t
5 Posamezna številka; j {	1	krono.	>
„TABOB>* izhaja vsak dan, rarron « nedelje in praznikov, ob 18. eri z	J
da.umom naslednjega dne ter stane	■
celoletno 180 K, polletno 00 K,	*
četrtletno 45 li, mesečno 15 K.	■
inserati po dogovoru. Pri večkretn. " objavi popust.	■
Naro^ se pri upravi -TABORA** ■ MARIBOR, Jurčičeva ulica St#?, 4. s
O POŠITOTTA JPAVŠA TIE1HA
B D
TABOR
in MJF%Jr JL m,
m* ikMN • - «r.wrv vvmrvk««* \m	Ji
!•	3
5 Posamezna	številka: 3!
?1	krono.	■■
BBEDNIŠTVO g« »ah*j* T Harl-	«1
■	ton, Jnr4i5or» ul. it. *, JL n»d-	«*’
S	atropje. Telelon interurb. at. 275.	S«
•	UPRAVA se nahaja v Jurčičevi	«i
•	ulici št. 4, pritličje, desno. Tele-	2
•	itn it. 24. SHS poStnočekovn! m-	•'
JU	čun	Stav. 11.787.	*
J	Ka naročila brez donarja m n«	3
«	ozira. — Rokopisi so ne rričajo.	j
Leto: S.
Maribor,* torek 7. decembra 1920
Številka: 85.
Italija igra dalje svojo hinavsko igro z D’Annunzijem.
Konec razprave o ustavnem načrtu. — Poslovnik za konstituanto.
Zmaga ali poraz?
Maribor. G. decembra.
Dvoobraznost, to najznačilnejše svoje szojstvo, so si ohranili naši klerikalci tudi po volitvah. Z enim obrazom, katerega obračajo proti svojini zdecimiranirii pristašem oznanjajo in poveličujejo svojo zmago, z drugim, ki je obrnjen navznotraj proti samim sebi, pa vzdihujejo nad porazom. Kaj je laž in kaj je resnica? Ali so zmagali, ali so bili poraženi? Po vsem njihovem pisarjenju se nam zdi lufobhodno potrebno, da končno odgovorimo na to vprašanje popolnoma jasno in objektivno.
Klerikalci so bili cela desetletja neo-Inejeni gospodarji v Sloveniji. Pred vojno so imeli vse državuozborske mandate, edino na Kranjskem (Primorske ne moremo šteti sedaj k Sloveniji, ker je od nje odrezana in ni volila je imela napredna stranka enega poslanca. Njim je pripadalo torej najmanje 90 odstotkov slovenskega ljudstva. Pri volitvah dne 28. nov. pa so jjh dobili od 41 poslancev le 14, torej komaj eno tretjino ali približno 34 odstotkov. Se dan pred vo-litvijo pa so trdili, da jih bodo samo v mariborskem volilnem okrožju dobili toliko. To so številke, ki govore molče dovolj jasno za vsakega: klerikalizem je v Sloveniji doživel silen poraz.
Da bi prikrili ta svoj poraz pred že preostalimi svojimi pristaši, jim sedaj pripovedujejo, da so relativno najmočnejša stranka, obenem pa opozarjajo na dejstvo, da so imeli demokrati doslej 7 poslancev, tega pa ne povejo, da ti poslanci niso bili izvoljeni, ampak samo delegirani na podlagi sporazuma po prevratu. Iz tega pa ne sledi, da so prišli do tega po njihovi milosti, kajti, da bi se bile takrat izvršile volitve, bi jih bili
dobili nedvomno še več, kajti takrat šol kajti preprosto ljudstvo, do katerega kul
ni Klin JmmiK nnnrflrl illK nrl nlnnnrt	_	1. \>nr>nnS tima /lin«. mn Kn »n Jnl»«
ni bilo drugih naprednih, od glavne odcepljenih strank in bi bili za demokrate glasovali vsi oni, ki so sedaj glasovali za kmete, narodne socijaliste in mnogo onih, ki so oddali svoje gfasove tem in onim socijalistom. A ko seštejemo danes vse te skupaj, potem lahko trdimo, da imamo, čeprav razcepljeno na krila,''danes po končanih volitvah napram klerikalcem 14 poslancev, torej istotoliko kakor oni sami. O kakem porazu demokratske ideje torej tu ni govora, pač pa nasprotno o sijajni zmagi. Z ostalimi proliklerikalci skupaj pa imamo 27 poslancev, torej dve tretjini, ali 66 odstotkov. Toda ne samo to, v celotni državi smo sami, brez kril, relativno najmočnejša stranka in to kljub vsej silni borbi, ki smo jo vojevali z našimi nasprotniki. In oni? Oni imajo v vsej državi 23 poslancev, torej niti ne toliko, kolikor znaša njim nasproten blok v Sloveniji sami.
Kaj pa v bodočnesti? So li njihove nade, ki jih stavijo nanjo upravičene? Li smejo upati, da bodo še kdaj zagospodarili? .Na to .nauupdgovarja zadnja .Straža* sama s tem, da prizna, da živi njihova stranka pravzaprav le še od stare Avstrije, od njene takratne od Dunaja podpirane organizacije ter od Orlov, Marijinih devic itd. Ker je jasno, da se Avstrija več ne povrne ter 'da v Beogradu ne bo nikoli našla Dunaja, ki bi ji pomagal in ker je jasno, da se bodo z napredkom kulture prazne vraže in njihovi svečeniki in svečenice Orli in Ma-rijipe device vedno bolj redčile — je jasno, da bo šlo ž njo vedno 'bolj navzdol. Ljudstvo, ki je danes prvič vrgio s sebe strah pred naslikanimi hudiči in peklom, se teh starih preživelih strašil ne bo nikoli več plašilo. Res pa je sicer, da popolnoma še dolgo ne bo propadla,
Foersterjev koncert.
Glasbena Matica v Mariboru pri-/edi v soboto, dne 11. t. m. v Gbtzovi kancertni dvorani v proslavo slovenskega skladatelja gospoda Antona Foersterja izredno zanimiv koncert z izključno Foersterjevimi skladbami, z zbori, ki so mu vzklili iz srca. ko je naš narod živel pomladne dni, saftjal o svobodi, o ujedinjenju, o Ilirji oživljeni. V letih 1870 do 1885, v dobi zgodovinskih taborov, je Foerster ustvaril zbore, ki ostanejo markantne poteze’ tedanje dobe in dragoceno spominsko blago izza zgodovinsko-pomembne dobe svitanji narodnega probujenja. Ta doba početkov zborovega petja tvori široko podlago nadaljnemu razvoju naše glasbe. Zato je tudi besedilo po Foersteju ustvarjenih zborov domorodno, vspla-menujoča pesnitev, domu v slavo, narodu in njega preteklosti, bratstvu in slogi v hvalo.
.Samo", op. 3, na besede S. Jenka, je kakor iz skale sklesan moški zbor, želja vnetega Slovena, ki išče grob, v katerem leži_ hrabri Samo; prst bi poljubil, da si vlije toliko ljubezni do roda, kakoršpo je Sitno gojil. Skladba
se Čuje kakor rapsodija kratko obliko vanih sentenc, slika mogočne koncepcije.
