STrltosla/v i _Da,____iceu_ Sicer je Svitoslavv Danici leta 1868 naplel še nekaj drugili raičnih pesniic; str. 235 nahaja se poslovenjena -V petere kervave rane Kristusove": Moj Prijatel! Ženin duš preblagi, — Ljubim čez vse Te preserfjno itd. Str. 258: Komur prav je: luč al mrak, On mračnjakov je mračnjak! Zmoto stavi nad oblak, Vero pa pod polovnjak, To ti pravi je mračnjak. Če res povsod, Kjer kolj si bod', [Kdo je mračnjak? Sebe dviga na svečnjak, Drugim pa je vsim gorak: On sebifien je mračnjak. Marsikteri volkodlak Voši seb' le pšeničnjak, Bližnjemu le ovsenjak: On medvedji je mračnjak. Spaka nejevernih spak, Volkohlepen mesenjak, Bebec mu je vernik vsak: To brezbožni je mračnjak. Marija tolažnica. (Poslovenjena str. 293.) Pomoči ni nobene,Ostane še Beži ves up od mene;Mi Mati le: Se z oliko novo baha In s pestjo po cerkvi maha, Po Tataru ko Kozak: On nolikan" je mračnjak. Vso resnico gerdo psuje. Se za černo laž vojskuje: Nove dobe ta fiernak Zapečaten je mračnjak. Marija je pomoč, Le beži dvoma nočl Vdm, da stvar sem zaničljiva, Sam pred sabo me je sram ; Toda kaj čem slaba reva? — In pa — sej nisem le sam! Izdajavec. (Samogovor str. 309.) Kar počenjam, to gerdo je: Jaz sem zgrešil pravo pot! Vero, narod — to oboje Vergel sem za dnarje v kot. — v. Vsak pošten me omiluje, — Rad bi skril se pred ljudmi; To pa vender je še huje, Ker pokoja v sercu ni! V nedcljo 22. nov. uapravila je Citalnica slovesno BBesedou na korist ubogim šolarčkom za zimska oblačila. Prolog je v nemškem jeziku zložila gospa Šolmajerjeva, poslovenil pa g. L. J. t. j. Luka Jeran v 21 kiticah na. pr. 1: ,,Burja brije, drevje poka, — V izbici pa mat' sedi, — Tam sedi, na mrzlem joka, — Ker jej skrb srce topi ... 21 : 0 kako bodo hvaležne — Slave mlade srčical — Vse darove bodo nežne — Vam sprosile od Boga." Pevkinja je govorila slovenski prolog s prekrasnim vspehom; ne moremo si pa kaj, da ne bi s pohvalo omenili tudi prevoda slovenskega, ki se prav izvrstno oklepa izvrstnega izvira, pravijo Novice (str. 395). 0 Slov. Matici je bil Jeran vseskozi v skrbeh, ali bodo njene knjige brez graje glede verne in nravne katoliške, in kadar se je obravnavala BVerna ali dogmatika katoliška" po izgledu Jirsikove, opazil je resno: BNekako s težavnostjo res se je k temu večina dobila; mi duhovni pa niorauio v prihodnje pomočkov iskati, da več cerkvenih bukev, znanstvenih, nekoliko v višeui pomenu podučljivih, polemiških itd. med narod spravIjamo. Mi nikakor ne smemo zastajati na cerkveni ledini pri napredujočem drugem slovstvu, in naj berže bo treba poti še le iskati, po kteri boino svoj namen doverševali (str. 4)". — Hudo se je boril tudi v tem letniku z liberalnimi časniki, tako tudi z BLaibacherico", češ, Bkonkordatolušivko" itd. (str. 21). Rezno je vest izpraševal ,,auchkatolikom", češ, to so Bčešpljevi katoličani, puhlorepni katoličani" itd., vzlasti v krepkih spiskih z naslovom: nNovo berilo iz vsih vetrov" (str. 234). Farmani pri škofu duhovna prosijo (253). Med in Pelin: Kaj je sramotno pod solncem? Sramotno je, ko je kdo