r-
Liti M korist» 4davib|« IJJalva. DtUvci so opra* vKmI tm|«, kar pro-ducirajo.
Tki« papor i« dovotod to tko inlorosts of tko work-U« cIom. Workors ara ontitlad to all wkat tkoy product.
«5M utt£Ti¿TiSJfeAXri«JSSl V.',1*; OKI»: 4008 W. 31. St., CUleagO. III. Delavci vseh dežel«, združite »e!
»»
PAZITE
aa i t« vil ko v okla pa ju, ki so aakaja pola« vaiaga
naslova, priloplja-noga spodaj ali aa ovitku. Aka ja (529)
stovilka ........
todaj vam s prihodnjo ita* vilko nalaga lista potoča naročnina. Prosimo, ponovilo jo takoj.
STEV. (NO.) 528.
SLOVENSKO GLASILO JUGOSLOV. SOCIALISTIČNE ZVEZE.
• i«
CHICAGO, ILL., DNE 23. OKTOBRA, (OCTOBER 23.) 1917.
LETO (VOL.) XII.
66
Newyorški 14 Hrvatski Svijet" mi je pred nedavnim blagovoli posvetiti članek, na katerega je njegov avtor ocividno .zelo ponosen. Nima pa mnogo razloga za to, kajti spretnost, katere se pshižuje, ima gotovo ceno pir "magičnih predstavah", ne pa v resni polemiki. Njegov namen je popolnoma razumljiv; rad hi dokazal, da mora vsak Jugoslovan prisegati na Krfsko deklaracijo, in če kdo ni kraljevaš, more biti le jzdajalec.
Da bi spravil takoj solnce na svojo, vso senat pa na mojo stran, daje avojenm članku naslov fc'Žalo»na logika republikanca Kristana", s čimer si daje dovoljenje, da dela saui z logiko kakor svinja z mehom. Če bi šlo le za to, da ni dičnemu "H. S." moja oseba všeč, ne bi bilo vredno polemizirati z njim in meni samemu ne bi prišlo na misel, da bi pomočil pero za to. Ampak kraljevsko glasilo meri name, udariti pa misli republikansko idejo in vso slovensko orgauizacijo, ki se bojuje za njo.
Da je res tako, spoznamo iz z^lo nezrele argumentacije kraljevašev, da je Kristan nekakšen komandant, kateremu slede Slovenci republičan-akega mišljenja kakor kakor čreda ovac kostru-. nu. Za naše monarhiste bi bilo pač zelo ugodno, če bi bilo res tako. Spraviti hi bilo treba le ko-štruna na kakšen način s pota, pa bi bila čreda razpršena, ideja pa ubita.
Oboževalci krone presojajo pač ves svet po razmerah v svojem taboru. Da je bilo delo tam avtokratično, vemo od famoznega chicaškeva zbora, kjer so se dekretirale resolucije brez debate in glasovanja. Ali z enim vatlom se ne more meriti vse. Kar se tiče mene, hvaležno odklanjam čast koštruna, ki so mi jo namenili kronov-ei, ne da bi zaradi tega postal ovca. Slovensko republikansko združenje ni čreda, temveč organizacija, mislecih ljudi, ki vedo, kaj hočejo, in v tej organizaciji je Kristan sotrudnik, enak drugim, ki delajo posvojili močeh in po svojem prepričanju. c« jutri ni več Kristana, je kljub temu Slovensko republičansko združenje in ideja republike in delo za republiko.
Kraljevači bi menda sami sebi radi sugerira-li, da je S. R. Z. le kaprica nekaterih oseb. Z naporom si to sugerirajo, kajti čim le nekoliko od-pro mileče oči, vidijo, da se varajo. Kaj res mislijo gospodje Grškovie in tovarišrja, da so vse naše velike organizacije, ki so se prostovoljno pridružile S. R. Z., le igračke na nitkah, ki jih lahko kakšen Kristan vzame v roko, pa čuka kakor marionete? *
Gospodje si ne bodo nič pomagali s tenii sanjami. S. R. Z. je bilo mogoče sploh le zaradi tega, ker je njegova ideja ideja ogromna večine sloven. naroda v Ameriki. OršVovi? in npegovi u-redniki lahko porabijo še par sto vreč sofizmov, pa ne bodo z njimi vzeli Slovencem prepričanja, da je vsaka krona simbol politične nesvobode, in z nobenimi lepimi frazami jim ne bodo priliznili kraljev, pa naj se imenujejo, kakor se hočejo.
Zato je tudi taktika osebnega boja, s katerim misli "H. S." doseči svoj namen, popolnoma neuspešna. Izvršitev naše naloge ni odvisna od Kristana, ampak od skupnega dela nas vseh, ki verujemo v njen cilj.
Ta cilj, namreč jugoslovansko federativno
Grifch ji zločin
99
republiko, bi kraljevaški "11. Z." rad ponižal in osmešil s tem, dasočita — meni nelogiko. Trudi se tudi, da bi jo dokazal. Toda njegovi dokazi so zelo piškavi.
* "H. S." je našel v "Proletarcu" članek, ^ pravi, da ne more Rusija z enim skokom preskočiti iz dosedanjih gospodarskih razmer v popolp socializem. Na to se je oprl, pa pravi: "Kristan jf za Rusiju Kerenskijevac, za nas Leninovac . . .1. 1' Rusiji samo utoplste mogu vjerovati u skokih ve, a kod nas Kristan kaže, da je.on jedinl "tr« zau", kada traži skokove iz starih prilika u no-ve."
•Počasi, gospodje nioiiarhisti! Kavinegi zrnja ne morete mešati s fižolov i m za kuho. Da 11) Kristan Vi kdar dejal, da je on "jedini t rezan "J omenjam le mimogrede. Tudi izraze "Kerenski* jevac" in " Lenkuovac" moram označiti za popol* notna neprimerne, kajti mi vidimo vse sedanje delo v Rusiji le v daljavi; poučani smo o njem U. po časniskih poročilih., in to je gotovo nezadostno» da bi-4e moglo popolnoma točno reči, kaj je sploh " Kerenskijevac in "Kaj " Iioninovac". Kerenskij in Lenin sta socialista; frakciji, katerima pripa* data, pa nista edini socialistični frakciji v Ru
uaia, pa nista etlini socialistič 111 trakciji v Kuj siji. Kolik ojih je danes po vsej ogromni deželi! «e jaz ne upam reči; "Hrv. Sv." pa tudi na ve tel ga. I11 prav zaradi tega, ker se največ razlikuje! jo v taktiki in ker se taktika menja po izpremkf njajočih se razmerah, se tudi ne more tukaj stro^* go dognati, kakšne so vse razlike med posamezni-; mi frakcijami. Ameriški časopisi so polni poročil in člankov, a čim več jih človek čita, tem konfuz* nejši bi moral postati, če bi verJH, kar je tiskano; kajti vsak tak spis daje drugo sliko.