Slične vrednosti je na besede istega Jenka zloženi moški zbor .Pobratimija". V iem zboru se kaže Foersterjeva solidna dikcija, bohotna svežost; resnost možatega ponosa se druži z lepoto skladbene strukturi, ki jo spletajo živo vspenjajoči se glasovi. Opozarjam, na diabolične terce: „In ne pekla ognjena sila vezi ne bode razdrobila".
Poznejše dobe je na besedilo I. Resmana zloženi zbor „Povejte ve planine", mogočen po plemenitosti lastne melodike, kakor tudi po srčni osnovi besedila, ki ima v mislih zbu-jenja dan, ko vstane iz robstva prost Slovan, muzikalno zelo odličen, polno-zvočen zbor, vzoren po tehnični strani, koncizno }n zaokroženo izdelan, poln vžigov in navdušenja.
Nevenljiva v literaturi mešanih zborov ostane .Ljubica" op. 44 na besede Jos. Pagliaruzzi-ja, baladna slika pestre slikovitosti in živih konstrastov, ki jih konečno nadkrili vsa tragika pre-tresujočega konca. Mojstrsko izraža Foerster brbljavost in opravljivost hudobnih ženskih jezikov.
tura le počasi prodira, se bo še dolgo dalo zapeljavati. Vsled ižgube politične nadvlade pa bo, in to je najbolj usodno izgubila kmalu vso inteligenco, katera je bila sedaj v njenih vrstah le, ker ji je tako ^kazalo, nikoli pa ne po res srčnem prepričanju. Kajti nepobitno dejstvo je, da stranka ne obstoja le iz pristašev, ki jo ljubijo, ampak tudi iz pristašev — ki se je boje. Stranka pa, katere se nihče ne boji, ki ne more niko. mur storiti ne dobrega ne zlega — nima mnogo izgledov na bodočnost. In taka mrtva stranka je postala klerikalna 'z ustanovitvijo naše Jugoslavije.
In demokratska? Ali je res, da bo propadla? Izgleda pač tako, toda le za slabega opazovalca in človeka, ki ne misli niti za ped predse v bodočnost. Od klerikalizma ji ne preti nobena nevarnost ne v sedanjosti ne v bodočnosti
  ta ji Preti le od razrednih strank;
toda tudi le v sedanjosti, kajti njihova teoriia se bo v praksi prej ali slej ubila in praznega čakanja na -feocijalistični raj, ki ga ne bo nikoli, se bo ljudstvo kmalu naveličalo ter spoznalo, da je le v skup^ nem delu vseh stanov možen spas in boljše življenje. Tedaj pa bo samo demokratska * stranka ona, ki ga bo zadovoljila. Bodočnost je toraj naša in mi verujemo vanjo!
Volilcem demokratom!
Neomejeno zvestobo do naše stranke ste pokazali preteklo nedeljo na volišču. Naravno je, da politično razpoloženje med vcMlci vsled neizbežnega pritiska neurejenih razmer stalno koleba in da se bo še nekaj let nepreračunljivo menjavalo. Eno pa je gotovo, da se je ogromna množina volilcev izrekla za državo, ki naj bo edinstvena, demo-
kratično vladana, po demokratičnih na! čelih opravljana in ki naj jo vodijo V nadaljnem razvoju socijalna gospodarska in napredna kulturna načela.
Demokratska stranka je izšla iz volil- . nega boja kot najmočnejša stranka v državi. Malone »100 mandatov, ki jih jd dobila JDS, porazdeljenih je tako, d« ni niti ene pokrajine širom naše obsedne Jugoslavije, v kateri bi demokratje ne imeli svojih izvoljenih zastopnikov« naroda. Kot bistven del velike demo-j kratske stranke, nudi slovenski del JDS; — četudi sedaj sam še ni dosegel večjega števila mandatov — vso moč, vso zaslombo najjačje stranke v državi.
Demokratska stranka je šla v volilu? boj brez demagoških gesel in brez lažiJ Kot državna stranka smo tudi v najJ hujšem volilnem boju in brez bojazni zagovarjali manj popularne zahteve &. stališča širokih pogledov na državo, nai vse stanove in na našo bodočnost —tuj globokem prepričanju, da politične resnice ni iskati tam. kjer prevladuje strast,« laž, obrekovanje in trenotno vabljiva] .temveč tam, kjer je doma trez< nost in razum, ljubezen in pripravljen nost za žrtve. Naše mnenje je bilo Vaše mnenje. Hvala Vam za zvestobo in izkazano neomajno moč. značajev in ,$gf£
pri£an's' . :
Naši idejni predniki v Sloveniji 'se?
se borili^ za našo duševno osvoboditev* od klerikalizma. Borba je šla vsporednci za ustvaritev nacijonalne državne samenf stojnosti. Njih naslednikom, ki smo organizirani v Jugoslovenski demokratski stranki, se je posrečilo, da je bil dani 28. novembra dan krvavega poraza, kj ga je doživel klerikalizem v Sloveniji; Ta sovražhik državne • misli in kulturnega nepredka, ki gloda kot čty stalno na narodovem telesu, je padel od
Velikopotezen je zbor „Z glasnim šumom s kora" (S. Jenko) op. 7, zasnovan na široki podlagi 8 glasnega zbora. Foerster razpolaga včinkovito s tem aparatom,	vspe mu	delo, ki doni
kot orgeljski	preludij,	v svečanem
svojem ritmu kakor koral i£ oratorijske skladbe.
Iz najobsežnejšega dela Foersterja, iz lirične opere .Gorenjski slavček" se bo predaval	večglasen	mešan zbor,
„Ave Maria To opero je zložil leta 1871 vsled konkurenčnega razpisa darila 500 K deželnega odbora kranjskega na besede libreta Lujzi Pesjakove. Opera se je proizvajala v Ljubljani leta 1872 in 5 krat leta 1896 in leta 1910 ponovno češkem	gledališču v
Brnu. Biser opere je zaključen mešan zbor .Ave Maria", "zbor poln prisrčnosti, pobožnosti in uteŠljivega blago-glasja.
