Spediziooe In abbonamento postale Poitnina plačan. v gotovini PreziO - Cena C 0.60 Domoljub v Ljubljani 12. avgusta 1942-7CK 55- Slev. 33 Med njivami Laglje je govoriti kakor storiti Morebiti imaš navado, da rad govoriš ler rabiš pobožne in krepostne izreke. Taka navada je sicer lepa, je pa vendarle hudo nevarna za presojo samega sebe. Ljudje, ki so jim taki lepi izreki vedno na misli in jeziku, mislijo, da s tem nekako podpirajo krepost in pobožnost. lil tudi jo, če so lake misli tudi v srcu. Vedeti pa moraš, da so pregovori sami zgolj prazne besede, če je srce prazno tega, kar usta izgovarjajo, in da so prazne in gibčne besedo zgolj kaj lahka odpravnina za versko vnemo iu pošteno življenje. Marsikdo ima navado, da s pobožnimi pregovori rad tolaži trpeče, bolne, omahljive in celo umirajoče! Prav je tako iu lepo! Vendar naj bi vsakdo pomislil, ali je njegovo srce tudi polno tega, kar izgovarja. C'e ni, si bo sam lahko priča, kako malo bi mu v enakem položaju taka tolažba šla k srcu, če ne bo prišla res iz srca. Priučene in gladke pobožne besede namreč nikoli še niso segle v dušo in so le prevečkrat lo prazen zvok. Ne z ustmi, marveč v duhu in resnici — le tako bomo izpričali vero in krepost. Hvala Bogu, da nisem tak... Janez gleda, kako dobro in razkošno sosedovi žive. Takih Janezov je dandanes povsod dovolj. Pa pravi Janez: »Kakšna potrata, najsibo v obleki, jedi ali stanovanju! Ne mine dan, da ne bi imeli te ali one zabave. Iu vsak teden obhajajo kak svoj praznik. Pa kako! Iu v teh časih! Kako pregrešno življenje! Ko bi sosedovi vsaj -malce pomislili na bogatina in njegov žalostni konec, kakor pišo evangelij !« Janez jo brez dvoma pravičen iu sočuten človek, ki ga boli sosedovo lahkomiselno življenjo ter ga je skrb za njegovo zadnjo usodo. Dotlej ima Janez prav ter ga je'treba le pohvaliti. Kaj pa, če se molimo ali, če Janez misli šo kaj več? Morebiti tako-le modruje sam pri sebi: »To nesrečno sosedovo razkošje! Kako drugače in preprosto živimo pri nas doma!« — In morda s tako mislijo v srcu Janez ni prav nič več daleč od evanegeljskega farizeja, ki je Koga hvalil: »Hvala Bogu, da nisem tak, kakor so drugi ljudje, zlasti pa kakor je ta-le tam zadaj!« Kaj lahko je namreč mogoče, da Janez s svojim zdihovanjem zaradi soseda zgolj samega sebe povzdiguje. Morebili pa je celo tako-le: Ko Janez gleda sosedovo bogastvo in blagostanje, se 11111 v srce vrivata nevolja in zavist. Kar mogoče! Ampak Janez kaj takega ne bo priznal, ne bo priznal svoje zavisti, saj ga tolaži misel na konec vsakega sijaja. Janez sicer na tihem trpi, ko vidi, da ima sosed vsega predeč, on pa komaj za sproli ali pa šo no. Toda misftl na kazen, ki je zadela svetopisemskega bogatina, Janeza tolaži in se mu ob tej misli že vnaprej dobro zdi, ko bo nazadnje trpel vendarle bogatin ... Svetovno znani zgodovinski roman »Knez Marko« vam je na razpolago po vseh knjigarnah in trafikah. Vsaka kniisia stane samo 5 lir« .............................................. v ............m.....i.................. miiiiM»ii||m<'»«i|* " 1 ■ RAZGLED Vojna poročila V Afriki je ves teden bilo zgolj manjše ogled-niško delovanje, vmes pa topniški boji. Zlasti živahno je bilo italijansko letalstvo, ki je pretekli teden na tem bojišču sestrelilo 43 angleških letal. Na Ruskem zavezniške čete napredujejo proti Kavkazu, kjer so že pred več dnevi dosegle in irekoračile reko Kuhan ter nato zavzele mesta ./orošilovsk, Kropotkin, Tihorječk in zdaj napredujejo proti važnemu mestu Krasnodarju. — V Črnem morju je italijanski hilri čoln potopil G500 tonsko rusko križarko »Rdeči Kritni. Rusko vojno ladjevje je v Črnem morju v veliki nepriliki, ker Rusom zdaj že primanjkuje ladjedelnic, da bi svoje poškodovane ladje popravljali. Večina ruskih vojnih ladij je v Azovskem morju, odkoder pa se bodo zdaj le težko rešile skozi Kerško morsko ožino, kjer so zavezniki gospodarji že na obeh straneh. Japonci so zdaj začeli novo ofenziro zoper Kitajce ter porivajo pred selio) štiri kitajske divizije. — Japonci so izdali Indijcem oklic, kjer naglasajo, da bodo prišli Indiji na pomoč, da postane samostojna. — Japonske sile sporočajo, da so njihove podmornice v zadnjem času potopile vsega skupaj 374 ameriških ladij. Sv. Oče ne bo zapustil Vatikana Kakor poročajo iz Rima, bo sveli oče iz zdravstvenih razlogov letošnje poletje zelo omejil sprejeme. Njegovi svetovalci so papeža že ponosno 6kušali prepričali, da bi bilo zanj najbolje, če bi K- letošnje poletje le naselil vsaj za nekaj časa v svoji poletni rezidenci v Castel Gandolfu. Papež Pij XII. pa 6e trdno drži 6\ojega sklepa, da ves čas, dokler bo trajala vojna. Rima ne bo zapustil. Luna bo popolnoma mrknila v avgustu bomo imeli delen sončni in popoln lunin mrk. Dni' 12. avgusta Ik> delni sončni mrk, ki ga bodo videli samo v delo Južnega ledenega morja. Pač pa bomo imeli v avgustu popoln lunin mrk, in sicer 211. avgusta v jutranjih urah. Mrk se prične ob 1 zjutraj, ob 5 bo zakrila vsa luna, ob 6.:wi bo pa konec mrka. Popoln lunin mrk bodo videli samo v onih krajih, kjer bo luna ob tetn iasu še nad obzorjem. Japoncev ni skrb za prehrano japonski minister za poljedelstvo je Izjavil, da je lahko japonski narod popolnoma miren v pogledu svoje oskrbe, zakaj dobave riža bodo več kol zadostne iz francoske Indikine, Taja in ostalih dežel na jugu. Sladkor bo prihajal s Filipinov in Jave, in sicer ga ho nad milijon ton. Ribja industrija ne ho prikrajšana, ker pomankanje domačega olju bo mogoče nadomestiti z oljem ravnokar navedenih dežel. Sladkorne tovarne na Javi spet delajo Na otoku Javi je 84 tvornic sladkorja, ki izdelujejo sladkor večinoma za izvoz. Spomladi pred japonsko zasedbo Jave so vse tvornice prenehale obratovati. Zdaj poročajo, da so Japonci v 13 tovarnah na Javi spet začeli z delom in odredili, da morajo do konca avgusta zopet obratovati vse tvornice, ker so izgledi za pridelek sladkornega trsa, kakor tudi sladkorne pese, odlični. Židje na Francoskem Na temelju veljavnega zakona so doslej v zasedenem delu Francije uvedli prisilno upravo pri 81.609 židovskih podjetjih, od tega števila odpade na Pariz 24.914 židovskih podjetij. (M židovskih podjetij, ki so prišla pod prisilno upravo, je bilo doslej prodanih 4053 podjetij. Kupci so bili poleg zasebnikov: država, občine, zavarovalnice, železniške družbe itd. Izkupiček od prodanih podetij so naložili na vezani račun in morejo b;vji lastniki podjetij s tem izkupičkom le v omejenem olisegu razpolagali. — V nezasedenem delu Francije so uvedli doslej prisilno upravo pri 1500 lidovskih podjetjih. 2' Na sadje ne pijte vode! Nič ne škodi, če ponovno opozorimo, naj ljudje ne jedo nezrelega sadja in ne pijejo vode na sadje. Lahkomiselnost v tem pogledu so ze mnogi plačali z življenjem. Neka deklica iz llalle na Westfalskem je jedla nezrele maline, poleni se je pa napila vode. Ponoči je v silnih mukah umrla. KRATKE Obtok bankovcev F.giptskc bnnke se je povečal od 22.2 ob izbruhu vojne na 53.8 milijona egiptskili funtov ob koncu maja letošnjega leta. Huda eksplozija je nastala v smodnišnici Pnebla de Valona blizu španske Valencije; 4 vojaki mrtvi, velika škoda na zasebnih |>o-slopjih. Sovjeti so imeli doslej po nemških cenitvah 5 milijonov mrtvih in ranjenih in so izgubili 50 milijonov prebivalcev. Seja predstavnikov državnega prehranjevalnega urada je bila te dni v Berlinu; ugo-lovili so. da so luni nemški kmetje dali državi okoli 800.000 ton več, kakor je oblast pričakovala. Zaradi boljše razdelitve nakaznic /.a kruh bo v kratkem novo štetje prebivalstva v turškem Carigradu. Poletne tečaje za tuje dijake so začeli v madžarskem Dehrecinu: udeležuje se jih 261 študentov, med njimi 132 Italijanov, 3 Nemci, 15 Bolgarov; nato pa še Španci, Japonci, Slovaki. Portugalci, Švicarji in Arabci. Po zgledu Italije so tudi nemški vojaki obdelali sleherno ped razpoložljivega prostora okoli vojašnic, letališč iu vcžbališč. 52 milijard primanjkljaja izkazujejo ameriški državni proračuni od lela 1930. 100.00(1 zabojev zbranih v Rimu v znak priznanja vztrajnim afriškim vojakom, je poslnla na pristojno mesto mestna fašistična federacija v Rimu. Velik požar jc izbruhnil v argentinskem Riu de Janeiru: uničil je 19 trgovin z živili, nu trgu pa velike tržnicc. Notranje posojilo za pomnožitev kmetijske pridelave v znesku poldruge milijarde lejev je razpisala Romunija. Milijon kubičnih metrov zemlje so dozdnj izkopali Nemci pri utrjevanju norveške obale. Bivša velika vojvodinjn Llikscmburška, 81-letna Marija Anda, je umrla te dni v ameriškem Newyorku. Silovit potres ic bil pred tednom na Novi Zelandiji; velika škoda zlusti v mestu VVcIling-ton II. Dve vrsti usnjenih čevljev bodo odslej Izdelovali v Španiji: ene za vsakdanjo rabo od 10 do 43 pezet, in druge iz boljSega blaga od 39 do 100 pezet. Najbolj vroč kraj na svetu je sedaj Azlzl v afriški Libiji; v senci so namerili skoraj 59 stopinj Celzija vročine. 