Amerikanski Slovenec
	List za slovenski narod v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote.	
29. ŠTEVILKA.	J0L1ET, ILLINOIS, 21. JUNIJA 1912.	LETNIK XXI.
DAN KONVENCIJE.
Republikanska narodna konvencija za ■ nominacijo predsednika Združenih Držav.
ELIHU ROOT PRVOSEDNIK.
Taft prvi in drugi dan zmagovit, dasi Roosevelt prisoten.
Chicago, 111., 18. jun. — IS. republikanska narodna (oz. deželna) konven cija je bila otvorjena točno ob 12. uri v Coliseumu po začasnem prvosedniku narodnega odbora, Victorju Rosewater, s tremi važnimi udarci s kladi vom.
Rev. Father J. F. Callaghan od katoliške cerkve sv. Malahije je govoril otvoritveno molitev, bržko je nastal mir. Med molitvijo je nekoliko ponehalo hura-vzklikanje, žvižganje, sikanje, petje in trobentanje. Slišni so bili samo Roosevelt-klici, in vzdrževati red je bilo skrajno težko.
Že ob poldvanajstih so bili zasedeni skoro vsi sedeži, katerih je 12,000.
Predsednik Taft je pridobil odločilno zmago že v prvi bitki.
Polkovnik Roosevelt ni razu« svojega tekmeca Tafta v zadnjem času nikogar srditeje napadal, nego svojega bivšega državnega tajnika in vojnega ministra Elihu Roota. Do zadnje minute je metal ves svoj vpliv na tehtnico, da prepreči g. Roota izvolitev za prvosednika konvenciji.
Vkljub vsemu temu je Taftov kandidat zmagal. G. Elihu Root je dobil 558 glasov, dočim se je moral Roose-velt-LaFolletov konmpromisni kandidat McGovern, wisconsinski guverner, zadovoljiti s 502 glasoma. Sedem delegatov se je zdržalo glasovalo, in enajst je razcepilo svoje glasove.
G.	Root je torej zmagal z večino 56 glasov nad g. McGovernom in je dosegel 18 glasov nad absolutno večino.
Chicago, 111., 19. jun. zv. — Na večer prvega dne konvencije je izjavil g. Rooseveltov maršal, senator Dixon, glede na 558 glasov, ki so podelili senatorju Rootu kot zaupniku predsednika Tafta začasno predsedstvo v konvenciji:
“Predsednik ne sme upati na to, da po prvem glasovanju svoj položaj še ojači; računati ne more na toliko glasov, kakor jih je dobil njegov začasni prvosednik.”
G. Dixon se je izkazal kot slab prerok, g. Taft je pridobil drugi dan konvencije šest delegatov in jih šteje sedaj (zvečer 19. junija) že 564, torej za 24 več nego jih potrebuje za nominacijo.
Še več: pristaši predsednikovi so zmagovito odbili vse napade na organizacijo konvencije.
V prid g. Rooseveltu po guvernerju Hadleyu stavljeni predlog, po katerem bi imelo 92 imeteljev oporekanih sedežev odstopiti iste njihovim tekmecem, je bil prav tako odklonjen, kakor predlog, naj ustavljene poverilnice preišče odbor za preizkušnjo volitev in predloži zaključek skupnemu zboru v razsodbo. Pri tem pa je bil stavljen pridržek, da bi se morali 92eri kandidati pri tej razsodbi zdržati volilne pravice.
Načrt je' bil zvito izmišljen in se je ponujal zboru zelo spretno. Večina pa je opazila namero in ni šla na led.
Pristaši predsednikovi imajo sedaj prvenstvo v konvenciji, in njihovi nasprotniki morajo napeti vse moči, pa jim ga menda še ne iztržejo iz rok. Da, smemo celo reči, ne da bi se morali bati pametnega prigovora, da bi bil g. Taft pri prvem glasovanju zmagal, če bi se bila vršila nominacija danes (v sredo).
Privrženci g. Roosevelta so si obetali od začetka silno mnogo od njegovega osebnega prihoda in vmešanja v razpravo. To upanje je močno omajano. Konvencija umeva svojo nalogo zelo trezno in poslovno. Velikega navdušenja je malo občutiti. Ploskanja je mnogo, a nedostaje mu viharni nagib, ki sicer na velikih političnih in patrijotičnih shodih tako lahko razvnemlje. Delegati so prišli očividno do svojih sklepov, in če se jih hoče odvrniti od teh, se mora priti z važnimi razlogi, a ne z govorniškim u-metnim ognjem.
Junaška smrt v cerkvi.
Zanesville, O., 16. jun. — Silen orkan je vihral davi čez to mesto, podrl stolp katoliške cerkve sv. Tomaža in tako povzročil smrt treh ljudi, dočim je bilo več nego dvajset hudo poškodovanih. .Nesreča se je pripetila med rano sv. mašo, in podrti stolp je padel skozi streho v notranjost hrama božjega, usmrtil župnika J. R. Roacha in dva poslušavca na mestu ter poškodoval mnogo vernikov.
Imena mrtvih so: Župnik J. W. Roach, ki je bil na mestu usmrčen, Thomas Skinion, po kamenju ubit, in John F. Dinan, po kamenju tako hudo poškodovan, da je dve uri pozneje v bolnišnici umrl.
Župnik Roach, ki je po viharju napravljeno škodo spoznal, je posvaril občino, ne zapustiti cerkve skozi glavni vhod, ker da je tam velika nevarnost; potem je mirno čital svojo mašo do konca, da prepreči izbruh panike, ali ta junaški čin je moral plačati z živ ljenjem, kajti skozi streho padajoči stolp ga je ubil med molitvijo.
Orkan se je pričel v zapadnem delu mesta in si je naredil pot, vse ovire od-pihavajoč, v širini enega bloka skozi celo mesto. Njegova moč je na videz odjenjala, ko je previhral kacih dvajset milj zapadno od tukaj. Človeških žrtev izven mesta ni bilo.
Nad 500 hiš je bilo zelo oškodovanih in 50 družin je brez strehe. Mno-goterniki so komaj ušli smrti in več nego dvanajstero dimnikov se je zrušilo in je predrlo strehe. V drugih poslopjih so se podrle stena, ko so prebivavci komaj zapustili hišo. Nad 2000 dreves je bilo izkoreninjenih.
Pogubonosne nevihte.
Jefferson City, Mo., 17. jun. — Veliko škodo za žetev dozoreli pšenici je napravila silna ploha, ki je preplavila včeraj vse reke in pritoke, da so stopili čez bregove.
Winchester, Ind., 17. jun. — Vihar je razdejal mnogo hiš in skednjev tu in po okolici. Delavec Charles Addington in njegov sin sta bila usmrčena.
Elyria, Ohio, 17. jun. — Oblak se je utrgal včeraj tu in je napravil na poslopjih, polju in vinogradih škode nad $100,000.
Pittsburg, Pa., 17. jul. — Dva človeka usmrčena, mnogo ranjenih in velika gmotna škoda je posledica silne nevihte, ki je obiskala včeraj Pennsyl-vanijo, Ohio in Virginijo.
Claremore, Okla., 17. jun. —- Tudi tu je napravila nevihta veliko škodo. Dva farmarja je strela usmrtila. Žetve so prav zelo trpele.
Berta Suttner dospela.
New York, 18. jun. — Evropska glasnica miru, baronica Berta Suttner, ki je bila več nego 20 let predsednica avstrijske mirovne družbe, se je izkrcala včeraj tukaj. Najprej pojde v San Francisco, da bo imela tam na zborovanju ženskih klubov ameriških nagovor. Prebiti hoče celo poletje v Ameriki.
Berta Suttner slovi, da je navdušila Nobela za mirovno nagrado, tudi je baje po njenem prizadevanju ruski car sklical mirovni svetovni kongres v Haag. Baronica Suttner je edina ženska, ki je kdaj dobila Nobelovo nagrado za delo v prid svetovnemu miru.
Ostra sodba.
London, 14. jun. — Lord Mersey, predsednik preiskovalne komisije jo vzrokih potopa ladje “Titanic”, je izrazil tekom današnjih razprav svoje obžalovanje nad tem, da nima pravice, kapitanu Lordu od parnika “Californian” odvzeti njegov brodarski patent, kajti dejstvo, da ni plul na pomoč “Titanicu”, čeprav so bila na njegovi ladji vidna znamenja v sili, da je brodarja naravnost nevredno. Tudi postopanje Sir Cosmosa in predsednika Ismaya je bilo primerno grajano.
Cook še vedno govori.
New York, 18. jun. — Kot potnik parnika “Frinz Friedrich Wilhelm” je dospel danes iskalec severnega tečaja Cook iz Bremena semkaj. Po Angleškem in Nemškem je potoval in predaval v svrho, da svoje poslušavce prepriča, da je severni tečaj odkril. — Žalostno znamenje je že, da se mu brez teh osebnih potovanj noče verjeti. ______________________
Gos ali — raca.
Sacramento, Cal., 17. jun. — Dne 11. julija 1897 se je nad ledovišči severo-zapadnega Spitzbergena ponosno napihoval v vetru balon “Cornen”, saj je nosil na krovu podjetnega in vedoželjnega preiskovavca Andre-ja, ki se je namenil najti severni tečaj.
15 let je minulo, in ves svet je čakal zaman poročila od drznega svetlo-borca. Prešel je.
Dne 24. julija 1906 je padla, utrujena vsled dolgega poleta, snežna gos, velikosti, kot je v Californiji še nikdar niso videli, v vrt farmarja Thomasa, blizu mesta Montague. Na eni nogi severne ptice je našel farmar ni-kljasto škatlico, skrbno privezano z bakreno žico. Škatlica je nosila neizurjeno, a čitno vrezane besede: “Severni tečaj odkril, 1. julija 1906, An-dre.”
Thomas se je bal, da bi svet ali poročilu samemu ne verjel ali njega smatraj za sleparja — zamolčal je tajnost srrežne gosi. Šele zdaj je objavil vest, prejeto pred 6. leti.
Snežna gos in škatlica sta še tu — morda pa je velikanska snežna gos v resnici velikanska snežna “raca”!
EKSPLOZIJA
V PREMOGOVNIKU.
V Hastings-rudniku, 16 milj od Trini-dada, Colo., zasutih in menda mrtvih 13 rudarjev.
STRAJKARJI PROTI SKEBOlVI.
V Pittsburghu, Pa., policisti kamenjani in prav tako v Clevelandu, O.
Trinidad, Colo., 19. jun. — Po danes dospelih brzojavnih poročilih je ob rudniški eksploziji v Hastingsu 13 delavcev storilo smrt. Reševalci, ki so davi prodrli v rov, so spravili na dan nekega težko poškodovanega Grka in so določili mesto, kjer leže ostali nesrečniki. Kakor je dognala takojšnja preiskava po rudnikovem superinten-dentu sta glavni predor in zračni pre-duh, edina pota na površje, zasuta. Misli se, da je ostalih 13 rudarjev storilo smrt. Z vtiskanjem zraka v pre-duh upajo reševalcem omogočiti, da spravijo mrtva trupla na površje v nekaj urah.
Trinidad, Colo., 19. jun. — Trinaj-steri rudarji so prejkone postali žrtve eksplozije, ki se je pripetila opolnoči v novem rovu Hastings-rudnika, 16 milj severno od tukaj, dočim je bil eden v hudem stanju rešen iz porušenega rova. Skoro popolno zasutje vseh dohodov na lice mesta zelo otežuje rešilne poizkuse.
Po zadnjih poročilih je povzročil eksplozijo “vetrostrel”, ki je zažgal nabrane pline. Nesreča se je pripetila 3000 čevljev daleč od vhoda v rudnik, v notranjosti gore, kjer so rudarji dodelavah rov.
“Hastings mine” je eden največjih in najbogatejših izmed južnih rudnikov coloradskih in ga ima v posesti “Victor American Fuel Company”.
Trinidad, Colo., 19. jun. — John-Thomas, delovodja razstreljevačev, je menda mrtev, ostali ponesrečenci so tujci. Eksplozija se je primerila blizu novoobdelanih rovov. V bližnji soseščini se ni občutil nikak pretres. Prvo znamenje o nesreči je dal oblak dima, ki ga je opazil rudniški čuvaj kmalu po polunoči. Mesto, kjer žrtve leže, je znano, ali dohod tja je popolnoma zasut in ni upanja, da kdo še živi za steno podrtih skalin.
Štrajkarski nemiri.
Pittsburgh, Pa., 19. jun. — 1500 jeklarjev tvrdke "National Tube Co.” se je pridružilo danes 400 ponočnim delavcem, ki so v nedeljo zaštrajkali. Policija je zahtevala pomoči za vzdrževanje reda med množico ljudstva okrog tovarne. S kamenjem so bili obmetavam policaji, ki so nekega štraj karja prijeli; vendar so potegnjeni revolverji še dokaj brzdali razkačeno množico. Redarji na konjih patroli-rajo po .ulicah. Po razburljivih prizorih dopoldanskih je nastopil navidezen mir.
Cleveland, O., 19. jun. — Policist E. Parker in ekspresni voznik Garlich sta bila hudo obstreljena davi ob izgredu 100 .tračniških delavcev Pennsylvania-železnice na St. Clair ave. na njunem okrevanju dvomijo.
Cleveland, O., 19. jun. — Železniški delavci so poizkušali danes, prirediti večjo demonstracijo, ko je železniška družba nastavila dvajset drugih ljudi na njihova mesta. Policija je bila sprejeta s kamenjem in je odgovarjala s streli iz revolverjev, nakar so tudi nekateri štrajkarji streljali, tako da je bilo' skupaj sproženih nad 100 strelov. Garlich je bil zadet, ko je vozil mimo. Sedem junakov z revolverji je bilo odvedenih v zapor.
Novi predpisi za vožnjo po morju.
'Washington, D. C., 14. jun. — Nove določbe za vožnjo po morju, ki jih je izdalo danes parobrodarstveno nad-zorništvo Združenih Držav in jih je potrdil trgovinski tajnik Nagel, predpisujejo vsakemu oceanskemu parniku, ki hoče pristati v ameriške luke, da mora imeti toliko rešilnih čolnov na krovu, da ob istem času lahko vzamejo vase vse potnike in moštvo par-nikovo.
V obrežni službi, na jezerih, v zalivih in drugih vodovjih, kjer je zemlja blizu, morajo imeti parniki tudi zadostno število čolnov, z izjemo v času od 15. maja do 15. septembra, v katerem času se smatrajo vožnje iz raznih vzrokov za primeroma varne. V gori omenjeni dobi morajo obrežni parniki biti zmožni, da lahko spravijo v svoje rešilne čolne 60 odstotkov živih bitij na krovu, parniki po jezerih, zalivih in prelivih vsaj 30 odstotkov. Pri zadnji vrsti ladij zadošča tudi slučajno 10 odstotkov, če ladje ne vozijo dalje nego pet milj od suhega, ali če ne vozijo po vodovju, ki je tako globoko, da bi ob kaki nesreči pokrivalo .cel parnik.
“National Packing Co.” se razdruži.
Washington, D. C., 17. jun. — Glavni pravdnik Wickersham je bil danes obveščen, da je “National Packing Company” sklenila, razdružiti se dne 1. avgusta t. 1. Nato je g. Wickersham naznanil, da vlada za nedoločen čas pridrži civilno tožbo, ki je bila pripravljena proti družbi.
O nameravani razdružitvi “beef-trusta” ali trusta za meso je obvestil g. Wickershama pomožni glavni pravdnik James A. Fowler, ki se je vrnil danes iz Chicage, kjer se je posvetoval z zaveznim pravdnikom Wilker-sonom.
Kakor pravi uradna izjava glavnega pravdnika, so zastopniki “National Packing”-kompanije danes obvestili zaveznega pravdnika Wilkersona, da nameravajo gg. Armour, Swift in Morris, ki so skupaj imetelji korporacije, opravljati družbine posle.
V izjavi je dalje rečeno, da veleme-sarji upajo, imeti končen načrt pripravljen dne 1. avgusta.
Cela zadeva je posledica raznih napadov na “National Packing Co.” od strani vlade, katera je videla v istej “trust”.
“National Packing Co.” je družba, ki je kapitalizirana z $15,000,000 in smatrana za eno največjih združeb svoje vrste na svetu. Ker jo skupaj posedujejo Armour, Swift in Morris, misli vlada, da pomenja nadzorstvo mesne obrti.
ZA SPLOŠNO VOLILNO PRAVICO,
V Budimpešti na Ogrskem se prirejajo veliki tozadevni shodi, a se vrše mirno.
Amerika je odgovorna.
Madison, Wis., 16. jun. — Škof J. W. Bashford iz Kitaja je izjavil danes pred odhodniki vseučilišča wisconsin-skega v svojem nagovoru, da je samo Amerika dala povod k ustanovitvi kitajske republike ali ljudovlade. Ali zasluži za to dežela zahvalo, ali se mora to smatrati za nesrečo, pokaže šele bodočnost.
Amerika je pošiljala na Kitajsko denarja za šole, cerkve in bolnišnice, je izročala tuji deželi svoje misijonarje in je dajala jesti lačnim, dokler ni prišlo na Kitajskem tako daleč, da se je ime Amerika višje cenilo, nego ime katerekoli druge dežele.
Ameriške šole, ameriška obrt, ameriška trgovina in ameriški značaji, to vse je najvišji vzor vsakega naprednega Kitajca, in na temelju teh vzorov se je osnovala nova ljudovlada. Ime “Washington” pomenja za novi Kitaj isto kar Konfucij za stari Kitaj. Kjerkoli na kakem republikanskem shodu se imenuje ime “Washington”, nastane navdušenje, in isto je z imenom Lincoln.
Sleparil priseljence.
New York, 16. jun.—471etni Eugene Dumas, 677 E. 241 Str., oženjen mož s trojimi otroci, je bil včeraj po sodniku O’Sullivanu obsojen na osem let in šest mesecev v kaznilnico Sing Sing zaradi veletatvine.
Dumas je bil poprej uslužben pri tvrdki Hudgins & Duams, ki je imela pogodbo za preživljanje priseljencev ria Ellis Islandu. Član tvrdke Dumas je brat obtožencev. Dumas je bil prijet, ko je odvzel $100 nekemu Italijanu pod pretvezo, da njegova dva otroka, pridržana radi bolezni na Ellis Islandu, lahko spravi v mesto. V oktobru m. I. je bil Dumas prijet in spoznan krivim izdaje ponarejenega čeka. Takrat je pripovedoval sodniku O’Sullivanu, da ni še nikdar prišel z zakonom navskriž in je odšel z ustavljeno sodbo, posebno ker sta dva-a-genta z Ellis Islanda izpovedala, da je Dumas na otoku zelo koristen.
Včeraj je Dumas priznal, da je bil v Massachusettsu trikrat v ječi in je prebil šest mesecev na Blackwells Islandu. Prestal je izkušnjo za sodnega tolmača.
Lakota v Nicaragui.
New Orleans, La., 17. jun. — V notranjosti Nicarague je letina popolnoma odrekla, vsled' česar primanjkuje živil in nastopa lakota, ki je zahtevala že mnogo žrtev. Prebivavstvo je silno razburjeno, in pričakovati je, da si bo —■ kakor običajno — izkušalo dati duška v revoluciji.
Prva poslanka v Avstriji.
Dunaj, 13. jun. — Prva ženska v Avstriji, ki je zmagala pri kaki dežel-nozborski volitvi, je gospa Vyk Ku-moticka, ki je bila izvoljena v Bole-slavi v češki deželni zbor. Dvomno je, ali ji bo češka ustava dovolila zavzeti svoj sedež.
Prva zrakoplovka, ki storila smrt.
Springfield, 111., 17. jun. — Julia Clark, mlada »zrakoplovka, ki je imela podjeti dva poleta po sporedu med Curtiss-Wrightovo zrakoplovno razstavo v tem mestu v petek in soboto, je bila usmrčena na illinoiškem državnem razstavišču danes popoludne pri svojem poizkusnem poletu. To je prva zrakoplovka, ki je bila usmrčena.
Njen dvokrilnik (biplane) se je zaletel ob drevo in prevrnil v višini 30 čevljev, in razbiti stroj jo je pokopal pod seboj. Gdčna. Clark je bila stara 23 let.
RUSINI ZA SVOJE ŠOLSTVO.
Sorodnica princesinje Štefanije in njen dragi šla skup v smrt.
Dunaj, 19. jun. — Grofinja Aliče Alberti, stara 30 let, sestrična grofa Lon-yay, moža bivše princesinje Štefanije, je bila najdena mrtva v železniškem vagonu na nekem kolodvoru pozno snoči, in baron Kuerthy, star 20 let, ki je bil v istem oddelku, je umiral.
Grofinja je bila stisnjena v kotu, o-prijemajoč srebrn križec na svojih prsih z obema rokama. Ustreljena je bila skozi srce. Baron je ležal na tleh z revolverjem v svoji roki. Ustreljen je bil v sence.
Pismo, najdeno v rokah grofinje, je naznanjalo, da sta bila žrtvi brezupne ljubezni, in se zaključevalo:
“Želela sva umreti skupaj; izvolite ravnati milo z najinima truloma.”
Poroča se, da so sorodniki baronovi preprečili zakonsko združitev dvojice zaradi nejednake starosti. Okolnosti so kazale, da je baron usmrtil žensko, predno se je sam ustrelil. Umrl je davi, ne da bi se spet zavedel.
Brambna predloga sprejeta.
Budimpešta, 17. jun. — Vkljub vsem pričakovanim oviram in vkljub srditim govorom nasprotnikov brambnih predlog, pl. Czermeka, grofa Hadika in barona Pronaya, je ogrska magnat-ska zbornica sprejela brambno predlogo in pravtako honvedsko predlogo in vojaški kazenskopravdni red. Sprejete so bile mnogo izpodbijane predloge z znatno večino.
30 socialiških shodov.
Tudi danes so bile v mestu in okolici ukrenjene izredne varnostne odredbe. Zglašenih je bilo nič manj nego 30 socialiških shodov v mestu in izven Budimpešte. Na vseh shodih so bili sprejeti sklepi, pozvati vlado, da takoj prične reševati vprašanje o splošni volilni pravici.
Rusini ustavili obstrukcijo.
Dunaj, 17. jun. — Posvetovanja rusinskih voditeljev z naučnim ministrom dr. Hussarekom pl. Heinlein so imeli zaželeni uspeh, da so Rusini prenehali z obstrukcijo proti brambni predlogi, s katero se bavi brambni odsek poslanske zbornice. Trinajsturni govor Barczinskega, v smislu rešitve vprašanja o lvovskem vseučilišču, je bila zadnja sijajna točka rusinske obstrukcije.
Po odstranitvi obstrukcije je brambni odsek sprejel brambno predlogo.
Češki deželni zbor sklican.
Kakor poročajo iz Prage, se je politični položaj bistveno premaknil v smeri sporazumljenja. Čeprav so bile razmere po izstopu radikalnih Čehov iz spravnega odbora zelo neugodne, vendar se bliža delo za narodno spravo ugodnemu koncu. Deželni zbor, čegar delazmo'žnost je bila sploh u-stavljena, se skliče zdaj menda za pričetek julija.
Trčila skup v zraku.
Douai, Francija, 19. jun. — Kapitan Dubois in poročnik Peignan, oba izurjena zrakoplovca francoske armade, sta se smrtno ponesrečila v zraku. Kot dobra prijatelja sta davi skupaj vzela svoja letalna stroja iz lope in sta vzletela. Ker se med poletom na videz nista mogla opaziti drug drugega, sta zrakoplova, ko je Dubois zavozil po ovinku, trčila skup z grozno silo, tako da sta se stroja zamotala in strla, in zrakoplovca sta bila usmrčena pod razvalinami.
Povodenj v Mehiki.
Guanajato, Mehika, 17. jun.—Ogromen oblak se je utrgal nad dolino, v kateri leži mehikansko mestece Guanajato, in jo poplavil več čevljev globoko. Vsled nenadne in silne nevihte so bili skoro vsi reševalni poskusi onemogočeni. Prav mnogo je človeških žr.tev, in na lastnini napravljena škoda je ogromna. Razvaline in mrtva trupla nosi deroče, grgrajoče valovje po dolini. Vodna množina padlega dežja presega ono ob nevihti leta 1905., ko je nad 500 ljudi utonilo in je znašala škoda na lastnini $250,000. Mesto leži v ozki globeli, okolni griči so last ameriških rudniških družb.
Smrt na ženitnem potovanju.
Erie, Pa., 18. jun. — Snyder, tovarnar iz Cincinnatija, in njegova žena, ki sta se nahajala v avtomobilu na ženitnem potovanju, sta bila povožena po vlaku in takoj usmrčena. Šofer je ostal nepoškodovan.
ANGELA MENSINGER.
Prva slovenska učiteljica v Wauke-ganu, 111., umrla v cvetu svojih let.
Nekaj let nazaj so sprevideli wauke-ganski in northchicaški Slovenci, da je za ohranitev milega našega materinega jezika neobhodno potrebna lastna slovenska šola. Z vso vnemo so se zavzeli prvi začetniki naše male župnije za to dobro misel. Ker je bilo le malo nasprotnikov, zato je napredovalo začeto delo.