Foerster je bil prvi, ki je upeljal slovensko narodno pesem na koncertni oder in sicer:
Kitica slovenskih narodnih pesmi in .Venec Vodnikovih in na njega zloženih pesmi", oboje vstvarjeno v letih 1881. oziroma 1883. Pela sta jih združena mešana zbora ljubljanske gimna-
zije in realke pri glasbeno deklamato* rični akademiji, prirejeni v ljubljanskem gledališču. Takrat je trebalo za te nem| ško slovenski sestavljene vsporede učinJ ka slovenskega proizvoda kot protiutež proti izobilju nemške literature in rodil« prav ta potreba sad, čigar seme je zal plodilo stotero cvetja na livadah Kult« narodne pesmi. .Venec Vodnikovih peJ srni" s spremljevanjem orkestra ali kla«j virja in harmonija je alegorija, v kateri so deležni sijaja tako pesnik Vodnih sam, kakor tudi po njem opevani narod? Okusno in spretno sestavljena vrsta po? zabljenju otetih napevov srečne invencijfl ima v lastnih dopolnilnih FoersterjeviH napevih ono vez, ki vstvarja iz cizelo^ vanih drobcev novo samostojno obliko! Kako mogočno zakliče Foerster IlfrijiJ da naj vstane. In res vstane težko1 vzdramljena iz sna ter stopa oživljeni v dan svobodnosti. _	i
Prvo delo, katero je Foerster koi vseučeliščnik v svet poslal, — dokonča! je namreč pravno fakulteto v Pragi -4 so bili štirje njegovi samospevi, Kak4 je prišlo do teh samospevov? Foerstei je bil učitelj na klavir slavnemu češkej mu skladatelju Bedrich — Smetani. Z niifli so ga vejale prave piijatelj:jkev£zi
Stran %
It A B O R*
zadnjih volitev od 60% na 66% oddanih glasov. S tem je klerikalna stranka izgubila politično zelo važno pravico, da se na znotraj in na zunaj ne srne več predstavljati kot zastopnica slovenskega 'naroda in da ne sme govoriti v imenu slovenskega ljudstva. Dobro pa se zavedamo, da je klerikalizem stalno in tajno slabo nagnenje, ki je po porazu . vsak trenotek pripravljeno, da oživi in da znova raste. K tlom ga mora tiščati Je vstrajno in smotreno delo od naše strani in svobodna prosvetljenost ljudstva. Izid volitev je tak, da je od '410 poslancev bilo izvoljeno v celi državi samo 24 klerikalnih (od teh 15 v Sloveniji). S tem so dani za enkrat vsi predpogoji, da sc bo zlasti naš del naroda lahko razvijal v prosvetnem pogledu na temelju duševne svobode in v gmotnem oziru na osnovi demokratične in socijalno pravične zakonodaje in uprave.
Vsem našim političnim organizacijam fn pol. društvom pa kličemo: Moč ideje demokratske stranke v državi je odvisna od živahnosti skupnega dela nas vseh. jVstrajajte v zvestobi in v delu. Naša skupna skrb bodi, da poučujemo z Širjenjem našega časopisja in pa z živo besedo politično manj izobražene ljudi. Kadar bo naše ljudstvo sposobno, da zrelo in trezno presoja naše javno življenje, bodo nemogoča prazna in laž-injiva volilna gesla in obrekovanja, pa naj prihajajo iz cerkve ali od drugod proti naši stranki. Z delom in žrtvami, ki jih prostovoljno doprinašate za to, da pomagate k zmagi ideji in programu LDS, jačite in množite naše političue vrste!
Načelstvo .Jugoslovanske demokratske stranke v Ljubljani.
na drugi strani, celi železniški aparat stoji v škodo države. Pri tem postopanju carinskih uradov ne bodo padle cene tvorhiškim produktom, pač pa bode vedno merilo za cene vseh pridelkov.
-- Pred katastrofo z električnim podjetjem. K tozadevni naši notici od nedelje smo dobili od merodajne stiani sledeče pojasnilo : G. inžener K. se je
enako kakor prejšnjega leta vpisanih 1400. Na filozofski fakulteti je bilo letos diplomiranih okoiu 100 dijakov. Na pravni fakulteti se je letos vpisalo nanovo 555 dijakov, skupno pa jih je vpisanih 2900. Na tehnični fakulteti je vpisanih skupaj z dijaki prejšnjih let 1390, nanovo pa se je vpisalo sedaj 320 dijakov. Na riovoosnovanih fakul-
samolastno naselil na Koroški cesti 19 tetah, medicinski, agronomski in teološki
Dnevnrt kronika.
—- Carina. Vedno in povsod mo-»ramo naglašati, da carinama v Mariboru 'prej kot slej ne izvršuje svoje naloge v porist javnosti. Država bo v tem oziru morala storiti svoje. V prvi vrsti se bo moralo urediti vprašanje brezpogojno po-ebne carinske kontrole. Delovanje urinskega urada uničuje trgovstvo, vsa itavbiriska podjetja in ovira železniški __ romet V dokaz navajamo primer, po /katerem sta od 25. septembra 11. dva voza stavbinskega materijala na glavnem kolodvoru pridržana in carinama ni še imela vremena te snovi uradno odpraviti. Ali ni to javni škandal! Pomislimo, da na stotine naloženih železniških vozov na odrešenje čalča in se mariborska carinama tako daleč ne poniža, da bi svoj blagoslov podelila, je pa vendar nekaj odveč. Kaj pomagajo carinsko dobljeni milijoni na eni strani, ko pa
In marsikatero delo mu je Smetana igra1 W rokopisu in mu zaupal svoje načrte nazore. V tem času so vsklili prvenci Foersterjevega skladateljevanja in baš smetana je bil tisti, ki ga je začel vspod-jujati k skladanju in zagotovil uspeh njegovemu liričnemu talentu. Dve skladbi teh prvencev bo pri koncertu proizvajala koncertna pevka gospa Mira Co-ktaperaria-Dev poleg velike arije Franice iz opere »Gorenjski slavček1*. Gla-tebena Matica si -je prizadevala, da {pokaže Foersterju v ozkem okvirju (program od njegove najboljše strani. {Možu, ki v pesmi glas je svoj povzdignil, Ž njim Slovene je navdihnil, se s to prireditvijo najlepše oddolžimo za vsa Slovencem poklonjena nevenljiva dela. Naš slavljenec bode dne 20. dec. 1920 dosegel .lepo starost 83 let. Svoja pokojna leta vživa v Novem mestu ob jstrani blage gospe soproge pri svojem sinu dr. Vladimiru Foersterju, sodnemu Svetniku v Novem mestu.
