Številka LETO LUI, 5. MAREC 2021 CENA 1.90 EUR oc, <3 * Zgornjesavinjski zdravstveni dom Nazarje Se bofizioterapija zaradi pomanjkanja prostorov selila na drugo lokacijo? STRAN 7 h>ra//c4i, O A raóem /iraxvf'At/ ca//t is/c/reno č<\'>/(7amo/ MINI MARKETING do o Stramce BENCINSKI SERVIS STRANICE NAROČILA KURILNEGA OLJA tel. 02 845 0126, 03 752 07 08 Izberite naj kulturnika 2021 Oglasi 2 Savinjske novice št. 9, 5. marec 2021 Vsebina Dan žena Praznovanja zgolj za obdarovanje ali tudi za osveščanje?....................4 Klub podjetnikov SAŠA Jure Podkrižnik na čelu savinjsko-šaleških podjetnikov............................................6 Zadružni dom v Bočni Kmalu podpis pogodb s starimi in novimi najemniki................................6 Občina Mozirje in družba Golte Za vloženih skoraj 145 tisočakov dobili zgolj 1791 evrov.......................8 Mozirje Remont bo zgradil 19 novih stanovanj v stari občini..................8 PGD Nazarje Bogatejši za kombi za prevoz moštva................................9 Mag. Samo Kramer »Biti ravnatelj na Ljubnem je zame poslanstvo«......................10 Šolstvo V osnovnih šolah po štirih mesecih ponovno vsi razredi.....12 Vid Čeplak V življenju je najpomembneje biti človek in če lahko pomagaš, pomagaj..................................................17 Sonja Robnik Herman Priznanje potrditev več kot 35 let dolgega dela.................18 95-letni Jože Mliner Skozi življenje brez vozniškega izpita in avtomobila.........................19 Mozirska koča pogorela do tal V teku že priprave za gradnjo nove planinske postojanke........22 Tretja stran Vsak konec je priložnost za nov začetek Ko smo prejšnjo sredo popoldne zaključevali pripravo zadnje februarske številke Savinjskih novic in jo po opravljenem delu poslali v tiskarno, si nismo mogli misliti, da bomo že čez par ur priča tragediji na Golteh, kjer je prišlo do požara na planinski koči. Grozljiv je bil pogled na pobočje Mozirske planine, ko so ognjeni zublji neustavljivo goltali priljubljeno postajališče po-hodnikov, planincev in sprehajalcev. Kljub intervenciji gasilcev je na koncu ostal le skelet. Dogodek je zbudil pozornost vseh nacionalnih medijev, k čemur so zagotovo pripomogli tudi »atraktivni« posnetki intenzivnega požara. Gasilcem je uspelo obvarovati bližnji gozd, mo-zirski planinci pa so že isti večer začeli razmišljati o obnovi oziroma izgradnji novega objekta. Takoj se je aktivno vključil tudi domači župan Ivan Suhoveršnik, ki optimistično napoveduje, da bo nova Mozirska koča stala že do jeseni prihodnjega leta. Rekonstruirana bo tudi dovozna cesta iz smeri Alpskega vrta. Pred nami je nova priložnost, da izkažemo svojo dobrodelnost in solidarnost. Po tej plati smo se Zgornjesavinjčani in Slovenci nasploh doslej že velikokrat izkazali in ne vidim nobenega razloga, zakaj se ne bi tudi tokrat. Vsak lahko nekaj prispeva. Pač kolikor zmore. In vsak prispevek šteje. Kajti tudi morje je sestavljeno iz velikega števila kapljic in tudi pot okoli sveta se začne z enim korakom. Razne oblike pomoči je že najavilo več podjetij in negospodarskih organizacij ter številni posamezniki. Potrebna bo dobra koordinacija, česar se v Planinskem društvu Mozirje zavedajo in z njimi smo že dogovorjeni, da vas bomo, cenjeni bralci in bralke Savinjskih novic, o načinih ter poteku zbiranja sredstev za novo kočo sproti obveščali preko našega časopisa. Prepoznajmo to situacijo kot priliko, da znova dokažemo, da znamo in zmoremo stopiti skupaj, ko je to potrebno. Podobno kot smo znali in zmogli stopiti skupaj pred tridesetimi leti, ko je šlo za samostojno Slovenijo. Takrat smo imeli vsi pred sabo isti cilj. In smo ga tudi dosegli. Njegova zgodovinska vrednost je brez dvoma tolikšna, da si ob okrogli obletnici zasluži dostojno obeležitev. Kakšna bo, je v tem trenutku preuranjeno napovedovati, saj je izvedba v marsičem odvisna od poteka epidemije koronavirusa. V ponedeljek se je začelo trimesečno obdobje meteorološke pomladi, ki nam je v prvih dneh postregla s sončnim in stabilnim vremenom, za konec tedna pa je napovedan prehod vremenske fronte in ohladitev. Kmalu bomo preobuli naše jeklene konjičke in se lotili dela v vrtovih in na njivah. Življenje v naravi bo začelo nov krog, vsaka pomlad predstavlja nov začetek. Glavni in odgovorni urednik mag. Franci Kotnik ISSN 0351-8140, leto LIII, št. 9, 5. marec 2021. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o., Šmihelska cesta 2, 3330 Mozirje. Glavni in odgovorni urednik: mag. Franci Kotnik. Izvršni urednik: Igor Solar. Naslov uredništva: Savinjske novice, Šmihelska cesta 2, 3330 Mozirje. Telefon: 03/83-90-790, 041/793-063, 041/348-884. E-pošta: trzenje@savinjske.com, urednistvo@savinjske.com. Internet: http://savinjske.com. Cena za izvod: 1.90 EUR, za naročnike: 1.71 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Marijan Denša, Tatiana Golob, Benjamin Ka-njir, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Darinka Presečnik, Barbara Rozoničnik, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Marija Šukalo, Primož Vajdl. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. Oglasi: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com, 041/793-063 Zahvale, čestitke: Nina Zidarn, nina.zidarn@savinjske.com, 041/348-884 Savisjske novice št. 9,5. marec 2021 3 Tema tedna MAREC JE MESEC PRAZNOVANJ ŽENA, MATER IN TUDI MOČNEJŠEGA SPOLA Praznovanja zgolj za obdarovanje ali tudi za osveščanje? Marec je tradicionalno naklonjen ženskam. 8. marca obeležujemo mednarodni dan žensk, 25. marca materinski dan, vmes, 10. marca pa so si moški sposodili praznik 40 mučenikov s cerkvenega koledarja, ko jim nežnejši spol vrne dar. Takoj po drugi svetovni vojni je bil 8. marec skorajda uradni državni praznik. Danes marsikateri predstavnici mlajše generacije ta praznik ne pomeni kaj veliko, bolj so naklonjene materinskemu dnevu. Toda dan žena je namenjen predvsem priznavanju ženskih pravic ter njihovi enakopravnosti v družbi. Pravicam, ki v današnjih turbulentnih časih niso tako samoumevne, kot so bile še desetletja nazaj. PRAZNOVALE SO GA VSE GENERACIJE ŽENSK V Sloveniji so ženske dobile volilno pravico leta 1945. Prvi dan žensk, ki takrat še ni bil mednaroden, so praznovali v Združenih drža- Nataša Strašek, pomočnica glavnega direktorja KLS Ljubno: »V našem podjetju ob 8. marcu vsako leto pripravimo posebno slovesnost, na katero povabimo vse sodelavke. Glavni direktor nagovori sodelavke o pomenu praznovanja 8. marca, poda nekaj informacij o poslovanju podjetja in pomembni vlogi sodelavk pri doseganju ciljev KLS. Na koncu vsaki sodelavki osebno čestita, ji podari cvetico in manjše darilo. Po končani slovesnosti naredimo skupinsko fotografijo, ki jo skupaj s tekstom o dogodku objavimo v našem internem časopisu KLS Novicah. Lani smo še ujeli zadnji trenutek, da smo lahko izvedli to slovesnost. Letos pa slovesnosti zaradi izvajanja zaščitnih ukrepov in izogibanja druženja več oseb ne bo. Naše vodstvo bo sodelavkam izkazalo posebno pozornost na drugačen način.« Dan žena je namenjen predvsem priznavanju ženskih pravic ter njihovi enakopravnosti v družbi. vah Amerike 28. februarja 1909. V Evropi naj bi bil prvič obeležen na konferenci v Kobenhav-nu leta 1910. Praznik se je pri nas uveljavil po 2. svetovni vojni, močno se je razvilo obdarovanje vseh žensk s cvetjem in čestitko. Za svojega so ga vzeli praktično vsi delovni kolektivi, ki so zaposlovali ženske, organizirali so velika praznovanja, izlete, v osemdesetih pa je obeleženje tega praznika doživelo pravi vrhunec. Praznovale so ga vse generacije žensk in z veseljem so se jim pri tem pridružili tudi moški. BUČNA, A MARSIKOMU NEVŠEČNA PRAZNOVANJA V tem času pa je že množično prihajalo do pretirano bučnih zabav, na katerih se je na veliko točil alkohol, in to seveda ni ostalo spregledano s strani tistih, ki takšnega obeleženja bo- C> V Sloveniji so ženske dobile volilno pravico leta 1945. Prvi dan žensk, ki takrat še ni bil mednaroden, so praznovali v Združenih državah Amerike 28. februarja 1909. Alenka Grašič, asistentka vodstva & PR, BSH Hišni aparati Nazarje: »V našem podjetju vrsto let ohranjamo tradicijo 8. marca - dneva žena, in na ta dan naše zaposlene obdarimo s pozornostjo, vsako leto se potrudimo, da izberemo raznoliko in hkrati uporabno darilo, ter jim na ta način ob njihovem prazniku izkažemo spoštovanje in zahvalo za njihovo predanost in požrtvovalnost vsem vlogam, ki jih ženske v današnjem zahtevnem svetu več kot odlično opravljajo. Vsekakor se v podjetju trudimo in namenjamo ogromno pozornosti, da lahko zaposlene lažje usklajujejo službo in privatno življenje. V proizvodnji na primer nosečnicam prilagajamo delovna mesta glede na njihove omejitve, mamicam z majhnimi otroki omogočamo krajši delovni čas zaradi varstva otrok. Ta način dela je med našimi zaposlenimi ženskami zelo dobro sprejet. Tudi menjava izmen pri ženskah je neproblematična, prav tako je omogočeno delo od doma. Poleg tega v okviru raznolikosti - »diversity« - na delovnih mestih v podjetju povečujemo žensko kvoto v menedžmentu.« 4 Savinjske novice št. 9, 5. marec 2021 Tema tedna, Anketa, Aktualno Naša anketa Don žena, materinski dan, kateri praznik vam je pomembnejši? Danijela Lončar, Nazarje Zame osebno sta oba praznika enako pomembna. Tedaj se spomnim tako mame kot tašče ter jima podarim malenkost. Tudi sama dobim šopek. O obeh praznikih se pogovorimo tudi z najmlajšimi v šoli. Seveda si tudi moški zaslužijo svoj praznik in pozornost. Sicer pa bi se morali spomniti svojih bližnjih tudi med letom, ko ni kakšnega praznika. Peter Sedovšek, Radegunda 2ene in mame se spomnim s kakšno malenkostjo, da bi kaj posebno praznovale, niso nikoli. Zame osebno je materinski dan pomembnejši, saj je posvečen družini. Tudi moški bi lahko imeli svoj praznik, da bi bili enakopravni. Jože Kolenc, Bočna 2ensk v družini se spomnim ob praznikih. Se mi pa zdi, da je materinski dan bolj pomemben, saj mame izpolnjujejo pomembno poslanstvo. Ob omenjenih praznikih se jih spomnim s kakšno rožico. Dneva moških ne praznujem, ta dan se mi ne zdi tako pomemben. Terezija Bastelj, Sokat Ne glede na ideološko ozadje sta pomembna in potrebna oba praznika. Zame osebno sta lepa oba, vsak po svoje. Po navadi dobim kakšno rožico in sladkarije. Vnukinja mi naredi kakšno risbico Tudi prijateljice in prijatelji mi pošljejo sporočilce. Drobnih pozornosti, ki so iskrene in osebne, sem najbolj vesela. Mira Kolenc, Nizka Ko sem bila še v službi, smo v podjetjih praznovali dan žena z različnimi proslavami. Sindikat nam je podaril kakšen nagelj. Materinski dan pa je bolj novodobni praznik. Seveda je zame ta zelo pomemben, mi veliko pomeni. Se posebej mi je pri srcu zato, ko vidim, da se name spomnijo moji otroci in vnuki. Tekst in foto: Marija Sukalo in arhiv anketirancev ja za ženske pravice niso odobravali. Tudi v februarski izdaji Savinjskih novic iz leta 1981, torej izpred 40 let, je zapisan komentar, ki opozarja na izgubljeni pravi pomen 8. marca: ... »Pa se je ta praznik vseh napredno usmerjenih žena že pred leti sprevrgel v povsem nekaj drugega. 2e vrsto let, gotovo že dve desetletji, ga izrabljamo za veseljačenje, organiziranje bolj ali manj dragih proslav in »proslav«, ki jim večina prisotnih ne ve zgodovinskega vzroka.« PRAVICE ŽENSK SO VEDNO MANJ SAMOUMEVNE Ta komentar je bil malce preroški. S koncem 20. stoletja se je praznovanju dneva žena namenjalo vedno manj pozornosti. Velikih praznovanj v podjetjih ni več, je pa pozitivna informacija, da vsaj nekatera zgornjesavinjska podjetja na 8. marec niso pozabila in zaposlene simbolno obdarijo. A mlajšim generacijam ta praznik ni več zelo pomemben, predvsem ga zaznamujejo mediji, ki v tem času analizirajo dosežene pravice žensk. Številni vidnejši predstavniki slovenske javnosti opozarjajo, da pravice žensk niso samoumevne. Čeprav je enakopravnost zajamčena v številnih pravnih dokumentih, je njena implementacija v družbo nekaj povsem drugega. Sociologinja dr. Milica Antič Gaber je v medijih že pred leti opozorila, da je mednarodni dan žensk vsekakor potreben. Vsaj takrat se po njenem mnenju več ljudi spomni, da se tudi danes ženske še vedno soočajo z neenakostjo, pravzaprav se zopet dvigajo za ženske nepravična prepričanja, ki naj bi jih že zdavnaj povozil čas. Po mnenju številnih aktivistk boj za pravice žensk ne sme ošibeti. V OSPREDJE STOPA MATERINSKI DAN Vse bolj se uveljavlja materinski dan in postaja bolj praznik družine. V osnovi je povezan s cerkvenim praznikom Marijinega oznanjenja 25. marca, korenine tega praznika se navezuje na čaščenje matere v antičnem svetu, kjer so bila obredja posvečena veliki materi vseh bogov in bila povezana z marčevskimi idami. Nekatere evropske dežele materinski dan obeležujejo maja, po vzoru Amerike, kjer so pod vplivom cvetličnih trgovcev preložili materinski dan na drugo nedeljo v maju. V ZDA se je počasi uveljavljal tudi očetovski dan, ki ga praznujejo junija, v Evropi se praznik ni uveljavil. Je pa zato v Sloveniji kar dobro uveljavljen praznik 40 mučenikov, ki naj bi, malo za šalo malo zares, moške opominjal, da se muče-ništvo v njihovem življenju še vedno dogaja. Na ta dan se ženske s simboličnim darilom - suhe slive, trnje in klobasa - moškim zahvalijo za njihovo pozornost izpred dveh dni. Tatiana Golob Savinjske novice št. 9, 5. marec 2021 5 Aktualno KLUB PODJETNIKOV SAŠA Jure Podkrižnik na čelu savinjsko-šaleških podjetnikov Upravni odbor Kluba podjetnikov SAŠA se je na seji minuli petek seznanil z dosedanjimi aktivnostmi na področju priprave strategije prestrukturiranja premogovne regije SAŠA in z aktualnim stanjem v gospodarskih ter negospodarskih organizacijah v regiji. Člani upravnega odbora so soglasno sprejeli pobudo velenjskega župana Petra Dermola, da v svoje vrste vključijo Vida Stropnika, ki bo zastopal interese mladih. Ob izteku mandata dosedanjega predsednika Vladimirja Pogača iz podjetja Turna iz Šoštanja je bilo dogovorjeno, da bo odslej predsedniško funkcijo izmenično zasedal podjetnik iz Šaleške in podjetnik iz Zgornje Savinjske doline. Za prvega predsednika kluba iz naše doline je bil imenovan Jure Podkrižnik, direktor razvoja v podjetju Podkrižnik, ki se je predstavil kot izrazit domoljub in človek, ki spoštuje tradicijo. Kot je povedal, na področju podjetniškega povezovanja vidi veliko priložnosti, ki jih je potrebno izkoristiti, podjetništvu pa je treba v družbi glede na njegov pomen dati ustreznejše mes- Jure Podkrižnik na področju podjetniškega povezovanja vidi veliko priložnosti, ki jih je potrebno izkoristiti. (Foto: MOV) to