Slovenska katoliška šola v Wauke-ganu je potrebovala sposobne učiteljice, ki bi se mogla meriti z učiteljicami javnih šol (public school). Sreča nam je bila mila, dobili smo učiteljico, ki je z najizvrstnejšim vspehom zvrši-la svoje študije v St. Cloudu. Prišla je Angela Mensinger in dobila je v naši mali katoliški slovenski šoli 65 otrok. Prestrašila se je, ko je zagledala 65 otroških glavic, toda na bodrilne besede, da so vsi ti otroci listi iz domače gore, torej slovenske narodnosti, se je pogumno lotila težavnega dela. Angela je začela svojo šolo. Začudeno so otroci gledali to “malo učiteljico” in niso si mogli misliti, kako naj bi ona kaj znala. V teku časa pa so pokazali njeni uspehi, da je zmožna učiti in tudi ljubiti slovenske otroke, ker je bila ona sama hči slovenskih s tari š e v. Akoravno v Ameriki rojena, je imela vendar v popolni oblasti naš jezik in storilo je to skromno dekle za našo narodnost več, kakor marsikateri, ki mnogo bahaje kriči, da treba delati za narod! Šola je rastla in napredovala tako, da je Angela Mensinger, ker je zgubila svoj glas, morala odpovedati se službi učiteljice-prednice. Odšla je v zahodnji Colorado, da se ozdravi. Vrnila se je, da še enkrat vidi svoje ljubljene učence in učenke. Z veseljem jih je dolgo časa gledala in kar ločiti se ni mogla od njih. Zavedala pa se je, da so njene ure štete in ker je gojila željo, da bi počivhla poleg svoje matere, se je napotila v svoj rojstni kraj k svojemu očetu Lu-katu in bratu Jožefu, mnogobrojnim sorodnikom in društvenicam dekliške družbe v Brockway, Minn.
Mi v Waukeganu imenujemo Angelo Mensinger po pravici našo, in ohranili si jo bomo v trajnem zvestem spominu. Kdo izmej nas bi mogel pozabiti lepih božičnih praznikov, ko je naša Angela tako rajsko lepo zapela mile božične pesmi na našem cerkvenem koru? Kdo bi je ne pomnil, ko je igrala v “Lurški pastarici” tako mojstersko ulogo stare Barbe in sicer v ■ starokranjski obleki svoje lastne matere, poleg katere zdaj počiva na brockwayskem pokopališču? — Z °-troci je znala naša pokojnica govoriti po otroško, se sovrstnicami-dekl’eti veselo, se ženami zaupno, z moškimi modro, se starimi mamicami kramljaje in se sivolasimi starčki hčersko vdano.
Sosestram društva Marije Fomagaj čast, da so se v tako velikem številu vdeležile sv. maše zadušnice!
Angela Mensinger moli za nas! — Brockwayska dolina meni, da si njena! Mi v Waukeganu pa pravimo, da si naša! V Brockwayu si se rodila, pri nas si pa delala. Truda tvojega in delovanja tvojega ne bodo pozabili naši nedolžni otročiči nikdar in v celi fari ti je zagotovljen trajen spomin! Poči-
vaj v miru!
Rev. John Plevnik.
Slovenske novice.
—	Cleveland, O. G. Frank J. Kern (prej Frank Jauh) je bil te dni na Western Reserve univerzi promoviran za doktorja vsega zdravilstva, kakor poroča Cl. A. — Iz Clevelanda je odšlo 115 čeških Sokolov v Prago na vsesokolski zlet.
—	Park City, Utah. V rovu je ubilo tukaj rojaka Štefana Jakše, 33 let starega samca, doma iz Perbišja, občina Semič, Dolenjsko. V Ameriki je bival 10 let in ima tu nekje dva brata. Pri društvu ni bil nobenem.
—	Pittsburg, Pa. Tu so dne 9. junija pokopali 331etnega rojaka Franka Barbiš, doma iz Prema na Notranjskem, odkoder je prišel pred 7. leti v Ameriko. Zapušča ženo in troje o-trok. Bil je član dr. sv. Štefana št. 26 J. S. K. J.
—	Moon Run, Pa. Tu so se rojaki zavzeli za k smrti obsojenega rojaka Frank Malija. Darovali so iz svojega že $700 in izposlovali z odvetniško jiomočjo, da je bila smrtna obsodba preklicana in nova obravnava raz-
Joliet, 111., 19. jun. — Prvoobhajan-ci naše župnijske šole sv. Jožefa in mašni strežniki in mladi cerkveni pevci so napravili lep izlet včeraj (v torek) v bližnji Plainfield pod vodstvom č. g. župnika Johna Kranjec in čč. šolskih sester. V tamošnjem parku so imeli vesel piknik, in le prehitro se je približal večer, ko so morali spet v posebno karo in nazaj v Joliet, kamor jih je srečno pripeljal njihov učitelj veronauka, Rev. Jos. Pollak.
—	Družina Pirc žaluje nad preranim grobom svoje hčerke Marice, ki se je preselila v ponedeljek v starosti 17 mesecev v večni raj med angelce.
—	Naši študentje se vračajo z vnanjih zavodov na počitnice. Prvi je došel zadnji četrtek nadepolni Joe Nemanich, sin g. Antona Nemanich, ki je dovršil prvo leto v St. Viateur’s college-u (Bourbonnais pri Bradleyu, 111.) z izvrstnim uspehom. Clarence Stukel, sin g. Johna Stukel, ki dovrši drugo leto v katoliškem zavodu sv. Frančiška v Quincy, 111., pride šele koncem meseca; ravno tako Eddy Stukel, sin g. Josipa Stukel, in George Lopartz ml., ki študirata v Bradley,
111.,	na tamošnji ‘'Pligh School”. Vesele počitnice pa želimo tudi študentom naše domače jolietske “visoke šole”, ki so: Josip Uršič, Mike Malovrh, Math Butala in Willy Stanfel, poleg Johna Grahek ml., o katerem smo že zadnjič poročali.
—	G. John Plaznik, ki bo čez leto dni dovršil svoje uke v duhovnem semenišču v St. Francis, Wis., in je čitateljem A. S. dobro znan po svojih člankih in dopisih, objavljenih lani, je obiskal včeraj svoje jolietske prijatelje na svojem potovanju v La Salle in dalje k sorodnikom, pri katerih ostane čez počitnice.
—	G. Martin Žugelj iz Bradleya, UL, se je mudil tri dni zadnjega tedna tukaj na obisku svojih sorodnikov in prijateljev.
—	Od $35,000 do $40,000 bo stala nova slovaška župnijska šola, ki jo bodo zgradili farani cerkve sv. Cirila in Metoda na voglu Henderson avenue in Elwood Street. Načrti so že odobreni, in z gradnjo se prične meseca septembra. Nova šola bo zgrajena v dve nadstropji in s pritličjem. V drugem nadstropju bo velika dvorana za zborovanja, gledališke predstave itd. Šolskih sob bo osem. Slovaški župnik, Rev. R. S. Ivičič, je zelo delaven in priljubljen.
—	Priprave za proslavo Četrtega, ki se bo obhajal v Jolietu letos pod imenom “Will County Home-Coming and Joliet Diamond Jubilee” kar cele štiri dni, namreč dne 3., 4., 5. in 6. julija, se skrbno dovršujejo.
—	V paradi Četrtega bo baje tudi več slovanskih uniformiranih društev, ki bodo tvorila poseben ©ddelek.
—	John J. Mitchell, bivši predsednik rudarske zveze “United Mine Work-ers of America”, bo prejkone glavni govornik na letošnji proslavi Delavskega dne v Jolietu, v ponedeljek 2. septembra, ki bo baje presegala vse prejšnje po svoji sijajnosti. Priprave se že vrše.
—	Notranje delo v novem zveznem kolodvoru (unión depot) lepo napreduje, a gotovo ne bo dovršeno do prihodnjega Četrtega, čeprav se je obetalo.
—	Število pooljenih cest v mestu raste. Oljenje cest v poletnem času je najboljše sredstvo proti prašni nadlogi.
—	Znani vrtnar Jos. Labo je nenadoma umrl v soboto dopoludne za kapjo, v 45. letu svoje starosti. Rojen je bil ob Renu na Nemškem in dobro znan v tukajšnjih katoliških krogih.
—	Mestni zdravstveni uradnik je odredil, da si morajo vsi trgovci s sadjem omisliti sitnice ali mreže, s katerimi se ima sadje pokrivati med poletjem, da ga ne okužijo struponosne muhe.
—	Vlak je povozil nekega 231etnega Italijana v noči od nedelje na ponedeljek blizu Rockdala.
Pri ribarjenju z vršo alj mrežo je bilo zasačenih pet Italijanov v ponedeljek zvečer ob reki južno od Rockdala, in včeraj (v torek) so že morali plačati hudo globo. Sodnik Howk jih je poučil, da je ribariti z mrežo prepovedano. Štirje so plačali po $50, peti pa $100 globe.
Pisma na pošti koncem zadnjega tedna so imeli: Bradica Frank, Budi mir Petar, Dujmovič Grga, Ferberar Aleksander, Frančiškovič L., Mrtone Mile, Sijan Marko.
klice v belih oblačilih z venčki na glavi so potresale cvetje pred sv. Rešnj. Telesom, katerega je nosil preč. duhovnik, pod nebom spremljan od dveh levitov. V štirih kapelicah, lepo pripravljenih, se je delil sv. blagoslov. Za sv. Rešnj. Telesom vrstila sta se moško in žensko društvo, kakor drugi z zastavo.
Semeuiške počitnice so prišle in zopet je prišel na počitnice Jožef Trobec, letošnje leto sam, ker njegov prejšnji tovariš že v vinogradu gospodovem dela. — Obiskal je našo naselbino neki slovenski duhovnik, za kar se mu lepo zahvaljujemo, in želimo, da bi nas o priliki še obiskal. — Angela Mensinger je zelo bolna. — Tudi Mr. Kraus in gospa Then sta nevarno bolna, oba Nemca iz te fafe. — Svojo mater, brata in sestro Kociančič prišli sta obiskat častiti sestri benediktinki Sr. M. Cirila in Sr. M. Uršula O. S. B. iz Dulutha, Minil.
Pozdrav!	John Poglajen.
Waukegan, 111., 17. jun. — Cenjeno uredništvo Am. Slovenca! Prosim, natisnite ta moj mali dopis; nimam po ročati veselega, kajti kruta smrt nam je zopet utrgala mlado cvetko iz srede našega društva sv. Ane in cele našel bine Waukegan. In sicer nas je zapustila ter odšla v Brockway k svojemu očetu, a ne za dolgo, obče pri ljubljena gdč. Angela Mensinger, prva slovenska učiteljica, rojena v Ameriki. Neutrujeno je tu pri'nas delala in učila mladino v šoli, a tudi ne brez vspe-ha. Spominjali se bodo vsi njeni u-čenci njenega blagega srca in njenega blagega značaja. Spominjalo se nas bo mnogo na njo, kajti bila je dobra, ponižna ter zelo uljudna. Imeli smo v ponedeljek 17. junija črno peto sv. mašo v blagor njeni duši, katere so se udeležile njene sosestre društva sv. Ane. Naj ji bode lahka zemljica, in sveti naj ji večna luč!
Cvetela si, a naglo si zvenela, zvenela — da lepše boš cvetela.
V imenu celega društva izrekam naše iskreno sožalje očetu in bratom!
Tajnica Mary Setnikar.
Pueblo, Colo., 12. jun. — Slovenske gospodične, “Solnčni žarki” vstrajno pripravljajo, da bo njih svečanost 30. junija zares nepozabna. Verno srce jih je nagnilo in pa navdušenje za svo jo cerkev, da so napravile krasno soho žalostne Matere Božje, in omenjeni dan se bo blagoslovila. Ob enem se bode blagoslovila sobica sv. Neže, ki jo oskrbi dr. deklic sv. Neže in pa sv. Antona, katero nam je daroval mali Tonček Snedec. Slovaki, kateri so bi li mnogo let z nami, ter so tudi pridno napravljali, so marsikaj sabo vzeli. Praznota tudi našim pridnim faranom ni bila kaj všeč, tedaj smo vkratkem dosti lepih reči napravili.
Dekleta so povabila vsa slovenska in hrvatska društva, ki bodo povabila gotovo prijazno sprejeli, da se bo o-pravilo dostojno vršilo.
S farno šolo smo imeli letos dokaj bolji uspeh, ker smo sami in sobe niso bile preveč natlačene; spretna zabava katero je šolska mladina pred tednom priredila, je naše rojake veselo izne nadila. Dvorana je bila polna do zad njega kotička. Rojaki pošiljajo svoji male kar skoraj vsi v našo šplo, tedaj moramo prihodnje leto že začeti sedmo sobo. Umni stariši vejo ceniti' vero, narodnost in pošteni značaj, kar si mladina lahko pridobi v takih šolah omiko, ki izobrazi razum in oblaži sr ce.	G.
Brockway, Minn., 11. jun. — Dragi Am. Sl.: — Sprejmi par vrstic v svoje predale. Vreme imamo lepo; danes se kaže na dež, kateri bi bil prav potreben.
Minuli četrtek, na praznik Presv. Rešnj. Telesa imeli smo slovesno procesijo po polju. Ob poldeseti uri bilje velika sv. maša, po kateri se je vr-šila procesija. Prva je šla šolska mladina, potem mladeniči in dekleta. De
East Helena, Mont., 10. jun. — Pri nas v “smelter” je dela mnogo več kot lani v tem času. Letos celo spomlad delavcev primanjkuje. Radi bi ronal vse 4 plavže letos; ampak naših de Iavcev je mnogo odšlo, misleč si: po zimi nam niste dali delati, pa si tudi v vročini sami delajte. Druge na rodnosti pa, večinoma pri agentu na brane, delajo po en dan, pa grejo. Za to kdor zna ali ga veseli delati pri “blast furnesih”, se delo lahko dobi seve, plača je majhna, delo smrdljive nezdravo, tako se ne moremo pohva liti tukaj. Pozdravljeni vsi! John K.
Leadville, Colo., 11. jun. — Mogoče dobite kaj obširnejšega iz Leadvilla c slavnosti, ki se je vršila v nedeljo 9 junija v naši slovenski cerkvi sv. Jožefa povodom nove maše našega rojaka, vendar vam nekoliko poročam \ sledečem.
Čast. g. novomašnik Ivan Judnič si je izbral Leadville za premilo slavnost. Doma je iz Kota, semičke fare. Dovršivši novomeško gimnazijo je študiral bogoslovske vede v St. Paulu, Minn. in eno leto v denverškem semenišču, Colo. Čast. g. John Perše in navdušeni farani so priredili sveča nost, ki bi prekosila marsikatero v stari domovini. Zunaj je bilo vse v mlajih, vencih in zastavah in znotraj cerkev vsa v krasu cvetlic in drugih lepotičij.
Ob pol 11. privede slovenska godba dolgo vrsto društev, ki so spremili č. g. novomašnika z drugimi duhovni pred oltar. Razun dom. č. g, župnika ie prisostvoval Rev. J. Kanowski iz angl. cerkve in pa Rev. P. Ciril Zupan, O- S. B., ki je proslavil srečni dan s primernim govorom.
Zanimanje je bilo kar splošno. Rojaki in ljubeznjive rojakinje so pripra-
vili vse okoli župnišča za okusno pojedino, katere se je vdeležilo dobro število prijateljev, ki so pozneje tudi poveličevali veseli dan in čast. g. novomašnika s prav lepimi govori, godbo in petjem. Svoj mej svojimi, tedaj vse prav domače.
Čast. g. Ivan Judnič je vendar že tretji duhovnik v naši škofiji, kar nam kaže, da bodo doslej zapuščeni rojaki čedalje bolj oskrbljeni.	X.
New York City, 8. jun. —- Letošnjo sezono pic-nic-ov je odprlo mlado naše podporno društvo "Bratska zveza” v Brooklynu. In temu slede ostala društva, drugo za drugim.
V nedeljo 16. junija poleti naš ‘Orel’ k Louisu Kumpu, lastniku hotela “pri zelenem gozdu" v Maspeth, L. I. Na vsporedu je srečolov, kegljanje za lepe dobitke itd. itd. — Kraj in okolica tamkaj je romantična, tam ni sledu o velikomestnem hrupu, in greaternew-yorški naš prah ne duši vbogih človeških grl. Čisto, tiho in mirno je tamkaj ko v planinskih naših domačih selih.
In 30. junija napoči zopet za great-ernewyorške Slovence velevažen dan! Takrat se bo vršilo v “Beethoven Hall”, 210 East 5. ulica ob 4. uri popoldne tretje letno zborovanje tukajšnje podružnice sv. Cirila in Metoda. Prvomestnik S. Burgar in tajnik A. Andolšek apelujeta na zavest naše naselbine ter vabita k zborovanju vse, vse! Žalostno je dejstvo, da se ni število članov v teku treh let vsaj potrojilo in mlačnost naša prihaja tu na površje v najjasnejši boji... V Ljubljani tožijo o denarnem primanjkljaju in o rasti stroškov, tu pa zanimanje za sveto stvar umira. Naši rojaki so dobri, požrtvovalni, manjka jim samo ognja navdušenosti in — bodrila! Polagal bi na srce pred vsem našim zavednim Slovenkam, da pohite k zborovanju ter polože svoj obol na žrtvenik domovine. Priskočite na pomoč svojim sobratom in sosestram in položite “mali dar, domu na oltar” v obrambo slovenskega našega jezika in imena! Ne dopustite, da se naša podružnica kljub vedno naraščujoči se tukajšnji slovenski naselbini, v številu članov krči, temveč pokažite na prihodnjem glavnem zborovanju, da niste Slovenci, Slovenke samo v besedi in na papirju, ampak tudi v dejanju!
Najstarejše in prvo slov. podporno društvo sv. Frančiška slavi 4. julija svojo petnajstletnico. Že elegantna prednaznanila in vabila nam najavljajo lep in velepomemben dan. Pri slavnostni maši poje latinsko mašo pevsko društvo “Domovina”, in po maši korakajo prisotna društva z zastavami v društveno dvorano in popoldne se prične v Washington parku v Maspeth, L. I. pic-nic. — Zabave bo obilo, obilo. G. Ivan iz 88. ceste ima pa svoje mnenje. Bolje bi bilo dati po en petak v bolniško blagajnoNm nič parade. Parada je sicer lepa, a še lepša je polna blagajna. In iz praktičnega stališča mu dam prav! Ali vendar! Lepih dni je pri nas itak malo in zakaj se ne bi razveselili po 15 letih enkrat vsaj prav od srca in zakaj ne bi vsaj ob tej priliki pokazali ptu-jim narodnostim, da žive v New Yorku tudi ljudje, ki se jim “Slovenci” pravi?! Z javnimi nastopi smo itak zakasneli! Daj Bože, da sije oni dan prav prijazno solnce sv. Frančišku in želimo mu prav iskreno, da ne moti neba oni dan niti en črn oblak!
Letos se vrše še trije pic-nici, a o teh pozneje!
Novo naše pevsko društvo “Triglav” napreduje na vsej črti. Pri zadnji vaji je sedelo ob glasoviru 16 čilih pevcev in v kratkem času smo. se naučili razun “Oj Triglav moj dom” prav prisrčnih narodnih pesmi. Kako drugače zveni narodna naša pesem, če se jo umetno vglašeno poje! S takimi biseri se ne ponosi kdorkoli drugih narodov in dolžnost bodi naša sveta, gojiti in čuvati ta naš biser! Kot podporni člani so pristopili gg. I. Lončarič, I. Hergula in BI. Hergula. Kot pevci so pristopili gg. Fr. Cerar, Gio-vanelli, Jančigaj, Pavli in Riedl. Število pevcev se množi in obstoj društva je osiguran že danes!
Druga koncertna pesem bo “Jaz sem Slovan z dušo s telom” in z učenjem iste pričnemo takoj. — Pelo se bode tudi v mešanem zboru, za prvi kon cert dve pesmi in sodeč po vrlini grl naših pevk, bodeta tudi te dve točki nekaj izvanrednega. —
In morda bode baš naš “Triglav” oče newyorške “Slavije”, in morda ni več daleč dan, ko pozdravi newyorski Slovan naš “krožek”...
Slovenski “Triglav”, hrvaški “Gaj in srbske “Gusle”, na noge! Pokažite ptujcu slovansko svoje lice in združite se, ali nastopajte vsaj skupno! V Jolietu so nam pokazali pot, ki nam ga je iti, pot do slovanske čitalnice, šole, iger... Široko je polje in ledina je trda, manjka samo onih, ki bi razumeli orati jo — z vspehom.
Iz Duluth, Minn. mi je poslal nekdanji graditelj “Domovine” in sedaj-ni urednik “Narodnega Vestnika” I. Zupan mično razglednico. Tudi on se naslaja v spominih in piše: “V našem mestu “Slovenija” še počiva. Večkrat sanjam o nekdanjih pesmih donečih na obalih Atlantika. Od vsega imam le — spomine! Takšno je življenje...” V par besedah mi je povedal vse in razumem ga. Kaj si si mislil, pobratime, ko si bral o novorojenem našem “Triglavu”? — Da ni Amerika tako vražje obsežna in da ni potovanje tako drago, morda bi pohiteli k Vam z našo pesmijo, a tako sanak je samo sanak lijep...
Piše se mnogo o spojitvi ameriških slov. pevskih društev. Misel je kras-
na, da, krasna, a izpeljati jo, je pri današnjih razmerah nemogoče. Kdo
n.	pr. bi prišel iz Californije v Illinois, Pennsylvanijo, New York? Naš “Slavec" kani v Pittsburg, Pa. ki ni daleč in vendar koliko težav in zaprek naš čaka?! Mnogo je lepih misli, mnogo pomembnih načrtov, a kaj hočemo, ko se vsaka velika misel razbije — ob vsemogočem dolarju... In refrain: "Mecenov ni v ameriški Sloveniji” se nevsmiljeno ponavlja in pogublja in ubija še ono malo dobre volje, ki jo je najti v nekaterih prsih!
Da bi se vsi ganili hkrati, bi še kako šlo, a ko se sproži to' ali ono, jih je najti takoj, ki vlečejo vsak k svojim jaslim...
Ako omeniš karkoli, seveda v najboljšem namenu, si dregnil v sršenovo gnezdo in klici: “Vdari ga, križaj ga,” —so tvoje plačilo. — Moji čitatelji, ki bero A. S. so gotovo tudi brali moja poročila o naših greaternewyorških zabavnih društvih. Tendencijozen sem bil samo v gotovem smislu. Želel sem in želim pa vedno le najbolje — našim društvom! Tako daleč še nisem segel, da bi trkal na prsi, naglašuje: “Društvo sem jaz!” (prepustimo to krepost (!) našemu Teddiju!) in vendar se je našel subjekt, ki se je razkoračil in zapokal z bičem, toda le od daleč, po vbogi koži moji. Da mi je odgovoril stvarno, bi mi bil dokazal pa met in nepristranost svojo. In četudi se diči s pavovim perjem, vdarci so njegovi, a ker so njegovi, so zlobni in podli in takim moje pero ne odgovarja. — Toliko samo mimogrede!
Osebnih vesti danes nimam mnogo. Arhivar “Triglava” g. V. Habjan je odpotoval iz New Yorka in na njegovo mesto je bil pri minuli pevski vaji enoglasno izvoljen g. V. Skrabar.
S parnikom “Kaiser Franz Josef” odpotuje v stari kraj tudi g. Frank Sakser, a “Triglavu” je obljubil, da po stane aktiven njegov član, čim se vr ne in to je od njega, bogme, jako lepo! —
Miss J. Habjan, sestrična predsednika “Triglava” g. Petra Cerar-ja je sledila klicu svojega srca, odšla je z zaročencem iz New Yorka v Forest City, Pa. kjer se je prošli pondeljek z njim poročila. Moje čestitke!
V zadnjem trenutku se mi je sporočilo, da so mojega Vinka v nadulični železnici oropali. Odvzeli so mu zla to uro in naprsno iglo. V New Yorku človek niti opoldne ni varen! Žalim, Te, Cene, zelo žalim!
Za danes: konec!
Ivan Adamič.
Waukegan, 111., 15. jun. — Slavni Amer. Slovenec! Prosim vas malo prostora v cenjenem listu, da vam naznanim naše delavske razmere. Tukaj v našej naselbini Waukegan, 111. se dela precej dobro; delo se dobi še v enem kraju ali v drugem, a plača je povsod bolj pičla, ravno tolika, da se pošteno preživimo; ne svetujem pa ne rojakom sem hoditi, dokler se časi ne zboljšajo.
Naznanjam rojakom po Waukeganu, da je naše društvo Vit. sv. Jurija sklenilo z dnem 27. maja, da kateri rojakov želi pristopiti k našemu društvu, da je prosta vstopnina za 3 mesece, to je junij, julij in avgust. Plača samo 75 centov doktorju, 50 centov pa mesečnina, to je vse skupaj $1.25, in velja tudi za tiste brate, kateri so že bili, pa želijo nazaj pristopiti; zdaj se jim nudi lepa prilika, priti nazaj k društvu s čisto malim prispevkom. Rojaki, zdaj se potrudite, ko je še čas, ker meseci bojo kmalu pretekli.
Naznanjam tudi tistim rojakom, kateri imate že sinove po 16 let stare: zdaj se jim nudi lepa prilika« za pri stopiti k našemu društvu Vit. sv. Ju rija, kjer bodo imeli ravno tako podporo kakor mi, in ravno zdaj, ko je prosta vstopnina, plačevali bodo po 50 centov mesečnine ravno tako kakor mi starejši bratje. Bolniško podporo bodo imeli ravno tako kakor mi, ki smo zdaj notri. Dragi mi rojaki, ka teri imate svoje sinove po 16 let stare pustite jih k našemu društvu, kjer se ne bojo nič slabega naučili, ampak veliko dobrega.
Kar se gre za plačevati, vam nazna nim tukaj: Plačevali bodo svoto čisto malo. Tisti, ki zdaj pristopijo s 16. letom, bodo plačevali 50 cent. mesečnine in pa 50 centov obleko skozi 2 leti. Ko je vaš sin star 18 let, dobi pa novo obleko ven, ki mu jo društvo preskrbi. Dragi rojaki, pustite vaše sinove k društvu Vit. sv. Jurija, kjer se bojo še veliko učili dobrega, da bpste z veseljem gledali na- vaše sino ve, ki bodo korakali v lepi vojaški o bleki, ko bodo dosegli 18. leto. Čast bo vam starišem in čast našemu dru štvu, ko bomo imeli mlade fante, ki bodo korakali z nami vred.