Neumrjoča o.« ostala bode slava wečni čas'
v prostore, ki so bili že določeni za ko misarijat agrarno reforme. Ker so. vsi opomini, naj g. inžener z. lepa zapusti te prostore, ostali brezuspešni, je bilo poverjeništvo za socijalno Skibftro v Ljubljani prisiljeno izdati tu! 'emu stanovanjskemu uradu naročilo, < mora g. inžener K. brezpogojno tekom 48 ur prepustiti te prostore uradu za agrarno reformo. Dr. Juvan je torej moral izvršiti iz Ljubljane mu naročeni ukaz in je g. inžener v napačni domnevi, če trdi, da se je to izvršilo iz kakega osebnejjp maščevanja. Komisar za- agrarno reformo, g. dr. Pfeifer, se je sam potrudil, da dobi g. inžener čimpreje nadomestilo za te prostore. Veseli nas, da imamo In vendar en slučaj, ko je po svoji lastni krivdi deložirana stranka pomoloma videla krivdo na strani g. dr. Juvana. Nasprotno pa tudi g. dr. Juvanu priporočamo. naj nam v bodoče vsak sličen slučaj takoj poja-ni.' Naše stališče je: nikomur krivice, najmanj pa političnemu nasprotniku!	,
— Izzivanje nemškega trgovca. Izmed nemških trgovcev, ki naravnost izlorabljajo toleranco naših oblasti in pri vsaki priliki z predrznim nastopom izzivajo in žalijo naš narodni čut, je v tem oziru slaboznani Jeglitsch tvrdke Frangesch v Gosposki ulici. Izrabi vsako priliko, da našim oblastim pokaže, da ne mora biti jugoslovenski državljan, ampak živi in dela še vedno za panger-manizem pod staro Avstrijo. V soboto je izpostavil lepak »Rapida", a namenoma tako zlobno, da je slovenski tekst zavil in skril, nemškega pa izzivajoče razvil v svoji izložbi. Ker se je naše občinstvo nad takim izzivanjem škan-daliziralo, je šel naš upravnik izzivača opozorit na to javno žaljivo izzivanje. Toda možakar, namesto da bi bil hvaležen, je postal še le predrzen in surov zlasti v izrazih. napram ’ našemu listu, za kar bo dobil na pristojnem mestu svoje že zdavr.o zasluženo plačilo. Morali smo klicati policijo na pomoč, da se je to javno izzivanje odstranilo. Ta slučaj nam je zopet en dokaz več, da nemški izzivači • zaradi naših oblasti vganjajo kar se jim izljubi. Še večji Škandal pit je, da naši ljudje podpirajo take predrzneže. Saj imamo vendar tudi v železnini svoje narodnč trgovce (Pintar s Lenart, Kuhar itd.).
— Promocije. Pretekli teden sta promovirala na zagrebški univerzi doktorjem prava gg. Peter Jereb, pravni praktikant pri okrajnem sodišču v Mariboru in Stanko Novak, koncipist pri poverjeništvu za javna dela v Ljublani. — Gospod Vladimir Arko iz Postojne je promoviral na univerzi v Belogni za doktorja živinozdravništva.
— Subvencije. Društvu za gradbo učiteljskega konvikta v Ljubljani je nakazalo ministrstvo prosveto 20.000 kron, slovenski šolski Matici 20.000 kron in učiteljskemu zdraviliškemu domu v Rogaški Slatini 40Q0 kron.
— Radi podkupovanja je bil aretiran uradnik socijalnega skrbstva v Zagrebu dr. Rajnovič. Ta aretacija je dvignila v lamošnjih krogih mnogo prahu.
— Učne knjige za srednje šole. V
ministrstvu za prosveto se je pričelo reševati vprašanje šolskih knjig za srednje šole kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev.
— Carinska kontrola mrtvih. Ministrski svet je odobril predpise za prenos kosti naših vojakov iz tujine v domovino. Po teh predpisih mora biti dovoljenje za prevoz zemskih ostankov, padlih v tujini nerovljeno od generalne direkcije carin. ,
— Število slušateljev beograjske univerze. Število dijako^, ki so se letos prijavili za vpis na posameznih fakul-
4^taji .b^ogr^gfi vsfltfp&r je stavo,
se ni vpisalo toliko dijakov, kolikor se je prej pričakovalo. Vpisalo se je na medicinski fakulteti 250, na agronomski 85, na teološki pa okoli 100 dijakov. Vseh skupaj je sedaj na beograjskem vseučiiišču vpisanih 7030 dijakov.
— Hidrotehnični odseki. Ustanovili so se hidrotehnični odseki v Njego-' tinu, Prijedoru, Banjaluki, Doboju, Sarajevu, Višegradu, Dvorniku, Trebinju, Livnu in Mostarju.
— Prirastnina odpravljena. Davščina od prirastka na vrednosti dosedaj veljaven za celo Slovenijo, ie z finančnim zakonom odpravljena. (Potemtakem mora mestni magistrat, ki je pri prodaji svojih parcel za zgradbo nove cerkve sv. Magdalene ta zakon še vpošteval, kupnino tern primerno spremeniti od 481.000 na 500.000 K.)
— Odstotnina in lestvične pristojbine so se s 1. decembrom znižale zopet na staro nižino, veljavno ob koncu vojne, Povišane ostanejo samo stalne pristojbine. (Torej so vse tozadevne pristojbine, ki so stale uredništvo novega »Planinskega koledarja*1 tolikanj truda, postale, brezpomembne.)
— Carina na uvoz iz Koroške. Komaj se je občinstvo z ozirom na zboljšanje razmer pri carini nekoliko pomirilo, že slišimo o novih udarcih na našo trgovino in seveda na konsu-mente. Zaračunati hočejo carino na vse blago, ki so je naši trgovci kot begunci rešili iz plebiscitne cone A takoj po izvršenem plebiscitu. Namesto, da bi bili veseli, da smo kaj rešili, posebno pa lesa, 'nalagajo tudi na to blago strašno visoko carino n. pr. za 4 vagone lesa 45.600 K. Vse kar je prav, ampak takih krivic ne moremo trpeti.
Maribor, 7. decembra 1920,
y-—..-	   ^
Kramo razsvetljena dvorana je zevala praznote tudi še pol 'ure pozneje, ko se je naš veliki mojster na »cellu8 vkljub našemu ponižanju ponižal in stopi! na oder. Izmed komaj 200 navzočih je moral vsakdo videti in soobčutiti pretresljivo bol umetnika, ko je pred prazno dvorano vzel svoj nedosegljivi »c°lloa v roke. In pri pogledu te bolesti umetnika, je nas peščico Slovencev postalo še bolj sram, ko nam je pogled po prazni dvorani pokazal, da to praznoto izpopolnuje ne jugoslovenski Maribor ampak — nerm _ ški Marburg. A veliki mojster je ob navdušenju peščice po umetniškem užitku hrepenečih pozabil svojo bolest in ob zaključku ga hvaležna publika ni pustila brez viharno zaželjenih dodatkov. — Tkalčič je ostal velik nad malo jn malimi ljudmi. Kje je bil ta večer naš ju-eoslovenski narod? Ko smo prihajali iz Cfitzove dvorane, je naš jugoslovenski narod prihajal rdečega lica, rdečih nosov iz ~ zakajenih vinskih hramov. In nas ni nič sram?
4* Foersterjev koncert. Dne 11, decembra priredi Glasbena Matica 'v Gotzovi dvorani velik Foersterjev koncert, za katerega se pričakuje prihod 83 let starega našega velikega skladatelja.
Sloveti, narodno gledališče.
Repertoire bodočih dni:
V pondeljek 6.: »Kralj se veseli8, ali »Ro* meo in Julija8 ruska operata, gosluje ruska družba Chat noir, izven ab.
V torek 7.: »MamV.elle Nitouche", izv. ab.
V sredo 8.: Popoldne ob 15. uri »Ckarle-yeva teta8, izv. ab. — Zvečer ob pol 20, uri »Noč na Hmeljniku8 ab. B-U.
V četrtek 9 : »Pohujšanje v dolin žent Florjanski8, ab. A-ll.
V petek 10.:,Smrtni ples" gostovanje v Ptujd
V soboto 11. »Vampir8, gostovanje v Ptuju,
s®
£
II
Kultura in umetnost.
