50. štev. V Kranju, dne 16. decembra 1905. VI. leto.
gorenjec
= Političen in gospodarstvi list =
Izhaja vsako soboto zveč<»r. — Stane za :elo leto 4 K, za pol leta 2 K, za četrt Uredništvo in upravništvo se nahaja v hiši št. 105 nasproti župne
leta 1 K. Za druge države stane K 5-t>0.  Posamezne številke po 10 vin. — Na cerkve.  —   Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnina, reklamacije,
naročhe brez istodobne vpošiljalve naročnine se ne ozira. — Za oznanila se oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi plačuje za petit-vrsto 10 vin., če se tiska enkrat, za večkrat primeren popust. naj se izvolijo frankirati. — Rokopisi se ne vračajo.
Kmetski pogovori.
V boju sa obstanek.
IV. * «Kdor se ne da poučiti, ne bo nikdar moder 1» Ta izrek, ki se bere v sv. pismu, je značilen.  «Kdor zaničuje se sam, podlaga je tujčevi peti!»
Vsi stanovi, od najpotrebnejšega do naj-neznatnejšega, se družijo. Samo združenju se imajo zahvaliti, da niso izginili s pozorišča. — Ko bi kmelskega stanu pri nas ne vzdrževala življenska potreba, bi bil že davno izginil s pozorišča. Zato pa, ker ga vzdržuje pri življenju samo naravna sila in neizogibna potreba, prepušča se temu naravnemu vzdrževanju ter se ga izkorišča, kolikor se ga more. — Podoben je konju, ki ga kupi — kakor pravijo — «konjski maternik», ki izkoristi njegove najskrajnejše sile, izmozgaga; z zadnjimi močmi ga pritira do konjača. Le-ta mu izplača par goldinarjev za njegovo kožo, samo da ni «pri.se! v nič». Mučilec doda še par goldinanjev, da kupi drugega, in zopet se prične stara pesem.
Semtertja se nam vrže par goldinarjev podpore ali par dobrih besedi ali nikdar izpolnjenih obljub in mi delamo ter trpimo naprej. Ker tako ne more in ne sme ostati, je naša dolžnost, da si pomagamo sami 1 Pomagali si bodemo pa šele tedaj, če se gospodarski osamosvojimo in zboljšarno svoje premoženjske razmere. V dosego tega naj bodo posvečene te vrstice.
PODLISTEK.
V Bohinj In k bohinjskemu jezeru!
Potopisi in zgodovinski utrinki.   Piše Franjo P—c. » Dalje.
Bohinjska Bistrica.
Nadaljujmo svojo pot kar naravnost po cesti in se za danes ne zmenimo dalje za ono cesto ob naši desni, ki se vije po strmem med divjimi tesnjami in slikovitim pečevjem proti Srednji vasi in pod Studorjem čez Staro fužino mimo cerkvice Sv. Janeza do bohinjskega jezera. Piidemo do velikanske skale ob levem cestnem jerku, ki se je bogve kdaj utrgala raz strme pečine ob naši desni in pri kateri ob kvaternih nočeh «straši». Eni pravijo, da hodi nazaj mož, kateri je tam storil nesrečno smrt, drugi pa so ob takih nočeh
Ko sem bil v šestem letu, hodil sem že z očetom na polje. Kobacal-Sem med ročicami in seveda mislil, da orjem. Znanec vpraša očeta: »France, ali fanta že učiš orat?» «Ta bo za dom, se mora mlad naučiti kme-tovat,» odvrne oče. Povem vam, da sem bil ponosen na to, »da bom za dom», četudi sem prodajal še platno iz zadaj preklanih hlačic. — Le, kdor ljubi in spoštuje svojo rodno zemljo, izkušal jo bo neomadeževano prepustiti syojemu nasledniku.
Oglejmo si zanikrnega kmeta! Hiša, gospodarsko poslopje, poljsko orodje, živina : vse je zanemarjeno, zanikrno, polomljeno, mršavo; vse leži navskriž, kupi blata, med blatom se meša stelja, mrva, trske, polomljene vile, ročice, strgani čevlji. Na ograji se suši kaka luknjasta vreča od pomladi do jeseni čez zimo, dokler ne razpade. — Čez vso to nesnago hodi dannadan, preriva vozove, kolne, kliče pomagat, potiskat. — Oe pride k hiši tujec, ga je nekoliko sram, pa navadno je teh kupov blata krivo le vreme. Kdo bi imel veselje nad tako kmetijo? Da, taka kmetija je živ pekel in sramovati se je mora vsak gospodar. — Spomladi, ko se prične poljsko delo, iz vseh mogočih kotov znaša skupaj za oranje potrebno orodje. Lemež ni sklepan, pri plužnih kolih ni osnikov, motika se je izgubila, iz gradance je naredil pozimi k vozni lestvi roč. Pastir je že nakomatal vola, žili pri vojah sta potrgani. — Gospodar mora namesto na njivo h kovaču in v prodajalno, izpije tam frakelj žganja, malo postoji, saj
že celo videli samega živega vraga z velikimi rožički, dolgim jezikom, pa kratkim repom. No, kdor hoče vse to in ono pogledati, to stori tudi brez nas, ki hočemo še pred večerom priti na Bistrico.
Evo Vam, tu jo imate! Prekoračimo leseni most, pod katerim prekopicuje naša znanka Bohinjka svoje peneče bistre valove, naprej doli proti tesnjam, katerim smo ravnokar srečno ušli. In tam onstran mostu, že smo na tleh romantične Bistrice. V obližju tega mesta — tako pripovedujejo stari Bohinjci — so za francoske dobe na Kranjskem sotorili Fiancozje, to se pravi, dopadel se jim je kraj in rekli so svojemu poveljniku: Gospod, tu nam je dobro, napravimo si šotore in ostanimo tukaj. In res, tako se je zgodilo. Pa zgodilo se je tudi, da so si dali donašati le-tu sem po Bohinjcih potrebnega živeža zase ter za živino, pa da so vse, kar so prejeli od Bohinjcev, tudi dobro in pošteno pla-
ne more na polje, ker mora čakati na kovača; pastir sedi na jaslih in žvižga in gospodinja se krega nad dedcem, ker ne more od doma. Gospodar je hud, ker ni denarja, da bi kupil
nove žile in dal kovaču plačo — —--
Kreg in prepir je gotov. Med tem mine dan, dragocen dan je zamujen, drugi dan je dež, voz s poljskim orodjem sredi dvorišča na dežju naložen in — — —
Gotovo se ne more nikomur priljubiti taka kmetija. Na nji se rije tjavendan naprej. Mnogo skrbi, mnogo trpljenja, pa malo kruha in, kar je najhujše, nikdar ni zado-voljnosti. Ni čuda, da tak gospodar popolnoma otrpi in se sramuje svoje kmetije in svojega stanu.
Oe hočemo, da nam bo dajala kmetija res koristi in veselje, brigati se moramo zanjo vse drugače. Poglejmo druge stanove! Kdor se briga za svoja opravila, lahko izhaja, je spoštovan in veljaven; kdor pa zanemarja svoja opravila, takega se povsod znebe kar najhitreje. Advokat, ki nima v redu svojih spisov, bo malo zaslužil i. t. d. Na naših kmetijah ne moremo govoriti o glavnih dohodkih. Pridela se navadno samo toliko, da je za dom in za davke.
Dopisi.
