fetaja VKfli čeiriek ia veha s »olinfeo vred e!i v Mariboru s $ janjt:m na dom za celo leto %5 K. y>\ ki« 20 K, 10 če tri lete tt K. Izven Jugoslavije 50 K. s« posije na uprav-gihfO »Skiveivskcga Gospodarja* f Meri kom, Koroika cesta it. 5. «st m dopoSIlja do odpovedi. Jtererttttaa »e plačuje naprej. Telefon Star. 220. —:— list ljudstvu y pouk in imms Udje „KatoL tiska«»«» dobivajo IM brat p«wi*m ** ročntn«. — Urednttif©: Koro£k& testa it. 3. Rokopisi m im nU^ifr, Upravni$tro sprejema aaro&ita^, inserate in .aklamacij*, Cm§ •jtiretem po dogovori. Zrn Vratne oglas« primeren Newiprle reklamacije s« proste. --:- Telefon «. 22& ivlapf iop, dn® 34. februarja &£». letnih. Poslancem Sainosfolno kniefijske stranke. (Iz krogov poslancev.) 1. Pojav Samostojno. Ko se je ustanovila Samostojna in so CBtiJa zvišeno nad delom vseh dosedanjih strank in delala velikanske obljube, je pritegnila v svoi krog skoraj vse prejSnje liberalne kmete, Sta-arčuanue in liberalce, dobila pa ,se i :o ža inietski stan že nekaj storili, dočlm se o dr. Vošnjaku ve le to, da y0 podedoval po svojem očetu lepo pre-fud2en3o, se poročil v pravoslavni cerkvi a Srbinjo in bi rad kmalu postal ;otom Samostojne minister ali pa diplomat, 2. Samostojna ob času volitev. Pri volitvah je Samostojna delala ž lažmi, velikanskimi obljubami ter s pditvijo, da je naša Ljudska stranka, oziroma dr. Korošec, prodal Slovence. Srbom, Za vse velikansko davke ter druga plačila je delala odgovorno na-5o stranko, akoravno so govorniki — večinoma kandidate Samostojne, dobro vedeli, da je edina naša stranka vjO svojih zastopnikih v Jugoslovanskem klubu bila neizprosen boj proti prebranim davkom, carinam itd. Po-stadtea nečedne volilne agitacije je bila, da je bilo izvoljenih osem kandi -latov Samostojne (SKS). Kandidatje SKS so na shodih na vsa usta pov-darjali, da so tudi oni proti centralizmu In za avtonomijo, vedno so trdili, da niso proti veri. Mislili smo, da bodo poslanci Samostojne po volitvah šli skupaj s poslanci naše stranke, kar bi Kilo soditi po programu, katerega so razvijali za časa volitev. Pričako-rflo se je to tembolj, ker so volitve tokazate, kako veliko zaslombo imajo socijalni demokrati in komunisti med kmetskim ljudstvom. A poslanci stranke, katera je za časa volitev z zabavljanjem proti Srbom dosegla največje uspehe, so takoj po volitvah stopili v klub zemljoradnikov, v katerem imajo pretežno večino srbski poslanci. 3. Razmere v klubu zemljoradnikov. O razmerah v tem klubu so se izvedle čedne stvari. V tem klubu sedijo centralisti poleg mož, ki zagovarjajo najširšo avtonomijo, sedijo najbolj zagrizeni liberalci, kateri so od nekdaj najhujši nasprotniki in uničevalci .zadružništva, poleg idealnih zadru -carjev in gospodarskih politikov. Najbolj žalostno vlogo v tem klubu igrajo naši samostojneži, katere očitno obsojajo srbski člani kluba, ki so prav odločni nasprotniki vladnega centralizma. Samostojne poslance vodi tro-peresna deteljica dr. Vošnjak, živin -ski dohtar Rajar in mesar Pucelj, sami pristni kmetje, po navodilih in po ukazih dr. Žerjava. Prvi slavni čin imajo zaznamovati samostojneži s predložitvijo svojega programa, ki obsega 22 točk, med katerimi so nekatere — kakor pišejo srbski listi — „prav hu-dalasto", kakor n. pr. podržavljenje advokatov itd. Program pa ne vsebuje niti besedice o znižanju davkov, o odpravi carine, o prostem izvozu živine in o vseh vel'kih dobrotah, katere so obljubovali kandidati SKS. Je umevno, da o takih stvareh ne govorijo v programu, ker bi se s tem zamerili vladi in bi ne mcgel dr. Voš -njak ali Pucelj ali Rajar ali vsi trije skupaj priti do ministrskega sto'.ca . Drugič se je odlikoval zastopnik ya-mos. t. m. pa je tudi pokaza« lo, da je ogromna veČina, oziroma ra» zun samostojnežev, vsi poslanci, ki m \oljeni na strogo kmetskem programa,, cdločno nasprotna centralizmu, kater»» ga hočejo iz lastnih sebičnih ramenov, uvesti liberalni kapitalisti. Sramote za stranko, katera si po krivici nadeva ime Kmetijska stranka, katera p» nastopa edina proti kmetskim poslancem Srbom in Hrvatom v lastnem kla^ bu, Hrvatom v Muslimanskem in N» lodnem klubu ter Hrvatom in Slovencem v Jugoslov, klubu! 