Štajerski TEDNIK petek, 18. 12. 2020    COLOR CMYK stran 1
pe
tk
ov
a
iz
da
ja
Ptuj, petek, 18. decembra 2020 Letnik LXXIII  št. 100  Odgovorna urednica: Simona Meznarič  ISSN 1581-6257  Cena: 1,50 EUR
Politika
Markovci  Kdo je 
komu podrejen in 
kdo nadrejen
 Stran 2
V središču
Ptuj  Za vse 
naložbe 6 milijonov 
evrov kredita
 Strani 6 in 7
Podravje
Ormož  Sanacija 
Košarkine hiše se 
zatika
 Stran 6
Podravje
Haloze  Kakšna 
plačila prejemajo 
podžupani občin
 Stran 8
Črna kronika
Destrnik  Simono 
iz Levanjcev še 
vedno iščejo
 Stran 12
SPORED
Jane Fonda
Igralka, aktivistka, pionirka aerobike – diva
17. DECEMBER 2020 št. 51
ZGODBA TEDNA
OPTIMISTI
Lado Bizovičar, 
Janez Hočevar - 
Rifle in Goran 
Hrvaćanin
Zadali so si rešiti 
vse svoje in 
svetovne probleme
Od 18. 12
.
do 24. 12
.
2020
TV-spored
Darja Gajšek in Blaž Švab
18. decembra še zadnji Slovenski pozdrav!
BOŽIČNI
TV-SPORED
Obvestilo bralcem Aktualno
Ptuj, Slovenija 
Danes znano, kdo bo 
prejel naziv EPK 2025
 Stran 2
Foto: Črtomir Goznik
Spodnje Podravje  Čigava naloga so v neurjih podrta drevesa
Gasilci tudi namesto cestnih vzdrževalcev
Posledice neurij, ki ne izbirajo letnega časa, so marsikje uničujoče. Tudi Podravje pri izrednih vremenskih dogodkih 
ni izjema. Prvi, ki se jih že med nevihto ali takoj po njej pokliče na pomoč, so gasilci. Polne roke dela imajo z 
odstranjevanjem podrtih dreves z javnih površin, predvsem cest. Toda - ali gasilci morebiti ne opravljajo dela 
namesto cestnih delavcev? Več na strani 3.
V središču 
V Podravju 
letos (še) 
brez loto 
milijonarjev  Strani 6 in 7
Ptuj 
Plačate res 
za ogrevanje 
toliko, kot 
porabite?  Stran 3
1211
Štajerski TEDNIK petek, 18. 12. 2020     COLOR CMYK stran 2
prepoznavnosti Ptuja v evropskem 
prostoru kot mesta kandidata za 
naslov EPK. A že 150 tisočakov za 
pripravo kandidature je bilo po 
mnenju mnogih preveč denarja. 
Predvsem zato, ker pripravljav-
ci kandidature svojega dela niso 
dokončali. So pa tudi preostala 
mesta v kandidaturo vlagala veliko 
sredstev. Razlika pa je v njihovi na-
membnosti.
Nova Gorica skupaj z 
občino Gorica: 300.000 
evrov
Ponekod so sredstva, ki so jih 
vlagali v pripravo kandidature, že 
obrodila sadove. Tako sta mesti 
Nova Gorica in Gorica pojasnili, da v 
pripravo kandidature vštevajo tudi 
vložek v dogodke in dejavnosti za 
oblikovanje skupnega urbanega 
in kulturnega prostora, v zadnjih 
dveh letih predvsem v arhitektur-
no prenovo skupnega Trga Evropa 
(leži pol v Sloveniji, pol v Italiji). 
»Ta naložba je bistveni del prijavne 
knjige. Postopek kandidature je 
kompleksen in je bil pri nas še po-
sebej dolg (začel se je konec leta 
2016). Obsega ogromno dejavno-
sti, dogodki pa se fi nancirajo iz več 
različnih virov z obeh strani meje,« 
so pojasnili na občini Nova Gorica. 
Vse fi nancirata obe občini (na ita-
lijanski strani tudi dežele Furlanije 
Julijske krajine), V same postopke 
za pripravo obeh prijavnih knjig 
in njuno predstavitev sta Mestna 
občina Nova Gorica in občina Go-
rica (oz. dežela Furlanija Julijska 
krajina) vložili 150.000 evrov lani in 
enako letos, vsaka stran je obakrat 
prispevala polovico zneska. Skupaj 
torej 300.000 evrov. 
»Ožja skupina za pripravo kan-
didature je sestavljena iz posame-
znikov iz lokalnega okolja na obeh 
straneh meje, ki prihajajo s pod-
ročja kulture, publicistike in novi-
narstva ter družbenih ved. Vsi so 
delovali kot pogodbeni sodelavci. 
V delo so bili vključeni tudi številni 
zunanji sodelavci,« so pojasnili v 
občini Nova Gorica. 
Ljubljana: 676.000 
evrov samo za 
kandidaturo
Proračun MO Ljubljana je nep-
rimerljiv s ptujskim, saj je za več 
kot desetkrat večji. Logično in 
pričakovano je, da so tudi njihove 
zmožnosti in vlaganja v pripravo 
kandidature sorazmerno večje. V 
okviru proračuna za leto 2019 so 
zanjo namenili 273.424 evrov, za 
leto 2020 pa okrog 403.000 evrov. 
V to so zajeti vsi honorarji, vsa op-
ravila (oblikovanje, tisk, prevodi, 
snemanje promocijskih fi lmov …), 
vse vsebine dela javnih zavodov in 
nevladnih organizacij, ki so jih izva-
jali v 2020.
V pripravi kandidature, ki so 
se je očitno lotili zelo resno, med 
drugim sodeluje 66 uglednih stro-
kovnjakov, ves čas pa tudi delovna 
skupina zaposlenih na ljubljanski 
občini. »Program je vsebinsko in 
fi nančno zasnovan tako, da je po-
polnoma uresničljiv. Kandidaturo 
podpira še 25 občin Ljubljanske ur-
bane regije. Vsak, ki je opravil celo-
ten proces prijave, je že po malem 
zmagovalec. Seveda si obetamo 
najboljše,« so povedali na ljubljan-
ski občini. 
Piran z vsemi občinami 
Istre: 490.000 evrov
Stroške za EPK kandidaturo je 
občina Piran razdelila glede na faze 
in po letih. V prvi fazi je piranska 
občina zagotovila okrog 100.000 
evrov. Do konca druge kandidatur-
ne faze, ki se bo zaključila v začet-
ku naslednjega leta, pa planirajo, 
da bodo porabili okrog 279.000 
evrov. A to niso vsi stroški njiho-
ve kandidature. V njej so namreč 
sodelovale vse občine slovenske 
Istre (mestna občina Koper, Izola 
in Ankaran), predlagatelj kandida-
ture pa je mesto Piran. Vse so tudi 
prispevale denar za kandidaturo; 
vse skupaj okrog 489.000 evrov.
Tudi Mestna občina Ptuj je na-
čelno podporo ostalih občin iz 
Spodnjega Podravja imela, a so v 
celoti vse stroške priprave prijave 
krili izključno z lastnimi proračun-
skimi sredstvi.
petek  18. decembra 20202 Aktualno
»Kandidaturi se nismo odpove-
dali, saj je bilo s sklepom mestnega 
sveta potrjeno, da z njo nadalju-
jemo, vendar pod spremenjenimi 
pogoji. Vse aktivnosti v zvezi s tem 
pelje Jasmina Krajnc iz kabineta 
županje. Naš cilj je bil zasnovati 
program, ki bo povezan z našim 
mestom in regijo, ki temelji na sto-
letjih zgodb in mitov,« je odločitev 
pojasnila županja mestne občine 
(MO) Ptuj Nuška Gajšek.
Prva prijavna knjiga je bila po 
mnenju večine mestnih svetnikov 
in vodstva občine glede na fi nanč-
ne zmožnosti pripravljena nere-
alno. To je bil tudi ključni razlog, 
da je bilo letos poleti sodelovanje 
s pripravljavci kandidature pre-
kinjeno. V drugi prijavni knjigi so 
izpostavili 24 kulturnih programov 
ter šest infrastrukturnih projektov. 
Skupna vrednost vsega skupaj pa 
je ocenjena na okrog 20 milijonov 
evrov in je skoraj dvakrat nižja, kot 
je načrtovala ekipa pod vodstvom 
Aleša Štegra (56 milijonov evrov). 
Gajškova priznava, da je to bil 
ključni razlog, da so se »razšli«: 
»Nisem pristaš praznih obljub, že 
tako je težko obljubljati, ko ni vse 
od tebe odvisno. Nisem pa želela 
dajati visokoletečih obljub, za ka-
tere ni niti najmanjših možnosti, 
da jih izvedemo. Menim, da se da 
veliko narediti tudi z vsebino, ne le 
z ogromnimi in nerealnimi fi nanč-
nimi vložki.«
MO Ptuj: 152.000 evrov
MO Ptuj je v letih 2019 in 2020 
za pripravo kandidature iz prora-
čunskih sredstev namenila 152.575 
evrov. Kot posebej poudarjajo, so 
bili napori, vloženi v kandidaturo 
za EPK 2025, usmerjeni k dolgo-
ročnemu napredku mesta. Zato 
naj bi bili strateški načrti kandida-
ture uresničljivi tudi, če mesto ne 
prejme naslova. Obetajo si dvig 
Foto: ČG 
Tiskovna konferenca, na kateri bodo razglasili zmagovalca oziroma mesto, ki bo Slovenijo zastopalo kot Evropska 
prestolnica kulture 2025, bo danes, 18. decembra, ob 14. uri.
Slovenija, Podravje  Kdo bo prejel naziv EPK 2025
Ptuj z najnižjim fi nančnim 
vložkom med kandidati
Danes, v petek, bo razglašeno slovensko mesto, ki bo Evropska prestolnica kulture 2025. Med šti-
rimi kandidati je tudi Mestna občina Ptuj. Kljub pomislekom in odstopu ekipe, ki je pripravljala 
prvo prijavno knjigo, je vodstvo občine vztrajalo in projekt pripeljalo do točke, ko bo znano, ali 
nam je uspelo ali ne. Preverili smo, koliko so za prijavo odšteli preostali kandidati: mesta Ljublja-
na, Piran in Nova Gorica. 
Koliko je katera občina namenila 
za kandidaturo
Čeprav se občine, ki so še v igri za naziv EPK 2025, razlikuje-
jo po svojih zmožnostih in njihovi proračuni niso primerljivi, 
je jasno, da je Ptuj za pripravo kandidature namenil najmanj 
sredstev med vsemi štirimi finalistkami. Seveda pa je vpra-
šanje tudi, kaj je katera občina za ta denar dobila. Ponekod 
se že lahko pohvalijo s konkretnimi projekti, pridobitvami … 
Ptujska občina je glavnino tega denarja namenila posame-
znikom, ki so pripravljali prvo prijavno knjigo. 
Ptuj:                                155.000 evrov
Nova Gorica z Gorico:   300.000 evrov
Piran z občinami Istre:  498.000 evrov
Ljubljana:                       676.000 evrov
Markovci  Svetniki pred leti potrdili južno varianto
Kdo je komu podrejen 
in kdo nadrejen
Ptujska obvoznica ni bila točka dnevnega reda svetnikov v 
Markovcih, pa vendar je sprožila burno debato. Opozicijske 
svetnike z Danielom Korošcem na čelu je zanimalo, za katero 
varianto obvoznice si prizadeva župan Milan Gabrovec, žu-
panu pa so celo oporekali, da z zavzemanjem za severno novo 
traso deluje v nasprotju z odločitvijo občinskega sveta. 
Svetnik Daniel Korošec je spom-
nil na sklepa občinskega sveta iz 
let 2000 in 2007, kjer so se svetniki 
zavzeli za južno traso obvoznice, 
ki pelje skozi zavarovano območje 
Šturmovce. »Sedaj pa delujete v 
nasprotju z odločitvijo občinskega 
sveta in grobo kršite poslovnik ter 
statut, saj ste podaljšana roka ob-
činskega sveta in bi morali tudi za-
govarjati sklepe občinskega sveta,« 
je opozoril Korošec. 
Na tovrstne obtožbe se je ostro 
odzval Gabrovec, ki je poudaril: »Nobena trasa, prav nobena trasa od 
Markovcev naprej še ni potrjena, niti ne izbrana. So samo predlogi raz-
ličnih variant. In tisti, ki so pristojni, bodo izbrali traso. Občinski svet 
je pred leti le zavzel stališče, da bi šla obvoznica po južni varianti. Je 
pa osrednja težava v Šturmovcih, kjer se ne sme posegati v območje. 
Zato smo v skupini, v kateri sodelujem, izrazili mnenje, da predlagamo 
varianto S5, ki naj gre v presojo, ker smo videli, da ta južna varianta ni 
povšeči odločevalcem. Ne delam v nasprotju s sklepi občinskega sveta, 
temveč se kot član medresorske skupine trudim najti rešitev, da bi bila 
cesta, ki je strateškega oz. življenjskega pomena, zgrajena.« K poveda-
nemu pa je še dodal: »Če razumete pojma nadrejeno in podrejeno – mi 
smo podrejeni. Mi lahko sprejmemo 100 sklepov, pa vendar nimamo 
vpliva.« Peter Majcen je odvrnil, da četudi so občinski odločevalci v 
podrejenem položaju državnim načrtovalcem, da bi moralo biti župano-
vo mnenje usklajeno z mnenjem občinskega sveta. »To pomeni, da če 
je mnenje drugačno od zadnjega sklepa občinskega sveta, bi se lahko 
posvetovali z nami.« 
Brez iluzij o južni varianti
Foto: Arhiv ŠT
Foto: Arhiv ŠT
Za župana se je zavzel podžupan Franc Kostanjevec, ki je dejal: »Ne 
imejte iluzij, južna varianta je bila le želja nas, Markovčanov. 20 let že 
živimo v gostem prometu, pustimo času čas, župani so se sedaj zgolj 
poenotili, katere trase gredo v presojo.« Kot smo poročali, so pred-
stavniki civilne iniciative za ptujsko obvoznico in župani šestih spodnje-
podravskih občin zavzeli stališče, da bi se med potencialnimi trasami 
bodoče ptujske obvoznice izbralo severno S5-različico. Kot je pojasnil 
Gabrovec, naj bi tovrstna trasa skozi Markovce tekla pri obrtni coni, 
mimo drevesnice proti Vili Monde. »Po najlepšem scenariju bomo ko-
maj čez kako leto vedeli, katere variante bodo šle v presojo, nato bodo 
odgovorni na državni ravni  presodili, katera bo izbrana.«
Štajerski TEDNIK petek, 18. 12. 2020    COLOR CMYK stran 3
petek  18. decembra 2020   3Aktualno
Več pozornosti skrbnejšemu 
pregledovanju in vzdrževanju
Drago Murko meni, da bi bilo med neurji podrtih dreves 
bistveno manj, če bi nasade in gozdove bolj skrbno vzdrževali, da 
bi redno pregledovali in odstranjevali strohnela, poškodovana in 
bolna drevesa, pa tudi, da bi ob cestah krčili širši pas grmičevja 
in dreves.
Prvi, ki se jih že med nevihto ali 
takoj po njej pokliče na pomoč, 
so gasilci. Polne roke dela imajo z 
odstranjevanjem podrtih dreves z 
javnih površin, predvsem cest, da 
se zagotovi prevoznost, pokrivajo 
strehe, čistijo listje iz prepustov in 
jaškov, črpajo vodo iz zalitih pro-
storov. 
Ob tem, da je vzdrževanje cest 
delo koncesionarja, se je zastavilo 
vprašanje, ali gasilci morebiti ne 
opravljajo dela namesto cestnih 
delavcev. Vodja ptujske izpostave 
Uprave RS za zaščito in reševanje 
(URSZR) in regijski poveljnik enot 
civilne zaščite Drago Murko je po-
vedal, da bi se o tem vprašanju res-
da dalo razpravljati. »To je in ni pro-
blem,« je dejal in pojasnil, da se ga-
silce vključi predvsem zaradi pre-
velikega obsega škode, ki nastane 
na terenu in jo je treba interventno 
sanirati. »Običajno ekipe cestnih 
vzdrževalcev ne zmorejo sprotno 
odstranjevati posledic neurij na 
cestah, zato se pokliče gasilce. Res 
je, da je delo gasilcev reševanje ob 
naravnih in drugih nesrečah. Se 
pravi: tudi odstranjevanje podrtih 
dreves, če padejo na cesto, ogro-
žajo objekt ali predstavljajo kakšno 
drugo nevarnost. Pri tem, da se na 
pomoč cestnim delavcem pokli-
če gasilce, ne vidim nič spornega. 
Naloga vseh nas je, da ljudem za-
gotovimo enakopravne pogoje, 
med katerimi je tudi prevoznost 
cest. Ceste morajo biti čim prej 
prevozne, zato se mi iz tega vidika 
pomoč gasilcev pri odstranjevanju 
dreves s cest pri naravnih nesrečah 
ne zdi sporna. To je enako kot po-
sredovanje pri poplavah.« 
Sagadin: »Gasilci 
ne opravljajo dela 
namesto nas«
Največ cest v spodnjepodra-
vskm okolju vzdržuje Cestno pod-
jetje Ptuj (CPP). Vodja vzdrževanja 
cestne infrastrukture Dušan Sa-
gadin namigovanja, da bi gasilci z 
odstranjevanjem dreves s cest po 
neurjih opravljali delo, ki bi ga sicer 
morali cestni delavci, ostro zavra-
ča. »Nikakor se ne moremo strinja-
ti s trditvijo, da namesto delavcev 
CPP (koncesionar) izvajajo odstra-
njevanje podrtih dreves iz cestišč 
samo gasilci,« je poudaril in nada-
ljeval: »Kot koncesionar imamo 
v skladu s koncesijsko pogodbo 
organizirano intervencijsko ekipo, 
ki je v pripravljenosti 24 ur na dan. 
Ta ekipa odpravlja vsa potrebna 
čiščenja, zavarovanja na cestah ter 
Foto: ČG
Odstranjevanje podrtih dreves in drogov se v skladu s sistemom zaščite in reševanja šteje tudi kot intervencija. 
Zato bi lahko sklenili, da je odstranjevanje podrtih dreves na cestah v pristojnosti tako gasilcev (ker gre za reševa-
nje po naravni nesreči) kot cestnih vzdrževalcev, ki so za to pooblaščeni in plačani s strani lastnika cest – države 
ali občine.
Spodnje Podravje  Čigava naloga so v neurjih podrta drevesa
Gasilci tudi namesto cestnih vzdrževalcev
Vreme je iz leta v leto bolj nepredvidljivo. Posledice neurij, ki več niti ne izbirajo letnega časa, so marsikje za okolje in infrastrukturo uničujoče. Tudi 
Podravje pri izrednih vremenskih dogodkih ni izjema. Viharji, toča, žled, poplave – vsemu temu smo bili priča v minulih letih.
»Merilniki so prešli življenjsko 
dobo, ki jo je predpisal proizvaja-
lec in so se v zadnjem letu začeli 
kvariti. Vplivajo pa na pravilnost 
obračuna ogrevanja, zato je prav, 
da se zamenjajo,« je pojasnil Alen 
Hodnik, direktor JS Ptuj. 
Novi merilniki, ki jih bodo name-
ščali naslednje leto, bodo omogo-
čali drugačen sistem obračuna, 
obenem pa bodo odpravili dvome 
o pravilnosti meritev znotraj po-
samezne večstanovanjske stavbe. 
Skladno z zakonodajo strošek na-
bave in zamenjave krijejo lastniki. 
»Delilniki stroškov ogrevanja so v 
lasti etažnih lastnikov. Pri zame-
njavi ni moč zamenjati delilnikov 
samo v posameznem stanovanju, 
ampak je potrebna zamenjava 
vseh, ki so vezani na skupni meril-
nik, večinoma montiran v skupni 
toplotni postaji. Laično povedano 
je potrebna zamenjava vseh delil-
nikov v bloku,« pojasnjuje Robert 
Polanec, vodja dejavnosti energe-
tike v podjetju JS Ptuj. Po njihovih 
podatkih je življenjska doba delilni-
Ptuj  Vprašljiva zanesljivost delilnikov stroškov ogrevanja
Plačate res za ogrevanje toliko, kot porabite?
»Življenjska« doba delilnikov stroškov ogrevanja (merilnikov na radiatorjih) je potekla v kar 1920 stanovanjih na Ptuju. Podjetje Javne službe Ptuj načrtuje njihovo 
zamenjavo v naslednjem letu. Priznavajo, da je trenutno njihova zanesljivost marsikje vprašljiva.
Foto: ČG 
V naslednjem letu se načrtuje zamenjava indikatorjev deleža toplotne ener-
gije v kar 33 večstanovanjskih stavbah na Ptuju.
Drevesa v neurjih padajo 
kot za stavo
Gasilci so letos v Spodnjem Podravju zaradi posledic neurij 
z orkanskimi vetrovi posredovali v začetku februarja, v pole-
tnih mesecih in oktobra. Skorajda ni bilo kraja, kjer ne bi pot-
rebovali njihove pomoči pri odstranjevanju podrtih dreves, 
od ormoškega konca, čez Haloze, Dravsko in Ptujsko polje do 
Slovenskih goric. Prvič letos je veter nemilostno lomastil od 4. 
do 10. februarja, podrta drevesa in drogovi ter razkrite strehe 
so se šteli v stotinah. Zadnji dan v avgustu, bila je nedelja, se 
je poletno neurje razbesnelo čez celo spodnjepodravsko regi-
jo. Ponovno skoraj ni bilo kraja, ki bi jo odnesel brez posledic. 
Gasilci so pokrivali strehe, s cest in objektov umikali podrta 
drevesa, drogove ... Na območju občine Videm je zadnji avgu-
stovski dan padlo 53 dreves, v Ormožu 54, Žetalah 24, Zavrču 
šest, po eno ali dve pa tudi v drugih občinah.
kov potekla v 33 večstanovanjskih 
stavbah, kjer bo potrebna zame-
njava. 
Cena zamenjave 
merilnikov še ni znana
»Sama zamenjava je odvisna od 
aktivnosti, ki jih bodo etažni lastni-
ki preko upravnikov izpeljali v zvezi 
s prepotrebno zamenjavo. Paziti je 
namreč treba, da so na skupnem 
odjemnem mestu vgrajeni isti tipi 
delilnikov,« izpostavlja Polanec. 
Postopek bo torej enak kot v vseh 
drugih posegih na skupnih delih 
blokov: uravniki bodo priskrbeli 
ponudbe in izbrali najugodnejšega 
ponudnika. Delilnike je bojda naj-
bolj smiselno zamenjati po koncu 
ogrevalne sezone, do takrat imajo 
čas, da izpeljejo formalnosti.
Zmenjava merilnikov bo lastni-
kom stanovanj prinesla bolj natač-
no ceno ogrevanja, ki trenutno, 
kot priznavajo in pojasnjujejo v JS 
Ptuj, ni nujno povsem natančna. 
odstranitve posameznih dreves in 
vej ali kakšnih drugih predmetov z 
vozišča. Aktivira se tudi na osnovi 
vpoklica OKC 113 (policije) ali Cen-
tra za obveščanje (112), v nekaterih 
primerih tudi na osnovi klica stran-
ke. Intervencija se izvede takoj po 
prejetem sporočilu. Intervencije 
potekajo nemoteno skozi celo 
leto. Velik problem povzročajo po-
drta drevesa na ceste ali v profi lu 
cest. Največkrat so to drevesa iz 
zasebnih zemljišč, ki so po večini 
slabo vzdrževana in predstavljajo 
nevarnost za udeležence v prome-
tu. Tukaj je treba poudariti, da so 
lastniki zemljišč in dreves dolžni 
skrbeti za svojo lastnino tako, 
da ne povzroča škode drugim. V 
primeru vremenskih nevšečnosti 
intervencijske skupine kadrovsko 
okrepimo in dodatno opremimo z 
mehanizacijo.«
Za delo gasilcev na cestah, ko se 
odstranjujejo v neurjih podrta dre-
vesa, je Sagadin povedal, da jih na 
intervencijo napoti Center za ob-
veščanje (112) in ne koncesionar. 
»Preko Centra za obveščanje so 
gasilci napoteni na intervencije v 
primerih prometnih nesreč, občas-
no pa tudi na odstranitev dreves 
iz vozišč. Koncesionar v primeru 
posebnih potreb ali v primeru 
elementarnih nesreč, ko se pojavi 
potreba po pomoči gasilcev, le-te 
aktivira, njihovo delo pa se obraču-
na po veljavnem ceniku del.«
JS Ptuj: »Prevoznost cest 
zagotavlja koncesionar«
V Javnih službah (JS) Ptuj za-
gotavljajo, da na občinskih cestah 
v MO Ptuj drevesa odstrani in za-
gotovi prevoznost koncesionar, 
torej JS Ptuj. »Imamo organizirano 
24-urno dežurno službo, v primeru 
napovedi neviht in neurij jo okrepi-
mo, delavci so v pripravljenosti,« 
je povedal vodja dejavnosti komu-
nalnih gospodarskih javnih služb 
pri JS Ptuj Peter Bezjak in dodal: 
»Nevarno mesto se takoj zavaruje 
s prometno signalizacijo, nemudo-
ma se pristopi k odstranitvi ovir. 
Izven delovnega časa je potreben 
določen čas, da delavec, ki je de-
žuren na domu, pride do mesta 
dogodka. Zato je odzivni čas v tem 
primeru med pol ure in uro.«
Foto: ČG
Dušan Sagadin, CPP: »V skladu s koncesijsko pogodbo imamo organizira-
no intervencijsko ekipo, ki je v pripravljenosti 24 ur na dan.«
Foto: ČG
Štajerski TEDNIK petek, 18. 12. 2020     COLOR CMYK stran 4
»Preveč se približamo prvemu 
in drugemu vodovarstvenemu ob-
močju. Z izgradnjo namakalnega 
sistema v predvidenem obsegu bi 
lahko negativno vplivali na zaloge 
podtalnice in ogrozili kakovost pi-
tne vode, zato smo zmanjšali ob-
seg izgradnje namakalnega siste-
ma za približno 30 ha,« je pojasnil 
Miran Klinc, svetovalec za kmetij-
stvo na občini Ormož. 
Z izgradnjo namakalnega 
omrežja bo tako zagotovljeno na-
makanje na 148 ha kmetijskih po-
vršinah. Posledično bodo položili 
10 (namesto 12,5) kilometrov ce-
vovodov. Skladno s tem se seveda 
zmanjšuje tudi vrednost projekta. 
Namesto predvidenega 1,5 mili-
jona evrov bo ureditev namakal-
nega sistema zahtevala približno 
1,3 milijona evrov. Pri tem bo levji 
delež investicije fi nanciral Evropski 
kmetijski sklad za razvoj podeželja, 
in sicer v višini 819.000 evrov, kme-
tijsko ministrstvo pa naj bi primak-
nilo 270.000 evrov. Občina torej ne 
bo nosila fi nančnega bremena; še 
DDV si bo lahko v celoti povrnila.
Začatek gradnje poleti
Na občini v tem času poteka 
priprava vse potrebne dokumen-
tacije, podpisujejo se služnostne 
pogodbe, na območju pa se zaklju-
čuje še komasacija. »Pospešeno 
delamo na pripravi vseh potrebnih 
aktov in dokumentov za prijavo 
na razpis za nepovratna sredstva, 
ki bo v začetku prihodnjega leta. 
