Štev. 1«.
V Trstu, 25. septembra. 1894.
Letnik YII.
V raznih oblikah pod Zapad!
V avstro-ogerskih delegacijah se vsako leto naj-umevniše, da ne rečemo, najočitniše razkrivajo načela, po katerih se pripravljajo Slovani za zapadno kulturo. Kljubu vsemu diplomatiškemu zavijanju in prikrivanju jasen se kaže princip, po katerem se spravljajo balkanski, kakor avstro-ogerski Slovani pod jeden in isti Zapad. Uničevati popolnoma se ne morejo, ali na vse načine deluje se nato, da bi izgubili poslednje ostanke slovanske svojstvenosti ter se konečno potopili v zapadni kulturi. Princip, po katerem se vrši ta proces, se izraža običajno z latinskim geslom : „Divide et im-pera", in ne pomenja drugega, kakor princip slabljenja. Ta princip je Slovanom sicer dobro znan; ali načela, ki se odobrujejo in priporočajo v državnozborski in ma-djarski delegaciji, kažejo določniše in posebno na isti glavni princip slabljenja južnih in zapadnili Slovanov.
Grof Kalnoky, kakor je sam opomnil v državnozborski delegaciji ob presojevanju govora mladočeškega delegata dr. Pacaka, ne opazuje v veliki meri notranje politike; njemu tega tudi ne morejo zameriti, ker ima dovolj opravila z obsežno politiko na zunaj. Zato tudi ne moremo vedeti, ali premišljuje on kedaj načela notranje. in zunanje politike v skupnosti, da bi razvidel, ali bi se dala ta načela združiti pod kako jednoto ob-sežnišega načela. Škoda pa je vsekakor, ako vsled pre-obilih poslov mora opuščati tako modrovanje, ki naposled spada tudi v politiko ; škoda pa je tudi zato, ker, kakor se vidi, ima ta državnik ne le dobro voljo, ampak, kakor je zatrdil sam, izpolnjuje tudi natanko svoje dolžnosti. Vrhu tega se je izrazil v lanskih delegacijah, da bi se mu olajšala zunanja politika, ako in kedar bi se vsled sporazumlj*enja narodi cesarstva utrdili na znotraj. Pritrditi pa bi nam moral naš minister, zunanjih del, da bi imela zunanja politika trdnejšo pod-stavo, ako bi se na zunaj in na znotraj vladalo po jed-notnih načelih. Kajti ako priporoča on na zunaj drugačna načela, kakoršna se porabljajo na znotraj, morajo
posamični narodi a priori omahovati in misliti, da ta ali ona načela niso prava. In to se dostaje sosebno slovanskih narodov na Balkanu in v Avstro-Ogerski.
Tu in tam so ti slovanski narodi majhni po številu naseljenja in obsežnosti po njih zasedenih zemelj. Grof Kalnoky je od svojih prednikov v ministerstvu zunanjih del sprejel načelo, vsled katerega vsako leto zagovarja samostalnost balkanskih narodov in odločno odklanja misel, da bi se Avstro-Ogerska ali kaka druga velika država vtikala v notranje stvari balkanskih državic ali jim kratila po Berolinskem traktatu zagotovljeno politiško samostalnost. Grof Kalnoky je v letošnjih delegacijah ponavljal to načelo in s tega stališča obžaloval celo odstop Stambulove vlade na Bolgarskem, ker se nekako boji, da bi prenehala „navidezna" stabilnost, ki se je kazala pod Stambulovim vladanjem in gospodarjenjem. S tem je dokazano, da se naš zunanji minister nepremično drži načela zaščite politiške samostalnosti balkanskih narodov.
Če se pa ozremo na uotranji sistem in na notranje vladanje Avstro-Ogerske, vidimo, da tu veljajo povsem drugačna načela. Umevno je samo po sebi, da tu ne moremo zahtevati vporabljevanja načel o Bamostalnosti v smislu suverennosti balkanskih državic, ki je zajedno identična s suverennostjo narodov teh državic. V Avstro-Ogerski imajo pač relativno samostalnost nekateri, ne pa vsi narodi. Menili bi, da, ako se je uvedla iu se nadalje priporoča politiška samostalnost balkanskim narodom, ki so živeli 500 let pod turškim jarmom, mogla bi se podeliti v našem cesarstvu vsem narodom relativna samostalnost, ko so razni avstro-ogerski narodi po več in celo nad 600 let nepremično pod žezlom Habsburške dinastije, in so torej mogli dozoreti za relativna politiška prava vsaj toliko, kolikor balkanski narodi za popolna politiška prava.
V Avstro-Ogerski so Čehoslovani, Hrvatje in Rusi historiški narodi, in vendar se jim odtegujejo ista hi-
storiška državna prava. Tu se do cela izgublja analogno ravnanje po načelih, katera se v večem obsegu zagovarjajo nasproti balkanskim narodom. Bosna in Hercegovina ste v najbliži soseski samostalnik balkanskih državic; a v okupovanih deželah se ne porablja niti tista analogija avstrijskih kraljevin in pokrajin, vsled katere bi dobila Bosna in Hercegovina kako deželno avtonomijo, in vendar niso mogli podaniki sedanje Bolgarske in Srbske pod istim turškim jarmom bolje do-zoreti za politiške svoboščine, nego pa njih sosedje v Bosni in Hercegovini.
Toda z načeli na to stran se zaradi zapletenih vprašanj ne bavimo, pač pa daje pomisliti to, da v Avstro-Ogerski se ni delila niti relativna deželna samouprava analogno z balkanskimi državicami. Poslednje so vstvarili vsaj po narodnostih, v tem ko so v Avstro-Ogerski zasnovali sicer duvalizem ali v vsako polovino cesarstva so združili po več različnih plemen in narod-nostij; ako bi se držali doslednosti načela, katero se zagovarja in celo ščiti za balkanske narode, morali bi bili ostati pri tem, da bi se relativne samouprave zasnovale po obsegu naseljenja za vsako narodnost posebe tudi v našem cesarstvu, in ker se je vstvaril duvalizem pred zasnutkom dveh balkanskih nacijonalno jednotnih državic, morali bi vsaj odtlej delovati na to, da bi se zasnovale nacijonalne avtonomije za vsak avst.ro-ogerski narod posebe.
Še le take zasnove bi bile prave analogije po jednem in istem načelu, katero se rabi nasproti Romunski, Bolgarski in Srbski, in še le potem bi sosebno Slovani imeli trdno zaupanje v avstro-ogersko notranjo in zunanjo politiko.
Tako pa so v Avstro-Ogerski organizacije, katere podrejajo jedne skupine narodov pod skupine drugih narodov. Pri sedanjem duvalizmu ni nikake jednakosti naroda nasproti narodu, ampak gospoduje le nadrejenost jednih nad podrejenostjo drugih, in pri takih razmerah ne zaslediš pri podrejenih narodih niti najmanjše relativne smostalnosti v smislu možnih nacijonalnih avtonomij. Utegnili bi ugovarjati, češ, da n. pr. na Ogerskem so razni slovanski oddelki združeni z Madjari, v tostranski polovini v skupnosti z drugimi narodnostimi, vprvič po dež. samoupravah, vdrugič pa v državnem zboru. To druženje pa ne pomenja nikakega krepljenja, ampak je za slovanske narode slabljenje ne le v narodnostnem in politiškem, ampak tudi v gmotnem pogledu. Slovani sami, razun Poljakov, niso nikdar pritrjevali takemu združenju in „utrjenju", in dandanes so boji zgolj zato, da so ti Slovani tako nenaravno priključeni drugim narodnostim, ki gospodujejo nad njimi. Poljaki pač odobrujejo sedanje politiško razmerje, ker jih v Galiciji postavlja nad ruske sodeželane ter jim podeljuje več relativne samostalnosti, nego si je žele ostali Slovani. Potem pa poleg notranje politike ugaja Po-
ljakom tudi sedanja zunanja politika. Poljsko plemstvo, o katerem ravno sedaj izjavlja poznanjski Poljak Ko-scielski, da je ono sedanji oskrbnik poljskih opravičenih stremljenj („als derzeitiger Anwalt der polnischen berechtigten Bestrebungen"), je od nekdaj protislovan-skega mišljenja, in najbrže zato misli Bismarck, da to poljsko plemstvo ne spada po krvi k poljski narodnosti. To poljsko plemstvo se torej ne more poštevati. kedar govorimo o Slovanih, in zato velja obči stavek, da slovanskih narodov niso družili z drugimi narodi z namero, da bi v tej družbi kazali večo silo, temuč da bi se slabili in raznarodovali. Po takem je jasno, da Slovanom Avstro-Ogerske ne le da se odteguje relativna samo-stalnost, katera se brani balkanskim narodom, ampak se jim še posebe vsiljuje nenaravno združevanje, katero jih ne krepi, ampak izpodkopuje.
Slovani zahtevajo, v smislu historiških državnih prav in prav sedaj veljavnih ustav obeh polovin cesarstva, naravno združevanje, ne pa takošnega, kakoršno so jim vsilili najprej po popačeni skupni konstituciji, potem pa po duvalizmu in sedanjih ustavah. Stremljenje k izvršitvi historiških prav, torej primerniših skupin se označuje k<>t veleizdajstvo, in stremljenje k nacijonalnim avtonomijam v smislu veljavne ustave se v tostranski polovini zavlačuje v „temne daljave bodočnosti".
Taka je z jednotnim načelom relativne samostalnosti na znotraj in absolutne na zunaj, nasproti balkanskim narodom. Vprašanje pa je še vedno tudi gledč na Balkan, ali bi ti, ki odobrujejo in branijo sedaj sa-mostalnost balkanskih državic, mirno gledali na stremljenje teh državic, vsled katerega bi se hotele jedino med seboj okrepiti s kako konfederacijo, o kakoršnih so se vsaj na papirju pojavljali uže razni načrti. Čudno bi bilo, ko bi se temu ne protivile tiste gospodovalne narodnosti Avstro-Ogerske, katere merijo svoboščine z različnimi vatli, na zunaj in na znotraj, na znotraj z jednim sebi, z drugim Slovanom. Možno je torej določno soditi, da balkansko „konfederacijo" bi Madjari, Poljaki ter nemški liberalci in nacijonalci z Italijani vred ravno tako pobijali, kakor pobijajo aktuvalna historiška državna prava Hrvatov in Čehoslovanov.
Kakor v politiki, jednako postopajo gospodovalne narodnosti tudi v kulturnem pogledu. Razni Abc in razne Azbuke se vstvarjajo ne za potrebe kulturne samostalnosti. ampak da bi se cepila jedna in ista plemena. Podeljuje se pojedinim narečjem veljava pismenih jezikov pri jednem in istem narodu; preobrača se pravopisanje historiški utrjenih jezikov pri jednem in istem narodu. Nasprotno pa se zabranjuje skupna Azbuka, skupni li-teraturni jezik, ki bi odgovarjal po pisavi in stroju skupnim literaturnim jezikom drugih velikih narodov. Jednako se izpodkopuje tista cerkvena organizacija, ki bi utrjevala slovanske narodnosti. Prišlo je celö uže do uničevanja gospodarstvenih svojstvenih slovanskih organizacij
Vse to vendar dokazuje, ne da bi se Slovanom hotela ščititi samostalnost, še manj pa, da bi se ta sa-mostalnost krepila s pomočki slovanske kulture in kulturne sposobnosti.
Moč in granice politiških samostalnostij se izpre-minjajo, v tem ko dajejo kulturne vezi pravo podstavo narodom i za bodočnost. Gospodovalni narodi Avstro-Ogerske pa počenjajo proti podrejenim slovanskim narodom vse to, kar izpodkopuje posebnosti slovanske doslej razvite kulture, s tem pa tudi slovanske svojstvene sposobnosti za nadaljnje kulturno razvijanje. Isti nasprotniki pa storijo vse, da bi se pospeševala med Slovani bodisi na Balkanu, bodisi v Avstro-Ogerski zapadna, to je, tista kultura, katera se ni pri njih vstvarila, in za katero tudi nimajo adekvatnih sil in sposobnostij. Slovanom se vsiljujejo ne le obči kulturni pomočki, kateri ne sezajo še v svojstva nacijonalnih posebnostij, ampak tudi taka kulturua sredstva, za katera naj bi zamenjali in tako uničili analogna svoja sredstva.
Gospodovalni narodi Avstro-Ogerske po vsem tem razkrivajo prvič druga politiška načela na znotraj, druga na zunaj, drugič kulturna načela, nasprotna zunanjim in notranjim Slovanom. Natančno presojevanje dejstev pa kaže na jedno in isto namero, na jeden in isti glavni cilj: s politiko in kulturnimi sredstvi, Slovane ne utrjevati, ampak slabiti, torej doseči vse drugo, nego da bi se Slovani postavili na trdna politiška tla in da bi na teh tleh dobili uslovja za pravi kulturni razvoj
Tem „samostalnim" državicam, ki, s pripomočjo drago podkupljenega časopisja, razglašajo svetu ime-nitnost svoje politiške „samostalnosti'1, dal je sam grof Kalnoky nehote po nosu, ko je povdarjal, da kljubu različnim izpremembam v Srbiji in Bolgariji ni nikake bojazni na zunaj, najmanj pa nasproti velevlastim. Ministri in še kdo drugi v teh državicah pa bi bili radi, da bi od dne do dne Evropa čitala cele strani brzo-javov samo o njih, in da bi se naposled tresel pred njimi — ves svet! Tej domišljavosti se posmehujejo najbolj tisti narodi, kateri navidezno iz same blagona-klonjenosti zagovarjajo te državice v delegacijah, raznih parlamentih in drugod. No, med Slovani se množe mi-slitelji, kateri spoznavajo jeden in isti princip, po katerem se spravljajo južni in zapadni Slovani v zavisnost od zapadne kulture in politike. Ko se razširi to spoznanje, bode še teže zagovarjati različna, jednemu principu podrejena načela, nego se more to goditi dandanes. Dejstva jasno govore da zapadno načelo o zaščiti poli-litiške samostalnosti balkanskih narodov velja ravno toliko, kakor pobijanje raznih historiških prav, pobijanje nacijonalne avtonomije, potem skupne azbuke, skupnega literaturnega slovanskega jezika, skupne cerkvene organizacije, in vrhu tega ravno toliko, kakor zagovarjanje duvalizma, gospodstva Poljakov v Galiciji in sedanjih deželnih samouprav v zapadni polovini našega cesarstva.
Razne oblike vodijo k jednemu in istemu cilju, to je k zapadni kulturi in s tem k oslabljenju velikega in
darovitega dela skupnega slovanskega plemena.
—
Iz delegacij.
Skupni proračun (ordinariuin in extraordinarium), kakor se je predložil delegacijam, kaže za 1. 1895. take številke: Zunanje ininisterstvo izda 3 801.000 gld.; vojno minister, za armado 133,027.338, za mornarico 13,081.230 gld.; finančno minist. 178.620 gld.; pokojnine 1,841.400 gold.; izredni vojni stroški za Bosno in Hercegovino 3,632.000 gold. Doneski: Avstrija (tostranska polovina) da od carine: 42,040.620 gold., kvotni donesek: 72,319.624 gold. Ogerska da od carine: 7,763.100 gold., kvotni delež: 33,102.568 gold. Bosna in Hercegovina da col-nine: 186.000 gold. Skupni stroški znašajo 158,140.203 gold. V odstotkih znašajo dohodki skupne vlade 1-727., doneski tostranske polovine 72-32%, Ogerske 25-857,,, Bosnije 0-117« pokritja. Stroški okupacije znašajo prav za prav 7,299.331 gold., in zahteva ekstraordinarij 3,632.000 gold. Proračun za Bosno in Hercegovino zahteva razhodov : za osrednje vodstvo 1,371.700 gold., notranjo upravo 6,235.530 gold., finančno upravo 4,995.725 gold., justično upravo 740.820 gold., stavbno upravo 666.945 gold., skupno 14,010.920 gold.; dohodkov pa ima osrednja uprava 13 000 gold, notranja uprava 732.000 gold., finančni uprava 13,335.940 in justična 4000 gold. Iz skupne carine dobiva Bosna in Hercegovina 600.000 gold.; torej v primeri z dohodki ste obe deželi pasivni. Za leto 1895. znaša celokupni proračun 4,131.413 gold. več, nego za 1. 1894.
V seji avstrijske delegacije dne 14. t. m. je bil izvoljen predsedsednikom baron Chlumecky. V svojem nastopnem govoru je naglašal, da se je utrdil mir vsled modre politike K&lnokyja, ki je ojačil trozvezo in sklenil trgovinske pogodbe z raznimi državami. Priznal je dejstvo, da evropske sile vedno še množijo svoje vojske, ter da ni še prišel toli zaželeni trenotek, da bi sile znižale troške za oboroževanje. Avstrija pa v tem ne more postopati jednostransko; zato se nadeja, da isto priznajo delegati tudi letos ter da dovolijo potrebna sredstva vojski in mornarnici. Opozoril je na kulturni napredek zasedenih dežela, ki so ga laskavo priznali o letošnjem arheologiškem kongresu v Sarajevu inozemski učenjaki. Zato gre vsa hvala finančnemu ministru Kallayu. — Delegati so izvolili zatem podpredsednikom opata Hauswirtha in perovodje. Na to je stavil del. Helfert nujni predlog, da se proračunska predloga izroče proračunskemu odseku, v katerem naj bode 23 članov, in da se izvoli obični peticijski odsek 9 članov. Ta predlog je obveljal. Predsednik je še izjavil, da je delegat Al/red Coronini položil svoj mandat, in da je bil 11?. njegovo mesto pozvan posl. Jordan.
Ogerska delegacija imela je svojo prvo letošnjo sejo tudi dne 14. t. m. Predsedoval je grof Ljudevit Tisza. V svojem nastopnem govoru je naglašal tudi on veliko važnost trozveze za oliranjenje miru in potrebo oboroževanja v varstvo miru. Kljubu potrebni varčnosti pa, nadeja se govornik, bodo smatrali delegati kot svojo patrijotiško dolžnost, da dovolijo sredstva v pokritje potrebščin. Z druge strani se nadeja „nacija", (sc. Ma-
djari), da bode monarhija ščitila svoje ime na zunaj, in tu je mislil na Romunsko, ker Madjarom ni prijetno, da romunska liga razglaša Evropi, kako se ravna z Romuni na Ogerskem.
Ob sprejetju delegacij 16. t. m. nista predsednika nič posebnega omenjala; rekla sta, da, kar je potreba, tudi dovoliti delegaciji, in ker je mir na zunaj, rekel je grof Lud. Tisza, da bode možno toliko laže stvari razpravljati na znotraj.
Cesar je odgovoril obema delegacijama jednako, povdarjajoč, da monarhija je z vsemi državami v prav prijateljskih odnošajih, in da to vzbuja nadejo da se bode mogla skrb obračati i nadalje razvoju in pospeševanju blagostanja narodov. Treba pa je pri vsem tem nadalje razvijati orožno moč cesarstva.