49 rudarjev je izgubilo žisljenje pri strašni eksploziji v madžarskem premogovniku Topod. Finska potreba po krnšnem žitu jc za bodoče leto zagotovljena, je izjavil prejšnji finski minister Passhivi. Pritisk davčnega vijaka v Angliji dokazuje tudi to da je dohodnina prinesla v I. 1939 okrog 310, zdaj pa ie vrgla 835 milijonov funtov. Vzhodno bojišče je obiskal te dni roniuns kralj Mihael. Tudi švedska bo segla po orožju, če ne bodo prenehali sovjetski napadi na švedske ladje, piše list »Sverige Floltn« 352 km jc prejadral pred kratkim z jadralnim letalom najboljši madžarski jadralec Ladislav Insnndy. Edina država, ki nima nobene ženske ie seda, rodovniška republika na gori Atlios tam nt> rgrjskem morju. nski E ZGODBICE fl Tudi narobe priporočilo lahko zaleže Med najbolj slovečirni kemiki 19. stoletja ie znano ime nemškega kemika Hunscna, po katerem ie dobil svoje ime tudi galvanski element ler še marsikaka druga kemična iznajdba, ki jo je bil na leni polju la mož iznašel. Ko je ta učenjak leta 1838. predaval na nemškem marburškem vseučilišču, je bil Sde 27 let stnr. Pil že takrat je tako slovel posvoji učenosti, da je tistega leta od danske \lude dobil častno povabilo, naj bi po nalogu danske vlade skupili z dvema drugima danskima uče- I njnkoma šel na Islandijo, kjer nuj bi prciskal ognjeniško naravo Ilckle. ki ic malo ponrej začela bruhati. * liunscn ie to častno povabilo seveda rad sprejel, vendar ie bilo to premalo. Če je hotel oditi nn Islandsko, bi moral imeli dopust. Tita pa je takrat — Nemčija ie bila takrat razdelit mi na male državice — dajal le deželni vladajoči knez. Takrat ie vladal nn Ilcssenskein, kamor ie spadalo mesto Marhurg. vodilni knez Viljem II., ki ie imel lo hvalevredno lastnost, da se mu ni nikdar nikamor mudilo. Zalo tudi aklov ni reševal s preveliko naglico. Ker ic Riinsen vedel, kako deželni knez počasi rcšuie prošnje, je vložil prošnjo za svoj dopust kur 9 mesecev poprej, preden ic bilo treba oiliti na pol. Vendar ie učenjak zaman čakal, da bi liila prošnja sploh rešena. Zalo ie vložil drugo tiruš-njo. ki pa ic ostala tudi brez vsakega odmevi. Zda i se ic že bližiil čas. ko bi bilo treba ili. V tej zadregi sc ie Bunsen obrnil na svoje® sorodnika v mestu Knssel. Ta ie bil kne/cv le-lesni zdravnik. Sorodnik ic sicer obljubil, da bo storil, kar bo mogoče. Toda mož ic predobro poznal muhe svojega deželnega kneza, /lasti mu ic bilo dobro znano, kako knez vsaki urnimi rad ugovarja ter naredi nazadnje prav narol«, kakor je kdo prosil. Vendar ic sklenil prositi za svojega sorodnika Hunsena. Nekega dne. ko ie bil na obisku pri knezu, je med pogovorom omenil, da "|l;' mladega sorodnika profesorja na univerzi, ki te sicer sila učen mož, ki pa ga ie žal nekaj lii'il<|: Vtepel si je namreč v slavo, da po vsej sili hoče potovali na Islundiio. kier hi rad preiskoval neko goro. ki ogenj bruha. Celo tako dal« ie la dobri učenjak že šel. da si i<- prcdrinil prositi za dopust. Njegova družina in sploh vsa rodovina in sorodniki pa so v velikih skrbeh, ker bi se mladi profesor nn laki nevarni r>™ utegnil ponesrečili. Zalo v imenu vseh nioino zaskrbljenih sorodnikov naiudaneic prosi, da I« Njegova Knežja Visokost blagovolila profesorjevo prošnjo milostno odklonili ter mladega prosilca poučiti, da ic njegova dolžnost na univerzi predavati, ne pa plezati po gorah, ki ofieni bi ju jejo. Knez ie lo odklonilno priporočilo Pj""1*'0 poslušal. Ko ie zdravnik končal, ic knez kratko dejal: »Hm — bomo videli.i , In resi Drugo iutro ic mladi liunscn w imel v rokah zaprošeni dopust, nakar ie lakot spravil svoje kovčege in odpotoval. Nedavno je minilo 50 let, odkar o'»r v * datu pri Karnknču v Turčiji. , . . hlI(ia Mnogo kokošjih kmetij je razdejala "" toča v ISigi V turški Anatoliji. lr«nco- 10 milijonov frankov je naklonila 1"» skn vlada za francoske prostovoljce, ki sc nu vzhodu proti Sovjelom. Novi grobovi V Novem mestu je uinrl 30 letni Viktor Ihitnik i/. Slovenjgrndea. — V mariborski bol-.išnici je umrl 36 letni ključavničar državnih železnic Maks Dubringer iz Maribora. - V vi-tdki starosti H5 let je izdihnila v Mariboru |X>-sestaica Cecilija Pevec. — V Celju je preminul v Starosti 30 let trgovec ia posestnik lilip šn- V Bel gradu je uinrl Celjan Rafael S,limit, dipl. trgovec. Po končani gimnaziji v Celju in |io trgovskih študijah na Dunaju je deloval pri raznih tvrdkah, nazadnje je bil ko-res|Hiadeat pri Agrarni banki v Belgradu. — V Trbovljah je odšel v večnost gozdarski inženir Adolf Vidra, star 62 let. - V št. Vidu nad Ljubljano je odšla v lioljšo večnost najstarejša občanka 91 letna Katarina Zigonova. — \ 1'rcprotu je umrl SI letni Ivan Lupine, župa-noval je v svoji občini deset let: od 1909—1919. — V maribor. bolnišnici je odšel v večnost trgovec Ivan Lešnik. — V nemški Tropavi je umrl 97 letni dvorni svetnik dr. Schlossar, dolgoletni ravnatelj vsenčiliške knjižnice v Gradcu. — \ Kranju je na veke zatisnila oči Amalija Kobaltu a'roj. Bogatajeva. — V Ljubljani so odšli v večnost: hčerka ugledne l/ivšinove družine iz Soilražice Nikica, nudzornik brzojava v jiokojii Karel I lebenstreit, delavec pivovarne Union Leopold štrukelj, posestnik v Tomačevem 70-lelai I'ranc Anžin, strojnik južne železnice v p. Pavel Masič in akademik Jože Zaje. — Naj počivajo v miru! Preostale tolaži Bogi »Koline" - poleti d Za častnega konzistorialnega svetnika ljubljanske škofije je bil imenovan g. dr. Janko A meje, župnik na Brezuici. Iskreno čestita iiio ! il Brezplačna zdravniška služba avtokolonc. Zdravstvena avtokolonu uraduje brezplačno v mesecu avgustu v Lichteiitliurnovcm zavodu v I jubljani. Ima zoliozdravniški, očesni, rentgenski oddelek in oddelek za notranje bolezni, pa tudi oddelek za otroške bolezni ter za bolezni ušes, nosa in grla. Zdravljenja potrebni se lahko prijavijo na omenjenem zavodu vse dni v mesecu avgustu — razen ob nedeljah in praznikih — od 8—12 in od 15.30—17.30. d Obroki živil za avgust so v Ljubljanski pokrajini sledeči: Dnevni obrok v gramih: kruha 150 uli krušne moke 130 ali koruzne moke 225. Mesečni obrok v gramih: testenin 1000, riža 1000, maščobe (samo surovo maslo) 400, sladkorja 300, mila 100. Krušne moke Ivo mogoče nakupiti na 25 odrezkov in osebo, na 6 odrezkov je treba kupiti samo koruzno moko. d Sprejemi na ljubljanskem županstvu. Zaradi spremenjenih uradnih ur odslej župan, general Leon Bupnik, sprejemu stranke ob torkih, sredah, četrtkih in petkih od 10.30 do 11.30, a podžupan dr. comin. Truncliidu Sulvator vsak delavnik od 10.30 do 11.30. d Mletje žita za domačo uporabo. Količina žita, ki ga lahko proizvajalec obdrži za družinsko uporabo, znaša 200 kg za delavce in 13(1 kg za ostale. Da se to žito lahko zmelje y odoli rcaili količinah dvanajstinke na mesec, t. J. '/'"'kg za moške delavce in 12.5 kg za ostale družinske člane, je treba dobiti pri občini izkaznico za mletje, na kateri je zapisana celotna količina žita in tudi količina, ki jo družinski poglavar lahko da mesečno mleti. Vsi, k>_ so pridržali za domačo uporabo navedene količine žita in so vendarle prejeli živilske nakaznice za kruh in testenine,, bodo morali nakaznico vrniti. d Kopanje v okuženi vodi je nevarno Zdravju. Ker v Ljubljani še ni do kraja izvedena kanalizacija, se na mnogih krajih kanali kanalski in greznični pretoki ter odtoki odpadnih voda v reke. Zato voda Ljubljanice od Prulskega mostu navzdol in Gradaščice ni le onesnažena, temveč so lahko v njej ob vsakem fasu tudi kali črevesnih nalezljivih bolezni in kali, ki lahko povzročajo razne kužne in dru- Ako smo prisiljeni zaklati prašiča iz tega ali onega vzroka v toplem poletnem času, moramo še prav posebno paziti, da meso pravilno naselimo, posušimo, prckudiuio in shranimo. Meso moremo hraniti poleti le v zračni iu suhi kleti, kjer so okna čez daa zaprta, ponoči pa odprta. Na okna pritrdimo gosto mrežo, ki skozi njo ne morejo muhe noter. Preden prašiča raztelesimo, ga pustimo odrtega viseti v hladnem prostoru (nikoli ne na soncu), da se meso popolnoma ohladi. Najbolje storimo, da odnesemo razpolovljenega takoj v klet, kjer obesimo polovici na primerno mesto. Na noben način pa ne smemo prašiča razrezati na kose preden ni meso popolnoma ohlajeno. Ako bi razrezuli še toplo meso in položili kose drug na drugega, bi zadahnilo in se nam kaj kmalu pokvarilo. Tudi močno okrvavljenih delov mesa ne kaže shranjevati za dalj Času. Ker se pokvari poleti meso najprej okrog kosti, je najbolje kosti izločiti ter nasoliti iu prekuditi samo meso. Na ta način si prihranimo prostor ter porabimo manj kvaše ali slanice. Sveže kosti nam tudi dajo dobro juho, medtem ko jih v prekajenem mesu ne cenimo posebno. Ker ne moremo ali nočemo vseh kosti naenkrat porabiti, jih lahko za nekaj časa denemo v slanico, vendar ne skupaj z mesom, ampak v poseben čeber. Meso razrežemo rajši na manjše kose, da jih prej razsolimo. I kg težki kosi ostu-nejo v slanici en teden, 2 kg težki pa dva tedna. Važno je. da pokrivu slanica meso čez iu čez. Po potrebi jo moramo tedaj doliti. Ni pa potrebno slanice znova pripravljati, marveč le dolijemo potrebno količino prekuhane in ohlajene slane vode. Slanico obnovimo le tedaj, če je že popolnoma motna in mlečnata, kar se poleti kaj rado dogaja. Za soljeiije uporabimo lesen čeber ali škaf, ki ga najprej temeljito očistimo, nato pa denemo vanj 10—20 zdrobljenih brinjevih jagod ter nalijemo do polovice vrele vode, nakar pokrijemo posodo z vrečo in pustimo, da se voda v njej ohladi. Slanico ali kvašo (paco, salainuro) pripravimo takole: Na 100 kg mesa vzamemo 3 kg soli, 3 kg so- rovill UMU*. ', - , in pristavimo k ognju. Pri lahkem ognju kuhamo kvašo približno četrt ure, nakar jo ohladimo. Medtem pripravimo meso. Posamezne kose nadrgnemo s soljo in jih sproti zlagamo na lesno v čeber. večje kose spodaj, manjše na vrh. Na ta način soljcno meso ostane socnejsc kot če bi ga solili »na sulios. Ohlajeno kvašo zli jemo nato na meso, nukur jKikrijemo še s pokrovom in obtežimo s kamnom, da stopi kvašu čez meso. Dodatek solitra ohranja meso stanovitnejše in mu daje lepo rdečo burvo, prav tako tudi sladkor, ki |xileg tega zlioljša mesu okus. Ni pa meso zaradi tega sladkejše. Meso je treba v slanici vsak dan obrniti in preložiti. Razseljeno meso obesimo nato v dim ali pa v zračen in suh prostor, da se osuši. Pre-kajevanje prašičevega mesa namreč daje mesnini svojstven, priljubljen okus. V dimu sušeno meso se tudi dalj času in bolje ohrani kot na zraku sušeno. Meso smemo prekajevati le v suhem in ne prevročem dimu. V vročem dimu se namreč mast izceja, meso pa postane trdo in žilavo, ker se preveč izsuši. Zato tudi ne sme ogenj goreti s plamenom, ampak mora samo tleti, kar dosežemo najlaže z žagovino iz bu-kovine. Bukovo klado pokrijemo z žagovino in