GLASILO SLOVENSKEGA DRUŠTVA MELBOURNE
ZAKAJ IN ČEMU „.....?
on	Pred Dol leta je Slovenski Vestnik nenaaoma umolk-
nil. Izginil je s pozornice slovenskega- zivljen a v -vstra liji, tiho in ce z noe, in večina nas se
npVai neki e ni v redu in da nam je zmanjkalo nekaj važnega fn^t-Sega! In to vprav v letu, ko bi, ce bi v nasin žilah Diala Drava slovenska kri in če bi nasa srca P£«vejal Donos^ morali praznovati Vestnikovo desetletnico ^demi-iami, tovori in fanfarami. Kajti aeset let rasti našega 11 sta v sShih tleh tujine, ko je bilo tako malo nožnih rok da bi negovale in zalivale, je vendar nekaj, na kar bi morali
biti ponosni vsi mi in. ne samo tista P^^^ii^milošlino ?n -hii in tendili, delali v Dozne noci, pobirali miloščino ±u
posegali v svoje lastno žepo po donar,da je lahko pnhoanja
številka zopet zagledala beli dan.	sredstev
Izdaianie lista ni majhen podvigtreba je sredstev
in polno dobre volje, delavcev in moči, nesebičnosti in |o žrtvovanja; piacila ni nobenega, kvecje^ sem^n tja kakšna beseda priznanja in pa zavest,da smo s tistimi nekaj tisKa^ nimi stranmi doprinesli k dokazu, da smo se Slovenci in da se se spominjamo naših gora in dolin, gozdov poljan, nagih očetov in mater; dokaz, da smo odr"tek narodnega drc^ vesa, ki živi in je poln sokov m ne le suha veja, trhla
navznoter in pokaza vavzven.	izosta-
Najvznemirljivej še dejstvo Pa to, da je izosta
nek Vestnik! vzbudil tako malo komentarja Nikogar ni bilo,
da bi zakričal v protest in malo jih je bilo ki jO ^avcca_ li! skoroda bi dejal v prispodobi; imeli smo smrt brez lovaleov, kot da je umrl nekdo, ki nam je bil tu n ni bil naš in grobarjev je bilo več kot pogrebcev. Nekateri so po grebali z namero, drugi iz nerodnesci, pa tudi .aKin ni
manjkalo, ki so kopali jamo ze taKrat, ko je bilo se pre
Zg0da;5' ffinvfinsko društvo v Melbournu je "^V^l^fčo leta 1956 kot odraz hotenj vseh, ki nas je usoda vrgla /to
«io, da poveže kar je slovenskega v eno «noto.k! bo nudila no5i skuDnostl okvir za kulturno in socialno izživljanje.do SSanev^ele prišlo spontano in iz potrebe in ljudje ki
Sir sssw^ÜS? Sis^i-
združljivega in izločiti vse kar bi delilo. Okvir je _bilo slovenstvo in slovenska tradicija, naša beseda in naša pesem, pa še toliko in toliko stvari, ki so nam skupne in o
njih enako mislimo.
Na tej osnovi so bila sestavljena društvena pravila in to je bila vodilna misel vseh odborov zadnjih desetih let. Seveda smo imeli krize in težkočs. Se vedno se najdejo ljudje, ki se še niso naučili strpnosti in vzdržnosti in ne vedo,kako spoštovati mišljenja drugih, zlasti politična in verska mišljenja; ljudje,ki so prepričani, da so samo njihove ideje pravilne in da morajo nadzorovati in učiti druge "uboge nevedneže", kaj je prav in kaj narobe. Tudi v odborih smo imeli take zgage in mnogo dragocenega časa smo izgubili z besedičenjem in brbljanjem na sejah in celo na občnih zborih o stvareh,ki nikdar no bi smele priti na dnevni red.