Potem je cesar nagovarjal razne delegate, med njimi tudi Mladočelie, ki so bili v čamari. Dr. Slamo je vprašal cesar: Ali ste bili sedaj v Bosni ? Dr. Slama potrdi. Cesar: No, pa naglo ste to izvršili. Dr. Slama: Blizo 3 tedne sem bil ondi, Veličestvo. Cesar: Tudi v Mostam? Dr. Slama: Tudi ondi sem bil, Veličestvo. Tudi druge Mladočelie: Kaftana, dr. Brzorada in dr. Pacaka je cesar popraševal.
Proračunski odsek avstrijske delegacije je v svoji seji dne 17. t. m. razpravljal o proračunu ministerstva zunanjih del. Poročevalec, del. Duuiba, je omenil da je zunanja politika v takem tiru, na katerem smo ji sledili uže več nego 10 let s popolnim zaupanjem, kar naglaša tudi prestolni govor s tem, da so naši odnošaji z vsemi državami prijateljski. Trozveza da zaradi tega ni omenjena v prestolnem govoru, ker bi bilo to nepotrebno, ker je itak rečeno, da so naši odnošaji prijateljski z vsemi državami. Vendar so se početkom tega leta vršile v Bolgariji stvari, ki so neprijetno osupnile vse prijatelje te države. Poročila raznih listov pa si nasprotujejo tako, da danes ne moremo si jasno spoznati pravi položaj. Mi, kot pravi prijatelji Bolgarske, bojimo se, da bi utegnili strankarski boji mnogo škodovati kulturnemu in gospodarskemu razvitku kneževine.
Mladočeški del. dr. Pacali je v uvodu svojega govora označil stališče Mladočehov, naglašajoč, da so isti odkriti nasprotniki trozveze, in na tem stališču stoji ves češki narod. Vemo, nadaljuje govornik, da smo sedaj osamljeni, a vemo tudi, da mora vsaka nova misel prodreti z bojem. Zato tudi ne moremo odobriti besed, katere je predsednik baron Chlumecky govoril o grofu Kalnokyju. Tudi ne moremo izreči grofu Kaluokyju zaupanja in ne glasovati za njegov proračun. Naše nezaupanje pa se ne opira na osebne antipatije proti grofu Kalnokyju, ampak vzrok je ta, da na jedili strani militarizem uničuje gospodarske sile države, a od druge strani vendar nimamo jamstva za stalen mir. Govornik našteva vzroke, vsled katerih se izjavlja proti trozvezi. v prvi vrsti zato, ker je pogubna za vso državo, posebno pa za Češko, ker vodi notranjo politiko na poti, ki je baš nasprotna historiškemu poklicu, ker davek militarizma uničuje gospodarske sile i drugo, s kratka iz gospodarskih, narodnih in poli tiskih vzrokov. V tretjič povzdigajo Čehi svoj glas, in ta tri leta so dokazala, da so bile opravičene bojazni. Govornik opisuje, kako so ogromni stroški za vojsko dovedli narode uže do skrajnosti. Najzanesljiviši prijateljica Avstrije je Rusija. Zato smo priporočali prijateljske odnošaje z Rusijo in nadejamo se, da pride do odk itega prijateljstva, kar je v smislu čustev slovanske večine avstrijskih narodov.
Notranji mir je najboljše jamstvo za ohranitev zunanjega miru. Sedaj vladajo trije narodi, ki nise večina v državi; v kraljevini češki pa odgovarjajo lojalnemu narodu, ker zahteva izpolnitev svojih zajamčenih pravic — z izjemnim stanjem, v tem ko so Madjarom popolnoma izpotailrnjih zahteve. Ali se more zato kdo čuditi, ako se širi nezadovoljnost na Češkem ? Govornik omenja nadalje na-silstev, ki so se dogodila v Pragi od oktobra 1893. do 12. septembra 1894. V tej dobi je izreklo izjemno sodišče 230 obsodeb, a tako se stvari ne izpremene. Ko-nečno stavlja ta-le vprašanja: 1. Ali je res, da si hoče Avstrija zasedeni pokrajini prisvojiti? 2. Ali je sklenena s Srbijo vojna pogodba, in ali se je avstrijska diplomacija mešala med bolgarske homatije? in 3. V koliko so imela proganjanja Romunov na Ogerskem nasledkov v inozemstvu? — Del. grof Zedtvvitz je pobijal del. Pacdka, češ, da poslednji nima prava govoriti v imenu češkega naroda.
Del. Russ je pobijal trditve del. Pacaka v imenu Nemcev na Češkem, del. Lupul pa je branil trozvezo. Del. Pacak je odgovoril del. grofu Zedtvvitzu, da češko plemstvo ni z narodom češkim. Da pa stojijo Staročehi na istem stališču, kakor on (govornik), to dokazujejo članki staročeških listov. — Minister grof Kalnoky je odgovoril Pacaku, sezivljajoč se na prestolni govor gledč zunanje politike, da so široki sloji ljudstva jako dobro poučeni o praven in namenih zunanje politike, tako, da mu je časopisje, razpravljajoč še pred otvorjenjem delegacij o tem, kar utegne govoriti minister zunanjih poslov, skoro iztrgalo besede iz ust. To da ga veseli, ker mu dokazuje, da tira zunanjo politiko v soglasju z javnim mnenjem. — Naslanjajoč se na Lupulove besede, zagovarjal je minister trozvezo in dokazoval potrebo oboroževanja „v lastno varnost in ohranitev miru". Nespametno bi bilo odreči se koristim, katere nam dajejo naše inozemske zveze, ker so iste v prid ne ¡le interesom cesarstva, ampak pripomagajo vzdrževanju miru, kar priznava vsa Evropa. Ljudje so se privadili trozvezi kot faktorju, pred katerim se nima bati evropski mir. To dokazujejo prijazni odnošaji z državami, ki so zunaj trozveze : z Angleško, Francijo, Rusijo. O poslednji je naglašal minister, da ima vladar cilje, h katerim stremi naš vladar. Važen korak v približanje k Rusiji je trgovinska pogodba: približevanje na gospodarskem polju vpliva vedno na politiške odnošaje. — Dogodki v manjših državah, če tudi važni, niso pogibeljni, ker so lokalni, ter ne morejo navstati iz njih komplikacije. Kar se dostaje Srbije, kažejo tamošnje krize le o ne-dostatiiosti stabilitete ; tamošnje krize se nas ne do-stajejo, ker naši interesi so jedino v sosedskem občevanju. Mladi kralj nastoja ohraniti prijateljske odnošaje s sosednjimi monarhijami, in tudi sedanja vlada nastoja, da se ravna po namenih kraljevih. Naši odnošaji nasproti Srbiji so zatorej povoljnejši, nego so bili pred 11/2 letom. To nas opravičuje izraziti nadejo, da se bodo medsebojni odnošaji razvijali še bolj, kar bi bilo v smislu naše naklonjenosti Srbiji. — Glede Bolgarije je bil označil g. poročevalec poslednje dogodke kot pravo varanje. To pa vsled tega, ker smo sploh smatrali bolgarske odnošaje menda preoptimistiški, a sedanje zmešnjave se niso še tak(5 pojasnile, da bi mogli spoznati pravi položaj. Taki dogodki pa niso neobičajni v onih državah, in videli smo uže v vseh balkanskih državah, da je od mogotstva do zatožne klopi le kratek korak, bojim se pa, da so v Bolgariji izgubili potrebno
mirnost, da bi se mogli ogniti tej težki pogreški. Obžalovati moramo sicer, da so padli možje, ki so nekako 'amčili za stabilnost države, a zaradi tega ne smemo obsojati njih naslednikov. Sedanje bolgarske vladne može smatra govornik kot skušene politike in dobre patrijote, ki se morajo še-le utrditi. Po novih volitvah se utegne dežela pomiriti, in vse stopi v prejšnji tir, kajti bolgarska samozavest in čustvo samostalnosti ste pač preveč razviti, da bi se odrekli svoje s težkim trudom pridobljene samostalnosti. Potrpežljivo pa moramo čakati, da se razvijejo stvari, a nikakor ne smemo prenaglo soditi o nasledkih bolgarske krize. Nikakor ni res, da bi se bilo spremenilo naše mišljenje o Bolgariji po padu • Stambulova, kakor to misli bolgarsko časopisje, sodeč, da se je javno mnenje pri nas popolnoma identifikovalo s Stambulovim. Naša želja je le ta, da bi Bolgarija napredovala v samostalnem in mirnem razvitku v jamstvo reda in miru na Balkanu. — Druga, izven trozveze nahajajoča se država, ki pa želi nasloniti se na zapadne države, je Romunska. Mnogo let gojimo zatorej prijateljske odnošaje s to državo ; zato se nadejamo, da vlada omeji agitatorski tok, kateri vpliva v svojih posledkili na mir in red v sosednji državi, ter da stori vse, da ohrani svoje prijateljsko-so-sedske dolžnosti. — Minister omenja, da s trgovsko-politiško pogodbo z Romunsko nismo sicer dosegli tarifne pogodbe, a vendar smo dosegli ž njo jamstvo, da se zboljšajo odnošaji.
Na to odgovori minister Pacaku na vprašanje, zakaj se je sklenila nemško-ruska trgovinska pogodba pred avstro-rusko, dasi se je Avstrija prej nego Nemčija pričela pogajati o tem. Vzrok temu, pravi minister, je v tem, ker je nemško-ruska trg. pogodba jako kom-plikovana, naša pa jako preprosta, kajti ozira se v bistvu le na carino na žito. Pri takih pogodbah pa je bistveno potrebno vedeti, kakšne olajšave dobijo druge države, zato smo morali počakati, da so se završila pogajaija z Nemčijo, predno smo mogli soditi, kakšnih koristij moremo dobiti mi. — Na drugo vprašanje Pa-cžkovo, ali glede balkanskih držav velja še princip, da se Avstrija ne vtika v njih notranje stvari, zatrdil je minister z vso gotovostjo, da ta princip velja še vedno. Torej ni možno, da bi bila Avstrija sklenila vojno pogodbo s Srbijo. — Naposled je odgovoril minister na Pacakovo vprašanje glede vtelešenja Bosne. Minister je zatrdil, da merodavni krogi niti ne govorijo o iz-premembi državnopravnih odnošajev Bosne nasproti monarhiji, ter da vlada nima nikakoršnega vzroka, baviti se s tem vprašanjem. — H koncu je naglašal minister, da se je mladočeška stranka letos pokazala nekoliko prijaznejša nego druga leta, a ipak je bila tudi danes negacija prva beseda, s katero je del. Pacdk pričel svoj govor. Minister povdarja, da se narod češki prav tako udeležuje blagoslova miru, ki je baš nasledek na-padane zavezne politike, kakor drugi narodi. Morda bode kedaj primernejša koja druga politika, toda danes imamo opraviti s sedanjostjo. Minister priznava, da sedanji mir ni baš idejal miru, ker je oboroženi mir. Minister je omenil še raznih kongresov miru in konečno ironično naglašal, kako je lani, ko je del. Pacak razvil program Mladočehov, popolnoma soglašal s točko tega programa: „Ohranjenje miru na zunaj in znotraj*. Tedaj je minister rekel Mladočehom, da naj idejo mirno domu propovedavat mir, kajti on da stori vse v ohranitev miru. A, zaključuje minister, jaz se premalo bavim
z notranjo politiko, da bi vedel, ali so storili gospoda po mojem nasovetu. On pa (minister) je storil svojo dolžnost vsestransko, da se ta mir ne le ohrani, ampak tudi da se napravi, kjer ga ni.
S tem se je završila glavna razprava. Delegatje so vzeli izvajanja ministrova na znanje in mu soglasno — izvzemši delegata Pacaka — izrekli svoje zaupanje.
V seji dne 18. t. m. bavila se je delegacija državnega zbora o kreditu za Bosno. V tej seji je izjavil dr. Pacdk, da Mladočehi niso baš občudovalci bosenske uprave, kajti pri nobenem oddelku ne godi se toliko reklame, kakor pri poglavju „Bosna in Hercegovina*. Arheologiški kongres je imel poleg znanstvenega najbolj politiški namen. O Bosni popevajo slavospeve vsi ofici-jalni in oficijozni listi s Chlumeckim vred, a Mladočehi se ga ne udeležijo. Priznavajo ministru dobro voljo in doseženi vspeh, toda hvalisanje se mora ograničiti. Osnovno načelo okupacije je bilo to, da povzdignejo ljudstvo v moralnem in socijalnem pogledu; te zadače pa menda še niso dosegli, kajti inače ne bi se pojavljala nezadovoljnost z odnošaji. To nezadovoljnost provzročujejo gospodarske razmere, način pobiranja desetine, policijsko gospodstvo v zvezi z ogleduštvom, vsled česar ima policija tam največo moč. Govornik omenja ironično, kako je ta moč ščitila poslance Masaryka, Slamo i dr. s tem, da jih je deželna vlada preganjala povsodi. Konečno zahteva popolno avtonomijo za zasedeni pokrajini. Potem interpeluje ministra: 1.) Ali je res, da so v Sarajevu zaprli več (40) uradnikov, zakaj, koliko časa so bili zaprti in ali je še kdo zaprt? 2.) Zakaj cislitavska vlada ni še zgradila železniške zveze zasedenih pokrajin z Dalmacijo ? 3) Zakaj je vlada zabranila širjenje „Hrvatske", „Srpskoga glasa", „Srbobrana", „Branika" in „Zastave" v teh pokrajinah? in 4.) koliko je stalo zgra-jenje kopelji v Ilidžah, in koliko dohodkov je imela lani ta kopelj ? — Finančni minister Kallay se je zahvalil proračunskemu odseku državnozborske delegacije na izjavljenem priznanju. Delegatu Pacdku odgovarja, da mu ni znano nič o pritožbah, kajti tudi lani so se pritožbe pokazale neosnovane. Kar pa se dostaje sodbe časopisov, so baš Praški in jugoslSvanski listi večkrat bosensko upravo kritikovali nepovoljno. Potem je govoril minister o arheologiškem kongresu, ki se je vršil letos v Sarajevu. Priznanje, katero se je izreklo bo-senski upravi zato, da je prišla na misel, da se poiščejo bogati arheologiški zakladi v deželi, vendar ne more smatrati se kot očitanje. Kar pa se dostaje „vohunstva", o tem da ne more biti niti govora, kajti v Bosni je psovka „vohun" jako običajna, in rabi se celo tam, kjer ni niti najmanj na mestu. Ta običaj je bržkone zavedel h krivemu tolmačenju dotične delegate, ki so dobili svoje informacije iz Bosne. Nadalje je zatrdil minister, da mu ni nič znano o politiškem nadzorovanju prof. Masaryka in dr. Slame povodom njunega potovanja po Bosni. Ako ju je pa res nadzorovala vlada, storila je to le iz umestnega vzroka, da ju varuje napadov. Potem je odgovoril na vprašanja delegata Pacaka. Res je, da je bosenska vlada zaprla več uradnikov ; od teh je še jeden v sodnijski preiskavi; o vzroku pa minister ne more spregovoriti, dokler se vrši preiskava. — O vprašanju glede železniške zveze z Dalmacijo pa je izjavil minister, da ni kompetenten govoriti o delovanju avstrijske uprave. Kolikor pa je njemu znano, ni odklonila ne avstrijska, ne ogerska vlada bo-senskega železniškega projekta. — O kopelji v Ilidžah
nima minister potrebnih podatkov; naglašal pa je, da je bilo potrebno zgraditi to kopališče, ker ima izvrstne vire. Zgradilo se je s stališča občega lečenja. K temu pride pa še dejstvo, da se kopelj izplačuje jako dobro. Leta 1892. je obiskalo isto v lokalnem občevanju Sa-rajevo-Ilidže 50.000 oseb, lani pa je narastlo to število uže na 80.000. Pri tej priliki je omeuil minister velikih žrtev, katere si je naložila vlada v interesu zdravstva, kakor n. pr. osnovo velike deželne bolnišnice itd. — Na poslednje vprašanje del. Pacaka je odgovoril minister, da bosenska vlada je prepovedala širjenje omenjenih listov zaradi tega, ker so pisali zelo protivno in ker so širili neresnične vesti. Ako spremenijo svoje vedenje, povrne se jim poštni debit. — Delegat Pacak opazuje, da je slišal, da so bili dotični uradniki v Sarajevu zaprti zaradi tega, ker so se bili udeležili sestavljanja neke brošure. — Želi, da bi se uvedel parlamentarizem in pa samouprava v zasedenih pokrajinah. — Minister Kallay odgovarja, da se delegat Pac&k moti, da so bili zaprti uradniki zaradi tega, ker so sodelovali pri brošuri, ki je bila izšla v Zagrebu. Potem je dokazoval po vzgledih, da širijo nekateri v sosedstvu Bosne izhajajoči listi tendencijozne izmišljene vesti. — Na to so delegati soglasno (izvzemši dr. Pacaka) izrekli ministru zaupanje in vsprejeli okupacijski kredit. — Proračun skupnega finančnega ministerstva so vsprejeli brez razprave. — Konečno je poročal delegat baron Czedik o zaključnih računih in ja predlagal te-le resolucije : 1.) Skupnemu ministerstvu se nalaga, da v bodoče stavi v zaključni račun vselej tudi natančen obračun dodatnih kreditov. 2.) Da se izogne preranemu obračunu, pooblašča se isto ministerstvo, da uporabi v iste s vrhe slučajno preostali del dodatnega kredita in obračuna v bodočem upravnem letu. 3.) Take preostanke ali prekoračenja odobri delegacija pozneje. 4.) Zaključni račun za leto 1892., ki je sestavljen v smislu gorenjih določeb, se odobruje. — Delegacija je vsprejela resolucije in
odobrila zaključni račun.	(Dalje pride.)
—
Hecmaian nojioca.
IIo3,i,Hfi!i ocent. rpa<nr yjieTiiJiir;
Jltci. očHaiKirjica; iioaa onycT'l;jui;
Tojilko lie ciKaTa nojiocKa o;;na;
PpycTHyio 3,yiny HaBO^iiTt ona.
KaaceTca, iueimyri> kojioclji ;i,pyn> ffpyry:
„CKyHHO nairb c-JiyiuaTi, ocemoio Btiory,
Cityiino CK.ioiiiiTLCJi ,n;o caioft aeajiir,
cirfejiha aepna kviuih bi iiujiu.
Haci hto na iiohl pasopaiori CTaHiin,H
BcaKoii npojieraoft npoacopaiiBofi nTimR;
3aan,i naci, toifiott,, h 6ypa naci, dters.
T^t ace naiiit naxapi>, Mero eiu,e a^ert?*
BiTepi aecen iimt> iieMa.iJ.uijit otbIstt» :
„Baiue»iy naxapio momculkii irlvrT.'-'.
HeKpacoez.
Hecvcaniü, ne požeti; scan -hchj, žeti, žnem (žanjem); acan.—¡ray, žeti, žmem. IIo/KHIiúti» jiaBpM, noacimaii pyicy — žeti lavorike, požemati (stiskati) roko. — 3KaiBa - žetva; íkhhm — strn. —
rpam, črna vrana; BopÓHa, siva vrana.
Jfibci, plur. aiscä; aiemi'iiir, gen. Maro, gozdar; aiuiiii, gen. maro, lesni duh; jtBCTBeiniwii a., Urwald; aicHÓii napi, Erlkönig.
OöuaMMTb roaoBy, odkriti se (v zviš. slogu), sicer chbtb iiuíiiiy, sneti klobuk; oßnaatHTB nei-B, potegniti meč; aaroia, nagost.
