mm Ud julijskih ognjih, ko so zagoreli plameni revolucije po vseh jugoslovanskih deželah, se hvaležno spominjamo plemenitih žrtev in junaških dejanj borcev za svobodo. Pozdrav 22. juliju, dnevu vstaje slovenskega ljudstva! Pozdrav vsem partizanskim borcem, voditeljem vstaje, aktivistom OF in vsem delovnim ljudem naše republike, ki z ustvarjalno močjo svobodnih proizvajalcev v družbenem samoupravi j an ju nadaljujejo leta 1941 začrtano pot! Na sliki: PARTIZAN NA STRAŽI — delo našega rojaka, akademika Božidarja Jakca. Št..29 (904) L. XVIII NOVO MESTO, četrtek, 20. 7. 1967 GORJANSKI BATALJON PROSLAVLJA 25-LETNICO ustanovitve Praznik Gorjanskega bataljona Vsa Dolenjska, predvsem veliko slavje — na 25-let-Pa njeno podgorjansko nico ustanovitve Gorjan-Področje, se pripravlja na skega bataljona. Proslava Mam r nvttelfa? V VRHPOLJE POD GORJANCI na proslavo 25-letnice ustanovitve Gorjanskega bataljona odkritje spomenika ^ razvitje prapora in podelitev domicilne listine krške in novomeške občine Gorjanskemu bataljonu Začetek proslave ob 10. uri Zbor borcev pol ure pred začetkom pro- V slave! Posebnih vabil pripravljalni odbor ne bo pošiljal, ker nima točnih naslovov. Borci, aktivisti, občani! Pridite na prisrčno snidenje, Gorjanci vas vabijo! bo 23. julija v prijaznem Vrhpolju pod Gorjanci, torej v neposredni bližini Praga, kjer je bil v noči od 13 na 14. maj 1942 ustanovljen GORJANSKI BATALJON. Ob tej priložnosti bodo odkrili spomenik, razvili prapor, bataljonu pa podelili domicilno listino občin Krško in Novo mesto. Borcem bataljona bodo na slavju izročili tudi v ta namen pripravljeno brošuro Iva Pirkoviča »Vstaja pod Gorjanci«. Na delo, vlogo in pomen Gorjanskega bataljona kot vojaške formacije, kakor tudi na celotno dejavnost podokrožja Osvobodilne fronte »Gorjanci«,' ki je bilo pravcata organizacijska in politična sila v letih NOB, moramo biti Do- (Nadaljevanje na 3. str.) SLOVENSKI PIONIRJI DANES NA ROGU Po raportu na partizanski golaž Na mitingu bodo nastopili člani nekdanjega partizanskega gledališča in pionirji iz tabora SUTJESKA ^ ' — — < -------------------------------------------------------- Danes dopoldne okoli 10.30 ure bo. prvi koman- prizorov iz partizanskega živ-; dant glavnega štaba slovenskih partizanov in sedanji vljenja. Nastopili bodo tudi predsednik ZZB NOV Slovenije Franc Leskošek — pionirji iz tabora »SUTTBS-Luka^sredi roških gozdov na Bazi 20 sprejel raport KA«, s čimer se bodo začele IvvecStittčfr naRog, - . nice Zveze pionirjev. s katerimi bodo sloven- 700 pionirjem iz šestnajstih brigade spet zbrale in priso- pionirji počastili 25-letni- slovenskih občin, formiranim stvovale mitingu, na katerem ?° Pjonif.ske organizacije v v štiri brigade (Gubčevo, ^ „ovor ob obletnici nianir Jugoslav131' To 1)0 hratl ne' Tomšičevo ćArrftripvn in v g 25-letruci pionir- pozabno srečanje mladih ob- C2) W 2 im bod^ , orgamafclJe’ člani ,nek- čanov tik pred dnevom, k. Pridružili tudi pionirji iz f^?J6ga Pa^tlzanske^ gleda- ga praznujemo v spomin na vseh republik,' ki letujejo v pa do prikazah nekaj vstaJ° slovenskega ljudstva. »fNo™JmSu. Vtmo“U S POSVETA O ORGANIZACIJSKIH HIBAH V ZDRAVSTVU menu baze 20 in njeni zgodo-spregovoril Franc Lubej, ogledu za slovensko par-l2anstvo tako pomembne Ba-^ 20 bodo pionirji v sprem-. ^ nekdanjih borcev v uni- Odpraviti krivice neživljenjskih meja! form'r T‘'“* ~ ---------------------——--------------------------------------------' skupščin Sevnica, Krško ob™ S posveta o zdravstvenem območju Spod. Posavja: razkosanost je škodljiva m Brežice že sr^ali.^a hišnico v jeiendoiu in po v vsakem pogledu! - Ne razbijajmo enotnosti gospodarsko in kulturno za- SdS pa^ ^iii cvetje na tamkajšnje okroženih področij, ki so nastala v zadnjih dveh desetletjih - Prvi korak pobudo predsednika obč. UobiSče, Opoldne bodo nada- k izboljšanju naj bo obračun z največjimi nesmisli! skupščine Krško Staneta ■J vali pohod na Daleč hrib ________________________ — Nunčiča v Krškem. Tokrat Zeleno ganco), kjer jih bo Razkosanost Spodnjega zdravstvenega območja po- vo med ljudmi. Občani, ki je bil sestav udeležencev kal partizanski golaž. Po Posavja je po zaprtju celi- vzročila nevzdržne raz me- iščejo zdravniško pomoč, širši. Prišla je republiška aveumeni počitku se bodo skega in novomeškega ' ;—1--------------------------------------J------ s- Jutri zvečer turistična noš na Kolpi Turistično društvo v Metli, ki bo v okviru letošnjih turističnih prireditev 21. julija, to je na večer pred dnevom vstaje slovenskega ljudstva, priredilo turistično noč na Kolpi. Prireditev bo povezana z otvoritvijo novega kopališkega objekta v Metliki. Tako bo ob 19. uri na Kolpi promenadni koncert mestne godbe na pihala, ob 20. uri pa se bo pričel kultumo-zabavni program, pri katerem bodo sodelovali metliška folklorna skupina in tamburaški zbor, vokalna solisti, moški pevski zbor in humorist Toni. Po programu bo kopalna revija in zabava s plesom. — Belokranjske specialitete, dobra kapljica in topla Kolpa vas vabijo! 22. in 23. julija bo v Novem mestu slovensko prvenstvo v balinanju Zaradi dobrih organizacij balinarskih turnirjev so marljivi novomeški balinarji dobili organizacijo republiškega prvenstva balinarjev. Nastopa najboljših šestnajst ekip Slovenije, med njimi tudi dve iz Dolenjske. Pričetek tekmovanja bo v soboto, 22. 7., ob 16. uri, nadaljevanje pa v nedeljo, 23. 7., ob 8. un. Finale bo okoli 13. ure. Vse tekme bodo na igriščih na Loki. DVOR: iz ognja so rešili le živino V soboto, 15. julija popoldne, je na Dvoru zgorelo gospodarsko poslopje Francu Mirtiču. Ih hleva se je posre-i rešiti živino in ožgan voz, ' s zgorelo. Gasilca z Dvo-Žužemberka so hitro gasit, vendar so bili brez moči, obvarovali pa so pred požarom sosednje stav. be. škodo so ocenili na pet in pol milijona starih din. Domnevajo, da je požar zanetil gospodarjev otrok, ki naj bi kuril ob slami. M. S. Elektrika ga je ubila 15. julija ob 16.35 se je smrtno ponesrečil 16-letni Janez Strajnar iz Ledeče vasi, ko je pomagal zidati hišo Ignacu škodi v Šentjerneju. Strajnar ja je ubila elektrika, ker betonski mešalnik na e-Jektrična pogon, s katerim so hoteli zidarji delati, ni bdi pravilno priključen. re in veliko nezadovoljst- se jeziijo na krivičnost sekretarka za zdravstvo in predpisov, ki jim diktira- socialno politiko Majda jo, v katero bolnico mora- Gaspari, poslanec dr. Jože jo itd, da bo zavod za so- Brilej, poslanci socialno- cialno zavarovanje porav- zdravstvenih zborov iz nal stroške zdravljenja, vseh treh občin, direktor- To pa gotovo ni v skladu ja zdravstvenih centrov iz z ustavo in kliče po uki Celja in Novega mesta nitvi takih nesmislov. predsednica ObS Celje Ol- Da bi našli izhod iz tega, ga Vrabičeva, predsedniki so se zdravstveni delavci ObS in predsedniki svetov m predsedniki občinskih {Nadaljevanje na 2. str.) OD 20. do 30. JULIJA Močnejši ali trajen dež z ohladitvijo okrog 21., 26. in 30. julija. Lepo S vreme okrog 24. in ne-j kako od 27. do 29. juliji ja. Dr. V. M. MEDREPUBLIŠKO ATLETSKO SREČANJE V NOVEM MESTU N Dva državna rekorda: Mele in Pečar Nastopili mladi atleti iz Češkoslovaške, Hrvatske in Slovenije - Pri moških zmaga Slovenije nad Hrvatsko, pri ženskah prva Hrvatska pred Slovenijo -Dobra organizacija, dobri rezultati - Pokrovitelj tovarna zdravil KRKA NESREČA S PRINCEM - V nedeljo, 16. julija, je bilo na avtomobilski vec prometnih nesreč. Tale — na sliki — se je pripetila popoldne na ovin-jj* Pn Lutrškem selu (med Otočcem in Kronovim)., Voznik »prinza«, Oliv:Voncetič iz Zagreba, je prehiteval tovornjak, ki ga je vozil Italijan Ermes «ai. i V trenutku’ ko Je naproti drvel avto. Voncetič je naglo zavil na desno in fcijT; sprednji del Olivijevega tovornjaka. Italijan je zaviral, kljub temu pa je Mirkv P°jtiskaI Se kakšnih 20 m po oesti. Škodo so oceniti na 2000 Ndin. (Foto: V nedeljo smo bili na Stadionu bratstva in enotnosti v Novem mestu priče velikemu atletskemu dogodku, srečanju med mladinci la CehoslovaSke, Hrvatske ln Slo veni je. Atleta so dosegli nekaj dobrih rezultatov. Lepe Športne borbe, velika borijenost in dobri rezultati nam obetajo nov rod atletov, ki bo kmalu ponesel Ime nate dežele preko meja. Tu mislimo na Moleta, Pečarja, Hladna, Srebotnika, Pantelona, BaboŠkovo, VranOoSevo, Anićevo, Vlahovićevo in druge. To so Imena, s katerimi se bomo v jugoslovanski atletiki Se večkrat srečavali. V celoti je tekmovanje uspelo in je zaradi dobre organizacije potekalo brez večjih zastojev. Dosežena sta bila dva nova državna rekorda. Prvega je postavil nadarjeni Miloš Mele iz Ljubljane v teku na 300 m z rezultatom 35,1, drugega pa Mariborčan Zdravko Pečar, ki je zalučal disk 56,36 m in tako popravil svoj rekord za en meter. Rekord 1,65 m je naskakovala tudi Baboškova v skoku v višino, vendar ji ni uspelo. V ekipnem tekmovanju je pri moških reprezentanca Slovenije premagala Hrvatsko z rezultatom 64:42, medtem ko je ženska vrsta podlegla s 57:38. Izven konkurence so nastopile tudi atletinje Slovana iz Bratislave in izgubile dvoboj s Slovenijo z 51:44. V skupni konkurenci so tako zmagali atleti Slovenije z rezultatom 102:99. (Nepo- (Nadaljevanje na 15. str.) ZUNANJEPOLITIČNI TEDENSKI PREGLED Veliko delavcev bi lahko zaposlili zasebni obrtniki - Predlog za uvedbo samoupravljanja v povečanih kolektivih zasebnikov Na prvem sestanku sekcije za probleme zaposlovanja in kadrovsko politiko pri republiški konferenci Socialistične zveze — sestanek je bil 14. julija v Ljubljani — so predstavniki iz raznih slovenskih krajev zavrtali v zelo perečo problematiko: kje in kako zaposliti delovno silo, ki začasno ni v delovnem razmerju. V Sloveniji je ta čas registrirano 14.000 nezaposlenih. Preveč delavcev imajo domala vsa večja podjetja. Med drugim ima kranjska ISKRA 500 ljudi preveč. Podobno »breme« imajo še kje. Pričakujejo, da se bo število nezaposlenih do konca prihodnjega leta povečalo na okoli 40 tisoč. Letos in najbrž tudi v nekaj letih gospodarstvo še ne bo tako močno, da bi bilo kos problemom zaposlovanja. Ukrepi gospodarske reforme tudi ne bodo povzročili globlje spremembe v strukturi gospodarskih dejavnosti. Sodimo, bo gospodarski razvoj v kratkoročnem razvoju Jože Martinčič spet med nami V soboto nas je v uredništvu Dolenjskega lista nepričakovano obiskal tovariš Jože Martinčič, naš dragi sto-piški rojak in »častni konzul« slovenskih rudarjev in drugih izseljencev v Severni Franciji, kakor mu rojaki radi pravijo. Spet je prišel na kratek oddih v ljubljene šmarješke Toplice, ki pomenijo njemu, njegovi soprogi in odraslim otrokom z družinami »pravcati raj na zemlji« kot sam rad pove. Veseli smo, ko lahko sporočimo bralcem našega lista doma in na tujem, da je tovariS Martinčič poln vedrine, pravi optimist s kritičnim očesom za vse, kar opaža — z eno besedo: tak je, kot smo ga vajeni vsa zadnja leta! In da bi nas zdrav in vesel obiskoval še mnoga leta, mu razen vseh drugih iskreno želi tudi njegov — bolj počasen in ne bo zahteval novih zaposlenosti. V razpravi, prepojeni z zaskrbljenostjo, so predlagali rešitve. Mnogi so bili prepričani, da bi bilo treba v problematiko poseči z administrativnimi ukrepi. Drugi so nasprotovali takim stališčem. Zanimiva je bila razprava o predlogu, naj bi zasebnim obrtnikom dovolili zaposliti več delavcev in v kolektivih zasebnikov uvesti samoupravljanje. Sekcija je načela še več drugih vprašanj, ki pa že presegajo okvir tega zapisa. Omenimo naj le, da so se pogovarjali o spremembah v plačevanju nadomestil za čas nezaposlenosti, o zaposlovanju mladine (zlasti mladih strokovnjakov, za katere bi bilo treba uvesti obvezen staž), o tem, kdo naj bi imel prednost pri zaposlitvi in podobnem. Povedali so, naj bi najprej dobili delo družinski očetje brez premoženja in mladi, ki prihajajo iz šol, iri še, naj bi bili na delo najprej sprejeti tisti, ki najdlje čakajo na zaposlitev. — r V ponedeljek so končno začeli delati mednarodni opazovalci OZN, ki bodo skrbeli za vzdrževanje miru na črti premirja med Izraelom in ZAR. Zaenkrat jih je osem: štirje na egiptovski in štirje na izraelski strani Sueškega prekopa. Pozneje se jim bo pridružilo še osem opazovalcev. Medtem pa položaj ob pre-kopu ni posebno rožnat. Topniških dvobojev in letalskih spopadov, ki so bili prejšnji teden, sicer ni več, pač pa nastajajo novi zapleti, ker hoče Izrael izsiliti pravico do svobodne plovbe skozi sueški prekop. Izraelci so na svoji strani prekopa pripravili devet vojaških čolnov za prevoz Čet in jih menda mislijo spustiti v prekop. Egiptovska vlada je zaradi tega »novega agresivnega dejanja«, kot ga je označila, protestirala pri generalnem sekretarju OZN U Tantu in dejala, da ji »ne preostane drugega kot streljati«, če bodo Izraelci res spustili čolne v prekop. Izraelci pa s svoje strani pravijo, da bodo odgovorili z ognjem na vsako egiptovsko »oviranje« njihovih čolnov. Tako se ob prekopu spet kuha nov zaplet in opazovalce OZN, katerih naloga je zagotoviti spoštovanje premirja, čaka trdo delo. Medtem ko ob prekopu trajajo praske in se kuhajo novi zapleti pa »vrhunska« diplomacija še vedno dela s polno paro. Po sestanku v Kairu, ki so se ga udeležili predsedniki ZAR, Alžirije, Sirije, Sudana in Iraka, ni videti, da bi bilo doseženo trdno in jasno soglasje o bodoči politiki arabskih držav. Kaže, da tudi ni prodrla sudanska ideja o sklicanju vrhunske konference vseh arabskih držav, čemur najbolj nasprotujeta Alžirija in Sirija. Pet predsednikov se je sporazumelo le, da se bodo v prihodnjih štirinajstih dneh sestali zunanji ministri arabskih držav. Alžirija in Sirija sta na čelu tistih arabskih držav, ki so najbolj nepomirljive in ki nasprotujejo kakršnikoli ureditvi srednjevzhod-nih problemov, ki bi vključevala priznanje, da Izrael obstaja in da ga ni mogoče preprosto uničiti in zbri- Težave arabske enotnosti sati z zemljevida. Na drugi skrajnosti pa so »petrolejske« arabske države na čelu s Saudsko Arabijo, ki zaradi svojih interesov in povezanosti z Zahodom, ne kažejo nobene-ga’navdušen ja za odločno in enotno arabsko politiko. Med tema skraj-nostima pa je še vrsta odtenkov med posameznimi državami, kar vse skupaj priča, da vsearabska enotnost ni lahko dosegljiva stvar. Po sestanku v Kairu sta Burne-dien in Aref odpotovala v Moskvo, kjer sta sovjetske voditelje seznanila z rezultati kairskega sestanka, od njih pa sta zvedela, kaj so se dogovorili partijski in državni voditelji sedmih socialističnih držav — Sovjetske zveze, Poljske, Jugoslavije, Češkoslsovaške, DR Nemčije, Bolgarije in Madžarske — na nedavnem srečanju v Budimpešti. Sociali- stične države so se tam znova sestale, da bi preučile razvoj dogodkov na Srednjem vzhodu v zadnjih tednih in se posvetovale o svoji nadaljnji politiki. Obravnavali so tudi potek akcije za gospodarsko in vojaško pomoč arabskim državam, ki jim jo dajejo, da bi le-te čim-prej odpravile posledice izraelske agresije. Zanimiva vest je prišla v torek z drugega konca sveta — iz Vietnama. ZDA so namreč predlagale DR Vietnamu in osvobodilni fronti Južnega Vietnama morebitne pogovore o zamenjavi ujetnikov. Stvar je zanimiva predvsem zato, ker so se ZDA prvič v zgodovini umazane vi* etnamske vojne obrnile tudi na osvobodilno fronto, ki je sicer sploh nočejo priznati. To je sicer kaj malo,^ vendar pa le kaže, da tudi v Wa* shingtonu začenjajo spoznavati, da le ne morejo kar preprosto mimo osvobodilne fronte, ki v resnici predstavlja ogromno večino južnovi* etnamskega ljudstva. Druge vesti iz Vietnama govorijo, da ameriške vojaške izgube hitro naraščajo in da se je v zadnjih mesecih prvič zgodilo, da je bilo na ameriški strani — celo po ameriških podatkih — več izgub kot na nasprotni. Vsekakor je breme vietnamske vojne za ZDA iz dneva v dan hujše in vsi ameriški napori — še več denarja, še več vojakov in še večje stopnjevanje vojne — ne prinašajo sadov, ki si jih želijo v Washingtonu. Upravičeno se lahko vprašamo, koliko časa bo trmoglavcem v Beli hiši in Pentagonu še potrebno, da bodo končno spoznali, da tudi največja država in najmočnejša armada ne rtiore zmagati v vojni, Id jo bije proti celemu narodu. Odpraviti krivice nelwljenjskih meja! DOLENJSKI LIST (Nadaljevanje s 1. str.) za zdravstvo v Spodnjem Posavju. Tako pester sestav je omogočil obravnavanje zdravstvene problematike v okvirih sedanje organizacije z različnih zornih kotov in nakazal pot za ureditev razmer v zdravstvu. Predvsem je treba takoj prenehati s pretiranim zapiranjem meja občin in zdravstvenih regij in dopustiti normalno gra- vitacijo prebivalstva k obstoječim zdravstvenim zavodom. Saj bi vendar določeno zdravstveno institucijo lahko financirali dve regiji hkrati, če sta pripravljeni postopati življenjsko in skleniti ustrezen sporazum. Za bodočo organizacijo zdravstva na tem območju jjaj bi se oslonila predlagatelji predvsem na strokovno mnenje zdravstvenih delavcev, že od vsega začstka pa naj bi sodelovali pri tem odborniki in člani svetov za adravstvo kot preclstavrndikl samouprave občanov. V to telo naj bi bila vključena tudi direktorja zdravstvenih centrov iz Celja in Novega mesta. Predlog naj bi zajemal več variant, ki naj bi jih obravnavali enakovredno brez primesi lokali stičnih ali drugih teženj. šele razprava v širšem krogu bo pokazala, kateri od njih je treba dati prednost. Pri sestavljanju predloga je trebe, nujno izhajati iz potreb občanov in iz možnosti, ki jih naša skupnost ' premore. sreratka, upoštevati je treba materialno bazo in jo uskladiti z interesa zavarovancev. Pri tem si bodo sestavljavci lahko pomagali tudi z gradivom, ki ga bo dal na razpolago sekretariat za zdravstvo. J- T. TEDENSKI NOTRANJEPOLITIČNI PREGLED Republiška skupščina je odšla na skupščinske počitnice potem, ko je opravila dve veliki zadevi: Uredila je, kar se je v sedanjih razmerah sploh dalo storiti, likvidacijo energokemijskega kombinata Velenje in sprejela ponovne sklepe glede financiranja strokovnega šolstva. Glede likvidacije EKK je stala skupščina pred nekaj dejstvi. Prvo je to, da je republika supergarant za vsa posojila, ki so bila najeta za gradnjo kombinata, kar pomeni, da bo republika morala plačati v glav-nam vse nastale stroške in izgubo, ki jo zdaj cenijo na okrog 11 milijard starih dinarjev. Vsota še ni končno ugotovljena in bodo številke znane jeseni. Z angleškimi dobavitelji opreme je sklenjena pogodba, in to je drugo nesporno dejstvo. Večina opreme je že izdelane in leži v skladiščih v Angliji, da o tisti v Velenju niti ne govorimo. Treba se je bilo na hitro roko dogovoriti, da bi tisti del opreme, ki še ni izdelan, tako preuredili, da bi ga lahko uporabili za potrebe celjske cinkarne in jeseniške železarne. V tem so v glavnem uspeli, kolikor se je sploh uspeti v tako poznem času dalo. Drugo opremo pa bodo prepeljali v Slovenijo in jo postavili pod streho, da ne bo propadala in da ne bomo v stiski ter bi jo morali prodati za vsako ceno. V skladišču bo lahko mirno čakala kupca, saj interesenti so, samo pričakujejo, da bomo primorani prodati jo komaj za desetino cene. Da bi likvidacija tekla v skladu z dogo* vori med izvršnim svetom in zainteresiranimi strankami, je republiška skupščina prevzela nase vse pravice in dolžnosti ustanoviteljev velenjske občine, rudnika in šoštanj-ske elektrarne. Zato so sprejeli tudi ustrezen odlok. Hkrati so sprejeli tudi zakon, po katerem bodo zagotovljena dinarska sredstva za gradnjo tistih naprav, ki jih moramo postaviti, če nočemo, da bodo zamujeni tudi vsi garancijski roki. Ce je namreč oprema v skladišču« roki tečejo in se lahko kasneje, ko že potečejo, izkaže, da ni taka, kakor je bila naročena. Dalje je bilo treba spremeniti tudi resolucijo o gospodarskem razvoju republike v letošnjem letu, kar vse to, kar moramo’ zdaj storiti, ni bilo predvideno v začetku leta, ko so resolucijo sestavljali. Poslanci pa so ob tej priložnosti dali duška razpoloženju slovenske javnosti, saj je republiška skupščina pravzaprav prvič razpravljala o tej gradnji, in še to zdaj, ko jo je treba likvidirati in plačati dolgove. Hude besede so letele tudi na strokovnjake, ki so na simpoziju o uplinjevanju premoga v Portorožu izjavljali, kako pametna je ta investicija, četudi je bilo v vseh znanstvenih Odločna beseda krogih jasno, da je vsa stvar že zastarela in nerentabilna. Direktor kemičnega