Toliko je pa vendar gotovo, da se ne more "Hrv. Svijet" sklicevati ne na Kerenskega ne na Lenina, ampak če bi že Slo za to, bi moral klicati gospoda Nikolaja Romanova za pričo.. Monarhi-stičen kakor on ni namreč ne Kerenskij ne Lenin.
Toda kako more Hrv. Sv. sploh izrabiti "Proletarčevo" pisavo o možnostih v Rusiji, da ubija s tem zahtevo jugoslovanske republike? 4
Rusija — pravi "IVoletarec" — ne more napraviti skoka iz dosedanjih razmer v socialistično republiko. Zakaj ne? Ker ni gospodarski razvoj Rusije še dozorel th socializem.	* * [
Tega seveda ne tajim. Toda "Proletaree" je * tolikokrat naglašal, da je socializem kot cilj nekaj druzega, kakor socializem kot gibanje v sedanji družbi, da bi se reklo nositi sove v Atene, če bi to še enkrat na široko razkladal. Ampak vsak logično misleč človek razume, če pravima,da ne more Rusija z enim skokom priti iz dosedanjih razmer v socialistično republiko, da pomeni to: Rusija ne more na mali izvršiti vsega tistega, kar
ol>sega socializem. «
Zato, ker ni dozorel gospodarski razvoj Rusije za socializem. Zato, ker nima Rusija industrije, ki bi jo ni ogla prevzeti kot socialistična družba. Zato, ker je celo njena agrikultura še neizmerno zaostala. Zato, ker nima tehničnih moči za vodstvo vse tiste industrije, ki bi bila potrebna za socialistično organizacijo delo. Zato, ker tiči Rusija v velikem delu gospodarsko še v razmerah fevdalne dobe,
'Priznavam, da so razmere tudi na slovan-
skem jugu podobne, Tndi tukaj nimajo industrijo, ki je pogoj socialistične organizacije. Toda kdaj je S. R. Z. zahtevalo, da enota biti j.ugoslo-variska federativna republika prvi dan po sklenjenem miru socialistična, to se pravi, da mora biti v njej ves socializem popolnoma realiziran?
Vem, da to ni mogoče zaradi zaostalosti našega gospodarskega razvoja. Socialiste zudene v jugoslovanski republiki naloga, da organizirajo oudotni proletariat, da porabijo svoja sredstva za tak vpliv na državo, pod katerim se čim hitreje razvijejo pogoji za prehod v socializem ¡11 da izvrše ta prehod, čim postane mogoč.
Toda če ni diusija gospodarsko dozorela za socialistično republiko, je dozorela za demokratično republiko. Te zrelosti pa ne more fllrv. Sv.' odreči niti Jugoslovanom. Kajti če ne.bi bili zreli za politično demokracijo, bi v i.vel o vse delo združevanja v zraku; tedaj lie bi mogel izvršiti zedi-njatija narod, ampak kvečjemu druge sile. To ze-dinjenje ne bi bilo organično, ampak izsiljeno.
Ali misli ^Hrv. Sv.", da potrebujemo zedi-njeiije zaradi kralja Petra ali zaradi princa Aleksandra?
Jaz mislim, da ga potrebujemo zaradi naroda. (Ki zedinjenja ima narod korist; rad bi vedel,
-no koriri mu more prinesti dinastija? Rad Ui^vedel, čemu je narodu dinastija sploh potrebna? Rad bi vedel, zakaj bas Jugoslovani ne bi mogli živeti brez dinastije?	*
"Hrv. HVi" seveda tiska pisma kralja Petra, ki pripoveduje, da je on le "kronan predsednik republike". Koga pa naj prepričajo take fraze?" Kronan predsednik republike — lini, kajzer Viljem bi tudi lahko dejal kaj takega. Rim je bil tudi po imenu republika, ko so zavladali "Ce-zarji A u glisti^,' Ali je ta "kronani predsednik" izvoljen od naroda? Ali se ga more narod izne-biti brez revolucije? Ali bo po njegovi smrti narod lahko izvolil drugega predsednika? Ali ni njegov naslednik že pripravljen po pravici rojstva, torej po 44božji milosti?" Ali se ne more zgoditi v Karagjorgjevičevi faniiliji, kar se je zgodilo v Wittelsbachovi in še v mnogih drugih, pa mora tedaj narod tudi norca priznati za kralja?
<V Je kratj FOTf IV* JNVNMIlIH*!, da se
smatra za kronanega predsednika republike, naj bo dosleden; odloži naj krono, pa naj kandidira za izvoljenega predsednika, in naj da narodu moč, da si po poteku njegovega termina zopet izvoli predsednika po svoji volji, ali pa da živi sploh brez predsednika, če se mu tako zazdi par metneje.
'"Hrv. Sv." misli, d a mi je dokazal, da pobijam samega sebe in da prihajam v protislovja, kadar govorim o Rusiji in kadar g4ovorim o naših rečeh.
"Hrv. Sv.' ni prav nič dokazal, razun to, da piše neumnosti in smatra svoje čitatelje za dovolj zanikane, da jih pogoltnejo. Pobijal bi samega sebe, če bi zagovarjal za Rusijo carizem, za nas pa republiko. Pobijal bi samega sebe, če bi dejal, da je za Rusijo pametno, če izvrši, kolikor je v razmerah mogoče — to se seveda pravi: Naj| več, kar je mogoče — za jugoslovansko republiko bi pa zahteval takojšnje uresničenje vsega socia-
lističnega maksimalnega programa, brez obzira na to, če je mogoč ali ne.
Kako pa je s stvarmi v resnici?