čevljar, pa psuje čevljarstvo; sramotniše je, ko je kdo Slovenec. pa psuje slovenstvo; naj sramotniše je, ko je kdo katoličan, pa psuje papeža in katoličanstvo (348). »Vsak človek vč, da pol BDanice" — to nikamor ne kaže; kdor se je bil tedaj le za pol leta naročil, naj skusi naročilo jaderno obnoviti še za drugo polovico. Kdor se hitro naroči, se dvakrat naroči. — Ali po drugi strani je spet bolje polovica kakor pa čisto nič; ako je bil kdo tedaj pervo polletje brez Zgodnje Danice, naj si jo gotovo zdaj naroči, da bo imel saj kolikor toliko nebesnega sijanja v hiši. Težavno dostikrat je današnje dni naročniku za naročilo beca skoledovati; težavniše je pri duhovskih opravilih neprenehoma Danici streči; naj težavniše pa: Slovencem brez cerkvenega lista biti. Kaj čerao tedaj? Kdor se bode na Danico naročil, in kdor bode vanjo pridno dopisoval, bo s tim pokazal, da je mož, ki je naše besede in tuisli razurael. Zdaj pa Bog blagiuj Vam za to, kar je bilo, kar je, in kar bo (str. 202)!" — ,,Tako kaže, da bo treba pa le še vpreči se za novo leto 1869 in delati dalje na cerkveni ledini: za vero in narod. Torej Vas priljudno prosimo, prečastiti rojaki, ki ste Božji! poprimite in pomozite tudi Vi z naročevanjem in pisanjem! Ko bi kdo mislil Danico opustiti, naj se kar hitro skesa, zakaj ta tnisel je nespamet. V novo pa naj letos pristopi iz vsake duhovnije eden ali k večemu dva, iz vsacega mesta najmanj štirje ali njih pet. To se bo v Blaznikovi naglo-tiskarnici malo poznalo, pri Slovencih pa veliko — zastran koristi, kakor upamo. List veliko skerbi in truda stane: naj se zato tudi obilno bere, da delo ne bo šlo po Savi. Danični gg. pisavci — če jih je tudi nekaj malo manj kot listja in trave — so vse hvale vredni. Bog jim njih trud obilno povračuj! Prosimo še nadalje. Confortamini et estote robusti (406)!" — Spisal pa je v tem letu posebej: 26. Čast Bogu na višavah in mir Ijudem na zemlji! Kratek molitvenik za vse stanove, posebno za šulsko mladino. Zbral in spisal Luka Jerau. V Ljubljani 1868. 8. 348. Zal. Gerber. 27. Kratek poduk od višnjevega škapulirja na čast bresmadešne Marije Device z zapisnikom odpustkov. Posnel iz bukvic reda Teatinskega v Rimu poterjenih, in založil za bratovšino L. Jeran. V Ljubljani 1868. 8. 23. E. XXII. 1869. Poslavljenje. nNisera iskal, nisem prosil, nisem zato delal: ker so mi pa vender Njih Svetost papež Pij IX. na dobrotno priporočilo Premilostnega škofa preč. g. Jerneja Vidmarja podelili počešenje BSvojega častnega kamernika" (Cameriere d' onore in abito paonazzo), sem to posebno milost sprejel s posebno radostjo in hvaležnostjo" — piše (str. 178) vrednik Zg. Danice. — Nato pravijo Novice (str. 184): Domače pa vendar tudi očitno čestitanje. wNekteri čestitelji in prijatelji blazega vrednika ,,Zg. Danice", veseli njegovega že omenjenega poslavljonja, so napravili si zabavo, da so v prijateljski družbi novega Monsignora L. Jerana nenadoma kinčili s primernim duhovskim ovratnikom violične barve. Nočenio omeDjati prisrčnih ziiravic, ki so se glasile o tej priliki okinčenemu