inštituta »Boris Kidrič« je med drugim tudi povedal, da je simpozij financiral EKK in da so znanstveniki govorili potlej v znamenju plačanih stroškov v hotelu. Veliko besed je bilo izrečenih na račun osebne odgovornosti, ki jo je treba ob takih priložnostih zaostriti. Nočemo glav, je dejal eden izmed poslancev, toda vsaj klobuke bi radi videli. Skupščina bo jeseni znova razpravljala o EKK, ko bo znana izguba. Eden izmed poslancev pa je predlagal, naj bi dali takrat posebno točko dnevnega reda o odgovornosti in že je bil prejšnji izvršni svet pooblaščen prevzeti supergarancijo v imenu republike sam. Druga prav tako pereča zadeva je financiranje strokovnega šolstva. Dejstvo je, da je le malo občinskih skupščin in delovnHi or-ganizacij izpolnilo priporočilo republiške skupščine, kako naj bi teklo financiranje tega šolstva v letošnjem letu. Tako so živeli učitelji v teh šolah brez osebnih dohodkov po dalj časa ali so jih dobivali le 80 odst., vtem ko za materialne izdatke šol niti ni bilo denarja. Izvršni svet je na skupni seji dveh zborov skupščine odločno povedal, da ne bo dopustil tega, da bi učitelji ostajali brez plač, niti ne bo pustil, da bi strokovne šole spremenili v hiralnice. Njegov predstavnik je izjavil, da bo IS storil vse, da bo skupščinsko priporočilo do kraja uresničeno. Objavili bodo poimenično vse delovne organizacije in občinske skupščine ter imena njih voditeljev, ki skupščinskega priporočila tudi po tem opozorilu skupščine ne bodo uresničili. Občinskim skupščinam, ki denarja za to šolstvo tudi poslej ne bodo dale, bodo odtegnili dopolnilna sredstva republike za njihove proračune, služba družbenega knjigovodstva pa bo opozarjala delovne organizacije, če ne bodo izpolnile svojih obveznosti zlasti ob uporabi njihovega sklada skupne porabe. Skupščina je na koncu sprejela pet sklepov, med katerimi je najvažnejši, da morajo vse delovne organizacije in občinske skupščine takoj poravnati stare dolgove do strokovnih šol, v prihodnje pa ob izplačilu osebnih dohodkov odvesti tudi del za strokovne šole. To so dolžne storiti vse delovne organizacije in občinske skupščine, ne glede na to, ali so podpisale v začetku leta pogodbe z medobčinskimi skladi, ali jih niso. Skupščinsko priporočilo je akt najvišjega samoupravnega organa v republiki in so ga dolžni uresničiti vsi, četudi je to le akt v obliki priporočila. ZDRUŽEVANJE BANK V SLOVENIJI — Tečejo že dogovori med splošno gospodarsko banko in ljubljansko kreditno banko in hranilnico, ki sta dve največji banki v Sloveniji, da bi se združili. Tudi v drugih bankah že razmišljajo o tem, da bi se vključili v to akcijo, saj je razdrobljenost bančn*»*a kapitala ena izmed h»d»h ovir pri usmerjanju slovenskega gospodarstva. ■ CAGLA V BEOGRADU — Na krajši obisk v Jugoslavijo je do- poiOVKi unu/sM 1 nanje zadeve Cagla. Njegov obisk je nadaljevanje posvetovanj med indijsko in jugoslovansko vlado o položaju na Srednjem vzhodu. Pred prihodom' v Beograd se je Cagla dva dni mudil v Kairu. ■ SPORAZUM O POMOČI VESOLJCEM — ZDA in Sovjetska zveza sta dosegle sporazum o pomoči vesoljcem, Id bi zašli v težave. Predvideva tudi vrnitev vesoljskih ladij, ki 6i bile prisiljene spustiti se na ozemlje druge države. Doslej je sporazum odobrilo tudi že 36 drugih držav. ■ STAVKA ŽELEZNIČARJEV — V nedeljo in ponedeljek je stavkalo 137.000 delavcev na ameriških železnicah, Id so zahtevali povečanje plač. Zaradi stavke je predsednik Johnson podpisal izredni zakon, ki določa prisilno prenehanje stavke. Na ta način so železničarje prisilili, da so sc vrnili na delo. ■ ZAHTEVE ŠPANSKIH ZENA — 1500 madridskih žena, pripadnic različnih slojev in poklicev, je poslalo španski vladi pismo, v katerem zahtevajo enakopraven položaj z moškimi. Glavna zahteva je, da morajo biti za enako delo. enako plačane kot moški. ■ POMOČ BEGUNCEM — Avstrijska vlada je dala agencij* OZN za pomoč palestinskim beguncem in mednarodnemu Rdečemu križu 40.000 dolarjev, ki j1'1 bodo porabili za pomoč tistim, ki jih je prizadela vojna na Sre«1" njem vzhodu. ■ NENAVADNA NESREČA -J V nedeljo je na neki nogomet®1 tekmi madžarske druge lige v BU* dimpešti strela udarila na •***,? in ubila enega od Igralcev. Ostau so bili poškodovani in so jih n>0-rali prenesti v bolnišnico. ■ VRNITEV PRVIH BEGUNCEV — Petdeset arabskih družin, večinoma iz Jeruzalema, se je * torek vrnilo na ozemlje, W J® zdaj pod izraelskim nadzorstvom in odkoder so bile zbežale mea vojno. Po drugi strani pa I* o*e- iv. mu ui ufti au tore* so nad več francoskimi mesti op zlil neznane leteče predmete. je spet oživilo govorice o _ črni vinotoči so se razmnožili kot gobe po poletnem dežju Nekaj je treba ukreniti, tega ne smemo več dopuščati. Nastopita je treba ostro in dosledno. Ne pusti-gjo, da bd se naši ljudje zastrupljali s pijačo. Sevnica ijfta skupaj z ožjo okolico mesta najmanj 5[ črnih vinotočev, ki prodajo povprečno najmanj 17 litrov vina na dan. Dokazano je, da je samo r° železnici prišlo letos iz južnih' krajev na sevniško —------------ ■ oostaio cez 60 tisoč litrov vtina; bogvedi Koliko pa ga je šlo na sosednje postaje. Vse to gre **lilno davkov. Pivce vleče nižja cena. Temu je treba Narediti konec! te besede je bilo sliša-seji skupščine v ponede-17. julija, ko je bilo na ijjfe ssji skupščine v ponede-^17. julija, ko je bilo na ^vnean redu obrtništvo sev-občine. Po podatkih je j stinstvo za avtoprevozni-°m diruga najbolj privlač-^ obrt. v zadnjih treh letih gjJ« število zasebnih gostin-jj^^obratov povečalo od 18 Gostinsko izobrazbo je v toneti le v sami Sevnica, krajih pa ne. Vsi za-gostinci nimajo v uku niti enega vajenca, in človek kar ne more doumeti, da mora imeti naprimer dimnikar, ski mojster vajensko šolo, gostincu pa tega ni treba(l) Ker v občini ugotavljajo, da ni dovolj, če so poostrili le sanitarno tehnične zahteve, saj se nivo postrežbe ni izboljšal, bodo v kratkem sklicali gostilničarje in jim predlagali dodatno . usposobitev s pomočjo tečajev. V bodoče bo občinska uprava ostreje nadzorovala poslovanje gostiln, saj ne bi bila posebna 1 škoda, če bi katero izmed slabših gostiln celo zaprla. Razprava je pokazala, da še vedno niso usklađene družbene dajatve zasebnega dn družbenega gostinstva. Zasebni gostinci Se vedno nočejo ločiti, kaj je prispevek od dohodka in kaj je prometni davek, ki je vračunan v ceni in ga pilačajo pivci. Kar težko je verjeti podatkom o številu črnih vinotočev, saj je vprašanje, kje je ostala družbena kontrola in inšpekcija. Skupščina je sklenila te stvari v bodoče dosledno urediti. Vinotoči bodo dovoljeni samo na tržnem prostoru, prodaja vina pa bo pravilneje obdavčena. M. LEGAN Puščica kaže vhod v novo delikatesno trgovino in bite na Cesti komandanta Staneta v Novem mestu. V prvem nadstropju je okusno opremljen klubski prostor s 40 sedeži. (Foto: Mirko Vesel) NOVA DELIKATESA! MESNO PREHRAMBENO PODJETJE Novo mesto je 15., julija odprlo novo delikatesno trgovino in bife na Cesti komandanta Staneta v Novem mestu. Gostom in potrošnikom so na voljo: v delikatesni trgovini: □ vsi mesni izdelki □ razni siri □ prehrambeni izdelki □ expres kava v bifeju: □ topla jedila vseh vrst □ jagnjetina □ enolončnice □ hrana po naročilu □ odojki točimo: □ odprto pivo □ žgane pijače □ ocvrti in pečeni piščanci □ ražnjiči in čevapčiči □ razne druge specialitete □ pristni cviček □ -bela vina čez cesto: □ nudimo kolektivom okusne enolončnice s popustom klubski prostor s 40 sedeži: □ vi. nadstropju stavbe. V družbi s prijatelji ali v zaključeni družbi vas bomo v klubski sobi postregli z vsem, kar želite! Sprejemamo tudi rezervacije! znižali smo cene: svežega govejega mesa, ki je v naših mesnicah naprodaj v treh kvalitetah: □ goveje stegno in hrbtišče po 1200 Sdin □ pleče, prsi in bržola po ; 980 Sdin □ rebra in flam po 900 Sdin □ suhomesnatim izdelkom povprečno za 200 Sdin kg V NAŠIH MESNICAH BOSTE DOBILI SVEŽE MESO IN SUHOMESNATE IZDELKE, V NOVI DELIKATESI PA BOSTE DOBRO, OKUSNO IN POCENI POSTREŽENI! MESNO PREHRAMBENO PODJETJE NOVO MESTO Nova prodajalna Mesno pr__________________ katesami in pijačami. (Foto: Mirko V is Novega Je dobro STANKO ŠKALER: KOZJANSKI ODRED Prav dramatičen je bil prehod čez Savo sredi julija 1944 pod rajhenburškim gradom, ko je I. bataljon vodil na Dolenjsko nad tristo mobilizirancev. Brodar, ki bi moral na dogovorjeni znak prepeljati kolono pri Brestanici čez Savo, se ni javil. Približno 400 borcev — več kot 300 jih je bilo brez orožja — je obtičalo ob Savi kot v pasti. Nad kolono so se ob progi slišala koraki nemške obhodne straže, na rajhenbur-škem gradu in v Krškem je bila sovražnikova policija. Eden od borcev je preplaval Savo in-nato mu je z nekoliko nespretnim in dolgotrajnim krmarjenjem uspelo do ranega jutra prepeljati borce f Nesebično bodo pomagali napadenim člani IO občinske konference SZDL Sevnica in člani predsedstva sindikalnega sveta so 29. junija na skupni seji ostro obsodili izraelsko agresijo in sklenili, da bodo začeli zbirati pomoč napadenim narodom. Delavski svet Kopitarne je odločil, da bodo prispevali iz sklada skupne porabe 400 tisoč S din; delovni kolektiv osnovne šole »Savo Kladnik« pa je že poslal 81.000 S din. Srav tako so kolektivi občinske skupščine, družbeno-po-litičnih organizacij, Mlekarne in Jugotanina namenili nekaj denarja za pomoč žrtvam imperialistične agresije. Zbiranje se še nadaljuje. na desni savski breg. Ker pa so tam naseljeni Kočevarji izdali policiji pohod partizanske kolone, so jih na Dolenjski strani v bližini Studenca napadli Nemci. Tudi ko se je bataljon, otovorjen z orožjem in municijo, vračal iz Črnomlja na Kozjansko, so ga blizu Škocjana napadli sovražnikovi vermani, kjer je bilo prav tako vmes izdajstvo Kočevarjev. Borce bataljona je čolnar pri Vrhovem ponoči prepeljal na štajersko stran. Novi borci odhajajo na Dolenjsko V jeseni 1944 je bila mobilizacija na Kozjanskem vedno številnejša. M6bilizirance sta izmenoma vodila na Dolenjsko I. in III. bataljon. Ko je III. bataljon iz Heni-ne vodil na Dolenjsko okrog šeststo mobiliziranih mož, je prehod čez Savo pri Loki zaradi sabotaže zahteval nekaj žrtev. Ker ni bilo mogoče drugače so na obeh bregovih privezali za drevesi močno vrv, za katero so se držali borci, in v skupinah po petdeset bredli Savo. Ko je prišla na vrsto četrta skupina, se je vrv sredi Save pretrgala. Tisti, ki so se krčevito držali za vrv, so se rešili, ker jih je voda zanesla ob bre. Usodno pa je bilo za tiste, ki so vrv izgubili in niso znali plavati. Ko so vrv nato pregledali, so ugotovili, da je bila na dveh mestih narezana. Prav tisti čas, ko so se ljudje v Savi borili za živ- ljenje, sta iz kolone borcev skrivaj izginila dva mobiliziranca, prejšnja vermana. Vsem je bilo jasno, da je bila sabotaža njuno delo. Mobilizacija Kozjanskega odreda ni bila omejena samo na kozjansko področje, temveč so mobilizirali tudi na področju Haloz in Slovenskih goric. Nekateri člani od-rednega in bataljonskega vodstva sodijo, da je Kozjanski odred v poletnih mesecih 1944 mobiliziral in pripeljal na osvobojeno ozemlje blizu 4000 mož. To so bile gotovo najtežje, toda tudi zelo pomembne akcije Kozjanskega odreda. Razen omenjenih večjih akcij bataljonov ali celotnega odreda pa je poleti 1944 bil nenehno na delu minerski vod Kozjanskega odreda. Noč za nočjo so borci tega voda obiskovali progo Celje—Zidani most—Brežice. Pri njihovem delu so jih ščitili posamezni bataljoni ali njihoi/e čete. S svojimi akcijami je minerski vod oviral sovražniku reden promet in prevoz njegovih vojaških transport Za vojaške uspehe: ki jih je dosegel Kozjanski odred v štirih mesecih svojega obstoja, je prejel od Glavnega štaba Slovenije in komande IV. operativne cone tri pismene pohvale. V tekmovanju med partizanskimi odredi, ki ga ;e leta 1944 razglasil Glavni štab Slovenije, so za uspešne vojaške akcije pr vo mesto prisodili Kozjanskemu odredu. Pomoč prizadetim Delovni kolektivi v krški občini so že odobrili prva sredstva za pomoč prizadetim od izraelskega napada. V ta namen so se odpovedali enodnevnemu zaslužku kolektiv Papirkonfekcije Krško in uslužbenci v družbeno-političnih organizacijah. Poldnevni zaslužek pa bodo prispevali kolektiv rudnika na Senovem in uslužbenci občinske skupščine ter občinskega sodišča. Kolektiv gradbenega podjetja SAVA je za pomoč namenil 2.000 N din. V prvi akciji -196 krvodajalcev V trebanjski občini je bilo doslej zbranih že čez dva milijona startih dinarjev pomoči za arabske narode. Od 518 krvodajalcev, kolikor se jih je prijavilo za otbe krvodajalski akciji, jih je 10. julija darovalo kri 196. Da bi jih zagotovili dovolj še za drugo akcijo, je občinski štab sklenil, da je treba ljudi, ki so s podpisom obljubili udeležbo, še enkrat obiskati in spomniti na dano besedo. Vlagajte pri DOLENJSKI BANKI IN HRANILNICI v Novem mestu ter pri njenih poslovnih enotah v Krškem, Metliki in Trebnjem! ALOJZ GRADNIK: Vrnitev Rad bom počival tam kraj naše hiše na tisti njivi, ki jo smrt le orje: zavit ves v zemlje naše tople skorje, bom dihal s srcem, ki z njim ona diše. Pokojno spal bom v nji m tiho, tiše, kot spava v mesečini mirno morje in v led vkovano skalnato pogorje, ko noč povsod je še in sonca ni še. Srce pa klilo bo, kot klije seme: vse še neizgovorjene besede rast gnale bodo iz njegove srede. Povedale jim bodo rože neme na grobu, ko bo križ pozabljen stal. Kdo jih bo trgal, kdo jih bo teptal? (Iz zbirke DE PROFUNDIS, 1926) ALOJZ GRADNIK r-eden največjih slovenskih lirikov, rojen v Goriških Brdih 1882, umrl 14. 7. - / 1967 v Ljubljani, pokopan 16. 7. 1967 v rojstnem kraju Medani. Za izdajo sem pravočasno zvedela Obveščevalni oficirji IV. operativne cone in Kozjanskega odreda Jeseni 1941 so Nemci preselili starše v Šlezijo. Odpeljali bi tudi mene, če se ne bi predtem povezala s partizani. Trosili smo letake £ pozivi: .»Slovenci, ne pustite se izseliti! Pobegnite v gozdove!«, Tisti, ki smo ostali doma. smo se razkropili po raznih krajih. Živela sem v Loki pri Zidanem mostu. Pri zanesljivih ljudeh smo tajno sestajirft in se dogovarjali, kako bi pomagali tovarišem v gozdovih s hrano m sanitetnim materialom. Tudi načrte za pravočasno obveščanje o nameravanih nemških napadih smo pripravljali Bilo je leta 1942, ko so se partizani spopadli z Nemci v Njivici pri Radečah. Okupator je bil v premoči in mnogo naših je padlo, med njimi tudi Marijan Tominc iz Globokega. Sovražniki so hoteli zatreti odporniško gibanje in so pazili na vsak naš korak. Vohuniti so jim pomagali ne-kateri domačini. Tudi mene so izdali. Imela sem srečo, kajti v nemških vrstah niso bili vsi naklonjeni Hitlerju. O izdaji sem bila pravočasno obveščena in umaknila sem se v svobodne gozdove. Pri v jurišm četi Kozjanskega Jurkloštru sem se pridružila odreda. partizanom. Potem sem bila TONČKA DIMIC Bohor šumi, Bohor je vstal. Borec Kozjanskega odreda tov. Viktor Krenete iz Sevnice obuja spomine na trenutka, ki so dali navdih prof. Radovanu Gobcu, da je sestavil čudovito partizansko " je vstal Drugi bataljon Kozjanskega odreda je tistega julijskega dne 1944 z okoli sto borci prišel v vas Vetrnik. Vsi izmučeni smo pod nekim kozolcem takoj pospali, toda našel se je izdajalec, ki je šel povedat Nemcem, kam smo se zatekli. Mnogo močnejša skupina sovražnikov nas je hotela v zgodnjih jutranjih urah presenetiti in iznenada napasti. Toda zgodila se nam je nesreča in hkrati sreča. Nekemu partizanu, ki se je v polni vojaški opremi premetaval na ležišču, je prolji jutru eksplodirala bomba. Revež je bil takoj mrtev, nekaj borcev pa je bilo ranjenih. To nas je prebudilo v trenutku, ko so se Nemci ravno pripravljali na napad. Hitro smo se razporedili in sprejeli bitko, čeprav smo bili mnogo šibkejši, smo se ob pomoči zbrojevke našeg* komandanta, ki je prišel Nemcem za hrbet, brez & gub umaknili v bohorske ho-ste.* V hladu teh gozdov, ki s o nam v najhujših časih nudili varno pribežališče, je po bitki prof. Radovan Gobec napisal našo pesem: Bohor šumi, Bohor je vstal. LTT naprej odred kozjanski, le naprej od zmag do zmag ■, ^ jo bomo peli, dokler bo živel spomin na borbo za našo svobodo in neodvisnost. Prv1-smo pesem zapeli v Slavini1 vtisi v bližini Jurkloštra.« M. L- KOVINSKO PODJETJE RIBNICA nudi, kmetijsko orodje, raznovrstne pluge, brane, samokolnice, japanarje. ZA PRAZNIK 22. JULIJ POŠILJA DELOVNI KOLEKTIV PRISRČNA VOŠČILA! DELOVNI KOLEKTIV TOVARNE POHIŠTVA BREŽICE čestita za dan vstaje, 22. julij, vsem občanom in bralcem Dolenjskega lista! OB 25-LETNICI GORJANSKEGA BATALJONA Dve srečanji in 25 let Pod Kičerjem na zahodnih obronkih Gorjancev leži prijazna gorska vas Oštrc. S Kostanjevico jo povezuje vijugasta cesta, ki se v blagih ovinkih začne spenjati že pri Globočicah. Pelje nas mimo krajev Dolšce in Avguštine, kjer so nekoč bile partizanske zasede, do Oštrca, ki je že zgodaj spomladi 1942 imel organizirano vaško stražo, kmalu zatem narodnoosvobodilni odbor in partizansko bolnišnico. Na Oštrcu se cesta razcepi na dvoje: levi krak pelje do črneče vasi, od koder gredo do 2užemberka gozdne poti, desni krak pa zavije proti Kičerju, ki hrani spomin na partizanski tabor. Tu se pot srečuje s partizanskimi stezami, kjer so nekoč hodili kurirji in se srečavali borci naših čet in brigad. Od tu so se borci za svobodo ozirali preko Kostanjevice, kjer se je šopiril okupator, na Krško polje, ki je oropano in izseljeno čakalo na rešitev. Pogled nam je šel vse tja do ponosnih Karavank, ki so od fcu posebno lepe ob sončnem zahodu. Borci se spominjajo Aleksandro- ve koče, Žičnice, Poloma, Poganje jame in Jesenovskega jarka. Na te kraje vežejo spomini mnoge slovenske in hrvatske borce. Pot gre naprej skozi prelepe gorjanske bukove gozdove, preko Sopoških grebenov tja do Sošic in simbolično povezuje Slovenijo in Hrvatsko. Bilo je v zgodnjem poletju 1942. Nq Oštrc so prišli hrvaški partizani, borci prve Zumberške čete. Posedli so ob vaškem vodnjaku. Nekateri so obiskali stare znance, saj niso prišli prvič v vas. Otroci so bili kaj hitro med borci. Všeč so jim bile njihove triglavke, pa zvezde, puške in bombe. Malo oddaljeni smo stali mi — večj-i dekliči in fant je. ^kozi meglo spominov se mi dozdeva, da vidim kotel, v katerem bi se morala kuhati večerja za borce ... Ni bil še čas za večerjo. Moralo je biti nekje na prehodu h kasnemu popoldnevu, kajti rahel veter, ki v tem času vedno veje, je prinašal od Kičerja vonj cvetočega kopanja. Toplo junijsko sonce je leno lezlo proti zahodu. Toplina je omamila utrujene partizane. Pomenila jim je skoraj toliko kot hrana na teh kraških, skopih predelih Slovenije in Zumberka, kjer ni nikdar hrane v izobilju. Vas je mirovala. Starejši so se po delu, ki terja v gorjanskih vrtačah dvakratne moči od človeka, počivali, da bi zvečer lahko spe delali. Tu in tam Je mukalo govedo, 10 je čakalo na večerno pašo. V tem trenutku je prišlo povelj • pripravite se na pohod! Od ene izrn. hiš je prišla lepa,partizanka, jedro o kle okrog dvajsetih let s partizan* na glavi, z opasačem, z usnjeno t°r . co prek ramen, čvrsto je stopala in n deklicam je bilo to najbolj všeč. njej ni bilo videti sledu utrujenost; Stopila je k meni, me objela okru* vratu in pokazala proti cesti, ki v po vzhodni strani Kičerja: Q »Dekle, kod bi najprej prišli na cesto tam zgoraj?« Pokazala sem J1 smeri. »Gremo, tovariši, mudi se n£“* je rekla partizanka Milka, pomo komisarja, in četa je v hipu odšla. Od takrat je minilo petindvajset let. četrt stoletja. Tudi 'danes smo v četku poletja, le da pišemo leto 18»*., Da! Konec vojne, izgradnja poi ne domovine, nadaljevanje našegaJianje na gospodarskem področju, raasviJ 120 kilometrov v 6 dneh s 16 ranjenci Partizanski zdravnik dr. Lojze Mihelčič pripoveduje o umiku bolnišnice z ranjenci skozi gozdove in sovražne obroče v roški ofenzivi — Roška ofenziva poleti 1942 mi bo ostala v neizbrisnem spominu. To je bil za-t&e 120 tem dolg premik skozi sovražne obroče, opravljen v 6 dneh s 16 ranjenci in 7 ljudmi osebja bolnišnice, — Pripoveduje dr Lojze Mihelčič, partizanski zdravnik, ki je vodil partizansko bolnišnico v gozdu na Planini pri Mimi gori. — Za začetek ofenzive sem zvedel v soboto zjutraj. V gozdu za Mimo goro se je mudil partizanski bataljon s Kleča, Bil sem tam in prav. kar govoril z dr- Maksom Stermeckim, ko je pritekel nek partizan z vestjo, da so Italijani že v vasi Planina .., Takoj sem odhitel v bolnišnico. Kar hitro je bilo pripravljeno vse za evakuacijo. Na srečo je bil med 16 ranjenci samo eden teže ranjen. Odšli smo proti Golob in j eku in Prenočili v gozdu, v bližini žage Rog. V nedeljo smo nadaljevali pot mimo žage Rog skozi gozd za Reso in mimo Ribnika. Blizu Červanove ce- ste smo našli Krimsko četo, ki je hajkala že 10 dni.. Povabil sem jih, naj se nam pridružijo. 