Brezpogojno zagovarjam na Ruskem republiko! Brezpogojno zagovarjam za Jugoslovane republiko. Razlika je le v tem, da more biti za govarjanje za Rusijo od moje strani le teoretično; za njeno praktično ohranitev skrbe Rusi sami. Za jugoslovansko republiko lahko delam v gotovem okvirju in mi torej pripada dolžnost, da opravim toliko dela, kolikor mi dopuščajo moči.
Želim, da postane Rusija socialistična republika; želiiu da postane Jugoslavija socialistična republika.
Spoznavam, da nima Rusija še vseh pogojev za uresničenje socializma; spoznavam, da jih nimajo Jugoslovani.
Dosledno smatram, da je prav, če se združijo vsi ruski revolucionarni elementi, da odbijejo vsako prot¡revolucijo in ustanove v svoji republiki najboljše, kar je z ozirom na dejanjske razmere sedaj mogoče. Smatram, da je koristna združitev vseh jugoslovanskih- revolucionarnih elementov, da odbijejo VSK protirevolucionarne napade ¡11 intrige, organizirajo republiko in ustanove v njej najboljše, kar je z ozirom na dejanske razmere mogoče.	'
Verujem, da imajo socialisti na Ruškemu in imd Jugoslovani enako dolžnost, da porabijo vso svojo moč za varstvo delavstva in za dosego vseh tistih socialnih reforn, ki so za proletariat potrebne in obenem za sedaj izvedljive.
Razume se pa samo po sebi, da ne more socializem ne na Ruskem ne med Jugoslovani pokopati avojego daljnega cilja; ko je tako dosegel pogoje za svoje nadaljnje delo, mora napeti vse sile, da ga čim hitreje in čim bolj dovršeno opravi.
Kje je tu pobijanje samega sebe? Kje je tu protislovje?
Well, "Hrv. Sv." trdi vendar tako, in dostavlja :
"Vidi se da kad govori o Rusiji govori mirno, po rdravoj pameti, i l>ez zainteresovanosti stra-načke, kada govori o našim stvarinia govori dema-goški, zaslijeptjenošču strančara i agitatora u masama."
To se tiče le mene samega in me prav nič ne
boli. Kdor objektivno sodi, lahko spozna, da je trditev otročje smešna. Ampak "Hrv. Sv." pravi potem še:
"A takav postupak se u našim teikim, vrlo teškim prilikama može se nazvatl — grijehom, čak i zločinom."
Tudi to bi za svojo osebo brez težav prebolel. Ampak to je, da ne gre tukaj več za mojo osebo. Za jugoslovansko federativno republiko iu proti monarhiji se bojuje vse Slovensko republičansko združenje. Temu združenju pripadajo velike, u-glcd ne slovenske organizacije in "Hrv. " je predrzen, če se upa vpričo tega dejstva imenovati boj za republiko "grijeh, čak i zločin." *
Jaz se ne pojdem obesit, če me zmerja monar-histično glasil of Ampak na tisoče in tisoče Slovencev, ki imajo čut za resnično svobodo in so pripravljeni delati zanjo, stoji previsoko, da bi* jim smelo kraljevaško trobilo lučati "grijeh i zločin" v obraz.	K. Kristan. . 1
Vera In nevera
Ko so stari Slovenci sprejeli novi verski nauk, prihajajoč iz Saleburga in iz Ogleja, so se naučili novih oblik ; v mišljenju jim je pa ostala stara poganska podlaga. Krščanstvo med Sloven-ei ni zmagovalo s svojo idejno močjo, temveč z mečem in politiko. Bavarcem tudi ni bilo bogve koliko ležeče na tem, da odpro Slovencem sveta nebesa, ampak spraviti so jih hoteli pod svojo o-blast in krščanstvo jim je bilo dobro sredstvo za ta "krščanski" namen. Nekateri zgodovinarji se pač trndijo navsomoč, da bi dopovedali slovenskemu narodu, kaj vse ima zahvaliti krščanstvu. To pa ni objektivno zgodovinopisje*, temveč klerikalna zofistika. Nepobitna resnica je, da so Slovenci, ko so dobili krščanstvo, izgubili svojo narodno samostojnost in .postali politični helotje.
Stari Slovenci so prav dobro slutili, kaj jim nosi tuji nauk, zato so se ga tudi prav krepko hranili. Dobrijani, ki so jih imeli po sili izveliča-ti, so pogostoma odnesli krvave ¿lave. Sele, ko je bil premagan slovenski narod, je zmagalo krščanstvo. Iiahko si je torej misliti, s kakšnim "navdušenjem" so ga Slovenci sprejeli.	/
Ko so že "na tleh ležali Slovenstva stebri stari," so Nemci skušali utrditi krščanstvo 7. raznimi privilegij^ ki so jih uživali kristjani pred pogani. Zlasti so bili kristjani prosti raznih dav-ičn, ki so jih pogani morali plftčevati. Zgodovinsko dokazana je tudi resnica, da se je s krščanstvom širil germanizem. Katolicizem je ponerače-val Slovence in na ta način krčil narod in njegovo ozemlje, ki je nekdaj segalo na severu do Donave, na vzhodu po današnjem Ogrskem tudi deloma do Donave, na zapadu pa notri do srcTle Tirolskega.
Deloma po krvavi sili, deloma pa prd materialnim pritiskom so poganski Slovenci sprejeli
krst. Ni torej treba posebnih dokazov, da se niso bogve kako poglobili v krščanstvo, ki itak v tistih časih ni bilo več tako, kakor v dnevih a-posteljev, temveč se je že močno izpremenilo. Narod je sprejel novi obred, nove molitve, nova imena, ampak vse to je zasadil na staro pogansko podlago.
Cerkev sama je olajšavala ta proces, ne le pri Slovencih, ampak tudi pri drugih narodih, ki se niso mogli kar na kratko odreči svojim starim navadam. Vsi veliki prazniki katoliških in krščanskih cerkev sploh se vjemajo s starimi poganskimi slavnostmi, ki so bili v najožji zvezi z naravnimi pojavi. Naravne prikazni pa so bile tudi' spreobrnjenim kristjanom potrebne, da so z njih pomočjo razumeli — seveda po svoje — nove praznike. Saj je bilo kratkomalo nemogoče, da bi se bili s svojim mišljenjem kar čez noč vživeli v almtraktne pojme ki-ščanskib godov. Cerkev na je bila zadovoljna, če je le pridobila ljudi; da razumejo novi kristjani božič in veliko noč po svoje, da preiršajo Nvoj politeizem (mnogobožtvo) tudi v krščanska nebesa ter iščejo v trojnem bogu, v angel jih in svetnikih nadomestila za svoje neštevilne bogove in druge duhove, bese itd, jim cerkev ni zamerila preveč. Saj. jim tudi ni mogla po sili izbiti takih misli iz glave.
