St. 56.
V Gorici, v četrtek dne 15. maja 1902.
Tečaj XXXII.
3-30 1-70
. bfc* «¦»*; ««tteden * setttlt vt0i[           h
sicer: vw* torek, fctrtekm »©»«L> $ s„trMi]e la-
Vse leto.......'* h pu/h, ali gld. 6-60
pol leta.....• • • • \'Vdm
Jo^ek^f^ejoloV^-   .....,__
Naročnino sprejema ?P»LQitTO v Gosposki ulici Stv. 11 v Gorici v «Opnnn ^pa^, ^. Gabršček vsa! dan od 8, ture zjutraj ™Vjfzveiter* ob nedeljah pa od 9. do 12.Bie> S« oaroolNf Dres dop«sl»ae naročnin« *« ne ««lrawo.          ^
Ogt**l 1» P«»»"-JlSilc« se raSunijo po pefit-vrštah, 5e tiskano 1-lcrat 8 W.,2-krat 7 kr., 3-krat 6 kr. vsaka vrsta-^eclrat po Hgodbi. — Večje črke uk. prostora^ __ Reklame to spisfi v uredniškem.delu 15 kr. vrsta. — Za obliko 1n vseijlao oglaso? odklanjamo vsako odgovornost.
Naročnino jB oglase Je plačati loco fciorica.
»Vse za omiko, svobodo in napredek!«   Dr. K. Zavrti.
Urednico
se nahaja v Gosposki ulici gt 7 v Gorici v L nadstr. Z nrednikom je mogoče govoriti vsaki dan od 8. do 12. dopoludne ter od *.. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dop. UpravnUtvo se nahaja v Gosposki ulici 5t. 11.            ,   •
Dopisi naj se pošiljajo le uredništvu.
Naročnina, reklamacije in druge reSi, katore ne spadajo v delokrog uredniStva, naj se poSiljajo le upravniStvn.
»PRIMOREC«
izhaja neodvisno od «So5e> vsak petek in stane vse leto 3 K 20 h ali gld. 1-60.
«8oca» in »Primorec* se prodajata v Gorioi v to-bakarni Sehwarz v Šolski ulioi in Jellersltz v Nunski ulioi; — v Trstu v tobakarni LavrenSio* na trgu della Caserma in Pipan v ulioi Ponte della Fabbra.
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici.
(Večerno izdanje.)
»Gor. Tiskarnac A. GabršČek (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal.
Kdo je kriv?
i.
Slovenec* je napisal v svoji po- ! liutleljkovi številki članek »Usoda Slovencev«, v katerem konstatuje, da je število Slovencev v zadnjih 20 letih padlo za 0.56 %, kar se namreč ti6e prodiranja nemštva proti jugu. »Slovenec* to najprvo konstatuje, potem pa, v znamenje, da nima Ciste vesti, takoj udari po liberalizmu, da slovenski »liberalci« so krivi propadanja slovenskega naroda, edina oporba proti potujče vanju pa tla je obmejni duhovnik in gospodarska organizacija. AH ta duhovnik ne more delati tako daje »Slovenec« razumeti — ker se ga obiti po »liberalnih« slovenskih listih itd. Skratka: ^Slove-noc« trdi, da le duhovniki držijo pokonci Slovenstvo ob meji, drugače bi isto popolnoma propadlo, in pa gospodarsko organizacije na katoliški pod-lagi je potreba v tako svrho.
Pri tem jo imel * Slovence* pred očmi sigurno prodiranje Nemcev na Koroškem in na štajerskem, ali namesto da bi iskal pravili vzrokov nazadovanju Slovencev je kar a priori vrgel od sebe vsako krivdo ter zvalil vse na ledja slovenskih liberalcev. Tako delajo klerikalci oosiedno, kadar so pri kaki reci največ angažovani prav — oni.
Kaj pa se je godilo tekom teh 20 let po Sloveniji? Ali ni vladal nad našim ljudstom od teh 20 let celih 13 pokojni kardinal Missia, kateri je po svoji duhovščini razpredel svojo posebno organizacijo po vseh delih naše domovine, katera organizacija je zadušila na Koroškem že popolnoma vsak pravi pojav, kateri bi bil tehten v našem narodnem in naprednem pogledu, in katera mori in duši vsake take pojave tudi na Štajerskem ? I
Verjamemo, da je težek boj z Nemci, in upoštevamo situvacijo, v kateri se nahajajo Slovenci na Koroškem in Štajerskem, ali na potujčevanju našega ljudstva v teh dveh deželah niso krivi
le Nemci,   marveč  premnogo je kriva tudi slovenska klerikalna stranka. -
Bili so trenotki v poluproteklem Času, ko se je kazalo na Koroškem nekako vstajenje iz stoletnega sna, narod je bil pripravljen, ali iz Ljubljane iz klerikalnega tabora se je prvo pojavljanje tega gibanja zadušilo prav korenito in neki ugleden rodoljub, ki bi bil požrtvovalno in brez dvoma vspešno posegel v npvi politični boj, se je komaj zdržal v svoji poziciji. Iz Ljubljane je šla v Celovec parola: Le duhovniki sinejo voditi »slovensko« gibanje na Koroškem, vse drugo jim mora biti poslušno. In zgodilo se je, kakor jo želel »Slovenec«, ki je vodil oni boj proti vstajenju koroških Slovencev, da vodijo koroške Slovence duhovniki. Itadi tega pa se tako pridno ponemčujojo.
Missija je bil proklol nacijonalizom, in to se drži dandanašnji klerikalno politike kot maksima. Zato pa tudi ni pustil niti tega, da bi se na katoliškem shodu v Ljubljani spomnili le z n cul o l ž n o v o s o 1 u o i j o slovenskega Šolstva na Koroškem.
Klerikalno politika slovenska jo proveta Missijevoga duha, in ker ta vpliva na duhove na Koroškem in Štajerskem v odločilni smori, jo umevno, da jo izginil iz njenega slovarja na-c i j o n a 1 i z e m, v katerem pa so debelo tiskali izraz: Ljudstvo. Dr. Šu« steršič, predstavitelj in sedanji voditelj klerikalne politike med Slovenci, govori dosledno le o ljudstvu, ne pa o slovenskem narodu.
Stranka, katero je vodil 13 let ter jo organizoval mož, ki je črtal iz svojega programa nacijonalizem, taka stranka se pač ne bori za obstoj našega naroda v narodnostnem pogledu, marveč taki stranki je le do tega, da se utrdi med ljudstvom veljava duhovnika, da more isti brezpogojno in neomejeno gospodariti nad ljudstvom; jezik je tu le posredovalni predmet razumljenja.
Da je to resnica, o tem nas uči naša  politična   zgodovina   zadnjih let,
katera nam kaže, kako iščejo klerikalci j oporbe svojim pozicijam, kjer le morejo, j ter jim je celo Lueger, ta zatiratelj dunajskih Slovanov in tlačitelj naprednih življov v ljudstvu, naravnost — vzor.
390 milijonov.
Že dolgo vrsto let smo vajeni, Čuti ob zborovanju delegacij iz prestolnega govora in iz ekspozeja ministra za zunanje posle, v kako lepih odnošajih živi Avstro-Ogerska s sosednimi in ostalimi državami ter da so dani za bodočnost predpogoji za ohranitev splošnega miru.
Lepo se slišijo res te besede same na sebi, ali narode Avslro-Ogerske spreletava tura/, kadar se jim govori o tem miru, ker v podrobni razpravi, zlasti, kadar se prikaže vojni minister s svojim proračunom, se po* kaže, kako drag je ta mir.
Finančni odsek avstrijske delegacije je rešil proračun vojnpga minislerslva v teku par ur ter dovolil okroglo 390 milijonov kron, brez debate, brez posebnega razpravljanja, ali naša država more prenesti tako velikansko vojno potrebščino brez škode.
Navidezno znaša potrebščina za vojno ministerstvo 1. 1003. samo (1!) 350,621.840 K, torej za 8,053.303 K več kakor za 1. 1902., ali če se natančno pregleda ves proračun, se hitro najde, da znaša potrebščina za 1. 1(J03. v resnici 394 879.935 K, to je za 52,311.393 K več, kakor se je za armado in za mornarico zahtevalo za 1. 1901.