zakurimo. Nekajkrat zanetimo tudi z brinjem, ki daje mesu prijeten okus. Nikoli pa ne smemo kuriti s premogom, z mokrimi iu trhlimi drvmi ali z mokro žagovino. Navadno preku-jamo meso v presledkih, t. j. vsak drugi dan. Poleti pa smemo tako delati le, če prekajamo v »prekajevalnici« in je meso varno pred muhami. Dovolj prekajeno meso je lepo rumenkasto in le na površju osušeno. Preden damo meso v dim, ga moramo obrisati in obesiti vsaj 24 ur na prepih, da se posuši. Prekajeno meso obesimo v suh, hladen in zračen prostor. Ako opazimo pozneje na mesu plesnobo, odrgnemo meso najprej z mokro in nato še s suho cunjo uli s papirjem, nakar ga namažemo s slaninsko kožo ali pa z močno solno raztopino. Kdor nima primerne shrambe, naj ovije posamezne kose v časopisni papir ter jih položi v zaboj z bukovim pepelom ali pa apnenim prahom, kjer se meso najdlje ohrani sveže in okusno. Zaboj z mesom shranimo lahko v vsakem suhem, zračnem in hladnem prostoru. Ako želimo shraniti nekaj kosov svežega mesa, jih položimo v oetovo kvašo. Posamezno kose zložimo tesno v lončen lonec. Vmes dodamo na koleščke zrezali korenček, zeleno, pa-stinak, korenine petršilja, čebulo nekaj zrn celega popra, dišavnili zelišč in list lavorja. Meso zali jemo z dobrim, a ne premočnim kisom. Pokrito posodo odnesemo v hladen prostor.Ucla ni treba prekuhati. Meso osolimo šele pred uporabo Za nekaj dni olirnnimo poleti meso svežo tudi v sladkem uli kislem mleku ter pinjevcu. ge lKilezni. Zato je tudi kopanje v teli vodah lahko zdravju nevarno, nevarno pa predvsem zaširjen je črevesa i li nalezljivih bolezni, raznih vrst tifusa, griže in nalezljivih vnetij v cre-veslu Kopanje v navedenih delili rele je iz javnih zdravstvenih razlogov oblastveno pre- povedano^ klnctovalccm v Ljubljani,Zdru- žen je kmetovalcev v Ljubljani za Ljubljansko nokraiiio je prejelo od Pokrajinske zveze de-PodaTalcev obvestilo, da se bodo izdajala kmetov .čem v mestu Ljubljani dovoljenja za pre- že, a kmetovalcev, Gosposvetska cesta 2-1. V ! ^ hitrejšega dela priporočamo, da zbe-re listine po posameznih okoliših en zaupiiik in ifli skuono odda Združenju, ki 1)0 poskrbelo, ia se v najkrajšem čas« izvedejo vse formalnosti in prepustnice tudi vrnejo. Listine se lahko odda o od 8-12 in 0(1 4-7 popoldne. k° d Delovni čas denarnih zavmlov l o odred- zavod" ne bodo delali in velja zanje popolen P^N« vzhodno fronto so odšli tiuli sledeč.l odlični italijanski zdravniki: profesor dr. ede-rioo Bocchetti, prof. dr. Faz.aui in prof. dr. Pogliotti. d Iz Duccjevega sklada za rojstvo dvojčkov je podeljena nagrada v znesku 600 lir zakoncema Klemenčič Martinu in Nezi v Puščali v občini šinihel-Stopiče. . , . d Pristojne oblasti so izdale zadnje dni odredbe s sledečimi naslovi: Tistim, ki oddajajo sobe v podnajem. Ustanovitev Združenja šolnikov, Cene vina. Delovni čas v javnih uradih. Racionirana živila v avgustu. Razpust Družbo za upravo Tabora, Predpisi o porazdel jevanju tekstilnih izdelkov, obutve iu oblačilnih pred- IIU'(V Nakazovan je usnja za avgust. Čevljarji, ki žele. da jim pokrajinski svet nakaže primerne količine usnja za avgust 1942. n>"r" ° predložiti seznam o porab jenein usnju v jUlij l 942. Pokrajinski svet je izdal nova iKioblastila in morajo čevljarji stara pooblastila v teku uvgusta zamenjati, sicer za september ne bodo dobili nakazila. Nova pooblastila izdaja Združen ie industrijcev in obrtnikov v Ljubljani. Jd Uporaba koles med prebivalstvom Italije zadnji čas vzdržema narašča. Ker sp zlasti ob nedeljah službeni vagoni prenatrpani z biciklju je železniška uprava odredila da po t. avgustu vlaki po polnoči na nedeljo ali na državno pridani praznik pa do 14. ure v ponedeljek za razdalje do 100 km ne bodo več sprejemali koles Da P« ne bi kdo skušal izrabljat, omejitve ie odrejeno, da se kolesa, ki so oddana za neko posUijo v razdalji nad 100 km, ne morejo dvigniti pred namembno postajo. „i.«„a ,1 Radio aparate iz shrambe mestne občino ljubljanske bodo odslej lastnik. l»''ko dolnvali nazaj, če se izkažejo s pismenim dovoljenjem Kr kvcslure ter vrnejo potrdilo mestne občine, ■ 1 ■ ™«WJl i 1 " NAŠI VELIKI MOŽJE j ■ a Frančišek Leveč ob ponedeljkih, petkih in sobotah od 17.30 do 18.30 v stari cukrarni na Poljanskem nasipu +0. d Z ljubljanskega trga. Oni ponedeljek je bilo grozdje |>o tO lir. Zanimivo je, da sla dve kmečki dekleti prinesli še lepe borovnice v Ljubljano. Na prostoru za gozdne sadeže sta jih postavili naprodaj. Zahtevali sta za liter 5 lir. Borovnice so bile mahoma prodane. Na trgu je bilo tudi prav mnogo hrušk in breskev. Pripeljali so do tri vagone tega sadja iz Italije. Na izbiro je bilo v ponedeljek tudi mnogo domače glavnute solate iz Trnovega in Krakovc-ga. Domača cvetača, lepa in zdrava, je bila po 5 lir kilogram. d Za predsednika te dni ustanovljenega Združenja šolnikov je bil imenovan profesor Riliard Župančič iz Ljubljane. Za pomoč predsedniku je odrejen fašist profesor Spadaro Salvator. d V Ljubljani je nmrl, zadet od kapi, pretekli teden nemški generalni konzul dr. lluns Brosrli. Pokopali so ga 3. avgusta 1942 na ljubljanskem evangeljskem pokopališču. d Se ni več prebudila. V italijanski Foggiji je živela premožna vdova, ki je imelo hčerko edinko. Velike neprilike pa ji je povzročala hčerkina bolezen, da namreč nikoli ni mogla dolgo ali pa trdno spati. Zato se je mati odločila. da ji bo pomagala na umeten način. Skuhala je posebno makovo pijačo, kakršno si znajo skuhati preprosti ljudje. Dala je hčerki piti. Hčerka je zaspala, toda na grozo svoje matere se ni nikoli več prebudila, količina pijače je bila prevelika in sredstvo prehudo za hčerkin orgnizem. Mati je zavoljo tega dejanja prišla pred sodišče in je bila obsojena na pol leta zapora. d Paketi za intcrnirance. Italijanski Rdeči kri/, avtonomna sekcija v Ljubljani, poroča: Da se prepreči nepotreben naval, ki ovira redno delo, bo poizvedovalni urad za vojne ujetnike v Puharjevi ulici št. 2 sprejemal pakete za vojne ujetnike in zu civilne vojne internirnnee po sledečem redu: Za Campo concentramento 89 — I'. M. 3200: ob ponedeljkih za naslovljen-ce z začetnicami: A, B. C. č. D. K in K: ob torkih: G. II. 1. j in K: oh sredah: L, M. N, O in P: ob sredah: R. S. S in T: ob petkih: U. \. Z. 2. — Ob sobotah za vsa ostala taborišča. Okrog sosedov s + Msg. Matija Seigerschmieil, apostolski |>ro;onotar in župnik pri Mariji Bistrici, je te dni umrl v Zagrebu. Pokojni župnik največje hrvatske božje poti se je rodil I. 1SM-. v Rado-boju v Hrvatskem Zagorju, toda ljudsko šolo je obiskoval v Idriji, gimnazijo v Ljubljani, du-hovsko semenišče pa v Zagrebu, kjer je postal duhovnik I. I8S7. Bil je med drugim tudi urednik lista »Krščanska šola« ter dolgo vrsto let superior pri sestrah usmiljenkah. Vsa njegova skrb pa je bila posvečena romarjem k Mariji Bistrici, ki ii je bil ve* vdan. Vso svoio gotovino jc razdelil cerkvcnim ustanovam. Naj počiva v mirul s Nove kovance p« SO par jc dala v promet Srliska narodna banka. s Hrvati se hrabro bore. O junaštvu Hrvatov n« vzhodnem bojišču jc oni dan zelo laskavo pisal nemški list iNeues \Vienrr Tapblatl«. Ta opisuje junaštva hrvatske legije, ki je nila ustanovljena v 14 dneh na poziv Poglavnika, da 7 orožjem v roki nastopi v ohrpmbo zahodije civilizacije proti boljševizmu. Kamor koli so bili postavljeni v boj. «o se hrabro obnašali, kar je nnšlo jn-hvalni odmev tudi v Hitlerjevih govorili. Hitler je odlikoval z železnim križem 1. razreda hrvatskega bojevnika Kulenoviča ki jc do/daj dobil že sedem zmag v zraku na ruskem bojišču. s Prihodnje leto poteče 350 let, kar se je dne 22. junija 1303 vršilo pri Siskn zmagovita borba Hrvatov proti Turkom V Sisku hočejo izdati ob tej priliki veliko spominsko knjigo. s Vsi državni uradniki na Hrvatskem, civilni in državni, ki so dopolnili M> let življenja, morajo v smislu najnovejšega Poglavnikovega odloka v 3 tednih predložiti prošnjo za upokojitev Odlok ne velja za aktivne ministre. s Povišanje plač uslužbencem in upokojen-Muslimanski odbor za južno Hrvatsko je sklenil, da se uslužbencem in u|K>kojcncem po- O Frančišku Levcil, našem velikem možu izza konca prejšnjega stoletja, je napisal književni zgodovinar dr. Ivan Prijatelj tele pohvalne besede: jLevec je bil mož razsvetljenega, uravnovešenega uma, finega lepotnega čuta in je razpolagal s posebno dovzetnim instinktom pri odkrivanju novih mož, ki jili je razumel v ne-prestuni pismeni zvezi umno razvijati in vodili. O Janku Kersniku moramo naravnost reči, da nam ga je podaril Leveč. Levčcv Zvon nam je najtrdneje zasidral naš književni jezik. Zanimanje za književno zgodovino kot znanost pa je Leveč pri nas naravnost ustvaril. Nihče ni bil bolj poklican v to. Frančišek Leveč temelji kakor noben drug Slovenec v osrčju nušega naroda. njemu je znan vsak njegov kulturni utrip-Ijaj. Tisti naš prvi preiskovalci j je. ki je premeril vso puščavo naše kulturne preteklosti, z ljubeznijo odkrivajoč vsako najmanjšo oazo, ki jc osamljeno ozelenela. Leveč je živa kronika slovenske kulture.