Gallo; 9.00: Ital. pentagram; 9.15: Ritem in fantazija; 10.35: Nove ital. pesmi; 12.00; Romantično popotovanje; 14.00:	Pevci;
14.45; Nove plošče; 15.15; Kolesa in motorji; 15.35: Koncert v miniaturi; 16.00: Rapsodija; 16.35; O peretni program; 17.00: Plošče; 17.35: Mala enciklooedija: 17.45: Od verza do melodije; 18.35; E-notni razred; 18.50: Vaši izbranci; 20.35; Ljudje nove zgodovine; 21.00: Glašbeni program; 22.10: Jazz.
III. program
18.30: Jugoslovanska kultura; 18.45; Andrea in Giovanni Gabrieli; 19.30; Koncert; 20.30: Revijski priigram; 20.40: Dvorak in Glinka; 21.20: Glasbeni festival; 21.50: Problemi sodobne Indije; 22.20: Porpora in Pepusch.
| Hitra popravila in prodaja TV aparatov pralnih strojev elektrogospodinjskih predmetov
Si |	TRE VIS AN |
—>--« -L-	_	—	---- -4018
le 3, -6-276 I
Trst, Via S Nicolči 21, tel.24-018 Popravila: Via delle Mllizie 3, telefon štev. 76-276
6.20: Tečaj ruskega jezika: 8.05: Z opernih odrov; 8.55: Za šolarje; 9.25; Slovenski pevci in ansambli; 10.15: The band of the Royal Marines; 10.30; Nova pesmica; 11.00: Pozor, nimaš prednosti; 12.05:	Zabavna glasba;
12.15: Čebelarstvo; 12.25: Domače pesmi; 13.30: Glasbeni sejem; 15.15: Zabavna glasba; 15.40: Literarni sprehod; 16.00: Vsak dan za vas; 17.05: Ansambel Harry Mooten; 17.15; Turistična oddaja; 18.00: Aktualnosti; 18.10: Zabavni kaleidoskop; 18.45: Kulturna kronika; 19.05: Glasbene razglednice; 20.00: Domače pesmi; 20.45: Lahka glasba; 21.00; Albert Camus; 21.40: L. M. Škerjanc: Koncert za harfo: 22.10:	V. Petrželka:	Im-
promptu: 22.15: Naši umetniki muzicirajo; 23.05: Solistka Juhe London: 23.20: Za ljubitelje jazza.
Ital. televizija
Od 8.30 do 14.30: Sola; 17.00: Tvoja prihodnost; 17.30:	Pro-
gram za najmlajše; 18.40; Nikoli ni prepozno; 19.00:	Dnevnik:
19.15:	Knjižne novosti:	19.45:
Kmetijska oddaja; 20.15: Športne vesti; 20.30: Dnevnik; 21.00: TV priredba; 21.50:	Kino danes;
22.30: Veliki lov; 23.00: Dnevnik.
DRUGI KANAL
21.00: Dnevnik; 21.15: Guida in Vaccari (po Verghi) «Mastro Don Gesualdo«; 22.30: Športni četrtek.
Jug. televizija
17.30: Angleščina na TV; 18.00: Poročila; 18.05: Mend v spored — oddaja za otroke; 19.00: TV obzornik; 19.30: »Zima, zima« — glasbena oddaja; 20.00: TV dnevnik; 20.30: Simfonični koncert; 22.40: Poročila.
Vreme včeraj: najvišja temperatura 5,8, najnižja 1,1, ob 19. uri 4 stopinje, vlage 76 odst,, zračni tlak 1034,3 stanoviten, nebo jasno, morje mirno, temperatura morja 8
Tržaški dnevnik
Danes, ČETRTEK, 23. januarja
Rajko
Sonce vzide ob 7,38 in zatone ob 16.57. Dolžina dneva 9.19. Luna vzide ob 12.12 in zatone ob 1.31 Jutri, PETEK, 24. januarja Felicijan
TISKOVNA KONFERENCA ODBORNIKA ZA MESTNO POUČIJO IN PROMET
V ponedeljek bo začelo veljati časovno omejeno parkiranje
Značke (ure) za časovno omejeno parkiranje so že v prodaji po tralikah po 50 lir - Mestna policija bo izvajala strogo nadzorstvo
Odbornik za mestno policijo in promet dr. Venier je imel sinoči tiskovno konferenco v zvezi s skorajšnjo uveljavitvijo časovno omejenega parkiranja avtomobilov z posebnimi značkami v nekaterih ulicah središča mesta, katere so se udeležili tudi ravnatelj občinskega Oddelka za mestno policijo in promet dr. Corgnale, poveljnik mestnih redarjev polkovnik Dolce in inž. Passagnoli.
Najprej je dr. Venier sporočil časnikarjem, da je občinska uprava predvideva, da bodo lahko to vprašanje uredili že tekom lanskega poletja. Toda razne tehnične in druge ovire so zadevo zavlekle do sedaj, se pravi do prihodnjega ponedeljka, 27. t. m., ko bo stopil v veljavo zadevni županov ukaz o uveljavitvi časovno omejenega parkiranja s posebnimi značkami.
Nato je odbornik poudaril, da je občinska uprava sklenila s tržakim Edečim križem posebno konvencijo, na osnovi katere prepusti Rdečemu križu tiskanje in prodajo posebnih značk, ki jih bo moral imeti vsak avtomobilist, če bo hotel parkirati na določenih mestih. Te značke, ki stanejo 50 lir, so že v prodaji v vseh trafikah, v uradih pokrajinske turistične ustanove, v uradih avtonomne letoviščarske in turistične ustanove ter v vseh potovalnih uradih. S konvencijo se je Rdeči križ obvezal, da bo za prvo potrebo tiskal 10.000 primerkov o-menjenih značk. Odbornik je poudaril, da je občinska uprava sklenila pooblastiti Rdeči križ, naj pripravi in da v prodajo značke za časovno "omejeno parkiranje iz razloga, da pomaga tej ustanovi, ki je v službi vsega prebivalstva in se nahaja v zelo težkem finančnem Stanju. Hkrati pa se je Rdeči križ obvezal, da bo poskrbel, da bodo značke vedno na razpolago trafikam in ostalim ustanovam, ki jih prodajajo, tako da jih bodo avtomobilisti lahko dobili kjerkoli v mestu.
Ukaz, ki ga je župan že podpisal, določa, da bo časovno omejeno parkiranje avtomobilov s posebnimi značkami veljalo vsak delavnik od 8. do 19. ure, in sicer za največ 90 minut, nakar bo moral avtomobilist odpeljati svoj avtomobil vstran. Na osnovi omenjenega županovega ukaza bo časovno omejeno parkiranje najprej veljalo v sledečih ulicah:
Ulica S. Nicolb — od Ulice Roma do Nabrežja 3. novembra — na strani, kjer so hišha soda števila;
Ulica Cassa di Risparmio — po vsej ulici na strani hišnih sodih številk;
Ulica Dante — po vsej ulici na strani hišnih sodih številk;
Ulica S. Lazzaro — po vsej ulici na strani hišnih sodih številk;
Ulica Imbriani — od Korza do Trga sv. Ivana na strani lihih številk;
Trg republike — na obeh straneh;
Ulica Genova — na strani lihih tevilk od 7 do 19;
Ulica delle Torri — na obeh straneh;
Borzni trg — na strani pred hišno številko 9;
Drevored XX. septembra — na strani pred hišno številko 1;
Korzo Garibaldi — na strani lihih številk;
Trg Stare mitnice — na parkirnem prostoru v središču trga;
Miramarski drevored — na strani ob poslopju železniške postaje.
Avtomobilist, ki bo hotel parkirati na zgoraj omenjenih mestih, bo moral nastaviti značko na uro, ko je prišel na parkirni prostor, ter jo postaviti v notranjost avto-
mobila na vidno mesto. Ko bo zapadlo največ 90 minut po prihodu bo moral odpotovati. V županovem ukazu je tudi rečeno, da je strogo zabranjeno nastaviti netočen čas prihoda.
Poveljnik mestnih redarjev polkovnik Dolce je izjavil časnikarjem, da bodo mestni redarji strogo pazili na spoštovanje predpisov o omejenem časovnem parkiranju Kršitelje teh predpisov bodo kaznovali s predpisnimi globami. Zaprosil je časnikarje, naj napišejo, da naj avtomobilisti ne jemljejo za slabo strogost redarjev, ker samo točno izvajanje predpisanih pravil lahko omogoči vsem prizadetim, da najdejo za omejen čas parkirno mesto.
Nadalje so časnikarjem sporočili, da bodo v prihodnosti uveljavili časovno omejeno parkiranje avtomobilov tudi v ulicah in trgih okrog glavnih javnih ustanov, kot na primer okrog magistrata, prefekture, pošte, finančne intendance, sodišča itd.
PO ODOBRITVI ZAKONA 0 NOVI OBDAVČLJIVI VSOTI
Kdo je dolžan prijaviti dohodke za dopolnilni davek
Za letos morajo izpolniti prijavo Vanoni tudi še vsi tisti, katerih obdavčljivi dohodek znaša manj kot 960.000 lir
Finančna komisija poslanske zbornice je že odobrila zakonski dekret, na osnovi katerega je določeno, da od 1. januarja letos noben davkoplačevalec, ki ni presegel 960.000 lir letnega dohodka brez osnovnega odbitka 240.000 lir in odbitka za družinske člane, ne plača dopolnilnega davka (Vanoni). Isti zakon tudi določa, da ! se odtegljaj 1,50 odstotka, ki ga na osnovi obstoječih zakonskih predpisov odteguje delodajalec na dohodke od dela, klasificirane pod kategorijo C-2, od 1. jnauarja letos dalje zaračuna samo na tisti del dohodka, ki presega 960.000 lir.
Dosedaj niso plačevali dopolnilnega davka vsi tisti davkoplačevalci, ki niso presegli 720.000 lir brez osnovnega odbitka 240.000 lir in brez odbitka za družinske člane.
Pristojni organi poudarjajo, da predstavlja ta zakon bolj pravično obdavčevanje dohodkov italijanskih državljanov. Hkrati pa dodajajo, da gre zakon predvsem v korist osebam z nižjimi dohodki.
•iiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiimiiiiiMuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiimimiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiniiiiiiiiMiiiiiiiH
RAZGOVOR PREDSEDNIKA RK Z NEKATERIMI NOVINARJI
Država mora bolj podpreti delovanje Rdečega križa
Predsednik dr. Hausbrandt je napovedal odstop s predsedniškega mesta - Dejavnost RK v lanskem letu
V zvezi s finančno krizo v katero je zabredel Bdeči križ v Trstu, zaradi česar je' moral omejiti tudi službo nujne pomoči, je predsednik pokrajinskega odbora RK dr. Roberto Hausbrandt s’klica 1 nekatere novinarje in jim o-risal položaj. Na koncu je tudi izjavil, da bo odstopil od svojega odborniškega mesta, to je, da ga ne bo več sprejel v prihodnosti, če ne bo jasnih zagotovil o ureditvi proračunov in sploh vsega, kar se tiče delovanja te človekoljubne ustanove. 20. t.m. je namreč zapadel štiriletni mandat sedanjega odbora in zato se je dr. Hausbrandt tudi zahvalil odbornikom m damam RK za njihovo nesebično delovanje v tem času. Ko so vsi izrekli svoje obžalovanje zaradi odstopa predsednika,, je dr. Hausbranit zagotovil, da bo skupno z odborom še začasno deloval ter da se bo odbor preimenoval v izrednega in se lahiko vsak čas razpustil. Dr.
URADNI PODATKI TRGOVINSKE ZBORNICE ZA L 1963
Celotni pristaniški promet se je zmanjšal za 3,4 odst.
Železniški promet se je zmanjšal za 19,1 odst., promet s tovornimi avtomobili pa se je le neznatno zvišal
Po uradnih podatkih tržaške trgovinske zbornice je pomorski pro. met tržaškega pristanišča v lanskem letu dosegel 5.008.163 ton, medtem ko je znašal 1962. leta 5177.314 ton in 1961. leta 5 milijonov 173.524 ton. V pristanišče so pripeljali 3.763.945 ton blaga (1962. leta 3.801.536 ton in 1961. leta 3 milijone »17.161 ton), odpeljali pa 1.244.218	(1962 leta 1.375.778 in
1961.	leta 1.256.363) ton blaga.
Gornji podatki obsegajo celoten
promet tržaškega pristanišča in torej poleg podatkov o prometu Javnih skladišč tudi podatke o prometu industrijskega pristani šča Aquile ter prometa za potrebe drugih tržaških industrijskih dejavnosti in predvsem železarne Italsider. Podatki govore, da se je pristaniški promet lani znižal za 169.151 ton ali za 3.4 odstotka. Padec je torej pomemben in je še zlasti občuten, če upoštevamo, da so v lanskem letu napredovala skoro vsa pristanišča v Italiji z edino izjemo Trsta, Neaplja in Barija.
Železniški promet je po istih u-radnih podatkih lani dosegel 1 milijon 984.558 ton, medtem ko je znašal 1962. leta 2.339.853 ton in 1961. leta 2.549.346 ton. Znižanje železniškega prometa je torej še občutnejše kot pomorske, ga, saj je železniški promet letos za 355.295 ton ali za 19.1 odstotka nižji kot lani. Ker odpade večina železniškega prometa na prevoz tranzitnega blaga, in ker se istočasno promet s tovornimi avtomo-bili ni bistveno zvišal, govori ta padec, da se je prvenstveno znižal tranzitni promet tržaškega pristanišča in da se je torej lani poslabšala tudi struktura pristaniškega prometa.
Promet s tovornimi avtomobili je lani dosegel v tržaškem pristanišču 1.585.073 ton, medtem ko je
1962.	leta znašal 1.524.305 ton in 1961. leta 1.573.544 ton. Te podatke v tej obliki statistični urad tržaške trgovinske zbornice objavlja prvikrat. Podatki se nanašajo na promet, ki so ga ugotovili na carinskih blokih tržaškega pristanišča in torej ne obsegajo celotnega prometa Trsta s tovornimi avtomobili.
Za primerjavo s temi uradnimi podatki naj navedemo še podatke o prometu reškega pristanišča v lanskem letu, ki so bili objavljeni prav včeraj. Reka je lani, tj. v letu 1963, prvič presegla promet tržaškega pristanišča, saj je skupni in tranzitni promet dosegel 5.974.000 ton. Ta številka je za 170.000 ton večja od prejšnjega rekordnega prometa in trikrat večja od največjega predvojnega prometa Reke. Po oceni strokov-
če bi bili luka in železnica pripravljeni na tako velik tovor.