OaycTibTb, izprazdniti se ; nyeräa öojitobhh, leeres Geschwäts; nycTMii iie.idBtK'B, prazdna glava; no: pusti čl. = HajoijaiiBuii, jOKyiHtiii m. ; nyCTáa nocyja = prazdna posoda.
To.ibKo — anuiB, samo; no: toliko = ctojbko ; koliko =
CKOaBKO.
IIo.iócKa, dim. od noaocä, kos njive, kraj.
rpycvHviu = nc'ia.iLiitJH, žalostni; no: acaaociHtiH = obžalo vanja vredni. Tpycrvn, rpyiuy = žalosten sem; rpycTB, žalost.
JCaMcercn, zdi se; eary 3to noEaäaaocB, tako se mu je zdelo.
Ro.wcbn plur. od KÓaocB, klasje.
Ckijvho, dolgočasno ; cicyita, dolgčas; CKyiáTfc, -aro, meni je dolgčas; a cocicyniaca bt, jepeBirfc, dolgčas mi je začelo biti na deželi. —
Bbjoia = öypa, b., ki tuli.
C'inbAbiu = 3piaHÍi; jkuto nocniao = co3piao; acapitóe (acá-peHHoe) nocuiao, pečenka je spečena. 3 ne ycniat ojinca, nosTosiy a ne nocn-feat ra oóíjhí , nisem se utegnil obleči, zato nis em prišel o pravem času k maši. Cnfe, He ycntit = Eile mit Weile; napačno slov. vspeli nam. «speh.
Sexmo v vseh pad. sing, naglas na koncu: 3epna, 3epny i. t. d., no plur. 3epHa, 3épcin> (zjorna, zjoren) i. t. d. Sam. srednjega spola, kateri so v sing, oxytona, so v pi. paroxytona, in narobe; noae — pi. noaa, stope — aopa; no aiin,6 pi. ažn,a, Becaö pi. Becaa (vjosla); misjo, pi. rirkaja (gnjozda).
Hm.ib, ž. spola, prah; no : irpart = truplo (v zviš. slogu), sicer ipyrn.; polnoglasno: nópox'b, smodnik; uopoiuóm, zdravilni prašek (štupa).
'ho hu no'ib => Kaacjyio no'iB = Bcatcyio nO'iB.
Podopnrb = yHH'iToacáiB =■ uničevati; yacaci. pa3opeaia, Griiuel der Verwüstung.
Granuna ■= CTaa, truma ; zapomni: to.iucí aiojeii, erado BoaoB't. ' OBén'B, crán boakfíbx, ncoB'i,, CTaa (ali CTaHima) iitiih-i,, ])u6'B. Neznanje ruskega jezika sili slov. pisatelje pisati: tolpa rib, tolpa vran; tolpä se govori le o ljudeh; pač bi se Slovenec smejal, ko bi Rus izposodil slov. besedo čreda, bi je ne razumel (kakor nekateri slov. pisatelji ruskega ne razumejo) in bi pisal n. pr. vpeda cao-BiitCKiis^ jenyTaTOB'i. Ka3an,Kaa craHHü^a je to, kar je pri drugih Rusih BóaocrL (srenja, občina); BoaocTHÓii CTapmuHá je pri Kazakih CTaHHVHHÍi aTaMiiH't, slov. župan.
Iláxapb, oratar; naxára, orati; no: opáTt = kričati na vso moč; malorus. opára v slov. pomenu.
llamun, polje, obdelovana s plugom zemlja; náxo-n, zorana njiva. —
sfidarb, oaciijaTt, čakati; HeoajHjaHHO, Hciaanuo, nepričakovano, a ero ne'tauwHo (ne: HeoacujaHiio!) to.ikhv.tl, ne nalašč (He napóiHo) sem ga tolknul, zadel. CBepxt oatiijaHÍa, wider alle Erwartung, S Teßa nodoMcdy — 6yjy jiojamjaTL, pričakoval te bodem; aepe.McOy, nona joacjB npoijera, počakani, da dež neha. a euxcuóáio yjoßnaro BpcMeiiii, pričakujem udobnega časa, hočem ga pričakovanjem dobiti.
Mó'ieubKa, dim. od mo>ih = kohib = CHaa, moč.
X—KS.
Iz S. Gregorčičevih poezij.
V mraku.
Le vtoni, vtoni za goro, Le vgasi, solnce, luč svetlo, Oj padi, padi gosti mrak, Prinesi srcu mir sladak.
Čemu sijalo bi lepo, Čemu, oj solnčece zlato? Povsod sirotam sevaš le, Nesrečen rod ogrevaš le!
Kdo gledal bi ta hrib in dol, Zaklet le v revo, jok in bo!, Hinavstva, zmot, trpenja poln, Sirot in siročenja poln.
Dokler mi siješ, solnce ti, Hladu, miru mi v srci ni, Mori pogled, teži spomin Me svojih, ljudskih bolečin.
Le skrij se, solnce jasno, skrij, I zgini svet izpred očij, Da zabi žalostno srce Človeške zmote in gorje!
Izvirnik.
2.
B im p a k y.
Jle btohh, Biomi 3a rop», Jle nracir, coaHije, ayi cbIitjis, Oii najH, naju r,v.ciun ¡»paK, HpuHecn cpny Miip caajaic.
tIcmv ciaao 6bi aino, TIcjiy, oji cojnr-ien,e 8aaio ? noBCsj cnpoTiiM ccBaiu ae, HecpAnen poj orpißaui ne.
Kjo raAjaa 6u Ta xpn6 hh joa, 3aiui/îit ae b pl;n.x, iioK hh 6oa, XHHaBCTBa, 3bxt, Tpil'l'.HÍI n03h, CnpOT 1IH CIipO^ICHJI Iioail ?
JoKaip mh ciieni, coaHii;e tbi. Xaajy, Miipy jih b cpn,h hh, Mop« nora-aj, tajkh cnosnra Me cbohx, aïojCKHï óoafrura.
•le CKptrii ca, COJKUC acHO, cicpuii, Il3riIHH CBÍ.T usnptj OHÍÍI,
^a 3aÔH »aaocTHO cpn;e
TI.TOB'tlIIKe 3M,V,Te HH ropifi.
M. A. JlaMypcKiü.
B~b c y m e p k a x"b.
3aiijH, aaüjH .mmt 3a ropoii, IIvCTi,, co.THne, CBf.t'B yracnerB TBoii, PycioH tu, mpaiCB, naju, najH II cepjny MHpt tu npiraecu.
Tu cb'I.tjio jrai yaiB He cbîsth, A cojran;e, anuiB öfcni, frtrii !
ÏÏOBCKjy CBÎTHniI, CIipOTaM'B, Tenao jaeniB neiaaBHUin. Hain. !
Kto 6u CMOipiat Ha io.tm-i, h joai>, 3aK.™TiJH aiiHjL BB 6ijy h öoaB, Pj'b aiinoïiipLe Bce n^pmx, ,ü,a h ciiport ôijoii japiirt ?
noua tu, co.iHue, cbIsthhib a nt, il Biiacy aiiHir. 6iju ojirl;, Ilcia.'ieiiT. iiOMiiK) a 6ijy, Cbo», ja h arojcicyio bck>.
CoK]ioiica, co3Hn;e HCHoe, CKOpiii H31C3HH, cb'ijtjoc,
3a6yjs tu, ccpjuc, bcio neiaat, KaKL leaoBiKi., Kan-i. h CTpajaai. !
<I'p. I[e.iecvuHi.
Hitro lete mi leta tja v večnost, Hitro beži mi zlata mladost: Prošla je urno mila brezpečnost, Ostala življenja ostra je ost.
Prijatelji dragi so poskrbeli,
Da je zarila v srce se ost! Oni se bodo dalje zavzeli,
Da mi predere ost tudi kost
Nosim že mnoge v sebi puščice,
Ki jih pustila v mene je zlast. V duhu letim pa gori za ptico,
Uživam vesel življenja sladkost.
Pravijo pa, da ribice bistre
Nosijo v sebi mnogo že ost, Bežijo pa vendar pod valove hitre, Kjer jih ne plaši osti ostrost.
Smejem se tiho dušicam dragim,
Ki so pustile v mene svoj strel: Dobrim možem in dušicam blagim Smejem se tiho, čil in vesel.
-8t—
Viek cu pjesmom
Viek ču pjesmom mojom branit Naša stara sveta prava, U tom če me jačit, kriepit Hrvatska nam davna slava. Kad mi klone trenom sila, Kad oslabi moja snaga, Pomislit ču, što si bila, Domovino moja draga !
Vodili ste na stratište
Krvave ču citat strane Te povjesti prošle naše: Kako li te prevariše I kako te raztrgaše! Tad ču planut, jer ču čutit, Da sam jak i proti jačem, Planut pjesmom, da mi, rode, Za osvetnim trgne mačem!
Sve, što u nas bilo jaka, A za vašu korist samo Žrtvovasmo cviet junaka!
Mjera puna
Da se digne, pa da pita : Je 1' se tako pravda dieli, Zar za naše ste nam žrtve I ognjište raznijeli? Pa ste onda sto imena Raztrganoj djeci dali, Da se sinci jedne majke Več ne budu upoznali! puste žrtve
Iz grobnih se dižu tama, A srubljenih muških glava, Pa nas pute proti vama!
Ii. Katalinič-Jeretov.
Bila divna, prekrasna
Pjevala je liepo, A glasbenik umni on Pratio ju sliepo.
Moderno.
Dvoranom su sborili:
— Baš talenta ima! A ona se smijala
Pokraj njega svima.
Neke noči . . predivna
S drugim u sviet podje On u sali čekao, Da još ona dodje.
Nije došla--bilo mu
Samom glasovirat, Pa je stao presretan, Poputnicu svirat !
B. Katalinié Jeretov.
Al su
Al' su bistre malene Kapljice od vode, Kad se poslie kišice Mnogobrojne rode.
Zagreb.
Al' je nješto bistrije Na svietu od toga, To je pogled od oka Milovanja moga . . .
Al' su mila dječica Majci, kad ib budi, Kad ih redom miljene Pritišče na grudi.
Al' je meni milije Od istoga raja, Kada motrim dražesti Hrvatskoga kraja . . .
Slavoljub Magdič.
J a d n i i
Mirko Ivanič, stariji činovnik, imade krasnu suprugu. On piše u uredu, a ona si dopisuje kod kuce sa ofici-rima. I pravo mu je. Govorili mu sudruzi:
—	Ne uzimlji mlade žene! Mlada žena prava nesreča po matora čovjeka!
Da, kad su izlazili iz crkve vjenčani, neka je baba izustila:
—	Bit če u gnjezdu kukavičjeg sjemena!
* *
*
Neke večeri sreti ga prijatelj Frano Lukič:
—	Kud ti, Mirko?
• — Odpratio sam moju milu ženicu (uviek ju sirota tako zvao) prijateljici Santini. Pod kučom svira tamo večeras glasba, pa nek se zabavi.
u p r u
—	A ti ne mariš za glasbu?
—	Ja? Ne. Idem radje u čitaonicu na partiju taroka.
—	Bravo, Mirko, učini mi tu ljubav. Kad prodješ mimo velike kavane, reci mi prijatelju Dragoviču, da glasba svira na gospodskom trgu.
—	Reč ču, serom!
—	Zdravo!
Malo zatim eto ti poručnika Dragoviča. On i ne pogleda glasbe, več pogleda u prozore gospodje San-tine i pozdravi ljubezno Ivaničku.
Jadni suprug !
JR. Katalinič-Jeretov.
M
j U m.
Pnjei CBeia! Kas t' iisvcihm, Cjia^e «h ce ycne Koje, CBaKor nyra Kaj; Te 3HBHe Majno! — mino ie«o TBoje. —
IToiue ch ne na cb'jet sa.ia, Te6e 30b'jax saibj Hoby; Majno, h cas, sok ch aciiBa, BaiiHTii Te yBjeK xohy.
Jok ce ctoCom onei 3spyacH«, BanHT ky Te, «ajKO noja, y B a p y (Hpna Topa), 1894.
y pa^OCTH H y TV3H Hajnpe Te6e MajKo Tpamiiji, Tu« imeiiOH CBany acaaoci Ca Mojera cpi;a 6.iaacHit.
Jok tem npiiMHT ciiHKa TBora y Hapyija Miua TBoja.
ITa h oh^a, «aj ko caaTKa! Kas oCTaBirm TBora CHiia: JTnjvh cv3e 3BaTH ky Te JiiHcyh o mi nys Biicima.
Mitjo JoeotuK.
ctpahhhkt» o^hiiokiii
JKhshb cboio a npoxoacy. 5Kpe6iii ho BBicoKiii!
Pa^oBaTi.ca Kairt e*y?
CipaHH M K"b 0 A M H 0 K i H.
A a Bce s0B0ileH'6»
Ja, cv^bCbi He ynpeKHy H ne ofiessoaeHi,
Thxo ii'b yroiKi mchbv.
Tope He nyraer&.
S npIIEBIKT. flaBHO Kt Hewy!
A aynia cipanaen.,
bii^a b<» HenpaBOTy.
CTpaHHHKi OSHHOKiii,
Bce 3a upaBiv a Copioci! 3Kpe6iii Mili BBicoKiii, Ecjih h ea ji,o(>ljoc6.
fpp. Ife.iecruHz.
Der Konigssohn Marko.
(Konac.)
(V. 7., 8., 9 , 10., 12., 13., 14., 15. i 17. br.)
Nekoliko rieči o kakvoči glasnika (vokala). »Glasnike imamo samo čiste, kako talijanski jezik ; glasnici
"9) Ustroj ilirskoga jezika. I). Ljepota jezika u glasovih. U tom nema našemu jezika druga. Ljepota je raznoličje ugodno
a i o, koji su najblagoglasniji, najviše prepliču tkanina hrvatskoga jezika179)" (J. Veber-Tkalčevic).
Nekoliko rieči o jeziku u obče. »Prema ovim načelom, nestoje svi slovenski jezici na istom stupnju razvoja. Dočim ruski ili poljski jezik, nerazlikujuč kolikoce slovčane, deli jih na naglašene i na nenaglašene ; dočim
uredjeno; a jezik je liep, koji se što više primiče prirodi u izmjeni snage i nježnosti. Suglasnici su u jeziku, što su u prirodi tvrdi
slovenski jezik neima dužine izvan naglasa: odlikuju se češki i hrvatski jezik tim, što imadu dužinn i izvan naglasa, dapače hérvatski jezik spaja jošter n sebi dvé prednosti, nadkriljujuč i slovenski i češki jezik, te znade ne samo za samostalnu, nenaglašenu dužinu, več su mu takodjer naglašene slovke čas duge čas kratke. — Hérvatski je dakle jezik u toni jednako saveršen i bogat, da još i nježniji ter bogatiji od samoga staro-gerč-koga180)" (F. Jagič). — „Niemci, u svemu oponašaoci, počeše i romancu graditi s assonanQami, ali jim više-manje hramlju radi toga, što jim jezik, po naravi tvrd, ni je za to '") (A. Palmóme).'")
Nekoliko rieči o aliteracijah. Ima ili u našoj na-rodnoj pjesmi puno: biti boj, snivati san, dauovati dan, nočevati noč, ljetovati ljeto, zimovati zimu, stražiti stražu, razmišljati misli, smisliti misli, splesti pletenice; „Ljepši cvijet nije pro cvatio" ; „Nez goda se banu do godila"; „Suti, majko, mukom z&muknula" ; „S njim svakaki divan divaniti" ; „Ona skide s ruleti rukavice" ; „Kakav ti je lovak ulovio" ; „Što je koji roblja narobio" ; „Na zlo če mu jutro zhjidriti*; ,liano rani Turkinja djevojka": „Vjernu ljubu na očima ljubit"; „Misli, misli, sve na jedno smisli* i. t. d. (V. „Biserje i Alemove" u 11 br. pr. god.).
Nekoliko rieči o asonancijah. „Knjiga piše Žura Vukašine"; „A nositi divu i kadivu" ; „Vjerna lj«bo, od Prizrena sunce" ; „Jadan Marko od umora pade i dopade do vodice hladne"; „Ljwbi Marko posestrimu vilu Sve u r«ke i u brile skttte"; „Marku daje šarca od inejdana" ; „Pa bodaše nedjeljicu dana, Niti tmže piva ni jediva"; „Što su rekli, tako mu se steklo' ; „Zumbul-momie, karanfil-djevojče"; „Majka Maru i bije i kara11; „Dok poljubi, saba-zora bade: Saba z <ra, ajde, dragi, doma" ; „Vjetar iuva, javorinu ljulja" ; „Naj ti vode, ne bilo ti bolje' ; „Rasla jela nasred Sarajeva, U Urinu polu Sarajeva, U visinu do vedroga neba" ; ,.Ako sviina mogu biti sluga, Ja ne mogu svima biti ljuba"; Sarajevo, ognjem izgorjelo" ; „Suze roni, a godine broji: Evo danas. devet godin dana"; „Soko letnu, a praporac zveknu'; „O zlu drvu, djevojačkom grlu" i. t. d. '")
pojavi, a glasnici, što su u prirodi mekani i nježni pojavi. Zato treba, da se u jeziku nalazi uz množinu stalna izmjena sugl sniká s glasnici. Suglasniká ima naš jezik više nego i koji drugi evropski, i to blagoglasnih: naši č, č, š, ž, j, itd. ne nalaze se skupljeni nigdje drugdje, a žubore i romone poput glasbe. Slovo j drže za najmckše, a ono je upravo duša ustroju našega jezika ... (v. 15 br.) Nješto tvrdji poluglasao r vecinom stoji u riečih, kojimi se izriču tvrdi prirodi pojavi; a francezko sac- (e) tvrdjo je od naše „srne", jer ondje stoji r na koncu rieči. Po dva glasnika iinamo u dočetcih ao, io, «o, ali to je liepo kao u talijanskoni; pak imamo i naše ie (koje se izgovara ije), prema talijanskon^n „cielo"... — "") Gramatika jezika hervatslcoga. Osnovana na starobugarskoj slovén-štini. Napisao V. Jugič. Dio pervi: Glasovi — 1sl) Asson ti(e u našoj narodnoj poeziji u knjigi Pjesme Andrije Palinociéa. — lsa) „Zatorej pa priporočamo „Matico Hrvatsko" tudi Slovencem ... da se naucé ... najlepšega jezika slovanskega". „Ljubljanski Zvon"
Nekoliko rieči o sroku (rimi). I srok nalazimo često u naših desetercih. „Oj Boga ti, delijo neznana! Evo ima devet godin dana. Kako sedim ja u gori sama (aso-nancija), Još ja ne znan, što je mužka stran«"; „Dva se mila brata milovala: Jakšič Mitar i Jakšič Stjepane; Koliko se brača milovali, Kud su goli putem putovali, Od milosti rulio mijenjaii" (mila — mi/ovali — mijenjali; putem p«¿ovali; milovak — milovaZi — mijenjaii; dva se mila brata milovala: Jakšič Mitar i Jakšič Stjepane); „To govori, a s dušom se bori, To 'misti, laku dušu \,ustr' ; „Niti traže piva ni jediva' ; „A oko nje borje i mramor/e" ; „Več mi Šarac poče odmicaii, A kobila poče ostajal"; „Bolje nam je sva tri poginaii Neg' sramotno danas pobjegntiZi"; „Da s' u zdravlju opet sa-stanewo I crvena (asonancija) vina napijemo* ; „Gorom jašf Kraljeviču Marko (asonancija), Gorom jase, goru proklinjaže* ; „Jednom kroii i daleko skoči''; „Pješke ajte, a konje vodajteu ; „Oj Katice, hčerko jedinice, Svilu svlači, a zlato oblači! Na se meči čudo i znamenje, Sitan biser i drago kamen/e!"; „Sto s'tolike svate po-trudio I tolike konje pomorio?"; „Kud je kuea, svejoj koža p»ca". „Malo s io, pa se odmorio I hladna se vina napojio"; „Veli majka Kraljeviča M'<rka: Blago ti je ovoj staroj majci, Koja rodi pravoga junaka, Svoga sina, Kraljeviča Marka: Kojino je dika od junafca, Strah i trepet carevili Turafca!" i. t. d.