« Leveč se je rodil IS46 na Jezici pri Ljubljani. študiral v Ljubljani višjo ljudsko šolo in nato gimnazijo v letin IK39—I8h7. Jeseni tega leta pa je odšel po odlično opravljeni gimnazijski maturi študirat na Dunaj slovenščino pri velikem Miklošiču, dalje tudi nemščino, zgodovino in zemljepis. L. 1871 je postal profesor in služlioval najprej v Ooriziji dve leti, nato pa ves čas na realki v Ljubljani. Bil je eden izmed naših najodličnejših šolnikov, ne samo profesor, marveč tudi šolski nadzornik, sprva okrajni, pozneje celo deželni, bil nekaj časa tudi ravnatelj učiteljišča in dvorni svetnik. Svojo šolsko službo je opravljal nič manj kot 42 let. Šele 1013. zadnje leto pred svojo smrtjo, je stopil v tako zasluženi pokoj. Za svoje izredno veliko delo je prejel mnogo odlikovanj in tudi častno meščanstvo mesta Ljubljane. Ni potrebno na drobno naštevati njegovo šolsko in vzgojno delo. bolj hočemo poudariti njegovo pesniško, pisateljsko in uredniško delo. Že profesor Melzcr ga je navdušil za slovenščino, pesnik 1'mek pa mu je bil fMileg Prešernu in Jenka učitelj v pesništvu. Levčevc pesmi so bile deloma pripovedne, deloma lir-ske. napisal pa je tudi nekaj povestic. Njegove lirske pesmi so predvsem rodoljubnega značaja, v njih opevu tudi svojo veliko ljubezen višajo prejemki, in sirer onim. ki prejemajo do 3iki kun mesečno /a 30%. od 5uo do 1000 kun za 4<>%. nad 1000 kun za 30%. To velja za muslimansko duhovščino in cerkovnike. s Delovati je začela radio-postajn v Bttnja-luki. Opremljena je /. najsodobnejšimi stroji, ki so bili naročeni in izdelani v Italiji. s Lekarniško fakulteto kot poseben del vseučilišča so osnovati v Zagrebu. Nauk na tej fakulteti traja štiri 'leta. Vpisati se morejo na njo le dijaki z gimnazijsko maturo ter z 'dopolnjenim znanjem latinščine, če ga niso poslušali na gi.n no zij i. s Drava je odnesla brod v Sp. Borovljah. Brodnr Aleksander Virt je utonil. Brod je obtičal na nekem ovinku. s Zelo dobro vinsko letino si obetajo v Banntu. s Nov kino so odprli v Belgradu v nekdanjem Palace-hotelu. Bo to največji kino. Srbskemu občinstvu bodo dostopne predstave ob 13, 17 in 19, predstave za Nemce bodo ob 21. s Prvo delovno taborišč? nemških študentov so te ilni odprli na nekem posestvu pri Osi jekli. Taborišče ima predvsem namen jximagali pri žetvi in spravljanju ostalih pridelkov. s Veliko zmago proti upornikom na Kozairi planini so slovesno praznovali te dni meščani v Hrodu ob Savi. do narave, zapel pa je tudi nekaj ljubezenskih' pesmi in književnih satir. Svoje pesmi je po veliki večini objavljal v znanem" Janežičeveia Slovenskem glasniku in v prvem letniku Stritarjevega Zvona na Dunaju 1870. Kmalu pa je opustil pesništvo in pripovedništvo ter se |«i-svetil pisanju člankov in razprav iz naše književne zgodovine, pu tudi iz svoje zgodovinske stroke. Poznejše njegovo veliko učiteljsko delo pri naših pesnikih se je pokazalo že v njegovi visokošolski dobi, kajti že takrat nam je pridobil pisatelja Janka Kersnika, ko je liil njegov inštruktor na Brdu. Kersnik je namreč izhajal iz družine, ki našemu jeziku in književnosti ni posvečala posebne pozornosti, zavi je tudi Kersnik sam sprva pesnil v nemškem jeziku, in prav učitelj Leveč ga je pridobil za slovensko slovstvo in nam tako vzgojil najpomembnejšega pisatelja tiste dobe. V svoj h visokošolskih letih na Dunaju pa je Leveč ^e pokazat tudi svojo veliko organizatorno sposobnost. Bil je sila delaven med našimi v*e-učiliščniki in tudi podpredsednik njihove:'« društva »Slovenije«, ki je bilo ustanovljeno I. 1869. Z Dunaja se je tudi oglasil s številnimi dopisi, članki in razpravami v Janežičevem Slovenskem glasniku, hinspielerjevem Slovencu in pozneje v Slovenskem Narodu. Kot profesor v Cioriziji je mnogo občeval s pesnikom Simonu a Gregorčičem in pisateljem Franom Erjavcem. Prav tako je po svojem prihodu v Ljubljano z veliko vnemo priskočil na pomoč Josipu Jurčiču pri urejevanju Slovenskega Narodu. Sodeloval je tudi pri šuk Ijetoveiu Ljubljanskem listu in vneto deloval v slovenskem Pisateljskem društvu. Svoje pomembno književno zgodovinsko delo je začel Leveč v Stritarjevem Zvonu 1879 in tamkaj napisal odlične življenjepise in ocene Vodnika, Prešerna, Čopa, Jenka in drugih. V slovenskem književnem življenju pa je v s -kakor najpomembnejše Levčevo delo ustfcii -vitev in desetletno vodstvo pomembnega na?- t književnega lista Ljubljanskega Zvonu (od t do 1890). Kot urednik tega lista je namreč Leveč jH>Mal središče slovenskega književne.'« življenja tiste dobe. Ob tem časopisu je Le. zbral vse takratne pomembne pesnike in )>i i-telje. marsikaterega od njih je naravnost vzgojil in vodil po pesniški poti do velike slave, n. pr. Antona Aškerca. Seveda je v list tudi sam silno veliko pisal književnozgodovinskili, jezikoslovnih in zgodovinskih tcr|ioljudno znanstvenih člankov in razprav, življenjepisov in osmrtnic. Pomembno je tudi njegovo delo pri Slovenski Matici, kjer je bil odbornik in nekaj ča>a tudi predsednik ter je preosnoval njen Letopis urejeval njen Zbornik in poleg tega še Knezovo knjižnico. Leveč nam je tudi uredil zbrane spise Matija Vnljavca, Frana Erjavca, I rana Levstika in Josipu Jurčiču. Pomembno je tudi Levčevo jezikoslovno delo, ki ni obstajalo samo v pisanju posameznih jezikoslovnih člankov, marveč vsebuje tudi pomembno delo: Slovenski pravopis iz leta 1899. Napisal ga jc na podlagi rleteišnikovega slovarja, in ta njegov pravopis je ostal v veljavi vse do Breznikovega pravopisa I. 1920. Dolgih 33 let je tudi prevajal uradne razglase v slovenščino, bil je tudi član Muzejskega društvu ter celo njegov predsednik in postal tudi njegov častni član. Levčevo šolsko, mentorsko, strokovno znanstveno in književno delo je potemtakem silno obsežno. Kot profesor je vzgojil dolgo vrsto naših velikih mož. da omenimo samo nadškofa Sedeja, slavista štreklja, zgodovinarja Riitarja in pesnika Josipa Pagliaruz.zija. Čeprav je bil strog, je bil vendarle vseskozi pravičen učitelj in vzgojitelj. Z n nošo ljudsko šolo, učiteljišče, naše društveno, slovstveno in časnikarsko življenje si je pridobil toliko zaslug, du ga I*1 pravici štejemo med naše velike može. (Dalje.) Župnik je uvidel položaj in sočutno prigovarjal Gregorju, naj se pomiri. Ta pa je padel na kolena in z dvignjenimi rokami pro3il odveze. »Jaz sem ubil palirjal Bumfl Odvezo, odvezo!« Skušali so ga spraviti iz župnišča, pa ga niso mogli. fiele ko ga je župnik prekrižal in poškropil 7. žegnano vodo, so je dal pregovoriti. Dva moška sta ga peljala domov. Ves premočen se je zaril v posteljo in stokal. Ko so po bišah kuhali tropinovec, so si pripovedovali različne stvari. Večina je trdila, da je Gregorja obsedel hudič in da ima hude reči na vesli. Nekateri »o nasvetovali pijavke, da bi mu izsesale pregrešno kri, drugi so nagovarjali domače, naj ga oddajo v umobolnico. Ker res ni kazalo drugače, sta Petrov Janez in Tilka odpeljala očeta v meslo. Mati je krčevito jokala. Gro-gor pa je topo gledal predse in se nič ni branil, ko so ga spravili na voz. Konja sla potegnila. V tem trenutku je bolnik skočil na vozu pokonru. Obraz mu je zažarel, zakrilil je z rokami in klical: »Hi, hotl Spet furamol Bumfl« Na cesti se jo umiril. Zadovoljno se jc smehljal in natezal z rokami, kakor da drži v njih vajeti. Oddala sla ga v pisarni. Začudeno sta pogledala gospoda, ki je pisal pri mizi. »Ime in priimek; rojstna vasic Obstal je s pisanjem. Obrnil se je k došlecem ter jih motril. »Pa menda niste vi tisti furmani?« »Bili smol« je pritrdil Janez. Vstal je in jim ponudil roko. »Nisem vas prepoznal. Jaz sem Berlo, tisti tolmač, ki je hodil s palirjem k Ludviku. Veste, kaj je z Ludvikom in Elzo?« »Nič ne vemo.« »Žile si je prerezal pred mesecem ia izkrvavel. Vse je zapravil, baliač pijani.« »In Elza?« jo vprašala Tilka. »Pokazal jo bom! Pri nas je že tri tedne. To vam je nora, da se človeku smili!« Pozvonil je, poklical strežnika in mu velel, naj pripelje Elzo. Gregorja je peljal k zdravniku, ki ga je izpraše-val v sosednji sobi. Vrata so se odprla. Strežnik je pripeljal za roko suho ženšče, oblečeno v dolgo progasto haljo. Nosila je razmršene lase in blodno gledala okrog. Pogled ji je obstal na Tilki. Besno je zakričala: »Jaz sem kraljica! Pokleknite pred menoj!« Na sodu kraljujem v kleti. Mladega fanta sem zadavila, okrog vratu sem ga stisnila. Moj mož je kralj, palir na cesti. Sonce peljeva v avtu. As — kako peče! Gosilel« Zvijala se je v bolečinah in tulila, da jo je Berlo velel takoj odpeljali na oddelek. ijaz sem kraljica ...« Nema sta stala došleca ob tem strahotnem prizoru. Tilka se je obrnila v kot in zajokala. >To jo tudi ena izmed žrtev palirjevih,« je malomarno pripomnil Berto in sedel za pisalnik. »Hvala Bogu, da sem mu pravočasno ušel!« Nadaljeval jo s podatki. Zdravnik je koučal pregled. Poklical ie Tilko ter ji sočutno razložil očetovo stanje: »Ostal bo pri nas. Hudo ga je zadelo. Mož potrebuje popoln mir, zato za par mesecev odsvetujem obisk. Izročite denar v pisarni ia pridite čez tri ledne povprašat, kako in kaj!« Pozval je strežnika, določil oddelek iu posteljo ter se poslovil od Tilke. Gregor je slal v kotu nepremično in topo gledal vstran. Približala se mu je Tilka, objela ga je in zajokala. »Z Bogom, očka!« Kakor ukovan je stal in niti trenil ni z očesom. Janez mu je molče stisnil roko. Strežnik ga je odpeljal po dolgem hodniku in zaprl velika vrata. V vas se je polagoma vračalo staro življenje. Veliko fantov in deklet je odšlo v tujino za kruhom. Ostali so so prikovali k zemlji in približali cerkvi. Znova se je oglasila na koru lepa pesem in vsako nedeljo se je napolnila cerkev. Spomlad je pobrala veliko starih ljudi, tudi župnika je vzelo. Novi župnik se je spretno uživel v razmere in s prisrčno hesedd zdravil rane, ki so jih zasekala pretekla leta. V prilikah o se-javcu in semenu je znal budili ljubezen do zemlje, pa še o krivičnem oskrbniku jim je pridi-goval, da so nekateri mislili pri tem na palirja. V predpustu so oklicall Petrovega Janeza. Vprašal je bil že za božič pri Tilki. Nerodno mu je bilo to vprašanje, ker je nosil s seboj Nikova pisma, v katerih je bila večkrat omenjo-na Tilka. Dekle se je trpko nasmejalo in odkrito povedalo Janezu, da se ne misli poročiti. »Čakaš na Nikola?« je ponagajal. Zardela je v obraz in poredno odvrnila: »Saj veš, da ga čakam! Krivo sem ga sodila zaradi Elze. Kaj ti ni v pismih nič omenil?« Potegnil je iz žepa sveženj pisem ter jih ponudil Tilki: »Zdaj, ko si me odbila, ti boin pa izročil pisanje, da boš vedela, kam je treba pisati, če hočeš, da se vzameta.