štev. Tower, M inn., S. Junija, 1894. JLetnik III. Dva važna predloga za delavce y kongresu. ' Delavsko vprašanje bode treba fo&itt,- iu čim preje se. to zgodi tem 'J°lje za celo človeško družbo. V kongresu so o tem že mnogo govorili, sklenili pa posebnega še "ič, Sedaj sta zopet dva predloga "a vrsti, ki bi delavcem res mnogo pomagala, ako jih sprojmeti obe ''•bornici. Jedeu predlog nasvetnjo vladi, naj imenuje poseben preisko-vflen odbor, ki naj sestoji izizku-' ('"enih nepristranskih mož, in ti naj 'Ji natančno proučili in primerjali današnje stroške pridelovanja in [delavske plače. Fred dvajsetimi 'eti n. pr. so bili stroški za pridelovanje ali izdelovanje kakega Predmeta veliko večji, kakor so danes. Med tem časom so zlasti v Ameriki izumili vsakovrstne stroje, ^i delajo hitreje in ceneje. In kje (Sodaj ne rabijo strojovV Povsodi Jih dobiš! V tovarnah,na polju, v ^idnikih nad in pod zemljo opravljajo najraznovrstneja dela, kar so .preje storili delavci skoro vse z l'okami. Preje je bilo delavcev Ndno premalo, sedaj jih je povedi preveč. Plačo so iineli po Ameriki tako dobro, da je dobri Nslužek i t. Evrope zvabil na mili-jone mladih moči v novi svet. vedo bi bil mislil pred desetimi Vi, da ode letos fia stotisooe do* ycev poluxjkovalo U'ez dil ■ vselej. Besedo vlečejo, zgledi po-*)*'• '--- •»" o V a a iJo'ga in narod! V. II. Hrvatska Narodna Zajed niča. — Tudi naši bratje Hrvatje v Ameriki delujejo sedaj na to, da si ustanove lastno Jednoto. Iz 21. številke hrvatskega lista,, Danica'' ki je tednik in izhaja v Pitsburgu posnamemo, da se ima vršiti zbor delegatov 15. junija t. 1.; mesto zborovanja še ni določeno. Smoter Z a j e d n i c i je skoro ravno tak, kakor pri naši K. S. Katol., Jodnoti. Iz omenjenega lista jo raz-videti, da vlada moj Hrvati, (ki imajo tudi dva svoja časnika: ,,Danica" in ,, Chicago" ■ najlepša sloga, zato upamo, da se bodo Z a-j ed n i ci pridružila vsa mala kakor tudi večja hrvatska podporna društva v Ameriki. La Salle, 111. — Društvo presv. Družino imelo je dne 3. junija glavno zborovanje. V odbor za tekoče leto so izvoljeni gg.: Jan. Oberstar, predsednik; Fr. Černe, podpredsednik; Matija Kump, tajnik; Jan. Klemenčič, blagajnik; Jan. Culjan, zapisnikar; Mihael Teršelič, delegat; Fr. Klemenčič, 'jesGIli velJala bodo tona časa po žlebu a v tem se prebudil in padel nezavesten na tlak. K sreči se ni ubil; zlomil si je na levi roki par koščic drugače pa je ostal nepoškodovan. Chicago. — Morilcr Prender-gasta, o katerem smo že dvakrat za gotovo poročali, da bodo obešen, najbrže ne bodo usmrtili. Njegovi zagovorniki trdijo, da so ne sme umoriti, ker je blazon. Zadnja obravnava v tem oziru se bodo vršila dne 11. t. m. Peoria, 111. — Tu se jo vršilo v četrtek posvetovanje premogar-jev in delodajalcev, pri katerem jo podpisalo 10 lastnikov rudnikov zahtevo svojih delavcev. Milwaukee. — V tukajšnji vojašnici je zbolelo več vojakov za kozami. Zanesel jih je baje vojak, ki se je iz Chicago domov povrnil. West Superior. — Cena premoga je poskočila od $2.75 na $3.50 za tono. Prodajalci pravijo, da bode zmanjkalo premoga v zalogah okrog 20. junija; svetujejo tudi nakupiti premoga sedaj, kajti ^•berejo 'može po svoji volji ko J°de pa posredovalen odbor izre- svojo konečno sodbo, bode 3ava (tudi okrajna gosposka v ^a»jših slučajih) jamčila, da se tl-ajkarji in družbe (delodajalci) |'Pkore posredovalni razsodbi. Na način bi vse zamotne stvari "ed delavcem in delodajalcem podali mirnim potom. Nekateri poslanec; Mat. Fortuna, reditelj; Jan. Zgonec, zastavonosec. — Društvo nas je naprosilo, da po popravi to-le: ,,Jan. Kalin, ki je pristopil k tukajšnjemu' društvu 14. jan. 1894. še ni bil v K. S. Kat. Jednoto vpisan." Tower. — Iz šumečih valov Vermilijskega jezera potegnili so zadnji teden truplo mladega moža z imenom James R. Potts, iz Adriana,Michigan.Ko so ga do-dobili na suho,pokazalo se je da je šel mož sreče iskat na novo zla-tišče ob Rainy Lake, in pri tem našel žalostno smrt v valovih. Njegovi drugi pripovedujejo, da so imeli ta čas zelo viharno pot in so se komaj rešili. Na nevarnem jezeru Vermilion plavi sedaj več čolničev proti zfatiščem. To je bila menda prva nesreča v letošnjem poletju. Pittsburg, Pa. 29. maja: Pri današnjem rudarskem, shodu je bilo navzočih 50 poslancev. Petnajst mož, izvoljenih, da bi napravili kak načrt, s katerim bi se končal štrajk, ni opravilo ničesar. Nato so 'izvolili 10 mož z neomejeno oblastjo. Štrajkarji žele, da se stvar poravna kakor hitro mogoče. Vse kaže tako, da bodo veliki štrajk kmalu končan. Creep le' Creek, Col. 2!). maja. Biriči in štrajkarji se v0dno bolj pripravljajo in množe svoje člane. Vsa manjša mesta so popolnoma v rokah štrajkarjev. Obče mnenje jo, da se zamore razrešiti stvar samo z groznim bojem, in ljudstvo v strahu pričakuje/kaj da bode. Washington, D. C.—Senatorja Goi'mana najnovejše prerokovanje je, da bodo zbornične seje za carino kmalu končane; položaj je sedaj tak, da bode konečna seja 15. ali 16. junfja. Washington. — V soboto jo predlagal Hill v senatu, dani. imela tarifiu? predloga dosedaj nobenega uspeh:, ampak same slabe nasledke"'V to s vrh o jo rekel, da bi so ne bdačila surovina in so postavili. na prosti list tudi svinčena rud'a j,., da bi se smel;! brez. davka"-deželo uvažati.) Predlog je bil ji proti 52 glasovi zavržen. Mills,- SfU in Ii-bv so bili edini; ki so za:1; glasovali. Celo osebni prijatelj £jillov. Murphy ni hotelgla-sovatft:,. ta predlog. Wa^ungtOn, Iiul. 1. junija.— Sinočljc ustavilo • 30« štrajkarjev tovor!vlak vozeč premog v St. Louis,:';, Isto so storili tudi v Sliel-burnu.': Grlsd Forks, N. I). L junija. — F. b. Cantwell, Coxov-jev od-poslaive iz Washingtona nabira novineje za svojo armado, toda dosedaj fjrez uspeha. V Se vrni Dakoti so posejali lotos 4 "milijone akrov zemljišča s pšenic;:. .Farmerji pričakujejo ob žetvi 50 milijonov bušljev. Knoxviile, Teun. 1- junija. — Premo|rarji so so vrnili na delo pred i:?,kaj dnovi, danes so pa zopet odložili orodje. V državah Oregon in Washington so imeli pretočeni teden hude povodij ji. Železniško proge so bile pod ""do; na mnogih krajih jo voda . 'Odkopala proge in odnesla : " :" V ir)i -'Ji-liimbit« ir. Willamette ste napravili mnogo škode zemljiščam. Potres. — Dva močna sunka so občutili prebivalci- mesteca Cairo v IUinoisu zadnji četrtek ob šestih zvečer. Bučanje je trajalo nekaj minut. Ljudje so se bali, da bi se hiše no porušile in so božali na prosto. Priseljevanje pojema. Prebivalstvo Zjedinjenih držav se jako pičlo množi po priseljencih, zdi so, da je vračanje v Evropo toliko, kot priseljevanje prvih štirih mesecev t. 1. Seyo nimamo uradnih ob vesti j v vračanji, vse-kako nam dosti jasno spričujejo o tem podatki parobrodnih družb. Priseljevanje krči se polagbma v primeri z lanskim letom. V aprilu t. 1. izkrcalo so je v naših lukah 19.468 priseljencev, a 42,639 istega meseca vlani — torej za 23,-171 ali 50 odstotkov manj. Ako bo šlo tako naprej, kakor je pričakovati brojili ne bodo priseljenci lotos več nogo 200.000, proti 788,-992. 1.. 