Dvojna številka - Cena 40 lir Poštnin* plažama r gotovimi Katoliški Uredništvo in uprava: Gorica, Riva Piazzutta štev. 18 Poduredništro: Trst, Vicolo delle Rose štev. 7 Cena: Posamezna štev. L 25 Naročnina : Mesečno L 110 Za inozemstvo : Mesečno L 190 Poštno ček. račun: štev. 24/12410 Leto VII. - Štev. 51 Gorica - 22. decembra 1955 - Trst Izhaja vsak četrtek Spod. in at>bon. post. • II Gruppo se Stikajo komični pca^ruki, iskceno po^dca-otjamo ose naše sotcudnlke In %oeste Gcalce tec prijate(je 5. ooščtfi, naj. jim &o|ie ^Dete ^Je^us nasuje 8 d oj ega micu In 6(agos(ooa. ^cednlštoo In upcaoa EVANGELJSKO POROČILO 0 SV. NOČI n NESTEREV: PASTIRJI PRI BOŽJEM DETETU. (KIJEV) 2cžtč v slovenski družini Svetonočna sreča Kako razsvetljeno je nebo — vse Iju do zahoda se sveti . . . Na njem tisočero angelov kresove žareče neti . . . In s prazničnim svitom pod zvezdnim nakitom opolnoči ves dol betlehemski Še ptičice drobne zapojo . . . Je mur mladoletje v vas prišlo? Na hi evru žgolijo in Dete častijo, ki v jaslih na slami spi . . . Posluša Marija spev sladak, posluša Marija spev mehak — do jaslic se skloni ljubeče, srce ji od sreče drhti . . . S trde, ubozne slame Dete v naročje vzame, ga k sebi privije, s poljubi pokrije in si le eno želi: da srečna tako bi ostala do konca dni . . . Ljubka Šorli Kar vemo o Jezusovem rojstvu, vemo edinole od evangelista Luka. Že samo radi tega bi morali sv. Luka vsi radi imeti, ker brez njega ne bi imeli Božiča s polnočnico, z jaslicami, s pastirčki; manjkala bi vsa poezija tiste sv. noči. Da, brez Luka ne bi imeli naše vsakdanje, čudno lepe molitve »Zdrava Marija«, ne bi imeli Marijinega slavospeva »Ma-gnificata, niti svečnice. Luka je natančen zgodovinar in se je o božičnih dogodkih dodobra informiral pri tistih, ki so bili priče dogodkov. Poroča, kako je bilo v širni rimski državi zaukazano splošno ljudsko štetje, ki se je v Palestini izvajalo po starem judovskem načinu, tako da se je vsaka družina vpisala v javne državne zapisnike tam, odkoder so bili njeni predniki doma. In tako sta se tudi Jožef in Marija odpravila na 4 dni dolgo pot iz Nazareta v Betlehem, da bi se tam vpisala, ker je bil Jožef iz Davidove rodovine, ki je bila v davni preteklosti, 1000 let pred Kristusom prav iz Betlehema. To mestece leži poldrugo uro hoda južno od Jeruzalema v rodovitni pokrajini. V starih časih še večje rodovitnosti se je mestece imenovalo Efrata, to se pravi rodovitna. Pa tudi poznejše ime Betlehem priča isto, ker beth je v hebrejskem jeziku hiša, lehem pa kruh, torej hiša kruha, kraj, kjer se pridela obilo kruha. Arabci mu pravijo zdaj Beit-lahm, kar pomeni hiša mesa. Mestece je zaslovelo že 1000 let pred Kristusom. Tam je David pasel ovce in tam ga je prerok Samuel mazilil za kralja. Zato se imenuje Davidovo mesto. Največjo in nesmrtno slavo pa je zadobil Betlehem, ker se je tam rodil učlovečeni Bog. Ker nista Jožef in Marija našla prenočišča v mestu, sta se zatekla zunaj mesta v neko votlino, ki je služila tudi kot živinski hlev; in tam je prišel naš Zveličar na svet. Nad tisto votlino je dala cesarica Helena pozidati veliko cerkev, ki je bila v teku stoletij večkrat predelana. Že skoro 200 let je v rokah pravoslavnih Grkov; katoličani pa imajo na levi strani prizidano cerkev sv. Katarine, iz katere peljejo stopnice v votlino ali kapelico Kristusovega rojstva, ki je 12 m dolga in 4 m široka. Tam je oltarček jaslic na mestu, kamor je Marija položila božje Dete in tam opravi v sveti božični noči jeruzalemski škof službo božjo. Ko sta bila torej Jožef in Marija v tistem hlevu, se je Mariji dopolnil čas poroda in porodila je sina, ga povila v plenice in položila v jasli. S temi preprostimi besedami je zabeležen evangeljski veliki dogodek rojstva učlovečenega Sina božjega. Pa koliko skrivnosti je tu za-popadenih! Gospodovo rojstvo je bilo izredno in čudno. Božja mati Marija je opravila vse sama brez babice, sama je povila božje Dete in položila v jasli. Bila je zdrava, močne, polna nepopisne radosti. Katera žena bi si bila upala narediti še mulo dni pred porodom 4 dni dolgo pot brez železnice in brez avtokori-jere! Porodila je Marija božje Dete brez vsake bolečine in njeno telo je ostalo deviško. O tem je krščanstvo globoko prepričano že iz apostolskega ustnega izročila in je Marijino vedno devištvo verskti^resnica prav tako kakor njeno brezmadežno spočetje in njeno častito vnebovzetje. ’ Med vrstami evangeljskega poročila pa še lahko beremo, kako je Marija novorojeno Dete ponižno počastila kot vsemogočnega Boga in se mu zahvalila za božje materinstvo. In božje Dete, v katerem so bili že takrat vsi zakladi modrosti in vednosti, je svojo mater videlo, slišalo, razumelo in blagoslovilo. To je bila prva vidna komunikacija med Jezusom in Marijo. O Gospodovem rojstvu so bili takoj obveščeni, ne mogotci tedanjega političnega sveta, ampak preprosti pastirji, ki so tam v bližini pod milim nebom čuvali na nočnih stražah pri svoji čredi. Angel božji se jim prikaže in reče: »Oznanjam vam veliko veselje, rodil se vam je Zveličar, ki je Kristus Gospod.« In to vam bo znamenje: našli boste dete, v plenice povito in v jasli položeno.« Šli so in našli, kakor jim je angel povedal. In v hipu se je angelu znanilcu pridružila množica drugih angelov, ki so Boga slavili in govorili: »Slava Bogu na višavah in na zemlji mir ljudem, ki so Bogu po volji!« Četrt ure od Betlehema je vas Bet-Sahur, kjer je po starem ustnem izročilu angel oznanil pastirjem Jezusovo rojstvo in so angeli Boga slavili. Tam stoji cerkvica sv. Jožefa in tja gredo na božič iz Betlehema v procesiji, da v svojih dušah obnove spomine na tisto blaženo noč. Božični slavospev nebeške vojske umevamo tako, da angeli ne izražajo voščil, temveč ugotavljajo, kaj izhaja iz velikega dogodka učlovečenja in rojstva božjega Sina. Od Boga in človeka Jezusa prihaja Bogu na nebesnih višavah največja slava, večja od vsega neizmernega stvarstva. Od njega pa prihaja tudi mir ljudem, posameznim in tudi ljudem v narodnih in državnih skupnostih. Prihaja tisti mir, ki ga svet ne more dati, mir ki obstoji v notranji duševni harmoniji, da je ves človek podložen božji postavi in da so tudi vsi javni odnosi urejeni po božji pravici in ljubezni. Zato ne obetajo angeli miru vsem ljudem, temveč ga omejujejo na ljudi, ki so Bogu po volji, ki so Bogu všeč. Tako prevajamo po najboljših rokopisih Lukovega grškega izvirnika, medtem ko običajni latinski prevod napoveduje mir ljudem, ki so dobre volje, bonae voluntatis. Pa ta prevod ne izraža dovolj krepko ne grškega besedila ne božične ideje. Za pravi mir ni dovolj, da so ljudje dobre volje ali dobrohotni, temveč se morajo dejansko strinjati z božjo postavo tako, da so Bogu po volji. Le tisti, ki so v resnici Bogu všeč, u-živajo pravi mir, ki ga sveta božična noč obeta. Ker so pa mnogi zapu- Med najlepše, ljudstvu najdražje praznike štejemo Božič. To je nekako najbolj družinski, v družini najbolj doživeti praznik. Saj je pa tudi sama božična skrivnost družinska. In še globoko pretresljiva! Ustanavlja se nova, božja družina. Toda za to družino ni prostora, ni doma med človeškimi bivališči. Novorojeni, ki ga porodi presveta Devica Marija in ki je sam Sin božji, pride na svet pod milim nebom, v pastirski staji ali votlini na betlehemski poljani. »In porodila je sina prvorojenca, ga povila v pleinice in položila v jasli,« nam pove sveto pismo. Prav to dejstvo, da 9e Jezus, sin Najvišjega, druga oseba, ki si iz Device Marije vzame našo človeško naravo, narodi v” skrajni revščini, je presunilo že betlehemske pastirje in gane slehernega vernega čloozlačeno mon-štranco. Tudi strop so obili z bršljanovimi in .smrekovimi vejicami, nanje pa so navezali jabolk in orehov, seveda s srebrno ali zlato peno posrebrenih in pozlačenih. Božična smreka ali božična jelka je na kmete zašla od gosposke navade. Božično smreko ali jelko poznajo severni in vzhodni narodi, n. pr. Rusi. Sloviti ruski pisatelj Dostojevski je božični jelki posvetil prelepo črtico z naslovom: >»Malčik u Hrista na jolkje« (Deček pri Kristusu na jelki). Jelka je torej božična, ne pa novoletna! Je ožarjena s krščansko vsebino, ne p« s pogansko. Ce se kje naglasa novoletna jelka in šele za novo leto postavlja, je tudi ta novoletna jelka še vedno božična, kajti novo leto je drugi božični praznik, spomin, da je osmi dan Kristus bil obrezan in je dobil ime Jezus! Ce Icdaj za božič ni mogoče dobiti smreke ali jelke, nič zato! Zadošča tudi drugo zimsko zelenje, kot bršljan, brinje in podobno! Sicer so pa najlepši in najbolj krščanski okras doma jaslice, pa čeprav bi bile še tako skromne! Jaslice so ljaibek spomin božične skrivnosti, so nazoren prikaz tega, kar pripoveduje sv. pismo, da je Devica Marija sredi noči rodila božje Dete, ga povila in v jasli položila, ker ondi ni bilo prenočišča; da so pastirji prenočevali pod milim nebom in bili na nočnih stražah pri svoji čredi. Angel Gospodov je pristopil k njim in svetloba Gospodova jih je obsvetila in silno so 9e prestrašili, angel pa jim je oznanil veliko veselje, da se je rodil Zveličar, ki je Kristus Gospod! JASLICE V krščansko družino spadajo jaslice! To je tudi častitljiva slovenska navada! Radost božičnega večera se izraža na mnogo načinov. Na Primorskem je do nedavnega bilo obdarovanje otTok. Skoz kamin je metal Božič vsevrstnih dobrot. Bolj kot kdaj koli je na sveti večer rojstni dom prijeten. Pod domačo streho, pa naj bi bila še tako skromna in ubožna, se na sveti večer spet zbira družina, da pri starših preživi svetost in toploto božičnih skrivnosti. Naj je srce tega ali onega tavalo še tako daleč po ‘ izgubljenem svetu, na sveti večer se v duši znova oživi in utrdi lepa vera otroških dni. Zato je prav, da oče in mati in vsi, ki so še na domu, čvrsto očuvajo lepe božične navade, zlasti ka- (Nadaljevan je na 2. strani) ojicna i. O bodite veseli na ta svet večer, ker boste imeli skoraj te svet mir! Angeli so peli, da bomo veseli. Recimo taku vse k časti Bogu! II. En Kraljič je rojen v Betlehemu nocoj, v jaslice položen. Vsak človek zdaj poj! Vsi se bodo jokali, ker ga niso spoznali, da Stvarnik je res zemlje in nebes. III. Kar so nam preroki povedali poprej, to se je zgodilo v tej noči. Poglej! Tam pri Bet lemi v eni štalci revni Jezušček rojen v jaslicah leži . . . IV. Najdli so ga pastirci, kakor se je rodil, brez povitkov v štalci, tam med žvinco leži . . . Oj žalostni spomin, da tam ni blo ljudi! Za družbo so ble oslovske jaslice. Tiho, tiho, tovariši, poslušajte rajši! Ura polnočna bije in eno štimo vpije: »Le hitro gori vstanite, vse drugo zapustite/« Pesem je povedal že pokojni Anton Grgič, star 76 let. Ta jo je znal od očeta Lovrenca Grgiča, ki je nekatere pesmi zapisal v bohoričici. HERODOVI SINOVI Naš božji Zveličar se je rodil kaki dve leti pred smrtjo Heroda Velikega, ki je umrl v Jerihi koncem marca ali začetkom 750. leta po ustanovitvi Rima. O Herodu Veikem je znano, da je bil krut in brezsrčen kralj, ki ni dal pomoriti samo nedolžnih betlehemskih otročičev, ampak ni prizanesel niti svojim lastnim sinovom. Zgodovina nam pove, da je dal umoriti poleg dveh svojih svakov in enega strica tudi svojo ženo Mariamno. njeno mater in troje svojih lastnih sinov, da ne govorimo o neštetih umorih, ki jih je zakrivil nad svojimi podložniki. O vsem tem smo že v predlanski božični številki našega lista bolj natančno razpravljali; danes pa bi radi povedali par besed o Herodovih sinovih, ki so ga preživeli in ki jih