2e v začetku našega umika sem imel načrt prebiti se čez Stare žage, Novo goro in Rožni dol na Gorjance. Prav tega dne pa sem ugotovil, da je sovražni obroč že pretesen in da to ne bo mogoče. Premik smo zato nadaljevali v smeri, iz katere smo prišli: zvečer smo prišli nazaj na Ele so, prav ko je vas gorela. Tam smo se v studencu napili vode in ponoči nadaljevali premik čez Travnik proti Golobinjeku, kjer smo se na streljaj približali Italijanom. V gozdu smo prespali in se še pred zoro premaknili v hrib nad Golobinjekom. Tu smo naleteli še na 3 partizane: na prof. Korena iz Črnomlja, na še enega profesorja iz čmoanlja in na ne- Italijanom in belim smo dali vetra! Antona Senico iz Črnomlja smo komaj priklicali z njive, kjer je obračal seno. Trden kmet je, a poln spominov iz mnogih partizanskih borb. S Cankarjevo brigado je delil vse dobro in hudo od poletja 1942 do osvoboditve, že prej Pa je (od leta 1941) sodeloval Pri terenskem delu doma. Ko m od večdnevnih borb smo nameravali počivata nad Starim Logom, naslednji dan pa smo hoteli dalje. Naprej smo poslali izvidnico, v kateri sem bil tudi jaz. Eden naših fantov, bil je doma iz Podbočja, je bil znan po tem, da je Italijane že od daleč zavohal Tudi tokrat jih je ugledal na daljavo. Bilo jih je precej: peš in v avtomobilih, prišli pa so iz Kočevske Reke. Jurišali smo nanje in jih potolkli, nato pa šli v Rakitnico po živež. Tudi v tamkajšnji okolici .smo se hudo spopadli z elitnim Rupnikovim bataljonom Precej škode smo jim naredi 11, a ker smo imeli tudi sami dosti ranjencev, smo se umikali. Ranjence smo nosili in neki žagi počivali spet v izvidnico, šli smo in nedaleč zagledali bunker sredi ceste. Komaj smo ga začeli opazovati, žs smo dobili rafal pod noge. Za nami je pri tekel še komandant Dragan Jevtič. Ni verjel, da so še kje sovražniki, a ko je tudi on preveč stegnil glavo, so spet streljali. Ponovno se je vnela huda borba. Z bombami in kamenjem pa smo uničili mitraljesko gnezdo in nato zavzeli še sov ražno radiooddajno postajo. S tem je bilo konec napornih tridedenskih borb. Ranjence smo odnesli v Sredgoro, bataljoni pa so dobili nove naloge.« kega partizana (mislim, da je bil krščanski socialist) iz Ljubljane. Tudi te sem povabil, naj se nam pridružijo- Nato so Italijani začeli obstreljevati hrib nad nami s topovi. Na srečo smo bili v mrtvem kotu. Hitro smo se premaknili proti Planini in Koprivniku, ker smo iz streljanja razbrali, da napad ni usmerjen tja. Med tem premikom so dezertirali 4 borci iz Krimske čete, trojica partizanov, na katere smo naleteli malo predtem, pa se nam ni pridružila in je že čez kakšno uro popadala pod italijanskimi streli V ponedeljek ob 11. uri, torej tretji dan premikov, smo se izvlekli iz obroča, ko smo prečkali cesto pri križišču Koprivnik—Mavrlen. Za Volčjakom smo spet prišli do vode in ob treh popoldne smo prišli v Zagradec, kjer smo počakali večera, nato pa nadaljevali pot v Mavrlen, kamor smo prispeli ob enajstih zvečer. Tu so nam vaščani pripravili pravo gostijo. Zelo se nam je prilegla, saj smo v 3 dneh naporne poti le dvakrat pili vodo in pojedli 1 šunko, skupaj s Krimsko če to pa nas je bilo 58! Veseli smo bili tega, da smo se prebili iz obroča z vsemi ranjenci in vsem osebjem bolnišnice. V bolnišnico, ki je ostala nedotaknjena, pa smo se vrnili po krajšem počitku, 6 dni zatem, ko smo jo zapustili. Strel o polnoči »Kdo se igra z orožjem?« - Med ofenzivo sredi Nemcev — Spomladi 1944 je ru ska misija pri našem štabu XIV. divizije poslala mene in še 6 borcev z ra- dijsko postajo s Pohorja v nemško zaledje, je začel pripovedovati Drago Šti-mec iz Osilnice. — Na pot smo krenili sveder. Pozno ponoči smo v neki vasi, menda je bila Brezula, prosili za vodo. Dobili smo odgovor: »Ne veste, da so v vasi Nemci?« Takoj smo zapustili vas in se ustavili na kraju, kjer bi se morali opolnoči srečati z dvema kurirjema. Prvi je prišel; ko bi morali priti c^rugi in smo žvižgali naš razpoznavalni mak melodijo »Gor čez izaro«, je počilo. »Kdo se spet igra z orožjem?« sem vprašal. Takrat je zaropotalo, rrije naši so bili takoj ranjeni, pa tudi radijsko postajo so nam Nemci uničili. Na Pohorje sva se vrnila le dva in skušala na vse načine priti nazaj v štab 3one, ki je bila takrat v Somjem gradu. Toda kamor sva krenila, sva naletela na Nemce: zdaj na patrole, zdaj na zasede. Skupaj s kurirjem, ki naju je vodil, sva po dveh dneh le prišla do nekega našega kmeta, ki nas je nahranil in odpeljal na kurirsko postajo 1-7. Tam sem vprašal komandirja postaje, zakaj ni poslal na iogovorjeni teraj kurirja. »Kako naj bi ga poslal, ko so 3 nemške divizije na Pohorju,« je odgovoril. Takrat sem prvič zvedel, da smo zato naleteli na vsakem koraku na Nemce, ker smo se znašli sredi njihove ofenzive. „Žagarja in njegove baterije ni več...“ Jožetu Žagarju, poslovodji trgovine Tkanina iz Kočevja, KMETIJSKA ZADRUGA RIBNICA riJi v « Z n. * aa. aa ltiKlto v zadružni trgovini IZBIRA v RIBNICI vsi kmetovalci in ostali potrošniki založijo z vsakovrstnim potrošnim blagom in kmetijskimi potrebščinami po konkurenčnih cenah. Z vezanimi vlogami pri hranilnem odseku zadruge si zagotovite višje obresti in možnost najetja kredita za modernizacijo svoje kmetije! ;af«lsA unp ez ouiejiisag ^ mu domači svetovali: »Tisto povej, o Jelenovem žlebu.« je res začel: »Bilo je 26. marca 1943, ko J® bila ofenziva v Suhi krajini- Tedaj smo Cankarjeva, Gubčeva, Tomšičeva in šer-^rjeva brigada napadali Ko Ambrus in druge kraje. Sovražne postojanke smo raz-’^i. pri Smuki pa smo padli v Zasedo, toda ponoči smo se Pretolkli skozi njo. Utrujeni Prehrambna industrija BELSAD. Črnomelj razpisuje prosto delovno mesto tehnologa in vodje laboratorija Razpis velja do 1. 8. 1967. se je najgloblje vtisnil v spomin prvi dan njegovega partizanstva. Tedaj, 9. septembra 1943, je bil sicer že prekaljen aktivist od 1941. leta, takoj po kapitulaciji Italije pa je stopil v partizane. V Kočevski Reki je postal tedaj član novoustanovljenega 1. bataljona 9. brigade. Skupaj z njim je ta dan stopilo v bataljon okrog 250 Osilničanov. »Veselo je bilo tedaj,« pripoveduje. »Kapitulacija Italije je pomenila tudi že košček svobode, velik korak k daljnemu cilju. Ljudem je velika zmaga dvignila pogum, moralo ... Na ta dan me vežeta še dva spomina: takoj prvi dan sem postal desetar v bateriji minometalcev in prevzel de- Svobodo sem dočakal v bolnišnici Ivan Barbič z MaJega Kam na je med vojno živel na Blanci. Ko so ga julija 1944 poklicali v Brežice, da bi ga vtaknili med vermane, je pobegnil z nabora. Na begu so ujeli njega in tovariša Matijo Benceta. čez noč so ju priprli na Blanci, naslednje jutro pa zastražena odpeljali v šolo na Senovem Tam je Ivan Barbič dobil zvezo s partizanskimi obveščevalci in pobegnil skupaj z Janezom Miklavčičem čez Sedem na Lošce. Kurirji so ju spremili na Planino do Kozjanskega odreda. »19. marca sem spet prišel v roke Nemcem,« se spomi- ^ialističnih odnosov, skrb za življenjsko raven, iskanja, nemiri in zmage generacije, ki je nosila in nosi precejšno težo na svojih ramenih. Gledali JJao naprej, nismo imeli časa za ozi-^nje. Po spominih smo brskali le ob slučajnih srečanjih, v tihih večerih, ker bilo mogoče spati; v polsnu smo se vračali v kraje, na katere nas ve-žeJo dragoceni spomini. Morda je prav tako hitro minilo teh petindvajset let. Tovarišico Kufrinovo, nekdanjo mla-^ Partizanko Milko, sem srečala prav p Petindvajsetih letih. Tovarišica Ku-finova je narodni heroj. S sestro sva i, obiskali zaradi proslave ob 25-letnici jf^janskega bataljona. Tovarišica Mil-j? je kot partizanka prehodila vse , aje v tem delu Slovenije, čakali sva jj v veliki stavbi izvršnega sveta SR n atske v Zagrebu, kjer opravlja važ-folžnosti. Bili sva nestrpni in raz-0J’ljali sva, ali bova na njej. lahko še znane poteze mlade partizanke j0 ?rifla J«, tudi ona radovedna, kdo Srn«- vsa neposredna in domača, na-k ®Jana in prav takšna, kot je bila »L.25 leti’ I0 * zrelejšimi potezami cbn Izrazom. Ko sva ji pove- * od kod ki čigavi sva, ter izrazili željo odbora za proslavo, 25. obletnice ustanovitve Gorjanskega bataljona, katere naj bi se tudi ona udeležila v Vrhpolju, je bila prijetno presenečena. Takoj. je obljubila, da bo prišla. Spomnila se je vseh podrobnosti: od prihoda na naše področje v Oštrc, na hiše, v katere je prihajala, na šivanje tri-glavk, pa do poti, steza in jas na Gorjancih. Omenile smo Orehovec, Vodenice, Ban, Vrhpolje, borbe za Bučko, Škocjan in Pleter je-ter še veliko veliko drugega. Posebej je poudarila, da se najraje spominja Oštrca in znancev v tej. vasi, sploh pa da ima na ta del Slovenije najlepše spomine; tu so bili hrvaški borci kakor doma. Bratstvo in enotnost smo takrat kovali brez velikih besed, namesto katerih so govorila dejanja Srečanje s tovarišico Milko je bilo po" tolikih letih prijetno domače, njen spomin pa je naravnost čudovit. Ko sva jo med drugim spomnili na prijetno urico oddiha pri nas doma, ko jo je eden izmed borcev prosil, naj mu nekaj zašije, ona pa mu je odločno odvrnila,, da naj si šiva sam, se je hudomušno nasmehnila. »Da, da, vedno sem jim morala ponavljati, da nisem prišla v partizane zato, da bi Jim šivala, temveč da bi se borila za uspeh revolucije in enakopravnost žena!« Pred 25 leti Milka Kufrin Se ni ima- la dvajset iet, bila pa je politično zrela mlada študentka, polna moči in borbenega poleta. Tudi danes je takšna. Ob kramljanju o znancih, o pohodih in borbah v tem delu Slovenije vedno znova oživi. Ko naju je spremljala po stavbi izvršnega sveta, sva občutili, da izžareva iz njene osebnosti plemenitost in junaštvo, skromnost in ženska milina, globoko prijateljstvo in naklonjenost, čutili sva, skratka, da nas nekaj tesno povezuje s preteklostjo. Ob slovesu sva jo povabili, da bi ob priložnosti obiskala tudi Oštrc in svoje stare prijatelje na Gorjancih. Bila je navdušena, vendar pa se je hkrati tudi zamislila: »Rada bom prišla, mi bo pa tudi težko, kajti veliko nekdanjih borcev ni več ...« Utrnila se ji je solza. Brez besed smo se objele in poslovile. Zunaj je bil topel, sončen junijski dan, prav tak kot pred 25 leti. Zagrebško Gornje mesto naju je pozdravilo s svojim mirom in skladnimi obrisi hiš, pod nama pa je v velikem mestu, prekritem z modro sivo meglico, življenje teklo brez zastoja naprej. MARIJA ODORČIC Zagreb n ja tovariš Barbič. »Ranjenega so me v bitki ujeli in poslali . v celjsko bolnišnico. Takrat smo že vedeli za obešanje pri Frankolovem. Pričakovali smo mučenje. Nemško sem za silo tolkel in v enem izmed obeh vojakov, ki sta nas stražila, sem spoznal Slovenca, doma blizu moje rojstne vasi. Prosil sem ga, naj me s strelom reši trpljenja, ki me čaka, pa je dejal: »Ne govori tega, saj bo konec vojne. Zdaj' nam bo slabo šlo.« Ujetnikom pa kljub bemu niso prizanesli. S puškinimi kopiti so nas pretepali do ne-zavesti. Na srečo je bila svoboda blizu. Dočakal sem jo v bolnišnici.« J. T. žurstvo v bateriji. Ni bilo lahko, saj vojaških izkušenj sploh nisem imel. Vendar je nekako šlo. Kmalu zatem sem odšel v Semič v podoficirsko artilerijsko šolo in tu doživel nemško ofenzivo. Za nas je bilo to prvo srečanje z Nemci tudi ognjeni krst, ki smo ga srečno prestali, čeprav so Nemci že nažigali po nas, nam je uspelo skriti topič in se izmuznita sovražniku.« Do konca vojne je bila še dolga doba in Žagarjevo minometalsko baterijo je čakalo še mnogo borb, mnogo krajev, ki jih je bilo treba iztrgati sovražniku, pa mu jih spet prepustiti, iztrgati, prepustiti, iztrgati... Spominja se mnogih borb pri Opčinah, Stični, nad Žužemberkom (kota 503), Prokuplju, Osilnici, Velikih Laščah, Notranjih goricah, Koprivniku ... »Najbolj pa mi je v spominu borba pri Stični. Spopadli smo se z domačimi izdajalci in po dolgotrajni borbi smo se pred večjo silo morali umakniti. To je bilo spomladi 1944 Komandant 8. brigade Jože Ožbolt iz Osilnice je po umiku dejal: .Žagar je menda z baterijo vred uničen!’ Vendar mi je uspelo po hudih borbah izvleči baterijo skoro nepoškodovano iz ognja, in pri Muljavi smo se sešli s ostalimi...« F. GRIVSO S TAJ M fesliSs® Loko. V Železnikih so jim Valvasor o gradovih v dolini Krke Tovariš Luzar, »grosisti« se ne zmenijo kaj prida za težave Dolenjskega lista! Naš naročnik Franc Luzar iz Gabrja štev. 109, p. Brusnice pri Novem mestu, nam je 14. julija poslal naslednje pismo: KOLEKTIVU DOLENJSKEGA LISTA, NOVO MESTO Tako ne more več naprej! — sem bleknil, ko sem na prvi strani v 28. številki Vašega lista pod naslovom »Zakaj 12 strani?« prebral nekakšno Vaše opravičilo. Nimam pravice svetovati, ker vem, da ste tam vsi pametni ljudje. Tudi kritizirati ne mislim, saj je takih, ki kritizirajo, že tako preveč. Radoveden pa sem, če res nimate v svojih vrstah niti enega, ki bi bil vsaj malo ekonomista. 8,410.000 Sdin, ki vam jih dolgujejo podjetja in občine, je precej, zlasti še, če upoštevamo skromnost, ki smo jo pri vas že opazili. Kaj je bolj enostavnega kakor biti s poslovnimi ljudmi na tekočem! Ko sem sam naročil oglas, je Vaša uslužbenka kaj hitro seštela besede, in že je bil napisan račun. Trdno sem prepričan, da mojega oglasa ne bi objavili, če bi ga vnaprej ne ODGOVOR UREDNIŠTVA: plačal. Mar ne velja to tudi za »grosiste«? Kaj res ne veste, da se prav po reformi vse bolj poudarja: »Iz rok v roke!« ali pa: »Daj — dam!« Tega, da je naš list zdaj v poletnem času res malo manjši, pa ni moč kritizirati, saj vsi vemo, zlasti še na kmetih, da zdaj ni časa za branje »na veliko«. Razen tega je pa v časopisu zajeto vse, kar je res najzanimivejše, člankov, ki obsegajo po celo stran ali celo več, zdaj ne beremo in se zadovoljimo že samo z naslovi. To so mi prav danes povedali nekateri naročniki, ki jih je pri nas (mislim na našo vas) kar 95 odstotkov vseh prebivalcev — in njim je končno le treba verjeti! Za konec še tole: »Za malo denarja — malo muzike...« Kadar grem v Novo mesto, porabim za malico po dva tisočaka, pa še nisem med najbolj »»potrubščnimi«, kakor mi (če se seveda ne lažejo) zatrjujejo natakarice. Brez zamere in lep* pozdrav! FRANC LUZAR, Gabrje 109 Tovariš Luzar, iskrena hvala za odkrite besede! Spodbudili ste nas k javnemu odgovoru oz. pojasnilu: vsak mesec sproti opominjamo vse naše »dolžnike - grosiste«, izmed katerih pa mnogi trdijo, da mora tudi Dolenjski list čakati po 3 mesece, preden mu plačajo izdani račun. Mali oglasi, zahvale, razni preklici in druge drobne objave, ki jih naročniki sami naročajo pri nas, so res plačljivi takoj ob naročilu. Vse večje oglase raznih podjetij, razpise občin in druge uradne objave pa zaračunavamo Sele po Izidu Številke. Na plačilo takih računov moramo žal včasih res čakati mesece in mesece, zato nam manjka denarja za tiskarno v Ljubljani. Ekonomski položaj lista se je v zadnjem letu spet poslabšal, saj stroški naraščajo kar naprej, zdaj pa obeta še pošta znatno podražitev za dostavnino časnikov. Zaradi vsega tega bomo morali v kratkem skupaj z lastniki lista in s predstavniki naročnikov resno razpravljati o povečani naročnini za naš list. Glede začasnega poletnega obsega in skrčene vsebine v domačem časniku pa se v celoti strinjamo z Vami. Hvala za vaše odkrite besede! UREDNIŠTVO IN UPRAVA DOLENJSKEGA LISTA Pionirji tabora »SUTJESKA« med proslavo v počastitev črnogorskega dneva vstaje (Foto: F. Pungerčič) DEVETI TABOR »SUTJESKA« V ŠMIHELU RADOVLJE Kam Radelca spada. Od kod ima svoje ime. Lega tega kraja. Prijeten gozd pri gradu. Kdo je ta grad pozidal in kdaj. Kdo je danes njegov lastnik. Grad Radlstein, v deželnem jeziku Radole, štejemo k Dolenjski, \eži pa od glasnega mesta Ljubljane deset, od Novega mesta pa tri milje. Od kod je grad dobil svoje ime Radlstein, tega natanko ne vemo, a po mojem mnenju si ga je sposodil pri kranjskem imenu Radole, kar pomeni »povsem hribovit«, ker se je ta kraj, preden je na njem bil pozidan grad, tako imenoval. Saj je ta grad, čeprav stoji na prijetnem kraju, v resnici krog in krog tako zaprt od nizkih hribov, da je od tam le malo razgleda. Nad gradom stoji lop in prijeten gozd, pa tudi vinogradi so blizu gradu. Grad je šele v tem stoletju pozidal stari gospod Rab, po čigar smrti je prešel na mladega gospoda Raba, po njegovi smrti pa na njegovo vdovo, rojeno baronico z Brda; po poroki z njo je grad kot dediščino dobil gospod Valeri, baron Vemeški, po njeni smrti pa gospod Simon Engelbreht, baron z Brda, sedanji lastnik gradu. Grad Radovlje (Radelštajn, Radelca) stoji nad vasjo Dolenje Radulje, okoli 2 km severovzhodno od Bučke. Bratstvo naj se razvija že med Te dni je v Dijaškem domu Majde Šilc spet živo. Od 1. do 23. julija je tu namreč slovenski tabor »SUTJESKA«, v katerem je 46 pionirjev iz vseh republik, razen iz Bosne in Hercegovine, od koder žal niso prišli. V celi državi je 6 taborov »SUTJESKA«. Njihov namen je seznaniti pionirje s posameznimi kraji in njihovimi značilnostmi in doseči, da bi se že med njimi začele tkati bratske vezi, ki naj bi se kasneje še okrepile. V prvih dneh, ko so se udeleženci tabora med sabo šele spoznavali, so vzgojitelji pripravili »Pokaži, kaj znaš«, kjer so pionirji z recitacijami, petjem in igranjem pokazali, kaj že znajo. V naslednjih dneh so si v orientacijskem pohodu in pohodu v neznano ogledali mesto in njegove znamenitosti. Sestali so se tudi z novomeškimi pionirji, ki so jih sprejeli s cvetjem; nato so se pomerili v rokometu, badmingtonu in nogometu. Pionirjem je bil zelo všeč izlet po Gorenjski, kjer so si ogledali Ljubljano in Škofjo pionirji pripravili lep sprejem; o NOB pa jim je pripovedoval tov. Kovačič, ki je pomagal pri organiziranju znane pionirske čete. Obiskali so tudi Dražgoše in Jelovico, kjer so s kratko proslavo navdušili vse prisotne. Ko so se vračali,* so si ogledali še Bird, Vrbo in Kranj. V počastitev dneva vstaje srbskega in dneva vstaje čr- nogorskega naroda so pripravili proslavi z zelo uspelim programom. Razen pionirjev so na proslavi črnogorskega praznika nastopili tudi harmonikar Avgust Stanko, operna pevka Bogdana Stritarjeva in gledališka igralka Vla-doša Simčičeva. Ob povratku iz Kumrovca, kjer so si ogledali rojstno hišo maršala Tita, so se v Brestanici in Krškem srečali s tamkajšnjimi pionirji. V otroška konfekcija hlačke ženske kopalke Jutranjka KONFEKCIJA • SEVNICA Krškem so si ogledali tudi galerijo, papirni stroj v tovarni celuloze in papirja, Avtobus s 30 potniki prevrnjen na streho Terezija Berglez iz Orešja je tri dni po nesreči umrla v brežiški bolnišnici, Miha Barušak pa se še zdravi plantažne nasade nad Leskovcem in atelje akad. kiparja Stovička, nazadnje pa so se okopali v olimpijskem bazenu. V ponedeljek je udeležence tabora »SUTJESKA« sprejel tudi Franc Leskošek-Luka, prejšnji teden pa so bili pri predsedniku občinske skupščine Novo mesto tov. Kuharju. Pionirje so obiskali tudi France Bevk,' Tone Seliškar in Marička Žnidaršič- vil PREDRZNO preti V Drnovk sta zahtevi i-v sta se vmešala brata Vid cola Bas7-P~n &n ****** zatekli po zdravniško obravnavalo javno tožili *1 Na gasilsko veselico v Otoč- ^ j? cu so v nedeljo, 16. julija, P^ ^jl' poldne prišli tudi Cigani & 1 Otočca, Gumberka, Žabje*9 ^ in Šmihela pri Novem mesfeV Okoli 23. ure so se opili, nf kar so začeli izzivat^. Bilo j® ob 23.30, ko je Jože Brajdi« stopil k točilni mizi in zalri^ val liter vina, češ da ga je ž® plačal. Tam sta se znašla tu* di Janko dn Edo Brajdič & prav tako zahtevala pijač0. Začeli so se prepirati, v sp°* pa sta se vmešala brata Jan®2 in Franc Vidrih iz Otočca-Edo Brajdič je udaril Franc® Vidriha po roki dn pretep S® je začel. Janko Brajdič je z bodalo®10 urezal Franca Vidriha in 5®’ bodel v hrbet Janeza Vidrih*-Tepsti se je začel še Pra* Štefan Patarič z Bizeljskega je 12. julija vozil avtobus na redni progi Brežice—Bizeljsko. V Stari vasi, kjer obnavljajo cesto, je na ovinku zapeljal na kup gramoza. Zadnji del vozila je zaneslo na neutrjeno cestišče, M se je