in možnost sooblikovanja poslovnega okolja. Novi predsednik je izrazil upanje, da bo naslednja seja upravnega odbora Kluba podjetnikov SAŠA potekala v živo na območju Zgornje Savinjske doline. KF ZADRUZNI DOM V BOČNI Kmalu podpis pogodb s starimi in novimi najemniki Občina Gornji Grad je na pobudo krajanov Bočne kupila Zadružni dom v Bočni, saj sta tako objekt kot parkirišče za njim zelo pomembna za kraj. Objekt je bil del stečajne mase nekdanje Zgornjesavinjske kmetijske zadruge Mozirje. Občina je sedaj lastnik stavbe, trenutno je v izdelavi elaborat etažne lastnine, nato bodo podpisali pogodbe s starimi in novimi najemniki prostorov ter oddali v najem gostinski in trgovinski lokal. Ob obnovi stavbe bodo v zgornjem nadstropju uredili še dve stanovanji, eno je že, strel- sko sobo pa bodo preselili v kletne prostore. Za objektom je še manjši objekt, kjer je bila strojna lopa, ki se obnavlja. Objekt že ima novo streho in bo popolnoma prenovljen. V njem bo imel po podpisu najemne pogodbe z občino sedež Zgornjesavinjski alpinistični klub Rinka, ki objekt prenavlja na lastne stroške. V teh prostorih bodo uredili tudi skupne sanitarije, ki bodo vsem dostopne ob javnih prireditvah na prireditvenem prostoru. Štefka Sem Manjši objekt za zadružnim domom se že prenavlja. (Foto: AŠ) EPIDEMIJA COVID-19 V dolini več testiranj, a manjši delež pozitivnih V naši dolini je bil po podatkih Zgornjesavinj-skega zdravstvenega doma Nazarje v preteklem tednu delež pozitivnih na koronavirus na PCR testiranjih 29-odstoten, teden prej je bilo okuženih 36 odstotkov testiranih. Opravljenih je bilo 138 PCR testov, teden prej le 86. Po občinah je število okuženih upadlo. V ponedeljek, 1. marca, je bilo število teh: Mozirje 28, Nazarje 15, Ljubno 14, Rečica ob Savinji 9, Gornji Grad 8, Luče 6 in Solčava 0. Testiranja s PCR testi se izvajajo pred zdravstveno postajo v Nazarjah, s hitrimi testi pa v nazarskem domu kulture. TEDENSKA DOBAVA CEPIVA V Slovenijo cepivo prihaja tedensko, do nedelje smo prejeli dobrih 224.605 odmerkov cepiva proti covidu-19, uporabljenih je bilo 172.775 odmerkov. Dvakrat je bilo cepljenih 51.243 državljanov, enkrat pa 121.532. Iz DEOS Centra starejših občanov Gornji Grad so sporočili, da cepljenje poteka v skladu s priporočili NIJZ in ministrstva za zdravje. Sodelujejo z Zgornjesavinjskim zdravstvenim domom Nazarje, ki je za naše območje prevzemnik cepiva. CEPLJENJE V DEOS CENTRU Trenutno so cepili stanovalce in zaposlene, ki še niso preboleli covida-19. Tisti stanovalci in zaposleni, ki so ga, morajo na cepivo skladno z navodili počakati, da preteče 6-mesečno obdobje od začetka bolezni oziroma testiranja. Doslej so cepili 62 stanovalcev z dvema odmerkoma, štiri stanovalce z enim odmerkom, 19 zaposlenih z dvema odmerkoma in dva zaposlena z enim odmerkom. V centru od 28. decembra lani pri stanovalcih niso več zabeležili nobene okužbe s covidom-19. 10.651 AKTIVNIH PRIMEROV V nedeljo, 28. februarja, je bilo v Sloveniji ob 1451 opravljenih PCR testih na novi koronavirus pozitivnih 16,7 odstotka testiranih oziroma 243 oseb. Po podatkih covid-19 sledilnika so pristojni opravili tudi 9256 hitrih antigenskih testov. Umrlo je 11 oseb. V bolnišnicah se je zdravilo 543 ljudi, od tega jih je bilo 91 na intenzivni negi. Sedemdnevno povprečno število okužb po objavljenih podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) je v nedeljo znašalo 768. V Sloveniji je bilo 10.651 aktivnih primerov okužbe z novim koronavirusom, kažejo podatki covid-19 sledilnika. Trenutno smo v oranžni fazi epidemije. Za prehod v rumeno fazo, ki prinaša dodatna sproščanja, morata biti izpolnjena dva pogoja, to sta povprečno manj kot 600 novih okužb v zadnjih sedmih dneh in manj kot 500 hospitali-ziranih covidnih bolnikov. Štefka Sem 6 Savinjske novice št. 9, 5. marec 2021 Iz občin, Zdravstvo ZGORNJESAVINJSKI ZDRAVSTVENI DOM NAZARJE Se bo fizioterapija zaradi pomanjkanja prostorov selila na drugo lokacijo? Na zadnji seji sveta ustanoviteljic Zgornjesa-vinjskega zdravstvenega doma Nazarje je beseda tekla tudi o prizidku k nazarski zdravstveni postaji, pomanjkanju prostora in težkih razmerah za delo na tej postaji in alternativnih rešitvah, ki jim je bila naklonjena večina županov in županji. ZAPOSLENI NEZADOVOLJNI Direktorica zdravstvenega doma Božena Herzog je spregovorila o nujnih investicijah v zdravstvenem domu, predvsem pa o pomanjkanju prostora v zdravstveni postaji. Zaposleni imajo namreč dovolj obljub o izboljšanju delov- prostore uporabili za kaj drugega, fizioterapijo pa preselili. PONUDB NE MANJKA Alternativna rešitev, da bi enoto fizioterapije preselili drugam, je pri županih naletela na takojšen odziv. Zupan občine Gornji Grad Anton Špeh je ponudil pritlični prostor v velikosti nekaj manj kot 500 kvadratnih metrov s parkiriščem. Tudi na Ljubnem je po besedah župana Franja Naraločnika na voljo prostor s primerno velikostjo, zmerno najemnino in dvigalom, ki bi bil primeren za to dejavnost. Naraločnik je prisotne tudi spomnil, da so na Ljubnem takoj Županji in župani so se dogovorili, da pripravijo prostorske ponudbe za določene zdravstvene dejavnosti in se čim prej spet srečajo. (Foto: Štefka Sem) nih razmer in pritiskajo na vodstvo, da je treba na tem področju nekaj ukreniti. Težava je glede pediatrije, saj nima ločenih čakalnic za zdrave in bolne otroke ter dostop do ambulante. Potrebno bi bilo dvigalo. Manjka jim prostor za eno referenčno ambulanto, tudi šest patronažnih sester ima na voljo le 18 kvadratnih metrov, večina prostora je zapolnjena z dokumentacijo. SELITEV FIZIOTERAPIJE? Medicina dela nima svojih prostorov in se seli iz prostora v prostor. Promet na medicini dela se je povečal, poleg tega je povpraševanja še več s strani podjetij v Zgornji Savinjski dolini, a zaposlenih na preglede ne morejo sprejemati, saj nimajo prostora. Največja težava pa je fizioterapija, ki zasede kar 20 odstotkov njihovih prostorov, nima pa telovadnice. Prav tako prostori za obravnavo pacientov niso ravno po standardih. Glede na to, da je fizioterapija edina dejavnost, ki ni vezana na lokacijo v Nazarjah, bi lahko te pripravljeni vložiti v zdravstveno postajo še okrog sto tisoč evrov ter uredijo ambulanto za pe-diatrinjo, da jo le dobijo. Mozirski župan Ivan Suhoveršnik pa je povedal, da se ureja ambulanta za družinskega zdravnika v njihovi zdravstveni postaji in da težko čakajo, da ga dobijo. PRIZIDEK BI REŠIL TEŽAVE Nazarski župan Matej Pečovnik je povzel aktivnosti glede prizidka k zdravstveni postaji. Gradbeno dovoljenje naj bi bilo pridobljeno do konca februarja. Projektanti bodo v dobrem mesecu pripravili projekt za izgradnjo (PZI) in znana bo projektantska vrednost investicije, ki je osnova za predlog ključa financiranja gradnje prizidka. Prav je, je dejal Pečovnik, da imajo gradbeno dovoljenje pripravljeno, če se kje pojavi kakšna možnost financiranja. Letos bodo zgradili tudi novo cesto, ki bo olajšala prometne zamaške okrog zdravstvene po- staje v Nazarjah. Pečovnik je še dodal, da bi s prizidkom rešili večino teh težav, ki jih je izpostavila Herzogova, to je pediatrija, dostop z dvigalom do prostorov. Ker bi se ambulante družinske medicine selile v prizidek, bi se v stari stavbi sprostil prostor. PRIZIDEK LE S POMOČJO EVROPSKIH SREDSTEV Ostali župani so poudarili, da je bil dogovor, da pridobijo gradbeno dovoljenje. Nato s financiranjem zaključijo, razen če se pojavi možnost sofinanciranja z evropskimi sredstvi. Večina občin ima ambulante v svojih občinah, kjer skrbijo za vzdrževanje in urejanje s svojimi sredstvi. Pripravljeni so tudi na zapolnitve primernih prostorov v posameznih občinah. Če pa se pokaže ugodna priložnost za novogradnjo, bodo pristopili k projektu. Omenjeno je tudi bilo, da se vse seli v druga okolja in da je njihova naloga, da si dejavnosti porazdelijo po svojih zmožnostih v svojih občinah do ugodne rešitve za gradnjo prizidka, če bo do tega prišlo. DECENTRALIZACIJA STORITEV NI MOTEČA Naraločnik je omenil, da se morajo dogovoriti na način, ki bo za vse zmagovalen. S projektom Prostofer - prevozi za občane bo dostop do storitev olajšan marsikomu, ne glede na to, kje se bodo te storitve izvajale. Suhoveršnik je dejal, da verjame, da bodo tudi prebivalci občine Mozirje razumeli situacijo. Županja občine Solčava Katarina Prelesnik je še dodala, da so do sedanje situacije prišli, ker se glede prizidka ni nič premaknilo že predolgo časa, županja rečiške občine Ana Rebernik pa je zaključila, da z decentralizacijo nima težav, le skupne odločitve bodo morali sprejeti. Dogovorili so se, da pripravijo prostorske ponudbe in se čim prej spet srečajo. V ZDRAVSTVENEM DOMU ŠE UPAJO NA PRIZIDEK Herzogova je po debati zaključila, da so njihove prostorske razmere res nevzdržne. Podpirajo gradnjo prizidka in nove sodobne prostore, ampak brez kratkoročnih rešitev dejavnosti ne bodo mogli več izvajati. Centralizacija dejavnosti ima prav gotovo svoje prednosti, trenutno pa so potrebne hitre kratkoročne rešitve, ki pa niso povezane z gradnjo prizidka. Se vedno upa, da bo prizidek nekoč stal tam, kjer je predviden. Gradnjo tega najbolj podpirajo v nazarski občini, s tem, da se zavedajo, da bo njihov delež vlaganja višji, kot je bilo predvideno po ključu do sedaj. Štefka Sem Savinjske novice št. 9, 5. marec 2021 7 Gospodarstvo, Iz občin, Oglasi OBČINA MOZIRJE IN DRUŽBA GOLTE Za vloženih skoraj 145 tisočakov dobili zgolj 1791 evrov V časih, ko je družba Golte poslovala slabo, so k dokapitaliza-ciji pristopile občine, ki mejijo na območje smučišča Golte, in razna podjetja. V želji, da pripomorejo k obstoju smučarskega centra Golte in hkrati turizma na tem območju, so bili vložki občin različni. V preteklih letih se je lastništvo spreminjalo, leta 2017 je večinski delež družbe Golte od PV Invest odkupila družba Sicom Invest. Občina Mozirje je imela 0,61-odstotni lastniški delež, trenutni lastnik pa je podal predlog po njegovem odkupu. Občina je v Golte vložila skoraj 145 tisoč evrov, nominalna višina deleža pa je bila letos zgolj slabih 3600 evrov. ODKUP MANJŠIH LASTNIŠKIH DELEŽEV Podjetje Sicom Invest sta na seji mozirskega občinskega sveta zastopala lastnika Sandi Bre-zovnik in Robert Kuzmič. Brezov-nik je svetnikom razložil, da imajo kljub dvema slabima sezonama velike načrte za prihodnost. V družbo je vstopil še tretji solastnik Luka Štajner, v sami družbi pa bo- do sprejeli nove ukrepe. Ker želijo, da bi lahko v družbi odločitve sprejemali hitreje, so 16 manjšim lastnikom ponudili odkup njihovih deležev. Z večino so že dogovorjeni ali pa so delež že odkupili. Lani so z lastnimi sredstvi in kreditom izvedli nekaj izboljšav. HOTEL BO ODPRT CELO LETO Podjetje je sedaj lastnik štirih hotelov in uvajajo skupno promocijo in ponudbo tudi v tujini. Manjša veriga hotelov bo na več področjih prinašala večje finančne učinke, je dejal Brezovnik. Hotel na Golteh bo odprt celo leto. Odločili so se za prodajo apartmajev, s tem da s kupci sklepajo tudi poseben dogovor o upravljanju le-teh. Kupci bi z apartmajem razpolagali en mesec na leto, preostali čas bi jih družba oddajala v najem. S prvimi kupci so menda že dosegli dogovore. Ker se zavedajo, da so Golte mnogo več kot le smučišče in hotel, so se z vsemi lokalnimi deležniki, povezanimi z Golt-mi, pogovorili. Dogovorili so se gle- Solastnika podjetja Sicom invest Sandi Brezovnik (levo) in Robert Kuzmič sta zaradi želje po odkupu deleža predstavila vizijo Golt. de najema koč, izvajanja smučarske šole in ostale ponudbe. PRODALI ZA POLOVICO NOMINALNE VREDNOSTI Župan Ivan Suhoveršnik je povedal, da so glede prodaje deleža na občinskem svetu že debatirali. Takrat so sklenili, da z odločitvijo še počakajo. Svetnik mag. Peter Goltnik, ki je bil tudi v nadzornem odboru družbe Golte, je izrazil mnenje, da je prav, da jim delež prodajo, če ji bodo s tem pomagali upravičiti velike načrte. Svetnika Jožeta Jelena je zanimalo, ali bi bili pripravljeni kaj vložiti v infrastrukturo. Omenil je pomanjkanje parkirišč. Brezovnik je povedal, da stanje družbe ni takšno, da bi lahko vstopali k sofinanciranju parkirišč ali celo ceste. Svetniki so se odločili, da delež družbi prodajo. Nominalna višina deleža je 3582,23, evra sprejeli pa so ponudbo, ki je znašala 50 odstotkov nominalne cene, kar je 1791,11 evra, z željo, da se Golte lepo razvijajo in da družba izpolni svojo vizijo. Tekst in foto: Štefka Sem MOZIRJE Remont bo zgradil 19 novih stanovanj v stari občini Podjetje Remont iz Celja, ki je lastnik stavbe stare občine v Mozirju, se je v tem tednu lotilo rekonstrukcije in obnove objekta. V njem bodo uredili 19 stanovanj z balkoni. Prvi stanovalci bi se lahko po besedah direktorja Remonta Matjaža Pavčnika vselili že z novim letom. Pavčnik je v pogovoru povedal, da so začeli pripravljalna dela, zaključek prenove in gradnje ene etaže je predviden konec novembra. Njihov cilj je, da do konca le- ta pridobijo uporabno dovoljenje in po novem letu novim lastnikom predajo stanovanja. Prodajo so zaupali podjetju Janko nepremičnine iz Mozirja. DVO- IN TROSOBNA STANOVANJA Stanovanja bodo dvo- in trosob-na v velikosti od 55 do 75 kvadratnih metrov, kajti največ povpraševanja je po manjših stanovanjih. Stanovanja bodo v pritličju in treh etažah, v kleti bodo skupni prostori - kolesarnica. Ogrevanje bo ureje- Župan Ivan Suhoveršnik je povedal, da bo občina začela z gradnjo parkirišč za zdravstveno postajo. no daljinsko, vsa stanovanja bodo klimatizirana in z balkonom v velikosti šest do osem kvadratnih metrov, stavba bo imela dvigalo. Stanovanja bodo imela najmanj en lastniški parkirni prostor, lahko tudi več. Skupaj bo 35 parkirišč. Parkirišče bo omejeno z zapornico, okoli stavbe bo tudi več zelenih površin. NOVA PARKIRIŠČA NA PRAPROTNIKOVI ULICI Ob začetku gradnje so v Remontu s trakovi omejili gibanje okrog stavbe. Zaradi tega je nastala težava s parkiranjem na tem območju. Občina Mozirje bo začela z gradnjo parkirišč na Praprotnikovi ulici za zdravstveno postajo. Ta bodo potrebovali, ko se bo na tem območju urejala komunalna infrastruktura. Gre za 55 novih parkirišč, je povedal župan Ivan Suho-veršnik. Pred nekdanjo občino pa bodo po zaključku del štiri javna parkirna mesta. Tekst in foto: Štefka Sem 8 Savinjske novice št. 9, 5. marec 2021 Organizacije, Iz občin OBČINA GORNJI GRAD Podpis aneksa k pogodbi z vsemi tremi gasilskimi društvi V Gornjem Gradu so se pri podpisu aneksa k tripartitni pogodbi o gasilski javni službi zbrali predsedniki vseh treh gasilskih društev v občini na srečanju z županom Antonom Špehom in predsednikom Gasilske zveze Zgornje-savinjske