« Vzela je pisma, se naglo obrnila in ljubeznivo dejala: »Pa ne boš hud, Janezi Saj veš, da te imam rada, ker si meni in materi v pomoč — možila se pa najbrž ne bom, ker je preveč pro-klelstva nad našo hišo!« Nihče ni vedel, katero bo Janez vzel. Začudeni so pogledali na prižnico, ko je župnik poleg Janezovega imena hitro prečital ime — Erne. »Smilila se je fantu, zato jo je vzel«, so dejali in prav so dali obema, dasi jih je jezilo, da niso že prej izvohali te skrivnosti. V marcu so zapeli kosi in klicali na njive. Ljudje so zasadili motike in zaorali s plugi. Bila je lepa pomlad, kakršne že dolgo niso pomnili. Cvetelo in duhlelo je vse drevje. Slane ni bilo in kazala je prav dobra letina. Lahen dež je pred Veliko nočjo namočil zemljo, da so za praznike ponekod že kosili deleljo. Po gmajni je pozvanjala živina, na niivah so pa delali ljudje in z veselim upom gledali, kako je od dneva v dan raslel krompir, poganjala turSčica in se razpletalo mladje po plantah. Obnovila so se prejšnja leta, ko še ni bila cesta zmešala ljudi. Pri Gregorjevih sta se mučili na njivah mali in Tilka. »Da bi bil listi fant še pri nast« je potožila mati. »Katerega mislile?« »I no, tistega, kakor ti!« Molče sta pleli in ruvali slak, ki se je vzpenjal pod planto. Kakor zasanjana je sama s seboj govorila mati: »Bog ve, kod hodi ta revež? Pripraven je bil in dober. Zakaj se je pri nas vse narobe obrnilo?« Privezala »i je ruto in utrnila solzo. Tilka se je obrnila vstran. Spomini na tiste dni, ko je po teh njivah hodil še Niko, so vstajali pred obema. Zvečer je Tilka pri luči prebirala pisma, ki jih je izročil Janez. Mehko in čudovito skrivnostno je pisal. Da je našel mir, da ga oklepalo visoki zidovi, da mu pa misli uhajajo večkrat čez le zidove, v daljavo, kjer pod goro spavaio hiše in ob njih teče potok. Nikjer pa ni zapisal, kje je in kaj dela. Samo tisti pečat z dvema rokama in križem na sredi ji je dal veliko mi- sliti. Iz predala jc vzela pisma, ki jih je materi pošiljal njen sili — predstojnik v kapucinskem samostanu. Primerjala je pečata in dognala, da sla ista. Čudna misel ji je stisnila srce. Kaj p«, če se je tudi on odpovedal svetu? Zgodaj v jutro jo je našla mati vso bledo, ko je dremala nad kuponi pisem ob ugašajoči luči. Roke je imela sklenjene v molitvi. Zbudila jo je in pregovarjala, naj leže v posteljo. Tilka je pobrala pisma, zaklenila jih je v predal in odšla v cerkev. Šmarnični oltar je žarel v svečah in duhtcl v cvetju, na brajdah pa so rdelo če šnje, Prat tako kakor takrat pred petnajstimi leti... Samo v duši se je podrl ta lepi maj ia. z njim so strohneli vsi krasni upi. Cesta je> ubila vse ... Med tednom je prišlo iz mesta pismo. Pisal je zdravnik, uaj pridejo po Gregorja. Sporočil je, da je bolnik ozdravel, da se je pomiril in da lahko zapusti bolnišnico. Nasveloval je, naj bi ga poslali proč od doma, kjer bi bil v miru in ga ne bi mučili spomini. Kam? Mati je pisala sinu, p. Serafinu, gvar-dijanu v kapucinskem samostanu. On bo najboljo svetoval. V nedeljo pod noč se je Gregor vrnil domov. Žena in hčerka nista hoteli, da bi prišel ob dnevu in da bi se ljudje zgledovali. S postaje so zavili za hišami. Krotek in veder je bil Gregor, kakor otrok je stopal ob žeui, mehko je govoril in docela se je raznežil, ko je zagledal domačo hišo na hribčku. Bilo mu je trpko pri srcu, ko se je vzpenjal po klancu in izpra-Jeval o njivah, živini, vinogradu in domačih. Zdelo se mu je, da se je zdramil iz težkih sanj. Bolezen se mu ni poznala, le to sta opaziti mati in hči, da je oče poslal otročji. Svoje dni je stopal ponosno, zravnan kakor brasl. Možate so bile njegove besede in korak mu je bil trden in golov. Sedaj pa ga je objela sanjavost. Ni se mogel načuditi potoku, ki je šumljal ob poti, ogledoval si je zvezdnato nebo, obstajal je ob ozarali, samo k peščenemu hribu, kjer so zevale glolioke črne jame, si ni drznil pogledati. Ko je stopil v vežo, jc sklenil roke in se zahvalil bridki Martri v kotu nad mizo. Ob skrbni postrežbi se mu je zdravje šo bolj krepilo, dasi ni bil za resno delo. Na vrt je hodil in grebel med gredicami. Natrgal je rož ter jih nosil k vaški kapeli, kjer je molil polglasno za vse, posebno za Fortunata. Sosedje so ga prijazno pozdravljali, med seboj so si pa mežikali in ugotavljali, da Gregor še ni pri čisti pameti. A'utrgal je rož ter jih nosil k oaikt kapeli. »Le kaj sla imela s Fortunalom?« so ugibali, »da vedno o njem govori.« Nevolja nad Gregorjevo družino se je polegla, vaščani so celo po-milovati Gregorja in sočutno tolažili mater in Tilko. . , . Sin je takoj odpisal. V dolgem pismu je_ tolažil mater in nujno nasveloval, naj bi očeta čimprej poslala k njemu v samostan. »Izpremo-njene okoliščine bodo ugodno vplivale na očetovo zdravje. Ce bo hotel, bo pomagal vrtnarju ali pa pospravljal po kloštru. Vsi patri ga bodo z veseljem sprejeli, najbolj pa jaz. Čaka ga tudi veselo presenečenje, katero za sedaj prikrijem. Naj pride čimpreje, ker bi ga zelo rad videl!« (Nadaljevanje prihodnjit.) v Žena s kljukasto brado Bila je zelo stara, kar trikrat stara,, vsa zgrbljena, imela je oster nos in kljukasto brado. kakor pač vse čarovnice. Pri hoji se je opirala na palico; z njo je pričarala bližnjemu nesrečo. Na metli je jezdila po zraku v tuje kraje. Prebivala je sredi velikega gozda, v katerega si ni nihče upal; če pa je kdo stopil vanj, je bilo več kot gotovo, da se ni več vrnil. Zakaj vsakega je zalotila čarovnica in ga spremenila v žival... Tako imenovana coprniška zabloda ali vera v roprnice je bila najhujša v IG. stoletju. Ljudje so bili prepričani, da so ženske ki so zaradi nekih posebnih telesnih in duševnih lastnosti sposobne, da se zvežejo s hudičem, ki jim prinaša bogastvo, daje srečo v ljubezni in jim preskrbuje užitke. Včasih je zadostovalo prirojeno znamenje na telesu, da so žensko spoznali za coprnico. ki jaše ponoči skozi zrak na Klele, kjer se zberejo coprnice na ples s hudobcem in tam nečislujejo. Da je ta strašna blodnja bila prava in nalezljiva bolezen, ki se je polaščala čim večjega števila ljudi, kažejo vsi znaki tega pojava. Nedolžne ženske so končno same verovale v to, da so coprnice in so ovajale še druge iz iskrenega prepričanja. da so se z njimi shajale v družbi nečistega duha. Tako se jim je ali ponoči sanjalo v spanju ali pa so imele take privide podnevi v budnem ali dremolnem stanju; brez dvoma so tu poleg neposrednega duševnega okuževanja enega po drugem in medsebojnega navajanja imela vlogo ludi razna omamljiva zelišča, ki so jih ljudje začeli v istem času močno uživati. Mnenje, da je katoliška vera coprniško blodil jo pospeševala, je napačno. Dokazano je, da so po tej blodnji bile najbolj okužene nemške in slovanske dežele; romanske, kjer je bilo katoli-čanslvo najbolj usidrano, pa najmanj. V Italiji in v Španiji, domovini sv. Terezije, sploh ni bila nikoli sežgana nobena ženska zaradi »zveze s hudičenu, pač pa je bilo to praznoverje močno ukoreninjeno v Franciji. Coprniška zabloda je bila med protestantovskim in pravoslavnim prebivalstvom enako razširjena, kakor med katoliškim. Je pa ta zabloda res okužila tudi duhovske ljudi in celo odlične bogoslovce, ki so o tem pisali cele knjige in razprave; toda še daleč ne vseh. Mnogi bogoslovci in drugi učenjaki so vedeli, da je vera v coprnice praznoverstvo, pa se niso upali proti njemu nastopiti, da bi njih samih ne osumili zveze s coprnicami in z zlim duhom. Pretirani strah pred zlim duhom pa je v XVI. stoletju bolj motil protestantske bogoslovce nego katoliške. Sodniki so obsodili v listi dobi slo in sto tisoče nesrečnih žensk pa tudi moških zaradi izvoze s hudičem na smrt na grmadi. Nepristranski Mladiči v odbijaču Železniški uradniki na kolodvoru Uniskav v okraju Kulin na Visli, so odkrili pred kratkim izredno zanimivost. V votlem odbijaču nekega vagona so odkrili gnezdo, ki ga je znosil ptičji par. Čeprav je bil vagon v prometu, se ptičji par ni dal moliti. Železniški uradniki so našli v gnezdu tudi mladiče, ki sta jih stara skrbno pitala. Seveda jih niso motili in tako so romali od ene do druge železniške postaje, dokler niso dovolj razvili zapustili gnezda. Slon ukradel iz žepa denar Zaiinjič je neka gospa v monakovskem živalskem vrtu ponudila svojo ročno torbico slonu, da bi si poiskal sladkorčkov iz nje. V torbici je imela tudi okrog 2(10 nemških mark v papirju in kovancih. Slon ie z rilcem pograbil ves denar in ga nesel v gobec. Čuvaji so gospo tolažili, da ulegne naslednji dan priti ves njen denar na svetlo. Pa z otrebkom sta prišla iz slona samo dva kovanca po 5 mark, barkovci pa so izginili v slonovem črevesju. b' Coprnica pred svojim domom sredi velikega skrivnostnega.gozda. zgodovinarji sodijo, da je zahtevala ta prazna vera več žrtev nego tridesetletna vojna; en sain sodnik je obsodil v enem letu na smrt 800 >co-prnic«. Sodniki, rablji in ovaduhi, ki so imeli vsi od sežiganja coprnic velik dobiček, ker se je imetje obsojenih zasegalo in so sodniki dobivali tudi visoke pristojbine, so izpraznili cele okraje malodaue vseh žensk, ki so morale na grmado, celo otrokom niso prizanašali. Prvi je javno nastopil proti coprniški blodnji član Družbe Jezusove, Friderik Spee lela 1013. Prizadevanja plemenitega jczusovca so bila deležna popolnega uspeha kakih sto let pozneje, ko je protestantski pravoslovec Thomasius coprniš praznoverje s svojim spretnim časnikarskim i resom docela omajal. Vendar čitamo o seži neke »coprnice« na Poznanjskem še leta 1703, slovenskih krajih pa je bila zadnja »coprnic neka Marina Cešarek, sežgana v Ribnici 11. mi 1701. Oarovnirinn maščevanje: nepridiprav ji jc skušal odnesti cekine, a mu je za kazen pričarala — oslovska ušesa. Ob svitu blede Iiiiic jezdi coprnica na metli l10 zraku v Deveto vas. Buggero Dombre. To pravkar minulo leto je bilo za ubogega pastirčka zares nesrečno. Da ni bilo Marjetke, ne bi'bil morda pri vsej svoji želji, pomagati babici. mogel toliko časa ostai v Ramonteghiju. Oh. kako dobra in usmiljena je bila do njega In domača deklica I Kolikšno milino mu je vedno izkazovala! Kolikokrat je celo spričo nevarnosti, da si bo nakopala slričevo zmerjanje, skušala omilili njegov trdi položaj in mu je skrivoma primaknila kaj malega pri hrani ali pa ga potolažila z dobro besedo! Odslej pa je, žal, ne bo več videl; včeraj se je poslovila od njega, ker se je morala vrnili k svojemu očetu. Le-la. gospodar majhnega posestva v Mimizanu. onstran Hasparrena. je bil za nekaj Časa odstopil Marjelko svojemu bralu v Hamon-tegliiju; zdaj pa je 6\ojo drugo hčerko oddal v mesto, zalo je moral le-to poklicati nazaj k sebi, koi mu je njena roka postala neizogibno potrebna. Kako žalostna je za Andrejčka misel, da je ne bo več videl! Odslej za naprej ne bo več. kadar bo žarami odhajal na delo, našel v njenem osrčevanju potrebne moči, da bo mogel prenašati nasilje, 6 katerim ga bo mučil gospodar; nič več mu ne bo pod večer, ko se bo vrnil na kmetijo, prijazno in sočutno prišla naproti, da bi mu pomagala na-vrmli ovce v hlev. Nič več je ne bo. da bi mu ob ktr-ilu prinesla jed na mizo in vsakikral primaknila šf kakšen grižljaj, iz usmiljenja do njega, ki je lak ubožec. Kratko malo. nič več je ne bo v njegovi bližini, da bi mu delal življenje na kmetiji znosljivejše. lih. da nima moja babica takšne potrebe po tistih nove-'h. ki jih zaslužim.