Iz Škofje Loke. Ni moj namen podrobno Vam poročati o zadnjem občnem zboru naše »Narodne Čitalnice*. To bode iz-
čali. Stari očanci, navdahnjeni po svojih očetih in starih očetih, se kaj radi spoštljivo še dandanes spominjajo gospodov Francozov. Pa zdajci že stojimo pred restavracijo »na pošti», ki nam nudi vsega, česar želimo. Ob času sezije je pošta običajno prenapolnjena z delom. Zatorej se vsedimo na rt pri cesti in prijazne gospice Bevceve nam bodo rade postregle s pristnim okrepčilom. Niti abstinentov ne spode izpred gostoljubne hiše in če je kje, v Bevčevi restavraciji dobiš vedno dobrega, pristnega malinovca, domačega pridelka. Zadovoljni s postrežbo, ostaviti nam je kmalu sicer lep in prostoren vrt, ki pa bi bil lahko uzor restavracijski vrt celega Boli uja, kajti vsak tujec je takorekoč primoran, da se tako ali tako zglasi v restavraciji »na pošti.. No, kar se ni, še lahko bo in mi bi kaj tacega g. lastniku Bevcu privoščili prav tako iz srca, kakor nimamo na romantični verandi prve bistriške restavracije g. Ivana
vestno storil Vaš stalni g. dopisnik. Omejiti se hočem le na kratko označenje nastopnih reminiscenc. Ob  obilni udeležbi čitalničnih članov je  bilo zborovanje dokaj živahno. Razni sprejeti nasveti bodejo pa, ko se re-alizujejo, brez dvoma uspešno vplivali na še večji razvoj društva in mu privedli tudi one člane, ki se iz neumljivih mi vzrokov odtegujejo vsakršnemu sodelovanju v društvu. V svojem pozdravnem govoru je bivši g. predsednik s posebnim patosom povdarjal, da je čitalnica lahko ponosna na svojih 79 članov* kajti tako število od svojega postanka I. 1862 do danes še ni dosegla. Želim le, da bi vsi člani bili tudi prešinjeni navdušenosti za čitalnico in da bi se zavedali svoje narodne dolžnosti v toliki meri, da jo obdržimo ne le na sedanji višini, temveč da tudi s primerno agilnostjo delujemo za njen daljni razvoj. Dobro je naglašal novi g. predsednik, da je že v naravi slehrni stvari, da se giblje, kajti v gibanju je napredek, v mirovanju, v letar-giji pa je gotovi pogin! V tem gibanju, v tem delovanju pa se moramo tudi medsebojno podpirati, ako hočemo, da naše delo sploh kaj koristi. Zato moram naglašati, da je bilo neumestno, ker so se zagrešile nekatere nekorektnosti proti dolgoletnemu za napredek čitalnice vneto delujočemu članu, ker se je napram njemu zastopalo tako stališče, ki ga je po eni strani sicer smatrati kot hipni dobiček, po drugi pa bi se društvu še več škodovalo. Tudi pritožba nekega mlajšega člana^ ki se je skliceval na notice v zadnjem »Gorenjcu«, v kateri je bilo med drugimi tudi govora o sodelovanju mladine, — češ, saj se «mladino» in   «domačine» ostenlativno zapostavlja, baje zato, ker se jih ne voli niti v odbor — bi bila povsem lahko izostala. Še vsem nam je v svežem spominu, kako se je na lanskem občnem zboru o tem precej na dolgo debatiralo, in se je, naravnost rečeno, hotelo doseči uprav to, kar je plediral omenjeni član, a brez vspeha. In tudi letos je bilo to prizadevanje onemogočeno v gotovi meri, iz vsem znanih vzrokov. Sicer to je itak postranska stvar, kdo deluje, da se le dela in najsi je dotični v odboru ali ne. Le dobre volje je treba. Saj menda vsakdo ve, da odborniška mesta pri naših narodnih društvih niso nikake sinekure in da ima vsak odbornik poleg svojih vsakdanjih skrbi še za društvo mnogo dolžnosti, ki mu jih predpisujejo pravila in ki se določajo na
Mencingerja prav ničesar druzega želeti, kakor da jo obseva večno poletno solnce s svojimi zlatimi žarki. Ali da v svojih željah nismo preobjestni, počakajmo, da se mimogrede zglasimo še pri brhki Gorenjki, v restavraciji gospice Albine Ažmanove iz znane rodbine in restavracije na Bledu. V Bohinju je z gostilnami povsod zvezano še kaj druzega, za turista neobhodno potrebnega. V prvi gostilni smo dobili, ali bomo lahko še dobili pošto, tukaj v Ažmanovi restavraciji pa si naročite tisti, ki me mislite v kratkem pri bohinjskem jezeru zapustiti ter se vrniti nazaj na Bled, omnibus, ali poseben voz pod ugodnimi pogoji. Brat gospice Albine je znan iz-vošček prve vrste v Bohinju. Torej že iz tega razloga ne smemo mimo iti. Sicer pa je v Bohinju še mnogo drugih izvoščekov, za katerih imena nam je treba vedeti, kajti lahko se včasih prigodi, da tega ali onega ne dobimo, ker je že oddan. Torej, kdor hoče
zborih. In kolikokrat je taka služba združena še z drugimi neprijetnostmi ali pa z materi-jalno škodo sploh? Za boga, ne smešimo se s takimi malenkostmi in ne ozirajmo se toliko na osebne časti, kolikor na stvar, za katero se gre. V prvi vrsti bodi naša skrb, da si izvolimo ta odbornike naših narodnih društev osebe, ki so pravi in dobri rodoljubi slovenski, značajne može, ki so za pošteno narodno stvar z vso dušo vneti in da so poleg tega še tudi zmožni izvrševati poverjeno jim in od njih prevzeto nalogo, za katero se pravzaprav morajo le žrtvovati in slednjič, da imamo v njih tudi tako jamstvo, da obdrže društvo vodno kot torišče naše narodne prosvete. Zatorej nc delati nepotrebne razlike med narodnimi delavci. Sličnih smešnih nazorov in anahronističnih predsodkov se moramo vsekakor otresti, ako hočemo kdaj dočakali, da tudi nam Slovencem se bodejo vremena zjasnila!
Iz Krope. Naš župnik Honigmann je pa zares predrzen človek, da si upa poslati popravek na istinit dopis o njegovi pohlepnosti po denarju. Umrla Reza Kožuh je zapustila 800 K, to mi vzdržujemo. Ako Honigmann prizna samo 500 K, je potemtakem 300 K izginilo že na smrtni postelji Reze Kožuh. Seveda ui nikjer pojasnila, kam je izginilo teh .'MM) K. Honigmann zanikuje, da ni Reze pripravil do tega, da bi zapustila denar cerkvi. Kdo pa mu verjame? Honig-manna vprašamo, zakaj hodi obiskavat samo take bolnike, pri katerih čuti denar? Zakaj n. pr. ne gre nikdar obiskat kakšnega reveža v špital ali drugo hišo ? Sicer pa bi bila Ho-nigmannova dolžnost, da bi take nevedne ljudi, ki imajo revne sorodnike, pa zapuste denar cerkvi, da bi jih poučil, da so revni sorodniki bolj potrebni, da se jim zapusti kakor pa cerkvi. Zakaj vedno le za cerkev beračite? Zato, da se več premoženja nabere cerkvi in obresti že vemo, v katero malho lete. Ali ni res, gospodine Honigmann? Honigmann trdi, da je dobil brat Reze Kožuh svoj delež. Dobro! Pove naj še to, kolik je bil tisti delež? Delež dedščine po sestri, ki zapusti 800 a, mora biti večji, kakor nekaj kron in stara šara. Ta revni brat je tak siromak, da največkrat še kaj kuhati nima, ali je prav, da potem ded-ščino po sestri dobi Honigmannova nevesta — cerkev. Ali je to krščansko bratoljubje, ki odjeda siromaku njegov postavni delež.
imeli izvoščeka ali za k jezeru ali okrog Bohinja, ali pa, če se ne pelje s pošto, oziroma z Ažmanovim omnibusom nazaj proti Bledu, so mu na razpolago poleg že imenovanega še ti-le gospodje: Mencinger (hotel in restavracija), Heinriher, Sušnik, Šimen, Ravhekar, Šoberle in Markeš. G. Markeš, na to že sedaj opozarjamo, bo zgradil prihodnje leto restavracijo v smeri proti jezeru in nabavil si bode omnibus z jako nizko ceno k jezeru in okrog Bohinja. — Sedaj jo krenemo desno za Až-manovo gostilno — kdor pa hoče tu prenočiti, ima mnogo lepih sob na razpolago — in komaj smo čez mostiček, že smo pod veliko košato lipo in na kiasni verandi že omenjene prve bistriške restavracije g. J. Mencingerja, po domače «pri Beeu» ali se bolj pristno bohinjsko: »na fabrč*. Zakaj «na fabrč*, to sledi prihodnjič.