doline Jankom Žuntar-jem. Pogovorili so se tudi o pot- rebah in načrtih posameznega društva. ZAGOTOVLJENA SREDSTVA ZA DELOVANJE Prostovoljno gasilsko društvo Bočna je zastopal predsednik Gregor Kropovšek, Gornji Grad predsednik Domen Bele in Nova Štifta predsednik Žan Zavolovšek. Po podpisu pogodbe, ki društvom zagotavlja sredstva za redno delovanje in opremo, so nekaj besed namenili sredstvom za investicije. Te so namreč po dogovoru vseh treh društev rezervirana za nakup zemljišča za nov gasilski dom v Gornjem Gradu. Društvu je bila ponujena možnost nakupa nekdanje že- Predsednik PGD Bočna Gregor Kropovšek (z leve), župan Anton Špeh, predsednik zveze Janko Žuntar, predsednik PGD Gornji Grad Domen Bele in predsednik PGD Nova Štifta Žan Zavolovšek so podpisali aneks k pogodbi. (Foto: FU) leznine za preureditev v gasilski dom, a se po premisleku s predlogom niso strinjali, zato se še vedno išče zemljišče na primerni lokaciji za gradnjo gasilskega doma. Gasilci v Bočni pa imajo v planu za naslednje leto nakup kombija. PROSTOVOLJSTVO IZGINJA Zupan Špeh je pohvalil delo gasilskih društev in njihovo pripravljenost, je pa tudi omenil, da je vse manj aktivnega članstva v vseh društvih v občini ter da gasilci opravljajo naloge, ki v preteklosti niso bile nikdar pripisane njim. Obstajajo organizacije, ki imajo posebne naloge, kot so Civilna zaščita, Rdeči križ, zdravstveni domovi in v skrajnih primerih ali nesrečah tudi Slovenska vojska. Poleg tega vse bolj izginja prostovoljstvo. To je bilo opaziti v času koronavirusne bolezni, ko je bilo v občini težko najti prostovoljce za pomoč v centru starejših. Tudi pomoč soljudem v stiski ni več tako samoumevna, kot je bilo to nekoč, je dodal Špeh. Štefka Sem PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO NAZARJE Bogatejši za kombi za prevoz moštva Kombi za prevoz moštva je v skladu s planom financirala nazarska občina. (Foto: arhiv PGD Nazarje) V Prostovoljnem gasilskem društvu Nazarje so pridobili kombi za prevoz moštva. V skladu s kategorizacijo društva in planom občine ga je financirala slednja. ZA KVALITETNEJŠE DELO NEKAJ OSNOVNIH SREDSTEV Nazarski gasilci so lani pridobili tudi črpalko za polnjenje dihalnih aparatov. Investicijo v znesku skoraj 25 tisoč evrov, ki je terjala tudi primerno ureditev prostora, so delno pokrili donatorji, delno so potrošili lastna sredstva društva. Velik finančni zalogaj je bila tudi oprema za dekontaminacijo okužb. Za lažje delo ob intervencijah so nabavili potopno črpalko, trinožec za reševanje iz globin in veliko vrvne tehnike. Za delo na višini so na avtocisterno namestili novo dvigalo s pripadajočo košaro. Tako bodo lažje intervenirali ob požarih ali ob prometnih nesrečah. Stroške investicije so uspeli pokriti sami. Še vedno poteka energetska sanacija doma. V načrtu imajo tudi plezalno steno, na kateri bodo lahko vadili reševanje z vrvno tehniko. EPIDEMIJA ONEMOGOČILA DELO KOMISIJ IN IZOBRAŽENJA Preteklo leto je bilo po besedah predsednika društva Boštjana Ci-galeta zelo specifično. Zaradi epidemije niso delovale komisije za starejše gasilce, za delo z ženami in pionirji ter pionirkami. Izpadla so izobraževanja in usposabljanja. Na intervencijah, teh je bilo v društvu skoraj trideset, so delovale manjše ekipe. V primeru okužbe s covidom-19 so namreč želeli imeti operativce vedno na voljo. Servis in pregled hidrantov so opravili z zamiki, redno pa je bila v bližnjem podjetju prisotna gasilska straža. Za letošnje leto so načrti smeli. Upajo, da bodo uspeli dokončati plezalno steno in dokončati obnovo doma. Tudi zaščitno opremo in sredstva za nemoteno delo bodo poskušali dopolniti. Po Cigale-tovem mnenju mora operativa s poveljnikom Sebastjanom Solar-jem imeti dobre pogoje za kvalitetno izvajanje reševanja tako ob požarih kot ob tehničnem reševanju. Marija Šukalo Savinjske novice št. 9, 5. marec 2021 9 Intervju RAVNATELJ OSNOVNE SOLE LJUBNO OB SAVINJI MAG. SAMO KRAMER »Biti ravnatelj na Ljubnem je zame poslanstvo« Ravnatelj mag. Samo Kramer: »Prihodnost je odraz miselnih procesov, ki se v naših glavah odvijajo v sedanjosti.« (Foto: osebni arhiv) Mag. Samo Kramer je svoje otroštvo preživljal v Mozirju. Po končanem študiju je bil po nekaj letih dela v gospodarstvu skoraj dve desetletji ravnatelj in predavatelj na Višji strokovni šoli Slovenj Gradec. Svoje znanje je v okviru mednarodnih projektov in izmenjav nadgrajeval v tujini na Danskem, Finskem ... Z družino živi na Ljubnem ob Savinji, za kraj pa je vedno pripravljen storiti kaj dobrega. S pozitivno energijo je na šoli naredil velike miselne premike in izboljšave v smislu prenove. Učence in učitelje spodbuja na vseh področjih, tudi izvenšolskih. Ljubitelj narave, potovanj in vožnje z motorjem obožuje svojo družino in ceni vsak trenutek, ki ga lahko preživi z njo. - Pred prihodom v ljubensko osnovno šolo ste bili ravnatelj in predavatelj na višji strokovni šoli v Slovenj Gradcu. Kako dolgo ste bili tam in kaj ste poučevali? V Slovenj Gradcu sem predaval 19 let in v tem času bil tudi ravnatelj, skoraj dva mandata. Imel sem imenovanja za predmete podjetništvo, poslovno logistiko, poslovno komunikacijo, orga- nizacijo ... Predaval sem tudi poslovno matematiko, gospodarsko poslovanje ... Posebej v veliko veselje pa mi je bilo delati in sodelovati v številnih mednarodnih projektih in z mnogimi uspešnimi podjetji, kjer sem izvajal različne seminarje. - Biti ravnatelj na višji ali osnovni šoli najbrž prinaša razlike pri delu? Res je. Pravzaprav je odvisno, s katerega zornega kota pogledam na to. Če imaš svoje delo rad, velikih razlik ni. Na Ljubnem imamo zlate ot- »Stvari se lotimo sistematično in skupaj z odličnimi mentorji dobri rezultati nikoli ne izostanejo.« roke, čudovite starše, pozitiven kolektiv in službo tudi zaradi tega opravljam še z večjim veseljem. Z otroki se veselim slehernega trenutka, veselim se njihovih uspehov. Biti ravnatelj na Ljubnem je zame poslanstvo. - Kaj je prevladalo, da ste se odločili za spremembo in službo v domačem kraju? Bližina službe in moja družina, ki me pred tem ni videla kaj dosti. Istočasno sem si želel, da bi lahko svoje znanje in delavnost v zadnji četrti- »Še pomembneje se mi zdi, da ohranijo sočutje, spoštovanje, poštenost in ljubezen. Brez teh vrednost se nam v prihodnosti slabo piše.« ni moje zaposlitvene kariere brezpogojno delil s krajem, v katerem živim. Glede na številne spremembe verjamem, da nam skupaj uspeva. - Na ljubenski šoli ste v treh letih uvedli kar nekaj novosti in sprememb. Katere so to? Novosti in sprememb je bilo v teh treh letih resnično veliko. Obnova vrtca, novo igrišče za vrtec, obnova učilnic, garderob in številne tehnične posodobitve ter druge materialne pridobitve. Sam sem najbolj vesel, ko vidim nasmejane otroške obraze, ko slišim petje naših kuharic, ki pripravljajo hrano, in skrbne učitelje ter vzgojitelje. To se mi zdi zelo pomembno in menim, da nam uspeva iz dneva v dan. Vesel sem bil tudi vključitve naše šole in Občine Ljubno v svetovne otroške olimpijske igre. Bili smo v ZDA in Ru- siji, vabijo nas v Izrael, Moskvo ... Osnovno šolo želim popeljati v svet in našim otrokom omogočiti povezavo z vrstniki drugih držav, kultur ter jim s tem širiti obzorja. Izkušnje potovanj in spoznavanja drugih kultur so pomembni kamenčki v mozaiku razvoja. Veliko smo že naredili, še veliko izzivov pa nas čaka. - Šolski prostori in prostori vrtca so bili v času, kar ste ravnatelj, deležni tudi kar nekaj prenove. Kaj vse se je postorilo? Kot sem že omenil, smo v teh treh letih skoraj v celoti preuredili in obnovili vrtec in zgradili popolnoma novo, sodobno otroško igrišče z vsemi zaščitami. Veliko investiramo in vlagamo v obnovo dotrajanih podov, prenove učilnic, hodnikov, osvetlitve v učilnicah in nasploh na šoli in v vrtcu. Opravili smo številne servise na opremi v šoli, namestili elektronska odpirala v večji telovadnici ter jo opremili z ustreznim ogrevanjem. »Že sedaj verjamem, da večina naših učiteljev prepozna nepotreben balast in pretvori teoretično znanje v uporabne primere.« Zgradili smo popolnoma novo kuhinjsko skladišče, zamenjali veliko kuhinjske opreme, zamenjali smo stare garderobe z novimi. V stari telovadnici smo zamenjali dotrajana svetila s sodobnimi in varčnejšimi. Na novo smo obnovili in preuredili tudi šolsko jedilnico, vhod v vrtcu in vhod v šolo s strani občine. S strani evropskih projektov smo pridobili veliko nepovratnih sredstev, s katerimi smo zgradili med drugim brezžični wifi - eduroam. Kako pomembno in nujno je takšno posodabljanje v tem času, je verjetno popolnoma jasno. Ustanovili smo tudi šolski sklad, s sredstvi katerega pomagamo vsem otrokom na šoli. Smele načrte investicij imamo pripravljene tudi za to leto. - Kot ravnatelju šole, ki ima 229 učencev in 118 otrok v vrtcu, verjetno ni bilo lahko gledati praznih učilnic? Ne, ni bilo lahko. Otroci in starši se mi zasmilijo. To so najranljivejše skupine, ki potrebujejo »To so najranljivejše skupine, ki potrebujejo v tej fazi socializacije toplino, sodelovanje, druženje, ljubezen, prijateljstvo ... Ni jim bilo lahko.« 10 Savinjske novice št. 9, 5. marec 2021 Intervju v tej fazi socializacije toplino, sodelovanje, druženje, ljubezen, prijateljstvo ... Ni jim bilo lahko. Na šoli smo se skupaj z vzgojitelji, učitelji in vsemi ostalimi zaposlenimi sodelavci trudili, da jim »Šolski prostori predstavljajo pomemben del življenja otrok. Če jim ga odvzamemo, smo jim odvzeli ta pomembni del, ki ga težko nadomestimo s tehniko.« kar se da polepšamo ta del, ki ni prijeten. Odzivi staršev in otrok so zelo pozitivni, zato verjamem, da smo jim vsaj malo pomagali. - Kako se je spremenil utrip na šoli, ko so se vrnili učenci prve triade in vsi otroci v vrtec? Postalo je živahno. Šola in vrtec sta ponovno dobila svoj pravi pomen. - V stiku ste tako s starši kot učenci. Kako sprejemajo učenje na daljavo? Verjetno zelo različno? Učenje na daljavo je nekaj posebnega v našem prostoru. Se posebej če o tem govorimo na nivoju osnovne šole. Temu primerno je tudi dojemanje tega dela učenja. Se vedno sem mnenja, da je za otroke najbolje, če se tovrstno delo odvija v šoli. V šoli ne poteka samo izobraževanje, ampak tudi vzgoja. V šoli se tkejo prijateljske vezi. Solski prostori predstavljajo pomemben del življenja otrok. Če jim ga odvzamemo, smo jim odvzeli ta pomembni del, ki ga težko nadomestimo s tehniko. Praktično ga je nemogoče nadomestiti. - Učenci verjetno najbolj pogrešajo družbo, sošolce? Učenke in učenci pogrešajo sošolke, sošolce, učitelje in učiteljice. To je povsem normalno. - Ob začetku šolanja na daljavo ste verje- »Na Ljubnem imamo zlate otroke, čudovite starše, pozitiven kolektiv in službo tudi zaradi tega opravljam še z večjim veseljem.« tno imeli primere šolarjev, ki niso imeli vseh pogojev za šolanje od doma, ne le glede strojne opreme, ampak tudi internetnih povezav? Kako ste jim pomagali? Vsem učenkam in učencem na naši šoli, ki niso imeli opreme (spletne kamere, računalnikov ...), smo priskrbeli vse, kar so potrebovali. Prav vsakemu, ki se je obrnil na nas, smo pomagali. Opremo smo pridobili s prijavo na evropske razpise in od donatorjev, kot so podjetja KLS, BSH, Rihter pa tudi posamezniki, kot so Vinko Založnik, so nam pomagali. Seveda ne smem pozabiti omeniti naše Občine Ljubno in župana Franja Naraločnika, ki je dal posoditi pet računalnikov in nam vseskozi skupaj z občinsko upravo stal ob strani. Občina je pomagala tudi pri nakupu posode za razdeljevanje hrane ter vsega ostalega. Iz analize težav pri izvajanju pouka na daljavo iz prvega vala epidemije sem po tehtni analizi sprejel odločitev, da v juliju in avgustu zgradimo popolnoma nove, sodobne učilnice za delo na daljavo, tako imenovane mo-odle. Te so nam omogočile izvedbo popolnoma novih oblik pouka na daljavo in niso obremenjevale elektronskih naslovov staršev. V avgustu in septembru smo za uporabo teh učilnic izvedli tudi izobraževanja za učitelje in otroke. Posluževali pa smo se tudi Microsoftovih aplikacij, office 365. »Sam sem najbolj vesel, ko vidim nasmejane otroške obraze, ko slišim petje naših kuharic, ki pripravljajo hrano, in skrbne učitelje ter vzgojitelje.« - Na šoli imate zelo odlične športnike, lutkarje, uspešni ste pri turističnih nalogah, tudi kuharje imate uspešne. Kako spodbujate vse te dejavnosti? Res imamo uspešne in zagnane otroke na vseh področjih. Stvari se lotimo sistematično in skupaj z odličnimi mentorji dobri rezultati nikoli ne izostanejo. Posebej ponosni smo na sodelovanje in rezultate na svetovnih otroških olimpijskih igrah, kjer smo bili bronasti v paralelnem slalomu in peti v odbojki na mivki. Ponosni smo tudi na naše kuharje, dosegli so zlato in srebrno kuhalnico, pa lutkarje, ki so bili srebrni izmed 286 ekip ter na številna ostala priznanja na občinski in državni ravni, ki krasijo našo šolo. Ne smemo pozabiti, da na šoli že tretje leto zapored sistematično izvajamo robotiko. Na tem področju nam največ pomaga podjetje KLS Ljubno, ki je našim mentorjem omogočilo tudi izobraževanje. - Otroke ste popeljali na zimsko in poletno otroško olimpijado. Trenutno stanje vam nadaljevanja teh poti ne omogoča. Kako ste se počutili vi in šolarji, ko ste v svetu predstavljali Ljubno? Izjemno ponosni. Ime kraja smo popeljali na svetovni zemljevid. Za nami so čudovite izkušnje in skupaj z učenci se veselim novih poti tudi na tem področju. Verjamem, da v prihodnje prinesemo na Ljubno še kakšno medaljo. - Menite, da bi bilo dobro spremeniti učne programe tako, da bi učenci dobili več uporabnega znanja za vsakodnevno življenje? Prihodnost je odraz miselnih procesov, ki se v naših glavah odvijajo v sedanjosti. Že sedaj verjamem, da večina naših učiteljev prepozna nepotreben balast in pretvori teoretično znanje v uporabne primere. Naši otroci to dokazujejo s številnimi uspehi na vseh tekmovanjih. Se pomemb- »Vesel sem bil tudi vključitve naše šole in Občine Ljubno v svetovne otroške olimpijske igre. Bili smo v ZDA in Rusiji, vabijo nas v Izrael, Moskvo ...