Prihodnje leto pa bo zahteval vojni minister, kakor je naznanil, novih 40,000.000 K. 38 milijonov se je dovolilo le za nove kanone. Poučno je, kdo je v finančnem odseku glasoval za dovolitev 38 milijonov za nove kanone. Finančni odsek šteje 21 članov. Predsednik Chknneckv ni glasoval. Predloga, da se dovoli 38 milijonov, je bila sprejeta s 13 glasovi proti o glasom. Dva člana odseka, hrvatski poslanec Vukovič in italijanski poslanec Basevi sta se odstranila pred glasovanjem. Med tistimi 13 člani, ki so odobrili vladno predlogo, je šest članov gospodske zbornice in pet veleposestniških poslancev. Ti zakonodajalci,  ki  nimajo  nič volilcev, so
Črtice z ogljem.
Povest, poljski spisal Henrik Sienkievvicz.
Posl. Podravski.
(Dafle.)
Repova, zagledavši ga, razveže robec, vzame iz njega svoj šestgrošnik in pristopivši bliže, reče:
»AH imate pet grošev drobiža?«
Hotela tau je dati samo jeden groš, toda berač, zacutivši šestgrošnik v rokah, jame mrmrati in jo oštevati: »Vam se nemara zdi škoda denarja, žrtvovanega v čast božjo, kako naj potem ne bo žal Bogu, da bi Vam pomagal ? Pojdite k zlodju, dokler sem šo dobre volje, c
Repova je torej dejala: »pa žrtvujem to v čast in hvalo božjo« ter šla dalje.
Ko pa je dospela na veliki trg, se je močno prestrašila. Lahko ji je bilo dospeti v Osloviee, toda zabioditi v Oslovicah še lože. Hoja po takem mesui ni nikaka šala! Ako dospeš v nekako tujo vas, moraš Že povpraševati, kje kdo prebiva, kaj Še le v takšnih Oslovicah !... »Jaz se tu zgubim kakor v gozdu,« si je mislila Repova. Ni bilo pomoči,  morala je povpraševati ljudi.
Za stanovanje komisarjevo je lahko po-izvedela, toda dospevši tjekaj, je poiz-vedela, da ni doma, ker se je bil odpeljal v glavno mesto. O načelniku so ji povedali, da ga mora iskati nekje v kresiji (okrožnem uradu). Toda kje je kresija ? O, bedasta, bedasta ženska ! Kje neki drugje,  ako ne v Oslovicah ?
Iskala je torej po Oslovicah kresi jo ter se neprestano ozirala kvišku. Ko pa čez dlje časa nakrat pogleda kvišku, vidi, da stoji pred palačo, tako veliko, da jo preieti groza, in pred njo ogromna množica kočij, vozov in židovskih vozičkov, Repovi se je zdelo, da je tii nekaka božja pot. »Kje je tukaj okrožni urad?« je vprašala nekega gospoda v fraku ter se mu spoštljivo priklonila. »Saj stojite uprav pred njim.« Na to se je ojačila ter stopila v palačo. Pa gleda znovič, tu vidi mostovž poleg mostovža; na levo so duri, na desno duri, tam spredaj zopet duri, sploh duri poleg durij in nad njimi nekaki napisi. Repova se je prekrižala ter odprši bojazljivo in potihoma prve duri, dospela v neko prostorno sobano, pregrajeno z ograjo na dvoje, kakor nekaka cerkev.
Za ograjo je sedel nekak gospod v fraku z zlatimi gumbi ter s peresom za  ušesom, pred ograjo   pa  je stalo
že sami imeli večino. Njim sta se potem pridružila še nemški liberalec dr, Pergelt in nemški klerikalec dr. Tollinger.
Naša država je torej oborožena predobro in ima dosti kanonov na razpolago, ali dočlm se preskrbuje na to stran, kakor da bi se imela uneti jutri svetovna vojna, propada nam kmetijstvo, obrt, in ljudje se selijo trumoma v Ameriko, Socijalno vprašanje trka na duri vedno glasneje, ali namesto reševanja socijalnega vprašanja, Stu-diranja o povzdigi obrti in kmetijstva ter o razširjanju trgovine, se netijo na umeten način prepiri med narodi v državi in pa oborožujemo se,
Potem ni čuda, da gremo rakovo pot ob takih državnih potrebah.
Sedaj ko se obnavlja trozveza, bi moralo stati kot prva točka v novi zvezi raz-oroženje vseh treh držav, kajti oboroženi mir gloda, kakor strupen črv, na vseh treh državah, najobčutljiveje pa na Avstriji.
Toliko se govori o modernih preosnovah držav, aH trozveza, katera se smatra poleg Rusije za vzdrževaleljieo miru v Evropi, jo mnenja, da treba pulke ni rami In kanona ob nogi, da se vzdrži ravnotežje na našem svetovnem delu, Zato pa je llo zopet nad ' 390 milijonov K v vojaške svrhe.
Diplomacijo malo briga, ako pride radi teh milijonov na tisoče ljudij na beraško palico, ako se radiJLeh milijonov preseli čez morje na tisoče prebivalcev, ako gremo rakovo pot, »višji oziri* zahtevajo milijone, in ti, ljudstvo, plačaj jih pa molči t
Ta oboroženi mir je drag in razjeda Evropo. Ali bo trajal večno? Sigurno ne. Kajti prej ali slej se mora poroditi velik zgodovinski čin, ko se mir razoroži. Ln. zavednišega in izobraženišega ljudstva je potreba, ki zanese v diplomacijo več socijalnega duha, kateri edini je sposoben, predragačiti neznosne razmere na sploh.
razne gospode brez števila. Gospodje so plačevali in plačevali, gospod v fraku pa je pušil smotke ter pisal pobotnice, katere je delil gospodi. Kdor je dobil pobotnico, ta je odšel. Repova si je še le sedaj domislila, da je tu treba plačati in jelo ji je biti žal za šestgrošni-kom. Radi tega je tudi z velikim strahom stopila k ograji.
Toda tu se za njo nihče ni zmenil. In Repova stoji in stoji; preteče ura: jedni odhajajo, a drugi prihajajo, ura za ograjo tiktaka, toda ona stoji in stoji. Končno se je sobana izpraznila. Uradnik sede na mizo ter jame pisati. Sedaj si Repova drzne spregovoriti: »Hvaljen, bodi Jezus Kristus!« »Kaj hočete?«
»Milostljivi gospod načelnik!..« »Tukaj je blagajna...« »Milostljivi gospod načelnik!..« »Tu je blagajna, pravim vam.« »A kje je gospod načelnik?« Uradnik ji pokaže s peresom vrata. »Tam.«
Repova vnide znovič na mostovž. Tam, da! toda kje ? Povsod je vse polno vrat, skozi katere naj vstopi ? Končno zagleda .med raznimi ljudmi, hodečimi semtertje, vaščana z bičem v roki; takoj se mu približa.
Dopisi.
AvLe, dne 8. maja 1902. — Sklicujoč se na § 19, tiskovnega zakona zahtevamo mi podpisani, ker mi smo prav za prav še v večji meri zadeti z ozirom na dopis iz Avč,  objavljen pod  zaglavjera  »Iz Av6 —
»Stric!«
»Kaj hočete?«
»Od kod ste?«
»Od Prašičje gnati, toda naj ?«
»Kje tu stanuje načb!iilk ?«
»Jaz ne vem.«
Na to vpraša še nekoga z zlatimi gumbi, toda brez fraka in z luknjami na laktih; ta je ni hotel niti poslušati, marveč jo odbije kratko:
»Jaz nimam časa!«
Repova torej vstopi skozi najbližje duri; revica ni niti zapazila na njih napisa: »Tujcem je vhod prepovedan.« Ona kajpada je bila tujka, toda kaj, ko kakor rečeno napisa ni videla.
Torej je odprla vrata in gledala. Soba je bila prazna, poleg okna je bila klop in na klopi je nekdo sedel ter dremal. Pred seboj je imela duri v drugo sobano, kjer je videla gospode v fraku in vojaški opravi, hodeče semtertje po sobi.
Repova se približa onemu, ki je dremal na klopi. Pred njim je ni bilo toliko strah, kajti bil je dovolj preprost in Škornje na nogah je imel luknjičaste.