5. Kdor ni centralist, proč od Samostojne t Kmetje, kateri so volili kandidate» Samostojne, naj uvažujejo ta dejstva, in se naj ne daio pustiti slepitfpo velikanski reklami v „Kmetijskem listu® in po razglasih pri cerkvah. Ako na verjamejo našim poročilom, lahko izvejo isto od srbskih in od hrvaških kmetov. t. | Ker pa se trdovratno vzdržuje neka vest, da vsi poslanci Samostojno ne odobravajo politike, katero delaj« na mig dr. Žerjava: dr. Vošnjak ia Fucelj ter Rajar in ker se trdi, dana' soglašajo s centralistično ureditvijo naše države, zato pozivamo poslanca Ureka, kateri je večkrai povdarjal, de® *e navdušen za avtonomijo in da želi« da bi vsi oni slovenski poslanci, ka* teri so za avtonomijo, nastopili enot* no, da izjavi v kateremkoli slovens« kem listu, ali odobrava on in njegovi! somišljeniki postopanje Rajarja v od« peku za spremembo poslovnika, Bat siope Puceljna, Drofenika in Kirbiš« o priliki prisege, postopanje KirbiS« kot neizvoljenega poslanca in glaso« vanje dr. Vošnjaka v upravnem odbo« ru. V slučaju, da oni in njegovi somiS« ljcn:ki navedenih dejanj ne odobrava« jo, bo vedel, kaj mu je storiti In bom® mi prepričani, da so mu koristi slov , kmetskega ljudstva pri srcu in da je res vnet za avtonomijo Slovenije. Ako pa odobrava vsa ta dejanja, oziroma^ ne da nobene izjave, potem je jasno, da je on kakor poslanci dr. Ve^piak, Rajar, Pucelj, Drofenrk> pravi lihera-lec-demokrat, kateri je kandidi.*! pod krinko SKS, ker je dobro vedel, d* bi kot kandidat demokratske stranke nikdar ne bil izvoljen« Zaklad na otoku. Iz angleškega prevedel Paulus. I. GrnŠčak Trelowney*, zdravnik dr. in neka.eri drugi gospodje so »e prosili, naj popišem zgodbo o zar Uadu na otoku in naj vse povem, kar smo doživeli, le lego otoka naj zamol-čim. To pa zaradi tega, ker zaklad še ni ves dvignjen. Vzamem torej svoje pero v 1.17.. pO smrti Našega Gospoda in začnem svo p pripovedovanje s tistim časom, ko ie moj oče imel gost lno „Pri adtni-talu" m ko je stari, zagoreli mornar z brazgotino na licu, prvikrat stopil čez prag naše hiše. Spominjam se ga še, kot da bi bilo včeraj. S režkimi, gugajočimi koraki je prišid pred vrata gostilne. Za njim na vozi'ku je nekdo peljal njegov mornarski kovčeg. Visoke rasti jo bil, te-ini)i''an, rjavega in zagorelega o-braza Vegovi otjasti lasje so mu padal: | r<.ko zamazane, modre suknje, njegovo roke §o bile grapane in raz- * Izgovori: Trelone. *' izgovori: Liveze. pokane, nohti črni in nalomljeni in na levem licu je imel od sablje brazgotine umazane, bledokrvave barve. Spominjam se ga, kako je gledal krog sebe in si polglasno žvižgal, kakor je imel navado. Potem pa :e za -čel staro mornarsko pesem, ki si jo je pozne:e tolikokrat prepeval: Umrl je in na njegov zaboj Petnajst se jih je vrglo koj. Ju-hu-hu in še ruma prines'! HrHavo le pel, s starim, negot * i vim glasom, ki je donel, kakor bi si ga bil utrla še val in zlomil na pregraji ladij i nega krova. Potrkal je na vrata s svo:o morno pal'co in robato naročil čašo ruma, ko se je prikazal moj oče. Počasi ga ie pil, kakor izkušen poznavalec dobro kapljico, poskušal ga ie in vmes gln-dal po skalnatem morskem obrežju in po namsu nad našimi vratmi. „Prav priročna koča to-le!" je končno do:al. „Ugoden prostorček za tako-Io žganjarno! — Mnogo druščine, prijatelj, he — ?" Oče mu je odgovoril, da ne, da pride žalibog le malo ljudi. „Tem bolje!" je rekel. „To je zame gnezdo! — He. prijrtelj", jo zaU;-cal možu, ki jo vlekel voziček, „tn-t* bova izkrcala moj zaboj! — Pa osta- nem pri vas par cliil! ** se je obrn i zopet k očetu. „Priprcst človek sem — rum, slanina, jnjra, to je vse, kar potrebujem, in t sto skalo tam-l9, da bo-dem gtedal, če pride odkod kaka iarN ,ia. — Za koga me naj kl čete, hočfte vedeti? Kličite me za kap tana! - A vidim, na kaj mislite — tu-le —" In vrgel je tri ali štiri Jaic na prag. „Opomnite me, kadar j;h bo Konec!" je rekel in poaledal oblastno o-Irog sebe, kakor kak poveljnik. In zares, četudi je bil oblečen zelo slabo in je govoril robato in neotesano, priprost mornar ni bil videti. Naredil ie vt:s Coveka, k5 ie va'en , da se mu drugi pokorijo, če ne, pa udari. Mož, ki je pri; eljal \ozičok, je nam pravil, da je neznanec prišel že včeraj predpoldan s poštnim vozom v hotel „H kral u Juriju", dn je poizvedoval, kako gostilne bi bile oh obrežju in ko je čul o naši. dn je dobra, seve, m da leži na samoti, si jo je izbral za bivališče. To je bilo vse, kar smo mogli izvedeti o našem novem gostu. Molčeč člnvek je bil. Ves dan ie slonel krog hiše. ali pa se k'atil tam po skalah nb mor'u, z vpPkim daljno-Kledoiu v roki. Po večerih ¡ a 'e sedel v kotu sobe pri peči in p:l močen rnm z vodo. Navadno ni zinil besedice, če ga je kdo nagovoril, le divje je pogledal krog sebe in puhnil skozi nos, da e zatrobilo, in ljudje so se kmalu naučili, da ga morajo pustiti pri miru- Kadar se je proti večeru priklatil domov, je vsikdar vprašal, ali ni prišel kak mornar mimo po oesti. Izpo» četka smo mislili, da si išče druščino^ toda kmalu smo opazili, da so le ski^ bno izogiblje svojim stanovskim tovarišem. Ako se je kak mornar ustavil v gostilni, kar se je tupatam pripetilo, si qra je