Dragi rojaki, zdaj se vam nudi lepa prilika in vašim sinovom $7.00 na te den podpora, ki jo izplačuje društvo Vit. sv. Jurija. Ako hočete kaj več pojasnila, obrnite se na tajnika ali predsednika.
Tebi, vrli Am. Slovenec, pa želim veliko uspeha. S slovenskim pozdra vom
Frank Ogrin, tajnik.
Iz Adlešič, 4. jun. — V zadnjem dopisu z dne 23. aprila sem sporočil, ko liko škode je napravil mraz dne 13 apr. Toda naznaniti moram, da škoda ni tako velika, kakor smo mislili na prvi hip. Sadje je res uničeno, a trta pa kaže kljub hudi pozebi, precej lepo, kakor bi si ne bil mogel nikdo misliti in ni nikdo pričakoval. Če ostane to, kakor zdaj kaže in ne pride še kaka druga nesreča, ne bo dosti manj grozdja od lani. Imeli smo pa tudi mese-
ca maja prav ugodno vreme za trtje, posebno od 4,—17., ko smo imeli hudo vročino, ki je posebno ugajala trti, da je po pozebi kmalo in lepo odgnala.
Na sadnem drevju pa je naredil mraz obilo škode, ker je ves sad uničil in nekatera drevesa, posebno mlade hruške, ki so bile že lepo odgnale, so se kar posušile in ne gonijo več. Mraz je posmodil tudi lipe, da ne Cveto letos prav nič. Trave in detelje, kakor tudi strni, rž, šenica in ječmen kažejo pa prav lepo. A krompir pa večinoma slabo, ker ga mnogo ni odgnalo. Nekaj semena je v zemlji se-gnilo, nekaj pa ima v zemlji “mlade”, vsled česar ni odgnal.	I. Sašelj.
Za dojenčke.
V New Yorku, kjer ob navalih vročine pomrje silno mnogo majhnih o-trok, so že pred več leti ustanovili posvetovalnice za matere in oskrboval-nice za dojenčke. Na tečajih, na katerih so zdravniki predavali o negi dojenčkov in ki se vrše v dvoranah ljudskih šol, so bile posebno zveste poslušalke mlade deklice, katerim je v revnejših družinah itak izročena skrb za mlajše bratce in sestrice. To je napotilo -zdravnike, da so po vseh ljudskih šolah s pomočjo sester za oskrbo dojenčkov jeli prirejati redna predavanja o negi dojencev za šolske deklice. Te potem pouk ali same uporabijo pri negi svojih mlajših bratov n sester, ali pa pouče mater o tem, kar so slišali v šoli. Tudi k sosedni družini gredo razširjat prave nauke o negi dojencev. Tako so te šolske deklice prave misijonarke za varstvo in pravilno oskrbovanje dojenčkov. Pred tremi leti se je ustanovila “Zveza malih mater” (Little Mothers League), ki šteje 72 skupin in 22,000 članov. Zdravstvena oblast je uvedla za tiste članice te zveze, ki so se udeležile šestih tečajev o oskrbi gojencev, posebne diplome in zapone iz bele kovine kot nekake u-radne legitimacije. Vsaka skupina si imed sebe izvoli predsednico, ki v znak svojega dostojanstva dobi slično, a pozlačeno zapono z napisom: “President”. Te deklice zanesejo načela dobre nege dojencev v najširše sloje in store tako mnogo dobrega.
Zanesljiv prijatelj
žen, ki trpe na slabostih, katere zdravi Severov Regulator. Lahko se zanesete nanj, da bo preprečil navadne bolezni in slabosti, ter uredil nerede na katerih trpe ženske. Cena steklenici $1.00. Prodaje se v vseh lekarnah. Knjiga, “Zdravje ženam”, se vam pošlje na prošnjo zastonj. Pišite ponjo na W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa.	Im.
NAZNANILO SLAVNIM NAROČNIKOM AMER. SLOVENCA.
Kakor je starejšim in najzvestejšim naročnikom našega lista še dobro znano, je bila prvotna naročnina našega lista $2.00 na leto. Ker so se gmotne razmere pri nas v Ameriki tako spremenile, smo primorani od prvega septembra t. 1. zopet naročnino povišati na $2.00. Zanašamo se, da so naši naročniki razsodni in da nam tega ne bodo zamerili, ako pomislijo:
1.	Cene papirja in drugih tiskovnih potrebščin so v teku zadnjih let skočile za 30 odst.
2.	Naš list je delavski list, zato brani delavca, plačujemo pa tudi sami svojim delavcem v tiskarni unijsko plačo, katera se je tekom zadnjih petih let, kakor je slehernemu znano, tudi žnatno povišala.
3.	Ker so se živila podražila in privoščimo vsacemu, kar mu gre po zaslugi in pravici, smo tudi glavnemu osobju pri uredništvu in upravništvu že z novim letom drage volje povišali plačo.
4.	Naročnina vsih naših slovenskih tednikov znaša po $2.00. Ni naš namen delati konkurenco in nekolegialno v nič devati druge, toda samozavestno pa moramo pribiti, da ima naš “lino-type” tako goste črke, da je vsled tega v našem listu več berila na eni strani, kakor v kateremkoli drugem slovenskem listu na dveh straneh.
Kdor bo imel list plačan za delj časa po 1. sept. 1912, akotudi za več let, bo list prejemal brez doplačila, dokler mu stara naročnina ne poide. Oni pa, ki bodo list naročili po 1. sept. 1912, bodo plačali $2.00 na leto, zato je svetovati onim, ki se žele poslužiti te prilike, da zdaj plačajo list vnaprej za delj časa.
Ker smo pa bili iz gmotnih razlogov primorani zvišati naročnino, bomo skušali tudi v prihodnje, da bo list v vsakem oziru napredoval in svoje naročnike popolnoma zadovoljil. Tudi nadalje bo skušal prinašati vse novice amerikanske in novice iz stare domovine. Kakor doslej, se bomo tudi nadalje trudili braniti najdražjo našo svetinjo sv. vero in ponujati zlasti onim, ki ne slišijo božje besede v svojem jeziku, vsak teden tečne dušne hrane in tudi zabavni del našega lista bo vedno tak, da bodo bravci z njim zadovoljni. Prosimo spoštovane svoje naročnike, ostanite nam torej tudi v prihodnje zvesti.
Uredništvo in upravništvo Am. Sl.
Naredite jih Močne ?
Slaba volja, nespodobne besede, razdražljivost ali nemirnost, nespečnost itd. so sad razdraženih, slabih presilje-nih ali utrujenih živcev. Te jokajo za kako toniko. Najboljša je
Severov
Nervoton
Vsi slaboživčni ljudje bi se morali seznaniti z tešilnim in mirilnim vplivom te zdravilne tonike.
$1.00 steklenica.
Ali zgubljate težo?
To lahko povzroča slaba prebava, katere je vzrok slab želodec. Ako pomaga želodcu, pomagate celemu u-stroju. To naredite ako bote uživali
Severov
želodčni
Grenčec
En dolar steklenica.
Zapeka
žololčnica
zlatenica
Jetrne
neprilike
neprebavn
omotica
nečisti
jezik
slab okns v ustih zoprn dih
^ Za zdravljenje goriomenjenih neprelik, uživajte
Severove
Jetrne
Kroglice
Cena 25 centov.
Kupite Severova Zdravilo od vašege lekarnarja. Ako jih nima v zalogi, pirate nam. Zanesljiv zdrav, zavet zastonj.
I
W. F. Severa Co.
■
CEDAR RAPIDS I0WA
. Sat 5!

KRANJSKO.
- XJ X^XrfX^xJ
—	V Ameriko z ljubljanskega južnega kolodvora se je odpeljalo dne 26. maja 70 Makedoncev; dne 27. maja 40 Hrvatov in 70 Makedoncev; dne
31.	maja 20 Hrvatov in 40 Makedoncev. Iz Amerike se je vrnilo dne 26. maja ISO Hrvatov in Slovencev; dne
27.	maja 30 Hrvatov.
—Odlikovan slovenski učenjak. Dunaj, 1. junija: Danes je bila običajna vsakoletna slavnostna seja dunajske akademije znanosti. Akademija je priznala takozvano Liebenovo častno darilo za najboljše matematično delo vseučiliškemu profesorju na vseučilišču v Črnovicah dr. Plemelju, rodom Slovencu, za njegovo matematično delo o potencijalni teoriji. (Dr. Plemelj je doma z Bleda na Gorenjskem, star še ne 40 let.)
—	Dunaj, 30. maja. Cesar je danes zaprisegel kranjskega deželnega predsednika barona Schwarza kot tajnega svetnika ter ga je sprejel nato v posebni avdijenci.
■— Belgijski polk prestavljen v Ino-most? Listi poročajo, da bo belgijski polk št. 27 prestavljen iz Ljubljane v Inomost.
—	Prva slovanska tovarna igralnih kart v Ljubljani že deluje v polnem obsegu, to je, izdeluje raznovrstne igralne karte in jih razpošilja širom vsega slovanskega sveta. Te karte so označene s slovanskimi tipi, kar jim daje prednost pred nemškimi, italijanskimi in francoskimi kartami.
—230 m'ernikov hroščev so nabrale samo štiri vasi mavške župnije.
—	Cesarjev dar pogorelcem v Tomačevem. Cesar je daroval iz svojih zasebnih sredstev 2000 K za Pogorelce v Tomačevem.
—	Iz salezijanske statistike. Usta novnik salezijanske družbe, Don Boško, je umrl pred 25 leti. Salezijan skih zavodov za moško mladež je se daj nad 300, za žensko mladež pa že nad 400. V Avstriji je 12 zavodov. Salezijanski oratorij v Trstu šteje ob nedeljah, praznikih in šole prostih dneh 800 do 1400 dečkov. Zavod v Ljubljani ima 175 notranjih gojencev, zunanjih pa, ki hodijo na Rakovnik ob nedeljah in praznikih 150.
—	Dijaški izlet na Jadransko morje. Ta izlet, ki ga je priredila krajevna skupina Ljubljana Avstrijskega mor-naričnega društva in ki so se ga udeležili dijaki vseh srednjih šol na Kranj skem, je izvrstno uspel. Vsega skupaj odpeljalo se je s posebnim vlakom 540 oseb, med njimi ravnatelji in profesorji udeleženih zavodov ter mnogi sorodniki dijakov. V Trstu so si ogledali glavne znamenitosti in se vozili po morju. Izlet je bil poučen.
—	Izlet ljubljanskih in drugih gostilničarjev in gostilničark, okoli 1200 po številu, v Postojno se je vršil dne 30. maja s posebnm vlakom iz Ljubljane. Gotovo nad polovico izletnikov se’ je tem potom prvikrat naslajalo ob podzemeljski krasoti slovenske domovine. Slišalo se je govoriti: “45 let sem že v Ljubljani, pa nisem še videl ta domači čudež.”
—	Županom v Dragatušu je bil izvoljen posestnik in gostilničar Mate Rogina iz Dragatuša št. 6. On kakor tudi vsi odborniki so zvesti pristaši S.
L.	S. — Za dragatuško župno cerkev je poslala Njena kraljeva visokost vojvodinja Mecklenburška lepo svoto 300 K v spomin svojega bivanja v Dragatušu.
—	Vzoren živonorejec! Z Viča poročajo: Fran Pavlič, posestnik na Glin-cah, je pred nedavno prodal telico, staro tri leta, ki je tehtala 740 k. Kupil jo je Fran Gutnik, mesar na Glin-cah, za 700 K. s
—	Ponesrečil se je č. g. Janez Nagode, dekan v Trebnjem. Zlomil si je nogo v stegničnem vratu in se zdravi v kandijski bolnišnici.
—	Smrtna kosa. V Idriji je umrl rudar Štefan Čuk, star še ne 55 let; še par mesecev mu je manjkalo do 40-letnega službovanja pri rudniku. — V Ljubljani je umrla usmiljenka č. s. Avguština Kocbek, doma iz Ptuja; delovala je v ljubljanskih zavodih celih 45 let. — V Ljubljani je umrl hišni posestnik in bivši trgovski agent Maks Guenzler, st,- 78 let. — V deželni bolnici je umrl 62 let stari nadučitelj Franc Povše iz Osilnice na Kočevskem. — V Novem Vodmatu je umrl g. Jožef Trškan. — V Gorjah je umrla gdčna. učiteljica Terezija'Strle, ki je službovala v Gorjah 28 let; bila je zvesta sodelovalka in soustanoviteljica vseh društev. — Na svojem posestvu v Stožicah je umrl tvorničar salam in trgovec z delikatesami v Ljubljani g. Ivan Buzzolini.
—	Utonil je 28. maja 181etni posestnikov in gostilničarjev sin Fr. Kužnik iz Trebnjega v potoku Temenici, ko je lovil ribe. Sedel je na vrbi, ki je visela čez potok ter lovil ribe s trnkom. Ker pa je bil podvržen epilepsiji, j bržkone v napadu epilepsije padel v potok. Ker ni bilo nikogar zraven, je
utonil v pol metra globoki vodi ter ga je pozneje našel mrtvega njegov brat, ki so ga poslali stariši, da ga je šel iskat.
—	Poizkušen samoumor Kranjca v Zagrebu. Z britvijo si je prerezal žile na levi roki kočijaž Martin Stanko iz občine Dolina, okraj Krško. Težko ranjenega so prepeljali v bolnišnico.
—	Obesil se je v vasi Kerčanje na Koroškem leta 1867 v Tržiču rojeni Fr. Noč. Vzrok: bolezen in brezposelnost.
—	Uboj. V noči 25. maja t. 1. so ponočevali in razgrajali na vasi Mla-detiče fantje Franc Repovž, Franc Rus, Franc Zorc in Vincenc Žitnik. Na vasi pa so se radi deklet sprli in začeli pretepavati. V pretepu je udaril Žitnik Zorca z nekim železom po glavi. Zorc pa je izdrl iz plota planko in udaril Žitnika po glavi tako, da je ta vsled udarca kasneje umrl. Sodišče bo postavilo Zorca pred poroto. To so sadovi ponočevanja.
—	Svojo taščo ubil. (Izpred ljubljanskega porotnega sodišča.) Kakšna nadloga da je nestrpna tašča pri hiši, to je v obili meri skušal France Seškar, 33 let stari kočar v Tomišlju, ki se mora zagovarjati zaradi hudodelstva uboja. Poročil se je leta 1907. z Marijo Oven, in ker. mu je tašča Jera Oven prepisala nekaj zemljišča, vzel je še njo na svoj dom ter se ji zavezal dajati vžitek. Začetkoma so mirno živeli, a ker je bila tašča precej jezična, France Seškar pa precej občutljiv in razburljiv, so bili prepiri na dnevnem redu. Da bi se tem izognil, odpotoval je v Ameriko, kjer si je z delom pridnih rok zopet nekaj prislužil. Mož je mislil, da se je v njegovi odsotnosti tašča kaj poboljšala, zato se je vrnil domov. Tudi zdaj je bilo spočetka vse dobro. Seškar, navajen na trdo delo, se je tudi z njemu prirojeno pridnostjo lotil domačega dela. A vse to ni zadoščalo bodeči tašči Jeri, pričela ga je zmerjati z lenuhom itd. Bilo je dne 9. marca t. 1., zvečer, ko se je Seškar vrnil iz dela domov. Ker je ležala žena v otročnici, morala bi tašča pripraviti zetu večerjo. Seškar je sedel pred hišo in potrpežljivo ča kal večerje, ker je pa le dolgo ni nič dobil, vprašal je taščo za večerjo, a sedaj se je vsula cela kopica psovk na ubogega moža, ki je pred šupo, kamor mu je sledila tašča, pograbil tolkač in parkrat v svoji slepi jezi zamahnil proti tašči. Taščo je en udarec zadel na glavo, da se je takoj mrtva zgrudila. Pri raztelesenju ubite Jere Oven so zdravniki zvedenci dognali, da je bila zdrobljena leva senčnica in temnica, koščki kosti so pritiskali na možgane, ki so otrpnili in povzročili smrt. Obdolženec vse odkrito priznava ter se je takoj po storjenem nesrečnem dejanju tudi sam šel javit orožnikom. Porotniki so vprašanje na uboj zanikali, potrdili pa enoglasno dodatno vprašanje zaradi pregreška zoper varnost življenja. Sodišče je na to Seš-karja obsodilo na trimesečni zapor.
—	Uboj. (Izpred novomeškega porotnega sodišča.) Pred novomeškim porotnim sodiščem se je moral ondan zagovarjati posestnikov sin Jožef Rožman iz Dolnjega Karteljeva, ker je dne 10. marca t. 1. zaklal kajžarja Franceta Florjančiča iz Gor. Karteljeva. Rožman je bil zaradi pričevanja Florijančičevih že večkrat kaznovan. Omenjenega dne je bila nedelja ter je prišel v Gor. Karteljevo v Mikličevo žganjarno za svojega očeta po tobak. V žganjarni se je pričel nekaj prepirati s Florijančičem, ko pa se je Florijančič vračal domov, je šel Rožman za njim. Pred Lokarjevo gostilno sta se oba sešla ter se začela prepirati nanovo. Florijančič je pozval Rožmana, naj gre domov, ker pa ni hotel iti, ga je sunil, da se je opotekel v neko drevo. Rožman je nato ves divji skočil proti Florjančiču, potegnil iz škornja velik nož in ga z vso silo zabodel v trebuh Florjančiču. Rožman je nato zbežal domov, drugi dan pa so ga aretirali. Florijančič, ki so ga prepeljali v bolnico usmiljenih bratov v Kandiji, je vsled dobljenih poškodb umrl 24. marca. Rožman se je pred sodiščem zagovarjal s pijanostjo, kar. pa z ozirom na izpovedbe prič ni pomagalo. Porotniki so vprašanje glede uboja soglasno potrdili, vprašanje glede popolne pijanosti pa soglasno zanikali. Rožman je bil obsojen na dve in pol leta težke ječe.
—	Samoumor v Postojni. Ustrelil se je v Postojni kovaški mojster g. Ignacij Vilhar pod oknom svoje ljubimke Karoline Lovšin. Bil je takoj mrtev. Vzrok je baje nesrečna ljubezen in slabo gmotno stanje.
—Novomeško porotno sodišče. Avgust Metelko iz Kočevja, ki je oskrunil svojo pastorko, je bil obsojen na 18 mesecev ječe. Valentin Mole, zidarski mojster, ki je zaklal Italijana Armenico, je obsojen na 5 let in Jurij Kavčič zaradi požiga v Uršnem selu na 15 let ječe.
—	Svojo lastno hčer oskrunil. Zaradi posilstva, oskrumbe in krvosram-nosti je odpeljalo orožništvo na varno Mrjrsa Završnika, ločenega zidarja iz Radeč. Od žene se je ločil leta 1906 in od takrat se je potikal po sve-
tu. Oblast mu je prepustila dve hčerke v oskrbo. Mlajšo Lucijo je oddal posestniku Oraču, drugo, sedaj 131et-no Heleno, pa obdržal pri sebi. S to je potoval za delom. Dedec je bil vsak dan pijan in do krajcarja zapil, kar je zaslužil. Zato je v pijanosti svojo lastno hčer zlorabljal. Završnik pride pred poroto meseca avgusta.
—	Iz deželno-sodnih zaporov pobegli kaznjenec. Dne 24. novembra m.
je pobegnil France Judež, posestnice sin iz Količevega iz deželnosodr.e jetnišnice, ker je imel zaradi tepeža osemmesečno kazen odsedeti. Po begu se je takoj obrnil proti domači vasi, poklical brata Pavla, kateri je na hlevu spal. Temu je tudi povedal, kje se v sobi nahaja njegova obleka. Begunec je šel takoj v hišo, kjer se je preoblekel. Ostal je prihodnjega dne še v domači hiši, ker mu je mati Marija skuhala čaj sestra Ivana pa kosilo. Drugo jutro se je zglasila orožniška patrulja pri Judeževih, ki so povpraševali po beguncu. A domači so rekli, čeravno so vedeli, da se je v klet skril, da se je res predvečer doma zglasil, da pa ne vedo, kam da jo je potem krenil. Begunec se je še nekaj časa po domačem gozdu skrival, kjer je dobival od domačih hrano in 37 kron denarja za beg. To priznavajo vsi trije obdolženci, češ da jih je vezala dolžnost sinu oziroma bratu pomagati. Sodišče pa je bilo drugega mnenja ter je obsodilo mater Marijo in sestro Ivano vsako na 14 dni, brata Pavla pa na en mesec ječe.
—	Samoumor. Dne 29. maja popoldne je posvaril čevljarski pomočnik pri mojstru Žagarju v Lescah 161et-nega vajenca Janeza Kocjančiča. Čez dve uri je od žalosti, ker je bil posvarjen, zapustil vajenec hišo in se ni več vrnil. Drugo jutro so ga dobili šolarji obešenega na neki lipi blizu železniške proge pri Lescah. Mrliča so prepeljali v mrtvašnico.
—	Aretovani nasilnež. Ko je dne 1. junija popoldne 601etni brezposelni dninar Ivan Šimenc iz Tribuč, okraj Črnomelj, v neki trgovini na Cesarja Jožefa trgu v Ljubljani že nekoliko opit še zahteval žganja, ga mu niso hoteli več dati. Nato je Šimenc začel osobje zmerjati, kar je imelo za posledico, da so ga vrgli iz lokala. Na cesti je potem še bolj razgrajal ter se je, ko je bil poklican stražnik, vrgel na tla, ugriznil stražnika v meče in ga sunil v trebuh. S pomočjo mimo ido čega detektiva je stražnik nasilneža pripeljal do Pred škofije, kjer se je zopet vrgel na tla. Na stražnici ni hotel povedati svojega imena. Oddali so ga deželnemu sodišču.
—	Nesreče. Pri gradbi belokranj ske železnice se je nevarno poškodo val Hrvat Miha Krajnik. Med delom se mu je zavalil kamen pod noge, ga izpodbil, da je padel na železno kolesnico in si je razbil čelnico. Prepeljali so ga v Kandijo, kjer so mu kose razbite čelnice zložili v pravo lego in je upati, da ozdravi. — Delavec Jože Bezeg je bil 25. maja napaden od dveh sodelavcev, ki sta mu zadala z noži sedem ureznin.
—	Poskušen samomor. Dne 28. maja ponoči se je s službeno puško levo stran prsi ustrelil desetnik 17. pešpolka Ludovik Rožič ter se nevarno poškodoval. Prepeljali so ga v garnizijsko bolnišnico v Ljubljani. Vzrok poskušenega samomora je baje nesrečna ljubezen.
—	Na napačna pota je krenil. Avgust Rumpel, kontorist v Ljubljani, je bil letos zaradi tatvine neke ure obsojen na tritedensko ječo. Pri tem je bil tudi zaslišan Egidij Šetina. Istega dne sta se slučajno srečala z ob dolžencem, ki je potegnil browning revolver, rekoč: “Ali ga vidite, Vi ste mene pokopali, sedaj bodem pa jaz Vas.” Umevno je, da se ga je Šetina prestrašil in si ni upal stražnika na pomoč poklicati, boječ se, da bi Rumpel revolverja ne sprožil. Spustil ga je šele, ko je stopil Šetina na vlak. Tudi kontoristu Tiranu je zagrozil, ker mu je ta neko osorno pismo pisal ob priliki, ko je Rumpelju plačal neki dolg. Rumpel mu je zagrozil, da bo prišel osebno v Jarše in da ga bode tam za jezik prijel. Tiran se ga je bal. ker je vedel, da ima obdolženec vedno samokres pri sebi. Pri trgovcu Stupici je izmaknil za 120 K raznega blaga, pri puškarju Kaiserju bankovec za 20 K in pri optiku Filipu Gold steinu kukalo, vredno 194 K. Ko je bil Rumpel dne 6. aprila aretovan in na osrednji stražnici preiskan, je hi poma potegnil revolver iz svojega že pa ter ustrelil, kar je bilo za navzoče stražnike skrajno nevarno. Ni izključeno, da se je hotel obdolženec usmrtit, ker si je prestrelil suknjo. Sodišče je nadebudnega fantiča obsodilo na poldrugo leto težke ječe.
— Spodnještajerski slovenski obrtni shod. Na binkoštni ponedeljek se je zbralo v Celju do 250 slovenskilvobrt nikov in rokodelcev v prepričanju, da morajo braniti stanovske težnje in se zoper stavljati nakanamnemško-nacio nalnih renegatov, ki so med drugim sklenili, da bodo začeli sprejemati le tuje nemške vajence v svojo službo Te sklepe nestrpnih renegatov je skup ščina tudi primerno ožigosala. Izvo lil se je pripravljavni odbor za “Obrt no zvezo” in sklenila ustanovitev tr
govske in obrtne zbornice za Spodnje Štajersko.
— Nemški obrtni shod v Celju, katerega so celjski Nemci sklicali proti slovenskemu obrtnemu shodu za bin-koštno nedeljo v Celju, je prinesel celjskim “purgarjem” veliko razočaranje. Pričakovali so okrog 300 obrtnikov, prišlo pa jih je kvečjemu kakih 50. Iz njihovih govorov je bilo razvidno, da se Nemci boje slovenskega obrtništva, ki se je pričelo zavedati svojih narodnih in gospodarskih zahtev.
—	Občinske volitve v Podčetrtku so se vršile 30. maja. V občinski odbor so izvoljeni trije pristaši S. K. Z., dva liberalca in štirje Nemci. Trg je bil do nedavna še v nemških rokah. Z napetostjo se pričakuje, kako bo izpadla volitev župana.
—	Stebri nemštva padajo. V kon-kurz sta prišla nemški stavbni podjet-| nik inženir Viljem Lindauer v Celju in nemški trgovec Wegscheider v Ptuju.