To investicijo bomo zaključili z iz-
gradnjo namakalnega sistema Or-
mož na zahodnem delu. Tako bo 
to zaokrožena celota na približno 
920 hektarjih. To so tiste površine, 
za katere so podpisane pogodbe, 
drugače pa bo skupno potencialno 
možno v tem projektu izkoriščati 
približno 1.000 hektarjev njivskih 
površin,« je navedel Klinc. Izgra-
dnjo naj bi začeli julija, končali pa 
novembra prihodnje leto.
petek  18. decembra 20204 Podravje
Ormož  Namakalno omrežje bo izvedeno v manjšem obsegu
Problem je vodovarstveno območje
Namakalno omrežje, ki ga občina Ormož vse od leta 1997 gradi po fazah, naj bi bilo dokončano v prihodnjem letu, 
vendar v manjšem obsegu, kot je bilo sprva predvideno. V zadnji, V. fazi izgradnje, je bilo predvideno, da se zgradi 
sistem, ki bi zagotavljal namakanje skoraj 181 hektarjev njivskih površin, dejansko pa ga bodo zdaj uredili na 
približno 148 hektarjih.
Foto: ČG
Da bi zmanjšali pogostost po-
plav v porečju Polskave, je bilo v 
preteklosti izvedenih več kot 80 
km regulacij vodotokov. Ob tem 
pa sta bila zgrajena tudi dva zadr-
ževalnika, in sicer Požeg na Fram-
skem otoku, ki je bil izgrajen in de-
luje, ter Medvedce, ki je bil zgrajen 
le delno.Že pred sedmimi leti je 
okoljsko ministrstvo izdalo javno 
naročilo za oddajo del za gradnjo 
manjkajoče vodne AK Medvedce, 
a je na razpis prispela le ena po-
nudba, pa še ta nepopolna. Leto 
kasneje sta na razpis prispeli dve 
ponudbi, sprožen je bil revizijski 
postopek, ministrstvo pa je odloči-
lo, da zavrne vse ponudbe, saj se je 
iztekla fi nančna perspektiva. 
Sedaj naj bi vladna služba za 
kohezijsko politiko odločala o uvr-
stitvi AK Medvedce v nabor pro-
jektov, ki naj bi bili še fi nancirani 
iz aktualne fi nančne perspektive 
2014–2020. Gradnja je predvidena 
v letih 2022 in 2023, vrednost del 
pa je ocenjena na okrog 4,2 milijo-
na evrov, so sporočili iz direkcije za 
vode. Za usposobitev zadrževalni-
ka Medvedce, da bo torej opravljal 
svojo osnovno nalogo, to je zadr-
ževanje visokih vod, se predvideva 
izgradnja dovodnega in odvodne-
ga kanala Devina, prelivne pregra-
de …
Sicer pa je zadrževalnik Med-
vedce, kot so zapisali v Društvu 
za opazovanje in proučevanje ptic 
Slovenije, tretja največja sklenjena 
vodna površina v panonskem delu 
Slovenije. Po podatkih društva je 
bil zadrževalnik zgrajen leta 1990, 
sprva za zadrževanje visokih voda 
številnih poplavnih potokov in za 
potrebe namakanja kmetijskih po-
vršin. Danes služi z gospodarske-
ga vidika kot ribogojnica in je za 
varstvo ptic izjemnega pomena, so 
poudarili. Zadrževalnik oz. jezero 
Sestrže pa je postalo tudi priljublje-
na sprehajalna točka domačinov in 
vir navdiha fotografom, umetni-
kom, med katerimi je treba izpo-
staviti tako imenovanega varuha 
jezera Branka Gajšta.
Majšperk  Po sedmih letih projekt Medvedce ponovno aktualen
Večmilijonska investicija bi se začela 2022
K zmanjšanju poplavne ogroženosti v porečju Drave, to pomeni predvsem Dravinje s Polskavo, bo pomembno 
pripomogla tudi dokončna ureditev akumulacije Medvedce oz. jezera Sestrže. Odločitev, ali bo projekt uvrščen v 
fi nanciranje, naj bi Služba vlade za razvoj in kohezijsko politiko sprejela še letos.
Foto: Mojca Vtič
Akumulacija Medvedce oziroma jezero Sestrže je priljubljena točka za 
sprehajalce, predvsem iz okoliških občin Majšperk, Makole, Slovenska 
Bistrica.
Foto: KG
Trnovska vas  Novosti zbiranja odpadkov
Zbirni center odprt 
več časa
Čisto mesto Ptuj z novim letom nekoliko spreminja in podalj-
šuje delovni čas zbirnega centra v Trnovski vasi.
Oddaja odpadkov v zbirnem centru CERO Gajke namreč za uporab-
nike Čistega mesta Ptuj s prvim januarjem prihodnje leto ne bo več 
brezplačna. Zato so v Čistem mestu Ptuj spremenili in povečali razpo-
ložljivost »svojih« zbirnih centrov v Trnovski vasi in Dupleku. Odpadke 
bo v trnovskem zbirnem centru tako po novem mogoče oddati vsak 
ponedeljek in četrtek od 11. do 18. ure v času od aprila do oktobra in 
od 9.30 do 16.30 v času od novembra do marca. Center bo od 12. do 15. 
ure odprt tudi po dve soboti v mesecu, katere sobote bodo to, pa bo 
znano, ko bo pripravljen koledar odvozov, ki bo kot običajno priložen 
k položnici.   
Kot je znano, pa v Čistem mestu Ptuj z letom 2021 ukinjajo tudi bio-
loške otoke, ki stojijo na določenih mestih po občinah in so namenjeni 
zbiranju stekla. Ker na te otoke ljudje odlagajo tudi vse druge odpadke, 
ki jim tam ni mesto, jih bodo zaprli in uvedli ločeno zbiranje stekla po 
sistemu »od vrat do vrat«. Gospodinjstva bodo prejela 120-litrsko zele-
no posodo z belim pokrovom, v katerem bodo zbirala odpadno steklo, 
komunalni delavci pa ga bodo odvažali na dva meseca.  
Foto: Občina TV
Trnovski zbirni center bo po novem letu ob ponedeljkih in četrtkih odprt 
dlje časa, odpadke pa bo mogoče tja oddati tudi vsako drugo soboto.
Ormož  Prodali občinsko stanovanje 
Zainteresiran le en 
kandidat
Sredi novembra so na občini najavili javno dražbo za proda-
jo profi tnega stanovanja v Miklavžu pri Ormožu. 
Stanovanje je bilo v večstanovanjskem bloku, ki je bil grajen v letu 
1962. Pred objavo javne dražbe so na občini poskrbeli za cenitev 65 
m² velikega stanovanja. Sodni cenilec je vrednost stanovanja ocenil na 
slabih 33.000 evrov, kar je na dražbi predstavljalo izklicno ceno. S po-
nudbo za nakup stanovanja pa se je odzval zgolj en kandidat, dražba 
in prodaja pa sta naposled bili uspešno zaključeni.
Razlog za prodajo stanovanja je bil izkazan interes posameznika za 
odkup. Kot je povedal župan Danijel Vrbnjak, je šlo za edino stanova-
nje v bloku, ki je bilo v lasti občine. To pa naj bi bil razlog, da se je ob-
čina z namenom prodaje odzvala na izkazan interes posameznika. Na 
občini imajo namen v svoji lasti ohranjati predvsem stanovanja, ki so 
v večjem številu na istem naslovu, vlagati vanje ali celo kako odkupiti. 
Na drugi strani pa bi se znala praksa prodaje še ponoviti, če bi zopet 
šlo za posamezno stanovanje na naslovu, ki je v lasti občine.  
Štajerski TEDNIK petek, 18. 12. 2020    COLOR CMYK stran 5
petek  18. decembra 2020   5Podjetništvo
Županja je večkrat poudarila, 
da si kraj in občani zaslužijo spo-
dobno trgovino. Če ne bo uspe-
šna v dogovorih z Mercatorjem, 
da obstoječo poslovalnico obno-
vi, bodo pač v kraj začeli vabiti 
kakšnega drugega trgovca, je 
razmišljala. Njena vztrajnost in 
trkanje na Mercatorjeva vrata sta 
se očitno izplačala, saj je sedaj 
tudi uradno: Mercator bo poslo-
valnico v Cirkulanah v začetku 
prihodnjega leta, predvidoma 
do marca, obnovil. Med obnovo 
bodo trgovino zaprli. »Prenovo 
marketa Cirkulane bomo začeli 
predvidoma v prvem kvartalu leta 
2021, trajala bo tri do štiri tedne. 
V času prenove bo prodajalna za-
prta, saj bomo obnovili obstoječi 
prodajni prostor in ga tudi neko-
liko razširili. Prodajalno bomo 
razširili še v dosedanje prostore 
gostinskega lokala. Po prenovi bo 
velikost prodajnih površin dobrih 
200 m2 oziroma blizu 340 m2 sku-
pne površine. Prenovili bomo tudi 
zunanjost objekta, se pravi izvedli 
vzdrževalna dela in uredili novo 
grafi čno podobo. Širitev parki-
rišča za zdaj ni predvidena, bomo 
pa skušali pridobiti nekaj več par-
kirnih mest z boljšim izkoristkom 
prostora,« so o načrtovani obnovi 
cirkulanske poslovalnice povedali 
v Mercatorju.
Cirkulane  Trgovina sredi vasi in občine
V novem letu z novo podobo
Županja občine Cirkulane Antonija Žumbar si je ob nastopu mandata zadala cilj, da se v sre-
dišču občine uredi trgovina z živilskim blagom. Cirkulančani sicer trgovino v centru imajo, 
Mercatorjeva v sedanji podobi služi že približno 30 let.
Foto: ČG
Predelava mleka je že nekaj časa 
zorela v njunih glavah, realizirala 
pa sta jo prav v času epidemije. 
»Pri delu na kmetiji je vpeta vsa 
družina, zato se dodatni projekti 
peljejo počasneje, pa tudi mudilo 
se nam pravzaprav ni,« razlaga 
Dominik Lenart. »Sirarno smo po 
vseh pravilih, ki so jih požegnali 
inšpektorji, uredili v prostorih nek-
danje garaže. Čeprav je majhna, bo 
za začetek zadoščala, saj bomo v 
njej sprva izdelovali jogurte, skute 
in nekaj sirov, če bo vse po sreči, 
pa bomo nato dvesto let staro vin-
sko klet predelali v zorilnico, ki jo 
potrebujemo za izdelavo zorjenih, 
torej trdih sirov.«
Okusi prilagojeni 
povpraševanju
V trgovinici, ki sta jo Lenartova 
uredila ob sirarni, je že mogoče 
kupiti navadne, sadne in čokola-
dne jogurte, sladke in slane skute, 
navadne in zeliščne sveže sire ter 
sir za žar. »Okuse za zdaj določam 
sama, kasneje bom ponudbo prila-
godila povpraševanju,« pravi Anja 
Lenart, ki bo glavna mojstrica nove 
dopolnilne dejavnosti na kmetiji. 
»Seveda sem še v fazi učenja, saj 
moram osvojiti ta precej komple-
ksen stroj za predelavo mleka, ki 
po potrebi hladi in greje. Me čaka 
še kar nekaj dela, rezultat je pa že 
zdaj dober, a ga želim izpopolniti 
do odličnosti.«
Lenartova računata, da se bo 
glas o njunih mlečnih izdelkih širil 
od ust do ust, zato za zdaj ne raz-
mišljata o nekem večjem reklami-
ranju. »Za zdaj bodo dovolj ustna 
priporočila in družbena omrežja, 
se pa že nekaj dogovarjava tudi s 
Škrniclom in več zavodi. Dopolnil-
na dejavnost predelave mleka, ra-
čunava, da bi ga lahko, ko bo vse 
steklo, predelala od 200 do 300 
litrov dnevno, je registrirana do 
avgusta prihodnje leto, takrat bo 
že povsem jasno, ali sva na pravi 
poti.«
Mlekomat se je dobro 
»prijel«
Sta pa zadovoljna s prodajo 
mleka na mlekomatu, ki sta ga na 
domačem dvorišču na Mestnem 
Vrhu 12 postavila pred dobrim le-
tom dni. »Ljudje prihajajo, neka-
teri redno, drugi občasno, nekega 
velikega navala sicer ni in ga tudi 
nismo pričakovali, je pa investicija 
že poplačana, kar pomeni, da gre 
prodaja po pričakovanjih. Že prej 
so mnogi pri nas kupovali mleko, 
a je bilo včasih težko kar spustiti 
delo, ki si ga v tistem trenutku op-
ravljal, po drugi strani pa stranke 
tudi nisi mogel pustiti čakati. Zdaj 
je to lažje, saj pridejo po mleko, ka-
dar hočejo, 24 ur na dan, in nič ne 
čakajo. Mi kdo reče, da hodi k nam, 
jaz pa ga še sploh nisem videl,« pri-
poveduje Dominik Lenart. 
Najpomembnejše je 
zaupanje
Mlekomat se je torej izkazal kot 
elegantna rešitev, kupec si dnevno 
sveže domače mleko natoči sam, 
pri tem pa uporabi svojo embalažo 
ali pa v mlekomatu izbere med ste-
kleno in plastično steklenico.
Ptuj  Na kmetiji Lenart na Mestnem Vrhu naprodaj tudi jogurti, skute in siri
Najprej mlekomat, zdaj sirarna, 
kasneje še zorilnica sirov
Da v kmetijstvu ni vse slabo in brezupno, dokazujeta mlada in podjetna prevzemnika Dominik in 
Anja Lenart s ptujskega Mestnega Vrha, ki tudi v teh kriznih časih širita svojo dejavnost in sta polna 
novih načrtov za prihodnost.
Foto: SD
Lenartova s hčerko Meto pred mlekomatom na domačem dvorišču.
Rače-Fram  Podpis pogodbe za čistilno napravo
Tri milijone evrov 
za čistejšo vodo
Župan Občine Rače-Fram Branko Ledinek je sredi tedna z 
izbranim izvajalcem del, podjetjem Hidroinženiring, pod-
pisal pogodbo za izgradnjo nove čistilne naprave v Račah, 
vredne okoli tri milijone evrov. Ta bo nadomestila obstoječo 
napravo, ki je dotrajana in ne zadostuje več potrebam obči-
ne, kamor se priseljuje vedno več ljudi.
Vrednost investicije znaša nekaj več kot 3 milijone evrov z 
vključenim DDV. Od tega bo 1,3 milijona evrov prišlo iz proračuna 
Občine Rače-Fram, nekaj več kot 340.000 evrov bo prispevala 
država, medtem ko bodo 1,36 milijona evrov predstavljala 
nepovratna sredstva Evropskega sklada za regionalni razvoj.
Postopki za izvedbo so socer trajali več let. Priprava projektne in 
investicijske dokumentacije se je začela v letu 2017, letos pa so prejeli 
zeleno luč za začetek postopka izbire izvajalca gradnje. Med tremi 
prijavljenimi so izbrali drugega najugodnejšega ponudnika, nato se 
je najcenejši pritožil, a njegovemu ugovoru ni bilo ugodeno. Tako bo, 
kot rečeno, posel izpeljalo podjetje Hidroinženiring iz Ljubljane.
»Če bo vreme dopuščalo, bodo gradbena dela začeli v drugi 
polovici januarja,« je povedal Ledinek in dodal, da ima izvajalec 
za izvedbo časa dobro leto dni, čemur sledi enoletno poskusno 
obratovanje.
Z novo čistilno napravo bo cena čiščenja 
za občane višja
Obstoječa čistilna naprava, zgrajena leta 1976 z zmogljivostjo 
3.000 PE in izvedeno nadgradnjo v letu 2006 na 5.000 PE, je že 
izrabljena, poleg neustreznega čiščenja povzroča tudi prekomerna 
hrup in smrad. Zato bodo na njenem mestu zgradili večjo in 
učinkovitejšo za 9.600 populacijskih enot ter tako zmanjšali vplive 
na okolje. Poleg primarne in sekundarne funkcije bo nova čistilna 
naprava opravljala tudi terciarno čiščenje, kar pomeni, da bo iz 
odpadnih voda odstranjevala tudi dušik in fosfor.
Upravljanje nove čistilne naprave bo ostalo v rokah režijskega 
obrata Občine Rače-Fram, izvajalec javne službe pa je Komunala 
Slovenska Bistrica.
Foto: Arhiv Občien Rače-Fram
Ker so za čistilno napravo pridobili sofi nanciranje EU, bo lahko 
občina vlagala v druge projekte, med drugim knjižnico, ceste in 
pločnike, je še povedal župan. V prihodnje se bo cena čiščenja 
odpadne vode za občane najverjetneje nekoliko podražila, a po 
besedah župana ne občutno, saj imajo trenutno eno najnižjih cen za 
to storitev v regiji.
V prihodnjih letih je v Občini Rače-Fram, ki ima trenutno okoli 7500 
prebivalcev, predvidena gradnja več novih stanovanj, kar pomeni, da 
se bo prebivalstvo še povečevalo.
»Namenoma sva ga postavila 
doma in ne kje v središču Ptuja, 
saj meniva, da je pri prodaji lokal-
nih proizvodov izjemnega pomena 
stik s kmetijo. Vsak naš kupec, če 
si to želi, si lahko ogleda hleve in 
živali ter spozna naše delo. Tako se 
ustvari dragoceno zaupanje tudi v 
izdelke, ki so naprodaj.«
Pri Lenartovih, kjer sobivajo šti-
ri generacije, obdelujejo približno 
sto hektarjev površin, v sodobnem 
hlevu za prosto rejo imajo 270 glav 
živine, za zemljo in živali pa skrbi-
jo z vrhunsko kmetijsko mehani-
zacijo, med katero je tudi molzni 
robot. Kmetija spada med večje 
za prirejo mleka, saj letno proizvo-
dnjo zadnja leta povečuje tudi za 
100.000 litrov mleka. »Res je, da je 
odkupna cena spomladi padla, a se 
je zdaj dokaj ustalila. Glede na dru-
ge panoge, posebej govedorejo in 
prašičerejo, ki jih je epidemija res 
zelo prizadela, moramo biti pro-
izvajalci mleka v bistvu veseli, da 
smo jo odnesli samo z nekaj nižjimi 
cenami, a z vsemi prodanimi litri 
mleka,« sklene Dominik Lenart.
Štajerski TEDNIK petek, 18. 12. 2020     COLOR CMYK stran 6
Proračun MO Ptuj za leto 2021 
znaša 36 milijonov evrov, pri če-
mer je planirani primanjkljaj težak 
6,9 milijona evrov. Občina se bo za 
6,4 milijona evrov zadolžila, kar je 
še pol milijona evrov več, kot je bil 
prvotni predlog. Gajškova se zave-
da, da je to velik dolg, a kot pravi, 
je nujno predvsem zato, da bodo 
lahko sofi nancirali vse projekte, 
petek  18. decembra 20206 V središču
V načrtu še 
projektiranje 
krožišča pri 
Upravni enoti
V planu je urejanje križišča 
pri Upravni enoti Ptuj. »To 
zelo kazi podobo mesta, 
nedopustno je, da je tak prizor 
prav na vstopu v center. 
Vsak, ki pride, vidi najprej to 
neugledno rumeno plastiko. 
Za projektiranje namenjamo 
50.000 evrov. Bomo pa se o tej 
investiciji pogovarjali tudi z 
državo.« 
Ptuj  Svetniki soglasno potrdili proračun 2021
Za vse naložbe šest milijo
Za kar 15 milijonov evrov investicij naj bi v prihodnjem letu izvedli na Ptuju. D
v višini 6,4 milijona evrov. Županja Mestne občine (MO) Ptuj Nuška Gajšek
proračuna za naslednje leto 2021 je očitno bil dobro usklajen tudi z vsemi s
Mestni svetniki so soglasno potrdili predlog proračuna za naslednje leto.
Zadnji milijonar iz Podravja je de-
cembra 2018 postal občan Sloven-
ske Bistrice, ki je listek z dobitnimi 
številkami, vplačal na bencinskem 
servisu na Pragerskem. Njegove 
sreče so se razveselili tudi na obči-
ni, saj je proračun postal obilnejši 
za več kot 200.000 evrov. Letos 
večjih dobitkov v podravskih obči-
nah ni bilo, vsaj tako kažejo podatki 
fi nančne uprave. Občinam, od ko-
der prihajajo loterijski srečneži, na-
mreč pripada 15-odstotni davek na 
dobitke od iger na srečo. Letos je 
tako največ nenadejanih sredstev 
prejela občina Prevalje, in sicer kar 
600.000 evrov, sledi občina Rade-
če z dobrega četrt milijona evrov. 
Kar devet občin pa do novembra 
letos z naslova davka od iger na 
srečo ni prejelo niti evra, med njimi 
tudi štiri podravske – Sveta Ana, 
Sveti Tomaž, Trnovska vas in Zavrč. 
Največ sredstev v Podravju je tudi 
letos prejela občina Slovenska 
Bistrica, ki ima seveda največ pre-
bivalcev, sledi občina Ormož, nato 
pa dve manjši občini: Starše in pre-
senetljivo – Podlehnik. Na račun 
haloške občine je fi nančna uprava 
letos nakazala dobrih 5.000 evrov 
(petkrat več kot leto prej). 
Sicer pa so Slovenci in Slovenke 
letos na račun iger na srečo zaslu-
žili manj v primerjavi z lani. Fi-
nančna uprava je lani slovenskim 
občinam nakazala za več kot tri 
milijone evrov davka, letos mili-
jon manj. Manj vplačil pa beležijo 
tudi na Loteriji Slovenije. »Vplačil 
v igro Loto je bilo letos 14 % manj 
kot v preteklem letu, medtem ko 
so vplačila v igro Eurojackpot, ki 
jo igra več mlajših igralcev, ki ome-
njeno igro vplačujejo prek spleta, 
primerljiva s preteklim letom.« Na 
prodajo oziroma obseg vplačil na-
mreč pomembno vplivajo ukrepi 
za zajezitev širjenja okužb z viru-
som covid-19, ugotavljajo na Lote-
riji Slovenije. Ukrepi so spremenili 
obseg fi zične prodaje iger Loterije 
Slovenije, prav tako je na promet 
od prodaje iger pomembno vpli-
valo zaprtje prodajnih mest speci-
alizirane prodajne mreže, saj je s 
tem otežen nakup najzvestejšim 
igralcem igre Loto ter kupcem 
srečk. »Ker igre na srečo ne sodijo 
med nujne dobrine, so negotove 
razmere povod za zmanjšanje ali 
odlog nakupa. Morebitna in žal vse 
bolj verjetna gospodarska kriza in 
upad kupne moči bo v prihajajo-
čem obdobju dodatno negativno 
vplivala na zmanjševanje vplačil v 
loterijske igre,« predvidevajo v Lo-
teriji Slovenije.
Slovenija, Podravje  Loterija Slovenije letos izplačala za 19 milijo
Večjih dobitkov v občinah Pod
Prestopnega leta 2020 se drži slab sloves in mnogi že odštevajo dneve do njegovega ko
in konec septembra prejel skoraj 3,5 milijona evrov. V podravskih občinah tovrstnih
Velika nagradna igra  
Qcentra Ptuj v Puhovi
December je čas obdarovanja. Predvsem v težkih časih ne smemo pozabiti na
svoje najbližje in tiste, ki nam ravno v teh časih stojijo ob strani. Počaščeni smo,
da imamo tako zveste stranke, ki tudi v teh časih redno zahajate v naše na-
kupovalno središče. Ker trenutno ne moremo podeljevati bonov na torkovih
srečanjih v živo, smo se odločili, da pripravimo veliko nagradno igro na naših
socialnih omrežjih in spletni strani.
Že dober mesec je minil od na-
šega zadnjega torkovega dru-
ženja z Vami. Vsak torek smo s 
super ekipo Radia-Tednika Ptuj 
pričarali nasmeh na obraz kar 
štirim srečnežem, ki so prejeli 
bone za 20 evrov. Med žreba-
nji pa smo z odličnimi voditelji 
poklepetali o novostih v samem 
centru in o akcijah, ki jih pre-
prosto ne smete zamuditi. 
Verjamemo, da ta srečanja po-
grešate tudi vi.
Da bo čakanje do prihodnjih 
torkovih srečanj čim lažje, 
bomo obdarovanje v decem-
bru preselili na splet, kjer lah-
ko najdete našo novo, pravkar 
prenovljeno spletno stran. De-
cember je nekaj posebnega, 
zato bomo v naši nagradni igri 
osrečili zmagovalca s Qcentro-
vim bonom. Verjamemo, da se 
sprašujete, kako lahko sodelu-
jete. Nagradna igra je zelo pre-
prosta, morate samo všečkati 
našo stran Qcenter Ptuj na Fa-
cebooku ali slediti naši strani
na Instagramu. Drugi pogoj je,
da vnesete svoj e-poštni naslov
na naši spletni strani. Nagrajen-
ca ali nagrajenko nagradne igre
bomo izžrebali 24. 12. na sple-
tni strani in socialnih omrežjih
Qcentra Ptuj v Puhovi.
Medtem ko pa skupaj čakamo
rezultate nagradne igre, ste
lepo vabljeni po nakupe božič-
nih daril v naš center. Izbire je 
kljub situaciji ogromno. Odlično
decembrsko darilo pa so tudi
sami Qcenter darilni boni. Svoje
si lahko zagotovite na naši sple-
tni strani.
Se vidimo v Qcentru Ptuj  
v Puhovi!
Ormož  Dodatna prenova strehe podaljšuje rok izvedbe
Sanacija Košarkine hiše se zatika
Dobrih 80 let stara Košarkina hiša je prva stavba, ki se bo obnavljala v sklopu energet-
ske sanacije občinskih stavb. Po pogodbi bi dela morala biti zaključena konec novem-
bra, a so se zavlekla.
V sklopu dobrih 1,6 milijona 
vrednega projekta se bodo ob-
navljale Košarkina hiša na Kogu, 
stavba OŠ Podgorci, Ljudske uni-
verze Ormož in občinska stavba. 
Dela na občinski zgradbi bo izva-
jalo podjetje SGP Kograd Igem, 
medtem ko je za dela na preo-
stalih stavbah zadolženo celjsko 
podjetje GES.  Po pogodbi bi tako 
podjetje GES moralo dela na Ko-
šarkini hiši zaključiti do konca no-
vembra, a je občina s podjetjem 
tik pred zdajci sklenila aneks k 
pogodbi, ki podaljšuje rok za za-
ključek del do konca marca v pri-
hodnjem letu. »Predvidevali smo, 
da bo do podpisa pogodbe prišlo 
prej, vendar smo dolgo čakali na 
sklep, ki nam je prinesel sofi nan-
ciranje projekta. Tako smo že ob 
podpisu pogodbe pričakovali, da 
se bodo dela zavlekla. Za zdaj pa 
zaradi podaljšanja roka nič ne iz-
gubimo,« je pojasnila direktorica 
občinske uprave Milena Debeljak.
Z aneksom podaljšan 
zaključek del in novi 
stroški
Ob tem pa aneks k pogodbi pri-
naša tudi informacijo o dodatnih 
stroških, ki jih niti naročnik niti iz-
vajalec predhodno naj ne bi mog-
la predvideti. »Odločili smo se, da 
v času energetske sanacije ure-
dimo tudi streho. Najprej bomo 
zamenjali dotrajano kritino, na 
mestih, kjer je ostrešje dotrajano, 
pa bomo tudi to sanirali. Menjava 
kritine bi bila potrebna čez kaki 
dve leti, smotrno pa je, da se za-
menja sedaj, ko potekajo druga 
dela in potem ne bomo več po-
segali v stavbo,« je odločitev ute-
meljila Debeljakova. Kritina, ki bo 
zaščitila Košarkino hišo, bo tako, 
kot je bila doslej, opečna v obliki 
bobrovec. Dodatna dela pa bodo 
projekt podražila za slabih 24.000 
evrov.