1883. Vso evropske dežele si delo to število jednako. Pri-seljenje v aprilu iz Nemškega in Skandinavaskega je le polu toliko kot iztega meseca vlani, iz Angleš-kegale dvo tretinsko,iz.Laškega polovično,le Rusko ni skoro nič nazadovalo- Pač dokaz, da so Evropci podučeni o naših razmerah, postav o naseljevanji torej ni treba poostriti,da bi odvrnili tok iz Evrope. Opravičeno je soditi, da se je vsaj polovica letošnjih priseljencev že vrnila, ravno tako vrnilo se je mnogo starejih naseljencev. Prebivalstvo se je torej lotos težko namnožilo; tudi do konca t. 1. imajo nativisti lahko mirno vest, o propl avl jen j i Aineri ko. Zunanje države. Sail Salvador. — Pripovedovalo se je, da je bilo nedavno 200 mož ubitih v bojih pri mestu Santa Anna, Stvar ni taka. Predsednik Ezeta jo šol dno 3. maja imenovanemu mestu na pomoč s500 možmi. Prekucnili so zvedeti to, razdrli železnično progo iti na ta način spravili vlak v nesrečo. Dve sto mož je bilo ubitih in 122 ranjenih. iiiolfjcarijii, — Iz -Sofije -se' poroča, da Rta dva bataljona pešcev in vsa policija izrazili i-d za mini-storskega predsednika Stambu-lova. Borzojav dostavlja, d| je nastal že krvav boj med vojaki in policijo in kneževomi četami: ubitih je bilo menda ha vsaki strani nekaj. Od drug« strani se pa poroča, da jo prejel knez Ferdinand več pohvalnih brzojavov, ker je odslovil Stambulova. Ruski easo-; cenejšo stane, kakor pa če se z rokami zemlja obdeluje. Taka posestva so večji del v rokah bogatih društev, katerim jo lahko več tisuč dolarjev na enkrat v stroje vtakniti. Manjši posestniki na to misliti ne morejo, Veliki posestniki v Cali. rab ijo za Žetev parni stroj,kateri ne stiino; žanje žitOj ampak-tadi ob jednciii ml;;ti. Se. ve to je !e v .juh"m kraji- kjer zrno popolnoma na stebli dozori, mogoče. V Oali-forniji, Montani, Dakoti in tudi Minnesoti imajo na velikih poses vili parne stroje; za Oranje. Tuui drugo stroje za drobljenje in rahljanje zemljo (brano) za sejanje, pred katere se vpreže 6 do 8 konj, rabijo bogati posestniki in to jim odslovil Mamouiova. uusk. ; nfK, ^niŠim farmarjem prednost pisi pravijo, da tli državljanska i , . ,, ' ' ' . vojska, in da bodo vnanjo države daJ°- I a ne Bani° nazvanc stro3e prisiljene vtikati se v to zadevo. veliki, bogati posestnik, tudi Francija. — Qasopis La Patrie poroča, da je znani Tur pili, ki je izuašel razstrelivo znano pod ime-nom melinite in til zaprt, zapustil za dela$f- Za Iedino orati' za Francijo in prodal svojo skrivnost seno kositi,grabiti in spravljati, za za številno družili oprav, katere so navadno z rokami opravljajo, oko-ristuje stroje in tako hrani plačo tro-zvozi. Nova razstrelna tvarina spremenila bode baje popolnoma način vojovanja in napravila posestnike gospodarjem v Evropi. Turpin je prejel za svoje razstrelivo več milijonov frankov. ■Nemčija. — V gornji Šleziji, Prusiji, mestu Stettinu so je baje prikazala kolera. Azija, Indija. — Roka Jotinga je prestopila svoje obrežje, poplavila več vasfj, izmed kterih so štelo noktere nad 80 hiš. Skoda je zelo velika, nad 200 Ijndij je potonilo. Jednako' povodomi i-i Plocku. Kmetijske razmere v Zj. državah. -•(Spinal Aleksander Toman.) Poljedelski slroji — Borana špekulacija Politične stranke — Časi prevelikih posestev so minuli — Kmetovalci sc smejo boljSiii časov nadejati. Ne samo v industrijalno-delav-SKom oziru so je v Zjed. državah zadnja lota na slabo — da, v preteklih desetih mesecih na obupo-valno slabo — obrnilo, tudi gmotni stan sevoro-amorikanskih poljedelcev jo začel propadati tako, da se nezadovoljnost toga stanu prav očitno prikazuje. Nezadovoljnost v delavskih krogih je očitna žo več let in ravno zdaj smo svedoki orjaškega bo-ronja, katerega bijeta kapital in dlan. Poljedelec, farmar, nerad pre-menjuje svojo politično prepričanje; navajen jo mirno postopati za svojim delom. Ako tudi letina ne izpade po njegovi volji in Če tudi cena njegovih pridelkov jedno loto ali drugo loto pade na nizko stopinjo, ga to vse no zadene tako težko, kakor pa delavca, kateri je prenizko plačan ali je celo pri-moraii popolnoma praznovati. Ako pa loto za letom preteče in farmer vidi, da se njegovo premoženje vzlic pridnemu delu pomanjšuje, uničenje plevela, za rezanje m uilenje krme i. t. d. za vse to ima bogati zemljo posestnik stroje v Zjed.državah.To jo je d on uzrok, da so ceno poljskim pridelkom začelo padati in vsled toga jo mogel manjši farmer prodajati cenejše, ako ravno jo njegovo delo več stroškov prouzročevalo kakor pa ono bogatega farmer j a. Drugi, in po mojem mnenji še večji razlog jo špekulacija, katera se vrši na borzah za poljske prj-»staSC' . 'it. ■ r?!* «:'»lilv. in- so čita: ta in ta je kupil ali prodal toliko in toliko sto tisuč ali nuljo-nov bušelnov pšenico, ovsa, rži i.t.d. Vtem so Yankee pravi, nedosegljivi mojstri — v voli k t:-s k,i h sle p a ri j a h presegajo še žide. Razloček med židovskim in amerikanskim borznim špekulantom je, da Yankee vse kar ima, tud miljone, stavi v jod n o špekulacijo, kar žid nikdar ne stori. ,,Večkratni miljonar, ali pa berač!" to jo geslo pravega amerik. špekulanta. Zgodi se večkrat, da taki predrzni špekulant ponudi na borzi milijone bušelnov pšenico po nizki ceni, brez da bi le zrno pšenico imel. Na ta način tlači ceno pšenico pocolej deželi —njegovi agent j o pa pridno začnejo kupovati, ko pado tako nizko, da ni-žoje ne more. Kmetovalec pri celi kupčiji nima nič govoriti, reče »o mu dnevna cena je talca in taka, v vsili časnikih stoji črno na belo — kaj hoče! denarja za delavce in drugo reči mu jo treba in tako je prisiljen po nič prodati. Jaz pravim, da borzna špekulacija jo še več kri va žalostnemu položaju amerikanskih farmarjev, kakor pa dragi parni stroji. Vlada bi že davno temu divjvmn špekuliranji mogla konec storiti in jo tudi izdala nekako powfavo, po katere j je prepovedano na borzah kmetijske jmdelko prodajati in kupovati, ako jih nima dotični prodajalec ali kupovalee v istitii v posestvi. Pa tej postavi začne tudi on misliti, kaj je temu vzrok. Za tistega, kateri je z veli- i se prefrigani špekulantje na ta ali kim trudom in stroškom pridelal'drugi način ognejo. pšenico, ni vso jedno ako za ,,bu-sbeir dobi 50 do 60 centov, namesto jeden dolar in še več. Pa no samo pšenica, tudi drugi poljski pridoljki padajo v ceni in in sicer loto za letom. Kaj jo vzrok temu? Jeden uzrok so prevelika posestva — broječa večkrat na tisuče in tisuče akrov — katera so obdelujejo s parnim strojem, kar veliko Kmetovalci so začeli to razumevati. Zavest, da so oni v rokah brezvestnih špekulantov in prepričanje, da jim niti od republikanske niti demokratično stranko rešonja ntc bo, so jih navedile osnovati p o t> u 1 i s t i č n o stranko, katera ima osobi.o v zapadnih državah veliko pristašev. Ta stranka je postala moč, z katero se more prav rosno računati. (Konec prill.) Entered at the Post Office at Tower, Minn, as second-class ■matter, April 7, 1892. " 99 Amerik. Slovenec' 'Brvi slovenski katoliški list v Ameriki Urednik in založnik: V. EE V. JOS. F. BIJ H. TOWER - - - MINN. »Amerik- Slovenec" izlmja vsak petek. Za Ameriko jga celo leto stane........$2.00 3» pol leta..............§1.00 /.a Evropo In celo leto ... 5 gold, ali §2.50 Dopisi brez podpisa so ne jemljo voair. iokopisi se ne vračajo. Kdor želi dati kako malo oznanilo za ■pdenkraten natisk, od 10—15 pisanih '•»rst, priloži naj v pismu za :>0 centov JS-celitnih štempsov. Za večja oznanila litojjovori se pismeno. Ce se da inserat za selo Ril pol leta v naš list, damo pri-atoren rabat ali odpust. 12?" Naročnike prosimo, kader se iz aoega v drug kraj preselijo, da nam na-manijo poprejšnji in novi naslov svojega bivališča. Naročnike v Evropi prosimo da nam pošljejo v pismu avstrijski denar in ga :wij no zamenjujejo. Stare listove peljemo brezplačno na ogled. Zgubljene tevilke nadomestimo zastonj. Tiskarna ,,Amer. Slov." je oskrbljena t vsemi tiskarskimi pripravami in iz-.išujo vsake vrste tiskovine po nizkih (len ah. Naslov za naročila in dopise je: „Amcriknnski Slovenec" J. St. America TOWER, Minn. Cerkyeni koledar. Sobota, i), junij Primož Nedelja 10. junij 4. pobiuk, jfVang.: Prilika o vel. rib. vlaku. Luk. 5. Ponedelj. 11. Torek, 13. Sreda, lt!. Četrtek 14. Petek 15. Barnaba, apost. Janez Fak. Anton Padov. Bazi 11 škof. Vid Modest. 