Sindikalni sestanki bivših policistov
Iz Rima se je vrnila delegacija voditeljev sindikata bivših policistov ZVU, ki je posredovala na raznih ministrstvih za rešitev njihovih vprašanj. Včeraj so ti voditelji sklicali sestanke za 4 skupine teh uslužbencev, to je po uradih, v katerih delajo, oziroma ministrstvih, pod katera spadajo. Na teh sestankih so poročali prizadetim o rezultatih rimskih razgovorov. Za bivše policiste, dodeljene tehničnemu uradu za davek na proizvodnjo ter poštni upravi, so končno uredili razna vprašanja. Enaka vprašanja pa so ostala nerešena za uslužbence oddelka za industrijo in trgovino ter uslužbence železniške uprave. To se dogaja, ker se rešujejo vprašanja ločeno, pač po posameznih ministrstvih.
Danes ob 15.30 pa bo sestanek bivših policistov, dodeljenih kvestu ri, to Je notranjemu ministrstvu
Hausbrandt se je na koncu zahvalil tudi tržaškim umetnikom, ki so darovali 87 svojih del za loterijo, ki bo v kratkem v korist Rdečega križa.
V svojem razgovoru z novinarji je dr. Hausbrandt poudaril važne naloge Rdečega križa, zlasti pa nujno pomoč, kii je družbena dolžnost, katero morajo opravljati vsi meščani, kajti s podporo tej službi pomaga vsak meščan tudi sam sebi. Toda za to človekoljub, no delo ne morajo prispevati le zasebniki marveč tudi država. Obstaja namreč odlok, s katerim je bila Rdečemu križu poverjena služba nujne pomoči. Na ta odlok pa so pozabili i.n vlada bi ga morala zopet privleči na dan, kajti v Italiji se opravlja služba nujne« pomoči na preveč raznolike tiačine.'
Dr. Hausbrandt je nato orisal dejavnost odbora tržaškega RK in navedel nekaj zanimivih podatkov. Lani so 7875-krat poklicali reševalne avtomobile za nujne primere; ti avtomobili so opravili tudi 9034 prevozov bolnikov; 6246 osebam so nudili zdravniško pomoč v ambulantah RK; končno so dali 79.537 injekcij. Kljub vse-mu temu obsežnemu in težkemu delu je odboru uspelo uravnovesiti lansko bilanco. Toda mnogo bolj temna je prihodnost, kajti sedaj ni moč računati na proračun, ki bi slonel na trdnih teme. ljih, kar se tiče dohodkov. Sedanja bilanca se je opirala na naslednje dohodke: prispevek vlad-nega komisariata 30 milijonov lir, tržaške občine 10 milijonov, pokrajinske uprave 6 milijonov, miljske občine 240 000, inkaso za storitve 60 milijonov, dohodek od nepremičnin 8 milijonov, razni darovi in prispevki 6 milijonov «te. den RK» 4 milijone, dohodka z raznih prireditev 3 milijone, razni dohodki 5 milijonov. Vsi ti dohodki pa so nestanovitni, med-tem ko so potrebe velike in stalno naraščajo.
pido), s katerim proti Rimu.
so se odpeljali
Povratek Togliattija iz Jugoslavije
Na svojem povratku iz Beograda se je generalni tajnik KPI Palmiro Togliatti včeraj ob 6.15 pripeljal z vlakom na sežansko postajo. Spremljali so ga člani vodstva KPI Leonide Jotti, Gior-gio Napolitano in Alessandro Nat-ta ter člana centralnega komiteja Sergio Cheravolo in Spartaco Marangoni. Na sežanski postaji jih je sprejel konzul SFRJ v Trstu Aleksander Oluič, ki jih je nato spremljal v Tržič, kamor so se odpeljali z avtomobili. Po kratkem ogledu Tržiča so stopili na tržiški postaji na brzi vlak (ra-
Novo poslopje avtomobilskega kluba
Tržaški avtomobilski klub bo sezidal novo poslopje za svoj sedež. To je sporočil predsednik kluba Bassani na izredni seji vodstvenega sveta. Sklep je sprejel izvršni odbor italijanskega avtomobilskega kluba zaradi velikega porasta članov in storitev, ki jih nudi tržaški klub. Zgradbo bodo postavili v bližini trga na Montebellu in v Rimu so pred kratkim razpravljali o zadevnem načrtu. Za zidanje bodo porabili nad 300 milijonov. Ce ne bo kakih birokratskih ovir, se bodo pričela dela takoj.
Na osnovi tega zakona, bo črtanih iz davčnih seznamov dopolnilnega davka okrog 240.000 državljanov, ki so doslej plačali o-krog štiri milijarde lir davka. Kljub temu pa predvidevajo, da se ta manjši dohodek ne bo odrazil na državne finance, ker je dosedanja praksa že dokazala, da se kljub povišanju neobdavčljive osnove, dohodek iz dopolnilnega davka iz leta v leto veča. Poleg tega pa bo državna uprava prihranila mnogo birokratskega dela, saj je ministrstvo za finance že obvestilo pristojne davčne urade, naj ne vpisujejo v dačne sezname za leto 1965 oseb, ki so za leto 1963 prijavile, brez osnovnega odbitka 240.000 lir in odbitka za družinske člane, manj kot 960.000 lir letnega dohodka.
Kot smo že omenili, bo zakon veljal od 1. januarja letos. Zato je razumljivo, da bodo morali letošnji davkoplačevalci, ko bodo izpolnjevali zadevni obrazec «Vano-ni», upoštevati, da prijavljajo dohodke iz leta 1963, in da morajo zato prijaviti dohodke, če so višji od 720.000 lir, ker bo zakon stopil v veljavo s 1. januarjem leta 1964, in sicer v letu, za katero bomo prijavili letne dohodke šele v prvih mesecih 1965. leta.
Da bo našim čitateljem bolj jasno, jim bomo predočili en primer:	davkoplačevalec ima letno
1.200.000	lir kosmatega dohodka. Od tega najprej odbije vsoto dopolnilnega davka, ki mu jo je obdržal na plačo v teku leta delodajalec in ki znaša vzemimo 40.000 lir. Po tem odbitku ostane 1.160.000 lir. Nato odbijemo še 20 odstotkov na kosmati dohodek za razne stroške, kar znaša 240.000 lir. Po tem drugem odbitku ostane čisti dohodek, brez osnovnega odbitka
240.000	lir in odbitka za družinske člane, 920.000. Za letošnje leto bo moral davkoplačevalec s tem čistim dohodkom po zgoraj omenjenih odbitkih napraviti davčno prijavo, ker se dohodki nanašajo na leto 1963; prihodnje leto pa, če bo zračunal, da mu po vseh odbitkih razen osnovnega odbitka in odbitka za družinske člane, dohodki ne presegajo 960.000 lir, mu ne bo treba napraviti davčne prijave.
lavci se borijo že skoraj leto dni proti tej premestitvi, toda Intersind in ravnateljstvo CRDA nista doslej pokazala nobenega razumevanja za njihove zahteve in potrebe. Po Novem letu se je zdelo, da bodo končno le rešili ta spor s posredovanjem ministrstva za delo, pa se stvar kljub temu ni premaknila z mrtve točke. Zato so delavci na enotni skupščini sklenili, da bodo ponovno pričeli stavkovno borbo. Za sedaj stavkajo tri dni zapovrstjo po dve uri ter ne opravljajo nadurnega dela. Delavci so priredili tudi že več protestnih demonstracij in se tudi za danes ne izključuje kak protest.
Sestanek deželnih predstavnikov PSIUP
Deželni koordinacijski odbor PS-IUP nam je sporočil, da so se v Tržiču sestali predstavniki izvršnih odborov federacij PSIUP Gori. ce, Vidma, Pardenona in Trsta. U-gotovili so uspešno ustanovitev nove stranke, ki se je formirala v vseh federacijah dežele in h kateri so pristopili tudi nekateri »avtonomisti)). Na sestanku so se dogovorili, da bodo v čim krajšem času ustanovili deželni odbor stranke, ki bo pripravil politični program za deželne volitve.
Zahvala avtorja «V kraljestvu palčkov»
Vodstvo Slovenskega gledališča v Trstu ie prejelo te dni pismo Josipa Ribičiča, avtorja otroške igre «V kraljestvu palčkov«, ki jo gledališče prav sedaj uprizarja z velikim uspehom po naših odrih. Pismo se glasi:
Zahvaljujem se igralski družini Slovenskega gledališča za trud in prizadevnost, ki jo je terjala uprizoritev otroške igre «V kraljestvu palčkov», katere rojstvo in prva uprizoritev segata v leto 1917, ke je še stal Narodni dom v Trstu in so tržaški palčki z njo v Ljubljani manifestirali slovenstvo tržaškega ozemlja.
Želim vsem sodelujočim srečo in novih uspehov v letu 1964.
Josip Ribičič
Slovensko gledališče v Trstu
V nedeljo, 26. t. m. ob 16. uri na KONTOVELU
JOSIP RIBIČIČ
V kraljestvu palčkov
Za vse predstave se lahko rezervirajo vstopnice telefonsko pri upravi gledališča (telefon 38-236).
Stavke premeščenih tržiških delavcev
Delavci iz tržiških ladjedelnic CRDA, ki so jih premestili v tržaške, so zopet začeli stavkati. Ti de-
iiiiiiiitiiiumiiiiiiiiitiiiiiiiiiuiHiiiHHimiiiiMHHiUimmHnmiHimminMiiiMmmitMmmimtimmtHtiHt
Seznam plačevalcev družinsRega davka
zavarovalec, 10.464.600	(1.708.800);
Včeraj smo objavili imena nekaterih oseb, ki so prijavile najvišje dohodke za plačevanje dopolnilnega in družinskega davka Z današnjim dnem pa začenjamo objavljati po abecednem redu seznam vseh davkoplačevalcev družinskega davka, ki imajo več kot
3	milijone lir letnih obdavčljivih dohodkov. V oklepaju je višina davka, ki ga morajo prizadeti plačati.
Antonini Guido, gradbenik, 9 milijonov 500.000	(1.469.448); Ar-
telli Filippo, izvedenec, 6.200.000 (766.650); Audolv Ernesto, pomorski agent, 6.200,000 ( 763.650); Ales-si Chino, časnikar, 9 milijonov (1.346.994); Anastassachi Costanti-no, trgovec, 4.500.000 ( 431.814); A-pollonio Bruno, bančni voditelj,
4	450.000 ( 427.014); Artico Gottardo,
uradnik, 4.300.000	( 400.308); Atta-
nasio Ausonio, uradnik, 4.139.300 (379.416); Antonini Pietro, zdravnik, 4.100.000 (369 942); Ancona Ce-sare, trgovec, 4.035.300	( 364.104);
Anzelotti Gianni, uradnik, 3.800.000 (326.544); Amigoni Carlo, odvetnik, 3.641.500 ( 307.710); Audoli Eu genio, uradnik, 3.500.000 ( 285.726); Antonicelli Giuseppe, višji nadzornik gledališča Verdi, 3.264.600 (257 tisoč 160); Alkaly Alberto, trgovec, 3.150.000 (243.618); Acampora Salvatore, zastopnik, 3.050.000 ( 231 tisoč 516); Ara Fabio, uradnik, 3.041.000 (230838); Alessio Gracco, uradnik, 3.000.000 (223.428); Anoar-do Lamberto, upravnik, 3.000.000 (223.428).
Baroncini Gino, predsednik A. G., 31.000.000 ( 5.327.808); Banfield Goffredo, brodar 28.000.000 (4 milijone 812.216); Bufano Giuseppe,
Debata Zveze italijanskih žensk
Zveza italijanskih žensk Je sklicala debatni večer, na katerem bodo obratovali temo: »Idealna žena«. Uvodne besede bo spregovorila Fio-rella Chiodetti iz Rima, vsedržavna tajnica deklet UDI. V svojem govoru se bo sklicevala na članke, ki jih objavlja revija Noi Donne v okviru borbe proti starim in novim predsodkom.
Debatni večer bo drevi ob 20. uri v dvorani v Ul. Zonta 2.
..............ml...m......
«11 Piccolo» in slovenska šola
V petek se je tržaški sil Picco-lo» v članku z naslovom »La scuo-la slovena perde alunni, ma tut-tavia ottiene nuove aule» (Slovenska šoca izgublja učence, toda kljub temu dobiva nove učilnice) obregnil ob slovensko šolo na Tržaškem. V članku pisec na-vaja podatke o osnovnih in srednjih šolah ter očita, da so oblasti glede dodelitve prostorov bolj radodarne za slovenske kot za italijanske šole.
Nimamo namena, da bi se s puščali v dolgo polemiko z omenjenim listom, ki je od svojega rojstva sovražno razpoložen proti Slovencem, toda ob teni članku ne moremo kar tako mimo, ker je naperjen proti slovenski šoli. Kako sdobres namene ima, lahko takoj ugotovimo ie pri primerjavi naslova z vsebino članka. V naslovu je namreč najprej napisano sin media otto p er classe al liceo scientifico# (Na znanstvenem liceju povprečno osem (dijakovJ na razred), u članku pa piše: sScendendo al particolare emerge che il Liceo scientifico slovenj, suddiviso in S classi, gode di 5
njakov pa bi bil lahko lanski pro-j auie, u na p er classe guindi, in met reškega pristanišča še večji, | cui ripartisce i suoi 106 alunni
fin media 21 alunni per aula...). (Ce preidemo na podrobnosti, u-gotovimo, da slovenski znanstveni licej, razdeljen na 5 razredov, ima na razpolago 5 učilnic, torej eno na razred, v katere razporeja svojih 106 dijakov (povprečno 21 dijakov na učilnico...). Kdor je sestavil naslov morda ni prečital vsebine članka? Tega ne moremo verjeti. Torej s kakšnim namenom ta razlika7
V	zaključku dolgega članka tiči zajec: «.-.ed e di gnesti giorni, ud esempio, la notizia deli ormai imminente inaugurazione del nuo. vo liceo costruito per g It sloveni a San Giovannis. (s...in je iz teh dni, za primer, novica o že skorajšnji otvoritvi novega liceja, ki je bil za Slovence zgrajen pri Sv. /vanu»).
V	vesti, da bo končno po več letih dokončano novo šolsko poslopje pri Sv. Ivanu, je torej e-den izmed vzrokov, da je sil Pic-colo« objavil omenjeni članek.