Dodatni časovni 
zamiki lahko ogrozijo 
fi nanciranje
Celoten projekt energetske 
sanacije vseh stavb mora biti za-
ključen v roku dveh let. Kot je ob 
podpisu pogodb opozoril župan 
Danijel Vrbnjak, bi časovni zamik 
pri izvedbi del lahko ogrozil fi nan-
ciranje celotnega projekta. Tako 
bi bilo na kocki skoraj 700.000 
evrov nepovratnih sredstev. 
Podjetje GES, ki izvaja obnovo 
Košarkine hiše, pa mora spomla-
di začeti obnove LU Ormož in OŠ 
Podgorci. »Že prvenstveno bi iz-
vajalec na drugih stavbah sanaci-
jo začel spomladi, tako dodatnih 
zamikov ne pričakujemo. Ostali 
projekti bodo tekli po planu,« je 
še zagotovila Debeljakova.
Foto: KG
Štajerski TEDNIK petek, 18. 12. 2020     COLOR CMYK stran 7
za katere so pridobili evropska 
sredstva.
Predloge svetnikov, podane v 
času javne razprave, je županja 
ocenila kot dobre in so jih skušali 
v dopolnjen predlog proračuna 
vključiti v najvišji možni meri.
»Smo zelo investicijsko narav-
nani, kar je ključno v prihodnje, 
ko se nam obetajo gospodarsko 
napeti časi. Upamo, da bomo vse 
investicije lahko izvajali in omogo-
čili rast, ne pa stagnacijo, ter tako 
prispevali k lažjemu izhodu iz krize. 
Zadali smo si zelo visoke cilje, ima-
mo pripravljene konkretne projek-
te, na katere smo čakali dalj časa. 
Najpomembnejši projekt, ki je so-
fi nanciran iz evropskega denarja, 
je kanalizacija. Ta nas bo zaposlo-
vala naslednji dve leti. Iz evropskih 
sredstev se urejata tudi Stara ste-
klarska in Vrazov trg. Končno bo 
jedilnico dobila Osnovna šola Mla-
dika, nadaljujemo s to investicijo, 
da dobijo v šoli ustrezno urejene 
prostore. Popravljamo ostrešje 
Osnovne šole Olge Meglič, ureja-
mo dostope v šolo, gradimo ko-
lesarske poti, javno razsvetljavo, 
vodovod, športno infrastrukturo,« 
je najpomembnejše investicije, ki 
se obetajo v letu, ki je pred nami, 
povzela ptujska županja.
Končno bo urejena tudi 
mrliška vežica
V teku je projektiranje objekta 
mrliške vežice, za njegovo ureditev 
namenjajo pol milijona evrov. Za 
gasilska društva, domove in avto-
mobile bo šlo 375.000 evrov prora-
čunskega denarja. Takoj v začetku 
leta 2021 si obetajo tudi izvedbo 
tretje etape Slovensko goriške ces-
te. Po zagotovilih države naj bi bil 
razpis objavljen kmalu. 
Za projektiranje sekundarne 
fekalne kanalizacije izven evrop-
skega projekta občina namenja 
dodatnih 335.000 evrov. Za vodo-
vod pol milijona evrov, za odkupe 
zemljišč četrt milijona, za javno 
razsvetljavo pa 150.000 evrov. S 
sredstvi dogovora za razvoj regij 
bodo predvidoma v naslednjem 
letu začeli gradnjo treh kolesarskih 
povezav.
Vrtec, stanovanja, 
šport …
V prihodnjem letu naj bi se lo-
tili dolgo pričakovanega urejanja 
centralne kuhinje za Vrtec Ptuj. Za 
enoto Narcisa, v kateri bodo pre-
uredili prostore za upravo, imajo 
v proračunu planiranih 150.000 
evrov.
Začenja se tudi projektiranje za 
izgradnjo neprofi tnih stanovanj, za 
kar je rezerviranih 300.000 evrov. 
Tudi v prihodnje bodo vlagali 
v športno infrastrukturo; na vrsti 
je izgradnja prizidka NK Podvinci, 
ureditev igrišča in objekta v Rogo-
znici, pa tudi namakalnega sistema 
na igrišču v Grajeni. »To je veliko 
več kot le športna infrastruktura. 
V ČS so to tudi centri družbenega 
življenja, kar pomeni, da ne vlaga-
petek  18. decembra 2020   7V središču
Loterija Slovenije je v 11 mesecih letos v igri Loto izplačala za 
1,4 milijona evrov različnih dobitkov v skupni vrednosti več kot 19 
milijonov evrov. »Letos smo tako izplačali sorazmerno enak delež 
dobitkov glede na realiziran promet kot v preteklem letu,« so dodali. 
V igri Eurojackpot pa so letos izplačali 0,5 milijona različnih 
dobitkov v skupni vrednosti 5,9 milijona evrov. »Vrednost izplačanih 
dobitkov je letos kljub enaki realizaciji prometa od lanske nižja za 13 
%, saj na vplačilo večjega dobitka letos še čakamo.«
Najvišji letos izplačan dobitek v igri Loto je Sedmica, vredna štiri 
milijone evrov, igralec jo je vplačal prek spleta na www.loterija.si. 
Najvišji letos izplačan dobitek v igri Eurojackpot je dobitek 5+0, 
vreden malenkost manj kot 130.000 evrov, prav tako ga je igralec 
vplačal prek spleta.
Foto: MZ
onov evrov kredita
Da bo občina dosegla zastavljene cilje, je planirano tudi zajetno zadolževanje 
k je prepričana, da je to smiselno, saj da bo omogočilo razvoj mesta. Predlog 
svetniškimi skupinami in svetniki, saj so ga svetniki potrdili soglasno. 
Foto: ČG 
Katere naložbe se še obetajo
Za Kurentovo hišo, ki se bo urejala v Murkovi ulici, občina zagotavlja 
50.000 evrov. Na pobudo svetnikov je enak znesek rezerviran za pomoč 
malemu gospodarstvu ob epidemiji. Natanko toliko namenjajo tudi 
za pripravo dokumentacije za ureditev arheološkega razstavišča v 
grajski žitnici. A ta denar bodo porabili šele, ko bodo imeli zeleno luč 
države oziroma ministrstva za kulturo in zagotovilo, da bo projekt 
realiziran. Še vedno namreč čakajo odgovor, ali bo projekt financiran iz 
kulturnega evra ali morebiti katere druge postavke. Neodvisno od tega 
se občina loteva izvedbe arheološkega depoja odprtega tipa. Postaviti 
nameravajo pokrito konstrukcijo. »Vse spomenike, ki zdaj neslavno 
ležijo in propadajo na območju starega kombinata, bomo zložili in 
uredili pod streho ter omogočili dostope javnosti. Upam, da s tem 
začnemo neko novo pot arheologije na Ptuju. Ker takšna, kot je, nam 
ne more biti v ponos, lahko pa bi bila velik generator razvoja,« meni 
županja. 
V proračunu za naslednje leto so zagotovljena tudi sredstva za 
postavitev enostavnega objekta na avtobusni postaji, v katerem bodo 
končno uredili primerne javne sanitarije (prav tako 50.000 evrov). 
Ureja se nova kino dvorana, v planu je tudi obnova fasade na stavbi 
kina. 
30.000 evrov bo šlo za ureditev problema, ki ga imajo z ogrevanjem 
Kulturne dvorane Grajena. 70.000 evrov pa je rezerviranih za 
projektiranje še kako potrebne prenove stavbe Mestne hiše.
Foto: ČG
onov evrov dobitkov
dravja letos (še) ni bilo
onca. Bržkone pa bo v lepem spominu ostalo občanu Prevalj, srečnemu dobitniku, ki je vplačal loto kombinacijo 
h srečnežev ni bilo. 
Foto: Sta/M24
Slovenci vplačamo 
60.000 stavnih listkov 
dnevno
In če imamo na eni strani igre 
na srečo, ne gre spregledati niti 
športnih stav, ki prav tako pred-
stavlja pomemben segment 
upanja na srečen izid. Kot so 
sporočili iz Športne loterije, v 
povprečju zabeležijo vplačilo 
60.000 stavnih listkov na dan! Še 
vedno so na stavnicah najbolj pri-
ljubljeni ekipni športi – nogomet, 
košarka, hokej, rokomet, med in-
dividualnimi tenis. »Smo pa letos 
zaradi ukrepov za preprečevanje 
širjenja okužb s covidom-19 in nji-
hovih posledic tudi na športnem 
področju opazili porast interesa 
na področju namiznega tenisa.« 
Občine ohranjajo sredstva
za izgradnjo UC
V ptujskem proračunu za prihodnje leto ostaja še ena po-
membna postavka, izgradnja ptujskega urgentnega centra. 
Županja verjame, da bo do dogovora med državo in lokalno 
skupnostjo kmalu prišlo: »Nisem tako pesimistična kot ne-
kateri, prej obratno.« Tudi ostale spodnjepodravske občine 
bodo ta sredstva vnovič prenesle, z upanjem, da bo projekt v 
letu 2021 končno stekel.
mo v šport, pač pa v infrastruktu-
ro, ki je pomembna za vse občane 
posamezne četrtne skupnosti,« 
poudarja ptujska županja. Urejali 
bodo tudi atletski stadion.
Zelo veliko denarja občina na-
menja za izgled mesta; urejanje 
okolice, urbano opremo, okrasi-
tev … Kar 708.000 evrov.
Izjemno velik proračunski po-
rabnik pa so javni zavodi; kar šest 
milijonov evrov gre za njihove pla-
če, materialne stroške in projekte.
Višina izplačanega davka na dobitke 
od iger na srečo v občinah Podravja
Naziv občine januar–december 
2019
januar–november 
2020
SKUPAJ Slovenija 3.171.516,47 2.109.773,13
Slovenska Bistrica 237.818,80 10.754,13
Ormož 8.023,35 10.332,42
Starše 1.802,39 7.512,27
Podlehnik 952,79 5.274,18
Ptuj 14.044,99 4.638,12
Kidričevo 2.354,14 3.189,68
Videm 1.848,63 2.392,62
Rače – Fram 4.677,50 1.779,59
Lenart 1.878,39 1.671,44
Markovci 3.818,80 1.425,89
Središče ob Dravi 1.120,90 1.387,02
Cirkulane 124,82 1.286,17
Hajdina 621,25 1.045,18
Žetale 3.789,73 850,81
Sv. Trojica 3.554,58 514,18
Dornava 1.050,38 507,55
Sv. Andraž 330,50 477,94
Majšperk 283,68 409,20
Gorišnica 1.224,61 301,80
Juršinci 715,85 201,95
Makole 233,73 150,00
Benedikt 887,57 94,91
Sveti Jurij 0,00 94,26
Cerkvenjak 1.234,61 91,85
Sveta Ana 902,69 0,00
Sveti Tomaž 199,20 0,00
Trnovska vas 0,00 0,00
Zavrč 1.619,66 0,00
Vir: FURS
Dobitki na športnih stavah sicer 
niso tako visoki kot v igrah Loterije 
Slovenije, kljub temu pa se je vsaj 
lani nekemu posamezniku nasmeh-
nila sreča, ko je pravilno napovedal 
kar 60 listkov. »Najvišji dobitek na 
posamezni stavni listek je sicer 5.000 
evrov, vendar se velikokrat zgodi, 
da igralec z vplačilom treh ali štirih 
evrov zadene vseh 16 igranih dogod-
kov (tekem) na stavnem listku. Tak 
»rekorder« je zadel prek 60 listkov 
v skupni vrednosti 330.000 evrov– 
na stavnih listkih pa so bili mešani 
športi in različne stavne možnosti.« 
Na vprašanje, kolikšen je bil najvišji 
izplačan dobitek v letošnjem letu 
in za katero področje športa je šlo, 
iz Športne loterije niso odgovorili, 
dejali so le: »Ker še ni konec leta, se 
pustimo presenetiti.«
Štajerski TEDNIK petek, 18. 12. 2020     COLOR CMYK stran 8
petek  18. decembra 20208 Podravje
V skladu z zakonodajo se podžu-
pan imenuje izmed članov občin-
skega sveta, izbere ga župan. Kot 
omenjeno, naj bi občina imela vsaj 
enega podžupana, lahko pa seveda 
tudi več. Višina plače oziroma pla-
čila za opravljanje funkcije podžu-
pana se določi z občinskim aktom. 
Zakon pravi le, da plača podžupa-
na, ki opravlja funkcijo poklicno, ne 
sme presegati 80 % plače župana, 
če podžupan opravlja funkcijo ne-
poklicno, pa mu pripada plačilo za 
opravljanje funkcije v višini 40 % pla-
če župana. Na drugi strani pa po-
džupanu (za razliko od svetnikov) 
ne pripada sejnina za udeležbo na 
seji občinskega sveta ali na seji ob-
činskih delovnih teles. »Preprosto 
povedano, neto plačilo podžupana 
je skoraj enako plačilu sejnin aktiv-
nega svetnika občinskega sveta, ki 
se udeležuje še sej odborov,« je do-
dal župan Vidma Branko Marinič.
V Markovcih imajo dva 
podžupana
V občini Majšperk imajo enega 
podžupana, ki mesečno za svojo 
funkcijo prejme 444 evrov neto. 
Njegove naloge so nadomeščanje 
županje v času odsotnosti ter ude-
leževanje posameznih dogodkov, 
kadar je županja zasedena oz. se 
dogodki prekrivajo, je pojasnila 
županja Darinka Fakin. V Markov-
cih, ki je po številu prebivalcev 
primerljiva občina z Majšperkom, 
imajo dva podžupana. »Število 
podžupanov je določeno v temelj-
nem aktu občine, tj. v statutu, ki v 
34. členu določa, da ima občina za 
pomoč pri opravljanju nalog dva 
podžupana,« je povedala direkto-
rica občinske uprave Marinka Bez-
jak Kolenko. Plačilo posameznega 
podžupana pa je občutno nižje kot 
v Majšperku in znaša 303,82 evra 
neto. Imata pa podžupana razde-
ljeni funkciji. »V času nadomešča-
nja župana vsak opravlja naloge 
s svojega delovnega področja, in 
sicer eden s področja javnih fi nanc 
ter gospodarskih in negospodar-
skih dejavnosti; drugi pa s področ-
ja gospodarske infrastrukture ter 
okolja in prostora.« 
V največji haloški občini, v Vid-
mu, imajo enega podžupana. 
»Delo opravlja nepoklicno, a profe-
sionalno,« je poudaril župan Bran-
ko Marinič. Plačilo za opravljeno 
delo znaša 399,80 evra na mesec.
Mesečno plačilo kar 506 
evrov neto
Podžupanja v Podlehniku me-
sečno prejme 324,12 evra neto. 
»Menim, da en podžupan/podžu-
panja v manjši občini zadošča. 
V naši občini je bilo tako v vseh 
mandatih do sedaj ... Sicer pa po-
džupanja nadomešča župana v 
času njegove odsotnosti in poma-
ga pri delu na področju socialnega 
varstva, prostorskega planiranja 
in sodeluje v delovnih telesih ter 
komisijah občine,« je dejal župan 
Sebastian Toplak. Tudi v Cirkula-
nah funkcija podžupana pripada 
ženski. »Podžupanja opravlja na-
loge iz pristojnosti županje in vodi 
projekte, za katere jo županja po-
sebej pooblasti, ob tem zastopa 
občine na kolegijih in delovnih ses-
tankih …,« je naloge naštela župa-
nja Antonija Žumbar in poudarila, 
da ji je podžupanja resnično v po-
moč, ker da sama opravlja funkcijo 
župana nepoklicno. Nagrada za 
podžupansko funkcijo v Cirkula-
nah znaša 350 evrov neto.  
Med vsemi zajetimi občinami 
najvišjo mesečno plačilo prejema 
podžupan v Makolah, in sicer 506 
evrov neto. Njegove naloge pa so, 
kot je povedal direktor občinske 
uprave Igor Erker: »Sodelovanje 
pri projektih predvsem na podro-
čju cestne in druge infrastrukture, 
pridobivanje soglasij od občanov, 
informiranje občanov, reševanje 
sporov …« 
V Žetalah že mandat in 
pol brez podžupana
Zagotovo pa med temi obči-
nami izstopa občina Žetale, kjer 
podžupana nimajo imenovanega, 
čeprav tako zakon o lokalni samo-
upravi kot tudi temeljni akti občine 
(statut) to funkcijo predvidevata. 
Župan Anton Butolen je odločitev 
pojasnil: »Zavedamo se, da po-
džupana nimamo imenovanega, 
enako je bilo v minulem mandatu. 
Takrat je bil razlog neenotnost gle-
de kandidata, v tem mandatu pa 
ga tudi še nismo imenovali, ampak 
ga bomo,« je zagotovil Butolen. 
Sicer pa žetalskega župana v času 
dopusta nadomešča pooblaščena 
oseba oz. najstarejši svetnik. 
Foto: Dreamstime/M24
Fotografi ja je simbolična.
Haloze, Podravje  V Žetalah nobenega, v Markovcih dva podžupana
Najvišje plačilo podžupanu v Makolah
Po zakonu o lokalni samoupravi naj bi imela vsaka občina najmanj enega podžupana, ki pomaga županu pri njegovem delu ter opravlja posamezne 
naloge po pooblastilu. Za svoje delo je seveda ustrezno nagrajen. Koliko znaša mesečno plačilo, je odvisno od občine do občine, razlika med najbolje in 
najslabše plačanim podžupanom v primerjanih občinah pa znaša kar 200 evrov mesečno oz. 2.400 evrov letno.
Ormož  Podpis pogodbe za rekonstrukcijo čistilne naprave
Trimilijonski posel v roke 
Komunalnemu podjetju Ormož
Po dolgoletnih prizadevanjih, da bi dotrajano komunalno čistilno napravo sredi mesta 
ustrezno rekonstruirali in dogradili, je občini sredi decembra vendarle uspelo. Sklenili so 
pogodbo z domačim Komunalnim podjetjem Ormož (s podizvajalcem), dela pa bodo začeli 
v začetku prihodnjega leta.
»Sam projekt je vreden dobre 
tri milijone evrov z DDV. Večino, 
66 % oz. 2,2 milijona je evropskega 
denarja, država oz. okoljsko mini-
strstvo bo dodalo 385.000 evrov. 
Občina Ormož bo zagotovila 5 % 
investicije oziroma 160.000 evrov 
ter višino DDV, ki znaša 600.000 
evrov,« je fi nančno konstrukcijo 
investicije predstavil župan Danijel 
Vrbnjak in dodal, da bo imela pre-
novljena in dograjena čistilna na-
prava kapaciteto 8.000 PE. Grad-
bena dela naj bi bila zaključena v 
začetku leta 2022.
Komunalno podjetje Ormož bo 
za izvedbo gradbenih del prejelo 
3.089.846 evrov, za umestitev 
tehnologije pa bo poskrbel podiz-
vajalec GH Holding. Nadzor nad 
potekom investicije bo izvajalo 
podjetje PRO Plus za 92.720 evrov, 
za obveščanje javnosti pa bo do-
mači Zavod za informiranje (radio 
Prlek) prejel 24.500 evrov. V prvi 
fazi je sicer najugodnejšo ponud-
bo oddalo podjetje GIC Gradnje iz 
Rogaške Slatine, in sicer 3.045.146 
evrov. A se je ob temeljitem pre-
gledu vseh ponudb izkazalo, da je 
predračunska cena podjetja GIC 
Gradnje temeljila na napaki v izra-
čunu. Ob odpravi napake pa je bila 
njihova ponudba najvišja, in sicer 
3.383.335 evrov.
Foto: KG
Od leve: Peter Kirič, direktor ZZI Ormož, Bojana Sovič, direktorica PRO Plus, župan Danijel Vrbnjak, direktorica 
občinske uprave Milena Debeljak in Pavla Majcen, direktorica KP Ormož, ki je povedala: »Zavedati se moramo, 
da so tovrstne prenove čistilnih naprav včasih problematične. Upamo, da do zapletov pri gradbenih delih ne bo 
prišlo.«
Mesečna neto 
plačila podžupanom 
Žetale 0 €
Markovci 304 €
Podlehnik 324 €
Cirkulane 350 €
Videm 400 €
Majšperk 444 €
Makole 506 €
Vir: Občine
Štajerski TEDNIK petek, 18. 12. 2020    COLOR CMYK stran 9
petek  18. decembra 2020   9Politika
opozicije, ki predvideva ukinitev 
volilnih okrajev in možnost rela-
tivnega preferenčnega glasu. To 
pomeni, da bi po predlogu volivci 
v vsaki izmed osmih volilnih enot 
izbirali med enajstimi kandidati 
posamezne kandidatne liste, ki bi 
jim lahko oddali preferenčni glas. 
Prav tako to tudi pomeni, da bodo 
stranke oblikovale listo po posa-
meznih volilnih enotah in ne po 
volilnih okrajih.
Občine Spodnjega Podravja 
spadajo pod volilno enoto Ptuj, 
ki obsega tudi Slovenske gorice, 
Prlekijo in Prekmurje. Uveljavitev 
zgoraj omenjenega predloga bi v 
praksi pomenila, da bi kandidati 
za izvolitev v državni zbor morali 
prepričati zadostno število voliv-
cev iz celotnega območja VE Ptuj 
in ne samo dovolj velikega deleža v 
posameznem volilnem okraju. Pre-
dlagatelji s tem zasledujejo pred-
vsem idejo, da bi imel tako volivec 
več možnosti za izbiro kandidata 
posamezne kandidatne liste, prav 
tako pa bi glede na postavitev vr-
stnega reda kandidatne liste na to 
bolj vplivale tudi stranke z razpo-
reditvijo vrstnega reda kandidatov 
na posamezni listi.
Nov predlagani
sistem 
omogoča 
zdrs v centralizacijo
Zagovorniki predloga zatrjujejo, 
da bi tak način pomenil več demo-
kratičnosti in več vpliva posame-
znega volivca, kdo bodo naši pred-
stavniki v državnem zboru, kdo je 
tisti, ki ima dejansko pri volivcih 
večje zaupanje. Po očitkih kritikov 
predloga pa se s takšno spremem-
bo pojavlja predvsem bojazen do-
datne centralizacije, saj bodo kan-
didati iz mestnih središč in pred-
hodno bolj prepoznani kandidati 
v gotovi prednosti pred kandidati 
iz bolj obrobnih volilnih okrajev. 
To pa bi lahko vodilo v zmanjšano 
geografsko raznolikost v zastopa-
nosti državnega zbora. 
Za korekcijo samega Zakona o 
volitvah v državni zbor pa se zahte-
va zedinjenje dvotretjinske večine 
poslancev. Potrebna bi bila torej 
uskladitev med opozicijo in koa-
Po trenutno še veljavni zakono-
daji, volivec posameznega okraja 
lahko izbira le med kandidati, ki 
so jih predlagale stranke ali liste. 
Da pa bi kandidatu uspel preboj na 
parket državnega zbora, mora na 
volitvah prepričati dovolj velik de-
lež volivcev v volilnem okraju, kjer 
kandidira.
Ustavno sodišče pa je v eni iz-
med svojih bolj razvpitih odločitev 
8. novembra 2018 ugotovilo, da 
trenutni volilni sistem volitev v dr-
žavni zbor ni skladen z Ustavo RS. 
Poenostavljeno je ključna točka to-
vrstne odločitve sodišča v tem, da 
mora imeti volivec odločilno vlogo 
pri izbiri kandidata.
Rok za spremembo 
zakonodaje se izteče že 
prihodnji teden
Več kot dve leti je minilo od odlo-
čitve Ustavnega sodišča, do spre-
membe zakonodaje pa še vedno 
ni prišlo. O tematiki sicer poteka 
pestra politična razprava na držav-
nem nivoju, saj rok za spremembo 
po odločbi Ustavnega sodišča izte-
če 21. decembra letos. To praktično 
pomeni, da bi bile volitve, ki bi bile 
izvedene po tem datumu, ustavno 
pravno sporne. Gre za izjemno po-
membno vprašanje, vendar se zdi, 
da ob trenutni zdravstveni situaciji 
in predvsem slabi obveščenosti, 
ne poteka ustrezna javna razprava 
med ključnimi deležniki - volivci. 
Predsednik republike Borut Pahor 
je ob nedavnem intervjuju med 
drugim dejal: »Morebitna neustav-
nost, ki bi visela nad volitvami brez 
spremembe, bi predstavljala tako 
veliko politično negotovost, da si 
je niti pravno niti politično ne sme-
mo privoščiti.«
Predlagajo 
ukinitev volilnih 
okrajev
V parlamentarni razpravi je tre-
nutno najbolj aktualen predlog 
Foto: Sta/M24
Slovenija, Podravje  V senci epidemije tudi spremembe sistema volitev 
Ustavnosti državnozborskih 
volitev so šteti dnevi
Interese 13.600 volilnih upravičencev iz volilnega okraja Ormož zagovarjajo trije poslanci, inte-
rese 23.000-glave množice iz murskosoboškega volilnega okraja pa noben. Nesorazmerje je omo-
gočil ali bolje rečeno povzročil volilni sistem parlamentarnih volitev, ki mu je Ustavno sodišče že 
določilo rok trajanja. Izteče pa se v prihodnjem tednu.
Žetale  Svetniki o zimski službi
Plužijo tudi več kot 40 
privatnih dovozov
Cestna infrastruktura je v Halozah zaradi razgibanega in 
strmega območja vsakoletni proračunski izziv. Poglavje zase 
na področju vzdrževanja in urejanja pa je zimska služba. 
Zanjo imajo v Žetalah v proračunu 2021 predvidenih 63.000 
evrov oz. skoraj 20.000 evrov več kot v sosednji občini Pod-
lehnik.
Koncesionar za izvajanje zimske službe v najvišje ležeči občini v 
Halozah je Cestno podjetje Ptuj, pluženje lokalnih cest in javnih poti 
pa nato izvajajo domači podizvajalci. Ob tem pa so tudi letos svetniki 
potrdili seznam odsekov, ki bodo očiščeni snega oz. posipani iz 
občinskega proračuna, čeprav vodijo do posameznih prebivalcev 
občine. Gre za ceste, ki niso zajete v program izvajanja zimske 
službe, vendar služijo za dostop do bivališč občanom in da se torej 
zagotavlja prevoznost cest in s tem dostop do doma. »To odločitev 
smo sprejeli že pred leti, vsako leto znova pa prevetrimo odseke in 
odločimo, kje je tovrstna pomoč občine potrebna. Morda bo kdo 
rekel, da je tovrstna podpora sporna, vendar vsi nimajo možnosti, 
da bi si očistili dovoze, ob tem gre dejansko za manjši prispevek 
občine,« je pojasnil župan Anton Butolen. V proračunu za leto 2021 je 
na tej postavki predvidenih 3.000 evrov, na seznamu pa je preko 40 
odsekov, dolgih od nekaj deset do 300 metrov. Kot omenjeno, pa je 
v proračunu za leto 2021 predvidenih skupno 63.000 evrov za zimsko 
službo, letos so porabili 37.825 evrov. 
Foto: ČG
Ob tem so svetniki sprejeli še nekaj manjših uskladitev letošnjih 
proračunskih prihodkov in izdatkov. Na račun odpovedane prireditve 
ob občinskem prazniku bo občina kupila domačim gasilcem novi 
defi brator, obstoječega pa bo namestila na pročelje zdravstvenega 
doma. Prav tako so letos nekaj tisoč evrov privarčevali zaradi 
neizvajanja šolskih prevozov zaradi zaprtja šol, ki pa so jih že namenili 
za kritje kar petih prostih mest v vrtcu v Žetalah.