pod težo utrgalo. Avtobus je zdrknil v dva metra globok jarek in se prevrnil. Med 30 potniki sta se hudo poškodovala le dva: Terezija Berglez iz Orešja, ki je 15. julija v brežiški bolnišnici umrla, in Miha Barušak, ki so ga zadržali na zdravljenju. Pet potr • nikov je bilo lažje ranjenih. škodo so ocenili na 170 tisoč Ndin. m v DELOVNI KOLEKTIV PODJETJA - SGP ZIDAR KOČEVJE ČESTITA OB LETOŠNJEM PRAZNOVANJU DNEVA VSTAJE — 22. JULIJU. Priporočamo se investitorjem in vsem poslovnim sodclavcem! Gradimo objekte visoke in nizke gradnje! Za trg gradimo stanovanja v Ljubljani, Kočevju in na Reki! obvestilo 0 iavni razgrnitvi osnutkov Zazidalnih načrtov žem urezal v 5^rih je med prerivanjem obstrelil Janka Brajdiča, M so mu kasneje poškodovali tudi glavo. H in skrili n6Se,f;iC5£mi zbeža- 12. julija sta dva mladoletna Cigana v Drnovem s puško streljala v avtomobile, ki so vozili po avtomobilski cesti, na srečo pa nista nikogar zadela. Tovarna šivalnih strojev »MIRNA« z Mirne na Dolenjskem praznuje od 15. junija Ekj oi. julija 1907 stoletnico šivalnih strojev »JAXMIRNA«. S<‘,ru ase hiše , VRATA, POLKNA go stavbno pohištvo za opremo ’ . T CENJENI POTROŠNIKI! Vsak kupec, ki bo v času od 15. junija do 31. julija, ko tovarna praznuje stoletnico, kupil naš šivalni stroj »MIRNA« ali »MIRNA-VERITAS« in poslal en izvod garancijskega lista tovarni najkasneje do 7. avgusta 1967, bo dobil od tovarne po pošti na svoj naslov nazaj 100 Ndin. — Prav tako bo imel vsak kupec pravico sodelovati pri NAGRADNEM ŽREBANJU, ki ga bo priredila »MIRNA« v svoji tovarni 8. avgusta 1967. Izžrebani kupci bodo dobili 4 šivalne stroje in 10 elektromotorjev. TOVARNA ŠIVALNIH STROJEV »MIRNA« -MIRNA NA DOLENJSKEM S^Mi§P°d Zel° u8odnimi P°S°ji v prodajnem ES v RIBNICI J. sejmišče so H. juli-rUl „ Prašičev, od I 3 do 6 C Vti80 414 pra-stari so 9000 do l6-000 6.mesecev u® *0 28.000 Lftci živahen m’w so ja, m ^ 6> Pa tudi Novomeščani, DOLENJKA vas vabi v novi D - market v Bršlinu V D-MARKETU VAM NUDIMO: % v samopostrežnem delu: vso vrste živil in gospodinjskih potrebščin, sadje, zelenjavo, mleko in kruh, kvalitetno sveže meso: govedino, teletino, svi-nino in suhomesne izdelke: % v tekstilnem oddelku: metrsko blago, žensko in moško perilo ter ostalo blago tekstilne stroke; % v bifeju: pristni dolenjski cviček in druge pijače ter mrzla in topla jedila. D-market D-market , D-market D-market KDO JE PODNAREDNIK JOHAN? Neznani nemški podnarednik - hraber partizanski borec V teh lepih poletnih dneh, ko se narodi Jugoslavije s spoštovanjem in ponosom spominjajo dni upora 1941. leta, je treba rešiti pozabe tudi spomin na enega hrabrih nemških podnarednikov, ki je imel toliko poguma, da se je postavil po robu nepremagljivi nemški armadi, kateri je sam pripadal. Gre za nekega borca, ki ga ne poznamo zadosti in ki je pred več kot pred četrt stoletja padel kot mitraljezec partizanskega oddelka na jugu Srbije. Samo to vemo, da mu je bilo ime Johan, kajti zakoni konspiracije so zahtevali molk o njegovem pravem imenu, da bi se tako izognili morebitnemu maščevanju nacistov nad njegovimi bližnjimi sorodniki. In tako so čisto pozabili nanj, celo za njegovo pravo ime nihče ne ve. Ostali so samo spomini njegovih soborcev, ki jih je zbral Božidar Milosavljevič, ravnatelj in glavni urednik lista »Pobeda« v Kruševcu. Navedeni točni podatki še ne pojasnjujejo do kraja junaškega lika tega Nemca, ki je že 1941 prestopil v našo narodnoosvobodilno vojsko in v kateri se je, žal, tako malo časa boril. Po njegovi smrti so partizanske matere uporniške Toplice nosile črne rute namesto njegove matere v Nemčiji. Ko objavljamo ta feljton s fotografijo padlega nemškega podnarednika, bomo morda le pripomogli k boljšemu poznanju tega hrabrega antifašista. * * h V Muzeju NOB v Prokuplju je med številnimi fotografijami junakov, prvih borcev in borcev topliškega partizanskega oddelka tudi fotografija, ki vzbuja še posebno pozornost. Fotografija predstavlja fanta v uniformi nemškega podoficirja; pod njo pa je napis: »Johan, vstopil v partizane.., padel 1941. leta.« Nemška uniforma in ti nepopolni podatki vzbujajo še večje zanimanje, ker gre pri tem za nenavadnega partizana, za katerega ne vemo, kako se je pisal ne kdaj je vstopil v partizane, vemo le, da je padel na Velikem šiljegoveu kot borec topliške partizanske enote v boju proti četnikom. Kako je muzej v Prokoplju prišel do te fotografije in kakšne zveze je Johan imel s partizani v uporniški Toplici in Rasini, ki je zlasti 1941 in še kasneje predstavljala stalno osvobojeno ozemlje, na katerem se sovražnik nikakor ni mogel zadrževati dalj časa? Zveza s čevljarjevo pomočjo V samem muzeju kaj malo vedo o usodi tega nenavadnega partizana. Ravnatelj pravi, da so fotografije dobili od Bore Marinkoviča, nekdanjega čevljarja iz Prokuplja, sedaj prodajalca cigaret. Bora'je po marsičem nenavaden človek, in ni golo naključje, da so Johanovo fotografijo dobili ravno od njega. Dva brata je imel pri partizanih, sam pa ni mogel iti k njim, ker je bil velik invalid. Ta močni človek z bolj temno poltjo, okroglega lica z očali ki ga pozna vse Prokuplje, pravi o Johanovi fotografiji naslednje:; »Johan je pogosto zahajal v mojo čevljarsko delavnico pa ne zaradi popravila čevljev, marveč zato, da se je pogovarjal in dobil prijatelje. Kmalu sva se spoprijateljila, ko je spregovoril o svojih dveh bratih, ki sta bila na vzhodnem bojišču. Imel je kolikor se spominjam, tri brate in eden je prav takrat, ko je bil Johan v Prokuplju padel na tem bojišču, kar ga je zelo pretreslo in užalostilo. Navado je imel, da je pogosto dejal, da je vojna neumnost. Zaradi teh pogostih Johanovih obiskov se je utrjevalo prijateljstvo med nemškim podoficirjem in prokupeljskim čevljarjem, zato je nekega dne Johan dal svojo sliko prir jatelju čevljarju. Prijateljica iz Beograda I V majhni čevljarski delavnica je Johan sklenil še eno prijateljstvo. V delavnico je zahajala neka ženska, ki ni bila iz Prokuplja, pa se je znašla v tem kraju zaradi vojnih razmer. V Prokuplje je prišla iz Beograda. Tu se je pričelo prijateljstvo ki se je končalo z Johanovim odhodom v partizane. Johan se je že naučil nekaj srbskih besed od Bore, ta ženska, ki je znala govoriti nemško pa mu je pomagala še toliko bolj. Njuni pogovori so postajali čedalje daljši in odkritejši, polni iskrenih besed v trenutkih, ko človek vrže s sebe breme, ki ga tlači in duši kot nevidna mora. Zbliževanje nemškega vojaka in te ženske je bilo na prvi pogled nerazumljivo. O vsem tem se je kaj malo vedelo v Prokuplju, vendar pa je zadoščalo, da je Johan pre usmeril svojo usodo, da je poslej potekala drugače, kot mu je bilo sprva namenjeno. Vroči poletni dnevi 1941 so v zatohli čevljarski delavnici minevali prav leno, Johan pa je čedalje bolj vročično razmišljal o sklepu, ki mu je dozoreval v glavi. Njegova skupina (ostanki bataljona 717. divizije) je morala na vzhodno bojišče. Večji del njegovega bataljona je odšel na vzhodno bojišče tik pred napadom Nemčije na Sovjetsko zvezo; Johana pa ni bila volja oditi tja. Njegova prijateljica bi mu rada verjela vse to, pa le ni mogla. Johan se je priučil našemu jeziku samo zato, da bi odkril ilegalno organizacijo v Prokuplju ali pa partizansko bazo v Toplici. Posvetovala se je z nekaterimi tovariši, leti pa so ji predstavili vso nevarnost pa tudi resnično možnost, da Johan iskreno govori. Podjetja pomagajo žrtvam agresije Akcija za zbiranje pomoči arabskim državam je v polnem razmahu. Doslej je že več kot 20 podjetij namenilo Ob štirih zjutraj že na delu Na večini delovišč Kmetijske zadruge Bizeljsko začenjajo delovni dan ob štirih zjutraj. Zaključijo ga ob dvanajstih, čas so si delavci saani tako izbrali, ker je v hladu prijetneje delati kot v vročini. Letos jim je lepo vreme prihranilo nekaj škropljenj vinske trte. Vse delo v vinogradih je sproti opravljeno. Tudi krmo so v miru posušili. Grozdje zelo lepo kaže in jeseni si obeta-tajo boljše vino kot zadnja leta. Enkrat so že pričakovali točo, pa je veter odgnal nevihto drugam. Upajo, da jim bo tudi vnaprej prizanesla. , Danes na seji obč. komiteja ZKS Za danes popoldne je v Brežicah sklicana seja občinskega komiteja Zveze komunistov. Na dnevnem redu je reorganizacija ZK v občini in rasprava o sprejemanju mladih v vrste Zveze komunistov. Komisija občinskega komiteja bo poročala tudi o poteku volitev v organe družbenopolitičnih skupnosti, ker so dlani na eni izmed prejšnjih sej zahtevali tako poročilo. izdatna sredstva za pomoč. Tako bodo celodneven zaslužek dali kolektivi: Splošna vodna skupnost Dolenjske — Novo mesto, sindikalna podružnica Brežice, Železniška postaja Brežice, Cestno podjetje Novo mesto, obrat Brežice, Ljudska potrošnja Brežice, Trgovsko podjetje KRKA Brežice, Kovinoplast Jesenice na Dolenjskem, Vojna pošta Cerklje, občinska skupščina Brežice, občinsko sodišče Brežice, Lekarna Brežice, gimnazija Brežice, osnovna šola Cerklje in zdravilišče Ca-teške Toplice. Kolektiv podjetja Agroservis pa je namenil iz sklada skupne porabe poldnevni zaslužek. Splošna bolnišnica Brežice bo dala iz sredstev delovne organizacije 200.000 S din, postaja milice Brežice in Bizeljsko 24.000 Sdin in sindikalna podružnica SDK v Brežicah 10.000 Sdin. V dobovskem obratu BETI bo dal vsak zaposleni prostovoljni prispevek 1000 Sdin. V brežiškem obratu Slovenija vina bodo zbirali prostovoljne prispevke v višini najmanj 1000 Sdin. Tudi Tovarna pohištva se je odločila zbirati prostovoljne prispevke od zaposlenih. Enako So se odločili tudi v livarni v Dobovi, osnovna šoto Artiče pa bo prispevala 50.000 Sdin. Lahko bi rekli, da se je že večina podjetij odločila dati pomoč. Pričakuje se, da tudi ostali kolektivi ne bodo stali ob strani te velike akcije solidarnosti. Razen denarne pomoči bi se lahko vključili tudi v krvodajalsko akcijo. Tako je sindikalna podružnica občinske skupščine že zbrala 10 krvodajalcev. Temu zgledu naj bi sledili tudi drugi kolektivi. V. P. Ob koncu šole V Artičah so 25 junija slavnostno zaključili letošnje šolsko leto. Na prireditvi so okoli tridesetim odličnjakom podelili pozlačene medalje iz sklada bratov Ribarjev, knjižne nagrade pa je dobilo še več drugih učencev. Nastopila sta tudi oba pevska zbora. Predsednica DPM, tov. Marija Gorinšek je povedala, da so prispevali nekaj denarja za izlet osmega razreda in da so omogočili desetim socialno šibkejšim pionirjem letovanje na morju. Brnik v Cerkljah poln mrhovine Malomarnost, ki jo kažejo občani v Cerkljah, je neodpustljiva. Nad njo se pritožujejo tudi odborniki, ki se zavedajo, da to daje kaj slab vtis o kraju. Potok Brnik bi res kazalo čimprej urediti, to pa še ni razlog, da mečejo ljudje vanj poginule živali. Služba za odstranjevanje mrtvih živali je brezplačna, samo prijaviti je treba, kam naj pridejo ponje. PRAZNIK V ZDRAVILIŠČU ČATEŠKE TOPLICE Odprli so novo zdraviliško hišo S preureditvijo starega zdraviliškega poslopja so pridobili 80 ležišč - V soboto, 15. julija, so sprejeli vanj prve goste - V hiši je tudi bazen, prostor za hidroterapijo in ambulanta - V zgradbi, kjer je bila nekdaj restavracija, urejajo kavarno, bar, frizerski in kozmetični salon Turistična sezona je na vrhuncu. Poletje je zvabilo v čateške Toplice veliko gostov. Ležišča so zasedena in zadnje dni niti ne morejo ustreči vsem željam. Nekaj postelj je celo zmanjkalo. Zelo veliko je tudi občasnih gostov. Vsak dan se ustavi tam na stotine avtomobilov s kopalci. Iz Sombora in Zagreba jih vozijo celo z avtobusi. Toplice so ob sončnih dneh kakor mravljišče. Vsi kotički so zasedeni. Letno kopališče je natrpano. Za plavanje v njem ni prostora, ker je mnogo premajhno za DELFINI v Cerkljah ▼ garniziji Cerklje je bila 13. Juliju proslava na kateri je tor. Milka Babović, novinarka aagreflkega TV studia, predala enoti majorja Franca Stajerja prvo nagrado časopisa »STUDIO«. Desetar Milan je namreč izpolnil deset kuponov nagradne igre tega časopisa in pri žebanju se mu Je nasmehnila sreča, da je dobil prvo nagrado. Ker je bila to kolektivna igra, so vsi vojaki te enote dobili album naših znanih televizijskih u-metnikav. V zabavnem sporedu pa sta nastopila ansambla »DELFINI« in »PLAVI« ter mladinka Anka Jun-ČK, ki je zapela nekaj popevk. M. JARANOVIC toliko kopalcev. Olimpijski bazen, ki ga gradijo poleg, bi bil že zdaj dobrodošel. V soboto so imeli v zdravilišču majhno slovesnost. Odprli so prenovljeno staro zdraviliško hišo, ki je na ta dan že sprejela prve goste. V tej zgradbi so uredili bazen, kabine, prostor za hidroterapijo, zajtrkovalnico in hotelski del s sobami in apartmaji. Šobe imajo pripadajoče sanitarije in so na novo opremljene. Gostje imajo v tej hiši vse, edino v restavracijo morajo drugam. V prenovljenem zdraviliškem delu je 80 ležišč. Cene nočnin so zmerne: od 1000 S din (za tretjo kategorijo) do 2700 S din. Apartma velja 7000 S din. Oba hotela lahko sprejmeta zdaj 170 gostov, če štejemo tudi pomožna ležišča, se število dvigne na 200. Investicije v Toplicah še niso zaključene. SGP PIONIR preceja zdaj bivšo restavracijo, v kateri bo kavarna v dunajskem slogu, bar, frizerski in kozmetični salon. Izgradnja ča teških Toplic bo trajala še nekaj let, šele po- NOVO V BREŽICAH ■ ČETRTA IZMENA OTROK ho jutri odpotovala v Savudrijo, kler bodo v počitniškem centra brežiške občine preživeli lO ctai. ■ PIONIRJI TABORA »SUTJESKA« so prejšnji četrtek obiskali Brežice in si z zanimanjem ogledali Posavski muzo j. Nato ao odpotovali v Kumrovec, Brestanico in Krško. ■ TRGOVSKO PODJETJE AGRAR IA Brežice — prej Kmetijska zadruga je 15. julija odprlo na novi tržnici izredno okusno in sodobno urejen lokal m sadje in te-lenjavo. Prvim nakupovalkam so podelili nageljčke. BREŽIŠKE VESTI ■ NA ZADNJI SEJI predsedstva občinskega sindikalnega sveta so pregledali zaključke polletnega dela ter analizirali občne zbore sindikalnih podružnic.. Dogovorili so-se, da bodo eno prvih sej posvetili obveščanju v kolektivih ter gibanju gospodarstva v I. polletju. ■ BREŽIŠKO GASILSKO DRU ŠTVO, ki je najstarejSe v občini, bo 6. avgusta svečano proslavilo 85-letnico obstoja. ■ GRADNJA ZABAVIŠČNIH prostorov v CateSkih Toplicah se odvija po načrtu. Tako so 15. julija odprli prenovljene prostore starega zdravilišča, kjer bodo odslej apartmaji. Nadaljujejo pa že z deli v obeh restavracijah, baru in na olimpijskem bazenu. ■ RADIO BRE2ICE je drugo nedeljo v juliju oddajal že 500. oddajo. Oktobra letos bo štiri leta, odkar je bila ustanovljena lokalna radijska postaja. tem bo zdravilišče dobilo svojo končno podobo. Ciril Podbevšek razstavlja v muzeju v Brežicah Od 10. julija do konca meseca je v slavnostni dvorani Posavskega muzeja odprta razstava intarzij novomeškega rojaka Cirila Podbevška. Podbevšek, ki se likovnemu ustvarjanju posveča kot amater, se je odločil za posebno intarziranje; v les prenaša »čista« likovna dela, torej ne ornamentike, marveč krajine, izreze iz življenja, človeške figure itd. Resda tudi ta njegov korak ni v likovnem svetu nekaj popolnoma novega, je pa vsekakor dovolj redek in težaven, saj je potrebno s predlogo v barvah ali na fo tografijah prenesti v les prav zahtevne podrobnosti, kot so odtenki barv, igra svetlobe in sence, in uktvariti najtežje — videz globine. Samouk intaraist Podbevšek, roj. 24. julija 1908 v Novem mestu, po naravi litoovno nadarjen, spreten v kiparjenju in risanju, je svoj dacr pričel sicer kasno izkoriščati, nimi deli ne predstavlja kot začetnik, temveč kot zrel oblikovalec S. S. POPRAVEK V zadnji številki je na brežiški strani v članku V POČASTITEV DRUGE ESKA-DRILE naš dopisnik navedel napačen datum. Eskadrila je svoj prvi napad izvedla dne 14. oktobra 1944 in ne dne 14. aprila 1944. ČE ŽELITE odgovor ali naslov iz malih oglasov, priložite vašemu vprašanju dopisnico ali znamko za 30 din. OPRAVA LISTA POROČALI SMO ŽE O SLAVNOSTNI SEJI občinske skupščine v Krškem, s katero so počastili letošnji občinski praznik 4. julij in dan vstaje naših narodov. Na seji je predsednik ObS tov. Stane Nunčič razgrnil pred odbornike in goste vrsto presenetljivih podatkov o gospodarskem napredku občine v zadnjih letih. Na seji so podelili tudi drugo častno najvišje priznanje v občini: Valvasorjevo medaljo. Dobil jo je zaslužni prosvetni delavec Lado Smrekar iz Kostanjevice. — Na sliki: gostje in domačini na slavnostni seji. Na skrajni levi sedita nosilca Valvasorjeve medalje: Lado Smrekar in akadem. kipar Vladimir štoviček iz Leskovca pri Krškem, ki je to odličje prejel lani (Foto: Jožica Teppey) Priznanje z Valvasorjevo medaljo Skupščina občine Krško je odlikovala ravnatelja osnovne šole v Kostanjevici Ladislava Smrekarja za dolgoletna in uspešna kulturna prizadevanja Leto dni je preteklo, odkar je skupščina občine Krško sprejela odlok o priznanju zaslužnim občanom. Na slavnostni seji v počastitev letošnjega občinskega praznika je prejel to priznanje z medaljo Janeza V. Valvasorja ravnatelj osnovne šole v Ko- stanjevici Ladislav Smrekar. Kot vodja šole je izredno prizadeven in njena vrata je na široko odprl umetnosti. Otroci se srečujejo z umetniškimi stvaritvami na vsakem koraku in estetska vzgoja jih spremlja vsa leta šolanja. Za vse to ima zasluge tov. Smrekar, ki tudi sicer ni doživela izreden uspeh z MIKLOVO ZALO. Uprizorila jo je kar 32-krat. Z njo je gostovala tudi na Koroškem in v Trstu. Kostanjeviške igralce so v zamejstvu navdušeno pozdravili. Priznanje, ki ga je občinska skupščina podelila tov. Smrekarju, naj bi ga še na- 26. Jožetu Potokarju junija smo pokopali 81- žrtvuje veliko prostega časa prej spodbujalo pri delu. Dob-za kulturni razvoj kraja. Deset let že vodi Gorjupovo galerijo, ki ima stalne razstavne prostore v šoli in Lamutovem likovnem salonu. ro se je izkazal zlasti kot organizator številnih prireditev, ki so ponesle v svet ime malega mestaca ob Krki. Bogato kulturno življenje spodbjf' letnega Jožeta Potokarja, finančnega svetnika v pokoju. Ime tovariša Smrekarja je Ja turistični razvoj kraj*^ Bil je dolgo predsednik po- že 10 let povezano z Dolenj- ga je samo lani obiski družnice. Društva upokojen- skim kulturnim festivalom 30.000 domačih in tuji!5 §° ____________________ upokojencev v Kostanjevici, sodeloval je tudi pri prosvetnem društvu »Lojze Košak# ter pri gasilskem društvu. Bil je priljubljen v vsej okolici, zalo skim kulturnim festivalom, ki mu predseduje od vsega začetka. Razen tega je predsednik kulturnoprosvetnega društva »Lojze Košak«, kjer golrljii/Snjn bo 00. T©2jIJOT se je pogreba udeležilo veliko Zelo uspešno dela tudi v število ljudi. V imenu Prosvetnega društva se je ob odprtem grobu od njega poslovil tov Lado Smrekar, v imenu gasilskega društva tov. Ludvik Selan, v imenu upokojencev pa tov. Jože Šketa iz Podbočja. Moški pevski zbor mu je zapel žalostinke. Vsi. ki smo ga poznali, ga bomo ohranili v lepem spominu. Izlet upokojencev Društvo upokojencev v Kostanjevici na Krki bo priredilo 3. avgusta avtobusni izlet preko Brežic in Kumrovca v Varaždin, kjer si bodo ogledali znamenito pokopališče in tovarno Varteks, v Ormožu vinsko klet, v Ptuju pa grad in muzej. Domov se bodo vrnili preko Rogaške Slatine in Celja. upravnem odboru mednarodnega simpozija kiparjev FORMA VIVA. Dramska skupina, ki jo vodi tov. Smrekar, je la- ELEKTROTEHNA v Krškem Prodajalna je dobro založena z vsem elektrotehniškim blagom: televizijskimi in radijskimi sprejemniki, pralnimi stroji, električnimi štedilniki, bojler ji, raznimi gospodinjskimi pripomočki in aparati za gospodinjstvo. Ves material za napeljavo elektrike v stanovanju dobite v tej prodajalni. Izbira lestencev ustreza vsem okusom in željam. Obiščite prodajalno ELEKTROTEHNE in se prepričajte! GASILSKO SLAVJE NA PREKOPI Čestitke za 40 - letnico društva Najstarejši gasilci odlikovani — Brzojavka iz Kolna - Po paradi razvit društven prapor Z malim koncertom godbe na pihala iz krške tovarne celuloze so začeli gasilci s Prekope v nedeljo, 16. julija, dopoldne praznovati 40-letnioo svojega društva. Na slavnostni seji je o zgodovini društva spregovoril Karel Lenčič. Zaslužnim članom so podelili diplome in priznanja. Predsednik Ivan Abram je med drugim prebral brzojavno čestitko gasfflcev iz Kolna. Za 40 let dela v društvu so bili odlikovani: Prane Župan, Franc Kuhar, Franc Cvelbar, Franc Simončič, Karel Lenčič, Alojz Cvelbar in Jože Cr-talič. Za 30-letno delo so od- društov. Jože Radej pa je v imenu pokrovitelja — krške tovarne celuloze — razvil društveni prapor. Slavja v Prekopi so se udeležili in Čestitali društvu za tUjj* feppeV Viktor Avbelj 'med odborrrikt v Krškem Zvezni poslanec Viktor Avbelj je bil 17. julija na seji občinske skupščine v Krškem. Govoril je o deli* zvezne skupščine, o gospodarskih gibanjih, združevanju sredstev, uvozu tujega kapitala, pokojninske«* sistemu in zunanjepolitičnih vprašanjih, pri čemer je poudaril pomen solidarne pomoči arabskim deželam. Tovariš Avbelj je nato odgovarjal še na vprašanja, ki so mu jih zastavljali odborniki. Na seji so bili navzoči tudi predstavniki delovnih organizacij in nekateri člani občinske konference SZDL. DROBNE S SENOVEGA ■ RUDARJI 90 PREJELI V ju najmanjše osebne dohodke, imajo sedanji sistem delitve. w Ijivi del je dosegel le 29 odsJ° kov. Povprečje osebnih dohod* v maju je bilo za 30 odstotK . manjše kot povprečja prej51* mesecev. V maju so namreč kopali manj premoga. j ■ PROIZVODNI PLAN ZA, Jt£-bodo rudarji presegli. V teh nakopljejo po 50 ton več« ^ znaša dnevni plan. Do konca seča bodo na dan nakopai H^gf* ton premoga več, kot predvia0 plan. ■ STAVBA, NAMENJENA NICI, je gotova. Stoji » pošto. Prodajalci bodo pos»J jr p dajali pod streho. V stavbo preselila tudi trafika. _ gg. ■ NEKATERI KMETJE N* ^ NOVSKEM območju fe mlačev pšenloe, medtem l jirrt še žanjejo oziroma čakajo, .