In če dodamo k temu še težave, ki smo o111 imeli z osebnostnimi problemi, primere užaljenih veličin in ranjenih samoljubnih čustev, pa sumničenja in čenče,moremo samo zmajati z glavo.In v zadnjih letih je šlo se bolj navzaol. Če prebiramo stare številke Vostnika, bomo videli, koliko-časa smo oorabili za pisanje programov,ki ^ih nihče ni uresničil in koliko praznih besed je slo v članke, kako bi moralo biti to ali ono, kje so razlogi in kdo je kriv. Sama kritika in malo konstruktivnega dela.	v
Kje so tisti možje in žene,ki smo jih imeli nekoč ki so zavihali rokave in se vrgli na delo, da zaorjejo ledino na društvenem polju in okrase našo skromno slovensko hišico z venci in cvetjem? Z dobro voljo in brez mnogo besed. Danes pa je, kot da smo vsi postali družba_cincavcev in jokavcev, nergačev in cmeravcev, kritikantov in_ intri-gantov, in še v nameček imamo ozkosrčneže, ki ne vidijo za pedenj dlje od svojega političnega nosa.
Sedanja uprava Slovenskega društva se teh nedo-statkov v preteklosti dobro zaveda; hapravili bomo vse, da počistimo s tem,kar v društvo ne spada in da zdruzimo Slovence v vsem, v čemer so si edini. In pred našim lastnim pragom bomo najprej pometli. Društvo hoče ostati konstruktivno in nepolitično in ne bo dopustilo nobenih moznostiza kakršnokoli sumničenje, da je za eno ali drugo stran. Prav tako bomo storili vso, da proprocimo tej ali oni kliki aa bi govorila v društvenem imenu, pa naj bo ta grupa z leve-ali desne, Da naj se imenuje "stara garda" ali "novi plju-sek" .
Slovensko društva priznava pravico vsakemu posamezniku do svobodnega mišljenja in svobodne izbire svetovnega prepričanja in če hoče kdo organizirati med Slovenci politične skupine je to njegova zadeva in zadeva vseh tistih,ki mu hočejo iti na "lim".Toda ne pod krinko slovenstva. Beseda slovenstvo nima nobene veze in ni istovetna
z besedo "politika".Društvo bo vedno proti vsem, ki bi poskušali izrabljati slovenstvo v politične namere in prav tako sc bo tudi borilo proti vsem,ki bi skušali "organizirati" in ustvarjati nova društva samo zato, ^da bi lahko profit s kakšne zabave spravili v svoj lastni žep.
Slovenski Vestnik, kakršen je bil je tudi kazal
znake teh naših slabosti,	_
Poslednji urednik jo opravljal mogočno delo m Slovensko društvo v Melbournu se ob tej priliki zahvaljuje gdu. Kapušinu za vse njegovo nesebično delo,neprespane ne-či in vse žrtve in trud, ki jih je v zadnjih nekaj letih vložil v izdajanje našega glasila, ko se je boril s finančnimi težavami in je kamenje letelo nanj z vseh strani. Ue Vestnik ni bil tak,kot ga je društvo želelo, ni bila ravno njegova krivda„Pri pripravljanju vsebine ni imel mnogo izbire. Silno ozek krog sodelavcev in piscev mu ni dajal možnosti izbirati in odbirati gradivo kot bi ga morda hotel, poznavši naše ljudi si ni mogel privoščiti luksuza cenzurirati poslano gradivo, kar bi verjetno imelo za rezultat izgubo sodelavca.To bo verjetno eden glavnih razlogov, zakaj je list postajal bolj in bolj "negativen"; listovi pogledi so bili interpretacija nekaj posameznikov m m_čudno, če je kdo prišel do spoznanja, da je list politično obarvan in iskal v tem dokaza za politično opredeljenost Slovenskega društva. In ko je list udarjal po Petru m Pavlu in se zaletaval in rušil, so ljudje zopet krivili^društvo. Izgovor, da je list demokratičen,da mora prinasat1-mišljenja z vseh plati, je sprejemljiv», toda prava demokratičnost sloni predvsem na medsebojnem spostovanju mnenj in podsvobodo razumemo mi svobodo akcije in gradnje, ne pa svobodo Mihca in Jakca, da bruhata ogenj in žveplo ma
drug drugega.	n	......