« neje pa se mi zdi, da ohranijo sočutje, spoštovanje, poštenost in ljubezen. Brez teh vrednost se nam v prihodnosti slabo piše. Jaz verjamem v naše otroke in skrbnost učiteljev ter vzgojiteljev, da negujejo vse našteto. Mi ostali pa smo jim dolžni zagotoviti brezskrbno otroštvo in ustrezna delovna mesta, da bodo po zaključku šolanja ostali tam, kamor spadajo. Na Ljubnem ob Savinji. - V prostem času z družino radi potujete. Je še kaj, kar radi počnete? Svojo družino obožujem. Rad pišem aforiz-me, pesmi, pozitivne misli, že več kot 13 let pišem knjigo, hahahaha. Se vedno se ukvarjam s projekti, sedaj za dobrobit naše šole. Radi potujemo, kot ste ugotovili, a potovanja niso le vožnja in ogledi, ampak naš skupni hobi odkrivanja lepot narave, ljudi in tudi naše notranjosti. Lahko me srečate tudi v naših planinah, prelepih Savinjskih Alpah in kot ribiča za Savinjo, kjer uživam v ribolovu. V zadnjem času pa vas prehitim na cesti z motorjem, kar je moja velika ljubezen, hahaha. Rad pomagam pri najrazličnejših dobrodelnih prireditvah in se veselim dne, ko bomo lahko z »Ustanovili smo tudi šolski sklad, s sredstvi katerega pomagamo vsem otrokom na šoli.« učenci naše šole ponovno organizirali dobrodelni koncert na naši šoli. Časa za vse mi zmanjkuje, tudi za učenje frajtonarice, a sem sam sebi obljubil, da se v prihodnje lotim tudi tega, hahaha. - Kaj bi sporočili ljudem na Ljubnem? Hvala vsem ljudem, podjetjem ..., ki meni, učencem, učiteljem in vzgojiteljem pomagate. Vaša pomoč nam pomeni priznanje za naše delo, kar nam dodatno vliva energije in ideje za nadaljnji razvoj. Po svojih najboljših močeh se bom/bomo še naprej trudili, da postanemo in ostanemo to, kar se od nas pričakuje. Živimo, vsaj jaz tako vidim, v eni najlepših dolin na svetu in ponosni bodimo na to. Bodimo prijazni drug do drugega, ohranjajmo skrb za sočloveka in okolje in uživajmo v vsakem dnevu posebej. Štefka Sem Savinjske novice št. 9, 5. marec 2021 11 Šolstvo, Oglasi V OSNOVNIH ŠOLAH PO ŠTIRIH MESECIH PONOVNO VSI RAZREDI Šolske prostore napolnil težko pričakovan vrvež Po dolgem času negotovosti in dela na daljavo, ki je bilo nemalok-daj zahtevno tako za učence in njihove starše kot učitelje, se pouk vrača v stare tirnice. Po postopnem vračanju so z 22. februarjem v šolskih klopeh ponovno vsi razredi. Po besedah ravnateljice Osnovne šole Mozirje Andreje Hramec se je večina učencev povratka v šolo razveselila, čeprav ga spremlja tudi kanček negotovosti in skrbi. POGREŠALI TUDI NEPOSREDEN KONTAKT Z UČITELJI Kot je povedala ravnateljica, so se učenci v šolo vračali postopoma, po novem letu oddelki s prilagojenim programom, nato učenci prve triade, po zimskih počitnicah pa še od 4. do 9. razreda. Predvsem so si želeli druženja z vrstniki, so pa pri delu na daljavo pogrešali tudi neposreden kontakt z učitelji. DELO PRILAGOJENO EPIDEMIOLOŠKIM RAZMERAM »Na šoli želimo zagotoviti naj- večjo možno mero varnosti, zato je delo prilagojeno epidemiološkim razmeram. Kolikor je možno, upoštevamo predpisane ukrepe in navodila. Nosimo maske, zračimo prostore, si umivamo in razkužu-jemo roke ... Pouk in druge dejavnosti ves čas potekajo v tako imenovanih mehurčkih,« je razložila Hramčeva. ZAGOTAVLJANJE VARNIH POGOJEV V JEDILNICI NAJVEČJA TEŽAVA Pouk izvajajo v celoti, dejavnosti razširjenega programa pa v okviru organizacijskih in kadrovskih možnosti. Tudi šolske prevoze opravljajo v skladu s priporočili, prilagodili so vozni red. Ravnateljica je še dodala, da največjo težavo predstavlja zagotavljanje varnih pogojev v šolski jedilnici. Podaljšali so čas za kosilo in naredili urnik delitve kosil za posamezne skupine učencev. Barbara Rozoničnik OSNOVNA SO 1A NAZARJE Zodrecka cesta 37 3331 Nazarje VPISUJE OTROKE V VRTEC NAZARJE IN ŠMARTNO OB DRETI ZA ŠOLSKO LETO 2021/2022 Prijavo za vpis otroka v vrtec Nazarje in Šmartno ob Dreii pošljite ■ po eleklfonski poŠti no naslov: os.no2orje@guest.ornes.si - po novodni poŠti no noslov: OSNOVNA ŠOLA NAZARJE, Zodrecko cesta 37,3331 NAZAfljE Podrobnejše informacije in obrazce za vpis lahko dobite -v tajništvu OŠ NAZARJE - tel št. 03-839-13^0 - v vrtcu Nozarje - tel. št. 03-839-13-61 - v vrtcu Šnr»ortno ob Dreli - tel. šl. 03-5845-220. Obrazce za vpis laliko dobite tudi no spletli strani šale: nttp.//www.os-nnzarje.si (VRTEC - obrazci). VPIS OTROK V VRTEC NAZARJE IN ŠMARTNO OB DRETI BO TRAJAL do 31.3. 2021. Prednasi pri sprejemu otrok v vrte: imajo starsl, ki bodo vlage oddali do poteka razpise. Andreja Hramec, ravnateljica OŠ Mozirje: »Prizadevamo si, da v šolo prihajajo le zdravi učenci in zaposleni. Hvaležni smo vodstvu in zaposlenim v Zgornjesavinjskem zdravstvenem domu Nazarje za odlično sodelovanje pri tedenskem testiranju zaposlenih. Trenutno na šoli nimamo okužbe, je pa nekaj učencev v karanteni. Predvsem nas veseli, da učenci In starši upoštevajo priporočila in z razumevanjem sprejemajo trenutno organizacijo dela. Vsi si želimo, da bi tudi v naslednjih tednih in vse do zaključka šolskega leta nadaljevali z delom v prostorih šole.« Patricija Podvratnik, 9. b razred, OŠ Mozirje: »Definitivno si svojega zadnjega osnovnošolskega leta nisem predstavljala tako. Štiri mesece sem se pouka udeleževala preko računalniškega zaslona. Kljub nenavadni situaciji se človek res privadi na vse, zato je bila vrnitev v šolo za nekatere od nas kar stresna. Živimo v čudnih časih, prilagajamo se okolici in spoznavamo nove znanosti. Čeprav nam je skrivanje za zasloni omogočalo nekakšen občutek varnosti, sem vseeno vesela, da sem se vrnila nazaj, saj pristnih občutkov in pogovorov z ljudmi v živo ne more nadomestiti še tako napredna tehnologija.« Lucija Krivec, 6. razred, OŠ Blaža Arniča Luče: »Bila sem vesela, ko smo odšli končno v šolo. V mehurčku ni tako slabo, ker smo še vedno cel razred skupaj. V šoli se moramo vsi privaditi, ker delamo veliko več kakor prej od doma. Ocenjevanje se je prav tako počasi začenja. Pogrešam razne športne aktivnosti.« Laura Krivec, 3. razred, POŠ Solčava: »Nižji razredi smo že malo dlje v šoli. Končno sem spet v živo videla sošolce in učitelje. Mask in ostalih ukrepov smo se že navadili. V razredu smo lahko brez mask, na hodniku pa jih moramo nositi. Upam, da bomo lahko hodili v šolo vse do poletnih počitnic.« 12 Savinjske novice št. 9, 5. marec 2021 Zgodovina in narodopisje i Začetki poseljene Zgornje Savinjske doline PETER WEISS Kako se je vse skupaj začelo? Zgodovina ni ravno temna, le o mnogih dogodkih in življenjih v preteklosti vemo zelo malo ali pa se skrivajo v mraku. Zgodovinarji kdaj za stare čase dogajanje rekonstruirajo, vzpostavijo ga iz sočasnih dogodkov in iz ostankov, do katerih pridejo z arheološkimi raziskavami, predvsem izkopavanji. Zgodovinska stroka nam s spoznanji omogoča, da se v preteklost miselno prestavimo ne na ravni domišljije, ki lahko učinkuje in je nadvse primerna za romane in pripovedke, ampak z dejstvi, ki pa še vedno ne pričajo o vseh podrobnostih v preteklosti: datumi, opisi dogodkov na določenih področjih z zgodovinskimi viri pripomorejo k (vedno delnemu) vpogledu v preteklost ali k pregledu nad obdobji. krajih. (Se danes je v Gornjem Gradu središče dekanije, v katero spadajo posamezne župnije, ki so nastale v Zgornji Savinjski dolini.) GORNJI GRAD IN LETNICA 1140 Kot piše Ferdo Gestrin v prispevku Gospodarska in socialna struktura gornjegrajske posesti po urbarju leta 1426 (izšel je leta 1953), več kot pol tisočletja po prihodu Slovanov in prvotnih Slovencev v te kraje ni o njih nikakršnih objavljenih virov. V tem času se je razvilo zemljiško gospostvo s središčem v Gornjem Gradu, o čemer je mogoče sklepati za nazaj. Njegov (bavarski) plemiški lastnik Dyebald de Chagere in žena Truta sta leta 1140 to ozemlje z vsemi upravitelji ozemlja in podložniki podarila cerkvi (mišljena je cerkvena uprava) s središčem v Ogleju v današnji Italiji. Želela sta, da se tu razvije in deluje samostan, katerega redovniki (menihi) so potem živeli po pravilih svetega Benedikta; zato se mu pravi benediktinski. Samostan je potem deloval 333 let (da si lažje zapomnimo), do leta 1473. Danes lahko rečemo, da je področje, katerega lastnik je bil, praktično zaznamoval z gospodarsko dejavnostjo in skrb- jo za podložnike in drugo lastnino. To je vidno iz poselitve, saj so bila sorazmerno zgodaj izkrče-na in za življenje primerna mnoga višinska področja naše doline: več obdelovalne zemlje in pašnikov je pač pomenilo boljše kmetovanje in boljši donos, za zemljiškega lastnika pa več prihodkov in torej večje cerkveno blagostanje. Bodoči naseljenci so za pridobitev obdelovalne zemlje in travnikov v dogovoru z lastnikom zemljišča izkrčili gozd v višje ležečih predelih Zgornje Savinjske doline: drevje so posekali, grmovje in lesne ostanke pa požgali. Izkr-čeno področje so v hribovitem področju nad Smartnom ob Dreti imenovali najprej po nemško Gereut, pozneje pa se ga je prijelo ime Rovt, danes z dodatkom »pod Menino«. Izkrčenemu svetu so rekli tudi kako drugače, recimo laz ali požeg. Tako pridobljeni les so izkoristili za potrebne stavbe, ki so na novo nastalim družinam v sorazmerno surovem okolju omogočile preživetje. Brez organizirane pomoči zemljiškega lastnika ta prehod ne bi bil možen ali pa bi bil težji. Kmetom na izkrčenem svetu praviloma deset let ni bilo treba namenjati dajatev, ki so pripadale zemljiškemu gospodu. KDO JE BIL TU PRVI O prvotni poselitvi naše doline vemo malo, lahko pa o njej sklepamo iz ostankov recimo v Potočki zijavki (nad vasjo Podol-ševa nad Solčavo), ki so jo pred okoli 35.000 leti kakih 10-100 let obiskovali ledenodobni lovci. (Raziskal jo je pred drugo svetovno vojno Srečko Brodar, njegovo delo pa je v zadnjem času nadaljeval Boštjan Odar.) V Šentjanžu v današnji občini Rečica ob Savinji je bilo pri cerkvi delno odkopano ilirsko grobišče iz 7. stoletja pred našim štetjem. Rimljani so v Zgornji Savinjski dolini pustili sledi v obliki napisnih kamnov, recimo v Šentjanžu, kjer sta dva vzidana v zunanjo steno zvonika, na Prihovi ali na Rečici. - V okolici Gornjega Grada (v Zagradišču) so nakazani, vendar še ne raziskani ostanki poznorimske utrdbe predslovanskih prebivalcev, okvirno iz časa okoli leta 600; na hrib nad Dreto in nad cesto med Bočno in Gornjim Gradom so se zatekli pred Slovani, saj niso imeli v dolini nikogar (več), ki bi jih ščitil, zanesli so se lahko samo sami nase in so se pred prišleki kvečjemu umikali. Tako sklepajo arheologi iz preoblikovanega terena in iz podobnih dogajanj drugod po Sloveniji, kjer so nekatere točke že dobro raziskali. Tragedije in stiske, ki so se dogajale ob srečevanju, si komajda lahko predstavljamo. (Z današnjim poznavanjem jih lahko vzporedimo s temi, ki so se ob neprimerno višji »civiliziranosti« dogajale v času naših življenj in se še vedno.) Naši slovanski predniki so pri selitvi na zahod prišli v Zgornjo Savinjsko dolino iz Celjske kotline. Najprej so poselili ravnino ob Savinji in obrobje hribov, tu pa so si uredili nekaj naselbin, in sicer Rečico in Ljubno, pa tudi Luče in Solčavo. Ob Dreti je bilo, kot pišejo zgodovinarji, poselitveno jedro v Gornjem Gradu in v okolici proti Novi Štifti. V teh središčih so se razvile tudi cerkvene izpostave in tu so bile postavljene tudi najstarejše cerkve v naših 1140, dne 7, aprila. Oglej. Oglejski patriarh Peregrin naznanja, da sta plemeniti Dietbald de Chagere1 in njegove soproga Trula [„Dyebatdus nobilis quidam de Chagere et uxor élus Truta"] vsled njegove Izpodhude ter po nasvetu mnogih razumnih ljudi prepustila Oglejski cerkvi svoj alod v Gornjem gradu [„allodium Suultl Obbremburch"] tako, kakor sla ga prej sama imela, in sicer grad, gozd, njive, travnike, pašnike, ribištvo, lov. dohodke, izhode, nevoljnike moškega in ženskega spola ter njih otroke na ta način, da naj ima cerkev v svoji lasti grad,2 k njemu spadajoči dvor. deset kmetij in dva sintmana3 z njunimi kmetijami, log in gozd z eno kmetijo tik loga, mlin z dotično kmetijo, potem ministerial^ obojega spola, katerih je kakih sto, ki naj imajo pravice oglejskih mini-sterialov, ter vsa njih posestva. [„.,. caslrum et arcam adiaceutem Castro et decern mansas et duos synimannos cum suis mansis, nemus et forstartum cum uno manso nemori adiacenti, union motendinum cum sua manso et ministeriates utriusque sexus prope centum, qui legem et ius A (¡ullegiensium dienstmannorum eorum collaudatione deberent habere, cam omnibus possessionibus suis ..."] Vse drugo, kar Se ostane, vsa obdelana in neobdelana ¡¡emlja ter kakih 500 nevoljnikov z njih ženami in o I rok i naj sluîi kot popolna Jast Goruj eg rajskemu samostanu, katerega so iznova ustanovili on (patriarh), plemeniti Dietbald de Chagere in njegova soproga Truta v čast Mariji Devici, ter ondotnim menihom, ki žive po redu sv. Benedikta. [„Sane cetera omnia, que remanent, calta sive inculta, cum quingenlis fere alius condicionis mancipiis, cum suis mutieribus ac natis monasterio Obbremburdi, quod a nobis et a nohili viro Dyebaldo de Chagere eiusque uxore Truta in honore gloriose ac perpetue dei genttricls virginis Marie de nova fundatum est, monadiis secundum regulam sancti Benedicti ibidem deo mancipatis perpetuo tare proprietario deserviant."] Samo menihom, ne pa njemu (patriarhu) ali pa komu drugemu naj ho dovoljeno, postavljati iam mline, Irebiti za svojo rabo gozde in lesovje ter jih izkoriščati, s Irebljenjem širili svoje meje kolikor jim je mogoče, ter naseljevati kolone. Menihi samt naj imajo pravico narejati mline, loviti ribe in divjačino ter dobivati iz gozdov kože jelenov in drugih zveri, sokole in kragulje. Patriarh pravi, da je z ozirom na pohožni namen plemenitega Dietbalda de Chagere 1 Ki? ji IrtTlj „Chagere", ni znano, Na Bavarskem je več vas i, katerim se Kager pravi. 