« je končal sam pri sebi Andrejček, »kako rad bi šel tudi jaz ler se Jočil od liga tako strogega gospodarja...« Ta začel je premišljevati. ' Ampak, zakaj ne bi mogel zares od hiše?« je začel spet govoriti sam pri sebi. »Zdaj mi je pastirsko dobro znano, zdi se mi tudi, da sem posla! malo krepkejši in poguma mi. hvala Rogu, tudi ne manjka ... Nihče mi ne more hranili, da si II" bi smel poiskati službo pri kakšnem drugem kmetu, ki bo bolje ravnal z menoj in me ne ha trapil od jutra do večera. Sklenil sem: od prihodnje nedelje dalje bom začel poizvedovati tod okoli, ali ne bi mogel kje drugje dohiti zaposlitve.« 1(1. 1'onreznicn v načrte stopa Andrejček za ovcami. .. Pogreznjen v svoje načrte stopa Andrejček za ovi;,rm. ki sC pat((,j0 razkropljene po goljavi. Pre-""1"' se, ne da bi se menil za reči, ki ga sicer ■nunajo. Np da bi jo videl, gre mimo ljubke na-koti i niče, kjer peneč se curlja iz gorskega naročja voda potočka, ki si je vse do tam izkopal «vojo tajno strugo. Prevedel Griša Koritnik. A vendarle je imel deček vse do danes navado, da se je vsak dan ustavil na tem kraju, vsaj za trenutek, da je občudoval bistro zeleno vodico in nje čudovito |>rosojno6t. Ne, ne ustavi se nili tu niti kje druje; kar naprej 6lopa, na veliko začudenje psov, ki ne razumejo njegove razlresenosti. Pogreznjen v svoje razmišljanje ne vidi ničesar drugega; prevzema ga samo dolgočasje, neugodje in trdna volja, da bo odšel iz Ramontegbija. Dospel je, da se skoraj ni zavedal, na vrh gore. Dal se je voditi ovcam, ki so se, obdane od psov, obrnile proli neki votlini, pri kaleri se je njihov pastir navadno vsak dan za dolgo časa ustavil, votlini, katere vhod je le po naključju odkril, ker je skrit med grmovjem in skalnimi razpokami. Opogumil se je in stopil vanjo, in ker mu je ugajala samota in poltema tislega kraja, si ga je pri-držal kot svojo lastnino ter 6e vsak dan zatekel vanj. ...i/i smelo piH/ledid v nolraniost. To čudno isturiško gorovje je vollo na vseh straneh. Nastalo po ogromnem nagomilanju pred-zgodovinskega okostja, ki se je spremenilo v ležišča fosfatov, željno iskanih gnojil, je od nedavnega časa močno izkoriščano. Temu izkoriščanju imamo pripisovati odkritje nekih podzemskih jam, ki so zadosti mikavne, da so poslale izletniške znamenitosti za polnike, prihajajoče iz Camba in Hiaritza. Ampak o mali vollini, ki jo je nase Andrejček. ne hi mogli tega trdili; nikoli 111 našel v njej nobenega Človeka in po vsej pravici je mogel mislili, da je on edini na svetu, ki ve zanjo. Lahko si torej predstavljamo njegovo osiip-njenje, ko je ta dan. dospevši do skal, ki prikrivajo vhod v votlino, iznenada zaslisal prihajali iz nje nekakšno brundanje. Mahoma je pozabil svoje lajne skrbi i.u je prisluškujoč z napeto pozornostjo olislal. Dober trenutek za tem je zaslisal drug brundajoč glas. Ni bilo dvoma: kakor prvi je pri-liaial iz votline. Ali ni morda kakšna divja žival izbrala čez noč votline za svoj brlog.' Dečko ni bil strahopetec; vendarle si ni mogel kaj, da ne b zatrepetal, ko se je približal, odločen F™ka ' lo skrivnost. Previdno se je priplazil k 4 -a >1 --•i - n j. - i iat> _a C--.K a ■ no >E* .ir * • no. or aii -csai x - " ^ «nrt»' to amu. '"2. >a:. ' soi » ft T ir t.rr- nv**: ? r" -pacjra. « h i t) P.fUOBfSL harrtf u~3K um a to «j annrj -i* 111 1-r '•'-'.'"f - K.1- : y,. » r ■' tt i »t UITT TO*. Ll I U.--"^ .' i li. Iri. it mu» ......su. i • ftij > f-Ti" u 1«, «,,,v„- »•• i« ML f « snrrtrf UJI^-U- , , " »• k «. ^ •„.., m. " ' ' » • V: L" 'j ™r.MUZ ——- o— i —r, ■ --A0. .. t, 'T. - - ...... -r.in»v tml JUCM;, . . o.-rz. r»i»r*i r jr-oi "irojk Staii: i f. inom. ~—'u r i 1« . : - i r il i - n i.i nrr^n. -ur.« oei^at I.!« n ' kju-TIOT -. ^ - i Mfitoa i ntv.n "rn: m „. , :>•- — • —- . . . ' vtuatu vtiuuu „m. j-j,,. « ctv^ .0, -t :»r.Gi im. .1 .., ^ - "TH3 ftC.l ..r.r.l: f ■. Jjut ;. ... n-J - . U1J. a ii ..■no . » v .1 e,- - ' f • ' ■■ .-.-. .. .. . . v , . u • »U«vv i » .«««»!, A ■■ »«* > ■»> Ml,;«. vt " ^ l^1* ' ■ . -. i- : • ^ ■ ^ v . r- ui- '• . , • -..). -. - ta W ■«> M« C f ' 11 >.iv" r v ' i«. %.l Ki, v> in ' ' ■ • \ v«. . ' ^ ........ " VttM rt n-. * v +J —** '.^.1 .. ,v>.vNi.w v. •v -- ......« , x -k -■ ii "•""-'i I ; ' - '•.■••, s.r« l.iil '»»ur« ' S**' r, 'ti ■ " ..... V ....■'. .... ' '. 1 Stev. 33. JOMOL.lUIi«, dne 1'2. avgusta 1942-XX. dlran JI. y ^ Eviti petero |iti'ii||iiiii4|tiiu^tiii4|iiMu||iiiui|iiuii||[jiiiii||iiiii|||iitiii||iiiiii||iiii]|||iiiiiiiiiiiiiiyiiiiiii Vesela zgodba iz Južne fifrike IliinillliinillimiilliiattteuiilhimilliiiMilliii^liiiMiihniiiiliMniitimiilliimillimiitliiini Nemški potopisec Thiemann-Grog pripoveduje, kaj je doživljal ua svojem potovanju po nekdanji nemški Južno-zahodni Afriki. Zdaj tamkaj vladajo oblasti Južnoafriške zveze, kar se po domače pravi: Angleži. Pred svetovno vojno pa je ta lepa kolonija tiita v nemških rokah. Nemci so tod prvi začeli kolonizirati ter razširjati nemško-evropsko kulturo. Pisec pripoveduje takole: Po dolgem času sem spet prišel v te kraje ter sem udobno sedel na široki verandi Bccker-juve kmetije v deželi Itererov. Zamorci, ki tod prebivajo, se imenujejo Hereri, niso p?i pravi Zamorci, marveč Kafri in so sicer precej bojeviti ljudje, ki so jih Nemci navadili koristnega dela. Z gospodarjem sva se menila o nekdanjih lepih časih, ko je Nemška Južnozahodna Afrika lako lepo napredovala, ko je potem prišlo vojno gorje in ko so |>otem tuje čete zasedle te kraje. Med pomenkom s,o se gospodarjeve oči nenadno zablisnile v veselem nasmehu. Pred verando je obstal velik kaferski mladenič, ki se je svojemu gospodarju prefrigano nasmehnil ter ga nato prosil tobaka. Ko je dečko odšel, se je Becker še zmeraj smejal. »Tale dečko je pa res prefrigan liček! Pred nekaj časa mi je zagodel tako, da se moram še danes smejati. Naj vam povem, kaj je užagal. Znano vam je, da farmarji svojih delavcev in poslov črnega plemena ne sinemo več sami kaznovati, kakor smo jih lahko včasih. Odkar so zvezne čete zasedle to dežleo, je konec naših pravic do kaznovanja svojih poslov. Nova angleška uprava je namreč Zamorcem izrecno naznanila in jim velela. naj ji takoj sporoče, kadar bi kak gospodar ali farmar kakega Zamorca sam kaznoval. Zaradi tega je moral marsikak nemški farmar, ki je zaradi tega ali onega pregreška svojemu črnemu poslu primazal kako zaušnico, moral plačali hudo denarno globo. Ko so ti črni fantje videli, kako gre, so nalašč uganjali neumnosti, da bi svoje gospodarje jezili. Ce jih je zaradi lega potein gospodar oklofutal, so brž tekli na bližnjo policijo lei ga ovadili. Tudi jaz sem plačal že marsikak grož zaradi tega. Ta kairska nagajivost pa se je sčasoma tako razpasla, da so vsi farmarji začeli tožili, kaj bo iz tega. Najbolj so se pritoževali Buri, ki so se preselili v te kraje iz drugih delov Zveze. Nazadnje je morala poseči vmes sama vlada. Razglasila je ta-le ukaz: Kadar koli bo kak Zamorec kaj zagrešil, ga sicer gospodar nima pravice sam kaznovati, pač pa mora vsak pregrešek takoj naznanili bližnji policijski postaji. Ta bo vsako tako zadevo raziskala ter potem sama kaznovala. Jaz sem pravkar gradil jez. Pri lem delu sem imel zaposlene vse svoje ljudi. Niti enega nisem mogel pogrešati. Zgodiio pa se je, da je ravno tale dečko začel vse narobe delati. Vsakokrat jc bilo kaj narobe. To pa je delal zgolj zato, da me je jezil. Mislil jo pač, da se bom razjezil, ga oklofutal, nakar bi imel krasen povod teči na policijo in me tam ovaditi. S tem bi se vsaj za en •lan na prav lep način izognil vsakega dela. Tudi drugi črni delavci so vedeli, kaj dečko namerava. Zato so budno pazili, kaj bom ukrenil. Ko je dečko užagal kar vpričo mene novo neumnost in nerodnost, sem tudi to prezrl ter se delal, kakor da bi ne bil nič videl. Nato sem odšel v ko-f°. kjer sem napisal kratko poročilo, kaj se je zgodilo ler naslovil vse naši policiji v bližnjem mestecu. Ko sem drugo jutro svojim ljudem razporejal delo za tisti dan, sem tega fanta nalašč prezrl. Vpričo vseh sem mu dejal: ,, .Ti pa boš z mojim pismom hitro tekel k bliž-pji policijski postaji, kjer l>oš pismo oddal. Toda jutri zjutraj moraš spet biti tukaj ter mi prinesti odgovor." Nič hudega sluteč je dečko vzel pismo ter od-hitel, ves vesel, da mu en dan ne bo treba ga-rati. Veselil se je, da bo v bližnjem kraju lahko ves dan zijal izložbe. Tisti kraj je bil pičlih 20 kilometrov daleč od naše hiše. Fant bi bil do opoldne lahko ta