Fredvsem se ne bosta preselila v novo šolsko poslopje samo znam stveni in klasični licej, ampak tu. di trgovska akademija, ki ima 166 dijakov. Slovenska šola s tem ne
bo pridobila na številu učilnic. Novo šolsko poslopje pri Sv. I-vanu nam ni padlo kot božja mana. Preden se je pokrajinska uprava odločila za to gradnjo, je bilo precej prošenj in protestov. Pokojni predsednik pokrajine prof. Gregoretti in tudi sedanji predsednik dr. Delise sta si ogledala prostore, v katerih so že dolgo let, od svojega začetka višja gimnazija ter klasični in znanstveni licej in sta se prepričala, da morajo te šole dobiti nove, primerne prostore.
Te šole so v zasebnem stanova, nju v stari stavbi. Le nekaj u. čilnic je kolikor toliko spodobnih, ostale so male, mračne, nehigienske, nikakor primerne za pouk. Vsa učila so natrpana v nekdanji kuhinji, v kateri sta ob. enem tudi prirodoslovni in fizikalni kabinet. Zgradba, kjer je trgovska akademija, je sicer nova, toda učilnice so majhne in natrpane in šola nima na razpolago zadostnih prostorov za kabinete. Glede osnovnih šol pa samo to: Italijanska osnovna šola na Repentabru ima 1 učenca, 1 učiteljico, 1 kateheta in 1 učilnico.
Berger Vittoria vd. Illy, zasebnica, 10.000.000	(1.589.754); Bassani
Renzo, zavarovalni agent. 8.281.400 (1.197.930); Bisotto Giuseppe, in-dustrijev, 8.000.000 (1.117.122); Ber-tocchi Giorgio, gradbenik, 5.300.000 (584.484); Bonetta Egeo, industri-jec, 5.000.000	( 515.598); Bartolin
Giuseppe, uradnik, 4.750.000 ( 476 tisoč 208); Beviiacqua Pietro, trgovec, 4.300.000 ( 400.308); Bonetti Antonia vd Degiacomi, zasebnica, 4.262.500 (396.810); Bak Carlo, zavarovalni voditelj, 4.177.400	(382
tisoč 920); Brunner Giorgio, inženir, 4.000.000 ( 355.788); Botta O-svaldo, odvetnik, 3.950.000 (350 tisoč 768); Buffa Armando, trgovec, 3.950.000	t350,718); Buffa Mario,
trgovec. 3.950.000 (350.748); Batti-iana Bruno, uradnik, 3.850.000 ( 336 tisoč 354); Benedetti Nicolb, zasebnik, 3.800 000 ( 326.544); Brunet-ti Lodovico, zdravnik, 3.550.000 (294.894); Benci Vladimiro, uradnik, 3.500.000	( 285.726); Battigelli
Giacomo, zdravnik, 3.450.000 (281 tisoč 646); Bernardini Giovanni, trgovec, 3.450.000 ( 281.646); Barbi Bino, trgovec, 3.300.000 (270.950); Bosutti Libero. trgovec, 3.250.000 (256.008); Bossi Egone, trgovec, 3 milijone 2CO.OOO ( 247.488); Bernar-doni Ezio, ravnatelj liceja, 3 milijone 200.000 ( 247.488); Bidoli Vit-torio, gradbenik 3.200.000 (247 tisoč 488),
Z glavo v zid
Na nevrokirurški oddelek glavne bolnišnice, kamor so jo prepeljali z avtom RK, so včeraj zjutraj sprejeli 21-letno trgovsko pomočnico Albino Giaconi iz Nabrežine štev. 30. Giaconijeva se je ponesrečila malo prej v trgovini «Ma-nifattura Triestina« v Ul, Milano 19, kjer je zaposlena. Ko je o-pravljala svoje delo se je nenadoma z naglo kretnjo obrnila m udarila z glavo v rob stene. Ranila in pobila se je po levem sencu in /.adobila možganski • pretres, zaradi česar se bo morala zdraviti 10 dni, če ne bodo nastopile komplikacije.
Pijan in slaboumen razgrajal v bolnišnici
Pred enim tednom okrog 22. ure zvečer je prišel v ambulanto glavne bolnišnice 36-letni Giordano Schulz iz Ul. del Rivo 4 in od službujočega zdravnika zahteval, naj ga sprejme v bolnišnico pri Magdaleni. Na prvi pogled se zdravniku n; zdelo potrebno, da bi Schulza sprejel v bolnišnico in se je uprl Schulzevi zahtevi. Toda ob zanikalnem odgovoru zdravnika je Schulz nenadoma vzrojil, začel razgrajati, kričati in mahati po zraku, da ga niso mogli pomiriti in so bili prisotni primorani poklicati agente letečega oddelka policije. Ko so Schulza le umirili, ga Je zdravnik pregledal in poleg pijanosti je ugotovil, da ima tudi psihične motnje, zato je odredil, da se nesrečnika prepelje v bolnišnico pri Sv. Ivanu. Kljub vsemu so agenti Schulza prijavili sodnim oblastem zaradi pijanosti
Namestitev turbin na ladjo 4ceanio
Včeraj zjutraj so namestili na turbinsko ladjo »Oceanic«, ki ima 34.000 ton nosilnosti in ki jo gradijo v tržaških ladjedelnicah CRDA za družbo »Home Lines«, dve turbini z nizkim pritiskom, 'ki teh. tata po 31 ton. Jutri bodo namestili dve turbini z visokim pritiskom, ki sestavljata z omenjenima turbinama bistvena elementa, zgrajena v Tovarni strojev, in ki razvijata 55.000 konjskih sil.
Turbini so namestili s pomočjo žerjava «Ursus», ki so ga uporabili včeraj tudi za namestitev zadnjih dveh delov ogromnega motorja »Fiat«, ki je najbolj močan dizel, kar so jih zgradili do sedaj.
Prekop grobov
PROSVETNO DRUŠTVO
V SKEDNJU
Trst
vabi svoje člane, simpatizerje in prijatelje iz Skednja, od Sv. Ane, s Kolonkovca in od Magdalene na predavanje, ki bo danes 23. januarja ob 20.15 v društvenih prostorih v Ške-denjski ulici št. 124/1. Predaval bo fotoreporter Mario Magajna o temi;
POTOVANJE PO TURČIJI
Predavanje bodo spremljale številne barvne fotografije.
Vljudno vabljeni vsi.
Prosvetno društvo «IVAN CANKAR, vabi člane in simpatizerje na «Društveni petek, v petek, 24. t. m. ob 20.45 s predvajanjem zabavnega ameriškega filma:
»MEZZOGIORNO DI FIFA.
(Opoldanski strah) v barvah. V glavnih vlogah nastopajo: J. Lewis in D. Martin.
Vljudno vabljeni!
Planinsko predavanje SPD
V četrtek dne 30. t.m. ob 20.30 bo predaval v Gregorčičevi dvorani znani slovenski plezalec RADO KOČEVAR o temi
4d Skandinavije do Alp
ob spremljavi barvnih diapozitivov.
Ljudska prosveta
Županstvo obvešča, da bodo v kratkem preuredili za nove pokope kripto z desetletnimi žarami na plačilo na polju IV pokopališča pri Sv. Ani, kjer počivajo posmrtni ostanki umrlih od 10. januarja do 11. marca leta 1954.
Prav tako bodo v kratkem preuredili za nove pokope del polja XIV pokopališča pri Sv. Ani (krip. te in žare), in sicer od žare št. 3169 do št. 3312, kjer počivajo posmrtni ostanki umrlih od 20. do 29. februarja 1956.
Osebe, ki bi hotele še za na dalje ohraniti in premestiti na drugo mesto posmrtne ostanke svojih pokojnikov, naj se zglasijo na oddelku za pokopališča občinskega tehničnega urada v Ulici del Teatro Romano 15, ali pa pri čuvaju pokopališča.
Pri Fernetičih padel z vespe
Z rešilnim avtom iz Sežane so včeraj popoldne okrog 14.30 preDe-ljali v tržaško bolnišnico 62-letne-ga upokojenca Maria Fabbrinija iz Ul. Maldini 7, ki se je ponesrečil malo prej na cesti med Sežano in mejnim prehodom pri Fernetičih. Fabbrini se je peljal s svojo vespo TS 25813 proti Fer-netičem, ker se je vračal proti domu. Ko je privozil do približno petsto metrov pred poslopjem carine je iz razlogov, ki si jih sam ne more razložiti, izgubil nadzorstvo nad vespo in zavozil s ceste, kjer se je prevrnil v obcestni jarek. Pri padcu se je Fabbrini ranil po čelu, nad desnim očesom in po desni ličnici. Pobil se je tudi po nosu iz katerega je začel krvaveti, ter po desnem kolenu. Fabbriniju so priskočili na pomoč mimoidoči in nekdo je obvestil rešilno postajo v Sežani. Nemudoma so prihiteli z rešilnim avtomobilom, s katerim so Ferrinija prepeljali v Trst, V bolnišnici so ga sprejeli ne nevro. kirurški oddelek s prognozo okrevanja v 10 dneh.
Prosvetno društvo (Slovan* na Pa-dričah vabi člane in prijatelje na polnoštevilno udeležbo pri predavanju, ki ga bo imel fotoreporter Mario Magajna o Turčiji v petek 24. t.m. ob 20.30 v društvenih prostorih.
P.d. (Slavko Škamperle* pri Sv Ivanu, Strada Guardiella 7, vljudno vabi vso svetoivansko mladino na sestanek, ki bo v društvenih prostorih 23. t.m. ob 20. uri. Namen sestanka Je razprava o tem, kako poživiti kulturno-prosvetno delovanje pri Sv. Ivanu,
P. d. (Ivan Cankar* obvešča vse udeležence smučarskega Izleta, da bo odhod s Trga Oberdan ob 5.30.
Nedovoljena kramarija
Dva moška in sicer 29-letni Giuseppe Delbello iz Ul. G. Gozzi 5 in 31-letni turški državljan Mehmed Ali Dizdaroglu po rodu iz Beyru-tha in začasno bivajoč v našem mestu v Ul. Valdirivo 14 so te dni agenti letečega oddelka policije prijavili sodnim oblastem, ker sta se ukvarjala z nedovoljeno kra-marijo
Delbella so zašačili 13. t.m. v Ul. Bellini, ko je neki osebi ponujal v prodajo transistor, Dizdaro-gla pa so prijeli že 10. decembra lani v Ul. Valdirivo, kjer je vabil tuje turiste v manifakturne trgovine v bližini. Oba sta na za-ter ga pustili na začasni svobodi, časni svobodi.
Včeraj-danes
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
22. januarja 1964 se jc v Trstu rodilo 11 otrok, umrlo pa Je 8 oseb UMRLI SO: 59-letna Rebecca Nac-son por. Muljevic, 58-letni Santo Rebula, 64-letnl Mario Neri, 72-letna Antonia Svetina por. Segaš, 74-letni Antonio Benclvenga, 64-letnl Rodol-fo Gugllelmlnl, 54-letni Arduino Cri-sciani, 68-letna Maria Stok vd. Ky-prianou.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (21.-26)
Alla Salute, Ul. Glulla 1; Benussl Ul. Cavana 11; Plcciola, Ul. Orlani 2; Vernarl, Trg Valmaura 10; D’Am-brosl, Ul. Zoruttl 19; Croce Verde, Ul. Settetontane 39; Ravaslnl, Trg Llberta 6; Testa d’oro, Ul. Mazzini 43. NOČNA SLUŽBA LEKARN (26.-26.)
Alla Satute, Ul. Giulia 1; Benussl Ul. Cavana 11; Plcciola, Ul. Oriani 2; Vernarl, Trg Valmaura 10.
Darovi in prispevki
V	počastitev spomina pok. Vekoslava Colje daruje Ivanka Colja 1000 lir za Športno združenje Bor. V po častitev spomina pok, Vekoslava Colje daruje Mimi Tomažič 1000 lir za Dijaško Matico. V počastitev sporni na svojega dragega brata Vekoslava Colje daruje sestra Ema 5000 lir za Glasbeno Matico,
Namesto cvetja na grob pok. Glgl-ta Colje darujejo: Ana Bratuž 1000 Vrč Milena -500, Resehltz in Škabar 1000, Grozdana 500, Nives Tomasi 500 lir za Dijaško Matico.
V	Isti namen darujeta Graziella In Nino Gregorič 1000 lir za Bor.
Namesto cvetja na grob matere Ivana Vlšnjevca darujejo prijatelji Iz Slovenskega planinskega društva 5000 lir za Športno združenje Bor.
PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICO I
Gledališča
VERDI
V nedeljo ob 17.30 zadnji ljudski koncert orkestra gledališča Verdi po« vodstvom dirigenta Franca Ferrarisi In s sodelovanjem violinista Česa« Barisona. Program obsega skladbe:
Weber — «Prostostrelec», uverturi; Brahms — Koncert op. 77 za violin* in orkester; Strawinsky — Štiri n** veške slike (prvič v Trstu); Resl” ghi — «Rossiniana», suita za orkestet iz Rossinijeve »Les Riens« (prvič ' Trstu).
Pri blagajni gledališča se nadaljuje prodaja vstopnic.
* * *
Pri blagajni gledališča se nad*" ljuje sprejemanje abonmajev za dr#" gi del operne sezone, ki se bo **" čel 7. februarja z gala predstavo Verdijeve opere «Moč usode«.
TEATRO STABILE
Danes, 21. t. m. ob 21. uri v Avditoriju (vhod iz Ulice Tor Banoe na) za Red E Aristofanova lšr* «Zene v parlamentu« v priredbi V' na Carpinterija in Mariana Faraš#" ne. Režija Fulvio Tolusso. scene » kostumi Laura Sabatelli. Izvirna S>3* ba Doriano Saracino. Absolutna n«' vost. Rezervacija in prodaja vstopaj« pri centralni prodajalni v Pas** Protti (tel. 36-372).
Cene:	parter A 1200 lir, parter
B 700 lir, balkon 300 lir.
Nazionale 15.00 «Ieri. oggl, domanij. Technicolor Sophia Loren, Marc«1 lo Mastroianni.
Arcobaleno 16.00 «David e LIS*1, Keir Dullea.
Excelsior 16,00 »Liola«. Ugo Togn*£ zi, Giovanna Ralli, Pierre Bra seur. Prepovedano mladini.
Fenice 16.00 «L’incredibile spia«. T*cn' nicolor.
Grattaclelo 16.00 «Quel certo non »« che«. Technicolor. Doris Day, mes Garner.
Supercinema 16,00 «11 giuoco den * more«.	,
Alabarda 16.00 »I piaceri detla gnora Cheney». Lilli Palmer, CV Thompson. Prepovedano mladini.