4. nedelja po Binkoštih. Evangjsm sv. i,ukkža 5, 1-11. ,,Tisti čas, lco so Jezusa množice wbsrij«, da bi poslušale besedo Božjo, je on stal pri Ganezaret-akem jezeru. In je videl dva čolna ob jezeru stati; ribiči pa so bili von stopili, in so izpirali mreže. Stopil je pa v en čoln, kteri je bil Simonov, in gaje prosil, naj malo od kraja odrine. In je sede množice iz čolna učil. Ko je pa nehal govoriti, je -eke! Simonu: Polji na globoko, in vrzite svoje mreže na Jov. Iti Simon je odgovoril, in mu ■rekel: Učenik! vso noc smo delali, !š> nismo nič vjeli; na tvojo besedo jia bom vrgel mrežo. In ko so bili to storili, so zajeli veliko število rili; njili mreža pa se je trgala. In .so mignili tovarišem, kteri so v onem čolnu,da naj pridejo,in ji m pomagajo. In so piišli in na-golniii oba čolna, tako, da sta se a>pilu. Simon Peter pa, ko je to fidel, je padel Jezusu k nogam, ••»koč: Gospod! pojdi od mene,'ker sem grešni človek. Groza namreč jo bila obšla njega in vse, kteri so Sili ,. njim, nad vlakom rib, ki so jja bili storili ravno tako pa tudi Jftkopa in Janeza, Cebedejeva sinova, ki sta bila Simonova tovariša. In Jezus je rekel Simonu: No Soj se, odslej boš l judi lovil. In hO tjolegnili čoln li kraju, in vse po-jopuatili, ter za njim šli." diš dragi kristijan, kaj premore blagoslov božji. Učiš so pa tudi, kaj ti jo storiti, da bodeš imel vspeli pri delu in zadevah svojih; opustiti moraš mrežo na povelje Jezusovo, to je, delati moraš za Jezusa in z Jezusom. Začeti moraš svoje delo z Jezusom, to je, v milosti, ljubezni in dedščini božji. Oe nisi več v stanu milosti, ampak te loči smrtni greh od Boga, tedaj si sovražnik Najvišjega, groza in gnjus v Njegovih očeh, in kako moreš pričakovati, da bi ujel rib, ko je tvoja duša v takem stanji? Ne, Bog ne blagoslavlja svojih nasprotnikov, pač pa svoje otroke. Nasprotno pa bodeš izvlekel z mrežami samo kamenje iz globočine svoje nespo-kornosti, kamenje božje kazni, kamenje božjega srda, prekletstva in nesreč na vseh svojih potih. Kajti ,,mnogo šib pride nad grešnika" pravi kraljevski prorok, in izkušnja življenja kaže to z neSte-vilnimi zgledi. Da torej svojevoljno ne zapiramo duri božjemu blagoslovu, ostanimo v milosti božji in utrdimo to stanje milosti z vrednim prejemanjem zakramentov in ohranimo jo skozi celo življenje, da delamo torej vsikdar z Jezusovim blagoslovom. Razun tega pa ne spuščaj mo svojih mrež samo z Jezusom, ampak tudi za Jezusa,«o je, darovati mu moramo vsa svoja dela, težave in nadloge, posvečevati jih z dobrim namenom, v Njegovo čast in slavo ter da izpolnujemo njegovo sveto voljo. Bog gleda zlasti na namen, katerega imamo pri svojli delih: to stori vsako potno kapljico, ki kane z našega čela, dragoceno, sveto in zaslužno, brez dobrega namena pa najbolj vzvišena dela nimajo nobene cene pred Bogom, nikake pravice do povračila v večnosti. Pripovedujejo, da si je fri-gijski kralj Midas izprosil milost od bogov, po kateri se je vse iz-premenilo v zlato, česa koli se je dotaknil. To je bujka, kuteru jm* Omenimo, da so suknje vratarjev slične boje. kakor obleka njihovih voznikov. Ko se tedaj razpostavijo pri vratih, ve vsak za posamezno stajo, kjer čaka mož njegove stranke. ,,Ali si vže videla kdaj .Mešalo?" vpraša Egipčanka Estero. Judinja se zgane, ko zanika. Ako ni Mešala neprijatelj njenega očeta, je vendar nasprotnik Ben-flurov. ,,Lep je kakor Apolon", meni Ira. Ko govori, zaiskrč se ji velika oči in zniahlja z dragoceno pahljačo. Estera jo pogleda in si misli: ,, Ali za toliko presega Ben-Hura?" V tem hipu čuje Ilderima, ko pravi očetu: ,,Da, njegova konjska staja je na številki dv^ na desni strani Porte Pompe", in meneča, da je pomenek o Ben-Iluru, pogleda na omenjeno stran. A le za hip se vstavi njen pogled na omreženih vratih. Tesno zavije obraz v ogrinjalo in šopeče kratko molitvico. Zdajci pride Sanbalat k naši družbi. ,,Baš prihajam iz staj, o šejk", roče in so dostojno pokloni Ilde-rimu. Uderim si gladi brado in radovedno gleda prišleca. ,,Konjem je dobro", reče Sanbalat.$ Ilderim priprosto odgov.ri: ,,Ako jih ima kdo zmagati, pro-' sini, da jih ne zmaga Mešala." Sanbalat se obrne k Siinonidu, izvleče deščico in reče: ,,Tuditebi donašam kaj zanimljivega. Domisliš se, da sem ti poročal o -močni stavi z Mešalo. Omenil sem ti drugo stavo in rekel, da mi jo danes pismeno potrde in oddadd pred začetkom tekanja, ako jo vsprejmo, in potrdilo je tukaj." Simonid vzame deščico in prečita pisanje skrbno. ,,Da", reče Simonid, ,,njih po-izvedovalec mo je prišel vprašat, ako imaš toliko denarja pi meni. desno. Središče srpa je izbočeno naprej. Vsaka staja jo tedaj jed-nalto oddaljena od začetne črte ali od zgorej omenjene pokredane vrvi. Glas trombe jo kratek in krepak. Nato priskočijo izza stebrov pri znamenju pazitelji in se pripravijo pomagati, ako bi trebalo pri konjih. lznova se oglasi tromba in ob jedtiem odpro vratarji staje. Najprvo se prikažo jahajoči spremljevalci voznikov. Pot jih je. Ben- Ilnr je odklonil njih službo. Pokredana vrv pade, da gredo jezdeci preko, a vrv se zopet vzdvigne. Lepi so jezdeci, vendar jih ljudstvo ne opazuje, ko jahajo dalje, kajti ves čas so čuje peketanie nevstrpnih konj in glasno vpitje znabiti nič manj vstrp-nih voznikov zadaj v stajah. Človek ne more obrniti oči za trenutek od zevajočih vrat. Ko se zopet vzdvigne pokredana vrv, pozovo vratarji svoje može. Ob jednem mahajo nadzorniki na balkonih z rokami in kriče na vse grlo: ,,Dol! Dol!" Tudi žvižgajo, da bi lahko vstavili vihar. Iz staj zgrmi šest četverk, kakor strelni naboj iz tolikih topov. Kakor elektrizirana in nepomir-ljiva vstane neprešteta množica. Na klopeh skačejo in polne teka-liščo in zrak nad tekališčem z vriščem in krikom. To jo čas, katerega so tako potrpežljivo čakali! — in to je trenutek skrajnega zanimanja, katerega so nagromadili z govori in sanjami od dno, ko so razglasili igro! ,,Gre — tam — glej!"' zavpije Ira in pokaže na Mešalo. ,,Vidim ga", odgovori Estera in gloda na Ben-Hura. Mlada Judinja odgrne ogrinjalo in so ojači za trenutek. Radostna misel jo navda,- ko vidi junaško dejanje pred očmi nebrojne mno in okna ne samo prah narejajo ampak tudi z različnimi strupovi kužijo zrak in svitlobo. Glavna stvar pri stanovanji je vendar, da je prijazno in svitlo. Kar se tiče časa za spanje pravi gospod zdravnik: do sedmega leta naj otroci spe toliko časa, dokler se jim poljubi. Od sedmega do dvanajstega leta jim dvanajsturno spanje škoduje. Friderik Veliki in Napoleon prvi sta spala samo po pet ur. Spalna soba bodi visoka, svitla in prijazna. Najbolje, da leži proti vzhodu ali jngu. Brez skrbi se lahko spi pri odprtem oknu, če se skrbi, da ni prepiha. Moderne postelje so nezdrave. Če vse to v poštev jemljemo, bode gotovo bolje. Te besede so resnične. Mislim, da ni nobenega,ki bi jih z veseljem no podpisal. Koliko jih je pa tudi, vzlasti izmej delavskih slojev, ki si tako živenje ne morejo napraviti! Koliko jih je, ki beračijo od hiše do hiše za skorjico kruha živeč od danes do jutri, koliko je ljudi j, ki v mrazu in lakoti preživijo celo svoje živenje, katerim je živenje nepretrgana vrsta britkostij in težav, ki komaj čakajo, da jih objame tihotna grobna celina! Taki si ne morejo omisliti česar bi jim trebalo za živenje kakor to stori bogatin živeč v obilici zemeljskih darov. Dobro shrani deščico. Ako izgubiš žice. Umela jo kasneje, kako se m0j Slovenci v širni A DOPISI. Cleveland, 0., 29. maja. Dragi rojaki, dolgo smo čakali da bi se prepir kaj polegel, ali zastonj. Nam Slovencem v Cleve-landu so razmero dobro znane in zato lahko rečemo marsikaj. Kdo je zanetil prepir, ve vsak ki le nekoliko prebira'oba lista. Dokler ni bilo