Dopisi. Iz Maribora. (Redka svečanost) Posvečenje nove cerkve brez madeža spočete D. M. v tukajšnjem samostanu čc. šolskih sester vršilo ae je dnes na praznik Rojstva prebl. D. M. pri najugodnejšem vremenn v izborno lepem redu. Ob 7. uri zjutraj služili so Njib ekscelencija naa premil. knezoškof zadnjo sv. mešo v dosedanji pretesni ^domaei kapeli". Potetn ao se podali, apremljani od prec. gosp. atolnega dekana, preč. gg. korarjev: Kosarja, Herga in Ogradija s primerno asistencijo domačih in od zvunaj povabljenih čč. gg. dubovnikov, novo, prav kraano ozaljšano cerkvo posveeevat. Dasiravno so obredi posvečevanja trajali do ednajste ure, ao se še premilostljivi knezoškof potrudili na leco; da bi kot višji paatir prvi v novi cerkvi oznanjevali božjo besedo. Fo izbornem uvodu razložili so presrečnim aol. seatram, ki so že toliko let hrepenele imeti lastno samostansko cerkev, kako da so njim posvetili novo cerkev: 1. kot hišo molitve; t. kot hišo premišljevanja in 3. kot hišo dnhovne tolažbe. Ne aamo čč. seatre in njihove gojenke, tudi lepa množica od blizo in od daleč (s Kranjskega in celo s Tirolskega) došlih vdeleževalcev te redke svečanosti je z največjo pazljivostjo poslušala toliko priarčne besede milostljivega knezoškofa, ki so leta 1864. le-te čč. aol. aestre v tukajšnje meato pokiicali, in jim vedno avojo največjo očetovsko akrb in pomoe skazovali. Po tem nagovoru preneslo ae je v alovesnem sprevodu presv. Rešnje Telo iz atare kapelice v novopoaveeeno cerkev. Na to peli so preč goap. kanonik Fr. Kosar kot od preč. kn. šk. ordinarijata postavljeni ravnatelj zavoda čč. šol. aester slovesno veliko prvo sv. mešo v tej novi ccrkvi. Po av. meši, med katero so čč. Solske aestre pod vodstvom g. stolnega organista v Ceciljanakem duhu izborno pele, pristopili so premil. knezoškof še enkrat k oltarju ter so s prav krepkim glasom zapeli zahvalno pesem ,,Te Deum". S tem bila je predpoldanska sveeanost — pa še le ob enih popoldne, končana. Omeniti mi je treba, da so že na predvečer in med cerkveno svečanostjo ne le znonovi, nego tudi topiči našemu mestu in okolici to lepo sloveanoat oznanjevali. Pri obedu, katerega so gostoljubne šol. aestre pripravile avojim čč. gostom, vršile so se prav ginljive in prav navdušene napitnice na Njih c. kr. apost. veličanstvo presvitlega cesarja, ki ao z velikodušnim darom vogelni kamen tej novi cerkvi položili; na Njih ekscelencijo mil. knezoškofa kot posebnega poapešitelja tega zavoda, ter na druge duhovne in materijalne stavitelje tega poslopja. Ob štirib popoldne povrnili so se premil. knezoakof zopet v samostan čč. šol. sester. Z mitro in viajo pastirsko palico so spremljali podobo Lurške Matere Božje, ki se je v aloveanem sprevodu preneala iz stare kapele v za to priredjeno ,,Lurško dupljino", ktero so premil. knozoškof slovesno blagosloviti blagovolili. Vsa lepa avečanost završila se je z lavretanakimi litanijami, ktere so preč. g. kanonik Koaar z asietencijo napevali, čč. šolake sestre pa, kakor tudi drugi vdeleževalci po šegi elovenskih romarjev jim odpevali. Razšli smo ae s prisrčno željo, da bi čc. šolskim sestram, ki ao sedaj svoj sedež v tem mestu si zagotovile — dano bilo prav dolgo in najboljuspešno delovati za vero, dom in cesarja. Iz Središča. (Šolska veselica.) V nedeljo dne 22. avg. t. 1. vršila ae je v našem trgu kaj lepa slovesnost, katera se sme po vsej pravici imenovati najlepši uzor človekoljubnega početja. — Vrli ter šoli in šolakej mladini vedno prijazni in naklonjeni Središčanje imajo namreč že več let to lepo navado da nabero na različne nacine — ali s kegljanjem na- dobitke ali pa tudi a proatovoljnimi doneski — toliko novcev, da jim je mogoee našej šolskej mladini prirediti vsako leto po enkrat veselico ter pri tej priložnosti tudi obdarovati revno deco z obleko. Letoa vršila se je ta veselica, kakor ravno omenjeno, v nedeljo dne 22. avg. na prostoru pred poalopjem tukajšnje železniške postaje. Takoj po popoldanakej slnžbi božji podala se je mladina, spremljana od velike množice odrastlib med sviranjem godbe, za to veselico nalašč najete, v dolgej procesiji na torišče, katero je bilo za izvršenje veselice pripravljeno. Dospevši na kolodvor, pozdravljalo nas je streljanje iz