tudi evangeliji večkrat omenjajo. ARHELAJ IN HEROD ANTIPA Herod je v svoji oporoki določil svojega sina Arhelaja za svojega naslednika v Judeji, Samariji in Idumeji. Drugi sin. Herod Antipa, bi moral dobiti Galilejo in Perejo. Zšoiic v slovenski družini (Nadaljevanje s 7. strani) jenje in kropljenje z blagoslovljeno vodo po vseh hišnih prostorih, gospodarskih poslopjih in okrog doma. Na sveti večer sta oče in mati družinska svečenika! Naj le s svojo družino z rožnim vencem v roki in z blagoslovljeno vodo v posodi obhodi.ta ves dom, da bo vse leto božji blagoslov rosil na družino! Tudi v delavskih in meščanskih družinah naj bi na sveti večer starši pokropili svoje bivališče, čeprav jih bo o praznikih prišel še obiskat dušni pastir. SKRIVNOST SVETE NOČI Sveti večer je v verni slovenski družini večer molitve in svetega |>etja! Tako je od nekdaj bilo in tako naj tudi ostane! Ker pa ni mogoče nepretrgoma moliti in peti, so že naši predniki znali vplesti v sveti večer tudi lepe družinske igre, vendar take, ki niso skrunile svetosti božjega večera. Se grje bi bilo, kar pregrešno, če bi se opolnoči, ko se po cerkvah vrše polnoč- nice, po domovih hrupno in objestno veseljačili, namesto da bi šli k službi božji v cerkev. Slovenska božična legenda ve za hudo kazen • za svetonočne razvratneže. Tam, koder se sedaj razteza 16 kilometrov dolgo Vrbsko jezero, je nekoč bila rodovitna, bogata dolina z lepimi vasmi. Toda na sveto noč, pripoveduje legenda, so se ljudje pregrešno zabavali in tudi božjemu opominu, ki ga je prinesel neki starček, oholo rogali. Nič ni zaleglo trojno wSvarilo. Zato je pa opolnoči starec o d mašil zamah na sodčku in prisilo je gorje. Vlila se je strašna ploha, ki je zalila vso dolino z vasmi in cerkvijo vred. Le kdaj pa kdaj, ve povedati legenda, zaječi iz vode potopljeni zvon. Čeprav je 1o legenda, nauk je pa v njej le ta, da posvečujmo .sveti večer in sveto noč! Svetonočm zvonovi domače župne cerkve naj nas predramijo, zresnijo, navdušijo, da bomo z radostjo hiteli v božji hram, zakaj veselje je v cerkvi, saj se rodi Zveličar, ki je Kristus, Gospod! Dr. M. T. Tretjemu sinu. Herodu Filipu, pa je zapustil Trahonitido, Gavlanitido, Batanejo. Avranitido in Iturejo. To Herodovo oporoko bi moral potrditi seveda rimski cesar. od katerega je bila Palestina takrat odvisna. Da bi dosegla potrditev očetove oporoke in v upanju, da 'se bosta vrnila domov kot kralja, sta se Arhelaj in Herod Antipa podala eden za drugim v Rim. Toda Judje, ki so sovražili Heroda in njegovo dinastijo, so poslali v Rim delegacijo 50 oseb, ki naj bi poskušala doseči odstavitev Herodove dinastije ter vključitev vseh Herodovih dežel v sirsko provinco in s tem v rimski imperij. Cesar Avgust je proti pričakovanju zavrnil prošnjo judovskih odposlancev, a tudi Arhelaja in Heroda Antipa ni popolnoma zadovoljil. Postavil ju je sicer skupno z njunim bratom Herodom Filipom za tetrarhe. t. j. četrtne oblastnike čez dežele, ki jim jih je bil oče zapustil, toda nobenemu izmed njih ni podaril kraljevske časti. Vse to se je zgodilo v letu smrti Heroda Velikega. Arhelaj se je ohranil na oblasti le deset let. Vladal je zelo okrutno in tiransko. O tem priča tudi evangelij (Mat 2,22-23), ki pravi, da se sv. Jožef po vrnitvi iz Egipta ni hotel nastaniti več v Betlehemu, ki je bil pod Arhelajevo oblastjo, ampak da se je podal v Nazaret, ki je bil pod oblastjo Heroda Antipa. Arhelaj se je ohranil na oblasti, kakor rečeno, le deset let. Po tem času so Judje in Samarijani odposlali skupno odposlanstvo v Rim k cesarju Avgustu, tožili Arhelaja zaradi njegovih okrutnosti ter zahtevali njegovo odstranitev. Cesar je pozval Arhelaja v Rim na zagovor. Ta se je pozivu odzval, toda njegov zagovor ni prepričal cesarja, ki je Arhelaja odstavil ter poslal v pregnanstvo v Južno Galijo (Francijo). Arhelajeve dežele, Judejo, Samarijo in Idumejo je vključil Avgust v rimski imperij. Vse te tri dežele je upravljal od takrat dalje poseben prokurator (cesarski namestnik), ki pa je bil odvisen od sirskega legata. Eden teh cesarskih namestnikov je bil. kakor znano, Poncij Pilat, ki je bil sokriv Jezusove smrti in ki je kakor Arhelaj končal po desetih letih svojo kariero v pregnanstvu. HEROD OBGLAVI JANEZA KRSTNIKA Dmgi Herodov sin, Herod Antipa, ki je vladal čez Galilejo in Perejo, je ostal na vladi kakih 44 let. O njem pravi zgodovina, da je bil vzgojen v Rimu ter da je bil po nasilju in razkošju svojemu očetu najbolj podoben. Pri cesarju Avgustu ni bil posebno priljubljen, toliko bolj pa je užival zaupanje Avgustovega naslednika cesarja Tiberija, kateremu je služil baje za ovaduha s tem, da je ovajal in tožil razne rimsko oblastnike v vzhodnih provincah rimskega imperija. Vse kaže, da je spletkaril v Rimu tudi zoper Poncija Pilata, zaradi česar je vladala med obema precejšnja napetost. Evangelist sv. Luka (23,12) poroča, da sta se sprijaznila oba oblastnika šele med Jezusovim procesom in da sta bila prej v sovraštvu med seboj. O Herodu Antipu je znano, da je zakrivil smrt sv. Janeza Krstnika. Do tega pa je prišlo takole: Herod Antipa se je podal v času Janezovega nastopa v Rim po raznih uradnih in morda tudi vohunskih opravkih. Ob tej priložnosti je obiskal tudi svojega polbrata Filipa, ki je privatiziral v Rimu in ki je imel za ženo hčer svojega brata Aristobula, ki ga je bil dal Herod Veliki umoriti Herodiada je bila zelo častiželjna žena in zato ji življenje ob strani nepomembnega moža Filipa ni posebno ugajalo. Zato je razumljivo, da je sprejela z obema rokama ponudbo Antipe, ki ji je predlagal, naj zapusti svojega moža ter naj se preseli k njemu. Toda Antipa je bil poročen in sicer s hčerjo Arete IV, kralja Nabutej-skih Arahcev, a strast petdesetletnega Antipe in vladeželjnost Herodiade sta znala tudi to težavo odstraniti. Oba grešnika sta se zmenila med seboj, da se bo Antipa ločil od svoje prave žene, Herodiada pa da bo zapustila takoj nato svojega moža ter se pridružila Antipu. Za vse te načrte pa je zvedela Antipova žena ter zbežala k svojemu očetu. S tem se je sicer izognila sramoti, a prepustila je obenem svoje mesto Herodiadi, ki je prišla kmalu nato iz Rima ter se s svojo hčerko Salomo nastanila na Antipovem dvoru. Vse to je nasprotovalo seveda judovskim postavam ter vzbudilo pri Judih mnogo pohujšanja. Tega pohujšanja odločni Janez Krstnik ni mogel prenesti in zato je stopil neustrašeno pred Antipo ter mu zaklical: »Ni ti dovoljeno imeti ženo svojega (živečega) brata.« Zaradi teh besed je dal Antipa vreči Janeza v maheruntsko ječo, kjer ga je imel kakih deset mesecev zaprtega. Vendar ni Janezu nič hujšega storil, ker je Janeza osebno spoštoval in ker se je bal zameriti Judom. Ni pa medtem 'mirovala Herodiada, ki je čakala na priložnost, da bi se Janeza za vedno iznebila. In ta priložnost je tudi prišla. Njena nadebudna hčerka Saloma si je s svojim razuzdanim plesom pred Antipo in njegovimi pijanimi gosti zaslužila glavo Janeza Krstnika (Mk 6.17.29). PO DELU PLAČILO Toda tudi za Antipo je prišel čas plačila. Po smrti Tiberija je padel v nemilost pri cesarju Kaliguli, ki je poslal Antipo v pregnanstvo v mesto Lugdunum (Lion) v Galiji. Herodiada, ki je bila zaradi svoje častiželjnosti kriva tudi te nesreče, je sledila Antipu prostovoljno v pregnanstvo. In morda je bila to edina lepa poteza njenega lahkomiselnega! 'življenja. O tretjem Herodovem dediču, Herodu Filipu, ki je vladal v Trahonitidi in ltu-reji, vemo, da je bil dobrodušen in miren vladar. Vemo tudi. da se je poročil s He-rodiadino hčerko Salomo, ki je bila njegova pranečakinja in vsaj 30 let mlajša od njega. To bi bila na kratko zgodba Herodovih sinov, ki so preživeli svojega očeta ter vladali v deželi Jezusovega rojstva in njegovega delovanja. Naj omenimo še to. da je vse dežele Heroda Velikega združil pod eno oblast brat Herodiade. kralj Agri pa I., in da je pod njegovim sinom Agri po II. prišlo 1. 70 po Kr. do razdejanja Jeruzalema in do uničenja in razkropitve judovskega naroda. A. P. Zalka je skozi zameglene šipe gledala v nastopajoči večer. Lahkotno so se spuščale bele snežinke na tla in vse ovijale v svoj mehki plašč. Njeno sroe pa jih je spremljalo s tiho bolestjo, vsaka je v njem puščala trpeče sledove. Pred dvema letoma je bilo, prav na sveti večer, ko sta se prvič srečala. Tudi takrat je snežilo. Lovila sta bele zvezdice in se smejala kot dva brezskrbna otroka. Kratkim dnevom sreče je le prehitro sledilo žalostno slovo. Vojna je zahtevala tudi njega. Se par pisem in pozdravov, nato molk, dolg, neskončen molk ... »Teta, ali nocoj ne bova nič pela !*« Neslišno se ji je približal mali Jurko in se tesno stisnil k njej. Zalki je zaigral truden smehljaj na žalostnem obrazu. »Bova, Jurko, tudi nocoj. Pa tudi molila bova, da nam božje Dete privede strička nazaj.« Zagrnila je zavese in prižgala svečke pri jaslicah. Nato je začela polglasno peti Jurkovo najljubšo, »Glej zvezdice božje.« Tudi Jurko je potegnil in zapel z vsem otroškim navdušenjem. Tiho so se za njima odprla vrata. Prepričana, da je kdo izmed domačih, se nista ozrla, ampak odpela pesem do konca. Tedaj je v tišini, ki je nastala, nenadoma zašepetal moški glas, poln ganotja: »Zalka!« Zalka je vztrepetala. Samo eden na svetu jo more tako poklicati. In res, tam je stal v svitu plajv^ijočih svečk, naslonjen Esen: PESEM KRILATCEV Krilatci, zgolj duhovi, sli besede božje, tihi. na zemljo v Sveti noti se spustili, Skrivnosti božje, rožnati sli, rajskomili, o, blagi geniji nebeški dihi. Zvezdice svetonočne zamigljale, že duše naše Božič zasanjale, glasbenike so angel je pričakovale, Boga na zemlji radostno občudovale. Otožni Betlehem so poljubile, krilatcev srebrne peroti, pastirčki k Bogu so na poti, k miru Gospodu, palme se sklonile. Nocoj, o čujte, na to Sveto noč zvonove. Mesija nad vekov i plove, ki Večna Pesem je in Mladoletje, zabrenkajte na harfe angel ji. poet je. Krilatci se sklonili k harfi betlehemski, slovenskim pesnikom na zemlji so slovenski, prinesli rajske blagoslove, osrečijo le angel ji domove. Zamejstvo so otožno poljubili, najprvo Gospo Sveto ... v grobovih kneze davne Karantanje. krilatce pobratime v bleskotah Stare goriške palme, kraške bore, gore, v stoletjih temnih in viharjev jezi. ob angel jih poet je so slovenski knezi. % In za šum el a Karantanje so jezera, ob Svetonočne m spevu speve mira, valovi Jadrana so temno se zganili, v Bogu in krilatcih pomirili. Krilatci k meni se sklonili, so moje pesmi poljubili, odprli knjige angeljske, zapeli, te verze, ki ne bodo oveneli: »Že t/sop let in več vsaki duši neumrjoči, slovenski domovini milost nosimo in rožic božjih trosimo, v vrtove zimske v Sveti ncči, Bogu prepeva na višavah angel j: Slava! Mi godbo nosimo v temo vsemira, v viharjih časa, sli smo Milosti zejira, miru to je Božiča pesem prava. Bog Slovo je, ki ne pozna zatona, v nebesih narodov se žit je nadaljuje, na zemlji Sveta neč za to vasuje in Sinka ziblje v jaslicah Madona. Stražarji jaslic, zemlje Angelji — slovenske, naj večno sijejo ji zvezde betlehemske/« Velikanske jaslice v vatikanskih ?rlovih Na božični dan bodo v vatikanskih vrtovih. v bližini lurške votline, slovesno otvo-rili monumentalne jaslice. Slovesnosti bo prisostvoval sam sv. oče s kardinali in prelati. Italijanska televizijska družba name* rava to prenašati v okviru božičnih oddaj tkzv. »Evro vizi je«, t. j. televizijskih oddaj povezanih z raznimi evropskimi državami. Tokrat se bo prvič zgodilo, da postavijo jaslice v čudovitih vatikanskih vrtovih. Vsi pričakujejo, da bo pogled nanje prekrasen. na vrata njen Ivo... isti kot nekoč, s smehljajem na obrazu, le oči so mu zakrivali temni naočniki. Neskončna radost jo je prešinila, vrgla sev mu je v objem in vsa srečna zaihtela na njegovi rami. »Zalka, ne jokaj, prišel sem k tebi na razgovor... in po slovo.