—	Smrtna kosa. Dne 3. jun. je umrl v Zgornji Poljskavi po dolgi bo-j lezni g. Ferdinand Schlosser v 4L letu svoje starosti, zaveden Slovenec in katoličan. — V Mariboru je umrl c. kr. deželno-sodni svetnik v p. Josip Rotner. — V Ormožu je umrla hišna posestnica ga. Marija Munda v starosti 78 let. — Istotam je umrl hotelir
M.	Bauer, star 62 let, tudi med Slovenci priljubljen. — V Frankovcih pri Ormožu je umrla posestnica J. Juršič.
Umrl je g. Matevž Glinšek, bivši župan celjske okoliške občine, star 60 let. — Pri Sv. Lovrencu nad Mariborom je umrl bivši cerkveni ključar in veleposestnik Franc Schweiger, pd. oče Bezjak. — V Podčetrtku je umrl nekdanji veleposestnik, župan in steber nemštva a sedanji občinski ubožec Nikolaj Fabijan, star 88 let. — V Ločici pri Vranskem je umrl posestnik in gostilničar Ivan Blatnik. — Umrl je vinski trgovec Janez Cafuta iz Dravcev.
—	P. Emeran Šlander umrl. V Gornji Radgoni je umrl dne 30. majnika duhovni svetnik p. Emeran Šlander, v
73.	letu svoje starosti, oskrbnik ad-montskih vinogradov v Radgoni in Ljutomeru.
—	Umrl je v Gradcu znani zrako-plovec Franc Renner, ki je leta 1909. na graškem “jesenskem semnju” prvikrat v Avstriji vodil vodljivi zrakoplov. Nekdaj premožni mož je umrl v revščini, star 45 let.
—	Izpred celjske porote. Dne 29. majnika se je imel pred poroto žago varjati kmečki sin Anton Perc iz Zagorja pri Kozjem zaradi uboja svojega očeta in zaradi goljufije. Obsojen je bil na 10 mesecev težke ječe. — Zaradi detomora obtožena kmečka hči Marija Čavs iz Loke pri Žusmu je bila dne 30. maja oproščena. — Dne 31. maja se je zagovarjal pred poroto član družbe železniških tatov, kateri je načeloval Dušan Svetanovič, Janez Fri gel, ki je bil obsojen na 5 let težke ječe. — Dušan Svetanovič, 24 let star, v Belgrad pristojen, je bil radi raznih tatvin v Zidanemmostu in drugod obsojen dne 28. maja na 6 let težke ječe
ško blagajno v Gorici dne 2. junija je v delavski skupini zmagala soc. demokratična lista, ki je dobila 965 glasov; mazzinianci so s svojimi kandidati ostali s 403 glasovi v manjšini. V skupini delodajalcev so zmagali slovenski kandidati nad italijanskimi na-cionalci s 307 proti 200 glasovom. Sedaj je večina v odboru bolniške blagajne slovenska.
—	Mladost — norost. Dne 29. maja dopoldan se je odigrala v Pulju lju-bimska drama, kateri bi bilo kmalu podleglo dvoje mladih življenj. 24-letni ključavničarski pomočnik Peter Lizul je prišel k bivši svoji ljubimki, 191etni Ani Gržinic ter jo nagovarjal za obnovitev stare “ljubezni”. Gržinic je pa postala med tem pametna in ni hotela o mladostnih neumnostih ničesar slišati. Zato je potegnil fant iz žepa samokres, nameril v dekleta in jo z dvema streloma zadel v hrbet. Nato je nameril samokres tudi proti sebi in si v levo stran prsi pognal isto-tako dve krogli. Oba so prepeljali težko, a ne smrtnonevarno ranjena v deželno bolnišnico. Končala pa se bo zadeva pri sodniji.
—	Tržaško porotno sodišče. Dne 30. maja je stal pred porotniki mlad fant Giovanni Marsich iz Izole v Istri. Obtožen je bil, ker je 28. januarja t. 1. svojega očeta Andreja s “fovčem” zaklal. Obsojen je bil na štiri leta težke ječe.
—	Smrtna kosa. V Trstu je umrl oficiant pri državni železnici g. Dragotin Trost v 43. letu svoje starosti.— Pri Sv. Magdaleni pri Trstu je umrla ga. Marija Mrkota, mati mnogoštevilne družine. — V Trstu je umrl železniški uradnik v p. g. Anton Zobec. —V Gorici je umrl gimnazijec sedmo-šolec Rudolf Vidmar, star 18 let. — V Gorici je umrla ga. Terezija Zimic.
—-Baron Hein, koroški deželni pred sednik, stopi v pokoj. Iz Dunaja se poroča, da bo že pred meseci vložena prošnja barona Heina za vpokojitev vsled njegove bolezni sedaj rešena in najbrže še tekom junija imenovan naslednik. Barona Heina je zadela namreč kap.
—	Zborovanje podružnice Suedmar-ke in Schulvereina v Podkloštru je po kazalo, kako delujejo vneto naši Nem ci in posilinemci za svojo stvar. Pod-klošter, ki je ključ d<5 slovenske Ziljske doline, je važna postojanka v narodnem boju, ki se je hočejo Nemci po polnoma polastiti. Pretrgati hočejo slovenske Rožane od Ziljanov.
—	Laški ogleduh. V Pontablju je bil aretiran kot ogleduh tehnični vodja vodno-električnih naprav Peccon, Anton Vuerich. Od nekega avstrijskega vojaka je skušal dobiti načrt nove trdnjave. Vojak je pa obvestil o tem vojaško oblast. V določenem času je on prišel s stražmojstrom kara binerjev na dogovorjen kraj po načrt. Nekoliko v stran je bilo opaziti več kmetov, ki so pasli živino. Avstrijski vojak je prišel in se je približal Vue-richu. Mahoma so prihiteli pa ti kmetje in z revolverji v rokah napo vedali obema Lahoma aretacijo. Vue richa so prijeli, stražmojster je pa u-bežal čez mejo. Za njim so oddali več strelov, pa ga niso zadeli. Kmetje so bili namreč preoblečeni — o-rožniki.
—	Slovensko kršč. soc. delavsko društvo v Celovcu je uprizorilo dne 2 junija zvečer v veliki dvorani hotela Trabesinger Finžgarjevo igro “Naša kri”.
—	Smrtna kosa. Dne 29. majnika je umrl bogoslovec tretjega letnika celovškem semenišču č. g. Franc Čebul v svoji rojstni hiši v Šmihelu pri Pliberku.
— Okrajna bolniška blagajna Gorici. Pri volitvah v okrajno bolni-
John Grahek
... G-ostilničar...
Točim vedno sveže pivo, fino fornijsko vino, dobro žganje in najboljše smodke.
Prodajam tudi trdi in mehki premog
TELEFON 7612.
1012 N. Broadway, JOLIET, ILI.
KADAR STE V MESTU
ste vabljeni, da se greste okrepčat s CaJo okusne pijače in jedil v s&lua in restavracijo
BAR 4t CAFE,«?
Postrežba iiborna— prav po domače.
403 N. Chicago	TnT
Toiî.l Cass Sts.	....JUhllil
—	Na Hrvaškem ustanavljajo ma-žarske šole. Glasom najnovejših poročil iz Zagreba je ustanovila na Hrvaškem uprava ogrskih državnih železnic v kratkem času 12 novih ma-žarskih šol, na katerih muči 90 učiteljskih moči 4298 hrvaških otrok. Kar na Slovenskem Schulverein, to dela na Hrvaškem uprava ogrskih državnih železnic. Značilno za hrvaške razmere!"
—	Vinogradi na Hrvaškem so vsled letošnjih pomladnjih mrazov veliko trpeli. Ponekod je uničenega do tri četrtine zaroda, ponekod le 10 odstotkov. Trpele so zlasti zgodnje vrste.
—	Zagreb, 30. maja. Danes je došlo na Hrvaško okolu 60 bolgarskih kmetov pod vodstvom bolgarskih kmetskih organizatorjev. Posetili bodo ce lo Slavonijo in pregledali gospodarske naprave. Obiskali bodo tudi Zagreb.
—	Hrvaško romanje na Brezje. Dne
15.	junija se je iz Reke vršilo skupno romanje Hrvatov na Brezje k Mariji Pomagaj. Romarji so obiskali tudi Postojnsko jamo.
—	1041eten kmetič živi v Bukovcu pri Zagrebu. Mož je še čvrst na duhu in na telesu ter hodi še vsako nedeljo peš v Zagreb, naj bo lepo ali slabo vreme. Svoj čas je bil kočijaž pri zagrebškem škofu Juriju Hauliku in si je toliko prihranil, da ima sedaj v Bukovcu malo posestvo.
—	Samoumor učiteljeve soproge. V neki vasi blizo Karlovca se je obesila žena tamošnjega učitelja, mati dveh nedoraslih otročičev. V obup in smrt jo je pognal mož, ki Se je udal razuzdanemu življenju.
GEO. MIKAN
MODERNA GOSTILNA
Pri meni je največ zabave la in najboljša postrežba.
__________ a
N. W. telefon 1251.
202 Ruby St. J OLIET, ILL
8 Kadar se mudite na vogala Ruby and Broadway ne pozabite vstopiti v
I MOJO GOSTILNO
kjer boste najbolje posteeieni.
= Fino pivo, najboljša vina in smodke.
| Wm. Metzger
S Ruby and Broadway JOLIBT
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiitiiiiiiiiitiimnmiimiiflmmiifnu!
POZOR, ROJAKU
Moderno gostilno
National Buffet
r katerej bodem točil najboljše pM> terjevo pivo, izvrstno žganje, domala vino in prodajal dišeče smodke. Prodajam premog.	;
ANTON T. TERDICH,	f
303 Ruby Sl
N.	W. Phone 825	Joliet, IIL
FARME!
V slovenski naselbini, prijaznem odnebju imamo naprodaj krasne urejene farme od 40 do 100 akrov s ceno od $10 do $25 na aker. Pišite za pojasnilo na
Kieffer Land Co., Walter, Tex.
Anton KIrinčič
Cor. Columbia in Chicago Sta.
Točimo izvrstno pivo, katero izde luje slavnoznana Joliet Citizens Bre
Geo. Laich
SALONER IN
AGENT PAROBRODNIH DRUŽB, ae priporoča rojakom v naklonjenost.
Pošilja denar v staro domovin«, hitro točne in po dnevnem kurzu. Prodaja fina vina, likerje in smodita.
ROJAKI DOBRODOSLII J «tl E. 95th St So Chicago, ML
Mestna hranilnica ljubljanska
V LJUBJANI, PREŠERNOVA ULICA 3., KRANJSKO.
Denarnega prometa koncem 1. 1910 je imela 564 MILIJONOV KROMj VLOGE znašajo nad 40 MILIJONOV KRON, REZERVNI ZAKLAD PA 1 MILIJON 200 TISOČ KRON.
Vložen denar obrestuje po 4 \% brez vsakega odbitka
Za VARNOST denarja jamči REZERVNI ZAKLAD, STROGA KONTROLA OD VLADE in CELA MESTNA OBČINA LJUBLJANSKA ■ vsem svojim premoženjem, vrednim do 50 M-ILIJONOV KRON. VSAKA IZGUBA denarja — tudi za časa vojske — je IZKLJUČENA.
Denar pošiljajte po POŠTI ali kaki ZANESLJIVI BANKI. PRI BAN. KI zahtevajte odločno, da se Vam pošlje denar le na “MESTNO HRA. NILNICO LJUBLJANSKO V LJUBLJANI” in NE v kako drugo man| varno “šparkaso”. NAM PA TAKOJ PIŠITE, PO KATERI banki dofct-mo za Vas denar.
SVOJ NASLOV NAM PIŠITE RAZLOČNO IN NATANČNO!
Amerikanski Slovenec
Ustanovljen 1. 1891.
M, MjTečji in edini iloveniki-Aetelitki list v Ameriki ter glasilo K. S. K. Jednote.
Urednik............Rev. John Kranjec
Chicago Phone 2899.
813 N. Scott St.	Joliet, 11!.
Izdaja ga vsaki petek
SLOTEHSKO-AM. TISKOVNA DRUŽBA.
Inkorp. 1. 1899.
v lastnem domu 1006 N. Chicago St. Joliet, Illinois.
Predsednik.......Anton Nemanich
Tajnik.............William Grahek
Blagajnik............John Grahek
Telefoni: Chucago in N. W. 100.
Naročnina za Združene države $1.00 ■a leto; za Evropo $2.00.
Plačuje se vnaprej.
Beplii in denarne pošiljatve naj ae pošiljajo na:
AMERIKANSKI SLOVENEC
Joliet, Illinois.
J« spremembi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo POLEG NOVEGA TUDI STARI NASLOV.
Btapise in novice priobčujemo brezplačno; na poročila brez podpisa se ne oziramo.
Rokopisi se ne vračajo.
Coaik za oglase pošljemo na prošnjo.
AMERIKANSKI SLOVENEC
Established 1891.
Tke first, largest and the only Slovenian Catholic Newspaper in America. The Official Organ of the G. C. Slovenian Catholic Union.
Published Fridays by the
SLOVENIC-AMERICAN PTG. CO.
Incorporated 1899.
Slovenic-American Bldg., Joliet, 111.
Advertising rates sent on application.
Prva in edina slovenska umjska tiskarna.
irfRA^|Sl C0UNcTl>
CERKVENI KOLEDAR.
23.	jun. Nedelja Eberhard, škof.
24.	“	Pondeljek Janez Krstnik.
25.	“	Torek	Prosper, škof; Vil
26.	“ Sreda Janez in Pavel, m.
27.	“	Četrtek	Hema, vdova.
28.	“	Petek	Leon II. papež.
29.	“	Sobota	Peter in Pavel.
IZJAVA IN POZIV.
Amerikanski Slovenec pravi, da je prišla “Ameriška bolezen" v “Slovenca" v Ljubljani brez podpisa pisateljevega. Da ne bi zavoljo mojega stališča pri zadnji konvenciji K. S. K. Jednote, gospodje pri Am. Sl. ali kdo drugi mislil, da bi bil jaz pisec tiste bolezni, izjavljam tem potom, da jaz nisem v nikaki zvezi z dotičnim pisanjem, je nisem pisal, niti pisanega ali tiskanega še videl ali čital ter da mi je le toliko znano o tej reči kalikor je povedal o njej Gl. N. in A. Sl.: zavoljo tega pa tudi poživljam “Slovenca” ljubljanskega, da to mojo izjavo potrdi ali pa odkrije in pove ime pisca “Ameriške bolezni". Po mojem mnenji bi moral vsak kritik podpisati svoje ime pod svojo kritiko; samo kedar kdo piše kake učene in podučljive ter znanstvene in tem enake članke, naj mu bo dovoljeno zamolčati svoje ime boječ ■ se ljudske slave iz svoje globoke ponižnosti.
La Salle, 111., 15. junija 1912.
ALOIS J. KASTI GAR, župnik.
NAUK ZA ČETRTO NEDELJO PO BINKOŠTIH.
Zaman so se trudili — kakor nam to pripoveduje današnji nedeljski evangelij — apostoli z ribarstvom. Celo noč so lovili, a vsi njih poskusi ostali so brezuspešni. Ti brezvspešni poskusi so podobni onim poskusom, s katerimi se dandanes mnogi trudijo dobiti kako nadomestilo za vero, katero bi radi iztrebili iz človeške družbe. Na pomoč so si poklicali postave raznih držav, čustvo časti in ponosa, luč prosvete. Radi bi ti ljudje skrpucali nekako popolnoma naravno vero, ki naj bi učila ljudi spolnovati njih dolžnosti. Kakor so brezvspešno ribarili apostoli, prav tako brezvspešno se trudijo te vrste ljudje. Najbolj neumna pa je njih trditev: “vera ni več potrebna.”
Popolnoma jasno in od zgodovine Vseh narodov potrjeno dejstvo je, da je v vseh časih človeštvo iskalo zvezo z božanstvom. Zgodovina človeštva je torej tudi zgodovina religije, vere. Že stari zgodovinar Plutarh nas o tem potrjuje, ko piše: “Našel boš mesta brez ozidja, brez postav in uradov, ne boš jih pa našel brez vere.” To tako splošno dejstvo ne more biti le posledica vzgoje, predsodkov in vpliva po-stavodajavcev, ima marveč svoj razlog v človeški naravi, ki se zaveda svoje slabosti in si išče zanjo pomoči v veri, v zvezi z božanstvom. Človek obdan od nevarnosti, potreb in bede
življenja je povzdignil svoje roke proti svojemu Stvarniku, od katerega pri-ijaj. vse dobrote in molil je. Zavedal se je človek, da ga je poklical v življenje on, ki ima polnost življenja, in čutil je v sebi potrebo, da se mu zahvali in molil je. Ako pa so vsa tisočletja do sedajnih časov čutila potrebo vere, kakšna sprememba se je morala zgoditi s človeštvom, da se trdi, da odslej vera ni več potrebna! Ali je mar človeštvo dospelo do tolike moči in sreče, da prezira lahko vsako višjo pomoč? Kdor trdi, da vera ni več potrebna, ta je vsled raznih hudobij poživinil. Ko bi pa to trdilo človeštvo sploh, bi morali reči, da je padlo človeštvo na nizko stališče živali, ki ne čutijo potrebe vere.
Celo brezbožni Voltaire imenuje mnenje, ki trdi, da vera ni potrebna nespametno. Kdor trdi, da vera ni potrebna, ta mora najpoprej dokazati, da ni Boga. Zdaj te pa vprašam, ljubi bravec, kaj pa je vzrok temu, da je vera v neskončno popolno bitje, v vsemogočnega stvarnika tako splošna? Ali so vzrok tega morda kaki predsodki? Predsodki so jako nestalni, jako spremenljivi in odvisni od krajev in časov; mejtem pa je vera v Boga vedno ista. Ali je vzrok tej veri strah? Ko bi bilo temu tako, tedaj bi morala zginiti vera, kakor hitro mine strah. Zopet drugi pravijo, da je vzrok temu nevednost. Ko bi bilo temu tako, kako pa je potem to, da so bili največji učenjaki verni n. pr. Platon, Sokrat, Newton, Tomaž Aqv., Avguštin? — I Nihče ne bo dokazal, da ni Boga. O 'tem, da je Bog, so prepričana tisočletja. Ako pa je Bog, tedaj ga moramo moliti, mu moramo biti pokorni, ga moramo zahvaljevati in častiti. Vse to je potrebno, potrebna je torej vera.
Nihče naj ne reče: “Bog je sam v sebi neskončno srečen, on torej naše časti in našega češčenja ne potrebuje.” Mi moramo biti podložni Bogu. Bog mora zahtevati od nas to dolžnost. Svojo podložnost do Boga kažejo nerazumna bitja še svojim nagonom; razumna bitja pa, ki imajo prosto voljo, morajo kazati to svojo podložnost z vero in ljubeznijo. Vse v naravi spolnuje naravne zakone; solnce, luna, zvezde, vse to je pokorno Bogu. V nravnem zakonu je tudi postava, katere brez kazni ne smemo kršiti in ta postava je vera, religija. Kdor krši to postavo je krivičen, je hudoben. Ali ne bomo imenovali sina hudobnega, ako odreka svojemu očetu dolžno čast? Bog je oče nas vsili, ker nam je dal življenje in ker nas še vedno ohranjuje. Kdor nima vere, noče pripo-znati teh dobrot. Ali ni to mar krivično?
Za vero neverci ne marajo in na njeno mesto bi radi postavili kaj druze-ga, kar bi vodilo ljudi na poti pravice in resnice. Vsako nadomestilo pa je še ostalo brezvspešno. Ali ni torej vera potrebna?
Kaj pa je človek in kaj je človeško življenje brez vere v Boga? Neugib-ljiva uganka. Človeka brez vere in njegovega življenja ne more zadovo-liti ne veda, ne učenost, ne čast, ne bogastvo. Kar je čutil Salomon, to se ponavlja še vedno, pri vseh onih, ki zametujejo tolažbo, katero jim prinaša vera. “Nečimernost črez nečimernost in obteženost duha.” Poglejmo, najbogatejše in najimenitnejše na svetu, ali so srečni, ali so prosti vsake žalosti, vsake obupnosti? Odgovor na to vprašanje nam dajejo mnogoštevilni samomori onih, ki so bili bogati, imenitni, češčeni in učeni. — Poglejmo časopise, ki prinašajo včasih vzroke samoumorov: nesrečna ljubezen, neozdravljiva bolezen, nevspeh pri kaki skušnji i. t. d. Brez Boga, brez vere je res človek najnesrečnejše bitje na svetu. Brez Boga je človeško življenje res prava muka.
Potrebnost vere pa bomo še bolj spoznali, ako pomislimo, kako ona lepo potolaži človeka v britkostih, zlasti pa v poslednji uri. Ako jiotrka beda na tvoja vrata, ako pride bolezen, ali pa, ako se te lotijo hudobni jeziki, kdo te takrat bolj potolaži, kakor vera? — Pride smrt in vzame otroka, ženo, mater, nevesto. Človek brez vere se bo vprašal: Kam jc šel moj otrok, moja žena, moja mati? On gleda v grob in ne vidi drugega kakor gnjilobo, vpraša neverno modroslovje in ne najde drugega kakor prazni nič. Vera pa vernega človeka potolaži z večnostjo, se svidenjem nad zvezdami. — Prišel pa bo tudi za nas čas, ko bo treba zapustiti ta svet. Kdo ga ložje zapusti neverec, ki trdi, da se vrača v prazni nič, ali pa veren kristjan, ki ve, da gre k Bogu, svojemu najboljšemu očetu?
Molimo za one nesrečne, ki so zgubili neprecenljivi zaklad sv. vere! Mi sami pa skrbimo, da se ohranimo verne, ker nam ponuja le vera pravo tolažbo za življenje in za večnost.
REV. JOS. POLLAK.
strogo postopajo. To vzbuja kajpada nezaupanje, zavist in sovraštvo Mehikancev, ki se čutijo prikrajšane.
K temu še prihaja, da je Mehika zelo zamerila našo posredovalno politiko, prav posebno naše sodelovanje pri ustanovitvi ljudovlade panamske. Ljudje se boje, da se kdaj utegne slično nagoditi tudi kaki drugi deželi, zlasti njihovi, ako bo videti po razmerah koristno. Narodna zavednost med Mehikanci se pojavlja sedaj prav mnogo močneje nego v prejšnjem času, in z njo se mora računati. V svojem mišljenju in čuvstvovanju se nagibajo Mehikanci k Špancem in Francozom. Njihovo, pokolenje in vzgoja prinašata to s seboj. Američan se žal malo trudi, pristati na njihove posebnosti, nego samo pričakuje, da se ves svet prilagodi njemu in njegovim navadam. To je prav velika napaka.
Mehika je zelo bogata dežela. Skoraj neizmerni prirodni zakladi še čakajo, da se odpro in dvignejo. Preško-da je, da se to kulturno delo, pri katerem sta ameriški kapital in ameriška podjetnost poklicana igrati tako odlično ulogo, doslej ni vršilo v složnem sporazumu z domačim prebivavstvom. Morda izpremenijo naši deželani svoje načine, dokler ni prepozno in jih popolnoma ne izpodrinejo drugi narodi, ki so v Mehiki že prav močno zastopani.
ZLATO VZROK DRAGINJE.
Resnično je opetovano zatrjevanje premnogih nacionalnih ekonomov, da je moderna in obilna produkcija zlata bistven vzrok moderne revolucije cen, draginje, čeprav nekateri strokovnjaki odklanjajo to teorijo. Pred kratkim je potrdil tozadevno sodbo neki strokovnjak po poklicu. Ravnatelj ameri-kanskega novčarstva je dokazal v svojem zadnjem poročilu: produkcija zlata in pa razdelitev denarja v zadnjih dveh desetletjih nad vse jasno in neizpodbitno dokazuje, da je v istini zlato pravcati revolucijonar cen. Dokazal je, da so v minulih 11 letih evropski uradi za izdajo bankovcev pomnožili svoje zaklade zlata za celih 50 odst. in da je v enaki meri naraslo število izdanih bankovcev, med tem, ko se je pomnožil kredit za posojila in eskomptiranje za samo 25 odst. In v svojem poročilu zastopa ta strokovnjak naziranje, da tiči glavni vzrok zadnjega mednarodnega zvišanja cen v naraščajoči produkciji zlata.
Največji del produkcije zlata, ki se ga je pridobivalo v zadnjih dveh desetletjih, je ostal v Ameriki, vkljub temu pa ni zamogel spraviti do zdrave podlage amerikanskih bank in uradov za izdajo bankovcev. Pomnožena cirkulacija zlata je vselej, kakor n%s uči zgodovina, povzročevala revolucijo cen. Tako na primer v Rimu za časa opustošenja bogatih provinc v orijen-tu, v Evropi za časa Karola Velikega, ko je zaplenil po užuganju Avarov njihove zaklade zlata, in pozneje po odkritju Amerike, ko so izvažali iz novega sveta polne ladije zlata in srebra v Evropo, nadalje leta 1850, ko so izčrpali velikanske zlate rudnike v Kaliforniji in sedaj pa, ko prihaja iz Ala-ske in Južne Afrike vsled modernega načina pridobivanja naravnost velikanska množina zlata v Evropo. Tudi zakon, ki so ga smatrali za že zastarelega, namreč glede ponudbe in popra-ševanja, igra precejšnjo ulogo. Zlato je danes edini, radi tega pa tudi zelo občutljiv cenomer. Več kot pride enega in istega blaga na trg, tem cenejše, pa tudi manj vredno je. Za vsako tono pšenice, za vsak komad živine se mora dandanes v zlatu več doplačati, kakor pred 10 ali celo 20 leti. In to je “draginja”, ki se naravno razteza na vse gospodarsko življenje celega kulturnega sveta.