Aliteracije, asonancije i rime nisu u Gröbera pro-vedene (skoro) nigdje. — Ima u prevodu mnogo prevelikih licencija: gebe, nehme, trete, befehle, seh' i dr. Bratučcd preveo je Neffe, četovanje Rauferei i dr.; A uzrasla šeniea bjelica = Siehst du gelbe Weizenfelder blühen, Pa je Momčil brači besjedio — Und nun spricht du Wojwod Momtschil (4 troheja, v. 10. br.), Vino piju Turci janičari = Trinken Wein die Türken Janitscharen, Da s' prebija od drva do drva Kano pčela od cvjeta do cvjeta — Mög sie irren jetzt von Tann zu Tanne, Wie die Biene um die Blume irret i. t. d. (v. 10. i 17. br.). — Interpunkcija je gadna. — Da Ii je izabrao i preveo najbolje i najljepše pjesme i to sve one, od kojih bi umjetnik mogao stvoriti epesku cjelinu: o tome možda
drugi put.	Priredio dr. Trnoplesar.
—<§>—
Pucke učionice u Dalmaciji i packi učitelji.
(Konac.)
Sad čemo preči, da ocrtamo život onih narodnih patnika, koji uz nevjerojatne napore i muke zaslužuju koru liljeba ; ocrtat čemo u kratko ekonomično, moralno i socijalno stanje pučkih učitelja u Dalmaciji, ne bi li ganuli onu nehajnicu — današnju vladu, — e da več jednom priskoči u pomoč tim bjednicima. Quem dii odere, paedagogum fecerc. Po ovoj se rečenici znade, da su ljudi još u stara, drevna vremena oplakivali i sažaljivali biedne učitelje, jer su tegobe njihova' zvanja i njima
bile poznate. Saksonski pedagog S. Heinike (1729 do 1790) najbolje je u svoje vrieme shvatio i razumio ne-voljno stanje učitelja i drastičnim ga načinom svietu prikazao ovim znamenitim riečima : „Bio učitelj u svojoj školi ili išao pred vrata, svuda ga čekaju lica, ^koja ga riečju ili pogledom ponizuju, vriedjaju i žaloste. Cesto mu ne plačaju ni ono malo krvavo zaslužene plače, a hoče li, da se radi toga potuži, to mora prije poderati nekoliko pari cipela, pa ipak ne dobije nista, dok sud-skomu slugi polovinu ne obeča i ne pokloni. Tko u tom žalostnom stanju ne izgubi razum i zdravlje, taj doista ni jednoga ni drugoga nije mogao izgubiti več onda, kad je postao učiteljem itd." — O, pa ni danas za stalno okolnosti nisu na bolje okrenule. Čudno, još je uvjek učitelj, premda sažaljen, strahotno zanemaren i zapušten, barem u Dalmaciji, jer cienimo, da je u svim drugim pokrajinam bolje vidjen i uvažen. A zašto ? Jer se još nije našlo duševnih odlučujučih faktora, koji bi uzeli u obzir učiteljevo stanje, te ga oblakšali. Ima amo kod nas več četvrt vieka i više, da se neprestano vapi za poboljšanje ekonomičnog stanja učitelja, al sve za-ludu, sve ostaje na vrbi svirala. Sve pokrajinske no-vine svake godine pri otvoru pokrajins!<og sabora stav-ljaju na vidik tu okolnost, svak to preporuča, pa ? — nista. Nečemo sad ovdje označivat posebice, koliko plače beru pučki učitelji u Dalmaciji. Reči čemo samo, da učitelji pri učionam III. razreda imaju jedino 350 forinta godišnjih, a uz ovo ili stan ili u ime stanarine 52'50 for. na godinu. Sad nam se namiče upit: mogu li učitelji s takoni plačom prokuburiti ? Jednostavan je odgovor: ne, ne mogu. Praina učiteljima pri učionam III. razreda imaju odnosno toliko plače i oni pri učionam višeg razreda. Predočimo si učitelja sama u svom stanu s takovom plačom, pa opet. učitelja, koji je sklopio brak, te stvorio obitelj, pa čemo moč pojmiti najbolje, kako mu mora biti. Mogli bi navest sve, što mu u takim obstojnostim zadaje muke i jada, al bi to bilo i sad suvišno, pošto sil naše novine, osobito „Narodni List" i „Katolička Dalmacija" o tome tekom više go-dina na dugo razpravljali bez ikakve koristi. Dosta je, da kategorično izjavim, nek več jednoni svak čuje i upainti: Učione u Dalmaciji neče nikad postiči svoje svrhe, dok se ekonimični nepomognu oni, koji u njima igraju glavnu ulogu t. j učitelji, i dok se ne navrnu na pravi smjer, t. j. narodni. Mnogo se zahtjeva od jed noga učitelja, on je tako sapet i nadziran, tako naprčen trudom i mukom, da mora doči do zdvajanja. On ne-može da bude članom družtva, jer ga vječna nužda za-tvara u kuči, otimlje ga zadrugi i rekreaciji. Makne li se samo, t. j. učini li i najmanju i najnedužniju, izjavi li se onim, što jest, disciplinarna mu je iztraga gotova, gotovo mu je progonstvo. Po tome je i sa socijalne strane pučki učitelj u ovoj razrovanoj pokrajini nevoljan i jadan. Pitamo sad, kako mu mora biti sa moralnog gledišta. Svakako zlo. Njegova naobrazba uz najbolju volju mora da zakrkne, jer neima dovoljno novčana sredstva, da nabavi knjiga, časopisa itd., te da se barem u svojoj struci što bolje usavrši ; ne može u družtvo, pa se od njega i šilom otudjuje na uštrb svog moralnog razvoja. Nu najčudnovatije je to, što u nas učitelj ne može biti čist rodoljub, ili, ako hoče da bude, to valja da svoje rodoljublje slano plati. On se ne smije zvati Hrvatom, to bi bilo izvan granica lojalnosti; u školi tog imena ne smije ni spomenuti. Pri ovakim nesretnim okolnostim vec se može nazrieti, kako se mora nalaziti
pučki učitelj u ovoj „zemlji izniinaka", može se promi sliti. kakove moraju biti u njoj pučke učione. Čudimo se čudom, kako je mladež još voljna da stupi u učiteljište, da iz tog „limba" udje „nella cittä dolente, nell'eterno dolore, tra la perduta gente". Nema izlike ; ako škole u Dalmaciji dan danas ne postizavaju večinom peda-gogičko-didaktičnu svrhu, to je najviše s toga, što sta-rija školska viast nežna odrediti sve, što je potrebno i shodno, e da školski organizam razvije svoju zadaču žudjenim uspjehom. Nije kud kamo. Učiteljima valja poboljšati ekonomično stanje, školam valja podati narodni značaj, inače propade ugled i korist škole, propade uzgoj mladjeg naraštaja, propade hrvatskom narodu u Dalmaciji mnoga nada u budučnost, jer „na mladjima sviet ostaje".
Još čemo jednu o kotarskim učiteljskim konferen-cijam. Sretna, izvrstna je namisao, koja je potakla za-vodbn kotarskih učiteljskih konferencija. Ü njima se, kako je poznato, razpravljaju didaktično-pedagogička, disciplinarna i materijalna pitanja škole. Treba priznati, u Dalmaciji se te konferencije sazivlju upravo na uhar škole, jer je učiteljstvo o sebi večinom sviestno svog uzvišenog zvanja, pa u njima radi i razpravlja ozbiljno, dostojanstveno, trezno i samozatajno. Nu, rek bi, da neki zlosretni duh i njih kadšto provijava. Ne možeš tu ¡znositi predloge, koji zalitjevaju od školske vlasti kakve novčane pomoči ili pripomočnih nastojanja. To je zamjerno. Pa premda predsjednik neče to pri sgodi spočitnuti, ipak se vremenom to liepo odkriva, jer ta-kovi predloži ostaju uvjek vox clamantis. Ako predloži zalitjevaju što od jadnili učitelja, e, onda su umjestui, dobrodošli, te ili se mora odmah u praksu uvesti. U konferencijam valja da se pokažeš blagonaklon odredbam starije vlasti, koje su i tu revera „spiritus dominator*, jer je to „conditio, sine qua" neče nijedan od učitelja dostiči nikakvo promaknuče u svojoj službi, makar imao hiljadu zasluga. Sloboda govora tu je tako stegnuta, da mnogima prolazi volja i otvoriti usta. Trebalo bi dakle preinačiti nutarnji red tili kotarskih učiteljskih konferencija. odredjujuči, da u njim vlada sloboda mnienja i govora. Zvuk predsjednikova zvonca, tek trokratni dopust govora o jedilom predmetu i slične neozbiljnosti odavaju robski duh školskog sustava. Učitelji tu izgle-daju poput dresiranih podložnika ili automata, koji govore i predlažu samo ono, što je starijoj školskoj vlasti počudno. Čini nam se uz to, da prosvietljeni devetnajsti viek i razvikani „fin de siecle" toga ne mogu da trpe.
Non quis, sed quid.
—
DOPISI.
Iz Levova, 21. septembra.
(Obči zbor Obšč"stva im. Mih. Kačkovskega). To najznamenitiše narodno društvo avstro-ogerskib Rusov lani ni moglo zborovati, ker je bila vlada prepovedala zbor zaradi kolere. Dne 19. sept. pa je bil občni zbor v Levovu za dve leti. Udeležilo se ga je mnogo naroda, največ seljakov, potem svečenikov in posvetnega naobraženstva. Došlo je tudi obilo ženstva, v obče pa členov tudi iz oddaljenih krajev Galicije. Društvo je šlo k službi božji s svojo zastavo. Potem se je v „Nar. Domu" zbralo nad 1000 členov, in je predsednik Obščestva otvoril zborovanje. Otec Kobljanskij
je imel oduševljen govor, v katerem je razpravljal pomen društvenega prapora, na katerem so slike Vladimira, Olge, Cirila in Metoda. Rekel je: Te slike kažejo na historijo našega naroda. Yr komur bije rusko srce, vsi zaščiščajmo sporočene nam svetinje: cerkev, črko sv. Cirila, če treba, tudi z življenjem. Dokler je naša ruska cerkev in čvka sv. Cirila pri nas sveta, ne premagajo nas : vrata pekla, a z njuno izgubo propademo.
Nato je tajnik g. Grendžol poročal o dvoletnem društvenem delovanju. Glavni odbor je imel 50 sej. Odvetnik dr. Iv. A. Dobrjanskij je društvu požrtvovalno mnogo pomagal ob raznih prilikah. Izmed knjig, katere je društvo izdalo ta čas omenjamo naslednje št. 203 : „Hobijii rpoiiiii h HOBa BajiioTa bi ABCipin h OTieTi o ft-kaTeJiBHOCTn BHjvfcjia OCm,ecTBa aa 1891/2 poKt" ; i. 204: H36paHHHH ŽKnTia cbhthxi; h. 208 JIovveHie o cirpaBax,i. napo^htm.; 210 ,. JTkHe6HHH sejma"; 210—212: HstacHeHieEoacecBeHHoii jiHTyprin" ; m. 213—214 KajieH^apt Ha 1894 p. ; 215 ^TeHia jas Hapo;a;a H. II; 218 „PyccKin mhcjih h IIo-BtcTKH" ; 220 „PjccKaa iiCTopia bi HOBi!CTKaxi' ; 221 „ji,tth HamitX'L ropi" itd. Sedaj se tiska koledar za leto 1895. Knjižice se tiskajo v 6000 iztisih, koledar v 7500; o liturgiji pa v 9000 izt.
Veliko sitnost je imelo društvo s koledarjem za leto 1894. ; zastran ne dobro zadete podobe cesarjeve je bil koledar zaplenjen ; bile so na kmetih preiskave zastran knjige. Društvo je moralo do najviše instancije pritožiti se, in tu še le je bilo razglašeno, da koledar je nedolžen; ali škoda moralna je vendar ostala. Prilično podobna neprijetnost je bila z zastavo, ker vladni organi niso dopustili ne slike, ne napisa, kakor je želelo društvo. Ministerstvo je pa v to vendar privolilo.
Osrednji društveni odbor je imel mnogo sej zastran vprašanja o uvedenju taki') zvane fonetike pri pouku ruskega jezika v narodnih šolah. Najprej se je obrnil do mitropolita Silvestra SembratoviČa, da bi se v družbi drugih 2 škofov obrnil do naučnega ministerstva. Ko ni bilo vspeha na to stran, poslalo je društvo obsežno in utemeljeno prošnjo cesarju o nedopuščenju fonetike v rusko književnost. Tudi ta prošnja ni bila uslišana. Vsled tega je odbor sklenil pripraviti materijal za etimologiški bukvar z imenom „ PjccKaa Ppa-HOTa" in je izbral zato poseben odbor. Bukvar se uže sestavlja.
Iz založenih knjig je odbor mno jo razdelil raznim čitalnicam. Glavni odbor je gledal na to, da bi se pri izdavanju knjig poštevale gospodarstvene in narodno-patrijotiške potrebe naroda. Društvo ni hotelo razložiti svojih knjig na sedanji .deželni" razstavi. Društvo je v zvezah z ameriškimi rojaki, katerim pošilja svoje knjige.
Členov šteje sedaj društvo 5357. Poddružnice so prirejale poučne in zabavne večere. Nabralo se je uže nekaj denarja, da bi si društvo osnovalo v Levovu svoj „Dom".
Avstrijski Rusi nimajo ne plemstva, ne bogatega meščanstva ; oni se sestavljajo iz preprostega naroda (upocro-jhojjiihi»". Ta preprosti narod zaostavši najprej vsled tatarskega, potem poljskega pritiska, dandanes vendar napreduje. Obščestvo naše pa bolj dela, nego govori. Dohodov 1. 1892. in 1893. je imelo skupno 15.805 gld., razhodov pa 12.393 gld. Obči zbor je sklenil izpremeniti nekatere odstavke dosedanjih pravil, da bode delovanje še obširniše. Imenoval je tudi častnimi člani : dr. Deljkeviča, dr. Dobrjanskega, Litin-skega, otca Kobrynskega in dr. Dudykeviča. V novi odbor so izbrani zaslužni možje in rodoljubi, predsednik ostane i nadalje B. A. Dedickij. Zbor je razpravljal raznovrstne točke, med temi tudi, da je treba množiti posojilnice in hranilnice, da bi se zaprečila ekspluatacija naroda po židovstvu. Otec
Mih Berbickij je dokazoval škodo fonetike. Zbor je z velikim oduševljenjem sklenil, da se kar možno brzo natisne etimologiški Bukvar. Izdd se tudi slovar, ki pojasnjuje manj znane besede staroslovenskega obrednega jezika. Tudi je zbor priporočil društvu, da bi snovalo si privatne šole, v katerih bi se poučevalo v neizkaženem ruskem jeziku in pravopisanju, ne pa v popačeni fonetiki. Po peturnem zborovanju se je obči zbor razšel; nekateri so odpotovali domu, drugi pa so čakali na muzikalno-deklamatoriški večer v „Nar, Domu". Zabava pričela je ob 8. uri s pesmijo : „Kto 3a HaMit, Bori aa hhmt>", ki je dostojna marsiljanka avstrijskih Rusov. Bil je krasen večer s programom petja, glasbe in deklamacij. Poslovili so se naši ljudje s tolažilom, da delujejo za prosvečenje naroda,
s tem ko se Poljaki zabavljajo na „deželni" razstavi.
—<§)—
Ruske drobtinice.
C-i> mipy no HHTKi, roaoMj py6axa
Politiško-elconomne. Odsek za eolnino obelodanil je „ciihcokt. napoio^obt. pocciiicKaro joproBaro ijuioTa" do 1. ianuvarja 1894. 1. Vseh parobrodov trgovinske mornarice v vnanjih morjih je bilo 203 z vmestimostjo (skupnostjo) 109.872 ton: v Črnem inorju 146 parobrodov z vmestimostjo 89.190 ton, v Baltijskem 48 parobrodov z vmestimostjo 18.690 ton, v Belem 9 parobrodov z vmestimostjo 1992 ton. Iz 203 parobrodov je izgotovljenih v Rusiji le 39, ali 20"/o; v kaspijskem morju trgovinskih parobrodov bilo je 123 z vmestimostjo 53.559 ton; domačega dela jih je 58, ali 43%.
Ruski neftni trgovci i obrtniki so se dogovarjali s takistim društvom ainerikanskiin „Standart Oil", da bi si mirno določili ti i drugi svoj delokrog, v kojem bi prodavali ruski trgovci ruski kerosin, amerikanski pa — amerikanski. Ali iz teh pogovorov nič ni bilo prida. Da bi torej naši trgovci mogli bolj vspešno tekmovati z amerikanskimi, ruski rladelct (posestniki) neflnih zavodov namer-jajo ptrovesti crez Persijo do Persidskega zaliva kerosinov pro-vod, po katerem bi torej očiščena nefta kar sama lila se! Pač bi Rusi nastopili Amerikancem na njih predolgi rep, ko bi se to predprijetje uresničilo!!
Jakutska oblast (okraj) daje vsako leto nad 10 milj. rub. čistega zlata. Tudi dostavlja vsako leto pušni tovar (Pelz\vaaren) ne le vsej Rusiji, ampak tudi zapadni Evropi. Vendar pa še do sedaj ta bogati krai ni zvezan s splošno telegrafno mrežo, katera se konča v Kirensku. Tudi udobnih (primernih) potov ni, vendar pa zlatopromišleniki platijo primerno velike naloge; vsled vsega tega tudi najplodorodniši zlati priiski ne razvijajo se tako vspešno, kakor bi to moglo biti pri bolj ugodnih tržnih razmerah. Torej tamošnje vlasti prosijo, da bi se ustranile vse te zapreke, kar se gotovo skoro zgodi, po možnosti se ve da.
„Ce30HHbiH ."HCTOKt" poroča, da je letos na kavkaških mineralnih voduh vseh vračev (zdravnikov), tamošnjih i prišlih 89, iz kojih 55 praktikuje v Piatigorsku, 20 v Jessentukah, 17 v Železno-vodsku. 9 v Kislovodsku. Le 9 lic pohaja razne vode, iz kojih 6 sprejema bolnike na dveh grupah, 2 na treh. 1 na četirih. Ženskih praktikuje na kavkaških vodah 5. Iz čisla vseh vračev je 40 doktorjev medicine, 11 zasebnih prepodavateljev (docentov) i 9 profesorjev. Pogledala bi kaka slovenska Eskulapova znamenitost na te vode! Ruska svetila jemljejo (— derejo !) po 50—100 r. ža jeden sovet!! . . .