dobro ogledal skozi zastor na steklenih vratih male sobe, preden je vstopil in tiho je bil kakor miš, dokler je bil kak gost v hiši. Za mene vsa zadeva že dolgo nI bila več tajna, ker sem postal kapita nov zaupnik in sem mu pomagal opa-r.ovati tujce. Poklical me je nckeg« dne k sebi in mi rekel, da mi bo dal srebrn groš prvega vsakega meseca, sn da naj skrbno gledam ¡n pazim in mu naj koj pridem povedat, če bi se kje pokazal „mornar z eno nogo." Ko ca jo prišel prvi dan meseca In sem na terjal za srebrni groš, je jezno puhnil skozi nos, srepo zrl doli name in mi ni dal ničesar. Toda preden je minil teden, si jo premislil, mi prinesnl moj zasluženi groš in ponovil svoje r.rročilo, naj pazim na „mornar n z ono nogo." ~ .(Dalje prih.) Zapomnijo pa si naj vsi samostojni poslanoi, ki so z vihrajočimi zastavami pod vodstvom ministrskega kandidata dr. Vošnjaka prešli v demokr. tabor, da jo naše kmetsko ljudstvo že tako zrelo, da so kvečjemu enkrat pu-&tj naiarbati in da se njihovem pos-teačevanju že bliža koneo , . « Politični ogled. KRALJEVINA SHS. V dosedanjih« sejah ustavnega odbora jo bilo sprejetih z veliko težavo 11 členov u-stave. Posebno ostri so bili na teh sejah prepiri glede uradnega naziva na šo države in glede državnega grba . Na odločno zahtevo radikalov se imenuje odslej zanaprej naša država „Kraljevina SHS". Na državnem grbu smo poleg Srbov in Hrvatov zastopani tudi mi Slovonoi po celjskem grbu in muslimani po polumesecu. — Ministrski predsednik Pašič še vedno vabi v vlado zemljoradnike in musli -mane. — To dni sestavljajo v Lju -bljani razmejitveno komisijo, ki bo določila meje med nami in Lahi, Pred -tednik naše komisije je general Mai -ster. ITALIJA. Italijani so začeli iz -praznjevati dalmatinske kraje3 katere morajo izprazniti po mirovni pogodbi, ker stoji naša država na stališču, da oc sklene z Italijo trgovske pogodbe, dokler ta no izprazne naših krajev v Dalmaciji. — Italijanska druhal o -pustoša in požiga slovensko društveno last po slov, Primorju. MADŽARSKA. V ogrskem parlamentu pripravljajo zakon na oddajo premoženja. Oddatu! Farizeji! VolkovS v ovčji obleki \ tudi za vas bo prišel čas, ko se bo , vso to maščevalo nad vami. t USTRELIL SE JE v Sedražu \ pri Laškem 25Ietni samski rudar Karel Rifelj. Okoli poldno so je vlegel \ oblečen v posteljo, so odel ter a i gnal iz samokresa kroglo v src<). So-, stanovalci niso strela čuli. Ko ga je Šla gospodinja klicat h kosilu, ga je j našla mrtvega. Poslovil se je od so-i odnikov osebne, od brata pa v pis -mu, ne da bi bil razodel svojo name- 1 ro. i t KUŽNE BOLEZNI v Savtnjsk dolini. Poročajo nam, da raasajft v Sa vinjaki dolini nevarna kužna bolezen takozvane črne koze. V kratkem fiaae (.od Novega leta .do 10. februarja) je umrlo v Luča^iia tej bolezni M oseb Dan za dnevom je slišati žalostno ih-tonje mrtvaških zvonov. V nekateri! hišah so imeli v enem tednut po 2 do 3 mrliče. Najbolj umira mladina, zlasti od 14. do 20. leta. - Tudi v Celju sc se pojavili slučaji to opasno bolezni. t ČUDNO SREČANJE. Posestnik Fric Ortner na Fehringbergu na Zgv Štajerskem je meseca septembra 18U prišel kot ranjenec v rusko ujetništvo \ojaška oblast pa je ženi poslala ob vestilo, da je mož padel in da je poko pan v bližini Lvova. L. 1917 se jo že na poročila. Pred 14 dnevi pa se je \rnil iz Rusije njen prvi, domnevan mrtvi mož Fric. A prišel ni aam, tem \eč je pripeljal seboj ženo-Rusinjo u dva otroka. Oba para sta so prav cic bro razumela. Prva žena je svojog,-prvega moža in njegove celo .'dobro po gostila. A kdo bo sedaj gospodar km* tije ? t MESTO SLOV. BISTRICA Ste je 1607 prebivalcev, 1277 Slovencev r 23o Srbohrvatov, 77 Nemcev in 18 dm gorodcev. t DRUŠTVO OREL so ustanoviK v Slov. Bistrici. Pristopilo je lepo šte vilo vrlih mladeničev. t VENDAR ENKRAT*. Maribor ski odvetnik, znani sovražnik Slovencev, dr. Mravlagg je izbrisan iz ime nika odvetnikov, ker se je izrekel za Avstrijo in jo torej nehal biti naš dr-žavljan, t 18 PRASET jo povrgla svinje posestnika Mikiša v Selnici. Mtadifr so vsi čvrsti. t OZNANJEVALEC SPOMLADI, Pretekli torek smo v mariborskem mestnem parku slišali prvič kosa žvižgati na visokem drevesu, v znak% (U je monda konec zime. t PRETEP V CERKVI. Oeški list „Bohcmia" poroča: Nedavno se le vršil v seminarski cerkvi v Budjevicab zelo mučen prizor. Pristaši nove češ-ko-slovašfce narodne cerkve so hoteli opraviti svojo službo božjo, dočim js čltal v isti cerkvi mašo katoliški duhovnik Vnel se je vrišč in pretep» tako da je morala policija izprazniti cerkev, isto mislijo polagoma uvajat1 tudi pri nas. t EVROPA RAJA ob svojem gre bu, V Berolinu, na Dunaju in tudi po drugih velikih mestih so