« Zalka je odrevenela od strahu. »Po slovo sedaj, ko sem te komaj sj t našla. Ivo, zakaj se tako kruto šališ.« »Poslušaj me, Zalka, in bodi pametna!« Sedel je na divan, ki ga je otipal zraven vrat. Ona je sedla zraven njega. Mali Jurko strica Ivoita ni več spoznal. Izmuznil se je iz sobe k mami. da poizve, kdo je tisti tuj gospod, ki ni imel zanj niti enega pogleda. »Ivo, pripoveduj!« je Zalki v nestrpnem pričakovanju zatrepetalo sroe. »Zalka, ali nisi opazila,... da sem slep... popolnoma slep!« Z naglo kretnjo si je snel naočnike in z nemo grozo je Zalka zastrmela v dvoje ugaslih oči. »Moj Bog, moj Bog!« je tiho zaječala presunjena od silne bolečine, ki se je živo izražala na njegovem bledem obličju. »Pred letom dni se je to zgodilo. Zraven niene se je razletela granata in njeni drobci so mi ranili oči,« je začel Ivo pripovedovati, da bi čimpreje prišel do skic-pa. do katerega se je po neskončnih mukah priboril. »Sest mesecev sem prebil v bolnici nedaleč od tebe. Nisem ti maral pisati. V začetku, ker sem upal, da še ozdravim, pozneje pa, ko je splahnelo slednje upanje, nisem imel več poguma. Po hudih bojih sem prišel do zaključka, da ne smem tvojo mladost prikleniti na človeka. ki je stopil v deželo terne. Umaknil sem se življenju, ki me je preje obdajalo, in živel zadnje čase samotno življenje na svojem posestvu na deželi. Že scin mislil, da sem se popolnoma umiril in vse pozabil. tudi nate Zalka. Pa glej, danes, ob drugi obletnici najinega srečanja, me je prijelo hrepenenje, močnejše od mene samega. Zaman je bil ves odpor, moral sem priti k tebi, da ti vse povem in te razvežem sleherne obljube... Vidiš, sedaj, ko sem ti vse povedal, sem mirnejši, vrnil se bom v svojo osamelost, tebi pa želim vso srečo v življenju. Bodi močna. Zalka. in pozabi me.« I-.kal je njene roke za zadnji pozdrav. Tedaj je ona naglo segla po njegovi in jo GLAS SVETONOČNEGA ZVONA, KI SE, RAZLEGA PREKO PROSTRANIH POLJ IN GOZDOV, OZNANJA SVETU TIHO SKRIVNOST BOŽJEGA UČLOVEČENJA z bolečino nesla k ustnicam. Ivo je začutil, kako kapljajo nanjo solze. »Ivo, Ivo, ali res misliš, da je moja ljubezen tako neznatna, da bi mogla kloniti pred to preizkušnjo? Ne, Ivo. še vse bolj te ljubim kot prej. vse tvoje telesne in duševne muke bi hotela prestati, da bi nionla postati vredna tebe. Ah. Ivo. zakaj nisi že prej prišel ? Ali ne veš. da je tvoje življenje tudi moje, tvoja usoda tudi moja in me more le smrt ločiti od tebe? Nimam papiumi, da. bi. ..ži.v^ela_. brez. leb^, S teboj pa bom celemu svetu kljubovala. Bog mi bo. dal moči, da bom v tvojo noč prinesla novega sonca, ki ne bo zašlo nikdar. Božje Detece me je uslišalo. Z Jur-kom sva začela devetdnevnieo za tvojo srečno vrnitev. Sedaj jo bomo skupaj končali ... in še preden bodo utihnile božične pesmi, bom tvoja žena...« jc z nežnostjo komaj slišno dodala. Ves prevzet jo je Ivo poslušal. Njegove roke so same od sebe božale njen obraz, ki mu je edini še živel v duši, in jc vedel, da bo v njegovi noči ostal vedno mlad in nespremenjen tudi takrat, ko bo življenje zarezalo vanj globoke brazde. Ko je umolknila, se je zdrznil, kakor človek, ki se iz prelepih sanj zopet prebudi v kruto resničnost. »Zalka. hvala ti, a prevelika jc tvoja žrtev, ne morem je sprejeti. Saj ne veš, kaj vse bi od tebe zahteval ... Tvoja mladost zasluži lepšo bodočnost!« »Ivo, prosim te, ne muči me več!« je zatrepetala bolečina v njenih besedah. »Tebi služiti bo zdaj zame najslajša radost. Moja mladost bo samo zate cvetela. Vsem viharjem sem kljubovala, ob misli nate premagala vse, samo da bi me ob vrnitvi našel isto kot si me pustil ob slovesu. Ivo, zakaj hočeš sedaj uničiti moje in tudi svoje življenje?« Iva je njena ljubezen premagala. Vsi, še tako trdni sklepi so se razpršili, kakor rosa pred soncem. Na njeno drobno roko je pritisnil poljub, poln hvaležnosti in občudovanja. »Zalka, moja edina, hvala ti. Nisem mislil, da bom še kdaj tako srečen.« Zalka pa se je vsa srečna nasmehnila, ga nežn«^ prijela za roko iu ga peljala k jaslicam. »Ivo, Juzuščku se morava najprej zahvaliti za to veliko milost, On je vodil danes tvoje korake k meni.« »Da, skozi temo k soncu!« je ob njej pokleknil Ivo k jaslicam. Tedaj je prišel še Jurko v sobo, nič več plah in negotov. Mama mu je v kuhinji vse povedala. Obesil se je Ivu za roko in veselo vprašal: »Stric Ivo, kajne da sedaj ostaneš pri nas! Teta Zalka bo tako vesela in tudi jaz. veš!« Ivo ga je ganjen pobožal po laseh. Potem so začeli moliti. Jurko je presenečen poslušal, zakaj teta ta večer tako čudno moli, kot hi ji šlo na jok. Prisluhnil je še Ivu in tudi njegov glas sc mu j<* zazdel globok in resen. Kdo more razumeti te velike Ljudi ... ^^USLIŠANA NAŠ TEDEN V CERKVI 25. 12. nedelja: Božič. Rojstvo N.G.J.K. 26. 12. ponedeljek: sv. Štefan, prvi mučenec 27. 12. torek: sv. Janez Evangelist, ap. 28. 12. sreda: Nedolžni otročiči 29. 12. četrtek: sv. Tomaž, škof, muč. 30. 12. petek: sv. Evgenij, škof 31. 12. sobota: sv. Silvester, p.: sv. Katarina Labure NEDOLŽNI OTROČIČI: 1. Herod se je silno razsrdil, ker se trije modri niso vrnili iz Betlehema, da bi mu povedali, kje je Jezus. Bal se je, da je Jezus njegov tekmec za kraljevi prestol. Sklenil je, da ga umori. Pa kako naj ga dobi? Najbolje bo, si je mislil, če pomorim vse dečke pod dve leti stare. Da ukaz vojakom, gredo, pomore; ne menijo se za jok in žalost matei. Zmotil se je Herod: Jezus se je bil že umaknil v Egipt. Tako je: nespameten je, kdor se bori proti Bogu. Njegovo zlobo obrne Bog preganjanim v prid. 2. Matere so jokale. Naravno. Ali so se morda pritoževale nad Bogom, zakaj je pripustil pokol j? Če so se, so bile v zmoti. Nasilna smrt je bila otročičem v srečo: od tedaj so v večni blaženosti. S kratkim trpljenjem so jo zaslužili. Kolikokrat jokate matere za svojimi o-troki, ki so umrli še mali. Ne jokajte! V nebesih so. Za vas prosijo. Iz življenja Cerkve NOVI ABESINSKI DUHOVNIKI- Preteklo kvaterno soboto so bili v etiopskem zavodu v Vatikanskem mestu posvečeni trije novi duhovniki - Abesiinci, /ki so v Rimu dovršili bogoslovne študije. ARGENTINSKE VERSKE USTANOVE Argentinska vlada je s posebnim dekretom oprostila davka vse verske ustanove, s katerimi jih je obdavčil Peron in njegova vlada. JAPONSKA ODLIKUJE KATOLIŠKE MISIJONARJE Japonska vlada je podelila medaljo z javno pohvalo katoliškima misijonarjema in sicer patru Alojziju Michel-u, voditelju dobrodelne ustanove, in redovnici M ar v Harse, ki že 24 let vodi mednarodno katoliško bolnico v Tokiju. LURŠKI ČUDEŽ PRED SODIŠČEM Prizivno sodišče v Parizu je oprostilo gospo Bordas, ki je bila obtožena, da je kupčevala z mamili. Davčna oblast je našla pri njej večjo količino mamil, a na zdravniškem pregledu so ugotovili, da je popolnoma zdrava in po mnenju oblasti ji mamila niso služila za zdravljenje. Pred sodniki je gospa izjavila, da je imela že dolgo raka na jetrih. Za zdravljenje so ji zdravniki predpisali mamila. kar so zdravniki tudi potrdili pred sodiščem. Leta 1952 je v Lurdu čudežno ozdravela, ko je pila lurško vodo. Tudi to so zdravniki potrdili, da od maja 1952 niso našli pri njej nobenega sledu o raku, za katerega so jo dolgo časa zdravili. Ker je prizivno sodišče gospo oprostilo, je s tem tiho priznalo, da je gospa čudežno ozdravela. KLINIKA USMILJENIH BRATOV V BRAZILIJI V Rio de Janeiro v Braziliji so usmiljeni bratje odprli veliko novo kliniko, ki nosi ime po sv. Janezu od Boga. Bolnica je najmoderneje opremljena. Najboljši brazilski zdravniki so se pohvalno izrazili o novi kliniki. MISljoNSKO STANJE NA JAPONSKEM Po zadnjih podatkih je sedaj na Japonskem 211.826 katoličanov, 17.019 katehu-menov, 1210 duhovnikov in 214 bogoslovcev. Med duhovniki so šteti domači in tuji. BREZBOŽNA PROPAGANDA V VZHODNI NEMČIJI Komunisti vzhodne Nemčije hočejo ustanoviti poseben protiverski muzej, ki ga bodo imenovali: »Muzej zgodovine verstva in brezboštva«. V tem vidijo prvi znak za novo brezbožno gonjo v Nemčiji. 1 URO DELA ZA KATOLIŠKE ŠOLE Belgijski škofje hočejo za v-ako ceno ohraniti katoliške šole, čeprav so jih novi vladni ukrepi močno prizadeli. Ustvarili bodo narodni sklad za pomoč šolam. Škofje upajo, da bo vsak katoličan prispeval za svoje šole plačo od 1 ure dela na mc9ec. POSNEMANJA VREDNO Pokojni dunajski kardinal Innitzer je v oporoki določil, naj se namesto vencev za njegov grob da v dobrodelne namene. Darovi za reveže znašajo doslej 445.000 šilingov. NE BO BOŽIČA V EGIPTU Državne oblasti so prijele in zaprle msgr. Noel Boucheix, katoliškega škofa francoske narodnosti, msgr. Elias Zoghby, škofa egiptovske narodnosti ter egiptovskega generalnega vikarja za grške katoličane, patra Gaignoux, Francoza, in dva župnika iz Kaira. Taikoj nato so jih zaslišali zaradi pastirskega pisma, ki so ga tisto jutro prebrali vernikom v cerkvi v znak protesta proti novemu zakonu, ki ukinja kato-lišika sodišča v državi. Več aretacij so državne oblasti izvršile v Aleksandriji. Na posredovanje apostolskega nuncija msgr. Jonghe Arboya so aretirance izpustili na začasno svobodo. V nedeljo 18. decembra so namreč po vseh cerkvah katoliškega obreda v Egiptu prečkali pastirsko pismo, ki naznanja vernikom, da se za letošnje božične praznike ne bo praznovala nobena polnočnica^ 'kakor tudi me nobena -druga božična slovesnost. To naj bi bil znak žalosti in protesta proti novemu zakonu, ki ukinja katoliška sodišča v državi. Po tem novem zakonu pridobi mož, ki iz katolicizma prestopi v muslimansko vero zopet vse pravice, da laihko svojo ženo odslovi in ji odreče kakršnokoli pomoč ter si obdrži o-troke, do katerih žena ne bo imela več nobene pravice. Isti zakon velja za. ženo, ki sprejme muslimansko vero. »Zato,« pravi pastirsko pismo, »novi zakon odpira katoličanom vrata, da lahko zapustijo svojo vero, resno ogroža svetost zakona in je v nasprotju z vsemi zakoni, ki so v veljavi v ostalih deželah Orienta in v deželah Zapada.