^jjri bo pridelek pospravil j“*rjy0lj-kombajn, S pridelkom so ni. likovali 6 članov, za 20-letno lepi jubilej med drugimi tudi 12 in za 10-letno delo 8 čla- predsednik ObS Krško Stane nov. Nunčič, predstavnik gasilske Po slavnostni seji J© bila zveze SRS Janez Maznik in parada, M so se je udeležile predstavniki javnega življenja gasilske desetine iz devetih v občini.. VKSTI IZ KRŠKI’ OBČINE St. 29 (900 * OBČANI HFLOVNE ORGANIZACIJE OBČINE SEVNICA! SGP „PIONIR66 prodaja vrstne hiše v Sevnici, zgrajene do III. gradbene faze: □ lega ugodna □ prostori funkcionalno razporejeni □ gradnja kvalitetna □ plačilni pogoji in cene ugodne Cenjeni interesenti dobijo vse informacije na upravi podjetja, Kettejev drevored 37, Novo mesto, tel. 21-060, ali na upravi gradbišča Brežice, tel. 72-098. Za dve osemletki ni možnosti! Letos bodo organizirali na podružnični šoli na Trebelnem pouk tudi za učence 5. razreda, drugi pa se bodo še naprej vozili v Mokronog Največ je prometnih prekrškov Večje število prekrškov ni posledica slabše družbene discipline, temveč različnih okoliščin - Kaznovani mladoletniki še niso huligani Občinski sodnik fca prekrše v Sevnici je v letu 1966 °bravnavai 928 predlogov za Uvedbo kazenskega postopka. Najštevilnejši so bili kršitelji cestnoprometnih predpisov, saj je bilo kaznovanih 458 oseb. V primeru s prejš-Hjijn letam se je število prekrškov povečalo za okoli 5°/o, niti ni veliko, če upošte-^je^^bmfcju občine, kaznovanimi je tudi 65 baletnikov, ki so bili kaz-vo°Va*i predvsem zato, ker so motorna vozila brez j ^eniškega dovoljenja. Stevi-teh se je v primerjavi s eteklim letom povečalo za H odstotkov. Zaradi kršenja predpisov lavnega reda in miru je' bilo le 177 kazni. To so bi- Da 1>redvsern denarne, nekaj je bilo tudi zapornih. V lanskem letu se je število prekrškov zaradi pretepanja na javnem kraju in surovega vedenja zmanjšalo za 23 odstotkov. Mladoletnikov je bilo med njimi 17. Polovica jih je sodelovala v pretepih, druga polovica pa je kako drugače kršila predpise o javnem redu in miru. Med mladoletniki skoraj v nobenem primeru tipično huliganstvo, zala takih znakov- V glavnem je šlo za pretepe pod vplivom alkohola, zaradi razprtij in mladostne objestnosti. Pri kršiteljih gospodarskih predpisov bi bilo treba ome-niti gozdne prekrške, ki so jih občani storili s posekom dreves brez prejšnjega dokazila pristojnega gozdarskega organa. Nekaj prekrškov je bilo tudi v obrtništvu, predvsem zaradi nedovoljenega opravljanja obrti, gostinske dejavnosti in drugega. Zaradi pomanjkanja dokazov m ker storjena dejanja niso predstavljala prekrška je občinski sodnik za prekrš ke ustavil postopek aopor 146 oseb. V prvem polletju letos je bilo obravnavanih 609 ovadb. Tudi letos je bilo največ cest zoper javni red in mir (221) in gospodarskih prekrškov (89). Število prestopkov se sicer iz leta v leto veča, vendar tega ne smemo pripisovati slabši družbeni disciplini, pač pa različnim okoliščinam, ki vplivajo na to. T0 so predvsem večje število motornih vozil, slabo vzdrževanje neka. terih cest, nezaposlenost. in drugo. Dne 14. julija je večina občinskih mož glasovala za tole misel: na področju Mokronoga in Trebelnega je 600 otrok, kar je ustrezno število za eno popolno osemletko. Nismo tako bogati, da bi si lahko privoščili na tem področju, kjer se število rojstev zmanjšuje, dve popolni šoli. Učenci 6., 7. in 8. razreda naj se še naprej vozijo v Mokronog. Zagotoviti pa je treba, da bo prevoz varen in zanesljiv, da ne bo ogrožal zdravja otrok, da bo bolje organiziran, kot je bil doslej. tistih deželah, kjer so bolj bogati. Pa je nimajo, otroke raje vozijo v dolino, ker je to cenejše. S tem se mora- Tako je bila na zadnji seji trebanjske občinske skupščine končana več mesecev trajajoča razprava o ureditvi šolstva na področju Trebelnega. Zaradi slabo organiziranega prevoza tamkajšnjih šolarjev je še pozimi prišla na sedež občine posebna delegacija, ki je zahtevala, da je v prihodnjem šolskem letu treba na Trebelnem ustanoviti tudi višje razrede osnovne šole. Ker je v trebeljanskem okolišu skoraj polovica otrok celotnega obmgčja, predlog ni bil brez podlage. Toda ko so stvari začeli podrobneje proučevati, je bilo kmalu ugotovljeno, da je utvara računati, da bi lahko imeli na tem področju dve dobri popolni osnovni šoli. Izvedenci za šolstvo so menili, da je v danih razmerah in ob razpoložljivem denarju možno or- ganizirati ustrezen pouk le na eni šoli in da je vožnja učencev edini uresničljivi način, ki otrokom lahko zagotovi ustrezen pouk. šola na Trebelnem ima namreč le tri učilnice in bi bilo treba pravzaprav zgraditi novo šolo, za kar pa ni niti denarja niti daljše perspektive za obstoj. Ce pa bi kako drugače zasilno organizirali pouk, bi bila to samo pot nazaj. V razpravi na seji občinske skupščine je ljudski poslanec in nekdanji komisar Gubčeve brigade, stari znanec vasi na področju Trebelnega Franci Kolar nekako takole strnil svoje misli: »Ljudje, ne kujmo iz takih stvari političnega izsiljevanja, poglejmo raje resnici v oči. Dobro bi bilo, če bi imeli popolno šolo, potrebovali bi jo v še marsikaterem hribovskem kraju, ne s^-mo pri nas, marveč tudi v V začetku julija je prinesel našemu uredništvu Pavel Miklič iz Roj v imenu prizadetih staršev iz vasi Roje, Brezje, štatemberg, Mirna vas, Cikava, Jelše-vec, Bitna vas, Radna vas, Cerovec in ostalih 13 vasi okrog Trebelnega daljši sestavek, v katerem je obrazloženo, zakaj žele šolo na Trebelnem, “er tako dolgega prispevka zaradi pomanjkanja prostora nismo mogli objaviti, smo v 27. številki našega tednika na drugi strani objavili samo kratek povzetek. Medtem se je sestala tudi trebanjska občinska skupščina, ki je'upoštevala vse predloge za in proti popolni osemletki na Trebelnem ter odločila, kot danes poročamo. mo sprijazniti. Kjer ni, še vojska ne vzame.« M. L. DANA - v okviru predvidevanj Kako je z dopusti v Sevnici dopustov je tu. Marsikdo je težko priča-val lepih sončnih dni, ko se bo lahko od-na morje ali v planine, kjer si bo na-novih moči za nadaljnje delo. V nasled-sestavku lahko preberete, kako so posada podjetja poskrbela za svoje delavce. LlSCl kemu 5? K’15 namenili vsa kolektiva, ki ga . d°Pust izven domače-žinskTif' 25 000 s din- Dru-na dl ^ dobijo 1200 sdin 10 i«^’ otroci. stari manj kot Pa 600 S din. Kateri so letos kot nado- Kmetijski kombinat »Zasavje« je že maja izplačal članom kolektiva kot nadomestilo za K-15 po 15.000 S din. Delavci, ki grede v njihov dom v Piran, imajo tu brezplačno prenočišče, °stan;,^wu s cUn- Katerl tisti, pa, ki imajo osebne do- ® din t icn118! dobijo 5000 hodke manjše kot 50.000 v Piran« iS-A ima dom s din, pa dobijo še 500 S din vezali še I kompasom P«°' na dan' Razen tega je up‘ Sio — j- . AisOM in ravni odbor odločil, da dobi vsak otrok, ki letuje preko °PM, 5000 S din, če sta oba starša zaposlena, in 10.000 .din’ če je zaposlen samo eden. V Trgovskem podjetju so letos razdelili kot nadomestilo za K-15 2,5 milijona (j. - in AP, tako da lahko njihovi plavci letujejo tudi v drugih krajih. kopitarna je letos daia Jakemu članu kolektiva po din. Tisti, ki gredo na opust izven domačega kraji*; dobijo še 600 S din dnevni Prav toUko dobij° tudi »“JJ ,2’5 *!“lijons ^Jihovi družinski člani KO ’ ^ vsak “P0 ?ITawxt* , U1SK1 ciam. KAJ- slpni rinhn rj^nnn « v c , NA ima svoje domove S^cah in na Lisci. SEVNIŠKI Vestnik sleni dobil 23.000 S din. Cia. ni kolektiva lahko letujejo v njihovih domovih v Piranu in na Lisci, kjer imajo brezplačna ležišča. V JUTRANJKI je vsak zaposleni dobil 20.000 S din, neglede na to, kam gre na dopust. Skoraj v vseh podjetjih so povedali, da delavci ne izkoristijo vseh razpoložljivih mest, ki jih imajo v njihovih domovih. TRI IZ LOKE ■ DOSEDANJI BRIVEC se je odselil, namesto njega pa opravlja vsa dela Angela Kuleto iz Ra čice. ■ V NEDELJO, 9. JULIJA, Je PGD Loka priredilo tradicionalno veselico. Cista dohodek Je namenjen za popravila gasilskega doma. ■ PROSVETNI DOM bo potrebno obnoviti. Nekaj prostovoljcev za prekrivanje strehe se je že javilo, a jih ovira delo na polju 16 Krvodajalstvo v Loki Po statističnih podatkih je na območju krajevnega urada Loka 105 krvodajalcev, torej je vsak 14 prebivalec vsaj enkrat že oddal kri. Vendar nekateri uslužbenci iz Loke dajejo kri tudi v Trbovljah in v Krškem. Dan krvodajalstva bodo proslavili v sevniški občini v septembru. Ob tej priložnosti bodo podelili rdeče in srebrne značke. Zavod za transfuzijo bo odvzemal kri v sevniški občini 8. septembra v Krmelju, 12. in 13. sept. pa v Sevnici. Proizvodnja v destilaciji DANA na Mimi je potekala v prvem polletju v glavnem po načrtu in je kar za 36,6°/« večja kot v istem obdobju lani. Tudi osebni dohodki so se povečali od povprečno 65.312 Sdin na 86.013 Sdin, to je za 32°/«. Zaradi velikega povečanja materialnih stroškov in tudi osebnih dohodkov pa so skladi le minimalno porasli. V kratkem bodo pričeli tudi s proizvodnjo brezal- 127 ljudi išče zaposlitev Na Komunalnem zavodu za zaposlovanje v Trebnjem je trenutno prijavljenih 127 ljudi, ki iščejo zaposlitev. Od teh je eden z višjo, eden s srednjo dn štirje z nižjo izobrazbo. Devet prijavljencev ima kvalifikacijo, vsi ostali (112), od tega 85 žensk, pa so nekvalificirani. • Od vseh teh išče prvo zaposlitev 55 ljudi. Ti podatki pa ne dajo prave slike o stanju brezposelnosti v trebanjski občini, saj mnogi ne iščejo zaposlitve preko tega urada. Ponikve - Trebnje 2:1 V netijo, 16. julija, so se na novem, za tekmovanje urejenem balinišču gostilne Skoda v Kamni gorici pri Trebnjem na otvoritvenem srečanju pomerili ekipi Trebnjega in Ponikev. Ob prisotnosti velikega števila gledalcev, ki so vneto bodrili balinarje Ponikev, so ti tekmovalci premagali Tre-banjce z rezultatom 2:1. koholnih pijač. V ta namen so zgradili novo polnilnico. Podjetje posveča veliko skrb izobraževanju. Dva sta izredna slušatelja na ekonomski srednji šoli, eden pa na višji kadrovski šoli. Veliko imajo tudi štipendistov. Pred kratkim so organizirali za celoten kolektiv izlet v Astrijo in Italijo- Tudi družbenih poblemov ne zanemarjajo. Za asfaltiranje ceste Trebnje—Mokronog so prispevali 25 milijonov S din. Omeniti velja še, da je 135-članski kolektiv zbral 410.000 Sdin kot pomoč žrtvam imperialistične agresije na arabske države, krvodajalski akciji pa se je prijavilo 60 članov kolektiva. Število pravd narašča Veliko poravnav bi lahko dosegli mimo sodišča na poravnalnih svetih Kot kažejo podatki trebanjskega občinskega sodišča, se je v zadnjih treh letih skoraj polovica od 630 obravnavanih zadev končala s poravnavo. Se večji je odstotek poravnav v zasebnih kazenskih tožbah. Polovica vseh obravnavanih kazenskih zadev odpade na kazniva dejanja zoper čast, četrtina pa na kazniva dejanja zoper življenje in telo. Zanimiv je tudi podatek, da 70 odstotkov storilcev nima končane osnovne šole. V zadnjem času opažajo na sodišču vse večje število pravd zaradi meja parcel in zaradi služnostnih pravic. Vrednost zemlje se je v zadnjih letih nenehno večala, z njo pa tudi zanimanje zatone. Nekoliko slabši uspeh šolske učilnice so v teh dneh prazne. Učenci so po napornem učenju dobili zaslužen odmor, ki ga bodo različno izkoristili: nekateri za letovanja ob morju, velika večina pa kar doma. Osrednjo osnovno šolo v Trebnjem je v tem šolskem letu obiskovalo skupno 650 učencev, razporejenih v 21 oddelkov. Uspešno je zaključi- lo razrede 80,5 odstotka učencev, kar je za malenkost slab-* še kot v lanskem letu. Vzrok temu je poostren kriterij, ki ga zahteva naš vsestranski razvoj. Učni načrt je vsako leto obširnejši, od učencev pa se zahteva vedno več temeljitega znanja. V petih podruž- ničnih šolah: na Čatežu, v Dobrniču, Dolenji Nemški vasi, Knežji vasi in šentlovren-cu, kjeir poučujejo le prve štiri razrede, so imeli letos skupno 510 učencev. Izdelalo jih je 84,1 odstotek. Osnovno šolo v Trebnjem je uspešno zaključilo 47 učencev, 14 pa čaka popravni izpit. Po anketi se je 14 učencev odločilo za gimnazijo, štirje za TSŠ, za ekonomsko srednjo Solo pa nihče. Dekleta najbolj veseli poklic v trgovini in gostinstvu, fante pa poklic avtomehanika, radiomehanika in podobno, manj zanimanja pa je za obrt. Seveda so to le želje, ki so daleč od uresničitve. tavanje, zato je povečanje tovrstnih tožb tudi razumljivo. Da bi pri tem koristno uporabili poravnalne svete, kn marsikje le životarijo, je sodišče predlagalo, naj bi v bližnji prihodnosti sklicali svete in skušaJi poživiti njih delo. Volitve in imenovanja Ker je predsedniku občinskega sodišča in dvema sodnikoma potekel mandat, je trebanjska občinska skupščina 14. julija znova izvolila za predsednika Janeza Gartnar-ja, Mihaela Plota pa ponovno za enega izmed sodnikov. Dosedanji načelnik za družbene službe Tone Sever je zaprosil za razrešitev z 31. avgustom, ker bo odšel na novo delovno mesto. Občinska skupščina je začasno imenovala za vršilca dolžnosti načelnika Janeza Zajca, dosedanjega občinskega sodnika za prekrške. Vedno več potovanj v tujino Tudi naši ljudje vse bolj pogosto potujejo v tujino. Na upravi za notranje zadeve občine Trefbnfe So po najnovejših podatkih izdala letos iie 762 potnih listov. V lanskem letu so izdali skupno 1.322 dovoljenj za potovanje v tujino. TREM VNJSKE NOVICE Gradbena dejavnost v Kočevju Kočevje je bilo med vojno zelo porušeno. Stare stavbe, ki so pa vojni še ostale, so obnovili ali pa so se podrle, tako da stare arhitekture v Kočevju ni več. V preteklih dneh se je podrla Se stara hiša na ljubljanski cesti St. 1, ki je bila zadnji spomenik preteklosti v mestu. V Kočevju se selo veliko gradi. Tako so na Trgu 3. oktobra začeli preurejati spodnje prostore stare Slajmer-jeve hiše, v katerih bo nova Ljudska restavracija. Poleg Hiša na Ljubljanski cesti it. 1 a, ki sc sedaj podira in pogled na Rinžo dne 9. 7.1987 (Foto: P. Sobar) Zaloge kar naraščajo Toplarn« ni zgrajena, premog zanjo kopan v gospodarstvu je potarnala, da so se ▼ kočevski občini zaloge v letu dni občutno povečale Nujno jih je treba zmanjšati, ker vežejo preoejšnja obrat ‘ na sredstva kx ato nekatere delovne organizacije niso likvidne. V letu dni so se a&loge is-dedkov povečale za 31 odstotkov, zaloge materiala za 30 odstotkov in nedovršena proizvodnja as 2,5 odstotka. Pri končnih izdelkih se je zaloga zelo občutno povečala na Rudniku, H bi po pogodbah nakopani premog 4e morah prodati ljubljanski toplarni, ki pa Se ni dograjena. Zaloge materiala so večje zato, ker na trgu Se vedno primanjkuje nekaterega materiala. Kadar se ponudi pri-lodtoost, kupijo podjetja več pa je na- fcot g* potrebujejo. Tako imajo prevelike aaloge, ki bremene obratna sredstva. nje bodo zgradili tudi javne sanitarije, ki so v tem delu mesta re6 potrebne. Največ gradijo sedaj v Kolodvorski in Bračičevi ulici, kjer bodo stale zasebne stanovanjske hiše, in v Podgorski ulici, kjer gradijo stolpnice. Tudi gradnja Sole je precej pospešena. V Kolodvorski, Bračičevi, Kidričevi in Podgorski ulici je tam, kjer so bili prej travniki, vrtički in močvirje, v zadnjih letih zraslo novo naselje, ki dopolnjujejo mesto in oblikuje njegovo podobo. Kočevje bo leta 1971 praznovalo 500-letnico svojega obstoja. Vendar, kot kaže, ne bo do takrat niti ene stavbe, ki bi spominjala na daljno preteklost. P. S. Zakaj bolniki in ne zdravnik? Odbornik Avgust Švara je na zadnji seji občinske skupščine Kočevje opozoril, da ni smiselno zahtevati, naj zavarovanci iz območja Kočevske Beke in Pare prispevajo za zobne storitve več, da bi Se naprej lahko imeli svojo aobno ambulanto. Nelogično je namreč, da zdravstveni sklad odklanja plačilo potnih stroškov zobozdravniku, pripravljen pa js plačevati potne stroSke 20 ah več zavarovancem za pot is Kočevske Reke in Fare do zdravstvenega doma v Kočevju. Odkriti vzroke bolezni Se vedno veliko izostankov z dela zaradi bolezni in nesreč — Vzroke je treba odkriti in odpraviti — Več za zdrave zobe otrok 27. jumja so na seji odbornici ugotovili, da občina Kočevje v ljubljanski skupnosti socialnega zavarovanja prednjači z bolniškimi, saj ima več bolni&kih izostankov samo občina Hrastnik- Ugotovili so, da je največ vzrokov za to v delovnih organizaci- Škoda na obratih KGP Kočevje jah. Zdravstvena preventiva je začela delovati šele 1960, dosegla pa je ie lepe uspehe-Veliko bolj bo treba razviti preventivno varstvo otroškega aobovja, ker je bilo tu premalo storjeno. Odborniki so podprli združitev varstvenih domov Kočevje in Ribnica ter zdravstvene postaje Velike Lašče. Kmetijski obrsti KGP v Kočevju se te vrsto let n- kvarjajo s problemom, kaj napraviti, da ne bi posamezni prebivalci dejali škode na njihovih površinah Teh ljudi je vedno več, kljub temu da kmetijski obrati io tudi Kočevski otroci na letovanju Na občksfci Zven društva prijatelje* mladine Kočevje tečejo zadnje priprave za letovanje okrog 80 otrok na Debetom rtiču pri Kopru, v okrevališču RK Slovenije. Odpotovali bodo zadnjega julija. Sredstva za letovanje so prispevale delovne organizacije iz Kočevja in okolice, kajti občinska sveaa ni imela na votyo denarja za te krajevna skupnost Kočevje— mesto oddajajo proti primerni zakupnini potrebna zemljišča posameznim drutinam. Kmetijski obrnt Mlaka pri Kočevju je oddal posamezne, mu gospodinjstvu povprečno okrog 700 m1 zemljišč, kar je po splošnih ocenah dovolj za pridelovanje zelenjave. Proti vsakomur, ki bo še naprej delal škodo na obratih kmetljsko-goedarskega po- sestva Kočevje, bo potrebno v ločiti tašbo. S tem pa si bodo posamezniki nakopali precejšnje in predvsem nepotrebne stroške. —v Dovolj lokalov za sladokusce V Kočevju sta do pred nedavnim prodajali slaščice samo pekarna in slaščičarna na ljubljanski oesti. Sedaj na Ljubljanski cesti posluje že druga slaščičarna, razen tega pa prodajajo slaščice tudi v mladinskem baru pri spomeniku. Pred dobrimi 14 dnevi je v stavbi poleg avtobusne postaje odprl lepo urejeno slaščičarno še Slavko Batis. Tako se zdaj sladokuscem ne bo treba gnesti in čakati na proste sedeže. P. S. Preskrba s sadjem in zelenjavo Kočevje je letos s sadjem in zelenjavo še kar dobro oskrbovano. V trgovini Sadje in zelenjava je izbira precej velika, čeprav včasih zmanjka kakega artikla. To dopolnjujejo prodajalci na tržnici, kjer so cene nekoliko višje. Minuli teden so prodajali v Kočevju breskve po 400 Sdin, v Ljubljani pa po 300 Sdin. P. S POTROŠNIKOM PREMOGA Nit OBMOČJU KOČEVJA! 