Gospodarske stvari. Splošui nauki gospodarski. II. 5. Ne kvartaj! Ta nauk je tudi potreben, da bi se varovali pred to zelo škodljivo strastjo tistih, kateri se se ne pečajo z igro, a katere bi to niorebiti mikati utegnilo, nZ igro še nobeden obogatil ni", je stara resnica; mnogo nevednih igralcev, posebno pa kmetov, izgubilo je v igri vse imetje. Zvlasti pa odsvetujemo najtoplejse, naj se kmet ne podaja v igro z izurjenimi igralci po mestih, kateri so med seboj pogovorjeni in oskubijo kmeta, ki se jim pridruži, navadno do čistega. Po novinah se mnogokrat bere o takih žalostnih prigodbab. 6. Ne stavi v loterijo! Utegnil bi v loterijo znositi tnnogo, mnogo denarja ali nazaj dobiti nikoli nič. Ako bočeš staviti ves svoj up na loterijsko srečo, popolnem si zgrešil pot do sreče — in uže v nesreči in nezadovoljnosti tičiš. 7. Ne kratkočasi se z gosposkimi zabavami! Tudi kmet naj si casih ob nedeljah  in praznikih malo od tedenskega truda oddabne, tudi on naj si privošči kratkočasenja; toda zabave  njegove naj bodo njegovemu stanu primerne in na  drage. Dragi in škodljivi kratkočasenji sta ne izmerno pirje in igra, a tudi lov. Lov nikakor za kmeta ni. Če bi uže samo ob nedeljah puško v roko jemal, kar pa ne pristoji kristijauu, ne bi še toliko oporekali; toda lov se preminja v strast, in lovec-kmet bi utegnil svoje delo tudi v tednu zanemarjati. Lov je pa silao draga reč, to vedo lovci in nelovci ali kmet denarja za druge reči bolje potrebuje, kakor za smodnik. 8. Ne porabi pri hiši, kar lehko prodaš in česar pri domu silno ne potrebuj e š! Nastali so za kmeta zaradi velikih davkov, slabih letin in male vrednosti pridelkov tako slabi časi, da mora strašno paziti, kje kakošen krajcar vlovi, da plačuje davek, da si knpuje obleke, soli in druzega, kar mora biti. Zato Ti svetujemo, prodajaj živad, kokoši, gosi, purauc; za ta živež Ti plača meščan lepe novce; Ti moraš v sedanjib slabih časib z diugim, slabšim živežem tudi v praznikih zadovoljen biti. Poznam kraje, kjer kmet nikoli kuretine doma ne sne, kjer morebiti gospodinja na leto 20 jajec doma ne porabi. Taki kmetje pa tudi boljše sbajajo, kakor risti, kateri s purani doma goste. Pri zabeli, maslu, slani (špebu), mleku, se lehko mnogo prigospodinji; in to so kmetski pridelki, kateri imajo vedno svojo ceno, glej zatorej, da te pridelke v denar spravljaš. Takisto velja tudi o drugih pridelkib, katerib imaš nad domačo potrebo. 9. Ne pij innejej na medvedovo kožo! Basen o lovcib, ki sta jedla in pila pri krčmarji na racun medveda, katerega sta še le mi8lila vstreliti, pa ga nista, dovolj je znana, da bi jo ponavljali. Ia vendar je toliko kmetov, ki takisto delajo. Ni že vinograd ozelenel, je uže vino prodano; ni še pšenica veejana, je uže dobil nekaj na raeun pridelka; krava še ni se otelila, in vendar na ta račun ueprevidni kmetič pije pri mesarji-krčmarji. Kolika neprevidnost ia zapravljivost je to? Je-li veš, da bode dobia letina za vino, za pšenico? Je-li si gotov srečnega poroda pri kravi in zdravega teleta?! Domača apoteka ali lekarnica. Vsako gospodinjstvo potrebujo majbne lekarnice (apoteke); kajti za vsako nialo bolehnost ali vnanje poškodovanje še ni vredno takoj po zdravnika ali zdravil pošiljati; tudi jih povsod ni ruoči hitro dobiti. Gospodinja pa aiora tudi vedeti, čemu so razna zdravila koristna, iu kako jib treba pripravljati. Privrženci homejopatije si morejo uže gotovih malib homejopatičnih lekarnic uaročiti; drugi pa, ki bolje alopatijo čislajo, morajo sanri sestaviti si ter pripravljenih imeti teh le zdravil: 1. Slezov čaj (eibište) proti kašlju. 2. Bezgovo ali lipovo cvetje proti prebladu; treba ga kuhanega piti, in zatem v toplo posteljo leči. 3. Katnilični čaj pospesuje in olajsa bluvanje. 4. Grižne rože (svedrec); pije se na tesče, če je želodec bolan. 5. Sirotica (viola tricolor) čisti krv. 6. Hoffmannove kaplje proti čutniškej omotioi, omedlevici, maternici, želod- čnemu krču in koliki. Vzame se ena ali dve kaplji na sladkorji all z vodo. 7. Melisovec proti krčevitej slabosti čutnic, pri napadu mituda, proti omedlevici, šumenju po ušesib, glavo- in zoboboli. Melisovca ali v se di- bamo, ali z vodo pijemo, pa tudi mazanje z njim hitro pomaga. 