in. Ves vesel je hitel, jaz pa sem se 2a niiin na skrivaj smejal. Drugo jutro jc bil res na vse zgodaj na svo-Jfm mestu pri delu. Hodil pa je med delom nekam trdo in okorno. Komaj ie prestavljal noge. Izročil mi je tudi pismo od policijskega poveljnika, ki ml je sporočil, da je fanta kaznoval in koliko mu jih je bil dal našteti. Fant sam pa je bil bolj redkih besedi. Le zoper policijo in nove postave je zabavljal. Nič hudega sluteč je namreč dečko prisopihal k policiji ter izročil pismo. Nato se je že veselil, kako bo pohajkoval, dokler ne dobi odgovora. Namesto vsega tega pa ga je prijazni policijski uradnik povabil v bližnjo sobo, kjer ga je najprej začel izpraševali, kaj je zagrešil. Ko jc začudeni fant vse povedal, kako in kaj je bilo, je pristopil črni stražnik ter svojemu črnemu rojaku naložil z gorjačo potrebnih batin, da jih je komaj nesel domov. Zato je tudi I al; o težko prestavljal svoje noge. Ta kazen je dobro uplivala. Tudi drugi so zvedeli, kako se je zgodilo mlademu hererskemu fantu ter so poslej pridno delali. Imel sem mir. Čez nekaj mesecev pa sem prav tega fanta zalotil, kako mi je nekaj ukradel. Prav nič se nisem zmenil za njegove prošnje, marveč sem mu oddal pismo ter mu velel, naj drugo jutro pisino naglo odnese policijski straži in da naj hiti. Kakor vsalt dan, sem tudi drugega jutra jezdil po svojem polju ter travnikih nadzirat svojo pasočo se živino. Lahko si mislite, kako sem ostr-mel, ko sem na paši zagledal tega grešnika, ki je mirno pasel mojo živino in ovce, namesto da bi bil zdaj že na policiji. »Zakaj pa nisi šel na policijo, kakor sem ti bil snoči velel?« ga vprašani. »Kje pa je prav za prav paslir, zakaj pa ti paseš mesto njega?« Govoril sem seveda precej ostro. »Oh, gospod. K policiji pa res ne hodim rad,« mi je milo razlagal. »Pa sem naprosil pastirja, naj 011 hiti tjakaj ter nese tisto pismo. Obljubil sem mu, da bom ta čas jaz meslo njega pazil na čredo,« se mi je mirno zarežal, ko je končal svoje pripovedovanje. Ta zviti dečko je mirno dal pismo pastirju, da ga nese na policijo, kjer je seveda mesto njega dobil svojih pet in dvajset batin.« Peč se kadi Sloveči angleški državnik minister Disraeli je nekega dne na svojem podeželskem posestvu okoli poldneva šel na sprehod. Ko je prišel do svoje kmetije, ki jo je imel v najemu neki najemnik, je v obcestnem jarku zagledal čepeti najemnika, ki je tamkaj jedel, čeprav je bila hiša prav blizu »No, ljubi Henrik,« je začuden vprašal prijazni državnik svojega najemnika, izakaj pa ješ tukaj na cesti in ne doma?« »Oh, gospod,« je zajecljal najemnik, ki je bil videti ves zmešan, »veste, notri kar ne morem, ker - ker — se peč močno kadi — in —« »To je pa res hudo!« ga je pomiloval minister. >Moram si brž ogledali, da dam popraviti. kar jc narobe.« , ... . Preden ga je najemnik mogel zadrzati, je državnik že odhitel v hišo. Komaj pa je minister odprl vezna vrata v svoji kmečki hiši, mu je priletela v glavo ku-halnica. vreščeč ženski glas pa ga je takole pozdravil: »Ali se mi ne boš na mestu pobral odtod, dedcc nemarni!« Prvi hip je bil državnik hudo presenečen ter se je naglo umaknil iz veže na varno. Nato pa je pristopil k najemniku, ga prijateljsko potapljal po rami ter ga takole potolažil: j Kar nič naj ti ne bo zaradi tega hudo, Henriki Moja peč doma «e včasih tudi kadi.« 700 let star mlin V občini Veliki Selec pri Monakovskem Gradcu je najstarejši mlin v češkem Protektoratu. Eno-nadstropno poslopje je skoraj vec leseno. Mlin je star 700 let. Če se rada drobi Lastniki plavzev v Nemčiji ei stalno prizadevajo, da bi uporabili pri izdelavi surovega železa čiin manj koksa. V luksemburških in lotarinskih plavžih se jim je že posrečilo s posebno pripravo rude znatno zmanjšati uporabo koksa. Ce znaša uporaba koksa za tono surovega železa pri nepripravljeni rudi 100, ec zniža na 87, kakor hitro sc ruda zdrobi. Za zdrobljenje rude imajo posebne naprave. Rman, mezinec, škorecelj — achillea millefo-lium je prav pogosta rastlina, ki raste ob potih, suhih travnikih in pašnikih, po pustem svetu in ob mejah. Beli, včasih nekoliko rožnati cvetovi se odpro junija in vzdrže prav do pozne jeseni. V zdravilstvu rabimo liste in cvete. Liste nabiramo še preden rman vzcvete, cvetje pa čim se je odprlo. Rman vsebuje mnogo eteričnega olja, achil-leina, kalijeve soli, smole in gumija. Rmanov sok rabimo za spomladansko zdravljenje in sicer vzamemo na dan 1—2 veliki žlici svežega soka. Čaj iz rmanovega listja in cvetja zdravi bolezen jeter in ledvic, pomaga pri oslabelosti mehurja, hemeroidih (zlati žili) in pri motnjah menstruacije (mesečne čišče). Za zdravljenje teli bolezni pijemo čaj iz 15 g posušenih listov iu cvetja na 'A 1 vode iu sicer dvakrat na dan. Pri zasliženosti pljuč, pri kašlju in katarju pijemo prej omenjeni čaj čim bolj vroč. Rmanov čaj krepča tudi srce in pomaga pri kroničnem želodčnem katarju. Proti nespečnosti in splošni oslabelosti po težki bolezni pijemo zvečer 1 skodelico rmanovega čaja (5 g na Vt 1 vode. Če nastopi splošna oslabelost, putika, krvotok, treslji-ka, črevesni katar oslabelost prebavil in želodca, pijemo čaj no Vi kozarca večkrat na dan (20 g listja na 'A 1 votle). Rmanov čaj pa je znano zdravilo proti revmatizmu in prehladu. Namesto čaja lahko vzamemo tudi rmanov izvleček — ekstrakt, ki ga pripravimo na sledeči način: dva kozarca na drobno zrezanega rmana namakamo v 4 kozarcih dobrega špirita, ki smo mu prilili še 6 kozarcev vode. To mešanico pustimo 5 dni na toplem, nakar previdno odlijemo in precedimo. Tinkturo hranimo v dobro zaprti steklenici v temnem prostoru. Rmanov izvleček se daje po 10—15 kapljic na sladkorju ali vodi pri krvotoku, hemeroidih, motnjah pri menstruaciji, zasluzenosti ledvic in mehurja in pri krčih v želodcu in v črevih. Rmanovo listje uživajo ponekod kot solato, ali ga na drobno zrežejo in z njim potresejo krompir ali z maslom namazan kruh. Zunanje rabimo rmanov čaj za umivanje ran in tvorov. Tudi tu lahko vzamemo tinkturo, ki pa jo seveda močno razredčimo (1 žlička tinkture na kozarec vode). Brin, brina — juniperus communis raste po goljavah in po iglastih gozdovih. Od brinja rabimo jagode, vršičke, les in korenine. Vsa rastlina vsebuje mnogo eteričnega olja, juniperina, voska, kadine itd. Kot ljudsko zdravilo je brin že dolgo poznan in zelo upoštevan. Mladi poganjki in plodovi vsebujejo močan smolnat vonj in ženejo na vodo, pospešujejo potenje, čistijo kri in želodec. Čaj iz mladik in lesa ali jagod olajša težko močenje. Dalje se priporoča kot izborno zdravilo proti vodenici, revmatizmu, boleznini mehurja, protinu, zasliženosti prsi in kroničnemu kašlju. Tu pijemo čaj, napravljen iz žlice zdrobljenih jagod in '/> litra votle. Kneip priporoča pri zgoraj omenjenih boleznih posebno kuro za zdravljenje z brlnjevimi jagodami. Prvi dan vzamemo in dobro prežvečene pojemo 4 jagode, naslednji dan 5 ild. To ponavljamo tako dolgo, da pridemo do 15 jagod dnevno. Seveda tako veliko množino ne pojemo naenkrat, ampak vdveli obrokih. Nato zmanjšujemo dnevni obrok brinjevih jagod, vsak dan po eno manj, da pridemo zopet na 4 jagode dnevno. To kuro ponovimo 2 do 3 krat. S to kuro pomagamo pri prej omenjenih boleznih, poleg tega pa očisti in prenovi kri. Tudi glavobol, migrena, bolečine v zadnjem delu glave, trudnost, pritisk na oči pojenjajo, čaj iz mladih poganjkov je tudi kri čistilen. Posušene jagode žvečimo, če nam smrdi iz ust, ali pa nas tišči v želodcu zaradi pokvarjene hrane; dalje če nas peče zgaga ali napenjajo vetrovi. Brinjeve jagode, skuhane na vinu, nam pomagajo izločiti iz mokril pesek in kamne, ker žene to zdravilo močno na vodo. Tudi gnile sluz-nate snovi preženo brinjeve jagode. Uživanje teh se še posebno priporoča ljudem, ki morajo mnogo sedeli. Brinjeva tinktura je izborno sredstvo, če nas boli želodee. z njo se tudi obvarujemo prehlada. (Nadaljevanje na 13. »trani.) Stran 12. »DOMOLJUBI, dne 12. avgusta 1942-XX. Slov. 33. To tinkturo laliko uživamo namesto jagod pri kuri z brinjevimi jagodami. Dobri zdravili za želodec sla tudi brinjev cvet in sirup. Brinjevo olje, ki ga jemljemo 3 krat na dan po 2—3 kapljici na sladkorju, učinkuje pri zla-tenci, trebušni vodenici, boleznih ledvic in pri živčnih boleznih. Zunanje pa rabimo olje za masiranje ozeblin, pri ohromelosti in revmatizmu. * Brinjevo tinkturo napravimo iz l dela stol-čenih jagod, ki jih namakamo 14 dni v 4 delih finega špirita. l'o lom času precedimo, tinkturo pa shranimo v steklenico in dobro zamašimo. Brinjev sirup. 'A kg brinjevih jagod kuhamo v 1 litru vode, da se zmehčajo. Nato fillriramo tekočino in jo skuhamo s primerno količino sladkorja, da postane gosto tekoča. Brinjevih zdravil pa ne smejo uživali oni, ki imajo vnetje ledvic. PRAVNI NASVETI .....HM......................********* Dedna pravica očima po materi. G. R. S. Mati se je znova poročila in vprašate, kakšno dedno pravico po njej boste imeli otroci iz prvega zakona skupno z očimom — Ako bi mati umrla brez oporoke, nastopi dedovanje po zakonu. Očim bo kot preživeči zakonski drug zakoniti dedič do četrtine zapuščine, ostale tri četrtine zapuščine pa bosle dobili otroci po enakih delih. Očim bo imel po materi tudi pravico do tistih premičnin, ki so spadale k zakonskemu gospodinjstvu in so njemu polrebne. Ce se je pa očim ob poroki z materjo z notarsko pogodbo odpovedal dedovanju, potem seveda po materi ničesar ne podeduje. — Z oporoko lahko mati razpolaga z vso zapuščino po svoji volji, le svojim otrokom mora zapustiti vsaj dolžne deleže. Polnoletnost. F. G. B. Kdaj sme hčerka brez očetovega dovoljenja zapustili domačo hišo in iti služil? — Tedaj, ko poslane polnoletna. Polnoletna pa poslane, ko dovrši 21. leto življenja. Sporna parcela. R. K. M. Vaš posestni prednik je imel obširno posestvo, h kateremu je spadala tudi ca. W0 m' velika parcela. Ko se je 1. 