22. junija 1967 smo obvestili potrošnike na območju KOČEVJA, da bo Rudnik rjavega premoga v Kočevju tudi r juniju in juliju prodajal premog kocke za zasebna gospodinjstva po znižani ceni, ki ga stranke lahko dobe na odpremi separacije, po želji pa tudi na dom. V besedilo oglasa se je pri sestavljanju vrinila neljuba napaka: rudnik v Kočevju res prodaja tudi v juniju in juliju PREMOG-KOCKE ZA ZASEBNA GOSPODINJSTVA, vendar ne po znižanih cenah. Potrošnike in kupce kočevskega premoga s področja mesta Kočevje vljudno prosimo, da neljubo pomoto oprostijo! UREDNIŠTVO LISTA Proslava bo pri Novi Štifti Na dan vstaje bo pri Novi Štifti pri Sodražici osrednja proslava v ribniški občini v počastitev 22-letnice osvoboditve. Tega dne bodo odkrili spominsko obeležje borcem in aktivistom, ki so padli v boju s sovražnikom na tem območju. Proslava in odkritje bo ob 10. uri dopoldan. Sodeloval bo tudi moški pevski zbor iz Ribnice. Po proslavi bo tovariško srečanje, na katerega vabita krajevna organizacija ZZB NOV Sodražica in OO ZZB NOV Ribnica vse bivše aktivne udeleženoe NOV, ki so se med vojno t>orili na Travni gori in v ribniških vaseh. Prireditelji pričakujejo veliko število udeležencev, saj je od Nove Štifte le nekaj kilometrov do znane turistične postojanke na Travni gori. Razen tega bodo izletniki lah- Za šolo še 21 milijonov Na zadnji seji režijskega odbora za gradnjo šole v Ribnici so razpravljali predvsem, kako zagotoviti sredstva za dograditev šole. Gradnja je zaradi pomanjkanja denarja začasno prekinjena. Ce bo dotok sredstev iz kra-javnega samoprispevka normalen, bodo potrebovali za dograditev še 21 milijonov S din. Teh težav ne bi bilo, če bi podjetja in kmetje v celoti izpolnili svoje obveze do šole. Kmetje so obljubili, da bodo prispevali 300 m3 lesa, do se- daj pa so ga dali samo 15 m1. Na seji so sklenili, da bodo poskušali storiti vse, da bi dobili obljubljeni denar in les, kajti le tako bo šola čim-prej izročena svojemu namenu. Delo v stari šoli je vsako leto težje, ker primanjkuje prostora za vedno večje število učencev ko obiskali tudi dom na Grmadi, ki bo 22. in 23. Julija praznoval 10-letnioo obstoja. — r DROBNE OD TU IN TAM ■ KRAJEVNA SKUPNOST SODRAŽICA je ie pred leti začel* pred pokopališčem graditi mrliSka vežice, vendar jih zaradi pomanjkanj« denarja ne morejo dokončati. ■ OBRTNIKOV JE V SODRAŽICI Čedalje manj. Nrte danji so se zaposlili v podjetjih, novih p* ni. V zadnjem času zelo veliko govorimo o tercialni dejavnosti. Med to spada tudi obrtništvo, kjer bi lahko zaposlili nekaj ljudi in tako pomagali rešiti problem nezaposlenosti. ■ GASILCI V RIBNIŠKI DOLINI so v teh pasjih dneh zelo aktivni, če jih sodimo po prirejenih veselicah. Ne mine nedeija, da ne bi v tem ali onem kraju imeli veselice. Tako si preskrbijo denar za nakup gasilske opreme io za druge potrebe ■ KO SMO PRED MESECI pisali, da bo gostUče »PRI KAP BOLU« v Sodražici kmalu izročeno svojemu namenu, smo se krepko ustali. Gradnja je namreč »zamrznila«, tako da ljudje spraSujejo, če bo letos sploh odprto. POPRAVEK 22. junija sfno objavili sestavek »Prodajali so pokvarjene bonbone«, v katerem je pdsalo, da so bili takšni bonboni naprodaj v prodajalni Izbira trg. pod j. JELKA v Ribnici. Takšni bonboni pa šobi- li dejansko naprodaj v prodajalna Živila istega podjetja v Ribnici. V zapisniku tržnega inšpektorja o odvzemu vzorca je bila napačno navedena prodajalna Izbira in odtod tudi napačna navedba v našem sestavku. Prizadeti kolektiv prodajalne prosimo, naj nam napako, do katere ni prišlo po naši krivdi, oprosti! UREDNIŠTVO Obisk pri starih borkah Bil sem član delegacije humanosti, ki je imela nalogo obiskati za dan borca socialno najbolj ogrožene člane Zvere borcev, se znjimi pomeniti in jim izročiti skromno darilo. Tesno mi je bilo pri srcu, ko sem vidri, kako skromno šive nekdanje partizanske matere in vdove. Ti ljudje ne zahtevajo veliko, ker so vajeni živeti ob malem. Zato so bili denarja, ki jim ga je dal občinski odbor ZZB NOV Ribnica, zelo veseli. Prav tako ali pa še bolj so bili veseli obiska članov delegacije. Id so prisluhnili njihovim besedam in skupaj obudili spomine na težke vojne dni, ko je «lo za življenje in smrt. Taki obiski naj bi bili brij pogosti. Tu ne gre samo za denar, gre tudi za tovariške vezi in za obnavljanje starega poznanstva iz časov narodnoosvobodilne vojne. Hvala vam za prijazen sprejem. Blaževa mama iz Travnika, Pajniče va mama s Hriba, Viderlova mama iz Dolenje vasi, pa tudi vsem ostalim! Kaj je domača obrt? Odgovor še ni znan — imeti Pzed kratkim je imela gospodarska zbornica Slovenije v litattU občini sestanek z gostinci in obrtniki. Na sestanku s gostinci je hlo poudarjeno, da bodo v bodoče za odpiranje zasebnih gostišč ostre j&i pogoji. Predvsem bodo morali biti zasebni gostinci kvalifkrrani gostinski delavci. Delavska univerza bo skupaj z gostin skim Šolskim centrom prire-jala za gostinske delavce te- Gostinci bodo morali izpite Grmada praznuje Turistično dru5t»o ▼ Velikih Poljanah slavi letos deseto leto svojega obstoja. V teh letih je druStvo naredilo veliko za razvoj turizma v tem kraju. Tako so s skromnimi sredstvi in prostovoljnim delom zgradili na .Grmadi majhen, vendar prijeten dom. Tbristi, H prihajajo sem, so zelo zadovoljni z lepo okolico m čudovitim razgledom. Na Grmadi bi se lahko razvil tudi zimski in lovski turizem, saj so tu zelo lepi tereni ja smučanje, gozdo- vi pa so polni divjadi vseh vrst. Glavna proslava bo 23. julija. Ta dan bo odprta tudi razstava »NuA kraj«, na kateri bodo s fofofrnifijami pokazali vse zanimivosti tega kraja. V. P. čaje, na katerih si bodo pri dobili osnovno znanje. Kasneje bodo gostilničarji pred posebno strokovno komisijo opravljali izpite. Na razgovotu z obrtniki pa ao ugotovMi, da bo potrebno končno le potegniti točno mejo med domačo obrtjo in serijsko galanterijsko proizvodnjo. V občini namreč izdelujejo nekateri na primer kuhalnice ročno, drugi pa z modernimi stroji kar serijsko. Puljčani spet v Ortneku Kakor prestaja leta letujejo v Ortneku tudi letos otroci iz Pulja. Ti aelo radi prihajajo sem, saj so nrispteri izjavili, da če ne gredo nikamor drugam, v Ortnek morajo. Otrokom, Id bodo tu letovali v treh <»>enati po 15 dni, želimo obilo sonca in prijetno bivanje med nami V. P. Reorganizacija Zveze komunistov Na nedavnem posvetu političnega aktiva v Ribnici so razpravljali o reorganizaciji osnovnih organizacij ZK v občini. Sklenili so, da bo v bodoče pet osnovnih organizacij, in sicer po ena ▼ Grčaricah, Sodražici, Loškem potoku in dve v Ribnici. Ra* zen tega v podjetjih ne bo več samostojnih organizacij, pač se bodo člani ZK v P«*" Jetjih vključili v krajevne organizacije. V Sodražici je reorganizacija že končana, drugod pa Je v teku. Občinska konferenca ZK bo verjetno septembra. Člane konference, 30 do 45 komunistov, bodo izvolili v krajev-nih organizacijah. V občinskem komiteju bo v bodoče 9 članov, imeli pa bodo tudi drugačen delovni program- ■ SPOMENIKI IN ralZNAVAj' NINE — Na sadnji sajl orvanlzacije ZB NOV v R*bnlci_ff naj toč razpravljali o T*d spomenikov tn spomlnddh P*™r ter o pravičnem nuadeltovanlu P . znava)mn Člani ao sams**!*; ima krajevna organizacija seznam vseh, ki prejemajo ro. Ugotovili so, da Je *•. TJT » takih, ki podporo potevbajeJJ. . Cne prrjemaK> MmiJo. ds najbolje, bn bi prišla**1® delili v rvpubliAkem merilu. ? PLETILNICA * ŽIČNIH MREŽ SODRAŽICA VOSCI ZA DAN VSTAJE 22. JULIJ TER POZDRAVLJA VSE SVOJE POSLOVNE PRIJATELJE, KAKOR TUDI PREBIVALSTVO DOMAČE OBČINE! KOČEVSKE NOVICE S SEJE OBČINSKE SKUPŠČINE ČRNOMELJ Sodstvo, kultura in zdravstvo Delovna zakonodaja ovira za zaposlovanje mladoletnih in eden izmed vzrokov za prestopništvo mladoletnikov? Amaterizem naj oživi kulturno-pro* svetno in telesnovzgojno dejavnost - Opozorilo občinske skupščine Zdravstvenemu domu Črnomelj čeprav je bilo na dnevnem rodu 13 točk, je bila seja tokrat sorazmerno kratka. Ob pregledu sklepov so opozorili svet delovne skupnosti občine, naj ne odlaga s sistematizacijo delovnih mest, ker bodo sicer morali biti uslužbenci občinske občinske uprave proti koncu leta zadovoljni z nižjimi osebni-dohodki. Odborniki so razpravo o Poročilu občinskega sodišča, občinskega javnega tožilstva, občinskega pravobranilstva m občinskega sodnika za prekrške združili in opozorili na dvoje: prestopništvo med mladoletniki je posledica brezposelnosti, v občini pa organizirana dovolj učinkovita pravna pomoč občanom Glede prestopništva mladoletnikov so dodali še to, da se delovne organizacije pri zaposlovanju otepajo mladoletnih, ker je zakonodaja o varstvu pri delu zelo zahtevna. Mnogi mladoletniki ostanejo brez zaposlitve, prepuščeni vplivom ulice. Ker en sam odvetnik v Črnomlju ne zmore vsega dela in ostajajo občani brez Pravne pomoči, oziroma se zatekajo ponjo na občinsko sodišče, bo skupščina skušate najti primeren lokal, da bi dobila črnomaljska občana vsaj še enega odvetnika. V razpravi o kultumo- prosvetni in telesnovzgojni dejavnosti so odborniki poudarjali, da je vse preveč odmrl amaterizem. Neplačano delo na teh dveh po-priščih plemeniti človeka, v lovu za osebnim standardom pa smo v zadnjih letih prav amaterizem zanemarili in opustili. Menili so, da bi se morali glasbeni in drugi pedagogi več ukvarjati z mladino tudi izven šole in jo s tem odtegovali vplivu ulice. Pionirskih šolskih zadrug, ki so Solarje zaposlovale in marsičesa naučile, ni več, čeprav niso prepovedane. Pristojni občinski organi ne bi smeli dovoliti nobene veselice, če ne bi bilo na njej kulturnega programa. Odborniki so odložili sklepanje o pristopu k regionalnemu zdravstvenemu centru v Novem mestu, ker jim zadeva ni bila dovolj jasna. Nekateri odborniki so opozorili, da zdravniki zadnje čase zavračajo paciente, češ da ni denarja. Skupščina je nato sprejela opozorilo, v katerem ugotavlja, da zdravstveni delavci ob pomanjkanju sredstev ne postopajo prav. Temeljna delovna dolžnost zdravstva je zdravljenje občanov, zato morajo zdravstveni delavci zagotoviti, da pacienti težav, v katerih je zdravstvo, ne bodo čutili, razprave o tem, kako Metrsko blago, konfekcijo, žensko, moško in otroško perilo ter veliko izbiro preprog imajo v prodajalni: C>eleiekstil« ČRNOMELJ S*... a •> >:< V'“V j^°sk podjetja PREHRANA v Črnomlju, kjer prodaja-sk Sat^e zelenjavo, je navadno dobro založen in obi-n*r?n* Podjetje je uredilo prodajo na prostem v okviru Prav na mednarodno turistično leto. (Foto: Ria Bačer) Semičani so za samoprispevek JL?*010. 8- JuHJa je bila ZT^ka dvorana zopet napol-liv^f So na zboru vo- razpravljali o načrtu Jev« 1970 “ ° kra* ern samoprispevku za as-r?ranje oeste Semiič-Gra-rV Sprva so bile kritike sg d saaT>oprlspevku, češ da (zotw^C denar razmetava kairvvn afiaPtacije semiških lo z p., ' *** P°dobno, vendar je Sft£S0'Vanj<*n velika večina in j! . za javna dela vek lzrekla za samoprispe- živahna pa je bila a o samovoljnem skle 2®ravstvenega doma Cr- novice črnomaljske komune namelj, da naj posluje semi-ška ambulanta le trikrat tedensko in da lahko sprejema na dan le 36 pacientov. Za 4000 prebivalcev semriškega območja je še en zdravnik s polnim delovnim časom premalo, zato semiški občani zahtevajo, naj ambulanta posluje kot prej, v nasprotnem primeru p« naj bi se priključila zdravstvenemu domu Novo mesto ali pa se osamosvojila. P. D. S črnimi vinotoči ni več težav S črnimi vinotoči so imeli prejšnja leta v Črnomlju nemalo težav, zdaj pa so propadli sami od sebe, odkar kmetijska zadruga in gostinsko podjetje tudi na drobno prodajata dobro vino po 450 S din liter. je s sredsbvi in bodočo organizacijo zdravstvene službe, pa naj vodijo v pristojnih organh. Ugotovili so, da je danes že toliko zdravstvenih delavcev, da se tudi Črnomlju ni več bati, da bi ostal brez njih. Obsodili so sklep sveta ZD Črnomelj, ki je kljub nasprotovanju zdravnikov sklenil zaradi predvidenega primankljaja 22 milijonov S din zmanjšati število ambulant. Sprejeli so sklep, da bo komisija za družbeni nadzor do prihodnje seje zbrala v ZD Črnomelj potrebno gradivo, nato pa bo skupščina o tem razpravljala. V Adlešičih bodo spet poroke Občinska skupščina je 13. julija razpravljala o vlogi KS in krajevnih organizacij iz Adlešičev, ki so protestirali proti ukinitvi porok na tamkajšnjem matičnem uradu. KS in organizacije so v svo ji vlogi poudarile, da se tamkajšnji prebivalci ne vozijo na cerkvene poroke v Črnomelj ter da jih je ukrep skupščine zaradi oddaljenosti od Črnomlja in zaradi siromašnosti prebivalcev zelo prizadel. Skupščina je njihovo utemeljitev tokrat upoštevala in bodo v bodoče prebivalci Adlešičev in okoličani lahko spet sklepali zakonsko zvezo na svojem krajevnem uradu. Volitve sodnikov v Črnomlju Občinska skupščina Črnomelj je 13. julija na seji izvolila za predsednika občanskega sodišča Franca Pavliniča, zasodndke občinskega sodišča pa Antonijo Geltar in Jane za Kramariča. Kaj je z voznim redom? Občani so že večkrat prosili, da bi kjerkoli v Črnomlju izobesili avtobusni vozni red, a doslej njihova želja ni bila izpoljena. Kljub razmeroma dobrim avtobusnim zvezam čakajo potniki na avtobus dalj časa, kot bi bilo potrebno, ker nikoli ne vedo, kdaj točno odpelje. Zato vnovič prosimo podjetja SAP in GORJANCI, naj poskrbe, da bodo ljudje obveščeni o odhodih in prihodih njihovih vozil. K. W. 26 novih obrtnih delavnic Lani je bilo na črnomaljskem področju na novo ustanovljenih 26 obrtnih delavnic. Od tega je prijavilo obrt 10 avtoprevoznikov, 2 kovača, 2 izdelovalca galanterije, 2 gostilničarja ter po 1 fino-mehanik, avtomehanik, avtoklepar, ključavničar, tapetnik, tesar, zidar in pleskar. Ob koncu leta 1966 je bilo registriranih v vsej občini 94 zasebnih obrtnih delavnic. Umrl je Janez Žunič V visoki starosti 80 let nas je za vedno zapustil Janez Zu-nič, tesarski mojster iz Bu-toraja 18. Kot dober sosed in vesel harmonikar je bil priljubljen po vsej Beli krajini, kot zaveden Slovenec in delaven član različnih organizacij pa je mnogo priporno, gel k napredku svojega kraja. Zlasti prizadeven je bil pri ustanovitvi gasilskega društva in postavitvi gasilskega doma v Butoraju• Kot dober tovariš nam bo ostal v trajnem spominu! I. J. •• - Gradac v _ cvetju! To je eden izmed lepih prizorov iz Gradca, ki slavi 26. julija svoj krajevni praznik. (Foto: Mirko Vesel) Gradac praznuje Gradac, prijeten kraj v Beli krajini ob * asfaltirani cesti na pol poti med Metliko in Cnomljem in ob obeh bregovih Lahinje, slavi 26. julija svoj krajevni praznik. Prebivalci tega kraja so se spominjajo dneva, ko so pred 25 leti Italijani v Gradcu in okolici oropali in požgali hiše in gospodarska poslopja ljudem, ki so odšli v partizane ali z njmi sodelovali. Takrat so okoli 30 domačinov odpeljali v italijanska taborišča. Letošnje praznovanje bodo začeli že v nedeljo, 23. juli- ja, s prireditvijo, ki jo bo organizirala krajevna organizacija ZB na vrtu pred dvorano. 26. julija ob 10. uri dopoldne bo v Gradcu svečana seja občinske skupščine Metlika. Ob 15. uri popoldne pa bo pri spomeniku proslava s polaganjem venca, govorom, kulturnim sporedom in godbo. Po proslavi bo na vrtu pred dvorano zabava s plesom, kjer bodo točili pristno belokranjsko kapljico in pekli janjčke na žaru. Gradačani vabijo na praznovanje vse nekdanje borce in občane! Vsem se smilita! Ko se je pred kratkim 83-letni Nemaničev ata iz Rosal-nic (Matjašič) s svojo priletno hčerko odselil iz domačije zaradi nesoglasja s snaho oz. sinom, so začeli v vasi o tem precej govoriti. Menda ju nihče ni zapodil od hiše, vendar je moralo biti že hudo, če sta odšla od doma bivši gospodar, ki je sezidal dve hiši in je oče več padlih partizanov, ter njegova hčerka. 2e mladoletna je začela gospodinjiti za številno družino, ko je umrla mati, in je vse odtlej na gruntu garala prav tako kot oče. Zdaj, ko sta ostarela, sta šla zdoma, in čeprav nista socialno ogrožena, se vsem sovaščanom smilita. Ljudje menijo, da tega res nista zaslužila. Volitve in imenovanja Janez Videtič je bil v Metliki izvoljen za predsednika občinskega sveta za občo upravo in notranje zadeve, Frank Molek za predsednika sveta za urbanizem, komunalne in stanovanjske zadeve, Franc Vrvdščar za predsednika sveta za gospodarstvo in finance, inž. Julij Nemanič za predsednika sveta za kmetijstvo ki gozdarstvo, Anton Pezdirc za predsednika sveta za zdravstvo, socialno varstvo in de%>; Zvonko Rus za predsednika sveta za prosveto, kulturo ki telesno kulturo in Peter Vujčdč za predsednika sveta za notranje zadeve. Dve leti dela in kopica načrtov V Metliki šele dve leti deluje Počitniška zveza, v katero pa je včlanjenih že več kot 100 mladih ljudi, pretežno delavske mladine. Organizirali so že več izletov in srečanj, toda prve večje akcije so se lotili šele pred kratkim kot organizatorji srečanja počitničarjev iz štirih do- lenjskih občin: Metlike, Črnomlja, Novega mesta in Trebnjega. Predsednik izvršnega odbora občinske Počitniške zveze Janez Videtič je pohvalil ves izvršni odbor, da je zelo delaven in da je za bodoče delo predvidel tudd marsikaj novega. Metličani tekmujejo Občinska skupščina Metlike in Turistično društvo v Metliki sta v juniju razpisala pet nagrad v znesku od 10.000 do 50.000 Sdin za najlepše urejene in okrašene hiše na področju mesta Metlike. Tekmovanje bo zaključeno 30. julija 1967. Posebna komisija je že dvakrat pregledala in ocenila zunanji videz posameznih hiš. Člani komisije so postali pozorni na lepo urejena pročelja in okolja hiš Cmuglja in Petriča na Cesti bratstva in enotnosti, medtem ko na Mestnem trgu zasluži pohvalo marsikatera hiša, zlasti Flajšmanova, na Partizanskem trgu pa Zupa-ničeva. Z lahkoto bi k tem prišteli še marsikatero hišo, če ne bi celotnega lepotnega videza motila prevelika raznolikost cvetličnih posod, tako v barvi kot v izvedbi (leseni zabojčki, sodčki, pločevinaste škatle) ali nesmotrna razporeditev cvetja, ponekod pa tudi preveč kričeča pročelja hiš in ograje. Podjetje MARMOR GRADAC in krajevne družbene organizacije čestitajo občanom Gradca za krajevni praznik' 26. julij; & lEF/S/ LEPIŠ Suhor obrat MIZARSTVO, Gradac čestita vsem vsem prebivalcem Gradca za krajevni praznik! Težišče dela in akcij bodo prenesli na družine Počitniške zveze po delovnih kolektivih ter preko njih organizirali izlete, taborjenja in pohode po partizanskih poteh. Menijo, da bo ta način dela privabil v članstvo še drugo mladino. Izvršni odbor Počitniške zveze pa je sklenil uvesti še komisije za posamezne dejavnosti. Od nove organizacije dela si precej obetajo, zlasti zato, ker bodo v odbore družin in komisije predlagali samo najsposobnejše in dela-voljne člane. V občinskih organih 185 občanov Nova občinska skupščina Metlika je spremenila občinski statut in določila, da bo odslej delovalo le 9 občinskih komisij in 7 svetov, medtem ko je bilo v prejšnji skupščini več skupščinskih organov. V organih skupščine jih ima od 50 odbornikov 32 po eno funkcijo, 8 odbornikov ima dve, 5 po tri in 2 po štiri funkcije ali več. Razen teh sodeluje v novih skupščinskih organih še 138 občanov, kar pomeni, da bo v svetih in komisijah delovalo 185 ljudi. Za novi gasilski dom v Metliki O novem gasilskem in kulturnem domu razpravljajo v Metliki že več let, predvidena sta tudi v programu razvoja do leta 1970, a vse do nedavnega ni bilo videti, da bi lahko do gradnje prišlo v bližnji bodočnosti. Razmere so se spremenile toliko, da je bil na zadnji seji občinske skupščine že imenovan sklad za gradnjo novega gasilskega in kulturnega doma, predsednik upravnega odbora sklada pa Je Prane Vrvi-ščar. Računajo, da bodo zemljišče odkupili še letos. METLIŠKI TEDNIK Jaz po tebi, ti po drugem - tretjega (zavarovanca) bo pa bolelo Občinska skupščina v Novem mestu zahteva od socialnega zavarovanja sanacijski program, po katerem bi odpravili oziroma zmanjšali primanjkljaje v skladih zdravstvenega zavarovanja - Prvi korak: dosledna izterjava ne* plačanih prispevkov - Skupščinska razprava na meji obtožb med zdravstvom in socialnim zavarovanjem Denar v skladih zdravstvenega zavarovanja kopni hitreje kot sneg na vročem soncu. To so ugotovili na seji občinske skupščine v Novem mestu 13. julija. S podatki o primanjkljajih in neplačanih računih so dokazovali, da zdravstvu ne gre lahko, da mu gre za nohte iz dneva v dan, saj navsezadnje ne ve, ali še dela za plačilo ali na up. Zdravstveni zavodi so s socialnim zavarovanjem pred meseci sklenili pogodbe, ki na kratko pravijo tako: za take in take storitve plača socialno zavarovanje zdravstvenim zavodom toliko in toliko denarja. Zdaj ugotavljajo: storitve so opravljene, denarja pa ni. Za ilustracijo, kako gre nekaterim zdravstvenim zavodom, dve razpravi s seje občinske skupščine: Dr. Hiibscher: Zdravstveni delavci novomeške bolnišnice so prisiljeni zasedati na sestankih in reševati finančna vprašanja, namesto da bi se posvečali strokovnemu delu. Ko sprejmejo bolnika, se morajo najprej prepričati, ali bo kdo zanj plačal stroške ali ne. To je absurdno! Dr. špiler: Na istem je novomeški zdravstveni dom. Primanjklaj bega zavoda za letošnjih pet mesecev je več- ■ POZIVANJE KRVODA-JALCEV — Občinski odbor RK v Novem mestu je začel le dnd posamič pozivati krvodajalce na oddajo krvi. Novomeški bolnišnici namreč grozd, da bo čez poletje, ko so tj udje na dopustih in ko v podjetjih neradi dovolijo delavcem, da bi izgubili delovne ure zaradi krvodajalstva, ostaila brez krvi. Krvnih zalog namreč nd več, bolnišnica pa brez krvi — nenadomestljivega zdravila — ne more delatri. ■ DRUGA IZMENA V FA ZANU — V počitniško kolonijo v Fazan je pred kratkim odpotovalo 65 otrok iz novomeške občine. To je diruga iz-tnena otrok, ki so poslani na počitniško okrevanje. Sporočili so, da se prijetno počutijo. ■ »NOVOTEKS« DAL POL MILIJONA ZA OTROKE — Novomeško podjetje NOVO-5EKS je prispevalo za počitniško letovanje otrok 500.000 6din. Sklep o pomoči je spre-nedavno upravni odbor tega podjetja. ■ 27 MILIJONOV ZA NO-VOMEŠKO ŠOLO — Sklad ca zidanje nove osnovne šole v Nove mmesbu se je od ponedeljka, 17. julija, povečal na okoli 27 milijonov Sdiin. Krajevni samoprispevek so med drugim nakazali tudi nekateri kmetovalci in obrtniki, ki So pred krratkim prejeli položnice. ■ ŠOFERJI POLOŽILI VENEC NA CVIBLJU — Delegacija republiškega združenja Šoferjev in avtomehanikov je na dan šoferjev na Cviblju položila venec na grobnico padlih borcev NOV in se za nekaj časa zadržala v Žužemberku. ji kot primanjkljaj vseh prejšnjih let skupaj. Zaradi pomanjkanja denarja zdravstveni dom ni mogel nastaviti niti enega štipendista. Ko so prišli, da bi se zaposlili, so jim v zdravstvenem domu lahko samo čestitali za diplomo in rekli, naj sd poiščejo službo drugje. Na seji so ugotovili, da socialno zavarovanje ni (povsem) krivo za hudo stanje v zdravstvu. »Zvezni in republiški predpisi so določili prispevke, ne mi,« so povedali predstavniki socialnega zavarovanja. Pripomnili so tudi, da je »že pripravljen predpis izrednega prispevka za pokritje primanjkljaja v skladu zdravstvenega zavarovanja kmetov«, da pa po posvetu predstavnikov občin s predpisom niso prišli na dan. Razprava, v katero je posegel tudi zvezni poslanec Vinko Kastelic, bi se morda celo spremenila v medsebojno obtoževanje med predstavniki zdravstva in socialnega zavarovanja (češ: »Ti si kriv!