Iz Baltiških okrajin za poslednjo dobo prihajajo precej ugodne novosti. Letos je minulo 75 let, kar je ruski car osvobodil preprosti baltiški ljud od strašne sužnjosti, v koji je bil pod jarmom nemških vitezov, Latiši i Esti niso pozabili te velike carske milosti i ne-
davno so prazdnovali jo sijajno vkup s — kako bi vi rekli —
vkup s svojimi nekdanjimi tlačitelji — pribaltišlcimi Nemci. Radi tega zbrala so se vsa latiška pevska društva v Rigo, kjer so se vršile slavnosti. Latiši i ¡".sli so mislili, da bo to splošni ruski prazdnik ; Nemci pa so ga izpremenili po svojem v pangermansko-demonstracijo, kar se je pa odkrilo še le iz slavnostnih govorov. Postalo je jasno tudi to, da se ruske vlasti (oblasti) prazdnika nis» udeležile iz-za nemške oholosti, česar pa ne odobrujejo nekateri Rusi-, tudi po našem morale bi ruske vlasti napeljati vodo na svoj mlin, kar bi jim se ve da ne bilo pretežavno. Hvala Bogu, da so na prazniku našli se taki hrabri Latiši i Estonci, kateri so glasno zajavili svoj protest proti pri drznim, nemškim zvijačam .... Evo vain pa le vkusen sad lažnjive slovanske človečnosti, katera vselej diši po — neodločnosti!
Prihodnjega leta bo 100 let, kar je Jekaterina II. priklopila k Rusiji nekdanjo Iiurlandijo z glavnim mestom Mitaco. Po tem povodu vršd se uže letos priprave, da bi z njimi dostojno označili ta velevažni državni čin. Tamošnji gubernator je pa menda vrl ptiček — nisi me res fallit — g. Sverbejev; ta je pa precej začetkom vse to delo vzel v svoje rok". Posledice so se uže pokazale: kurlandsko dvorjanstvo (ricarstvo) sklenilo je, da uvekoveči pamet Jekaterine s prekoristnoj napravoj, katere so do sedaj silno pogrešali — lečebnicoj za blazne po vsej deželi.
„St. Petersb. Z:itung" pripoveduje, da je v Moskvi neki Gennadij Vladimirovič Gruzdjev, rodivši se 179G. leta, mu je torej sedaj skoro celih 98 let na hrbtu. To pa ni taka redkost, da bi o njej pisali, da pisali bi celo iz Moskve v Petrograjske nemške 110-vine. I)es Pudels Kern je v tem, da je G. V. Gruzdjev najttarši ruski činovnik, kateri bo letos prazdnoval 80-letnico svoje državne službe v činu tajnega sovetnika. Sedaj je člen Moskovske dume (magistrata) i Moskovskega zemstva. Tudi je predsednik Moskovske bolnice za oči. Da bi jih še dolgo ne zamaknil!
V Rusiji so sedaj 3 zajmi s srečkami: 1 i 2, notranji i še dvorjanski. Prvemu bo leta 1895. ravno 30 let. Uprava državne banko pravi, da v njenih predalih leži več nego 250 sreček zares srečnih na vsoto 265.000 rab., za koje se še do sedaj nikdor ni oglasil! Kaj neki to pomeni ? Se ve da le dostatek, ali pa nemarnost .... Vaš pokorni sluga tudi ima polovico take obveznice, zorko sledi za srečkanjem, pa — Bce ociaeics c-h jphhhhmi hocomt,, kakor Rusi pravijo ; a BMiirpaii a : Kart (ju mu menan, ^oporoii Moii „Slov. Sv.!" Ho yBu! EojpHBoii Kopon-fc Bori. pori ne jj,aew. . . .
Božidar Ivorcov.
Vlada snuje „Bucrnee K0Mep'ieccK0e jvmiime-jHHBepciiTera". To bo prvi zavod te vrste v celi Evropi. Vlada jako skrbi za trgovski naraščaj, da se tako osvobodi tujcev, ki imajo dober zaslužek, po, Rusiji niso prijazni.
Zanimivo je poročal „Galičanin" ob vplivu „Landerbanke", posebno na Bolgarijo in Srbijo ter na Poljake. Minister Dunajewski da je osnoval to banko z denarjem izgnanih francoskih jezuitov, postavil jej na čelo grofa Wodzickega. Banka je iskala svojiii klientov posobno v Bolgariji in Srbiji ter ju srečno spravila pod svojo financ, zavisnost. Poljaki pa da so dobili z njeno pomočjo tako trden, političen položaj. In tudi brat min. Dunajewskega postal je pod temi vplivi kardinal u Krakovu. A glasilo te banke „Przeglad" pravi, da banka osvabaja južne Slovane od — pan-slavizma.
Poročajo, da oktobra meseca prideta v Rusijo dva znamenita franc. romanista: Paul Bourget in Hugo Lerouet. Oba bosta predavala: in sicer prvi „o položaju sovremenega romana", a drugi o — „ljubezni"'.
Car je dovolil, da smejo častniki dvobojem braniti svojo čast. To je bilo do sedaj zakonom prepovedano, ali kaznovalo se ni strogo.
Vdova Medvédnikova podarila je'„duhovnemu védomstvu" v Moskvi 400.000 rub. ter posestvo in gromadni dom blizu Zveni-goroda. V tem domu bode preskrbljenih 30 umirovljenih duhovnikov in 30 drugih starčekov in starek.
Cerkveno-šolski shod je razpravljal nedavno o svojih zadačah in potrebah. Tu se je pokazalo, da narod vedno rajši pošilja v cerkvono-župne šole dečke in deklice. Posebno radi dajo deklice v te šole, ker se tu učč ročnih del. Shod je sklenil, da bode posebno skrbel za odgojo deklet, teh glavnih stebrov dobrega raz-vitka mladega pokoljenja, a ruska duhovščina sme take šole na svoj trošek in darove ustanavljati, kolikor hoče.
Rusi se vedno bolj zanimajo za mlekarstvo in zelé razviti je po možnosti na široko, da bi te produkte tudi izvažali in tako pridobili vsaj del tega, kar gubé pri slabi žitni trgovini.
Finančno stanje Rusije je dobro : od l./I' t. 1. — 1/VI t. 1. imela je Rusija nad 37 mil. r. več dohodkov nego stroškov. Nadejajo se do konca t. 1. še večih viškov dohodkov nad stroški.
V „Mosk. V6d." št. 232. t. 1. razpravlja neki R.: „^to raicoe pycco$MiCKia napiin y C.iaBsiin. ?" Odločno trdi, „da specijalnih ruso-filov ni med Slovani ter jih nikdar ni bilo". Ime „rusofil" iznašli so zapadni novinarji, a Rusi je ponavljajo, ker Slovanov ne poznajo Premnogi Rusi so se razočarali ter govore, da jim Slovanstvo ni mari. A vendar pazijo, kaj se godi med Slovani. To pa dokazuje, da je ¡sanimanje živo in potrebno. Slovanske stranke so čisto drugačne, kakor na zapadu. Tako n. pr. ima le na Češkem socija-lizem nekaj privržencev, ker je zemlja jako naseljena in ima mnogo tvornic. Stranke snujejo časi posamični čestoljubci, ali pa se razvijajo stranke, ker neki mislijo, da bodo narodnost ščitili na tak način, katerega drugi ne odobravajo. Srbski naprednjaki mislijo n. pr. da objedinijo Srbstvo pod pokroviteljstvom Avstrije. Hrvatska „narodna" stranka pa nekaj jednakega pričakuje od madjarske pomoči za svoj narod. Zares narodne stranke, misli pisatelj, morajo biti Rusiji prijazne. Prava narodna stranka da je v Hrvatski „neodvisna" stranka, a „stranka prava" da je šovinistističn-a. Sovražniki očitajo tudi slovenski pravi narodni stranki, da je rusofilska, kakor so očitali Staročehum — nekdaj in očitajo Mladočehom sedaj. Tudi t. zv. ukrajinofili nimajo zaslombe v narodu. Zares narodne stranke celó med Poljaki, pravi R., govoró, da je treba sporazumljenja z Rusijo. Med Srbi je tudi jako šovinistična stranka, ki bi vse nas od Save do Črnega morja in Egeja rada spravila pod srbsko državo, ali ona ni narodna. Vsak pravi Bolgarin ne more biti drugo, nego Rusiji prijazen. V obče torej, pravi slovanski narodnjak, trdi R., ne more biti Rusiji sovražen, za to je nazvanje
„rusofil" nepotrebno. C. —--
OGLED PO SLOVANSKEM SVETU.
a) slovenske dežele.
Politiško društvo „Edinost" je imelo 16. t. m. izreden občni zbor in sicer v prostrani dvorani, ki jo je najel za telovadbo „Tržaški Sokol". TJdeležniki so došli iz mesta in okolice, ali ne v takem številu, kakor so zahtevale točke zborovanja. Zastopani so bili tudi vsi četiri listi, ki v Trstu zastopajo slovenske in slovanske interese. Predsednik prof. M. Mandič, predstavivši c. kr. policijskega višega komisarja Bacherja, omenja, da je bil odložil predsedništvo vsled raznih očitanj radi društvenega glasila, da pa je, na prošnjo posebne deputacije, prevzel zopet to čast, ker je deputacija kazala, da je to potrebno zaradi ohranjenja sloge med Slovenci in Hrvati. Omenil je, da je odbor po občnem -boru deloval pri 2 spomenicah, jedna teh pride pozneje na dan; druga spo-
Štor. 18.
menica govori o zanemarjenju slovenščine pri Tržaškem sodišču, o čemur je govoril uže zastopnik Nabergoj v državnem zboru. Ta spomenica je prišla uže na referat in bode imela vsaj to posledico, da se bode odslej objektivniše poročalo o tej točki. Odločni naši državni poslanci, zlasti Spinčič, so dosegli dve važni izpremembi v vladnem osobju v Istri. Upravitelj okrajnega glavarstva u Poreču in vladni zastopnik v istrskem dež. zboru vitez Eluschegg je šel v pokoj, vitez Schwarz je pa premeščen v Trst.
Nato nastopi državni poslanec vitez Nabergoj. On misli obširniše govoriti na shodu I. okraja okoličanskega, ko bode razgovor o dopolnilni deželnozborski volitvi; ker ni danes mnogo občinstva, hoče se pri razpravljanju delovanja v deželnem zboru Tržaškem in državnem zboru omejiti. Opisujoč položenje Slovencev Tržaških, pravi, da je to uže neznosno. Slovenski predlogi se ne uvažujejo, in poslanci jih ne morejo niti utemeljevati, ker se provzročuje vedno ropot. Če se bode to ponavljalo, prisiljeni bodo poslanci nastopiti drugo pot. Okoličani so pa tudi sami mnogo krivi takemu tužnemu položenju, ker se ne dajo poučiti od naših, temveč poslušajo bolj italijansko stranko. In vendar bi okoličani mogli izpre-videti, kaka je ž njimi; saj jih mesto niti materijalno ne podpira, v tem ko se mestni davki stalno povišujejo tudi za okolico. V malo letih so se v mestu povišali dohodki za 300.000 gld., takö da jih je sedaj 1,200.000 gld., in vendar imajo nedoitatka letos zopet za 45.880 gld. Nabergoj se je uže pritožil na Dunaju zaradi takega gospodarstva. Poseben slučaj, kako se postopa z okolico, pokazali so zdravniki, ki so lani samooblastno, protizakonito postavili takso, ne da bi se odstranila, kljubu pritožbam pri županstvu. G. Nabergoj pravi, da tako gospodarstvo bi ne bilo možno dandanes niti pri Turkih, ampak morda., .jedino pri Zulu-Kafrih. Znano je tudi, kakö opasen je novi šolski zakon, katerega bi ne mogla nobena vlada priporočati v potrjenje; gosp. Nabergoj je to razložil na Dunaju, vendar se boji, da se potrdijo ti ukrepi italijanske deželnozborske večine, ki so nasprotni državnim in našin narodnim interesom.
O delovanju v državnem zboru je poročal tudi letos na občnem društvenem zboru posl. Spinčič ; gosp. Nabergoj omeni zatorej le nekoliko. Ozirajoč se na Taaffejevo vlado, pravi, da so jo Slovenski poslanci, združeni v Hohenwartovem klubu, podpirali; Taaffejeva vlada je mnogo obečevala, dala pa ni nič; oduševljeni torej poslanci niso mogli biti. Ko je nastopila Windisch-Grätz-Plenerjeva vlada, treba je bilo pre-vdariti, ali je možno še nadalje vstrajati v Hohenwartovem klubu in podpirati koalicijsko vlado. Ker pa se je izrekla ta vlada za ohranjenje dosedanje posesti, ta posest pa je pri Slovencih jednaka ničli, bilo bi pač nemožno podpirati tako vlado. Zato so se slovenski in hrvatski poslanci posovetovali ob nastopu vlade. Bila so različna mnenja; jedni so hoteli, naj bi še počakali.
Nabergoj je predlagal, naj bi vsi slovenski in hr-vatsld poslanci takoj izstopili iz Hohemvartovega kluba, in du bi se smatrali kot poseben del, ki bi opazoval vlado. Kakor bi postopala vlada, takö bi se ravnala ta skupina. Tudi je Nabergoj hasovetoval, naj bi se novi vladi predložila posebna spomenica, v kateri bi bile označene točke in zahteve te skupine; ako bi jih bila vlada sprejela, naj bi se bili vrnili v Hohenwartov klub, drugače pa ne. Ta predlog Nabergojev pa se ni sprejel, in tako so se razšli-, deset jih je izstopilo iz Hohenwartowega kluba, namreč 6 Slovencev in 4 Hrvatje, drugi pa so ostali v starem klubu. Vsled izstopa desetorice iz Hohenw. kluba, se položenje ni izpremenilo ; pač pa bi bilo utegnilo imeti posledice, pravi
g. Nabergoj, ako bi bili izstopili vsi slov. in hrv. poslanci iz Hohenw. kluba.
Glede sedanje vlade omenja govornik, da Windisch-Graetz je pošten konservativec, blaga duša, ali okolo njega je nekaj razvajenih ljudij, ki nasprotujejo vsemu, kar je slovanskega, katerim so najpravičniše zahteve slovanske uže „panslavistiške"; in tak6 ostane Windisch-Graetz in še kak drug pravičen minister onemogel nasproti takim razvajencem in slovanskim nasprotnikom, v^e pojde tako dalje, zruši se ali parlament, ali pa sedanja vlada. Ni možno reči, kaj bode tudi v bližnji bodočnosti. Narodi se ne dajo več dolgo tlačiti dandanes; saj je sedaj tudi delavsko vprašanje na dnevnem redu po vsej Evropi. Tudi Slovanom bode treba dati, kar jim gre; le tako bode možno izogniti se viharjem, ki groze.
Takč je završil vitez Nabergoj svoje poročilo, kateremu je pri različnih stavkih glasno pritrjevalo občinstvo. Inženir pl. Živic odobruje Nabergojevo poročilo, pristavljajoč, da pri takih razmerah je možna jedino opozicija. Veseli ga, da kaže tudi posl. Nabergoj na potrebo shodov v okolici. Na takih shodih naj bi se narod poučeval tudi o občem volilne-m pravu. Deželnim poslancem Tržaškim, ki so členi tudi mestnega soveta pa uže davno ne kaže drugega, kakor iastopiti; saj ondi ni možno doseči ničesar. Ta sestava z mestnimi zastopniki je poleg drugega tudi sama po sebi nenaravna; saj mesto in mestni zastopniki imajo povsem druge interese, kakor pa kmetska okolica. Tržaško se smatra za provincijo ; naj bode mesto samo za se; ostali, slovenski del provincije pa zopet sam za se; le dež. zbor naj bi bil skupen. Na to je treba delovati. Odobravati moramo postopanje poslancev Spinčiča, dr. Laginje, Mandiča, Nabergoj a, in želeti, da bi tudi dalje tako zagovarjali narodne interese. V tem smislu jim izrecimo zahvalo in zaupanje. Nabergoj, zahvalivši se za predlog, povdarja, da je treba poučevati narod v okolici, ker doslej ni še popolnoma dozorel za odločbo po nasovetu predgovornikovem.
Tudi g. Jakič, urednik lista JI Pensiero Slavo", se izrecno zahvaljuje sedaj Nabergoju, kakor je bil pred 2 letoma njegov nasprotnik. Jakič se dotika različnih toček. Tak6 pravi, da v Trstu je potrebno, da slovanski živelj ob slovesnih prilikah ločeno izkazuje svojo lojalnost, ker drugače se ta lojalnost porablja na zgorej v pogledu na skupno na-seljenje. Naj se jasno vidi, kako izkazujejo lojalnost različne narodnosti, vsaka sama za se. Razmere so take, da je potrebna v slovanskem in dinastiškem interesu ločitev ravno in posebno v Trstu Oficijozni listi niti ne omenjajo Slovanov pri udeležbi lojalnih pojavljanj; zato predlaga govornik, naj se pol. društvo „Edinost" ravna po tem nasovetu.
Osebne izpremembe se ne morejo visoko poštevati, dokler ostaje sistem sam neizpremenjen — nadaljuje govornik. Pri mestnem zborovanju nimajo slovanski novinarji vstopa. Slovenski zastopniki pa se motijo z galerij, kedar hočejo govoriti. Nadalje pravi g. Jakič, da njegov list je bil v 6 letih 185 krat zaplenjen; v Trstu ni nič bolje za list, nego je bilo v Pulju. Priporoča Nabergoju, da bi interpeloval za-stran tega v drž. zboru. Nabergoj hoče ustreči tej želji, ako dobi dovolj drugih tovarišev za podpis interpelacije.
G. jajčič praša posl. Nabergoja, zakaj ni pristopil jugoslovanskemu klubu, kateremu pripadata Spinčič in Laginja, ko je bil, žal, prepozno izstopil iz Hohenw. kluba; želi, da bi se slovenski poslanci pridružili klubu Mladočehov. Jajčič se je bil zarekel pri imenu kluba, in je g. Nabergoj odgovoril, da ni mogel vstopiti v klub, katerega ni. Sicer pa se je Jajčiču videlo, kateri klub da je mislil.
G. Gjivič ni zato, da bi se izreklo zaupanje vsem
poslancem, ker niso složni, in ne sedi Nabergoj v tistem klubu, v katerem sta Spinčič in Laginja.
Urednik našega lista opomni, da pl. Živic predlaga zaupanje za to zaslugo, da so izstopili iz Hohenwartovega kluba. Drugače bi morali mi še na druge strani kritikovati postopanje izstopivših poslancev; kajti morali bi bili pridružiti se največemu slovanskemu klubu. No, tega ne pošteva predlog g. Živica; v omejenem smislu pa zaslužijo vsi tisti poslanci zaupanje, za katere predlaga zaupanje pl. Živic. Nato je g. Gjivic umaknil svoj predlog.