-J- Zahvala. Med venci, ki sem jih prejel povodom prve reprize moje operete »Caričine Amaconke" v Narodnem gledališču v Mariboru dne 4. t. m., sta bila tudi dva venca, katera so meni podarile »Mariborčanke" in »Primorci". Ker repjesentanti teh ljubih darovalcev meni niso znani, da bi se jim osebno zahvalil, izrečem tem potom ljubim »Mariborčankam" in dragim »Primorcem" za izkazano mi nežno naklonjenost naj-prisrčnejšo zahvalo.
V Mariboru, 6. decembra 1920,
Z odličnim spoštovanjem udani Viktor Parma.
-f- Tkalčič je našel malo in male ljudi. Prišel je iz velikega sveta, velik mojster, z velikimi lanjami, da najde, čim stopi v veliko obmejno postojanko, velike, samozavestne, trezne ljudi, reprezentante velikega ujedinjenega naroda Jugoslavije. Vse te velike nade je stavii na svoje veliko mojstrsko delo, proizva-jano v največji, najlepši dvorani jugo-slovenske obmejne trdnjave Maribor. Za ta veliki umelniški večer z izvanrednin) umetniškim užitkom so bila veliki udeležbi odprta vsa pota: prvi nastop mojstra na »cellu8, že tri tedne brez kake večje umetniške prireditve, gledališče je počivalo in — denarnice Čutijo še komaj pričeti meuee, pa tudi reklame je bilo za Maribor več ko dovolj. In vendar: Jak fijaske! Ne Tkalčičev, naš fi-jasko je bil to 1 Ob 20. uri bi se imel koncert pričeti, a bilo je komaj 20 ljudi. Sramota L Škandal! Take vzklikž jo bilo sjiiolj. med čakajočimizuu^ aa hodnjku.
Sokolstvo,
o Sokol v Mariboru izrpka tem potom vsem darovalcem in darovalkam,
za gmotna in druga darila, s katerimi so omogočili, da se je naš naraščaj ob priliki Miklavževega dneva lahko bogato obdaroval, — najiskrenejšo sokolsko zahvalo. Odbor.
o Miklavževo Sokolskega nara«. ščaja. V mestnem gledališču so se zbrali v nedeljo ob 14. uri oddelki mariborske Sokolske dece, nad 500 otrok. Bi(a je slavnost, ki je naša mladina ne pozabi.; Lastni orkester dijaškega naraščaja jej sviral marljivo in prav čedno koiačnice in koncertne točke. Nastopil je X. oddelek s telovadnimi raznoterostmi zabav-! nega značaja in vprizoril je takozvano! »Makovo žetev* s 5 slikami (vožnja samokolnic, mletje olja itd.) Nato je! vadil IV. oddelek moške dece nekaj prostih vaj na motiv »Barčica po morju plava8. Veličasten je bil nastop Miklavža in njegovega spremstva. Miklavž je povedal/ mladini obilo lepih naukov v izbrano lepom nagovoru. Plesna točka g. Pečnika je zaključila vspored, nakar je mladina odkorakala v sprevodu v Narodni dom po darila. (Odbornik, Sokola nam javlja, da je razdelil Miklavž za1 25.000 K daril.) '	•%
111 11  .'	1	i->—o	■	i««...■. i „ ■■m.Mnia*i' ,)
Okrajno sodišče.
Sladke skrivnosti.
Tisti Čas, ko je po celi deželi zavladalo pomanjkanje sladkorja, se je narodilo polno sladkih skrivnosti. Zagovornik enega treh junakov, teh skrivnosti, dr. Hojnik je v presenečenje svojega nasprotnika, javnegd zastopnika obtožbe sodnemu dvoru prezentiral celo dokument, da je bila .teh sladkih skrivnosti udeležena tudi — deželna vlada sama. Izdala je namreč v odpomoč pomanjkanju sladkorja edino pameten nasvet: »Trgovci, preskrbite si sladkor kakor si pač morete!" S tem salamon-skim izrekom je odsek za prehrano naše dične vlade našel svoj izhod, ko ni bilo dobiti sladkorja po ravni poti. In našim trgovcem ni preostalo drugega, oprijeli so se tega izhoda kjer in kakor so mogli in znali. In tako je ravno v mesecu ^najjjuj^žjnie jASSakiaL Ktatjno,
zacvetelo — verižništvo in tihotapstvo s sladkorjem. Tudi po Mariboru je kar mrgolelo takih sladkih skrivnosti.
Vzgledi vlečejo. Mladi kuhar Makso Nbvak in mladi krojač Bogomil Majer sta se naveličala kuhavnice in šivanke ter sta se podala na lov za sladkimi skrivnostmi. Sreča ima rada mlade nadebudne taiente — na takih stranskih potih. Izvohala sta, da ima trgovec Schmid v svojem skladišču mnogo več sladkorja, kakor bi ob splošnem pomanjkanju smel imeti tega zapeljivca. Jurišala sta visoki zid in po vseh predpisih mojstrskega, vloma zašla v skladišče ter ondi olajšala bogato zalogo sladkorja in masti, kolikor sta mogla odr.esti. Svoj sladki in mastni zaklad sta spravila v skrivališče v ljudskem parku. To je biio v noči od 8. na 9. januarja. Ta vlom pa je takoi zaigral svojo skrivnostno melodijo. Gospodu Schmidu namreč ni bilo ljubo, da bi razen njega in vlomilcev še kdo Uvedel za to sladko skrivnost. Zato so se v javnosti po:avile vesti, češ, ta vloni je bil samo firlgiran. Kajti, kje naj dobi manjši trgovec ob tem času toliko slad-kora, da bi ga spravljal v skladišče. Med tem pa sta Novak in Majer po svoiih znancih skrbela, da se je njuno junaštvo moralo javno priznati. Ponujali so namreč okrog slaščičarjev svoj sladki zaklad, toda z oztrom na razširjene govorice tudi potom „Marburger Zeitung" se niso mogli preveč ogrevati za nakuD. Vet sreče sta imela glavna junaka Majer in Novak sama. Ponudila sta sladkor slaščičarju Amonu in sicer za ceno po 25 kg. Zvečer sta si naiela izvoščeka, ki ju je zapeljal pred ljudski park, kjer sta v dveh partijah nalbžila na voz sladko breme in je izročila Amonu. Amon je sladkor —- 40 klobukov po 13-5 kg skril na podstrešje.
Med tem pa so bile tudi skrivne ( tnoči roke pravice pridno na delu. Do- J gnale so, da vlom pri Schmidu ni bil fingiran in sled je končno privedla do! Amonovega skrivnega skladišča teh slad- j kih skrivnosti.	j
In tako je prišel šele v petek, 3. j dec. poleg Majerja in Novaka tudi Amon na obtožno klcp. Amon se je zagovarjal, da tedaj, ko je sladkor kupil še ni vedel o vlomu pri Schmidu, mislil si je pač, da ima opraviti z verižnj-ki. Senat mu je to verjel in ga obsodil samo radi nakupa dvomljivega blaga na 840 k>-on globe. Majer pa je dobil 10, a Novak 8 mesecev težke ječe. Sladke skrivnosti so torej postale precej grenke
Stojan Protič in komisija za izdelavo1 ustave, sestavil nov načrt poslovnika, ki ga je pregledal ministrski odbor in ga je že sprejel ministrski svet v celoti. Vlada hoče za ponedeljek dopoldne povabiti člane volilnega odbora, da pregledajo ta načrt. Nato se bo poslovnik proglasil z naredbo. Po tem poslovniku bi otvoril ustavotvorno skupščino tiaj-starejši poslanec, ki bi bil ali Nikola Pašič ali pa dr. Ivan Tavčar.