Dotakne se njegove rame.
On 3e zgane, jo pogleda in takoj zakriči:
»Tu sem se ne sme!«
Eden naših rojakov iz Avč* i. t d. v štev. 50 z dne 30 aprila 1902. Vašega lista, da sprejmete v zakonitem roku na istem mestu in z istimi črkami nastopni stvarni popravek:
Ni res, »da letos so jih (obresti) zapuščin r. Laščaka razdelili (med uboge reveže) ne pa.tako, kakor bi se moralo pravično razdeli« .... ampak po prijateljih toraj kakor je prijatelj g. nunca in našemu občinskemu očetu*; res je, da smo mi občinski podžupani in odborniki razdelili. 6, nunct kateri ima pravico v tej zapuščini, in občinski oče sta le potrdila in nič več.
Ni res, »da to je vnebo vpijoči greh, krivica, to ni po volji r. dobrotnika*; res je, da je bila vestno zapuščina razdeljena kakor govori testament, res je, da je sklep, volja dobrotnika, da ima dolžnost in pravico g. nune biti z odločilnim glasom zraven —
Ni res, .da to naj bodi dotičnim osebam .... v svarilo"; res je, da mi podpisani smo neodvisni od gosp. nunca in občinskega očeta; poznamo p<* g. nunca in občinskega očeta za poštenjaka vse skozi.
Podžupana: Andrej Makarovič, Andrej Cvetrežnik; starašine: Andrej Jermol, Jožef Šuligoj, -f- Jakopič Štefan, -j- Kovačič Štefan, + Blaž Lango, + Peter Presen, p. n. Pavšič.
Dostavek uredništva. Dasi nismo obvezani, priobčiti ta dopis, ga vendar pri-občujemo ter prepuščamo odgovor gosp. dopisniku.
If Šempolaja. — Prvega majnika t. I. je bila tukaj pri nas volitev novega županstva, pri kateri je bil izvoljen županom gosp. Ivan K os min a starejši.
Upamo, da smo izvolili moža, kateri ne bode delal ne sebi ne občini sramote; torej okrajšano, da se ne želi drugega nego da nam bode tako županoval, kakor v prvi dobi svojega županovanja. Za to mu kličemo skupno; Živi ga Bog l                  O b č i n a r.
Otnače ii rane nvfee.
Izpit učiteljske vsposobljenostl so prestale v torek g.čne Jaki i Eliza, Mihec Frančiška in Vilhar Zofija, vse s slovenskim učnim jezikom; s slovenskim in nemškim pa g.čna Ivančič Terezija.
Depafaefjo, ki je šla ua Dunaj iz Gorice, sestavljajo ggr.j dež. glavar dr. Pajer, župan goriški dr. Venuti, državna poslanca Alfred Lenassi in Verzegnassi, za deželni odbor dr. Marani in prof. Berbuč, trgov, in obrtno zbornico Holzer. Včeraj je bila ta deputacija v avdijenci pri cesarju.
Med odposlanci j* en sam Slovenec, in še ta je profesor Berbuč! Bomo videli, kaj prinesejo gospodje z Dunaja.
Samomor Josipa Canduttija. — Črko-stavec Josip Candutti, predsednik tukajšnjega društva delavcev in delavk, se je vrgel včeraj zjutraj okoli 5. ure v Sočo ter utonil. Z njim zajedno, zvezana z njegovo roko, je skočila v Sočo 20-letna Marija Grusovinova. V nedeljo ob 7. zjutraj je šel Candutti v Trst, ob 9-18 dop. mu je sledila Grusovinova. Od tu dalje se ni vedelo nič o njih. Goriška delavska deputacija, ki je šla k Učekarjevemu
pogrebu, ga je iskala okoli po Trstu ali zaman. Po polnoči proti sredi pa so ga videli v ulici Cordaiuoli z Grusovinovo in okoli 5. sta se vrgla v Sočo. Ljudje, ki so ju videli, trdijo, da je on plaval proti kraju, ona pa je kričala: ajuto!, ali kmalu sta izginila pod vodo. Iskali so ju in iskali, in šele po 10. uri so ju našli ter potegnili na suho. Ko je prišel še zdravnik dr. Pittamitz ter konsta-tiral smrt, so ju pripeljali v mrtvašnico. Da se je nabrala velikanska množica radovednih Ijudij tem povodom ob bregu Soče, menda ni treba še posebej omenjati. V pismih, katera je pustil, povdarja, da ga boli obsodba na dva meseca in po!, katero je dobil v Inomostu od porotne sodnije kot odgovorni urednik bivšega lista ,11 Friuli Orientale*. Pismo, katero so dobilt na bregur pravic .Kakor »si vedo, je hotel g. baron Albin pl. Teuffenbach, čeprav je vedel, da sem nedolžen, da sem bil kaznovan na dva meseca in pol s postom vsakih 15 dnij. Ne morem se sprijazniti s to mislijo, ker sem telesno malo zdrav in bi gotovo umrl v zaprtem prostoru.« Pokojni Candutti je bil oženjen ter je imel 4 otroke. Zadnji otrok se mu je porodil pred tremi tedni. Imel je pa neko razmerje z omenjeno 20-letno Grusovinovo, ki je bila vlagateljica v Paternollijevi tiskarni. Pravijo, da razmerje bi bilo imelo posledice...... Pravijo dalje, da je odkar je prišel Candutti iz Inomosta obsojen kot odgovorni urednik, ki je bil nedolžen na razžalitvah barona Teuffenbacha, je bil — drug človek. Ta obsodba da ga je tlačila in morila, da je postajal apatičen za vse ono, kar ga je poprej veselilo. Potem pa še to razmerje l Pisal je svoji ženi ter jo prosil, da naj ga ne preklinja.
Pokojni Candutti je bil rojen v Moram ter star 35 let. Mnogo let je bil odgovorni urednik listov »Corriere di Gorizia* in »II Friuli Orientale* • Pečal se je mnogo s so-cijalnimi vprašanji ter v to svrho študiral in čital pozno v noči. — Samomor je zbudil seveda mnogo presenečenja, in ker se je izvršil v takih okoliščinah, kakor opisane, umevno dal povoda premnogim govoricam in najrazličnejšim komentarjem.
Strašno razžaljenje I — Zadnje čase sta bila naša dva farovška lista nakopičila toliko lopovščin proti naprednim zavodom in društvom ter proti osebi g. A. Gabrščeka, ni bilo mogoče drugače nego imenovati pL tistih člankov s pravim imenom. Zadnja »Gorica* pa se že zgraža nad nami, češ, glejte jih, kako pišejo. Izbrala je razne priimke, ki prav pritičejo posameznim klerikalnim ko-rifejam, na katere so naslovljeni. ,Gorica* ima pri tem le ta namen, kazati, kako se odgovarja na njeno pisavo. Glejte jih, taki so, take priimke dajejo nam, ppbožnim »Go-ričanom*, ti brezverski »Sočani" ! Tako se čita med vrstami. To je pa že stara manira »Gorice", da skuša vedno odtegniti čitatelja od jedra reči, o kateri je govora, kadar jej gre za kožo. Tako tudi tu. »Gorica" bi morala, ako bi bila pošteno glasilo, povedati, zakaj so bili v »Soči* taki in taki priimki dani na njene patrone, ali tega se skrbno ogiblje, ker ve, da v tem slučaju bi se pokazala vsa njena lurapanja v pravi luči. »Go-
Žena zbeži, on pa zaloputne za njo.
Dospela je že  tretjič na mostovž.
Sedla je poleg nekih vrat ter s potrpežljivostjo, ki je lastna vaščanom, naumila, da hoče sedeti poleg njih Če treba do konca sveta. »Nemara me vendar nekdo vpraša, česa hočem!« si ' je1 mislila. Ni se jokala; le oči si je drgnila, ker so jo srbele, toda zdelo se ji je kakor bi se ves ta mostovž s temi durmi vrtil ž njo vred naokrog.
A koliko Ijudij je hodilo mimo nje, ta na desno, drugi na levo; povsod odmeva treskot vrat. Povsod je bil slišati šum, trušč in krič kakor na sejmu.