Filodrammatico 16.30 »Notti roven a Tokio«.« Maria West. Prepovedan« mladini.
Aurora 16.30 »Tamburi d’Africa».
Cristallo 16.30 »La citti proibita*. Technicolor. Prepovedano mladi*/
Capitol 16.00 «Irma la dolce«. Tecn' nicolor. Jack Lemonn, Shirley Ma Laine. Prepovedano mladini.
Garibaldi 16.00 «3 anni d’inferno»' Susan Cabot.	.
Massimo 16.00 »I dlavoli di Spari vento«. Technicolor. Scilla Gabe-
Impero 16.00 «Arsenio Lupin conu Arsenio Lupin«.	,
Moderno 16.00 »Lassu qualcuno ama«, Paul Nevvmann, Pier Ang*1, Zadnji dan.
Astoria 16.30 «Inferno nel penite11 ziario«.
Astra 16.30 »Emozioni e risate«.
Vittorio Veneto 15.30 «La grande " ga«. James Garner. Technicolor.
Abbazia 16.00 »Agosto donne mie n#” vi conosco«, Lorella De Luca, Ton) Dallara.
Ideale 16,00 «11 grande Gaucho*.
Marconi 16.00 «11 cambio della gd*1, dia«, Fernandel, Gino Cervi,
Skedenj 16.00 »Gli amori di Carmen* Technicolor. Rita Hayworth, Gl*n Ford.
ŠENTJAKOBSKA MLADINA PRIREDI 25. t.m.
v dvorani stadiona »Prvi maj* od 21. do 4. ure zjutraj
Pustni
ples
Rezerviranje miz: danes 23-in v petek 24. t. m. od 19. d° 20. ure v Ul. Montecchi 6/lV-
ZARADI PRENEHANJA
DEJAVNOSTI PRI
»Creazione Fulvia»
ULICA DANTE 6
(zraven banke Bolaflio)
SE NADALJUJE
RAZPRODAJA
vsega blaga pod kupno ceno1 krila, kompletne orlon jop1" ce, dežni plašči ln drugo> vse do popolne razprodaj*-
IZKORISTITE PRILOŽNOSTI
Mali oglasi
KUK HI v ANJE PODOV In podi » P £
stike, guma, llnoleum od 450 lir 0*", kv. meter. Preproge m pUntičn* proge za nudrnke vseh vrsl po ugodnih cenah. Zagotovljena tev izkušenih delavcev. ITALPLA* Trsi Trg Ospedale 6. tel 65-616.
ZAHVALA
gi
Toplo se zahvaljujemo vsem, ^ so z nami sočustvovali ob brld izgubi našega dragega
Vekoslava (Gigi) Colj6
Je*
Posebna zahvala č. g. kaplanu, “ rovalcem cvetja, darovalcem Pgf
spevkov za Dijaško Matico vsem, ki so na kateri koli počastili spomin pokojnika in * spremili na zadnjo pot.
Žalujoča soproga MAB,,IA' hči NEVA, sestre,
In ostalo sorodstvo
Trst, 23.1.1964.
IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN
Podjetnik in geometer oproščena krivde za smrtni nesreči na delu
Zasliševanje podjetnika Vivana m odv. Presce v zvezi z nerednostmi v združenih bolnišnicah
Pred prizivnim sodiščem se je t ti, ker je tam stala umazana vo-. bil pravzaprav «častni» predsed-oral zagovarjati pred dnevi 52- da. «Kakšni so bili pogoji dela r.ik upravnega odbora, saj je po-. tm gradbeni podjetnik Ivan Poč- — je dejal obtoženec — sem zve- svečal združenim bolnišnicam sa-
kaj iz Milj, Ul. D’Annunzio 53, ki je bil obtožen, da je 24. avgusta 1961 nenamerno zakrivil smrt « j oseb- Gre za znano nesrečo , “flu pri gradnji neke stanovanjske hišice, kjer sta izgubila *	t>l-letni Natale Abrami
iz Milj — (ji. 25. maja 702 in 64-tti *van Škerjanc iz Milj — Ul. Dante 5.
Na obravnavi, ki je bila v mar-cu lani, jg sedel na zatožni klopi skupaj s Počkajem tudi 36-letni geometer Sergio Rupreht iz Mač-kovelj. Prvi se je moral zagovarjati zaradi nenamernega umora kot lastnik podjetja, ki je gradilo ht-“°, a drugi kot' projektant in kot aeiovodja. Obtožnica je trdila, da sta oba obtoženca zagrešila nena-umor zaradi neprevidnosti, malomarnosti in neupoštevanja za. konskih predpisov glede varnosti na delu.
Bilo je nekaj čez poldan omenita?8*8- dne’ k° ie bilo delo na gradbišču v polnem teku Stari Škerjanc, ki je vse svoje življe-J8 .Pridno delal, si je hotel po-taviti na stara leta prijeten dom. ogovoril se je s Počkajem in ^Pvontom, da mu postavita hiši-°. kjer bi preživel zadnja leta s svojo ženo irt -sinom. Dobro je Poztjal ;^ba ter - je sklenil-, da bo
. L s?.m ;Jomagal Pri delih. Tako nour -■ bBo-	P3 Je tragično
-akijUC-je pometlo vse njegove na-, • V trenutku nesreče so trije ueiavci pripravljali betonsko pod-, g0. ®a 1. nadstropju, medtem ko Je četrti delavec, Natale Abrami, Pripravljal malto z mešalnim stro-riJil r pr.iUičju. Malto so potem ^ gau s škripcem do prvega nad-0Pia. Ko je v določenem tre-Abrami prijel z roko za že-zno posodo, je presunljivo zav-p i .er se zgrudil na tla. Škerjanc, je bil v bližini mu je priskočil a pomoč, kljub temu, da ga je *:J_e nekdo opozoril, naj se ne doku? Ponesrečenca. Škerjančeva po-snriJ3Va*n°s*; pa ie UUa zanj u-aa- sai se je tudi on zgrudil /'ibu‘ek pozneje na tla Tako nje-t; “ot Abramija je ubil tok viso-napetosti, ki je iz neznanih vzro. stiirOiPreslt0^U iz. spreminjevalnega žerjava V ogrotUe 'n jekleno žico
snUi3- obravnavi pred kazenskim ocftscem so sodniki zaslišali tudi 'e n83-i izvfdenca, ki je menil, da mn«?1-0 ao nesreče zaradi slabe alj pa konstrukcijskih rtaP?. *zvedenec je še pripomnil, Posebna za montažo takih Ta	strokovna delovna moč.
V7»~?-.je neizogibna pri delih za zemljitev y tem primeru pa je 18 vzemljitev pravilna.
snrt?-i-podlagi teh izsledkov so obtn^k1 °Prostili oba obtoženca rarti e nenamernega umora za-obtr.5u°man^ksnta dokazov. Glede nost- Pe Prekrškov zakona o var-
zarin- na de*u pa s0 upoštevali ‘p M, amnestijo. .	. ...
šoar°V razs°dbi kazenskega sodi-in pSt-a, se Potožila javni tožilčc zu-no	juniju	letos je Pri-
VeriJk, sodlsce naročilo dvema iz-no t'?Ce-Ij1,a’ nai Pripravita ponov-Vertonr°C1 0 0 yzrokih nesreče. Izšlo ,ca sta ugotovila, da je pri-Dovnfi i ne3reče zaradi sprožitve SDrem"Skega električnega toka na b? ?21.1,njevalcu škripca. Tudi če VsotT , vzemljitev 'izdelana po bilo zako.nskih predpisih, bi ne o mogoče preprečiti nesreče.
Priz1vnPOdlajgl- teb ugotovitev so vsall uf°?nlki oprostili Počkaja
ItlU^ga °nH°Zbev kei' deianje- ki SO
formuioPnpisa ’’ ni kaznivo. Z isto ta,	_opro.Mll	tudi Rupreh-
oeprav
se ta ni pritožil.
* * *
sedntu kazenskim sodiščem (pred-zapi,niu=BosPb!ni- tožilec Visalli, tjeval^ k - btnPPoU) se je nada-tožen^^Ceraj obravnava proti ob-zararti m' 'a se morajo zagovarjati
b'b bolnSah.Žkandala V ZdrUŽe-
naipre^atnort ■ ,sto1 sedel včeraj ki se 1 P°dietmk Adriano Vivan, bivširn mora zagovarjati sku] n‘hS bnlna-ne-raImm tajnikom in hf„°znisn!c dr. Egeom St da SSL1? ,šef°m tehničnega finom rfarlh bolnišnic inž. Sera-Ijufi i • lslimom zaradi raznih golih	.arugib Prekrškov, ki so
Popravilih rUe, ,Bai? zagrešili pri hinie v, kletnih prostorih kuni,.;- ?,n Pralnice v splošni bolniš-
žili da i» i so. konkretno obdol-»OOOOn n1 krivično zaslužil okoli da ni- Pbtožnica trdi namreč, lovk* F-i1 *.eb delih uporabili de-
nega rtfi*0 .t*} večje količine raz-ženih h?i6r-a a k* ie b’* iast zdru-
te stro'škPnl?h1C’uVen?ar pa s0 vse korist ke obra'iunali v Vivanovo
va^a ,,?če.rajšnji obravnavi je Vi-iijtinskBm6 f.ovoril v tržaškem ita-bjegovi flaiektu) dejal, da so opravili de.’avci. odklonili, da bi Pripravljalna dela
del šele pozneje. Na vsak način sem v tem primeru delal z izgubo«. «Ali imate vedno tako smolo?« — ga je vprašal predsednik. «Bog nas varuj — je odvrnil podjetnik — če bi vedno šlo tako, bi moral že davno prenehati s svojo dejavnostjo«. Obtoženec je nadalje uporno trdil, da je izpolnil vse svoje obveznosti ter da ni prejel nikakršnega nezasluženega dobička.
Nato jc sedel na zatožni stol bivši predsednik upravnega odbora odv. Romeo Presca, ki je obtožen vrste prekrškov v zvezi z raznimi deli, ki so jih opravili v združenih bolnišnicah. Odv. Presca se je zagovarjal trdeč, da je
iiimiiMmiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiminiiiiiiimiiiiiiinmiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiimimimiiiiitiiiiiimiiiimtii
TATVINE NA DNEVNEM REDU
mo dve ali tri ure svojega vsakdanjega dela. Podpisoval je razne dokumente, ki so mu jih prinašali funkcionarji, ker se je pač zanašal nanje. Sodniki so ga zeli* dolgo zasliševali v zvezi z odškodnino nekaj čez 2 milijona Ur. ki jo je prejel najemnik Rodolfo Mozemi za neko zemljišče pri Magdaleni, ki je bilo last združenih bolnišnic. Mozemi je bil dolžan upravi združenih bolnišnic večjo vsoto denarja, ker nekaj let ni poravnal najemnine. Kljub temu je uprava ugodila njegovi zahtevi po odškodnini za zemljišče, kjer je ANAS zgradil cestni priključek med državno cesto št. 202 in Zavijami.
Tatovi v baru «Totto Sporl» in v dvorani «Al Paradiso»
Nova tatinska specializacija; avtomobilska kolesa
Predvčerajšnjim ponoči so neznani tatovi obiskali bar »Tutto Šport« v Ul. Baiamonti 64, last 51-letnega Bruna Kuffersina, stanujočega v isti stavbi. Neznanci so najprej na notranjem dvorišču stavbe razbili na dva metra visokem oknu steklo. Nato so s pomočjo lestve, ki so jo našli na kraju, kjer so jo pustili delavci nekega gradbenega podjetja, ki opravlja popravljalna dela v stavbi, povzpeli na okno, sko--zi katero so prišli v notranjost bara. V baru so si tatovi nabrali precej plena, saj so v predalu točilne mize našli 68.000 lir, več drobiža in ček Bance di Roma za 12.000 lir. Nato so vzeli še nekaj steklenic likerjev, tri kilograme pražene kave in transistor »Euro-phon«, ki je bil za točilno mizo, v skupni vrednosti 160.000 lir. Tatvino je predvčerajšnjim zjutraj o-pazila 36-letna uslužbenka bara Franca Lupi por. Purin iz Ul. Buo-narroti 9, ko je navsezgodaj prišla odpirat lokal.
Neznani tatovi so se tokrat vštu-lili tudi v plesno dvorano «A1 Pa-radison v Ul. Flavia, katere lastnik je 44-letni Giuseppe Cozzolino iz Ul. Franceschi 3. Neznanci so
razbili steklo na vhodnih vratih in tako prišli v notranjost prostorov. Prebrskali in razmetali so vse kote v upanju, da bodo dobili veliko plena, a morali so se zadovoljiti s tem, da so s silo odprli predal.. blagajne, iz katerega so pobrali 10.000 lir dobiža in se nato oddaljili skozi luknjo v steklu.
Na komisariatu Starega mesta sta se predvčerajšnjim zglasila 41 letni Sergio Borri iz Ul. Besenghi 10 in 23-letna Silvia Gazzetta iz Ul. de Rin 5. Gazzettijeva je povedala, da so ji neznanci predvčerajšnjim zvečer med 17.45 in 18.45 odpeljali 400.000 lir vreden avto Bianchina TS 37474, ki ga je pustila v bližini stanovanja. Večje je bilo Borrijevo presenečenje, ko je predvčerajšnjim zjutraj ugotovil, da so mu ponoči neznanci z avtomobila TS 53473, ki ga je parkiral v bližini doma, ukradli obe desni	kolesi.	Ko	so	tatovi sneli
prednje in zadnje desno kolo so naslonili avto	na	rob	pločnika in
nato nemoteno odšli. Borri je utrpel 50.000 lir škode. Agenti so u-vedli	preiskavo,	da	di izsledili
drzne	tatove,	ki	ponoči kradejo
kolesa avtomobilov.
PROBLEM, KI CA OBČUTIJO ŠTANDREŠK! KMETJE
Primanjkuje jim zadostna količina hlevskega gnoja za njive in vrtove
Tudi stelje, ki je potrebna za gnoj, danes močno primanjkuje - Postopno zmanjševanje števila kmetovalcev
Stsndreški kmetje se preživlja- svoj čas živinorejci pridobivali. ga je iz Trsta oripeljal neki pod-
jo v glavnem s pridelovanjem vseh vrst povrtnine, ki je na njihovih njivah vedno dobro uspevala. Zemlja na teh njivah je revna, plitva in že močno izčrpana. Zato je bilo od nekdaj potrebno pogosto in izdatno gnojenje s hlevskim gnojem, ki ga v Standrežu zelo primanjkuje. Ker ni travnikov in pašnikov, živina izginja iz hlevov. Živinorejci si morajo pridelati krmo na njivah, vendar je ni dovolj. Kupujejo jo predvsem izven vasi, čestokrat tudi precej daleč.