Zgornje napake so bilo morda opravičljiv«, toaa
društvo te negativnosti svojega lista ni moglo sankcij ora-rati. Čeprav cenzure v ozkem smislu besede arustvo ni_invaialo nikdar, se očetovstva Vestnika ni moglo odreci m i e"moralo poseči vmes, da prepreči nadaljno ponavljanje istih napak. Pri tem je prišlo do nerazumevanja m nesporazumov, ki so vodili do trmoglavosti na obeh straneh, dokler ni odbor sklenil,da je bolje, da list, kakršen je bil
ukine. ^ ^ zgornjega povzamemo zaključek, bomo videli, da je bil prvi in glavni vzrok za .ustavitev VestnikajDO-manjkanje strpljivosti in pomanjkanje sodelavcev in moči.
Drugi razlog je bilo pomanjkanje sredstev. Društvo ima na zabavah danes mnogo manj dohodkov kot prej sna leta, obveze pa so velike. Slovenski Dom se dolgo ne bo izplačan in je momentalno društvu v veliko breme. Ge je bil nakup Doma pametna poteza ali napaka, o tem danes ne
bomo razpravljali. Morda so bili tisti, ki so bili proti nakupu še najpametnejšis toda neizpodbitno dejstvo je, da bi vsakršna transakcija v tem trenutku pomenila materialno izgubo in kdorkoli se danes zaletava v Slovenski Dom greši proti skupnosti.Slovenci v Melbournu so se odločili za Dom in mnogo trdega dela in truda je bilo treba, da smo prišli do lastne strehe. Naša naloga je, da Dom izplačamo; o njegovi končni obliki in usodi bomo govorili, ko bo to doseže no. ■
Zaradi težkih izdatkov za Dom društvo danes maštanju trositi denar za izdajanje tiskanega lista in se manj štirinajstdnevnika, o katerem smo toliko sanjali; res je, oglasi so doprinašali precej in deloma krili stroske za tisk, toda uredniški odbor je moral posvečati dobersen del svojega časa za zbiranje denarnih sredstev in oglasov namesta listu in vsebini. Koliko vas je, ki se lahko udarite po prsih in rečete, da ste poravnali naročnino za vas Vestnik. Plačanih naročnin je bilo sramotno malo in vendar so ljudje list radi prejc-mali in ga čitali. Morda je bila vzrok samo njihova brezbrižnost, toda mi s tiskanjem^lista nismo mogli naprej, vsaj ne v obliki, v kakršni je bil. Na žalost smo se morali povrniti k prvotni cenejši obliki,^ katero je list začel. Odločitev je bila napravljena s težkim srcem . in pomeni korak nazaj, toda Vestnik bo moral v bodoče biti zopet samo obveščevalni organ Slovenskega društva in se bo v glavnem omejeval na društvene novice. In če iščete drugii razlog in krivca za ta neslaven umik,potrka j te se po orsih vsi tisti, ki ste bili nebrižni m vam je bilo pretežko plačati vsako leto nekaj šilingov v nas
tiskovni sklad.
Se bo Slovenskemu društvu uspelo, da prebrodi vse težave, bo napravilo vse, da zopet pridemo do tiskanega lista, toda odgovornost za to leži na nas vseh, ne samo na društvenem odboru.
Slovensko društvo v Melbournu,
P. S. Obveščamo vse člane in prijatelje društva, da je bila zadnja (septembrska) številka Slovenskega Vostnika -izdana proti volji in odločbi odbora Slovenskega društva v Melbournu in da društvo v zvezi s to številko nima nobene moralne ali denarne obveze.
Društvo tudi nima nikakršne veze s skupinico, ki i e v Sunshine-skem okraju priredila zabavico v korist nekakšnega lista "Zarje" ( v kolikor vemo, list sploh ne obstoji) ter na vabilo natisnila laž, da predstavlja "bivši Slovenski Vestnik".Vsakršno zlorabo imena Slovenskega društva v Melbournu ali njegovega^glasila Slovenski Vestnik bo v bodoče razčiščevalo sodišče.