1913. vršila uradna meritev zemljišč v občini, je glede te parcele vaš prednik zemljemercu izjavil, da ne ve prav, ali je ta parcela njegova ali od mejaša — občinska. Od tistega časa si je občina kralkomalo prilastila to parcelo. V teku let pa sle po vojni po zemljiški knjigi ugotovili, da je spadala ta parcela k posestvu vašega prednika. Vprašate, kako bi pridobili to parcelo spet nazaj k posestvu. — Ce imate res zemljiškoknjižne podatke za lo, da spada parcela k vašemu posestvu, potem zahtevajte od občine, da vam glede le parcele da odpisno dovoljenje. Tozadevno tožbo pa bi izgubili, če bo občina mogla dokazati, da to parcelo že skozi 30 let uživa in si je s tem uživanjem priposestvovala lastnino. Brezvesten oče. R. J. K. Mlad lahkomišljen vdovec je dal svojo triletno hčerko v oskrbo delavski družini in obljubil plačevati mesečno 2o0 din. Do začetka vojne je v redu plačeval, potem pa je zgubil prejšnji zaslužek in le neredno plačuje, v zadnjem času pa sploh nič, d as i ima precej priložnostnega zaslužka. — Svetujemo vam, da žena, ki je vzela otroka v oskrbo, takoj z ubožnim spričevalom loži brezskrbnega očela na plačilo že zapadle preživnine. Ko bo sodba pravomočna, pa naj takoj predlaga rubež očetovega zaslužka za dolžno preživnino. Del očetovega zaslužka bo sodišče gotovo zarubilo za otrokovo preživnino. Ce bi pa oče skrival svoje zaslužke, ho morala upnica pač opre-zovati, kdaj bo imel mož pri sebi kaj denarja. Ob takih prilikah bo laliko s pomočjo izvršilnega organa pri njem dala opravili ludi žepni rubež, ki bo gotovo uspešen. Plot na meji. K. U. Z. Ob meji je slal 1 m visok sosedov plot, ki ga pa je 60sed za 2 metra dvignil. Tako visok plot vam jemlje svellolio v stanovanju in na vrtu. Vprašate, ali je mogoče zahtevali odstranitev plota? — Odstranitev oziroma znižanje plota lahko zahtevate, ne more se pa vedeti, če boste v morebitni pravdi uspeli. Ako se bo sodišče po izvršenih dokazih prepričalo, da je zaradi plota svetloba v vašem stanovanju in na vrtu toliko manjša, da vas bistveno ovira pri uporabi istega, utegne razsoditi v vaš prid. Izid take pravde ee nikakor ne di naprej povedati. j ZA FANTE OD FARE IZ DNEVNIKA ŠPORTNIKA TOMAŽA ....................milili.......................................mi.......mi.....mi Ah, ti študentje športa, koliko je bilo med njimi posebnežev! Willibald, visoko raščen plavalec, doma nekje na Poinorjanskem, je bil ure in ure v vodi, za tem pa je jedel za tri iu tudi požiral knjige, da bi zadostovalo za tri. Bil jo več kot športnik: naravoslovec, filozof in po vrhu še posebnež. Dolge dneve je ostajal sam na izletih v gozdovih in spal kar v svoji spalni vreči. Kadar pa je sedel h knjigam, ni poznal ne tovarišev ne dolžnosti, bral je od jutra do pozne noči, dan za dnem. Kristijan, fant orjaške postave, ni bil kaj odprle glave, čeprav jo je nosil nenavadno pokonci. Obiskoval je vse športne prireditve v mestu, prav posebno pa ga je vesilil boks. Nad posteljo si je obesil slike vseh znamenitih boksarjev, lielo-in črnokožcev, o vsakem je rad pripovedoval, kje, kdaj in kolikokrat je zmagal. Bil je samo športnik. Ericlia so zanimale samo knjige o novem načinu življenja. Tovariši so ga krstili za »reformatorja«. Sovražil je obleko, kavarne, plesišča, zaničeval je pivce, kadilce in celo mesojedce. Najrajši je hodit bos, nikoli pa ni imel klobuka na glavi in tudi ne kravate pod vratom. V meščanskem oblačilu je videl masko, s katero se šemijo bogati ljudje. Oboževal je sonce in naravo iu našel med stoterimi tovariši samo dva soniišlenika. Kako drugačen je bil Albanec Oačol Bil je prikupen in nadarjen, po srcu dober, na oko lep, če je sploh mogoče govoriti o moški lepoti. Dekleta so ga hudo rada videla. Gačo ni maral za knjige, rad pa je smuknil v mesto, kadar koli je mogel. Ko je prišel prvič v Berlin, se je nastanil v najboljšem hotelu, živel je kot grof, dokler je bilo kaj denarja, poleni pa je prišel ves obubožan in zgrevan v dijaški dom. Kadar koli je prejel denar, je izginil v vrtincu mesta, čeprav je vedel, da bo |>o tem dolge tedne brez počenega groša. Najbolj všeč je bil Tomažu Herman. To je bil človek humorja, dolier muzik, še boljši pripovednik, v športu pa se je odlikoval no tem, da ni bilo vozila, ki ga ne bi znal voziti, Herman je hodil celo v pilotski tečaj, kar je bilo v listih časih res nekaj posebnega! S Tomažem sla bila prijatelja že od prvega dne in sla tudi skupaj stanovala. »Tomaž, si bral oglasno desko? Kam se boš vpisal — med pivce ali med stradalce?« »Stradanje je nekaj, kar poznam že z mladih nog. Odločil sem se za poizkuse s pivom. In ti?« »Človek božji, kako moreš sploh vprašali! Naj stradajo reformatorji, pivo mi jo ljubše,« se je odrezal Herman. Na podlagi zanesljivih poizkusov bi rada neka tovarna piva dokazala, da je zmerno uživanje piva tudi za športnike koristno. Poizkus naj bi se izvršil na visoki šoli za telesno vzgojo. Tovarna je obljubila redno pošiljali pivo, študentje pa so se morali zavezati, da ga bodo pili in rodno preizkušali svojo telesno zmogljivost. Ali bodo napredovali ali nazadovali? Zraven mikavnega razglasa pa je bil še drugi: reformatorji človeške prehrane in zagovorniki zdravilnega posla so vabili k nekakšni tekmi v stradanju. »Naj slrada kdor hoče,« si je mislil Tomaž in se vpisal med pivce. Tisle dni so pripeljali v dijaški dom vsak večer nekaj zabojev dobrega piva. Študentje so Mali oglasnik Pristojbina za male oglate te platoje naprej. Smrekovo čreslo lepo, rdravo auho In Ježtce kupi vsako količino usnjarna I.avrlO J., fit. Vid pri Stični. Ljubljana OGLAŠUJ v Domoljubovem malem oglasniku! pridno segali po steklenicah. Po trikrat tedensko so potem tekmovali — vsak si je moral izbrali po dve do tri športne panoge iu sproti zapisovati mere v tekih, skokih in plavanju. Nekaj tednov ju poslovala organizacija pivskih poizkusov v redu pozneje pa so si tisti, ki so imeli »dobre zveze:' oskrbeli tudi večje zaloge steklenic. Veselo je bilo liste večere med študenti, fantovska pesem se jo razlegala proti stadionu in Grunevvaldu. Nekemu strogemu profesorju pa je prišlo na uho, da so dobile pivske preizkušnje »neznanslve-not obliko. Lepega dno ni bilo več voznika iu veselih večerov je bilo konec. »Cisto prav,« so dejali lanlje, zakaj o poizkusu so si bili na jasnem. Soglasna sodba je bila, da je pivo prijetna pijača, da pa slabi športne uspehe. Tomaž je zapisal v svoj dnevnik takole oceno: »Pivo je še vedno tako prijetno in mrzlo, kakor takrat v Laškem, ko sem ga po birmi prvič okusil. Poizkusi pa so pokazali, da sem bil v leku na 100 m za dve deselinki sekunde počasnejši, v višino sem skakal 4 cm manj, kroglo pa sem suval 7 cm bolj daleč. Ce ga piješ, se začneš rediti, rejenost pa je dobra samo za tiste, ki jim je vseeno, ali so hitrejši ali počasnejši.« Polein, ko je bilo konec poizkusov s pivom, je govoril profesor higijene takole: »Cilede alkohola, nikotina, črne kavo in drugih strupov moderne družbe morate, gospodje, upoštevati načelo: malo škoduje malo, velike količine pa so za športnika uničujoče. Kdor more, naj bo alistinent!« Tomaž in Herman sla si spet naročila mleko, ki je bila v dijaškem domu za sladionom slej ko prej najbolj čislana pijača. K stradalni tekmi so se vpisali samo trije. Dva sta bila zagrizena vegetarijanca, tretji pa so je hranil samo s svežim iu suhim sadjem. Posebno krepki niso bili, pač pa precej vztrajni v tekih na dolge proge in v plavanju. Stradalci so se zaprli v sobo poleg dušeslov-nega instituta in začeli s poizkusom: koliko dni bodo zdržali brez hrane, kako bo pešala telesna zmogljivost, kdaj bo odpovedala vol*a!? Vse, kar so smeli uživati, je bil čaj brez sladkorja. 1 Svetovno znani zgodovinski roman Knez Marko vam je na razpolago po vseh knjigarnah in trafikah. Vsaka knjiga le 5 lir. ■iiiiiiiiiiiiiNimiiiiiiiiiiii Problem prehrano ni za športnike nič manj zanimiv kot je n. pr. vprašanje kuriva za slroje. Zato tudi ni čudno, da je prišlo do lakih in podobnih poizkusov. »Moram le ljudi obiskati,« je dejal Tomaž, ko je odložil neko švicarsko knjigo z revolucionarnimi nazori o človeški prehrani. Ko jo potrkal na vrata, so bili že 12. dan brez jedi. »Bog daj, fantje! Prišel sem, da bi vas videl in vam čestitali« Upadlih obrazov, bledih lic in usahlih mišic so ležali na svojih posteljah. Varčevali so z vsako kretnjo, pa ludi govorili so le še s težavo. »Tudi prebavila potrebujejo daljših počitnic,« jo dejal Ericli, fant v kotu pa je dodal: j Mogočo bomo pozneje bolj zdravi, golovo pa vztrajnejši« — j Mogoče,« je ponovil Tomaž zaradi lepšega, v srcu pa je bil zadovoljen, da se ni priglasil k tej čudni tovarišiji. Kratek obisk je zadostoval, da se je prepričal, da so bili precej pri koncu svojih moči. Kitara je visela nedotaknjena na sleni, na mizi pa je ležalo nekaj zaprašenih knjig. Znamenje, da ludi čitanja niso bili več zmožni. Le kako dolgo bodo vztrajali? iirich je odnehal naslednji dan in priznal, da je čutil motnje v glavi. Drugi je zdržal 15 dni, v stradanju utrjeni Rolf pa je odnehal šele po treh lednih. Po stradalni tekmi so si kaj kmalu opomogli in so sc tudi nepričakovano hitro zredili. Posebnih Športnih uspehov pa niso nikoli dosegli. V spomin na njihovo stradalno tekmo so jim prinesli na mizo ob priliki neke pojedine tri krožnike, polne nenavadne hrane: tri krožniko sena, za priboljšek pa nekaj orehov in lešnikov. Seno za šalo, lešnike in orehe pa zares, zakaj reformatorji so še vedno zametavali meso in se hranili samo z rastlinsko hrano. reMamariia m o n r»l. n„i,°«lf. ^" '"^""J™ *> - Dopise ia spise sprejema uredništvo »Domoljuba,, naročnino, jnserate in reklamacije pa »P .^T^Vd";.??^ sVar,a^najo P° posebnem ceniku. _ Telefon uredništva in uprave, it. 40-01. ji Izdajatelj: dr. Gregorij Pečjak. _ Urednik: Jože tfoiiček. _ Za Ljudsko tiskarno: Jože Kram a rit