Nato je utemeljeval g. Jakič željo, naj bi posl. Nabergoj s tovariši deloval na to, da s pomočjo Mladočehov in skupno ž njimi zasnujejo poseben slovanski klub. Gosp. Nabergoj omenja, da imajo razni slovanski klubi različne težnje, da n. pr. od češkega drž. prava bi ne imeli Slovenci ničesar, da pa vendar solidarno postopajo Mladočehi in južni Slovani, da je jeden poverjenik med njimi itd.
Tudi drugi členi, kakor dr. Gregorin, dr. Pretner itd. so napravili pri razgovarjanju različne opomnje. Naposled sta se sprejela oba predloga; o zaupanju, po predlogu Zivi-čevem, in o slovanskem klubu, po predlogu Jakičevem. Zaradi kasne ure so se druge točke odložile za drug izredni občni zbor po predlogu dr. Pretnesja. Predsednik pa je zaključil zborovanje s tem, da je laskavo omenjal delovanje deželnozborskega zastopnika dr. Sancina, ki se je sedaj preselil za novo službo v Gorico.
Nalašč smo obširniše poročali o tem zborovanju, ker je zlasti posl. Nabergoj razkril nekaj, kar dela njemu veliko čast ko je s svojim, recimo, naravnim razumom pogodil jo bolje, nego njegovi izstopivši kolege, ki niso — poslušali njegovega jako modrega nasoveta pri nastopu sedanje koalicijske vlade. G. Nabergoj je bil skromen dovolj, da je molčal o svojem nasovetu. Skromnost hvalimo, dasi bi bilo bolje, ako bi bil v tem slučaju naravnost Slovanom v obče naznanil svoj nasovet. Na Slovenskem bi bil morda ravno s tem zaprečil tisto dvomljivo modrost, katera je začetkom tega leta po raznih novinah hvalila tiste, ki niso izstopili ravno tako, kakor tiste, ki so to storili in temu postopanju pripisovali nekako, doslej še ne nastopivšo politiško imenit-nost in važnost — slovenskega naroda. Tu se je uresničilo: Was der Verstand der Verständigen nicht sieht — — — Pomenljivo pri tem zborovanju je tudi to, da je slovensko politiško društvo odobrilo predlog za osnutje posebnega slovanskega kluba. —
V obče pa smo na tem zboru zapazili mnogo stvarij, katere zaslužijo po slovenskih novinah posebnih pojasnil; izrekla so se tudi mnenja, ki kažejo na slabost občih nazorov.
O jeziku pri c lu\ dež. sodišču Tržaškem. Dne
16. t. m. vršila seje pri c. kr. dež. sodišču v Trstu proti slovenskemu seljaku iz Istre kazenska razprava, katero je vodil in proglasil sovetnik Trnovec v slovenskem jeziku. To ni čisto nič novega, kajti ta sodnik ravnal se je vedno po zakonih in je nasproti slovenskim zatožencem vodil razprave v slovenskem jeziku. Jako smo se torej začudili, da so Tržaški ital. listi in po njih znane njih, prijateljske nemške novine kar naskočile tega sodnika, češ, da se je prvikrat drznil rušiti vkoreninjeni „običaj* razpravljanja v slovenskem jeziku. Zakaj so pa doslej molčali? No, mi vemo, kam pes taco moli. A tudi pri tem protestovanju se ital. novine ne morejo opirati nego na „običaj", o katerem bi slovanski nasprotniki v svojem „liberalsvu" morali vendar priznati, da ta ta usus je abusus, da je torej krivičen in nasproten zakonom in specijalno tudi naredbi justičnega ministerstva z dne 15. marca 1862., št. 865, ki je bila izdana tudi na deželno više sodišče Tržaško.
„Edinost" ima v tem smislu stvaren članek, ki pravi, da „zakon naš sploh ne pozna „nikjer uradnega jezika" in tudi ne „uradnega" italijanskega posebe. Zakon naš pozna v sodni upravi le sodne jezike, in to so vsi oni jeziki, ki so v kaki deželi običajni. Da je naš jezik slorenski in hrvatski v okrožju deželnega sodišča Tržaškega običajen in v principu jednakopraven z italijanskim, o tem ni danes nikakega dvoma več. Le v praksi ne uživa še pri sodišču istih pravic, kakor italijanski jezik ..." Ihering pa pravi: „Tisoč let krivice ne vstvarja niti jednega trenotka pravice" ; zato se obrača člankar „Ed." do predsednikov Trž. višega in dež. sodišča, ne kakor italijanski listi, da bi grajala zakonito postopanje c. kr. so-vetnika Trnovca, temveč s prošnjo, da „poskrbita, da se zapisniki s slovenskimi, ozir. hrvatskimi obdolženci in pričami vedno vodijo jedino le v slovenskem, oziroma hrvatskem jeziku, ter da se glavne razprave pred kazenskimi sodišči vodijo v takih slučajih izključno v slov. in hrv. jeziku". Tudi obtožbe naj se vlagajo proti našim strankam v našem jeziku, in uradni branitelji naj bodo vešči našega jezika. „Edinost" zaključuje: „Mi poznamo pravicoljubje novega predsednika dež. sodišča, do katerega se obračamo še posebe, da ne bodemo dolgo čakali, da ugodi pravičnim našim željam".
V Gorici izhaja sedaj 5 slovenskih političnih listov in 4 nepolitični.
O uličnih napisih v Ljubljani. V mestnem sovetu Ljubljanskem je prišlo do razpravljanja prepovedi samoslo-venskih napisov po deželnem odboru Dr. Tavčar je vso stvar osvetlil v obsežnem izbornem govoru. Sklenila se je pritožba do najviše instancije.
Celjsko vprašanje dobiva pri nemških nacijonalcih in liberalcih vsak dan jedno stopinjo obsežniši pomen ; srdaj je to vpra anje narastlo uže do avstrijskega pomena. Dr. Foregger je izdal posebno brošuro v kateri se izpoveduje, da Celje je mejno nemško mesto, na jugovstoku avstrijskega nemŠtva. Od nemškega značaja Celja je zavisen nemški značaj tudi bližnjih trgov in vasij ; ako se vstvarijo slovenske vspo-rednice pri sedanji gimnaziji v Celju, ali ako se vstvari se ve da le utrakvističai tako zvani slovenski niži gimnazij v istem Celju, pade to mesto za nemštvo, s tem pa bi bila izgubljena južna Štajerska za nemštvo. Torej sklepajo prijatelji slovenski : v Celju se Slovencem ne sme nikakor privoliti ne poseben niži gimnazij, ne vsporednice pri sedanjem gimnaziju. No, ko bi bili izvodi naših prijateljev pravilni in resnični, vredno bi bilo da bi Slovenci sami, tudi na svoje roke, zasnovali gimnazijo v Celju. Imeli bi ta dobiček, da bi izostal škodljivi utrakvizem, in da bi dobili vsaj jedno zares slovensko gimnazijo, kolikor se dostaje pouka. V Ljubljani zbirajo „katoliški sklad"; ta sklad bi primerniše porabili za slovensko gimnazijo v Celju nego pa za kako germanizatorsko in lati-zatorsko tako zvano katoliško gimnazijo v Ljubljani.
No, slovenski zavezniki državnozborske koalicije vidijo, kaka plačila dobivajo od nemške liberalne stranke, da jo podpirajo v isti koaliciji na škodo slovanskim narodom.
Razdelitev dež šolskega soveta štajerskega. V svoji 37. letošnji številki razpravljajo Ljubljanske „Novice" o tem za štajerske Slovence bistveno važnem vprašanju. Kakor znano, izrekel se je bil nedavno posl. dr. Gregorec, da namerja pričeti najodločnišo agitacijo v dosego tega namena, kajti Slovenci na Štajerskem in Koroškem izvestno ne dosežejo nikdar svojih pravic, dokler odločujeta dosedanja šolska soveta na Koroškem in Štajerskem. Člankar omenja potem Dunajskih punktacij, katere bi bile imele izvestno najboljših posledic, ako bi se bile rave 'le, in da ni njih veljava prestala ob čeških mejah. Člankar se je uže svoječasno, ko
so bile češke punktacije na dnevnem redu, potezal za razdelitev koroškega in dež. šolskega soveta, in tedaj bi se bilo morda moglo kaj storiti v dosego tega namena. A stvar ni še zamujena: sedanji položaj je le začasen, koalicija se morda razdre nepričakovano, za to je potrebno pripraviti se na vse, da nastopimo v odločilnem trenotku z jasnimi terjatvami. Prej ali pos ej pride čas, ko bode vlada prisiljena iskati sprave z vsemi narodnostimi, ker bode sicer nemožno daljše parlamentarno vladanje. — „N." naglašajo zatem, daje treba v Avstriji rešiti narodnostno vprašanje skupno, ne pa češko, slovensko, malorusko itd. vsako za-se. Zaradi tega priporočajo našim poslancem, da bi delovali v politiških krogih na to, da se dež. šolski soveti ločijo po narodnostih. Nekdaj bi se bili temu morda upirali Čehi, a sedaj je nadeja, da se osvedočijo i oni, da bi bila stvar zanje le ugodna. Kar se dostaje Poljakov, misli člankar zopet optimistiški, da bi sprva morda oporekali, a konečno se utegnejo sprijazniti s to mislijo; odnošaji maloruski se nikakor ne morejo primerjati s položajem Slovencev na Koroškem, kajti Poljaki niso tako nasprotni Malorusom, kakor koroški Nemci Slovencem. Tudi vsi štajerski Nemci ne bi ugovarjali razdelitvi dež. šolskih sovetov po narodnostih. Kakor so se isti Ueinci potegovali za nemške šole, ne bi smeli ugovarjati taki zahtevi, ki je dosledno urezana po njih načelu. H koncu sklepa člankar iz navedenega, da položaj sploh ni tako neugoden, da bi se taka delitev izvesti ne dala. Treba je le odločnega postopanja in nekaj politiške spretnosti, ako hočemo priti do cilja.
V Kranju se je oglasilo za prva dva razreda na obnovljeni gimnaziji okolo 150 učencev; kljubu temu se ni zmanjšalo število učencev na srednjih šolah Ljubljanskih.
Visokosolci so v Novem Mestu priredili Besedo v korist družbe sv. Cirila in Metoda. Izvršila se je z dobrim vspehom.
b) ostali slovanski svet.
Inie tostranske delegacije Praška „Politik" je opomnila, da baron Chlumecky, kot predsednik letošnje tostranske delegacije, je poslednjo imenoval dosledno »avstrijsko" delegacijo. To pa ni pravilno ; kajti oficijalnega preprostega skupnega imena nimamo za polovino cislitavsko; delegacija prihaja iz državnega zbora, zato bi se dala imenovati dr-žavnozborska delegacija v nasprotju z ogersko, ki pa je prav za prav madjarska. Tudi s stališča lojalnosti je bolje, da se izogibamo imenu „avstrijska" delegacija, ker Slovani imajo pač vzrok, da delujejo na to, da bi ime „Avstrija" dobilo zopet pomen celokupnega cesarstva, kakoršen je imelo pred duvalizmom. V tem smislu so bili pravi avstrijski dr žavniki vedno za staro ime in so se protivili vsakemu ločenju, naposled n. pr. tudi vezniku „m", ki so stavlja Madjarom na ljubo med „c. kr." Navidezno so to malenkosti, ali so načelno vendar jako važne.
Grof Kalnoky in novine. V delegacijah je opomnil grof Kalnoky, da so novino uganile njegove nazore in mu tako rekoč anticipando vzele iz ust besede Vprašanje pa je, ali novine te vrste predstavljajo mnenje vseh avstro-ogerskih narodov. Slovanske novine izvestno tudi v pogledu na zunanjo politiko ne soglašajo v vseh točkah z novinami gospodovalnih narodov. — Grof Kalnoky je priporočal kongresom miru, naj bi sklenili, da bi novine ne razburjale občega mnenja brez osnovnih povodov. Iz tega more grof Kalnoky sam spoznati, da tudi v pogledu na njegovo politiko utegnejo biti novine pristranske, in da ga utegnejo grajati, kedar ne zasluži, in hvalijo, kedar bi večina avstro-ogerskega naseljenja ne soglašala ž njim. Grofu Kalnokyju bi priporočali,
da bi se dal poučevati tudi iz takih novin, katere predstavljajo večino naseljenja našega cesarstva.
Romuni v delegacijah. Soditi je bilo uže naprej, da Madjari sprožijo romunsko vprašanje v svoji delegaciji. Grof Kalnoky je pobijal razne pritožbe Madjarov, a vse je razkladal v rahli obliki, da bi ne žalil čustva madjarskega. Naposled so bili Madjari vendar zadovoljni ž njim in so tudi njemu izrekli zaupanje. Tu pa se vsiljuje vprašanje, kaj pa bode s Slovaki ? Bomunci so dosegli, da se sedaj ne le govori o njih, a morale se bodo poštevati tudi njih težnje To prerokujejo in zahtevajo uže celo oficijozi, ki razpošiljajo svoj materij al tudi v pokrajine. No, Slovaki in ogerski Rusi niso nič na boljšem od Bomuncev; a razlika je ta, da Romunci so se ganili, in se gibljejo tudi drugi za nje, za Slovake pa se zunaj njih ne gane nihče. Kedaj zve Evropa toliko o Slovakih, kakor ve sedaj o erdeljskih Romunih?
Na Češkem se bije sedaj boj med realisti, napred-njaki in svobodomiselno stranko ; vsi ti oddelki spadajo k mladočeški stranki, in ta ima torej bojev preobilo ne le nasproti sistemu, vladi, Staročehom, plemstvu, ampak tudi med seboj.
Porote v Pragi, ki so morale prestati za 1 leto vsled izjemnega stanja, pričnejo zopet svoje delovanje 8. oktobra t. 1.
V	Hodoninu, mestu slovaškem na Moravskem, se je 16. t. m. slovesno otvorila realka Hodoninska. Došlo je okolo 50 Slovakov tudi z Ogerskega, med njimi tudi Vajansky.
V	Prostejovu na Moravskem so imeli moravsko-sileški dijaki shod, na katerem so govorili o današnjem po-loženju češkega dijaštva, razvili moderniši program o svobodi na vseučiliščih in so izvolili poseben odbor za češko vseučilišče na Moravskem (v Brnu).
Filharmoniški koncerti v Pragi- V Pragi so bili nekdaj taki koncerti, in so pri njih sodelovali češki in nemški umetniki. Narodnostni razpori so razdrli tudi to skupnost. Tako je ostala Praga dolgo brez sistema-tiški prirejevanili filharmoniških koncertov, ki se drugače snujejo celo po mnogo manjših in umetniški manj znamenitih mestih Izvrševali so manj take glasbe, nego so je tudi po smrti Smetane, češki skladatelji Dvorak, Fibich, Bendl — proizvajali. No sedaj je orhester narodnega gledišča Praškega sklenil zasnovati društvo „ Češka filharmotile", in ta začne uže to zimo prirejati koncerte s programi klasične glasbe drugih narodov in češke. Tako se utegne širiti najboljša glasba tudi slovanskih skladateljev.
Novi tiskovni zakon (Pressgesetz — Novele), s katerim se je odpravila kavcija in pa nekoliko olajšalo razprodajanje novin, je dobil veljavo dne 13. sept. 1.1.
Sileško. Češki gimnazij v Opavi obiskuje letos 324 učencev; v I. razr. je sprejetih 74 učencev. — O šolskih razmerah v Sileziji piše list „Komensky": V vsem Tešinsku bila je češčina do 1. 1861. poučni jezik; sedaj pa se poljači in ponemčuje. Kup nasprotnikov je številen in moralno krepek. Njim se pa pridružuje tudi poljski misleče svečeništvo škofije Vratislavske. Tu nahajamo slučaje, da je cerkev poljska, šola pa češka. S češkim jezikom v Tešinsku je taka, kakor na
Slovaškem____pod poljskim plaščem se skriva germanizacija
sedanjega naraščaja".
Napredek češčine na Moravskem. V osnovne in srednje šole na Moravskem vpisalo se je letos mnogo več učencev, nego lani. To dejstvo ki se je pojavilo, ne da bi bil kdo agitoval za češke šole, je pač jasen dokaz potrebe čeških šol, in zajedno svedoči o rastočej narodni samozavesti čeških voditeljev na Moravskem.
Nadbiskup Posilovič priporoča svečenikom, naj bodo pred vsem dobri pastirji, v politiki pa naj se ravnajo svobodno po svojem mišljenju. Lekcija nova latinizatorskim hierarhom, kateri bi radi svoje polit, mišljenje vsiljevali vsemu podrejenemu Bvečeništvu.
Mladočehi in Poljaki. Poslednji odrekajo po no-vinah prvim, da bi smeli govoriti v imenu ostalih Slovanov cesarstva. Na to odgovori ves misleči slovanski svet, da poljski listi so uže davno zapravili vsakatero pravo, da bi zagovarjali ali pa tožili druge Slovane. Poslednji morajo hoditi svoje poti, ako nočejo izročiti se popolnoma usodi, katera je zadela poleg drugih tudi tiste Slovane, ki so bili ob Visli in še dalje pod poljskim gospodstvom Slovani bodo izkazovali kljubu poljskemu izdajanju in grobokopanju svojo lojalnost na-proti naši dinastiji in državi. Mladočehi pa, kakor Čeho-slovani so bili in so največi zagovorniki in bojevniki avstro-ogerskega Slovanstva; njim pristaje prva beseda i nadalje, naj bode Poljakom še toliko neprijetno.
Nova pravda proti Romuncem. Madjarska vlada je naperila preiskavo proti 17 romunskim učiteljem in trgovcem, ker so v odprtem pismu odobravali postopanje romunskih rodoljubov, katere je bila ista madjarska vlada po-zaprla zaradi dijaške spomenice. Bržkone je tej novi preiskavi vzrok ta. ker se Bomuni niso hoteli pokloniti ministru Hie-ronymiju povodom njegovega potovanja po Sedmograjskem.
Madjarska sofistika. Olicijozni, Pester Lloyd" je zavil smisel Bismarckovega govora o Poljakih v zaščito madjarske nacijonalne politike. Zaslepljencem hoče natvezati, češ, da Italija in Nemčija se niste zasnovali zaradi nacijonalnosti, ampak zaradi drugih politiških interesov, in da ti interesi državnega obstanka zahtevajo analogno postopanje proti malim narodom, kakor postopa Bismarck proti Poljakom. Ergo je brutalna politika Mad-jarov nasproti nemadjarskim narodom opravičena!