Končno se je je vendar Bog usmilil. Skozi vrata, poleg katerih je sedela, pride plemič krepke rasti, katerega je že večkrat videla v Vretenu v cerkvi. Spodtakne se ob njo in le malo je manjkalo, da ni padel.
»A čemu vi,  žena, sedite tukaj?«
»Čakam gospoda načelnika.«
»Tukaj je izvrševalec, a ne načelnik.«
Na to ji plomič pokaže duri v globeli mostovža.
. »On biva tam. kjer visi tista zelena tablica. Toda kaj, ne hodite k njemu,
ker ima opravka čez glavo. Počakajte tukaj, on mora iti tukaj mimo.«
In plemič gre dalje, Repova pa pogleda za njim s takšnim pogledom, kakor za svojim angeljem varhom.
Treba ji je bilo še precej dolgo čakati, predno so se končno vrata z zeleno tablico odprla in je prišel skozi nje ne več mlad gospod v vojaški opravi ter Šel z urnimi koraki po mostovžu. Že na prvi pogled je bilo moči spoznati, da je to *r*elnik, kajti tesno za petami je drvila za njim cela vrsta Ijudij, ki so se mu bližali od desne ali od leve strani. Repovi so prileteli na ušesa glasovi: »Milostljivi gospod načelnik l« — »Samo jedno besedico, gospod načelnik »c »Velecenjeni gospod načelniki« Toda on, kakor bi jih ne slišal, je hitel dalje. Repovi se je kar stemnilo v očeh, ko ga je zagledala. »Zgodi se volja božja!« je pošepetala, se zgrudila na sred mostovža na kolena ter ga s sklenjenimi rokami pridržala.
On jo pogleda, obstane in ž njim vred obstanejo tudi njegovi spremljevalci.
»Torej, kaj je ?« jo vpraša.
»Najjasnejši gospod  načelnik...«
Dalje ni mogla govoriti; prestra-
rica" obklada nas včasih bolj surovo včasih boij v izbranih besedah z najrazličnišimi priimki, in prav v zadnjem času je jela svoje podlosti skrivati zopet za prav izbrane besede. Kdor čita list površno, morda niti ne zapazi kače, ki tiči v travi, ali kdor pozna do pike tok naše politike ter može, ki pisarijo v »Gorico*, le tisti more tudi prav presoditi vso ono zlobo in peklensko hudobijo, katera je skrita tuintam za pisavo »Gorice* in istotako »Prim. Lista*, za katerega veljd,o tudi vsa ta izvajanja.
Lumpje !n falotje so !e še prenedolžni izrazi za tako vrsto Ijudij, za te »može* bi bila umestna opazka v .Gorici" o ognjeniku Mont Pelče. Zaslužili bi, da pade nanje žareč ogenj in jih zasuje ognjena lava, da ne nastane tim večja škoda* katero delajo slovenskemu narodu...
Mi spoštujemo v politiki tudi drugo prepričanje, in se držimo tega načela: s poštenim nasprotnikom pošteno polemizirati, z zlobneži in perfidneži, ki se skrivajo za »Gorico* in »Prim. List*, pa ni mogoče govoriti drugače nego zaslužijo. Ako nas udarijo po enem licu, nikarte misliti, da jim na to podamo še drugo. Ne. Tako nespametni nismo, marveč dobivajo in bodo dobivali odgovore — po zaslužen ju! Toliko nasproti naši javnosti.
To pa radi verjamemo. — Homun-culus se je zopet zbudil in piše po »Gorici". Koncem svojega podlistka pravi: »Za zaključek naj le še dostavim željo vseh poštenih goriških Slovencev, da bi se že kaj skoraj izvršila na našem narodnem telesu »operacija rane*, kateri je ime A. G—k in katera se ni še le pokazala, marveč ki že dolgo najgrje »reži* ne le v »Soči* marveč na celem Goriškem. K tej operaciji bi se gotovo »prikazal* z velikim kitajskim nožem sam Homunculus".
Z izrazom »pošteni goriški Slo* venci* misli Homunculus »kavče*. Da bi take vrste ljudje A. Gabrščeka radi uničili, in sicer rajši danes nego jutri, to pa že radi verjamemo. Homunculus bi prinesel kitajski nož, dobili bi se pa tudi drugi »krščanski* možje, kateri bi z nebeškim veseljem drli Gabrščeka, ako bi se uresničila pobožna Želja Horounculusa. To bi bilo »narodno slavlje" na katoliški podlagi! Odrli bi ga, mučili in končno sežgali,  sam vr«enski
škof pa bi pel »Te Deum laudr,;.-a'..... O,
da, to pa radi verjamemo.
Za delavce. — Pod tem naslovom smo bili priobčili notico, da delavci v rudo-kopih na Nemškem vLotrinškem zaslužijo po 4 do 10 mark, kakor naleti na prostor in na srečo. Tako nam je pisal namreč neki delavec. Sedaj pa smo dobili iz Evinga iz roke drugega delavca pismo, kateri pravi, da omenjeno poročilo ne odgovarja resnici. Pravi, da ubogi rudokopi zaslužijo od 3 do največ 4V3 marke, in ker morajo' plačati še davek in priskevek v bolnišnico vsaki mesec, jim znaša čisti znesek na mesec komaj 80 do 90 mark največ. Kdor ima družino, še za živež ne zasluži, ker živež in stanovanje je strašno drago. Kdor si količkaj more pomagati, gre iz te dežele kam drugam ali v svojo domovino. Prve dni majnika se jih je izselila velika množica na vse kraje,  tudi v
šila se je tako, da ji je glas obtičal v grlu in ježih nekako strpnil.
»Torej kaj ?«
»Oh, jaz... jaz sem prišla radi... novačenja.«
»Kaj, mar hočejo vas vzeti k vojakom? Kaj?« povprašuje načelnik.
Ljudje, stoječi naokrog, se spuste" v sn.eh, toda on, obrnivši se k njim, reče:
»Prosim, tiho!«
Na to se obrne nestrpljivo k Repovi.
»TJrno, urno, ker nimam časa.*
Toda Repova, zaslišavši smeh navzočih, postane še bolj zbegana ter jame jecljati brez vsake zveze:
»Burak! Repa! Repa! Burak! O!«
»Mora biti pijana U reče jeden navzočih.
»Jezik je pozabila doma,« doda drugi.
»Kaj hočete ?« ponovi še bolj ne-strplj i ro načelnik.»Ali ste pijani, ali kaj ? «
»Jezus! Marija!« zatarna Repova, čuteča, kako se ji že poslednje steblo nadeje umika iz rok. »Najjasnejši gospod načel...«
Toda načelnik je bil zares preobložen z delom, kajti novačenje je bilo v polnem tiru in okrožne zadeve so se
Ameriko. yiako nam piše drugi delavec. Ker smo priobčili prvo pismo, priobčujemo tudi to, da se<čujeta dva zvona.
T Pjostojno! — Binkoštni ponedeljek, dne 19. mkja bodo vozili v Postojno iz Ljubljane, Trsta,1 Reke in Krmina ter nazaj posebni vlaki. Izdajajo se vozni listi po izredno znižanih voznih cenah, v katerih je vračunana tudi vstopnina v jamo. Vozne cene za tje in nazaj: za Ljubljano 9 K v I., 7*26 v II. in 5*51 v III. razredu, za Trst 11'02 K v I., 8*76 v H. in 6*51 v »III. razredu, za Reko 10-U K v I., 8-10 v i}, in 6.06 K v III. razredu, za Gorico 13 K v I., 10-26 v H. in 7*50 v III. razredu in za Krmin 14 K v L, 11-02 v II. in 802 v III. ruzredu. — Posebni vlak odide iz Ljubljane ob 9*40 dop., iz Trsta ob 8*40 dop., z Reke ob 8*05 dop. iz Krmina ob 7*55 dop. V Ljubljano se povrne vlak ob 11*06 ponoči. Slavnost v jauA prične ob 3. uri pop. in traja do 6. ure zvečer.