Število volilnih upravičencev 
in poslancev VE Ptuj po okrajih:
Volilni okraji VE Ptuj Število volivcev Število poslancev
Lendava 18.886 1
Ormož 13.606 3
Ljutomer 14.453 1
Murska Sobota I 23.188 0
Murska Sobota II 23.759 1
Gornja Radgona 16.786 0
Lenart 15.421 1
Pesnica 15.718 1
Ptuj I 20.425 1
Ptuj II 16.076 1
Ptuj III 18.818 1
Skupaj 197.136 11
Vir: DVK
Iz tabele je razvidno, da poslanca državnega zbora v največjem volilnem 
okraju Murska Sobota I izbira skoraj dvakrat več volivcev kot v najmanj-
šem (Ormož). Zanimivo pa je, da so bili iz najmanjšega okraja na preteklih 
volitvah izvoljeni trije poslanci, iz največjega pa prav nihče, saj se pri do-
delitvi mandata iz posamezne liste upošteva delež pridobljenih glasov na 
posamezen okraj. Ta delež pa je ob večjem številu volivcev seveda težje 
doseči in tako posledično interese Ormoža zastopajo kar trije poslanci, 
interese Ptuja in okolice pa le dva poslanca.
Vprašanje sistema volilne zakonodaje je zelo pomembno 
za vsako demokracijo. Kateri sistem je tisti, ki najbolje 
odraža interes posameznega volivca, je tako strokovno 
vprašanje, kot tudi vprašanje interesa večine volivcev. 
Zato je izjemno pomembno, da je tematika obravnavana 
v javni razpravi, ki omogoča vključitev cele vrste deležni-
kov, da je res zagotovljeno ustrezno informiranje splošne 
javnosti. Pri tem se pa pojavlja resnično žalostno dejstvo 
o neusklajenosti in neoperativnosti slovenske politike, 
ki v roku več let ni zmogla in znala poiskati ustreznega 
kompromisa in rešitve, ki bi zagotovila ustavno nesporne 
volitve v državni zbor. Vedno znova pretehtajo osebni 
interesi posameznih poslancev in poslanskih skupin, kar 
nas je danes pripeljalo v situacijo, ko je treba sredi naj-
večje zdravstvene krize v zadnjih sto letih na hitro spre-
jeti rešitve, ki so zaradi omenjenih okoliščin povsem izven 
radarja državljanov, ki imajo druge skrbi. Zelo nezrelo in 
predvsem nedemokratično.K
o
m
e
n
ti
ra
m
o
licijo, ki pa jo je v teh dneh težko 
pričakovati.
Štajerski TEDNIK petek, 18. 12. 2020     COLOR CMYK stran 10
petek  18. decembra 2020Poslovna sporočila10
RECIKEL je vaš zanesljiv partner, ki vam ponuja strokovno podporo pri 
vzpostavitvi evidence in poročanju o embalaži, dani na trg RS. Z našo pomočjo 
boste izpolnili obveznosti, ki vam jih nalaga zakonodaja. 
ZA VEČ INFORMACIJ POKLIČITE NA 01/588 08 58.
Kliknite na 
www.embalaznina.si
in bodite obveščeni.
POTEM BOSTE MORALI PLAČATI 
RAVNANJE Z EMBALAŽO.
STE PRVI, KI DAJETE
EMBALAŽO NA TRG RS?
Štajerski TEDNIK petek, 18. 12. 2020     COLOR CMYK stran 11
petek  18. decembra 2020 Ljudje in dogodki   11
V njej se predstavlja 140 turistič-
nih kmetij z nastanitvijo, izletni-
ških kmetij, vinotočev in osmic, ki 
vabijo k raziskovanju raznolikosti 
slovenskih regij in njihovega pode-
želja. Turistične kmetije igrajo po-
membno vlogo pri uresničevanju 
usmeritve Slovenije v zeleni in traj-
nostni turizem, saj turistom ponu-
jajo nemnožični, zdrav in aktivni 
oddih, tesno povezan z naravo in 
ponudbo lokalno pridelane hrane, 
je prepričana Maja Pak, direktori-
ca STO. 
»Prav to so tudi elementi, za 
katere napovedujejo, da bodo za 
goste po krizi še pomembnejši. 
Naj bo publikacija vir novih navdi-
hov za varna in zdrava doživetja 
ter počitnikovanje v Sloveniji v 
času, ko bo to zopet mogoče.«
Da je ključna prednost dožive-
tij na kmetijah varnost za zdravje 
gosta, kar se je v teh časih izkazalo 
še za kako pomembno, pa dodaja 
Renata Kosi, strokovna sodelavka 
za področje turizma na kmetijah 
na celjskem kmetijsko-gozdar-
skem zavodu. Zaradi manjših ka-
pacitet je število gostov manjše 
kot pri drugih ponudnikih, večina 
hrane, ki jo ponudijo, pa je pride-
lana na kmetijah. Veseli jo, da se je 
kljub intenzivni digitalizaciji pove-
čal interes kmetij za predstavitev v 
posodobljenem katalogu, saj se je 
letos na novo pridružilo 31 kmetij.
Turistične kmetije so v katalo-
gu predstavljene po posameznih 
regijah. Za podravsko njegovi av-
torji pravijo, da je tam skoraj vse 
povezano z vinsko trto, Pohorjem, 
reko Dravo in gradovi, podrobno 
pa je predstavljenih 12 turističnih 
kmetij, od katerih jih tretjina pri-
haja s kungoškega konca. Iz Spo-
dnjega Podravja so tri kmetije, in 
sicer Firbas iz Cogetincev v občini 
Cerkvenjak, Štern – Pri Kovačniku 
iz Planice nad Framom in Pri Kape-
li (Veršič-Druzovič) iz Drbetincev v 
občini Sveti Andraž v Slovenskih 
goricah.
»Turistične kmetije so pomem-
ben in nepogrešljiv del turistične 
ponudbe v Sloveniji, saj resnič-
no ohranjajo tradicijo in značilne 
lokalne in hišne jedi in pijače ter 
skrbijo za obdelanost podeželja. 
Veseli smo, da smo prepoznavni 
tako doma kot po celem svetu, saj 
svoje delo opravljamo s srcem ter 
v sozvočju z naravo,« pravi pred-
sednik ZTKS Matija Vimpolšek.
Katalog turističnih kmetij v ti-
skani in digitalni obliki v sloven-
skem, angleškem, nemškem, itali-
janskem, francoskem in hrvaškem 
jeziku sta pomagali izdati Kmetij-
sko-gozdarska zbornica Slovenije 
in kmetijsko ministrstvo.
Slovenija, Podravje  Izšla že enajsta publikacija o slovenskih turističnih kmetijah
V katalogu le trije spodnjepodravski ponudniki
Publikacijo o turističnih kmetijah v Sloveniji Moj način oddiha na podeželju sta skupaj pripravili Slovenska turistična organizacija (STO) in Združenje turističnih 
kmetij Slovenije (ZTKS).
Foto: SD
Domače dobrote, kot jih vidimo na posnetku s kmetije Firbas v Cogetincih, so ena od ključnih prednosti doživetij 
na kmetijah. 
Kulturno društvo Cirkulane se 
ponaša z zavidljivo 121-letnico de-
lovanja. Tako častitljiva starost 
veliko pove o pomenu in delovanju 
društva skozi zgodovino, označili 
bi ga lahko kot pravo zakladnico 
nesnovne kulturne dediščine. Se-
veda pa žar cirkulanski ljubiteljski 
kulturi dajejo tudi mlajša društva, 
med katerimi je izjemno dejavno 
Društvo za oživitev gradu Borl 
(DgB), ki je bilo ustanovljeno v 
letu 2005. Po zaslugi društva so 
Cirkulane, ki so ena najmlajših ob-
čin v Sloveniji in Podravju, dobile 
spisano še eno knjigo: o gradu Borl 
in njegovemu življenju v 20. sto-
letju. Zapisov, ki so zbrani knjigi, 
se bo verjetno marsikateri bralec 
še spomnil, saj je grajski mogotec 
nad skalno pečino ob robu Drave 
markantno zaznamoval čas po 
letu 1951. Kot turistični kompleks z 
gostilno, plesi in kopališčem je va-
bil goste od blizu in daleč. Po letu 
1979 kljub velikim načrtom ni več 
nikoli prav zaživel.
Lokalna društva so do gradu 
vseskozi gojila veliko mero spošto-
vanja. Prostovoljci se trudijo, da bi 
dihal z okoljem, zato nenehno ku-
jejo ideje, kako ga približati javno-
sti in obiskovalcem. Ker pa je graj-
sko poslopje zaradi dotrajanosti 
postalo za obiske prenevarno, je 
zadnja leta celotni kompleks pod 
ključem. Ministrstvo za kulturo, ki 
trenutno obnavlja del gradu, napo-
veduje njegovo ponovno odprtje 
in postopno revitalizacijo.
Knjigo predstavili 
na barbarno nedeljo
Neumorni s prispevkom lokalne-
mu okolju in z raziskovanjem graj-
ske dediščine so tudi v DgB. Dru-
štvo že več let ob prazniku farne 
zavetnice sv. Barbare, ki goduje 4. 
decembra, organizira prihod gro-
fovskega para in njune garde med 
ljudstvo. Grof in grofi ca Sauer se s 
kočijo pripeljeta do cerkve, udeleži-
ta se svete maše, po maši se spre-
hodita med stojnicami, ki jih pos-
tavijo v središču kraja. Letos vsega 
tega dogajanja zaradi epidemije ni 
bilo moč izvesti. Kljub temu so člani 
DgB svoje celoletno projektno delo 
na barbarno nedeljo kronali z izda-
jo knjige. Gre za lep zaključek leta, 
sijajen poklon kraju in gradu.
Virtualni sprehod po 
knjigi
Knjigo sta uredili Sonja Golc in 
Mira Petrovič, naslov pa ima Borl 
v 20. stoletju. Predstavitev knjige 
so izvedli virtualno, na spletnem 
kanalu Youtube. Začetek prispevka 
je naznanilo igranje domačih tam-
burašev, ki delujejo v okviru KD Cir-
kulane. »Jutranji zvonovi so vabili k 
praznovanju, a nas je neka nevidna 
sila prisilila v drugačno vsakdanjost, 
drugačno praznovanje praznika 
naše farne zavetnice sv. Barbare. 
Kljub drugačnim razmeram se stro-
kovnemu delu dogodka ob barbar-
nem nismo odpovedali, prenesli 
smo ga na splet. Slavnostni dogo-
dek ob izdaji knjige in 15-letnica de-
lovanja DgB zato ne bosta nič manj 
pomembna in svečana, kot če bi ju 
zaznamovali v običajnih razmerah. 
Pri izdaji knjige nas je sodelovalo 
osem avtorjev: Sonja Golc, Mira 
Petrovič, dr. Aleš Marđetko, Mateja 
Muršec, dr. Marjeta Ciglenečki, Bar-
bara Lečnik, Franc Milošič in Moni-
ka Klinc,« je ob predstavitvi knjige v 
prispevku na spletu v uvodu pove-
dala predsednica DgB in sourednica 
publikacije Sonja Golc.
Od plemstva skozi 
vojno do letovišča
Predgovor v knjigi je napisala 
županja Antonija Žumbar. Sledi 
nagovor urednic, nato pa sedem 
poglavij zanimivega branja o zgo-
dovini gradu v stoletju med 1900 
in 2000. Golčeva in Petrovičeva sta 
opisali življenje na gradu do začetka 
prve svetovne vojne in menjave la-
stništva ter vse do druge svetovne 
vojne. Leta 1922 se je plemstvo iz 
grada umaknilo, posest je prevze-
la delniška družba Borlin. Dr. Aleš 
Marđetko je strnil temnejšo plat 
zgodovine gradu v času med 2. 
svetovno vojno, Mateja Muršec je 
podrobno orisala turistični razcvet 
na gradu po letu 1951, ko je gos-
tišče slovelo kot sinonim za dobro 
hrano, pijačo in zabavo. Dr. Marjeta 
Ciglenečki se je dotaknila vprašanja, 
kako so z gradu postopoma izginja-
le dragocena oprema in umetnine. 
Barbara Lečnik iz Zavoda za varstvo 
kulturne dediščine je zbrala podat-
ke o obnovah gradu v 20. stoletju, 
predvsem tistih, ki so potekale pod 
budnim očesom konservatorske 
stroke. 
Domačinka Monika Klinc, ki po-
klicno deluje na področju turizma, 
je pripravila poglavje o Borlu kot 
točki na turističnem zemljevidu, 
novinar Franc Milošič in rojak iz Cir-
kulan pa je v prispevku Koga čakajo 
grajske sobane prikazal neuresniče-
ne ideje o zagonu novega življenja 
na Borlu, z velikim posestvom za 
rekreacijo, med drugim ureditvijo 
igrišča za golf. V izdelavo načrtov 
se je pred več desetletji vključevala 
tudi kidričevska TGA, danes Talum. 
Med razlogi, da oživljanje gradu za 
namen turizma ni bilo uspešno, sta 
po Milošičevem mnenju tudi razpad 
velike ptujske občine in podržavlje-
nje gradu.
Foto: DgB
Knjiga Grad Borl v 20. stoletju je lahko zanimivo branje za starejše in mlaj-
še generacije bralcev. Za starejše zato, ker med drugim obuja spomine na 
nekdanjo plemiško in vinogradniško posest pred 2. svetovno vojno, obdobje 
vojne vihre ter zlata leta Borla po letu 1960. Vsega tega se nekateri ljudje še 
spomnijo. Mlajšim bralcem pa kot odprta dlan ponuja vpogled v vse, kar 
se je na gradu dogajalo v zadnjem stoletju minulega tisočletja.
Cirkulane  Društvo za oživitev gradu Borl
Barbarno, 15-letnica društva in izdaja knjige
V Cirkulanah, majhni občini sredi haloških gričev, ima ljubiteljska kultura posebno mesto. Društveno življenje je zelo bogato, dogodkov in projektov 
nikoli ne zmanjka, posluh za ljubiteljske kulturnike ima tudi lokalna skupnost.
Brskali po domačih in tujih arhivih
Mira Petrovič, ki je poleg Golčeve sourednica izdane knji-
ge, je pojasnila, da je knjiga Borl v 20. stoletju že peta izdana 
knjiga v društveni zbirki Svet Belanov. »V društvu sledimo 
poslanstvu, ki smo si ga zastavili ob ustanovitvi v letu 2005, 
to je raziskovati in predstavljati zgodovino enega najlepših 
štajerskih gradov ter opozarjati na njegov pomen in potrebo 
po ohranitvi te naše pomembne kulturne dediščine. Knjiga je 
rezultat večletnih prizadevanj članov društva, ki smo z brska-
njem po domačih in tujih arhivih ter ob stikih s številnimi 
posamezniki zbrali množico zanimivih dokumentov, fotografij 
in pričevanj. Ob tolikšni količini zbranega gradiva se je zde-
la odločitev o izdaji knjige edina logična. Vsebinsko je knjiga 
smiselno nadaljevanje monografije Grad Borl, ki smo jo izdali 
leta 2010. O zgodovini gradu Borl v 20. stoletju ni bilo veliko 
napisanega. Doslej zbrani podatki v literaturi so skopi, ohra-
njeni arhivski viri pa razdrobljeni in nepopolni. Med domačini 
je ohranjen zlasti spomin na tiste čase, ko je na Borlu delovalo 
letovišče. V knjigi dajemo odgovore in pojasnila o mnogih od-
prtih vprašanjih, kako je grad živel v 20. stoletju.«
Foto: DgB
Urednici knjige Sonja Golc in Mira Petrovič
Štajerski TEDNIK petek, 18. 12. 2020     COLOR CMYK stran 12
Novica o njenem izginotju je v 
soboto zjutraj najprej zakrožila po 
spletu. »Sama sem jo prebrala na 
Facebooku. Takoj sem poklicala 
strica pogrešane in ga vprašala, 
ali potrebujejo pomoč pri iska-
nju,« pripoveduje Majda Kunčnik, 
predsednica PGD Desenci. »Tako 
Simonina starša kot njen stric so 
namreč člani našega društva, tako 
da se dobro poznamo. Ponuje-
no pomoč je z veseljem sprejel, z 
mamo pogrešane sta jo namreč 
zaman iskala že v petek. Akcija, o 
kateri smo uradno obvestili tudi 
center za obveščanje, je nato bli-
skovito stekla.«
Prečesali njive in 
gozdove
Svojci, sosedje in desenški ga-
silci so tako v soboto preiskali ob-
močje, kjer je bila nazadnje videna, 
in sicer ob regionalni cesti Lenart–
Ptuj, v bližini Ča-ča bara v Ločiču v 
občini Trnovska vas. Videli naj bi jo, 
ko je hodila po kolesarsko-spreha-
jalni poti v smeri proti Ptuju. Iskalci 
so prečesali tamkajšnje njive, goz-
dove, poti, a žal brez uspeha.
Naslednji dan, v nedeljo, se je 
iskanje nadaljevalo, organizacijo 
je prevzel župan Franc Pukšič, ki je 
poleg PGD Desenci in Destrnik ter 
lovcev LD Destrnik aktiviral še Ci-
vilno zaščito. Pogrešano je skušalo 
najti kar 50 prostovoljcev, a tudi 
oni niso imeli sreče. Kot so poveda-
li na Policijski upravi Maribor, poli-
cija začne pogrešano osebo iskati 
šele po 48 urah, dovoljenje svojcev 
za objavo v medijih pa so pridobili 
v ponedeljek, torej četrti dan po 
tem, ko se je za Simono Meglič iz-
gubila vsaka sled. V pozivu vsem, ki 
bi jo videli ali karkoli vedeli o njej, 
je opisana kot 165 centimetrov vi-
soka in 55 kilogramov težka črno-
laska rjavih oči, ki naj bi bila na dan 
izginotja oblečena v dolgo rdečo 
bundo in črne hlače ter obuta v 
bele športne copate številka 35.
Osebne težave in 
izguba službe
Življenje pogrešani zadnje čase 
ni bilo preveč naklonjeno. Kot je 
slišati, je temnolaso lepotico pe-
stilo veliko osebnih težav, v krat-
kem pa naj bi zaradi epidemije 
novega koronavirusa ostala tudi 
brez že druge službe. Ker so se 
težave morda preveč nakopičile, 
so se njeni iskalci bali črnega sce-
narija. »Moram priznati, da smo si 
kar oddahnili, ko je nismo našli, saj 
nas je to navdalo z upanjem, da je 
živa in zdrava ter da je odšla, ker je 
preprosto potrebovala spremem-
bo,« pravi Kunčnikova. 
Po neuradnih informacijah naj 
bi bil s Simono Meglič po telefonu 
zadnjič v stiku njen znanec s Ptuja, 
in to prav v času, ko je bila pri ome-
njenem Ča-ča baru. Prav tam naj 
bi z njenega telefona zaznali tudi 
zadnji signal, saj naj bi bil od takrat 
izklopljen oziroma izpraznjen. V 
stiski in negotovosti, kje je in kaj se 
je zgodilo z njihovo Simono, pa so 
se svojci bojda obrnili tudi na več 
vedeževalk, ki so jo vse po vrsti vi-
dele v neki brunarici ob vodi.
petek  18. decembra 2020Kronika12
Vir: ARSO
4-dnevna napoved za Podravje
Danes bo delno jasno, zjutraj in do-
poldne bo po nižinah megla ali niz-
ka oblačnost, ki se ponekod lahko 
zadrži ves dan. Jutranje temperatu-
re bodo od -4 do 2, na Primorskem 
okoli 5, najvišje dnevne od 3 do 7, 
na Primorskem do 12 °C. V soboto 
bo prevladovalo oblačno in megleno 
vreme, več jasnine bo le v goratem 
svetu. V nedeljo bo oblačno. Občas-
no bo rosilo ali rahlo deževalo.
Destrnik  Iskalna akcija za pogrešano Simono Meglič iz Levanjcev se nadaljuje
Temnolaso lepotico nazadnje videli v Trnovski vasi
Da gre na sprehod, je staršema prejšnji četrtek okoli osme ure zjutraj dejala njuna 43-letna edinka Simona Meglič. Nič nenavadnega, saj je veliko hodila, 
kondicijo si je nabirala predvsem na mirnih poteh ob Pesnici. Le da se tokrat ni vrnila.
Po dobrem tednu 
še nič novega
Simono Meglič je s konjeniki 
in psi sledniki v torek iskala tudi 
policija, pri tem so ji pomagali 
gasilci iz PGD Desenci in 
Destrnik, pridružili pa tudi člani 
PGD Biš. Žal se je tudi ta akcija 
končala neuspešno. Megličeva 
je tako zdaj pogrešana že več 
kot teden dni, na PU Maribor 
pa nadaljujejo z zbiranjem 
obvestil oziroma kriminalistično 
preiskavo o njenem izginotju.
V omenjenem obdobju je umr-
lo za 4,5 % več prebivalcev kot 
povprečno v istem obdobju v le-
tih 2015–2019. V primerjavi s tem 
obdobjem je letos število umrlih 
najizraziteje odstopalo v oktobru, 
ko je umrlo za 23,7 % več prebival-
cev kot povprečno v oktobru med 
letoma 2015 in 2019. 
Če pogledamo tabelo 1, vidimo, 
da število prebivalcev narašča 
(predvsem zaradi priseljevanja 
tujcev), posledično narašča tudi 
število umrlih. Zadnja tri leta se 
ta številka giblje okrog 20.500, 
po podatkih Sursa pa je do konca 
oktobra letos umrlo 17.575 ljudi, 
kar pomeni, da bi bilo v zadnjih 
dveh mesecih letošnjega leta v 
normalnih razmerah »prostora še 
za okrog 3.000 smrti«. Kot kažejo 
trenutne razmere, bo to število za-
gotovo preseženo, saj je v Sloveniji 
od 1. do 22. novembra umrlo 2.100 
prebivalcev.
Doslej najbolj črn lanski 
januar
Povsem običajno je, da vsako 
leto največ ljudi umre v zimskih me-
secih. V januarju, februarju, marcu 
in decembru 2019 je tako umrlo kar 
38,1 % vseh v tem letu umrlih prebi-
valcev; največ smrti pa je terjal lan-
ski januar, ki je bil tudi edini mesec 
Slovenija  Kaj o številu umrlih pravi letna in mesečna statistika
V prvih desetih mesecih niti dve smrti več na dan
Po podatkih državnega statističnega urada je od začetka letošnjega leta do konca oktobra umrlo 17.575 prebivalcev Slovenije, kar je v primerjavi 
z istim obdobjem lani za 2,7 odstotka več. 
Foto: SD
Pogrešano so nazadnje videli blizu Ča-ča bara v občini Trnovska vas, od tam naj bi bil tudi zadnji signal z njenega 
telefona.
z več kot 2.000 smrtmi, saj je tak-
rat, kot je razvidno iz tabele 2, umr-
lo 2.140 ljudi. Iz primerjave umrlih 
po mesecih za lani in letos vidimo, 
da je od januarja do konca avgusta 
lani skupaj umrlo 13.940, v enakem 
letošnjem obdobju pa 13.840, torej 
sto ljudi manj, in to kljub večjemu 
številu prebivalcev. Za 8,6 % več 
umrlih v primerjavi z lanskim je bilo 
v letošnjem septembru, v oktobru 
za 26,8 %, verodostojne primerjave 
za november pa še ni.
Lani na dan umrlo 
povprečno 56 
prebivalcev
Pod drobnogled vzemimo še 
število povprečno umrlih po dne-
vih. V letu 2019 je v Sloveniji umrlo 
povprečno 56 prebivalcev na dan, 
za najbolj črn dan v lanskem letu 
pa velja 23. januar, ki je vzel kar 
86 življenj. Ker letošnjega leta še 
ni konec, seveda ne moremo pri-
merjati števila umrlih za leti 2019 
in 2020, lahko pa upoštevamo ob-
dobje od januarja do konca okto-
bra vsakega leta. Če torej sešteje-
mo umrle v prvih desetih mesecih 
in to število razdelimo po dnevih, 
ugotovimo, da je v letu 2019 na 
dan v povprečju umrlo 57 oseb, v 
letu 2020 pa 58,6. Do konca okto-
bra letos je tako umrlo 469 ljudi 
več kot v enakem obdobju lani, to-
rej manj kot dve osebi več na dan. 
Za koliko bo ta razlika narasla v no-
vembru in decembru, pa bo treba 
počakati na čas po novem letu, ko 
bodo državni statistiki zbrali in ob-
delali podatke. 
Število prebivalcev Slovenije in število umrlih po letih od 2015-2020
2015 2016 2017 2018 2019 2020
Število prebivalcev 2.062.874 2.064.188 2.065.895 2.066.880 2.080.908 2.100.126 
Število umrlih 19.834 19.689 20.509 20.485 20.588 17.575 (1. 1.–31. 10.)
Vir: SURS
Število umrlih v Sloveniji po mesecih 
za leti 2019 in 2020
2019 2020
Januar 2.140 1.971
Februar 1.953 1.889
Marec 1.887 1.851
April 1.652 1.750
Maj 1.641 1.593
Junij 1.466 1.613
Julij 1.587 1.566
Avgust 1.614 1.607 
September 1.531 1.662 
Oktober 1.635 2.073 
November ni podatka 2.100 (1.-22.11.)
Skupaj 17.106 17.575 (1.-31.10.)
Vir: SURS 
Foto: Dreamstime/M24
Foto: osebni arhiv
Simono Meglič njena starša po-
grešata od prejšnjega četrtka. 
Štajerski TEDNIK petek, 18. 12. 2020    COLOR CMYK stran 13
Dijaki Vivien Peteršič, Maša Jan-
žekovič, Klara Kristl, Tina Voljč, 
Nina Bogša, Jure Bezjak in Luka 
Caf so zagrizli v temo, ki se ji reče 
Evropska unija. To pomeni, da pre-
birajo gradivo na temo Evropske 
unije, sodelujejo na spletnih do-
godkih, ki potekajo v obliki razprav 
z evropskimi poslanci in drugimi 
gosti o različnih evropskih temati-
kah – tako so nedolgo nazaj sode-
lovali v spletni razpravi o odnosih 
med EU in ZDA. Želijo pa si, da bi 
zanimanje za EU vzbudili tudi pri 
sovrstnikih. »Verjamemo, da nam 
bo ta cilj s sodelovanjem v projek-
tu in s številnimi aktivnostmi, ki jih 
izvajamo, tudi uspelo doseči. Ob 
tem pa se bomo naučili še ogrom-
no novih stvari, razširili naša obzor-
ja in tako dobili dobro popotnico 
za našo prihodnost,« so dodali di-
jaki ekonomske šole.
petek  18. decembra 2020 Družba in kultura   13
„Predlog me je sprva presene-
til. Za plaketo so me predlagali 
na področju, na katerem sta se 
najbolj intenzivno, z največjo lju-
beznijo prepletali moja poklicna in 
prostovoljska pot. Bila sem vesela, 
še bolj pa sporočila, da sem med 
letošnjimi prejemniki plaket. S 
področja kulture je ZKD Slovenije 
letos predlagala mene,“ je pove-
dala Branka Bezeljak, ki je svoje 
poklicno delo nadgradila s prosto-
voljnim delom. Vsako priznanje je 
na nek način tudi spodbuda, da 
človek še vztraja in še išče nove iz-
zive. Prejemnica iskreno pove, da 
se trudi, da bi se počasi umaknila, 
ker so sedaj na vrsti že mladi, da bi 
kaj počeli. Za svoje dosedanje delo 
in prizadevanja na področju kultu-
re je prejela že več priznanj, JSKD 
jo je nagradil na državni ravni, MO 
Ptuj ji je dodelila oljenko, prejela 
pa je še več drugih priznanj. Vsa ta 
priznanja so po njenem osebnem 
mnenju prišla vse prezgodaj, saj 
jih je prejela v obdobju, ko je imela 
še veliko načrtov, idej. Četudi se-
daj aktivnosti nekoliko zmanjšuje, 
sama pravi, da se nekoliko umir-
ja, pa je prepričana, da še vedno 
lahko kaj naredi tudi na drugih 
področjih, kjer prav tako prosto-
voljno dela, ne samo na področju 
kulturnih društev. V življenju se 
ne smeš nikoli čisto umakniti, po-
membno pa je, da pravi trenutek 
zaznaš, kdaj se je treba umakniti, 
poudarja prejemnica plakete DS 
za leto 2020. Tako mladim večkrat 
pove, da ko bodo videli, da je teč-
na, da jim preseda, ji morajo pove-
dati, ker to pomeni, da imajo sami 
že boljše ideje kot ona. Sama je 
namreč najbolj ponosna na svoje 
prostovoljno delo z mladimi na po-
dročju kulture, predvsem pa gle-
dališke umetnosti. Tako se že 30 
let praktično in teoretično ukvarja 
z gledališko pedagogiko. 