Vprašanje: Ako zahteva interes države to in to, zakaj pa so Madjari delovali na razcepljenje našega cesarstva. Ali je cesarstvo močneje vsled razkrojitve na 2 polovini ? Če nima narodnost nič opraviti pri za-snutku države, zakaj so ravno Madjari silili na razkro-jitev? Ali zahteva interes monarhije, da morajo ravno Madjari biti na čelu na Ogerskem ? Ali sestavljajo Madjari večino na Ogerskem, kakor Nemci v Velikonemčiji ali Italijani v združeni Italiji ? Madjari vedejo se v Avstro-Ogerski ravno takö, kakor bi se vedii pruski Poljaki, ko bi se ti hoteli postavljati na čelo Velikonemčiji. Nemčija in Italija ste opravičeni, postavljati se na nacijonalno stališče pri državnem ustrojenju ; Madjari pa ne, ker so v manjšini na Ogerskem in še v veči manjšini nasproti skupni monarhiji. Avstro-Ogerska je sestavljena drugače nego Nemčija ali Italija; naša monarhija ima različne skupine poprek jednako močnih, zajedno histo-riških narodov, in zato tu ni dovoljena tista nacijonalna politika, katera se vrši v Italiji ali pruski Nemčiji, in zato se per analogiam nikdar ne da opravičiti ne ger-manizatorska politika v tostranski polovini, in ne madja-rizatorska politika na Ogerskem. „Pester Lloyd" za-zmehuje „Gross-Slovenien" in pa „Gross-Dakorumänien"; ali s svojo sofistiko tukaj ne prodere. In še Bismarck v svojem govoru proti Poljakom kaže izrecno, da je možno ž njimi izhajati tam, kjer ni plemstva. Jednako omenja Švico in Belgijo, kjer se razne narodnosti posovetujejo in sporazumevajo mirno. Avstro-Ogerska pa ima več skupin narodov, ki so poprečno jednako krepki in zajedno historiški narodi. Tu torej ne gre porabljati analogije Italije ali Nemčije v opravičenje potujčevalne po-
litike, in tako prejde Evropa čez sofistiko madjarskih tiačiteljev na dnevni red in bode i nadalje obsojevala madjarsko raznarodovalno politiko, kakor jo sedaj uže v obče obsojuje nasproti Romuncem.
Madjarsko poštenje. Po raznih novinah se širi sedaj to-le poročilo : „Srbska cerkvena občina v Kikindi je tekom let nabrala 500.000 gld., da ustanovi srbsko realko. Leta 1876. je madjarska vlada ta kapital prevzela v oskrbovanje. Tekom 7 lat ni mogla občina ('obiti ne izkaza ne računa o svojem denarju. Leta 1883. je dobila prvi izkaz, v katerem se je konstatovalo, da se je vsled neke pomote „izgubilo" 150.000 gld. kapitala, 50.000 gld. pa da se je porabilo za administrativne troške. Leta 1885. se je občini naznanilo, da je ostanek 300.000 gld. samo še na papirju, ne več v gotovini. Kdo je denar tako „pomotoma" zapravil, se ne ve. — Drug slučaj: Pred 10 leti je v istem mestu umrl imovit Srb Radkovič in volil svojemu narodu 100.000 gld. za dekliško šolo. Za izvršitelja svoje poslednje volje je imenoval srbsko šolsko društvo. Ko je pooblaščenec dr. Vukotič zahteval, naj mu izplača to volilo, mu je kraljevi notar povedal, da rajni Radkovič z besedami „svojemu narodu" ni mogel misliti na drugi narod, kakor na — ma-djarski, ker na Ogerskem razen madjarskega nobenega naroda ni. Po večletni tožbi se je s srbskm denarjem napravila v Kikindi — madjarska dekliška šola".
„Higijeniški kongres" in pa narodnosti na Ogerskem. Predsednik poslednjega higieniškega kongresa v Budimpešti, prof. Lang, je na shodu govoril o „narodnostnih odnošajih na Ogerskem". Se ve da je predavatelj smatral število posamičnih na Ogerskem živečih plemen s stališča madjarskega šovinizma. Rekel je med ostalim : Na podstavi ljudskega štetja od leta 1890. živi na Ogerskem 7.356.874 (?) Madjarov, t. j. 48-61% vsega prebivalstva (15,133.494 duš). V Avstriji (tostranski polovini) je vsega prebivalstva 23,473.056, od teh je nemški občujočih 8,461.580, t. j. 36'5%. Od leta 1880 do 1890. narastlo je stanovništvo Ogerske od 13,728.622 na 15,133.494 duš. Pomnožilo se je torej za 10'237o Izmed posamičnih narodnostij so se. pomnožili jedino le Madjari nad povprečno mero in sicer za 14-89%; vse druge narodnosti zaostale so za povprečno mero v tem-leredu: Romuni so se pomnožili za 7-74%, Malorusi za 7'527u, Hrvato-Srbi za 7-407» in Nemci za 2"227o. Tej okolščini seje treba zahvaliti, da je poskočilo razmerje „ogerske" narodnosti od 46 65 na 48-517». — Jako zanimivo je ogledati si, kako se je širil madjar-ski jezik med stanovništvom drugih narodnostij. Tako je leta 1880. izmed pripadnikov drugih narodnostij govorilo 817.000 madjarščino, leta 1890 pa je to število narastlo na 1.077.892. Natančniše rečeno, govorilo je leta 1880. madjarski skupno 52 60, leta 1890 pa 55 747. celokupnega stanovništva. Prave trdnjave za širjenje madjarščine so mesta. Leta 1886. govorilo je 63*827« mestnega stanovništva madjarski, leta 1890. pa uže 67*797o. Veča važnost poinadjarjevanja mest pa je v tem, da prebiva veči del stanovništva baš v mestih. Tako je živelo leta 1880. 15 45, leta 1890. pa 16 197. celokupnega stanovništva v mestih. V šolskem letu 1891/92 bilo je na Ogerskem 16 917 osnovnih šol. Izmed teh je bilo 9445 samo madjarskih, 2681 pa mešanih. Takih šol, v katerih se sploh ni učila madjarščine, bilo je 2386, toda to število se bode stalno krčilo po zakonitih naredbah. Izmed učencev bilo je 4937» Madjarov, 13*47» Nemcev, 10 67» Romunov. 12-17» Slovakov, 2*67. Srbov in 2*37» Malorusov (1*57. Hrvatov). Na
Ogerskem je 185 srednjih šoi, a v 129 je poučni jezik madjarski. V 45 srednjih šolali je poučni jezik mešan in samo v 7 šolah se poučeje nemški in v 4 na romunskem jeziku; madjarski jezik pa je na vseh srednjih šolah učni predmet. Izmed učencev na srednjih šolah je 73.77,, Madjarov, 6-5'V,, Nemcev in 1-9% Slovanov (?). V avstrijskih srednjih šolah bil je 1892. leta nemški poučni jezik v 60'7%, in slovanski v 34'2%. — Na vseučilišču v Budimpešti bilo je leta 1892/93 86-2°/. Madjarov, 5 37. Nemcev, 2-3",'„ Romunov, 1-27. Slovanov in 1-47. Srbov. (Srbi niso Slovani ?!). Na politehniki bilo je 907o Madjarov, ostali bili so Nemci.
Pri nas, zaključil je predavatelj, meri množenje osnovnih šol na šiijenje madjarščine, a kaže se, da se v kratkem pomadjarijo tiste razne šole. v katerih sedaj poučni jezik ni madjarski Tako je bilo leta 1869. izmed 13.798 osnovnih šol 5818 čisto madjarskih, 1452 mešanih in 6458 takih, v katerih se madjarščina ni poučevala niti kot poučni predmet. „Tako, gospoda moja, zaključujem svoje predavanje, katerega jedini namen je ta, da dokažem, da ima madjarsko pleme, ki je bilo zasnovalo državo in isti podelilo svoj značaj, ne le voljo, ampak tudi sposobnost, to državo vzdrževati še nadalje in jo kolikor možno utrditi še bolj."
.Politik", ki je tudi na kratko navedla govor madjarskega profesorja, pristavlja, da vsa ta statistika kaže na ošabnost madjarsko. Saj je znano, da madjarski narod se najmanj množi na Ogerskem. Kar razpravlja dr. Lang, je samo statigtiška formula, ki dokazuje, da se madjarstvo skuša umetno razprostirati na škodo drugim narodnostim, in to bi bil moral prof. Lang kot nepristranski učenjak omeniti in takisto tudi osve-titi širjenje madjarskega šolstva. „Ako se z brutalno silo slovaške in nemške šole izpreminjajo v madjarske, potem se pač more konstatovati množenje madjarskih šol. Ko bi bil prof. Lang pokazal na nastanek madjarskega šolstva in tudi na sramotno pokupovanje slovaških otrok iz mnogih slovaških krajev, še le potem bi bili udeležniki shoda dobili pravi pojem o madjarski kulturi..."
Društvo ruskih žensk v Bukovim seje zasnovalo s sedežem v Crnovcih; namen mu je: Pospeševanje kulture v obče in med ženstvom ruske narodnosti posebe, potem podpiranje sirot in ubogih deklet ter podpiranje domače obrti.
Bolgarsko. Sedaj se vrše volitve v Sobranje. Izvoljenih je liže več ministrov, ki so potovali po deželi. Vlada, kakor se vidi, je vplivala tudi sedaj na volitve, dasi je izražala. da hoče imeti zastopnike po občem mnenju narodovem. Grof Kalnokv se nadeja zopet stabilnosti; v delegacijah je pohvalil sedanje ministre. Čudijo pa se, da je bil grof Kal-noky zadovoljen s tako stabilnostjo, kakoršno je vstvaril in izvrševal Stambulov.
Današnji brzojav poroča o volitvah, češ, da pomenja njih izvršenje veliko zmago rusofilske stranke. Pristaši Radi-slavova in Tončeva so bili izvoljeni na 25 krajih. Cankov je prodrl samo na 1 kraju, a še ta volitev se pobija. Od 153 izbranih poslancev pripada jih 114 vladni stranki, in sicer 87 konservativcev in 27 prijateljev Radislavova. Opozicija sestaje iz 8 pristašev Cankova, 27 unijonistov, 3 pristašev Karavelova in 1 socijalista. Praznih je še 15 sedežev. Kar se tu omenja o rusofilih, so pač taki, s katerimi more biti zadovoljna tudi zapadna politika.
V Rusiji evropski in ruski Poljski je sedaj 790.000 tovarniških delavcev in okolo 5 milijonov seljskih.
Pravoslavni cerkvi v Varšavi so 11. t. m. položili temeljni kamen jako svečano, ker je bil to za Varšavo
izreden dogodek. Prvi kamen je položil arhiepiskop holmsko-varšavski Flavijan, drugi pa general Gurko.
Rusija in pa Ferdinand Koburški. Časopis „Nord", ki ima neposredno zvezo z ruskim zunanjim mini-sterstvom, naglašal je te dni, govoreč o memorandu zaradi priznanja princa Ferdinanda, da se ruska vlada trdno drži Berolinskega dogovora, ter da zaradi tega nikakor ne prizna sedanjega nezakonitega stanja na Bolgarskem.
Bisniarck o poljskem vprašanju. Poznanjski Nemci so šli v Varzin poklonit se Bismarcku. Ker so ti Nemci v najoži dotiki s Poljaki, porabil je Bismarck to priliko, da se je izjavil o Poljakih v obče in pruskih posebe. Namen pri tem je bil mnogovrsten, glaven pa v tem, da je mogel tako nekako neprisiljeno kritikovati sedanje postopanje nemške zunanje in notranje vlade ; Bismarcku se zdi, da nemška vlada sedaj mnogo premehko postopa s Poljaki, in to je hotel dokazati poleg tega, da se je dotaknil tudi drugih vprašanj. Za Slovane in tudi za stališče našega lista je Bisniarckov govor jako zanimiv in važen; zato posnemamo iz njega več odstavkov. Rekel je med drugim : „48 milijonov Nemcev (namreč Velikonemčije) stoji nasproti 2 milijonoma Poljakov. Da v taki zvezi ne moreta biti mero-davna 2 milijona, je pač jasno sosebno v dobi, ko je konečno vse zavisno od glasovanja večin. Sile, s katerimi razpolagamo za ohranjenje tu mišljenih delov dežele, so v vojaškem in parlamentarnem pogledu krepke dovolj. Ali tudi o tem, da se utegnejo upotrebljavati te sile, ni dvomil in ne more dvomiti nikdor. Ako se je reklo, da bi se morale uničiti armade, predno bi se popustilo Alzaško, velja to tudi o vstočni meji. Mi bi mogli še poprej pogrešati Alzaško, nego vstočno granico. No mi ne popustimo ne te, na one meje ; bili se bomo do zadnje kaplje krvi, predno popustimo Alzaško. Ako pride do odločitve na vstočni meji. žrtvovala se bosta poslednji mož in poslednji penez. Mi smo se omejili na to, kar nam je potrebno za dihanje; mi nismo mislili na to, kar vse še govori nemški zunaj naših granic. Kar smo opustili na zunaj, pridobili smo v intenzivnosti na znotraj . . . ."
„Mi se ne bojujemo s poljskim stanovništvom v obče, temveč le s poljskim plemstvom in njegovo družbo (pristaštvom). Menim, da mnogi izmed vas imajo poljski govoreče delavce, in vendar imajo vtis, da opasnost ne grozi od teh slojev. (Obče pritrjevanje). To niže na-seljenje morda tudi ni istega plemena, kakor današnje plemstvo, ki se je priseljevalo uže v temnih pravekih. Za vse to veliko število delajočih in kmetskih ljudskih množic se torej skrči število nasprotnikov ; ti sloji hočejo, da se ž njimi ravna pravično, in vedo, da pruske gosposke, dasi ni nič popolnega, ravnajo ž njimi pravi črt i še, nego v plemski poljski republiki.
To tudi ni bil moj program, da so pri komisiji za naseljevanje poštevali novo naseljevanje malih ljudij. Glavna stvar je bila, da bi veliko posestvo ostalo domena v roki najemnikov, na katere bi država imela vpliv. Potreba, da bi se naseljevalo nagloma, je prihajala od pristojne strani, ne pa od mene. Iz tega razvidite, da težave, katere sem imel med 40 letnim politiškim delovanjem, niso prihajale od poljskih delavcev, temveč od poljskega plemstva, podpiranega od poljskega duho-venstva. Morebiti, < a jemljem pojem pretesno. Mnogi dogodki dokazujejo, da tudi nemški duhovniki so pomagali poljačiti v interesu miru. To je posebnost našega plemena, katere nočem ravno grajati, da postavljamo
mi veroizpovedanje više, nego narodnost. Pri nasprotnikih je narobe, nacijonalnost stoji više od veroizpove-danja. Zaradi tega trpimo".
..Mirno skupno življenje obeli narodnosti] gotovo ni nemožno. Saj vidimo, da se v Švici tri narodnosti posovetujejo med seboj brez mržnje. V Belgiji je jed-nako. Po okolnostih se da živeti tudi s Poljaki, poglejte na vstočno Prusko in Sileško. Kaj je pač^to, da v Si-leziji smo mogli desetletja živeti mirno ? Žal mi je, da moram to reči. Vzrok je, da ondi ni poljskega plemstva. Poljsko plemstvo je preizobraženo, da bi moglo verovati v povrnitev starih časov. Ali čudim se, da poljski kmet pozna takö malo zgodovino, in da se ne ustraši pred možno vrnitvijo časa, ki je zanj to, kar imenuje seljak „mokro leto".
Med nacijonalno-poljskimi poslanci je redko kdo, ki ne spada k poljskemu plemstvu, in ki ni v sorodu s plemstvom. Ali je poljskih meščanov, v obče ne vem, meščanski srednji stan je tu slaba stran. Ko bi torej nasprotnike dovedli na pravo razmerje velikosti, potem bomo pogumniši v ukrepih, in ko bi mogel jaz spodbuditi tega, ki vzame pogum nasprotniku, bi se jaz veselil. Jaz govorim o narodno mislečih, na druge nimam vpliva. Vsa naša poljska politika je od 1. 1815. do danes omahljiva, po merah, kakor je imela kaka poljska rodbina vpliv na dvor. Saj poznate rodbino Radzwil in njen vpliv na dvor Friderika Viljelma IV. In tako gre tudi dalje".
„Mi smo živeli tudi brez Alzaško-Lotarinškega. Kaka pa bi bila usoda Nemčije, ko bi se povrnilo kraljestvo Poljakov, katero, dandanes podpirano od drugih dežel, bi postalo aktivna sila, to more si misliti vsakdor. Nevednost je, ako se hočejo zanašati na poljsko plemstvo na vstočni meji, in ako menijo, da se bode isto za nemško posest borilo z mečem. Ali od Poljakov se moremo učiti skupnemu postopanju. Tudi Poljaki imajo stranke. Hitro pa ko gre za narodna vprašanja, zginejo vsa strankarska vprašanja. Naj pride tudi pri nas do tega, da bodemo pri takih vprašanjih v prvi vrsti nacija. Kdor gre v boj, ne bode popraševal, ali hoče pomagati sosednjemu naprednjaku ali nazadnjaku. Tako moramo združiti se v falango, v kateri se postavi vragu nasproti napredni meč ravno tako, kakor nazadnjaški ali abso-lutistiški".
Ko je završil Bismarck dolgi govor, rekel je, da mu je laže pri srcu. Bilo pa je udeležnikov nad 1000.
Sedaj so priobčili v tedniku »Zukunft", starem organu Bismarckovem, list poslednjega, pisan 1. 1872. grofu Eulenburgu, ko je bilo na dnevnem redu vprašanje poljskega jezika v šolali. Ta obsežni list se pritožuje, da drugi ministri premalo podpirajo Bismarcka proti Poljakom. Ti pa izpodkopujejo Velikonemčijo. „Jaz čutim, da tla naših poljskih provincij morejo se skoro tresti pod našimi nogami. Ta tla so uže toliko izpod-kopana, da se poderejo, hitro ko se začne za granico razvijati poljsko-katolisko-avstrijska politika". Nadalje priporoča načelno in energično postopanje proti Poljakom, ker sam ni krepek dovolj, in ker bi sam onemogel. Eulenburg pa je zdrav in močan, on naj torej porabi svoje sile, da se zruši poljski vpliv.
Nekateri listi poprašujejo, zakaj da se je ravno sedaj priobčil ta stari list ? Odgovor je zares lehak, in je celo v Bismarckovem listu samem jasno razkrit. Z jedne strani vzbujati snmnjo proti Avstro-Ogerski, z
druge strani spraviti seaanji „novi kurz" v drugi tir, na pot nadaljnjega prosiedovanja pruskih Poljakov.
„Agramer Tagblatt" pa vpraša jako najivno: Zakaj niso Poljaki Avstro-Ogerski opasni, a zakaj Veliko-nemčiji ? Tu odgovarjamo mi: Ko bi v Velikonemčiji imeli poleg Poljakov še druge znatne skupine Slovanov, bi Bismarek ne opisoval poznanjskih Poljakov kot nevarne državi, ampak bi jih izrabljal kot sredstvo proti ostalim Slovanom. To je pač jasno za misleče politike ! Iz tega je razvidno, da Bismarek prav sodi o poljskem plemstvu, katero služi le sebi, če treba, izdajajoč zato narodne interese in narod!
„Berolinski obči nemški Schulverein ', kakor potrjujejo sedaj, dobiva od velikonemške vlade po 100.000 marek podpore na leto, in ta podpora, kakor znano, daje se v podporo avstrijskemu nemškemu Schulvereinu, da ta med Slovenci in Čehi lovi slovanske otroke za svoje nemške šole.