Odbor S. D. Melbourne.
b.
IZ PÀTROVE TORBE
: Novo leto smo pričeli, z mnogimi Čestitkami in željami, svojim prijateljem in znancem, pa tudi naši skupnosti. V prvi vrsti pa - kar priznajmo - vsakdo ob novem letu sebi želi vse najbolje, saj star pregovor pravi, da "ina vsakdo roke k sebi obrnjene".Toda verjemite,da nihče zase ne najde tistega zadovoljstva, ki si ga želi, če pri teh željah popolnoma prezre druge in res misli samo nase. Kaj takega je nemogoče,ker smo pač del skupnosti. Vsaka rana posameznika se več ali manj pozna na skupnosti\sleherno dobro nas samih bo nehote vplivalo tudi na tiste, ki so okrog nas. Hočeš ali nočeš smo del velike družine, pa četudi le skromen kamenček v neizmernem mozaiku. Ne sme nam biti vseeno, ali smo kot skupnost zdravi ali bolni,delavni ali zaspani, ali gremo vrednemu cilju naproti, ali pa se izgubljamo za cilji brez vrednosti.....
Take in podobne misli se pode po naših glavah ob novem letu, vsaj mislim, da ne samo meni. Bog daj, da bi rodile lepe uspehe celotne slovenske družine, pa bomo tudi kot posamezniki našli pod Jušnim križem več zadovoljstva.
: Kot slovenski duhovnik naj objavim na tem mestu sledečo statistiko; V preteklem letu je bilo v naši poročni knjigi zabeleženih 57 porok,v krstni pa 117 krstov (od teh štirje odrasli. Znanih smrtnih primerov je bilo 9v(od teh dva otroka). Seveda te številke za našo skupnost še dolgo niso popolne. So pa kot skelet," na katerega moremo obešati ži-vljenske misli: '?7 novih slovenskih družin... Lep prirastek k skupnosti, če bodo ohranile zavest, da so njen del. .....In nad sto novih malčkov... Kako bodo čebljali v bližnji bodočnosti? Kaj jim bodo dali starši od svojega kulturnega bogastva v življenje?Bodo znali še ceniti,kar znamo ali bi vsaj morali ceniti mi?
: Včasih sem si mislil, da bo pri gradnji naše dvorane in cerkvico težje dobiti denar kot pa delavsko silo. Morda me je k temu privedlo mišljenje iz zlatih starih časov, ko de narj a nismo imeli in smo lažje z roko dokazali svoje sodelovanj e \ morda sem preveč primerjal tole akcijo z našo skupno akcijo za Slovenski Dom pred nekaj leti.. Danes sem'za eno izkušnjo bogatejši.Nekaj nad dve leti bam je vzelo, pa smo za našo skupno zadevo nabrali #^165^-5-96. Darovi še prihajajo, hvala Bogu. Le delo teče počasi,ker ni dovolj rok, ki bi se znale žrtvovati. S tem ni rečeno., da obupavam;da delo napredujejo tem se lahko prepriča vsakdo, ki obišče Baragov Dom. A ce bi bila teža porazdeljena na več močnih ramah, bi jo manj čutili.Lepo bo enkrat gledati končano delo m imeti zaveso, ca suo svoje doprinesli.
(Nadaljevanje na 7. strani)	5.
G _L A V N I_____D O 3 I. T A K.
Ko sem se 12. februarja zvečer podajal v St. Bri-git's Church Hall v Fitzroy-u sein šel z mešanimi občutki. Kulturni odsek Slovenskega društva v Melbournu je tisti ve čer prirejal in postavljal na oder Lipahovo tridejansko ve seloigro "Glavni dobitek". Kot študent v Ljubljani sem bil veren obiskovalec dramskega gledališča, kjer sem imel na dijaškem stojišču ( takrat smo mu rekli "oksenštant") svoj stalen kotiček. Frana Lipaha "Glavnega dobitka" nisem nikdar še videl; sem ga pač nekako zgrešil. Videl sem druge Lipahove igre in sem vedel, kaj lahko od njega pričakujem? toda skeptičen sem bil, kako bo diletantska skupina Slovenskega društva rešila zadano nalogo» Priznati moram, da sem morda prekritičen, kadar presojam prireditve, ki jih prirejamo v emigraciji in da se vedno vnaprej bojim, da u-spoh ne bo kakor bi moral biti.