Pogansko pa je ostalo mišljenje in čutenje množice Se do današnjega dne. Ali ni pogansko, če 'mislijo ljudje, da na primer Marija v enem kraju lahko več pomaga, kakor v drugem? Trebn se je le baviti z ljudstvom, pa se človek začudi, ko spozna, koliko jih na kmetih še misli, da je mati božja v Lurdu sploh neka vse druga Marijo, kakor po ona v domači cerkvi. Da se dajejo posameznim svetnikom različni resorli, strogo ločeni drug od druzega, da se pripisuje moč nad ognjem
svetemu Florijanu in sicer samo njemu, da se o-bračajo ljudje oh raznih zgodbah do posameznih svetnikov, a ne do Boga in še sto takih primerov dokazuje poganski značaj ljudske vere. Če bi živelo med prostim ljudstvom čisto krščanstvo, bi bilo vsako praznoverje nemogoče; kdor pa količkaj pozna prebivalstvo po Slovenskem, ve, koliko ga je. Sicer pa sc babjeverstvo ni o-hranilo samo med Slovenci, ampak prav tako tudi med drugimi, najbrže med vsemi krščanskimi naredi.
Kdo more torej reči, da je ljudstvo verno v čistem krščanskem smislu?.
Kar pa se tiče inteligence, čivkajo že davno vrabci po strehah, da nima krščanske vere. To se lahko pravi ne le o posvetni inteligenci, ampak tudi o dobrem delu duhovščine.
Tem vrsticam ni namen, obrekovati koga, ampak služiti hočejo spoznanju resnice. Če se pravi, da jc mnogo duhovnikov, ki sami ne verujejo, kar zahteva vera, odnosno cerkev, je to zgodovinsko dejstvo, ki ne more žaliti nikogar. Uta-jevanje takih resnic ne pomaga nič, potrebno je ^razumevanje. Dvom ¡11 nevernost našega časa se pa lahko razume.
Med tem, kar je zapisano v knjigah, na katerih je utemeljena vera in med množečimi se odkritji znanosti so nasprotja, ki jih kratkomalo ni m oči spraviti s sveta. Vzemimo kar začetek: V starem testamentu je rečeno, da je Bog ustvaril svet v šestih dneh. Znanost ne prnvi le, da ni bilo tako, ampak tudi dokazuje, da je potrebovalo svetovje miljarde let, preden je dobilo sedanjo obliko, da se jc celo zemlja razvijala miljo-ne let, preden jc postala taka, kakšna je nedaj. Za svoje trditve podaja znanost dokaze. Kdor torej pravi: "Ne sme se verjeti znanosti, afnpak
edino le svetemu pismu," bo pri mislečih ljudeh težko dosegel svoj namen, ampak dvom bo tem močnejši, čimbolj srborito zagovarja svoje stališče.	'	t
Ko se jc pokazalo, da se znanstveni nauki o tej stvari ne.morejo ovreči, so se začeli kompromisi. Rekli so: "Dnevi, ko je Bog ustvaril svet, niso bili taki kakor sedanji, ampak so šteli na tisoče sedanjih let V Znanost je namreč razdelila' razvoj naše zemlje v razne "periode' in teh so se polastili pionirji, ki so hoteli staviti most med vero in znanostjo. "Ueodetične periode so bili svetopisemski dnevi," so rekli: Najkonservativ-nejši katoličani sicer niso bili zadovoljni s to koncesijo v razlagi, oportuliiati so jo pa sprejeli. A pomagalo vendar ni nič, kajti sveto pismo pravi, da jc Bog ustvaril svet v šestih dnevih, ne pa zemljo, in to je velik razloček. Znanost pa tudi dokazuje, da se periode zemeljskega ohlajenja ¡11 spreminjanja nikakor ne vjemajo z dogodki legendaričnih šestih dni. Povest svetega pisma je zelo lepa, pbetično vzorna, toda pred kritično znanostjo ne more obstati. Kakor je z začetkom, tako je pa tudi z nadaljevanjem. Splošno znano je, da je cerkev strogo zahtevala vero v takozvani geocentrični sistem, po katerem bi bila zemlja središče vsega sveta, okoli nje pa se sučejo mesec, solnce in zvezde. Nasprotna vera, da se suče solnce okoli zemlje, je veljala za pregrešno in zgodovinska resnica je, da je cerkev svoj čas kruto preganjala pristaše tedaj novega nauka o suka-nju zemlje.
S cerkvenega stališča je bilo lahko umevno Po cerkvenih nazorih jc bil ves svet ustvarjen ra človeka 111 zaradi njega. Naravno je torej, da je veljala zemlja, njegovo bivališče, za središče vse-(Konec na 2. strani). % .
Slovensko republičansko združenje.
SEDEŽ V CHICAGI, ILL.
IZVR&EVALNI ODBOR:
Frank Bostič, Filip Godina, Martin V. Kcuida, Etbin Kristan, Frank Kerže, Anton J. Terbovec, Jože Zavertnik.
NADZORNI ODBOR.
Matt. Petro vie h, Ludvik Henedik, Frank Veranič.
CENTRALNI ODBOR.
Anton Zlogar, Matt Pogorele, Anton Moti, Frank Mravlja, Ivan Kušar, Frank Sava, Frank Udovich, Joseph Steblaj, Leo Zakrajšek, John Kr-mene, John Rese).
(Opomba. Zastopniki organizacij in listov, ki ae doslej se niso priglasili, postanejo ¿lani centralnega odbora, čim se pravilno prijavijo in izjavijo, da se utrinjajo s temeljnimi načeli S. R. Z. — Naslov v.a pisma in denarne pošiljatvc je sledeči: Anton J. Terbovec, P. O. Box No. 1, Cicero, 111.)
in. IZKAZ PRISPEVKOV ZA SLOV. REPÜB. ZDRUŽENJE.