« Tako bo letos prvič po štiri sto letih, odkar je Egipt sprejel katoliško vero, da v Kairu in Aleksandriji ne bodo praznovali slovesne polnočnice za Božič. Čudeži - strašilo za komuniste Dne 29. avgusta 1953 se je v ulici Via degli Orti v mestu Siracusa na Siciliji zgodilo nekaj zelo nenavadnega. Mlada žena, Antonietta Jannuso, je ležala bolna v svoji postelji. V svojih bolečinah se je ozrla na malo podobo Marijinega Srca, ki je bila narejena iz mavca, in je zagledala v svoje največje začudenje, kako tečejo solze iz Marijinih oči. Vsa prestrašena je začela klicali: Madonnina joka! Sosede pritečejo in vidijo isto, podoba je kar naprej točila iz oči solze, ki so polzele po Marijinem licu in začele padati na Marijine roke. Tri dni je Marija točila solze. Seveda je o tem dogodku zvedela vsa bližnja in daljna okolica. Začel je naval ljudi v dotično hišo, tudi bolne so nosili tja in mnogo jih je ozdravilo. Pa vse to so naši ljudje že čitali prea-st i r j i in druge osebe živijo in silijo proti jaslicam. Videlo se je, da so nebesa odprla in da prihaja angel iz nebeškega sijaja proti pastirjem... Več kot pol ure je Blaž z odprtimi usti in očmi stal tiho pred jaslicami in gledal ves prevzet to lepotijo. Nato je vzel svoje vrtilne orgle ali lajno in začel po vrsti igrati vseh dvanajst komadov. Peti ni znal, še manj svirati na kak inštrument; hotel je pa imeti božično godbo, zato se je poslužil lajne. Čeravno so bili samo valčki in polke in marsikateri ton zgrešen, je imel vseeno gozdni medved to za nebeško godbo; ko je dokončal vseh dvanajst kosov, je začel znova in se pri tem smejal in jokal od veselja. Vedno bolj se je vživel v božično veselje, da jc pozabil na vse drugo in smatral samega sebe za enega izmed pastircev, ki je ravnokar zaslišal angelsko oznanilo in mora naglo k jaslicam molit božje Dete. Prevzeto gledanje jaslic in poslušanje godbe se je končalo šele, ko je bil zadnji čas za k polnočnici doli v vasi ... Tako je gozdni medved praznoval sveti večer. Vsako leto je prihajalo v gozdno kočo dosti ljudi občudovat velike in lepe jaslice. Med drugimi se je nahajal tudi profesor Hermann iz Inomosta, ki ni prihajal samo v poletju ob počitnicah, ampak tudi v zimi iskat in zbirat ljudske pregovore, pesmi, navade i.td., kar je potem objavljal v knjigah. Gospodu profesorju, ki je imel veselje nad vsem, kar je bilo pristno narodnega, so jasliee gozdnega medveda močno ugajale; rad bi jih kupil in je ponujal zanje šest sto goldinarjev. Pri tem je šlo gozdnemu medvedu čudno skoz ude: stegnil je svojo staro, skrivljeno postavo visoko v zrak ter povedal, da jaslk-e niso na prodaj za nobeno ceno na svetu. Rajše bi prodal svojo hišico, pa tudi tega ne, ker je mislil, da razen nebes ni lepšega in prijetnejšega prostorčka kakor njegova gozdna koča, katere bi ne zamenjal niti s cesarskim gradom v Inomostu. Jaslice je pa cenil najmanj desetkrat toliko kakor hišioo z vsemi pritiklina mi. Tako dolgega govora ni še Blaž napravil v celem svojem življenju. Navadno ni izgovoril več kot tri besede; zato je pa rajši poslušal, ko so drugi govorili. Samo nekaj Plemensko sovraštvo V nedeljo 2. oktobra je prišlo v kraju Jesuit Bend (Luisiana v Združenih državah) do sledečega obžalovanja vrednega dogodka : Črni jezuitski pater Gerald Levvis se je pripeljal v svejein avtu v gori omenjeni kraj. da bi daroval za ondotne katoliške vernike, ki pripadajo belemu in črnemu plemenu, nedeljsko sv. mašo. Ko je stopil iz avta ter hotel stopiti v cerkev, mu je stopilo pet ali šest moških naproti, ki so mu zabranili vstop, češ da črnec ne sme maševati belini vernikom. Pater Lewis je mlad jezuit ter velja za zelo zmožnega in delavnega duhovnika. Najprej je deloval v krajih ob Misisipiju, pozneje je bil prestavljen v Edgar, ki je v neposredni bližini New Orleansa. Nje-go vi župljani so bili belci in črnci, vendar ni imel z njimi posebnih sitnosti. Zavedal pa se je, kako globoko je ukoreninjeno še vedno staro nasprotstvo med belim in črnim plemenom. Zato si je bil tudi sedaj takoj na jasnem, da bi bilo vsako upiranje nekoristno in nevarno obenem. Brez vsakega ugovora se je vsedel v svoj avto ter se odpeljal naravnost v Nov Orleans poročat o dogodku svojemu nadškofu m«gr. Jožefu Fr. Rummelu. Nadškof ima 79 let ter je eden najstarejših katoliških škofov v Združenih državah. Njegovi starši so se preselili v Ameriko, ko je imel šest let. Svoje bogoslovne nauke je dovršil v Rimu, kjer je bil pred 53 leti posvečen v duhovnika. Ko se je vrnil v Ameriko, je deloval predvsem v New Yorku. Leta 1928 je postal škof v Omahi (Nebraska) in sedem let pozneje nadškof v New Orleansu. Tukaj je zastavil vse svoje moči, da bi ublažil nasprotja med belim in črnini plemenom ter pripravil svoje vernike do spoznanja, da ni ored Bogom med narodi, plemeni in med ljudmi različne kožne barve nobene razlike. Velikokrat se je moral boriti za pravic** crncev, ki so kljub dobri volji vvashington-skih oblasti še vedno zapostavljeni. Nadškof Rummel se je vedno zavedal, da sovraštva med belci in črnci ni mogoče kar čez noč odpraviti in da bo treba še veliko dela in truda, da bo to plemensko sovraštvo izginilo. Vendar je dogodek v Jesuit Bendu nadškofa Rummela globoko užalil. Nadškof je uvidel, da je treba odločno poseči vmes. In to je tudi napravil. Najprej je prepovedal vsako službo božjo v omenjeni cerkvi. Obenem je naslovil na katoličane v Jesuit Bendu precej ostro pismo, v katerem jim je med drugim očital, da so se pregrešili zoper spoštovanje,, ki ga je vsak katoličan dolžan božjim služabnikom. Povedal jim je tudi, dia kraj ne bo dobil duhovnika in da se tudi služba božja ne bo vršila toliko časa, dokler ne bodo katoliški verniki podali jasnega doka/a, da se zavedajo krivičnega ravnanja. Odločni nadškofov nastop je imel različen odmev. Časopisje južnih krajev, kjer je sovraštvo do črncev najbolj razširjeno, je o dogodku v Jesuit Bendu enostavno molčalo, medtem ko je bilo ostalo časopisje različnega mnenja. Že to nesoglasje v presojanju tega žalostnega dogodka priča, kako globoko sovraštvo vlada med belim in črnim plemenom. Sicer še ni dolgo tega ko se je vršil v kraju Sumner (Misisipi) zanimiv proces, pri katerem so sodniki, pripadajoči k belemu plemenu, o-prostili krivce, ki so umorili nekega črne-v znak svojega občudovanja požvižgal neki mladi poročeni ženi. Še tisto noč je prišel njen mož v spremstvu dveh drugih moških ga dečka. Ta štirinajstletni mladec je baje na dečkov dom ter odpeljal dečka neznano kam. Čez tri dni so našli dečka mrtvega v neki reki. Akoravno je bilo jasno, kdo je zakrivil dečkovo smrt, je sodišče oprostilo obtožence, češ da ni mogoče dokazati, da so bili oni krivi dečkove smrti. Ta pristranska sodba belih sodnikov je dvignila veliko ogorčenja po vsem svetu. Iz teh dveh dogodkov raz vidimo lahko, kako težaik je boj. ki ga vodi katoliška Cerkev skupno z vsemi dobro misleči mi pristaši drugih ver zoper sovraštvo, ki vlada med belim in črnim plemenom Združenih držav. Žal da ne najde pri ostalih verskih skupinah zadostnega razumevanja in podpore, saj je znano, da so ravno protestan-tovsike verske ločine tiste, ki to plemensko sovraštvo najbolj podpirajo. V borbi proti veri Sovjetski vzgojitelj se mora za borbo proti veri posluževati tudi izvenšolskih sredstev, samo da se prepreči, kakor pravijo, zastrupljevanje ljudstva po veri. Kjer se na primer dogaja, da izvenšolska mladina še vedno zahaja k verskim obredom, tam naj se prirejajo masovni sestanki, na katerih je treba ovreči verske predsodke, razlagati po naravnem razvoju nastanek božiča, velike noči, zakramentov in češče-nja podob. Dalje naj se poslužujejo brez-verskih knjižnic, v katerih ne sme manjkati nobenega dela svetovnih brezbožnih literatov in znanstvenikov. Za take knjižnice so priporočljivi naslednji pisatelji: Mark Twain, Guy de Maupassanl (Primorski dnevnik in Novi list objavljata Maupas-santove spise), Jaroslav Hašek, Masuccio Salernitano. Romain Roliaud. Corkij, Tre-nev in drugi. Kjer je mogoče in potrebno, naj se po takih javnih knjižnicah vpelje skupno glasno hranje. kateremu sledi razlaga in dirigirana debata. Ne smemo nikoli pozabiti na moč tiskane besede, na časopis. TaKo na primer je časopis Krokodil letos 10. aprila prinesel spačeno sliko Sikstinske Madone slikarja Rafiaela in zraven sramotilni članek o ev-rop*ki nazadnjaški kulturi. Tak način pisanja se zdi ruskim državnim pedagogom pravilen in vzgojen. Dalje je treba organizirati prave tečaje, nekakšna velika semenišča za študij brez-hožniške vzgoje. Takšna semenišča dejansko že obstojajo in »Učitcljskaja gazela« z dne 12. januarja tega leta piše. da so uspešno zaključili tečaj, k se ga je udeležilo čez 300 učiteljev iz Litvanije; namen tečaja je bil izboljšanje brezbožne propagande med šolsko mladino. Po vzgledu nekaterih krajev je treba celo prirejati roditeljske sestanke in na njih naj otroci in starši skupno razpravljajo o nepotrebnosti vere in smeŠnosti čudežev. Celo tako daleč se spozabijo sedanji režimski pedagogi, da po svojih glasilih vzpodbujajo mladino k zločinom ovaduš-tva, špijonaže in denunciantstva, vse po vzgledu znanega »junaka« Pavlika Mora-zova, ki je izdal lastne starše. Takemu na-čitnu kvarjenja mladine se je javno uprla »Literaturnaja gazeta« (13.1.1955), toda uradno glasilo »Pravda« (24.3.1955) je revijo obsodilo in poudarilo prednosti komunistične pedagogike, ki postavlja koristi skupnosti pred koristi posameznika. Vse- kakor pa je primer »Literaturnaje gaze-te« zelo značilen: vsaj slutiti nam da. da ' taja med tolikimi ruševinami boljševizma novo upanje lepše bodočnosti in uidi prave verske svobode sovjetskih narodov. Kot zaključek si zapomnimo, da so navodila, dana v Rusiji, polnoveljavna za vse komunistične partije po svetu. Partijci se morajo torej teh navodil držati! Delavke - misijonarke Pariška četrt Saint Denis šteje 35.000 prebivalcev. Ni baš na dobrem glasu. V njej prebivajo najbolj razvpiti ljudje, ženske dvomljive vrednosti, izvržki človeške družbe. Komaj dva tisoč oseb hodi oh nedeljah v cerkev in polovica prebivalcev sploh ni krščena. V to moralno in materialno razdejanje je prispel nekega dne pater Roussel, ki je zapustil svojo mirno župnijo z željo, da se ves preda za uboge in delavce. Njegova ideja je bila, da bi med žensko mladino izbral idealna dekleta, ki bi se na zunaj nič ne razlikovala od ostalih deklet, duhovno pa bi bile na isti stopnji kot redovnice z istimi obljubami uboštva, 'devištva in pokorščine. Našel jih je. Priglasile so se izobraženke, zdravnice, pisateljice in profesorice, pa tudi dekleta revnejših slojev brez posebne izobrazbe. Vsaka je ostala v svojem poklicu in sikuša vplivati s svojo dobroto in zglednim življenjem na čestokrat povsem pokvarjeno okolico. Ta kot delavka v tovarni, ona kot točajka v nočnem baru, druge spet po bolnicah, trgovinah in drugih javnih lokalih. Le ob nedeljah se združijo v veliki pol razdrti hiši, ki je bila nekdaj tovarna, drugače živijo vsaka zase v podstrešnih sobicah, čestokrat tudi v drugih mestih. Po šestih mesecih preizkušnje so sprejete kot novinke in njih noviciat traja eno leto. Po tej prestani dohi postanejo »misijonarke« in kot take delajo naprej še štiri leta. Nato šele *so končno sprejete v red »delavk-misijonark« s tremi redovnimi zaobljubami. Edino za ta slovesni dan si nadenejo belo redovno obleko nato se spet vrnejo na delo v navadnih oblekah. Njih vpliv na pokvarjeno okolico je velik. Kjer morejo ao pripravljene na kakršnokoli uslugo tudi za ceno velikih žrtev. S tem pridobijo duše za Kristusa. Marsikatero zabredlo dekle so zopet spravile na pravo pot, ji preskrbele primerno zaposlitev in tako rešile njeno dušo. Medtem ko so cerkvene oblasti v Franciji prepovedale novi nastali red duhovni-kov-delaveev, uživa ta ženski red »delavk-misijonark« popolno zaščito in odobravanje od strani cerkvenih oblasti. v SOCIALNA VPRAŠANJA STAROSTNA IN INVALIDSKA POKOJNINA KMETOVALCEM Poslanec Bonomi je pred kratkim napovedal, da je v preučevanju osnutek zakona za priznanje pokojnine pohabljenim in ostarelim malim kmetom posestnikom, kakor tudi najemnikom, kolonom in polo-vimarjem. Kakor že pri kmetijskih bolniških blagajnah, tako bo tudi pri teh pokojninah prispevala vlada. Ko se bo ta lepa zamisel uresničila, ho našim kmetovalcem odvzeta velika skrb v primeru nesposobnosti za delo in starost. Z NOVIM LETOM NOV ZANIMIV PODLISTEK ŽENSKE SE POTEGUJEJO ZA PRAVICO TUDI V JUŽNI AFRIKI Južnoafriška črna plemena izgubljajo vedno bolj vsako pravico v političnem in javnem udejstvovanju. Tako so pred kratkim 45.000 črncem odvzeli volilno pravico. Takrat pa so se v obrambo črncev dvignile ženske in ustanovile po mestih »Žensko ligo za obrambo ustave« ter pričele s pobiranjem