Se bolj pereče je vprašanje stelje, ki je r.i mogoče dobiti nikjer. Ce ni stelje ni niti gnoja, brez katerega pa ne more uspevati pri nas nobena kmetija. Umetna gnojila, ki jih povsod vsiljujejo, so le dopolnila za našo zemljo, ki jo le še bolj .zčrpajo.
V prejšnjih časih je bilo povsod v Furlaniji na razpolago dovolj pšenične slame, ki je bila dosegljiva po zelo ugodnih cenah, danes je ni več dobiti, ker jo že ob mlačvi pokupijo veliki trgovci po visokih cenah za potrebe papirnic .n raznih industrijskih obratov.
Pred leti je bilo mogoče nakupiti pri morju med Tržičem in Oglejem polno morske trave in raznega trsja, ki raste na zamočvirjenih področjih. Sedaj so v glavnem ta področja izsušena ter pridelujejo na njih žito, zelenjavo, sadje in celo trto, tako je tudi stelje zmanjkalo.
Tudi gozdovi so v prejšnjih časih dali mnogo stelje. V Stari gori, kjer sd včasih rasli kostanji in hrasti, je bilo dovolj listja za steljo. Sedaj je akacija spodrinila hrast in kostanj in ne daje nobenega listja. Tudi v Panovcu so
miiiiiiimimiiiiiiijiimimiiitiiiiiiiiiiiiimiiimiiiiiiimiiiiiiiiiiiiuitimimmmiimmimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiuiiiiimmm||iiiiiiiiii|iiiii1i|111
VESTI IZ KOPRSKEGA OKRAJA
Občine bodo nakazale več sredstev za socialne potrebe bivših borcev
prometna nesreča v bližini Vipave - V Gradcu umrl dr. Hans Bertha, ki se je ponesrečil pri Sečovljah
bi v kle-
Okrajna komisija za reševanje raznih vprašanj bivših borcev si močno prizadeva, da bi občine dodelile večja sredstva socialno šibkim bivšim borcem. Do zdaj je posvečala največjo pozornost temu vprašanju novogoriška občina. Letos bodo sredstva občin v te namene nekoliko povečala in bodo znašala okrog 32 milijonov dinarjev, vendar je to po, mnenju komisije še zmeraj nezadostno. Na Primorskem živi povprečno največ bivših borcev, gledano z republiškega merila (28 tisoč, ali 24 odst. skupnega števila članstva Slovenije). Komisija je predlagala, da bi morali dajati najbolj potrebnim razen rednih priznavalnin še enkratno denarno pomoč za posebno nujne primere.
* * *
Piranske soline, ki so več desetletij zaposlovale precejšen del prebivalstva Sečovelj in okolice, počasi izgubljajo v svojem pomenu. Proizvodnja soli, ki je prepuščena izključno prirodnim pogojem, je predraga, zlasti še, ker so odvisni od sezonske delovne sile. Da bi bolje premostili razne težave, se je podjetje Piranske sOlitte združilo s podjetjem Začim. ba Portorož. Od te združitve si obetajo boljše izkoriščanje sezonske delovne sile, saj bi solinarje v mrtvi sezoni zaposlili v raznih obratih Začimbe. Prav tako si o-betajo smotrnejšo investicijsko politiko in boljše urejevanje komercialnih poslov.
* * *
Redna letna skupščina Počitniške zveze Slovenije je bila letos v Luciji pri Portorožu. Skupščina je imela bogat delovni program, poskrbeli pa so tudi za razne športne in druge razvedrilne prireditve.
«1B1S» PROSEK
Predvaja danes 23. t. m. ob 19.30 uri Columbia film:
<HOMJCIDAL»
■8raJo: GLEM CORBETT, PATRICIA BRESLIN —	Prepovedan vstop mladini!
nmčliaVjicu
predvaja danes 23. t. m. ob 18. uri film De Laurentisa:
IL
CRIMINALE
(ZLOČINEC)
Dramatičnih zadnjih sedem ur nacističnega kriminalca
Igrajo:
SALVO RANDONE ANDREA CHECCHI VICKY LUDOVISI TINA DI CARLO GIGI FANPULLA
Glavni poudarek je bil na večji povezavi organizacij Počitniške zveze s sorodnim: organizacijami (taborniki, mladinske organizacije, turistična društva). Tako bi lahko še uspešneje opravljali svojo glavno nalogo — to je omogočiti mladini spoznavanje domovine ter zdravo izkoriščanje prostega časa med počitnicami. V ta namen naj bi povečali število počitniških domov in tudi življenje v teh domovih napravili bolj prijetno. E-den najlepših domov Počitniške zveze je v Velenju in so v zvezi g tem tudi izrekli priznanje tamkajšnji organizaciji, ,
* * *
Okrajni center klubov OZN se je v zadnjem času prav lepo razvil, saj šteje že nad 700 članov. Ti klubi imajo nalogo seznanjati članstvo z dosežki v boju za mir in s svetovnim dogajanjem. Na letni skupščini so se dogovorili, da bodo razširili svojo dejavnost tudi v tovarnah in na podeželju.
* * *
O enoletnem delu in prihodnjih načrtih so se pomenili tudi primorski taborniki. Letne skupščine so se udeležili delegati 26 odredov in samostojnih čet, podpredsednik republiške zveze Vojko No. vak, predstavniki družbenih organizacij in zastopniki tržaških tabornikov.
Organizacije je imela v preteklem letu vrsto uspehov, saj je bila pohvaljena kot najboljša v Sloveniji. Najbolj se je izkazala občinska zveza v Sežani. Med najvažnejšimi sklepi skupščine je vse. kakor ta, da bodo v prihodnje še tesneje sodelovali z ljudsko tehniko ter s športnimi in drugimi sorodnimi organizacijami.
* * •
V	bližini Vipave je prišlo do hude prometne nesreče, pri kateri sta bila huje poškodovana voznik vprege 67-letni Jože Ferjančič iz Budanj pri Vipavi in njegov vnuk 8-letni Bogdan Ferjančič. Voznik vprege je vozil po levi strani svoje desne polovice ceste iz smeri Ajdovščina proti Vipavi. Za njim je privozil avtobus SGp Primorje iz Ajdovščine, ki ga je upravljal 41-letni Ivan Sečer. Pri prehitevanju je avtobus zadel v zadnji levi del voza. Hudo poškodovanega voznika vprege in njegovega vnuka so prepeljali v šempetrsko bolnišnico. O krivcu nesreče bo seveda sklepala pristojna komisija, ki bo ugotovila, ali je šlo za nepravilno prehitevanje, ali pa da ni bilo z vprego kaj v redu.
V	zadnjih dneh so zabeležili še eno prometno nesrečo zaradi lahkomiselnosti, ko ljudje brez vozniškega Jovoljenja sedejo za krmilo Tako je strojevodja Lucijan Podberšič iz Vrtojbe kupil osebni avto in ga takoj hotel preizkusiti. Toda ko je pripeljal iz Grgarja na vrli Prevalja, ni mogel zdelati ovinka zaradi neizkušenosti. Zapeljal je s ceste v meter in pol visoko škarpu, kjer je obtičal. Na srečo Podberšič ni utrpel poškodb, pač pa je na avtomobilu za okrog 120 tisoč dinarjev škode.
Iz graške bolnišnice so sporočili žalostno vest, da je umrl zdravnik dr. Hans Bertha. Kakor je znano, se 'e 13. decembra pripetila v bližini Sečovelj huda prometna nesreča, pri kateri so bili hudo poškodovani trije avstrijski zdravniki, namenjeni na mednarodni zdravstveni simpozij v Pulj. NMImfe Ml rnškodovan dr.
vozov. Pred prvo svetovno vojno smo jo dobivali celo z ljubljanskega Barja, kjer režejo tako imenovano šoto. Vsak kmet jo je s pridom izkoristil, da je napravil čimvečji kup gnoja.
Tja do druge svetovne vojne so imeli štandreški živinorejci skoro bi rekli neizčrpen vir gnoja v raznih vojašnicah, kjer je bilo vse polno mul in konj. Danes tudi teh ni več. Izginili so tudi koči-jaži in prevozniki z živalsko vpre-
steljo, in lu na stotine in stotine I jetnik kar po železnici. Ker so
vsi ti vin pridobivanja gnoja usahnili j,o se znašli štandreški živinorejci pred hudimi težavami. Pristaviti oa moramo, da je tudi zemlje za obdelovanje v tej vasi vedno manj, kot se iz dneva v dan krči število kmetov. Ce bo šio tako naprej si kmetje na Goriškem čez deset let ne bodo več belili glave, kje bodo dobili gnoj in steljo, ker jih bo, če bo šlo tako naprej, pra/ malo ostalo zvestih svoji zemlji
Jesti menda pa bo le treba.
PRED KONCEM OBČINSKE KRIZE V GORICI
k v mesecu januarju bomo imeli novega župana
Na sestanku svetovalcev KD so se opredelili za podžupana dr. Gallarollija, končna odločitev pa pripada občinskemu svetu
Kriza v goriškem občinskem i se nam vse zdi, so to mesto od* svetu zaradi ostavke župana dr. I klonili zaradi tega, ker bo v perw
Poterzia je prešla v zaključno fazo. Na seji občinskih svetovalcev KD, ki je bila v torek pod predsedstvom načelnika demokristjan-skih občinskih svetovalcev dr, Tri-panija, so se opredelili za podžupana dr. Franca Gallarottija, ki ga bodo izvolili za župana na občinski seji še v mesecu januarju.
Izvedeli smo, da sta svetovalca odv, Culot in dr. Terenzio izpadla iz kombinacije, da bi zasedla mesto v občinskem odboru. Kakor
go. Ce je primanjkovalo gnoja,
V ZADNJIH 40 LETIH
Nazadovanje prebivalstva v Furlaniji je zavzelo zaskrbljujoč obseg
Najbolj očitno je v pasivnih gorskih predelih kot v Beneški Sloveniji - Potrebni sla arondacija posesti in industrializacija
Dr. Piero Mattioni je pred krat- služka v inozemstvu.
Bertha, ki so ga dva tedna zdravili v izolski bolnišnici, 26. decembra pa so ga odpeljali s helikopterjem v Gradec. Njegovo stanje je bilo resno že- v Izoli, in zdravniki so odrekali kakršno koli prognozo, ker so se bali komplikacij.
Sklepi pokrajinskega upravnega odbora
Pokrajinski upravni odbor pri go-riški prefekturi je na svoji zadnji seji odobril med drugim tudi naslednje sklepe:
Sovodnje: občinski proračun za leto 1964.
Starancan: odpremo nekega mladoletnega dekleta v zavod Conta-valle v Gorici.
Dolenje:	klasifikacija občinskih
cest in občinski proračun za 1964.
Tržič: odprema nekega občana v bolnišnico Fatebenefratelli v Gorici in nekega invalida v dom za onemogle «Dessenibus».
Asfaltirali
bodo nekatere ulice
Kakor smo že poročali, je občinska uprava 15. januarja oddala na dražbi dela za ureditev mestnih pločnikov. Zanje bo potrosila 75 milijonov lir. V soboto 18. januarja pa je na dražbi oddala ureditev podaljška Ulice Roma. Preden bodo začeli z deli, bodo položili odtočne kanale. Včeraj pa je županstvo od dalo še dela v Ul. sv. Mihaela (začetni del), Cordaioli in Ciconi. Vse te ceste bodo namreč asfaltirali.
Obe deli sta bili na zasebni dražbi zaupani podjetju «Luigi Tacchi-no», ki je stroška 14,7 in 9,2 milijona znižal za 2,50 odst. odnosno 2,45 odstotka.
kim pripravil knjigo o demografskem razvoju v videmski pokrajini, v kateri prihaja do zanimivih zaključkov o gibanju prebivalstva v zvezi z emigracijo.
Pisec navaja med drugim, da je štela videmska pokrajina leta 1921 v svojem današnjem obsegu 817.058 prebivalcev in da je to število padlo v zadnjih 40 letih ali do 1961 na 767.908 prebivalcev. Pri razmotrivanju o vzrokih tega nazadovanja ugotavlja pisec, da se je prebivalstvo najbolj skrčilo v goratih in pasivnih predelih, kjer še prevladuje kmetijstvo. To dokazuje, da je glavni vzrok nazadovanja števila prebivalstva beg kmečkih ljudi z zemlje. V ravninskem delu je ta beg deloma omiljen s prirastki v večjih mestih, kot n.pr. v Vidmu in Pordenonu. Temu begu iz hribovitih predelov bi se dalo po njegovem mnenju deloma odpomoči tudi z odpravo današnje prevelike razdrobljenosti kmečke posesti. Z večjim zaokro-ženjem posesti bi se dalo uvesti specializacijo in racionalnejšo obdelavo v nekaterih kulturah, kot je vinogradništvo in sadjarstvo ter tudi svilogojstvo po nekaterih predelih, irjer so se že s pridom bavili s to panogo. Prav tako bi bili nekateri predeli v Karniji, Kanalski dolini in Beneški Sloveniji zelo primerni za razvoj turizma, če b: ga pospešili s primernimi ukrepi. Poleg tega pa je seveda glavni problem razvoj primerne industrije na posameznih področjih, kar bi lahko zadržalo doma znaten del tiste delovne sile, ki si sedaj išče kruha in za-
To velja zlasti za Beneško Slovenijo, kjer je kmetijstvo zelo zanemarjeno, zemljiška posest skrajno razdrobljena in nimajo nobene industrije ter so tudi pobude za razvoj turizma minimalne, v kolikor sploh obstajajo. Da pa bi Se s primernimi ukrepi dalo res kaj doseči, nam priča tudi dejstvo, da je v Beneški Sloveniji najmanjše izseljevanje tam, kjer je najbolj razvita kakšna kmetijska panoga, kot n.pr. sadjarstvo v Ronacu, kjer so že pred več desetletji na pobudo takratnega
župnika Podreke začeli razvijati samo sadjarstvo, od katerega imajo še sedaj korist.