Honigmann pravi, da ni šlo v farško bisago. Za božjo voljo, France, kako pa se pravi tisti bisagi, ki nima dna in je šlo tudi Rezinih 800 K vanjo? Če da kdo za «cerkev», ali je to kaj drugega, kakor tarška bisaga? Saj je to po večini vse v korist duhovniku, ljudje tako morajo sproti plačevati vse cerkvene potrebščine, svetniki in svetnice se pa ne ženijo, da bi jim trebalo dajati doto. Duhovniki zganjate denar skupaj samo v svojo korist, ne v korist cerkve. Honigmann se dela nedolžnega kakor angelj, kdor pa pozna njegovo naravo, pa že ve, pri čem smo z nedolžnostjo. Honigmann stanuje v hiši, ki je prava palača, tisti pa, ki so mu z žulji zgradili paL^o, morajo prebivati z družinami po luknjah. On je samec, pa potrebuje več kakor pet kroparskih družin. Za lepo poučilo pa Honigmannu še povemo, naj kar lepo molči, da ne bodemo pričeli zopet kronologično pii-občevati njegovo dušno pastirovanje in druge stvari. Svoj čas smo tega ljubega prijatelja že precej dobro okrtačili, tako, da je prenehal nekoliko s svojo ošabnostjo, sedaj pa hodi zopet na solnce prodajat maslo. Ta naš dopis lahko sedaj da v «rom». Nikar pa, da bi zopet kakšni Gašperšiči ali »žlahta* kako izjavo pošiljali v «Slovenca». To je prene-umno. Resnica se tudi z izjavami ne spravi s sveta. Resnicoljub.
Novice iz medvodske občine«
— Volitve še vedno niso razpisane, čeravno smo že opozarjali slavno vlado na to. Smovc zavlačuje, ker se boji računov. Pa ne bode pomagalo nič. Volitve morajo biti v najkrajšem času, potem bodemo pa lisjaku Si novcu spodnesli županski stol.
— Smovc bo jedel zopet ričet. Staknil je zopet (i dni, ker je obrekoval dva poštena občana. Prav mu je Smovcu. Vsa občina mu privošči to potico za božič.
— Učitelja Gormeka je tožil Smovc na okrajno sodišče v Škofji Loki, da pretepava otroke do krvi. Obravnava dne 7. t. m. pa je pokazala vso Smovčevo hudobijo, ter je bil učitelj Germek oproščen.
— Mlekarna na Svetju se otvori dne 18. decembra. Oddajalo se bode v mlekarno nad 1000 litrov mleka.
— Preškemu pomarančarju se vse smeji, ker tako »fehta* za »Katoliški dom». Naj le «fehta», delavci tako ne bodo mogli za to ničvredno stvar dati vsega denarja. Brence, Brence, imejte pamet in rajše molite brevir, kakor da delate same zdražbe.
— Pustotar iz Rakovnika bode sedel 14 dni in dvakrat na teden na trdem spal, ker je kradel čast župniku Antonu Ber-cetu. Kakor se vidi, imajo škofovi prijatelji in Brencetovi somišljeniki velik apetit na ričet, ker vedno iščejo, da dobe priložnost iti v luknjo.
— Pustotarjev France ali »milost božja*, kakor si sam pravi, je ušel od doma, ker ga tudi išče roka pravice zaradi njegovega dolgega jezika. Lepi katoliški ljudje so to.
— V zadevi sorskega dogodka je bilo zaslišanih že jako mnogo prič. Obravnave o tem še ni bilo. Kedar bode, poročali bodemo že natančno, da se bode videlo, kako je pustil škof zaklati poštenega fanta in kakšen patron je kanonik Sušnik.
I. priloga „Gorenjcu" št 50 iz 1.1905.
Jeseniške novice.
— Častni občani sopotrjeni! Deželni odbor je potrdil imenovanje častnih občanov. Le-ti se bodo polnoštevilno udeležili občinskih volitev. Ker tovarniška stranka, združena z župnikom Z«bukovcem, proti tej volitvi tako kriči, bodi izjavljeno od naše strani, da so se častni občani izvolili soglasno z odborniki kmečkih podobčin in da se je radi tega le-tem zagotovilo že takrat, da pridejo pri svoječasni volitvi v odbor pri oddajanju glasov od strani častnih občanov v poštev v prvi vrsti odborniki s Planine, Plavškega Rovta in Hrušice, ako bi ti propadli v III. razredu. To izjavljamo danes s tem namenom, da opozorimo vse slovenske volilce I. razreda na narodno dolžnost, katero smo dolžni vršiti proti onim, ki so v nedogled-nem času ostali na naši strani v prid Slovenstva na Jesenicah.
— Občinski možje. Ne samo iz besed komisarja Schittniga se da posneti, nego izvedeli smo iz jako verodostojnega vira, da namerava okrajno glavarstvo v Radovljici v zadnjem trenotku pred volitvami ugoditi reklamaciji Grossa & Comp. ter ga postaviti, in sicer najbrže kot edinega volilca v drugem volilnem razredu. Radi tega naj se skliče takoj seja, v kateri naj se naroči deputaciji štirih mož, ki se naj podajo takoj k deželnemu predsedniku g. Schwarzu ter ga prosijo, da se mora dotični paragraf našega volilnega reda tako ekstenzivno interpretirati, da se zlaga s § 15. obč. vol. reda za Češko, Predarlsko in Buko-vino ter da velja za H. razred isto pravilo kot za I. razred, da namreč mora znašati število volitev dvakrat toliko, kolikor je število odbornikov in namestnikov, v našem slučaju torej 24. Kajti odborniki se morejo voliti, ne pa imenovati. Poslanec in ljubljanski župan Hribar bo drage volje predstavil to deputacijo dež. predsedniku g. Schvvarzu.
— Čegava bo zmaga? Volilni imenik je razpostavljen in meseca jan. 1906 bodo razpisane volitve, če se bo vse v normalnem tiru vršilo. Veliko ljudi je na Jesenicah, ki nimajo pravega pojma o volitvah v občinski odbor, ker mislijo, da bo n. pr. Lukman s svojima agitatorjema Zabukovcom in Pon-gratzem, ki lahko precej šnopsarjev nagonita na volišče, tudi pri volitvah zmagal. Temu pa ni tako. V občinski odbor volijo trije volilni razredi. V tretjem razredu volijo vsi 24 letni občani, ki plačujejo n. pr. vsaj 1 v. direktnega davka. V drugem razredu so vpisani tisti, ki plačujeje velike svote davka. V prvem razredu pa volijo večinoma izobraženci n. pr. doktorji, učiteljstvo, duhovščina in častni občani. Kdor hoče torej imeti večino v občinskem odboru, mora gledati, da proderejo kandidatje vsaj v dveh razredih. Na Jesenicah je v prvem razredu 33 volilcev, v drugem 24 in v tretjem kakih 490. Slovenska napredna stranka ima večino v dveh razredih in bi bila prodrla tudi v tretjem razredu, da se ni Zabukovec prodal Lukmanu. Nas toraj ne sme najmanje ostrašiti Zabu-kovčevo rogovih/ nje, ker stoji kakor pribito, da bo tudi novovoljeni odbor po pretežni večini slovenski, ker bomo imeli odbornike dveh razredov in poleg tega še 6 virilistov.