gledališča, plesišča, gostilne, kavarne in. kino-gledališča vsak večer nabito polna. Plesalke v Berolinu dobivajo do 20 tisoč mark mesečne plače. Dočim revni sloji umirajo gladu, se po zabaviščih raja in popiva cele noči. Nek nemški škof je izrekel besede: „Evropa raja ob svojem grobu". t DELAVEC postal milijonar. Nek priprost delavec v Dunajskem Noveni mestu je našel v starih družinskih pi smih nekaj dragoceni mauricijskib znamk iz leta 1847, kot „modrega Mauricija", ki se je opravil samo v sedmih'izvodih, Najdene redke znamke so vredne več milijonov kron. t RUSIJA naroča lokomotive. Rus ka vlada je narod la v Nemčiji 2000 lokomotiv, na Švedskem 1000 lokomoO-ti v, več tisoč pa v Avstriji, v Ceho-slovaški in Angliji. Ta naročila so znamenja, da se Rus ja pripravlja na ofenzivo še za tekoče leto, t IZSELJEVANJE V AMERIKO OMEJENO. Vlada Združenih držav Severne Amerike je sklenila, da omeji priseljevanje tujcev v Severno Ameriko. Vsled te odredbe bo v bodoče izseljevanje v Ameriko silno otežkočeno* oziroma onemogočeno. t NOVA BOLEZEN V AMERIKI V Ameriki se je pojavila neka nova i» čudna bolezen, koje vzroki še niso po jasnieni. Bolnik namreč neprestano — govori, še celo v snanju. Neka deklt ca je skozi deset dni neprestano go-< \orila, končno ie popolnoma onemogla in nI upanja, da jo ozdravijo. t NA GOSTIJI g. Franca in I-vanke Bezjak v Mezgovcih se je nabralo za Dijaško kuhinjo v Mariboru H15 K Prisrčna hvala! ZA POSTNI CAS se toplo pripo-roča: 1. Marija žalostna M a. t i. Spisal dr. Jos. Hohnjeo. Ta moti -tvenik obsega krasna premišljevanja posebno za krščanske matere, Staue trdo vezan z rudečo obrezo « poštnino vred 13. K. Narodi so v Cirilovi tis -karal v Mariboru. 2, V o n o o s v e-M h pesmi. To je najlepša slovenska atoirka, ki obsega 1000 pobožnih pesmi, btauo lopo vezana z rudečo ®br««o s poštnino vred 30 K. Naroča se v Girüovi tiskarni v Mariboru. Gospodarstvo. Kaka vitima davčni korosat Bajtar Marko v mariborski okoli-ei j« kupil U 1920 malo, zanemarjeni viničarijo »a 36.000 K, ki ima prere-diii vač.o družino, se jo pri nakupu coral še oelo preoej zadolžiti. Posest-vioo (okoli 6 oralov) je malo rodovitno, poslopja zanemarjena. Vendar ji mož upal, da se bo s pridnim delon izkopal naprej. A kaj se zgodi? Ne verjetno I Od urada za predpis deželnih naklad v Ljubljani je dobil ubog Marko jjreteklo nedeljo plačilni nalog za _ 5ujte in strmite — 44.600 kroi davka na vrednostni prirastek 1 Davčna oblast jo namreč modro izračuna ta, da je 6 oralov velika, zanemarjena viničarija vredna ne 35.000, am-pafc celo okoli 150.000 K! To so modrijani 1 To je pravo oderuštvo na slo venskem ljudstvu! Slava vam, liberal ni uradniki, da tako „demokratsko' davite ubogo slovensko ljudstvo! Kje hoče revež. Marko, ki je še preoej zadolžen, vzeti sedaj iz bornega posest-vica nad 44.000 K! To se pravi, pognati skrbne in pridne ljudi s culico !>eko domačega praga. Ali hočete na-Pemu ljudstvu s tom utrditi ljubezen do »drage" domovine ? Sicer pa je na-*e ljudstvo ob volitvah samo hotelo, de ce ga tako brez usmiljenja tepe z dav čnim korobačetn. Volilo je liberalno »amostojuo in sooialdemokraško stran ko, katere imajo prozoren namen, z velikimi davki gojiti nezadovoljnost uied kmetslrim ljudstvom. Svojo staro tn preizkušeno zaščitnioo kmetsko zvejo je deloma zapustilo in tako saín .» takrivilo, da so z nami tako postopa S takiaii plačili sedaj liberalci in samostojni plačujejo volilcem njih glaso- Hlns^adniitiie. g BRATISLAVA ALI DUNAJ . Goli oslo vaška država hoče Brat; slavo spremeniti v centralo svojega vinskega uvoza iz Ogrske, ker je dosedaj navezane na uvoz ogrskega vina. Dunajski velevinski trg pa hoče obdrža. Q vajeti v roki in hoče kot staro vinsko trgovsko središče ugotoviti svojo veljavo. Ta boj je zanimiv. Mi Jugoslovani smo bili dosedaj, kakor Ceho-alevakl, navezani na dunajska in bu-tfimpeštanska vinska žrela, treba pa ho, da se osvobodimo starih nam so -vražnih spon istotako, kakor skušajo to Cehoslovaki. Zato nastano vprašanje i Katero mesto bi bilo za nas Jugoslovane ali v ožjem oziru za nas Slovence najbolj pripravno za cen -tralo (središče) našega vinskega izvo- g V BOLCANU na Tirolskem, k > je mesto je mnogim našim vojakom znano izza tirolske íroníe, bo od 19. do 20. aprila t. lv velika gospodarska razstava s sledečimi oddelki: vinogradništvo iu kletarstvo, poljedelstvo ia živinoreja, travništvo in gozdar -stvo, reja perutnine, čebel in kuncev, mlekarstvo, pridelovanje semenja iti. Tako razstave imajo namen nodučt ljudstvo, mu predočiti najnovejše stroje in u s poli« v posameznih panogah gospodarstva ter pokazati inozemstvu kaj premore lastna država, oziroma dotičnl okoliš. S