Seveda je ta momen samo en vzrok draginje in je poleg njega še mnogo drugih pojavov, zlasti špekulacija in izkoriščanje po kartelih in trustih, ki povzročajo sedanjo neznosno draginjo. — Str.
ni predmeti. Pred sv. mašo je imel škof primeren nagovor za izseljence v laškem in hrvaškem jeziku; zahvalil se je ravnateljstvu Avstro'-Amerikane in društvu sv. Rafaela. Enaki stalni altarji se bodo napravili na vseh večjih parnikih, ki bodo služili za izseljence.
AMERIČANI V MEHIKI.
Nihče, ki s količkaj zanimanjem zasleduje dogodke v Mehiki, ne more zanikati dejstva, da je tamkaj globoko vkorinjena sovražnost proti Američanom. In sicer ni omejena ta neprijaznost na mejne države, v katerih je že povzročala resne delavske nemire, pojavlja se povsod v deželi.
Vzrokov za to nam ni treba daleč iskati. V okrajih, kjer Američani v prid obračajo prirodne zaklade, se mnogo toži o njihovem oblastnem, sebičnem nastopanju nasproti domačemu prebivavstvu. Pri tem tudi dostikrat prekoračijo v pravicah postavljene jim meje. Oblastva, po navadi to trpe iz strahu pred mednarodnimi ho-matijami, dočim z lastnimi deželani, ki si dovolijo sličnih prestopkov, prav
Avstrijska Katoliška Unija.
Dne 30. majnika t. 1. je zborovalo na Dunaju približno 300 delegatov “Avstrijske Katoliške Unije”, med njimi več Slovencev. Kaj je “Avstrijska Katoliška Unija”? Združba katoliško mislečih društev, zvez in organizacij cele Avstrije. Namen združitve je, mirno zediniti vse katoliške avstrijski narode k skupnemu, smotrenemu, kulturnemu delu in pomagati tako velikim katoliškim načelom do zmage. -— Na zborovanju je grof Resseguier izjavil, da je slovenska organizacija, kakor se je sam prepričal, najboljša v Avstriji.
Katoličani v Belgiji
so ob zadnjih volitvah v belgijski parlament in senatsko zbornico dne 2. junija sijajno zmagali proti združenim liberalcem in soc. demokratom. V parlamentu so imeli katoličani poprej samo šest glasov večine, a sedaj imajo 14 glasov iste.
Služba božja na ladjah.
Na ladjah Austro-Americane je skrb ljeno tudi za službo božjo. Na ladji “Kaiser Franz Josef” je prvič daroval sveto mašo tržaški škof dr. Karlin. Po prizadevanju društva sv. Rafaela za varstvo izseljencev je paroplovno podjetje Austro-Americana pod ravnateljstvom viteza Kalista Cosulicha dovolilo z društvenim denarjem napraviti na krovu te največje avstrijske trgovske mornarice altar, na'katerem lahko potujoči duhovniki mašujejo in izseljenci zadoste svojim verskim dolžnostim. V soboto dne 25. maja je bil altar posvečen in drugi potrebni cerkve-
Hotel Dieu
se imenuje najstarejša in največja bolnišnica v Parizu ter pomeni to ime po naše toliko kot “Božja gostilna”. Sedaj hočejo pa francoske zdravstvene oblasti odpraviti to lepo ime, ker je preveč “klerikalno”, kakor tudi izpre-meniti označbo posameznih dvoran v bolnišnici, ki nosijo imena svetnikov. Ta namera je zadela na odpor celo pri zdravnikih Hotela Dieu. Celo liberalni “Journal des Debats” se pridružuje temu odporu s tem, da piše sledeče: “Zakaj bi se ne moglo to dobro staro besedo trpeti še nekaj časa? Kljub čiščenju šolskih knjig božjega imena daje staremu poslopju še vedno dostojen ugled ter bo preživelo še mnogo naših ljudi. Ta beseda vsebuje kljub vsemu še vedno gotovo moč tolažbe.”
galo nedavno Lebanon bolnico v New Yorku, da si dajo proti plačilu odškodnine v znesku 25 dolarjev nastaviti kri. Brali so oznanilo v listih, da se išče zdrav mož, ki bi dal .proti plačilu 25 dolarjev svojo kri za prenos na drugo osebo. Zdravniki so potrebovali kri za neko Mrs. Ystande Herman, 32 let staro, ki je izgubila pri neki nesreči preveč krvi.
Nevaren aparat.
Diktograf se imenuje aparat, ki zaznamuje vsak šum in ki igra zaradi tega dostikrat zelo važno vlogo. Tako poročajo iz Londona, da sta zakonska Fellaborn, bogataša, vložila drug proti drugemu tožbo za ločitev zakona. Med procesom je soprog Fellaborn zahteval pri sodišču, naj se prepusti njegovi vzgoji edinega otroka, hčerko, ker po njegovem mnenju žena nima moraličnih lastnosti matere. Dokaz za to trditev je prinesel Fellaborn potom pogovora, ki ga je imela njegova žena z nekim londonskim borzijancem in ki ga je vjel s pomočjo diktografa. Fellaborn je namreč pred gotovini časom s pomočjo podkupljive hišinje skril tak instrument v spalnici svoje žene za toaletno mizo. Aparat je podoben gramofonu ter vsprejema vsak šum, ki se zgodi v okolici 15 metrov. Električna žica je vodila vse sprejete besede in vsak šum do drugega dela diktografa, ki pa je bil postavljen v vrtni lopi. Tamkaj je sedel najeti stenograf, ki je bilježil besedo za besedo in vsak šum, ki se je dogodil v sobi Fel-labornove žene. Fellabornova soproga pa se menda ne bo pustila ‘konfrontirati’ s tem diktografom.
Neki Francoz je iznašel zavitek ali kuverto leta 1653.
Navadno rjavo kuhinjsko milo je močno razkužilo.
Največji kameniti kip na svetu je na Japonskem, štiriinštirideset črevljev visok.
Največja železniška potniška postaja v Evropi se bliža dovršitvi, v Lip-skem (Leipzig), Nemčija.
Poraba premoga na svetu se je približno podvojila vsakih deset let v zadnjem desetletju.
Črnogorski kralj je podelil novemu katoliškemu nadškofu v Baru Dobre-čiču najvišje odlikovanje, namreč veliki kordon Danijelovega reda.
Pevsko društvo praških učiteljev je dobilo pri pevski tekmi v Parizu, katere se je vdeležilo 400 glasbenih in pevskih društev iz celega sveta, prvo darilo.
Nenavadna kazen urednika. V Pasen, Wash., je bil obsojen Roe, urednik lista “Washteena Enterprise” radi krivega pričanja v 30dnevno ječo. Da pa more list iziti, mu je dovoljeno delati podnevi v uredništvu, ponoči je zaprt.
Desetič se je poročil v Little Rock, Ark., Samuel J. Killow iz Imbodena ondan z Mrs. Frances Crawford. To je že njegova deseta žena. Od petih je ločen. Junaški mož je bil rojen dne 29. junija 1844 v Tennessee ter se je tudi udeležil amerikanske državljanske vojne.
Ogrsko kmečko prebivalstvo po narodnosti. Nad dvajsetletni kmečki posestniki na Ogrskem se po narodnosti dele tako-le: Mažarov je 552,401, ne-mažarov pa 825,683, in sicer: 359.508 Rumunov, 188.116 Slovakov, 142,712 Nemcev, 50,875 Rusinov, 62,027 ogrskih Srbov in Hrvatov in 22,445 drugih nemažarskih narodnosti (Slovencev?).
2501etnico obstoja polskega vseučilišča v Lvovu, Galicija, so najslovesne-je obhajali dne 29. majnika t. 1. K slavlju so odposlale skoro vse evropske univerze svoje čestitke, med temi tudi vseučilišči v Rimu in Ferrari. Med častnimi doktorji se nahajajo ministrski predsednik grof Stuergkh, pesnik Sienkiewicz, glasbenik Paderewski in dr. Zastopnika ogrskih vse-1 učilišč, Asboth in Tebinyi sta nastopila kot govornika v polskem jeziku.
Josip Klepec
javni notar,
N. Chicago St., Joliet, I1L
Novakova milijonska zapuščina. “Zeit” poroča iz Berolina: Neki vojak 107. pešpolka v Lipskem z imenom Maks Henker je podedoval 6,000,000 mark. Pred par dnevi je dobil uradno sporočilo, v katerem se mu sporoča vesela vest. Maks Henker je rojen v Hohensteinu pri Chemnitzu, kjer ima še pet sester in bratov, ki so tudi podedovali vsak po šest milijonov mark. Ta denar so podedovali po nekem oddaljenem sorodniku, ki se je pred več leti izselil v Afriko. Ta sorodnik se je imenoval Marko Novak, je bil trgovec z živino in je zapustil 160,000,-000 mark. To “malo” svotico dobi 25 dedičev, ki vsi žive na Nemškem.
Muzeji na kolesih. Uprava ruske severozahodne železnice gradi sedaj, kot poročajo iz Peterburga, tri vagone kot muzeje sredstev v boju proti alkoholu, kužnim boleznim in tuberkulozi. Opravo v teh muzejih bo izdelal bakteriološki zavod v Moskvi. Te vagone bodo priklopljali vlakom na raznih progah severozahodne železnice ter bodo na vseh večjih postajah občinstvu odprti dalje časa.
Priporočam cenj. rojakom in prijateljem svojo
trgovino z obleko
T zalogi imam vsakovrstno (opravo za moške in (lečo kakor tudi ženske črevije
Dobra postrežba, nizke cene!
John Kirincich
918 North Chicago St. JOLIET, ILL.
Emil Bachman
1719 South Center Avenu«. CHICAGO, ILL.
Najstarija slavensko-krščanska tvrd* ka BARJAKA, BADŽA, KAPA, RK-GALIJA, MARŠALSKIH ŠTAPOVA itd.
Prodajemo zlatne znakove za iva slovenska i slovanska društva.
Pišite po naš veliki ilustrovani ci«-nik, tiskan u svih slavjanskih jezicih, koji šaljemo na zahtjev svakome badava.
Vlastnik je Čeh, ali govori slovenski Imamo na stotine zahvalnih dopC. sov od Vam poznatih slovanskih društev.
Anton Košiček
Slovenski
gostilničar
Pri menije vedno največ zabave in najboljše pijace.
it
Tonček Is 0. K.”
N.W. Phone1297 1151 N. Broadway. JOLIET
FRANK BAMBIČ, SLOVENSKI ZLATAR IN URAR Tudi popravljam ure in delam vsa zlatarska dela.
Se vsem priporočam.
210 Ruby Street, JOLIET, ILL.
Belgrad, 3. junija. Na četrti jugoslovanski umetniški razstavi v Bel-gradu je razstavilo 85 jugoslovanskih umetnikov nad 1000 umetniških proizvodov. Razstavo nameravajo junija meseca prenesti v Sofijo. Srbska vlada, belgrajska mestna občina in srbski kralj Peter, so kupili veliko razstavljenih umetnin. Na iniciativo srbskega kralja Petra se zgradi v Belgradu u-metniška galerija in razstavni paviljon.
Kralj alkohol v Italiji. V Italiji se na leto izda za alkoholne pijače 1760 milijonov lir. Kaj pomeni ta številka, nam še lepše pokaže primera z drugimi izdatki: za žito (moko) 612 milj., za olje 440 milj. za turšico 252, za kavo 59 in za sladkor 53 miljonov lir. Za šole gre 56 milijonov, za pravosodje pa 40 milijonov lir na leto. Torej se na leto več zapije, kakor zaje in izda za duševno izobrazbo ljudstva.
Človeška kri na prodaj. Več kakor 150 siromašno oblečenih mož je oble-
SLAVNOZNANI
SLOVENSKI POP proti žeji - najbolje sredstvo.
Cim več ga piješ tembolj se ti priljubi.
Poleg tega izdelujemo še mnogo drugih sladkih pijač za krepčilo.
To so naši domači čisti pridelki, koje izdeiuje domača tvrdka.
Joliet Slovénie Bottling Co.
913 N. Scott St.	Joliet, 111
Telefoni Chi. 2275 N. W. 480, ob nedeljah N. W. 344 r
POZOR, SLOVENCI!
Največja in najbolj varna hranilnica v stari domovini vrhniškega okraja je; OBČINSKA HRANILNICA NA VRHNIKI. Posluje še le drugo leto in se ji je zaupalo že nad poldrugi milijon kron hranilnih vlog. V to hranilnico nalagajo tudi sodnije denar mladoletnih otrok in varovancev ter č. g. župniki cerkveni denar.
Vloženi denar obrestuje po 4odst. brez vsakega odbitka. Za varnost denarja porokuje cela občina vrhniška z vsem svojim premoženjem in vsa davno močjo. Hranilnica je pod strogim nadzorstvom vlade. Vsaka izguba je v ti hranilnici, tudi v slučaju vojske, popolnoma izključena.
Denar pošiljajte po pošti ali kaki zanesljivi banki. Pri banki zahtevajte odločno, da se Vam pošlje denar le na občinsko hranilnico na Vrhniki in ne v kako drugo manj varno hranilnico. Nam pa takoj pišite po kateri banki dobimo za Vas denar. Svoj naslov nam pišiti razločno in natančno.
Občinska hranilnica sprejema tudi hranilne knjižice drugih hranilnic in posojilnic kot gotov denar, brez da bi se obrestovanje kaj prekinilo.
	ftm»		******
	K. S. K. {		1 JEDNOTA
	******		******
se še posebej ravnali po navodilih za to postavljenih glav. uradnikov, bi ni-kdor ne bilo dedičem treba “tako težko” čakati posmrtne podpore.
V prihodnjem članku hočem podati nekoliko točk pravil K. S. K. J., ki so potrebne dedičem umrlih članov naše Jednote.
*
Bell Phone 1048.
Orfuuionni v Joliet-u, 111. dne 2. aprila 1894. Inkorporovana ▼ državi
Illinois 12. januarja 1898.
Predsednik:................................Paul Schneller, Calumet, Mich.
I.	podpredsednik:...........Frank Bojc, R. F. D. 1, Box 148, Pueblo, Colo.
II.	podpredsednik:..........M. Ostronič, 1132 Voskamp St., Allegheny, Pa.
-Glavni tajnik:................Josip Zalar, 1004 N. Chicaga St., Joliet, 111.
Pomožni tajnik:......Jos. Rems, 729 Putnam Ave., Ridgewood, N. Y. City.
Blagajnik:.......................John Grahek, 1012 Broadway, Joliet, 111.
Duhovni vodja: ..............Rev. Josip Tomšič, Box 517, Forest City, Pa.
Zaupnik:..........Mart. Muhič, Cor. Main and Center Sts., Forest City, Pa.
Vrhovni zdravnik:..........Dr. Jos. Grahek, 841 E. Ohio St., Allegheny, Pa.
NADZORNIKI:
Anton Golobitsh, 805 N. Chicago St., Joliet, 111.
Aug. Poglajen, 2300 S. Robey St., Chicago, 111.
John Mravintz, 1114 Voskempt St., Allegheny, Pa.
George Thomas, 904 E. B St., Pueblo, Colo.
John Povsha, general delivery, Hibbing, Minn.
POROTNI ODBOR:
Mih. J. Krakar, 614 E. 3 St., Anaconda, Mont.
George Flajnik, 137—46th St., Pittsburg, Pa.
Peter Staudo har, Box 701, Chisholm, Minn. PRIZIVNI ODBOR:
Frank Banich, 1858 W. 22nd St., Chicago, 111.
John Zulich, 1197 E. 61 st St., Cleveland, Ohio.
Frank Petkovšek, 720 Market St., Waukegan, 111. Uradno glasilo: Amerikanski Slovenec, 1006 N. Chicago St., Joliet, 111.
VSE DENARNE POŠILJATVE NAJ SE POŠILJAJO NARAVNOST NA GL. TAJNIKA JEDNOTE IN NA NIKOGAR DRUZEGA.
IZ URADA GL. TAJNIKA.
Kakor porOčano v Jednotinem glasilu z dne 7. junija, zaključi se polletno posjovanje Jednote s tekočim mesecem. Radi tega prosim vsa .sl. društva, ki do danes še niso vposlala denarja v pokritje mesečnih asesmentov, da to v najkrajšem času napravijo, da zamorem izdelati šestmesečni račun ter ga o pravem času gg. nadzornikom Jednote predložiti v pregled.
Z bratskim pozdravom! JOSIP ZALAR, gl. tajnik K. S. K. Jednote.
NEKOLIKO POJASNILA IN NAZNANJA ČLANOM IN ČLANICAM K. S. K. JEDNOTE RADI IZPLAČEVANJA POSMRT-NINSKEGA DENARJA.
Mnogokrat se je že pisalo in povdar-jalo, kaj je treba dedičem napraviti, da zamorejo dvigniti ali prejeti njim pripadajoče deleže posmrtnine svojih sorodnikov in pok. članov K. S. K. Jednote. Vse tako pisanje, vsa navodila in pojasnila so bila v velicih slučajih zaman. Pisma prihajajo v urad Jednote s katerimi se obrekuje uradnike in tako tudi zaničuje Jednoto. Ker pa tako govoričenje, pisanje in zaničevanje škoduje Jednotinemu ugledu sem primoran resnici na ljubo ponovno povdarjati, da izplačevanja smrt-ninskega denarja v gotovih slučajih ne zadržujejo Jednotini uradniki in ne Jednota sama, marveč pokoj, sorodniki oziroma dediči.
“Ljubljanski Slovenec” v štev. 29, z dne 6. febr. 1912, je imel priobčen sledeč članek:
Pogosto se čujejo v naši domovini pritožbe zoper baje nenatančno izplačevanje posmrtne podpore za člane K.
S.	K. J., ki so tu v Združenih državah umrli ter zapustili dediče v stari domovini. Navadno so take pritožbe popolnoma neopravičene. Mislim, da se ista krivica godi tudi drugim podpornim Jednotam; vendar pa omenjamo tu 'le K. S. K. J.
Ker je ravno v mesecu januarju t.
1. nastopil nov odbor K. S. K. J., ne bode ravno napačno, da damo nekoliko nasvetov, po katerih naj bi se dediči, živeči v stari domovini, v vsakem slučaju ravnali, ako jim je kak sorodnik, član K. S. K. J. umrl v Ameriki.
Predvsem je treba potrpljenja, kajti glavni odbor, obveščen o smrti člana K. S. K. J., mora pozitivno znati, komu in zakaj naj izplača gotovo svoto, kajti zavarovalno polo ima vsak član v roki. Ako že tu omenimo, da se zadeva včasi precej vleče, je temu kriva daljava kraja, kjer člani prebivajo, mnogokrat so krive druge okolščine,
n.	pr. pogrebniki, zdravniki, ki ne podpišejo mrtvaških listov. Te izdaja le glavni urad posameznim društvom, a se sme v slučaju smrti kateregakoli člana ozirati le na postavno izpolnjene liste. To pa ne gre tako hitro, kakor bi si človek mislil, posebno ne po bolj samotnih, zapuščenih krajih, ki so malo da ne vsi premogovni kraji. Pomisliti treba, da je glavni odbor odgovoren vsem članom in članicam cele Jednote za svoje delovanje. Zato je vsak glavni uradnik za svoje poslovanje pod precejšnjim poroštvom, n. pr. glavni blagajnik ima poroštvo za 100,-000 (stotisoč) dolarjev. Tedaj ne more kar tje v en dan izplačati denarja ali posmrtnine. Oglašajo se pogostoma neopravičeni dediči, da celo dediči članov, ki niso še umrli. Zato mora glavni odbor silno previdno ravnati.
Ni pa glavni odbor odgovoren le članom K. S. K. Jednote, ampak je tudi državna oblast za njim. K. S. K. Jednota posluje po načinu zavarovalnih družb ter je zato pod kontrolo državnih zavarovalnih uradnikov. Tedaj ne gre tako hitro in gladko, kakor dediči rabijo hitro denar.
Prva stvar, ki si naj jo vsi dediči, živeči v stari domovini, zapomnijo, je: K. S. K. Jednota je poštena organizacija, zato je vedno in vselej do tega trenutka vsako svoto do zadnjega vinarja izplačala, in tudi bode vedno izplačala, kakor hitro se vse za to potrebne listine v njenih rokah. Ako tedaj v kratkem času ne izplača dedičem dolžnih svot, gotovo to ni njena krivda, pač pa je krivda na strani čla-
nov samih, ali pa dedičev, ki ne vedo, kam se obrniti, ali pa ne dopošljejo vseh potrebnih listin kot dokaze, da so res pravi, postavni dediči umrlega člana K. S. K. Jednote.
Dediči naj tudi pomislijo, da K. S. K. J. posluje v Združenih državah a-meriških, ne pa n. pr. v Avstriji. Zato se mora ravnati po tukajšnjih državnih postavah. Zavarovalni državni uradniki natanko pazijo na vse Jednotino poslovanje, posebno pa pri izplačevanju posmrtne podpore. V tem oziru o kaki goljufiji govoriti, kar se često dogaja, niti misliti ni treba, ker je nemogoča, in se ves čas poslovanja naše Jednote ni še dogodila.
Žalibog da prav mnogi dediči raje poslušajo ljudi, katerim je poslovanje vsake Jednote sploh popolnoma neznano, še manj pa ameriške postave; radi bi tudi oni “zaslužili” par dolarčkov.
Naš prijazni nasvet bi bil tukaj, da bi ne škodovalo, ako bi si vsak župni urad v domovini, od koder se izseljujejo rojaki v Ameriko, nabavil en iztis pravil naše K. S. K. Jednote. V pravilih najdejo natančne naslove različnih uradnikov glavnega odbora. Za dediče je potreben le naslov “zaupnika” K. S. K. J., oziroma glavnega tajnika. Tedaj dediči, ki mislite, da ste, ali kadar bodete opravičeni do kake zapuščine, kakor hitro čujetč o smrti svojega sorodnika, očeta, matere itd., ki sta bila člana K. S. K. Jednote, oglasite se pismenim potom pri “zaupniku” K. S. K. Jednote, ta vam da vsa potrebna navodila.
Naša misel je tudi, da je državna oblastnija dolžna malo bolj skrbeti za dediče izseljencev, ki tu ponesrečijo ali sploh umro, da jim da prava navodila. Potom konzulov gre vse tako sila počasi! Koliko nepotrebnih stroškov bi se na ta način dedičem prihranilo! Kaj pa, ko bi se v tem oziru nekoliko pobrigala družba sv. Rafaela za Kranjsko, da dobijo posamezne postaje njene, ali pa župni uradi pravila K. S. K. J.?
Dediči, prva pot vam bodi, pot do zaupnika K. S. K. Jednote. Ne hodite pa takoj k advokatom, ako se vam ne izplača tako hitro posmrtna podpora vašega sorodnika, kakor vi želite. Vaš advokat je ravno “Zaupnik” K. S. K. J., on ima vso zadevo v roki ter bode tudi vse pravočasno rešil, kakor hitro ima v roki vse potrebno.
Kako bi tedaj prišla v takih slučajih prav pravila K. S. K. Jednote, ko bi bila pri roki! S tem bi se velikokrat prihranili stroški, pota, a tudi. mnogo, zelo mnogo dela glav. uradnikom K. S. K. J.
Vedeti morate pa tudi, in to posebno poudarjamo, da posluje K. S. K. Jednota v državi Illinois, v mestu Jo-liet; tedaj se rnofa ravnati po postavah te države in nobene druge. Postava, tu odločilna pa je, da se splošno nikomur drugemu ne sme izplačati posmrtne podpore, ako ne le onim osebam, ki so omenjene v zavarovalni polici umrlega člana ali članice. Q tem malo obširneje pozneje.
Omenimo konečno le še slučaj, da se kaj lahko dogodi, da glavni urad ne more prav rešiti kake posmrtninske zadeve zaradi krivde ali umrlih članov samih itd., ne pa svoje. V tem slučaju čaka prihodnjega glavnega zborovanja, ki mora zadevo rešiti. Sicer pa, ko bi vsi še živi člani ter tudi dediči spolnovali Jednotina pravila, dediči pa
Članek nima podpisa in radi tega tudi ne znam kedo ga je pisal; reči pa moram, da je isti docela resničen in bi priporočal članom K. S. K. Jednote, katerih dediči so v stari "domovini, da bi ga pazno prečitali in tudi dedičem poslali v poduk in navodilo. Nesreča ne počiva in nihče ne zna kje ga čaka, vsled tega tudi nobeden ne sme odlašati, marveč naj se potrudi in ob pravem času poduči svojce kaj imajo v slučaju nesreče napraviti, da zamorejo v najkrajšem času po članovi smrti priti do zavarovalnine za katero je pok. bil zavarovan.
Vsakteremu je treba pomniti, da dediči živeči v stari domovini se morajo ravnati po pravilih stran 16, ter v vseh slučajih treba, da pošljejo pooblastilo oziroma podpišejo pooblastilo, ki ga jim dopošlje Jednotin pooblaščenec v potrdilo. Če bi se dediči v stari domovini ozirali in ravnali po navodilih Jednotinega pooblaščenca, bi vsakteri prejel svoj delež v najkrajšem času ko mogoče. Ker se pa dediči ne ravnajo po navodilih, njim po Jednotinem zastopniku naznanjenih, radi tega se tudi izplačilo posmrtnine v tacih slučajih zadržuje.
Ob vsacem slučaju članove smrti, kojega dediči se nahajajo v stari domovini, je obveščen Jednotin pooblaščenec. Ta potem pošlje dedičem potrebno navodilo in pooblastilo, da ga dediči podpišejo. Toda namesto, da bi dediči pooblastilo podpisali in se ravnali po naročilu g. pooblaščenca, grejo od odvetnika do odvetnika in potem k sodniji. Tukaj odleti pet kron, drugje zopet deset td. Vse to pa je nepotrebno. Vsa taka pota ne pomagajo dedičem do denarja, dokler ne dopošljejo zahtevanih papirjev (pooblastil). Dolžnost vsacega člana, ki ima dediče v stari domovini je, da jim naznani kaj imajo v slučaju njegove smrti napraviti. Jednotin pooblaščenec je pod poroštvom $30,000.00. to-raj ni dvoma nad njegovim točnim in poštenim delom.