3 Nekdan|i grad, po katerem }e kraj „Gornji grad" dobil svo|e ¡me, je bil na hribu, Gradišče imenovanem, vzhodno od sedanjega trga. Lela 1347- so ta grad zvali „Slari grad". * Briitdfmficr (Gloss, dipl.) pravi, da SO bili „sindtnannlH |Sendleute) možje duhovsktga ali pa viteškega stanu, ki so prisegli, da naznanijo vsak prestopek zoper nravnost, postavo in vero. Smatrali so Jih za jako resnicoljubne p rife, halerlin je bilo treba verovati. Pozneje so Ififco imenovali poštene In ugledne raoîe. katerih prlianjn se ni mogel nihCe upirati. — Du Cange (Gloss, med. et inf. lat.) piSe, da „slndmannl" so to, kar „lestes synodales", tedaj osebe, katere je sinoda priznala za zanesljive price. O njih resnicoljubnosti se ni moglo dvomili. _:_s_ Začetek darilne listine, ki dokumentira začetek samostana v Gornjem Gradu (v prevodu in objavi Franca Kosa). Savinjske novice št. 9, 5. marec 2021 13 Nasveti PREPROSTEJŠE OZNAČEVANJE ENERGIJSKE UČINKOVITOSTI ELEKTRIČNIH APARATOV Prenovljena energijska nalepka za potrošnika lažje razumljiva Energijska nalepka, ki potrošnike že več kot 25 let vodi in usmerja k izbiri energijsko učinkovitih aparatov, se s 1. marcem vrača k poenostavljeni podobi. Po novem bodo energijski razredi označeni zgolj od A do G, brez podrazre-dov, označenih s plusi. Z omenjeno nalepko so označeni pomivalni stroji, pralni in pralno-sušil-ni stroji, hladilniki in zamrzovalniki, vinske vitrine, računalniški in televizijski zasloni. PO NOVEM BREZ PODRAZREDOV Z ZNAKOM + Prenovljena nalepka je za potrošnika bolj preprosta in razumljiva, saj ukinja podrazre-de (označene z znakom +). Od stare nalepke se ne razlikuje le po novi lestvici, novost je tudi koda QR. Ta potrošniku omogoča, da dobi dodatne informacije o izdelku tako, da jo »poskenira« s svojim pametnim telefonom. PRIMERJAVA STARE IN NOVE NALEPKE NI MOGOČA S spremembo energijskih razredov se spreminja tudi vsebina nalepke, zato primerjava nove in stare energijske nalepke ni mogoča. Tako ima lahko pomivalni stroj iz do zdaj najvišjega energijske- ga razreda A+++ po novem označen energijski razred C. Prenovo označevanja namreč spremljajo tudi spremembe v merjenju porabe energije in s tem tudi določanje energijskih razredov. S SPLETNIM ORODJEM DO LAŽJE PREDSTAVE O PORABI APARATOV Potrošnik lahko pred nakupom s spletnim orodjem BELT preveri, koliko električne energije bo porabil izbrani izdelek. Orodje so razvili na Zvezi potrošnikov Slovenije v okviru evropskega projekta BELT (Boost Energy Label Take Up). Le--to preprosto »prevede« označeni energijski razred v konkretne in preprosto razumljive številke o porabi električne energije, strošku električne energije, izpustih CO2, številu dreves, potrebnih za absorpcijo te količine CO2 in ekvivalentu kilometrov vožnje z avtomobilom. ZAOSTRITEV POGOJEV ZA DOLOČANJE ENERGIJSKIH RAZREDOV Energijsko najbolj učinkovit razred A bo na začetku skoraj prazen. To proizvajalcem pušča priložnost za izboljšave in razvoj še varčnejših izdelkov. Pomivalni stroj iz do zdaj najvišje- ga energijskega razreda A+++ lahko po novem spada v razred B, C ali celo D, kar pa ne pomeni, da je aparat manj učinkovit. ENERGIJSKA NALEPKA DEL BOJA PROTI PODNEBNIM SPREMEMBAM Evropska unija se je v boju proti podnebnim spremembam zavezala, da bo v državah članicah povečala energijsko učinkovitost in zmanjšala porabo energije. K temu naj bi med drugim pripomogla okolju prijaznejše oblikovanje izdelkov (ecode-sign) in nova energijska nalepka. EU želi zmanjšati emisije toplogrednih plinov, izboljšati kakovost zraka, zmanjšati odvisnost od fosilnih goriv ter povečati prihranke za gospodinjstva (do 285 evrov prihranka na leto pri stroških za energijo) in podjetja (66 milijard evrov dodatnih prihodkov). TRGOVCI MORAJO NALEPKE ZAMENJATI V DVEH TEDNIH Trgovci morajo staro nalepko na izdelkih zamenjati z novo v 14 delovnih dneh, to je najpozneje do 18. marca. Septembra 2021 bodo z novo energijsko nalepko opremljena še svetila. Nastasja Kotnik 14 Savinjske novice št. 9, 5. marec 2021 Oglasi rgotur Trg dela je postal izjemno dinamično okolje - če smo pred dobrim letom dni le stežka sledili tempu, ki ga narekujejo gospodarske potrebe, razvoj tehnologije in konkurenčni ponudniki, nas je obdobje Covida-19 prisililo, da še malce bolj zavihamo rokave ter se pripravimo na dnevne spremembe, ki jih diktirajo PKP ukrepi in epidemiološka slika. Smo pripravljeni tudi na kadrovskem področju? Preventivno hitro testiranje je v marsikateri panogi postalo pogoj za izvajanje storitev in poslovanja. Podjetja se tako dnevno srečujejo z ogromnim nihanjem stopnje absentizma (dejansko okuženih in/ali karantenskih odločb) in morajo biti precej kreativna pri oblikovanju delovnih procesov na dnevni ravni. Od 19. 2. 2021 je najmanjša urna postavka za študentsko delo 5,89 EUR bruto. »Po eni strani podjetja ta hip potrebujejo kader, ki ga na trgu že kronično primanjkuje, a hkrati ne morejo zagotoviti dolgoročne zaposlitve. Kot kadrovska služba v takih situacijah predlagamo, da rešitve poiščemo na trgu dela v skupinah, katerih značilnost je, da so pripravljene delo opravljati občasno in za krajši Dinamično zaposlovanje: medgeneracijsko povezovanje in kultura podjetja delovni čas«, svetuje Matej Kadliček, direktor podjetja Trgotur d.o.o. Na tem mestu se največ podjetij odloči za pomoč v obliki študentskega dela, manj pa jih velik potencial vidi tudi med upokojenci - torej posamezniki, ki so že delali v podjetju ali na podobnih delovnih mestih. »Ogromno upokojencev je izjemno vitalnih in pripravljenih, da k svoji pokojnini dodajo še kakšen drug dohodek. Takšna pomoč je tudi zakonsko povsem sprejemljiva, saj je ena izmed značilnosti dela upokojencev, da ima delo lahko tudi nekatere elemente delovnega razmerja in je zato še posebej aktualno v primerih, ko pogodbe civilnega prava (npr. podjemne pogodbe) ni dopustno sklepati. Seveda pa je potrebno paziti, da pogodba vsebuje vse elemente, ki jih zahteva zakon, da se delo ne opravlja nad omejitvami v zakonu in da takšno delo upokojencu ne povzroča povečane dohodninske obveznosti. Najvišji skupni dohodek za opravljano delo upokojencev je tako v letu 2021 8.235,53 EUR,« nadaljuje g. Kadliček. Od 1. 3. 2021 je najmanjša urna postavka za delo upokojencev 5,50 EUR bruto. Ne smemo pa pozabiti niti na druge, nefi-nančne, pozitivne učinke takšnega sodelovanja: v podjetju bomo skozi vključevanje mlajših in starejših zaposlenih pridobili predvsem: preudarnost, tehtnost in zavezanost lojalnih zaposlenih starejših, ter zagnanost, pestrost inovacij in tehnološki razvoj mladih upov, ki na trg dela šele vstopajo in s svojimi ambicijami na delovne procese gledajo iz druge perspektive. Delovno okolje, kjer vključujemo tudi predstavnike teh dveh skupin, lahko mnogo pridobi na medgeneracijski, kulturni, miselni in družbeni pestrosti, prav tako pa lahko širok razpon pogledov in povezovanje preteklosti s prihodnostjo vpliva na nove, sodobnejše pristope. Savinjske novice št. 9, 5. marec 2021 15 p Ljudje in dogodki PROFESORICA SLOVENSCINE IN PEDAGOGINJA MONTESSORI MOJCA KUMPREJ Vsako prosto minuto izkoristi za nova izobraževanja Profesorica slovenščine in pedagoginja mon-tessori 6-12 v izobraževanju Mojca Kuprej s Te-ra pri Ljubnem ob Savinji je rasla na Filežovem na Ljubnem v družbi staršev, bratov in sester. Na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru je zaključila študij kot profesorica slovenščine. Sledila je diploma, poroka, selitev, rojstvo hčerke in slovo od študentskega življenja, ki ga je predstavljal opravljen izpit s področja vzgoje in izobraževanja. Dogodki so se zvrstili v izredno zgoščenem zaporedju in dnevi so začeli brzeti, a se je distancirala od hitrega življenja in se poleg službi predvsem posvetila družini. POT JO JE VODILA NA MONTESSORI INŠTITUT »Prvič sem zares začela opazovati otroka. Pojavljati so se začela številna vprašanja glede razvoja, vzgoje in skrbi zanj. Pot me je vodila na Montessori inštitut v Ljubljano. Skupaj z drugo-rojenim sinom, ki je bil takrat star komaj šest mesecev, sem opravila prvo krajše izobraževanje. Spomnim se odziva svojega dojenčka, ki je S skrbnim opazovanjem pripravlja nove in nove spodbudne in otroku privlačne dejavnosti, preko katerih se izgrajuje. sodeloval kot pravi študent. Srečanje z vzgojno--izobraževalno ustanovo, kjer so bili dojenčki ob mamicah dobrodošli, je bila zame velika motivacija,« je dejal pedagoginja, prepričana, da se ji je takrat odprl povsem nov in globlji vpogled v še kako pomembna prva leta v otrokovem življenju. Ugotovila je, da je pravzaprav že izvajala vzgojo po montessori, le da svojega pristopa ni znala poimenovati. Sledilo je pregledno izobraževanje za otroke v starosti 3-6 let, ki je pogojevalo vpis v študij za pedagoga montessori 6-12, v katerega je vključena. DELALA V VELENJU IN CELJU V izobraževalnih obdobjih je v Velenju odprla zasebno varstvo Hiša otrok SAŠA. »Na ta čas imam prekrasne spomine, saj sem imela možnost sodelovati s čudovitimi starši in lahko rečem, da smo skupaj za njihove otroke naredili veliko dobrega,« je opisala izkušnjo Kumpre-jeva. Prav takrat se je povezala z ravnateljico zasebnega Montessori vrtca v Celju. Po temeljitem razmisleku je svoje poslanstvo nadaljevala prav tam. Plan sodelovanja je bil dolgoročen, a ga je prekinila ravnateljičina huda poškodba in spoznanje, da se bo družina povečala še za enega člana. Mojca Kumprej je v času prve karantene ostala doma in tam nadaljevala z delom. »Več kot očitno znamenje, da morajo načrti počakati. V začetnih mesecih po porodu sem bila še vedno prepričana, da se po končanem porodniškem dopustu vrnem v Celje. V času prve karantene pa sem popolnoma spontano sprejela odločitev, da ostanem doma in tam nadaljujem z delom,« je razgrinjala svoje načrte. STUDIO NA DOMAČI KMETIJI Z možem sta uredila studio kar na domači kmetiji, kar se je izkazalo za zelo dobro. S pri- Otroke s pripravljenimi materiali spodbuja pri razvoju jezika, matematike, vsakdanjega življenja, biologije, geografije, zgodovine, umetnosti. četkom šole na daljavo so vse šolske in obšol-ske dejavnosti preselili tja. Šolanje dveh otrok, spremljanje najmlajšega pri njegovem raziskovanju in priprava na delo hkrati, je na začetku za vse predstavljalo precejšnji izziv, a so se ritma hitro navadili. Dnevno so imeli urnik in se tega dosledno držali, saj so le tako uspeli izvesti zastavljeni plan. GLOBINA FILOZOFIJE MONTESSORI Pri delu jo navdušuje globina filozofije mon-tessori, predvsem pa priprava vzgojitelja oziroma učitelja, ko otroka spoznava. S skrbnim opazovanjem mu pripravlja nove in nove spodbudne in otroku privlačne dejavnosti, preko katerih se izgrajuje tudi sam. Otroka med delom spremlja na neopazen način. Če ta zazna, da ga opazuje, je tok otrokove koncentracije prekinjen. Sama je v prostoru otrokom vedno na voljo, a le takrat, ko jo potrebujejo. OTROCI PRI DELU NISO USMERJENI V skrbno pripravljenem in urejenem prostoru se lahko otroci prosto gibljejo, sledijo svojemu notranjemu učitelju in posegajo po materialih, ki jim jih ta narekuje. Delo poteka v tišini. To je ustvarjalna tišina. Slišati je namreč presipanje zdroba; zvok kladiva, s katerim otrok zabija žebljičke; pretakanje vode, ko otrok umiva dojenčka ali zaliva rožo; mlinček za orehe, ko jih otrok melje in si pripravlja malico; zvok lesenih palic, ki jih otrok zlaga eno poleg druge in jih šteje. »Otroci pri delu niso usmerjeni. Rokujejo z materiali, za katere v določenem trenutku čutijo globok lasten interes.« Kumprejeva je povedala, da je posledično njihova koncentracija zelo visoka in je glasove otrok slišati minimalno. S SVETOVANJI NA VOLJO STARŠEM »V dopoldanskem času spremljam delo otrok v starosti 3-6 let. S pripravljenimi materiali jih spodbujam pri razvoju jezika, matematike, vsakdanjega življenja, biologije, geografije, zgodovine, umetnosti,« je o delu spregovorila pedagoginja, ki se ob popoldnevih druži z otroki prve triade. Ti prav tako s številnimi konkretnimi materiali izgrajujejo svojo predstavo pri opismenjevanju, matematiki in ostalih področjih. Prav tako je s svojimi svetovanji na voljo staršem, ki se želijo poučiti o pristopu montessori in ga vpeljati v družinski vsakdanjik. DELA BUTIČNO Kot profesorica slovenščine v obliki klasičnih inštrukcij, tudi preko spleta ali s pomočjo mnogih pripravljenih konkretnih predstavitev, po pedagogiki montessori, podpira mlade bralce, ki so bodisi na poti do branja ali so pri tem nale- 16 Savinjske novice št. 9, 5. marec 2021 Ljudje in dogodki nja, ki jo ima naše telo. Pred sedmimi leti jo je namreč prav zdravje opozorilo in potisnilo v nujne spremembe. Takrat so se ji te zdele sovražne in negativne, danes pa jih doživlja kot del čudovite realnosti, v kateri je. teli na oviro, ter šolarje, ki imajo težave pri slovnici, književnosti, spisu oziroma eseju. Dela bu-tično, saj se lahko le tako v celoti posveti posamezniku. SPOZNAVA MOČ SAMOZDRAVLJENJA Sicer pa obožuje naravo in občutek prostornosti ter svežega zraka okoli sebe. Tudi delo, ki ga opravlja, se sklada z omenjenim. Zato z družino živi na odmaknjeni kmetiji, kar je zanjo prednost, saj ni ljubiteljica gneče in mestnega vrveža. Tudi v času mirovanja, ki ga je prinesla epidemija, se ne upira, ampak poskuša pluti z njim. Veliko je stvari, za katere drugače ni imela časa in jih lahko zdaj v miru ureja. Prostega časa skoraj ne pozna, saj vsako prosto minuto izkoristi za nova izobraževanja bodisi s področja vzgoje in izobraževanja ali osebne rasti in zdravja. Trenutno s pomočjo odlične mentorice spoznava moč samozdravlje- S številnimi materiali otroci izgrajujejo svojo predstavo pri opismenjevanju, matematiki in ostalih področjih. S pričetkom šole na daljavo so vse šolske in obšolske dejavnosti preselili v studio na domači kmetiji. ČAS ZA DRUŽINO IN CITRE Ob vsem tem še vedno najde čas, ki ga najraje preživlja z družino. Tudi zvok citer, ki jo spremlja od malega, se pri njihovi hiši še vedno sliši. Sicer redkeje, a še vedno igra. Za igranje tega instrumenta se je odločila tudi hčerka in tako ima Mojca dodatno spodbudo, da vzame svoje citre iz kovčka. Marija Sukalo, foto: osebni arhiv VID ČEPLAK, IME LETA 2020 ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE PO IZBORU UREDNIŠTVA SAVINJSKIH NOVIC V življenju je najpomembneje biti človek in če lahko pomagaš, V lanskoletni akciji ime leta našega časopisa je po izboru uredništva to postal osnovnošolec Vid Čeplak iz Zlabra. Čeplak je nase opozoril z dobrodelno akcijo, v kateri je licitiral košarkarsko žogo Gorana Dragiča in za društvo Palči-ca Pomagalčica zbral okrog šest tisoč evrov. Sredstva je namenil soimenjaku Vidu Ropi-ču s Ptuja, 16-letniku s cerebralno paralizo, za zdravljenje in terapije. NAJSTNIK, KI LJUBI ŠPORT, KITARO IN PREPEVA Ob tem Vid ostaja skromen in poudarja, da je navaden 14-letnik, ki obiskuje nazarsko osnovno šolo. Ljubi šport, še posebej košarko, kolesarjenje in smučanje. Rad tudi nastopa. Igra namreč kitaro, prepeva, nemalokrat vodi tudi kakšno prireditev. Tudi živali in narava imajo nanj poseben vpliv. Doma ima štiri mucke. Tri od njih so bile brezdomne. Ze nekaj časa je zelo navdušen nad letali in letenjem. Zato upa, da bo študij nadaljeval v tej smeri. K temu ga spodbuja tudi prijatelj, ki mu omogoča, da željo in znanje o letenju že sedaj nadgrajuje. ČE LAHKO POMAGAŠ, POMAGAJ »Starša in babi so mi vedno govorili, da je v življenju najpomembneje biti človek. Če lahko pomagaš, pomagaj. Čeprav včasih nekateri tvoja dejanja tudi obsojajo, se norčujejo zaradi tega. Vendar mene to ne prizadene. Se vedno je veliko več ljudi, ki razmišljajo podobno kot jaz, pomagaj Vid Čeplak je povedal, da bo tudi v prihodnje iskal možnosti za pomoč ljudem, živalim in okolju. me podpirajo. Veliko se jih v javnosti ne izpostavi. Jaz pa sem si rekel, da če lahko s tem naredim vsaj nekaj dobrega za soljudi, mi tudi to ni nerodno, tudi če se mi kdaj pojavi kakšna solza zaradi nevoščljivežev,« se je o svojem dejanju razgo-voril devetošolec, ki je bil že dvakrat v