Kvorum bi znašal v skupščini za navadne sklepe 140 poslancev, medtem ko je za sprejem ustavnih predlogov določen poseben kvorum, ki bi znašal enega nad polovico celokupnega števila poslancev, t. j.** 209 poslancev. Po omenjenem načrtu poslovnika poslancem ni dovoljeno vlagati interpelacij, marveč so dovoljena samo kratka vprašanja na ministre, vendar pa obstaja tudi glede teh vprašanj omNhev. Ta vprašanja in odgovori sme; trajati največ pol ure, preden se preide na dnevni red in se morajo staviti samo trikrat na teden. Ta načrt poslovnika, ki se bo objavil , v „Službenih novinah”, bo veljal za prvo poslovanje ustavotvorne skupščine, ki ga bo lahko izpremenila, ako se ji bo zdelo primerno.
Kdo bo predsednik ustavotvorne skupščine.
LDU Beograd, 4. decem. »Tribuna" piše: Te dni se je v javnosti živahno razpravljalo vprašanje, kdo bo predsednik ustavotvorne skunščine, Kot kandidat, se omenja Nikola' Pašič, htotako se govori, da bo Pašiču poverjena sestava novo vlade. V tem primeru pa bi bil kandidat za predsednika« ustavotvorne skupščine minister na razpoloženju Ljuba Jovanovič ali bivši predsednik srbske na-lodne skupštine, Ante Stanojevič. —
V zvezi z ostavko vlade dr. Vesniča so omenjajo tudi osebe, ki naj bi sestavile novo vlado. Kot kronskega mandatarja imenujejo predvsem tudi Nikolo Pašiča.
V tem primeru bi postal finančni minister Stojan Protič, zunanji minister pa dr. Vesn e. Ako pa Nikola Pašič jz kateregakoli razloga ne bi sorejel mandata za sestavo vlade ali pa da bi imel postati predsednik* skupščine, bi bil za mandatarja krone imenovan dr. Vesn'č. To vprašanje bo pr šlo na dnevni red, ko se bo točno vedelo, kakšen je položaj
Vprašanje pokrajinskih vlad.
LDU Beograd, 4. decembra. Kakor vse kaže, ne bo vprašanje o izpre-membah v. pokrajinskih vladah rešila sedanja osrednja vlada. To vprašanje se bo prepustilo v rešitev novi skupni vladi, ki bo sestavljena tekom prihodnjega tedna.
i	,1
Vesnič o demonstracijah seljačke stragke v Zagrebu.
LDU Beograd, 5. decembra. (Presbiro. Uradno.) Povodom nameravanih sklepov in demonstracij Radičeve seljačke stranke v Zagrebu dne 7. in 8. decembra, se čuti ministrski predsednik dr. Vesnič primoran, ’ izjaviti nastopne : Navajeni na avstrijsko in madžarsko pojmovanje, operirajo gotovi politiki v naši ujedinjeni kraljevini še danes s oojmi o nekem izvenzakonitem stanju .er kažejo težnje, da na ta v vsaki iržavi redu nasprotujoč način vsilijo :elokupnosti svojo voljo.
Vendar pa mora biti vsakdo v naši državi na cistern o tem, da so volitve dne 28. novembra bile izvršene v vsej 3lžavi_ kot enotni, nedeljivi celoti in
morajo na ta način izvoljeni poslanci vršiti svoj mandat edinole v ustavo-tvorni skupščini, ki se po zakonu sestane 12. t. m. v Beogradu. Edino tukaj na način, ki je v vsem civiliziranem svetu nesporen, sprejeti skleoi bodo imeli ustavno in zakonito moč. Z ozirom na to ne morem verjeti, da bi resni politični ljudje, med njimi tudi 2;. Radič s svojimi prijatelji, mogli nameravati kake druge manifestacije. Vlada je odgovorna za red v tej državi ter ne bo dopustila, da se ta ruši -niti v Zagrebu povodom zborovanja seljačke stranke. Ako pa se to vendar zgodi, bodo za to odgovorni merodajni krivci, z drugimi besedami, poleg izgrednikov vodstvo stranke same.
Omejitev tovornega prometa.
LDU Beograd, 5. decembra.
(Presbiro.) Ravnateljstvo državnih železnica v Beogradu poroča trgovskim: krogom, da se v svrho odprave nako-| pičenega blaga ustavlja z 12. decembrom' tl. sprejemanje blaga v polnih vagonih’ za Beograd loko in tranzit. Izvzete so le pošiljatve premoga, vojaške in že-j lezniške pošiljatve, ki se bodo tudi v’ bodoče sprejemale in odpravljale v neomejenih količinah. ■	'■	‘r	.
Kongres vinogradnikov v Zagrebu.
LDU. Beograd, 5. decem. Poslanci zemljeradrtičkih srrank so pozvani v Beograd do 6. t. m. G. Avramovič je odpotoval na kongres vinogradnikov Zagrebu, kjer se sestane z voditeljem hrvatske seljačke strapke.
Opozarjamo naše c. naročnike, fnserenie in odjemalce, da ni n i k d o / upravičen prevzemati za nas denar. Računi se naj vplačujejo direktno v tiskarni.
Ravnateljstvo.
Najnovejša poročila.
ftalija ni proklamirala reške blokade.
DKU Bero.lin, 6. decembra. „Lo- . kalanzeiger* poroča .iz Lugana: Bonomi °3ega se je izrazil napram rimskemu zastop-j niku D’Annunzia, da je bila blokada' razglašena radi napačnega razumevanja povelj. D’Annunzio je na to odgovoril, da prekliče reška regenca za sedaj izjavo o vojni napovedi s predpogojem, da zapove italijanska vlada Cavigliju, ustaviti sovražnosti napram Reki.
Konferenca med Vesničem in Pašičem
LDU Beograd, 5. decem. Ministrski predsednik dr. Vesnič je včeraj in danes deJj časa konferiral s Pašičem.
Zveza Slovenije z baroško in hakar-sko luko.
LDU. Beograd, 5. dec. Dr. Rybar in dr. Trinajstič sta prosila ministra za javna dela. naj vlada čmnrej prične z zgradbo železniške proge Koč vje—Brod—Mora-vica, da dobi Slovenija zvezo z baroško in bakarsko luko.,
V/ranglove čete ne pristanejo v Boki Kotorski.