„Alldeutscher Verbandstag". Dne 9. sept. so imeli v Berolinu pangermanski shod z imenom „Alldeutscher Verbandstag", katerega so se udeležila tudi društva avstro-ogerskih Nemcev, imenoma zastopniki društva „Deutscher BShmervvaldbund* , „Nordmark" nasproti Čehoslovanom to, kar je za Slovence „Siid-mark"), „Bund der Deutschen in Bohmen". Med sklepi tega shoda so tudi taki, ki se dostajejo „rešitve" „stis-kanega" Nemštva v „Ostmark" (= Avstro-Ogerska). Dunajska pangermanska „Ostdeutsche Rundschau" piše o tem Berolinskem „Verbandstag* poleg drugega : „Bolj nego vsak drug del nemškega naroda potrebuje avstrijsko nemštvo pomoči od zunaj. Dolgo dovolj se je samo bojevalo, žal, da le prepogostoma z izdajstvom in slabostjo v svojem taboru. Ako more kaj zmagovito moč podeliti nemško-nacijonalnemu gibanju v A vstriji, moralo bi biti to delo pridobivanja (Werbungsarbeit), ki naj bi se prav energično in z izdatnimi sredstvi vršilo iz nemške države na zunaj, in s tem vzbujamo ože sople-menike v Ostmarki". „S katerimi pomočki se more so-visnost ali zveza Nemcev v zunanjih deželah z očevino (Mutterland) utrditi?" tako se je glasilo vprašanje, s katerim se je bavil v prvi dan „Alldeutscher Verband", in točka 9. soglasnega sklepa ima poleg drugega odgovor : Združenje zunanjih Nemcev v poddružnice zveze „Alldeutscher Verband". S pomočjo nacijoualnih ščitilnih društev Ostmarke in radikalnih nemško -nacijonalnih novin vstočne Nemčije — mogla bi se v malo letih med Nemci tu in tam vstvariti zveza zr hrambo in odboj, katera bi še le dala v ljudstvu trdno podstavo diplomatiški avstro-ogerski zvezi. O tem bi se moralo posovetovati kako društvo, katero bi se raztezalo kakor „Bund der Germanen" po vsej Vstočni Avstriji, in katero bi se sporazumelo z drugimi krajnimi varovalnimi društvi, „Nordmark", „Siidmark" in z „Bund der Deutschen in Bohmen . . . ." „Velika Nemčija nam je dala bratsko roko, nam ni treba kakor segniti po njej".
Dr. Jan Jefabek, deželni poslanec češki in član deželnega odbora, intendant češkega narodnega gledališča, podpredsednik banke „Slavije", umrl je dne 14. t. m. v Pragi. Pokojni se je rodil dne 18. septembra 1841. 1. v Pragi; svoje študije je dovršil v svojem rojstnem mestu. Bil je med osnovatelji jnridiškega strokovnega lista „Pravnik", katerega je uredoval nekaj časa, potem je bil med osnovalci in sotrudniki „Bole-slavana", a dopisoval je raznim listom („Obecne listy naučne", „Sbornik", „Narodni Listy" i dr.) Pozneje je
vstopil v uredništvo „Pokroka". Pokojnik ima mnogo zaslug za češki narod, kajti neumorno delaven je bil na vseh poljih prosvete. Kot posebno odlična sila se je kazal tudi pri sestavljanju volilnih oklicev, katerih ure-dovanje je bilo obično poverjeno njemu.
Podkupljeno časopisje. „Hrvatska" je dobila iz Bolgarske jako zanimive podatke o dotičnih inozemskih časopisih in brzojavnih agencijah, katere je bila podkupila Stambulova vlada, da so širile hvalospeve o Stambulovu in njegovi vladi v svet. Za 6-letno dobo Stambulovega vladanja dobivali so na leto : „La Revue d'Orient" po 12.000 frankov, „Neue Freie Presse" po 12.000 fr., „La Revue Diplomatique po 6 000 fr., „L'Economiste international" po 6 000 fr., „Le Levante Herald" po 4.000 fr. in „Agence Balca-nique" po 60.000 fr. Torej je potrosila Stambulova vlada tekom 6 let za podkupljenje inozemskih listov 600.000 frankov, za podkupljenje domačih časopisih pa še mnogo več.
Prvi mednarodni kongres krščanskih arheologov v Splitu. Med največimi mesti starodavnega rimskega cesarstva bilo je mesto Salona (Solin) na izlivu reke Jadra v Dalmaciji. To mesto se spominja prvikrat leta 119 pred Kristom in tedaj bilo je uže tako veliko, da je mogla prebivati med njegovimi zidovi vsa vojska konzula L. Cecilija Metila. Ko se je leta 305 po Kristu odrekel Dioklecijan cesarstvu, zgradil je proti Solinu ogromni palatium, okolo katerega se je vzdignil s časom današnji Split. — Z ozirom na lego Dalmacije, ki tako rekoč deli Vstok od Zapada, videla je ta zemlja najrazličniših narodov med svojimi mejami, a vabila je tudi plovitbene narode k svojim pobrežjem. Vse te spremembe najrazličnejših narodov hrani Dalmacija skrbno zabeležene v neštevilnih spomenikih, najbogatejša je pa zbirka iz dôbe rimskega gospodstva. Ko se je po Dioklecijanovem prosledovanju jačila Kristova vera v borbi proti poganom, množili so se kristijani tudi v Solinu : izven mestnega ozidja so zgradili veliko baziliko, ki se smatra kot najstarejša v Dalmaciji. A prišli so drugi časi ; divji narodi so porušili bogati Solin, in na razvalinah nastanil se je v Vil. veku narod srbsko-hrvatski, katerega potomci živč še danes v isti zemlji. Vso to zgodovino nam pripoveduje zemlja sama v ohranjenih spomenikih. Toda še-le po-četkom tek. stoletja začeli so misliti na izkopavanja. Leta 1815. zgradili so v Splitu muzej, ki je imel hraniti najdene spomenike. Zbirka spomenikov je naraščala bogateje in bogateje, poleg tega se je dandanes tudi uže odkrila bazilika v vseh delih. Toda hrvatskemu učenjaku Franju Bulica ni bilo dovolj nabirati napise, monografije in druge ostanke iz minolih vekov ter pisati učene razprave, ampak želel je, da pridejo i inozemski učenjaki v Solin ter da si ogledajo bogato zgodovinsko blago. Ta želja se mu je spolnila, kakor smo bili uže omenili, dne 20., 21. in 25. m. m., ko se je sestal v Splitu = Solinu prvi mednarodni krščanski kongres. Temu učenjaškemu shodu je predsedoval nemški učenjak dr. A. pi. Waal, ki prebiva uže mnogo let v Rimu. Kongresa se je udeležilo poleg podpredsednikov Bulica in Mttllerja (Berolin) ter tajnikov Neiimanna (Dunaj), Marucchija (Rim) in dr. Jeliča (Zadar) mnogo domačih učenjakov in drugih iz vseh stranij Evrope, n. pr. iz Rusije Syrkov in Smirnov, Nemčije, Zagreba, Dunaja, Pešte itd. Jugoslovansko akademijo je zastopal Sime Ljubič, bosensko vlado pa baron Molinari. Poleg tel učenjakov bilo je r_» kongresu tudi več cerkvenih dostojanstvenikov. — Dné 20. m. m. bila je služba božja
nad ostanki prvih krščanskih mučenikov, zatem je Splitski biskup Nakič otvoril kongres z učenim govorom. Seje so bile v prostorih gimnazijalnega poslopja. Kongres je razdelil svoje delo v 5 odsekov; prvi se je bavil z napisi in spomeniki, drugi o arheologiških naukih v bogoslovnih zavodih, tretji o povzdigi krščanskih muzejev, četrti o patrologiji in peti o sredovečnih spomenikih hrvatskega naroda. Poleg odsekovih sej bile so vsak dan plenarne seje. Tretji dan napravili so kon-gresisti izlet v Trogir, potem so se zaključile seje odsekov ter v plenarni seji vsprejele resolucije, katere so bili predložili odseki. Te resolucije so: I. Zbirati napise najprej Avstro-Ogerske in Hrvatske (Ilirije) v jedno veliko delo „corpns inscriptionum", a od spomenikov vsega sveta nabrati vsaj fotografske slike. 2. Ustanoviti posebne stolice krščanske arheologije po bogoslovnih zavodih. 3, Vzdrževati krščanske muzeje, pobrigati se za gradnjo novega muzeja v Splitu, bolje obskrbeti Splitski in Zaderski muzej ter namestiti jima stalne ravnatelje. 4. V bogoslovju bolje in obširnejše predavati učenje patrologije ter dovesti je v sklad z arheologijo, in 5. izraziti željo Jugoslovanski akademiji, da se pobriga za izdavanje zbornikov sredovečnih napisov po Dalmaciji in drugih balkanskih zemljah. — Hrvatski listi so obširniše popisali ta kongres.
Proti Mladočeliom so ravno ob otvorjenju delegacij nemško-liberalni listi — jedcu in isti dan — zasnovali članke, v katerih so dokazovali, kakor da bi bila prišla mladočeška stranka uže ob ves vpliv med narodom. Iz tega je razvidno, da so dobili dobro plačano naročilo, pisati tako v jedno in isto minuto, in ko so jedini Mladočehi kritikovali skupno zunanjo in okupacijsko politiko, niso tiste nemške novine zavračale kritike mladočeške z drugim, kakor da Mladočehi nimajo prava govoriti v imenu češkega naroda, in glavni židovski nemški organ na Dunaju bral je grofu Kal-nokyju levite, češ, da ni bilo vredno baviti se obširniše z Mladočehi. Odkod dobivajo nemško-židovske novine plačila za podpiranje sedanjega položenja ? Morda je bilo naneslo samo naključje, da istega omenjenega dne je imela naperjen članek proti Mladočeliom tudi „Politik". Iz tega slučaja pa naj bi staročeška stranka s svojim novinstvom spoznala, komu prav za prav služi, ko nepretržno izpodkopuje tla Mladočeliom!
Poljska demonstracija. Ko je cesar Fran Josip slavil rojstveni dan carja Aleksandra III. v Levovu, povabljen je bil tudi poljski grof Mieczjslav Borkovski; vsi drugi so prišli, ta pa je poslal vizitnico, da ne more priti. To je vzbudilo mnogo hrupa po časopisju; nekateri poljski listi pa so sami grajali to demonstracijo, rekši. da svet itak pozna poljsko mišljenje nasproti Rusiji. Treba je le grofu Kalnokyju odločno zaklicati veto, ko bi ne postopal na to stran v soglasju s Poljaki. Da, da, taki so!
Nemškemu „Schulvereinu" pozdrav. Nedavno je nemški „Schulverein" otvoril nemško šolo v Beli peči na Gorenjskem. Slavnosti so se udeležili razni nemški nacijo-nalci in nekatera nemška telovadna in pevska društva. Došel je celo načelnik nemško-pruskega „Občega Schulvereina*. Kljubu temu, da se je ta demonstrativna nemška slavnost vršila na slovenskih tleh, pozdravil je zborovalce brzojavnim potom tudi kranjski deželni glavar Oton Detela. Ali ve poslednji, da nemški „Schulverein" dobiva posredno od veliko-nemške vlade po 100.000 marek na leto, in jih bode odslej dobival menda celo po 200.000 ?
Šolsko obiskovanje v Bosni in Hercegovini.
V šolskem letu 1892./93. bilo je v vseh osnovnih šolah skupno 11.972 učencev, in sicer 2618 mahomedancev, 4290 katolikov, 4463 pravoslavnih, 406 Židov in 195 drugih veroizpovedanj. V šolskem letu 1893./94. pa je narastlo to število na skupno 13.802 učencev, torej 15.297„ več. Od teh je bilo 3044 mohamedancev, 5027 katolikov, 5102 pravoslavnih, 1147 Zidov in 182 drugih veroizpovedanj.
Irredenta v Italiji. Te dni so vodje te irredente zborovali; 9 njih je zaključilo, kar z orožjem planiti v Avstro-Ogersko. V delegaciji se je slišal glas, da razne irredente rogovilijo po merah prijaznih ali neprijaznih odno-šajev našega cesarstva nasproti sosednjim državam. Dobro Po takem bi bila naša monarhija prisiljena, držati se stalno takih zvez, vsled katerih bi bile irredente onemogle. Mi menimo, da mnogo racijonalniše bi bilo to, ako bi se zaprečil vsak povod, vsled katerega se vzdržujejo zunanje in notranje irredente. Lek zato pa je v pomirjenju in spravi vseh narodov po ustavnem načelu narodne jednakopravnosti, ne pa s tem, da imajo nekatere narodnosti posebne privilegije na škodo drugim.
KNJIŽEVNOST,
Slovanska knjižnica. Snopič 19. prinaša: „Pošasti*. Povest. Češki spisal V. Beneš-Trebizskv. Poslovenil Z. Ž. Trbojski. Snopič 20.—23.: .Zaobljuba". Povest. Hrvatski spisal Ferd.Bečič, poslov. Pet. Medvešček. V 23. sn. tudi povest: »Štiri dni".vRuski spisal V. M. Garšin. Poslovenil Kogej. Sn. 24.: „Čarovnica". Novela. Srbski spisal Vilja M.Miljkovič; poslovenil Ivan Sivec. — „Tri smrti". Pripovedka grofa L. N. Tolstega: iz ruščine poslovenil Podravski. Cena snopiču 12 nvč. Izdaja, tiska in zalaga „Goriška tiskarna" A. Gabršček v Gorici. Odslej bo „SI. knj." izhajala vsake sredo.
W spomnicnia polskich czasótc, dawnych i pózniéj-szych, 2. toray. Helenjusz E. Levov, 1894. 8o. 461 a 431. Č. 6 gld. 30 kr.
V. Beneše Trebizského spisy sebrané. Díl VIII. Seš. 64., 65. a 66. Z ruznych dob. Pofadí druhé. Nové, laciné vydáni v sešitech o 48 stranách po 16 kr. Nakladatel F. Topič, knihkupec v Praze.
Knihovna národní. (Otova Laciná). V Praze 1894. Tiskem a nákladem I. Otty. Cena sešitku 10 nvč. Te dni so izšli zvezki 30 vklj. 33.
Knihovna „Besed Lidu*. Izšel je 10. zvezek. Vsebina: H. Hjorth Boyesen: „Človžk, jenž ztratil své jméno". Povidka. Z anglického preložil Josef V. Sladek. — Knihovna „Besed Lidu* izhaja v sešitkih vsakih 14 dnij. Cena sešitku je 6 nvč. Naročnino vsprejema založnik I. Otto v Pragi.
.Matice Slovanska", ki izhaja v Olomucu, prinaša v skupni 17. in 18. štev.: V zatiši horském. Novela od Ant. Bielka, odménená cenou Slov. Pohladov v r. 1882. Ze slovenciny prepisal K. 'A'olí. Tri obrázky. Z rustiny preložil C. S. Moudry. — Nadaljevanje prevoda Dani-levskéga „Rusko a Evropa". Stoji na leto (24 snopičev) 2 gld. 50 nvč.
„Travma*. Sbirka slovenskych pisni, harmoniso-vanych od dra. Miroslava Francisciho a vydanych Janem Franciscim; U vydavatele v Turcanském Sv. Martirté. Cena sešitu 1 zl. 50 kr. (na sklade u Fr. Urbânka v Praze). Te pesmi prepevajo dekleta slovaškega naroda ; zbiral jih ie uže Jan Kollar. dandanes pa „prijatelia slovenskych spevov*, in iz teh zbirk je dr. Francisci odbral 200 komadov ter jih harmonizoval. To pa je težavno delo, ker so zložene v antiških glasovih, dasi so melodije slovaške. Harmonizacija se je jako posrečila glasbeniku slovaškemu, ki živi v Clevelandu v Ameriki ; ondi je uglasbil slovaško opereto „Veseli duchovia", katero so jako pohvalile ameriško-angleške novine. Njegov oče, požrtvovalni rodoljub slovaški, g. Jan Francisci je pa tu navedeno zbirko narodnih ženskih pesnij izdal na svoje stroške. Mi Slovencem in drugim Slovanom priporočamo te melodije, ki so tako originalne, kakor pri nobenem drugem narodu.
Polska w 16. vieku pod wzgledem geograficzno-statystycznvm : Ziemie ruskie, Ukraina, Kijow, Braclaw. Dziàl I. i" II. Varšava, 1894. 80. 85, 185 a 26, 654, 5pp. C. 8 gld.
Pracvovna, list pro lehké a vkusné ženske ručni pracé vsëch druhuv a tvaruv a narodni vvšivani s barvenou prilohou. Vydavatel a nakladatel Jos. Schindler v Praze.
Vorgeschichtc der Indoeuropaer. v. Ihering. Rdf. Aus dem Nachlass herausgegeben. Leipzig, 1894. Duncker & Humblot. 8°, XIII, 486 pp. 5 gld. 70' kr.
A travers la Russie boréale. Ch. Rabot. Paris, 1894. 16'. Avec illust. 5 fr.
Vabilo na naročbo.
S to štev. završuje „Slov. Svet" letošnje tretje četrtletje. Prosimo vljudno, da ti, katerim je potekla naročnina, isto ponovi; druge pa, kateri' so kakor si bodi zaostali, prosimo, da bi začetkom oktobra izpolnili svoje dolžnosti.
Opomnja uredništva. Ekspedicija našega lista je ločena od uredništva; poslednja zve o kakih nerednostih razpošiljanja le tedaj, kedar se oglase dotičniki. Zato prosimo vljudno, kar možno brzo oglasiti se z odprtimi reklamacijami, kedar ne dojde kaka številka v obče ali pa ne pravočasno.
Opomnja upravništva. Tržaške naročnike prosimo • vljudno, da nam pošiljajo naročnino po nakaznicah, kakor od drugod, ker ne moremo po večkrat pošiljati po naročnino na jedno in isto mesto; kdor želi, pa naj si odbije poštne stroške, stori nam še vedno večo uslugo, nego pa da bi plačevali posebno osebo za izterjevanje. Pri tem prosimo, da bi se tudi v Trstu poravnale nekatere zaostale naročnine.
Opomnja glede na poslane pesmi. Gosp. Slavoj v Ljubljani. — o — o || — » — '•>• Brez iliereze osmerac nije naš, nego nemški. Istotako: _ o — o Q — » — o — o (v. o tem „Der Konigs-sohnMarko" v. 9., 11.i 12. št.). Istotako:— o — u—-j i| — o—o — u. Istotako: — o — a — u — u H — u — o — o — o. Istotako: — o o _ o 11 - o i dr.	Dr. 1.
Popravki k 17. štev. „SI. Sv." Str. 323a, 27. v. sp..- ci-rilometodijske cerkve. V pesmi: „ICpoBtso" 1. kit. 3. v.: ee namesto „ce"; v pesmi „Hajea:jti" zadnja v.: pa3<)opaaH. Str. 335b, 10. v. zg. čitaj : dvo-rni sovetnik.
SLOVANSKI SVET" izhaja 10. in 25. dan vsakega meseca. Cena mu je za celo leto 4 gld., za pol leta 2 gld. m za_ četrt leta 1 gld Ža dijake in ljudske učitelje stoji celoletno 3 gld. 60 kr., poluletno 1 gld. 80 kr. in četrtletno 90 kr - Posamične številke po 13 kr. Zunaj Avstro-Ogerske na leto o gld. - Naročnina, reklamacije in dopisi naj se pošiljajo F. Podgormku v Trstu, ulica Molin grande.
št. 2 (konec ulice Stadion).	_
Izdajatelj, lastnik in odgovorni urednik : Fran Podgornik. — Tisk tiskarne Dolenc.