g. Pečeta in Gutmana v Clev. ni bilo prepira. Dokler ni bilo Glas Naroda ni bilo razprtije meriki. stavo, ves, kam se ti je obi/^ri", j človeška srea ob takih- priložnostih jvj i Ji č o drngi Vse rojake, ki so tudi tehmislij, srčno pozdravlja: John Grdina 1097 St. Clair Street Cleveland, O. Opomba. Zaradi neprestanih napadov na čast. duhovščino in pohujšljivih spisov, se odpovem tudi jaz J a n c z Č e 1 e š n i k ljubemu Gl. Narod:;. Op. Zavoljo nesramnega in laž-njivega pisarenja, psovanja in črten j a pravičnih ljudij, se nam je umazan list Gl. Nar. zadnji čas tako pristudil, da ga ne maramo več citat:; prosimo da se nam nikdar več ne pošlje: Slovensko Bralno Društvo St. Clair Str. 1088 Cleveland, Ohio. nas veliko resnico, namreč j ako pa dobiš, oh prijatelj, po- rogajo smrti, ali celo do cela za- bijo. Tekmece vidijo, sedaj lahko od vseh strani tokališča, a dirka se ni še pričela; najprvo morajo srečno vrediti pokredano vrv. (Dalje prili.) ima za da z dobrim namenom postanejo tem pazi! Glej, da ti podpisatelji naša naj navad nejša dejanja 2 lata ne ubože; drži jih do zadnjega šokla. Jednako bi i oni nam naredili." ,,Zaupaj mi", odgovori oskrbnik. ,,Ali ne prisedeš?" vpraša Simonid. ,,Prav prijazen si", odgovori in božanstvena, t.j., neskončno vrednostna in zaslužna. Tako pravi cerkveni oče Anzelm. Ne zabimo torej storiti dobrega namena zgodaj zjutraj, ko jamemo delati svoja vsakdanja opravila, poleg tega pa tudi med dnem ponavljajmo ta dobri namen rekoč: ,,Gospod, vse na tvojo čast, vse iz ljubezni do tebe!" ,,Z roko pri delu, s srcem pri Bogu!", pravi lep pregovor. Oh,kaj je lepšoga nego delati združenemu z Jezusom v ljubezni; blagor njemu, ki daruje Odrešitelju vse težave z dobrim namenom. Kri8tijr.ii, delaj i ti tako s po-božnosijo. V imenu Jezusovem spuščaj fivojo mrežo, t. j., delaj z Jezusom v stanu milosti božje;sdš desni; Atenčan je tam!" ,,In Mešala. — da, Mešala je v številki dve." ,, Korinčan —" ,,Glej belca! Vidiš, tja grb, vstavil so je. Belec ima številko jedno na levi." ,,Nikakor, črni ostani tam, in belec pri številki dve." ,.Saj res". pliskavice. ,,Kaj pa narode s krogljarrii 111 ribami, o šejk?" vpraša Baltazar- ,, Ali nisi bf še nikdar pri konjski dirki?" ,,Nikdar prej, in težko \?ein, zakaj sem tukaj." ,,No, ž njimi računajo. Konec vsakega kroga bodeš videl odvzeti krogljo in ribo." Priprave so sedaj dogotovili-Zdajci vstane trobec v prazni^111 obleki zraven ravnatelja, pripi'av" ljen naznaniti na njegovo povelje, da se igra začne. Kot bi mig11'' potihne glasna množica. Vsi razi se obrnd proti vzhodu, in vs0 biva žena, ki je sedaj stara skoro 102 leti, vendar pa še popolnoma zdrava in pri zavednosti, akoravno ne sliši več dobro. V Parizu je živelo lota 1881jeduajst mož in devet žon, ki so bili stareji nego po sto let. Te številke so nagnile gospoda Paula Lippmana, da jo na-P'-sal v ,,La Vie Contemporaine" nekaj sestavkov, kako se doseže velika starost. Da ni kuharjev in kuharicin tovarn za žgane pijačo, bi morali iti zdravniki beračiti: tako pravi Lippman. Zmernost v vsem, vzlasti v in pijači so najvažneji pogoji za dolgo življenje; Kot okrc- č e 1 i prepir. Ako jim je kdo izpeljati Štrajl oči zro na vrata šestorih staji v pi'o živenjske silo priporoča go- katerih so nasprotniki. Nenavadna rdečica na obrazu izda celo Simonida, da ga je objel obči nemir. Ilderim si hitro 111 razburjeno gladi brado. ,,Opazuj sedaj Rimljana", reče krasna Egipčanka Esteri. Estera jo ne sliši, kajti trdno je priv^na s pečo; srce ji bije, sedi in čska, kdaj se prikaže Ben-IIur. Opomnimo, da je prostor s stajami v podobi srpa, potisnjen 118 sj)od telesne vaje, kakor sekanje, veslanje, lov,jozdarjenje, borenje, plavanje, drsanje, raznovrstno igranje in delo v prostej naravi. V občo je v8e kar telesne delo krepi velikanskega pomena za dolgo živenje. Tudi oblačenje in stanovanje sta pri-tem veliko važnosti. Kar 6e zadnjega zadeva je torej do cela neumovno, kako moro moderni svet odobravati terana stanovanja, v katerih zavese tapete in pohištvo kaj resničnega odgovoril, postavili so'ga na laž. In zopet v 84. štev. umazanega lista Gl. Nar. se sveti neka surovost ki jo je raztresal ne-sramnež Martin Panič (?). Zaganja se z vso strastjo na vse časti vrednega naš« ga župnika Rev. Vit. Hribarja. Prašatn torej tega predrznega pisača (če je sploh res spis brez kovača zagledal beli dan) kako so predrzne vtikati v reči, o katerih nima najmanjšega pojma! S takim nesramnim spisom se ne-more nobenega poštenega človeka preslepiti, da bi ne vedel kaj je prav. Mi Slovenci v Cleveiandu predobro poznamo kakšnega dušnega pastirja nam jo Vsemogočni naklonil. Za srečne se smemo šteti, da imano tako skrbnega dušnega pastirja. Dolgo smo morali čakati na duhovnika, marsikteri Slovenski naš trpin se je mora! ločiti stega sveta brez poslednje tolažbe, brez svete spovedi in brez sv. popotnice v večnosti In sedaj ko smo toli srečni, da se nam ozn an ju je božja beseda v mili materinščini, sedaj nas hočejo oropati nekateri b r c zb o ž ni Slovenci tega najdražjega zaklada. Ljubega Boža prosimo, da bi ljudje spoznali kakšno pot je nastopil ta ničvredni časnik Gl. Naroda. Duhovnikom hoče odvzeti dobro ime, ker jo brezverski list. Slovenski duhovniki v Ameriki uživajo čast pri drugovercih, samo pri uredniku Gl. Nar. in še nekterih njemu jednakih Slovencih ne! Sramota.! Sedaj pa naj bo še Tebi, ljubi nam Glas Naroda nekaj za kazen, ker si vže davno prestopil tisto pot, po. kateri si obečal hoditi, ko si začel prihajati med nas Slovence. Znkličem ti: Proč ž njim! ker Tvoii spisi so mi j ri-studili do kraja. Prebirajo naj Te tisti, ki Te visoko cenijo. Torej meni podpisanemu naj se pohujšljivi Glas Naroda takoj ustavi. Iz Mantori, Pa, 30. maja. (Š t r a j k.) - — Tukaj traja že nekaj časa štrajk, tako da so morale začeti kompanije prevažati premog s konji. Strajkujoči delavci so prepovedali zadnji čas tudi to vožnjo. Rekli so, če ne bo kompanija nehala voziti s konji,bodo vse podrli. Pretili so celo, da bodo streljali, čo ne bodo opomini zadostovali. Navzlic temu so še nadalje vozili namesto z vozički s konji premog k vlaku. Ko so ta dan ravno naložili na lokomotivo premog, je došel štrajk u j očim telegram iz Moon Runa, Pa.,če niso dovolj močni, da pride na pomoč 400 štrajkarjev od tam. Lokomotiva je naglo odpeljala premog, ker se je bala napada. Toda ob 11. uri dopoludne so že prišli štrajkarji. Šli smo seveda vsi, domači in tuji delavci, na nek prostor, kjer se je vršila mitinga (seja). Govorov je bilo vse polno. Sklenilo se je, da so ne sme pustiti nobenemu na delo, če bi pa prišli ti delavci v zadrego, da bi ne bili dovelj močni, tedaj se brzojavi in pride jih 1000. Štrajkarji so rekli, da more vse ip ne moro dati povoljno. Na ,,Office" so šli in so vprašali, če misli nehati od dela kompanija. ,,Boss" je rekel, da se bodo ravnali po višjem ukazu. Govori se, da so tuji štrajkarji vstrelili liecega Italjana A. Laska. Pokazalo se je,da je bil povod temu umoru nesrečna ljubezen. Kasneje je bil umorjen še jeden Francoz. Sedaj je vse mirno in ni videti, da bi so tnir kalil. Valeutin Verbic. j počivati drn. Cleveland, 0., 2. junija. Prosim si. uredništvo A. SI., da sprejme v naš Čislani list vrstice priprostega delavca kot v odgovor na dva dopisa dopisnika iz Calu-meta v Gl. N., v katerih se psoval naš spoštovanja vredni duhovnik V. II. G. Tomaž Petrovčič, kaj pa Vi veste od našega č. g. V. H: Morebiti ga še ne poznate in iz Vaših besed se pozna takoj, da ste na-sprotnik duhovnov. Da ste katoličan, to mi ni treba pravili, ker vem da Vam je Vaša mati vcepila v Vaše še" tedaj mlado srce sv. vero. Gotovo sto vse pozabili in Vašemu življenju bi naj bol j pri-jalo, ko bi ne bilo Boga ne njegovih namestnikov. Za resnico Vam tako ni nič - tako vsaj trdite v dopisu z dno 24-. pr. m. Nadalje Vas prašam, od kedaj in kod so Vam 'razmere v Clev. znane. Jaz pač mislim, da ste svoje znanje zajeli iz časnikov. Zato se tudi tako motite. Poučim Vas, ker vidim, da ne veste čemu rogovilite. Da se je začel v onem zloglasnem časniku zaničevati C. g. V.H. temu so uzrok govorniki, ki so na shodu socijalnega društva št. 1, obrekovali čast duhovščino (saj jo niso tako imenovali, ampak rabili so grdo izraze, kakor farji in.. .. .. .). Dolžnost g. V. H. kot duhovnika je bila, da nam je razjasnil nakane tega društva. Skovali SjiCjii-rSMJift.