Jednako imamo tudi sitnosti z nekaterimi dediči bivajočimi v tej deželi. V vseh tacih slučajih naj se sorodniki nedoletnih dedičev potrudijo, da se postavi otrokom varuh. Varuške papirje naj se potem pošlje na urad Jednote in denar se bode takoj nakazal v izplačilo.
Če bi se dediči po teh navodilih ravnali, bi prihranili nekaj stroškov in prišli do njim pripadajočih deležev zavarovalnine v najkrajšem času. Jednota je pripravljena vsaki čas izplačati članovo posmrtnino, vsled tega se ne more trditi, da Jednota zadržuje taka izplačla. Jednota se mora ravnati po državnih zakonih in radi tega se zahtevajo omenjene listine, da se zamore izplačati denar pravim in postavnim osebam.
Toliko v pojasnilo in naznanje, da se ne bode Jednoti in nje uradnikom očitalo, da ti zadržujejo izplačanje posmrtnin.
Z bratskim pozdravom sem Vam udani sobrat
Josip Zalar, gl. tajnik K. S. K. J.
0404040400404040404vu34!
Društvene vesti. \
0*0*<>*OAO*0*0*0*0*0*<>*0<
Chicago, 111., 11. jun. — Tem potom se naznanja vsem cenjenim članom in članicam dr. sv. Štefana št. 1 K. S. K.
J., da je bil na zadnji mesečni seji sprejet dopis z prošnjo dr. sv. Alojzija št. 47 K. S. K. J. glede udeležbe vrtne veselice, kojo bode omenjeno dr. priredilo dne 23. junija 1912 na Central Park Ave. in 31. ulici, in sicer je začetek ob 1. uri popoldan. Resul-tat društva sv. Štefana je bil, da se vsi oddaljeni člani našega društva u-deleže te veselice, posamezni in isti člani, ki stanujejo v bližini dr. dvorane dr. sv. Štefana, naj se v isti zbero v polnem številu ob 3:30 popoldan goriomenjenega dne, nakar bodemo odkorakali oz. se odpeljali na omenjeno veselico. Torej prosim, udeležite se polnoštevilno!
Z bratskim pozdravom
Martin Senica, prot. tajnik,
1638 W. 22nd St.
Crab Tree, Pa., 17. jun. — Vsem članicam našega društva sv. Antona Pad. št. 71. K. S. K. J. se naznanja, da naše društvo priredi veselico, kakor vsako leto, v prid bolniške blagajne, in sicer na dan 29. junija, ravno na sv. Petra in Pavla dan, zvečer v prostorih sobrata J. Tometa, Crab Tree, Pa. Pričetek ob 6. uri in konec ob 12. uri ponoči. Vstopnina $1.00 za moške, za ženske pa nič. Zatorej so vljudno vabljeni vsi sobrati in sosestre, da se te veselice vdeleže v obilnem številu, da se naša blagajna kolikor mogoče izboljša. In kdor se pa te veselice ne udeleži, mora plačati $1.00 ravno tako, ker to je že na glavnem zborovanju potrjeno. Torej na svidenje, cenjeni sobratje in sosestre! Zadosti bo pive, tudi za dober prigrizek bode skrbel odbor, in zraven pa še čvrst slovenski ples in zabava. Z bratskim pozdravom	Andrej Jereb, dr. tajnik.
Cleveland, O., 17. jun. — Iz urada tajnika društya sv. Vida št. 25. K. S. K. J. se naznanja članom gori imeno-
vanega društva, da se bode prihodnja seja za mesec julij vršila na dan 30. junija t. 1,, in torej so prošeni člani, da vpoštevajo gori odločeni dan. In obenem so prošeni člani, da bi se tudi polnoštevilno udeležili seje, ker pri tej seji bode prečitan proračun zadnjih šest mesecev (to je polletni račun) o dohodkih in stroških.
Nadalje priporočam članom gori-imenovanega društva, da bi se nekoliko bolj zanimali za društvene seje, kajti pri vsaki seji so važne zadeve za razpravljati in reševati.
Nadalje naznanjam članom po sklepu zadnje seje, da se naše društvo korporativno udeleži veselice, katero priredi Mlad. podp. društvo Žalostne Matere Božje na dan 7. julija t. 1. v Dahler vrtu. Zbirali se bodemo ob 1. uri popoldne v Knausovi dvorani in torej so prošeni člani, da se polnoštevilno udeleže korakanja, in pa tudi vsak svojo regalijo naj prinese seboj in naj si jo na prsa pripne in stopi v vrsto kakor pravi člani katoliškega društva.
Z bratskim pozdravom vseh članov in članic K. S. K. Jednote.
Jožef Russ, I. tajnik.
Zahvala.
Povodom smrti naše ljubljene hčerke Marije Pirc,
ki je zaspala dne 16. jun. v starosti 17. mesecev, se vsem prijateljem znancem in sorodnikom najiskreneje zahvaljujemo za skazano nam sočutje ob tej izgubi.
Tudi se zahvaljujemo vsem onim, ki so se udeležili pogreba v tako velikem številu; zahvaljujemo se tudi gi. Sto-nich, ki se je mnogo trudila ob bolezni; tudi g. Slapničarju in soprogi, ter gi. Černe, ki so se posebno trudili v tem času, da nam olajšajo trpljenje. Joliet, 111., 18. rožnika 1912.
Jernej in Marija Pirc, stariši, Marko Bizjak, polubrat.
RAZLIČNO SADJE.
Nabira za A. S. Ivan Adamič.
Ptujci.
Hudson-Fultonova slavnost je bila. V New York sta prišla med drugimi tudi dva pomorščaka, Nemec in Holandec. S svojim obiskom sta počastila vsak saloon in klet. No in na tem “znanstvenem” potovanju se je iz dneva naredila noč; na sivem nebu so zvezde ugasnile in nekaka kroglja brez svetlobe je visela med oblaki. Nemec je trdil, da je to solnce, Holandec pa ga je zopet prepričeval, da more biti to le — mesec.
Da se izogneta prepiru, vstavita prvega passanta z vprašanjem: “Je to na nebu solnce ali mesec?”
“Oprostita, gospoda,” odvrne ptujec priklonivši se, “tega Vama pa res ne morem povedati — jaz sam sem tukaj v Ameriki tudi — ptuj.”
Ni ga imel.
Prezident vseučilišča Columbia Nich olas Murray Butler se je pogovarjal z znancem in v pogovoru o mladih dneh povdari, da so se razmere v življenju izza onih časov zdatno zboljšale.
“Na deželi je bila prej navada, učitelja plačevati z različnimi pridelki; vsak farmar je dal, česar je pridelal največ, ali česar sam ni posebno potreboval.
“Nekega dne pridrvi nek deček ves zasopel k učitelju ter ga vpraša: “Moj oče bi radi vedeli, če radi prešičje meso jeste?” _
“O seve!... le povej očetu, da prešičje meso prav posebno rad jem.”
Minuli so dnevi in tedni in ker mesa le ni bilo od nobene strani, vpraša učitelj dečka:
“Kaj pa je pravzaprav s prešičjim mesom, da mi ga tvoj oče ne pošljejo?”
“O nič, prešič je zopet — zdrav.”
Polkovnik pri predvaji.
Prepričal bi se bil rad, če ljudje tudi samostojno mislijo in vprašal je žilavega infanterista: “Povej mi, moj sin, katera bi bila tvoja prva misel, če bi na patroli zašel in bi naenkrat zagledal pred seboj tri sovražne infanteri-ste, za seboj pa tri sovražne konjenike, kaj bi najprej mislil?”
Infanterist se je kaj hitro odrezal odgovorivši: “Gospod polkovnik, moja prva»misel bi bila: Bog se me vsmi-li spredaj in zadaj!”
Brez licence.
Čas je blizu, ko bodo morali vsi tisti, ki tržijo z vinom, spet prositi vlado za licenco, brez katere se ne smejo prodajati nobeni pripravki, ki vsebujejo alkohol v kakršnikoli obliki. Iznova želimo obvestiti svoje odjemalce, da Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino ne spada v to vrsto, ker je zdravilen pripravek. Prodaja se lahko brez vladne licence. Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino je prav dobro zdravilo v boleznih želodca in drobja, kakor tudi v jetrnih bolestih, v malokrvnosti in razdražljivosti, pri napadih revmatizma in nevralgije, v slabosti, gorečici, omotičnosti, zapeki, napenjanju, žolčnici. Tisti, ki trdo delajo z rokami ali glavo, četudi so popolnoma zdravi, naj uživajo popivek tega zdravila pred spanjem, kakor tudi ženske, ki opravljajo gospodinjstvo. V lekarnah. Jos. Triner, 1333-1339 S. Ashland ave., Chicago, 111.
Slovenski Zdravnik.
(Zraven slovenske cerkve.)
Rojaki Slovenci! Obrnite se vsi, ki ste na katerikoli bolezni bolni, na SLOVENSKEGA zdravnika. Tam boste ozdravljeni popolnoma, ako je to sploh mogoče. Tisočerim naših rojakov je bilo pomagano do čvrstega in popolnega zdravja, ker so se obrnili s popolnim zaupanjem do tega slavnega zdravnika. Pridite osebno ali pa pišite! Adresirajte pisma tako:
Dr. Martin J. Ivec
900 N. Chicago St., Cor. Clay, JOLIET, ILL.
Telefona: N. W. 1012 ali Chi. 2192-L
JOHN PRUS
N. W. telefon 170. STAVBENIK IN KONTRAKTOR Stavi in popravlja hiše.
POZOR!
Rojaki pomislite si poprej kot potrošite vaš težko zasluženi denar v slabih tovaršijah in to brezpotrebno. Boljše je, postrežite si vaše telo. Ako hočete biti dobro postreženi in dobro pivo piti, pridite k meni, ker točim najboljšo E. Porter Lager pivo, domača in kalifornijska vina ter najboljše žganje in imam lepo dišeče smotke, ter imam prenočišča. Prijatelj pridi, da se prepričaš sam. Postrežba dobra, cena zmerna, ker pri meni je ena največjih slovenskih zalog s pijačami v Jolietu.
Se priporočam vsem rojakom v obilen poset, jaz dobroznani salunar, JOŽEF BOŽIČ,
101 Indiana St. N. W. tel. 384, Joliet.
Bray-era Lekarna
Sepriporoča slovenskemu občinstvu v Jolietu. Velika zaloga.
Nizke cene.
UH Jeffemon St., blizu mosta, Joliet
Ana Vogrin
Izkušena babica
N. W. Phone 1727.
Woodruff Road.
Joliet, 111
1216 N. Hickory St.,
Joliet, IH.
čitaj in
se likaj!
“Branje j*e najboljša zabava in šola.”
VELIK CENIK
molitvenih, uajbožnili, podučiiih in zabavnih
KNJIG
zastonj dobite, če pošljete 2c znamko za poštnino. Pišite ponj takoj na:
AMERIKANSKI SLOVENEC
JOLIET, ILL.


Iz malega raste veliko! |
Resničnost tega pregovora je neovrgljiva. Ako želite imeti kaj za starost, začnite hraniti v mladosti. Mi plačamo po
3%—tri od sto—3%
na prihranke. Z vlaganjem lahko takoj začnete in to ali osebno ali pa pismeno. Vse uloge pri nas so absolutno varne. Naša banka je pod nadzorstvom zvezne vlade.
Mi imamo slovenske uradnike.

i
The Joliet i National I Bank
JOLIET, ILLINOIS
Kapital in rezervni sklad $400,000.00.
8
ROBT. T KELLY, pr-d..
CHAS. G. PEARCE, kaiir £

¿\\\\\\\\XVV\\\\\\\\\\\\\\\\\V\\\A\\\\\\\\\\VVV\VV\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\V\\\VV\V;
Vabilo. |
Ker letos pade praznik sv. Alojzija na petek dne 21. jun., za to g ga bomo pri nas obhajali v soboto dne 22. junija.	!
Vabim torej vse rojake, da me v obilnem številu počaste na moj 3 godovni dan, dne 22. junija v moji dobro oskrbljeni gostilni, kjer bo ! na razpolago najboljša pijača vseh vrst, izvrstna in okusna pečenka za 3 prigrizek — brezplačno, a v dvorani poleg saluna bo svitala godba za ! plesalce.
V nadi, da me bodo rojaki n a moj godovni dan počastili s svojo g prisotnostjo v obilnem številu, se za naklonjenost že vnaprej zahva- 3 ljujem.
I Alojzij Wise |
slovenski gostilničar
200 JACKSON STREET	JOLIET, ILLINOIS. |
^\\XV\\V\\\\\\\\V\\\\\\\\\\\\\\\\\\\V\\\\\VV\\V\\\\\\\\\\\\\\\\\V\\\\V\VV\\\\\\VC
Mate in njegova Mariči.
Črtica. Spisal Ks. Andrejev.
Jutranje solnce je ravnokar oblilo z zlatimi žarki pohlevno vasico Krivo Rebro. Izmed lesenih, s slamo kritih poslopij se je posebno lepo belila zidana hiša župana Korerine. Streha, pokrita z živordečo opeko, je ponosno zrla na svoje revne tovarišice. — Ali so vaščanje očeta Korerino izvolili županom, radi zmožnosti, ali samo radi zidane hiše — mi ni mogoče natanko povedati — resnica je pa vsekakor, da mu v imovini več milj okrog ni najti jednakega moža. In tega se tudi zaveda župan. Nekdaj se je že izrazil, da se njegov sin-edinec Andrej ne bo nikdar ženil v Krivem Rebru — kjer je sicer dosti zalih deklet, pa sama beračija.
Krivo Rebro torej ni bogata vas. Razen župana, ni nobenega celega gruntarja več; ampak par polgruntar-jev, kup kajžarjev, nekaj hlapcev in dekel, par pastirjev — in vaška uboga, imenovana: kruljava Bimba. Nekateri jo imenujejo tudi: “mater krivic”. Znana stvar je, da ima vsaka vas svojo živo pošto — in ta posel je že od nekdaj opravljala v Krivem Rebru ravnokar omenjena kruljeva Bimba.
Glejte jo.. .! Ravnokar je prišantala iz županove hiše. Opiraje se na krivo palico in migaje z ustnicami, raca preko dvorišča. Gotovo jo teži važna novica, kajti vidi se, da pospešuje o-mahujoče korake.
Kaj neki je...? — Povem pa jaz:
Danes se je najprvo oglasila pri materi županji — novica se je namreč tikala pred vsem nje. Nadejala se je velikega daru in prepričana je bila, da jo bo mati županja za božjo voljo rotila, naj molči: da ne zve še on... Pripravila je že tudi predpasnik temu primerno, da pospravi vanj obile darove, ki jih prejme za važno novico.— Ženici sta pa bili premalo previdni, in je že menda tudi smola tako hotela— oče Korerina je vso novico prisluškoval izza priprtih čumnatih vrat — in še predno je Bimba prav končala svoje “hencejte” in “jejhate”, je stopil pred njo razjarjeni gospodar in jo malone vrgel skozi duri. — To je Bimbo razkačilo, da je sklenila novico raz-bobnati po vsej fari, in sicer takoj. Tako smo jo torej videli, ko je prišantala iz veže in migaje z ustnicama odracala preko dvorišča. Hišni čuvaj, kosmati "pazi” je stopical za njo prav do ogla — tam je parkrat nejevoljno zalajal — menda je niti njegovo dobro pasje srce ne more prav trpeti.
V tem je stopil na hišni prag oče Korerina. “Pazi” zapazivši svojega gospodarja, hiti, veselo mahaje z repom, k njemu. Toda čudno — danes nima gospodar prijazne besede zanj— tudi po glavi ga ne potaplja dobrovoljno. Presenečeno ga gleda zvesti hišni čuvaj.
“Gašper, nikar ne verjemi vsega!” se čuje iz veže mater županjo, “Saj poznaš to klepetuljo! Kaj prida itak ne raznaša to široko gobezdalo.”
“O tem sem prepričan! —- Moj sin
—	da bi se pečal z deklo! In še celo s to zavrženo punčaro, s to Mariči!— Raje vidim, da ga takoj strela...’ Oče Korerina je v jezi dvignil glavo in sunil dobrikajočega “pazita”. Žalosten je ta odšel in se vlegel pod klop poleg hleva. Kaj takega se mu ni še pripetilo. Njegova pasja vest mu ni očitala nikakega pregreška —• in vendar ga je gospodar sunil z nogo. Ču til je, da je ni zaslužil te brce in zato je bil hudo užaljen.
"Veš kaj Gašper — tako pa mi ne imenuj Mariči!” se zavzame jako pravična županja za dekle, katero je mož imenoval:	"zavrženo punčaro". —
“Uboga dekla je res, — ali pridna je in več vredna, kakor marsikakšna gruntarska.”
"Seveda, seveda — lej jo no — Andrej naj jo kar pobere, pa bo, kaj ne?
—	Ne boš! Moj sin — pa deklo...! — To ima človek za hvaležnost! Njenega očeta in njo sem vzel v službo iz golega usmiljenja. Zdaj pa kaj takega! Sita je že dobrega kruha, zato steguje glavo tako visoko. Beračija— še danes mora od hiše!” se srdi Korerina, razkoračen proti ženi.
Materi županji pa je bilo žal pridne Mariči. Jako. radi so jo imeli, saj je bila že do deset let pri hiši in takore-koč že domača. Ko je kot osemletno dekletce prišla s pohabljenim očetom v vas, ni dobra žena preje dala miru svojemu trdemu možu, da se je t^ dal naposled preprositi in ju vzel k hiši. Njen oče — Mate mu pravijo — res ni za vsako delo; noge mu ne služijo tako kakor treba; vendar ni bil še nikdar v škodo hiše — nasprotno, vedno v korist. Mariči, sama' tudi še ni snedla nikdar košček kruha, da bi ga pošteno ne zaslužila. Korerina do danes ni imel uzroka ju poditi od hiše •— sedaj, kar naenkrat pa • pride ta-ko-le.
“Ne prenagli se, Gašper,” ugovarja županja, drezaje z burkljami v sajasto peč. — “Pomisli samo, koliko let ti zvesto služita. In kje dobiš v tem času drugo deklo? — Sicer pa bržčas tudi vse skupaj ni nič. Same marnje!”
Oče Korerina pa se kot župan ni dal od nikogar onegaviti — najmanje še od ženske, zato je osorno odvrnil:
“Molči babnica! Jaz že vem kaj mi je dolžnost. Krivice ne napravim nikomur. Vsakemu svoje!”
Stopil je oče Korerina par mogoč-
nih korakov po dvorišču, se ozrl na nebo, nato pogledal še parkrat sem-intja, potisnil levo roko v hlačni žep in glasno zaklical:
“Andrej 1”
“Kaj je,” se je odzval raz poda krepak glas.
“Kaj delaš na podu?”
“Rezanice napravim oče!”
“Pridi takoj v hišo!”
In mož je potisnil še desno roko v desni žep, pocingljal s tolarji in zamišljen odšel v hišo.
Sin Andrej je pol radoveden, pol nejevoljen otepel prah in resje raz obleke, zlezel po lestvi na dvorišče in od-stopical za očetom. — Na pragu ga je že pričakovala skrbna mati ter mu hitro pojasnila kako in kaj. Andrej je bil sicer precej presenečen, saj se še ni nikdar resno bavil s tem kar mu je povedala mati in radi česar ga hoče menda oče prijeti — zmajal je z glavo: “Tako torej — prav...” in stopil odločnih korakov v sobo.
Oče je stopal z rokama na hrbtu velikih korakov po sobi gor in dol. Ko je vstopil Andrej, se niti ozrl ni “Klicali ste me,’¿Je izpregovoril sin. stopil k mizi in se oprl z roko ob ogel. Z visoko dvigneno glavo je pričakoval očetovega odgovora.
“Da — in veš zakaj!” je obstal ta sredi sobe in uprl svoj ostri pogled v sina.
Andrej kljub svojemu petindvajsetemu letu ni mogel vzdržati tega pogleda. Zdelo se mu je, da ga oče ni pogledal samo v oči, ampak v srca najskrivnejši kot. To ga je zmedlo še tem bolj, ker je vedel pravi vzrok očetovega pogleda. Da pa skrije svojo zmedenost, je, potegnivši z roko po mizi, odvrnil kar moč ravnodušno: “Kako naj vem, zakaj ste me klicali? — Morda radi dela?” — In kakor bi ga vse to jako malo zanimalo, se je zagledal tja skozi okno — čez vrt — v pedogledno daljavo.
“Vidim, da tvoja vest ni prav mirna in da že sluti vzrok mojega zvanja...” je nadaljeval s strogim glasom oče, stoječ še vedno sredi sobe z rokama na hrbtu.
“Moja vest?” odvrne vprašaje Andrej in za hip upre pogled v očeta — takoj pa zopet mirno nadaljuje, gledaje skozi okno: “Ne očita mi ničesar. Kar sem storil — storil sem vse z njeno vednostjo in njenim privoljenjem.”
“Lej, lej, — tako, res? Imel pa sem vendar prav, ko sem trdil, da že slutiš, zakaj sem te klical...” pripomni oče pikro.
“Prav, naj bo torej po vašem! — Kaj hočete od mene?”
“Rekel si — da si ravnal s privoljenjem vesti — si pa ravnal tudi s privoljenjem svojega očeta?”
“Slabega ni ničesar. Vse lahko zagovarjam tako pred vami, kakor tudi pred Bogom!”
“Sin, vedi, da je moja volja višja od tvoje! Tukaj nimaš poslušati svojega srca in svoje vesti, ampak svojega o-četa! Jaz sem tvoje srce in tvoja vest!”
“No — in kaj...”
“Ti pustiš in pozabiš to deklino Mariči — ali pa.. .”
“Ali pa... ?”
“...Greš od hiše! Zapodim te, kakor malovrednega hlapca, ki je samo v kvar gospodarstva!”
Oče Korerina je razburjen nadaljeval prejšnjo pot po sobi — od peči pa do starega svetega razpela na nasprotni steni — in obratno.
Nastal je dolg molk.
Andreju je prišlo vse tako nepričakovano. Nikdar še ni popolnoma resno mislil o svojem razmerju do Mariči. Opazoval jo je res že delj časa — sprevidel je, da je Mariči pridnejša od vsake druge dekle — in da je zala, je celo že tudi mislil. Iskal je rad njene bližine, poslušal nje zvonki glas in veseli smeh — toda še nikdar se ji ni upal docela približati. Ogovarjal jo je večkrat — kar tako — brez vsakega posebnega namena, vendar pa z nekim glasom, ki je bil ves drugačen kakor vsakdanji. Tako počasi se je ukradlo v srce nekaj hrepenečega. Njen pogled ga je spravljal v zadrego, dasi pred drugimi dekleti ni imel nobenega strahu — pred njo pa si ni upal ziniti nespodobne besede, da, celo misliti si je ni upal. — Tako je bilo torej razmerje med njima. — Ljudje pa, ki so hoteli več vedeti in videti, kakor ona sama, so hitro izrekli svojo sodbo in tako je že tudi kruljeva Bimba skovala cel roman iz prijaznih pogledov in gorkih besed med Andrejem in Mariči.
Naenkrat je torej stal Andrej prisiljen pred vprašanjem: ali jo res ljubim, ali je vse samo prijaznost. Bolj pa ko se je vpraševal, bolj se mu je utrdila misel, da je to več kot ljubezen. Še-le zdaj je začutil, kako prazno bi bilo življenje brez nje. —- Da, on jo ima rad, rajši kakor samega sebe!
V teh mislih so ga motili trdi koraki očeta, kakor bi ga opominjali dolžnosti napram njemu. Vse tisto neznano sladko je izginilo iz prsi, stisnila ga je neprijetna bol. Ob jednem se je tudi dvigalo kljubovanje proti sili. Pomislil je: ima li oče pravico do sinovega srca? — Ne! mu je nekaj govorilo — pravico ima zahtevati hvaležnosti in spoštovanja od otrok — pravice do njih src pa nima! Rad bi
vskliknil Andrej: Oče — Mariči je. vredna ljubezni — in jaz jo ljubim! Kaj je pregrešno poročiti ubogo dekle, ki ne dobi od očeta priskoparje-nih srebrnikov in posestev! — tako bi rad vskliknil, pa se je domislil, da bi s tem očeta preveč razžalil. Sklonil je glavo in iz stisnjenih prs so mu privrele samo besede:
“Oče, zakaj tako...”
Korerina je, čuvši te besede, postal pod starim razpelom in molče motril sina. Domislil se je, da je morda vendarle napravil sinu krivico — tega ne bi rad — saj ga je ljubil kot edinca. Pokašljal je in mehko opomnil:
“Andrej, saj veš da je vsa moja skrb samo tebi, samo tvoji sreči. Pomisli — govorila sva že s Kračo izpod Homca — pomenila sva se tako, da bi se ti in njegova Barbka tja-le drug predpust vzela..
“Kračevo Barbko?” dvigne Andrej iznenađen glavo.
“Da, Barbko,” nadaljuje oče. — “Največ dote prinese izmed vseh deklet izpod našega zvona, in tudi drugače se ji nima kaj reči.”
“Ali — saj pravijo, da se imata z onegavim, z Ribčevim Jako rada — s tistim ki je zdaj v zaporu radi zadnjega pretepa,” pripomni Andrej.
“Čenče! same čenče! Kaj misliš da jo bo morda Krača dal takemu pretepaču, in poleg tega še beraču? Kako že rečeno: midva sva se že domenila in vse je dognano. — To deklino, Mariči si le iz glave izbij! Da ti to ne bo pretežko, bom že tudi poskrbel.”