LDU Beograd, 5. dec. Ruski tiskovni urad trdi, da general Wrangel ne odidfe iz Carigrada. Povo lom italijanske vest' o pogodbi med Francijo in Jugoslavijo glede izkrcanja VVranglove vojske v Boki Kotorski je izdala francoska vlada de-menti, v kalerem javlja, da bo sprejela Jugoslavija samo ruske begunce, ne pa tudi čete.
\ Seja ministrskega sveta.
LDU Beograd, 4. decembra. Danes je bila seja ministrskega sveta, ki je trajala od 9.—13. ure. Na tej seji je bila končana razprava o načrtu ustave.
Notranji minister Draškovič ozdravel.
LDU. Beograd, 5. dec. Minister za notranje stvari Milorad Draškovič, ki je bil nekaj dni bolan, je ozdravel in se je udeležil soje vlade in glavnega odbora demokratske stranke.
Nove železniške legitimacije za poslance.
LDU Beograd, 4. dec. (Presbiro.) Minister za promet je izdal nove železniške legitimacije za poslance ustavotvorne skupščine.«- Legitimacije so tiskane v obliki kartonske knjižice (v cirilici in latinici) ter nosijo podpis ministra za promet in njegovega pomočnika. Na vsaki legitimaciji mora biti fotografija lastnika (kabinetna oblika), ki mora biti žigosana od ministrstva za promet. Železniškim organom je naročeno, da so samo take legitimacije s fotografijo veljavne za brezplačne vožnje poslancev. Veljavnost dosedaj uporabljenih brezplačnih voznih kart prestane z 12. dec. 1920.
Jugoslovenski zastopniki za zyezo
narodov.
LDU B e o g r a d, 5. decembra. Jugo-slovensko udruženje za zvezo narodov v Beogradu je določilo za svoje zastopnike v kongresu zveze narodov v Ženevi gg. Ivana Zuieviča,. dr. Velj-koviča in dri Jovanoviča*
Bolgarski poslanik v Beogradu odpotoval v Prago.
LDU Beograd, 5. decembra. Tukajšnji bolgarski poslanik Teodorov je odpotoval v Prago.
Francija žel? trgovske zveze z Jugo« slavijo.
LDU Beograd, 5. decembra. (Presbiro.) Vlada francoske republike je! sporočila, da nujno obravnava vprašanje možnosti sklepa trgovinskega sporazuma med Jugoslavijo in Francijo in da bi bila srečna, ako se naša vlada odzove tej želji, kar bi pomenjalo manifestacijo solidarnosti, ki že obstaja med obema državama.
Nov načrt poslovnika.
LDU Beograd, 4. decembra. Minister za konstituanto, dr. Lazar Markovič, je po načrtu poslovnika, ki sta ga izdelal*
Razno m humor*
Katastrofa na Mont Blancu. Listi; poročajo, da so se najvišji vrhovi Mont; Blanca udrli in da se je stvoiila veli-kanska lavina, ki je zdrsnila do Brento-ledenika na italijanski strani. Lavina, ki se je zaustavila pri neki italijanski vasi, je napravila samo materijelno škodo.
Vse gre v Ameriko. Statistika do-j kazuje, da bo število izseljencev v Ameriko doseglo ono število, kakor 1. 1914. Medtem ko je šlo pred vojno na leto čez vodo do 1,200.000 izseljencev, je zapustilo sedaj našo domovino v prvih' šestih mesecih tega leta že 430.000 ljudi. V drugem delu tega leta je to število celo. parasllo.
O novem Marconijevem radio-apa« ratu. Marconi je opremil svojo jahto1 „Elektra“ s čisto navadnimi radio-apa-* rati, kakor jih imajo vojne ladje in prekooceanski parniki, ki jih je ojačil tako, da lahko oddajajo depeše na 300 morskih milj,	prejemajo pa	jih lahko	iz od«
daljenosti	največ	1300	morskih	miljj
Iznašel je tudi najnovejšo brezžično po-! stajo naj večje potencijalitete, ki omogoča' oddajo brezžičnih brzojavovna 1000 mor-1 skih milj in sprejem depeš iz daliave 300fi morskih milj. Konstruiral je tudi še brez-] žični telefonski aparat, ki lahko oddaja pogovore	na 300	morskih milj in	sprejema iz	daljave	1509	morskih	milj,
S tem aparafom se je posrečilo Marco-I ni ju, da je bil na odprtem morju V direktni zvezi z podjetjem Marconi— Gompagny v Chelmosfordu. Marconi je izjavil, da se bo upostavil v najkrajšem času z Italijo in Anglijo direkten brez-! žičen promet v prid novinarstvu.
Kabel med Nemčijo in AmerikoJ
„Sestern Union", kabelsko društvo, pti* občuje namero, da se postavi direktno) kabelsko zvezo med Ameriko in Nemčijo popolnoma neodvisno od angleške kon-J trole.
Uprava „Lloyda“ namerava ni
splošno željo prekrstiti imena svojih' brodov. Dosedaj so imeli vsi brodovi skoro izključno nernška imena.   .. £*
Zahteoajte	a
stilni „‘&abor‘
n(t
II
| Cinahar?
fcSšsa r'
i Sp3Jne, }edi'ne in gosposke sobe, kuhinjska §§ sijte oprava, pedložki, moclroci, otomane, spalni i| M| in deiioracijski divan!, postelje, omare, "mize || j?4i *n stoli iz mehkega in trdega lesa, železne fs postelje in umivalniki ter vse. vrste lesenega,
Bjsjf. železnega in tapeciranega pohištva v vsakem jjS Siji slogu od proste do najfin. izvršitve po. jako pjj nizkih cenah pri tvrdki za pohištvo
1 aam prsss, Marihor 1
SlemZekov trg 31. 6	ud
feišs	f§|
;■j Svoboden Ogled! 217 Ceniki zastonj! ||
feb oznanila.
Majhen 5ol:aB trg«w5is®
v sredini me-ta se odda. Vpraša se v upravi. 864
Molka cts5s!ca, ženska črna bluza, šal za dame in iriga-tor na prodaj. Tattenbachova ulica 18-1.	865
Meblirano sm-nZn® sobo
išče poročeni par brez otrok, eventuelno s hrano. Ponudbe na upravo lista.
S,10 3-3
(s-aspcdUteia, knjigovodkinja vešča vseh pisarniških de!, govori slovensko, hrvaško, nemško, italiansko išče primerne službe. Ponudbe na upravo »Primorka«. 853
Proda so tena: 1 zimska suknja in 1 zimska obleka za gospoda srednje postave, kakor tudi 1 klobuk in eno črno častniško paradno jopo z dvojnimi prsi. Vpraša naj se: Vrazova ul. št. 6, pritličje, levo.
Prva »Eovanska brivni«t se s'avnemu občinstvu priporoča. Za točno in čisto postrežbo se jamči. Fran Novak, brivski mojster, Aleksandrova cesta št. 22 (prej G. Grediič).	243
Glavni urednik: R a d i v o j Rehar. Odgovorni urednik: Fran Voglar.