tem se vabijo kupci v deželo. g NAS I CARINSKI TARIFI. -Pod trna naslovom piše g. Janko Jo-van v „Slovencu" štev. 39 glede vina sledeče: „Z ozirom na zaščito domačega vinogradništva, ki producirá veliko nad našo potróbo, je carina tujih vin predlagana pri uvozu v sodih s 150 dinarji, drugače 200 dinarji, kar znači upošteva:oč prometni davek 24 4o 32 K od litra. Ta predlog bodo gotovo pozdravili vsi in nam da zlast: zagotovilo, da bo vlada umela čuvati nafto interese pri bodočih pogajanjih z Italijo." Gotovo je energičen nastop našo stranko preoej pripomogel k temu naziranju sedajne vlade. Liberalci in samostomeži so komaj omenjali nevarnost, ki bi pretila našim vino-gr&d/iucom z uvozom italijanskega vtna. I g VINSKE CENE. V Avstriji se ce ne vina stalno dvigajo. Zadnji ostan ki leta 1C17 se plačujejo od 100 do 120 K, letnik 18 in 19 stane do 60 K, letnik 20 pa od 70 K naprej. Popraševa-nje za vinom je oživelo. Za 1 kg mo-ore galico se plačuje od 72 do 75 K. Na Ogrskem se prodajajo le slabejše vrste po 30 do 36 K, boljše sorte pa rtanejo 45—55 K, pa so težko dobiti, ker držijo posestniki rajši blago nego denar. V Italiji in na Francoskem so cene neizpremenjeno. O kakem padanju vinskih cen na svetovnih trgih n? govora, čeravno poskušajo razni kulanti vloviti tuintam kakega kalina Tudi v Jugoslaviji so vinske cone ne izpremenjene in stalne. V Banatu sta ne liter od 12 K, v Dalmaciji od 18 K na Kranjskem od 20 K in na Štajers kem od 22 K naprej. Letnik 1920 s« no še iskal. g ZA OBRAMBO sadonosnikov n vinogradov. Zoper razne glivično bolezni, ki napadajo trs in sadno drevje, uporabljajo z uspehom takozvani „Dendrin", neko tekočino, ki smrdi približno tako kakor karbol. V Južn'h Tirolah škropijo sadno drevje z 10% raztopino „Dendrina" in so uspehi zo-lo zadovoljni. Sadonosniki in vinogradi so zdravi in jim n'so škodovale glivične bolezni in goseniee. Za škrop -ljenje sadonosnikov je priporočati sle deča raztopina, Spomladi, še predno jo drevje pognalo listje, naj se škro -pi z 10% tekočino, (pompSano z vodo) v poletju pa z !'i% raztopino, kateri je dobro primešati 2% raztopljenega apna. Zadnje naj se prilije modri galici. Ugledni slovenski strokovnjak zatrjuje, da učinkuje „Dendrin", primešan modri galiei, tudi proti oidiju; v to svrho se pridene 1% raztopini modre galice še y«% „Dendrina", Uspeh je bil baj'o sijajen. Za pomladansko škro pljeuje te priporočljiva 10% raztopina omenjenega „Dendrina", in to za trto kakor tudi za sadno drevje, za poletno škropljenje naj se pa uporablja 1% raztopina modre gal ce, kateri jo primešati %% „Dendrina". „Den -drin" se dobi pri tvrdki Gulda v Mariboru, (Meljska cesta) kakor tudi pri Gospodarski zadrugi v Vetrinjski uii-ti in stane kilogram 16—18 kron. Posodo morajo tisti, ki naročijo manjša množino, prinesti seboj. Našim vino -gradnikom in sadjerejcem svetujemo , da se zanimajo za prepotrebno škrop. ljenje, ki bo gotovo prineslo zaželjen-» uspehe. Mita somfrte i,i cen?, g MARIBORSKO tržno poročilo . Maribor, dne 19. februarja 1921. Pripeljalo se je 38 voz mesa in slanine. Zaklanih svinj se je pripeljalo 90 komadov; krompirja 45 voz. Cene: Jabolka 10 do 12 K, hruške 11 do 12 K, kilogram; mleko 5 do 6 K liter; suro vo maslo (¡0 do 64 K, mast 52 do 50 kron, kilogram. Jajca, komad 2 kronib seno (kislo) 60 K za 100 kilog.; seno (sladko) 170 do 180 K za 100 kilogr Slama, pšenična 90 K, slama, ovsena 100 K za 100 kilogramov. g TRŽNO POROČILO IZ CE • L J A. V soboto 19, januarja 1921. Kmetje so spravili veliko množino živil na trg. Promet pa ni bil zelo ži -\ahen. Meščani so le malo pokupili . Posebno mnogo je bilo na trgu raz -nih semen. Cene pri mesu so malo poskočile, Cen'e živilam so sledeče: Meso in špeh 1 kg: Govedina od 26 do 28 K; teletina od 22 do 26 K; svin . jina, sveža od 36 do 40 K; svinj na , prekaj, od 52 do 54 K; bržolja 32 K; špeh, svežd Od 52 do 56 K. Perotnina 1 komad: Kokoši od 20 do 50 K; petelini od 40 do 60 K; jajca (cela) 2 K. Semena: Peteršilovo seme, žlica 1 K; flančno seme, žlica 2 K; solatno seme, žlica 2 K; korenjevo seme, Vi litra 8 K; pesno seme, V* litra 10 K. Druga živila: Sjnnača, krožnik 2 K; Motovileč, krožnik 2 K; hren, 2 kom. 1 K; rudeče korenje, 2 kom 1K; navadno korenje, 2 do 3 kom. 1 K; ru-deča pesa, 2 do 3 kom. 1 K; repa, ribana, krožnik 1 K; repa, cela, 2 kom. j K; zelje, krožnik 1 K; fižol, 1 liter 5 do 6 K; krompir, 1 kg 2 do 2.60 K; čebul, 1 kg 5 K. Žito 1 liter: Pšenioa 6 K; ječmen 4 K; koruza 4 K; proso 5 K; oves 2 K. Moka 1 lter: Koruzna 7 K; bela št. 0 17 K;. Suho sadje 1 liter: Slive 10 K; hruško 3 K; suhe gobe, krožnik 4 K. Mleko in mlečni izdelki: Mleko liter 5—0 K; mask fštručka) 4 K; smetana (šatioa) 8 K. g MARIBORSKO SEJMSKO PO ROCILO. Dne 22. t. m. se je prignali na živinski sejm v Mariboru 13 konj, 9 bikov, 194 volov, 249 krav in 13 telet. Od septembra mesca 1. 