“Kaj — oče — vi jo mislite zapoditi od hiše!”
“Kako pak — najbolje bo tako, ne?”
“Oče — ali ona je nedolžna!”
“Ne pravi mi!’Jaz že vse dobro vem, le meni prepusti vse.”
Tako so govorili oče Korerina in samozavestno odšli v stransko čumnato. S tem so pokazali, da ne trpijo nobenega ugovora.
Andrej je obstal nem ob mizi. Kakor na povelje se je dvignil hipno ves odpor. Jasno mu je bilo, da je to očetovo-ravnanje nekaj podlega, nekaj takega, kakor bi mu kdo odrekel pravico do življenja. Tako so ravnali nekdaj sužnji! Nehote je storil korak proti čumnati, dvignil stisnjene pesti in Vskliknil:
“Oče, to je grdo — to je krivica, ki bo zahtevala zadoščenja!”
Ni dobil odgovora, in ga tudi ni čakal. Planil je iz sobe. Ne zmenivši se za mater, ki je nestrpno pričakovala konca tega dogodka; je dirjal ven, v naravo, kjer zopet zbere svoje misli. * * *
Na Planici, debele pol ure hoda nad Krivim Rebrom, stoji župana Korerine lesena pristava. Postavljena je bila največ radi živine, ki jo poleti več mesecev pasejo na planinskih pašnikih. Pozimi je pristava zapuščena, le divji lovci jo včasih obiščejo kot skrivališče, ali pa so tudi primorani kdaj iskati v njej zavetja pred nepričakovanimi nevihtami. — Ko pa gorki maj naznani, da je konec snega po nižjih planinah, odžene hromi Mate vso županovo živino na Planino — in takrat oživi sicer miren kraj. Tudi to pomlad gospodari Mate že več tednov na pristavi. Pocedil je že okrog poslopja, popravil streho, okna in vrata, iznova pritrdil deske, ki sta jih veter ali divji lovec potrgala od že precej preperelih sten. Na strani proti dolini pa si je postavil novo klopico. Na njej sanjari dolge večere, vasuje s spomini in se poslavlja od zahajajočega solnca. Tudi nocoj že sedi na tej klopici, da si je solnce še dokaj pedi nad gorami. Roke mu utrujene počivajo v naročju, glava pa mu je sklonjena tla prsi—pogovarja se s spomini. --------Kako daleč so že tista le-
ta, ko je nosil še klobuk postrani, in ko je zvečer prepeval na vasi. In ko je on zavriskal — da — da, ni ga bilo njemu enakega! Dremajoči ptiči v vrhovih dreves so prestrašeni zafrfo-tali ob njegovem vrisku — na vasi pa so si pošepetala dekleta: Matija vriska —-------Najraje izmed deklet pa
je gotovo slišala njegovo vriskanje brhka Drobiževa Cilka. Drobiž, trden gruntar, je sicer pazil na hčer, kakor na oko v glavi — kljub temu pa je Matija, ko so na vasi pogasnile yse luči, potrkal na okno Cilkine kamrice. Naslonil se je na okno in šepetala sta dolgo, dolgo. Nekdaj pa je oče Drobiž opazil, da je rob Cilkinega okna ves odrgnjen, in ko je izvedela še za pravega krivca — bilo je konec lepili večerov. Nekaj mesecev pozneje je Drobiž omožil hčer Cilko tja nekam v hribe. Matijec od tistega dne ni več nosil klobuka postrani, tudi vriskal ni več — hodil je ves pobit okrog. Ni mu bilo več obstanka v vasi. Pobral je svoje premoženje v culico in odšel v tujino. Delal je v raznih mestih v tovarnah. V nekem kraju se je seznanil s pridno deklico in se skoro poročil ž njo. Kratki so bili dnevi njegove zakonske sreče. Ko mu je žena podarila prvo dete, se je poslovil od njega za vedno — obljubila mu je, ' da se tam nad zvezdami zopet snideta, j Matijec je ostal sam s hčerko krščeno ! na Marico. Vse svoje žitje in bitje je posvetil njej. Nesreča pa nikdar ne miruje in tudi Matijca je zopet obiskala osmo leto po ženini smrti. V to-j varni mu je namreč strlo prav močno j obe nogi. Mnogo mesecev je polegal po bolnici in pozneje zopet doma. Porabil je kmalu vse prihranke in odškodnina za poškodovani nogi je komaj pokrila naposled vse dolgove. Ker v tovarno ni bil več sprejet, češ, da je neporaben, zapustil je mesto in sklenil povrniti se zopet na deželo — spoznal je, da na kmetih še najložje živi revež, tam so vsaj še usmiljeni (Nadaljevanje na 8. strani.)
$25—Zastonj—$25
/
/	9	/
6
10/
/
8
Aka hočete imeti dobro 14k pozlačeno uro z napisanim jamstvom tovarne za 20 let, jo lahko dobite od nas na lahke obroke, mesto od trgovcev, ki računajo dvakrat toliko. Postavite številke zgoraj tako, da bodo na vse strani soštele na 18, vam pošljemo certifikat za $25 kredita z eno naših ur in verižic; tudi pošljemo naš katalog, da si izberete uro, verižico i ove-
sek.	Pošljite znamke za pošto in pišite na: LENOX WATCH CO., 32 Union Square, Dep. 11, New York.
Mi hoćemo tvoj denar ti hoćeš naš les
če boš kupoval ođ nas, ti bomo vitici postregli s najnižjimi tržnimi e* nami Mi imamo v zalogi nakovrat '•ga leta.
Za atavbo hil in poslopij mehki i» urši les, late, cedcrne atebre, desk b iiugln« vsake vrate.
Nai proitor je na Deaplainaa «Ur blisn novega kanala.
Prad no kupii LUMBER, ogla« a. ari aaa in oglej ai naio zalogo 1 Mi št borno zadovoljili in ti prihranili
W. jr. LYONS
Mai Office in Lumber Yard na vegk »BS PLAINES IN CLINTON STS
Vam zaupamo
in radi tega, smo se odločili v sakemu poštenemu delavcu prodati na upanje to je na jako laliko plačevanje v mesečnih obrokih prekrasno 14 karat. Gold filled uro-veri-žico in privesek. Pišite takoj danes in pošli-te marko za lep ilustro vani katalog in pojasnila kar dobite zastonj MOROZOW & CO.
3210 3. AVE, New York. n. Y.
AUSTRO-AMERICANA PARC-BRODNA DRUŽBA
Direktna črta med New Yorkom in Avstro-Ogrsko.
Nizke cene
Dobra postrežba, električna svitljava, dobra kuhinja, vino brezplačno, kabine
3.	razreda na parobrodih Kaiser Franz Josef I. in Martha Washington.
Na ladijah se govore vsi avstrijski jeziki.
Družbni parobrodi na dva vijaka: Kaiser Franz Josef L, Martha Washington, Laura, Alice, Argentina, Oceania. Novi parobrodi se grade.
Za vsa nadaljna pojasnila se obrni na glavne zastopnike:
PHELPS BROS. & CO.
2 Washington St., New York, N. Y.
ali na njih pooblaščene zastopnike v Z jed. državah in Kanadi.
Popravljamo
Delo jamčimo.
KLOBUKE
kupljene pri nas urejujemo brezplaž—, NAJBOLJŠI (2.00 KLOBUKI
V MESTU.
Brennan & Olander
318 N. Chicago St. Joliet, Illinois
R. F. KOMPARE
SLOVENSKI PRAVNIK.
ADVOKAT

Telefon South Chicago ?05. SOBA 217, 9206 COMMERCIAL AV. SOUTH CHICAGO, ILL.
Kam pa greš Jože?
Drugam ne kot k Mat. štefaniču če» treko. Tam dobim dobro pivo, žganje, smodke in izvrstno domače vino, ki je rudeče in belo, in bo teklo veselo.
Pridite tudi drugi vsi, in prepričajte se sami. — Na svidenje pri
Mat. Stefanič-u,
400 Ohio Street
Joliet. IBs.
I Oscar J. Stephen
Sobe 201 in 202 Barber Bldg. JOLIET, ILLINOIS.
JAVNI
NOTAR

Kupuje in prodaja zemljišč«
v mestu in na deželi.
Zavaruje hiše in pohištva proti ognju, nevihti ali drugi poškodbi.
Zavaruje tudi življenje proti nezgodam in boleznim.
Izdeluje vsakovrstna v notarsko s u oko spadajoča pisanja.
J Govori nemško in angleško.
KADAR SE MUDITE NA N. CHICAGO CESTI SE OGLASITE
v mojej gostilni
in se okrepčajte po domače.
Pri meni boste najbolj postreženi.
John Gersich
1000 N. Chicago St. JOLIET, ILL.
Rojaki, če hočete imeti Upe «¿išče-no perilo pošljite ga v edino aloreaete perilnico v mestu
WELLNITZ LAUNDRY 106 N. Bluff St., Joliet N. W. tel. 218. Chicago tel. 1JML.
Naše delo je izborno. Podpirajta domačo obrt!
National Studio
(R. PAWLOVSKI.)
515-517 N. Chicago Street Joliet 111.
Edina slovanske fotografija v Jolietn.
Zmerne cene.
Najboljše delo.
N HNAVADNA SLABOST.
Mnogi ljudje so podvrženi nenavadni slabosti, a vzroka ne morejo tolmačiti. Pride nenadoma brez vsih znakov in naredi dotičnika nesposobnega za delo, utrujenega in slabega. Taka bolezen prihaja navadno vsled kakega nereda prebave. Zamore nastati radi bolezni v želodcu, jetrah ali črevesih, slabi krvi ali slabih živcev. Take osebe večkrat poskušajo razna zdravila, kakor na primer pilule, decoti ali močne žganja, toda brez vsakega vspeha. Kar one potrebujejo je znano zdravilo, katero vpliva na vse prebavne organe,
IZČISTI CELO TELO IN KREPI VES ŽIVOT NAREDI BOGATO KRI,
UREDI PREBAVO.
To zdravilo, katero morejo rabiti vsi člani družine in katero vi morete rabiti v vseh slučajih, če se slabo počutite, je dobro poznano
TRINERJEVO
Zdravilno Grenko Vino
To naravno zdravilo, katero je narejeno iz grenkih zelišč in rudečega vina, ima široko polje delavnosti, ker im a zdravilno moč v nerednostih prebavnih organov, kateri so temelj zdravja celega telesa. To zdravilo morate rabiti pri	tfca.., ,
BOLEZNIH ŽELODCA in ČREVES ZAPRTIJI IN NJE POSLEDICI,
VEČKRATNEM GLAVOBOLJU,
REUMATIČNIH NAPADIH,
NEURALGIJI in NERVOZNOSTI,
MNOGIH ŽENSKIH BOLEZNIH,
KOLIKAH IN KRČIH,
VZDIGAVANJU in KOVCANJU.
in pri vseh takih boleznih, pri kterih je znak bolezni, izguba teka in slabost V LEKARNAH.
BITTER-WINE
*f OP
/ ,TTer
trinerovo
_ iOVO
HORRÉ VÍN0
br JOSEPH TRIMER 739 SAskland Ave.
JOSEPH TRINER,
133, 1339 SiU ASHLAND «I.	CHICAGO. IU.
♦©♦©♦©♦©♦©♦©♦©♦©♦©♦©♦©♦O
I Joliet Citizens Brewing Co- |
t	North Collins St., Joliet, 111.
I Frite "Elk: Brand" pivo j
I Izdelovalci najboljšega piva sodčkih in steklenicah. !
•«•^©♦©♦©♦©♦©♦0404040404C>^0404040404»0>C0^040404»0^0'
duplino.
Družba naznanja rojakom, da ima veliko zalogo izvrstnih vin, žganja in drugih pijač, koje prodaje na debelo.
Rojakom se priporoča za obila naročila.
Pišite po cenik v domačem jeziku, ali pa po našega potovalnega zastopnika.
Lokalni zastopnik: Mat. Grahek. Potovalni zastopnik: Fr. Završnik. Naše geslo: Dobro postrežba; vašepa bodi: Svoj k svojmu!
Ilirija Grenčica v steklenicah in Baraga Zdravilno Grenko Vino. iHnuiniiiiiiiii9nnHisBsaiuii3iiammn2fitngniiHniniii»i
Lahek način za dobiti farmo.
Eden pridelek krompirja na 6. akrih vam kupi farmo od 40. akrov. Ob istem času se lahko nasade sadna drevesa in tekom 8. let se lahko tako naredite neodvisne polnoma. Plačati je treba $150 takoj ob pogodbi in $100 na leto za pet let.
Ako bi ne bili zadovoljni s kupčijo koncem prvega leta, vam bomo z Veseljem povrnili vplačano vsoto. Imamo v gornjem Michiganu najboljše farme za krompir in jabolke.
Sosedni sadovnjak 60. akrov je lani donesel dobička do $6000, a drevje je še le 8 let staro. Poleg tega se je v našem okraju pridelalo več krompirja lani kot v katerem drugem v državi.
Zemlja je močna, črna in mastna, brez peska. Pišite za knjigo o naših farmah, zanimivo berilo, dobite jo zastonj.
ILLINOIS-NORTHWEST COLONIZATION €0.
908 TACOMA BLDG. 5 N. LA SALLE ST.,	CHICAGO, ILL.
EDINA SLOVENSXA TVRDKA
Zastave, regalije, znake, kape, pečate in vse potrebščine z društva in jednote.
DELO PRVE VRSTE.	CENE NIZKE.
F. KERŽE OO.
2616 S. Lawndale Ave. CHICAGO, ILL.
SLOVENSKE CENIKE POŠILJAMO ZASTONJ
msro.pivo v stekleuicae.
Bottling Dept. Cor. Scott and Clay St.	Both Telephones 26.
£!(lllll|llllIllIlini|IlllllllllIllI8IIEIIH]IIIIlllIIIIIlSIIIIIHIIllISIiniI£
A. NEMANICH, pred».
M. GRAHEK, tajnik.
S. OLH A, blag
GLAVNICA $50,000.00.
Ustan. in inkorp. leta 1910
Slovenian
Liquor
1115-17-19 Chicago St JOLIET, ILL.
Angleščina brez učitelja 1
Po navodilu slovensko angleške slovnice, tolmača in angleško slov. slovarja. Knjiga trdo v platnu vezana stane $1.00—in jo je dobiti pri:
V. J. KUBELKA 538 W. 145 St., New York, N. Y.
Največja zaloga slovenskih knjig. Piišite po cenik.
Spomini na moje roma- n
nje v Sv. Deželo, jj ‘ Pollak
Rev. Jos.
23. Iz Jeruzalema v Betlehem.
(Dalje.)
Jako lepa je lega betlehemskega mesta. Na višavi je, 846 m. nad morjem. Hrib, kakor tudi doline krog njega, je jako rodoviten in kaj dobro vspe-vajo tukaj oljike, smokve in trte. Že od daleč vidiš več velikih in lepih poslopij. Kakor pa je videti krasno od daleč, prav tako vmazano je to mesto v bližini. Ulice so ozke in nesnažne, prav tako kakor v drugih jutrovskih mestih. — Prebivavcev ima Betlehem okoli 6000, med njimi 2500 katoličanov, ki se živijo večinoma z izdelovanjem raznovrstnih nabožnostnih reči, kakor se ponujajo romarjem naprodaj po vseh svetih krajih Palestine.
Hoja in vse kretanje betlehemčanov je nekako prosto in plemenito. Pisano oblečeno ženstvo pa že zdavna slovi zavoljo svoje lepote in velikega svojega poštenja. Betlehemčanke imajo na glavi rudeče, visoki turški kapi podobno pokrivalo, gosto obšito z raznovrstnim srebrnim denarjem, ki jim visi tudi globoko še po čelu navzdol. Nad kapo nosijo še pečolano.
Obzidje mesta, trdnjavskemu podobno, oklepa tudi dve cerkvi in tri samostane. Mi smo prišli v naš samostan popoldne ko so peli večernice. Ker so bili patri vsi na koru, smo šli tudi mi gori in ostali smo tam še pri litanijah. Orgljal je neki zamorski pater jako poskočno in veselo. Samostanska cerkev, ki je ob jednem tudi župna, je zidana v romanskem slogu in posvečena sv. Katarini. Poprej je stala tukaj priprosta kapelica. To cerkev so dozidali s prostovoljnimi milodari, zlasti pa se zdatno podporo avstrijskega cesarja. Posvetili so jo prav na cesarjev rojstni dan 18. avgusta 1. 1882. Ker je bilo že precej pozno popoldne in smo hoteli dobro porabiti čas, smo pogledali najpoprej nekatere znamenitosti v mestu.
Na južni strani mesta je votlina, ki se imenuje: "mlečna jama.” Od zunaj je podobna kapelici, od znotraj je pa naravna duplina, notri je altar. Kamen te votline je bel in jako mehak. Odtod ime mlečna jama. Ljudska pravljica namreč pripoveduje, da se je pred begom v Egipt v tej duplini Marija nekoliko pomudila, da bi na-dojila božje dete. Padlo je pa nekaj kapljic nje materinega mleka na tla in od teh kapljic ima kamen te votline čudovito moč pomagati doječim materam. Ne le katoličanke, tudi gr-kinje, mohamedanke in beduinke prihajajo iskat tega kamena, da ga potem zdrobljenega na vodi pijejo; med tem se zaupno priporočajo presveti Devici. V četrtem stoletju je sezidala tukaj sv. Pavla samostan, kjer je živela se sv. Evstohijo in drugimi pobožnimi ženami. Leta 1375 so spremenili frančiškani votlino v kapelo in zdaj se vsaki dan mašuje notri.—Blizu te votline se kaže hiša sv. Jožefa; to hišo je sv. Jožef, po misli nekaterih, podedoval, ko se je vrnil iz Egipta; drugi pa trdijo, da je imel že poprej tukaj hišo, toda v najem oddano in njegov najemnik ga ni hotel sprejeti v božični noči. — Proti vshodu so nam pokazali Božovo polje, kjer je Ruta pobirala klasje in pa kraj, kjer so čuli pastirji pri čredah. Tukaj stoji sedaj majhna cerkvica v sredi oljikovega gojzdiča.
Vrnivši se, ogledamo še glavno svetišče, cerkev Jezusovega rojstva. Že prvi kristjani so sezidali v prvem stoletju na kraju Gospodovega rojstva kapelico, ki jo je pa cesar Hadrijan razdejal in nato posvetil kraj pagan-skim malikom nesramnosti. Cesarica Helena je zopet očistila to svetišče in začela zidati prekrasno baziliko, ki jo je cesar Konstantin dozidal. Cerkev ima gol strop; mogočni stebri jo dele v pet ladij. Žal, da so Grki zazidali cerkev prav tam, kjer se pričenja poprečna ladija. S tem zidanjem so pokvarili eno najlepših in najstarejših svetišč na svetu. Poprečna ladija, ki Grkom zdaj služi za cerkev, je sezidana prav nad votlino Gospodovega rojstva.
Kraj rojstva Gospodovega ni bil na pol razdrt hlev, kakor se to večkrat in riše, bila je marveč naravna votlina, ki je služila pastirjem, da so ob slabem vremenu noter gonili svoje črede. Votlina, ki prideš vanjo po 16 stopnjicah navzdol, je 12 m. dolga, 4 m. široka in je vsa preprečena s preprogami in razsvetljena z dragocenimi svetilnicami.
Lahko si misliš, ljubi bravec, s kakimi čutili stopi krščanski romar v to votlino. Pobožnost mu moti le turški* ak, ki ima paziti na to, da se med razprtimi kristjani ohrani mir na kraju, kjer so ga nekdaj angelji oznanjevali vsem ljudem, ki so dobre volje.
Ako stopiš par korakov proti vshodu, zapaziš v votlini za seženj široko Tukaj je altar, ki gori pred. njim 15 srebrnih svetilnic. Pod altar-jem gori pa še 11 majhnih svetilnic, ki razsvetljujejo marmornat tlak, na katerem je srebrna zvezda z napisom: “Hic de Virgine Maria Jesus natus est”. Tukaj je bil od Device Marije Jezus rojen. — Že latinski napis priča, da je bilo to sveto mesto nekdaj last , toda Grki so jim ga vzeli se silo in dandanašnjim katoličanom tukaj niti maševati ne puste.
Želel bi ti, dragi bravec, da bi kedaj sam občutil, koliko moč ima na tem svetem mestu beseda: “tukaj”. Ne-
premično gleda romar srebrno zvezdo in njen napis; nepremagljivo ginjenje ga primora, da pade na kolena in poljubi tla, tako sveta!
O srečna božična noč, kako lepe so tvoje skrivnosti! Tukaj v tej duplini je bil rojen Zveličar sveta, tukaj ga je v prvič objela presveta Devica! Tukaj sem molil tudi jaz in razumel sem bolje, kakor kdaj poprej, začetek cerkvenih molitev božične noči: “Kristus nam je rojen, pridite molimo! —- Pridite in molimo in padimo na tla in jokajmo pred Gospodom, ki nas je vstva ril.” — On je sicer vbožno dete, ki v jaslih milo joče, toda on je naš Gospod in naš Bog, “mi pa smo ljudstvo njegovo in ovce njegove paše”.
Od mesta rojstva Gospodovega tri stopinje nižje je kapelica svetih Treh kraljev. Tukaj — tako trdi izročilo— so stale jaslice. Tukaj stoji altar katoličanov. — Kdo bi mogel popisati čustva, ki tukaj napolnjujejo srce vernega romarja. Tukaj, prav tukaj je bil rojen Izveličar sveta, tukaj je bil položen na trdo slamico, tukaj je pretakal svoje prve solze, tukaj so ga molili priprosti pastirji, tukaj se je vstavila skrivnostna zvezda, ki je pripeljala modre z Jutrovčga; tukaj na okoli se je razlegalo angeljsko petje, ki je oznanjevalo slavo Bogu na višavah in mir ljudem na zemlji, ki so dobre volje.
Proti severu se pride skozi majhen prehod v kapelico sv. Jožefa, ki je bil po izročilu tamkaj tedaj, ko je rodila prečista Devica Izveličarja sveta. Tukaj je svetnik tudi počival, ko je slišal glas: “Vstani, vzemi dete in njegovo mater in beži v Egipt in bodi tam, dokler ti ne porečem, zakaj Herod bo dete iskal, da bi ga končal.” Mat. 2, 13. — Iz te kapelice se pride v duplino nedolžnih otročičev, katerih trupla so po izročilu tukaj skupno pokopali. — Za to duplino je duplina sv. Evzebija iz Kremone, ki je bil učenec sv. Jeronima in je tukaj umrl. Ako greš še nekoliko naprej, prideš v precej veliko kapelo sv. Jeronima, ki ima dva altarja; ob vshodu je altar, kjer ste pokopani učenki sv. učenika, sv. Pavla in sv. Evstohija, na zahodu je pa altar, kjer je bil pokopan sv. Jeronim, katerega truplo so pa pozneje prenesli v Rim. Iz te dupline se pride v zadnjo kapelo, ki je bila molitvenica in prebivališče sv. Jeronima. Tukaj je živel veliki svetnik ločen od sveta, tukaj je molil in učil, tukaj je prestavljal z velikim trudom sv. pismo iz hebrejskega na latinski jezik. — Ako se vrneš iz te kapelice nazaj do kapelice sv. Evzebija, prideš po tesnih stopnjicah v cerkev sv. Katarine.
Kajne, ljubi bravec, tudi ti bi želel biti kedaj tako srečen, da bi mogel klečati in moliti v Betlehemu in počastiti kraj Gospodovega rojstva. — Pa: ako ti to ni mogoče, vedi, da ti Betlehem nadomešča vsaka naša cerkev. Daritev sv. maše ni le spomin Gospodove britke smrti, ampak tudi spomin Gospodovega rojstva v betlehemski duplini. Poglej! pri vsakem povzdigovanju se ponavlja spomin rojstva Gospodovega. Ko mašnik spregovori besede posvečenj^, se Jezus tako rekoč z novega rodi, da ostane kot ljubo dete med ftami na altarju. Betlehem pomeni hišo kruha. Tudi naš taber-nakel je hiša kruha in vsak altar so jaslice. Ako to pomislimo, ali se ne bomo radi bližali sv. Rešnjemu Telesu, da Jezusa, pod podobo kruha skritega, molimo in v zakramentu ljubezni pobožno sprejmemo?
Dragi bravec, ako jo kedaj mahneš v gorkem' poletnem času na visoko goro, kako se ti po vtrudnem potu zasmeja oko in srce, ko gledaš pod seboj milo domovino v vsej njeni lepoti in mikavnosti, krog sebe pa proti nebu štrleče, ponosne naše gore! Ali ako po zimi stopiš iz gorke hiše v mrzlo, jasno noč, in vidiš nad seboj krasoto zvezdnatega neba, kako strmi tvoj duh nad neizmernostjo Boga, ki je vse to vstvaril! Ali če si bil morda kdaj na morju, na brezbrežnem morju, in si gledal z ladje gori proti zlatim zvezdam, ali nisi čutil, kako se voziš na zvezdici naši zemlji med neštetimi svetovi v neskončnem prostoru? Res velik, neskončen je naš Bog, ki je vse to vstvaril.
Dne 23. februarja sem stal v duplini Gospodovega rojstva, kot mašnik Najvišjega, da bi opravil najsvetejšo daritev. In glej, prav v tej temni duplini sem se spomnil lepote naših gora, širokega morja, veličastva se zvezdami obsutega zimskega neba. In on, ki je vse to vstvaril, ta neskončno velik, mogočen Bog je postal v tej votlini vbog človeški otrok! O ti mogočno srce, tako majhno in vendar tako nezmerno veliko v usmiljenju in ljubezni, daj mir vsem, ki sb dobre volje, tistim pa, ki niso, daj, da postanejo in bodo tudi oni deležni tvojih milosti!