Za zaključek naj navedemo še podatke o nazadovanju števila prebivalstva v sedmih občinah vzhodnega dela Beneške Slovenije v lanskem letu. Po teh podatkih je bilo dne 31. decembra lani na tem področju 13.606 prebivalcev ali za 207 manj kot leto dni nazaj. Od teh jih je bilo 1044 v občini Dreka, 1961 v Sv. Lenartu, 3188 v Podbonescu, 2696 v Spetru, 1960 v Sovodnjah in 1483 v občini Srednje.
spektivi nekaj mesecev prišlo tudi v Gorici' do sestave odbora levega centra. Na mandatno dobo svetovalca nista pristala verjetno zaradi perspektivne rešitve v go* riški občini.
Skoraj gotovo je, da bo novi odbi r pod vodstvom župana dr. Gallr-attija sestavljen samo iz prečscavnikov krščanske demokracije kot doslej. V večinski stranki namreč ne kažejo nikakršne pripravljenosti, da bi sprejeli ponudbo PSI za sestavo takšnega občinskega odbora, ki «bi znal mobilizirati širše plasti meščanov okoli vprašanj krajevnega značaja« kot si to želijo sociaidemo krati.
Gasilci v Ul. Favetti
Včeraj oarog 17.30 so poklicali goriške gasilce v Ul. Favetti 18, kjer so se v hiši Jožefa Gabrščka vnele saje v dimniku. Gasilci so bili eno uro na delu, da so pogasili ogenj, ki je povzročil okrog 10.000 lir škodo.
V SOBOTO, 25. JANUARJA ob 20. uri bo v Slovenskem dijaškem domu na Svetogorski cesti v Gorici
produkcija glasbenih šol
iz TRSTA, ŠEMPETRA in GORICE
Nastopili bodo gojenci glasbenih šol.
Vabljeni
liiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiniiiniiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiMuiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiii
IZPRED OKROŽNEGA S0DISCA
Pretepati delavce med delom je po ustavi kaznivo dejanje
Sodišče potrdilo obsodbo preddelavke podjetja CILFIT, ker je brcnila mladoletno delavko - Namesto denarja je prinašal menice s ponarejenimi podpisi
Pred okrožnim sodiščem v Gc-1 gio Pizzolitto iz Tržiča, Ul. Roma-rici je bila v torek prizivna raz-
prava v zadevi preddelavke v podjetju CILFIT iz Tržiča, 52-letne Anne Fontanot, por. Bosca-rol, iz Tržiča, Ul, Gaiilei 8. Fon-tanotovo je obsodil že okrajni sodnik v Tržiču, ker je dne 12. decembra leta 1962 brcnila 15-letno delavko v tem podjetju Ser-
Znamkice za pse
Zupan sporoča, da si morajo lastniki psov nabaviti metalno znamkico za svoje pse, ki jo lah ko dobijo v uradu za občinske dajatve v Ul. Mazzini 7, najkasneje do 29. februarja. Po tem datumu bodo zajeli vse pse, ki bodo brez znamkic, lastnike pa bodo kaznovali na podlagi zakona.
Sinoči okrog 20, ure so pripeljali v civilno bolnišnico v Gorici 52-letno Virginio Spagnul iz Gorice, Ul. Don Bosco 28. Zena je namreč padla '.a Travniku in si pri tem .'lomila desno nogo v gležnju. Pridržali so jo za 3Q dni na zdravljenju.
Ob 21. uri pa so z avtom Zelenega križa pripeljali v bolnišnico tudi 46-letnega Stanislava Tronkarja iz Gorice, Ul. S. Gabriele 67, ki je pri nekem prepiru' na ulici dobil poškodbo na čelu. V bolnišnici so mu nudili prvo pomoč s prognozo okrevanja v desetih rtn^h.
iiMiiiiiiiiiiiiitiiiiiMMilIliilliiliiiiimtiiiiiiiitiimMMittimiiMiiiiiiniiliiiniiMiHiitiiiliiiMmiiiiiiiiiiiiiiiiiliii
ROK ZA PROŠNJO DO 31. T. M.
Pokojnina kmečkim ženam pri dopolnitvi 64 let
Pogoj za dosego je, da je bilo vplačanih zanje vsaj sedem let prispevkov
V mesecu januarju t.l. lahko obrtnic za potujočo trgovino za le-predložijo prošnjo za dosego sta- j to 1964. Prizadeti naj se čimprej rostne pokojnine kmečke žene, ki j javijo na uradu federacije v Gori-spadajo v kategorijo neposrednih i ci, Ul. Roma 20, za ureditev te za-obdelovalcev, spolovinarjev ali I deve in naj ne čakajo zadnjih dni, kolonov in so rojene v letu 1899. čeprav zapade rok za obnovo šele Te žene imajo namreč od začetka 28 feDruarja. leta dalje pravico do starostne pokojnine, in sicer od dneva, ko so dopolnile 64 let starosti. Tiste žene pa, ki s° rojene leta 1900, lahko predložijo tako prošnjo v teku leta, in sicer prav tako šele takrat, ko bodo dopolnile 64 let starosti.
Ti predpisi so v skladu z začasnimi navodili zakona št. 1047 od 26.10. 1957 in zakona št. 9 od 9.1. 1963, ki govorita o takih pokojninah. Pri tem pa je treba poudariti, da imajo pravico do take pokojnine le žene, katere so izpolnile naslednje pogoje:
1.	Da so dopolnile 64 let starosti;
2.	da so plačale, ali je bilo zanje plačanih vsaj 7 let prispevkov; za leto prispevkov se šteje, kadar je bilo vplačanih 104 dnevnih prispevkov;
3.	da so bile aktivno udeležene pri delu v družinah neposrednih obdelovalcev. spolovinarjev ali kolonov in sicer vsaj za dobo petih let pred 1. januarjem 1957.
Prizadete žene naj se za ureditev te zadeve obrnejo na pokrajinski urad EPACA v Gorici, Ul.
Boccaccio 2, kjer lahko dobijo brezplačno vsa potrebna pojasnila in navodila za vložitev predpisane prošnje.
Obnova obrtnic potujočih trgovcev
Pokrajinska zveza potujočih tr-
na C, ki »e je med delom zaklepetala z neko svojo sodelavko. Fontanotova se je pred sodnikom zagovarjala, da je bila brca 'e prijateljsko in zaupno opozorilo, vendar pa jo je sodnik obsodil zaradi pretepanja. Tudi sindikalne organizacije so v zvezi s tem dogodkom organizirale protestno stavko.
V prizivni pritožbi odv. Jone m Vattovanija iz Trsta se skuša prikazati *o dejanje kot pretiravanje pri disciplinskih ukrepih. Proti tej tezi je govoril zastop nik civilne stranke odv. Blessi, ki je dejal, da če bi jo sprejeli, bi to pomenilo, da so dovoljene klofute in podobna dejanja pri odnosih z delavci. Kaj takega ie bilo dovoljenb v dobi fašizma, danes pa imamo številne razsodbe kasacijskega sodišča, ki drugače urejujejo to zadevo. Republiška ustava prepoveduje celo pretepe moža nad ženo, ali uporabo takih disciplinskih ukrepov v šoli. Zato je Blessi zahteval potrditev prvotne razsodbe.
Sodišče je po kratkem posvetu potrdilo prvostopno razsodbo, kar je zahteval' tudi državni tožilec.
Pred sodiščem se je moral zagovarjati tudi 35-letni Aurelio Leopardi iz Gorice, Ul. S. Antonio 3, zaradi obtožbe, da je podpisal na menicah osebe, ki dejansko ne obstajajo ter da je te menice izročil Ferdinandu Cantalinu z na menom, da bi ga osleparil. Obtoženec ni hotel priznati krivde Cantalino, ki se nahaja sedaj v zaporu zaradi nekega drugega prestopka, pa je potrdil obtožbo
iiiliiiiiiimtiiiiiitiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiitiiiiiiiiiiiuiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiMiimiiin
in pojasnil, da je najel Leopardija za prodajo oblek privatnim strankam ter da je često namesto denarja prinesel menice s ponarejenimi podpisi. Državni tožilec je zahteval za obtoženca kazen 2 leti in 15 dni zapora, sodišče pa ga je obsodilo na 17 mesecev in 10 dni zapora, medtem ko je branilec Majo predlagal oprostitev zaradi pomanjkanja dokazov.
Državni tožilec dr. Diez, pred. sodišča dr. Storto, sodnika At-culeo in De Carlo
Obenem sporoča, da bo danes v Gorici, na prostoru za Ljudskim vrtom, običajen četrtkov sejem. Potujoči trgovci se priporočajo klientom s te in one strani meje za ogled in nakup razstavljenega blaga.
TEMPERATURA VČERAJ
Včeraj smo imeli v Gorici najvišjo temperaturo 10,6 stopinje ob 13.15, najnižjo 7,2 stopinje pod ničlo ob 5.30. Povprečne dnevne vlage je bilo 57 odstotkov.
la tudi v Brdih, obeta da bo bolj živahna sedaj o pustu in proti pomladi. Tako so ugotivili tudi nekateri vinogradniki v Števerjanu, ker so se po njihovih kleteh zopet začeli oglašati kupci. Cena vinu se vrti okrog 150 do 200 lir za liter, odvisno od vrste in kakovosti vina. Najboljše vrste, kakor n. pr. Sivi pinot in podobna, plačujejo tudi nekaj več.
V Brdih imajo še precej vina, govcev, včlanjenih pri sindikatih | saj cenijo, da je v njih še približ-CISL v Gorici, opozarja svoje čla- j no polovica lanskega pridelka. Ne-ne, da Je v teku akcija za obnovo kateri trgovci bi boteli to izkoristi-
IZ STEVERJANA
Vinska kupčija In zadružna klet
Le z zadružno organizacijo prodaje bi se vinogradniki lahko otresli špekulantov
Vinska kupčija, ki je decembra.ti, da bi pritisnili na ceno. To se in okrog praznikov nekoliko zasta-1 jim tudi posreči tam, kjer imajo
večjo potrebo po denarju in so primorani takoj odprodati svoje vino. če bi imeli v Brdih zadružno klet, bi se kaj takega ne dogajalo, saj bi lahko oddali že v Jeseni ves svoj odvisni pridelek že v grozdju in to brez bojazni, da bi jih izkoriščali pri odkupni ceni, saj bi bili sami upravitelji kleti ter bi bili kot zadružniki soudeleženi pri dobičku Seveda pa zadružna misel le počasi prodira med vinogradnike tudi za to, ker imajo iz preteklosti žalostne izkušnje, da se razni obeti niso uresničili.
Kratke iz bolnišnice
Ob 8.45 včeraj so nudili v goriški civilni bolnišnici zdravniško pomoč 37-letni Stanislavi Cartoz z Rafuta štev. 1. Pri padcu doma v torek popoldne si je zlomila levo koleno. Doma se bo zdravila 30 dni.
V civilno bolnišnico se je včeraj ob 12.45 zatekel 10-letni Mauro Staži iz Gorice Ul. Leoni 20. Pri pregledu so mu zdravniki ugotovili manjšo rano na desnem mezincu, ki so mu jo očistili m ga poslali domov, kjer se bo zdravil dva dni. Deček je zdravnikom izjavil, da ga je na cesti ugriznil pes.
Ob 16. uri pa je dežurni zdravnik na oddelku za prvo pomoč za-šil rano na bradi 3-letni Nadji Marinčič iz Ul. Tommaso Grossi št. 14. Ranila se je pri padcu v stanovanju. Doma se bo zdravila 6 dni.
Na delu pri podjetju «Glulia» se je ponesrečila 18-letna Egidia Selan iz San Piera ob Soči. V desno nogo se ji je zadrla trska. V bo-nišnici so ji rano razkužili ter jo poslali domov na zdravljenje za 9 dni.
Za 20 dni so pridržali na zdravljenju 59-letnega Edoarda Furlana iz Gradiške, zaposlenega pri podjetju «Viola» v tem mestu. Stroj mu je odrezal del sredinca in prstanca leve roke.
VERDI. 16.30: «La noia«, Catherine Spaak in H. Buchholtz. Italijanski črnobeli film. Mladini pod 18. letom vstop prepovedan. Zadnja predstava ob 22.
CORSO. 17,00: «1 giovani eroi«, Ro* ry Calhoun in William Bendix. Ameriški črnobeli film. Zadnja predstava ob 22.
V1TTORIA. 17.15:	«11 segreto del
narciso d’oro», J. Fuchsberger in S. Sesselmann. Nemški črnobeli film. Mladini pod 14. letom vstop prepovedan. Zadnja predstava ob 21.30.
CENTRALE. 17.00: «Nuvola nera«, Broderick Cravord in Barbara Hale.
DEŽURNA LEKARNA
Danes ves dan in ponoči je odprta v Gorici lekarna CRISTOFOLET-TI, na Travniku, tel. 29-72.
ZAOSTALA TEKMA B LIGE
Verona O S. Monza O
VERONA, 22. — Danes so odigrali zaostalo tekmo B lige Verona -Simmenthal Monza, ki se je zaključila neodločeno brez gola. Simmenthal je tako prisilil, pa čeprav je igral ves čas podrejeno vlogo, gostitelje na delitev točk. Domačini so ves čas igre dobesedno oblego-vali vrata gostov, vendar so njihove akcije bile brez udarnosti, zaradi česar so zamanj iskali zmago, ki jo sicer že iščejo dva meseca.
Gostje so prišli na igrišče z namenom, da si ohranijo neodločen rezultat. Tega so dosegli kljub temu, da se niso poslužili «verižne» obrambe, kot je bilo pričakovati. Tekmi je prisostvoval tudi tehnični komisar italijanske reprezentance Fabbri.
* # *
KOELN, 22. — Vodstvo nemškega nogometnega kluba Koeln je predlagalo 11. marec kot datum povratnega srečanja četrtfinala za pokal sejemskih mest z Romo. Prvo srečanje bo 29. t.m. v Rimu.
VČERAJ PRIŽGAN * SV ETI OGENJ
»
Danes Iz Olimpije z letalom v Avstrijo
Švicarji najboljši na treningu dvosedežnih bobov
OLIMPIJA, 22. — Danes so v svetem gozdičku Olimpije prižgali olimpijski ogenj, ki ga bodo prenesli za zimske igre v Innsbruck. Svečanosti je prisostvoval grški princ Kostantin, ki je nosilec zlate olimpijske kolajne in tudi predsednik grškega olimpijskega odbora, dalje avstrijski poslanik Kurt Farbowsky, predstavniki avstrijskega olimpijskega odbora in druge osebnosti.
«Sveti ogenj« Olimpije bo ostal danes ponoči v prostorih grškega olimpijskega odbora. Jutri ga bodo nekateri domači atleti ponesli do 16 km oddaljenega letališča, od koder bodo baklo odpeljali z letalom v Avstrijo.