Uspešni mladi – 
največje priznanje
Delo v gledališkem studiu je v 
tem času dalo izjemne rezultate. 
Gre za ustvarjalni proces, ki mladim 
omogoča, da spoznajo psihoso-
cialne veščine za študij in bodoče 
poklice, obenem pa je studio tudi 
zatočišče mladim v stiskah. Za igro 
je navdušila številne mlade, ki so se 
odločili za študij na AGRFT, doslej 
je bilo že 21 diplomantov. Nepre-
cenljiv je tudi njen prispevek pri 
vzgoji odličnih mentorjev. Posebej 
pa velja izpostaviti delovanje alter-
nativne scene v Stari steklarski de-
lavnici in v Teatru III. „Ko vidim vse 
te mlade ljudi, nekdanje umetnike, 
tudi te mlade, ki so postali zelo 
dobri mentorji, zelo dobri poslov-
neži, je to tisto priznanje, celo 
večje kot tisto fi zično priznanje, za 
vse delo, ki si ga opravil. Tako sem 
izjemno vesela, da je Feri Lainšček 
dobil veliko Prešernovo nagrado. 
Ko sem bila prvič kot mentorica v 
nekih delavnicah Petra Božiča, je 
bil med mladimi pesniki, s katerimi 
smo delali. Tudi to je tisto, zaradi 
česar se splača delati vse to, kar 
sem počela in še danes počnem z 
veliko ljubeznijo,“ pove.
Prostovoljstvo je 
vedno bilo in bo tudi v 
prihodnje
„Čut za prostovoljstvo imaš v 
sebi ali pa ga nimaš, da si se sposo-
ben približati ljudem, jim biti nak-
lonjen, z nekimi pozitivnimi ener-
gijami reševati odnose, probleme. 
To je verjetno v moji naravi,“ pravi 
Branka Bezeljak. „Glavnino tega 
pa ti dajo starši že v zgodnjem ot-
roštvu. Mi smo generacija staršev, 
ki so po vojni veliko delali prosto-
voljsko. Ko to doživiš, to tudi spre-
jemaš. Ta vzorec njihove predano-
sti. Moji starši so nama s sestro vse 
to dali. Skupaj sva na nek način v 
prostovoljstvu na različnih področ-
jih že celo življenje. Ne gre samo za 
dobrodelnost, humanitarnost, gre 
tudi za aktivno družbeno-politično 
delo. Zadnja leta kot prostovoljka 
veliko delam v Območnem združe-
nju borcev za vrednote NOB Ptuj. 
Sicer pa je prostovoljstvo vedno 
bilo in bo tudi v prihodnje, saj vse-
ga ni mogoče postaviti v neke okvi-
re, pravila, javne zavode, državni 
sistem itd. Edino takšna oblika 
delovanja, kot se sedaj moderno 
imenuje civilna družba, nevladne 
organizacije, to je tisto, kar drži 
pokonci ljudi, da vztrajajo, da 
zmorejo tudi v najhujših trenutkih, 
ko so najbolj potrebni pomoči in 
spodbude,“ je še povedala Branka 
Bezeljak, letošnja prejemnica pla-
kete DS ob mednarodnem dnevu 
prostovoljstva. 
Slovenija, Ptuj  Branka Bezeljak, prejemnica plakete Državnega sveta
Najponosnejša na delo z mladimi
Predsednik Državnega sveta (DS) RS vsako leto kot izraz podpore civilni družbi in v počastitev mednaro-
dnega dneva prostovoljstva, 5. decembra, slavnostno podeli plakete DS najzaslužnejšim društvenim delav-
kam in delavcem – prostovoljkam in prostovoljcem na različnih področjih. Tudi ob letošnjem dnevu pro-
stovoljstva bo plaketo prejelo 14 najzaslužnejših prostovoljcev. Svečano podelitev bodo izvedli po sprostitvi 
koronaukrepov. Ptujčanka Branka Bezeljak je prejemnica plakete DS kot najzaslužnejša dolgoletna prosto-
voljka na področju kulturnega društvenega življenja in požrtvovalnega vsestranskega dela z mladimi na 
predlog predsednika DS Alojza Kovšca in Zveze kulturnih društev Slovenije. Na področju prostovoljstva je 
dejavna že 40 let.
Foto: Črtomir Goznik
Branka Bezeljak, prejemnica plakete DS kot najzaslužnejša dolgoletna prostovoljka na področju kulturnega 
društvenega življenja in požrtvovalnega vsestranskega dela z mladimi. 
Ptuj  Aktualne evropske vsebine preselili na splet
Dijaki želijo EU približati sovrstnikom
Dijaki tretjega letnika Ekonomske šole ŠC Ptuj se tudi letos v okviru projekta EPAS potegujejo za naziv Šola am-
basadorka Evropskega parlamenta. Projekt vodi in koordinira Informacijska pisarna Evropskega parlamenta v 
Ljubljani in je namenjen slovenskim srednjim ter poklicnim šolam.
Foto: Ekonomska šola ŠC Ptuj
Na šolskem hodniku so dijaki lani postavili informacijsko točko, kjer je mogo-
če pridobiti informacije in gradivo o Evropskem parlamentu in Evropski uniji.
Ste že brali / Tanja Tuma:
Češnje, bele 
in rdeče
Najbrž se spodobi, da ob bližnjem slovenskem prazni-
ku preberemo nekaj domačega.
Slovenska pisateljica Tanja 
Tuma je po izobrazbi profesorica 
francoščine in angleščine, po 
poklicu pa urednica – in seveda 
tudi pisateljica. Svoj prvi roman 
Vetrovi Dalmacije je napisala leta 
2013 v angleškem jeziku in je del 
trilogije, katere drugi del (prav tako 
v angleščini) je Titova dediščina iz 
leta 2018; tretji del pa še ni izšel. 
Vmes je leta 2015 izdala roman v 
slovenščini Češnje, bele in rdeče, 
s podnaslovom Roman o spravi. 
'Z njim je razburkala slovensko 
javnost,' lahko preberemo na 
spletni strani Wikipedia.
No, mene ni razburkala. Je razburkala – če uporabimo simboliko 
iz naslova romana – 'bele', ker jih je prikazala s premalo beline, saj 
je na njih opazila tudi kakšen nebel madež? Je razburkala 'rdeče', 
ker je njihova rdečina včasih preveč spominjala na kri, pa ta kri 
ni bila njihova, ampak so jo oni prelili drugim? Morda je avtorica 
razburkala 'spravitelje', ker je zapisala: »'So pa resnično zapeli s to 
spravo,' je nekega dne brezbrižno komentiral z nosom, zakopanim 
v časopis, 'saj bo sprava, ko bomo vsi, ki nas te reči obremenjujejo, 
pomrli. In to bo kmalu. Midva sva rojena ob koncu vojne in jih 
imava sedemdeset, še nekaj let, pa bova šla rakom žvižgat. Zakaj na 
glas pozvanjajo nekaj, kar bo tako uredil čas sam po sebi. Naravni 
zakon.'« (Str. 288.) – (Ja, če sodobni politiki, rojeni desetletje po 
vojni, gradijo svojo politično podobo na spravi, potem jih takšne 
besede menda res 'razburkajo' ...)
Roman nas po dobro stran dolgem uvodnem delu, v katerem 
spremljamo Ano in Tineta (pa sploh ne vemo, kdo sta) na 
pogovornem večeru v Trubarjevi hiši literature (čas dogajanja: 
sedaj), popelje po življenjski poti njune matere Valerije, mladega 
dekleta iz Brkinov, v letih druge svetovne vojne in nekaj let po 
njej – od leta 1943 do 1949. Brkini – dežela, ki je že od prve 
svetovne vojne trpela pod italijanskim fašizmom. Ko sem začel brati 
pripoved o partizanki Valeriji, sem najprej pomislil, da sem prebral 
že marsikatero boljšo partizansko knjigo. No, pozneje se dogajanje 
z uvedbo novih literarnih oseb precej razživi in postane zanimivejše. 
Tako spoznamo Valerijino najboljšo prijateljico Ado, njenega fanta 
– pozneje moža – Andreja, zdravnika, ki ne mara komunistov in 
komunizma, zato se opredeli za domobranstvo. Razlog za sovraštvo 
do komunizma je usoda njegove sestre Sanje – vrhunske pianistke, 
ki jo umetniška pot in ljubezen v času pred drugo svetovno vojno 
popelje v Rusijo. Tam v času Stalinovih čistk njen zaročenec spozna 
vso krivičnost in krutost takratnega ruskega komunističnega 
režima, saj ga izženejo neznano kam, Sanja pa se mora vrniti v 
domovino. V začetku vojne pobegne v Združene države in tam 
uspešno nadaljuje svoj umetniško pot. *(Glej opombo!) Žalostna je 
tudi usoda Adine sestre Marjane, medicinske sestre, ki je prisiljena 
opravljati svoj poklic v italijanskih taboriščih, kjer naj bi skrbela za 
otroke v taboriščih. Pa ta 'skrbela' pomeni, da jih je spremljala na 
poti v smrt. Spoznamo Valerijino partizansko ljubezen, pa povojno 
usodo, ko skrbi za svojo družino – hčerko Ano in Adinega sina 
Tineta, za katerega so vsi prepričani, da je njen otrok, a ji ga je v 
resnici Ada ob povojnem pobegu v Argentino zaupala v varstvo. Pa 
še kup drugih medvojnih usod je pisateljica vpletla v svoj 'spravni 
roman'.
Pa še priporočilo založbi Karantanija, ki je izdala knjigo, in 
njenemu tehničnemu uredniku: preden boste dali v tisk naslednjo 
knjigo, jo dajte prebrati nekomu starejšemu, da vam pove, ali ste 
izbrali ustrezno velikost črk. Pri Češnjah ste bili preveč varčni (črke 
so bolj višnjeve velikosti)!
*P. s. To pa res moram zapisati. V romanu na nekem mestu 
pianistka Sanja na ameriškem odru (v dvorani Carnegie Hall) 
izvaja Koncert v b-molu P. I. Čajkovskega (str. 203–210). Ne boste 
verjeli: ko sem bral roman Češnje, bele in rdeče, ob poslušanju 
klasične glasbe (na radijskem kanalu Stingray Classic – na mojem 
TV-kanalu št. 532) – veste, kaj so vrteli? Koncert v b-molu P. I. 
Čajkovskega!
Štajerski TEDNIK petek, 18. 12. 2020     COLOR CMYK stran 14
petek  18. decembra 2020Zdravstveni globus14
Vsaj enkrat na leto, v mrzlih 
dneh pa sploh najpogosteje, začu-
timo bolečino in draženje v grlu. 
Včasih nas boli tako močno, da ne 
zmoremo več požirati hrane. Tudi 
če se trenutno počutimo kot riba 
v vodi, ne izzivajmo virusov, tem-
več raje okrepimo svoje zdravje in 
preprečimo težave z grlom z nasle-
dnjimi ukrepi.
Izpiranje 
z žajbljem
Med zelišči za grgranje in izpira-
nje grla je najučinkovitejši žajbelj, 
ki uničuje nepovabljene viruse in 
bakterije. Žličko posušenih in zdro-
bljenih žajbljevih listov prelijemo 
s skodelico vrele vode, pokrijemo 
in po petih minutah precedimo. 
Bolečine pri vnetem grlu blaži tudi 
topla tekočina iz žajbljevega čaja 
Foto: profimedia/M24
Pomagajmo si
Z domačimi pripravki nad praskanje v grlu
Najsi je vneto grlo znanilec navadnega prehlada, gripe, angine, laringitisa ali zgolj preveč ogrevanih prostorov, vedno lahko skrajšamo 
čas okrevanja.
Zakaj pride do bolečine 
v prsih
Vzrok bolečine v prsnem košu 
ni vedno samo srčna kap (akutni 
miokardni infarkt), ki se je vsak od 
nas najbolj boji. Do bolečin lahko 
pride zaradi bolezni in težav s ka-
terim koli organom v prsnem košu 
ali trebuhu. V prsnem košu boli 
zaradi motenj v prekrvavitvi prsnih 
organov, poškodb pljuč in prsnega 
koša, različnih okužb (pljučnica, 
vnetje srčne mišice, herpes zos-
ter-pasavec), zaradi bolečin v prsni 
steni, tumorjev, žolčnih kamnov in 
pogostokrat zaradi dolgotrajnega 
kašlja ter težav s hrbtenico. Pri 
mlajših in pri bolnikih brez večjih 
zdravstvenih težav pa se lahko 
bolečina pojavi tudi zaradi psihič-
nih težav v življenju. Bolečine so 
pogostokrat tudi pri bolnikih, ki jih 
peče zgaga.
Kdaj in kako si lahko 
pomagate sami
Bolnik si lahko pomaga pri bo-
lečini v prsnem košu samo, če mu 
je poznan vzrok bolečine. To je 
pogostokrat za laika nemogoče, 
zato je vselej priporočljiv obisk pri 
izbranem zdravniku. Če ima bolnik 
nenaden napad hude prsne bole-
čine ob naporu ter napad težkega 
dihanja, je najbolje, da nemudoma 
preneha dejavnost in pokliče nujno 
medicinsko pomoč (številka 112). 
Katere ukrepe 
zdravnika lahko 
pričakujete
Zdravnik vas bo v ambulanti 
ali na terenu (nujna medicinska 
pomoč) temeljito izprašal vse o 
bolečini in ostalih dotedanjih zdra-
vstvenih težavah ter o morebitnih 
dejavnikih tveganja (kajenje, zvi-
šan krvni tlak, holesterol, povišan 
krvni sladkor oziroma sladkorna 
bolezen) in o družinski obreme-
njenosti (miokardni infarkt, angi-
na pektoris). Pogovoru bo sledil 
pregled in preiskave, s katerimi bo 
zdravnik poizkušal poiskati vzrok 
vaših težav. 
Kateri so načini 
zdravljenja
Načini zdravljenja bolečine v 
prsnem košu so vedno pogojeni 
z vzrokom le-teh in se od bolezni 
do bolezni razlikujejo. Vaš zdravnik 
vam bo predpisal zdravilo, ki ga 
potrebujete in vas naročil na kon-
trolni pregled. 
V primeru resnejših zdravstve-
nih težav vas bo poslal na urgentni 
oddelek najbližje bolnišnice zaradi 
nadaljnjih preiskav.
Kako poteka 
spremljanje bolnika z 
bolečino v prsih
V manj nujnih primerih, tudi v tis-
tih, ko bolezen ni popolnoma raz-
poznavna, bo zdravnik družinske 
medicine poizkušal na kontrolnih 
pregledih ugotoviti vzrok. Napotil 
vas bo lahko na dodatne preiskave, 
predpisal vam bo različna zdravila. 
Najpomembneje je, da zdravniku 
ves čas čim natančneje poizkušate 
opisati težave in spreminjanje va-
šega zdravstvenega stanja, kajti le 
tako lahko skupaj najdeta in odpra-
vita vzrok vaših težav.
Literatura : Publikacija združenja družinskih 
zdravnikov Slovenije/ Navodila za bolnike
Metka Petek Uhan, 
dr. med., spec. družinske 
medicine, ZD Ptuj
Foto: Dreamstume/M24
Zdravstveni nasveti
Bolečina v prsih
Omilimo vnetje 
z zeliščnim čajem 
in ananasom
Že tri skodelice čaja dnevno 
naredijo pravi čudež, seveda le, 
če je čaj skrbno izbran. Zoper 
vneto grlo in tudi hripavost se je 
najbolj izkazal timijanov poparek: 
eno žličko posušenega zelišča 
prelijemo s skodelico vrele vode, 
pustimo pokrito stati deset minut 
in precedimo. Podoben učinek bomo 
dosegli s poparkom iz materine 
dušice. Mnogi fi toterapevti pa 
priporočajo čajno mešanico iz 
timijana, poprove mete in slezovih 
cvetov. Vzamemo po en ščep vsakega 
in iz njih pripravimo poparek. Pri 
bolečem grlu se priporoča tudi 
uživanje svežega ananasa. Ta 
sadež vsebuje številne zdravilne 
sestavine, ki zmanjšajo vnetje ter 
pozdravijo in okrepijo tkiva v grlu. 
Pravzaprav redno uživanje ananasa 
skrajša čas okrevanja za nekaj dni. 
Recept je nadvse preprost: vsak dan 
pojejmo skodelico sveže narezanega 
tropskega sadeža.
Kot je v izjavi za medije ob robu 
seje DZ dejal minister za zdravje, 
ga je na nek način presenetila 
nedeljska odločitev vlade za spro-
ščanje nekaterih protikoronskih 
ukrepov. »Sledil sem stališču stro-
kovne skupine, ki se je spreme-
nilo praktično v enem dnevu. Do 
zdaj sem podpiral njihova stališča 
in tudi tokrat sicer sem, ob tem 
da imam sam številne pomisleke 
na sproščanje, ki se zaključi 23. 
decembra,« je dejal.
Vlada je namreč v nedeljo skle-
nila, da je od torka, 15. decembra, 
do 23. decembra v omejenem 
obsegu sproščen javni potniški 
promet, odpirajo se frizerski sa-
loni, cvetličarne, avtopralnice in 
čistilnice. V regijah z ugodnejšo 
epidemiološko sliko in z naloženo 
aplikacijo za obveščanje o stikih 
z okuženimi z novim koronaviru-
som pa bo mogoče prehajati tudi 
meje občine.
Gantar upa, da bodo ljudje v 
tem obdobju spoštovali vse ukre-
pe, saj nekih posebnih dodatnih 
rezerv v zdravstvenem sistemu 
ni. »Še vedno se da nekaj naredi-
ti, najti kakšno posteljo, je pa res, 
da zdravstvo v tem trenutku ne 
more sprejemati večjega števila 
dodatnih bolnikov,« je opozo-
ril. Opomnil je, da so ozko grlo 
predvsem intenzivne postelje in 
pomanjkanje ustrezno usposob-
ljenega kadra.
Spomnil je na stališče Evropske 
komisije in Evropskega centra za 
preprečevanje in obvladovanje 
bolezni, da bi morali veljati strogi 
ukrepi, glede na to, da se januar-
ja, lahko tudi februarja, pričakuje 
močan val.
O ukrepih in s kakšnimi navodili 
bodo nagovorili državljane, bo 
vlada razpravljala in odločala na 
seji v četrtek.
Kot je poudaril, je bil že zdaj 
za strožje omejitve oz. za zaprtje 
nenujnih gospodarskih dejavno-
sti. Priznava, da so težave zaradi 
dolgotrajnega zapiranja veliko 
dejavnosti, a je hkrati »absolutno 
za to, da se omejitve uvedejo, gle-
de na to da je zdravstveni sistem 
na mejah svojih zmogljivosti«. Po 
neuradnih informacijah spletnega 
portala 24ur.com naj bi pristojni 
pripravili predlog, ki predvideva 
popolno zaprtje države po 24. 
decembru, in sicer do 4. januarja 
2021. To pomeni, da bi delovale 
samo zdravstvene ustanove, le-
karne ter trgovine z živili, izdali pa 
bi tudi priporočilo ali odredbo, da 
zaposleni v tem času odidejo na 
kolektivni dopust.
Tedenski mikroskop 
Minister Gantar želi še ostrejše 
ukrepe med prazniki
Minister Tomaž Gantar je napovedano sproščanje nekaterih ukrepov za zajezitev 
epidemije pospremil s številnimi pomisleki. Skrbijo ga predvsem omejene kapacite-
te zdravstva, zato se zavzema za dodatne omejitve med prazniki. Napovedal je tudi 
razmislek, kako bo v prihodnje potekalo delo in sodelovanje s strokovno posvetovalno 
skupino za covid-19.
Foto: Sta/M24
in morske soli, ki učinkuje kot blag 
antiseptik. Skodelico vrele vode 
prelijemo čez dve žlički posušene-
ga žajblja, pokrijemo in pustimo 
stati deset minut. Precedimo in do-
damo pol žličke morske soli.
Spodbuda za 
obrambne celice
Privoščimo si kuro z dodatki vi-
tamina A ali pa si ga v izobilju nalo-
žimo na krožnik. Najdemo ga v ko-
renju, paradižniku, temno zeleni in 
rumeni zelenjavi, v rumenem sad-
ju, margarini, jajcih, jetrih, ribjem 
olju, mleku in mlečnih izdelkih.
Pazljivo pri 
zalivanju rož
Ste vedeli, da so skoraj vse rože 
povzročiteljice sobne plesni, ta pa 
je premalokrat omenjena povzro-
čiteljica praskanja v grlu, kašljanja, 
pa tudi izcedka iz nosu? Pri zaliva-
nju sobnih rož moramo biti pozor-
ni, da se med zalivanjem zemlja v 
lončku popolnoma posuši. Cvetje, 
ki potrebuje za rast veliko vlage, 
umaknimo iz spalnice, vanjo pa 
prenesimo nekaj sobnih lilij, za ka-
tere je dokazano, da posrkajo in 
uničijo kar 60 odstotkov plesni.
Kdaj k zdravniku
Takoj, če imamo poleg bolečega 
grla povišano telesno temperatu-
ro, vnete in boleče bezgavke, ki jih 
na vratu sami zlahka zatipamo. K 
zdravniku moramo tudi, če praska-
nje in rahla bolečina ne popustita 
po enem tednu, ali če težko poži-
ramo hrano, kar naznanja gnojno 
angino, ki jo lahko pozdravimo le z 
antibiotiki.
Kdaj morate k zdravniku
K zdravniku morate vedno in takoj, ko imate napad 
bolečine v prsnem košu, ki vam jemlje sapo in onemogoča 
normalno telesno dejavnost. V takšnih primerih je najbolje 
poklicati nujno medicinsko pomoč. V manj hudih primerih 
naj vas k zdravniku zapelje nekdo od svojcev. Vsakršna 
telesna dejavnost se odsvetuje.
Štajerski TEDNIK petek, 18. 12. 2020     COLOR CMYK stran 15
V ožji krog za ta naziv so se le-
tos uvrstile občine Sevnica, Laško 
in Ormož, slednja pa je naposled 
pometla s konkurenco in bila raz-
glašena za čebelam najprijaznej-
šo. Občina Ormož bo tako prejela 
prehodni leseni pokal, ko bodo 
razmere dopuščale osebno pre-
dajo, Semenarna Ljubljana pa bo 
čebelarskemu društvu podarila 
vrečke medovitih rastlin. 
Na javnem natečaju je občina 
prepričala strokovno komisijo 
s prakso, ki je že vrsto let dobro 
utečena. Tako denimo za zdra-
vstveno varstvo čebel, ki ga izvaja 
Čebelarsko društvo Ormož, vsa-
ko leto namenjajo proračunska 
sredstva, ki so letos znašala okoli 
1.500 evrov. Lokalnim ponudni-
kom omogočajo sodelovanje v 
sklopu promocije pod blagovno 
znamko Jeruzalem Slovenije, po-
leg tega pa imajo čebelarji mož-
nost prodaje svojih produktov na 
vseh tradicionalnih sejmih in več-
jih prireditvah. 
Letos so načrtovali tudi izved-
bo dogodka Medeni vikend, ki pa 
je bil odpovedan zaradi epidemije 
covida-19.
»Skrb za čebele je v našem 
okolju nepogrešljiva, saj nepos-
redno omogoča razvoj drugih 
pridelovalnih dejavnosti na eni 
strani, prav tako pa so čebelarji 
pomembni turistični ponudniki. 
Čebelarsko društvo pri tem že 
vrsto let skrbi za izobraževanje 
čebelarjev in razporeditev panjev 
po celotni občini, naša naloga pa 
je, da jih v prizadevanjih nepos-
redno podpiramo. Podeljeni naziv 
predstavlja potrditev, da je naša 
praksa dobra, hkrati pa nam nala-
ga odgovornost, da z njo nadalju-
jemo in jo tudi oplemenitimo,« so 
povedali na občini Ormož.
petek  18. decembra 2020 Za kratek čas   15
Ormož  Čebelam najprijaznejša občina
Laskavi naziv je letos romal v Ormož
Že deseto leto zapored je Čebelarska zveza Slovenije iskala dobre prakse čebelarskega turizma. Tradicionalno vsako 
leto pripravijo natečaj, kjer lahko sodelujejo občine v tekmovanju za laskavi naziv. Letos je bila kot čebelam najpri-
jaznejša občina razglašena občina Ormož.
Foto: Sta/M24
ARAIZA, Francisco - mehiški tenorist in operni solist, MONTALVO, Juan - ekvadorski pisatelj in politik iz 19. stoletja, 
OTTER, Anne Sofie von - švedska mezzosopranistka, UMBRA - naravni pigment temno rjave barve
Na poslovnem področju se 
boste morali sprijazniti in 
soočiti z nekim neprijetnim 
dejstvom, povezanim s 
fi nancami. V dom se vam 
sicer splača vlagati, stroškov 
vas ne sme biti strah. V 
ljubezni pričakujte preobrat.
Pred vami je umirjen teden, 
saj boste ugotovili, da stara 
ljubezen ne zarjavi. Uživali 
boste v občutku varnosti 
in gotovosti. Sobota bo vaš 
dan, le lepo se oblecite in 
nadišavite. Na poslovnem 
področju ne bo nič novega.
Na poslovnem področju se 
bo življenje malo umirilo, 
čeprav to ne pomeni, da 
vam bo dolgčas. V nedeljo 
popoldan in zvečer boste v 
središču pozornosti. Naredite 
si čudovit družinski dan.
Glede poslovnih poti in 
uspeha boste ugotovili, da sta 
vztrajnost in prizadevnost 
dobri naložbi za prihodnost 
in da vam že vračata 
rezultate. V vaš objem se 
lahko vrne stara ljubezen. 
Bodite previdni!
V teh dneh boste intenzivno 
iskali svoje mesto pod soncem 
in pri tem verjetno ugotovili, 
da je včasih bolje, če je človek 
sam, saj so vam nesoglasja 
v partnerski zvezi „požrla“ 
veliko živcev. Zelo prijetno 
bo v četrtek.
Pred vami so novi izzivi in 
podvigi. Drugače pa bo na 
osebnem področju. Če ste 
do sedaj novosti uvajali bolj 
počasi in skoraj neopazno, 
bo tega miru kmalu konec, 
saj bo že od sobote naprej vse 
drugače.
Srečno obdobje se bo še 
nadaljevalo in še stopnjevalo, 
saj boste v teh dneh bolje 
zaslužili ali pa dobili novo 
fi nančno priložnost. Ugodni 
dnevi za nakupe. Najboljša 
dneva bosta tako petek kot 
sreda. 
Umirjen teden brez posebnih 
novosti. Sreda bo v službi 
bolj umirjena kot četrtek. V 
službi bo treba pohiteti, zato 
bo malo nervoze. V soboto 
pa se boste imeli zelo lepo, 
saj bodo prišli na obisk stari 
dobri prijatelji.
V delovnem okolju bo malo 
trenja, drugače pa večjih 
stresov ne bo. V ljubezni 
bodo zvezde še naprej na vaši 
strani, posebno v nedeljo, 
ko se boste raznežili. Krotki 
boste kot prava zadovoljna 
mačkica ali mačkon.