« — »Ne, ti si! če nisi ti, je pa ...!«), če ne bi naposled le ugotovili, da je treba bika zgrabiti za rogove .,. Po treznem preudarku je občinska skupščina naročila socialnemu zavarovanju, naj pripravi sanacijski program IMV, kje imaš rezervate? Zazidalni načrt za obrtni-škouslužnostni center v Gotni vasi spet ni bil sprejet, ker so na zadnji seji občinske skupščine dokazovali, da bi stal ta center na zemljišču, ki ga potrebuje IMV. V urbanističnem načrtu pa to zemljišče ni vrisano kot rezervat IMV. Razpravo o zazidalnem načrtu so odložili. Kje bo obrtni-škouslužnostni center, bodo odločali v jeseni, ko bo že znano, katera zemljišča si namerava IMV rezervirati za razvoj. Občinska skupščina je naročila novomeški tovarni avtomobilov, naj do konca avgusta predloži dokončen program razvoja. Rudi Jereb spet predsednik sodišča Za predsednica občinskega sodišča v Novem mestu je bil na seji občinske skupščine 13. julija spet izvoljen Rudi Jereb, za občinske sodnike pa: Leon Korošec, Marija Mejak, Magda Rous in Albin Vidmar. Izvoljeni so bili za osem let. ELEKTROTEHNA v Novem mestu Znižala je ceno kuhalnikom TOBI z dvema ploščama za 75.00 N din, avtomobilskim radioaparatom WOXON pa za 200.00 N din. V prodajalni lahko nabavite ves potreben elektroinstalacijski material za napeljavo elektrike v vaši hiši. Tro- in enofazne elektromotorje boste najceneje kupili v prodajalni ELEKTROTEHNE. Dobili so tudi hladilnike znamke BOSCH! za odpravo oziroma zmanjšanje primanjkljaja v skladih zdravstvenega zavarovanja in tako nakaže vse možnosti za rešitev zagatnega problema,da ga le ne bi bilo treba reševati z dodatnimi in izrednimi prispevki. Zmenili so se, da bodo najprej .pospešili temeljito izterjavo sedanjih prispevkov, službi za cene pri občinski skupščini pa so naročili, naj prouči, ali so sedanje marže pri prodaji zdravil upravičene ali bi bile lahko manjše. Zdravstvo je torej ošvrkni- lo socialno zavarovanje, le-to republiške in zivezne predpise, bolelo pa bo zavarovanca, ki bo še najbolj občutil težo (finančnega) primanjkljaja, dokler ne bo ugodnejšega (finančnega) vetra. »BOR« iz Toplic: več kot 650.000 parov čevljev! V ponedeljek zvečer je delovni kolektiv čevljarskega podetja BOR v Dolenjskih Toplicah skromno, a prisrčno proslavil 20-letnico obstoja, člane kolektiva, njihove svojce in poslovne prijatelje iz Zagreba, Ljubljane, Novega mesta in drugih krajev je najprej pozdravil Anton Krušič, predsednik DS v podjetju, za njim pa je direktor podjetja Tone Henigman v zanimivem poročilu nanizal pred zbrane delo, uspehe, težave in načrte prizadevnih topliških čevljarjev. Omenil je med drugim predvojno čevljarsko tradicijo v tem kraju, nato pa opisal dolgo pot od nekadnje čevljarske zadruge do BORA, ki je v 20 letih izdelal nad 650.000 parov čevljev, vrednih precej nad 2 milijardi Sdin. Delavkam in delavcem, ki so v podjetju že 20 oz. 10 let, so razdelili diplome in skromna darila, nato pa se je razvil prijeten družabni večer. Tg. Dražia voda — dražše mleko! Občinska skupščina v Novem mestu je ugodila zahtevi Ljubljanskih mlekarn in z odlokom predpisala nove cene za mleko. Liter pasteriziranega mleka, ki ga iz Ljubljane pripeljejo v Novo mesto, se bo podražil za 5 Sdin in bo stal 145 Sdin oziroma toliko, kot morajo zanj odšteti ljubljanski potrošniki. Ljubljanske mlekarne so mleko podražile predvsem zato, ker morajo več plačati za vodo. V Gor. Vrhpolju bo. v nedeljo, 23. julija veliko ^vje. Novomeška in krška občina bosta izročili domicilno li* stino Gorjanskemu bataljonu, ki praznuje letos 25-letnico ustanovitve. Za vse, ki si bodo želeli oLedati Prag v Kobilah, kjer je bil leta 1942. ustanovljen bataljon, bo na voljo avtobuS, ki bo vozil do Javorovice. Tam, kjer je bil bataljon ustanovljen, bodo teden dni pozneje, 30. julija odprli lovsko kočo, postavljeno z združenimi močmi šent jemejskih lovcev. V njenem zidu je spominsko obeležje i datumom ustanovitve Gorjanskega bataljona. Na gornji sliki: Gor. Vrhpolje (Foto: Polde Miklič). V vasi bolo v nedeljo odkrili spomenik: ki ga je projektiral Zdenko Hlavaty (slika desno). Posnetek je bil narejen v torek dopoldne med postavljanjem spomenika (Foto; M. Vt&V- Novomeški gimnazijci na praksi Vsako leto opravljajo dijaki tretjih letnikov gimnazije prakso v podjetjih in tovarnah - V desetih dneh spoznajo delovne postopke in se nauče ceniti delo V tkalnici bodo volili odbornika V NOVOTEKSOVI tkalnici in novomeški ISKRI bodo 7. septembra izvolili novega odbornika v zbor delovnih skupnosti ObS, ker je dosedanjemu odborniku Janezu Novaku potekel mandat. POPRAVEK V 27. številki DL se je po' krivdi tiskarne vrinila vest »Izvoljeni sodniki okrožnega sodišča« napaka. Med sodni-'ki, ki so izvoljeni pri okrožnem sodišču v Novem mestu, je bil izpuščen Tone Bele, sodnik Tone Kržan pa se pravilno imenuje Roman Kržan. Prizadeti naj nam neljubo napako oprostijo! Dijaki tretjih letnikov gimnazije so na desetdnevni praksi v novomeški podjetjih. Tov. Bartolj, ki uči tehnični pouk, nam je povedal, da je praksa obvezna in je pogoj za vpis v četrti razred. Sola je dolžna vsem dijakom omogočiti prakso in je to tudi storila. Ker pa tri nekateri dijaki morali na delo Sele julija ali avgusta, so si sami zagotovili delo takoj po pouku. Namen dela v proizvodnji pa je, da dijaki spoznajo delovne postopke in se naučijo pravilno vrednotiti delo. Obiskali smo nekaj praktikantov, da bi nam povedali, kakšni so njihovi prvi vtisi s prakse. V tovarni zdravil »Krka« nam je tov. Vidmar iz oddelka za kadre povedal, da so praktikantov veseli, saj tako nadomestijo delavce, ko so na dopustu. Pri njih je na praksi deset gimnazijcev, lahko pa bi jih sprejeli Se več, Člani ZB bodo šli v Idrijo in Cerkno Organizacija Zveze borcev Novo mesto — levi breg bo priredila 6. avgusta izlet svojih članov. Sli bodo v Idrijo in Cerkno, kjer si bodo ogledali nekdanjo partijsko šolo in spomenik padlih, od tam pa bodo nadaljevali pot v znano partizansko bolnišnico FRANJO. Prek škofje Loke se bodo vrnili v Novo mesto. Pismene prijave sprejema občinski odbor ZB v Novem mestu še danes! Pomoč kmečkim borcem in invalidom Za stanovanja kmečkih borcev in invalidov v novomešiki občini bo letos na voljo 140 tisoč Ndin. Polovico bo prispevala ZZB NOV Slovenije (brezobrestni kredit), polovico pa občinska skupščina Novo mesto. Denar bodo morali porabiti do sredine nrihod-njega leta. če bi prijave dobili prej. Nada Medle, Jožica Nagelj in Nada Serajnik so z delom kar zadovoljne. Prve dneve jim je šlo sicer težje od rok, sedaj pa naredijo že skoraj V« norme. Ogledale so si tudi vso tovarno in se seznanile s proizvodnim postopkom. Karel Jaklič in Boris Pelko sta si izbrala delo pri Pionirju. Prve dneve sta bila kar razočarana, ker baje sploh niso vedeli, da imajo koga na praksi. Neki mojster ju je imel za vajenca in je Boris« naročil, naj opravi mali servis na Renaultu. Sedaj pa so že našli delo tudi za njiju. Andreja Robič dela ▼ Knjigotl-sku. Delo ji je všeč, samo pravi, da ga je premalo. Tudd drugo leto bodo gimnazijci morali opravljati prakso v podjetjih in tovarnah. Mladinska organizacija pa bi marala posredovati, da bi prijave za delo oddali dovoflj zgodaj in omogočili vsem, da bi prakso lahko opravili takoj po pouku. Ce je mogoče, pa naj bi poskrbela tudi sa to, da D* bile nagrade, ki jih dobe praktikanti v podjetjih, enake ali vsaj ne tako različne kot letos. RENATA BAGER ,Dom Bernarde Albe’ v otoškem gradu V soboto zvečer so dlani novomeškega Odra mladih v okviru prireditev Dolenjsko P°" letje 67 v originalnem okolju otoških grajskih zidov in o okov zaigrali Lorcovo dra-mo »Dam Bernarde Albe«. O-krog 150 gledalcev je bilo s predstavo zadovoljnih, pa tudi gostišče Otočec je imelo na ta enačim večji p# omet. ■ KANALIZACIJO V KOSOVI ulici bodo začeli v kratkem obnavljati, kasneje pa bodo ulico asfaltirali. Za asfaltiranje bodo prispevali tudi stanovalci te ulioe. ■ REŠEVALNA POSTAJA se je pred kratkim preselila z rotovža ▼ zdravstveni dom v Jenkovi ulici. ■ CIRKULARKE SO V MINULIH dneh večkrat brnele ob blokih. Skrbni stanovalci so napolnili drvarnice z drvmi že zdaj, čeprav toplomer redko kaže manj kot 25 stopinj nad ničlo. Sicer so pa v tem času cene drvom take, da se splača malo potrpeti v pripeki ... ■ SEST NOVIH KLOPI bo v Kettejevem drevoredu postavilo Komunalno podjetje Novo mesto. V parku v Jerebovi ulici pa so jSe postavili Štiri klopi. ■ SKARPO PRED SODIŠČEM je orejšnji teden popravilo Komu- nalno podjetje. Isto podjetje uredilo tudi kanalizacijo v Koso ■ LUCI NA KONZOLNEM I*1?' STU na Loki so morali l®103^ trikrat zamenjati. Kot kaže, se # znani zlikavcl radi zabavajo razbijanjem luči. .„mo ■ TRG JE BIL ▼ torek založen s sadjem In zelenjavo. ^ kaj prodajalk je prodajalo tu01«# letošnja Jabolka po 250 5:44.0, 2. Ferfila (S) 5:44.8, 3. 2*Jec (S) 6:04.6; 4 x 100 m — 1-hrvatska 45.9, 2. Slovenija 47.1; Aljina - l. Hladen (S) 6.28 m, 2. "“Inarid (H) 6.06 m. 3. Košir (S) 6 krogla — 1. Pečar (S) 13.86 5?etra, 2 Kogej (S) 13.35 m, 3. Kolar (H) 12.34 m; disk — 1. Pe-(S) 56.36 m, 2. Kogej (S) f?l5m, 3. Kolar (H) 33.50 m; vi-£na - 1. Slak (S) 1.80 m, 2. Ko-(H) 1.75 m. 3. Mlinarič (H) 1 os m « ženske: 60 m — 1. Anić (H) 7.8, f- Hallova (SB) 7.8, 3. Hočevar ISA 8°: 80 m ovire — 1. Vran ješ 12.5, 2. Hallova (SB) 13.0, 3. ^Jttiinovič 13.0; 100 m — 1. Šimbe-cfcova (SB) 12.8, 2. Marolt (SB) it8- 3. Tavzes (S) 12,8; 400 m — “Cukancc (H) 60.8, 2. Šimunovid 60.8, 3. Zupanc (S) 60.9; 100 m — 1. Hrvatska 51.3, 2 lllllšg • '• * ggš C s--' ' ■& ?il v < mmmm ,yan 51.3, 3. Slovenija 52.3; viši-1. Babošek (S) 1.59 m, 2. Pfeifer (S) 1.50, 3. Devinska (SB) ^opje — 1 Kovačev (H) ft60. 2. Anić (H) 35.30, 3. Babo- $ (s> ¥ ‘ 9,1 S(H) 5 04 Balinarsko prvenstvo Dolenjske Letošnji finalni turnir balinarjev poteka tako kot lani na treh turnirjih. Končana sta že dva turnirja: na Dobu in v Krškem. Na prvem turnirju v Krškem so bile kar tri ekipe enakovredne, tako da so imeli ob koncu Železničar, Pionir in domači Celulo-zar po dve zmagi in en poraz. Rezultati: Celulozar : Debenec 13:3, železničar : Pionir 13:0, Pionir : Debenec 13:12, Celulozar : Železničar 13:3, Debenec : Železničar 9:13 in Pionir : Celulozar 13:1. Na drugem turnirju na Dobu je bil najuspešnejši Celulozar s tremi zmagami. Rezultati: Pionir : Debenec 13:6, Celulozar ; Železničar 13:11, Železničar : Debenec 13:1, Celulozar : Pionir 13:3, Celulozar : Debenec 13:11 in Pionir : Železničar 13:0. Po dveh turnirjih za naslov prvaka Dolenjske v balinanju je vrstni red naslednji: CELULOZAR 10 točk, PIONIR 8 točk, 2ELEZ-NICAR 6 točk in DEBENEC brez točke. Zadnji turnir je bil v torek v Novem mestu, dve najboljši ekipi pa bosta nastopili v soboto, 22. 7., na prvenstvu Slovenije, ki bo na igriščih v Novem mestu. (en) Plavalni tečaj gimnazijcev uspel Tudi letos so imeli dijaki novomeške pedagoške gimnazije obvezen štirinajstdnevni plavalni tečaj na Valeti pri Portorožu. Vodiltj sta ga profesorja Milan Smerdu in Igor Penka. Tečaj je uspel, saj so se naučili plavati prav vsi tečajniki. Ob zaključku tečaja so se dijaki med seboj pomerili in pokazali, koliko so se naučili. Tehnični rezultati; 70 m prsno (ž): Rajer Martina (1:43,0), Hršak Mira (1:49,9); 35 m prosto (ž): Borštnar Vera (0:47,9), Pelko Tat- Žana (0:50,2); 70 m prsno (m): imid Tine (1:21,2), Kmet Dušan (1:26,6); 35 m prosto (m): Novinec KOVINARSKA ŠOLA KOČEVJE bo v šolskem letu 1967/68 vpisala 75 UČENCEV v I. letnik za vse poklice kovinarske stroke in avtomehanike POGOJI za vpis: — končana osemletna osnovna šola, — zdravstvena sposobnost za poklic, — ugoden psihofizični test. V šolo se lahko vpišejo tudi dekleta. Interesenti naj pošljejo prijavo na obrazcu 1,20, ki ga dobijo v knjigami, do 19. avgusta 1967 Potrebne dokaze bodo predložili kasneje. Učencem, ki ne bi uspeli skleniti učno ali štipendijsko pogodbo s podjetji ali obrtniki, bo učno prakso preskrbela šola. Ti učenci bodo lahko najeli učno posojilo iz sklada šole. Za zunanje učence je dovolj prostora v vajenskem domu. Mimo bitk za nove državne rekorde je v nedeljo na medrepubliškem atletskem mitingu v Novem mestu najbolj razburil gledalce tek moških na 2000 metrov. _________________ ^_____r_____ Tu sta se Ferfil.ia (Slovenija, prvi na sliki) in Pantelon jože (31,3), šmid Tine (37,0); 35m (S) 35.15; krogla — 1. VI ah o- ,, , • v i „ .in -p(r„ morila v hitrosti če* hrbtno — moški: Kmet Dušan - (H) 10.42. 2. Antunović (H) (Hrvatska, drugi) do zadnjega merila V nitrosu. (33,4), Novinec Jože (50,2); 35 m 3. Robič (S)9.57; daljina — prav je Ferfllja dolgo casa vodil, ga je Pantelon na prosto _ gostje: Dobovšek To- ^'mbeckova (_SB)_5.19, 2. Fran- cilju pretekel za osem desetink sekunde. (Foto: M. maž (24._6),__Korent Janez (28,8): Moškon) Mncakanja (H) S. DOKL Telovadba: Bratislava — Novo mesto Ekipa Bratislave, sestavljena iz telovadcev petih klubov, je prikazala kvalitetno orodno telovadbo. No-yomeščani so dosti slabšo kvaliteto nadomestili z borbenostjo. Domačin Banovšek je bil prvi pri mladin-vsa ostala prva mesta pa so pripadla gostom. ^ ------ vadni vrsti Bratislave (CSSR) in wVe-ga mesta- V nastopu pionirji in mladink smo videli kvali-orodno telovadbo, ki jo v U, mestu tako pogrešamo. 1 tekmovalci so pokazali več, pričakovali. Domačim telo Jr***™ je z borbenostjo uspe-^“»koliko zmanjšati razliko. Eki-*H£*taiave je bila namreč se-iz tekmovalcev petih Ha, Slovana, Dukle, Stadio- fiSp ^mationala in Vinohrady cev ’ J0reJ samih dobrih telovadki katerimi je nekaj takih, iova^5° kotirajo na lestvicah te-CSSR. Oglašujte v DL! iKiiiitiiHiaiiiiiiiiiiii štafeta 3 x 35 m prsno: fl. ekipa fantje, 1. ekipa dekleta). Najbolj zanimiva pa je bila tekma »neplavalcev«. Med tremi dekleti je na 35 m dolgi progi zmagal Piletič Milivoj (1:17,2), slede: Car Branka, Kaplar Ivanka in Stariha Manja. JAP Občinska skupščina Črnomelj proda NA JAVNI DRAŽBI stanovanjsko zgradbo v Petrovi vasi (šola - 1 dvosobno stanovanje, z adaptacijo je možno pridobiti še eno dvosobno stanovanje). Dražba bo v petek, 28. julija 1967, ob 8. uri v sejni dvorani uprave občinske skupščine Črnomelj. Izklicna cena je 38.830,00 Ndin. Interesenti morajo pred dražbo položiti varščino v višini 10 odstotkov izklicne cene. v_5*»Kamzacija je bila dobra in je Dvoboj, Ri čehoslovaški in domači sodniki, so spremljali številni gledalci, saj je bila prireditev res vredna ogleda Rezultati tekmovanja: Pionirji posamično — 1. Konečny (B) 47.9 točk, 2. Herzan (B), 3. Kve-ten (B). Pionirji ekipno — 1. Bratislava 234.6 točke, 2. Novo mesto 226.40 točk. Pionirke posamično — 1. Bujnačkova (B) 38.57 točk, 2. Krasna (B), 3. Mlchalj-kova (B). Pionirke ekipno — 1. Bratislava 190.82 točk, 2. Novo mesto 166.42. Mladinci posamično — .1. Banovšek (NM) 55.90 točk, 2. Chrapa (B), 3. Svabjr (B). Mladinci ekipno — 1. Bratislava 220.25, 2. Novo mesto 213.60. Mladinke posamično — 1. Kostkova (B) 38.21, 2 Martinčičeva (B), 3. Hallova (B). Mladinke ekipno — 1. Bratislava 184.44, 2. Novo mesto 169.67. S. Dokl Za dan vstaje slovenskega ljudstva in praznik Gorjanskega bataljona pošilja tovariške in borbene pozdrave vsem delovnim ljudem, zlasti pa nekdanjim borcem, »Ktiviotuni naše revolucije delovni kolektiv DOLENJSKE BANKE IN HRANILNICE NOVO MESTO Dolenjska banka in hranilnica Novo mesto ZBIRA prosta denarna sredstva — hranilne vloge — depozite na vpogled in z rokom OPRAVLJA plačilni promet v državi in de-viznovalutne posle H DAJE kredite za osnovna in obratna sredstva, stanovanjske in druge kredite ter bančne garancije | POGODBENO OPRAVLJA komisijske in druge bančne posle živelalnJndvajset let sta tako v miru in složnosti vkup sreči y prvi P°lovici te dolge dobe je vedno solnce se *^1° n&d Sodnikovo domovje; a sčasoma so neb it. • Prikazovati in vzhajati oblaki ob robu ob-PrevlptrVi ot,Iaki> ki so se množili, gostili, slednjič je šihii yse nebo; grom se je čul izza gora; vihar, se ie r1 pripogibal drevesom vršiče, vsak čas Sdrt 1 hude ure-bliža n^kova žena Je vse to videla; čutila je, da se VendarSrefia nJenemu domovju, a vedno je molčala, ko cn ii zamolčati ne smemo, da je imela trenutke, prav ravnti mučilni dvomi, ali je tudi res vedno molčala ko Poslušala dobrih svetov, da je Predenj! lepo 2 nto govoriti Ko bi stopila f solzami v očeh, n?, S ir0SUa-18' tr®ba i« še čas, s poti, katera ^ naJ kre1e' d°Mer biti ? Ne T.17A v sotovo pogubo, more- ^lastnost ’ta trmogK^SiS, m°?a’ n^ovo prebiti bi bili potem še hujHS “jg> ““°-^voditi nikomur, tudi svoj] JS® . Imela je samo enega človeka na svetu, ki le vedf>i trPi; i njim je govorila, njemu je potoževala' ji je bilo srce prepolno, svoje skrbi in bole«’ svAi kil njen sin Matija. Matija ni bil podoben sin »mu °četu, vsaj po slabi strani ne. Prost kmečki je t Priden, skrben, varčen; kakor hlapec se ki(F*Ui in delal od zore do mraka doma, na polju, govn bilo treba, kakor hlapec, samo da je nje-3a* v več zaleglo. Razumen mladenič je bil Mati- bii»„edel. Je kakor mati, kaj se vrši; vedel je, kaj se Prerit i .mora priti prej ali pozneje, ako se kaj ne Wi ga^i» ako se ne zgodi kako čudo. Ali pomagati Skrhr°n ni mogel. Ako bi bila mogla enega človeka bi bii°^ ^ Pridnost odvrniti preteči propad, tedaj Prediv!. T56 dobro; toda Matija je predobro vedel, je čutil, da le niesrovo nrizndevanie rn inn rs ^ f TT'o 1 86 je® napoljavati in nabirati, ako je zatvomica vedno odprta! In zatvornice on ni mogel, ni smel zapreti. Pomagati je mogel samo eden, sedaj morebiti že tudi ta ne več. Trpel je in molčal sin kakor mati; upal se ni stopiti pred očeta; gorje mu, ako bi zinil kako svarečo besedo očetu, takoj bi moral iz hiše. Sin, ki vidi svojega očeta nespamet, ki ve, kam pripravi njegova zapravljivost slednjič vso družino, a govoriti ne sme — ali ni žalostno, prežalostno stanje njegovo? In ko bi tudi smel govoriti — sin svariti, karati očeta, očitati mu, ali ni to nenaravno, narobe svet? Vendar tako potrpežljivo kakor mati ni prenašal svojega trpljenja. V pogovoru ž njo mu Je ušla v časi kaka huda, srdita beseda; ali mati ga je vselej resno pokarala, kadar se je tako izpozabil, tolažiti ga je morala, ko je bila sama tako potrebna tolažbe. Kadar sita tako govorila, bdla sta vedno sama. Ona je bila do zadnjega časa v mestu; nji pač ni bilo jasno, kake so hišne razmere, mati ji ni hotela kaliti mladostnega miru. Bito je kakih štirinajst dni po Valentinovem odhodu. Ves ta čas je bil Sddnik nenavadno razburjen. Vse je kazalo, da se kaj posebnega godi, nič dobrega! Z nikomer ni govoril; pozno ponoči je prihajal domov, včasi celo, ko se je že danilo. Ndsan, hudobni duh Sćdnikove hiše, ni ga skoraj zapustil. Imela sta vedno skrivne pogovore in dolga posvetovanja, slednjič glasne prepire. N<5san ni bil zdaj več tako pohle- ven in potuhjneno ponižen kakor prej; precej glasno mu je že odgovarjal, in to je bilo slabo znamenje! Lizi je bila prikipela skrb do vrhunca; poleg tega ji Matija ni dal miru, da mora govoriti z očetom; pretil ji je, 'da pojde sam k očetu, ako se ne upa, naj se zgodi, kar hoče. Kaj je hotela početi uboga žena! Sina vendar ni smela pustiti pred očeta. Slednjič se ojunači ter sklene liti k njemu. Bilo je zvečer; Andrej je bil sam v svoji sobL Mož se začudi, ko vstopi žena, precej neprijazno jo govori: ■ N »Kaj bi rada?