1920 ni bil nobeden sejm tako obiskan, kakor zadnji Lepo vreme je privedlo veliko živine in tudi veliko kupcev, kupčija je bila prav živahna, ceno so se gibalo in sicer:' (1 kg žive teže) debeli voli ?6 do 17.50 K, srednji voli 12 do 15 K, suhi voli 11 do 12, voli za pitanje 13 do 14.50, biki 10 do 12, debele krave 13.50 do 17, poldebele krave 12 do 13, suhe krave 7 do 10, molzne krave 10 do 13, breje krave 11 do 13, mlada živina 13 do 14, teleta 16 do 16.50. -Prišlecem se je pojasnila 32. naredba deželne vlade za Slsrenijo, da se bo pri vsaki odprodaji goveje živine ter konj pobiral '1% davek na poslovni promet. g SVINJSKI SEJM v Mariboru. Dne 18. t. m. se je prignalo na mariborski svinjski sejm 94 ščetinarjev . Cene so se gibale med 24—30 K za 1 kg živo težo. Zunanjih kupcev ni bilo, pač pa so iz bližnje okolice precej pokupili. g CENE ŽIVIL NA DUNAJU. Na Dunaju so plačevali od 30. januarja do 5. februarja 1921 za k logram sledečo oen'e: svinjsko mast 250—292 K, špeh 260-280 K, surovo maslo 300 -320 K, mleko 10 K, sir 76-80 K, jajca 12-17 K, zelje 5.80-6.80 K, krompir 7.20 K, suhe gobe 420-450 K, med 200-210 K fižol 34-40 K, grah 30-40 K, riž 68-70 K, leča 70-80 K, kava, žgana 400-490 K, orehi 32-90 kron. g CENE NA RAZNIH TRGIH. -Som bor: Pšenica 970-980 K, koruza 360-370 K, oves 310-320 K, moka (0) 15 K, moka za kuho 14 K, moka za kruh 13 K; koruza gre večjidel na Ce>ko. - Vukovar: Pšenice je malo na trgu ter jo plačujejo po 100C -1010 K, koruza 370-380 K, oves 330 -340 K. Koruzo prodajajo Nemcem in Avstrijcem ter Cehom. — Baička : Pšenica 960-980 K, ječmon 520-530 oves 300—310 K, rž 800 K, stara ko ruza 300-380 K, nova 370-385 K. -Zagreb: Moka (0) 16.50 K, moka -15.50 K, za kruh 14.50 K, jabolka 6-? K po kg, krompir 2 K po kg, fižol 7—8 K, čebula 4—5 K, vino (novo) 11 -16 K, staro 20-25 K. - Vojvodi n a: novo vino 10—14 K, staro 18—21 K. — S r e m: novo vino 10—14, stare 18-23 K, voli 15-18 K i kg žive teze, biki 10-15 K, teleta 16-20, pre-šiči debeli 26-30 K, mast 46-50 K slanina 42—46 K., surove kože 30 K. g CENA ZA SENO v Mariboru V soboto, dne 19. februarja, so pripe ljali kmetje na mariborski trg 18 vo zov sena. Sladko seno so prodajali ne 160 do 170 K, kislo pa po 140 do 16C K 100 kg^ ________ g VSAKI GOSPODAR si ob koncu leta naredi račun o svojih dohodkih in izdatkih. Cesar ne pridela doma: sol, sladkor, vžigalice, obleko Ud. - to mora kupiti, Cesar pa pridela več, kakor porabi doma: žita, sadja, vinač; živine itd. — to pa proda. Ce več proda kakor kupi, gre gospodar -stvo naprej, sicer pa bo zlezel v dolgove. Tako je tudi pri vsaki državi , kajti ni je države na svetu, ki bi vsega pridelala doma, česar rabi narod. Na drugi strani pa zopet prodaja česar Ima v izobilju. Tako nastane u-voz in izvoz države, V Jugoslaviji je leta 1920 prekašal uvoz naš izvoz za približno dve m lijardi. Treba bo to -raj, da začnejo naši državljani resno misliti na to, da kolikor mogoče šte-dijo z blagom, ki se mora uvažati, in da pridelajo kol kor mogočo blaga za izvoz. Ne dajmo denarja za nepotrebne stvari in glejmo, da si pridelamo platno, vrvi itd. doma. Pred petdesetimi leti je kmetska hiša imela majhno izdatke /a per.lo in obleko; vrle žensko in dekleta so vso zimo sukale urno kolovrate in naša Slovenija si je prihranila na milijone. Ako se zopet povrnejo ti Časi, se bo naš uvoz zmanjšal za eno milijardo in večina tega denarja bo ostala v naših žepih. g OSEBNA DOHODNINA se ti če vseh ki pridelujejo. Zato je potrebno, da s! vsi kmetovalci natančno zapisujejo svojo izd: tke in dohodke, ker jo samo na podlagi teh zapiskov mo -gočo ugotoviti čisti donos posestva. Nafta stranka bo gledala, da bodo v vsakem okraju zanesljivi ljudje, ki "odo šli kmetovalcem na roko gled« uapovedi osebne dohodnine. Proti dav kom so nikdo ae brani, ker morajo bi-! ti, samo pravično so naj razdelijo. g TROSARINEPROSTA žganje-I kuha za domačo potrebo. Finančno o-| krajno ravnateljstvo v Mariboru na» j poroča: Člen 116, točka 6 trošarinske-' ga pravilnika določa, da „kdor ho&; prodali gotov del žganja, ki ga jo tro šarino prosto skuhal za domačo potrebo, ga smo prodati samo, čo to prej prijavi pristojnemu oddelku finančne kontrole in čo pri pristojnem dav -čnem uradu plača trošarino za ono količino žganja, ki jo hoče prodati". Dogajajo se slučaji, da oni, ki troša rine prosto kuhajo žganje za domačo potrebo, si izposojujejo žgalno priprave in za to izposojenje plačajo posestniku žgalnih priprav no v denarju ampak z