— Drznost okr. komis. Schitnika. Vsled poziva nemškutarske stranke je priro-mal v soboto 9. t. m. na Jesenice komisar Schitnik ter prav drzno zahteval od župana, da
naj razpostavi volilni imenik. Ta nemškutarski komisar menda še ne ve, da je občina avtonomna oblast. Raznih Schitnikov bo treba še na Jesenicah priučiti primernega takta in olike. Lepših manir zahtevamo torej, gospod c. kr. komisar! Od zastopnika nemškega »Rittervolka* v Radovljici se sme to vendar zahtevati!
— Občinska seja, ki se je vršila z dne 10. t. m., je bila zaključena, predno je odbor končal dnevni red, vsled nasilstva klerikalno-nemškutarskih razgrajačev in radi uradne nerodnosti župana Klinarja, ki se je pri tej priliki razkrinkal kot dvorezen nož.
Tedenski politični pregled.
Državni zbor. Po sklepu načelnikov klubov se rešijo pred božičem: budgetni provizorij, provizorična trgovinska pogodba z Italijo in zakoni o trgovski mornarici, o avskultantnih in o manipulacijskih pristojbinah. Zakon o zavarovanju privatnih uradnikov pride po božiču kot 1. točka na dnevni red.
Nova gosposka zbornica. «Zeit» poroča, da nameravajo število članov gosposke zbornice pomnožiti za 120. V gosposki zbornici bodo zastopane trgovske in obrtne, zdravniške, odvetniške in notarske zbornice ter poljedelska zastopstva. Vodilno vlogo pa dobi veleposestvo.
Tržaški škof Nagi - nadškof v Gorici? Imenovanje Nagla nadškofem v Gorici je baje že sklenjena reč. Flapp ostane v Poreču. Kdo pride v Trst, o tem se ne ve še nič.
Obstrukcija železničarjev se obnovi? Z Dunaja poročajo, da so se pogajanja med upravami privatnih železnic in zastopniki železniških uslužbencev nenadoma razbila in da utegne zopet pričeti obstrukcija. Pogajanja so se razbila vsled tega, ker se uprave privatnih železnic branijo priznati organizacije železničarjev ter se ž njimi pogajati. Izjavljajo pa, da hočejo razpravljati samo z odposlanci lastnih železničarjev.
Duhovniki hočejo zvišanje plač. Nemški duhovni list «Korrespondenzblatt» poživlja duhovščino, naj vsak duhovnik napiše prošnjo za zvišanje plače na državnega poslanca, tega ali onega. Za prilogo ima ta list tiskano prošnjo, kako naj vsi duhovniki narode prošnje. »Slovenec* ves navdušen za uboge duhovnike, kliče slovenskim duhovnikom prav resno, naj nemudoma pošljejo peticije glede uravnave kongrue na dotičnega državnega poslanca na Dunaj. Cela zadeva je jako nujna in nad vse važna. Tako pravi «Slovenec». Slovenski duhovniki bodo baje poslali svoje prošnje dr. Susteršiču. čudno se nam zdi, da naša duhovščina — izvzeti so seveda revni kapelani — ko ima vsega več kot dovolj, pa še tako berači. Ali bode dr. Šušteršič tudi predlagal, naj se zvišajo plače le nekaterim, kakor je to usilil za učitelje. Radovedni smo zares, ali naši kmetje spoznajo, zakaj se mešajo duhovniki v politiko. Denar jim diši kakor volku meso, zato hočejo biti gospodarji deželnih in državnih blagajn. Ko bodo pa volitve, kričali bodo: za vero, za vero se gre! Le verjemi, kdor je bedak, da se gre za vero! Duhovščina hoče zvišanje plač in za to se gre. Kmet in delavec naj se pa bojujeta za vero duhovnikom v korist.
Dogodki na Ruskem. V sarotovski gu-berniji so kmetje napadli oddelek kozakov ter
vse pobili. Stotnika so obesili na drevo. — Sploh narašča v provincijah strahovlada. — V Rigi so na kolodvoru in pri pošti nastavljeni nabiti topovi. Vojaštvo je nezanesljivo. — V Moskvi se štrajk poštnih hi brzojavnih uradnikov nadaljuje. Tudi iz Petrograda je brzojavna zveza z inozemstvom zopet pretrgana. — V Varšavi so v prvem mestnem okraju prestopili policaji v štrajk. — V Kijevu se je spuntala polovica garnizije. Vojaki so uprizorili po mestu klanje.
Obljube Italijanom. Gauč je obljubil Italijanom, da popolnoma umakne predlogo o Roveretu in da bodo izkušnje v Italiji tudi za Avotrijo veljavne.
I^uit v ruski mandžnrski armadi.«Daily Telegraph* poroča iz Tokija: V ruski mand-žurski armadi je izbruhnil punt. Puntarji so oplenili Harbin ter zažgali zaloge žita in kolodvor. Mnogo neudeleženih ljudi je bilo ubitih. Med puntarji in zvestimi četami je prišlo do divjega, obupnega boja.
Papei in ločitev cerkve od države na Francoskem. Papež je izrekel, kakor poročajo klerikalni ltsti, svojo žalost glede ločitve cerieve od države na Francoskem. Rekel je, da poskrbi za dušno pastirstvo na čisto verskem temelju brez vse politike, tako da se dvigne versko življenje! — Ali vseeno je poslal predsedniku Loubetu protest proti ločitvi, kateri se priobči po listih in nabije na vrata vseh cerkvah
Novo špansko ministrstvo se je sestavilo sledeče: predsedništvo Moret, notranje zadevo Romanones, vnanje vojvoda Almo-dove, vojne Kuque, finančne Salvador, delavske Gasset, učne Senta Naria Paredes, pravosodne Garcia Prieto; mornarični minister še ni imenovan.
Novičar.
Imenovanje. Načelnikom v Kranju je imenovan oficijal in računovodja v Beljaku gospod Avgust Inglitsch.
Za škofove zavode sta bila na Marijin praznik v Kranju kar dva ofra, eden dopoldne po veliki maši v glavni, drugi pa popoldne v roženvenski cerkvi. Da bi padlo kaj več v nenasitno škofovo bisago, je priporočil dekan Koblar to izsesavanje s prižnice najtopleje. Ne vemo sicer, koliko ie izžel škof po kranjskem župniku v teh dveh ofrih iz nevednega ljudstva, to pa lahko rečemo, da so bili to samo Judeževi groši. Koliko škodujejo in koliko bodo še škodovali brezpotrebni Bonaven-turovi zavodi ravno naši kranjski gimnaziji, ve vsakdo, ki pozna razmere le od daleč. Zato pa je najskrajnejša in brezprimerna predrznost, da se oznanujejo v ta namen v Kranju ofri. Naši, sedaj že popolnoma po-klerikalnjeni malkontenti, katerim je Koblar popolnoma prirasel k srcu, naj se upajo še kdaj povpraševati in po svoje dokazovati, kdo je in kdo ni za napredek ter procvit mesta. Oh, da, ta vodovod! Popolnoma jim je že zvodenil pamet Profesorja J are in Remec sta sigurno najbolj ponosna na to najnovejšo Koblarjevo sekiro, ki hoče s škofovim pritiskom tesati rakev, v katero naj se položi v doglednem času nekaj paralelk kranjske gimnazije. Pa morda niso ti ofri tudi v osreču-jočem načrtu nove slovenske ljudske stranke, katere odlična odbornika sta dekan Koblar in profesor J are?
Soja okrajnega cestnega odbora Kranj.