Monsignoiu na zdravje, v itnenu posaiucznih in slovenske duhovščine sploh, ki je, kakor vemo gotovo, sprejelo radostno to poslavljenje, — sv. Očetu Piju IX., ki naj bi bili nvates", da bode to prva stopinja k še primernejšemu povišanju itd. itd.; namesti njih naj priobčimo pesmico, ktero so izročili ljubljanski gg. bogoslovci v posebno počeščenje prečastitemu gospodu Monsignoru L. Jeranu. a) Junak na polju dušnem bijeb) Drži se krepko, se ne gane, Za vero in za narod boj,Stoji navalom trdno v bran; Na prsih mu nDanica" sije,Močl iz Neba so mu dane, Pred njo se vmika vražni roj.Tako se trudi nož in dan. c) Kar pokne glas na Vatikanu,d) In na perotah urnih begne Ki, varh sveta, to čuje vest.Na tla slovenska le-ta glas, ,,Proslava, blagor mu, ki braniTer vsacemu do serca segnp, Narodu vero, sin mi zvcst".Kar Ccrkvi in Vam je vdanili nas. e) Zatorej družba naša vdana Vam kliče danes vsa na glas : ,,Bog živi dolgo še Jerana, K' bori z nDanico" se za nas!" ,,Zavoljo čedalje veči pritežnosti dvojnega opravila sem po viš. dovoljenji duhovsko pastirstvo pustil, da bi mogel z večim pridora ,,Dauico" vravnavati; naj se torej za naprej oddaja v duhovski hiši ali farovžu stolne cerkve (v 2. nadstrop.), kar se do mene pošilja" — skromno naznanja (str. 362) vrednik Zg. Danice. Papeževa himna, poslovenjena vže 1. 1859, se je v teru tečaju ponatisnila (str. 111), češ, pripravna o zlati maši in druzih cerkvenih prilikah. Posebej paje zložil Svitoslav čestitko Piju IX. za zlato mašo (str. 114) na pr.: BVernih serc na milijone — Veseli se dans povsod, — Sveti Oče! nove kione, — Ktero Ti današnji god — Zmagovito in s častjo — Je posadil na glavo itd." — V 1. 20 je dal ponatisniti pesem BVnebohod", zloženo že 1. 1843, v 10 kiticah p.: BOblaženje dokončano, — Volja spolnjena Očeta — Je v zatrenje kačje glave — V odkupljenje cel'ga sveta itd." — Mesenež v dveh ognjih. (str. 200). Te žgal na zemlji ogenj je mesčni, Ki nisi hotel ga krotiti; Zato zajel te ogenj je pekleni, Ki več ne da se pogasiti! Dva časa zaničevavcu posta. I. Pretekli čas.II. Sedanji čas. Človek si ti menda kužje ,,rase",Bil si človek nekdaj kužje nrase", Ješ o postnih dneh meso, klobase;Jedel o postnih dneh mesu, klobase; Cakaj! hodil še boš brez trebuha,Zdaj pa hodiš gladen — brez trebuha, Milo mervice beračil kruha!Milo mervice beračiš kruha! Pogovor na smertni postelji. (str. 201). Liberaluksatanu.Satan. Sem oral ledino ,,liberalno",Kar je dobro, lepo, res, Strašno mabal čedo nklerikalno",Čertil si ko černi bes, BFortšritu" podajal zlati ključ,Zoper cerkev serd ognjeni, In povsod razširjal novo luč,Stregel je edino meni; — Množil zgolj ninteligenc" :Takim ne odpro nebes: Beži, černa ^Ekscelenc!"Tiček moj, le pojdi les! — Sprelepa je čestitka, katero je zložil Svitoslav BSv. Očetu Papežu Piju IX za obletnico Njih izvolitve in kronanja", katero je govoril pri vedrilnici katoliške družbe 20. rožnika zvečer D. Bitenec, in se v 23 odstavkih nahaja na str. 208. Na primer bodita: 1. Molitve in hvaležnosti darovi 23. Katoličani mi smo vsi pošteni, Se