žganjem, katerega so troša l ino prosto za domačo potrebo skuha ii Ker se tako dajanje žganja mora smatrati za prodajo, se ima v vseh ta kih slučajih postopati po gori navedeni naredbi trošarinskega pravilnika Ako pa bi oni, ki na tak način kuha jo žganje, nebi plačali trošarino za ono količino žganja, kaiero morejo po pogodbi dati za uporabo izposojen» žgalno priprave posestniku, se bodo proti tistim postopalo po odredbi čle -na 116, točka 7, trošarinskega pravil., nika, ki določa, da se taki slučaji kaznujejo s štirikratno do osemkratno trošarino, ki pripada na žganje, prodano zoper to predpise. g ČEBELARSKIM PODRUŽN1 CAM Spodnje Štajerske! P-overjeništ vo za kmetijstvo je že v ieku pretek lega leta vposlalo vsem čebelarskim podružnicam potrebne tiskovine z naročilom, da popišejo vso čebelarje in Število čebolnih ljudstev, poslednje po sorti panjev. Mnogo podružnic temu pozivu še dosedaj ni ugodilo, zato se tem potom še enkrat opozarja, da za ostalo podružnice izvršijo v najkra,5i dobi popisovanje po zahtevi v poslan" tiskovin. Ako so se kateri podružnici tiskovine izgubile, ali jih ni dobila naj jih zahteva od čebelarskega odseka poverjeništva za kmetijstvo v Ljubljani. g HMELJ. Na hmeljskem trgu v Zaicu so začele oene za hmelj nara-ščati, kajti za 50 kilogramov hmeli.i se je plačevalo po 2200-2500 čehoslo vaških kron, torej so cene poskočile ea 200 do 300 kron. Tudi tujega hmelja ae jo preoej poprodalo in sioer 7« ceno 1800 do .1900 kron za 50 kilogramov ; g VREDNOST DENARJA. Ame^ riški dolar stane 146 do 147 kron, za 100 avstrijskih kron 22 do 23 našib kron, za 100 nemških mark plačaš 238 do 241 jugoslovanskih kron, za francoski frank moraš plačati naših 10 K In 50 do 60 vinarjev za 100 laških lir plačaš 530 do 535 jugoslovanskih kron Dopisi. ORMOŽ. Ženski protestni shod , proti ropu žensko volilne pravice za volitve v občinsko odbore se vrši v nedeljo dne 27. t. m. po večernioah v prostorih Kletarske gostilne v Ormožu Ženske in dekleta iz -Ormoža in ormoške iare udeležite se shoda polno -številno. Bog živi I ČRNA GORA pri Ptuju. Dno 17. februarja-smo pokopali Lovrenca Si rec, dolgoletnega občinskega odborniki" in bivšega načelnika krajnega šolskega sveta. Pred par tedni je komaj izročil posestvo svojemu sinu. Veličasten sprevod je vodil v spremstvu Š8-sterih duhovnikov njegov sin č. g-Janko Sirec, župnik v Stoprcah. Naj uživa vrli krščanski mož pri Bog» svoje plač.lo. RECICA ob Savinji. V nedeljo 20 . m. se je vršil pri nas občni zbor izobraževalnega društva, na katerem s je izvolil nov odbor in napravil načr za delo v bodočnosti. Na občnem zboru je govoril poslaneo Vladimir Pu -šenjak. GORNJIGRAD. V ponedeljek, 21 t. m. se je vršilo v Gornjemgradu zborovanje gospodarskih zadrug celega okraja, na katerem so jo razpravljale o centralizaciji blagovnega prometa In o drugih važnih vprašanjih. Govoril je med drugimi tudi poslaneo Pušen-jak in nam dal navodila za uadaljne gospodarsko delo. KAU mzmkíu. Razgi Dne 29. jaiiu ' arja opoldne je bila pred Braifcoio goBi.il jo > Fteiu je bila utraie.a velika mina terna iz žagiinaaVga osoja V «;'j j* biio: i nora. se ce agi)tovij*Ba f.uasnj» iensk* jo-B c», mar o »odre barve, l irsi fantki prcdpaea k, dve otroški oblekici, droiue otročj« blafiiee X ptktt ketacv, *re ekn aj v ued soati ("o 4 0-'! K; 500 K denarja itd. Kdor vo ta tega tatu, tiohi 600 t grale ia cftj oRanan na radov : F K. o Sr. Barbgra St. 28 » Ki!oftb, ob raj Ptaj. 2—2 125 Papirnate P piče, «metli ogeaj ksVor rakete, (on teče. žtb» td dobavi)« Zctuer in d'tig, Sr. Jakob t 8 o», gur. Ñaniiia apretase Ziniuer, Mari nor, A!ekeaa(Ue>a cest* št 45. 1—M 1 9 Peš! jam frai ko povsod 8—.*> 9 kg poštni paket flžilh fig aa K 120—. S kg r"lffi pafcet Itall snafcita rožiča? za K loa—. S k? P • ni pa rt 0Uilen:fc mandeino» aa K 498 —. 5 kg po« m pake! praäooa käve, „Arorest ta" sa K «(«•—, 6 kg pošt'i paket Ceylon čaja ea i{ 488—. M o Hmsiek, Maribor, domsko» Tp 6 (Doiapiati). 9t» i > r5r „ (ž tlerje) k>t bra-* * M£r »tot«. Jjufcove in tu ái ponel*n lea (Extmhola) Ira-stov knpnje o taju'íji cení in S raí obst ne p«n dbe Radolf err an t, trgovec, Lašto. 8—S fl Kupim srdrae krone astbroiie d^ekrouske In p?»kronske, srebrne gaidina-je ia p« najvišjih e>n»h. A. IVapper, urar in zlalar Maribor. Spolna nlica 1. 2-2 (Domg«acdaj ia «Icer n>jbi ij ndovtae »rau. B-ia Šnwrtca o licu necepljena, ki i» )ako d-hra roil Kdor a: kože naročiti le e n močno gor. 1"6 P», J.. «n ali MO'Si»!« 5 K-Ud tee t0&,i0 4 leta íreben, 16 pesti visek, ;a težio voíEjo. Dolgože 85 pri Mariboru. 