-« EZ. 3. KI. JEDISTOT-A. 'i $ D URADNIKI: Predsednik: Jožef Stukel, Indiana Street No. 209; Joliet, II). Podpredsednik: Štefan Pašič, Tower, St. Louis Co., Minn.; B. 203. L Tajnik: Mihael Wakdjan, 205 Stone Street; Joliet, III. II. Tajnik: Ivan Pakiž, Ely, St. Louis Co., Minn.; Box 278. Blagajnik: Štefan Štanfkl, Chicago Street iS o. 1001; Joliet, 111. Duhovni vodja: Rev/ F. S. Šusteršič, 812 Chicago Str.; Joliet, 111. Nadzor- j uiki: Mat. Beunsky, S33 W. 12 Str.; Chicago, 111. Ivan Oberstar, 1115 3d Str.; La Salle, 111. Peter Miketič, Scott Sir.; Joliet, III. Društvo sv. Cirila in Metoda; Joliet, lil. ava zjed. držav v i Constitution of the United States of Amerika.) Civil i »i ^EiltTOBB IS« potrebna. O civilnem zakonu že ni govorjena zadnja beseda. We-ckerto je bil še pred prazniki šel na j Z jedenindvajsetimi glasovi ve- j Dunaj, da je cesarju poročal.Kak j čine je zbornica velikašov zavrnila (Sen je vspeh njegove misije, ne i civilni zakon. Stvar pa ni bila tako vemo. Toliko pa vemo, da libe- Spremembe ustave. Poslovenil Aleksander Tom an. : lahka. Da niso prišli nekateri ve-j likaši tudi iz -tostranske državne J polovice, ki imajo zaradi svojih [19] Brat Janez Bukovec ,, Niko.Zugel Štefan Kukar Mart, Žnidaršič Jurij Babič Janez Tkalčič Jožef Jakša d n u n Brat Jožef Bregač ,, Mat. Bradoška ,, Jakob Solnce ,, Rev. F. S. Šusteršič ,, Jurij Radovič ,, Štefan Juretič Brat Anton Vraničar ., Jožef G regorčič Mat. Cimerman Matevž Bučar Štefan Ogolin Franc Kozjek > j 5> Od društva sv. Jožefa v Jolietu je izobčen brat Peter Brine. Mill. WARDJAN, I. tajnik. I/.voiniki v predsedniških volitvah i so dopis, da neka oseba, ki ima naj več od delavcev, njih društvu nasprotuje. Temu je tudi č. g. V. II. odgovoril. Sedaj so vanj zagnali vsi neprijatelji dnhovskego stand. in ga začeli psovati. Taki ste tudi Vi Petrovčič in hočete očrniti, kar je belo in z napnliom pitate najponižnejšega dušnega pastirja. Pravite celo, da je g. V. U. naš pajdaš. O, kako se motite! On je naš ,,učenik" in tudi Vi zelo potrebujete tacega pajdaša, da bi Vain nekoliko odkril notranjo stran, potem trdim, da bi pustili dopise naperjene proti duhovščini in bi se rajši pečali stem, po česar ste zašli v Ameriko. K sklepu rečem, da novice iz Clevolanda mi lahko sami pišemo v liste, in zapomnite si, da se nimate vtikati v naše reči, kakor se lahko vsak bralec obeh listov prepriča, da se mi ne v tamošnje.Kar se pa duhovnov tiče, si pa prej vest izprašajte, potem šele sodite. Vsem rojakom pozdrav, obema slov. listom pa dober vspeh in zasoljeni mir. A. Omerzvi. % (Petindvajsetletnica tabora na Vižmarjih pri Ljubljani.) 17. pr. meseca minulo je 25 let, ko se Je vršil največji slovenski tabor "a Vižmarjih. Bilo jena binkoštni pondeljek dne 17. maja 1869, ko se je zbralo na vižinarskih ,,gmajnah" do 30.000 Slovencev, da zborujejo in sklepajo o sredstvih, ki so neobhodno potrebna, da se oh rani in okrepi narodnost slovenska. Kot govorniki so nastopili I in zaloga desk na skladišči poleg tovarne. Škod« je do 25.000 gld. Pogorelec je bil zavarovan. (Velik požar) je vničil dne 9. t.m. v Trstu skladišča lesa tvrdk bratje Livaditi, Jak. Mankoč in Henrik Višnikar.Tudi sosedne hiše je ogenj nekoliko poškodoval. Skoda se ceni nad 100.000 gld. Pogorelci so bili zavarovani. " (Predilnico v Ajdovščini), ki je nedavno pogorela, bodo zopet zgradili, a še-le prihodnjo spomlad. Tako se glasi sklep delničarjev. Revščina preti Dalmaciji! V ,,111 Popolo" čitaino dopis iz Zadra, v katerem se opisuje, kakšna škoda preti dalmatinskemu vinogradniku vsled nesrečne klavzule. Od 1,500.000 hektolitrov vina, kolikor gaje na prodaj, se jih je prodalo komaj 300.000. Laška ima še vina dovolj, da za tri leta preskrbi Avstrijo. Kaj bo, ko pride trgatev in ko no bodo imeli kam dejati vina, ker bodo sodi še polni. Ubogi kmetje že zdaj zdihujejo. Jedini dohodek jim je bil iz vina in lotos ga no morejo prodati. Družine, ki so do zadnjega časa še prav dobro živele, v pravem pomenu stradajo; na posodo jemljo kruh, žito -- a koliko časa bo to trajalo. Vrh tega žuga pa strupena rosa, ki bo zopet požrla ogromno svoto denarja. — Kmet je pač povsod topen! ,,Slov". " (Visoka botra.) V Zloezowu v Galiciji rodil se je nekemu pisrno-noscu ravno tisto uro in ravno tisti dan sin, kakor nadvojvodi Francu Salvatorju in nadvojvodinji Valeriji. Pismonosec se je obrnil do najvišjega dvornega urada, bi li Članek XII. Izvolniki naj se snidejo v svojih dotičnih državah in oni naj volijo z listkom (ballot) predsednika (president) in podpredsednika < vice-president), vendar jeden teh dveh no smo biti prebivalec tiste države kakor so oni, (izvolniki, electors). Oni naj imenujejo na svojih listih osobo katero volijo za predsednika in na drugih listkih osobo, katero volijo za podpredsednika; dalje naj sestavijo posebne zaznamke vsili osob, katere so se volile za predsednika ravno tako zaznamek vsili osob, katere so se volile za podpredsednika in naj napišejo število glasov, koliko jih je vsaka osoba dobila. To zaznamke izvolniki podpišejo in potrdijo, potem pa naj jih zapečateno pošljejo vladi Zjedinjonih držav, oziroma predsedniku senata. Predsednik senata naj v navzočnosti senata in hišo zastopnikov odpre zaznamke, potem naj se glasovi štejejo. Osoba imajoča največ glasov za predsednika postane predsednik, ako ti glasovi štejejo množino vseh izvolnikov. Ako nima nijodna osoba tako množino, potem naj izmed treh osob, katere imajo največ glasov in katero so bile za predsednica predlagane, ralci hočejo stvar zopet te dni spra viti pred zbornico poslancev, in dne 21. pa že v drugič pred go-grajščin na Ogerskem glas v bu- Isposko zbornico, ako so le na Du-dinpeštanski zbornici velikašov, | naji dobili dovoljenje. V drugič dvorni dostojanstveniki in hrvaški se nadejajo, da dobo še večjo večino v zbornici poslancev in tudi večino v višji zbornici. Tudi poslednjo ni baš neverojetno, ako zopet ne pridejo dvorni dostojanstveniki in morda še nadvojvode, kakor ve povedati neki budimpeštan-ski list. Ako pa propade s predlogo,bode odstopil Weckerle. S tem se na Ogerskem precej premeni. Za njim pa pride vendar kak liberalec, ker pravo konservativne stranke v zbornici in civilni zakon se le za nekaj časa odloži, nikakor pa šo za zmiraj no prepreči. Govori se, da pride Hedervary. Ko bi so to zgo- škofjo pa bi bi civilni zakon vspre-jet. Z gotovostjo lahko rečemo, da bi bil civilni zakon se vsprejel, da niso prišli v zbornico dvorni dostojanstveniki, ker je vzbudilo misel, da jo krona proti civilnemu zakonu. Mnogi grajščaki, kateri radi kažejo svojo lojalnost, bi ne bili glasovali zoper civilni zakon, da niso mislili, da s tem ustrežejo željam na višjih mestih. Nekaj pa nemoremo prezreti, kar se je pokazalo pri tej debati. Pri nas nekateri porabijo vsako priliko, da mahajo po pravoslavnih, zlasti po Srbih. S tem se dela razpor moj Slovani v veselje Nem-|diio> bil™ Inor,lli reči, da so j. »a taborju: dr. Jan. Bleweis, dr. j 8rrje] mojemu sinu dati isto ime, Henrik Costa, dr. Val. Zarnik, dr. kakor _ S''\ bode novorojeni * Jakob Razlag, dr. Jos. Vošnjak Jos. Nolli, vsi iz Ljubljano, dr. 