podpisov proti temu ukrepu. Tudi na stotisoče belih žensk je podpisalo ta protest. Nato so vprizorile povorko po mestu in se končno za dva dni in dve noči kljub občutnemu mrazu utaborile pred vladno palačo ob spomeniku nekdanjega burskega voditelja generala Louisa Botha. Odločno vztrajajo na tem, da bodo branile poštenje in svobodo svoje dežele. FRANK LAUSCHE — GUVERNER DRŽAVE OHIO V Z.D.A. JE NAŠ ROJAK VISI TOŽIJO Edvard Kardelj je govoril in tožil o težavah, o neskladnostih, o nedograjenosti in pomanjkljivosti gospodarskega sistema, o nedelavnosti komunistov itd. Tito je govoril za njim in tudi tožil. Ne gre prav! Kdo je kriv? Ona dva gotovo ne. Iščejo vzrokov na vse strani, da bi pa jasno povedali, da je edina in največja krivda v sistemu, ki ga hočejo uveljaviti, tega pa ne. Bog ne daj! Komunisti študirajo razvojno teorijo in materializem. Kaj je sploh zanje človek? Marks in Engels sta jim zabila v glavo, da so vse duhovne dobrine (če jh priznajo!) izcedek ekonomskega razvoja. Lenin in Stalin sta hotela vse te čarodejne teorije preizkusiti in dokazati nad ruskim ljudstvom. Taki poizkusi še trajajo. Uspehi? Nazadovanje, ne pa selekcija. Z razrednim bojem hočejo graditi. Se pa še niso zavedli, da se iz boja med tezo in antitezo ne skuha kot sinteza močnik; se prismodi. Najlepše bi vam znali povedati preprosti ljudje, ki 9 svojimi rokami oku-Šajo.kako zmotne so ideje in teorije, ki naj bi jih komunistični očetje odkrili kot zakone, ki vodijo vse življenje. Ti morajo garati, kakor so garali prej. Poleg tega pa si morajo misliti, da je boljše sedaj, ko so si to garanje pridobili po dolgih letih osvobodilnega boja. Človeka je mogoče prisiliti, da bo hodil po vseh štirih. Nekateri bi se temu tudi prilagodili, če bi se splačalo. Koliko časa Osemdeset let katoliškega tiska y Italiji \ Rimu so na pobudo krščanske demokracije otvorili zanimvo razstavo, ki prikazuje potom starih orumenelih časopisov osemdesetletni boj italijanskih katoličanov za njihovo uveljavljenje v političnem življenju. Leta 1874 je izšel v Rimu prvi katoliški časopis »II movimento cattolico«. Bilo je to v času, ko je cerkvena oblast prepovedala katoličanom, da bi se politično udejstvovali. Ne saimo da se niso smeli predstaviti kot kandidati pri volitvah, še hoditi na volišča so jim odsvetovali. Vstal je upravičen odpor. Najstarejši branitelj pravic katoličanov je bil konservativni florentinski časopis ))L’unita cattoliea«, ki je od leta 1870 do leta 1898 vsak dan izšel s črno žalno obrezo na prvii strani v znak protesta proti tedanji vladi in obžalovanja za izgubljene pravice. Po osemnajstih letih je vlada list ukinila, toda čez štiri mesece mu je dala ponovno dovoljenje za izhajanje s pogojem, da se odreče žalni obrezi na prvi strani. Časopis je pogoj sprejel, a sedaj je na prvi strani vedno na istem mestu več kot leto dni objavljal dekret in z njim vzrok začasne prekinitve. Istega leta je vlada ukinila 24 katoliških časopisov. Vendar se duhovniki, ki so povečini vodili katoliško časopisje v Italiji, niso ustrašili. Nadaljevali so boj za svoje uveljavljenje v. političnem in javnem življenju. Don Sturzo je leta 1898 ustanovil časopis »La Croce di Costantimo«, ki je bil velikega pomena za poznejši razvoj katolicizma v Italiji. Leta 1904 je sv. oče Pij X. preklical dekret »non expedit« in dovolil vsem katn-,®ličanom, da se lahko spet politično udejstvujejo. Pri volitvah leta 1909 so Jratoliški kandidati dosegli že lepe uspehe: 24 kandidatov je bilo izvoljenih, štiri leta pozneje pa že 30. Takrat so začeli izhajati prvi sindikalni časopisi. Železničarji so dobili svoj časopis »II ferrroviere«, italijanska ljudska stranka, kateri je poveljeval don Sturzo, pa svoj tednik »II Popolo Nuovo«. Jasno, da so se vsi ti časopisi živo zanimali tudi za politično življenje tedanjega časa in dajali ljudem jasne smernice tudi v tem pogledu. Uspeh ni izostal. Administrativne volitve leta 1920 so ljudski stranki priborile 1500 občin in letn pozneje je pri političnih volitvah dobila 109 poslancev. Fašizem je katoliškemu časopisju v Italiji zadal hud udarec, toda kljub temu ni klonilo. Zgled za to nam je »II Popolo«, ki ga je urejeval neustrašeni Giuseppe Do-nati. Dne 27. avgusta leta 1924 je bil trikrat zaplenjen, vedno y novi izdaji. Leto pozneje ga je fašistična vlada ukinila in Donati se je zatekel v Francijo, kjer je začel izdajati »II Corriere deglil Italiani«. Za časa zadnje vojaie ,so italijanski katoličani na skrivnem izdajali nad 30 časopisov, večino razmnoženh na ciklostil, ki so jih raznašalci ponoči dostavljali na domove. Po osemdesetletnih trdih bojih so si končno italijanski katoličani priborili u-gled in prvo mesto tudi v politčnem življenju, za kar se imajo zahvaliti neustrašenim voditeljem katoliškega časopisja. bi šlo? In če bi pritisk prenehal? Narava in življenje gresta svojo pot in to po gotovih zakonih, a ne po tistih, ki so si jih zamislili Hegel in za njim Marks, Engels, Lenin in Stalin. Pa še vsak po svoje. Kdaj boste to spoznali? ni mogel nikoli poslušati: če se je govorilo o bedi in nesreči drugih ljudi. Takrat se mu je sree raztopilo in šlo skozi oči ven; dal je zadnji krajcar, ki ga je imel v žepu. Mislil je, da ne sme nobena potreba ostati brez pomoči. Na ta način je bil gozdni medved tudi zapravljivec. Profesorju je originalni gozdni človek skoraj še bolj ugajal kot njegove jaslice. Rokel je v smehu, da če bi bilo na svetu dosti takih medvedov, hi bilo življenje dosti lepše. D prodaji jaslic ni bilo več besede. Naslednje leto je imel Blaž velikopotezne načrte. Mislil je odpraviti steno, ki je ločila sobo in spalnico, da bi ostal samo en velik skupen prostor za jaslice, katerim je vsi e d vodnega naraščanja postala soba premajhna. Toda njegovo mebkočutno sree mu je naenkrat prekrižalo vse račune. Zgodilo se je pa takole. Četrt ure od njegove koče ob robu gozda je na močno zadolženem posestvu živela vdova Ladner s petimi nedoraslimi otroki. Ubogi revi je nečloveški upnik zarubil posestvu, katero se je imelo prodati na dražbi, če ne plača do določenega roka šest sto goldinarjev. Ko je neke oktobrske nedelje popoldne šel Blaž mimo, je videl pred hišo vdovo Ladner, ki mu je jokaje tožila svojo nesrečo, kateri ni vedela odpomoči. Ni ji preostajalo drugega kot izročiti otroke občini, sama se pa zaposliti pri kakšnem kmetu. Vse hi prenesla, samo ločitve od svojih otrok ne. Blažu je pri tem pogledu začelo sree uhajati skoz oči; ni ji tožil, ker ni mogel govoriti, pomagati pa še manj. Pobesil je glavo še bolj ko Ladner-ea in šel žalostno skoz gozd proti domu. Medpotoma mu je postajalo sree vedno bolj nemirno; doma ga je začelo prav grizti. , Blaž, sposodi si denar na tvoje posestvo ter pomagaj revni Ladnerci! S tem pa glava ni bila zadovoljna. Denar na moje posestvo? Je že ena hipoteka, in če to izplačam, ne dobim niti štiri sto goldinarjev več. - Blaž, prodaj jaslice! Profesor ti je ponudil zanje šest sto goldinarjev. - - Da bi prodal jaslice? To je nečloveška žalitev. - - Še bolj nečloveško je, pustiti bližnjega v potrebi. - - Vsak je sebi najbližji! - -Tako so govorili tudi betlehemski go-sprnlje, ki niso hoteli dati prenočišča Mariji in Jožefu. Se ti ne smilijo revne sirote? - - Gotovo se mi smilijo. Nisem pa jaz. ki jih podim iz hiše. - - Ti pa pustiš, da se to zgodi. Torej si sokrivec. - Tako sta se prepirala srce in glava, da se je gozdnemu medvedu skoraj zmešalo. Na koncu je vendar glava oslabela, in je zmagalo sree. Mora doprinesti žrtev. Starega Blaža je ločitev od ljubih jaslic hudo zadela - če se duša loči od tele a. ne more biti hujše - pa kaj hočete, če je pa sret' tako mebkočutno! In staremu neizkušenemu Blažu je bila ločitev dvakrat težja, ko se je poslavljal od svojega zaklada. Naslednje dni je postavil jaslice, čeravno je manjkalo še dosti do Božiča. »Kasno zvečer na vse svete je prižgal vse sveče in vzel otrglc v roke. Ko se je zableščal hrib, so začele Blaža žgati oči; ko je igral na lajno prvi komad, so mu že debele solze kapljale po licu: pri drugem kosu je že močilo zatulil od žalosti. Po vsem telesu ga je treslo, kakor da ima hudo mrzlico. Ni pomagalo nič, moral je upihniti sveče in zginiti v spalnico. Drugo jutro je zbral skupaj ves svoj pogum, si nadel boljšo obleko in si- odpravil proti Inomostu. ne da hi prej niti enkrat pogleda! jaslice. Tam je po kratkem povpraševanju stopil v stanovanje profesorja Hermanna. »Gospod profesor, prodam jaslice. Za šest sto goldinarjev jih lahko dobite.« Profesor ni gledal nič kaj prijazno. Kaj se je vendar zgodilo s tem starcem? Je morda tudi njega obsedel denarni hudič? Potem je slabo na svetu. Da bi zvedel kaj več od njega, je rekel hladno: »Šest sto goldinarjev jo preveč za tisto staro ropotijo. Tri sto dam takoj.« Blažu -O se oči za hip zasvetile, a takoj zopet potemnile. »Šest sto goldinarjev moram dobiti, za manj ne dam,« je trepetaje odvrnil; »Pa če vam dam zanje sedem sto?« »Ne, ne potrebujem sedem sto; šest sto. nič več, nič manj - in stvar je opravljena.« Pri teh besedah se je začel gozdni medved zopet tresti. Profesorju je postalo jasno, da tiči za tem nekaj posebnega, težkega. Začel je spretno povpraševati na dolgo in sirotko, dokler ni spoznal vso tezo Blaževega položaja. Zdaj je pa profesorju prišlo nekaj v oči. da je moral naglo zapustiti sobo. Komaj po dolgem času se je zopet vrnil, odštel Blažu na mizo *p.*t sto goldinarjev, rekoč: »Tukaj je denar; kupim jaslice. Žal pa nimam nobenega pripravnega prostora, kamor bi jih postavil. Zato ostanejo jaslice v vaši hiši, dokler živiite. Po vaši smrti jih bom prevzel.« Gozdnemu medvedu so skoraj ušle oči, tako širolko jih je odprl, ko je zaslišal te besede. Kar padel je na stol, pa zopet poskočil v zrak; skoraj hi objel profesorja okoli vratu. Ta je pa napravil konce z besedami: »Sedaj moramo vse lepo napisati in potrditi pri sodniji. Dokler živite, so jaslice vaše. Po vaši smrti postanejo moja last. Imate kakšen ugovor?« Seveda ni imel Blaž nobenega ugovora, saj sploh se govoriti ni mogel več. Ko se je čez par ur vračal domov, je menil, da mora peti, kar je tudi storil. Seveda ni bilo to nobeno petje, namreč samo neko grgranje, vendar se je Blažu zdelo lepo, da je zapel se bolj močno: »Kako sem danes vesel, oho, Benedicamua Domino!