košarkarskem kampu Gorana Dragica na Rogli. POLEG KOŠARKE UČENJE O VSAKDANJIH STVAREH »Gogi je bil ves čas z nami. Skupaj z ostalimi trenerji nam je predajal znanje košarke. Najpomembneje pa je, da nas je učil živeti. Veliko smo se pogovarjali o spoštovanju, pomoči drugim, točnosti, lepem vedenju, skrbi za čistočo, spoštljivosti do hrane. Pravzaprav o čisto vsakdanjih stvareh, na katere pa se v sodobnem svetu vse bolj pozablja. Imeli smo možnost tudi spoznati športnike invalide, prepreke, s katerimi se soočajo, in tudi možnost njihovega kvalitetnega sobivanja v družbi. Ko sem spoznal Gogija in njegovo ekipo trenerjev in vzgojiteljev, sem si zadal, da bom poskušal biti vsaj približno tako dober, kot so oni. Pa ne z vidika športnih uspehov, ker sem malce bolj »turistični« športnik, ampak z vidika njihove osebnosti, njihovega obnašanja in vplivanja na okolico,« je opisoval svojo izkušnjo štirinajstletnik, ki nikoli ne mislil, da bo žoga s podpisom Gorana Dragica, ki jo je prejel na kampu od samega Gogija in se sedaj imenuje kar žoga sočutja, naletela na tak odziv ljudi. TUDI V PRIHODNJE BO DOBRODELEN Tudi v prihodnje bo iskal možnosti za pomoč ljudem, živalim in okolju. Tako posameznikom kot tudi skupinam, skupnostim. »Eno idejo že nekaj časa nadgrajujem v svojih mislih. Ker je obsežna, zadeva pa večjo skupnost iz lokalnega okolja, iskreno upam, da mi jo uspe realizirati. Verjamem, da me bodo ljudje pri izvedbi podprli in mi pomagali. Največ, kar lahko nekomu podariš, je tvoj čas, tvoja ljubezen in tvoja pozornost. Zato imejmo oči in srca odprta za soljudi in jim pomagajmo,« je dejal Čeplak in se zahvalil vsem, ki so glasovali zanj in tako v njem prepoznali nekaj drugačnega, nekaj dobrega. Tekst in foto: Marija Sukalo Savinjske novice št. 9, 5. marec 2021 17 p Ljudje in dogodki, Šport Februarja Pred 50 leti SAVINJSKE NOVICE POZNANE ŽE MED PRVOŠOLCI V prvem razredu mozirske osemletke je učiteljica razlagala otrokom, kaj so novice in kdo jih med ljudi prinaša. Pri tem je imela v mislih TV, radio in razne časopise. Še preden je stvar razložila do konca, se je dvignila Metka. Na vprašanje kdo prinaša novice, je povedala, da jih prinaša Savinek. Tako pravijo po domače občinskemu kurirju v Mozirju. Ugotovimo lahko torej, da so Savinjske novice poznane že med prvošolci. Pred 40 leti ŠESTI KULTURNI TEDEN JE ZA NAMI Zveza kulturnih organizacij v naši občini je opravila veliko delo, ko je pripravila letošnji kulturni teden. Bilo je več težav kot minula leta, saj je marsikje bilo težko izvajati načrtovan spored. Tako so v Mozirju igralci prosvetnega društva morali odložiti svojo predstavo veseloigre Hotel za norce, ker niso mogli vaditi na odru. Dom se obnavlja in le izredni prizadevnosti posameznih članov prosvetnega društva in številnim krajanom gre zahvala, da so uspeli v novo obnovljeni dvorani pripraviti zaključek kulturnih prireditev letošnjega tedna. Sicer za delo vedno vneti kulturniki Kokarij se niso mogli vključiti zaradi neurejenega ogrevanja dvorane. Zato je treba še toliko bolj pohvaliti vnemo ljubiteljev kulturne dejavnosti vseh društev v dolini. Pred 30 leti BOMO SPADALI POD VELENJSKO REGIJO? Eno izmed najbolj zanimivih vprašanj, na katero bo odgovorila nova slovenska ustava, je bodoča upravna organiziranost. Gre za to, ali bodo meje občin ostale takšne, kot so sedaj, ali bodo občine manjše, ali pa se bo morda našla še kakšna druga rešitev. Tudi v naši občini krožijo najrazličnejše variante (vse so seveda nepotrjene) o številu bodočih občin na območju sedanje občine. V naši občini je kar precej ljudi, ki se ogrevajo za manjše občine. Zanimivo pri tem je, da je veliko razmišljanj tudi o formiranju nekakšnih regijskih državnih uprav. V tem prednjačijo Velenjča-ni, ki imajo že čisto resne načrte za razgovore z občinami Mozirje, Žalec in Slovenj Gradec. Po njihovi varianti naj bi bilo Velenje regijsko središče, saj kot pravijo, imajo že danes pogoje za sedež nekaterih državnih institucij na regionalni ravni. Pripravila Tatiana Golob IME LETA 2020 ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE SONJA ROBNIK HERMAN Priznanje potrditev več kot 35 let dolgega dela Bralci Savinjskih novic so na glasovanju za ime leta 2020 v Zgornji Savinjski dolini izbrali Sonjo Robnik Herman. Slednja je s tem dobila še eno potrditev o dobrem delu, ki ga kot patro-nažna sestra opravlja med občani, svojo priljubljenost pa vedno znova gradi na spoštovanju do svojih pacientov in njihovih družin, na odkritosti, strokovnem pristopu in neizmerni želji pomagati. BRALKE IN BRALCI IZKAZALI HVALEŽNOST Vse to so v tokratni akciji prepoznali tudi bralke in bralci našega tednika. Z izpolnjevanjem glasovnic so Robnik Hermanovi izkazali hvaležnost ob njenem delu, ki ga bolj kot to jemlje kot poslanstvo. Dela s težkimi bolniki, ostarelimi ob koncu življenja, na drugi strani pa prvih nasvetov ob prihodu novega življenja v družine pač ne more dajati vsak. Za to moraš biti rojen, ljubezen do soljudi pa ti mora biti položena že v zibelko. Njeno delo se je v času epidemije precej spremenilo. Za vsak obisk se mora posebej pripraviti, si nadeti zaščitna oblačila, stopiti med ljudi tudi tam, kjer je prisotna korona. Sonja je vse to v obilju prejela, že v osnovni šoli pa druge možnosti, kot postati medicinska sestra, ni poznala. Ob pogovoru, opravljenem po koncu akcije Savinjskih novic, v kateri so bralke in bralci izbirali naj zdravstveno delavko oziroma delavca, tudi ta naziv je prejela Sonja, je dejala, da se je za ta poklic odločila najbrž zato, ker je bila njena mama v tistem času zelo bolna. DELO V ČASU EPIDEMIJE Območje njenega delovanja je predvsem občina Mozirje, zato so redki tisti Mozirjani in družine, ki bi jih Sonja ne poznala. Zase pravi, da je v tem času, ko epidemija kroji življenja ljudi, ko se vse bolj zapiramo za vrata lastnih domov, ko ni druženja in družabnosti, ona pravzaprav privilegirana. V vsakem domu so ji namreč odprta vrata, povsod je dobrodošla, pa naj gre za obisk starejše osebe ali novorojenca in njegove mame. Njeno delo se je v tem času precej spremenilo. Za vsak obisk se mora posebej pripraviti, si nadeti zaščitna oblačila, stopiti med ljudi tudi tam, kjer je prisotna korona. Sama opaža ob tem velike stiske. Zgodi se, da sta v družini dva ostarela, oba bolna in zato težko skrbita za vsakodnevne potrebe. »Ljudje so v teh časih tudi zelo osamljeni. Prej so imeli stike vsaj še s sosedi, sedaj tega ni. Pri starejših so problemi tudi z uporabo telefonov, Sonja Robnik Herman je s priznanjem dobila še eno potrditev o dobrem delu, ki ga opravlja kot patronažna sestra. ker jih slabo obvladajo. Če jim ga nekdo ne »da v roko«, ga mnogi niti uporabljati ne znajo,« je povedala Sonja o tegobah ljudi za zaprtimi vrati. DO TAKŠNEGA PRIZNANJA NE PRIDEŠ KAR ČEZ NOČ Naziv ime leta 2020 jemlje kot nagrado za minulo delo. V treh in pol desetletjih, kolikor deluje kot patronažna sestra, je dodobra spoznala ljudi in domala vsako hišo. Na drugi strani jo dobro poznajo tudi ljudje, ki očitno cenijo to, kar dela. Priznanje je popotnica za naprej, saj ji pove, da svoje delo dobro opravlja, čeprav se zaveda, da lahko vedno še kaj popravi ali stori bolje. Tekst in foto: Benjamin Kanjir SSK LJUBNO OB SAVINJI BTC Jernej Presečnik tik za stopničkami V Oberhofu so se pretekli konec tedna na tekmi pokala FIS v smučarskih skokih pomerili fantje in dekleta. Med fanti je bil iz Smučarsko skakalnega kluba Ljubno ob Savinji BTC tudi tokrat najboljši Jernej Presečnik na četrtem mestu. 2ak Mogel je bil na 11., Jan Bombek pa na 19. mestu. V ženski konkurenci je na dveh tekmah nastopila mlada in obetavna smučarska skakalka Nika Krašovic iz Gornjega Grada in zasedla 21. in 23. mesto. To sta bili zadnji ženski tekmi pokala FIS v tej sezoni. 15-letna skakalka v klubu pod vodstvom trenerja Tomaža Murka trenira in tekmuje dve leti. Štefka Sem 18 Savinjske novice št. 9, 5. marec 2021 Kultura, Ljudje in dogodki KULTURNO-UMETNISKO DRUŠTVO STOPINJE MOZIRJE Uspešno delovanje tudi med epidemijo Člani Kulturno-umetniškega društva STOPinJE, ki ga vodi Ivana Žvipelj, so se ob upoštevanju varnostnih ukrepov zaradi epidemije 19. februarja zbrali na prvem srečanju v tem letu. Na njem so izvedli letni občni zbor, pregledali poročila o delovanju in se pogovorili o načrtovanih aktivnostih. UVOD POSVETILI POKOJNI ČLANICI Uvodoma so se s prebiranjem njenih pesmi ob prižgani sveči spomnili pokojne članice društva Marije Lebar. Spregovorili so o njenem delovanju, globini v njenih izdanih delih in skromnosti, ki je bila vodilo njenega življenja. PROJEKTI PRETEKLEGA LETA Po izvoljenih članih delovnega predsedstva je Zvipljeva predstavila projekte preteklega leta. Se- Predsednica Ivana Žvipelj je predstavila projekte preteklega leta. veda je bila marsikatera aktivnost spričo epidemije okrnjena ali neiz-vedena, kljub temu jim je pod streho uspelo spraviti kar 21 projektov, pri katerih so sodelovali člani. Trinajst jih je bilo s področja literarne dejavnosti, pet pri ohranjanju ljudskega izročila, na treh prireditvah pa so sodelovali z drugimi društvi. PRIPRAVLJAJO TRETJI ZBORNIK Podoben kot lanski je tudi načrt dela v letošnjem letu. Aktivnosti bo- do člani sproti prilagajali glede na epidemiološko stanje. Upajo, da jim bo uspelo realizirati večino zastavljenega. V načrtu imajo pripravo vrste samostojnih dogodkov ši- 21 projektov so izvedli v lanskem letu kljub epidemiji. rom Zgornje Savinjske doline, več tudi v Mozirskem gaju. Udeleževali se bodo različnih natečajev, ki jih bodo podobna društva organizirala drugje po Sloveniji. Med večje projekte bo sodila izdaja že tretjega zbornika, tokrat imenovanega Modre stopinje. Prispevke zanj še zbirajo, oblikovanje pa bo na različnih delavnicah potekalo skozi vse leto. Tekst in foto: Benjamin Kanjir 95-LETNI JOŽE MLINER IZ ŠENTJANŽA Skozi življenje brez vozniškega izpita in avtomobila Jože Mliner iz Šentjanža je v teh dneh napolnil 95 let. Kljub častitljivim letom je še vedno iskrivega duha in prijeten sogovornik, ki rad obuja spomine. Rojen je v Primožu nad Ljub-nim. Pri njegovem desetem letu se je družina preselila na Škrubejevo domačijo, kar v sosednji vrh. V šolo ni hodil, temveč je za preživetje delal kot pastir in hlapec po okoliških kmetijah. Rad se pošali, da je hodil mimo šole v cerkev. OB DELU PO KMETIJAH SPOZNAL ŽENO Komaj polnoleten se je podal v partizane. Pot ga je vodila na Notranjsko, kjer je bil ranjen in odpeljan v bolnico v Kočevski Rog. Po vojni je služil vojaški rok in se ob pomoči enega od oficirjev naučil pisati in brati. Po odhodu v pokoj je Jože Mliner svoj čas namenil tudi izdelovanju ljubenskih potic. Z družino so se na morje v Cri-kvenico ali na izlete po različnih krajih Slovenije podajali kar z avtobusom. Ob delu po okoliških kmetijah ga je pot zanesla tudi na Lipovdovo, kjer je spoznal bodočo ženo Fran-čiško ter tam ostal in kmetoval. Rodila se jima je hčerka Francka. Ker je kmetija dajala premalo zaslužka, se je Jože podal »s trebuhom za kruhom« po Sloveniji. Službe je našel v različnih krajih. Zadnja leta pred upokojitvijo se je preizkusil tudi kot »vlcer« v savinjskih gozdo- vih. Pred upokojitvijo pa sta z ženo kupila hišo v trgu na Ljubnem. Vozniškega izpita ni nikoli delal. Njegovo prevozno sredstvo je bilo kolo. Od doma do Ljubnega pa se je pogosto podal kar peš. IZDELOVAL »LJUBENSKE POTICE« Po odhodu v pokoj je svoj čas namenil predvsem različnim priložnostnim delom. V pustnem ča- su si je pogosto sam izdelal domiselne maske. Pred veliko nočjo je izdeloval ljubenske potice. Koliko jih je naredil, se ne spomni, saj jih je delal tudi za sosede in prijatelje. NA MORJE ZAVTOBUSOM Ko opisuje preteklost, se z nostalgijo spomni časov, ko so se z družino kar z avtobusom podali na morje v Crikvenico ali na izlete po različnih krajih Slovenije. Pred nekaj več kot desetletjem in pol pa je žena zbolela in preselila sta se k hčerki v Šentjanž, kjer je Jože ostal tudi po ženini smrti. Ko primerja današnji čas in svoje življenje, ne more razumeti mladih, ki jih je zasvojila tehnologija. Meni, da so se preveč odtujili. Sam se je v mladosti zabaval na čajevkah, se družil, plesal in pel. Veliko je bilo družabnosti, danes pa so ljudje odtujeni. Sedaj mu čas mineva ob pogovoru z domačimi, ob lepem vremenu pa rad posedi ob hiši. Tekst in foto: Marija Šukalo Savinjske novice št. 9, 5. marec 2021 19 Ljudje in dogodki TROPSKA HIŠA V CELJU Oaza narave v srcu mesta nov dom številnih eksotičnih rastlin in živali V Celju je svoja vrata odprla Tropska hiša, v kateri si lahko obiskovalci ogledajo živali in rastline z afriške, azijske in ameriške celine. Sama otvoritev je bila sicer načrtovana za september, a so jo zaradi razglašene epidemije prestavili. MAKIJI SE LAHKO MED OBISKOVALCI PROSTO SPREHAJAJO Tropska hiša se nahaja v pritličju prenovljenega Celjskega doma v bližini železniške postaje. Na 600 kvadratnih metrih je ekipa ustvarila umetno okolje, v katerem je svoj nov dom našlo več kot 150 vrst rastlin in 50 živalskih vrst različnih živalskih skupin. Med njimi denimo obročkastorepi makiji, ki se spre- OBROČKASTOREPI MAKIJI NA RDEČEM SEZNAMU OGROŽENIH VRST »Imamo dva predstavnika ob-ročkastorepih makijev, kar pomeni, da bo naša samica lahko rodila mladičke in se bo vrsta zaradi tega širila in potem tudi obstala.« Omenjena živalska vrsta je sicer izredno prilagodljiva in oportuni-stična, Svetovna zveza za varstvo narave pa jo uvršča na rdeči seznam ogroženih vrst. Njihova populacija je v naravi v upadanju, z nekaterih območij pa je že celo izginila. Največjo grožnjo za preživetje makijev predstavljata krčenje njihovega življenjskega prostora in divji lov. Obročkastorepa makija se lahko sprehajata kar med obiskovalci. (Foto: arhiv Tropske hiše) hajajo kar med obiskovalci. Posebnost tega drugačnega živalskega vrta je, sicer v naravi ogrožen, si-amski krokodil. POMAGAJO OHRANJATI OGROŽENE VRSTE V Tropski hiši je poudarjena izobraževalna nota, je dejal 35-letni biolog Simon Cirkulan. »Mi smo moderna naravovarstvena institucija, nismo neki obcestni živalski vrt oziroma cirkus, ki živali postavi za ograjo, lahko tudi v kletko. Temu se izogibamo.