J. Paulič, Beflevue, Ariz. #2.00; vesela družba pri IsCarlu 90c; Tony Semec, Meadowlands, J'a. $2.60; nabrami na javnem shodu v Hoerberjevi dvorani $25.04; klub »t. 157 J. 8. Z. Gross, Kans. $2.00; Frank Lipar in Frank Oven, Sartell, Minn. vsak po $2.00; Anton Ilorwat, Chicago, III. $2.00; Frank Šavs, Chicago, III. (zgub. stava) $1.00; J. Kershinar, A. Kerničar, A. Colja in S. Kofinčar, Svvanwon Bay, B. H., Canada, v.sak po $5.00: Fr. Savs (od Fr. Žagarja) $3.00; Anton Mladici k J. Koshak in Mike Keber, Chicago, 111. vsak po $1.; M. Križman, Herrin, III. $1.00; Frank Kadonik, Co. M. Ist Pa. Inf. Reg., Cauip liancock, Augus't-a, •Ga. $2.00. *
Anton J. Terbovec, tajnik.
Vera in nevera.
(Konec s 1. strani.) mirja. Solnce je imelo nalogo, da mu sveti podnevi in da ga greje, zvezde so mu svetile po noči. Naenkrat naj se to vse preklici^»! Veri naj se takorekoč izmakne temelj izpod nog. Ali ni v tem nevarnost, du bi se zrušila v su Stavbu?
Papeži, ki so preklinja-li novi nuuk, so torej že vedeli, kaj delajo. Ampak končno vendar ni šlo. I)andai|es je vendar že težko najti človeka, ki bi ne vedel, da romu zemlja okoli solnca in nobeni cerkveni instanci ne pride več na misel, pre-poveduti ta nauk.
S tem in z neštetimi drugimi konflikti med vero in znunostjo se mora seznaniti inteligenten človek. In kdor verjame znanosti, ki dokazuje, ne more verjefi tistim verskim trditvam, ki so z znanostjo nuruvnost v nasprotju. Morda je tudi tak človek lahko še kristjan, izraeličan, moha-medanec itd., vendar pa ne more biti pruvoveren v cerkvenem smislu. On na primer lahko živi po-popoinoma po moruli, ki jo je bajt* Kristus učil, nikakor pa ne more zmešati znanosti in cerkvenih naukov v enem lonca. S stališču cerkve pa jc tak človek že neveren.
V inteligentnih slojih so gotovo mnogi in premnogi, ki se tudi ne brigajo dosti za znanstvena vprašanja, ki na primer o vsem darvinizmu ne vedo nič druzega, kakor da je baje po Darwinovi teoriji človek "sin opice." Taki ljudje pa tudi verni ne morejo biti, temveč so indiferentni.
Uudi verjamemo, da se vidi pri mašah, šmar-nicah, procesijah itd. mnogo takih ljudi. Toda tam se vidijo tudi inteligenti, ki ne verujejo sploh nič. In se treba ni, da bi se zaradi tega imenovali hinavci. Tja gredo deloma iz navade, doloma ker se jim zdi lepo, deloma ker sploh ne fnislijo nič. Seveda pa je vmes mnogo, prav mnogo hinavšči-ne. .Dosti je lakih, ki med štirimi stenami taje vero in včasi še prav neokusno zabavljajo, kadar jih kdo vidi, se pa odkrivajo pred vsakiibi cerk-
venimi vrati, ker ima klerikalizem veliko politično in gospodarsko moč in ker se jim zdi koristno, zatajiti svoje prepričanje za dobiček, ki ga pričakujejo od klerikalnih krogov,
Vsedrugo bi se še pretrpelo. Ampak ta hi-navŠčina je najhujša, lil prav te je med inteligenco na pretek.
Kdo nuj na primer verjame profesorju pri-rodoslovju, da ima pristno cerkveno vero t O marsikaterem vprašanju se mnenja lahko razhajajo; umevno je, če znanstveno izobražen človek veruje v individualno dušo, dasi jo njegov kolegu z enuko izobrazbo zanikuje. Ampak če tak človek pravi, da verjame, da imajo procesije kaj vpliva na potres, nevihto in sušo, tedaj se njemu ne more verjeti. Zdravnik, ki trdi, da verjame v lur-škc čudeže, more biti samo dvoje s Duševno nenormalen, torej tudi za svoj poklic nesposoben, ali pa hinavec. Kajti on ve, da se pač s sugestijo nekatere živčne bolezni lahko ozdravijo v Lurdu kakor drugje, da je pa vsako nenaravno, ali ka-t kor pravijo, "nadnaravno" ozdravljenje nemogoče. Ilinavščina pa tudi ni vera. i%
Kakšno "sveto vero" hočejo torej braniti klerikalci, ko prave Kristusove vere itak ni ne med prostim, ne med izobraženim ljudstvom? Ali hočejo varovati vero v eoderniee, ki živi v vsaki , vasi! Ali braniti izganjanje hudiča, ko bi bilo treba narod poučevati o potrebi zdravniške pomoči ?
Ampak to je: Kar kvasijo klerikalci o obrambi "svete vere," je politična pretveza. Že s to frazo zlorabljajo vero, ki jo fiočcjo degradirati za pohlevno deklo, da varuje njih politično vlado in gospodarski dobiček. Klerikalcem ni na tem, da smejo častiti Marijo, ampak du lahko neovirano izkoriščajo ubogi nared in ga vodijo za nos k svojim ciljem, ki niso ne božji, ne sveti, temveč skoz-inskoz zemeljski in materijalni.
Pravica ali pravičnost?
Uboga Justica! Nad oblake si postavila svoj prestol, tla1 te ne bi dosegi! okuženi sopari in stru. peni miasmi iz zemeljskih niftn. Tehtnico »i vzele v svojo roko, da tehtaš, kar je prav in kar je kri-vo; oči si si zavezala, da te ne bi moglo zmotiti nič v tvoj absolutni nepristranosti in bi odločevala le neizprosna tehtnica.
Kapitalizem, ki je zasužnjil vse z močjo denarja, pk tudi tebi ne jlovolju^e, da bi služila komu drugemu, kakor njemu. Ce mora delo tlača-niti kapitalizmu, če se*mu mora vdinjati znanost, če morajo biti cerkve njegove opore — kako bi smela ti biti edina izjema in so dvigati nad nje^af
Kapitalizem je vladar in vse mu mora biti poslušno. Kj, Justica, tudi ti se ne izogneš zakonu in pravilu.