INNSBRUCK, 22. — Danes so na olimpijski progi Iglsa nadaljevali s treningi z dvosedežnimi bobi. V obeh vožnjah je švicarska posadka Hans Zoller - Robert Zimmermann premagala za skoraj poldrugo se-

V današnjem 6. kolu juniorskega prvenstva
CRDA-BOR B VIS-BORA
Tekmi bosta v telovadnici šole pri Sv. Soboti
V današnjem VI. kolu juniorskega prvenstva v odbojki Se bosta Borovi šestorki spoprijeli s tekmecema, s katerima eta se že srečali v IV. kolu, k i je bilo 16. t.m. Današnje kolo, ki ga bodo odigrali v telovadnici šole pri Sv. Soboti, bo odločilno predvsem za Bor
A, ki si bo lahko z zmago še bolj utrdil položaj leaderja v lestvici prvenstva skupine Furlanije - Julijske krajine. Borovci A šestorke so do danes zabeležili same zmage, zaradi česar smemo upati, da jim bo tudi tokrat uspelo spraviti na kolena sicer uporne nasprotnike VIS. V prejšnjem nastopu so se morali borovci precej truditi, da so odpravili tekmece • Villaggia Serena, katerim so morali celo prepustiti drugi set.
Slabše se godi na tem prvenstvu Boru B, ki je ostal do danes vedno praznih rok, pa čeprav je v prvem spopadu z današnjimi tekmeci iztrgal en set.
Zelo verjetno bomo danes prisostvovali istemu poteku tekem, to se pravi, da lahko pričaku-
jemo zmago Bora A in poraz Bora B.
Tekmi bosta v telovadnici šole v Ul. Zandonai (Sv. Sobota) z naslednjim sporedom:
ob 19.30 CRDA—BOR B ob 20.00 VIS-BORA
KOŠARKA
LIMA, 22. — Japonska se je uradno prijavila za nastop na svetovnem prvenstvu ženskih reprezentanc v košarki, ki bo v Peruju od 18. aprila letos. Za svetovni turnir so se prijavile Sovjetska zveza, Češkoslovaška, Bolgarija, ZDA, Brazilija, Argentina
kundo razlike italijanske favorite Zardinija in Bonaguro ter Montija in Siorpaesa.
Najboljši čas sta Švicarja dosegla v prvi vožnji, ko sta prevozila progo v 1’06”59. Za švicarsko posadko, ki je v obeh vožnjah zabeležila čas 2’13"71, sta se uvrstila Zardini . Bonagura z 2’15”09 in Monti - Siorpaes (2T5”22).
Zoller je takoj po uspehu pohvalil progo, ki je zelo hitra, vendar prav nič nevarna. Švicarski tekmovalec, ki ima 42 let, je pripomnil, da ni med favoriti za zlato kolajno in da bo zelo zadovoljen, če se bo uvrstil med prvo petorico.
Sergio Zardini, ki zadnjič nasto^ pa za Italijo, je v zvezi s tekmovanjem štirisedežnih bobov izjavil, da imajo vsi možnost, da zmagajo v tej panogi. To predvsem, ker proga ni težka. Težje bo v tekmovanju dvosedežnih bobov, kjer meni, da bo zmagal Monti.
Glede namena Zardinija, da bi sprejel kanadsko državljanstvo, je ta izjavil, da bi rad nastopal za kanadske barve, če bi bila olimpiada 1968. leta v Kanadi. Zardini, ki vodi v Montrealu smučarski center, je zanikal vesti, da se bo posvetil poslu trenerja. Monti, ki je svetovni prvak v dvosedežnem bobu pa je izjavil, da se bo, ne glede na dosežen rezultat, po olimpijskih igrah v Innsbrucku, odpovedal športnemu udejstvovanju.
S POMOČJO SATELITOV
Direktni prenos tokijske olimpiade
MONTECARLO, 22. — Pogajanja za direkten prenos tokijskih olimpijskih iger so v polnem teku in že sedaj se lahko reče, da bo stvar popolnoma možna.
Prenos bo možen s pomočjo ameriških satelitov.
Za dvoboj Liston-Clay
Prireditelji računajo na 4 milijarde Ur
Liston trdi, da srečanje ne bo trajalo več kot pet rund
NEW YORK, 22. — Za dvoboj za svetovni naslov med Listo-nom in Clayem, ki bo 25. februarja letos v Miami Beachu, bodo zelo verjetno dosegli finančni uspeh, ki ga do danes še niso zabeležili. Računajo, da bo skupen inkaso dosegel 7.450.000 dolarjev (nad 4 milijarde in pol lir). Predsednik televizijske mreže, ki bo oddajala »zaprti prenos«, je izjavil, da bo kakih 300 dvoran spre-
jelo lahko 1.200.000 gledalcev, ki bodo plačali 6 milijonov dolarjev (približno 3 milijarde 600 milijonov lir). Ta predstavnik je nadalje izjavil, da bo v 250 dvoranah približno milijon sedežev, medtem ko bo 200.000 oseb našlo prostor v manjših dvoranah.
Gledalci, ki bodo prisostvovali dvoboju v Miami Beachu bi morali plačati približno 1.200.000 do-
larjev, 250.000 pa jih bodo prire-
ditelji dobili od radia in filmskih snemalcev. Prejšnji rekord inka-sa za »zaprto oddajo« so zabeležili 1962. leta v Chicagu za dvoboj Liston-Patterson. Tedaj so or-
ganizatorji matcha za svetovni na. slov spravili v blagajne 2.800.000 dolarjev
* * *
LAS VEGAS, 22. — Svetovni prvak težke kategorije Sonny Liston, ki bo 25. februarja branil v Miami Beachu naslov v dvoboju s Cassiusom Clayem, je izjavil, da srečanje ne bo trajalo več kot pet rund. »Na en način ali na drug« je pripomnil Liston, »se hočem vrniti čim prej domov.
Svetovni prvak nadaljuje v Las Vegasu priprave. Včeraj je nastopil v 15 rundah proti boksarju težke kategorije iz Filadelfije Leo. tisu Martinu.
ŽENSKA KOŠARKARSKA B LIGA
Tržaški derby
za petorko Julie
Zmaga šele v podaljšku igre
Ze v drugem kolu ženske B lige je bilo na sporedu medmestno srečanje tukajšnjih ekip Julie in CMM. Logika je zahtevala, da bodo še neizkušene igralke Julie prepustile bolj vigrani ekipi obe točki. Ko pa se je tekma začela, so stvari na igrišču prevzele drugačne poti in ob začudenju vseh prisotnih si je Julia že v prvih minutah nabrala nekaj točk prednosti in jih obdržala do kon-
ca prvega polčasa. V drugem delu igre so igralke CMM forsirale tempo igre ter izenačile stanje, vendar jim ni uspelo prehiteti svojih nasprotnic. Ob zaključku regularnega časa sta bili tako ekipi v izenačenem stanju in končno sodbo sta morala dati dodatna polčasa. V naslednjih minutah je Julia nabrala še tri točke ter tako premagala svoje nedeljske nasprotnice.
Ce pa pogledamo na sam izid
iiiimiiiiiHiiimiiimmHimiiiiiiimiiimiitnifimmiiiiHJiHitiitiiiimiHHmmtiHniimiiiiiiimiiiHmiiiHmiHimniHiiiimHiiiiiiiiiiiimiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimiiimiiitiiiiiiiiiiiiiniiiiiimiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiii
IZ KOPRSKEGA OKRAJA
INNSBRUCK, 22. — Anglež Kazi-niers Skrykecki, ki se je včeraj med treningom s sankami resno ranil, je danes podlegel poškodbam. Tekmovalec, ki bi moral nastopiti na olimpiadi, si je pretrgal aorto.
HITROSTNO DRSANJE
TOKIO, 22. — Japonska olimpij. ska reprezentanca za hitrostno drsanje je danes odpotovala iz Tokia v Innsbruck.
* * *
le, Južna Koreja in Japonska.
DAVOS, 22. — Na predolimpijskem tekmovanju v hitrostnem drsanju, ki je bilo danes v švicarskem zimskošportnem središču, je Švedinja Gunllla Jacobsson, ki je članica ženske reprezentance za zimsko olimpiado, izboljšala državna rekorda na 500 in na 1500 metrov. Prvo progo je Švedinja
Francija, Romunija, Paraguaj, Ci-1 pretekla v 45”7, drugo pa v 2 mi-
nutah 28”4.
Zopet težave za Delamaris
Vprašanje igrišča, finančna stiska in pomanjkanje kadra
Nogometaši izolskega Del amarisa so spet zašli v težave. Vprašanj'e igrišča se še zmeraj ni premaknilo z mrtve točke, tarejo pa jih tudi finančne in kadrovske težave. Posamezni odborniki so predlagali, da bi klub razpustili.
Najbolj je problematično igrišče. Nogometna zveza Slovenije
zahteva, da lahko Izola igra na igrišču v Kopru še spomladanski del prvenstva, jeseni pa mora brezpogojno imeti lastno igrišče. V zvezi s tem je več težav. Koprsko igrišče ni primerno za prvenstvena srečanja in bi morali nujno urediti vsaj prostor pred obemi vrati. Še slabše je z igriščem v Izoli, kjer bi morali takoj začeti ravnati ploskev ter posaditi ali posejati travo. Da se trava razraste in teren stabilizira je potrebno nekaj mesecev. Začeti bi torej morali takoj, če bi hoteli, da bo jeseni igrišče pripravljeno za igro. Toda izolska občina ni kdo ve kako bogata z denarjem in prav zaradi tega se ureditev igrišča vleče že toliko časa.
Najbolj vneti pristaši kluba pa vendar upajo, da se bo v zadnjem trenutku vse uredilo in da bo skupna akcija občine in podje-
V nedeljo Je Bor imel zaposlene vse odbojkarje. Prva šestorka je igrala v okviru B lige proti Libertas, A ekipa pa proti goriški Olimpiji. Sliki: na levi prizor s tekme proti Libertas, na desni pa proti Goričanom
tij le rodila uspeh. Res bi bilo škoda, da bi v mestu, ki ima tako bogato nogometno tradicijo, zamrla ta športna panoga.
* * *
Na občnem zboru okrajne strelske zveze so ugotovili, da je ta šport precej napredoval in da imajo zdaj že nad 5 tisoč rednih članov v 72 družinah. Razen tega je v taborniških enotah okrog 300 strelcev, več tisoč strelcev pa tekmuje v okviru podjetij in med. sindikalnih tekmovanj. Največji problem na Primorskem pa so kvalitetna strelišča, ki jih vsepovsod primanjkuje. Zlasti velja to za Ajdovščino. V preteklem razdobju so imeli največ uspehov strelci v Piranu, Postojni in Novi Gorici. V prihodnje nameravajo spremeniti način tekmovanja, ki naj bi se odvijalo pretežno po občinah. Vso pozornost bodo posvetili izgradnji strelišč in pri tem računajo tudi na pomoč občin. Ponekod (na primer v Kopru) bi kazalo tesneje povezati strelstvo s turizmom. Tako bi lahko kje v okolici uredili strelišče z okrepčevalnico ter organizirali atraktivne prireditve, ki bi bile privlačne za domače in tudi tuje turiste.
MEDNARODNI NOGOMET
BUENOS AIRES, 22. — Italijo niso povabili na mednarodni nogometni turnir za »pokal narodov«, ki bo junija letos v Braziliji. Načelnik brazilske delegacije Abrahim Tebet je izjavil, da so poleg Argentine povabili na turnir še reprezentance Anglije, Sovjetske zveze, Španije in Belgije.
»Samo Italijo nismo povabili«, je izjavil Tebet, »zaradi slabih izkušenj s tekmama za pokal prvakov med Milanom in Santosom. Ti tekmi sta namreč sprožili v Italiji precej grenke komentarje«.
KOŠARKARSKO PRVENSTVO ŽENSKE A LIGE
Prejšnjo nedeljo samo dve tekmi
Portorico in Omsa s celotnim izkupičkom
Po uradnem zaključku prvega dela ženskega košarkarskega prvenstva so se preteklo nedeljo pomerile med seboj le tiste ekipe, ki niso do sedaj odigrale vse svoje tekme. Na igrišča so tako
stopile le Omsa, Pejo, Napoli in imele še en dan odmora.
Omsa je zaigrala zelo uspešno v prvem delu tekme in stalno držala krepko v rokah vajeti igre, dočim so se domačinke otresle njene nadvlade šele v zaključnih minutah srečanja. Takrat pa so igralke ekipe Pejo pokazale res lepo in učinkovito košarko, vendar je bilo že prepozno, da bi jim uspelo spreobrniti izid tekme. Tako so se morale zadovoljiti le z izboljšanjem končnega, čeprav negativnega rezultata.
Dvoboj med Portoricom in Na-polijem je v glavnem živel ob vprašanju ali bo Gentilinijevi v tem nastopu uspelo poslati v nasprotnikovo mrežico več kot 21 žog in tako dohiteti na lestvici najboljših realizatork Ronchetti-jevo. Cela ekipa je zaigrala tako, da je čim bolj šla na roko svoji kapetanki, ki je svoj trud zaključila z velikim uspehom, saj je njen izkupiček narastel za polnih 42 točk.
Izida:
Portorico-Napoli	67:39
Omsa-Pejo	51:47
I. P.
Portorico, medtem ko so ostale
in še posebno na tiste pičle tri točke, ki so jih igralke dosegle v naknadnih desetih minutah igre, imamo dokaj jasno sliko o realnih sposobnostih ekip in o njuni bodočnosti na tem delu letošnjega prvenstva B lige. Še bolj jas-no sliko si bomo ustvarili če primerjamo ta izid z ostalimi tega in prejšnjega kola.
Del Moro iz Bočna, ki je pre-teklo nedeljo odpravil s skoro 40 točkami razlike Julio je moral to pot priznati premoč beneške petorke, medtem ko je Bustot i* Trevisa odpravil, čeprav z eno samo točko prednosti, bolonjsko Libertas, ki je v uvodnem kolu gladko pregazila CMM.
Usoda tržaških petork je torej zapečatena že ob samem začetku tekmovanja in ostane trenutno 1* dilema, katera od njiju bo ob zaključku turnirja zastala na dnu lestvice.
Nedeljski izidi:
Julia Trst . CMM Trst 37:34 UC Benetke - Del Moro 50:45 Bustot Treviso - Libertas
Bologna 37:36 I. P.