« Gozdni medved se je jokal in smejal od veselja; mislil je, da se mu bo srce razpočilo od tako velike sreče. Kak šno veselje je šele zavladalo v I.ad-nerjevi hiši, ko se je prikazal veliki rešitelj in stresel na mizo svoj zaklad. Dvanajst oči. svetlejših od zvezd v božični noči ga je gledalo in šest parov ustnic mu je hotelo poljubiti roke. Da se izogne vsaki nevarnosti, je Blaž, pojoč in vriskajoč, zbežal skoz gozd domov. Tum je takoj ukrenil vse potrebno za izvršitev velikopoteznih načrtov radi povečanju in prenovljen ja jaslic. - V celem življenju ni imel Blaž laiko lepih božičnih praznikov kakor tisto leto. Prevedel K, L. POLITIČNE NOVICE Nove članice Združenih narodov Združeni narodi so dobili šestnajst novih članic. Doslej je bilo včlanjenih v njih šestdeset držav. Kakor je znano, ima končno besedo pri volitvah novih članic Varnostni svet, kjer ima vsaka od petih velesil pravico veta. Poročali smo že, da so nekatere države, med njimi Italija, pet do šest let čakale pred vrati Združenih narodov, ki pa jim niso dovolili vstopa. Krivdo je nosila Sovjetska zveza, ki je za sprejem demokratičnih držav z vsemi pravicami hotela zbarantati sprejem svojih komunističnih podložnic, ki ne izpolnjujejo vseh pogojev, katere od svojih članic zahteva listina Združenih narodov. Končno je letos Kanada sprožila kompromisni predlog: skupno naj sprejmejo 18 držav, 13 demokratičnih in pet komunističnih. Med demokratičnimi so Italija, Avstrija, Japonska, Španija, Finska, Cejlon in še več azijskih držav; komunistične pa Romunija, Bolgarija, Madžarska, Albanija in zunanja Mongolija. Kitajska (nacionalistična), ki ima pravico veta, se je uprla sprejemu ziinanje Mongolije. Na ameriški pritisk je bila pripravljena vzdržati se, a pod pogojem, da dodajo skupini osemnajstih še južno Korejo in južni Vietnam. Proti temu so Sovjeti vložili veto in takoj za tem je prišel kitajski veto proti zunanji Mongoliji. Vse je padlo v vodo in ves svet je bil poparjen. Krivdo za neuspeh sta si delili Sovjetska zveza in nacionalistična Kitajska. Sovjetska zveza, ki je postavila kar 15 vetov, se je drugi dan skesala in zahtevala novo sejo, na kateri je umaknila svoj veto proti vsem zahodnim državam razen Japonske. Tako je bilo 16 novih držav sprejetih, Japonska in zunanja Mongolija pa ne. Kitajska politika ni bila modra: Sovjeti bodo drugo leto za sprejem Japonske zahtevali veliko večjo ceno: ne samo zunanjo Mongolijo, ampak predvsem komunistično Kitajsko. Tako je kaj verjetno, da so si kitajski nacionalisti sami pomagali žagati vejo, na kateri sedijo v Združenih narodih, zlasti ker večina azijskih držav že tako ni na njihovi strani. Za strnjenost svobodnega sveta Prejšnji teden so bila v Parizu važna mednarodna zborovanja. Najvažnejše je bilo zasedanje ministrskega sveta Atlantske zveze. Na zasedanju je sodelovalo 45 ministrov iz petnajstih držav. Sklepali so zlasti, kakšno politiko mora voditi Zahod, ko je propadla ženevska konferenca in ko sta Hrusčev ter Bul-ganin dajala tako bojevite in do Zahoda sovražne izjave med potovanjem po azijskih državah. Uradno poročilo pravi, da bo Atlantska zveza še dalje delala za nemško združitev. Članice Atlantske zveze priznavajo zahodno Nemčijo za edino svo-bono in zakonito izvoljeno nemško vlado. Le zahodnonemška vlada lahko govori v imenu vse Nemčije. A-tlantski svet je preučil tudi sovjetske pobude in izzivalne izjave glede Srednjega Vzhoda in Azije. Ta napadalna taktika in naraščajoča sovjetska vojaška moč stavljata Zahod pred novo nevarnost in nove naloge. Zdi se, da so na pariškem zasedanju posvetili glavno pozornost gospodarskemu sodelovanju med članicami. Evropske in Atlantske zveze To je nujno potrebno, da bo lahko svobodni svet tekmoval s Sovjeti, ker se je hladna jojna razširila z vojaškega še na gospodarsko področje. Francija Francija je vsa v volilnem boju; le deset dni manjka do volitev. Priprave so zelo živahne. Zdi se, da bo volilna udeležba velika, četudi bodo volitve ljudem pokvarile božične praznike in zlasti pijančevanje za Silvestrovo. Francoski škofje pozivajo vernike, naj opravijo svojo volilno dolžnost. Pravijo, da je Cerkev nad strankami, vendar pa katoličani ne smejo voliti takih strank, ki imajo v svojem programu protiverska načela, ali ki se borijo proti verskemu pouku v šolah in so tudi sicer Cerkvi sovražne. To velja najbolj za komuniste in tiste stranke, ki so proti verskemu pouku v šolali. Groncki pojde v ZDA Ameriški predsednik Eisenhower je povabil predsednika it. republike Grcnchija na uradni obisk v Združene države. Obisk bo konec februarja. Po uradnem delu obiska bo Gronchi ostal več dni v Ameriki. Govoril bo tudi v ameriškem kongresu ter bo obiskal sedež Združenih narodov v New Yorku. Najvažnejši pa bodo njegovi razgovori s predsednikom Eiisenhowerjem. Spremljal ga bo zunanji minister Martino. Diplomatski krogi na splošno pripominjajo, da je ta obisk priznanje položaja, ki si ga je pridobila Italija v evropskem in atlantskem zavezništvu, kakor tudi posebna počastitev osebe italijanskega državnega poglavarja. Volitve v Posarju V nedeljo so bile volitve v Posarju. Krščanskodemokratska zveza, ki je za priključitev Posarja k Nemčiji, je dobila 149.524 glasov in 14 poslancev, demokratska stranka dr. Schneiderja (bivši nacist) 142.067 glasov in 13 poslancev, krščanska ljudska stranka, ki je za evropsko ureditev Posarja, 128.398 glasov in 12 poslancev; dalje so dobili Nemčiji naklonjeni socialni demokrati 7 poslancev, evropski socialni demokrati 2 in komunisti 2 poslanca. Če bosta obe krščanski stranki sodelo- vali, bosta sami imeli večino. Nemčiji naklonjene stranke same nimajo dve tretjini glasov, da bi lahko spremenile ustavo za priključitev Posarja k Nemčiji. Najbolj je napredoval bivši nacist Schneider in sicer na škodo socialistov. Voditelj krščanskih demokratov Ney je izjavil, da njihova zmaga ne sme biti povod za sovraštvo s Francijo. Posarje mora biti odslej most med Nemčijo in Francijo. Svobodne volitve v Jugoslaviji? Zastopstvo bivših vodilnih jugoslovanskih politikov, ki žive v begunstvu, je obiskalo ameriško zunanje ministrstvo. V zastopstvu so bili : predsednik Slovenskega narodnega odbora in podpredsednik Kr-ščansko-deinokrat. zveze za srednjo Evropo dr. Miha Krek, predsednik Hrvatske kmečke stranke dr.Vladko Maček, predsednik Srbske agrarne zveze dr. Milan Gavrilovič in predsednik Srbskega narodnega sveta Konstantin Fotič. Med obiskom so amerikanskemu zunanjemu ministrstvu izročili pismeno zahtevo, naslovljeno na predsednika in zunanjega ministra Združenih držav. Jugoslovanski voditelji so v tej listini podprli zahtevo zbornice zasužnjenih evropskih narodov, naj zahodne velesile vodijo svojo politiko tako, da bodo zahtevale demokratične in svobodne volitve v vseh podložni-ških državah. Tako politiko naj vodijo tudi do komunistične Jugoslavije. BARKOVLJE PRVO SREČANJE S TRSTOM OB PRIHODU Z GORIŠKEGA Zakon o davčnem izenačenju Prejšnjo soboto je poslanska zbornica v Rimu izglasovala zakon o davčnem izenačenju, ki mu pravijo tudi Tremellonijev zakon. Z novim zakonom hočejo pravičneje porazdeliti davčna bremena na vse, tudi bogate. Po členu 17 bodo morali borzni mešetarji vsak mesec prijaviti borzne posle z vrednostnimi papirji, tako da njihovi prekupčevalci ne bodo mogli utajiti dohodkov in dav- kov. Uvedena je tudi prisega za nekatere davčne prijave. Kdor krivo priseže, bo strogo kaznovan. Doslej so le uradniki in delavci morali do zadnjega centesima prijavljati dohodke. Novi zakon predvideva, da bodo stopili na prste tudi bogatinom in bogatim družbam. Zakon mora odobriti še gospodarsko-fi-nančna komisija v senatu. Upajmo, da ga bodo dokončno sprejeli ter tudi strogo izvajali. Vlada bo s tem izvršila važno delo pravičnosti. 60SP0DARSKE RAZMERE V SLOVENIJI V LETU 1955 Razumljivo je, da zanima zamejske Slovence, kako se godi našim krvnim bratom onstran meje. O tem se včasih tudi piše in iščejo se vzroki, zakaj 9e jim ne godi dobro. Tega, da ne uživajo osnovnih človeških svoboščin, ine upa nihče opravičevati in kdor mora imeti pri svojih sodbah razne ozire, rajši o tem molči. Ko so nedavno pisali o težkem gospodarskem položaju v Jugoslaviji, se je dvignila beseda v obrambo sedanjega komunističnega režima, da je sedanjega položaja kriva predvsem prejšnja »gnila« Jugoslavija, popolno razdejanje v vojni, nazadnje pa prelom s kominfnrmom. Upoštevanja vreden je drugi iin tretji vzrok. »Gnile« nekdanje Jugoslavije pa ne preklinjajo več tako zelo tisti, lu živijo v raju sedanje. Najboljši odgovor damo na to, ako skušamo prikazati nekaj stvari iz gospodaskih, poli-tično-upravnih in verskih razmer v Sloveniji pod sedanjim komunističnim režimom, ki bo verjetno glavni vzrok, ako ondi ni vse prav. POIZKUSI S TEŽKO INDUSTRIJO Splošna sodba resnih opazovalcev je, da je gospodarstvo v Sloveniji popolnoma na tleh. Glavni vzrok je v tem, da so po zgledu Rusije hoteli ustvariti sedanji ko-muni-tični državni gospodarji najprej težko industrijo. Pri tem niso upoštevali, da so razmere v Jugoslaviji drugačne kot v Rusiji. Zato je graditev težke industrije doživela polom. Istočasno s težko industrijo so zgradili tudi ogromne električne centrale tako, da zdaj lahko prodajajo električno silo tudi v Avstrijo. V težki industriji ji največje podjetje tovarna aluminija v Strnišču (Kidričevem). To podjetje ima svoje lastne vlake. Vse stroje pa so dobili v Nemčiji. Vojaške tovarne so v raznih krajih. Pri Mariboru je podjetje FAP: Fahrika avtomobila Priboj. Tu sku-šajo izdeloivati lastne traktorje in avtomobile. V Slovenijo pa prodira že spet nemška iniciativa s svojo industrijo, kar vznemirja menda eelo Amerikanee. Vlada je imela desetleten načrt, kako dograditi v desetih letih 'ključne, objekte, to je najvažnejšo težko industrijo, ki bi omogočila izvt-sti lahko industrijo, nato pa dvigniti življenjski standard. Toda ustaviti so se morali že pri težki industriji, ker ni šlo naprej. Zato je šlo vse. drugo po vodi. Za Slovenijo so ustanovili tudi lastno slovensko ladjedelnico v Piranu ter lastno slovensko pomorsko akademijo, torej osnutek lastnega slovenskega trgovskega bro-dovja. Jugoslovansko mornarico so namreč po letu 1948 decentralizirali. Med kakimi štirimi ali petimi jugoslovanskimi pomorskimi družbami je tudi ena slovenska pomorila družba. To bi dalo misliti, da gle- NASLOVNA STRAN NOVEGA Sl,O VENSKEGA ROMANA DR.-JA METODA TURNŠKA: »IN HRUMELA JE DRAVA« dajo z enim očesom še vedno na Trst. Nenaravni poizkus, agrarno državo čez noč spremeniti v industrijsko, je največ kriv poloma v jugoslovanskem gospodarstvu. Zaradi tega je danes Jugoslavija prisiljena. uvažati stvari, ki jih je nekoč izvažala. KMETIJSKO GOSPODARSTVO ’ Država je uvidela, da je izhod iz gospodarskega poloma edino v tem. da bi se kmetijsko gospodarstvo oikrepilo in dvignilo na isto višino, kakor je bilo pred vojno. Z vsemi sredstvi skuša zdaj oblast zbuditi zaupanje v bodočnost jugoslovanske držaive tudi med .kmeti ter jim obljublja, da ne bo nič manj skrbela zanje kot za delavce. Državna ^ oblarst je vsa leta trgala ljudi od zemlje in jih vabila v industrijo. Agenti so hodili po Sloveniji z naročili, koliko fantov in deklet morajo poedine občine pripeljati v tovarne. S tem so proletari-zirali vas ter hoteli prisiliti kmete, da bi zaradi pomanjkanja delovnih sil stopili v kolektivna gospodarstva. Mladina se je v začetku branila. Sčasoma pa je videla, ali si vsaj domišljala, da je v fabriki boljše nego na deželi. Tako je mladina, ki je spočetka šla v tovarne prisiljena, začela prostovoljno v večjem številu siliti v mesto. Do leta 1950 - 51 je šlo na videz še dobro, ker so tovarne obratovale v polni meri. Ko pa so tovarne imele manj dela in so se na deželi vedno bolj čutile posledice pomanjkanja delavcev, so mladino, ki so jo prej v tovarne silili, začeli odpuščati, a ta se ni več hotela vrniti v kmetijska gospodarstva. Tako so ljudje, ki jih je komunizem odtrgal od zemlje, a jih zdaj ni mogel več v polni meri zaposliti, postali »Lumpenproletariat« v najžalost-nejšem pomenu besede, to je v vsakem oziru izkoreninjeni. Na teh mladih ljudeh se vidi ena izmed najbolj pogubnih posledic komunistične gospodarske politike v Sloveniji. Ta mladina je zmožna vsake predrznosti. Fantje, ki prihajajo od vojakov, niso pokvarjeni. Oni pa, .ki prihajajo iz tovarn, so sicer zoper komunizem kot gospodarski sistem, ki jim ne more nuditi tistega raja, ki so ga jim obljubljali in ki so ga pričakovali. Od komunizma pa jim je ostal materializem. Njih mišljenje in izražanje je umazanost, bogokletstvo in satanizem. Vse se jih boji. To je naravno, ker so bili v tovarni iztrgani iz vsake verske skupnosti. Kmetijsko gospodarstvo je danes v Jugoslaviji I. privatno, II. kolektivno. Kolektivno je 1) državno kmetijsko gospodarstvo, 2) zadružno .kmetijsko gospodarstvo. Obojno kolektivno gospodarstvo se imenuje »socialistično kolektivno gospodarstvo.