Voblakih je tvoj tron? .. . Kaj še! To je bila morda nekdaj tvoja božanska domišljija. Ali tvoji hramovi wtoje v zemeljskih riiestih, v katerih vrvi in šumi kapitalistično življenje. Tvoji svečeniki so ljudje iz krvi in me*a, ki jih veže tisoč stikov z njMiovo družbo, z njihovim razredom.
Tehtnico nepristranosti si vzela v roke, ali-ker si imela zavezane oči, je prišel kapitalizem in poslat il eno stran, da je vedno težja od druge in vselej odtehta kapitalistična pravica proletar-s ko.
Kar se zdi naivnim dušam boj pravice s kri-vico, je boj interesov z interesi. Ju kar se jim zdi zadeva družbe, je zadeva vladajočega ruzreda.
.Justica naše dobe pa ima nalogo, da sluii interesom gospodujočega razreda. To nalogo oprav-Ija po svojim najboljših močeh — ne kot boginja, temveč kot pokorna dekla. Zavezanih nima le oči, ampak vsa je uklenjena in priklenjena.
Justica bo osvobojena šele tedaj, kadar: bo osvobojeno človeštvo. Namesto razredne justice bo šele tedaj vladala družabna, kadar stopi namesto razredne družbe človeška.
Se le kadar bodu ljudje, ki jih ne bodo ločili cekini in dolarji, ampak jih bo spajala človečnost, postane pravo pravično.
O gozdu in nekaterih njegovih ljudeh.
Načrt al dr. H. Dolenec.
(Dalje.)
(Najlepšo kožuhovino, recifino table ali kape, dajejo spotiiiadni polhi. Kožice so vse enake, ziruslke imajo reso in se svetijo. Toda teh kožic je malo, kajti spomladi ni toliko polhov kakor4 jeseni. Žival je tudi bolj raztmsena in kdor hoče spomladi polha ujeti, mora biti posebno izurjen v tem, da ve kam skrinjico postaviti. Kdor jih ujame 10 v nei noči, je že dober in kdor hoče dobili spomladne table, mora so v celem okrožju (priporočiti. Spomladanje kožice pa imajo to napako, da je skoro vsaka druga oeskrbana. Nisem mogel dognati, odkod to prihaja. Po hrbtu namreč, koder je najle|wa koža, se nahajajo mesta bre« dolge dlake, Vidi se, kakor bi bila izgrizena. Ljudje tudi pravijo, da se polhi, katerih se naVre dosti v eni polšini, grizejo. Ali je to vzrok, ali jčh ob-grizejo miši, ali se proge naredijo tam, kjer se žival druiga ob drugo tiščijo, temu se ni še prišlo do kraja.
Polh se zvije čez zimo v kolač, in če je prav •debefl, ga je videti kakor kosmato kroglo, iz katere moli kosmati rep kakor čep.
n.
Kadar we jame bukev razsipavati i:i ptički vsi pojo, takrat se odpravi tudi gobar na svojo težavno pot. Menim da dandanes že maloksteri več. Gobarstvo je dajalo nekdaj dober zaslužek in je živelo dosti ljudi v naših gozdnih krajih. Gozdov, kakršni so bili, »ni več. Goba je izgubila svojo vrednost in gobarji, katere sem jaz še poznal, večinoma saime starčke, menim, da so bili zadnji, ki so se še veselili in trpeli po naših gozdovih.
Vem, da marsikateri bralec čudno pogleduje in se povprašuje, kake gol>e so to bile, ki so se že tako zgodaj spomladi nabirale in celo le po velikih gozdih in pragozdih. l>a ne )>o8te predolgo <k>innevali, vam takoj povem, da gobe ,o katerih bom govoril, ne rastejo po tleh, ampak le po drevju.* To je tistu goba, katere je imel kdaj v.sak pravilen tobakar dober k»*iček v žepu In zraven pa še kresilen kamen in kresilo ali pa no« žiček z dobršnim kosom jekla na hrbtu. Še pred petdesetimi leti so bile vžigalice prav redka stvar. Ko sta se takrat možakarja srečala na kaki ozki bližnjici, daJee od ljudi in vasi, se je dosti-i krat prigodilo, da «ta imela oba mrzlo pipo v tistih. Eden je izgubil kamen, drugi je pa v naglici doma pozabil kresilo ,in olm sta se radostno drug drugemu nasmehnila, ko sta se dogovorila, da .si moreta drug drugemu • pomagati, da bosta zopet uživala sladki diiu. Gorje pa, ako je bilo vlažno in deževno vreme! Takrat se je pa tudi primerilo, da sta možakarja kar po celo četrt ure stala skupaj; eden je držal klobuk, -drugi pa udrihal s k resi loui po kamenu, vihtel gobo in pihal, da bi vendar ena iskrica oživila gobo. Tačsu tudi po krčmah ni bilo mičnih priprav na mizi, v katerih so nagnetene vzplamljive vžigalice. Mesto celo sobo razsvetljujoče petrolejke je brlela na mizi tenka lojeuka, ki jo je bilo treba vsak čas suažiti. Pri takih prilikah jc večkrat ugasnila in gospodinja je hitro prijela za svečnik in skočila v kuhinjo, tam poprijcla za glavnjo in na njej zopet prižgala luč, a ne vselej takoj; časih je bilo tudi treba v glavnjo pihati, da je obgorela, in s tako silo, da so gospodinji še bolj
rdela lica in so ji od dima oči solzile. Me.ito vžigalic ko bili na mizi zviti kosci papirja, ki so se prižigali pri iojenki m s tem potem ]>a tobak. Sešli so se pa tudi gostje, od katerih »i je vsak rajši ukresal, nego bi prižigal papir; s tem se jc navadno tudi onesnažila luč in napravil slab duh, posebno ako je bil .papir pivkaat, drugega pa je bilo takrat še malo.
.	n- 4
Da je pa tega že precej čawa, se izprevidi tudi iz tega, da naši mlajši pripovedniki in novelisti, n. pr. celo naš Kersnik, ne vpletajo v svoje pripo-vesti prižiganja tobaka z gobo in dostikrat prav karakterističnega kretanja možakov veljakov pri tem opravilu. Naši mladini tudi gotovo ni znano, da še pred štiridesetimi leti ni bilo kramari-je, v kateri bi ne bili prodajali gobe in kresil-nega kamena. Ako si šel in hodil po beli Ljubljani in posebno po tedanjih* Hlonovih ulicah, je skoro pri vsaki prodajaloiei bilo videti na najbolj vidnem meatu gobo in kresilno kamenje. In mi takratni mladeniči in vsi naši pastirčki, ako smo ho-, teli krompir peči, smo wi morali preskrlwti gobo, kamen in kresilo, sicer ni bilo ognja in ne pečenega krompirja.