Po sv. maši smo gledali polje, kjer so čuli pastirji. Na videz se mi je zdelo jako rodovitno. Vrnivši se, sem pogledal malo po Betlehemu, ki pa nima ravno posebnih zanimivosti. — Popoldne smo si naročili voz, da bi se odpeljali k zapečatenemu studencu. Pot gre po gričih, ki so nasajeni s trto. Dolga je približno eno uro. Najprej zapaziš precej velik, obzidan ribnjak; zraven je veliko poslopje, nekak grad, kjer stanujejo turški orožniki, ki varujejo zapečateni studenec, približ-
no 100 korakov oddaljen od tega gradu. Zapečateni studenec je tisti, o katerem govori Salomon v visoki pesmi, ko mu primerja svojo nevesto. V podzemeljskem prostoru, ki ga je morda Salomon sezidal, pa je pozneje bil večkrat prezidan, se nabira čista studenčnica. Ta prostor je zaprt zato, da se voda ne kali; odtod ime zapečateni studenec.
Od tega studenca smo se peljali dalje mimo treh Salomonovih vodnjakov, ki so podobni našim ribnikom in so večinoma vsekani v živo skalo. Prvi je 177 m dolg, 64 m širok, 15 m globok; drugi je 112 m dolg, 70 m širok, 12 m globok; tretji je 116 m dolg, 70 m širok, 8 m globok. Namen teh vodnjakov je bil nabirati vodo, ki je imela teči v Betlehem, ali, kakor trdijo drugi, celo v Jeruzalem.
(Dalje prih.)
J. p. king-^
“V"“ 1V Lesni ¥»*#*^¥trgovec.
Clinton in Desplaines Sts. Joliet
Kajzerhof”
se imenuje slovenska gostilna “na hribu”, kjer je vedno največ zabave in najboljša postrežba.
Anton Dowiak, lastnik
1100 N. Broadway
Joliet, 111.
POZOR, ROJAKINJE!
Ali veste kje je dobiti najboljše me io po najnižji ceni? Gotovol V mesnic
J. & A. Pasdertz
se dobijo najboljie sveže in prska jene klobase in najokusnejie meso Vse po najnižji ceni. Pridite toraj is poskusite aaie meso.
Nizke cene in dobra postrežba i« aaie geslo.
Ne pozabite toraj obiskati nas v našej mesnici in groceriji na voga-ln Broadway and Granite Streets. Chic. Phone 4531. N. W. Phone m;
KADAR POTREBUJETE kaj lesa za stavbo ali drugo, vpražajt»
za cene
Lyons Bros.
LES ZA STAVBE — IN PREMOG —
Oba telefona 17.
Washington St., JOLIET, ILL
Mrs. Francis Fabjan domača gostilna
in izvrstna domača kuhinja.
Najboljša postrežba in najnižje cene.
436 EAST 9 ST., NEW YORK CITY
Metropolitan Drug Store
N. Chicago & Jackson Sts.
Slovanska lekarna
4" JOHNSONOVI +
“BELLflDONNA” OBLIŽI
AU 08UŽI a VOLČJIH ¿REŽENJ SO KORISTNI PRI.
revmatizmi;
HROMOSn BOLESTI v KOLKU BOLESTIH v ČLENKIH NEVRALGIJL PROTINU OTRPLOSTI MIŠIC SLABOTNEM KRIŽU
SLABOSTIH v ČLENKIH PLJUČNIH IN PRSNIH BOLEZNIH MRAZENJU v ŽIVOTU VNETJU OPRSNB MRENE PREHLAJENJU BOLESTIH v LEDJIH BOLESTIH v KRIŽU
HUDEM KAŠLJU
Pojdite ali pilite po pravo zdravilo v pravi prostor in to je
Tie A. ff. Flexer Dres Co
LEKARNARJI.
lor. Bluff and Exchange Street JOLIET. ILL.
tfi izpolnimo naročila vseh zdravnike* na pravi način.
Garnsey, Wood & Lennon
Advokati.
Joliet National Bank Bldg, Oba tel. 891.___JOLIET. IL1
N. W. Phone 809.
MIHAEL K0CHEVAR
slovenski gostilničar
Cor. Ohio in State Sts. Joliet, 111.
Vina naprodaj
Novo vino črno rudeči zinfandel, in belo vino muškotel po 35c gal., rees-ling 40c gal., vino od leta 1910 črno ali belo, muškotel ali reeslir.g 40c gal., staro samo belo vino 50c gal., drožnik
ali tropinovec $2.50 gal. Vino pošiljam po 28 in 50 gal. Drožnik po 5—■ 10 gal. Posodo dam zastonj. Vinograd in klet St. Helena. Pisma naslovite
“Hill Grit Vineyard”
Stefan Jakše, lastnik.
Box 657.	Crockett, Cal
TROST &KRETZ
— izdelovalci —«
HAVANA IN DOMAČIH, SMODK
Posebnost so naše
“The U. S.” 10c. in “Meerschaum” Se, Na drobno se prodajajo povsod, na debelo pa na
IBS Jefferson Street. Joliet, UL
Mirovni sodnik
ZA MESTO JOLIET, ILLINOIS
Judge Murphy
222 Jefferson St. nad Will Co. Banko, vogal Ottawa St.
Tam je mož, ki zna naš jezik. Poštenost in pravica — geslo.
Geo. Lopartz
Grocerijsfca prodajalna
N. W. telefon 808.
402 Ohio Street JOLIET, ILL.
C. W. MOONEY
PRAVDNIK-ADVOKAT.
4th fl. Joliet Nat. Bank Bldg., Joliet.
Ko imate kaj opraviti s sodnijo oglasite se pri meni
Kadar imate s sodiščem opraviti obrnite se na
Cutting Bldg., 2nd floor, Joliet, 111.
Z g. Wellnitzom se lahko domenite v slovenskem jeziku, ker je Slovan.
Frank Opeka gostilničar
Corner State and llth Street, NORTH CHICAGO, ILL. Telephone 213.
Prodaja na drobno in debelo najboljša californijska vina.
VSI DOBRODOŠLI!
Joliet Steam Dye Hiss
Professional Cleaners and Dyers STRAKA & CO.
Office and Works, 642-644 Cass Oba telefona 488
m
FIRE INSURANCE.
Kadar zavarujete svoja poslopja zoper ogenj pojdite k ANTONU SCHAGER North Chicago Street v novi hiši Joliet National Banko,
J. C. Adler & Co.
priporoča rojakom svojo
Mesnica
Tel. 101	Joliet, Ul.
Ko se mudite v So. Chicagi, ne pozabite se oglasiti pri meni.
JOS. ANSIK
slovenska gostilna mesarija in grocerija,
8911 Greenbay Ave., So. Chicago, Hi Pri meni dobite vse kar želite. Postrežba točna, blago najbolje, a cene najnižje.
MATE IN NJEGOVA MARIČI.
(Nadaljevanje s 6. strani.)
ljudje. — In tako je prišel neki dan z osemletno hčerko v Krivo Rebro. Va-ščanje so mu prekrstili ime po svojem in so mu rekali na kratko: Mate— njegovo hčerko pa so klicali za Mari-
Leta so potekala enakomerno, kakor ura. Pozimi je Mate popravljal orodje, pletel koše in sploh poprijel kjer je le mogel. Noge so ga res včasih močno ovirale, toda miroval ni nikdar. Poleti pa je, kakor že povedano, oskrboval živino na Planici. Deseto leto že tako. Mate se je že docela privadil Krivemu Rebru in včasih je že celo mislil, da tukaj in nikjer drugod bo zatisnil trudne oči k večnemu počitku.
Zadovoljen in srečen je bil torej Mate. — Samo ena misel ga je včasih mučila: kakšna bo prihodnost njegove Mariči? Čutil je, kako se on stara, in videl, kako se je Mariči razvila v zalo devojko. Rad ima Mate svojo Mariči, tako rad, kakor vsak človek na svetu edino bitje, na katero naveže vse svoje življenje. Vesel je gledal, kako se razcvita, kakor šmarnica v zavetju tihih smrek. Z vsakim dnem je rasla v njegovem srcu velika očetovska ljubezen. Dal bi ji rad bogastva, sreče
—	da, življenje bi žrvtvoval zanjo — vse, pa je nemogoče... Videl je, da je vsa njegova ljubezen zaman — saj svet išče sreče samo še v imetju. — In ob takih trenotkih mu je bilo srce nemirno. Zdrznil se je Mate na klopici pred pristavo, — predramilo ga je iz spominov pozvanjanje zvoncev vračajoče se živine, ki se je mukajoč zbirala okrog staje. Začuden je Mate dvignil glavo in videl zadnji rob solnca. Počasi je tudi ta rob zlezel za škrlat-nordeče ožarjenim vrhom gore. Preje rdeči žar se izpreminja v vijoličastega, in ta postaja vedno temneji, temneji, dokler ne zagospodari popolni mrak.
Zašlo je zopet solnce, — pomislil je Mate. — Milijoni so upirali oči vanj, s prošnjo, naj še ostane in naj nikar še ne prepusti gospodarstva temni noči. Solnce pa se ne zmeni za klice — ono ima svoj namen, svoj pot...
Ostane nam pa ob vsakem zahodu eno upanje: ono bo zopet izšlo, novo, čistejše... In morda nam prinese z dnem tudi sreče, utehe, večno hrepenečemu srcu — morda — morda.. .
Tako upamo vsak dan — prav tja do groba.
Na bližnji planini je nekdo zavriskal, z ubitim in zategnjenim glasom —daleč naokrog je odmevalo, kakor satanov krohot. Na plen prežeča sova se je prestrašila in grdo skovikaje odletela v gostejšo goščo.
“Ne znaš, dečko! Mi smo bili vse drugi tički,” se je nasmehnil Mate in se dvignil raz klop. Spustil je živino v stajo, vrata skrbno zaprl in naredil prednje velik križ — potem pa se je zopet vrnil na priljubljeno klopico.
Komaj je sedel, ko se mu zazdi, da čuje stopinje. Posluša natančneje — nič — in vendar — zopet stopinje...
“Kdo neki je?” pomisli Mate.
Izza poslednjih grmov ob poti se je utrgala prav takrat čez tratino proti pristavi svetla senca. Še predno je Mate mogel zaslutiti resnico, stala je pred njim njegova Mariči s culo v roki.
“Mariči, kaj se je vendar zgodilo, da prideš k meni ob tej uri?” je prestrašenim glasom vprašal oče.
“Izgnali so me — županovi — zapodili iz hiše...” Ihteč se je zgrudila k njegovim nogam.
“Zakaj? Moje dete, govori...,” dvignil ji je glavo.
“Saj sama ne vem, — zapodili so me
—	in jaz sem nedolžna.”
“Ne plakaj...” — Zaslutil je Mate, da se je zgodilo, kakor je trepetaje pričakoval. Dvignila se je slutnja in je stala jasna pred njim: “V napotje bo tudi sreči in zato bo preganjana! “Ne plakaj,” je ponovil. “Svet ne spoštuje več solza, ampak se jim posmehuje. Neumno je, napraviti nasprotniku veselje s tugovanjem. Zapri solze v srce in dvigni glavo! Pokaži, da te ne uniči že vsaka krivica — naj vidijo, da se živi tudi brez njih milosti!” Sočutno jo je dvignil na kloj) poleg sebe in ji pogladil kostanjeve lase: “Moje dete, povej mi vse, kako je bilo — nič se ne boj.”
“Poklicali so me v hišo — očitali mi, da nisem vredna dobrote, ki so jo izkazali vam in meni. — Imenovali so naju predrzna berača — in — in mi predbacivali, da jim mešam njihovega sina Andreja. — Oče, jaz nisem nič kriva! Saj sem se ga izogibala, skrivala se njegovim pogledom — bala se njegovih ogovorov. — In vendar — mnogokrat se ga nisem mogla izogniti, dasi bi se mu lahko... In to je moja krivda, moj največji greh. Oče— odpustite — ker trpite tudi vi radi mene!”
Molčal je oče. Saj je vse to že ta-korekoč preje vedel. In, ali je moglo drugače priti? — O Bog, zakaj si dal tudi trpinom čuteče srce... Vedel je Mate, kako težak trenotek je to njegovi ljubi jetiki in vedel tudi, da bi ji z najmanjšim očitanjem tudi on storil novo krivico. Hujše krivice pa ni, ki bi bolj pekla, kakor krivica očeta na-pram otrokom. Zato ji ni očital ničesar, saj je veroval v njeno nedolžnost tako, kako je veroval v večno pravičnega Stvarnika.
“Da, proč greva iz tega kraja!” je izpregovoril Mate čez čas tresočim glasom. — “Ljudje ne poznajo usmiljenja na lovu za domnevano srečo; zato je bolje, da se jim umakneva daleč s pota. V nov kraj greva — saj je naša dobrotnica zemlja velika in
Rezervni sklad nad
pol miljona kron.
KMETSKA POSOJILNICA
Ljubljanske Okolice Reg. Zad. Zneom
Zav. v Ljubljani Dunajska Cesta 18.
obrestuje hranilne vloge po čistih	S 1 Qi
brez odbitka rentnega davka. “wX1 XXX S /O
Naš zaupnik v Zjed.	f« It- C r> lrpr>f» 6104 St. Clair St., Cleveland, O.
državah je	A Adlllv UdKovL ,	82 Cortland St., New York.
Stanje hranilnih vlog
dvajset miljonov kron.
nam nudi vedno dela. Ko imamo delo, imamo tudi kruhek — domek pa nam ostane prej kakor slej ves širni svet. Nikdar ne zavidaj tistih, ki se pehajo za imetje, in ki si postavljajo velike in bogate domove -— zapustiti jih bodo morali ravno tako, kakor bodeva zapustila midva ta kraj, ki nama je nudil samo mal počitek na dolgem potu. Glej, cesta je odprta in tudi osamljena ne bova na njej — tisoče, da milijone se jih drenja na njej odkar so odpravili suženjstvo in tlačanstvo. To je cesta trpinov, ki se pehajo na njej v boju za življenje, za obstanek! Kdor omaga — je izgubljen! — Zato ^lavo kvišku, pogum v srce! Ne boj se — čas zaceli vse rane.” — Iskreno je poljubil Mate na čelo svojo Mariči — poljubil tako, kakor bi ji hotel odvzeti vso veliko bol in ji podati moči na težko pot. — “Pozabila boš na ta kraj — in na svoje mladostne sanje.”
Mariči se je oklenila očeta: .“Bog— kako težko bo to!” — glava se je sklonila na prsi in v tiho noč se je čulo krčevito ihtenje. Ne dvoje bitij, dvoje src je plakalo...
Čez stvarstvo je plavala tiha noč, tako veličastno lepa — in vendar tako brezčutno mrzla...
Odšla sta Mate in njegova Mariči, odšla dalje po poti trpinov. Krivica je slavila novo zmago...
Oče Korerina si je veselja mel roki, ker je odšla prevzetna beračija in je tako stala njegovi volji odprta pot. Ni se menil za očitajoče poglede sina Andreja, ki je krvavečim srcem obsojal njegovo dejanje.
Zgodilo se je kakor že mnogo, mnogokrat:
Prikritim sovraštvom v srcu se je udal sin očetovi volji in popeljal pred oltar tujo, vsiljeno mu nevesto. Zakon je zvezal dvoje src, ki sta si bili popolnoma tuji in sta vasovali vsaka pri svojih uničenih nadah...
l4040404!H(»0404CHÍK40«i«
Za kratek čas.S
04<Vy<K>*C-*i>*<3^0*C*©+Gi
Pri vinski pokušnji v deželni vinski kleti.
Franček: “Ata, kdaj pa je človek pijan?”
Oče: “Kadar vse dvojno vidi. Vidiš: Tam-le pri mizi sedita dva gospoda. Pijanec bi videl pa štiri.”
Franček: “Ata, saj je samo en gospod.”
Iznajdljiva pošta.
Na poštni urad v mestu X. je došlo pismo s sledečim naslovom: “Najbolj neumnemu tepcu v mestu X.” — “Hm, hm,” je dejal poštar in poklical pismonošo, “idi sedaj takoj na občinski urad in oddaj to pismo županu.”
Vsled ljubezni.
“Kaj? Vidva sta se vendar vzela vsled ljubezni do drug drugega, zakaj pa se hočeta sedaj ločiti?” — “Tudi vsled ljubezni do drug drugega. Ne moreva storiti namreč drug drugemu večje usluge kot to!”
V kavarni.
“Ali si kaj slišal, kakšna nesreča je zadela Alfreda?”
“Nič še ne. Kaj pa?”
“Pomisli, z mojo ženo je zbežal v Ameriko.”
Iz ljudske šole.
Gospod katehet je hotel razložiti o-trokom, da je pri vsaki stvari treba božjega blagoslova.
Ker je imel navado pojasnjevati svoja predavanja z zgledi vsakdanjega življenja, je začel:
“Ako imam njivico, jo orjem in ob-sejem, solnce jo ogreje in dež namoči, česa je še treba, da bi izzrastli iz zemlje lepi klasi, polni rumenega žita?” “Gnoja!” je odvrnil Jurček iz zadnje klopi.
Moderno.
Gospa A.: “V katero zdravilišče ste pa letos namenjena, milostiva?” Gospa B.: “Oh, letos bomo pa ostali doma; nismo nič prav pri zdravju.”
Stvar poklica.
Prvi lopov: “Kaj, ti Pepe, pelješ svoje otroke vsak teden dvakrat v kinematograf? Ali ti ni žal denarja?” Drugi lopov: “Ej! Kadar gre za to, da se morejo kaj naučiti za svoj poklic, ne gledam na par vinarjev!”
Slikarjeva žena.
“Nedavno je naslikal moj mož pokrajino “Dobrava v juliju”. Dobila sem samo od'tega, ker sem jo gledala, vročinske mozolje po obrazu.”
Prijateljica, drugega slikarja žena, odgovori: “Kaj to! Ko je moj mož
slikal vihar na morju, sem dobila kar morsko bolezen.”
V bolnišnici.
Zdravnik (pri obisku bolnikov): “Predpisal 'sem vam staro ogrsko vino in jajca, kako vam je zdaj?”
Bolnik: “Vse bi bilo dobro, ako bi bila jajca tako sveža kot je vino, vino pa tako staro kot so jajca.
V dekliški šoli.
Učiteljica: “Povej, Alenka, kaj je treba storiti zvečer, preden se gre spat?”
Alenka molči.
Učiteljica: “Kaj naredi tvoja mama, preden gre v posteljo?”
Alenka: “Sname lase z glave in jih položi na mizo, zobe pa v kozarec vode.”
Nesmrten.
A.	: “Kar ta gospod piše, bodo čitali še čez sto let.”
B.	: “Ali je tako imeniten pisatelj?” A.: “Ne! Ampak sodnijski kanclist
je in piše v posestne knjige!”
Medeni mesec.
Kateri mesec je najkrajši?
Brez dvoma februar!
Nikakor! Medeni mesec, ker traja v najboljšem slučaju samo štirinajst dni.
Muzikalen ženin.
“Ali je tvoj ženin muzikalen?”
“Pa še kako! Že zdaj pleše, kakor mu jaz godem.”
Vprašanje za kratek čas.
“Kakšna razlika je med kočijo, v kateri sedi zdravnik, in med gajbo, v kateri je zaprt lev?”
“Ne vem?”
“Jako priprosto: Nobeden ni nevaren, dokler sedi v nji.”
Profesor medicine.
(Dijakom): “Tukaj, gospodje, vidite človeka, ki trpi na delirium tremens.” (H godcu): “Kakšen poklic imate, moj dragi?”
Bolnik: “Jaz sem godec.”
Profesor: “Vidite, sem si takoj mislil! Neprestano pihanje v godalo izsuši grlo in človek pije čez mero... Na kakšno godalo pa igrate?”
Bolnik: “Na gosli.”
Dolg trenotek.
“Toda gospod gostilničar, s tarokom pa bi končno že vendar lahko pričeli; kam pa je šel gospod upravitelj?” “Njegova žena ga je pustila poklicati za trenutek venkaj; ta že danes ne bo prišel več nazaj.”
Gotovo znamenje.
“Vi torej menite, da zakon našega soseda ne bo predolgo trajal?”
“Da!... Celo sobno opravo imata najeto... še celo kuharsko knjigo sta si izposodila v javni knjižnici!”
Pijanost ozdravljiva.
A.: Ja, tebe pa ni več v gostivno.”
L.:	Veš, odvadil sem se pijače.
Zadnjič sem prišel nekoliko natrkari domov, pa sem vse dvoje videl, še celo svojo ta staro , in to mi je vzelo veselje do pijače.”
Dobra postelja.
Prvi vagabund: “Kako pa spiš zdaj v mrazu, s čim se odeneš?”
Drugi vagabund: “Čisto priprosto: ležim na svojem hrbtu in se odenem s svojim trebuhom.”
Pri zdravniku.
“Ker kašljate, bi morali pustiti vino, pivo in žganje — tudi kaditi bi ne smeli!”
Bolnik: “Torej smem le kašljati!”
Pred porotniki.
Zagovornik ubijavčev:_ “Prosim, da gospodje porotniki vpoštevajo tudi
čustva zatoženčeva. On je _____ kakor
je sam pravil — poseben nasprotnik smrtne kazni!”
The Will County National Rank
Of Joliet. Illinois,
Prejeme raznovrstne denarne nlo# ter pošilja denar na vse dele «vata.
Kapital in preostanek |3oo,oee.ae
C. E. WILSON, predsednik.
Dr. J. W. FOLK, podpredsednik. HENRY WEBER, ka.ir.
Kdor išče dela, za enkratno objavo lOc Kdor koga išče, za enkratno ob-
Kdor koga išče, za enkratno objavo ..........................25 c
Kdor išče delavcev, za enkratno
objavo .......................50c
Naznanila, zahvala, L t. d., za enkratno objavo ................$1.00
Druge vrste oglasi po dogovoru.
Godba za plese in vse druge zabava,
zmožna igrati slovenske in drugom-rodne komade, naj novejše. Z orkestrom ali plehovo godbo po unij skl ceni. Tudi iščem slovenskih godcev. Telefon 703 N. W„ 1521 Chic. Josip Stukel, 209 Indiana st., Joliet, 111.
G©DBA ZA VSE PRILIKE, CLAN A. F. M. Stanov, tel Chicago 1098, urada tel. Chicago 564. Boyne’s Band and Orchestra, soba 2, D’Arcy
Hammond Bldg., Joliet, 111. Jos. A. Boyne.
NAPRODAJ LEPO UREJENA LH-karna, ki ima dober promet Lepe prilika za Slovenca. Več pove uprav. “A. S."	ufn.
NAPRODAJ LEPA IN VELIKA lota na Oakland Ave. en blok južno od Granite St. in in blok vzhodno od Wilcox St. pouličnih kar; jako lep prostor za hišo in vrt. Proda se za gotov denar po primerno nizki ceni. Več pove: Josip Klepec, 1006 N. Chicago St., Joliet, III.
RAD BI ZVEDEL KJE JE MOJ prijatelj John Geshelj, doma je iz Bistrice pri Črnomlju, Dolenjsko in se nahaja nekje okoli hicage. Pred enim letom mi je pisal in jaz njemu, Zdaj mu imam sporočat važnih stvari iz starega kraja, njegov naslov sem pa zgubil. Zatorej prosim u-ljudno drage rojake če vejo za njegov naslov, naj mi ga javijo ali pa se naj sam javi in mi naj piše za kar vam bom jako hvaležen. Moj naslov je: Mr. Jos. Fritz, llth St., cor. Wise. Ave., Sheboygan, Wis.
Slovenci in Hrvati!
v Pittsburgu, Pa. POZOR!
Naznanjam rojakom, da sem kupil in prevzel znano
GOSTILNO
na 3329 Penn Ave.	Pittsburg, Pa.
Točim najboljše pivo, domače in importirana vina in žganja.
POSTREŽBA IZBORNA. Slvnemu občinstvu se priporočam v obilen poset. Posebno rojaki, Slovenci in Hrvati, vsi dobrodošl^
Geo. Flainik, lastnik
3329 Penna Ave.	Pittsburg, Pa.
Louis Wise
“MEET ME FACE TO FACE”
gostilničar
200 Jackson St,	Joliet, IK
Prijateljem in znancem naznanjaaa, da sem kupil Mauserjev salun, kjer aac lahko najdete vsak čas in se okrepčate. V zalogi imam najboljša vina in drug« pijače.
STENSKI PAPIR
Velika zaloga vsakovrstnih barv, olje* in firnežev. Izvršujejo se vsa bar» varska dela ter obešanje stenskega papirja po nizkih cenah.
lexander [taras,*?
Chi. Phone 376. §J N. W. 927.
Prepričani smo,
da vsaka velika banka je prišla do svojega stališča za to, ker je dobila v svoje roke prav veliko število
malih vlog
Radi imamo na skrbi male vsote, najsibo za nlogeiali pa za čekovni ali trgovski promet.
Plačamo 3% obresti na vlogah.
First National Bank
Cor. Chicago and TanBnren Sts.
Naj starejša banka v Jolietu.
Glavnica in preostanek $400,000.00.
VABILO!
Vsi slovenci in slovenke se uljudno vabijo bivajoče u Chicagi in okolici, da se udeležijo na 19. VELIKI LETNI
IZLET ALI PIKNIK
KATEREGA PRIREDI
Društvo Vitezov sv. Florijana
štev. 44, K. S. K. J.
u Lakeside vrtu, 96th Street in Ewing Ave.
SOUTH CHICAGO, ILL.
v nedeljo 23. junija, ’12
Za dobro postrežbo in gostoljubni sprejem bode skerbel odbor.
Tore;) vsi na veselo svidenje 23. junija na kar Vas kliče dr. Vit. sv. Florijana.
Naročite zaboj steklenic
novega piva, ki se imenuje
najboljša pijačo
E. Porter Brewing Company
Oba telefona 405
S. Bluff St., Joliet, 111