HOKEJ NA LEDU
DUNAJ, 2z. — V mednarodni prijateljski tekmi v hokeju na ledu, ki je bila na olimpijskem stadionu v Innsbrucku, je avstrijska reprezentanca premagala Nemčijo B 8:1 (2:1, 4:0, 2:0).
MEDNARODNA KOŠARKA
VIDEM, 22. — Košarkarska pe-torka Beograda je nocoj premagala APU Lignano 95:59 (51:25).
BENETKE, 22. — Sovjetska košarkarska ekipa Kalev je premagala Reyer 76:60 (37:28).
NOGOMET
MOSKVA, 22. — Tiskovna agencija Tass javlja, da je sovjetska nogometna zveza obvestila vodstvo kluba Penarol iz Montevidea, da vratar nogometne reprezentance Lev Jašin ne bo mogel nastopiti za urugvajsko enajstorico.
Sneg na Tridentinskem
Pokrajinska Ustanova za turizem iz Tridenta nam sporoča stanje snega v vseh zimskošportnih središčih pokrajine. Podatki se nanašajo na 22. 1. 1964. Kjer podatki manjkajo, pomeni, da jih PUT za ta dan ni prejela. V vseh omenjenih krajih so številne žičnice, sedežnice, skilifti.
KRAJ
CM
KRAJ
Andalo - Monte Paganella (lž; 2t; 7sl)
Baselga di Pine (2 sl)
Campitello di Fassa - Col Rodella
(4 v; 5 sl)
Canazei alla Marmolada (1 ž; 4v; 9sl; 1 s)
Castello Tesino - Čelado
(1 sl)
Cavalese . Passo di Lavazč
(8 sl)
Fai - Monte Paganella
(21; 4 sl)
Folgaria - Sommo Alto
(lv; 4sl; 1 s)
Lavarone - Vezzena
(lv; 3 sl)
Madonna di Campiglio (3 ž; It; 2 v; 9 sl; 1 s) Male - Dimaro • Ossana (3sl; 2s)
Malosco (1 sl)
Moena . Passo San Pellegrino (lv; 6 sl)
Molveno - Pradel
(2 v)
Monte Bondone (21; 5 v; 3 sl)
Passo del Broccon
(2 sl)
Passo della Mcndola -Monte Penegal (1 sl)
35/100
15/60
15/70
5/40
30/40
35/100
5/25
25/80
Passo del Tonale ■
Passo Paradiso
(lž; lt)
Passo di Costalunga
(lv; 2sl)
Passo Pian delle Fugazze (-)
Passo Pordoi (lž; 2v)
Passo Rolle (1 v; 6sl; 2s)
Passo Sella (2 v)
Pelo
(lž; 3 sl)
Pinzolo (1 sl)
Pozza di Fassa -Monte Buffaure
(lt; 3sl)
Predazzo - Bellamonte (3 sl; ls)
Primiero (1 sl)
San Giacomo di Brentonico
(lsl)
San Martino di Castrozza (lž; lt; 3 v; 5 sl; 2s) Serrada . Dosso Martinella
(lt; 2 sl)
Vlgo di Fassa - Ciampedie • Gardeccia
(lž; 2sl)
Ziano - Panchia di Fienune
70/1*®
65
60
30/40
10/50
10/50
(2 sl)
ž — žičnica; t — telekabina; v — vlečnica; sl — skilift; s — skakalni**

ARTIIUR CONAN DOYLE
pa začelo takole:
NEDELJSKA PRILOGA
HUMORESKA
Iz angleščine prevedel France Magajna
še neko drugo pismo je ležalo na jutranji mizi. Ves v omotici ga je mister Pomeroy pobral In odprl. Napisano je bilo z nežno žensko pisavo In se je glasilo: «Cenjeni gospod!
K tistemu nesramnemu odstavku v Nedeljski prilogi Cerkvenega lista dodajam, da prav nikogar ne briga, če sem si kupila nov avto. Podle opazke o mojih zasebnih zadevah so tudi popolnoma odveč. Kot tiskar ste Vi za vse odgovorni. Sicer pa boste čez kak dan lahko razpravljali o zadevi z mojimi pravnimi zastopniki.
Z odličnim spoštovanjem
Mrs. Jane Peddigrew. Elton Square št. 14 »
«Kakšen peklenski satan pa Je to?» je vzkliknil preplašeni mister Pomeroy in divje gledal ženo in hčerko, ki sta pri zajtrku sedeli nasproti. «Murphy! Hej, Murphy» Kje te strela drži!» Cez
minuto je pomočnik pokukal skozi vrata.
«Murphy, ali tl je morda ostal kak Izvod tiste priloge, ki si jo sinoči tiskal za Cerkveni list?>
«Da, gospod. Petsto sem jih oddal, kakor ste mi naročili, nekaj izvodov je pa še ostalo.«
«Hitro mi prinesi enega! Prinesi hitro, strela salamenska! Brž prinesi!))
In ko je imel usodno prilogo
v roki, je mister Pomeroy začel brati iz nje na glas. In kakor je bilo videti mu je med branjem grozila nevarnost, da ga zadene kap, in ta nevarnost je od sekunde do sekunde naraščala. Dokument’ Je nosil na čelu naslov «Vesti iz našega družabnega življenja». Te vesti so se začele spočetka zelo nedolžno in brezpomembno in bilo je očito, da je njihov avtor nameraval z njimi prevarati površnega čita-telja. Nekaj vrstic naprej se Je
«Naš prečastiti in priljubljeni gospod župnik Teofil Sharp še zmeraj miga z brado in se na vse kriplje trudi, da bi se na kak način prikopal do škofovskega stolčka, škofijski dvorec ga strašno mika. On sicer namiguje, da si je pot tja že lepo ugla-dil, ml pa imamo o tem svoje dvome. Iz preteklosti je nam vsem znano, kako spretno je znal vleči za razne vajeti, ki pa so se mu na srečo vse potrgale. No, danes, ko ima v uradu državnega kanclerja vplivnega bratranca, mu bo morda šlo bolj po sreči. Vsaj on tako upa.»
»Sveta nebesa božja!« Je vzkliknil mister Pomeroy razburjeno. «Tako gromozansko poročilo In to celo v župnijskem glasilu!«
Bral je dalje.
«V zadnjih štirinajstih dnevih je lz naše cerkve Izginilo nič manj kot šestnajst pesmaric. Seveda, zaradi tega ni potreben noben Javen škandal. Menimo, če bi gospod James Bagshaw, mlajši, ki biva na številki 113 Lower Cheltenham Plače, ukradene pesmarice skesano vrnil ter se pametno pomenil s cerkvenimi možmi, bi se zadeva gotovo dala lepo potlačiti in neprijetnih
novic bi ne bilo več.«
«In ta fant je sin bančnega ravnatelja, starega Bagshawa,» je pojasnil mister Pomeroy. «Sam ta rogati in kosmati je te ljudi navdihnil. Poslušajte naprej:
«Naš župnik (to je reverend Teofil Sharp) je sklenil, da bo s pomočjo teh vrstic v naši prilogi poprosil gospodično Ormero-dovo, naj mu bo malo manj vsiljiva, ali, če že ne more drugače, naj se vsaj poslužuje manj očitne taktike. Zaradi dostojnosti, nam je rekel on, ne mara v podrobnostih pripovedovati, kakšna je bila njena taktika doslej. Ni lepo od mladega dekleta, da se pri vfnkem verskem opravilu preriva proti prvi klopi, ki niti ni njena, pač pa Je najeta od spoštovane družine Davvson-Braggs (čeprav je ta že nekaj let ni plačala). Gospod župnik nas je naprosil, naj pošljemo po en izvod te Priloge gospej Del-mar ter gospodičnama Feather-stonovi in Poppy Crewovi ter da naj Jim ta odstavek podčrtamo.«
Mister Pomeroy si je brisal znojno čelo. «Puh!» je sopihal. «To Je strašno! To je strahota!« Potem je nadaljeval z branjem. «V eni prihodnjih nedelj se
utegne zgoditi, da bo major Wil-son izgubil svoje umetno zobovje, če mu seveda ne bo po srečnem naključku padlo v nabiralnik. Zakaj si ne bi naročil pri zobarju boljšega, oziroma, če že tega noče storiti, zakaj se vselej, ko fehta z nabiralnikom po cerkvi, tako neumno reži. Ko bi imel usta in čeljusti zmeraj lepo zaprte, bi mu tudi sedanje zobovje lahko služilo še mnogo let.»
«Vidite,# je čisto po nepotrebnem pojasnjeval mister Pome-roy, «zaradi tega odstavka mi je major Wilson napisal tistole prijazno pisemce. V tem času je najbrž že na poti semkaj in brez dvoma nese v roki debelo gorjačo. Kaj pa je tole spet?«
«Nič ne vemo, če sta miss Cisi Dufor in kapetan Copperley poročena ali ne. Ce nista, bi pač morala biti. Ce bi namreč bila, bi kapetan lahko kadarkoli prihajal v njeno vilo in bi mu ne bilo več treba plezati v temnih nočeh čez njen plot «
«0 bogovi! Poslušajte zdajle ta ocvirek:«
»Menimo, da bi bilo zelo krivično, če bi trdili, da je bil naš spoštovani član, sir James Ton-der, na županovi vrtni veselici pijan kot mavra. Resnica je le,
da se je, ko je hotel samcat plesati tango, na lastni nogi spotaknil ter telebnil na tla. To bi smeli kvečjemu pripisati njegovi znani nerodnosti. Sicer pa imamo opravka tudi z dejstvom, da Je zbolelo mnogo tistih gostov, ki so iz neprevidnosti pili županov šampanjec (pridelek iz leta 1928). Nobena krivda ne zadene ljudi, če po pitju takega šampanjca padajo po tleh «
«Samo ta odstavek je pred vsakim sodiščem vreden najmanj tisoč funtov, je stokal mister Pomeroy obupno. «Ljube ženske, niti sam Rotšild bi ne zmogel stroškov in kazni, ki mi jih bo ta Priloga nakopala na vrat.«
Obe dami, ki sta doslej kazali obžalovanja vredno nagnjenje k smehu, sta po teh besedah postali resni. Pomeroy je nadaljeval z branjem.
«Gospa Peddigrew si je te dneve kupila nov šestcilindrski avto in je plačala zanj sedemsto in petdeset funtov. Kako Je prišla do tega denarja, nihče ne ve. Kakor nam Je vsem znano, je njen pokojni mož, ki je bil nekaka uradniška podgana, opravljal v Mestni hiši razna priložnostna dela. Le kako malenkost je mogla vdova po njem podedovati. Bilo bi prav, ko bi nekdo to sum-
ljivo zadevščino razčistil.«
«In vesta, kdo je bil njen mož?« je vprašal mister Pome-roy grmeče. «Nič manj kot podpredsednik Baltiške banke! Ti ljudje so res do kraja zblazneli. Poslušajte zdaj še tole stvarco!«
((Prihodnjo nedeljo se bodo začele v naši cerkvi večerne pobožnosti. Ob sedmih se bodo začele. Da, gospa Mould, točno ob sedmih. Gospod King bo redoma prihajal in bo sedel na levi klo-picl, kjer ga boste nemoteno gledala. Dokler bo on navzoč, računamo, boste novzoči tudi vi. Sicer pa nam je že znano, da če že niste cerkveni steber, se vsaj rada za stebrom skrivate.«
«Oh, lludle božji, tale Je šele debela! Kar poslušajte!«
«Ce se bo mister Goldburg iz Sirarjeve ulice št. 7 ob priložnosti oglasil v našem župnišču, bo zagotovo dobil vrnjen tisti hlačni gumb, ki ga je bil v nedeljo ob biri za cerkvene potrebe vrgel v škrabeo. Gospod župnik namreč ne ve, kaj naj počne z njim in Je mnenja, da bi prišit na pravo mesto lahko služil mi-stru Goldburgu še mnogo let.«
«Cujte, vedve ženski! Prav nič ni treba, da se tako na široko režita! Ko bodo začela prihajati od sodišča in od raznih odvetni-
kov številna zares zabavna p’9‘ ma, se bomo vsi nehali smejal Poslušajta raje tale odstavek:* «Oh, zakaj si tako žalosten« srček premili? Zakaj vendar ž*' luješ? To vprašanje pošiljam® gospodu Viljemu Briggsu, naš0, mu vrlemu zobozdravniku v ®' lici Hope Street. Ali si zato Žal®” sten, ker ti Je dama v rožnatem Sifonu poklonila košarico? Ali S* morda, kakor ponavadi, le v z*' Stanku s stanarino? Pogum, Vir ko; ml ti želimo vse najboljše * «Vsi hudičevi in peklenski zvo-novi — hujše in hujše prihaja’ Poslušajte to grozoto!«
((Motoristi, pozor! Kadar se b® komurkoli od vas pripetilo, prekrši prometne predpise, naj se niti najmanj ne vznemirja. mu svetujemo, da takoj obiš®8 policijskega ravnatelja Walton* v njegovem zasebnem uradu v Mestni hiši. Bančnega čeka, s®-veda, ne bo sprejel in Je zato liko bolj priporočljivo, da m® primerno vsoto kar v gotovi®’ porinete čez mizo in da ne zaht0-vate v zameno nikakega pisan0-ga potrdila. Kajpada, tudi 48 postopek nekaj stane* vendar j0 dokaj cenejši od tistega, ki b vas stal, če bi dobili povabilo ®® sodnije.«
(Nadaljevanje sledi)
UREDNI&1VO: TRST — UL. MONTECCHI 6-II. TELEFON 93-808 in 94-638 — Poštni predal 559 — PODRUŽNICA: GORICA: Ulica Siivio Pellico 1»IL Telefon 33-82 — UPRAVA: TRST — UL. SV. FRANČIŠKA St. 20 — Telefon 37-338 — NAROČNINA: letna 2.250 lir, polletna 4.400 lir, celoletna 7.700 lir — SFRJ: v tednu 20 din, mesečno 420 din — Nedeljska: posamezna 40 din, letno 1920 din, polletno 960 din, Četrtletno 480 din — Poštni teko« raCun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — Stari trg 3/1., telefon 22-207, teko« račun pri Narodni banki v Ljubljani 600-14-603-86 — OGLASI: Cene oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150, finančno upravni 250, osmrtnice 150 lir — Mali oglasi 40 Ur beseda. — Oglasi
naročajo pri upravi. — Iz vseh drugih pokrajin Italije pri »Societk Pubblicitk Itallana«. — Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Izdaja in tiska Založništvo tržaškega tiska. Trst
mesečna 800 lir — Vnaprej: četrt Za SFRJ: ADIT, DZS, LJubU0®* tržaške ln gorlške pokrajina **