In kakor pri .nas na Kranjskem, je bilo tudi drugod po svetu. Povsod so rabili gobo in kresilo, da so si prižigali tobak in narejali ogenj.
To je pa sedaj docela minilo in kresilno gobo pomnijo in poznajo samo še starejši ljudje. Britve, ki bi imela na hrbtu kresilo, v trgovini ni več videti. Jaz sem si jo kupil preti še»t in tridesetim i leti in jo še hranim. Nosil sem jo vedno s seboj, ko sem še hodil po gozdovih, in si ž njo I
rezal krušne in mesene «koščke, ko sem počival ali noče val v gozdu, in ž njo sem tudi zaklal marsikatero srno.
Nikar ne bodi nevoljen, ljubi bralec, in ne o-čitaj ini, da sein jaz, ki pišem o gozdu in gozdni lepoti, kar zašel med navadni svet in celo v mesto! Bili so to, ko smo še ogenj kregali, za nas še lepi časi. Mladi smo bili in krepki in teh časov se človek rad spominja. Radi se spominjamo tudi možakov, ki so nam pravili o jeleniti in košutah, o Francozih in tistih časih, ko še nihče ni vedel za vžigalice, iti pri tej priliki večkrat ukresali o-genj, da so zopet prižgali tobak.
tNo, pa vrnimo se na gozdna tla in h gobarjem! Povedati moram le še, da to, kar se je gobe rabilo za ogenj, to je bila le mala reč in da radi tega xyp bi bila stala nikdar po šestnajst goldinarjev cent, kakor je ob svojem času. Gobo »o nabirali in jo oddajali prekupovalcein, ki so jo potem pošiljali na Angleško. Tam so bile tovarne, ki so izdelovale nekdaj najbolj imenitno blago za pokrivalo in obleko. Tudi domaČi obrtniki so narejali izdelke iz gobe bi na Kranjskem je imel skoraj sleherni krčmar gobovo kapico z zelenila "čufkom" na vrhu, za katerega je prijel, da je pozdravil kaj bolj imenitnega gosta. In ako je imel gobar srečo in je bila letina za gobo dobra, je je nabral v enem tednu za cel cent čistega blagu. Takega zaslužka je bilo nekdaj malo in ni čuda, da so ob gozdu ljudje gmotno bolje izhajali nego ob veliki cesti, na kateri je bil pa tudi obležal ve« dobiček.
(Dalje prihodnjič).
Etbin Kristan.
Savičev pesimizem.
—	Vanitas vgnitatum. Konec je vendar o-gromen Nič.
—	Konca ni; torej ne moremo govoriti tako.
—Kdo Vam pravi, da ni konca?
—	Meni še nihče ni povedal tega. To vem sama. Kje je konec vesoljnosti? Kdaj jc konec časa ?
—	Ne gre za to. Govorim o našem koncu. In ta konec je razočaranje za optimista. Pesimist se ne more razočarati.
—	Živeti hočete torej samo za tisti trenutek, ki ga imenujete konec? In ker sodite, da pride tedaj razočaranje, uravnavate vse svoje življenje po tem. Indijski fakiri imajo torej prav. Ali o-prostite, gospod profesor. Tukaj sem doma. Hvala lepa, da ste me spremili.
—	Prosim. Ali o tej temi se morava se raz-govarjati. Prepričati Vas moram.
—	Ali pa jaz Vas.
—	To ni mogoče.
—	Naj odloči bodočnost. Ako Vas ni sram, razpravljati in prepirati se s svojo učenko, se lahko pogovoriva^ kadar Vam bo všeč.
—	Nobenih predsodkov nimam, gospica. Konvencionalnosti ne veljajo zame.
—	Torej sem Vaša nasprotnica, kadarkoli želite. —
Nasmehnila se je, lahno se je poklonila in odhitela v hišo.
Savič je ostal sam.
Ta hip so vse njegove teorije plavale daleč — daleč od t ml. Vse njegove misli so se pečale z dekletom. Prav z dekletom, ne z njenimi nazori, ne z njenimi besedami. A tudi to se je godilo nezavedno. Savič je mislil na Tonko, spominjal se je nje veselosti, njenega zdravega obličja, nje-
nih svetlih oči--a da ga je v tistem trenotku
kdo vprašal, kaj misli, ne bi bil znal odgovoriti. Ne da ne bi bil hotel. On ne bi bil znal.
IX.
Poslej sta s Tonko pogostoma razpravljala o optimizmu in pesimizmu. On se ni dal premagati, a priznati je moral, da jc prišel pogostoma v zadrego. Včasi ji ni mogel odgovoriti ničesar, pozneje, kadar je bil sani, se je domislil, kaj bi ji bil moral povedati, da bi jo pobil. Njiju prepir jc bil navidez docela neploden, kajti ostajala .sta vsak na svojem hribu: ona dosledna optimistka, on zagrizen pesimist.
Nekega dne mu je povedala vso zgodovino svoje tužne mladosti. Ko je bila še docela majhna, se je njenim staršem jako dobro godilo. Oče je imel lepo službo in je služil mnogo denarja. Znancev je bilo dosti in v hiši njenih staršev je bilo veselo življenje.)To je izginilo, ko je njen oče obolel. Najprvo^e imel namestnika, kateremu je plačeval, da ga je zastopal, a ko le ni okreval, so mu odpovedali službo. Prihranjeni denar je bil kmalu porabljen. Ko je očetu končno nekoliko odleglo, je iskal druge službe, a težko je bilo dobiti kaj primerni ga. Naposled jc moral |lfi zadovoljen, «In je dobil skromen prostorček v neki pisarni. Starši so bili vajeni dobrega življenja in sa se čutili nesreče v novih, ob vseh straneh omejenih razmerah. Mali je bila vedno žalostnega obraza, tembolj ker y oče v čaši iskal tolažbe. Bolehal je pa tudi neprenehoma. i'o je bilo Tor*i deset let, jc oče umrl. Mati je bila todaj taka, kak or bi morala zhlazniti. Tudi ona je obolela. Tonko pa so dali v "institut". Tam ni imela nobenih veselih časov. Vendar se je včasi smejala,
a tedaj so jo tepli, češ, to se ne spodobi. Učila se je dobro, a to ji ni nič pomagalo, ker so od nje zahtevali fedenjc, kakršnega ni bila vajena. Vse to je bil jako tužno. Ce je prišla kdaj domov, se tudi ni mogla veseliti, kajti mati je bila vedno žalostna. V institutu so jo zaničljivo gledali, ker ni bila bogata kakor druge gojenke. Končno je tudi mati umrla in Tonka je prišla k teti. Odkritosrčno je povedala, kako se ji je godilo tedaj.