'Ios. Tonkli iz Gorice in notar dr. nadvojvoda in če bi nadvojvodin ja botrovala njegovemu otroku. Pis-monoscu se je kmalu poslalo z iz Tolmina. Naj Dlin:lP precejšno darilo in nazna- nilo da lahko svojega sina da p'. Premerstein taborju se je sklenilo: 1.) da se i zjedinijo vsi Slovenei po zakoniti krstitiza Huberta in da nadvoj-Poti v edno kronovino z deželnim j vodil Franc 8n,vat<» in »advojvo-»borom v Ljubljani; 2.) dase pov-, dinia Prc™ameta boterstvo. Se-sodi uvede slovenski jezik v šole;! veda se je Pr68krbel° za sposobni 30 da se ustanovi slovensko vse-I osebi' da Pri "čiliščo v Ljub j lani; 4-.) cia se uvede slovenski jezik v urade. Razpravljalo in ukrepalo so je kakor na Prejšnjih taborih i na tem tudi o gospodarskem blagostanju sloven-sk{'ga naroda. (Električna razsvetljava v Ško-.1' Loki.) S polaganjem podzemnih /.ic za električno razsvetljavo 80 v.Škofji Loki že pričeli. Delo napreduje vrlo in pričakuje se, da hode že vse gotovo do konca me-^ca junija. '"' (Toča) je pobila dno 11. t.m. v občini Št. ruperški na Dolenjcem po vaseh St. Rupert, Prelesje, ^strica, Breg, Kremen, Vihre in H rastno. Škoda se coni na 40 do />0.000 gkl. ^ " i Pogorel a) je dne 11. t.m. v fužinah pri Ajdovščini Nussbau-!llova tovarna za močnata jedila rstu nadomestujota botra in botro. Lahko si mislimo, kako so stariši bili veseli, da se jim je izpolnila želja. V Kemptenu, na Bavarskem živečemu krojaču Epplu lavorjovi venci, katere si je pridobil krojač Dowe z svojim neprestreljivim oklepom (pancer) niso pustili spati; tudi on je. izumil noprestreljiv oklep in poklical Dowe-ja, da bi streljala drug na druzega. * (Čvetorčke) je porodila šost-indvajgjetletna kmetica v Begu Szt. Sybrgyji na Ogrskem. Oče bajo ni nič prav vesel tega preobilnega blagoslova. - V Indiji nameravajo napraviti, most na otok Ceylon. Vfelike težave ne bi bilo postaviti most kajti iz morja moli mnogo skal, ki bi se uporabile prav lahko za podstavo. Ladijam pa tudi ne bi delal most nobenih ovir, ker se večjo ladije že tako ogibljejo toga pota radi skal. Sužnos! je prepovedana Varstvo vsimdržav-Ij anom Volitev zastopnikov Ustuja .rebellion' proti Zjed. drž. Javni dulp Pravica volitve hiša zastopnikov takoj izvoli z listkom (ballot) predsednika. Pri volitvi predsednika naj se glasovi oddajo po državah, zastopništvo vsake države ima-jočo jeden glas. Izvoli naj se v to svrho zbor, kateri naj obstoji iz jednoga ali voč udov dveh tretjin držav; množina vsili držav je potrebna za izvolitev. Ako 1 liša zastopnikov, vzlic dane jej pravice no izvoli predsednika pred prihodnjim 4.marcom, potom naj podpredsednik tiraduje kot predsednik, ravno tako, kakor vslučaji smrti ali ustavni nesposobnosti predsednika. Osoba, katera ima največ glasov za podpredsednika naj bode podpredsednik, ako jo število glasov množina vsili izvolnikov (electors). ;Ako nobena osoba nima množine, potem naj senat izmed dveh osob, katere imate največ glasov, izvoli podpredsednika. Zbor v to svrho naj obstoji iz dveh tretjin vsili senatorjev, množina vsega števila je potrebna za izvolitev. Nobena osoba, katera ni po ustavi sposobna biti voljena kot president (predsednik), no sme biti voljena'kot podpredsednik Zjedinjonih držav. Članek XIII. 1. Sužnost in prisiljeno službovanje, izvzomši kot kazen za zločiustva, katera so je po postavnem potu naložila, jo v Zjed. drž., kakor povsod kjer jo njih sodnijska oblast priznana. - 2. Kongres ima oblast z primernim postavam temu članku dostojno veljavo dati. Članek XIV.' 1. Vse osobe, katero so rojene v Zjed. drž ali priseljenci, kateri so pridobili državljanstvo ter spadajo pod oblast teh drŽav, so državljani (citizens) Zjed. držav in države v katerej bivajo. Nobena država ne smo narediti ali vsiliti postavo, katera In kratila pravico državljanov Zjed. držav; itako no sme nobena država kako osobo kratki na življenji, slobodi in premoženji brez dostojno postavno obravnave; tudi ne sme nobena država odrejati kakej osobi enakopravnost pred postavam. ytevi!o zastopnikov v r.iznih državah nuj so ravna po številu prebivalcev, tako, da so štejejo vsi prebivalci v vsakej državi, izvzemši Indijani, kateri uavka ne plačajo. (Je se pa pravica voliti: izvolnike (electors), kongresne zastopnike, izvrše-valne in sodnijsko. uradnike kake države, ali ude postavodajstva kako države - kakim uiožkimose-BObam, katere so 21 let stare in so državljani Zjed. ". I kaki državi odtegne, ali če ho pravica voliti gOri imenovane uradnike bodisi na ta ali drugi imeni prikrajša (izjemši v prilikah ustaje in drnzili težkih zločinov), potem naj se zastopništvo to državo zniža primerno tistemu številu 21 let starih vohieov, kateri so volilno pravico izgubili. Nobena osoba, katera jo kot ' senator, kongresni zastopnik, izvolnik (electors), civilni aii vojaški uradnik, bodisi v službi Zjod. držav ali kako pojedino državo, prisegla podpirati ustavo Zjod. držav m so je vdeležila ustaje proti Zjod. drž. ali je pomagala njenim sovražnikom, ne more zopet voljena biti zagori imenovana mesta. Veiidar kongres more, ako sto dvo tretjine obeh hi, drugače določiti. 4. Veljava javnih do!gov, kateri so si države vsled danili postav naložilo, obsegajoče tudi tiste dolgove, kateri so se naredili, da so plačujejo pokojščine in nagraden ja za podporo proti »staji, jo zajamčeno. Zjodinj.države kako -tudi nobena pojedina država niso zavezane plačati dolg, kateri se je prevzel v svrho, da se je ustaja in vojevanje proti Zjodinj. državam moglo začeti in vzdržati. Tudi se ne priznavajo nobene odškodninske tirjatve, katere bi se vsled izgubo sužnjih, stavile. 5. Kongres ima oblast, vsem v tem članku na-vednirn navodilom, izvrševalno moč podeliti. Članek XV. 1. Nobenemu državljanu, ne sme pravica volitve, vsled njegove narodnosti, kožne barve ali prejšne sužnosti, od Zjed. držav ali pojedinih držav, odvzeta ali. prikrajšana biti. 2. Kongres ima nalogo, namenu tega članka s primernim postavam veljavo dati. za to, K O N E C. coni in Madjarom. Razmere na Hrvaškem niso vesele in največ je kriv tem neugodnim razmeram raz-por mej Hrvati in Srbi. Nekateri ljud je, to je pristaši stranke prava, odreka jo Srbom na Hrvaškem pravico do političnega obstanka. To jo porinilo Srbe v vladni tabor, in tako zagotovilo vladni stranki večino. Da so pa Hrvati hoteli na Hrvaškem povsod priznati Srbe za jednakopravne brate in bi povsod toliko no naglašali svojega lirva-štva, bi že davno ne vladal na Hrvaškem Hedervary. Pri glasovanji o civilnem zakonu v ogerski zbornici velikašov so je zopet pokazalo, da pravoslavni utegnejo biti marsikdaj naši dobri zavezniki. Srbski patrijarh Bran-kovič in rumunski metropolit Roman Hiron sta s svojimi škofi oba glasovala proti civilnemu zakonu in tudi z besedo podpirala argumente, katere jo navel knez pri-mas proti prisilnemu "civilnemu za-Ikonu in vendar se po mnogih katoliških listih za polovico toliko ne zabavlja proti pravoslavnim. Le pomislimo, kaj bi bilo, da so se pravoslavni premislili in glasovali z vlado. Predloga bi bila najbrž vsprejota, kajti propričnni smemo biti, da bi niarsikak grajščak se tudi potem se bil malo bolj pomi-šljal, prodno bi bil glasoval proti vladi. Vlada bi tudi vse drugačno stališče imela, ko bi jo podpirali Srbi in Riununi. Potem bi lahko z'dobro vestjo trdila, da ima večino ogerskega prebivalstva na svoji strani, kar pa seduj ne more. Imela'bi tudi mnogo več upanja, da na višjih mestih dobi dovolj no podporo, da dal jo tira stvar, <-:o bi prvi pot bila propala, kakor je seduj. Označljivo za sedanji