Dne 11. t. m. je imel okrajni cestni odbor za akladovni okraj Kranj sejo. pri kateri so se rešile sledeče; zadeve: 1.) Proračun o stroških za deželne ceste s potrebščino 3704 kron in pokritjem .'*7tJ4 kron se odobri in ima k skupnim stroškom prispevati deželni zaklad z 2484 K, okrajnocestni zaklad pa z 128Ü K. 2.) Enako se odobri proračun za vzdrževanje okrajnih cest v letu 1900. ki izkazuje 19.896 kron 68 vin. potrebščine.   V pokritje te potrebščine se sklene pobirati, kakor letos, tudi prihodnje leto od vseh direktnih davkov — izvzemši osebno dohodnino — 10 odstotkov cestno naklado.   V potrebščini pa je obsežen tudi že peti obrok cestnega zaklada v znesku 2584 K 45 v. za preložitev okrajne ceste v Besnico.  3.) O prošnji občine Sv. Jošt, da bi se s preložitvijo ceste  v  Besnico kmalu pričelo, se vname daljša debata, v katero so posegli vsi odborniki.   Okrajni cestni odbor bi rad takoj pričel s preložitvijo, če bi imel na razpolago potrebni denar.   Dosedaj ima okrajni cestni odbor za preložitev te ceste naloženih v hranilnici  12.500 kron, katera svota je pa z ozirom na to, da je samo preložitev klanca v Rakovici proračunjena na 30.000 kron, veliko premajhna, da bi bilo možno takoj pričeti z delom.   Ker pa je okrajni cestni odbor o nujni preložitvi ceste popolnoma uverjen, se enoglasno sklene še enkrat naprositi deželni odbor, da izposluje primeren  prispevek  deželnega zaklada od strani deželnega zbora, na kar bode morda vendar možno, prihodnje leto pričeti s preložitvijo te ceste. Odbornik, deželni poslanec g. Ciril Pire izjavi, da je rade volje pripravljen, prošnjo v deželnem zboru najtopleje priporočati in po svojih močeh za ureditev te res pereče zadeve delovati.   4.) Prošnja županstev: Predoslje, Šenčur, Cerklje, Preddvor in Naklo za uvrstitev občinske ceste od Suhe na Visoko se ugodno refli.  5.) Posestnikom iz Nemilj in Loga se dovoli za napravo ceste iz Nemilj v Besnico enkratna podpora 200 kron.  6.) Enoglasno se sklene dalje pri vseh okrajnih cestah napraviti cestne kazalnike v deželnih barvah s samoslovenskimi napisi in  označenjem daljave  na kazalih v  kilometrih.    Ko  si konečno odborniki z ozirom na to, da je cestni skladovni okraj zelo obširen in načelnik ni v položaju vseh cestnih del na vseh cestah obenem nadzorovati, ceste za nadzorstvo v smislu § 40. postave z dne 28. julija 1889.1. dež. zak. št. 17 med seboj razdele in se reši zadeva nekega župana, ki ukaza okrajnega cestnega odbora ni hotel izvršiti, ter da ukor nekemu cestarju radi zanemarjenja svoje službe, načelnik zaključi sejo.
V Včerajšnji seji poslanske zbornice je slovenski poslanec Plan tan ožigosal vlado zaradi njene neodkrilosrčnosti glede slovenskega vseučilišča. V svojem govoru se je bavil med drugim tudi z novim deželnim predsednikom Schwarzem in omenjal preganjanje škofovo proti sorskemu župniku Brcttu. Domišljavi Sušteršič je med Plan-tanovim govorom zmerjal župnika Brceta z lumpom. Je pač lahko zmerjati koga izza plota. Sušteršič jih je pa tudi moral radi tega precej preslišati. Nemški poslanci so ga pitali z <• Žlindro» in surovcem.
Zračni tlak. — Ni ga važnejega predmeta za raziskajoči človeški duh nego je večno lepa narava s svojimi neizprosnimi železnimi
zakoni, s svojo neomejeno raznovrstnostjo, s svojimi tajnimi krasotami, ki nudijo toliko užitka naravoslovcu in večkrat toliko strahu in groze našemu nerazsodnemu ljudstvu. Pogled v ta neizmerni, tajinstveno delujoči stroj nudilo nam je predavanje g. prof. Ant. Peterima dne 10. t. m. V poljudni besedi je razložil g. predavatelj, da se raztega zrak 70 kilometre v nad zeme^ 'cim površjem, da ima svojo težo, s katero pritiska na razne predmete, posebno tudi na naš život, da se da ta pritisk meriti in na kak način. Vsako trditev je podprl in pojasnil z raznimi poizkusi. Obširno seje bavil g. govornik s Torri-cellijevem poizkusom, razložil natanko sestavin pomen barometra. Posebno zanimiva in aktualna je bila razlaga, kako provzroča različen pritisk zraVa turistom v visokih gorah, ali potaplavcem v dnu morja večkrat hude telesne muke in tudi smrt. Nato je prešel D8 sestav in pomen nneroida in instrumente, ki avtomatično kažejo razlike zemeljske višine in torej tudi visočine goni. Omenil je tudi pomen barometra, da namreč kaže ta le pritisk zraka, ne pa vreme, ki ni odvisno le od zračnega pritiska pri nas, ampak posebno v naši soseščini. Mnogobrojno občinstvo je sprejelo poučno in velezanimivo predavanje g. profesorja z burno pohvalo.
Ljudska predavanja v Kranja. Tretje ljudsko predavanje se vrši v veliki či t al niš ki dvorani v nedeljo, dne 17. t. m. ob l/t 9. uri zvečer. Predava prof. Mak s o Pirnat • Življenje in delovanje Antona Linharta«.  Vstop vsakemu prost.
Meščanska godba priredi na praznik sv. Štefana dne 20. t. m. ob 4. uii popoldan božičnico. Na sporedu: Božično drevo, de-klamacija, petje, šaljiva loterija, otroške igre i. t. d. Vsaka peta navzoča oseba dobi božično darilo v vrednosti do 2 kroni. Odbor sprejema tudi darila za otroke posameznih družin, katera se bodo pod božičnim drevesom razielila. Natančni spored priobčimo v prihodnji številki.
Umrl je tukajšnjemu veletržcu g. Vinku Majdiču najmlajši sinček, Peterček. Spoštovani rodbini naše iskreno sožalje!
Tiskarska obstrukcija se je začela v ponedeljek zlasti po ljubljanskih tiskarnah. Ljubljanski dnevniki so vsled tega izšli skoro samo v inseratih. V četrtek zvečer so se vršila pogajanja med delodajalci in pomočniki in doseglo se je porazumljenje.
Kranjski okrajni šolski svet je šel preko predloga dež. šol.sveta, da bi se dele-gatje dež. učit. skupščine disciplinirali, na dnevni red ter sprejel sledečo resolucijo: Dež. šolski svet se naprosi, da opusti vsako nadaljno preganjanje delegatov.
Božične počitnice prično na srednj.h in ljudskih šolah z dnem 23. t. m. Božični večer bo v nedeljo 24. t. m. ter imamo tako tri praznike po vrsti.
Opozarjamo na današnji občni zbor tukajšnje narodne čitalnice. Vrši se ob polde-vetih v društveni bralni sobi.
Predstavljen je iz Ljubljane stavbeni praklikant Karel Krivanec k okrajnemu glavarstvu v Kranju.
Opozarjamo. Radi današnjega občnega zbora narodne čitalnice so dijaške plesne vaje jutri v nedeljo od 4. do 0. ure popoldne.
V Domžalah je bil izvoljen zopet županom M. Janežič.
Linhartovo slavnost priredi 'Zabavni klub» v Radovljici danes v soboto, ob 8. uri zvečer v pritličnih prostorih «Stare šole» v Radovljici. Vspored: 1.) Slavnostni govor; 2.) Zupanova Micika s predigro (spisal Anton Linhart). Po predstavi prijateljski sestanek v prostorih »Zabavnega kluba . Vstopnina za nečlane 1 K. Odbor.
Prememba posesti. Iz Domžal se piše: Gospod Anton Stock, soprog naše poštarice, je kupil od gospoda Karola Kaušeka nekdanjo Vencelnovo posestvo v Domžalah. Pošta se preseli tja.