Gospodarstvo, trgovina.
| Cene nd različnih tržiščih. Sombor. Pšenica 940-950, zob 270-280, beli grah 700—710, nova koruza 340—360. Pariz. Pšenica 95—100, rž 80, moka 130; iečmen 90-92, koruza 80-81, riž 195—200 fr. od 100 kg. Varnen. Moka 3,75—560, volna neočiščena 40, očiščena 50, tobak v listih 17, krompir 1'50, kruh 3-4, goveje meso 22, mast 56
| Med Francijo in Poljsko se ie sklenila trgovinska pogodba, ki na j vsak način ukine poljsko samostalnostj 2a vedno ter napravlja poljsko trgovstvo odvisno od Francije.
| Tobačna tvomica v Poznanju se bode znatno razširila. DHniška: glavnica se bode zvišala od 30 na 90 milijonov mark.
| Ameriški trgovski urad najodločneje demenlira vest, da bi bili trgovski odnošaji med Ameriko in Sovjelsko Rusijo obnovljeni.
| Ameriški brodarski urad je uredil novo prometno linijo iz Filadelfije za grške in jadranske luke. Prvi parobrod je odpotoval 5. novembra za Pirej, Patras, Solun, Bsnetke, Trst in Reko.
| Promet v Gdanskem. Promet v gdanski luki je zadnle mesece precej narastek V prvem tednu preteklega
mereča je pristalo 32 velikih paro-brodov, od katerih jih je bilo 11 nemških, 2 danska, 5 gdansk:h, 3 angleški, 1 estonski, 1 letski, 2 finska, 2 norveška, 1 poljski, 3 švedski šn 1 belgijski. V istem času je izšlo iz luke 34 parnikov.
| Francoska bSnka. Izkaz od dne 11. novembra. Zlata v blagajni 3.540140.000 frankov, v inozemstvu 1.943 367 000, srebra 270 761.000. Predujmi državi 26.800,000.000, zaveznikom 3 960,009.000,. promet novčanlc 39,169,154 000.
| Švicarski budget za leto 1921. Švicarski budget za leto 1921 izkazuje 350 340.000 švic. frankov prejemka, izdatka pa 522.440.000 svrc. frankov. Lansko leto je znašal prejem 279.650000, izdatek pa 43,930.000 švic. frankov.
| Povišanje poštnih pristojbin V Italiji. Poštno tn'n's5r$>tvo je objavilo dekret o povišanju pristojbin v celi Italiji. Po tej nttredbi stane tarif za navsdna pisma 50 centezlmov, za dopisnice 25 centezimov in za preprečena rismn 1'50 L. Taksa za paketa je določena 5 lir za 3 kg, za 5 kg pa 8 lir.
Centrala: SPLIT
Hi: MARIBOR, Zagreb, M Sad
Afilijacije:
Zadružna banka Reka. Zadružna šisdSonIca Trst
Osnoyn glavnica: K SOjOOOoOOO’—
(23 GEJ HEJ
x	Basikovni	oddelek:
Bavl se z vsemi bančnimi posli. Obavlja izplačila na vsa tuzemska in inozemska tržišča pod najugodnejšimi pogoji.
Blagovni oddelek:
Kupuje in predaja na veliko vse domače in prekomorske
proizvode.
Menjalnica:
Kupuje in prodaja tuje valute, devize in čeke, ter vse vrste domačih in tujih efektov.
Vloge:
Sprega denar na vložni žiro in tekoče račune ter jih obre-¥ *	gtuje pod najboljšimi pogoji.
□ (3 □
Podružnica Maribor
Gosposka ulica 20 Miama hiša)
v
prične s poslovanjem
83T l. decembra 1920. "Sl
Brzojav. naslov: Spedbalkan,
V	1
Selitve z patentiran, pohiitvenimi vozovi na vse straai.
o Skladišče spojeno s tirom južne železnice. o
• \ "f
Največja domače špedicljsko podjetje v Jugoslaviji.
Telefon Stev. 375
Špedicija vseh vrst. o Sprejemanje blaga v skladišča. Zacarinjenja la zavarovanja, o Mednarodni prevozu
SpedicHsko dostavno podjetje Južne železnice.
MARIBOR
Pisarna: Aleksandrova cesta 13. — JkiadSilča: Aleksandrova cesta 70, Koroška eosS® 19. Centrala: LJUBUflMA. - Podružnice:'M'AMBOR, BEOGRAD, ZAGREB, TRST, mm.
o® O0 300cvoao6aroi,eoooeoeeo
Ml0«M0<0*A00HtUlMPS I,
Izdaia: Tiskovna zadruga? Maribor. — Tiska: Mariborska tiskarna d. d.
Sirite povsod naš list!
Zavod za sfralenls In
zaklepanje v Mariboru''
prevzame
sjsaJc© vrsto sfiaraSenJa v mestu, nss fcoSo«
avorjfe, ksfcorSutii sgsmmtjanle Ssleznli*-falli vosot?. — Pošasraila w pisarni: E®rl«. s-Ja&iSSiisa «3 S e a 2.
Odvetnik
dr. Franjo Lovrec
naznanja, da posluje od danes naprej njegova pisarna
v ferihoru, Slovenska ulica štev- 12
855 S. nadstr. (vogal'Gosposke ulite). 2-2
RAZGLAS. j
Druga ofertalna licitacija za dobavo mesa za garnizon A/laribor za dobo od 1. januara do 30. junija 1921. leta po IlOOO klg dnevno in proti položitvi kaucije od 400.000 K, se (vrši dne 15. decembra t. 1. točno ob 10. uri predpoldne pri Mariborski pukovski okružni komandi.	...
Oferti, kolkovani z 10 dinarskim kolkom, se imajo oddati v zaortem zavoju adresirani na komando. Cena mesa 'se ima vpisati za 1 kilogram in to v kronski vrednosti.
Pocoji so dnevno od 8. do 12. ure pri gornji komandi (Dravska "vojašnica? soba 28) za vpogled na razpolago. 863
Svoji k svojim! Svoji k svojim!
Naznanjam slavn. občinstvu, da sem preselil mojo manufakturno trgovino iz Tkalske ulice šf, 6 v Slovensko ulico št. 12 (vogal Gosposke ulice). Če že'ite dobro in po ceni blago za obleke, po meri sukno, platno, perilo, nogavice itd. obiščite
Miroslav Nabergo]-a, Mrribor
Slovenska ulica 12. sn 5-4 Direkten uvoz!	Tovarniške	cene!
MotoFjystnsR?iiits!i
(Gleichstrom) 16 HP, 3 HP, l1/, HP in V* HP z na-puščaji (Anlass), ter motor RO pšm prode
Mariborska tiskarna d. d
Jurčičeva ulica 4.
P. n. občinstvu n?zna-j^tn, da sem otvoril ra Teksandrovl cesti 30
SP brivnico 33
sr se slavnemu občinstvu ajtopleje priporočam.
Jerasi Pis*s
73	koroSki begunec.
lilmj
Pristopajte
k
Jugoslov. Matici!
Prepričajta se, d*
kupita nslbotlsa in najcenaiša
Č Bilj S
v trgoiini i5S
AniceTraun
Maribor, Graiski tra šta^ '