položaj na Ogerskem je to, da si vlada ne upa razpustiti zbornico poslancev, kakor jo običajno, da se. ob tacih prilikah, da narod pokaže svoje mnenje. To bi bilo troba zlasti na Ogrskem, kjer so volitve niso vršilo pod geslom cerkvenih temveč Upravnih reform. Poslanci sami ne morejo trditi, dagledo cerkvene Zjod. j politike predstavljajo mnenje naroda, ker 'pri volitvi narod te politike ni jemal v poštev.Prepričani smo, da bi vlada bila žo nastopila to pot, da upa zmagati. Ko bi vlada zmagala pri novih volitvah z jednako veliko večino, bi zbornica velikašev gotovo odjenjala, ker mnenju naroda bi so ne upala upirati. Celo sani knez primas, ki gotovo pozna mišljenje velikašev. se je nekoč izjavil, da bi v tem slučaji višja zbornica prijenjala. Koliko več upanja bi pa vlada imela, da jo podpirajo pravoslavni. Skoro nobene dvom be ni, da bi potem no zmagala. Če torej Ogrska ne dobi civilnega zakona, so bode mnogo zahvaliti baš pravoslavnim, ki zvesto podpirajo katolike. Sicer bodo pa podpora pravoslavnih ogerskim katolikom jako se Ogri za jeden korak civilnemu zakonu približali. Hrvatski ban je sam z vso svojo zgovornostjo v gospodski zbornici civilni zakon priporočal. Naravno jo, da bi se to, če njega pokličejo za minister-skega predsednika v Budimpešto, tako zmatralo, da je vse upiranje višjih krogov veljalo le Weckorju, no pa civilnemu zakonu in kak vtis bi to napravilo na zbornico velikašov. Pomisliti jo, da bi tudi grof Kulien Hedervarvimel mnogo lažje 6tališče, nego ga je imel Weckerle. Poslednji ima v gospodski zbornici mnogo nasprotnikov že zaradi tega, ker jo navadni plebejec. Mnogim ogerskim velikašom nikakor no ugaja, da je na čelu ogrske vlade mož, ki ne moro kazati na veliko vrsto plemenitih prodnikov. Tudi ob Košutovi smrti se je marsikaj pripetilo, kar ni vzbujalo mej ogerskimi velikaši zaupan ja v ministorskega predsednika. Grof Kulien Hedervary bi tacih nasprotnikov ne im >1. Poleg tega je pa pomisliti, da je sedanji hrvaški ban v dobrem glasu baš pri Srbih. Gotovo je torej, da bi skušal kaj Srbov pridobiti na svojo stran. ■z vsega jo vidno, da nevarnost šo ni odstranjena in da jo pred vsem treba gledati, da so ohrani sloga mej katoliki in pravoslavnimi, to jo pa le mogoče, če se opusti tisto zabavljanje proti Srbom ne le ono- temveč tudi tostran Litve. Nadejamo so, da bodo do-gotki v ogerski zbornici katolike in pravoslovnc, zlasti Slovane in Rumnne prepričali, da jo v interesu njih vero, ako so složni, ako se pa prepirajo mej seboj, pa delajo le za »ladjarske kftlvince in pa za žide. ,,Novice." Listnicn. • Par spisov smo morali odložiti za prihodnji teden, kertemo jih za ta list prokasno prejeli. Gosp. John Germ v A. I'.: Dopis je preoster ii^če ne bo miru, ga bomo priobčili vsejedno. Gosp. P. Colomb v S. P. Za ta list prekasno prejeli. Gosp. A. T. 'v- N. V. Pismo prejeli in žal, za ta list prekasno. Več v pismu. Gosp. F. Boršnak. S. L.: Pri-lično porabimo. so! F r a n o Is k r a, ključavničar, doma iz Vošč na Gorenjskem, star 23 let. Kedor zanj ve, naznani naj A. S. ZASTAVICA. ,,Prvo" moje zmer pomaga, Da so giblo mlin in voz. ,,Drugo" nosi kadar plava — Glavo kvišku -- naša gos. Sedaj pa oboje združi. Boš dobil orodje ti, Ktero v zimi v izbi ruži, Kadar dekla ga vrti. •p?.IA0[0)f Dr.Iungova nora iznajdba. Dr. King's new Discovery for Consumption t by HE. II tick Ion Co. Chicago, 111. 0-0 H r i j > a. Ko je pred jeduim letom hripa ljudi nadlegovala, je bilo tako spoznati, da so .oni, ki so se poslu/,ili dr Kingove nove iznajdbe, prav hitro in popolnoma ozdravili. To zdravilo ima prednost pred drugimi ne samo pri. hripi, temveč pri vseh boleznih v grlu, prsih in plju-čali ter ozdravi naduho in mrzlico. ELECTRIC BITTERS. M 6 čin z d r a v j e. Ako se uo čutiš močnega in zdravega, rabi E ectric Bitters. Ako ti jo hripa nakopala bolezen, rabi Electric ljittoris. Naravni upliv so pokaže, ako no delu jejo prav želodec, ledvice in jetra. Vspešno sredstvo zoper glavobol. N. J Benson............Tower A. T. James .............. Ely Cona sleklonke samo 50 cts. Zdravilna Ilucklinova arnica. Ona je najbolj« in gotovo zdramilo na svetu za rane, spahnerijc, mehurje, otekline, revmatizem, mrzlico, hraste, razpokano roke, ozeblino in vse kožnate izrastke. Porok smo, da bode kupce zadovoljila, sicer denar povrnemo. Cena škatljico 25 cts. Promptly secured. WiTcie^Marknl^Čopyrii,'i:ty ima Labels rcKlstered. Tivonty-flyo years cx-jicrlonco. Wo report whether patent can bo secured or not, freoofcbariio. Ourfeo notduo until patent is Allowed. 32 pace Book Kvce. H. B. WILL-SON čl CO., Attorneys tvt Ln.iv, Opp.U. 8. I'ut. Offioo. WASHINGTON, 13.0, -Na debelo prodajajo se sveža jajca d u ceni po 10 coinov samo pri STOKES BROS. Titom. E. Oakes, Ilenry C. Payne, Henry C. Rouse, ravnatelji. ORTnKRN PACIFI(JR.E. v o nar&ivnost -v ST. PAUL ŽHNNKAPOMŠ JU'LUTH v FAROO ' mikww¥mii(s t u rvi^up® * Dalje v ^ HELLENA SUT#.....~ ŠMivANl TA COMA T terUf Lorenc in Jože Bozovičur iz povna pri Stari Loki, ker se je tu raznesla vest, dasta se imenovana po nesreči 1 a v rudnikih. Če je resnica in so bili morda rojaki navzoči pri tej nesreči, se prosijo to naznaniti slavnemu uredništvu Amerik. Slovenca koje bodo potoni njih sorodnike obvestilo. Ob enem izreče se zahvala, da ta list je za nas Slovence zelo koristen, ker • v zadnjih številkah v noticah Martina Zon carja obvestilo ga je takoj in* imenovani vrnil se je domov ob enem z prvo številko imenovano notice. Stražiščo, 12. aprila 1894. • oče Bozovičar dom. Masi ar Zmleto klajo za živino ne dobiš drugje ko pri STOKES BROS. FmST. NATIONAL BANK Towex% Misjii Glavnica, - $50,000. H. A. WARE, predsednik. D. H. BACON, podpredsednik. A. WHITMAN, blagajnik. Ravnatelji: D. II. Bacon,. L. Mendenhall, H. A. Ware, A. D. Thomson, T. J. Davis. Obresti so plačujejo od dneva vložitve Menjico se splačujejo in vplačujejo. iit oš ko je dvojna ta vt IsTio to ne st&xie Če to pošlješ dobiš na ogled l-lkaratno pozlačeno žepno uro. Ura jo lepo izdelana in se navija po najnovejšem Elginovem načinu. Garancija velja za 20 let.Popreje smo prodajali te vrste ure po $40, sedaj po $11.50. Pri navadnih urarjih ni mogoče dobiti tako fine ure za ta denar,- Ako želiš dobiti z uro vred krasno 3 dolarje vredno verižico, priloži v pismu še posebej zanjo 50 centov. Naročilom naj se naredi natančen naslov, in opomniti je treba, ali je ura naročena za moskoga, ali žensko. JPr|dstoj0Če je podoba ženskih ur; za ikosf. Rod Star Watch Co. of Chicago 21 Quincy Street - Chicago, 111. O G L E D A naj si vsakdo naše blago in naše nizke cene v $10000 vrednosti v blagu se bode dalo po cenah, ki bode vsakemu ugajale. H. L. HALACK - - Tower, Mini Odprtje nove mesnice. Slovenskim rojakom naznanjam, da sem odprl mesnico v Ely. Postregel jim bodem vedno po nizki ceni z vsakovrstnim svežim in soijeniin mesom, kakor tudi z najboljšo mastjo ali tolšo. Za obilni obisk so priporoča * JOHN BARTOL, Ely, Minn. tToliot •• •• - f. S0.1-803-805 N. Chicago St. Illinois kat. cerkve Slovenci-rojaki! Vožne listke (tikete) v katerisi-bodi kraj v EvrOpo ali nazaj ali čez Bremen (North German Lloyd) ali Hamburg, sploh za vsako primorsko mesto in po v soli železnicah dobiš pO najnižji ceni pri .lakobStubler-jn 21? W Superior Street Duluth, Minn. fS-f ' Zgoiaj podpisani pošilja denar po tvrdki J. C. Mayer v Ljubljani, I. National Bank v Du-1 litim, in II. Clausenius v Chicagi na vse kraje v Avstrijo, posebno na Kranjsko. Svežo jajca in maslo se dobi selej pri STOKES BROS. ZA ZDRAVJE —IN— ■ NEVARNOST SE ZAVARUJE. nasproti slov. W -JjiMI "ft, E M ® priporoča vsem došliin rojakom svojo Slovensko gosstilriioo t™ v bi ago vol en poset. Dalje