« Cirkulan, ki že dolgo vzreja živali, je nekatere živali prinesel od doma, številne pa so pripeljali iz živalskih vrtov. Z njimi dobro sodeluje in ob tem pomaga ohranjati ogrožene vrste. »To vrsto lemurja zato vzreja-mo v številnih modernih živalskih parkih po vsem svetu, tudi v Tropski hiši, in tako skrbimo za raznoliko genetsko banko in zdravo populacijo živali v umetnem okolju, ki bi se, v primeru kritične ogroženosti v naravi, lahko naseljevala nazaj v naravno okolje, če bi bilo le-to v prihodnosti zaščiteno in nadzorovano,« je povedal Cirkulan. PET RAZLIČNIH EKOSISTEMOV -PET TEMATSKIH SKLOPOV Živali in rastline v Tropski hiši živijo v petih različnih ekosistemih: v afriški savani, monsunskem gozdu, arizonski puščavi, amazonski džungli in kotičku hišnih ljubljencev. Vseh pet tematskih območij je Posebnost Tropske hiše je, sicer v naravi ogrožen, siamski krokodil. (Foto: arhiv Tropske hiše) opremljenih z informativno-izobra-ževalnimi tablami z opisi in fotografijami živalskih vrst, s podatki o njihovi biologiji, fotografijami eko-sistemov, v katerih v naravi živijo, območij razširjenosti ter lestvico ogroženosti v naravi. POTREBNA PREDHODNA NAJAVA Obisk Tropske hiše morajo obiskovalci iz zdravstvenih razlogov predhodno najaviti. To je mogoče urediti prek njihove spletne strani tropskahisa.si. Nastasja Kotnik ZANIMIVOST Kava za gradoč Epidemija novega koronavirusa je na vseh področjih posegla v vse pore našega vsakdana. Pred letom dni je bilo oglaševanje v stilu »kava, hrana in ostale dobrote za sabo« bolj izjema kot pravilo. V sedanjih korona časih pa vse več ponudnikov zaradi zaprtja svojih lokalov išče možnost preživetja tudi na takšen način in se z reklamami v stilu »coffe to go« srečuje- mo na vsakem koraku. Za marsikoga, sploh pa za starejšo populacijo torej napis »Kava za gradoč« ob gostinskem lokalu tik ob zgornje-savinjski magistralki zveni bolj domače, prijazno, saj je bogastvo Slovenije med drugim tudi v narečjih, v čemer smo kljub naši majhnosti edinstveni v širšem evropskem prostoru. Tekst in foto: Franjo Atelšek Sploh za starejšo populacijo napis »Kava za gradoč« zveni bolj domače in pristno. 20 Savinjske novice št. 9, 5. marec 2021 Ljudje in dogodki, Šport, Oglasi MOZIRSKI GAJ KONČAL TEŽKO SEZONO Z rekordnim vikendom zaključili Zimsko pravljico Zimsko pravljico si je prvi vikend po »padcu občinskih meja« ogledalo kar tisoč obiskovalcev. Za Mozirskim gajem je zaradi zaprtih občinskih meja ob epidemiji izredno težka sezona. Gredice so večino lanskega leta samevale, odpadla je vrsta dogodkov, kljub temu pa je zadnji vikend Zimske pravljice med upravljavce parka na čelu z Darkom Beletom vrnil optimizem. PO SPROSTITVI KAR TISOČ OBISKOVALCEV V času Božične pravljice Slovenije je park lahko vrata odprl samo trikrat, pa še to bolj ali manj zgolj za domačine. Božična se je tako prevesila v Zimsko pravljico, park pa je bil prvič v svoji zgodovini odprt tudi januarja in februarja, pa čeprav zgolj čez vikende. Velika želja obiskovalcev od blizu in daleč se je lahko izpolnila le na tretji vikend v februarju, zadnje dni odpr- tega parka. To je bil tudi prvi vikend po »padcu občinskih meja«, kar se je pokazalo na številu obiskovalcev. Kar tisoč so jih našteli, s tem pa dobili potrditev, da ljudje parka niso pozabili in da bodo med ozaljšane gredice prihajali tudi v prihodnje. EPIDEMIJA ODNESLA TULIPANE IN POLETNO RAZSTAVO Konec lanskega aprila so v vsej barvitosti zacveteli tulipani. Park je moral biti zaradi ukrepov za preprečevanje širjenja koronavirusa zaprt, zato je bil ogled mogoč samo virtualno. Poletna razstava cvetja z vrsto pripadajočih dogodkov je bila prav tako odpovedana. V parku po dolgem času tako ni bilo razstave plazilcev, prav tako je odpadlo druženje z lipicanci. Izvedena je bila razstava buč in tekmovanje za najtežjo, vseeno pa je bilo obiskovalcev v tem času bistveno manj kot običajno. Upravljavci parka kljub nastalim razmeram niso počivali. Skrbeli so za zelenje in cvetenje, v začarano vas pripeljali tri nove hiške, park pa okrasili še z lesenimi skulpturami, narejenimi z motorno žago. Ob ugodnejši epidemiološki sliki bo Mozirski gaj vrata zopet odprl konec marca ali v začetku aprila, odvisno od vremena. Tekst in foto: Benjamin Kanjir ODBOJKARSKI KLUB MOZIRJE Prvenstvo končale na petem mestu Mozirske odbojkarice pod vodstvom trenerja Matija Petriča so zadnjo prvenstveno tekmo v tej sezoni odigrale 23. februarja v Murski Soboti. Z zmago so se utrdile na končnem petem mestu v 1. B državni odbojkarski ligi, kar kaže na dobro delo ob ogromno vloženega truda. TEKMA POSTREGLA Z ODLIČNO PREDSTAVO Mozirjanke so odšle na zadnjo tekmo v sezoni dobro motivirane in odločene, da se domov vrnejo z zmago. Tekma sicer o ničemer ni odločala, kljub temu pa je postregla z več kot odlično predstavo. Bolje so začele domače igralke, Mozirjanke pa so jim ves čas sledile. Rezultat prvega seta, ki so ga dobile Murskosobočanke s 30:28, govori v prid dejstvu, da sta se obe strani resnično borile za vsako točko. Tudi v drugi set so bolje krenile domače igralke, ves čas pa vodile za par točk. Na koncu je bilo 25:21. Z dobri- VETERINA MOZIRJE d.o.o. Cesta na Lepo Njivo 10, 3330 MOZIRJE Tel.: 03/839-02-20 Spoštovani, Objavljamo popravek cepnih mest za soboto, 6.3. 2021, ker je pri objavi izpadlo cepljenje ob 9.30 uri na Ržišah pri Korošcu. SOBOTA, 6. 3. 2021 LOKACIJA 07:00 - 08:00 LJUBIJA - VETERINARSKA POSTAJA 08:30 LOKE - PRI LEVCU 09:00 LEPA NJIVA - PRI JOŽU 09:30 RZIŠE - PRI KOROŠCU 10:00 GNEČ - ŠPORTNO IGRIŠČE 10:30 TRNAVČE PRI PEČNIKU 11:00 ŠMIHEL PRI GOSTILNI mi servisi so domačinke odprle tudi tretji set in vodile vse do doseženih 15 točk, kjer pa so gostje ulovile priključek in se počasi odlepile. Malce več sreče za Mozirje in na koncu 25:21 za gostje. Slednje so dobro začele četrti set, v katerem domačim igralkam niso dovolile zajeti sapo. Ves čas so vodile za šest ali sedem točk, na koncu pa dobile set s 25:17. Sledil je odločilni peti set. Zopet so bolje začele Mozirjanke, domačinke pa se na kaj več kot dve točki niso uspele približati. Na koncu je bilo 15:12 za Mozirje in delitev točk. V se-tih tako 3:2 za Mozirje. IGRALKE MED NAJBOLJŠIMI V LIGI Kar tri igralke mozirske ekipe so se uvrstile na lestvico najboljših igralk po posameznih elementih igre. Po doseženih asih je na prvem mestu lige pristala Teja Pogo-revc, na drugem Ana Marija Ver-bovšek, na tretjem pa Iza Vodlan. Pogorevčeva je prvo mesto zasedla tudi na lestvici največ doseženih asov na set. Vodlanova pa je dosegla še četrto mesto po številu doseženih točk na set. Benjamin Kanjir Dobletlfi^ha 9.1311 Naiarje * 03/583 41 16 041 554 820 Savinjske novice št. 9, 5. marec 2021 21 Kronika MOZIRSKA KOČA NA GOLTEH POGORELA DO TAL V teku že priprave za gradnjo nove planinske postojanke V sredo, 24. februarja, zvečer se je po dolini hitro razširila novica, da gori Mozirska koča na Gol-teh. Ponos mozirskih planincev je bil v zadnjih letih energetsko saniran in popolnoma obnovljen, zdaj pa je pogorel do tal. ar, je bila, le da s popolnoma drugačno tematiko. Članom upravnega odbora sta se pridružila podpredsednik Planinske zveze Slovenije Miro Eržen in mozirski župan Ivan Suhoveršnik. Slednji je poudaril željo občine, da se takoj pris- Mozirsko kočo je v sredo, 24. februarja, ogenj popolnoma uničil. (Foto: PU Celje) POTREBNO BO RUŠENJE STEN S prihodom nove oskrbnice Alenke Vetrih je objekt znova gradil sloves domačnosti in gostoljubnosti. Ravno za 26. februar je Boštjan Goličnik, predsednik Planinskega društva Mozirje, ki je imelo kočo v lasti, sklical sejo upravnega odbora, na kateri bi oskrbnici podaljšali pogodbo o najemu koče. A objekta, za katerega bi ji podaljšali pogodbo, ni bilo več. Potrebno bo rušenje sten, ki so ostale, čiščenje pogorišča in gradnja novega objekta. OKVIRNI NAČRT ZA GRADNJO NOVE KOČE Seja, načrtovana za 26. febru- Potrebno bo rušenje sten, ki so ostale, čiščenje pogorišča in gradnja novega objekta. (Foto: Ciril M. Sem) tizanom, so jo okupatorji med dru- topi k sanaciji pogorišča in izdelavi potrebnih projektov za postavitev nove koče. 2e dan po požaru je svojo pomoč ponudila domačinka Darja Bezovnik Planovšek, ki bo s svojo ekipo izdelala dve ali tri variante nove koče. Skupaj z vodstvom društva, predstavniki občine in Zavoda RS za varstvo narave so si 1. marca že ogledali prostor in postavili časovne okvire za izdelavo projekta. Idejne zasnove naj bi bile dokončane do konca tega meseca. Eržen je dodal, da bo zveza težko prispevala finančna sredstva, saj se slednja nabirajo že za koči na Korošici in Okrešlju. Opozoril pa je na prihajajoči razpis za energetsko sanacijo planinskih koč, na katerega bi se lahko prijavili. MOZIRSKA KOČA GORELA ŽE TRIKRAT Prva planinska koča na Golteh je bila postavljena oktobra 1896. Da bi njeno uporabo preprečili par- go svetovno vojno požgali. Takoj po vojni je bila zgrajena nova, ki pa je zopet zgorela. Leta 1950 je namreč ogenj pogoltnil velik del gozdov na Golteh s kočo vred. Požar se je razširil, ko je domačin zažgal govedo, ki je padlo v globačo. Benjamin Kanjir in * ** i Stane Weiss, poveljnik PGD Mozirje in vodja intervencije gašenja: S strani centra za obveščanje smo bili aktivirani ob 19.29 uri. Takoj je bilo rečeno, da gre za večji obseg, zato sem aktiviral dodatna društva. Dostop do Golt je bil dober, od Alpskega vrta pa smo morali postaviti 200 metrov dolg tlačni vod. Ko smo začeli gasiti, je polovica objekta gorela kot bakla. Največja težava je bil strm teren okoli koče, kar je oteževalo gašenje. Na intervenciji in kasneje med požarno stražo je sodelovalo 132 gasilcev, porabili pa smo 348 kubičnih metrov vode.« Župan občine Mozirje Ivan Suhoveršnik: »Občina Mozirje je takoj pristopila k sanaciji. Najprej bomo zgradili novo, položnejšo dovozno cesto med Alpskim vrtom in kočo. Dobili smo že soglasja lastnikov. Na našo pobudo smo se dobili na požarišču, projektant-ka, lastniki zemljišč in predstavnik Zavoda za varstvo narave. Preko Civilne zaščite smo pridobili dva kontejnerja, z GRS Celje, ki ima svojo kočo pod pogorelo, pa smo se že dogovorili, da bodo lahko uporabljali njihovo. Naša želja je, da se nova Mozirska koča odpre do jeseni prihodnjega leta.« Boštjan Goličnik, predsednik PD Mozirje: »Ko smo prišli do požara, je bil to velik šok, nato pa je deloval adrenalin, dokler ga nismo pogasili. Seveda sem že ob tem razmišljal, kje bomo dobili denar za novo kočo. K sreči imamo zelo dober upravni odbor, da si lahko delo razdelimo. Takoj smo se začeli pogovarjati o tem, kdo bi nam lahko in kako pomagal, začeli smo iskati poznanstva in podobno. Želim si, da se zadeva dobro in korektno uredi. Sedaj čakamo, da se konča preiskava, nato pa se takoj lotimo dela. Kar veliko je še če-jev, upam pa, da bi lahko nova koča sprejela prve obiskovalce poleti ali jeseni naslednje leto.« 22 Savinjske novice št. 9, 5. marec 2021 Kronika, Zahvale, Oglasi IZ POLICIJSKE BELEZNICE • OGOLJUFANA PRI NAKUPU TELEFONA PREKO INTERNETA Mozirje: 22. februarja so policisti Policijske postaje Mozirje sprejeli s strani oškodovanke prijavo o kaznivem dejanju goljufije pri nakupu telefona preko interneta. Neznani storilec je ponujal v prodajo mobilni telefon znamke Huawei P30 pro za ceno 440 evrov. Ko je oškodovan-ka opravila plačilo preko spletne banke na TRR prodajalca v Republiki Sloveniji, ji ta nato ni poslal telefona, prav tako ji tudi ni vrnil denarja. • KOLESARKA PADLA IN SE HUJE POŠKODOVALA Mozirje: 23. februarja ob 12.30 uri so policisti na območju Mozirja obravnavali prometno nesrečo, v kateri se je huje poškodovala 31-voz-nica kolesa. Slednja je padla zaradi neprilagojene hitrosti. • OGENJ POVSEM UNIČIL MOZIRSKO KOČO Golte: 24. februarja okoli 19.30 ure je na Golteh zagorela Mozirska koča. Ogenj je kočo v celoti uničil. Posredovali so gasilci PGD Mozirje, Rečica ob Savinji, Pobrežje ob Savinji, Grušovlje, Gorica ob Dreti in Ljubno ob Savinji, skupno 84 gasilcev. Požar so v večernih urah pogasili. Na kraju dogodka je vso noč ostala ekipa gasilcev in dva policista PP Mozirje. Zjutraj so bili za prevoz vode aktivirani še gasilci iz PGD Letuš. Vremenske razmere in stanje na pogorišču Mozirske koče so šele 27. februarja celjskim kriminalistom in strokovnjakom Nacionalnega fo-renzičnega laboratorija omogočile nadaljevanje ogleda požarišča. Pri ogledu, ki je potekal ves dan, so ogledniki zavarovali določene vzorce, ki jih bodo v nadaljevanju še dodatno preiskali. V pomoč sta jim bila vodnik službenega psa in pes specialist za iskanje vnetljivih snovi. Predstavniki planinskega društva in domačini so v času ogleda pomagali z odstranjevanjem poškodovanih delov objekta in s tem oglednikom omogočili varno opravljanje ogleda. V dobrih treh letih je na območju Policijske uprave Celje to že tretja planinska koča, ki jo je ogenj v celoti uničil. Pogrebna služba - cvetličarna ># MORANA Tel: 03 7000 440 V GSM: 041 536 ¿08 GSM: 041 672 115 www.mor anJ.ii t-mail: informa ra na. j¡ Oktobra 2017 je zagorel Kocbekov dom na Korošici. V tem primeru so zaradi suma storitve kaznivega dejanja povzročitve splošne nevarnosti policisti kazensko ovadili državljanko Poljske. Novembra 2019 je zaradi napake na električni napeljavi v celoti pogorel Frischaufov dom na Okrešlju. Tuja krivda za nastanek požara je bila izključena. • ZAGORELO VOZILO V DELAVNICI Nazarje: 25. februarja okoli 17. ure je zagorelo vozilo v delavnici v Vrtnarski ulici v Nazarjah. Do požara je prišlo, ker so iskre varilnega aparata, ki ga je uporabljal lastnik, povzročile tlenje izolacije v vozilu, nakar je vozilo zagorelo. Gasilci PGD Nazarje, Šmartno ob Dreti in Gorica ob Dreti so pogasili požar ter pregledali in prezračili prostor. • S HELIKOPTERJEM PREPELJALI OBOLELO OSEBO Ljubno ob Savinji: 26. februarja ob 9.33 je posadka s helikopterjem Slovenske vojske v spremstvu dežurne ekipe HNMP prepeljala obolelo osebo z Ljubnega ob Savinji v UKC Ljubljana. Gasilci PGD Ljubno so zavarovali pristanek helikopterja. • LASTNIK GOZDA HUDO POŠKODOVAN PRI PODIRANJU DREVES Florjan: 26. februarja je moškega v Florjanu pri Gornjem Gradu pri podiranju dreves v gozdu stisnila hlodovina in mu zlomila nogo. Na pomoč so mu priskočili gasilci PGD Nazarje, ki so ga prenesli do reševalcev. Z reševalnim vozilom je bil odpeljan v celjsko bolnišnico. • NEZNANCU POSKUS VLOMA NI USPEL Loke pri Mozirju: V času zadnjega vikenda je neznani storilec poskušal vlomiti v stanovanjski objekt v Novih Lokah. Lastnikom je škodo povzročil s poškodovanjem okna in vrat. Aleksander Stebtovnik s ^ . ?Jarj¿lje I1u, 3311 BfBsrmw Srce tvoje več ne bije, bolečin več ne trpiš, nam pa žalost srce trga, solza lije iz oči, dom je prazen in otožen, ker te več med nami ni. ZAHVALA V 94. letu življenja je odšel od nas dragi oče, dedi in pradedi Ivan SEMPRIMOŽNIK 26. 12. 1927 - 18. 2. 