Tokrat sem bil prijetno presenečen. Igra je bila zelo dobro pripravljena in režiserju gdu. Ivanu Valenčiču je uspelo, da nam je na oder pričaral tipično ozračje povprečne slovenske mestne družine med dvema vojnama, z vsemi njenimi upi in razočaranji, problemi in načrti„Morda^so nekateri karakterji malce poudarjeni in so se mlajšim ljudem med publiko zdeli neresnični, toda v veseloigri je to dovoljeno in jaz jim lahko zagotovim, da sem poznal profesorje, ki so bili na las slični Lipahovemu Brvarju tot^da reprezentantov "elite" Babičevega kova pred vojno po naših mestih ni manjkalo. Karakterji so bili živi in tipični za tisto prehodno dobo, ko se je slovensko meščanstvo popadcu Avstro-ogrske šele porajalo in ni bilo prav nič čudno srečati v ljubljanskem "salonu" gospodovo sestrično, ki je bi la branjevka ali sorodnika s kmetov s palico in culico.
Igralci so svoje vloge nad vse pričakovanje dobro rešili. Gdu. Vinku Molanu gre levji delež na uspehu,saj je vsa zgodba zgrajena okrog njegovega Brvarja, okrog njegovih nad in razočaranj. Ostali igralci in igralke so mu bili v primerno in zadovoljujočo oporo.
Žal mi je, da se radi pomanjkanja prostora ne morem obširneje razpisati in posamezno našteti njihove vrline. Vsi, prav vsi so bili zelo dobri :gospodje V.Kune,M.Ba-ligač, S. Prosenak in I.Horvat, ga.Rezi Križanič,gdč. Marta Cvetko in gdč. Helenca Cvetko, a moja posebna pohvala gre ge.Mici Hartmanovi, ge.Marij i Baligačevi in^gu. I.Mi-hlju, ki so Mli v svojih karakterizacijah odlični. Lipah se je pokazal mojstra in kulminacija igre ni v tem, da je upokojeni profesor, ki je skoroda stradal ob pokojnini zadel sto tisoč dinarjev, temveč v tistem ganljivem momentu,
ko rau mlada generacija v osebi njegovega š tudenta-pri de -čestitat za rojstni dan in z eno gesto razprši vso njegovo-"'' grenkobo. Nekaj besed priznanja mu je največja nagrada" za njegovih trideset let dela v šoli.
Zahvala gre tudi gdč. Francki Anžin, ki nam je že tolikrat pomagala kot šepetalka in vsem, ki so pripravili oder in pomagali v ozadju.
Gospodu Ivanu Valenčiču in celi skupini izrekamo naše prisrčno priznanje in zahvalo za ves njihov trud in požrtvovalno delo.
Po tako uspeli igri na slovenskem odru v Melbournu smo se tisti večer res vračali domov z zavestjo, da smo bili mi Slovenci V Melbournu tisti, ki smo zadeli loterijski glavni dobitek.
Slovensko društvo je imelo v programu, da pošlje igralce "Glavnega dobitka" na gostovanja v druga središča kjer žive Slovenci, vendar na žalost načrti zaradi osebnih obvez nekaterih članov grupe niso bili izvedljivi. Upamo, da se bodo grupi, ki se baje že pripravlja na novo^igro, pridružili še mnogi novi člani, ki imajo igralsko žilico in da bo dramatska sekcija uspešno rastla naprej.
Š.B.
Iz patrove torbe (nadaljevanje s 5. strani)
: Nedavno sem bral letno poročilo društva ene izmed slovenskih naselbin v Argentini. Toliko in toliko odrskih predstav,, toliko koncertov, toliko kulturnih večerov, toliko zabav.......Moram pristaviti, da je bilo izmed vseh številk najmanjša številka pri zabavah.