priporoča svojo veliko zalogo grocerijskega blaga, železnih pvedmetov, kuhinjskega orodja, čevljev in Obleke. Vsakemu se zagotavlja vljuden vsprejem in dobra postrežba. Za mnogobrojen obisk se priporoča A. GOLOBICH. prodajalec svežega in soli enega, 3T-0. (E3 S EL Divjačino, knretno in ribe je dobiti ob poletnem ■ času na izbiro. TOWER ~ MINN. PORTLAND i P ;•!.!.:,i a.vo v Spalnic® ' SLBGA.NSJ.j9Ji: jepjlniobs i TtfRISTOVSKE spalnic k N. P.ULAVNA PROGA. Jedilnice na pacififnih ekspr. vlakih Pacific odpelje v Fargo, Hellena, llutte, Taco- ma, Portland....... Chicago Exp. v Ashland Milwaukee, Chicago in na vse kraje v Wisconsin Central in Milwaukee, Lake Shore in Western.......... odhod /. dni' v. dan pop. 3.43 vsak dan 3 50 dohod v Dill' v. dan clop. 7.S5 vsak dan h: o Natančneje poizvedi pri T. E. DON A V AN C. T, A. 41(1 W. Supr. str. Chatnb. of Conrc. ClIAbtS. FEE, glavni age i ft; G. P. & T. A. St. Panl; Mir ST" Občuje se. tudi nemško. BICYCLES No agent«. Wo nnll fro? vntnlucue nt Wltol« . »ale lbrlvi'». Ship I"« I exunitnatlon l»,-l"iir - , — —:--«ulc. ours ut Wi siiiif "s u£!l'.Us Rt'n for fTj'ourM »' Ri»"<' agentsno;-.or»KXI, oura ut.MI wood-rims, 251bsi, »ume us Hit laowhocl. ISstyiasfluWKft, ACHE ROADSTER $55 Guaranteed sumo us uKnnts sell for 875 to $100. acme ROAD RACER, 25 lbs. WOOD-RiMS, OOUi Perfect lines, perfect stcerinu, uerf ectart luBt oaont. Ouurantoed sume us u«onts sell for »126 and MSG. Written warranty with every machine Kvcry tlmo you bnya bicycle through an iigoiitvou payl30to$60 more than our wholesale price for Niiin<> quality. It cost« about as much to Bell bicycles through nK«nt« and doalers asit dne« to make them. Let prudence and economy suggest tho better way and buy from us direct at wholesale prices. Illustrated Catalogue free. V Acme Cycle Company, elkhart, ind. iiiiliiiuaiMiio, SAN FllANCISCb, CA'L. | Ža pet centov na dan IZPLAČUJE po nevarnosti posla od 1.00 do $'25.00 na teden tistemu, ki ie nnunaiMAibiuji; unuin ■' vsled nesreči; poslal nesposoben za delu. v IZPLAČA deditem ponesrečenca od $208,00 do $650,00. IZPLAČA kader sle li; r.no/.ni zadelo ali bolni, dol. lO.oo na teden. IZPLAČA dol. loo.oo ■/.:i pogreb. IZPLAČA ako izgubiš roko cli nogo ali pa obe roki ali nogi dol, Kilj oo-ltM.oo ZAVARUJ SE, da ne bodeš ob vse premoženje, če padeš v nesrečo. Gotovo zavetje vsem, ki plačajo pri vstopu $5.00 in dalje $1.50 na mesec. The Fidelity Mutual Aid association je najmočnejša in imo-tejša zavarovalnica vZj. državah. V gotovini ima $6.000.00 in to v Catiforniji in Missouri. Udje so dobro preskrbljeni. Do pmvice dveh tretjin zavarovalnine se plača samo dol. rso'ntf mesec.. Tretjina zavarovalnine znaša na tri mesece dol. f.60. Zanesljivi agentje se iSčejo. Pišite na J. L. M. SHETTER.LEY, Sccr. and Gen'i Menager _ San Francisco, Cal. j. b. ]st0ele, m t> JEt .a."^7" i .k, Office nad Benson-ovo lekarno. TOWEF - MINN. DEXTEIt BnOE CO., Inc'p. Captlal, gJ ,000,000. BEST 81.50 KHOE IN THE WOULD. _ "A dollar taoed is a dollar earned." Tilts I.iulleB' Solid Kronch I>uni;oln Kid Button Boot dcllvored frco anywhore In tho U.S., on receipt of Cash, Money Order, or Postal Noto for $1.50. Equals every way tho boots sold In all retail »tores foe Wo make this boot oursolves, therefore wo guarantee the fit, style and wear, and If any one is not satiflllcd ,'0 will refund the money or sond another pair. Opera Too or Common Sense, widths C, 1), 15, & EE, sizes 1 to 8 and half sizes. Sen d your site; xeitl Jit you. Illustrated Catalogue ....... . . FREE Dexter Shoe Go,, bosw?n?masI.' Special terms to Dealers. Avstrijancem, • bivajočim na JJongton .County Michigan Kteri koli Avstrijec bi si* hotel kupiti lastnino v mestu, kmetijsko zemljišče ali gozd b'odisi v mestu ali v Everett, Wash, je dobi, če se zglasi v Jewell tisti okolici, Everett Real Estate, nasproti ,,Tlie« House, Red Jacket. Lote v mestu se dobo na zelo priprayne obroke, plačuje se zanje $5.00 na mesec, dokler se izplačajo. Kmetijska zemljišča tudi na lahke obroke. CHARLES PACTE Office No. 321 Front St. Red Jacket, Mich- Na znani tej železniČni progi vozita vedno po dva brzovlaka. Direktna zveza z St. Pauloin, Mitineapolom, Chicago, Milwaukee in Wisconsinom. Prihod i" odhod vseh vlakov na vfchod ali jug vedno le iz Chicago. Tiketi so prodajajo in prtljaga so pošilja z znamko na vse kraje Združenih držav in Canado. Za vsako pojasnilo v zadevi vožnje po železnicah, cene, obrisov ali za popis krajev, se je obrniti do najbližnjega agenta za tikete ali pa na JAS. C. PONI), General-Pasenger & Ticket Agent MILWAUKEE, WIS. Duluth and Iron Range ŽELEZNICA. . op. 1 čas ELY, M NN. VELIKA ZAIjOGA železnine, lesenega in hišnega orodja. Tu se dobe po najnižji ceni: peči, kuhinjska posoda, barve, okna, vrata, mize, stoli, postelje, omare in sploh vse rudarjem in gojzdar-jem potrebno orodje. Oskerbljuje tudi rak ve in pogrebe. . Ako hočeš postati lase nik dobrih smrekovih ali železnih rudarskih zemljišč oglasi se pri beležniku za zemljiška posestva €. P. MAGINNIS-u, DULUTII . MINN. "od nadzorstvom sester sv. Benedikta Duluth, Mirih. Zavod je pod posebnim nadzorstvom: Mil. James McGolricka, škofa v Duluthu. Mlada, dekleta, ki jih veseli stopiti v red sv. Benedikta, se tukaj vzprejemajo. Za nadaljna pojasnila se obrni na Sestro ravnateljico. J.RGirel HO vEL vermilion, Tower, Minn. Dobra ostrežba. Izvrstna jedila. Nizk :ene. Uljudno se gostom priporoča E. E. BARNIDGE. . PRODAJALEC • ■'■•■' raznovrstnih granitnih in marmornatih na-grohnih spomenikov. 229 lake ave. so. Duluth, Minn Išče se Bliko l^eti viši^ doma iz vasi Bukovec od Metliškega mosta občine Ribnik. Kdor kaj ve o njem, se prosi, da piše uredništvo ,,Amer. Slovenca" ali pa Georg Kočevarju, Box 183, Soudan, Minn. SETS SELLERS Hlev na posodo in na prodajo, kočije in vozove na posodo je dobiti vsaki čas. Posebna pozornost je obrnjena na ženitovanja in pogrebne sprevod« . iSP Hlev je blizu Pioneer Hotela SETH SELLERS, lastnik. TOWER - . . MINN. german american IAT MARKET. max shapiro; mesar, prodaja vsake vrste frišno in soljeno meso, kakor tudi ribe, perutnino frišne klobase po tako nizki ceni kakor drugod. Tam se občuje nemško. 11:50 10:50 0:02 8:20 7:30 Postaje'Stations' " Duluth odh, Two .Harbors " Allen jet. " Tower odh. Ely prih. 3:55 3:30 3:15 3:00 ( 3oh. Duluth o n. I ®dli. Allen | d Biwabik , McKlnley doh. Virginia ^Jelr/ Podpisani priporoča svojo, slovenskemu občinstvu dobro znano gostilno vsem v Ameriko prišlim, !;;ll«>r tudi v Evropo se vračajočim Kranjcem, koje zmiraj izvrstno in po najnižjih cenah postreže. Razun tega prodaja tudi sloven-8ko-angleško slovnico za samo-pouk v angleščini po 40 centov koinad in tudi več družili slovenskih poučnih in zabavnih knjig. Da vsaktoremu dobro postrežem, dokazuje okolnost, da stojim z v j obče znanim gospodom Pavlinom v Ljubljani v zvezi Tudi denar pošiljam v hitreje*1)0 ccnal1 in nai" BLOETE 11C Greenwich Str. New-York. c. h. oppel &c prodaja na debelo in drobno manufakturno blago, obleko, pokrivala kakor tudi obuvala. Obilna zaloga za rudarje in drvarje Čolni in indijanski izdelki People Meat market. Tu prodajamo: frišno in soljeno meso, ribe, kuretmo in ob času divjačino. Pridite in poskusite.! ' i^. bban & co; CITY MAHkET TOWER, MINN. največja zaloga mesa. Vsak dan frišno goveje in prešičje, kakor tudi suho meso; pa tudi klobase in perutnino priporoča uljudno w. H- 3VLoO-u.acL Bank of Ely ELY, MINN. o. d. kinney, predsednik. w. T. james, blagajnik. jos. sellwood, podpredsednik. Denar se pošilja na Avstrijsko po najnižjih cenah. Dobivajo se ladijni listki (Steamship-Ticket) za v Evropo in nazaj Za ulog" te plačuje po 4 od sto.