možnarjev in na kolodvoru samem pričakovala nas je že velika množica ljudi, kajti, kjer se mladina veseli, tam pridružijo ae navadno radi odrastli. Prostor. na katem se je vršila veselica, bil je v resnici jako okuano olepšan. Pred poalopjem železniške postaje atal je kraano okinčan oder z napisom; rVeseli mladini". Prva točka vzporeda. koji je obsezal petje, deklamacije, govore in telovadbo, bilo je pevanje ceearske pesmi. Za tem pozdravila je navzoče goste v imenu šolske mladiue belo oblečena učenka II. razreda Tilika C. Med izvraenjem raznih točk vzpor^ia, poaebno pa pri deklamacijah opazili smo pri navzočih atariših marsikatero roano oko: pa aaj je tudi v resnici ginljivo. slišati tako nežae glasove iz ust nedolžnib otrok. Čez vse pa nas je razvnela nedolžna veselost, katera je lesketala v otrocjih očeh, ko je mladina začela igrati različne otročje igre Oj, kakošno veselje za tistega, ki ai je pri teh igrab s svojo spretnostjo px*idobil kak dobitek! Da ne bom tukaj vsega tega zelo na obširno popisoval, naj samo povem, da je bila to zares veaeiica v pravem pomenn besede, kajti veselo bilo je vse; ne samo mladina, za kojo se je bila veaelica priredila, ampak radovali amo se ž njo vai, ki smo bili navzoči. (Konec prih )v Iz Zdol. (Cerkvena popravila. Šola. Trana ua.) [Konec.] V naši veai imamo ae drugo prelepo kapelo, katera je lansko leto ineaar in aedanji župan Soba s avojimi atroški poatavil. V njej ae odlikuje podoba Matere božje; izdelal jo je Ferd. Demetz iz Grodna; veljala je 70 gld. Kjer ni žive vere in djanske pobožnoati, tam bi se pač ne moglo v tako kratkem čaau toliko za čast božjo zgoditi. Moram vam namree povedati, da niamo z denarji nič preobilo založeni; razširjevanje in popravljanje cerkve in šole naa je atalo blizo 12.000 gld. Hvala Bogu, da, kdor kaj ima, radovoljno in na tihem več da in tako nado- meati, čeaar ubožnejši ne zmorejo. Bog jim povrni, tihim dobrotnikom! — Šolo ao nam letoa pred časom zaprli, ker ae je raed šolsko mladino prikazala ona kužna bolezen, katero za Dravinjo imenujemo špičke, tukaj pa doberce. Vae imenovane atroške bi še pa lehko prenašali, ko bi naiu Ijnbi Bog le s trsno ušjo prizanesel. Pri nas smo jo doaedaj zaaledili na treh vrbih, na Prekopni, na Zdolab in v Pleterjn; grdi mriiea nam je dozdaj v naši župniji kakih pet oralov vničil, — okuženega je pa aeveda več. Jožef Srepež. Iz Globokega pri Brežicah. (Britki izgabi.) Dovolite mi, da vam naznanim žaloatni čas za našo Globočko dolino. Pretečeni mesec nam je Bog poalal dve nezgodi, in aicer ua dan sv. Lovrenca nam je pobrala nemila amrt najdobrotljivejšo raater ubožčekov — Urekovo. Pa se še niao vae aolze poaušile, prišel je že drugi udarec na naa. Dne 28. avguata imeli amo skuanjo: bila je aoba polna atariaev in poalušalcev. Ko je bilo končano — atopi skoro najmanj>i 81etni učenec Franc Podvinaki pred gospoda nadnčitelja, in vzeme v imenu vaeh učencev alovo tako ginljivo, da so vai v sobi jokali na glaa. Takovib gospodov učiteljev bi morali več imeti. Oni so se zares trudili veliko, pa ne le za blagor mladine tega sveta, ampak tudi za blagor, katerega zamoremo doaeči vai enkrat tam gori nad zvezdami. Iz Teliarij. (Vrl mož f.) Dne 30. avg. 1886 amo izrooili materi črni zemlji truplo pokojnega Izidorja Zeliča, kateri je po dolgo trajajoči bolezni avojo duao izdihnil, previden a av. zakramenti. dne 28. avgusta v 36. letu 3voje starosti. Pokojni je bil ud družbe av. Moborja, naročnik ,,Slov. Goap." in drugih. alovenakih čaaopiaov. Zapustil je ženo in enega malega otročička Zgubili amo narodni možje in Teharaka občina najboljšega moža. Sprevod je bil sijajen. Naj v miru počiva! Iz Rogaca. (f Anton Centrih. — Hvala za lep pogreb.) Mili Bog je poklical k sebi dne 3. aeptembra zvečer ob 9. previdenega s av. zakramenti, preč. goap. dekana, nadžupnika, zlatomašnika, dekoriranega z zlatim križem a krono. Antona Centriba. Vsem, ki ao ae tako obilno udeležili pogreba v nedeljo 5. t. m. popoldan ae izreka najsrčnejša, iskrena zabvala. Rajni gospod ao paatirovali kot provizor in nadžupnik v Rogatcu 25 let, ao dočakali čaa zlate meae, kojo ao ravno obbajati hoteli, ao bili nadarjenega duba ter aloveli kedaj kot cerkveni ^ovornik. Bog jim bodi mil! J. V.