O ta loterija, o te številke! Alojzij Tan je reven brivec na Kornu. Rad bi si pomagal, in zato stavi v loterijo, da tako živi od nedelje do nedelje v upanju, da se le utegne pripetiti slučaj, da ga doleti sreča s terno. Ali njega, kakor večino ioteristov, razburi po navadi ie tisti hip, ko gre gledat, če je zadel; ko pa vidi, da ni nič, se uda resignirano v usodo ter upa dalje do prihodnje nedelje. — Ali preteklo nedeljo je bila izjema. »Piccolo* je bil priobčil tri številke 28, 36, 77, torej prav tiste, katere je stavil ubogi Tan na Gradec. Dolgo časa si ni upal verjeti, ali ker so mu prijatelji zatrjevali, da je zadel temo in ker končno Lahi verjamejo »Piccolu* tako, kakor na svojo smrt, je verjel tudi Tan, da se mu je sreča nasmejala ter da je zadel terno. Povabil je par prijateljev in pili so ter bili veseli. AH pili so na medvedovo kožo. Kajti drugi dan se je Tan v loteriji prepričal, da ni nič zadel ter da je prinesel »Piccolo* številke od sobote osem dnij nazaj. Lahko si mislite, kako se je preplašil ubogi Tan take novice, zlasti še, ker si je bil pustil pijačo prejšnjega dne »zapisati*. — O ta loterija, c te številke so napravile že marsikako zmešnjavo po človeških glavah in tudi po žepih!
Met T Pcdrovo iz Rihemberga napravi večja družba s pomnoženim pevskim zborom, in sicer na binkoštni ponedeljek. Vsi tisti, ki se udeležijo tega izleta, naj se zberejo v gostilni g. M. Lična na imenovani dan ob 81/* uri zjutraj.
Iz Brd nam poročajo, da je slabo vreme zadnjih dnij, to je zlasti mraz in veter, naredilo obilo škode po celih Brdih na sadju in na trti. Obetalo je vse imeniten pridelek, ali nenadno slabo vreme je pokončalo mnogo tega upa. Zagotavlja pa se nam, da kljubu temu bo pridelek dober, Čeprav ne tako izdatni meri, kakor se je prvotno upalo. Slane ni bilo.
Zblaznel je 44-letni delavec Anton Bedevnik, ki je delal pri Doljaku v Grgarju. Pretekli teden po noči cd četrtka na petek je pograbil nož ter si prerezal žile in vrat, nato se je ranil še na srčni strani. Potem se je loti! pa še tovariša Kumarja, katerega
Čimdalje bolj množile, toda kaj, s to žensko se ni mogel pomeniti, torej je samo mahnil z roko ter zaklieal:
»Žganjica! žganjica. Toda tako mlada in zala ženska.«
Na to zahroni na Repovo s takšnim glasom, da se je skoro vdrla pred njim v zemljo:
»Kadar se atrezneš, predloži svojo zadevo občini, občina pa jo predloži meni?«
Na to odide urno dalje, a spremljevalci za njim, ponavljajoč: »Milostljivi gospod načelnik !« — »Samo jedno besedico, gospod načelnik!« — »Dobrot-Ijivi gospod načelnik!«........
Na mostovžu je že postalo pusto in prazno ondi nastane popolna tišina, samo dete Repove se je jelo jokati. Kakor sprebujena iz sna Repova vstane, dvigne dete ter ga jame pomirjati, po-pevajoča pri tem z nekakim bolestnim, tujim glasom:
»Aa! aa! aa!«
Na to odide iz poslopja. Nebo je bilo prevlečeno s črnimi oblaki; na najdaljših koncih obzorja je že bliskalo in gromelo.
Ozračje je bilo soparno.
je ranil na hrbtu m na ustnici. Pripeljali so i oba v tukajšnjo bolnišnico.
Smrtna kosa. — Umrla je v torek po I kratki bolezni gospica Gizela Koderma- j cova v Sovodnjah. Pogreb je bil včeraj pop. j ob mnogobrojni udeležbi. Bodi jej blag spo- I min, preostalim naše sožalje!                          I
Izpred Hodulje.   —   Pred sodniki je stal 21-letni Val. Pavlin iz Gorice, pb|oženj I da se .je pregrešil   nad neko   10-letno de- I klico. Bil pa je oproščen obtožbe.                   I
Istotako je bil oproščen neki 19-letni mladenič Adolf Moinas, ki je v družbi po Ronkah pel kitico iz neke anarhistične pesmi. I Trdd je, da ne ve, da pripada ista" kaki anarhistični popevki, in ker je pela cela družba, se ni dalo določiti, kdo prav je pel ono kitico.
Javni ples priredijo fantje iz Vrhpolja pri Vipavi pri g. A. Hrovatinu v Duplah, in sicer dne 19, t, m. m binkoštni ponedeljek* Javni ples priredijo fantje v Pliskovici, in sicer dnč 19. t. m. na binkoštni ponedeljek. Svirala bo veteranska godba iz Mavhinj.
Pevsko in bralno društvo Skrllje-Dobravljc sporoča, da je moralo naznanjeno veselico odložiti na nedoločen čas radi ne- ' pričakovanih zaprek.       *                               i
Goriška ženska podružnica družbe ar. Cirila 1 n Metoda vabi k letnemu občnemu zboru, kateri bo dne 17. maja v prostorih tukajšnje .Čitalnice* s sledečim dnevnim redom; 1. Letno poročilo načelstva; 2. Preberejo se naznanila družbenega vodstva; 3. Morebitni nasveti; 4. Volitev načelstva. — Začetek ob 3. uri popoldne.
Idrijski »Sokol* razvije svojo zastavo dne 20, julija t. 1, Odbor prosi slovenska društva, da blagovolijo uvaževati ta dan o določanju večjih narodnih slavnostij.
Drobiž. — 11-letni deček Jos. Alber-tini je bil ukradel te dni Viktoriji Gregoričevi v Rabatišču srebrno uto z verižico. Ko so ga redarji prijeli, je priznal ter izpovedal, da je uro skril v kanalu v ulici MorelH, verižico pa je zakopal na polju.
50.000 kron znaša glavni dobitek loterije glediš.čnih igralcev. Opozarjamo čitatelje, da bode žrebanje nepreklicno dne 19. junija 1902. — Posamezni dobitki se izplačajo v gotovini z 10* odbitkom.
Razgled po svetu.
Državni zbor. (Dalje.) — Začetkom seje v torek se je spominjal predsednik katastrofe na otoku Martinique in izrekel prepričanje, da soglaša zbornica s tem, ako izraža svojo žalost na taki nesreči ter je prosil dovoljenja, da obvesti francosko vlado o tem sočutju zbornice. Zbornica je pritrdila tej izjavi. — Cehi so stavili interpelacijo, v kateri zahtevajo, da naj vpraša ministerski predsednik nadvojvodo Frana Ferdinanda, zakaj da je črtal ime grofa Leva Tolstega, ko je bil izvoljen častnim članom češke akademije. — Naučni minister Hartel je odgovarjal na interpelacijo Benatija gledd namišljene zlorabe cerkve od strani duhovščine v politične svrhe. Gledč podržavljenja železnic je rekel minister Wiltak, da vlada je pripravljena podržavljati železnice, ali ne za vsako ceno. — Justični minister je odgovoril glede laškega patra Colleonija, da preiskava radi razžaljenja laškega kralja proti njemu se je morala ustanoviti na podlagi prič, na kar ga tudi laška vlada ne preganja več.
Is ogerske delegacije. — Iz seje odseka ogerske delegacije za vnanje posle v torek je zabeležiti več važnih momentov.
Poročevalec dr. Maks Falk je izjavil, da soglaša z ekspo*ejem ministra Goluchow-skega. Povdarjal je, da se je letos v ekspo-zeju prvikrat omenila dvozveza; to da ni naperjeno proti trozvezi, marveč da gre z isto vsporedno, ker imati obe isti smoter, namreč: ohranitev evropskega miru. Poročevalcu se je dozdeval čuden oni pasus v ekspozeju, ki pravi, da minister ne dvomi o tem, da imajo v Petrogradu resno voljo, ravnati se v vsakem obziru po določilih av-strijsko-ruskega dogovora.