« Socialistično kolektivno gospodarstvo propada tako po obsegu kakor po produkciji. Režim skuša ustvarjati vedno nove oblike socialističnega kmetijskega gospodarstva, da bi ga kako rešili in bi zunanjemu svetu pokazali, da te zadruge napredujejo. Naj- novejša oblika so splošne kmetijske zadruge. Dejansko so to le kupno-prodajne zadruge, dasi hočejo, da bi zadruge pospeševale produkcijo. Na splošno kmetje odklanjajo vsako udeležbo na teh zadrugah. Kolikor zavisi od kmetov, odklanjajo vsak poizkus oblasti, da bi jih režim vpregel v svoje skupno gospodarstvo. Kolikor morejo, si kmetje privatno pomagajo sami med seboj, rajši kot bd pristopili k zadružni skupnosti. Obdelovalnih kmetijskih zadrug je malo. Kmetijsko produkcijo je oviralo dvojno. Prvič prenagljena, nenaravna in prisilna industrializacija in odtegovanje delovnih moči, drugič nezaupanje kmetov do države. Kmet ni obdelal niti tiste zemlje, ki bi jo lahko. Ker je bil padec kmetijske produkcije izredno velik, je začela oblast priporočati tudi privatno gospodarstvo in obljubljati, da jim ne bo odvzela nič več zemlje. Privatna gospodarstva hoče obuditi k večji delavnosti z raznimi spodbudami. Dvignila je ceno kmetijskim pridelkom pri odkupu, daje umetna gnojila ter denarne podpore in kredite. Začela je privatnega kmeta skoro bolj podpirati kot socialistično kmetijsko gospodarstvo. S tem nehote obsoja dosedanje ravnanje. Kmet kljub temu ne zaupa. Osnovno načelo mu je: Komunistu ne smeš nikoli verjeti! Morda ima država zaradi slabih izkušenj s kmetom dobre 'namene, a ljudje ne verujejo. Tako trenutno ni izgledov, da bi privatno kmetijsko gospodarstvo hotelo in moglo olajšati krizo. Kmetje mislijo: Cim slabše gre, tem bolje za nas. NOV DRŽAVNI PREDSEDNIK V ŠVICI Dne 15. decembra so v Švici izvolili novega državnega predsednika z 227 glasovi proti 161. Predsednik je postal dosedanji podpredsednik Marko Feldmann. Star je 58 let. .Katoliški glas** v vsako slovensko družino I NOV A ASTRONOMSK A UR A. Najtočnejšo astronomsko uro so otvorili v danski prestol ici Kopenhagemu dne 15. dec. Ta ura je res čudo sedanjega časa. Eno izmed koles bo rabilo 25.700 let da se enkrat zavrti, čeprav se neprestano enakomerno giblje. Tako točna je ta ura, da bo v 300 letih razlika med časom, ki ga kaže in pravim zvezdnim časom le 4 desetinke sekunde. Ura je sestavljena iz 14.000 delov in je stala 55 milijonov francoskih frankov. Kazala bo krajevni čas mnogih krajev na zemlji, obhodno dobo planetov okrog sonca, sončne in lunine mrke itd. Uro je naredil slavni danski zvezdoslovni tehnik Jens Olsen. Uporabil je 50 let z# načrte in izdelavo ure; ker je umrl leta 1945, so njegovi pomočniki dovršili začeto delo. VIJOLICA IH / . / V V baiic Cesta je vsa zaprašena in starec si gre z roko preko oči, ker jih bode prah. Veter piha in ni prav prijetno. Pravkar je oddrvel mimo avtomobil. Tudi otrok pridrvi sedaj in nehote dregne v starčka s šolsko torbo. »Da bi te!...« Že ga ni več- Izginil je v oblak prahu ali pa v kaka vrtna vrata. Starček pač slabo vidi. Bilo je dekletce in komaj je zaloputnilo vrata za seboj, je postalo s pridržano sapo, da bi umirilo. Kaj poreče mama, če jo vidi tako zasoplo? In mama pogleda skozi okno. »Majda! — Pridi hitro sem!« Joj, kako jezen obraz. Majda ve, da bo sedaj huda predla. Vendar mora iti, četudi bo hudo. Ve, da mora iti. Čisto brezbrižno se pomika naprej in lepo odpre vežna vrata. Z aktovko maha sem ter tja, kapico pa ima po strani in kratki, plavi lasje silijo dz nje. »Kje si bila?!« »V šoli.« »Mar so te že naučili gledati na uro? — Že zdavnaj bi morala biti doma.« Ona molči. »Kod si hodila?« »Z Vero sem šla do njenega doma in ...« Na njenem obrazu je izraz obupa in prepričanosti obenem in želi, da mama to ■opazi. ’ »S kom ?!« »Z Vero« Sedaj pa jo je zares strah. »Veš, spremila sem jo ...« »Kdo ti je pa rekel?« »Deklice so rekle naj grem.« »Deklice! Tako! Jaz ti bom dala deklic! — Če ti one rečejo ubogaš, ko ti jaz ukažem, da moraš precej domov, sploh nimaš ušes. — Veš, koliko je ura? Dve. Sedaj boš zaprta in brez kosila. Jaz sem bila ie v strahu, da se ti je kaj pripetilo, ti pa...« »Saj sem že jedla.« Zvenelo je, kot da bi mamo hotela imeti za norca. »Kje ?« »Pri Veri.« A kaj je bilo mami vendar, da ni hotela danes ničesar razumeti? Saj ni prvič, ko ne pride naravnost domov. Pa sploh noče, da bi šla k Veri. In sedaj še to, še tepe jo! Oj! Oj! Tepe jo, da sama ne ve zakaj. Ona pa vriska. Da, najglasneje kar more. Še, še bo vriskala, da, še, pa naj ji mama kar ukazuje, naj bo liho. Zakaj jo pa tepe, če mora tudi molčati ? Ne, kričala bo. da, da, kričala! Tako. da! Saj, saj končno ne boli tako zelo — a mama naj kar misli, da boli. Dovolj, dovolj! Ne bo kričala več, ne bo več šla z doma! Ne. mama, zdaj pa dovolj, sedaj boli. Prav zares boli! —• Zdaj je pa sama. Tepena je bila in mora biti sama in ne sme kričati, a se ji tudi ne da. Kako krivični so do nje, ona je dihala in se premikala na stolu, kot da bi ne sedela. Mama je pogledala noter in jo ogrnila, da ji ne bo mraz. Poljubila jo je na čelo in jo pustila, naj spi dalje. Imela je važno delo in morala ga je dovršiti, preden se bo Majdiča zbudila. Ko je Majda odprla oči, je bila že tema. Ni se takoj zavedla. Ustrašila se je samote in začela glasno jokati. Sedaj je bila jezna na vse, še na samo sebe in na svoj jok. Le čemu? Zakaj vse to? Zakaj ni nikogar? Mama je odprla vrata: »Majdiča, pozno je, ne boš prišla v kuhinjo?« Njen glas je bil mehak in otroka je to razdražilo. Ni odgovorila, le vstala je in se malomarno premikala proti luči, ki je sevala od kuhinjskih vrat. Ni jokala več, sram jo je postalo solza. Smukoma je odprla vrata, da pokaže, da še ni podlegla, a obenem ker si je zaželela toplote fin svetlobe. V zagonu je prišla do srede kuhinje in obstala: čisto brez besed, s širokimi odprtimi očmi. Imela je pred seboj jaslice in drevesce, ki jih je osvetljevala nežna svetloba sveč. Mama je ogrnila luč, ki je visela s stropa in od jaslic je neznansko mehko vabilo. Ne da bi odmaknil pogled, se je otrok počasi prestopil naprej, tiho, skoraj brez diha. Prišla je do roba in se nalahko dotaknila maha, nato je dvignila ročici, da ne bi kaj poškodovala. S pogledom je božala ovčico za ovčico in bilo ji je, kot da si ne upa pogledati v hlevček. Dete v jaslih je bilo rožnato nežno in Majdino srčece je zajel val topline, ljubezni in kesanja. Rada bi bila izpre-govorila, a ni mogla. Začutila je, da ji nekaj sili v oči, Dete pai se je blaženo smehljalo. Ni mogla odtrgati pogleda z njegovega obličja, dokler ni začutila nekaj poleg sebe. Mama je pokleknila k njej in jo gledala. Majdico je začelo dušiti v grlu... Strastno je objela svojo mamico okrog vratu in se skrila v njeno rame. Zaihtela je. Nežna roka jo je božala po laseh, dokler se ni umirila. Še bolj se je privila k materi. »Ne bom več,« je dahnila in še dolgo ni hotela pogledati iznad maminega ramena. majhna, pa vendar ji ne prizanesejo. Najraje bi, najraje hi... se sama premlatila, da bi vedeli, kaj to pomeni! Pa naj še tako razsajajo, ona bo šla k Veri! Da, šla bo, čeprav jo je mama tepla! Čeprav je bolelo. Narol>e, prav zato bo šla, da jim pokaže. Zazdelo se ji je, da jo zebe. O, kako jo zebe! Pa burja piha zunaj in prav gotovo sili noter skozi špranje. A ne bo potožila, ničesar ne bo rekla mami. Naj le vidi, kako trpi zaradi njene hudobije. O, še zasmilila se ji bo, a Majdo to ne bo ganilo, le trpela bo naprej. Tudi zaspana je, a ne bo spala. Noče. da bi mama mislila, da počiva. Saj bo skoraj tema ... ali naj prižge luč? Ne, kar V temi bo čakala ... da, v temi ... iker so hudobni z njo ... zelo ... hudobni. Nevede je sklonila glavico na mizo in zaspala. Ni bilo globoko spanje in brez sanj. Nemirno je PISMO V NEBESA V majhni gorski vasi je nekaj dni pred božičnimi prazniki poštar našel med drugo korespondenco drobno pisemce, naslovljeno na božje Dete v nebesih. Čeravno je bil naslov zadosti natančen, mu je vendar to pismo delalo preglavice, ker ni vedel, na kak način bi ga dostavil Naslovljencu: zato se mu je zdelo najboljše, da pošlje pismo glavnemu poštnemu ravnateljstvu v Bern, da tani odločijo kako in kaj. Tudi pri glavnem ravnateljstvu si niso znali pomagati: pismo je bilo zadosti frankirano in s pravilnim naslovom; z nebesi pa, na žalost, švicarska pošta nima nobene zveze. Zato so sklenili, da pismo odprejo in pogledajo, za kaj se gre. Odprli so in čitali: »Ljubo božje Dete! Ti me dobro poznaš, zato prav gotovo veš za vse moje dnevne zadrege in težave, za vsp mojo revščino. Rad bi odplačal nekaj dolga ter kupil najpotrebnejše družini, za kar bi potreboval 1.000 frankov. Prosim Te, da mi jih pošlješ, tako bom imel z družino po Tvoji dobroti najlepše božične praznike. Tvoj vdani N. N.« * Gospodom pri ravnateljstvu se je srce omehčalo; zbrali so skupno 500 frankov ter jih s poštno nakaznico poslali na določeni naslov. Nakar se je ta zadeva pozabila. ^'£2.. . ffv> - : ’ • Kako so se pa začudili, ko je štirinajst dni po Novem letu prišlo drugo pismo z enakim naslovom. Tudi to so odprli in čitali: »Preljubo božje Dete! Ko se Ti najsrč-nejc zahvaljujem za 1.000 frankov, ki si mi jih poslalo, Te moram na nekaj opozoriti. Za primer, da bi mi hotelo še kdaj poslati kakšno darilo, Te prosim, da se ne poslužiš pošte, marveč mi pošlješ na kak drug način. Na pošti namreč niso vsi pošteni. Od tisoč poslanih frankov so ti lumpi obdržali polovico zase ter mi poslali samo 500 frankov. Tvoj hvaležni N. N.« (Alesec katoliškega tiska Ne pozabimo na dolžnosti, ki jih imamo kot katoličani, da: ZA TISK MOLIMO, KATOLIŠKI TISK BEREMO, KATOLIŠKI TISK NAROČAMO, KATOLIŠKI TISK ŠIRIMO, KATOLIŠKI TISK BRANIMO, KATOLIŠKI TISK PODPIRAMO. ŠIRITE NAŠ LIST ! Kaj je videl sv. oče 2. decembra 1954 ? Po neprevidnosti neke osebe je pred dobrim mesecem zašla v dnevni tisk vest, da je sv. oče v svoji bolezni, ko so ze tudi zdravniki trepetali za njegovo življenje, videl ob svoji postelji Jezusa. To senzacionalno vest so domišljavi časnikarji v vseh neresničnih potankostih povečevali, kakor pač oni znajo. Vse to se je zgodilo brez vednosti in proti volji sedaj ze ozdravljenega sv. očeta, ki je želel ta intimni dogodek ohraniti zase. Razumljivo pa je, da bi verniki sv. katoliške Cerkve le radi zvedeli, kaj je resnice ob tem mnogobesednem poročanju časopisja. Najbrže je prav zato vatikansko glasilo Osservutore Romano v svoji štev. z dne 11. decembra t. I. prekinilo svoj molk in je v dolgem članku pod naslovom »C il Signore« podalo popis prikazni, ki jo je imel sv. oče, z besedami, ki jih je on sam povedal dne 2. decembra 1954. Takrat ga je prišel okoli 9.. ure v uradnih poslih obiskat visoki cerkveni dostojanstvenik. Ta si je takoj po av V torek 13. decembra popoldne so spremili k zadnjemu počitku gospo Terezijo Sancin, vzorno mater znane in ugledne družine iz Skednja. Pogreba so se udeležili šolski otroci in številni Tržačani. Saneinova mama je dočakala 84 let. V svojem življenju je morala veliko delati in je lepo vzgojila svoje otroke. Trud ji je bil bogato poplačan, saj so njeni sinovi dosegli lepe uspehe v tukajšnjem kulturnem življenju. Bog naj ji poplača ves njen trud. Globoko prizadeti družini pa izrekamo naše sožalje. Boljunec