« »Andrej!« začne žena, položivši mu roko na ramo; »koliko let živiva že skupaj?« »Jaz ne štejem let, nimam časa, dolgo se mi ie zdi.« »štiriindvajset let, to je lepo število v človeškem življenju.« »Pridige poslušati ne utegnem; povej, kaj hočeš?« »Ali si mi imel kdaj kaj očitati ves ta čas?« »Ce nisem, pa ti bom zdaj, ako hitro ne poveš, kaj hočeš.« »Ali sem se kdaj vtikala v tvoje opravke?« »Saj bi ti tudi ne svetoval, da se vtikaj; ali se hočeš morebiti zdaj?« »Morebiti ni bilo prav, da se nisem že prej.« »2ena!« »Da te nisem nikdar vprašala, kaj te tare. — Težke skrbi imaš, Andrej!« »Ne beli si glave, ti imaš svoje skrbi, jaz svoje.« »Kaj sva si obljubila pred oltarjem?« »Prej pridiga, zdaj izpoved, izpraševanje! To me dolgočasi!« »Andrej, ali nimaš res nič zaupanja do svoje zakonske žene? Ali res nisem toliko vredna, da bi mi potožil, kaj te teži?« »Jaz nisem vajen tožiti.« »Umičeš se mi; ali povem ti, da ne.pojdem odtod, preden mi ne razodeneš, kako stojimo; to je moja dolžnost, moja pravica!« V TEM TEDNU VAS ZANIMA Petek. 21. julija — Zorka Sobota, 22. julija — Dan vstaje Nedelja, 23. Julija — Branislav Ponedeljek, 24. julija — Kristina Torek, 25. julija — Jakob Sreda, 26. julija — Ana <5etT*!'k. 27. julija — Sergej MHHBn Tonetu Tomažinu iz Dol. Im-Olja pri Sevnici za uspešno kon-Bn študij in rojstni dan iskrene testitke — Ivan, Tilka in Borut. Ljubi mami, babici, prababici, sestri in teti Marjeti O ra ženi iz Grčaric želimo za 80. leto starosti te mnogo srečna let med svojimi dragimi: Lojz in Mirko z družinama, France, Ivana in Mici z družinama. vseh 10 vnukov, trije pravniki, brat Alojz z družino in drugo Sorodstvo. * iffOR/ESTILA I Rov' PERILO OPERE, oblačila očisti Pralnica in kemična čistilnioa, o mesto, Germova 5. Na Rdečem kalu pri Dobrniču bo Tgostilnu Rogelj t nedeljo, 23. ju-Hja velika vrtna veselica, kjer bo- Za sodoben okus... ***' jmrnnJM D \§ Izključni proizvajate« 'v Jugoslaviji »DANA« llslA na Dol. do pekli prašičke na ražnju in točili dobro kapljico. Igral bo Henčkov ansambel. Anica Slaven iz Bršlina 26, Novo mesto, preklicujem, kar sem govorila o Pepci Bukovec iz BrSli-na 26, Novo mesto, in Jožici Medvod, C. kom. Staneta 26, Novo mesto, ker je neresnično. Družino Jeglič iz Orešja, p. šmarjeta, opozarjam, da naj pusti družino Hočevar iz Smarjete 13 pri miru in da ne dovolimo pretepati naše otroke, ker bomo v nasprotnem primeru sodno postopali. Vsem prijateljem in znancem sporočamo žalostno vest, da nas je po hudi in dolgi bolezni zapustila na-Sa nadvse ljubljena žena, mamica, sestra, hčerka m teta MARA MERVAR roj. Lukman iz Vel. Bučne vasi Pogreb drage pokojnioe je bil v torek, 18. julija, ob 17. uri na pokopališču v Dol. Kamencah. Žalujoči: mož Milan, otroci: Milena z možem Martinom, Milan in Ix)vro, mama. sestra Vida, brata: Janez z družino in Stane. Vel. Bučna vas, Novo mesto in Celje Po dolgi in mučni bolezni nas je zapustil naš dragi mož in oče ANTON ZBAŠN1K posestnik iz Dol. Mraševega Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom m vaščanom iz PraproČ, ki so z nami sočustvovali ter ga spremili na njegovi prezgodnji zadnji poti. Posebno zahvalo zdravnici dr. Prirnožičevi. Zahvaljujemo se organizaciji ZB Straža, ki mu je izkazala zadnjo čast, in kolektivom RaSica iz Ljubljane, DOZ Novo mesto, MAJOLIKI Straža, PIONIRJU Novo mesto za darovane vence. Vsem prisrčna hvala. Žalujoča žena. hčerke in sinovi Ob bridki izgubi naše drage hčerke in nečakinje MAGDE GROBOVŠEK Iz Sevnice, Florjanska ul. 50 se iskreno zahvaljujemo sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam stali ob strani in nam pomagali v teh žalostnih dneh. Lepa hvala častiti duhovščini za pogrebne svečanosti in poslovilne besede ob odprtem grobu, vsem darovalcem vencev in cvetja in vsem, ki ste Jo spremili k zadnjemu počitku v prerani grob. Zulu joca mama Re*i. stara mama in drugo sorodstvo Namesto venca na grob pokojne Olge Kobe Iz Novega mesta poklanja Štefka CemoS iz Novega mesta Zvezi slepih v Novom mestu 50,00 Ndin. Tskrono se zahval iu Jemo! PRODAM posteljne vložke za 3 postelji. Deanovič, Partizanska 11, Novo mesto. OSTRESJE (grušt), kompletno ali samo šperovoe, pocend prodam. Naslov v upravi Dol. lista. PRODAM zaradi bolezni vok za pravljlvček Golobič. Maline 2, Semič. PO UGODNI CENI prodam radio aparat »Papin« Stanko Blatnik, Slakova, stolpič 2. Novo mesto. RADIO LJUBLJANA VSAK DAN: poročila ob 5.15, ft.00, 7.00, 8.00, 12.00, 15.00, 17.00, 18.30 in 22.00. Pisan glasbeni spored od 4.30 do 8.00. PETEK, 21. JULIJA: 8.05 Oper na matineja. 9.30 Melodije za klavir in godala. 10.35 NaS podlistek — c. Cilforde: Nebesa lahko še počakajo — H. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje . goste. 12.30 Kmetijski nasveti — Veterina. 12.40 Igrajo pihalni orkestri. 13.30 Priporočajo vam ... 14.05 Operetni napevi. 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Napotki za turiste. 17.05 Koncert po željah poslušalcev. 18.45 Kulturni globus, 19.05 Glasbene razglednice. 20.00 Lahko noč, otroci! 20.35 Dobimo se ob isti uri. 21.15 Oddaja o morju in po morščakih. SOBOTA. 22. JULIJA: 6.00 Dobro Jutro! 8.06 Veseli tobogan. 10.35 »Na juriš o hoj partizan«. . 11.20 Iz partitur jugoslovanskih skladateljev. 13.10 Iz naših m tujih operet. 14.20 S pesmijo in plesom po Sloveniji. 18.00 Za ljubitelj« opernih melodij. 17.05 Ples ob petih. 18.00 Previharimo viharju. 18.30 Iz domače solistične glasbe. 20.00 Lahko noč, otroci! 20.30 Zabavna radijska igra — Claude Avelme: Redni potnik na liniji PRODAM («LMI VOZ samec, gnojni čno ročno črpalko, lahek komat in cerado. Franc Rupar, Goriška vas 12, Škocjan. PRODAM VALJČNI STROJ dvojnik 400 mm, sejalno napravo in elektromotor 7,5 KS. Naslov v upravi lista (1037/67). UGODNO PRODAM odlično ohranjen polavtomatski pralni stroj Alba Cygnus, češki, z vgrajeno centrifugo. Vodovodni priključek ni potreben. Toplišek, Brežice. UGODNO PRODAM nov gumi »šu-par« z dvema sedežema; lepa izdelava, cena po dogovoru. Interesenti si voz lahko ogledajo vsak dan. Leopold Lovšin, Sajevec 17, Ribnica. PRODAM MOPED na 3 prestave. Zupančič, Valantičeva 19, Novo mesto. PRODAM POSESTVO, 1 ha, v do brem stanju, ob cesti. Zaradi starosti vseljivo. Več se izve pri ogledu. Naslov v upravi lista (1050/67) - PRODAM H ISO v Brežicah, Cesta Bratov Milavcev 23. PRODAM GRAMOZNICO — komplet s stroji za izdelavo betonskih blokov. Možna kapaciteta do 200 kosov na uro. Martin Unetič, cementnine, Brege—Krško. UPOKOJENCI, POZOR! Na lepi razgledni točki v Sremiču prodam stanovanje, kuhinjo in sobo, do smrti. Vlado šoln, Brestanica, blizu železniške postaje. PRODAM KOSILNICO za traktor ferguson. Matija Matkovič, Kvasica 6, Dragatuš • UGODNO PRODAM sobno pohištvo. Ogled vsak dan od 8. do 12. ure. Slakova ulica, blok II, številka stanovanja 1. KUPIM dobro ohranjen otroffld voziček. Naslov v upravi lista (1051/67). KUPIM OSI za gumi voz (20 col), 5.t. Franc Jordan, 'kovač, Oraž-nova 15, Kostanjevica na Krki. NA SVOJEM DOMU bi pazila na dva otroka od treh let dalje. Naslov v upravi lista (1035/67). ZA DELO NA KMETIJI iščemo dekle v stalno zaposlitev. Oglasite se ustno ali pismeno na naslov: Janez Trke v, Sadinja vas 24, p. Dob rnnje — Ljubljana okolica. 3-čLANSKA DRUŽINA sprejme pošteno dekle z nekaj znanja kuhe za gospodinjsko pomočnico. Lastna soba, drugo po dogovoru. Pismene ponudbe na naslov: Olga Rems, Prule 27, Ljubljana. ZA STIRIURNO čuvanje otroka dobro plačam ali dam hrano in stanovanjc*. Slavka MrkiiC. Brllln +6. Novo mesto V SLLZBO SPREJMEM gospodinjsko pomočnico k eni odrasli osebi in dvema otrokoma. Zglasite se osebno ali pismeno na naslov: dr. Meta Škrinjar. Grosuplje, Zdravstveni dom. POROČNE PRSTANE po najnovejši modi in vsa zlatarska dela opravlja zlatar. Gosposka 5, Ljubljana (poleg univerze). ISCEM POŠTENO DEKLE ali starejšo žensko za gospodinjstvo pri tričlanski družini. Franc Premk, Ragovska 7, Novo mesto. ZAKAJ obupujete pri zdravljenju svojega kronično obolelega želodca, jeter ali žolča ali morda drugih prebavil? Uporabljajte vendar rogaško DONAT vodo, zdravilo, ki vam ga nudi narava. V Novem mestu ga dobite pri HMELJNTKU, STANDARDU in MF*? C .4 TOR.TTT Črnomelj: 21. in 23. 7. ameriški barvni film »Divja reka«. 25. in 26. 7. ameriški film »Dekleta ljubezni«. Kočevje —»Jadran«: 21. do 23. 7. ameriški barvni film »Kleopatra«. .24. in 25. 7. nemški film »Komisar X«. 26. in 27. 7. italijanski film »Gospod Fontana odkrije London«. Kostanjevica: 22. 7. italijanski barvni film »Družinska kronika«. 23. 7. ameriški film »Ljubezen z nepoznanimi«. 26. 7. sovjetski film »Kupil sem očeta«. Mokronog: 22. in 23. 7. angleški barvni film »Banda helionov«. Metlika: 22. in 23. 7. franoosko-1 talijanski barvni film »Boccaccio 70«. 26. m 27. 7. italijanski film »Užitki sobotnih večerov«. Novo mesto — »Krka«: 20. in 21. 7. jugoslovanski barvni film »Ponedeljek ali torek«. 22. do 24. 7. nemški film »Nenavadni menih«. 25. do 27. 7. ameriški film »Nazaj po sledi«. Ribnica: 22. in 23. 7. ameriški film »Topkapi«. Sevnica: 22. in 23. 7. italijansko-jugoslovanski film »Sulejman Veličastni«. Sodražica: 22. in 23. 7. sovjetski barvni film »Ognjena leta«. Šentjernej: 22. in 23. 7. ameriški barvni film »Dogodek, ki je zbudil svet«. Trebnje: 22. in 23. 7. ameriški barvni kavbojski film »Severno proti Aljaski«. Brežice: 21. in 22. 7. jugoslo- vanski film »Glinasti golob«. 23. in 24. 7. angle&ki barvni film »Dr. No«. 25. In 26. T. angleški film »On-rlln««. I'rt -- so mrtev kapital v skladiščih. Pot do likvidnosti v gospodarstvu je v tem, da sprostite zamrznjeni kapital, ki je v zalogah. Razprodajte zaloge - pomagajte si s krediti, ki jih boste dobili na ta način! Obvestite javnost in kupce, koliko odstotkov popušta ste namenili za blago iz zalog! Pri tem vam lahko uspešno pomaga DOLENJSKI LIST: ysak teden ga prebere nad 130.000 ljudi med Ljubljano in Zagrebom ter med Kolpo in Savo. Vsak četrtek: 28.500 DOLENJSKIH LISTOV, glasnikov o razprodaji vaših zalog! U. 31.15 Pokaži, kaj znaš. 22.10 Oddaja za naše izseljence. NEDELJA, 23. JULIJA: 6.00 Dobro jutro! 8.05 Radijska igra za otroke — Miodrag Djurdjevič: »Nočni dogodek«. 9.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — I. 10.00 Se pomnite, tovariši. .. Drago Suhi: »Lojzek je postal partizan«. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.05 Naši poslušalci čestitajo In pozdravljajo — II. 13.50 Kar po domače.. . 15.05 Iz sveta opernih, melodij. 16.00 Radijska igra — Josip Jur čič: »Deseti brat« — I. del. 17.05 Nedeljsko športno popoldne. 20.00 Lahko noč. otroci!" PONEDEUEK, 24. JULIJA: 8.06 Glasbena matineja. 9.30 V svetu operetnih melodij. 10.15 Simfonična etuda in kolo. 10.35 Naš pod* listek — C Cilforde: Nebesa lahko še počakajo — III. 11.00 Po ročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.10 Kratke skladbe starih italijanskih mojstrov. 12.30 Kmetijski nasveti — inž. Anton Lasič: Za boljšo kakovost mleka naj skrbijo rejci in strokovna služba. 13.30 Priporočajo vam. . . 12.40 Poje Planinski oktet iz Maribora. 14.35 Naši poslušalci čestitajo in povtdravljajo 17.05 Opemi koncert, 18.15 Izbiramo zabavne melodije. 20.00 Lahko noč, otroci! 20.10 Revija jugoslovanskih pevcev zabav-nih melodij. TOREK, 25. JULIJA: 8.06 Glasbena matineja. 10.15 Naši ansambli in orkestri zabavne glasbe. 11.20 »Nazaj v planinski raj ...« 12.30 Kmetijski nasveti — inž. Vilko Stem: Izkušnje s študijskim preusmerjanjem poljedelstva pri zasebnikih. 12.40 Dvajset minut s pihalnimi orkestri. 13.30 Priporočajo vam .. . 15.45 V torek na svidenje. 17.05 Iz naših koncertnih dvoran. 18.15 Z domačimi ansambli po Sloveniji. 20.00 Lahko noč, otroci! 20.30 Radijska igra — Roli Schneider: »Slovo od Sundheima«. 31.35 Iz fonoteke radia Koper. »REDA, 2fi. JULIJA: 8.05 Glas bena matineja. 9.30 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov. 10.45 Človek in zdravje. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 11.20 Popevke in plesni zvoki. 12.30 Kmetijski nasveti — Jožo Kregar: Dehti ve rastline nudijo užitek ln korist. 12.40 Polke in valčki. 13.30 Priporočajo vam . .. 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 17.05 Mladina sebi in vam. 18.45 Naš razgovor. 20.00 Lahko noč. otroci! ČETRTEK, 27. JULIJA: 8.05 Glasbena matineja. 9.30 Baletni intermpzzo. 10.15 Minute z našimi solisti v italijanskih operah. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kmetijski nasveti — inž. Erik Eiselt: Govedoreja na Slovenskem med 1920 in 1940 letom. 12.40 Slovenske narodne t priredbi Karla Pahorja. 13.30 Priporočajo vam ... 15.20 Glasbeni intennezzo. 17.05 Četrtkov simfonični koncert. 18.15 Turistična oddaja. 20.00 Lahko noč, otroci! 20.10 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov. RADIO BREŽICE PETEK, 21. JULIJA: 20.00—21.15 — Obvestila — Nove plošče RTB — Glasbena oddaja Izbrali ste sami, vmes — humoristična priloga: Tovariš, to ne zadeva tebe! NEDELJA, ». JULIJA: 11.00 — Poročila — Ob letošnjem dnevu vstajo slovenskega naroda — S seje skupščine občine Krško poroča Marjan Zibrot — Poročilo z zadnje seje ObK ZK Brežice — Dragica Rautar: Kn iz Usočerlh ran — Ta teden v Delavski enotnosti — Dve melodiji v različnih izvedbah — Pozor, nimaš prednosti! — Obvestila, reklame in spored kinematografov. 12.30 — Občani čestitajo ln pozdravljajo. TOREK. 25. JULIJA: 18.00- 19.30 — Novo ▼ knjižnici — Vzgojno predavanje: Otroci se mod seboj razlikujejo — Nove ploSče Ju-gotona — Obvestila hi filmski pregled — Glasbena oddaja: V pesmi in plesu od Soče do Drave. KR' NE Pekucljaj brez ran 16. julija je Marjan Gerl iz Ljubljane na avtomobilski cesti pri Mačkovcu zavrl osebni avto. Med zanašanjem je zapeljal čez cesto in se prevrnil na bok. Potnikom se ni nič zgodilo, škodo pa so ocenili na 4000 Ndin. Turek na strmini V Holandiji živeči Turek Aslam Gymys se je 16. Julija z osebnim avtom peljal mimo Bele cerkve v Zagreb. Neko vozilo ga je prehitevalo v hipu, ko je naproti drvel avto. Turek se je umaknil na desno stran, tedaj pa ga je začelo zanašati. Zdrknil je na travnik in sc na strmini prevrnil. Škodo so ocenili na 6.000 Ndin. Konj podrl motorista Novomeščan Ivan Udovič se je 15. julija z motorjem peljal iz Podzemlja v Gradac in dohitel vprežni voz Antona Agniča iz Mlake pri Gradcu. Agničev voz ni bil osvetljen. Motorist ga je prepozno opazil. Zavil je na levo, da bi pre- ■ hitel voz, ko se je konj splašil. 2ival je podrla motorista in sopotnico. Udovič si je izpahnil ključnico ln dobil rane na nogi in glavi, sopotnica pa si Je ranila nogo. Škodo so ocenili na 50 Ndin. Mopedist zbil kolesarja na njivo Mopedist Pavel Jakša se je 15. julija peljal skoz Stransko vas. Naproti mu Je po levi strani pripeljal desetletni kolesar Prane Mo-vem iz Praproti. Mopedist se je hotel izogniti dečku, pa se mu ni posrečilo. Zadel je kolesarja ln ga zbil na njivo in sam padel. | SUPERAVTOMATICNI I PRALNI STROJI * vseh znamk in 1 KMETIJSKI ’ STROJI 40.000 Sdin zmanjšana carina -za pralne stroje! VSE INFORMACIJE DOBITE NOVO MESTO: BRAČKO. Ragovska t: 8«. telefona 068.21—659 SEVNICA: rOTER. Heroja Maroka 4 PEROTTI-EXPOBT S. FRANCESCO 41. TRST Ljubljančan v Madžarovo prikolico 15. julija se je na avtomobilski cesti v karteljevskem gozdu ustavil tovornjak s prikolico, ki ga j® vozil Madžar An tal Takacs. Za njim je pridrvel tovornjak ljubljanskega podjetja SAP, ki ga J0 vozil Drago Mavsar, in treščil v Madžarovo vozilo. Ljubljanski voznik se je ranil. Škodo so ocenili na 31.500 Ndin. Avto zbil neprevidnega pešca 14. julija dopoldne je Ljubljan; čan Janez Sime na cesti v Lokvi« podrl neprevidnega pešca Ivana Dragovana iz Dol. Lokvice, ko je prečkal cesto. Dragovana so odpe-ljali z zlomljeno nogo m drugimi poškodbami v novomeško bolnišnico. Pri Dobruški vasi je počilo 14. julija popoldne je osebnemu avtomobilu Ljubljančana Viljema Štrucla na avtomobilski cesti Pn Dobruški vasi počila zadnja desna zračnica, zaradi česar je vozilo zaneslo s ceste v dva metra gl°h9^ jarek. Škodo 50 ocenili na 8.000 Ndinarjev. Trčenje na nepreglednem ovinku Jožica Mavretič iz Ljubljane s® Je 16. julija peljala z osebnim avtom skozi Kostanjevico. Na nepreglednem ovinku je prehitevaš kolesarja. Tedaj se je naproti pripeljal mopedist Jože Budič iz Malene in trčil v zadnji del avtomobila. škode je bilo za okoli 400 Ndinarjev. Oviral je prehitevanje 15. julija je Marjan Franz i* Obreža vozil tovornjak v Staro vas. Ko ga je nameravala Agi° Wermescher iz Avstrije z osebnim avtom prehiteti. Je zapeljal na sredino ceste. Avstrijski avto J® trčil v tovornjak. Škodo so ocenil* na 3.5000 Nidn. Kolesar z zlomljeno roko Motorist Ciril Cepin je 12. julija na cesti AloJ- Dmovo trčil in zbil ko*^ .,, *a, ne za Račiča iz Mrtvic, X® J® smetl. da bi nakazal ®relt^in5?les.ir si m&vll proti vasi Bre«». Jo zlomil roko, «codo p» ocen na 600 Ndin. AvtomoDilist trcu v tovornjak Stevo Crnokrak iz Samobora 11. julija vozil tovornjak lz Bre» proti Zagrebu. Na Čatežu je P*v ral. Pripeljal se je Jože Meja*jj Brežic in z osebnim avtom ena M SPREJEMA IN ODDAJA VAŠE ŽELJE na r 1 njlmvozil kolesar, zato Je ^vlt prekratke varnostne razdalje. v tovornjak. Škodo so ocenil* 900 Ndin. V Gabrijelah trčila avtobus in tovornjak Jo*e Vrtačnik z Radne pri S0*. nici je 10. julija vozil avtobus redni progi Krmelj— Sevnica. ovinku pri Gabrijelah Je sre<^ tovornjak, ki ga Je vozil Lekše z Malega Trna pri Kršk Lekše težko naloženega tovornJ1^* ni mogel takoj ustaviti, zato vozili tr.ili. Škodo so ocenili 10.000 Ndin. Ob smrti našega ljubljenega in nepozabnega moža, očeta in starega očeta IVANA TINTE upokojenca se iskreno zahvaljujemo požrtvovalnim zdravnikom internega oddelka bolnišnice Novo mesto, nadalje vsem, ki so ga spremili na zadnji poti in mu darovali cvetje. Lepa hvala tov. R. Jerebu, preds. Planinskega društva, za ganljive poslovilne besede in vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani ter nam ustno ali pismeno izrazili sožalje- Žalujoči: žena in otroci ter drugo sorodstvo DOLENJSKI UST LASTNIKI IN IZDAJATELJI: oDčinslu odbon SZDL ^ e, Črnomelj. Kočevje Krško Metlika Novo mesto a, Sevnica ln Trebnje ^ UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR: Ione Gošnlk »**»vm ^ odgovorni urednik), Ria Bačer, Miloš Jakopec, Marj gan, Jože Primc, Jožica Teppey ln Ivan Zoran Tehnični nik: Marjan Moftkoo (Su IZHAJA vsak četrten - Posamezna številka ^ Pngtarit> starih din) - Letna naročnina 20 novih (* „lacijiv» polletna 10 novih dinarjev (1000 starih dtn> P sta žice oica din) J® 17, |AHiCUUl *v UV«MJ '—— — . . VTCT St» Ja vnaprej - Za inozemstvo 37 50 novih dinarjev oociru*-rib din) 02 3 ameriSke dolarje - Tekoči nici SDK V Novem mestu 521-8-9 - NASLOV UREDNi») ^ IN UPRAVE: Novo mesto Glavni trg 3 - PoStm p* „ — Telefon 21 227 - Rokopisov ln fotografij ne vroc. Tiska- Časopisno podjetje »Delo« v Ljubljani