dvigajo današnji dan v neb6, Za vero, papeža je vsaki vnet; Na Jutru, na Večeru vsi svetovi Zato z menoj zdaj slehern klic zaženi: Očeta svet'ga se spominjajo . . . nBog živi Pija nam še mnogo let!" čvrsta je tudi Glasovanka, ki jo je pri besedi za uboge otročiee v čitavnici Ljubljanski govorila Ančika Žužkova, in je tiskana na str. 413 v petih kiticah p.: 1. Angelj Božji znad višaveTu so v mrazu, tam so v sili, Gleda na zemljč nižave,Lačni, da Bogii se smilil Vidi revčke mnoge, mnogeGroba žuga černa noč: In sirote preuboge.Oh, kje zanje je pomoč? itd. BV pojasnjenje slovniško naj omenirao, da pišemo nBožji" in nbožji"; ,,Božji" z veliko čerko, kadar je namesto sBogov, a, o", Dei, Gottes; nbožji" pa kadar je prilog divinus, gottlich (str. 87). — Govorf se, da ima priti Vodnik po premnogih težavah na svetlo v oblikah, v kakoršnih je izhajalo znano »Klasje z domačega polja". Zelo obžalovali bi to, če tudi g. Levstik prevzame odgovornost, ker po tem takem Vodnik ne bo več — istiniti Vodnik (str. 216)! —K besedam škofa F. Dupanloupa o občnem cerkvenem zboru (Treba je Boga in večnosti) pravi: Take besede imajo pač kaj več v sebi kakor pa korenjeva in kislorepna politika BTagblattova" z neslaniini čenčarai o Bbevoni]undungahu in Bgeistt6dtungah", kadar in kjer je katoličana dolžnost Cerkvi pokoršino skazovati. Brez reda in pokoršine ni nikjer nič prida, ne pri vojaštvu, ne pri druzih službab. Kdor pravi, katoličan sem, pa vedno nerga zoper naredbe svoje vere in cerkve, taki je prav zanikaien in zaničljiv človek in ni vreden, da hlače nosi; bolj bi se takemu Bfigovcu" podala beduinska halja pri njegovi pohlepnosti po beduinski prostosti (124). — BO heil. sankt-Florian! ziinde das Haus meines Nachbars an, nur nicht das meinige". Ali po naše: ,,Oh preljubi očka medved, pojdite sosedov oves smukat, — le mojega mi pustite! Po Tagblattovo pa: BUdri po cerkvi in duhovstvu, s čimur moreš, — če tudi na vse zadnje s slovenskim betom (str. 145)!" — Kar je nLaibacherica" postala liberaluška, kar je izhajati jel BTagblatt", in v duhu ž njim se bratiti 8Narod", boril se je Jeran vedno in vedno v Danici proti njih liberalizinu v lastoih spiskih, v BOgledu in Razgledu", posebno gorjupo v nPelinovcu", pa tudi v BVedrilkah in Budilkah" — kakor v prejšnjih, tako i v pričujočem letniku. — Razun tega so spiski na pr.: K novcmu letu 1869 (št. 1). — Svobodni zidarji (str. 51). Dje ali tri zoper lažnjive preroke današnjih časov (74). Tagblatt na šeškalici pri mladih Sloveucih (144) itd. — BLe hitro k naročilu na Zg. Danico za 1. 1870! . . Vredništvo našemu edinerau cerkveno-politiškemu listu prav z veseljem svoje moči daruje, tiskar lične čerke in obliko: Vi pa, verni in verli Slovenci, darujte svojo zdatno podporo! Naročujte se, in pišitel Pa prav obilno (418) itd.!" — Msg. Jeranu gre hvala, da so ponatisnjene po Zg. Danici 1. 1868—9 tudi posebej prišle na svetlo, sploh vse premalo čislane izverstne: Prestave naj lepših himen sv. cerkve. Poslovenil J. Bilc. V Ljubljani 1869. 8. 42. Natis. J. Blaznik. Založil L. Jeran.