Končno se le bliža rešitev za našo vas. ki bo enkrat tako ali taiko dosegla večletno pravdo za mir in varnost okrog kamnoloma. Dolinska občina je pritisnila sedanje podjetje ob zid: ali mora vse naprave popolnoma prenarediti ali pa pustiti ■kamnolom. S tem ukrepom smo zadovoljni brez izjeme vsi. Nemogoče je kar naprej prenašati ropot strojev, prah m celo živeti v nevarnosti, ko pokajo mine in leti kamenje na vse strani. Želimo našim delavcem v kamnolomu, da obdržijo svoje delo v vsakem primeru. Če bo občina izročila kamnolom drugemu bolj vestnemu podjetju, bo gotovo najprej poskrbela tudi za dosedanje zaposlene delavce. Grd zločin v Lonjerju V soboto 17. decembra popoldne je šla Marija Zorzin v stanovanje svojega 66-let-nega svaika Antona Zorzina. Vsa prestrašena je opazila, da leži mrtev na tleh. Iz sobe se je pa valil gost dim. Kmalu je prišla na kraj zločina policija in rešilni avto. Nesrečnemu Antonu Zorzinu ni bilo mogoče več pomagati. Policija je odkrila krivce, ki so Zorzijiov lastni brat, svakinja in njena sestra. Vsi trije so obtoženi umora in prijavljeni sodišču. Novo župnišče na Opčinah V enajstem letu po koncu vojpe bodo Opčine končno dobile novo župnišče. Staro župnišče je bilo porušeno pri bombardiranju leta 1943. Sedaj gre delo h kraju. Če ne bodo nastopile posehne zapreke, se bodo openski duhovniki meseca februarja lahko vselili v novo župnišče. Vsa pretekla leta so se morali potikati po tujih stanovanjih. Nujno bi bilo, da bi tudi grdie razvaline v bližini eerkve čim prej odstranili, ker zelo motijo estetiko kraja. Obmejni promet in Opčine Nikjer na Tržaškem ne moremo razvoja norega obmejnega prometa tako dobro opazovati kot na Opčinah. Milino nas gre večina Kraševcev, ki jim je po tolikih letih dana možnost, da obiščejo svoje prijatelje in znance. Zlasti ob nedeljah je na Opčinah zelo živahno. Slabo je. le to, da si naši obiskovalci zaradli strogih vabutnih,' predpisov in nizke življenjske ravni ne morejo dosti pomagati. Upamo, da 'bodo odgovorni našli zadovoljiv način, kako odstraniti to oviro, saj bi tako postal obmejni promet mnogo bolj plodovit in koristen. Slava B. Padriče Naša vas šteje komaj 250 ljudi. Če pomislimo, da jih je v bližnjem istrskem begunskem naselju okrog 3 tisoč ljudi, nas je skoraj strah. Ceste, ki so pred enim letom samevale, so sedaj polne ljudi, ki se neprestano samo šetajo gor in dol in čakajo boljših dni. Ob pogledu na te ne-. srečne ljudi se človek večkrat vprašuje, kako da ni za te begunce boljše rešitve kot je sedanja? Ali res ni mogoče, naseliti jih po drugih pokrajinah in jih na kakršenikoli način zaposliti z delom? In ali ni za državo ogromna ekonomska škoda, da redi brezposelne, da ne govorimo o moralni škodi. Brezdelje je slab svetovalec. Božič na radiu 11.30 Vera iin naš čas. 12. Oddaja za najmlajše - M. Jeras: Male zvezdice veliki božični večer. 13.30 Reklamna voščila nato Voščila otrok.. 14.30 Glasba po željah. 19.15 Po domovih naših dedov. 21. Radijski oder - Johamnes Hendriich: In odvedel ju je v Egipt. Z GORIŠKEGA Božičnica v Gabrjah Gabrska šola je v nedeljo, 18. t. m., pripravila prav lepo božično prireditev. Za to priliko so pripravili oder kar v šolski sobi. Za začetek so zapeli nekaj božičnih pesmi; tem sta sledili dve deklamaciji. Ugajal je prizor »Sveta noč«, ki so ga spremljali s petjem. Če pomislimo, kako malo je bilo pevcev, in še ti iz vseh razredov, moramo priznati, da so pesmi še kar dobro zapeli. Glavna točka božičnice pa je bila trodejanka »Ubogi Je-zuščekn, ki je otroke in odrasle popeljala v skrivnost svete noči. Bila je dobro podana, z ozirom na ozek in strnjen prostor. ki je bil igralcem na razpolago. Posebno lepo je bilo na koncu igre. ko so se pesmi igralcev pridružili tildi vsi navzoči, tako da je toplo božično razpoloženje zajelo vse. Poleg darov, ki so jih otrokom pripravili starši, in najrevnejšim občina, so prejeli vsi tudi zavojček Dobrodelnega društva iz Gorice. Božičnice so se udeležili starši in prijatelji otrok v polnem številu. Kulturni večer \ SKPD je preteklo nedeljo priredilo v dvorani Brezmadežne kulturni večer v proslavo desetletnice našega katoliškega tednika s pestrim sporedom. Daljše poročilo o tem v prihodnji številki. Seja občinskega sveta V petek dne 16. decembra je imel go-riški mestni svet svojo redno sejo. Med drugim je podžupan Poterzio podal dolgo poročilo o obračunu mestnih podjetij za leto 1954. Občinska podjetja so imela v lanskem letu 11 milijonov čistega dobička, to je predvsem zasluga blokiranih cen bencina in pa povečanega števila potrošnikov. Z novimi bloki hiš se je število potrošnikov povečalo za 1.100. Občinska podjetja so potrosila za nove napeljave 24 milijonov Ur, za popravila stare mreže pa okrog 7 milijonov. V Loeniku so lansko leto zgradili novo transformatorsko postajo, v ulici Bosehetto pa so jo obnovili. Napeljali so 1860 m novih električnih vodov in položili 1717 m plinovodov ter 376 m vodovodnih cevi, veliko cevi pa so obnovili. V juniju 1954 je bil' sklenjen z Jugoslavijo sporazum o dobavi vode. Ta sporazum bo veljal do 16. sept. 1957. Goriška uprava plačuje Jugoslaviji za vsak kubični meter vode 7,50 lir. od katerih prispeva vlada lir 2,50. Obračun občinskih podjetij je bil soglasno sprejet. Aleksandra Fornasiero se bo vrnila Aleksandra Fornasiero iz Gradiške, o kateri smo zadnjič poročali, se je po dobro prestani operaciji vrnila v Gradiško. Kirurg Olivecron«, ki jo je o.periral, je izjavil, da je operacija dobro uspela, vendar bo potrebno še šest mesecev, da ho dekle popolnoma ozdravelo. Aleksandra se je, polna hvaležnosti do vseh, ki o ji pripomogli do skorajšnje ozdravitve, vrnila iz Štokholma. Ko bi ne bilo usmiljenih sre, ki so nabrala potrebno vsoto za dolgo pot in težko operaeijo, hi danes bila še vedno nesrečno, bolno dekle. POZIV USMILJENIM SRCEM! Slovenski izobražence, ki je prispel iz Jugoslavije in je brez vseli sredstev prosi za kakršnokoli pomoč. Darove sprejem* uprava lista. Vesele božične praznike in srečno novo leto želijo: Kavarna - bufet - bar cofu: Gorica, ul. Mameli 4 - Tel. 34-78 Trgovina čevljev AND. ČOTAR Gorica, ul. Rastello 34 - Tel. 36-67 Mesnica in mesni izdelki RUDOLF VOLK V Gorica, ul. Marconi 4 - Tel. 28-81 Trgovina čevljev ”j^Ipuia” Gorica, Corso Verdi 34 - Tel. 25-17 Zaloga drv in gradbenega materiala 'TZudolf - ^uljan Gorica, ul. Duca d’Aosta 29 - Tel. 27-08 Zaloga drv in premoga IVAN VETRIH Gorica, ul. Lantieri 5 - Tel. 25-27 TISKARNA udin SORICA - RIVA PIAZZUTTA IB - TEL. BB-7B V# ŽUPNIJA BAZOVICA Vsem starim in novim naročnikom Katoliškega glasu iz Bazovice, Gročane, Gropade, Padrič, Peska in Drage ^Klnod ooccma fj^ojooica Vsem svojim sotrudnikom in zvestim obiskovalcem iz Bazovice in okolice v* Trgovina K.ERZE Trst, Piazza S. Giovanni 1 MLEKARNA BOŽIČ-ŽAGAR ROJAN Trgovina jestvin BAK Trst, ul. S. Cilino 34 Trgovina in pekarna Jerjan Josip Dolina Trgovina jestvin Bidovec Rudolf Trst, ul. Genova 13 Mesnica Pangerc Ljubi Dolina Vesele božične praznike in srečno novo leto 1956 vošči vodstvo Slovenske demokratske zveze v Italiji vsem Slovencem doma in po svetu ter vsem miroljubnim narodom in ljudem. Naj iz betlehemske štalice v sleherni dom in rjied narode posije luč pravičnosti, ljubezni in miru ter pokaže pravilno pot k medsebojnemu razumevanju in spoštovanju ! S toplo željo, da se v letu 1956 priznajo Slovencem v Italiji vse pravice, ki jim pritičejo, kot ljudem in državljanom: VODSTVO S D Z V ITALIJI SLOV. KAT. AKADEMSKO DRUŠTVO GORICA vošči prijateljem in kolegom vesel božič in srečaio novo leto. MLADENIŠKA MARIJINA KONGREGA-CIJA V GORICI vošči vsem članom doma in po svetu ter .njihovim svojcem blagoslovljene božične praznike in sreče v novem letu. Odgovorni urednik: msgr. dr. Fr. Močnik Tiska tiskarna Budin v Gorici OGLASI Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski L. 20, osmrtnice L. 30, več 7“/« davek na registrskem uradu. Dr. GILBERT DELNERI ZDRAVNIK ZA NOTRANJE BOLEZNI, REVMATIZEM, ATRITE, ŠIATIKO, SKLEPNA VNETJA SE JE PRESELIL v novi ambulatorij v palači »ESSO« v ulici Romu 2 1. Sprejema od 10.-12. in od 15.-18. ure -(Telefon 23-12). Naslov osebnega stanovanja jc Trg Tom-maseo 9 (Placuta) - Telefon št. 51-84. KINODVORANA V BAZOVICI Vas vabi ob božičnih praznikih k naslednjim filmom: Ujetnik iz Zcnde (Prigiomiero di Zenda) - tecnieolor M.G.M. na Božič in Štefanovo. Bohemove sanje (Sogno di Bohern) tecni-color Warner na Silvestrovo in novo leto. Začarani vrt (Giardino ineantato tecnicolor Warner na Tri Kralje. Predstave ob 17. - 19. in 21. uri. Pridite, zadovoljni boste ! ! ! Trgovina jestvin in gostilna Salmič Bazovica Trgovina in pekarna Strajn Avguštin Dolina GORIŠKA MOHORJEVA DRUŽBA želi vsem članom in naročnikom blagoslovljen božič! Blagoslovljen Božič, poln tihega srčnega veselja im srečno novo leto želi vsem dobrotnikom, znancem in prijateljem VODSTVO SLOV. ALOJZIJEVIŠCA SIROTIŠČE SVETE DRUŽINE želi blagoslovljene božične praznike vsem dobrotnikom in znancem! SLOVENSKA KATOLIŠKA SKUPNOST V TRSTU vošči svojim članom, somišljenikom, prijateljem in vsemu slovenskemu ljudstvu vesel in blagoslovljen Božič! ODBOR DOMA KAT. SLOVENCEV V GORICI želi vsem darovalcem, prijateljem in vsem rojakom, tu in po svetu, božični mir in blagoslov ter se jim obenem zahvaljuje za podporo tudi v preteklem letu. ——-------------------------------,------ DEKLIŠKA MARIJINA DRUŽBA V GORICI r vošči svojim sedanjim in bivšim članicam ter njihovim družinam mir, ljubezen in blagoslov božjega Deteta. DUHOVSKA ZVEZA SRCA JEZUSOVEGA V GORICI izraža za božične praznike svoja vdana voščila prevz. g. nadškofu, vsem sobratom in vsem ljubim vernikom, naj ostane božji mir in blagoslov z nami vsemi! SLOV. VINCENCIJEVA KONFERENCA V GORICI vošči vsem rojakom, naj jih ob božičnih praznikih in v novem letu Dete Jezus blagoslovi z vsem svojim blagoslovom! VODSTVO IN GOJENCI MARIJ ANIŠČA NA OPČINAH »oščijo blagoslovljen božič in srečno novo leto vsem svojim dobrotnikom. OBVESTILA NEDELJA ZA NAŠ TISK Čč. gg. dušne pastirje, iki še niso poslali nabirke tiskovne nedelje, vljudno prosimo, naj jo čimprej pošljejo na upravo lista ali v Alojzi jeviišče, vsekakor pa do novega leta, da za no.vole.tno številko pripravimo poročilo o tisikovni akciji. POLNOČNICA PRI SV. IVANU V GORICI Kot prejšnja leta bomo tudi letos imeli v cerkvi sv. Ivana v Gorici polnočnico, kjer bomo ob naših lepih božičnih pesmih doživljali svetonočno skrivnost. LISTNICA UREDNIŠTVA Za novo leto izide na.š list v četrtek kot običajno. LISTNICA UPRAVE Pozivamo vse, ki imajo zaostalo naročnino, maj v teku meseca januarja poravnajo. Vsem. ki dolgujejo več kot eno leto naročnine, bomo s prihodnjo številko list ustavili. Prosimo pa jih, da prej naročnino poravnajo, zakaj vsako blago je treba plačati; list tudi. POPRAVEK V zadnji številki našega lista smo pomotoma napisali pod sliko na 4. strani Zbor iz Gropade. Ni pa to zbor iz Gropade pač pa iz Gročane in Gročana, ki šteje komaj 30 družin, je laibko ponosna, da ima svoj pevski zbor. DAROVI ZA SIROTIŠČE SV. DRUŽINE Podporno društvo ■ Gorica, božični dar, 25.000; Marijina družba - Gorica 1.000; N. N. - Katinara 3.000; N. N. - Gorica 1.000; Marica 1.500 lir. Za vse plemenite in velikodušne dobrotnike bomo pri jaslicah posebno molili, naj jim božje Dete naikloni obilo milosti in blagoslova. * ZA MARIJANIŠČE NA OPČINAH je darovala Marijina družba iz ul. RLsorta v Trstu 15.000 lir. Za velikodušni dar iskren Bog plačaj! poravnajte naročnino!