8. Mincelteljni in gomezeči prah proti gorečici ali zgagi. 9. Grenka ali angleška sol je dobro čistilo. Otrokom zadostuje mala žli- čica v 1 decilitru vode. 10. Magnezija odstranjuje želodčno kislino pri otrocib; tudi je čistilo. Proti krci v zobeh pri otrocih je izvrstno sredstvo. Baš tako pomaga pioti gorečici, želodčnemu krču in koliki in maternici je dobro sredstvo, ako se ga 5 do 6 kapljic v ječmenovem ali rajževem služi  vzame. 12. Mandlji za mandljevo mleko proti pri- toku in bljuvanju krvi; poprek je dobro hladilo, vendar ga ni smeti premočnega piti. 13. Boljše hladilo nego mandljevo mleko je limonada; treba tedaj v gospodinjstvu zmiraj tudi nekaj limon imeti. 14. Kolinska voda (Kolaischvvasser) za vdi-  hauje v omedlevici; tudi ocet ali kis je proti omed-  levici. 15. Testo iz gorušične moke se devlje na  podplate, ali meča, ako v glavo krv močno sili. 16. Selzenevec (Malva rotundifolia) za kopelji pri vnanjem poškodovanji. ^17. Gourlardska voda pri vnanjib oteklinab. 18. Crvivec ali arnika pri otis- kab, zvinjenji, ranab. Prilije se mrzlej vodi za vlažne zaveze. 19. Muškatovo liladilo (balzaui)  proti krču, koliki in bramorjem pri otrocih je baje močno zdravilo, če se z njiui maže. 20. Kafra, razpuščena v olji je mazilo pioti počasnemu rev- matizmu. 21. Francosko žganje, nasičeno z morsko soljo, je tudi proti revmatičnemu bolenju; prav  tako olje iz jelovih češarkov. 22. Kis iz spanskih  mub. Platoena krpica, namočeua v njem, dene se  n. pr. pri zoboboli za ušesi, pri želodčnem krča  na želodec. 23. Diaeulum (obližali nflašter"). 24.  Angleški obliž za majhne rane, da ne more do njib zrak ali prab. 25. Laško olje. Perutiiinstvo. III. Hrane dajati perutni je najbolje zjutraj na dvoiišči in zvečer v njenib blevib inkobačab. Na dvorišči perutnini jesti davati kaže za tega voljo, ker ima gospodar ali gospodinja priliko vso živad poznati in potem takem tstaro od mladega, slabo od dobrega odbirati in odpravljati. Perutniui se naj daje dobro in popolno zrnje, ne pa zuna in pleve. Za 50 kokoši z nekaterimi purani in 30 golobi vred je na den zadosti, če jim se vrže 3 litre ječmena in 1 liter kuhanega krotnpirja zjatraj in zvečer, če si živali po dne zamorejo kaj živeža same nabrati. Svetovati je perutnini časih položiti jajčevega luščinja in stolčenib kostij. Snažnega peska in frisne vode pa ne sme nikoli inanjkati. Nekatere rastline so perutnini škodljive, pravi strap. Britki maadeljni so perutniai tako nevarni, da vsakšna žival pogiae, ako jih kaj v golžun dobi. Goskam škoduje peteržilj in makova rastlina, recam cuker, puranom trobelika in naprstek. Kedar hočemo perutnino pitati ali debeliti, moratuo odbrati primerno brano. Takšne dobro hranivue reči so: 1) ječmen in kuban krompir, 2) orebi in olje; orebi se na olji kubajo iu potem živalim v golžune pšejo; 3) grah. Tega se dene naiuakat v soljeno vodo, kolikor ga je za 2 dni treba in v golžun tlači. Prvi grab mora pa žival prebaviti, preden se mu novega gre tlačit. Tudi jih kaže v temi zaprete imeti in za dosta piti skibeti; 4) ajdina nioka in mleko. Živali se zaprejo v kobače in v temo denejo. "Vsaki deu se jim v golžune vtlači po 4krat cmokov narejenib iz ajdine moke in nileka. Pri krmljenji se naj sveti in vse delo opravi v y4 ure m ostala hrana odnese. Zivali naj ves drugi čas mirno spijo in prebavljajo. 5) Opbano proso pomešano z ječmeno moko, nekaj putra in vode. Za piti se daje kislo mleko s cukrom pomešano! Posilno zavarovanje proti oguju , govejej kugi, toči priporočujejo neprenoboma nekateri listi. Nam se takšna sila nič prav neče prikupiti. Več ko ima človek zavarovanščine, tem buje ga stiska za suhe denarje; itak veliki davki so pomnoženi. Ree se naj toraj vestno in mnogovrstno premišljuje, preden se odloči za eno ali drugo. Sejmi na Štajerskem. 19. nov. sv. Jurij na Pesnici, Podsreda, Ljubno, Ruše, Poljskava zgornja, Slov. Gradec, 20. nov. Goiuilice, 21. nov. Arvež, sv. Jurij na Ščavnici, sv. Jurij pod Tabrom, Svetina, 22. nov. Arnož, 24. nov. sv. Marjeta na Pesnici, 25. nov. Loče, Kaniža, Ptuj, 28. nov. Soštanj. Sejnii na Koroškem. 24. nov. Drauburg zgornji, 25. nov. Gmind, Grajfenburg, 30. uov. Gradišče, sv. Andraž.