185 UrS5,U 11 Piujo, poj.r. Reoge proda dta težka vnaa SI Govejo ži\ino ia prašiče kepeje p i naj» Sjib ee?ah Pna jugoaiovaaska pcesa-a I ni ca Maribor — Poüreíje <0 1-8 133 Kepe jem : čeb lni vosek : tako; tndi tabo isto-je (vošiise), cena po dngort.ra. i—s Ivan Trílíer. 139 a*e'ar. SloveLigfiiiee. Pfcira v prostosti. lepa nova perodii F- Kcsc'an ín drago«! K. D Zsgreb, liica 166, Telefon 9-50. 8 - 8 69 Naročajte noše liste Inmnil I» i«« 1?. defletfi J/^iUll b,a 1910 ¡wmt-oiiii tla Janea R tonija, o ka tereta do m daj ni vobeoega ale du. Pristojen je v Bastorte it. 4 oi'č n» Majiperg ori Ptajabi gor'. Faat je star H let, male poaiarc, oro<:jfi in potrebiiine ia Srvljar >ko ibrt ae proia. Koroäka eee1.» it D, Maribor. 3—2 105 V A'/ u tožko voiajo, pocol- T "A Doma nov na prodaj v Vetriujaki u Ii ei aa d'oriita go-«ttne ,pri Zatem konja" r Mariboru >ri h áaika. 2—2 95 pno iz ¿agoua sveže, ravnokar došlo prodaja tvrdks C Plefei» tovarna nmet. kamenja Maribor, Korošfeva ulica 39. 1—8 2« ZAHVALA. VelečsHtiti dahovSétai, eeaje««»« teljitra s šolsko »ladino in pevskem«; abofa, kakor v som dragim sossdom, prijaterjta te snaneem, posebno gg. lovcem, domadia ia h. Mariiora ki so t tako obilnem feo vila pohiteti na dom ialosti in spremiti blagopok$|> nega soproga, oziroma očeta, gospoda Ignaca Stango? k veSaemi počitka, bodi tem potom isreš«*, pri«rčaa zahvala. Veličastno sproa^tvo m zadnji poti je bila zaostalim velik* iotažb* v bridki žalosti. Jaren na, 17. februarja 1921. Asa Staager, Asica Sfeigar, a ipro j». Merita. Klobuke in slamnik« mod«ra'ie prlp«2oia» i K I vati Kvas, Maribor, Merska ««aVs ?4. Oskrbuištvo rodbine Kodoiit»i-h v Neoweinsbergu ima na prodaj v Gornji Bad goni in Ljetomeru letnika 1920. Ponudbe je vposiati na oskrbničtvo pl. Kod« iitsch, Neuweinsberg, Radgona. 112 ■il «Al**,-BijMJL*ljk«iÁ#t*«*íi H ,. i" 7, Strstarjsr» nl e» * Ifts Maribora «oproda Dvo-eadet o"ta - 16 ^eaovauj , velcC se iíée Karoi Bma v Poljčanah. 4— i 113 Hal o let v obi upravi delujot* obnnnki tajnik aeda.i u- j t en agrdeBem eiem-Ijo, ij-e nate sla;be pri kak velik om u v JuijOaUriji. Va op laško takoj '»iid „Jal'1-k- B ueAiJa" Da u /r»»a>Stvo tort liw* 8—8 H8 ¿,,4' .. i>r. l< o in atare ii. na Oclliil > ,.£|.n,en be «prejme aa ena u i po aprifrt'» a i a W B >nke, Ptuj 1 2 1 '2 as ¡BU £ >N L v. C m C. er k s E- Nuvel Novo! Samo eno minuto od pošto je novo urejena modna in manufakturna trgovina Drigotfn Sirec 9 Cankarjeva ulica 4 (zraven davkarije) katera Vam nudi r£?novrstno blago po zelo znižanih cenah. Zatorej ne zamudite prilike si isto ogieuati. 100 Koiibnrenfne cene! 2t—8 * S s & & & protfze za noge in roke in droge stroje proti telPBDim poškodbam, trebušne cbveze, suspen zorije. btrglje, podloge itd. izdeinje izvrstno ia dobro staroznana izdelovalnica vseh btmdsž 2_fc+ F«*awe, Podgoršek, 11 bardsi st, RS rsbo'", ul 7 Iz Havre v Ameriko sa mo šest di i Edine najkrajše črt« prek Havre, Cherbonrg »n Autwerpen v N^wyi»rk- — Vozne listke in zadevna pojasnila izdaje edina koncesijonirana potovalna pisarna Ivan Kraker v Ljubljani, Goapogvetska (pr^i ____Ma i je T reaije) c. 13 ^^E^JZiJJČP&Ž - 2-1V t (KoUial). 98 Pozor! ;; • '; ner Poz© Pred nakupom bakrenih kotlov za kvhaaje žganj a m mera vsak prepričati ia dobro premisliti, Ikogfe da naroči ali kapi. Da si pa zasfgnrate dobro, močno i» arpiiino blago, si naj vsak poedini naroči pri TvrdM Dameter Gluiac, Maribor Vajašniška ul. 13-9. m Aleksandrova C. 33 (v bližini glavn. koloivora). Mlin na Loki poprej Rengo pri Ptuju melje in izmenjava vse vr-te žita, Mlin je na iiuvo popra\ljen, ter izdeluje tudi zdrob m Kupili® vse vrste zrnja po najviš^ dnevni eenL RIHAPD O R S SIC H, P TU Konces. zastavljalnica v Mariboru, Due 9, marca 1921 predpoldne ob 9. uri pridne zastavn efektov zastavnih listin št. 295do 30535, dragocenostih zastavnih listin št 5S775 do 60075 in vrednostnih papirjev zast. list. Št. 4850 da 5800 ki niáo do 7. marca prepisane ali rešene. IM Dne 7. in 8. marca je zavod za vsak strankin promet zaprt! lire jsl a nabavna In prodajna zadruga Za postajo št. 4 V PTUJU Za postajo št. 4 i» posl. j' redno vsak defamik predpofdne v Jurčevem ikl.dišču v Ptuju. Mn? ..p..;a od svojih članov poljske pridtlke in plača lid LyU g zanje najvišje cene. PlCiPi in iffa v inlrgi nun h iila, Seleznino, blago «a oi li ke, žv<-p'o za vinograde sol, cement »" —».„v.iji— ter nudi ¡¡¿te za -------i - -r - — ir i k« Fpodsrrke pottebfčrne, 2—s cnjugndtejžo ceDO 81 Samo ENO MINUTO HODA imate od kolodvora pa do špecerijske trgovine 6-7 101« FRECE & PLAHUTA, Celje Alcksr netiva (prsj KUodvorika) ulica 7« Vesfre sv« ie ipcc^rfis^o in" Sfol&röjsBiia' fola^j^ v i i a tel j In zaL: Kat. liak. društvo. Odgovorni- urednik:, Vlado Pušenjak. .Tisk Cirilov« tiskarno v. Mariboru^