Srečen teden predvsem za 
zaljubljene ali pa tiste, ki 
bi to radi bili. Če ste samski 
in osamljeni, lahko v tem 
tednu spoznate novo osebo. 
Vezanim pa se bo odnos 
okrasil s cvetjem. Stara 
ljubezen ne zarjavi. 
Po stresnem in dinamičnem 
tednu oziroma dnevih boste v 
teh dneh predvsem umirjeni 
in uživaški. Sprostili se boste 
in začeli uživati v preprostih 
radostih življenja. V torek 
lahko obnovite prijateljsko 
vez.
Ne bodite tako naveličani 
in brez energije in načrtov. 
Počakajte še malo, saj je 
pred vami bolj dinamično 
in ustvarjalno obdobje. 
Našli boste nove cilje, tudi 
nova ljubezen pride v vaše 
življenje – ali pa se bo 
oglasila stara.
BIK
(21. 4. – 20. 5.)
OVEN
(21. 3. – 20. 4.)
DVOJČKA
(21. 5. – 20. 6.)
RAK
(21. 6. – 22. 7.)
LEV
(23. 7. – 22. 8.)
DEVICA
(23. 8. – 22. 9.)
TEHTNICA
(23. 9. – 23. 10.)
ŠKORPIJON
(24. 10. – 22. 11.)
STRELEC
(23. 11. – 21. 12.)
KOZOROG
(22. 12. – 20. 1.)
VODNAR
(21. 1. – 18. 2.)
RIBI
(19. 2. – 20. 3.)
Tedenski horoskop do 22. decembra
Štajerski TEDNIK petek, 18. 12. 2020     COLOR CMYK stran 16
petek  18. decembra 2020Poslovna in druga sporočila16
Naročila: tajništvo družbe Radio-Tednik Ptuj. Cena izvoda z darilno embalažo je zgolj 15 evrov, za naročnike Štajerskega tednika pa 10 evrov. ww
w
.te
dn
ik
.s
i
31. december od 11. ure
Spoštovani otroci in starši!
• KS Dolena
• KS Sela
•
•
•
• KS Leskovec
•
• KS Lancova vas
Vse dobro v letu, ki prihaja!
1211
•
•
•
•
•
•
02/ 749 34 10 02/ 749 34 16
Štajerski TEDNIK petek, 18. 12. 2020     COLOR CMYK stran 17
Športnik leta 2020
Orjak iz Podvincev 
najobetavnejši športnik leta
Stran 19
Nogomet
»Pogodbena vrednost bo v 
celoti razdeljena klubom«
Stran 19
Konec tedna še zadnje dejanje tega dela
Med tednom so nogometaši v 1. ligi odigrali tekme 18. kroga, kar 
je bila zanje že osma tekma v zadnjih 26 dneh. Ritem je res oster, po 
koncu tedna pa bodo igralci vendarle dočakali odmor …
Zelo zadovoljni so lahko Celjani, ki so v sredo premagali močne 
Koprčane. Varovanci Dušana Kosiča so tako zapored ugnali dva pri-
morska ligaša (v prejšnjem krogu že Gorico), Koprčani pa doživeli 
dva zaporedna poraza s štajerskima kluboma (v prejšnjem krogu z 
Mariborom). Vse glasnejše so govorice, da so Miranu Srebrniču na 
klopi ambicioznega Kopra šteti dnevi …
Gorica po drugi zamenjavi trenerja v sezoni – po Borivoju Lučiću 
je brez službe ostal še Gordan Petrić – ni izkoristila »šok terapije«, 
klonila je v Sežani. Domači Tabor je tam nerešljiva uganka za doma-
la vse tekmece, na devetih tekmah je sedemkrat zmagal in dvakrat 
remiziral!
Ljubljanski derbi je bil odigran že v torek, mestna 
tekmeca pa sta si razdelila točke. Glede na uvrstitev na 
lestvici je to uspeh za Bravo, glede na prikazano pa za 
Olimpijo …
Na lestvici strelcev se je Dario Kolobarič (Domžale) z osmim za-
detkom v sezoni na vrhu izenačil z Đorđem Ivanovićem (Olimpija) in 
Nardinom Mulahusejnovićem (Koper). 
JM
Rokomet
Jeruzalem na Hardeku 
suvereno čez Izolčane
 Stran 18
Futsal, Rok Rednak
Z Mariborom okusil tudi 
igranje v Ligi prvakov
Stran 18
Urednik športnih strani: 
Jože Mohorič.
Sodelavci: 
David Breznik, Uroš Krstič, 
Niko Šoštarič, Simeon Gönc, 
Franc Slodnjak, 
Silva Razlag,
Črtomir Goznik.
Tokrat tekma vsaj bo …
S tekmami 19. kroga se bo začela tretja četrtina sezone v 1. ligi, 
obenem pa se bo zaključil jesenski del. Povsem zadnjo tekmo tega 
dela bodo v nedeljo odigrali najbližji sosedi, Mariborčani in Kidričani. 
To bo njuna šele druga medsebojna v sezoni, saj prva ni bila odi-
grana (Kidričani niso prišli v Maribor zaradi premalo časa za priprave 
po okužbi s koronavirusom) in so jo v korist Maribora registrirali 3:0. 
Tokrat tekma vendarle bo …
»Čeprav si vsi skupaj želimo že v tem trenutku zaključiti ta del se-
zone, pa se proti Mariboru vendarle ne bomo predali vnaprej. Če 
bomo imeli pravi pristop in se nam poklopi še nekaj stvari, potem 
lahko nedvomno tudi presenetimo,« je dejal Luka Janžekovič. 
Trener šumarjev Oskar Drobne ima svoje želje: »Proti Mariboru si 
želim podobno igro, kot smo jo prikazali v prvem polčasu. Moramo 
biti kompaktni in odgovorni, to sem pogrešal v drugem polčasu v 
Domžalah. Mora nas krasiti borbenost in pošten odnos, potem se 
lahko nadejamo morebitnega presenečenja.«
1. SNL, 19. krog: Maribor – Aluminij, v nedeljo ob 17.15 v 
Mariboru.
Medsebojni tekmi v sezoni:
1. krog: Maribor – Aluminij 3:0 (b. b.);
10. krog: Aluminij – Maribor 1:3 (0:2); Azemović; Požeg Vancaš, 
Mitrović, Kronaveter.
Nogometaši Aluminija se po lan-
skih prebliskih v dvobojih z Domža-
lami (dve zmagi, remi in en poraz) 
očitno spet vračajo v stari ritem 
porazov z omenjenimi tekmeci. To 
je bil v 22. medsebojnem dvoboju 
15. poraz. 
Tak razplet se je najavljal že v 
uvodnih minutah, saj so domačini v 
1. minuti zastreljali prvo priložnost 
(Pišek), v 2. minuti pa so že poved-
li. Pišek je imel veliko prostora na 
sredini igrišča, sledila je podaja do 
Kolobariča, ki je ob neodločnem 
Pantalonu odlično streljal s 16 me-
trov in zadel v polno – 1:0. 
Gostje so bili v začetnih minutah 
povsem anemični, po petih minu-
tah pa so se dvignili kot ptič Feniks 
iz pepela. Vajeti igre so prevzeli v 
svoje roke in začeli nizati napad za 
napadom. Pečnik je v 8. minuti iz 
prostega strela sprožil mimo gola, 
a kljub temu do izenačenja ni pre-
teklo veliko časa. 
Za izenačenje zaslužna 
bočna branilca
V 14. minuti so šumarji izvedli 
hitro akcijo, v kateri sta bila v glav-
ni vlogi bočna branilca: Ploj se je 
levi strani znašel popolnoma neo-
viran, sledila je podaja v kazenski 
prostor, kjer je bil najbolj priseben 
Jakšić in je žogo prvič v sezoni 
spravil za hrbet tekmečevega vra-
tarja – 1:1. 
V naslednjih minutah so gostje 
zadržali pobudo ter nanizali nekaj 
izjemnih priložnosti. Najbolj so iz-
stopale tri: poskus Azemovića v 26. 
minuti, ko bi moral namesto strela 
na gol izbrati podajo do povsem 
samega Matjašiča, v 28. minuti 
slab strel Flakusa po podaji Jakšića, 
še posebej pa v 38. minuti prodor 
Pečnika in podaja pred gol do Fla-
kusa, ki je iz petih metrov namesto 
gola zadel prečko, za nameček pa 
se je žoga od nje odbila na gol črto, 
potem pa v polje …
Na odmor sta tako ekipi odšli 
poravnani, kar ni ustrezalo 
dogodkom na igrišču. 
Povsem drugače je bilo v 
drugem polčasu, ko je bila 
na igrišču samo še ena ekipa 
– tista v rumenih dresih … 
Kidričani so bili povsem 
nemočni, več kot 15 minut 
jim ni uspelo prenesti žoge 
na polovico Domžal …
Gol in 11-metrovka v 
dveh minutah
V 62. minuti je najprej Janžeko-
vič ubranil strel Kariča in žogo od-
bil v kot. Po njem pa so domačini 
povedli: Ibričić je z glavo najprej 
žogo poslal v stativo, odbitek pa 
je Karić iz strani lepo usmeril v gol 
– 2:1. 
Dve minuti kasneje bi lahko do-
mačini dokončno odločili tekmo, 
saj je najprej Kolobarič nemoteno 
sprejel žogo na kakšnih desetih 
metrov od gola, nato pa je Pan-
talon na njem naredil prekršek 
za najstrožjo kazen. K izvedbi je 
pristopil Ibričić, a mu je sicer kar 
močan strel Janžekovič izjemno 
ubranil. Podobno je bilo že na tek-
mi v Kidričevem … »Šlo je za psi-
hološko igro, srečo sem imel, da 
sem se vrgel v pravo stran,« je po 
dvoboju kapetanov skromno dejal 
Janžekovič. 
Kljub opravljenim petim menja-
vam – vstopili so Klepač, Krefl , Ma-
letić, Grajfoner in Štusej – se ekipi 
Aluminija ni uspelo pobrati, vse 
do konca so bili povsem nemoč-
ni, ustvarili si niso niti ene same 
polpriložnosti … Janžekovič je na 
drugi strani zbral še nekaj obramb 
in preprečil višji poraz svoje ekipe. 
Šumarji so tekmo presenetljivo 
odigrali brez Alena Krajnca. »Zara-
di zdravstvenih težav,« je pojasnil 
Drobne, ki je včasih gole zabijal 
tudi za Domžale. V ekipi Alumini-
ja je nastopilo še nekaj igralcev, 
nekoč ali še sedaj »povezanih« z 
Domžalami: Matjašič, Pečnik, Aze-
mović in Kim. Boljše poznavanje 
tamkajšnjega igrišča jim ni poma-
galo …
Jože Mohorič
Domžale – Aluminij 
2:1 (1:1)
STRELCI: 1:0 Kolobarić (2.), 1:1 
Jakšić (14.), 2:1 Šoštarič Karič (62.).
DOMŽALE: Sorčan, Urbančič, 
Šoštarič Karič, Vuklišević, Žinič, 
Husmani, Pišek, Svetlin (od 82. Po-
dlogar), Jakupović, Ibričić, Koloba-
rić. Trener: Dejan Djuranović.
ALUMINIJ: Janžekovič, Jakšić, 
Ploj, Azemović, Pantalon, Čermak, 
Prša (od 80. Grajfoner), Kim (od 
65. Klepač), Matjašič (od 87. Štu-
sej), Pečnik (od 65. Krefl ), Flakus 
Bosilj (od 80. Maletić). Trener: 
Oskar Drobne.
Nogomet  1. SNL, 18. krog
V drugem polčasu 
enostavno ugasnili
Foto: Martin Metelko / m24.si
Nogometaši Domžal so še drugič v sezoni z rezultatom 2:1 ugnali Aluminij. 
Oskar Drobne, trener Aluminija: »Vsaki ekipi je pripadel po en polčas, nam prvi, domačinom drugi. Prvi 
polčas je z naše strani izgledal fantastično! Res smo dobili prvi gol iz prvega strela na gol, a nismo padli na 
kolena, ampak smo izjemno odgovorili. Prihajali smo v priložnosti, tri ali štiri so bile tiste res izrazite. Prvi 
polčas nam mora biti za vzor za prihodnost. 
V drugem polčasu smo stali predaleč od tekmecev, izgubljali smo dvoboje, delali smo preveč napak, 
izgubljali 'čiste' žoge … Tekmeci so tako imeli posest, ustvarjali so stalni pritisk in so zadeli gol več kot mi. 
Mi smo imeli v prvem polčasu morda celo več priložnosti, a jih nismo izkoristili.«
Luka Janžekovič, Aluminij: »Prvi polčas smo izgledali precej dobro, le kakšen gol več bi morali zabiti. 
Tudi sami smo bili presenečeni, kako odlično smo reagirali na uvodni gol Domžal. V drugem polčasu so bili 
Domžalčani zelo agresivni, mi pa nismo našli nobenega odgovora, igrali smo zelo slabo, kot da bi na igrišče 
pritekla druga ekipa. Enostavno nam manjka kvalitete, kakšen izkušeni igralec več, niti žoge nismo uspeli 
spraviti na njihovo polovico. Morda gre samo za vprašanje samozavesti, morda je vse v glavah.«
REZULTATI 18. KROGA: 
Domžale – Aluminij 2:1 (1:1);
Bravo – Olimpija 0:0;
CB24 Tabor Sežana – Gorica 1:0 (0:0); strelec: 1:0 Stančič (79.);
Celje – Koper 2:0 (0:0); strelca: 1:0 Benedičič (69.), 2:0 Kuzmanović 
(92.).
Tekma Maribor – Mura je bila odigrana v četrtek, po sklepu redakcije. 
1. MARIBOR 17 10 4 3 34:20 34
2. OLIMPIJA LJUBLJANA 18 9 5 4 23:14 32
3. MURA 17 8 6 3 20:10 30
4. KOPER 18 7 6 5 24:20 27
5. DOMŽALE 18 6 6 6 26:24 24
6. CB24 TABOR SEŽANA 17 7 3 7 19:19 24
7. CELJE 18 6 5 7 19:18 23
8. BRAVO 17 5 6 6 16:20 21
9. ALUMINIJ 18 3 5 10 13:30 14
10. GORICA 18 2 4 12 12:31 10
RAZPORED 19. KROGA, V SOBOTO OB 13.00: CB24 Tabor Sežana – Ko-
per; OB 18.10: Olimpija – Gorica; V NEDELJO OB 13.00: Domžale – Bravo; 
OB 15.00: Celje – Mura; OB 17.15: Maribor – Aluminij. 
Štajerski TEDNIK petek, 18. 12. 2020     COLOR CMYK stran 18
Rok Rednak je s 27 leti eden 
najbolj izkušenih igralcev ekipe FC 
Hiša daril Ptuj, ki v letošnji sezoni 
1. slovenske futsal lige trenutno 
zaseda visoko 2. mesto. Na dose-
danjih 11 tekmah se je izkazal tudi 
v napadu, dosegel je že šest zadet-
kov, s čimer je ob Thomasu Pihler-
ju na lestvici klubskih strelcev takoj 
za Jeremyjem Bukovcem in Tilnom 
Gajserjem, ki sta jih dosegla po 12.
Začel nisi s futsalom, ampak si 
precej časa igral veliki nogomet, 
in sicer pri velenjskem Rudarju.
R. Rednak: »Začel sem pri se-
lekciji U-14, pri Rudarju pa sem 
nato ostal vse do prestopa v 
člansko konkurenco. Nato sem 
naredil manjšo pavzo, po kateri 
sem se na igrišča vrnil z igranjem 
v Šoštanju v 3. ligi. Nato je sledila 
še druga pavza, ki pa jo je preki-
nil klic z Dobovca, da bi se prišel 
poskusit v futsalu. Tako sem se 
leta 2017 dokončno odločil za 
futsal, naslednje leto pa sem že 
prestopil v Maribor, kjer sem os-
tal dve leti.«
Kakšna izkušnja je bilo igranje v 
Mariboru?
R. Rednak: »Prišel sem ravno v 
trenutku, ko so se Mariborčani že 
uvrstili v Ligo prvakov, v kateri je 
bil tempo povsem drugačen kot v 
slovenski ligi. To je bila zame izjem-
na izkušnja.«
Naslednja postaja je bil Ljuto-
mer, igranje za Tomaž Šic bar.
R. Rednak: »Ko je mariborska 
ekipa razpadla, so me klicali iz To-
maža. Bilo je lepo, ostal sem celo 
leto.«
Sledil je prestop na Ptuj, kjer je 
letos zbrana zelo močna ekipa.
R. Rednak: »Najpomembnejše 
je, da se fantje med seboj dobro 
razumemo. To se potem vidi tudi 
na igrišču, kjer dobro sodelujemo, 
komuniciramo – v ekipi se vidi pra-
vi športni duh.«
Ekipi daje pravi pečat trener Ro-
bert Grdović.
R. Rednak: »Ima pravi pristop do 
igralcev, resnično ga spoštujemo. 
Vseh njegovih zamisli se poskuša-
mo držati v čim večji meri, in ko je 
tako, igra steče. Vsakemu je takoj 
jasno, da je izjemen strokovnjak.«
Za zdaj ekipi FC Hiša daril Ptuj 
dobro kaže, držite 2. mesto na le-
stvici.
R. Rednak: »Cilj uprave in vseh v 
klubu je, da smo čim višje na lestvi-
ci in da se poskušamo prebiti do 
fi nala končnice. Za zdaj nam kaže 
dobro, predstave so konstantne, 
rezultati dobri.«
V zadnjih štirih tekmah ste imeli 
zahtevne tekmece, po vrsti so se 
zvrstili Dobovec (poraz), Tomaž 
(remi), Vrhnika in Sevnica (zmagi).
R. Rednak: »Dobovec je na višji 
ravni, kot smo vse ostale ekipe v 
ligi, tam je bilo težko pričakovati 
presenečenje. Izmed ostalih ekip 
je tako, da lahko praktično vsak 
premaga vsakega, še posebej, če 
nimaš pravega pristopa. V naši eki-
pi je tako, da gremo vsako tekmo 
'na polno', samo to prinaša rezul-
tate.«
Jože Mohorič
sivne igre v obrambi se ne moremo 
nadejati uspeha na težkem terenu 
v Ormožu,“ je med polčasoma 
potarnal pomočnik trenerja Peter 
Božič. 
V nadaljevanju je Izoli v nekaj 
primerih uspelo znižati zaostanek 
na –6, zadnjič pri izidu 20:14. Go-
nilna sila Jeruzalema je bil še nap-
rej Kosi, ki je tekmo končal pri kar 
12 golih. V 2. polčasu se je s svojo 
igro v domačem taboru dokazal 
še Nejc Krabonja, ki je dosegel šti-
ri zadetke. Sedem obramb sta od 
35. do 60. minute zbrala mladin-
ska vratarja Aleš Zemljič in Alen 
Skledar. Prednost Ormožanov je 
v treh primerih že znašala enajst 
zadetkov (29:18, 31:20, 32:21). Izoli 
k boljšemu rezultatu ni pomagal 
niti razpoloženi Vid Miklavec, ki je 
dosegel osem zadetkov. 
„Čestitke Jeruzalemu za več 
kot zasluženo zmago. Nam se je 
poznala utrujenost in ni nam uspe-
lo parirati hitri igri domačinov. Po 
videnem se sploh ne čudim, zakaj 
je ekipa Jeruzalema uvrščena tako 
visoko,“ je tekmo pokomentiral 
Marko Nikolić, sicer prvi strelec 
Izole v tem prvenstvu.
Ormožani so rutinirano opravili 
svojo nalogo tudi tokrat in mirno 
pripeljali tekmo k srečnemu kon-
cu. „Potrdili smo vlogo favorita 
in po dobri predstavi zasluženo 
zmagali. Tokrat smo zelo dobro 
odigrali tekmo nekateri, ki smo v 
preteklosti večkrat zatajili. Veseli 
me, da Hardek spet postaja neos-
vojljiva trdnjava. Na šestih tekmah 
smo zmagali petkrat, nadigrali so 
nas edino Celjani, ki pa so itak pog-
lavje zase. S prvim delom sezone 
moramo biti več kot zadovoljni, 
seveda pa bi piko na i uspešnemu 
prvemu delu prvenstva postavili 
z zmago na gostovanju v Dobovi. 
Dolgo časa sem že v Ormožu, a se 
ne spomnim, da bi kdaj zmagali v 
Dobovi,“ je še skrito željo glede 
zmage nad Dobovo povedal gol-
man Jeruzalema Balent. 
Tekma 14. kroga NLB-lige med 
Dobovo in Jeruzalemom je na spo-
redu v soboto, 19. decembra, ob 
19.00 v Dobovi. Glede na dobre 
igre Ormožanov obstaja upanje, 
da lahko končno tudi v Dobovi uja-
mejo kakšno točko.
Uroš Krstič 
Jeruzalem Ormož – 
Butan Plin Izola 32:22 
(17:10)
JERUZALEM ORMOŽ: Balent (11 
obramb), Zemljič (5 obramb), Skle-
dar (2 obrambi); Bogadi 2, Šoštarič 
1, Čudič 1 (1), Žuran 1, T. Hebar 4, 
Šulek 3, Kocbek 3, Kosi 12 (3), Kra-
bonja 4, Mesarić, Krasnič, Ciglar 1. 
Trener: Saša Prapotnik.
BUTAN PLIN IZOLA: Alessio (2 
obrambi), Kocjančič (8 obramb); 
Jurič, Korošec, Smej 1, Gorela 2, 
Poberaj 2, Konig 1, Miklavec 8 (3), 
Nikolić 3, Pernovšek 3, Demšar 1, 
Orbanič 1, Mijatovič. Trener: Fredi 
Radojkovič.
SEDEMMETROVKE: Jeruzalem 
6/4; Izola 3/3. 
IZKLJUČITVE: Jeruzalem 14; Izo-
la 8 minut.
IGRALEC TEKME: Tomislav Ba-
lent (Jeruzalem Ormož).
Ekipi Jeruzalema in Izole sta v 
sredo odigrali preloženo tekmo 
8. kroga, ki bi morala biti na spo-
redu že 24. oktobra. Takrat je bilo 
srečanje preloženo zaradi težav 
z virusom v taboru Primorcev. Za 
slednje je to bila že tretja tekma v 
sedmih dneh. 
„Sezona je čudna, tekme najprej 
odpadejo, nato moramo v tednu 
dni odigrati kar tri in seveda so pos-
ledica vsega tega poškodbe. Zabe-
ležili smo kar tri hujše poškodbe 
(Novak, Čolić, Stopar) in praktično 
ostali na le treh igralcih v zunanji li-
niji,“ je pred tekmo potarnal trener 
gostov Fredi Radojković. 
Na drugi strani povsem dru-
gačen scenarij pri Vinarjih. „To je 
šele naša četrta tekma v natančno 
dveh mesecih. Za razliko od Izole 
imamo skoraj popolnoma zdravo 
ekipo. Poškodovana sta le Danijel 
Mesarić in Matej Niedorfer,“ je 
stanje v ormoškem taboru opisal 
trener Saša Prapotnik. 
V prvih desetih minutah tekme 
smo spremljali slabo rokometno 
predstavo, kjer so se napake na eni 
in drugi strani kar vrstile. Na nivo-
ju sta bila le oba vratarja Tomislav 
Balent in Martin Kocjančič. Prva 
zadetka (1:1) sta padla šele v 5. mi-
nuti, ko je bil rezultat še zadnjič na 
tekmi poravnan. Kljub zapravljeni 
sedemmetrovki Tinčka Hebarja 
(zadet okvir vrat) in zastreljanemu 
zicerju Tea Šuleka so Ormožani na 
polovici polčasa že vodili za štiri 
zadetke (7:3). Goste, ki se nikakor 
niso znašli na parketu Hardeka, je 
pred hujšim zaostankom reševal 
vratar Kocjančič, ki je do odmora 
zbral 6 obramb. Svojo najboljšo 
partijo v letošnjem prvenstvu je v 
golu Jeruzalema prikazal Balent, ki 
je v 1. polčasu zbral kar 11 obramb! 
Razpoloženemu domačemu vra-
tarju se je pridružil še Tilen Kosi, ki 
je rešetal mrežo Primorcev iz vseh 
poziciji in od 10. do 30. minute do-
segel kar osem zadetkov.
Najvišja prednost gostiteljev v 
prvem delu tekme je znašala že de-
vet zadetkov (15:6). „Po rahli krizi 
na začetku tekme smo se hitro 
ogreli na pravo temperaturo in po 
zaslugi odlične igre tako v napadu 
kot v obrambi popolnoma razo-
rožili nasprotnika. Obenem smo 
imeli razpoloženega vratarja in na 
počitek smo odšli z lepo predno-
stjo sedmih golov (17:10),“ je ob 
polčasu razmišljal David Bogadi, 
levo krilo Jeruzalema. 
Na drugi strani gostje niso bili 
zadovoljni. „Nismo storili skoraj 
nobenega prekrška in tako smo 
Ormožanom dopustili, da razvijejo 
svojo hitro igro, za katero nismo 
imeli rešitev. Brez čvrste ter agre-
NLB-liga
REZULTATI ZAOSTALIH TEKEM: 
Jeruzalem Ormož – Butan Plin 
Izola 32:22 (17:10), Celje Pivovarna 
Laško –Trimo Trebnje 28:25 (13:11), 
Koper – Slovenj Gradec 2011 34:26 
(20:11), Ljubljana – Gorenje Velenje 
24:34  (6:16).
1. CELJE PL 12 12 0 0 24
2. GORENJE VELENJE 11 10 0 1 20
3. TRIMO TREBNJE 12 10 0 2 20
4. JERUZALEM ORMOŽ 10 7 0 3 14
5. SLOVENJ GRADEC 11 7 0 4 14
6. RIKO RIBNICA 12 6 0 6 12
7. KOPER 9 5 0 4 10
8. MARIBOR BRANIK 8 4 0 4 8
9. DOBOVA 11 3 0 8 6
10. GROSIST SLOVAN 12 2 1 9 5
11. LJUBLJANA 12 2 1 9 5
12. BUTAN PLIN IZOLA 12 2 1 9 5
13. URBANSCAPE LOKA 8 2 0 6 4
14. KRKA 10 1 1 8 3
petek  18. decembra 2020Šport18
Rokomet  NLB liga
Jeruzalem na Hardeku 
suvereno čez Izolčane
Futsal  Rok Rednak, FC Hiša daril Ptuj
Z Mariborom spoznal tudi 
igranje v Ligi prvakov
Rok Rednak, dosedanja 
športna pot v futsalu:
2017 – Dobovec
2017/18, 18/19 – FutureNet 
Maribor
2019/20 – Tomaž Šic bar
2020/21 – FC Hiša daril Ptuj
Foto: Črtomir Goznik
Najbolj razpoloženi igralec Ormoža v napadu je bil tokrat Tilen Kosi, dosegel je kar 12 zadetkov!
Foto: Črtomir Goznik
Rok Rednak: »Najpomembnejše je, da se fantje med seboj dobro razumemo.«
Nogomet  1. SNL
RAZPORED 19. KROGA, V SOBOTO OB 13.00: CB24 Tabor Sežana 
– Koper; OB 18.10: Olimpija – Gorica; V NEDELJO OB 13.00: Dom-
žale – Bravo; OB 15.00: Celje – Mura; OB 17.15: Maribor – Aluminij. 
Rokomet  NLB liga
RAZPORED 14. KROGA, V SOBOTO OB 17.00: LL grosist Slovan 
– Celje PL; OB 18.00: Urbanscape Loka – Riko Ribnica, Slovenja 
Gradec – Krka; OB 18.30: Koper – Trimo Trebnje; OB 19.00: Dobova 
– Jeruzalem Ormož. 