Skoraj jim zavidam. Daleč so pred nami.Pa se bore z istimi težavami kot mi..Kar priznajmo, da nam kulturnih prireditev manjka. Je res treba zanje več žrtev,a prinesejo tudi večji užitek. Vesel sem novice, da nam Slovensko društvo pripravlja novo odrsko predstavo. Žrtve igralcev bomo nagradili s tem, da napolnimo dvorano.
: No, pa še drugič kaj i
--- P. Bazilij
Naslovno stran za to številko nam je po originalni ilustraciji slovenskega umetnika Jožeta Beranka, ki je padel kot žrtev v zadnji vojni izdelal v linorezu naš melbourn-ški umetnik g. France Novinec.
TAJNIŠTVO S.D.M.
Na žalost radi prekinitve izhajanja tiskanega "Slovenskega Vestnika"nismo imeli prilike obveščati člane in prijatelje našega
o	delovanju.Poizkusilivbomo popraviti to stanje s tem,
da"bomo izda,ali na ciklostil razmnozen "Vestnik" in tako vzdrževali potrebne stike."Vestnik" v novi ali bolje rečeno stari obliki je mor da korak nazaj,toda v danih prilikah je edini izhod m bo zadostil nai nuj ne j s im potrebam društva.Ni dvoma,da nase drustvov ne bo okleva-?o z izdijanjlm tiskanega "Vestnika" ako se vbo v bodoče za to ponudila prilika in bodo finančne razmere to dopuščale.
Od našega zadnjega obvestila je društvo imelo pr|cej prireditev.Poleg piknikov in plesov lahko naštejemo najglavnejsesMiklav zevanie za odrasle in otroke,Silvestrovanje?uprizoritev igre'Glavni dobitek"ter plesna zabava.katero smo priredili skupaj z pevskim zborom "Triglav" na Velikonočni pondeljek.Miklavzevanje se je vršilo ja odrasle v Sunshinu in je izpadlo zelo zadovolj ivo,otrokomvpa je Miklavž kot vsako leto tudi letos prinesel mnogo veselj a.Pncakov|nje novega leta je društvo priredilo v St. Albansu in Pascoe Vale.Število Slovencev v Melbournu mora biti že kar veliko,kajti obe dvorani,kakor t u di dv orana v N ort h Melbournu,kjer je priredil Silvastrovanje pevski zbor "Triglav" so bile polne.Morda največje omembe vredna jevbila upri zorit ev ilre "Glavni dobitek",katero nam jevv režiji g.Valencica prijavil noIS osnovani dramski odsek.Da je naša publika zeljna takih prireditev nam je pokazal kar zadovoljiv obisk.Lahko je v veliko^za-doscenie in pohvalo igralcem kot režiserju,da prav nihče od obiskoval: cev ni odšel domov raločaran,nasprotno vsi so bili priletno presene eni nad izvaianiem in gladkim'potekom prireditve.Skoda bi bilo,ako bi oseni navdušenj a med igralci Sgasnil.Zaenkrat upamo na najboljše.saj i e v pripravi nova igri in vsak kdor bi hotel sodelovati j e vljuàno vabljen ?er ga bodo igralci prav radi sprejeli v svojo sredo.
Odnosi med SDM in pevskim zborom Triglav so zadnje case retali taki,kot bi morali biti že od samega začetka sem,bratski m n^f i nt el.i ski »Z roko v roki,v prijateljstvu in sodelovanju bomo mnogo brli uspešni pri našemu delu za slovenstvo v Melbournu.Da se pokaže ta novi duh prijatelj stva tudi javno smo priredili na Velikonočni pendelte k v North Melbourne Town Hallu skupno plesno zabavo.Da so Sloven ci v Melbournu razumeli simboličen pemen te zabave.nam je pokazal njih nhi sk .Nad *+00 1 i udi je bilo v dvorani, in mnogo se ^ ^ radi poman-kania prostora moralo vrniti.Na zabavi je igral slovenski orkester "Bled"^eisti dobiček zabave pa bo šel izključno za odplačilo Slovenskega Doma.