Osrednja zveza avstrijskih industrijalcev je zborovala dne 3. t. m. v Gradcu. Zanimivo je za nas to zborovanje, ker se je govorilo o železniških progah, med drugimi tudi o progi Vitanje-Kamnik kot direktno zvezo Spodnje Štajerske z Gorenjsko.
Na Bistrici pri Tržiču je umrl posestnik in gostilničar Jožef Sajovic. — V Kamniku je umrl posestnik in mesar Jakob Guzuk.
Za dopolnilne volitve v trgovsko in obrt. zbornico k^.jsko je imenovala vlada v komisijo gg. J. Baumgartnerja, Frana Koll-manna, Jož. Lenarčiča, Jožefa Lenčeta, Ivana Mejača, Ivana Schreva in Jožefa Vidmarja. Predsednik volilne komisije bo vladni svetnik g, Gustav Kulavics, tajnik dr. Murnik.
Se ni izplačalo. Delavec Ivan Rukavina je v Hrušici prigoljufal 14 K in se hotel od-poljati domov. Kakor vedno, tako je tudi sedaj prehitela bizojavka vlak in ko je Rukavina izstopil na ljubljanskem kolodvoru iz voza, ga je veselo sprejel tam službujoči nadstražnik Jakob Kržan in ga odpeljal v zapor. Aretovanec je imel pri sebi okoli 130 K denarja, svoje in še nekega drugega delavske bukvice.
Najnovejše zdravljenje skrivljene hrbtenice. Stariši. ki imajo otroka s skrivljeno hrbtenico (skoliozo), vedo najboljše, koliko truda in troškov jih stane, predno se hrbtenica in rebri le količkaj poravnajo. Na Nemškem zdravi pa špecijalist lake otroke na prav originalen način, da jih pusti po vseh štirih na metodičen način hoditi po tleh, da si utrde mišičje na hrbtu. Najdražji in najmodernejši aparati v ortopedičnih zavodih niso v stanu, provzročiti tako naravno zelo aktivno upognenje hrbtenice. Taka telovadba bi se vpeljala lahko povsod. Kjer so zračne in neprašne telovadnice, treba bi bilo le zdravniškega nadzorstva. Poleti se tako telovadba vrši lahko na travi. Otroci, ki imajo enake enostransko zakrivljene hrbtenice, zase telovadijo, drugi zopet zase, da je nadzorovanje olajšano. Seveda potrebuje vsaka sko-lioza svojo individualno telovadbo.
Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani je imela dne 0. decembra 1905 svojo 166. vodstveno sejo v družbenih prostorih »Narodnega doma». Začetek ob 3. uri popo-ludne. — Navzočni: Tomo Zupan (prvomest-nik), Luka Svetec (podpredsednik), dr. Ivan Svetina, Ivan Šubic in Anton Zlogar (tajnik). Izmed nadzorništva je bil navzoč Anton Svetek. Svojo odsostnost sta opravičila blagajnik dr. Ivan Milan Hribar in odbornik dr. Pavel Turner. — Po običajnem prvo-mestnikovem pozdravu se je razpravljalo o prevzetju neke šole na Koroškem, kakor tudi o nameravani šentjakobski šoli v Rožu na Koroškem. Potem se je sprejel načrt določil o preskrbninskih užitkih drružbinih posvetnih učiteljev, učiteljic ter otroških vrtnaric. Tudi
se je sklenilo v jedni prihodnjih sej regulirati dejalnostne prejemke otroških vrtnaric, nakar se določi dan, s katerim stopi statut o preskrbninskem zakladu v veljavo. Potem, ko so se obvestili seje vodstvenega odbora o dopisih, došlih od zadnje saje do danes, zaključil je ob 0. uri prvomestnik sejo.
Ponesrečil. Dne 7. t. m. smo našli I. Bistova, hlapca pri zalogi piva I. Kerna v Lescah, pod kolesi njpgovega voza na cesti ležati mrtvega. Prsi je imel zmečkane in na glavi veliko rano. Sodi se, da je Bistov zaspal na vozu, padel z voza in kolesa so
ga vlekla nekaj časa naprej.
*  * *
Nove vojaške uniforme. Kakor javljajo z Dunaja, namerava vojno ministrstvo pri lovskih polkih uvesti novo uniformo, ki bo odgovarjala vsem modernim zahtevam, kar se tiče vidnosti in opažanja. Vse stvari iz kovine (gumbi i t. d.) so motne barve, jermena nebarvana in vreče za kruh in zavoji za kuhinjsko posodo so iz sivega blaga. Tudi suknje so iz popolnoma sivega blaga. Govore, da uvedejo novo uniformo že za prihodnjo spomlad.
Papir se podraži. Tvorničarji so sklenili podražiti papir, ker so se za papir potrebne sirovine tudi podražile.
Zagoneten samomor. V Burnlevnu so prijeli nedavno nek.ga Jnrija Gilsona zaradi sleparij. Detektiv ga je spremljal na vlaku v Stockton. 2e blizu postaje je arelovanec naglo odprl vrata ter skočil vun. Detektiv ga je sicer zgrabd za nogo, a je zgubil ravnotežje, da sta oba padla z vlaka. Jetnik pa se je na tleh brž iztrgal ter skočil pod vlak, ki ga je povozil in smrtno ranil. Detektiv je bil le neznatno ranjen. Oba so prepeljali v Stockton. Gilson je med potoma umrl, a pri raztelesenju se je pokazalo, da je bil navidezni mladi slepar — deklica. O samomorilki se ni dalo ničesar dognati.
Književnost.
»Občinska uprava" se imenuje poučni stanovski list županom, občinskim tajnikom, občinskim svetovalcem in drugim javnim organom. Urednik dr. Vladimir Ravnihar. Izhaja v Ljubljani 1. in 15. dan vsakega meseca; stane celoletno 8 K. Prvo številko so dobile vse občine Sirom slovenske domovine.
Gospodarstvo.
Tedenski sejem v Kranju dne ii. t. m.
Prignalo se je 210 glav goveje živine, 5 telet, 73 prašičev, 1 koza, — ovac, — buš, 50 kg pšenice K 8*75. prosa K 9'—, rž, K 7-50, ovsa K 8—, ajde K 7-50, fižol,rib-ničan K 13-50, koks K 1450.
Znižanje tarifa z? izredne časniške priloge. C. kr. trgovinsko ministrstvo je z razglasom z dne 29. marca 1905 drž. zak. št. 66 znižalo tarifo za izredne Časniške priloge, da s tem olajša razširjenje reklamnih oglasov. Poštnina za take časniške priloge znaša za vsako prilogo v teži 10 gramov Vi vinarja, za vsako prilogo nad 10 gramov Vi vin. in za priloge, težke nad 20 do 30 gramov, 1 vin. Število izrednih časniških prilog se je sicer od tedaj, ko je stopila v veljavo nova tarifa zvišalo, vendar ni dvoma, da se trgovstvo tega reklamnega sredstva, ki je izredno poceni, še veliko premalo poslužuje. Razlagati bo to pač tako, da je nova tarifa še vedno premalo znana v krogih interesentov. Zategadelj opozarjamo iznova nanjo,
Mestna hranilnica v Kranja. V mesecu novembru 1905 je 369 strank vložilo 100.021 K 11 vin., 317 strank dvignilo 95.450 K 71 vin. 13 strankam so je izplačalo posojil 65.700 K. — vin. Stanje hranilnih vlog 3,823.888 K 58 vin. Stanje posojil 2,190.158 K 89 vin. Denarni promet 417.102 K 15 vin.
Mestna hranilnica v Radovljici. V mesecu novembru 1905 je 235 strank vložilo 67.814 K 13 vin., 228 strank vzdignilo 03.080 K 91 vin., 16 strankam sc je izplačalo posojil 18.180 K — vin., denarni promet 3^.140 K 29 vin.
