Kako radikalsko- radičevska vlada skr- bi za Slovenijol Pregovor o slabih časih se letos veliko bolj obistinuje kot druga leta. Za nas Slovence je to leto bilo prav slabo ieto. Letina je bila vobče veliko slabša kot druga leta. Živil so v rrmogoterih krajih tako malo pridelali, da bodo z njimi izhajali ik večjemu do spomladi, v mnogiJi krajifa še niti do spomladi ne. Potem bodo tudi roali kmetje poleg bajtarjev, dnmarjev, viničarjev in poljskih delavcev in drugih morali kupovati živila. Ako kmet ne pridela ntti toliko, da bi mogel od pridelka živeti sam s svojo družino, je to dokaz, da je letina bila prav slaba. K temu še tudi pride, da je vinski pridelek bil tako pičel, da so vinogradniki radi kolieine letošnjega vinskega pridelka bili vsi brez izjeme razočaraiii. Že to bi bilo vzroka dovolj, da bi se to leto po vsej pravici imoralo imenovati slabo leto. Slabost leta so v največji meri poslabšale ogromne vremenske nezgode: toca, viharji, dež, nalivi, povodnji. Slovenija je letos imela nič manj kot štiri velikanske povodnji. Škoda, po njih povzročena, je tako ogromna, da se niti popisati ne da. Ako bi jo hoteli predstaviti v številkah, bi je morali oceniti ne v stotinah tisočakov, marvec v več stotinah milijonov dinarjev. K prejšiijim povodnjim, ki so napravile veliko škode po Kranjskem in Štajerskam, se je tri dni pred praznikom Vseh svetnikov pridružila nova velika povodenj, ki je napravila ogromno škodo po raznih 'krajih Gorenjske, na Stajerskem v Savinjski dolini, osobito v gornjegrajskem okraju, v Mežiški dolini na Koroškem itd. Ljudstvo gleda z obupom na strašno opustošenje, povzročeno od nalivov, ki so nenadoma nastopili s tako orjaško silo. Odnešeni mostovi in brvi, Tazdrti jezovi, razdejane ceste, porušene in odnešene hiše in druge zgradbe, opustošena polja, livade, travniki in pašniki: kdo bi mogel popisati to škodo, ki znaša stottne milijonov dinarjev! Ljudstvo si samo ne more pomagati. Siromak nima sredstev, da bi sebi in drugim prišel na pomoč. Mnogo Ijudi je Egubilo vse, kar so imeli in premogli, drugim je ostalo tako malo, da niti od daleč ne zadostuje za to, da bi se popravil vsaj del prizadete šikode. Ljudje gledajo okoli in cakajo, odkod bi prišla pomoc. Slovenci si sami pomagati ne moremo. Bilo bi to vsaj debao in v precejšnji meri mogoce, ako bi imeli svojo avtonomijo. Toda avtonomijo nam je vzel centralizem, ki nam ne dovoli niti tiste male samouprave, ki je zajamčena v vidovdanski ustavi. V Sloveniji sploh ni nobene druge samouprave, kakor občingka samouprava, in tudi te je vsak dan manj. Obcine pa so absolutno nesposobne, da bi popravile škodo, ki so jo velikanske vremenske nezgode letošnjega leta povzročile na njihovem ozemlju. Zato so ¦obcinska sredstva veliko premajbTia. Občinskim samoupra vam ne morejo priti na pomoč okrajne in pokrajinske samouprave, ker takih samouprav nimamo. Kar je prej obstojalo takih samoupravniih ustanov, je vse porušil centralizem. Zato pa je nujno potrebno, da pride država na pomoč od vremenskih nezgod, zlasti od nalivov in povodnji opustošenim krajem in okrajem v Sloveniji. V to svrho so poslanci Slovenske ljudske stranke pretekli teden stavili v narodni skupšoini nujni predlog, v katerem so zahtevaii 20 imilijonov dinarjev kot prvo pomoč za poplavljence v Sloveniji, brezobrestna posojila občtnam, iki so po povodnji oškodovane, potom ministrstva za zgradbe 40 milijo- fiov dinarjev za popravo vsled povodnji razdrtih čest in mostov, potom ministrstva socialne politike 10 milijonov dinarjev za nakup hrane in semenakega žita za prizadeto prebivalstvo, takojšnji pričetek del za uravnavo rek in hudournikov, odpis davkov in ustavitev iztirjevanja davkov. V četrtek, 4. novembra, je bila v narodni skupščini razprava o tem nujnem predlogu. Vlada je ta predlog odfeloTiila. V njenem imenu je izjavil finančni minister dr. Peric, ikaterega Stjepan Radič tako rad hvali, da je »zlatan čovjek« (zlati človek), da vlada nujnosti tega predloga ne more sprejeti, ker nima kredita, nima denarja, da bi izvršila to, fcar^se v predlogu za Slovenijo zahteva. Nato je narodna skupšoma glasovala o tem predlogu, za kojega je SLS zahtevala mijnost Vladine stranke: radikali in Radičevci, so predlog odklonili. Dobro je freba pomniti, da so poleg radikalov, ki kot stranka v Sloveniji skoraj niso zastopani, za odklonitev predloga glasovali tudi Radičevci, ki se hočejo kot stranka tudi v Sloveniji razširiti. V tej stranki sta poleg gostobesednega Radica, ki hodi tudi med Slovence prodajat svojo puhlo politično modrost in svoje prazne obljube, tudi Slovenca Pucelj in Prepeluh s svojimi pristaši. Te ljudi bode treba prijeti za jezik, ko pridejo med Slovence hvalit Radičevo seljačko (kmetsko) stranko in sedanjo seljačko vla do. Odklonitev nujnega predloga za pomoc Sloveniji je za Slovence nauk in hkrati opomin, česar se imajo nadejati in kaj imajo pričakovati od centralizma in od tistih, ki so njegovi (politični sužnji.