Del. Hall6 (Ugronova frakcija) je opozarjal ministra za vnanje stvari na primerno zastopanje Ogrske na bodočem kronanju angle^ega kralja. Obsojal je, ba se minister za vnanje stvari postavlja nad obojestranski vladi, kakor tudi, da se umešava v delokrog |    istih ter da tudi gospodarsko nagodbo spravlja
v obseg svojega ekspoz<ja. . Zahteval je na- » dalje pojasnil glede vsebine trozvezne po- I godbe ter je izjavil, da ta prononsirano I nemška zveza le jednostransko povspešuje I interese Ogrske. Tudi gospodarski nas zveza I z Nemčijo potiska v neprestano inferijornost I ter nam škoduje.                                            I
Del. Papp (vladna stranka) je izjavil, I da je trden pristaš trozveze, ker vidi v njej I jedino^potostve za-^miE. in za*gpspodarski I razvoj.                                                             J
Del. Evgen  Zichy (vladna stranka) je I izjavil, da jemlje z veseljem na znanje ministrova izvajanja o naši zvezi ter o našem j zbliževanju k Rusiji.                                        j
Del. Gal je menil, da treba naše interese vzeti v krepko obrambo proti Nemčiji, ki hoče svoje kmetijstvo zavarovati z viša- j kimi carinami,                                                 I
Minister za vnanje stvari, grof Golu-chowski, je glede na poročevalčevo pripombo J izjavil, da med našo državo in Rusijo ne obstoji nikaka pismena pogodba, temveč je le mejsebojno izmenjanje nazorov, katerih namen je, da se o vsakem posamičnem slučaju, če je le možno, doseže soglasno postopanje obeh držav. S svojim tozadevnim pasusom v ekspozeju da je hotel le namigniti, da z ozirom na različne siruje v Orijentu v izpolnjevanje dogovorov ne zadostuje le resna volja ruske vlade, marveč so potrebna tudi primerna sredstva, da bo mogoče na ta način vspešno protistaviti se nasprotnim strujam v Orijentu. Kar se tiče novega romunskega obrtnega zakona ter razmerja Židov do istega je minister pojasnjeval sledeče: Zidje na Romunskem stoje po velikem delu | pod zaščito kake velevlasti, večina njih. pod zaščito Avstro-ogerske, Leta 1883. pa je prenehalo to razmerje od strani naše države in ta je dotičnim Židom odpovedala svojo zaščito. Romunska pa jim ni hotela priznati državljanstva, tako, da sedaj ni niti mogoče določiti državljanstva teh ljuriij. Mi nimamo nobene pravice vmeševati se v to zadevo, temveč moramo gledati le na to, da se ne prisele v našo državo množice Ijudij brez sredstev, kar bi povzročilo pri nas veliko kalamiteto.
Del. Rakovszkjr je  trdil med drugim,
da dandanašnja trozveza ni več tako neob-
I hodno potrebna,  kakor je bila pred šestimi
leti. Del. Hodossv pa je menil,  da je ruski
I upliv na Balkanu veči od našega.
Shod slovanskih časnikarjev v Ljub-IJaul. — Za dostojen sprejem slovanskih časnikarjev na kolodvoru v Ljubljani sta skle-I nila zdmžena pripravljena odbora, ki sta I zborovala v ponedeljek pod predsedstvom j župana. Hribarja, povabiti tudi slovenska I društva ljubljanska. Kakor čujemo, bo na I Dunajski cesti postavljen slavolok. Deputacija i Časnikarskega odbora se pelje časnikarjem do J Zidanega mostu naproti. Zadnje dni je pri-I glasilo zopet nekaj slovanskih Časnikarjev svojo J udeležbo, tako, da bo časnikarjev okoli 150. |          Ljubljanski  župan je izdal  tak-Ie oklic
I na meščanstvo :
J                       Someščanje!
I          O binkoštnih praznikih se bode vršil v
j Ljubljani  četrti  slovanski  časnikarski  shod. i K temu shodu prihiteli bodo v našo  prvo-I stolnico zastopniki slovanskih časnikov iz vse J avslro-ogerske monarhije. i          Ako se pomisli, da se časnikarstvo po
j vsej pravici smatra za velemoč, jasno bode, i kako velicega pomena je, da se ravno med t nami vrši četrti slovanski časnikarski shod. I Zato pa tudi pričakujem, da bode mestno j prebivalstvo storilo vse, da se našim gostom j omili kratko njihovo bivanje med nami in I da se jim pokaže, s kako presrčno radostjo j smo jih sprejeli.
I          V  dokaz   tega   dal bodem   na
J vseh mestnih poslopjih razobesiti I zastave; od častitih svojih some-I ščanov pa pričakujem, da store isto. I          V Ljubljani, dne 10. maja 1902.
I                                                   Župan:
I                                             Ivan Hribar.
j Rlnaldlnt je moral oditi! »Ed.» od I poned. piše: Po mestu se širi govorica — I ki se nam potrjuje tudi od krogov, kateri j morejo biti dobro poučeni o stvari — da je I bivši tržaški namestnik, ekscelenca baron Ri-I naldini dobil z Dunaja decidirano povelje, I naj izstopi iz upravnega sveta avstrijskega I Llovda. Govori se tudi, da je ta stvar v zvezi I s februvarskimi dogodki. Rinaldini da je bil I največ kriv na tem, da vodstvo Llovda ni I hotelo pravočasno ustreči zahtevam štrajku-I jočih kurjačev, kar je provzročilo generalni
štrajk, katerega posledice so bili znani ža- j lostni dogodki. Poleg Rinaldinija da so dobili I tudi nekateri drugi Llovdovi upravni sveto- I valci slično povelje in sicer iz istih motivov: j ker se namreč tem gospodom pripisuje največi I del krivde na tem, da smo imeli v febru- j varju tiste veležalostne dogodke.  — Cuje se j pa, da so še drugi vzroki, zakaj je moral iti Rinaldini.   V Trstu govorijo o ~ milijonih t Načrti laško stranke: —'"Iz 'okraja koperskega doznajemo, da se tam govori, da je zakon vsprejet od deželnega zbora istrskega za odločenje davčnih občin  Gradina in To-polovec od krajne  občine Oprtlje in za pri- I klopljenje h krajni občini Marezige — sankcioniran. Iz interesiranih občin nimamo še nobenega pozitivnega sporočila.   Toliko pa
j vemo, da se! bo občina TMlarezige~z^vsemiHo- j voljenimi sredstvi branila vsprejeti rečeni dve davčni občini. ,Ed/
Gospodarska vzajemnost z Ogersko. — Tri avstrijske industrijske zveze so poslale dr. KCrberju deputacije, z nalogom povedati, da je avstrijski industriji ljubše, ako se takoj pretrga gospodarska vzajemnost z Ogersko, kakor pa da bi živeli še dalje v večni negotovosti. ,Die Arbeit* je izdala oklic na industrijalce, naj se skliče velik shod vseh industrijalcev Avstrije, na katerem naj bi se izreklo, da naj se pospeši rešitev krize,
I ker odtrganje od  Ogerske v tem pogledu
I pomeni le rešenje avstrijske industrije, katera si oddahne  ter se bo  mogla drugače lepše razvijati   nego v skupnosti z Ogersko! Štrajk r LJubljani.  — Vlada je od-
I klonila nadaljnje posvetovanje in tudi delodajalci nočejo slišati ničesar več o nikakem pogajanju. Na shodu v nedeljo so prečitali izjavo delodajalcev, ki se glasi: 1) Delodajalci upeljejo  deseturni   delavnik od 15. avgusta
I naprej i 2) četrturni čas za zajutrek se vpelje
I takoj; 3) radi stavke ne bo nihče odpuščen.
I Delavci so to odklonili.