Tekma Ljubljana – Gorenje Velenje je že bila odigrana. 
Tekma Maribor Branik – Butan Izola plin je prestavljena. 
1. A SRL (ž)
ZAOSTALA TEKMA 5. KROGA: ŽRK Ptuj – Ž.U.R.D. Koper (v so-
boto ob 17.00).
Futsal  1. SFL
RAZPORED 12. KROGA, V PETEK OB 20.00: Sevnica – Bronx Ško-
fi ja, Dobrepolje – Dobovec; V SOBOTO OB 20.00: Tomaž Šic bar 
– Litija. Tekmi Mlinše – Hiša daril Ptuj in Siliko Vrhnika – Oplast Ko-
barid sta prestavljeni. 
JM
Športni napovednik
sport@radio-tednik.si
Štajerski TEDNIK petek, 18. 12. 2020     COLOR CMYK stran 19
kazali slovenski predstavniki. Zato 
je DŠNS tudi v tem posebnem letu 
podelilo nagrade najboljšim špor-
tnicam in športnikom. Razglasili so 
jih na 53. podelitvi nagrad, ki je po-
tekala v studiu Televizije Slovenija 
z neposrednim prenosom in prvič 
v zgodovini brez gledalcev.
Med prenosom so se predstavi-
le športne legende Matjaž Kek, De-
jan Zavec, Iztok Čop, Rajmond De-
bevec, Petra Majdič, Alenka Artnik, 
Boštjan Nachbar, Alenka Dovžan in 
Brigita Bukovec.
sta
Kolesar Primož Roglič, 
smučarska tekačica 
Anamarija Lampič in moška 
rokometna reprezentanca 
Slovenije so najboljša 
posameznika in ekipa leta 
2020 v izboru Društva 
športnih novinarjev Slovenije 
(DŠNS). Najobetavnejša 
mlada športna osebnost je 
atlet Kristjan Čeh.
Roglič, ki je med drugim ubranil 
naslov zmagovalca na dirki po Špa-
niji in bil drugi na dirki po Franciji, 
je bil najboljši slovenski športnik že 
lani. Letos je v dvoboju v glasova-
nju članov DŠNS dobil 61 glasov in 
ugnal prijatelja in tekmeca Tadeja 
Pogačarja, ki je zbral 43 glasov.
Pogačar se je izkazal na fran-
coski pentlji, kjer je v epskem 
slovenskem obračunu za zmago 
prav v zaključku z izjemnim krono-
metrom na največji etapni dirki na 
svetu ugnal Rogliča. Ta je sezono 
začel in končal na prvem mestu 
svetovne lestvice, vmes ga je za 
kratko prehitel Pogačar.
Lampičeva je za prvi naziv naj-
boljše slovenske športnice leta 
nasledila plezalko Janjo Garnbret. 
Lampičeva je med drugim osvojila 
tretje mesto v sprinterskem se-
števku svetovnega pokala in je bila 
v zbiru sprintov najboljša tudi na 
prestižni novoletni turneji Tour de 
ski. V tradicionalni anketi DŠNS je 
dobila kar 81 od 115 možnih glasov.
Nagrad v posamični konkurenci 
za drugo in tretje mesto letos ni 
bilo.
Moška rokometna reprezen-
tanca Slovenije je bila januarja 
četrta na evropskem prvenstvu 
ter je dobila 65 glasov. Več kot 20 
glasov je prejela le še moška re-
prezentanca v kanuju; Benjamin 
Savšek, Luka Božič in Jure Lenar-
čič so osvojili ekipni evropski na-
slov v Pragi.
Za najobetavnejšo mlado 
športno osebnost leta je bil 
izbran Ptujčan Čeh, ki se je 
v sezoni, ko ni bilo največjih 
atletskih tekmovanj, na 
večjih mitingih izstrelil v 
svetovni vrh meta diska.
Leto 2020 bo ostalo zapisano 
kot posebno. V pore življenja po 
domala vsem svetu, še posebej 
pa v našem (srednje)evropskem 
okolju, se je naselil koronavirus in 
poskrbel za novi vsakdan z zapr-
timi šolami, vrtci, posebnimi raz-
merami v zdravstvenih ustanovah, 
novi zgodbi v javnem prometu, z 
odpovedanimi potovanji ...
In tako tudi ob krepko spre-
menjenem športnem koledarju 
s prestavljenima največjima do-
godkoma, olimpijskimi igrami ter 
evropskim prvenstvom v nogo-
metu, ter še s kopico drugih veli-
kih tekmovanj, ki so jih prireditelji 
morali prenesti bodisi na prihodnje 
leto bodisi kar odpovedati.
Kljub temu pa so se na številnih 
tekmovanjih z izjemnimi uspehi iz-
Rezultati glasovanja 
Športnik leta 2020 
(glasovalo je 115 članov 
Društva športnih 
novinarjev Slovenije):
Moški točke
Primož Roglič 61
Tadej Pogačar 43
Luka Dončić 6
Tim Gajser 5
Ženske točke
Anamarija Lampič 81
Ana Belac 12
Ema Kozin 8
Eva Terčelj 5
Alenka Artnik 4
Maruša Mišmaš Zrimšek 3
Ana Gros 1
Živa Dvoršak 1
Ekipa točke
moška rokometna reprezentanca 65
moška reprezentanca v kanuju 
(Savšek, Božič in Lenarčič) 22
namiznoteniška reprezentanca 17
moška nogometna reprezentanca 7
NK Celje 2
dvojec brez krmarja (Krebs, Čas) 1
ženska reprezentanca v kajaku 
(Kozorog, Novak in Hočevar) 1
petek  18. decembra 2020 Šport   19
Športnik leta 2020
Orjak iz Podvincev 
najobetavnejši športnik leta
Foto: Črtomir Goznik
Kristjan Čeh (Atletski klub Ptuj) »Zelo dober občutek je osvojiti to nagrado. Če bom nadaljeval, kot 
so moji predhodniki v tej kategoriji, bom lahko zadovoljen, saj so vsi pokazali napredek ali pa so že v 
svetovnem vrhu. Dva metra razpona rok je premalo, da bi pokazal, kako zadovoljen sem s sezono. V 
sanjah si nisem predstavljal, da bom tako močno napredoval.«
Najobetavnejša mlada športna osebnost leta: Kristjan Čeh
Ko je bil Kristjan Čeh star komaj pol leta, je Igor Primc postavil državni rekord v metu 
diska, ki je veljal 21 let. Toliko je zdaj star Čeh, letos je disk devetkrat vrgel dlje od 
Primčevega rekorda. Izboljšal ga je za skoraj štiri metre, zdaj je najboljši slovenski izid 
v zgodovini 68,75 metra. To je šesti rezultat sezone na svetu in svetovni rekord med 
mlajšimi člani. Kristjan Čeh je tako rekoč čez noč postal prvo ime slovenske atletike. Še 
lani evropski prvak do 23 let, zdaj že med najboljšimi na svetu v absolutni konkurenci. A 
ostaja trdno na tleh, marljivo trenira in načrtuje še boljše izide.
Podravje na moji d lani -  
bo darilo tudi na tisti 
dlani, kjer sicer ne bi bilo.
Pošlji SMS z besedo  
NADLANI ALI  
                NADLANI5 na 1919
Lokacije:
Nogometna zveza Slovenije je med ponudbami za 
medijske pravice 1. slovenske nogometne lige, pokala 
Slovenije, 2. slovenske nogometne lige in prve sloven-
ske ženske lige za obdobje 2021–2025 izbrala podjetje 
United Media Sarl, so sporočili iz Nogometne zveze 
Slovenije (NZS). Tekme je doslej prenašal Planet TV, 
odslej jih bo Sportklub.
Prva slovenska nogometna liga, najbolj priljubljeno 
slovensko klubsko športno tekmovanje, ki se je, kot 
menijo pri NZS, predvsem v času pandemije koronavi-
rusa, izpostavilo kot vlečni konj slovenskega klubske-
ga športa, se v obdobju od leta 2021 do 2025 za štiri 
sezone seli na programe televizije Sportklub.
»Ta razpis smo izpeljali skupaj s prvoligaškimi klubi, 
da bi pridobili partnerja, ki se bo najbolj približal njiho-
vim željam in zahtevam. Pogodbena vrednost, ki smo 
jo iztržili, je rekordna in je bistveno, bistveno višja od 
dosedanje in bo v celoti razdeljena klubom, kar jim bo 
močno pomagalo pri njihovem fi nančnem poslovanju 
oziroma delovanju,« je ob tem povedal predsednik 
NZS Radenko Mijatović.
Nekaj sredstev tudi za drugoligaše 
ter ženski nogomet
»Prvič v zgodovini bosta nekaj sredstev iz naslova 
pravic deležna tudi druga liga ter ženski nogomet, 
kar samo dokazuje, da se slednja razvijata v pravi 
smeri. Mislim, da bo klubskemu nogometu zaradi 
tega sodelovanja prihodnost nekoliko lepša,« je do-
dal Mijatović.
Na tej televiziji lahko gledalci doslej spremljajo no-
gometno ligo prvakov, evropsko ligo in ligo narodov, 
angleško prvenstvo, tekmovanja pod okriljem FIBA, 
ATP, evroligo in druge športne dogodke.
sta
Nogomet  Tekme slovenske lige odslej na Sportklubu
»Pogodbena vrednost je rekordna 
in bo v celoti razdeljena klubom«
Foto: Črtomir Goznik
Prenosi tekem slovenskih lig bodo v naslednjih štirih letih potekali na Sportklubu.
Štajerski TEDNIK petek, 18. 12. 2020     COLOR CMYK stran 20
petek  18. decembra 2020Poslovna sporočila20
S servisom avtomobilov, vulkanizerstvom, prodajo 
vozil in avtokleparstvom se ukvarjate že več kot 15 
let. Kakšni so bili vaši začetki?
»Podjetje je ustanovljeno leta 1992, sprva kot transportno pod-
jetje. Naša poslovna pot se je na sedanji lokaciji začela leta 
2002, najprej samo s prodajo vozil, jeseni pa še z vulkanizer-
stvom. Že takrat smo začeli sodelovati s Petrolom. Leta 2018 
smo na isti lokaciji dogradili še večji del servisa s salonom, se-
veda že kot Vianor Maribor Avto Lorbek.«
S kakšnimi napakami voznikov in posledičnimi okva-
rami avtomobilov se najpogosteje srečujete v svoji 
delavnici?
»Največkrat je krivo pomanjkljivo vzdrževanje. Veliko vozni-
kov si predstavlja servis vozila samo kot menjavo filtra in olja, 
vendar je vzdrževanje več kot to. Za vsako vozilo je predpisan 
postopek servisiranja, ki obsega določena dela pri določenih ki-
Promocijsko sporočilo
Vzdrževanje avtomobilov v hladnih mesecih
»Veliko voznikov si predstavlja servis 
vozila samo kot menjavo filtra in olja, 
vendar je vzdrževanje več kot to«
VISOKOKAKOVOSTNA 
GORIVA
NIŽJA PORABA GORIVA DALJŠA ŽIVLJENJSKA DOBA MANJ EMISIJ V OKOLJU
   
              V ZIMSKIH RAZMERAH.
-
lometrih in pogojih, v katerih se vozilo uporablja. Tako da je veli-
ko popravil glave zaradi nemenjave zobatega jermena, menjave 
turbin zaradi neredne menjave ali nepravilnega olja. Če je vozilo 
redno vzdrževano, je z njim veliko manj dela.«
Zakonsko predpisani rok za zamenjavo letnih pnev-
matik z zimskimi – 15. november – je že za nami. Pri-
prava vozila na zimsko obdobje pa vendarle ne zajema 
samo tega predpisanega opravila; kaj vse morajo voz-
niki še upoštevati, da svoje vozilo kar najbolje pripra-
vijo na zimo?
»Vozilo je treba pregledati, čistilo za stekla in tekočina za hla-
jenje motorja morata vzdržati nizke temperature, tudi gorivo 
mora biti zimsko. Preveriti je treba brisalce in črpalko za brisal-
ce. Pregledati moramo prehodnost in nastavitev pršilnikov na 
vetrobransko steklo. Prav tako pa je treba izmeriti stanje bate-
rije za zagon.«
Omenili ste zimsko gorivo. Zakaj je uporaba primerne-
ga goriva v hladnem obdobju leta posebej pomemb-
na?
»Gorivo se kemično spreminja s spremembo temperature, pred-
vsem dizelsko gorivo, v katerem pri nizkih temperaturah nasta-
ja parafin. To lahko preprečimo z dodatki v gorivo, zato se tudi 
pogovarjamo o zimskem gorivu. Sodobna goriva, na primer Pe-
trolov Q Max, izboljšujejo razni aditivi, ki preprečujejo tovrstne 
težave, omogočajo boljše izgorevanje, zagotavljajo manjšo po-
rabo in posledično manj obremenjujejo okolje. Pri bencinu to ni 
tako izrazito, saj se lažje uplinja.
Lahko dodam še eno podrobnost o gorivu Q Max iQ Diesel: ta 
resnično zagotavlja boljši in hitrejši vžig, kar je posledica zelo vi-
sokega cetanskega števila goriva. Po standardu za dizelsko go-
rivo EN590 je minimalno cetansko število 51 enot, pri Q Max iQ 
Diesel pa se povzpne celo nad 58! To pomeni še bistveno večjo 
sposobnost samovžiga goriva, tako pri zagonu motorja kot tudi 
med samim obratovanjem avtomobila.«
Kako kakovost goriva vpliva na življenjsko dobo posa-
meznih delov avtomobila?
»Kakovost goriva zelo vpliva na življenjsko dobo vozila. Dodatki 
v gorivu ščitijo sam motor, vbrizgovalne šobe, ventile in ostale 
sklope motorja, zato je kakovost goriva zelo pomembna. Kako-
vost goriva na našem trgu preverja Petrolov naftni laboratorij. 
Vsa goriva iz visokokakovostnih goriv Q Max so tako preizkuše-
na z mednarodnimi motornimi testi, ki so preverjali stanje v mo-
torju po preteku testnih ciklusov ter izmerili učinke na porabo 
goriva in emisije. Redna uporaba tovrstnega goriva tako doka-
zano vpliva na zdravje elementov napajalnega sistema in ključ-
nih motornih delov.
Velja izpostaviti še eno stvar, ki jo sodobna goriva omogočajo: 
že prej sem omenil visoko stopnjo aditivov, ki ob vsem našte-
tem zagotavljajo še 'clean up' učinek – dejansko poskrbijo za 
odstranjevanje že nastalih oblog in v nadaljevanju za ohranja-
nje čistosti površin praktično skozi celotno obdobje obratova-
nja motorja. S tem praktično v celoti ohranimo moč motorja 
ves čas njegovega obratovanja.«
Pogosto slišimo različne teorije o dobrih in slabih ben-
cinskih servisih v Sloveniji.
»Vedno se najde nekdo, ki ni zadovoljen s samo storitvijo in 
potem išče razloge, kot je slaba kakovost goriva, neprijazno 
osebje in podobno. Bencinski servisi imajo zelo strog nadzor 
kakovosti in tudi samo gorivo prihaja iz kontroliranih rafinerij. 
Ustreznost visokokakovostnih goriv Q Max iz Petrola npr. do-
kazuje vrsta mednarodnih certifikatov in akreditacijskih listin.«
Kako na vozilo vpliva uporaba napačnega goriva, če 
npr. diesel zamenjamo z bencinom?
»Uporaba napačnega goriva, pogostejše je točenje bencina v 
dieselski motor, lahko poskrbi za zastoj vozila, okvaro brizgalnih 
šob, skupnega voda, črpalke goriva. Stroški lahko dosežejo več 
tisoč evrov. Če se ugotovi točenje napačnega goriva, je treba iz-
črpati napačno gorivo takoj, po možnosti brez zagona motorja. 
Samo v tem primeru ne nastanejo dodatni stroški.«
Kako lahko še poskrbimo za dobro stanje avtomobi-
lov?
»Predvsem z rednim vzdrževanjem, kjer se resnično preverjajo 
vsi sklopi vozila in se napake odpravljajo sproti in v predpisa-
nem času. Pred vsako sezono pa naj se preveri stanje tekočin, 
baterije, jermenov, pnevmatik in luči.«
V zimskih razmerah je skrb za naše jeklene konjičke še neprimerno po-
membnejša kot v običajnih pogojih vožnje.
Aleksander Lorbek: »Za čim boljše stanje svojih avtomobilov lahko najbolje poskrbimo predvsem z rednim vzdrževanjem, kjer se resnično prever-
jajo vsi sklopi vozila in se napake odpravljajo sproti in v predpisanem času.«
Štajerski TEDNIK petek, 18. 12. 2020    COLOR CMYK stran 21
petek  18. decembra 2020 Naši bralci pišejo   21
Zgodilo se je nekaj let 
nazaj, ko je sin obiskoval 
deveti razred osnovne šole. 
Odločal se je, kako in kam 
naprej, razmišljal je o tem, v 
katero srednjo šolo in kam naj 
se vpiše. Kot naročeno so v 
našem domačem kraju ravno 
takrat organizirali zanimivo 
predstavitev srednjih šol in 
dijaških domov, dogodka 
smo se udeležili z velikim 
zanimanjem. Na izbiro je bilo 
veliko različnih možnosti in 
vsak profesor, v družbi dijaka 
ali dveh, je predstavil svoje 
področje. Predvsem so se zelo 
trudili s tistimi bodočimi 
dijaki, ki so kljub vsebinsko 
bogatim predstavitvam 
ostajali neodločni. 
Med vsemi ljudmi, ki 
so predstavljali vsak svoje 
področje, je bila tudi gospa 
Sonja, ki je svojo institucijo 
predstavila skupaj z dvema 
dijakoma. »To sta moja 
fanta,« je rekla in razložila, 
da sta njena sogovornika 
nastanjena v dijaškem 
domu Ptuj. Nadaljevanja 
predstavitve gospe Sonje 
se danes več natančno ne 
spomnim, vem pa, da smo se 
domov vrnili z zajetno malho 
novih podatkov in možnosti. 
Prav zaradi neverjetne 
prijaznosti gospe Sonje je 
bilo takrat odločeno tudi 
to, kje bo bival naš bodoči 
dijak. »Bival bom v dijaškem 
domu Ptuj,« je bil trdno 
odločen sin, ki je na Ptuju 
nato poiskal še srednjo šolo 
in program izobraževanja.  
Komaj smo čakali na ta 
september, ko se bo naš 
mlajši otrok preselil na Ptuj 
in zgodilo se je, če pomislim, 
kar naenkrat. Sinova selitev 
na Ptuj je bila pravzaprav 
vsedružinski dogodek, saj res 
ne vem, kdo je bil ob tem 
bolj radoveden in vznemirjen: 
sin ali jaz? 
Z veliko prtljage – mogoče 
je bilo česa tudi preveč – in z 
vsemi šolskimi potrebščinami 
smo se neko nedeljo podali 
na pot proti Ptuju. Ob prvem 
stiku z zaposlenimi v domu 
in dijaki, ki so tam že bivali, 
je človek takoj dobil dober 
občutek in pozitivno vzdušje 
je bilo zares pristno. Čeprav je 
sin odšel od doma, sem čutila, 
da ga puščam v dobrem 
okolju in da bo tam njegov 
drugi dom. Vedela sem, da bo 
tudi tukaj deležen pozornosti 
in občutek sem imela, da 
bo deležen tudi ljubezni 
in naklonjenosti. Videla 
sem, da tudi na sinovem 
obrazu počiva mirnost in 
brez sleherne skrbi sem 
lahko odšla domov, sina pa 
prepustila novemu obdobju v 
njegovem življenju.
Tri leta, ki jih je preživel v 
Dijaškem domu na Ptuju, so 
minila, kot bi trenil. Včasih 
je bilo bolj, včasih manj 
veselo, seveda so se pojavljale 
tudi kakšne težave ali težja 
obdobja, ki so pravzaprav 
nekaj povsem normalnega za 
obdobje odraščanja. Ves ta čas 
je vzgojiteljica Sonja, v katere 
skupini je bil sin, budno 
spremljala dogodke v šoli in 
izven nje ter jih povezovala 
s pravo mero strogosti in 
zaupanja v sina. Ni mu 
»težila« na vsakem koraku, 
kot bi se izrazil sam, temveč 
je vedela skrbno krmariti med 
delom za šolo in svobodo v 
prostem času. Ko je bilo to 
potrebno, se je posvetovala 
tudi z nama z možem in 
kadarkoli sva imela kakšne 
pomisleke ali druge težave, ki 
jih glede sina nisva znala rešiti 
sama, je priskočila na pomoč 
in nama stala ob strani. 
Vedela naju je potolažiti in 
med tednom nemalokrat 
rešiti kakšno »težavico«, ki 
se je pojavila. Zmeraj sem 
vedela, da vzgojiteljica Sonja 
točno vé, kaj se dogaja, kje 
je kdo in kako mu gre tako 
v šoli kot na osebnostnem 
nivoju.
Sin je odrastel v 
samozavestnega in poštenega 
fanta, ki ima pred seboj, 
upam, zanimivo in lepo 
življenje. V svojem in v 
imenu celotne družine 
vzgojiteljici Sonji zato 
izrekam iskreni hvala! Hvala 
tudi vzgojiteljici Jasmini, s 
katero sta v tandemu izvrstno 
pluli skozi vse nevihte naših 
mladostnikov. Iskrena 
hvala tudi ravnatelju Ivanu 
Hercogu, ki mu želimo, 
da uspešno usklajuje vse 
potrebno tudi v prihodnje. 
Naš otrok se je na Ptuju 
resnično počutil sprejeto in 
lepo in s to željo, da bi se tako 
počutili prav vsi sedanji in 
bodoči dijaki, vas vse skupaj 
lepo pozdravljam. Srečno!
Pisma bralcev
Hvala vam, vzgojiteljica Sonja!
Časi, v katerih živimo danes, so zelo negotovi. V obraz bode negativnost, povsod se sliši le tarnanje in človek se mora prav potruditi, da kje opazi kak drobec sreče.  Pa je res 
vse tako črno? Se nam poleg slabih stvari res ne zgodi nič lepega? Meni oz. moji družini se je, zato mi dovolite, da z vami in v veselju podelim svojo izkušnjo. 
V teh virusnih časih 
podjetja in posamezniki 
komaj čakajo, da se čim 
prej vrne prejšnje stanje. 
Toda prejšnje stanje 
nenehne rasti in vedno 
večje potrošnje ni dobra 
popotnica za naše zanamce. 
Moramo že končno 
ugotoviti, da so potrebne 
spremembe, in začeti 
ukrepati. Mi posamezniki 
lahko spremenimo trende 
razvoja. Če ne bomo 
trošili za nepotrebne reči, 
če ne bo prva prioriteta 
drag avtomobil, čim 
dražja ograja, itd., pa 
bomo raje začeli vlagati 
v to, da bomo porabili 
čim manj pitne vode, da 
bomo energetsko čim bolj 
samooskrbni, da bomo 
poskrbeli za tako ozelenitev 
naših dvorišč in njihovih 
ograj, da se dvorišča, 
masivne ograje okrog 
njih in naša domovanja 
ne bodo pregrevali zaradi 
pomanjkanja zelenja 
(posledično bo manjša 
potreba za uporabo klime, 
torej manjša potrošnja 
energije), če bomo …, bomo 
lahko postali trajnostna 
družba, ki ji je mar za njene 
otroke in vnuke (da bo tudi 
za njih ostalo dovolj pitne 
vode in drugih naravnih 
virov). Posameznikom 
se morajo pridružiti tudi 
lokalne skupnosti in država. 
Treba je izkoristiti lokalne 
obnovljive vire. V naših 
krajih imamo možnost 
izkoriščanja geotermalne 
energije. Naj se to tudi zgodi!
Da sploh lahko pijemo 
vodo iz naše onesnažene 
podtalnice, ji je potrebno 
dodajati neonesnaženo 
globinsko vodo, da dobimo 
mešanico v dopustnih 
mejah (ki pa so včasih 
tudi presežene). Če bomo 
namesto v nepotrebno 
potrošnjo (katere rezultat je 
na koncu kup smeti), vložili 
v zbiralnike deževnice, 
da bomo to vodo lahko 
uporabili za pomivanje, 
pranje, umivanje, 
splakovanje stranišč, 
zalivanje, bomo naredili 
ogromno. Pri novogradnjah 
je treba misliti na to, da ne 
bo potem nepotrebnih ovir 
in kasnejših nepotrebnih 
dodatnih del in dodatnih 
stroškov. To pa ne sme 
biti skrb samo okoljsko 
zavednih posameznikov, 
temveč celotne družbe 
(državnih in občinskih 
institucij, izvajalcev gradenj). 
Če ne bomo pitne vode 
namenjali za druge namene, 
ne bomo samo prihranili 
pitne vode, temveč bo tudi 
manj drugih problemov 
– ne bo problemov zaradi 
izločanja vodnega kamna 
v gospodinjskih aparatih 
(po pranju avtomobila na 
temnejši barvni podlagi ne 
bodo vidne svetle sledi, ki 
marsikoga zelo motijo).
Včasih so na podeželju 
ob domovih imeli mlake. 
Tudi danes bi lahko poleg 
zbiralnikov meteorne 
vode imeli namesto 
okrasnih bazenčkov še kak 
zadrževalnik meteorne 
vode – kot sonaravno 
urejeno mlako. Ko hodimo 
v naravo, uživamo v njeni 
prvinskosti, ob domovih pa 
nasprotje: trenutni modni 
trendi so taki, da je okoli 
domov vse čim bolj sterilno 
(marsikje skoraj ni sence, 
ker ni posajenih dreves, 
grmovnic ali pa so v tako 
minimalističnih izvedbah, 
da ni sence; ob njih pa so 
pogosto še kamniti nasipi, 
ki se pregrevajo v sončni 
pripeki).
Za naše zanamce moramo 
poleg pitne vode ohraniti 
tudi čim več rodovitnih 
površin. Danes, ko so 
trgovine polne kmetijskih 
proizvodov po cenah, ki 
so večini dostopne, se ne 
ceni več največje vrednosti 
zemljišč, to je njihove 
rodovitnosti. Večinoma 
bi ljudje imeli zemljišča, 
namenjena za gradnjo, saj 
so za taka zemljišča kupci 
pripravljeni več plačati. Toda 
z vidika preživetja je največja 
vrednost zemljišča njegova 
rodovitnost (pri nizki ceni 
kmetijskih pridelkov pa 
kmetijska zemljišča ne 
morejo imeti visoke cene, 
saj so potem nedosegljiva 
tistim, ki obdelujejo zemljo). 
Marsikje v svetu lahko 
vidimo, da je obdelan vsak 
najmanjši košček zemlje, 
tudi na strminah, pri nas 
pa pogosto slišimo, da se 
obdelava ne splača, saj je v 
trgovini ceneje. Pomembna 
pa ni le cena, temveč tudi 
kvaliteta pridelka. Mnogo 
ljudi je povsem odtujenih 
od zemlje, od osnov obstoja. 
Človek, kam greš? Tudi 
najvišje piramide starih 
civilizacij so imele svoj vrh. 
Iz zgodovine bi se že morali 
nekaj naučiti.
Treba je spremeniti 
prehranjevalne navade (ne 
samo v dobro okolja, temveč 
tudi v dobro zdravja). 
Pisma bralcev
Bomo že končno začeli ukrepati?