Okrajna hranilnica in posojilnica v Škofji Loki. V mesecu novembru 1905 je 109 strank vložilo 32.547 K 14 vin., 58 strank je dvignilo 17.984 K 72 vin., 5 strankam se je izplačalo posojil 29.000 K — vin. Stanje hranilnih vlog 053.255 K OS vin. Stanji' posojil 608.210 K 12 vin. Donarni promet 124.481 K 38 vin.
Loterijska srečka dne 9, decembra 1.1.
Trst:        51      85     74 55
11
Tužnim srcem naznanjamo v.t-iu sorodnikom, prijateljem in znancem, da j« naš iskreno ljubljeni, nepozabni sinček in bratec
PETERČEK
po zelo mučni bol ni v 10. mesecu svoje dobe, danes ob pol 10. uri zjutraj mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb preljubega ranjkega hode v torek, dne 12. t. m. oh pol 4. uri popoldne iz hiše žalosti na pokopališče.
V KRANJU, 11. dec. 1905.
Vinko in Matilda Majdič, stariši; Vinko, Demeter, brata; Marica, Saša, Tilka, Vera, Zdenka, Mira, Zora ta Ema,
sestre.
Zahvala.
Obenem izrekamo tem polom sir no zahvalo vsem onim, ki so nam ob izgubi ljubljenega sinčka izkazali sočutje, darovali krasne vence in šopke ter sploh vsem, ki so spremili umrlega k večnemu počitku.
218-1
Listnica uredništva
V Lesce! Vaš dopis smo prejeli šele danes opoldne, I »raj zn to številko prepozno. Pride zanesljivo prihodnjič.
Vse cenjene tk- dopisnike uljudno prosimo, naj nam pošljejo gradiva za prihodnjo (b o z i <° n o) š t e-vilko, da bo liat mogel iziti v obširnejši obliki.
V naj 311 se daje radi bolezni gospodarjeve
gostilna.
in sicer na račun ali od litra.
Naslov pove upravnistvo .Gorenjca*. 208—8
Zaridi razprodaje a
pošiljam vsakomur z obratno pošto 120 finih in raznovrstnih okraskov za božična drevesca, za samo
z lepim kartonom. — Trgovcem še ceneje!
Kksportna tvrdka sladščičarnega blaga
£. Brandt, Kranj. 213-1
yelitjo stanovanje
" z razgledom na kolodvor se takoj odda.
Več se izve pri upravništvu »Gorenjca*.
214—1
Na glavnem trgu v Kranju biizu
farne cerkve, v I. nadstropju se takoj odda
s tremi sobami in vsemi pritiklinami.
Več se izve pri Pavlu Biijaku št. 102 V Kranju. 215-1
Xo Važnlca1 <8d,° *
——————  sredi desetih vasi
se da v najem. 21*-]
Mnogo zaslužka si pridobi konjski kovač, vešč v izdelovanju in popravi kmetskega orodja. Vsled vodne sile je pripravna tudi na večje podjetje.
Pojasnila daje Josip Primožič, posestnik v Pristavi, pošla Tržič (Gorenjsko).
Izvrstna prilika potovanja v
Ameriko je danes čez
jfemburg
z najnovejšima parobrodoma, s katerima je sigurnost vožnje najpopolneja ter zibanje parobroda skoraj popolnoma preprečeno. Še več povedo številke obsežnosti novih pa m i ko v, katera se imenujeta :
• imOPlLa 690 čevljev dolg, 74 širok, pm: Auibl Ind 53 glob., nosi 22.250 ton,
dru^ Km lipta iloria
nosi
8? 25.000 ton, ter vsaki še enkrat večji kakor danes veliki parniki, ki obsegajo samo po 8.—12.000 ton. — Votnja preko oceana traja samo 7 dni. Potniki odhajajo v ponedeljek, torek in Četrtek vsakega tedna iz Ljubljane. — Na željo pošilja natančni pouk brezplačno zastopnik Hamburg - Amerika Linie
Jr. Seunigi Ejubljana. imm «sti si.
tfegdlitv
G. Tónnies
104*80
tovarna za stroje, železo in kovino-Ii varna v Ljubljani priporoča kot   posebnost   žage   in vse
■troje za obdelovanje lesa. F ra n c i s - turbine  osobito za žagine naprave zvezane neposredno z vratilom.  S e s a 1 n o - g e n e r a torski plinski motor i, naj cenejša gonilna sila 1 do 3 vin. za konjsko silo in uro.
Šivalni stroji in kolesa
121 69
Tovarniška zaloga
Ivan Jax-a v Ljubljani
Dunajska cesta 17
Najbolje za zobe.
Doniva se v lekarni g. K. Šavoika Kranlii.
priporoči svoje Elij bolj priznane
šivalne stroje in kolesa
Ceniki se dopošljejo na zahtevanje zastonj.
Najcenejša in največja domača jT-eksportna tvrdka. <^
Razpošiljanje švicarskih ar na
vse kraje sveta!
Urar in trgovec
H. SUTTNER v Kranju
Št. 502. Nikeloasta anker-remontoar-KoHkopf, trpežno kolesje, gld. 2 45, enaka iz pravega srebra gld. 3 95, ista z dvojnatim tršim sre-braim modnim pokrovom gl. 6-50 in naprej.
priporoča svojo izborno zalogo najfinejših natančnih Švicarskih ur, kakor najbolj slovečih znamk Šalhausen, 0-
mega, Roskopf, Urania i. t. d. Zlatnine in srebrnine, kakor nakras-ki, verižice, uhani, prstani, obeski
1.1, d. najfinejšega izdelka po najnižjih cenah. - Dokaz, da je moje blago zares fino in ceno, je to, da ga razpošiljam po celem svetu in imam odjemalce tudi urarje iu zlatarje glavnih mest. Ravno je izšel najnovejši veliki cenik, kateri se pošlje zastonj in poštnine prosto.
Moške ure, 2 tretjini naravne velikosti.
Št. 505. Prava srebrna cilin-der-remontoar, trpežno kolesje in močni pokrovi, gld. 4'86, ista z dobrini anker-kolesjem gld. 595 in naprej.
114-23
Trgovina z železnino in špecerijskim blagom
, MERKUR* Peter Majdič
v Kranju
Zaloga najtrpežnejiih
voznih plaht in pokrival Prodaja tomaževe žlindre.
na komate.
Stanovanje
dvema sobama, kubinjo in drugimi pri-t i k I i r i a 11 it m' lakoj odda v najem.
Več se poizve v trgovini Merkur v Kranju.
213 2
Meblirano sobo
s prostim vbodom, če možno s brano, išče nek gospod. 210-3
Naslov pove upi ivništvo «Gorenjea».
XlMIKCOCJUKi HOKI concou
Zobo- tehnični atCljŽ
Oton Jcydl
pri g. dr. E. Globoóniku
v Kranju
Zobovja, tudi ne kore-da bi se odstranile nine, z ali brez nebne plošče, iz kavčuka kakor tudi zlata, dalje vravnalnice in obturatorji se izvršujejo po najnovejiih metodah.
Plombe v zlatu, poroelanu, amalgamu in oementu kakor tudi vse zobozdravnike operacije izvršuje tu speoijaliet.
Odprto vsako nedeljo od 8. do 6. ure.
krojaški mojster
Radovljica it. 41
Jesenice it. 20
priporoča cenjenemu občinstvu svojo delavnico v izdelovanje vrst oblek za gospode, uradniških uniform, salonskih, turistov-skih in kolesarskih oblek in ogrinjal ter havelokov. Vedno bogata zaloga angleškega, francoskega in brnskega sukna. Naročila se izvršujejo po najnovejšem kroju točno in poceni. Tudi se sprejemajo popravila. Za dobro in natančno mero se jamči. Špecijalist v izdelovanju frakov in salonskih oblek. Islotam se dobe tudi vsakovrstni dežniki in solnčniki najboljšega izdelka ter se sprejemajo tudi popravila, so—26
Narodna društva, uvedite „Vseslovenski legltimacljski Ust", ki se prodaja v korist družbe sv. Cirila in Metoda! Naročila in Informacije na] se pošiljajo na naslov: Odsek sa vseslovenski legltimacljski list, Dunaj VlH./l. Alserstrasse 7. II. 17.