I          Otok Nartlnla.no, na katerem se je
pripetila že opisana grozna katastrofa, je se vedno ovit v gosto meglo. Ljudje so veled
I dihanja strupenih plinov takoj pomrli. Morski
1 volkovi požirajo trupla,  ki  plavajo po površini morja. Na več krajih mesto še vedno . gori. Lava še vedno bruha, in so sploh vsi I antilski   otoki   pod   nevarnostjo   vulkanov. Zjedinjene države so poslale podpore §00.000 dolarjev. Globočina morja se je na nekaterih krajih ponižala na 1000 m. — Na otoku sv. I Vincencija je poginilo okoli §000 oseb. j          Današnje poročilo o katastrofi na An-
I tilah pravi, da posledica utegne biti ta, da [ Antile izginejo. Na otoku sv. Vincenca je po-J ginilo okoli 1600 oseb. V St. Tomažu so i čutili močan potres. Podpore pošiljajo od I vseh strani. Papež je poslal 20.000 lir. I           .Narodni dom" t Podgradu. — Po-
I sojilnica in hranilnica v Podgradu v Istri je 1 dne 1. maja 1.1. sklenila sezidati v Podgradu I .Narodni dom". Kolikega pomena po »Na-I rabni doni" za vse narodno življenje v I tem okraju, tega pač ni treba še posebej I razlagati. Taisti dan slavili so v Podgradu I tudi redko obletnico. Ravno teg* dne je bilo I namreč 25 let, kar je v Podgradu začet de-I lovati župan gosp. Slavoj Jenko. Kar seje I v tem času zgodilo na narodno-gospodar-I skem in kulturnem polju, vse je v prvi vrsti I zasluga g. Jenka. Zastopal je ta okraj dolga j leta v deželnem zboru, moral je prestati ve-I likanske boje z Lahi in njih podkupljenci ter I ter z različnimi oblastnijami, a zmagal je na J celi črti, ker se je boril za pravico in po-I stenje. G. Jenko se lahko s ponosom ozira I na to, kar je storil v petindvajstih letih za I slovensko stvar v Istri, in mi le želimo, da j bi mogel še mnogo let nadaljevati svoje ple-I menito delo.
Velikansko sleparstvo. — Francijo razburja novo velikansko sleparstvo, katero se je razkrilo te dni in s katerim se bavi vse časopisje, kličoč: Drugi Panama!
Leta   1883.   je   umrl  baje v Ameriki neki Robert Herny Crawford, bogataš, ki ni I imel nikakega posestva, niti priproste  hišice I niti pohištva, pač pa 100  milijonov frankov I v gotovem denarju in vrednostnih papirjih. I Vse to premoženje je ostavil neki deklici  z j dežele,   Tereziji   Daurignac v oporoki,  ki je I imela datum:  Niča,  6.  septembra 1877. A našla se je še  druga   oporoka prav istega I datuma, po kateri naj 1" dobivala T. Daurignac, j pozneje omožena Humbert, le skromno letno rento. Oglasila sta se tudi dva nečaka umrlega Grawforta,   ki   sta se  tožarila z gospo j Humbert, se pobotala  ž  njo, a se pozneje zopet tožarila. Vse je kazalo tako,   da  dobi I gospa Humbert v kratkem  prav  gotovo 96
milijonov frankov, vsled česar je imela povsod prav ogromen kredit. Kupila je več gradov in posestev, v Afriki je kupila celo kneževino. Ustanovila je list, v Parizu banko, zidala je več dobrodelnih zavodov itd., nadalje je ustanovila zavarovalnico, za katero je dobila tudi papežev blagoslov, — a vse to na —upanje. Čudno je pa, da ni poznal nihče umrlega milionarja, niti ni nikdo razun gospe Humbert, njene sestre in njenega moža — nihče ni videl njegovih nečakov, vsi njiju naslovi so bili doslej napačni. Vse kaže, da je živela rodbina Crawford le v domišljiji gospe Humbertove, ki je vodila za nos različna sodišča in odvetnike ter je dosegla v svoji zvijačnosti, lažnivosti in neprimerni zvitosti, da se je vlekla za nič in nriič tožbamednamišljeni in njo celih 20 let. Gospa Humbert je napravila 58 railionov dolga le vsled svoje ra-finirane lažnivosti, s katero si je izmislila ves roman, sedaj pa je z možem odvetnikom brez stedu — izginila.
V to afero so zapletene baje tudi odlične in visoke osebe, radi česar postaja ista še toliko znamenitejša.
Is AlzacIJe in Lotarlnglje, obeh teh | provincij, kateri je Nemčija po usodni vojni j leta 1870.—1871. ugrabila Francozom, pri-I haja znamenita   vest, da je cesar Viljelm izdal do namestnika naredbo, v kateri odreja, da je takoimenovani diktaturni paragraf zakona od leta 1871. odpraviti, oziroma, da je predložiti v ta namen potrebni zakonski načrt. Rečeni § je dajal namestniku velika pooblastila za slučaje, ko bi videl kako nevarnost za .javno varnost", v resnici pa so ona pooblastila'naperjena proti opoziciji v pokrajinah, to je: proti ogromni veČini pro-prebivalstva,  ki se ni moglo spoprijazniti z združenjem z nemško državo. Nemški vladni krogi računajo bržkone, da je aedaj vzraila nova  generacija prebivalstva,  katere stare tradicije ne vežejo več na Francosko. Poznavalci stvari pa trdijo nasprotno: da so v Al/.arij i in Loteringiji tudi le danes iste žive simpatijo do Francije. In morda jo bila za cesarja Viljelma odločilna ravno ta misel, da s tem činom  naklonjenosti  izbriše iz srca I prebivalstva, česar ni mogel izbrisati  dikta-I turni § v 30 letih, in da se je ravno radi
tega odločil za odpravo tega §. I          Krkghaminer In Galgotzv. — V de-
I legacijah je vojni minister Kriegharcmer z I nezaslišano navdušenostjo hvalil feldzeug-I meistra Galgotzvja, ali hvaležni moramo biti I poslancema Daszvnskerau in Danielaku, ki I sta podala strmečemu človeštvu natančen I seznam del tega ljubimca grofa Goluchovv-I skega in pl. Krieghammerja. Statistika kaže, I da se je leta 1901. pod Galgotzvjem med I vojaštvom izvršilo 92 samomorov, 13 vojakov I je postalo radi trpinčenja invalidnih, 400 j vojakov je dezertiralo in 725 vojakov je bilo J obsojenih v ječo. Letos je bilo v Premvslu I od 1.—27. januvarja 26 samomorov, torej I vsak dan en samomor. Galgotzv je torej I res biser komandanta! A vendar ga je gra-I jalo 8 časopisov. Galgotzv je proti njim tia-I peril 92 tožb, toda gališki sodniki so čuchV I kajti v vseh tožbah je Galgotzv pogorel in I vsi listi so bili oproščeni. Da, Se več: me-I ščanstvo in plemstvo Galgotzvja zaničuje in I sovraži, Pininski in Sapieha sta mu obrnila I hrbet in nihče ne imenuie Galgotzvjevega I imena, ne da bi ga preklel. Tak je vzor I moža in vojaka, ki mu poje naš vojni mi-j nister himne!
I          Ruska vlada je odpisala za tekoče leto
1 kmetom v celi državi 120 milijonov davkov. j          Buri. — Kitchener je sporočil v Lon-
I don, da so Angleži ujeli pretekli teden 802, j Bura, 19 je bilo ubitih, 6 ranjenih. Poleg I tega so vzeli Angleži Burom 580 pušk, 157 I vozov, 400 konj in 4300 glav živine.
Književnost
.Slovenska Šolska Matica*  nam je
poslala svoje knjige:
Realna knjižnica. Zbirka učne snovi za pouk v realijah na ljudskih šolah. Pomožne knjige za ljudsko-šolske učitelje. I. del. Zgodovinska učna snov za ljudske šole. Prvi snopič.
Pedagoški Letopis 1901. I. zvezek. Uredila H. Schreiner in V. Bežek.
O pouku slovenskega jezika. Njega dosedanje smeri in bodoča naloga. Spisal dr. Fr. Ile?'*, c. kr. profesor.
Dve
leiii si se oiasta
takoj v Ajdovščini Štev. 7.
Ravnolam se proda tudi lep modem koleselj.
Br. 1104.
Razpis dražbe.
C. kr. okr. Sol. svet v Gorici razpisuje zmanjševalno dražbo za zgradbo novega poslopja za jednorazredno ljudsko šolo v Vipolžah.
Skliena cena je 13.000 K.
Načrti, prevdarek in gradbeni po- , goji so razgrnjeni na ogled v uradu c. kr. okr  Sol. sveta v navadnih uradnih urah.
Sprejemajo se le pismene ponudbe, katerim je treba priložiti 5% varščina.
Rok za vlaganje ponudeb poteče dne 5. junija 1902. ob 12. uri dopoludne. j
C. kr. okrajni Šolski svet        j
v Gorici, 15. maja 1902.