2021 iz Vologa Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom. Iskrena hvala zdravnici Ireni Blažič Li-pnik in patronažnim sestram. Vsem hvala, ki ste ga pospremili na zadnji poti, za izrečena sožalja, tolažilne besede, za darovano cvetje, sveče in sv. maše. Zahvaljujemo se gospodu župniku Ivanu Šelihu za opravljen obred, gospe Anici za prebran govor in pogrebni službi Morana. Žalujoči vsi domači Savinjske novice št. 9, 5. marec 2021 23 Za razvedrilo POHOD V SPOMIN NA KOČO Zgornjesavinjske legende med planinci in tudi sicer so se na lastne noge prišle poslovit od Mozirske koče, ki je pogorela prejšnjo sredo. Jože Remšak - Zotler (levo): »Smo prišli peš, ker je v avtu zmanjkalo prostora za vse kletvice nad tem, kar se je zgodilo s kočo.« Franjo Marovt (desno): »Vam povem, če jaz ne bi bil Nackov Franjo, tega ne bi prenesel!« Rafko Žerovnik: »Grozno, res! Od žalosti me kar na utrujenost vleče. Dajmo nekam sest, da ne bodo ljudje rekli, da samo postopamo.« PREJ BO NOVA KOČA KOT DESETLETEN PROJEKT PRIZIDKA Ko so v Zgornjesavinjskem zdravstvenem domu videli, kako hitro so ljudje priskočili na pomoč pri čiščenju po požaru Mozirske koče, so si rekli, da bi bilo mogoče mogoče priti do prizidka v Nazarjah kar z udarniškim delom. Glede na to, da jim primanjkuje prostora tudi za fizioterapijo, bi to lahko bila hkrati prilika za rekreacijo tistih, ki bi jim to prišlo prav. V skrajni meri pa bi kaj zakurili, saj je videti, da se denar za stvari po požarih kar hitro najde, da o složnosti, ki je župani dostikrat ne poznajo, ne govorimo. KAR JE PREVEČ, JE VEČ KOT DOVOLJ Ondan je dan, ko se pri nas največ zgodi. Tako je ondan prišel v uredništvo Cvetk in kopriv možakar ter začel: »Mi bi imeli eno objavo v vašem časopisu. Ali izhajate redno ali kakor se vam zahoče?« »Kakor se nam zahoče, ampak že kar nekaj let se nam zahoče vsakteden,« smo mu pojasnili.«^ »Pošilja me protiokoljsko ministrstvo, sem namreč z Ar-sa, se pravi agencije za okolje. Oni so proti, mi pa smo za okolje. Tako se vse zgliha, da nam ni treba preveč delati. Gre namreč za to, da bi imeli pri vas objavljeno eno prošnjo, in sicer zaradi povečane onesnaženosti zraka z delci PM10 Arso prosi Zgornjesavi-njčane, da naj nehajo s kurjenjem planinskih postojank.« 24 Savinjske novice št. 9, 5. marec 2021 Križanka, Oglasi PEČARSTVO MATJAŽ PIRŠ S.P. ir- i i i i Kr i JLI T jI T Yr ( V 1 2 TA it . W(W l Stovjrček: ADAMOV ■ fmn.xs.ki jŠianlgarini dramatik (Artiur); KALIDASA - indijski pe&iik in dramo® (5. sioi.j; zjgoma - liini mosliiek ličnica; Reši lev prejSnje križanke (vodoravno); STRAN POT. PREVF7RBA, ROS, ZOLJ. PATTtNSON RETI, TAJGA, SAMOMOR, LEANA, MNOGOBOJ KI_OXAN. RADEČE. OKRAS. PA, EDCR, RAJON TRAP KOL. ATROPiN UTA, ALAVA. ABECEDNIK. RURIK, KARANTENA Kamini, popravila krušnih peči, keramičarstvo, adaptacije kopalnic, izris in svetovanje. GSM: 041-204-260 E-mait: pecarstvo.pirs@gTnail.com KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 10. številki SN Ime in priimek: Naslov: Vsebina oglasa (do 10 besed): Naročniki Savinjskih novic imajo 15% POPUST pri objavah zahval. Savinjske novice št. 9, 5. marec 2021 25 Napovednik dogodkov, Mali oglasi, Oglasi Sobota, 6. marec Petek, 12. marec Napovednik dogodkov ob 9.00. Učni sadovnjak Rožnik, Mozirje Prikaz rezi mladih botrskih sadik ob 19.30. Glasbena šola Nazarje Koncert: Eyal Ein-Habar (flavta) in Andreja Kosmač (klavir) ŽIVALI - PRODAM Prašiče, vrhunske mesnate selekcije za dopitanje na večjo težo. Fi-šar, Tabor; gsm 041/619-372. Prodam prašiče domače vzreje različnih tež, nad 120 kg, cena zelo ugodna. Andrejeva kmetija; gsm 031/509-061. Simentalka pred 2. telitvijo, primerna za dojiljo, pašna, težka, cena 1100 eur; gsm 041/808-394. Prodam čb bikca, starega teden dni; gsm 070/53-75-88. Prodam plemenskega zajca; gsm 040/906-382. Prodam čebelje družine na 7. až satih; gsm 041/793-520. Prodam breje pašne telice, ls/lim, rj/lim, čb. V račun vzamem manjše, pašne; gsm 041/324-377. Prodam telička bikca frizika, starega 10 dni; gsm 041/589-165. Prodam teličko LS, staro 1 teden; gsm 041/793-578. Prodam teličko limuzin, staro 10 dni; gsm 041/716-210. Prodam teličko limuzin, staro 7 dni; gsm 031/805-832. Prodam pujske od 25 do 40 kg; gsm 041/445-315. ŽIVALI - KUPIM Kupim kravo, telico za zakol, dopi-tanje in teličke bikce nad 100 kg; gsm 031/533-745. Kupim teleta, stara 14 dni; gsm 069/613-055. Kupim nemško ovčarko, staro do 3 let, oziroma, če jo kdo podari; gsm 068/632-077. DRUGO - PRODAM DRUGO - KUPIM DRUGO - PODARIM Zelo ugodno prodam plastično okno s kovinsko roleto, 150x116; gsm 070/446-168. Alu platišča z gumami 185/55 r15, ugodno prodam; gsm 068/691-924. Prodam suha, celjena drva, brest in jesen (50 eur/m); gsm 031/299-738. Prodam popolnoma nove strešne nosilce za audi q5; gsm 041/783594. Prodam prikolico za moped, cena po dogovoru; gsm 031/461-830. Podarim bale; gsm 031/663-462. Podarim drobno cepljene treske za podkurit v kamin ali štedilnik; gsm 051/355-787. IŠČEM Iščem pomoč za delo na vrtu in sadovnjaku v Mozirju; gsm 041/247298. OSEBNI STIKI Prodam hlevski gnoj, trosilec sip krpan, obnovljen, silažne bale; gsm 041/614-818. Drva suha klaftre, možen razrez na kratko in prevoz; gsm 031/585-735. Prodam cisterne za vodo 1000 l; gsm 041/983-465. Prodam krmni krompir; gsm 041/696-802. Prodam silažne bale, cena 25 eur; gsm 041/783-987. Prodam macesnov opaž in kole, zajle za pastirja; gsm 031/539-051. Prodam suha drva; gsm 031/698055. Prodam dva čebra za kisanje, dva košta in vago; gsm 031/811-191. Prodam po 10 m3 mizarske hlodovine jesena in drv jesena; gsm 030/628-138. Kolo ugodno prodam, žensko klasično, moško, žensko-dekliško tre-king, Rečica; gsm 041/627-205. Prodam novo vrtno garnituro, 180x80; gsm 041/365-010. Prodam stransko kosilnico SIP ALP DISC 260 S, nerabljeno, 6499 eur; gsm 031/493-660. Prodam dober jabolčnik po 0,80 eur/l; gsm 041/825-896. Prodam jedilni krompir; gsm 068/196-176. ◊ KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni; Brlec Franc 041/606-376. GP Brlec d.o.o., Prihova 95, 3331 Nazarje. lja. Samo resni. Kadilci in alkoholiki odpadejo; gsm 070/393-782. VOZILO - PRODAM VOZILO - KUPIM Kupim traktor od 40 do 80 KS, od lastnika; gsm 030/419-790. Traktor, bager, rovokopač in vso ostalo kmetijsko in gradbeno mehanizacijo kupim; gsm 041/259810. Kupim starejši traktor 20 - 40 KM, lahko v okvari; gsm 041/783-448. Traktor štore 404, l. 1980, brez kabine, prodam; gsm 051/690-541. Prodam audi A3, 1.9, l. 2001, reg. celo leto, narejen veliki servis, cena po dogovoru; gsm 051/366-124. NEPREMIČNINE Oddamo košnjo v najem; gsm 051/253-690. Kupim vikend, Savinjska dolina; gsm 051/335-727. Kupim macesnove hlode, po možnosti deske za streho planinske koče (širina 10 cm); gsm 069/613055. Iščem vdovca, starega od 70 do 75 let, da je preskrbljen in živi v bloku, Mozirje ali Nazarje. Želim si prijate- 26 Savinjske novice št. 9, 5. marec 2021 Oglasi Občina Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje, na podlagi 51. člena Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 11/18 in 79/18), 16. člena Uredbe o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 31/18) in Načrta razpolaganja s stvarnim premoženjem Občine Nazarje v letu 2021, objavlja JAVNO ZBIRANJE PONUDB za prodajo nepremičnin v lasti Občine Nazarje 1. NAZIV IN SEDEŽ ORGANIZATORJA JAVNEGA ZBIRANJA PONUDB Občina Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje, MŠ 5883822000, ID za DDV: 43645151 Ponudbe so zavezujoče in morajo vsebovati: • Podatke o ponudniku (ime, priimek, naslov, EMŠO, davčno številko, številko transakcijskega računa z nazivom banke (za vračilo varščine) in navedbo nepremičnine, na katero se ponudba nanaša - Priloga 1; • Ponujeno ceno, ki ne sme biti nižja od objavljene izhodiščne cene nepremičnine- Priloga 2; • Izjava ponudnika o sprejemanju razpisnih pogojev - Priloga 3; Ponudniki morajo ponudbi priložiti: • potrdilo o plačani varščini, • fotokopijo osebnega dokumenta - fizične osebe, • overjen izpis iz sodnega registra (pravne osebe), ki ni starejši od treh mesecev in • priloge k ponudbi 2. PREDMET JAVNEGA ZBIRANJA PONUDB IN IZHODIŠČNA CENA Predmet prodaje so parc. št. 1141/5, 1141/6, 1141/16, 1141/21 in *520 vse k.o. 936 Prihova. Parcele ležijo v kraju Zavodice in v naravi predstavljajo travnik in gozd. Na parcelah so stanovanjski objekt in gospodarska poslopja; manjša stanovanjska hiša, mali hlev, klet in garaža. Prodaja se kot celota. Prodajna cena je 90.330,00 EUR. Zemljiško stanje je urejeno. Prodaja se nepremičnina na naslovu Zavodice 14, Nazarje: - Nepremičnina je sestavljana iz parcel parc. št. 1141/5 v izmeri 3.719 m2, 1141/6 v izmeri 2.713 m2, 1141/16 v izmeri 1.227 m2, 1141/21 v izmeri 451 m2 in *520 v izmeri 22 m2 vse k.o. 936 Prihova; skupaj v izmeri 8.182 m2. Izhodiščna cena 90.330,00 EUR (z besedo: devetdesettisočtristotride-set evrov in 00/100). Navedena cena ne vsebuje davka. Plača se davek na promet nepremičnin (2 % od vrednosti nepremičnine), ki ga plača prodajalec. 3. POGOJI PRODAJE: - Nepremičnina se prodaja po načelu »videno - kupljeno«; - Nepremičnina se prodaja kot celota; - Prodajno pogodbo bo pripravila Občina Nazarje; - Nepremičnina bo prodana ponudniku, za katerega bo imenovana Komisija ugotovila, da je oddal najugodnejšo ponudbo in bo s sklepom župana izbran za najugodnejšega ponudnika; - Izbrani ponudnik mora skleniti prodajno pogodbo v roku 15 dni po uspešno opravljenem izboru najugodnejšega ponudnika. V kolikor ponudnik pogodbe ne po sklenil v predpisanem roku, se bo štelo, da od nakupa odstopa in ima Občina Nazarje pravico zadržati vplačano varščino; - Po plačilu celotne kupnine se bo kupcu nepremičnine izročila v last in posest s pravico vpisa lastninske pravice v zemljiško knjigo; - Plačilo celotne kupnine v roku 8 dni po sklenitvi prodajne pogodbe je bistvena sestavina pogodbe; - Kupec bo poleg ponujene kupnine dolžan plačati stroške vknjižbe lastninske pravice na svoje ime v zemljiški knjigi.; - Župan lahko postopek prodaje zemljišč ustavi do sklenitve pravnega posla, pri čemer se ponudnikom povrnejo stroški v višini izkazanih stroškov za prevzem razpisne dokumentacije. 4. POGOJI ZA UDELEŽBO V POSTOPKU JAVNEGA ZBIRANJA PONUDB Ponudnik je dolžan plačati varščino v višini 10% izhodiščne cene nepremičnine, ki jo je potrebno plačati na podračun EZR Občine Nazarje št. 0128 3010 0018 921, sklic na številko: 0075825-4780001-19. Ponudniki oddajo popolno ponudbo z vsemi prilogami. V primeru, da ponudba ne bo oddana v skladu z določili tega razpisa, je komisija ne bo upoštevala. Ponudniki morajo oddati ponudbo priporočeno po pošti v ovojnici z označbo »Ne odpiraj - ponudba Zavodice« na naslov: Občina Nazarje, Savinjska cesta 4, Nazarje ali osebno na občini. 5. DODATNE INFORMACIJE Vsa pojasnila v zvezi s prodajo in ogledom nepremičnin v času razpisa lahko zainteresirani ponudniki dobijo na Občini Nazarje, tel: 03 839 16 00. Ogled nepremičnin je možen po predhodni najavi na navedeni telefon oziroma preko elektronske pošte: obcina@nazarje.si. 6. POSTOPEK IZBIRE NAJUGODNEJŠEGA PONUDNIKA Postopek je odprt do 5. maja 2021 do 12.00 ure. Odpiranje ponudb bo: • Prvo odpiranje ponudb bo v četrtek, 8. aprila 2021, ob 11. uri, za vse ponudbe, ki bodo prispele do 5. aprila 2021 do 12.00 ure. • Drugo odpiranje ponudb bo v četrtek, 22. aprila 2021, ob 11. uri, za vse ponudbe, ki bodo prispele do 19. aprila 2021 do 12.00 ure. • Tretjo odpiranje ponudb bo v četrtek, 6. maja 2021, ob 11. uri, za vse ponudbe, ki bodo prispele do 5. maja 2021 do 12.00 ure. Komisija bo odpirala prispele ponudbe v prostorih Občine Nazarje, Savinjska cesta 4, Nazarje. V primeru, da bo prispelo več najugodnejših ponudb, bo Komisija ponudnike, ki so ponudili enako kupnino, v roku 8 dni pozvala k oddaji nove ponudbe oziroma bo z njimi izvedla pogajanja. Ponudniki bodo o izbiri obveščeni v roku 30 dni po preteku roka za javno zbiranje ponudb. Besedilo javnega razpisa - zbiranja ponudb je objavljeno v lokalnem časopisu Savinjske novice, na spletni strani Občine Nazarje: www.nazarje.si in na oglasni deski na sedežu občine, Savinjska cesta 4, Nazarje. Številka: 478-0008/2021 Datum: 1. marec 2021 Občina Nazarje Matej Pečovnik, župan Savinjske novice št. 9, 5. marec 2021 27 Izberite naj kulturnika 2021 Spoštovan; bratci in bralce Savinjskih novic, raj lepša hvala za vaš odziv na naše povabilo, ija skupaj posščemtj flSebo ki ii |afad pomembnega vpliva na reimah ljubiteljske kulturne dejavniosti v Zgornji Savinjski do!>ni zasluži. e<; jo so |i)sebej pdhvilimo. Med prriV(j[.Hii,iiO prispelimi glasovnicami smo iiifebaU prejemnica praktične nagrade, ki jo podarja Javni sklad RS za kulturne dejavnosti - obmodna Izpostava jskd 01} Mozirje in kultur na dru stva Z g o rnje Savmjske doli ne. Žreb je bil tokrat nakloni en Sonji Hren, Radmirje 77b, in ivanu Ropu, Bočna 111. Na pod la gi vaš i h p* ed logo v i n strokov n e p resoj e JSK D G1 Moz i rj e smo oblikovali lisic) kandidati v /a r»j Kulturnika zgornje Savinjske doline 2021 (kandidati/kandidatk? so navedeni po abecednem vrstnem redu njihovih piffrnko v}: - Nlko Beiavnik Tomaž Čretmk ■ Dejan Ikovic Aleksander Oblak 0 ar ija Planovšek Tomaž Pod lesnik -Aleš Podriznik Jože Pustoslemiek -Jure Repen še k barbara Vajdl fcefircniki Imltgrni msrvarjaier, član KtlD Luie, aktiven v raiMnih pevsJoh uredbah: vseitranSii (itillurnl ustvarjalec, {Jan KO Gornji Grad, gleda liiki igralec; pred-ipdnik Ji D Sekava, gljjfetnlk P0WC, gicdaliifci tgraj^C pnediedftill ift aktiven i ton KLJ& Utfip (d p Ukinitve druitva); vsestranska Kulturna ustvfijalka, itani» KO (i. Grad in KUK Potovke, ;i>eda!iika =giatka; instrumenta! ist, aktivni čtan in dirigent Godtn? Zgornje Savinjikf dolin»; rti::,*-r ii- r d -■-1-= Ijledalri-kih rased t>j 11 (KD GO rnji tlrad, K£3 M rper KD upa rnflva); aktivni član KO Nava SL^ta in Kfi tlačna, ihorovodja, flan različnih pevifciti zasedb; piidietfnik KD Juiij, likovni pedagog, fcEan pevskih ijl(j lijrjifc m režisačj vseit ra nslt a ku Ituma us!va'| a lia, cianica KO Lepa Niiva, gledaiiika i^raEka. Vabimo vas h glasovanju Poteka ZADNJI krorj glasovanja, upoitevall ;;h bomo glasovnice iz savinjskih novic, ki bodo do določenega roka prispele v uredništvo, Natisnjenih ali kopiranih glasovnic ne bomo upoštevali. Med pravočasno prispelimi glasovnicami bomo v vsakem k rog ti iz:retiali dva, ki bosta prejela praktični nagradi. Izpolnjeno glasovnico pošljite na naslov: Savinjske novice, Smihelskg centa 2,3330 Moiirje, najkasneje do torka, marca 2021. i v. ■■ Jl ■ ■ itiTinU pfrti«« IridiiM« dovoli 9foinlMt0f]M iblr^mf Jiiibdihriinji n hi oif bnif. podackau, skladnoi Zatnn--vTi .(iviMMiD^anihsoa.H^viiVClP i. ur : RS. v Mi/iHKU.fiTiZOOfFl*1»!) IPSpMnd : -jgbu g -m.-!t'. .i «staiih (CtJfftJ. ft™HienIiiSt& ' pcurjtkJ