Kronika. = K šolski reformi nam piše tovariš Ljud. P o t o č n i k , dopolnjujoč svoj čla • nek, priobčen v zadnji številki našega lista: Imamo starše, ki sp v ljubezni do svojih otrok kar takorekič s popolno slepoto udarjeni. Ti starši dajejo otrokom za vsako — četudi zasluženo — kazen proti učitelju potuho, kar ima za posledico to, da postajajo otroci takih staršev ne le do skrajnosti razposajeni, ampak tudi renitentni in do skrajnosti nesramni ter piedrzni proti svojim učiteljem, ki si jirn celo upajo pri vsaki priložnosti žugati s sirovo intervencijo svojih staršev. En sam tak upenec lahko zastrupi duha vsega razreda, in dogajajo se slučaji, ko učitelj za svojo brigo in skrb žanje to plačilo, da sc pride nekega dne oče kregat in izdirat nad učiteljem. Proti takim staršem in otrokcm je učitelj brez moči; edino, kar bi mu biio na razpolago, bi bilo v najskrajnejšem slučaju izobčenje učenca iz šole, s čimer pa biprišliše iz dežja pod kap. Vse drugače pa bi bilo, ako bi starši vedeli, da jih čaka za potuho ptrokom napram učiteiju sodnijska kazen. Že samo to, da bi bili starši za kaj takega poklicani pred sodnika, bi nanjc dobro učinkovalo. Naj bi se tedaj potrdil zakon, glasom katerega bi starse ali njihove namestnike zadela primerna sodnijska kazen, ako bi se jim dokazalo — uradna izjava šolskega upraviteljstva — da dajejo potuho otrokom napram svojim učiteljem ter se s tem pregreše proti vzgoj; svdjih otrok. Ako je zločin otroke moralno pokvariti, naj bo to tudi zločin, ker sodi dajanje potuhe — po značaju njenih posledic — med prve moralne zločine! = Višje šolsko nadzorstvo. Nekdo je v »Napreju« zapisal čudno besedo, naj sedaj dr. Bezjaku, ki ga srednješolski profesorji več ne marajo za svojega nadzornika, poverijo višje ljudskošolsko nadzorstvo — kakor bi bilo za nas vse dobro, česar drugi nečejo! Temu zmedenemu načelu prav dobro odgovarja »Naprej« sam, rekoč: »Učiteljstvu gre pri imenovanju v višje šolsko nadzorstvo za princip in ne za osebe. Učiteljstvo stoji na popolnoma demokraškem stališču, da ne srne vladati stan nad stanom, ampak da naj n. pr. delavec odloča o svojih stanovskih zadevah, uradnik o svojih itd. Logično k temu mora tudi ljudskošolsko učiteljstvo zahtevati, da se izroči strokovno nadzorstvo jmožem, ki izidejo iz lasttiega stanu. Dosedaj pa je stalo ljudskošolsko iičiteljstvo vedno pod nadzorstveno Kuratelo srcdnješolskih profesorjev. Naše stališče je: ljudsko in meščansko šolo ljudskošolskim učiteljem, srednjo šolo pa srednješolksim učiteljem. To je pravica, ki jo pač  smemo zahtevati od res demokratske države. Sedaj so ljudskošolski reierati v rokah pro.esorjev dr. Opeke, dr. Grafenauerja in dr. Poljanca. Še v umrli Avstriji je bilo več pravice za ljudskošolskega učitelja. Upamo, da tudi socialno-demokratska stranka pripozna upravičenost učiteljskih zahtev.« = Zborovanje srednješolskih profesorjev v Zagrebu. Iz Zagreba poročajo »Slovenskemu Narodu«, da se je dne 17. t. m. vršila v Zagrebu skupščina hrvatskih srednješolskih profesorjev. Zborovanja sta se udeležila tudi delegata srbskih profesorjev dr. Bosanac iz Belgrada in društva slovenskih profesorjev iz Ljubljan6, profesor Jeršinovič. Skupščina je razpravljala predvsem o gmotnem položaju . profesorjev, zlasti pa o suplentskem vprašanju. Na dnevnem redu zborovanja je bila tudi debata o reformi srednjih šol. Pri tej točki so skoraj vsi govorniki poudarjali potrebo, da se odpravi uvedba srfednješolskih ravnateljev ter uredi vodstvo srednješolskih zavodov tako, da bodo odgovarjali vseni modernim šolskim zahtevam. V sprejeti resoluciji se je izražala med drugim zahteva, naj se kaznujejo oni elementi med srednješolskirn učiteljstvom, ki so se kompromitirali v dobi vojne. Po vzoru slovenskega profesorskega društva je izvolilo tudi hrvatsko društvo več odsekov, ki si bodo razdelili delo. — To poročilo prijavljamo tudi mi, ter se zahteve profesorjev glede moderne preuredbe šolskih ravnateljev (vodstev) krijejo z načeii našega načrta in s sklepi riaše ankete. Prepričani smo, da to pravilno zavzema tudi »Slovenski Učitelj«. Njegovi razlogi ne morejo večine prepričati, ker proti njim vsak dempkrat laiiko navede vsaj glavno načelo enopravnosti. Ce bo . treba, se q tem vprašanju še podrobnejše in temeljitejše razgovorimo. = Belgrajsko vseučilišče se sedaj nazivlje uradno: »Vseučilišče kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev v beogradu«. Vpisovanje dijaštva za poletni tečaj 19181919 se prične takoj in se vrisi vsak dan do 30. t. m. Začasno se sprejemajo dijaki na bogoslovno, pravno in tehniško fakulteto. Redna predavanja se prično dne 1. njaja 1919. = Dnevnina duhovnikom. Minister za bogočastje je ministrskemu svetu predložil načrt, da se duhovnikom po vsej državi dpvolijo dnevnine, in sicer bi dobili pravoslavni duhovniki v Srbiji 12 dinarjev na dan, na ostalem teritoriju države pa katoliški župniki in kaplani. pravoslavnt duhovniki, muslimanski muftije in židovski rabini po 6 dinarjev na dan. Kakor govore, bo vlada ta načrt gotovo sprejela. aolske maše.