Ko govorimo o domu,naj omenimo^da se je nekaj naših pleskarskih mojstrov odločilo,da bodo brezplačno prebarvali dom.u.Jakob
Knrosee iz Sunshina je obljubil prepleskati eno sobo,G,Marjan Lauko v eno in naš odbornik Tone Urbas eno.Nadejamo se,da bodo tudi drugi nasi nI eskarji posneli ta hvalevredni zgled.
F '	V domu imamo od konca januarja novega upravnika.In sicer je
to mesto prevzel g. Lojze Asenberger,ki je tudi gospodar v upravi društva .Notranjost doma se je v mnogocem spremenila na bolje m postala bolj domača.Zasluga za to gre predvsem gospodinji ge.Asenbergerj evi,ki i e to spremembo omogočilaz malimi toda za domačnost doma tako potrebnimi predmeti,kot so na primer zavese na oknih,prti in red ter cisto-ča.Prejšnji upravnik g. S.Mlinar,ki je preteklo leto uspesno oskrboval dom,j e zapustil dom po svoji volji ter mu gre za njegovo delo pri društvu naša iskrena zahvala
Kot smo ze omenili je SDM organiziralo potovanje v domovino po znižanih cenah.Kljub temu,da je organizacija tega bila zvezana z velikimi časovnimi žrtvami,j o je g,T.Slavic uspesno izvršil.Dne 9 junija bo skupina 25 naših članov poletelavz Essendona ter se spustila po 22 urah leta v Zagrebu.SDM se je odločilo za organiziranje tega izleta le zato,da svojim članom,ki bi itak obiskali domovino,nudi možnost prihraniti nekaj sto dolarjev pri potnih stroskih,Prepričani smo,da smo jim s tem pripravili veliko uslugo in želimo jim srečno pot ter mnogo radosti pri snidenju s svojimi domačimi.Ako se bo pokazalo zanimanje bomo verjetno pripravili se več takih izletov.
Na cvetno nedeljo so prišle med nas v Melbourne slovenske častne sestre z domovine.Podrobnosti o tem so bile opisane v "Mislih, Slovenska skupnost v Melbournu je lahko neizmerno, zadovoljna,ca bodo sestre bivale med nami,saj bo njih delo le v korist in pomoč>nam vsem.SDM pozdravlja njihov prihod,katerega je vglavnem omogočilo neumorno prizadevanje patra Bazilij a.Nj ih skromnega ayprisrcnega sprejema in predaje kijučev"Slomškovega Doma"se je udeležilo tudi zastopstvo SDM.V trajen spomin je društvo sestram nabavilo razpelo v kapeli ter jim ob tej priliki izročilo v gotovini 100 Dol.z zeljo,da jih porabijo za svoje osebne potrebščine.
ALI HOČETE SODELOVATI PRI SLOVENSKEM GLEDALIŠČU ?
Po uspesni prireditvi igre"Glavni dobitek",so bile s strani naše publike izražene mnoge želje,da bi gledališka skupina nadaljevala s svojim delomoRežiser in igralci sopripravljeni ustreči tem željam saj ima i o že v. nacrtu uprizoritev igre po romanu J. Jurcica"Deseti brat' Ker ta"igra zahteva precej dela in ljudi,bi bilo zazeljeno in potrebno
čim večje število sodelavcev.	vv	,
Zato,ako imate ljubezen do gledališča,ako ste zevkdaj nastopali ali ne,ako imate željo,da se udejstvujete pri gledališkem delu, ki je oberem najlepše razvedrilo,udeležite se v nedeljo dne prvega maja ob 8 uri zvečer4 sestanka gledališke skupine v Slovenskem Domu na
371 a Park Str.Nth. Carlton. v
Nie vas naj ne moti,ce niste clan SDM.Vsi nam boste dobrodošli. Ob zadostni udeležbi bi lahko začeli ze z naslednjo prireditvijo,