Naznanilo,
Slavnemu občinstvu v mestu in na deželi uljudno naznanjam, da bi bil primoran zaradi prevelike hišne najemnine v sedanjih razmerah cene svojih izdelkov zdatno zvišali, s čemur bi bili moji odjemalci obteženi. Pomagati sem si mogel edino le s tem, da sem se preselil v hišo nakdanjega umetnega mizarja gospoda Ivana Pintarja, poleg stare znane mesarije po dom. tKodelač« v Grabnu.
Nadejaje se, da me bode si. občinstvo še nadalje z velecenjenimi naročili počastilo, posebno, ker bodem cene še znižal
beležim z odličnim spoštovanjem
Ivan Wohlgemutn
sedlar, pleskar in tapetnik v Kranju, Kokrško predmestje št. 7. 172—9
Prodaja vina.
Imam v kleti več sto hektolitrov pristnega belega in črnega vina, domače rakije, brinovca in finega olja po primerno nizkih cenah.
IVAN PUJMAN 189_8
vinogradnik in trgovec, Vodnjan-Dignano
Istra (c. kr. državne železnice).
J. Spreitzerjev naslednik
LJUBLJANA,
Slomškove nlloe jkt. 4«
Stavbeno-umetno Ii konstrukcijsko ključavničarstvo.
Žično omrežje na stroj, ograje na miro-dvoru, obmejno omrežje, vezna vrata, balkoni, verande, stolpne krile, štedilnike itd.
Špecijaliteta: 108-76
valjični zastori (Rollbalken).
Izila je
„Dobra Kuharica"
spisala M i n k a V a s i č e v a
v založništvu Lavosl. Schwentner-ja v Ljubljani.
Dobiva se samo vezana; oena 6 K, po
pošti 6 K 55 h.
Obseza na 676 straneh več nego 1800 receptov za Janje najokupripravlsnejših jedi domače in tuje kuhe, ima 8 fino koloriranih tabel in je trdno in elegantno v platno vezana.
Hvali jo vse: kuharica s svojega strokovnjaškega stališča, literarna kritika zaradi lepega, lahko umevnpga jezika, fina dama zaradi njene lepe, pri slovenskih kuharskih knjigah nenavadne opreme, in konečno varčna gospodinja zaradi njene cene, ker ni ni' dražja, nego mane nemške kuharske knjige. 10—58
Pozor! Citaj!
Bolnemu zdravje!
Pozor! Citajl
Slabemu moč!
l0ojWlJt.5lAB0^
Pakraaka kapljice in slavonska zal, to sta
danes dve najpriljubljenejši ljudski zdravili med narodom, ker ta dva leka delujeta gotovo in z najboljšim uspehom ter sU si odprla pot na vse strani sveta. Pakraške kapljica: Delujejo izvrstno pri vseh želodčnih in črevesnih boleznih ter odstranjujejo krče, bolesti iz želodca, vetrove in čistijo kri, pospešujejo prebavo, zganjajo male in velike gliste, odstranjnjo mrzlico in vse druge bolezni, ki vsled mrzlice nastajajo. Zdravijo vse bolesti na jetrih in vranici. Najboljše sredstvo proti bolesti maternice in madron; zato ne smejo manjkati v nobeni meščanski in kmečki hiši. — Naj vsakdo naroči in naslovi: Pater Jurifiič, lekarnar v Pakr&cu It 107, Slavonija. — Denar se pošilja naprej ali s postnim povzetjem. 121—1!)
Cena je sledeča (franko na vsako pošto): 12 etekleničic (1 ducat) 5 K, 24 stekleničk (2 ducata) 8 K 60 ▼, 86 stekleničk (3 ducati) 12 K 40 v, 48 stekleničk (4 ducati 16 K, 60 stekleničic (5 ducatov) 18 K. Manj od 12 steklenic ae ne razpošilja.
Slavonska sel: Se rabi z uprav sijajnim in najboljšim uspehom proti sušici, zastarelemu kašlju, bolečinam v prsih, zamolklosti, hripavosti v grlu. težkemu dihanju, astmi, proti bo-denju, kataru in odstranjuje goste sline ter deluje izvrstno pri vseh, tudi najstarejših prsnih in pljučnih bolečinah. — Cena je sledeča ffranko na vsako pošto): 2 originalni steklenici 3 K 40 vin., 4 originalne steklenice 5 E 80 vin., 6 originalnih steklenic 8 K 20 v.
Manj od dveh steklenic se ne razpošilja. Prosim, da se naročaje naravnost od mene pod naslovom:
P. Jurišic, lekarnar v Pakr&cu 104, Slavonija.
O A
O
Z
»o o
hm
rt Z
•O
Tipe hit is preprogar
Drag. Puc
Ljubljana, Dunajska cesta 18
Izvršuje vsa tapetniška dela ter ima v zalogi tudi vse predmete te stroke lastnega izdelka. Vodja podružnične zaloge pohištva prve kranjske mizarske zadruge v Št. Vidu nad Ljubljano.
Odlikovan z zlato svetinjo in častnim križcem v Parizu dne 28. februarja 1904. 186-64
Večkrat premiranol
Glinaste peči
štedilnike, banje za kopeli, kakor tudi kipe, vaze in druge glinaste izdelke v vseh barvah, trpežne in cene priporoča 93-24
Avgust Drelse
prva in največja tovarna peči in glinastih izdelkov
- v LJubljani. ——
Najcenejša in najhitrejša vožnja V Hm?ni(0 je s parniki jSovernonemškegfa Idoyda'
iz Bremena v Jfevr-Jfork
s cesarskimi brzoparniki Kaiser Wilhelm II., Kronprinz Wilhelm, Kaiser Wilhelm der Grosse. — Prekomorska vožnja traja 5 do 6 dni.
Natančen zanesljiv pouk in veljavne vozne listke za parnike gori navedenega parobrodnega društva kakor tudi listke za vse proge ameriških železnic dobite v Ljubljani edino le pri
EDVARD TAVČAR -JU v Kolodvorskih ulicah št. 35
nasproti občeznane gostilne «Pri starem Tislerju».
Odhod iz Ljubljane je v.*k torek, četrtek in soboto. Vsa potovanja se tikajoča pojasnila točno in brezplačno. Postrežba poštena, reelna in solidna.
Potnikom, namenjenim v zapadne države kakor: Colorabo, Mexiko, California, Arizona, Utah, Wyoming, Nevada, Oregon in Washington nudi naše društvo posebno ugodno in izvan-redno ceno čez G al des ton. Odhod na tej progi iz lir. mena enkrat mesečno.
Tu se dobivajo pa tudi listki preko Baltimore in na vse ostale dele sveta, kakor Brazilija, Kuba, Buenos Jtlws, Colombo, Singapore, v Avstralijo itd. itd. 186—7
Cepa in primerna božična darila
Mor: nre, Verižice, zapestnice, krojne, obeslje, ukane tudi z krilantnitni Isatnni i. t. i
priporoča po prav nizkih cenah v veliki izberi
1Snttncr V Kranjn
i
Cene nižje kakor povsod drugod!
Razpošiljanje blaga na vse dele sveta. Velik nov cenik zastonj in poštnine prosto.
217—1
Uuaja konrorcij «Gorenjca*.
Odgovorni urednik Andrej Sever.
Lastnina in Usek Iv. Pr. Lampreta v Kralju,