V Štajerskem tedniku z dne 4. 12. 2020 smo lahko prebrali, da so v Lancovi vasi zvrtali 132 m globoko vrtino, a je 
ne morejo uporabiti za globinski vodnjak za oskrbo s pitno vodo, ker je na lokaciji premalo vode. Končno bi se že 
morali zavedati, da naravna bogastva niso v neomejenih količinah, zato bi jih morali trošiti čim manj. Ljudje 
govorijo, da imajo radi svoje otroke in vnuke, obenem pa večinoma ni pripravljenosti za trajnostna ravnanja, da 
bi tudi naši zanamci lahko v enakem obsegu uživali naravne dobrine. Treba je odpraviti čezmerno rabo.
V članku je zaslediti tudi stavke: »Zakaj so klimatske naprave 
nameščene na strehi objekta«, »Komu se je skisalo«, »Ali nekdo ne 
zna brati načrtov?« in »Ali pa gre za kake druge interese?«.
Moja ugotovitev je, da se je skisalo nekomu že pri idejnem 
načrtovanju novega gasilskega doma, saj je stari gasilski dom 
ustrezal potrebam gasilcev, občanov in drugih uporabnikov. Bil 
je dobro vzdrževan, saj so bila nedavno pred rušenjem, na njem 
izvedena sanacijska dela. 
Mislim, da tudi takrat nekdo ni znal brati načrtov, če bi jih, take 
gradnje ne bi bilo. 
Že sama velikost in oblika ne sodita v tako majhno vas. Gradnja 
objekta pa poteka, kot da se gradi protijedrsko zaklonišče. Torej 
nekdo ne zna brati načrtov, ali pa so v ozadju kaki »drugi interesi«.
Tako velike gasilske domove imajo v krajih, z več tisoč 
prebivalci, ne pa v Mezgovcih ob Pesnici, kjer število prebivalcev 
ne presega niti 500.
Sprašujem se, kje so strokovnjaki in druge odgovorne službe, da 
se je dovolil, na podeželju, sredi majhne vasi, graditi gasilski dom, 
podoben tovarniškemu objektu v obrtni coni in zaradi tega kazi 
podobo celotne vasi. 
Kot neposredni sosedi, se pa predvsem zaradi tako obsežne 
gradnje, že od vsega začetka, na naši hiši povzroča nepopravljiva 
škoda.
Kajti predhodno vodstvo Občine Dornava, meni, kot »stranki v 
postopku«, naših predlogov in opozoril v zvezi povzročanja škode 
ni upoštevalo. Celo zavajali so nas, da smo verjeli obljubam, ki 
niso bile izpolnjene. 
Za nastalo škodo bi morali sedaj pristojni odgovarjati, da se take 
napake ne bi več dogajale.
Tudi sedanje vodstvo Občine Dornava, se na naša opozorila, 
glede povzročanja škode ne odziva pozitivno. Kljub mnenju 
strokovnih služb, da bi bila predlagana izvedba nekaterih del v 
sklopu gasilskega doma, za nas bolj ugodna rešitev, ker se z njimi 
na našem objektu ne bi povzročala škoda.
Danes se pa peščica posameznikov na položajih obnašajo 
svojevoljno, ne glede na lastništvo in na dejansko stanje. 
Javno dobro je last skupnosti in zato ima vsak občan pravico 
soodločanja, še posebej, če se čuti ogroženega, s povzročanjem 
škode na njegovih nepremičninah in slabimi vplivi na zdravje. 
Pisma bralcev
Zakaj so klimatske 
naprave na strehi
V Ptujskem tedniku z dne 6. 10. 2020 sem prebrala čla-
nek »Zakaj so klimatske naprave na strehi« in sicer na 
novem gasilskem domu, v Mezgovcih ob Pesnici.
Štajerski TEDNIK petek, 18. 12. 2020     COLOR CMYK stran 22
petek  18. decembra 2020Poslovna in druga sporočila22
KOLOFON
Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj 
Direktor: Drago Slameršak
Odgovorna urednica: Simona Meznarič
Urednik športnih strani: Jože Mohorič
Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Monika Horvat, Mojca Vtič, 
Senka Dreu
Fotoreporter: Črtomir Goznik 
Lektorica: Lea Skok Vaupotič
Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič  
Grafični oblikovalec: Daniel Rižner
Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16  
Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d.  
E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si 
Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10
Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si 
Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, 
Patricija Majcen (02) 749-34-30, Megamarketing, d.o.o. (Ela Huzjan:  
(02) 749 34 27)
Internet: www.tednik.si, www.radio-ptuj.si
Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02) 
749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega 
tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 
1948. Izhaja vsak torek in petek. 
Cena izvoda v torek je 1,30 EUR, cena izvoda v petek z revijo Stop je 1,50 EUR. 
Celoletna naročnina: 143,38 EUR, za tujino v torek 112,68 EUR, v petek 132,32 
EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. 
Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in 
se obračunava v skladu z  41. členom ZDDV-1L (Uradni list 72/2019).
Vsak 
drugi 
petek
POLNA 
IDEJ
FASADE – IZOLACIJSKE iz stiropo-
ra – volne. V prednaročilu popusti. 
Barvanje fasad, zaključni ometi, 
pomoč pri subvencijah, vsa not-
ranja slikopleskarska dela. Jože 
Voglar, s. p., Zabovci 98, telefon 
041 226 204.
ŽAGA PTUJ odkupuje vse vrste 
hlodovine, tudi embalažno – topol, 
lipo, jelšo, brezo, lahko na panju. 
Nudi žagan les, letve, morale, dr-
va za kurjavo, izdelavo in prodajo 
peletov plus in sekancev. Tel. 041 
403 713.
OKNA, rolete, žaluzije, komarniki, 
ugodne cene. Janez Belec, s. p., 
Trnovska vas 50, tel. 041 884 841; 
janez.belec@gmail.com.
UGODNO: vse iz inoxa, ograje – 
deli, okovja za kabine, cevi, vijaki, 
dimniki, litoželezni kamini, gorilni-
ki na pelete. Ramainoks, d. o. o., 
Kopališka 3, Kidričevo, tel. 02 780 
99 26, www.ramainox.si.
Mali oglasi
STORITVE
PRODAJAMO razcepljena bukova drva 
vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo 
kakovostne smrekove pelete, brezplačna 
dostava, ugodna cena. Danilo Horvat, 
s. p., Moškanjci 1d. Tel. 051 667 170.
PO ZELO ugodnih cenah odkupujemo 
vse vrste hlodovine, predvsem hrast in 
bukev. Možnost odkupa tudi na panju. 
Aleksander Šket, s. p, Irje 3d, 3250 Ro-
gaška Slatina. Tel. 041 785 318.
BUKOVA drva prodam. Razrezana na 25, 
33 ali 50 cm. Tel. 041 893 305. www.
lesgrad.si.
SERVIS gospodinjskih aparatov in elek-
tronskih naprav. Storitve na terenu Ljubo 
Jurič, s. p., Borovci 56b, 2281 Markovci. 
Tel. 041 631 571.
www.re-max.si/Poetovio
PRODAMO - obnovljeno stanovanje v starem 
mestnem jedru Ptuja, 116,40 m2, v zgradbi iz 
leta 1820, obnovljeno 2005.  
Cena: 100.000 EUR, 
tel.: 041 933 151,  
02 620 88 16.
PARKETNOTRANJA VRATA
Okna
info@vrata-tuning.si
031 688 777
OSOJNIKOVA 12, PTUJ
Vhodna
Senčila
KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cis-
terno za gnojevko, krožne brane, cepilnik 
za drva in drugo kmetijsko mehanizacijo. 
Telefon 041 923 197.
PRODAJAMO jabolka sorte jonagod, zla-
ti delišes, idared, fuji. Dostava tudi na 
dom. Sadjarstvo Ber, Kočice 38, Žetale. 
Tel. 041 963 411.
PRODAM odojke po ceni 3 €/kg in pitan-
ce od 100 do 250 kg, po ceni 1,9 €/kg. 
Možnost dostave. Tel. 041 670 766, Ptuj.
PRODAM 5 mesecev brejo kravo, druge-
ga teleta, pašno, in bikca simentalca, sta-
rega 15 dni, ter bika, pašnega, starega 8 
mesecev. Tel. 070 250 441.
PRODAM dve svinji, težki okrog 260 kg, 
domače reje. Tel. 040 260 671.
PRODAM dva prašiča, težka 200 in 240 
kg, domače reje, kuhana hrana. Možna 
tudi očiščena polovica. Tel. 051 726 328.
PRODAM odojke, težke okrog 24 kg, in 
pitance, težke okrog 100 kg. Podvinci. 
Tel. 041 368 498.
PRODAMO prašiče težke od 30 do 260 
kg, domače piščance hranjene samo z 
šrotom ter zajce. Tel.051 335 017.
PRODAM prašiča domače reje, težkega 
200 kg. Tel. 02 755 31 21.
NEPREMIČNINE
PRODAMO obnovljeno hišo na Ptuju z 
ohišnico, ki se je drži še gradbena par-
cela, vse blizu centra, lepa lokacija, ugo-
dno. Tel. 070 270 130.
IZPOSOJA in prodaja medicinskih 
pripomočkov na naročilnico ZZZS 
(postelje, vozički, toaletni stol ...). 
NOVA REHA, Mlinska c. 1a, Ptuj, 
tel. 02 782 01 06.
www.novareha.si
KMETIJSTVO
MOTORNA VOZILA
PRODAM renault twingo, prevoženih 
60.000 km, za 2.500,00 €. Dodam 4 
letne pnevmatike na platiščih. Tel. 051 
450 465.
RAZNO
PRODAM štedilnik na trdo gorivo s peči-
co, 57 x 90 cm, in tehtnico z utežmi, veli-
kosti 60 x 60 cm. Tel. 041 871 899.
Štajerski TEDNIK petek, 18. 12. 2020     COLOR CMYK stran 23
petek  18. decembra 2020 Oglasi in objave   23
OSMRTNICA
Svojo življenjsko pot je sklenil naš upokojenec
Franc Lazar
IZ ZABOVCEV
rojen 10. 7. 1944
Ohranili ga bomo v lepem spominu.
Kolektiv Mlina Korošec in družina Korošec
Le žarek upanja je bil,
da si bomo še enkrat stisnili roke,
žal bolezen je bila močnejša,
vzela nam te je.
Ostala je praznina, ostala v srcu bolečina,
sadovi srečnega spomina.
ZAHVALA
V 88. letu je po kratki in hudi bolezni umrl 
brat in stric
Janez Kokolj
IZ BELAVŠKA PRI LESKOVCU
Iskreno se zahvaljujemo osebju Doma upokojencev Muretinci, 
gospodu župniku Jožefu Petku za opravljen cerkveni obred, 
hvala govorniku Janku Kozelu, godbeniku za odigrano Tišino, 
pogrebnemu podjetju Mir, predvsem pa hvala tistim, ki ste 
darovali sveče in za svete maše.
Tvoji najdražji
S svojim nasmehom
vsakega osrečiti si znala,
a pred usodo sama,
nemočna si ostala.
SPOMIN
20. decembra bo minilo leto žalosti, odkar nas je zapustila naša 
draga
Klavdija Krajnc
IZ ZGORNJEGA LESKOVCA 18B
Zelo te pogrešamo, vedno si z nami.
Tvoji najdražji
V neskončno praznino,
ki jo je ustvaril neizbežen 
trenutek minljivosti,
se izliva tvoja brezmejna ljubezen, 
moč dajanja, 
tvoja nežna roka in mila duša, 
tvoje bogato srce. 
Dal si nam mnogo več, kot si sam sanjal.
Del nas odhaja s teboj, a del tebe 
ostaja v nas za večno.
OSMRTNICA
V 63. letu nas je zapustil naš dragi
Janez Petek
ULICA 5. PREKOMORSKE 9
Od njega se bomo poslovili v ožjem družinskem krogu 4. janu-
arja 2021 ob 10. uri na novem ptujskem pokopališču. Žara bo v 
vežico položena na dan pogreba ob 9. uri.
Žalujoči: vsi njegovi
Vsak človek je zase svet,
čuden, svetal in lep
kot zvezda na nebu.
 (T. Pavček)
OSMRTNICA
Sporočamo žalostno vest, da je nas je v 96. letu zapustil
Martin Ranfl 
IZ MURETINCEV 56
nazadnje stanovalec Doma upokojencev Ptuj
Od njega se bomo poslovili v ožjem krogu na pokopališču v 
Gorišnici.
Žalujoči vsi njegovi
Ni te več na vrtu, ne v hiši,
nič več glas se tvoj ne sliši,
če lučko na grobu upihnil bo vihar,
v naših srcih je ne bo nikdar. 
OSMRTNICA
Sporočamo žalostno vest, da nas je v 76. 
letu zapustila naša draga žena in mama
Barbara Tušek
rojena Repič
IZ TRŽCA 25B
Od nje se bomo poslovili v ožjem družinskem krogu na videm-
skem pokopališču.
Žalujoča: mož Rudi in sin Zvonko
OSMRTNICA
Sporočamo žalostno vest, da nas je v 
84. letu nenadoma zapustila naša draga 
mama, babica, prababica, tašča in sestra
Neža Lorber
rojena Fideršek
IZ NADOL 48
Od nje smo se poslovili v ožjem družinskem krogu na žetalskem 
pokopališču.
Žalujoči: hčerke Nežika, Marina, Vera in Vida 
z družinami ter ostalo sorodstvo
Sem dolgo upal in se bal,
slovo sem upu, strahu dal;
srce je prazno, srečno ni,
nazaj si up in strah želi.
  (F. Prešeren)
SPOMIN
17. decembra sta minili dve leti, ko so se 
angeli odločili, da ne bodo naredili čudeža in za vedno je zaspal 
naš dragi
Denis Ploj
Z RIMSKE PLOŠČADI NA PTUJU
Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu in ga ohranjate v 
lepem spominu.
Zelo te pogrešamo.
Tvoji najd ražji
Tiho teče našega življenja reka,
tiho teče solza lepega spomina,
umre srce, a ostane bolečina
v srcu večnega spomina.
ZAHVALA
V 89. letu nas je zapustil naš oče, dedek, pradedek, tast, brat, 
stric in boter
Marko Zemljarič
IZ BUKOVCEV 137
Iskrena hvala vsem za vsa izrečena ustna in pisna sožalja, daro-
vane sveče in svete maše, gospodu župniku za opravljen obred, 
govornici za poslovilne besede, Javnim službam in vsem, ki ste 
ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči vsi njegovi
Vsi, ki radi jih imamo,
nikdar ne umro,
le v nas se preselijo in
naprej, naprej živijo,
so in tu ostanejo.
 (Janez Medvešek)
OSMRTNICA
Žalostni sporočamo, da nas je v 91. letu starosti zapustila 
predraga mama, babica in prababica
Elizabeta Šegula
IZ HLAPONCEV
Na zad njo pot jo bomo pospremili v ponedeljek, 21. novembra 
2020, ob 11. uri na pokopališču na Polenšaku.
Žara bo v vežico položena ob 10. uri istega dne.
Svojci sveče in cvetje hvaležno odklanjamo.
Vsi njeni
Solza, žalost, bolečina
te zbudila ni,
ostala je tišina,
ki močno boli.
 (T. Pavček)
ZAHVALA 
V 85. letu starosti se je od nas poslovil dragi ata, dedek in pra-
dedek
Franc Bednjički
UPOKOJENEC ŽELEZNIŠKIH DELAVNIC PTUJ
Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam bili v teh težkih trenutkih v 
oporo in ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Hvala osebju internega oddelka Bolnice Ptuj, gasilcem PGD Bre-
snica in Podgorci, pogrebnemu podjetju Aura, izvajalcu Tišine, 
g. župniku za opravljen obred in pravnukinji Sari za izbrane 
besede slovesa.
Hvala tudi vsem, ki ste ga imeli radi in ga boste ohranili v lepem 
spominu.
Žalujoči: žena Slavka, hčerki Slavica in Anica z družinama, 
vnuki in pravnuki
Prazen dom in dvorišče,
naše oko zaman te išče,
ni več tvojega smehljaja,
utihnil je tvoj glas,
bolečina in samota sta pri nas.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, 
dedka in brata
Romana Hovnika
(18. 4. 1957–25. 11. 2020)
IZ FORMINA 37, GORIŠNICA
Z Romanovim odhodom je nastala neskončna praznina, ki jo 
bomo napolnili z bogatimi spomini. Hvaležni smo za dni, ki 
smo jih preživeli v njegovi bližini.
Iskreno se zahvaljujemo vsem za pisno izraženo sožalje, vsem, 
ki ste darovali za sveče in maše. Zahvaljujemo se gospodu 
župniku za opravljen obred, pogrebnemu zavodu Mir ter godbe-
niku za odigrano pesem.
Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči vsi njegovi
19. in 20. december 2020, sobota ob 21:00, nedelja ob 10:00: Ptuj si je nadel praznično podobo. Štiri smrečice so ob prižigu 
luči pričarale radosti prazničnosti našega mesta; Razmere v Domu upokojencev Ptuj se umirjajo. Padajoče število okužb vliva optimizem zaposlenim 
v ptujskem domu upokojencev; Direktorica ZD Ptuj Metka Petek Uhan daje koristne nasvete obvarovanja pred okužbami v tem predprazničnem času; 
Mestna občina Ptuj je vodilni partner novega projekta Archeo Danube programa Podonavje; MOP bo posvečala pozornost predstavitvi arheološke 
dediščine Petovione; Društvo za oživitev gradu Borl je ob 15-letnici delovanja izdalo knjigo Borl v 20. stoletju. Rešuje se grad pred propadom. Knjiga 
je plod dolgoletnega raziskovanja o zgodovini gradu; Glasbena zbirka na ptujskem gradu je dobila novo postavitev. Ptuj ima najbogatejšo zbirko 
historičnih glasbil na Slovenskem, ima status zbirke nacionalnega pomena; Nova pridobitev Mestnega kina Ptuj bo manjša dvorana, ki bo ohranila 
ambient najstarejšega, še aktivnega kinoprizorišča v Sloveniji; Ples račk v ritmu valčka Na lepi modri Donavi. Pred male ekrane vas vabi Televizija Ptuj, 
Videoprodukcija Tinček Ivanuša.
Program TV Ptuj
Štajerski TEDNIK petek, 18. 12. 2020     COLOR CMYK stran 24
petek  18. decembra 2020Križem kražem24
Če pridem zveče
r domov pijan ko
t svinja, mi žena
 za zajtrk skuha 
jezikovo župo v a
lfi .
* * *
V vesolju dela n
a črno temna sn
ov.
* * *
Bil je tako odprte
ga duha, da so s
e ga vsi na daleč
 izogibali.
* * *
Četudi tenko pis
kam, si ne upam
 pisniti.
* * *
Nagla sodišča – 
množična grobiš
ča.
* * *
Tašča je tako hu
dičeva, da bodo 
jo lahko upepelil
i le v krematoriju
 z 
najzmogljivejšo o
džvepljevalno na
pravo.
AFORIZMI BY
 FREDI
New York  Zaprli prvo slovensko restavracijo
Slovesno odprtje Pekarne 
takoj po umiritvi pandemije
Prva slovenska restavracija v New Yorku, imenovana Pekarna, je morala zaradi pande-
mije po le nekaj tednih delovanja skupaj z drugimi njujorškimi restavracijami zapreti 
svoja vrata. 
Foto: splet
Podravje  Movember – mesec ozaveščanja o moških boleznih
500 evrov za Društvo uroloških 
bolnikov Slovenije
V novembru smo v družbi Radio-Tednik Ptuj skupaj s partnerji – podjetji Planet zdravja, 
Biovis in Sanaamicus – pripravili projekt Movember na Radiu Ptuj, v katerem so poslu-
šalce ozaveščali o moških boleznih. 
Mesec november je namreč me-
sec, ki je namenjen zdravju moš-
kih, predvsem opozarjanju na raka 
prostate, mod, na duševno zdrav-
je in preprečevanje samomora. Za 
rakom letno po svetu zboli več kot 
12 milijonov ljudi, pri čemer je rak 
prostate najpogosteje diagnostici-
rana oblika raka pri moških. 
Akcija Movember na Radiu Ptuj 
je potekala v sodelovanju z Dru-
štvom uroloških bolnikov Sloveni-
je. Gre za prostovoljno, samostoj-
no, nepridobitno združenje uro-
loških bolnikov, njihovih svojcev, 
zdravstvenih strokovnjakov in 
vseh, ki so zainteresirani za reševa-
nje težav na področju bolezni sečil 
ali so kako drugače pri svojem delu 
povezani s tem področjem. Na-
men društva je prispevati k uspe-
šnemu zdravljenju in celostni reha-
bilitaciji uroloških bolnikov, neneh-
no skrbeti za izboljšanje pogojev 
zdravljenja, v zvezi s tem razvijati 
prostovoljno delo in samopomoč, 
širiti znanje o boleznih sečil in oza-
veščati bolnike o njihovih pravicah. 
Ob zaključku akcije, ki je imela tudi 
dobrodelno noto, je pred dnevi 
direktor družbe Radio-Tednik Ptuj 
Drago Slameršak predsedniku 
Društva uroloških bolnikov Fran-
cu Hočevarju v studiu Radia Ptuj 
predal donacijo v vrednosti 500 
evrov. Kot je pojasnil Hočevar, je 
rak prostate najbolj smrtna oblika 
raka med moškimi v Sloveniji, ki le-
tno vzame več kot štiristo življenj, 
na novo odkritih primerov je letno 
okoli 1600.
Ob tem je izpostavil, da moški 
zelo neradi govorijo o svojih zdra-
vstvenih težavah in se po pomoč 
obrnejo k urologu – po drugi strani 
pa je v Sloveniji urologov premalo. 
Kljub trenutnemu stanju pa Hoče-
var moškim, ki zaznajo urološke te-
žave, svetuje, naj ne čakajo, ampak 
naj čimprej poiščejo zdravniško 
pomoč.
Foto: Črtomir Goznik
Letos smo se zaradi koronavirusa bolj ali manj posvečali odkrivanju 
kulturne in naravne dediščine v bližini svojih domov. Postali smo pozor-
ni na vse tisto, kar nam je v preteklosti zaradi prednostnega odkrivanja 
tujega sveta ostalo bolj ali manj skrito. Spoznali smo, da smo doma v 
deželi neštetih obrušenih in še neobrušenih biserov, ki jih je vredno razi-
skati zase, za domače in tuje popotnike oz. turiste. Sprehodi v naravo so 
postali del našega vsakdana, povezani z raziskovanjem bogastva ožjega 
in širšega okolja pa so pomembno prispevali k povečanemu zavedanju 
o pomembnosti naše kulturne dediščine za turistični in siceršnji razvoj. 
V spletnem portalu Discover Ptuj so v za turizem neugodnih časih začeli 
projekt Razišči čarobnost haloških cerkva, v okviru katerega želijo pove-
čati vedenje še o eni privlačnosti in zanimivosti tega dela Slovenije, ki jo 
treba spoznati.
„Haloze popotniku enostavno vzbudijo radovednost, ki ga popelje v 
nova raziskovanja, na svoji poti pa lahko spoznava stare hišice viničarjev 
in mogočne gosposke pristave ter mnoge kapelice in cerkve. Prav slednje 
kot glasniki svojega časa in bogate kulturne dediščine na Ptujskem lahko 
predstavljajo modernemu, globaliziranemu turistu vse pomembnejši mo-
tiv za raziskovanje in potovanje. Vse pogosteje so namreč pričevanja tujih 
obiskovalcev, da jih je pri nas najbolj presenetila in prevzela neverjetna 
gostota in lepota naših cerkva. Čudovite in neokrnjene Haloze so v tem 
prav posebne, saj v svojih dolinah in na vrhovih skrivajo kar 28 cerkva. Te 
popotnika pozdravljajo s skoraj vsakega griča in nudijo podnevi ter pose-
bej ponoči, ko so osvetljene, izjemno privlačne, ponekod prav čarobne 
vedute. V uredništvu spletnega portala Discover Ptuj, kjer smo letos za-
čeli poseben projekt, ki smo ga poimenovali Razišči čarobnost haloških 
cerkva, na sakralne objekte ne gledamo samo kot na častitljive božje 
hrame in kraje dušnega pastirstva, temveč tudi kot na pomemben del 
kulturne dediščine, ki jo je vsekakor treba približati širši javnosti,“ je pove-
dal ustanovitelj in urednik spletnega portala Discover Ptuj Črtomir Rosić. 
NAGRADNO TURISTIČNO VPRAŠANJE
Kaj je tematika koledarja Pokrajinskega muzeja 
Ptuj-Ormož za leto 2021?
…..............................................................................................
Ime in priimek:.........................................................................
Naslov: ….................................................................................
Davčna številka:.......................................................................
Kupon pošljite ali prinesite na naslov: Radio-Tednik Ptuj, Osojnikova 3, 2250 Ptuj.Foto: Črtomir Goznik
Haloze se lahko pohvalijo s kar 28 cerkvami.
Nagradno turistično vprašanje
dovino vseh 28 cerkva ter jih podrobneje opisati in predstaviti širši jav-
nosti. Pri tem želimo poudariti tudi izjemen pomen teh cerkva v smislu 
romarskega turizma kot dela kulturnega turizma, ki je v svetu vse bolj 
prepoznaven in se ne odraža le kot aktivnost vernikov, temveč se odvija v 
širšem družbenem kontekstu. Prav zaradi tega smo pri spletnem portalu 
Discover Ptuj mnenja, da ima romarski turizem lahko tudi velik doprinos 
k ohranjanju kulturne dediščine za naslednje rodove,“ še pove Črtomir 
Rosić. Nekaj objav oz. člankov je v tem času že nastalo. Na ogled so na 
povezavi https://discoverptuj.eu/tag/carobnost-haloskih-cerkva/.
Odziv na predzadnje nagradno turistično vprašanje je bil velik. Vsi od-
govori naših bralcev so bili tudi pravilni, da se je Dravski stolp v letih 1967–
1992 imenoval po revolucionarju Dušanu Kvedru. Nagrado bo prejel An-
drej Sok (Strmec pri Polenšaku). Danes sprašujemo, kaj je tematika kole-
darja Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož za leto 2021. Nagrada za pravilen 
odgovor je vstopnica za kopanje v Termah Ptuj, ki jo boste lahko koristili 
po prenehanju ukrepov za preprečevanje širjenja okužbe s covidom-19. 
Odgovore pričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika, Osojnikova 3, 
do 24. decembra.
Haloške cerkve, med njimi je kar nekaj izjemnih, niso samo stavbe s 
svojo cerkveno opremo, popotniku lahko ponudijo mnogo več, če jih 
podrobneje spozna. Nadvse zanimivo je namreč spoznati, kdaj so te 
cerkve nastale, zakaj so bile postavljene, katere legende v zvezi z njimi 
krožijo med lokalnim prebivalstvom, kakšne so zgodbe njihovih zvonov 
in še mnogo drugega. „V enem letu želimo raziskati posebnosti in zgo-
Discover Ptuj s projektom Razišči čarobnost haloških cerkva
Štajerski tednik - 
na spletu 
z aktualnimi novicami 
vsak dan!
Da boste 
izvedeli prvi!
www.tednik.si
Lastnik Dean O'Neill napovedu-
je njeno slovesno odprtje takoj, ko 
se bo pandemija covida-19 umirila. 
Na steni Pekarne je nared stekle-
nica šampanjca iz Slovenije z zlatim 
prahom, ki jo nameravajo odpreti 
za veliko odprtje. Pekarna je 604 
kvadratnih metrov velik prostor. 
V pritličju ima dva velika prostora z 
dvema baroma, v kletnih prostorih 
so še trije prostori s svojimi bari. 
Spodaj je tudi odprti vrt, poimeno-
van Zmajski most, v osrčju vsega 
pa je kuhinja, ki jo vodi mojster Ka-
mal Hoyte. Kuhinja je povezana z 
vsemi prostori in strežejo lahko po 
18 obrokov naenkrat. Kapaciteta 
Pekarne je 320 gostov, zaposlenih 
bo skupaj več kot 50 ljudi.