Predsednik:
Attems I. r.                !
C. kr.
priv.
ASSICURAZIONI  GENERALI  V  TRSTU.
Stanje društva 31. decembra 1901.
f°6
3 «. h
g   *  ¦
Garancijski zalogi:
1.  Osnovna glavnica..........
2.  TCcservni dobiček...........
3.  Kesurvna gotovina za viseče škode  .  . .
4.  Reservni zalojr za premije po bilanci A . 5   Reservui zaloj; za premije po bilanci B .
(>.  Gotovina za oskrbo uradnikov.....
7.  Zalog v korist življenskega oddelka .  .  .
• K   10,500.000 —
.„    16,029.487-90
. „     3,488.741-26
..,     7.624.0fialO
...  147,l«5.t4889
. „     2,«03.244-8-2
.,,     2,615.74105
K l»f»,319.427-ll
8"
i*
Garancijski zalogi
so obteženi kakor sledi:
. Posestva in hipoteke...........
. Posojila na živijenske police društva   .  .  .   .
. Posojila na vrednostne papirje.......
. Državni in drugi vrednostni papirji.....
. Menice v portefeuillu...........
. Obligacije delničarjev...........
Vložki pri raznih bankah, gotovina, dolžniki ; odštetimi upniki...........
31,870.29OG 17,799.821-3 2,467.253-1 122,468.568-5 1,140.100-1 7.350.000--
K 100,319.427-11
g   »
a 1
Škode izplačane lastnim zavarovancem tekom leta 1001........
Prej izplačane svot".......................
Torej skupna svota vseh izplačanih ?kod od zaf.-tLa diu?tvi-iic^a nli-tuja . Tekoča glavnica zavarovancev življenja dne 31. decembra 1001.....
.K   27.045.234-91 . „ 688,595.391-00
. X 716,540.625-97 . „ 571,267.833-19
Čistilna voda  >  > >
JI 0 „Reale"
iz vrelcev Mathias, lastnina
Henrika Mattonija v Budimpešti
je toplo priporočena od prvih tu- in inozemskih zdravniških avtoritet kot najbolje čistilno sredstvo. Odlikuje se radi množine soli »Glauber« in grenke soli, katero ima v sebi ter s svojim hitrim in dobrim učinkom.
Zaloga za Gorico:
Lekarna G. B. Pontoni.
^AAAIAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAIAAAI
Samo 5 kron
stane 41/* kJg na.finejega, pri izdelovanju poškodovanega, lepo-dišečega toaletnega mila in sicer dokler zaloga dopušča. — Razpošilja proti povzetju ali naprej poslanim zneskom A. Feith. Dunaj, V/2 Matz doferstrasse 76.
Bleins-   >
7e-   JE
Lekarna
Cristoioletti t Gorici
Prave in edine želodčne kapljice z znamko sv. Antona Padovanskega.
Zdravilna moč teh kapljic je nepre-kosljiva — Teka-pljice »re//y<? redno ' prebavljanje, če se jih dvakrat na d&jL po jedno žlicico popije. Okrepe po-
(Varstvena znamka).   kvajjeni  želodec
storč, da zgine v kratkem času
oniofiea in životna tenost (mrtvost).
Te kapljice tudi store, da človek
raji je.
Osna steklenici 60 vin.
Prodajajo se v vseh glavnih lekarnah na svetu.  Za naročitvo in pošiljatve pa jedino le v lekarni
Cristofoletti v Gorici.
Anton Potatzky v Gorici.
Na sredi KaStelja 7.
TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO.
Najceneje kupovališče nimberikega In drobnega blaga ter tkanin, preje in nitij.
POTREBŠČINE
za pisarnice, kadilce in popotnike.
Najboljše šivanke za šivalne stroje. POTREBŠČINE
za krojače in čevljarje.
Svetiiijicc. — Rozini venci. — Mnšiie knjižice.
Hišna obuvala za vse letne čase.
Posebnost:
Semena za zelenjave, trave in detelje.
Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje, krošnjarje, prodajalce pejmiho s in trgih ter na deželi.       2 35-8
l^arol praša^,
pekovski mojster in sladčičar v Gorici na Komu št. 3. Priporoča vsakovrstno pecivo, kolače za
birmance, torte i. t. d.
Priporoča   se  slavnemu   občinstvu   za
mnogobrojna  naročila   ter  obljublja solidno
postrežbo po jako zmernih cenah.
Podpisani priporoča slavnemu občinstvu v Gorici in na deželi, svojo
prodajalnieo jestvin.
V zalogi ima kave vseh vrst, različne moke iz Majdičevega mlina v Kranju, nadalje ima tudi raznovrstne pijače, n. pr.: francoski Cognac, pristni kranjski brinjevec, domači tropinovec, fini rum, različna vina, goružice (Senf), Ciril-Metodovo kavo in Ciril-Metodovo milo ter drugo v to stroko spadajoče blago. Postrežba točna in po zmernih cenah.
Z odličnim spoštovanjem Josip Kutin,
trgovec v SemeniSki ulici št. 1 v lastni hiši, kjer je »Trgovska obrtna zadruga«.
Srečkanje
nepreklicno
19. junija 1902.
Loterija gledaliških igralcev
(glurwčev) 1 glavni dobitek po 50.030 K 1      c       »       «        5000  »
1      >        »       »        3000 »
2  glavna dobitka »        2000 » 5 dobitkov        *        1000 »
10     »              »           500  >
20     »              »          200  »
60       »                     >¦>                 ioo   »
100     »              »             50
300     »              »             20  »
3500      -                 »               10   »
Srečke po 1 krono
priporočajo:
G. Geutili, V. A. Ji,na, MichelslRdtcr & Co.
in A. Vlneherle menjalnice v Gorici.
Vsi dobitki se izplačujejo od zalagatejjev s 10% odbitkom v gotovem denarju.
Ivan Bednafik
priporoča svojo
knjigoveznico
v Gorici
ulica Vetturini št. 3.
Pjfaff-ovi šivalni stroji
tfH^" so najbolji. "*^|JB
To «!i5i kupe«; sicer o vsakem izdelku in od vsakega agentu, ki navadno niti ne ve kaj je šivalni stroj, in Se ne ve kako *o upelje nit v šivalni M roj, - tem manj kako isti Siva, toda mi smo po naši vei' kot 20-lettii poskuSnji raznih tovarniških strojev se prepričali, da so res Pfaffovi šivalni stroji najbolj trpežni, ter se uverilijda se ne dela z nobenim drugim strojem tako natančno kot s PUffovim.
Pfaffovi šivalni stroji i!*LSL,,°lfrWBidoWleVflJ,w Pfaffovi šivalni stroji Sn^ŽSK1 zu don,ato rnha m
"'1   Pfaffnut iiualni filmi!   «"»I»"««l»no pripravni za umetno vezenje nailDVI  SIVaini  SirOJl   (rc«!Bmhronjc)tcr«epmi«iOolirp*pl«fno.
J Pfaffovi šivalni stroji Ctt i^A?"VMk0 iMmm
Nikar naj se ne zamudi pred nakupom ogledati Plaffove Šivalne stroje.
Ifaffovih šivalnih in drugih strojev v lorici via luniripio šiev. 1 SAUNIG & DEKLEV1.
FopravIjaltikA Šivalnih stroje»> dvokoles Nunska ulica 14.
Mizarska zadruga Naznanja slavnemu ob& in založnikon j           veliko zalogo         |	1* 1* inst\ ipol	j v Corici (lolkan) ru, gospodom trgovcem                        1 liištva, da ima                                         1 veliko zalogo          1
1       izgofovljenep pohištva vseh slogov       |		
I    v Solkanu pri Gorici. 1         Naznanjamo, da smo prevzeli 1     dosedanjo trgovino pohištva tvrdke 1     Ant. Černigoja v Trstu, Via Piazza	*l * * ¦1 i* 1*	v Solkanu pri Gorici.    1
		Kar ni v zalogi, se izvrši točno     1 po naročilu v najkrajšem času.     | ^•-•ir'-                          1 Cene zmerne.                    1 Deti je lično ter dobro osušenu.
1    vecchia it. r, katero bodemo vo-1     dili pod jednakim imenom.