—	In vi —? je vzkliknil Savič.
—	In jaz upam, upam, upam neprenehoma. Moje zlate nade mi ne vzame nihče.
Savič se ni drznil oporekati. Ah, s kakšnim glasom je izrekla: Upam! Ne, ne. On ne sme niti poizkusiti, da bi ji vzel njeno zlato nado. Pa življenje je vendar tako okrutno! Ni Tebi ne prizanese . . . ! To, to — prav to utemeljuje svetovno bol, to jo opravičuje. Tako krasna, cvetna pomlad, tako svetel pogled v bodočnost, tako bajno upanje ... In naposled prihaja življenje s svojo trdo roko, pa trga, razdeva, podira vse . . .! Oh, upaj, sanjaj, dekle! Naj se zgodi, kar «e hoče;
—	Vi ste se zamislili?
.laz nočem biti tisti, ki bi uničil Tvojo iluzijo.
—	Oh, nehote.-
—	Kaj mislite? Gotovo kaj žalostnega. Bodite vendar enkrat veseli, samo enkrat, gospod profesor !
Nevedoč, kaj dela, je majal z glavo. Vse njegovo bitje je bilo že prešinjeno s tistim čudnim čuvstvora. Tudi kadar ni govoril ničesar, kadar ni hotel povedati ničesar, je povedala ona tajna sila v njem: Jaz ne moreni biti vesel.
—	Samo enkrat, gospod profesor! Kako more biti človek vedno tako žalosten?
—	Kdo vam pravi, da sem žalosten? Ne, žalosten nisem. Ne vem, kakšen sem. Mene ni. Tega ne razumete. A drugače Vam ne morem povedati. Mene ni . . . to je tako: Jaz čutim, kar bi vam
rad povedal s tem, a nobene druge besede ne morejo opisati tega stanja.
—	Ne, ne, domišljate si nekaj. Morda imate kako veliko bolest v srcu in hudo trpite. To tajite morda pred svetom in pred seboj. A človek se ne sme tako prepustiti svoji boli. Vedno Vas
. vidi m takega in tedaj moram biti žalostna tudi jaz.
—	Tudi Vi? Zakaj Vi ... ?
—	Kdo ne bi bil žalosten, ako Vas vidi vedno tako tužnega? V tem lepem svetu živite kakor v grobu.
V Savičevem srcu so se dvigali čudni čuti. Kaj se godit Kaj je treba vsega tega? Kako je prišlo to? Jeza, silna jeza ga je zgrabila, a čutil se je brezmočnega. Neka tuja moč mu je silila zobe skupaj, da jih je stiskal in pesti so se mu krčile. Ah, kaj je bilo treba vsega tega?
—	Nasmejte se vendar malo, gospod profesor! Meni na ljubo.
Savič jo je pogledat; Ona je zrla vanj s pro-sečimi očmi. V tem trenutku je bila krasna. V njenem obrazu je bilo nekaj, kar ga je spominja-
lo na sikstinsko madono. Ta pogled — ta pogled! — Ali vstajajo zopet čari iz davnih, davnih poza-bljivih časov?... Polotila se ga je neumevna omotica. Oh, ako bi se sedaj nasmejal, storil bi dobroto, ki bi bila več vredna od vseh teorij. Hotel se je po sili nasmejati — mesto smehljaja na o- -brazu se mu je pokazala solza v očeh.
Tonka je opazila ves boj Savičeve duše in tudi njegov izid. Seveda ni razumela vsega, a slutila je, da mora biti v tem srcu nekaj težkega, nekaj silno, silno tužnega.
—	Kaj Vam je, za boga, gospod profesor, kaj Vam je? Ah, kaj sem storila? Ali sem Vas užalila?
(Dalje prihodnjič.)
Nekoliko leninizma
Mi smo pušk a rji, obranasi, adcialpatrioti. Vse to st o ji na meji izdajstva, do ni Mploh že izdajstvo.
Tako uči "Radnička Straža" svoje čitatelje že od tistega časa, odkar se je drzni! 44Proleta-rec" povedati, da imajo tudi aoeialiati vprašanje orožja.
"R. S." ima svoje preroke, med katere spada Lenin. Po nazorih Cvetkova sta Lenin in Troekij sploh še edina socialista na Ruskem, logično mora hiti torej Lenin kakor 44R. S." brez-pogojno nasproten vsaki puški in mora prisegati na "nonresisteneo." Njegov nauk mora soglašati s naukom "R.S.", da je za proletariat čiato vse eno, če vlada kajzer ves svet, ali pa če ao države republike, da je vlada Romanova za delavstvo toliko vredna, kolikor vsaka druga.
Žal nam je, da moramo "Radnički Straži" zopet enkrat pokvariti veselje. Žalostno je, toda resnica je ta, da je Lenin prav tako grozen pu-akar, militarist in obranaš, kakor smo mi. In kadar "R. S." to spozna, vrže nemara svojega specialnega preroka na smetišče in izjavi, da ni v Rusiji sploh nobenega socialista.
List 44Jugend Internationale," ki izhaja v Curihu kot glasilo mednarodne mladinske socialistične organizacije in kjer se največ oglašajo radikalni Zimmervvaldovci, objavlja v 9. letošnji številki z dne 1. septembra Leninov članek pod naslovom 44Vojaški program proletarske revolucije" (Das Militaerprogram der proletarischen Rcvolution.)
Žc sam naslov je strašen. 44 Militarist ioni program!!!" Ali vas ne zazebe v dušo, čc čitate take besede?
Lenin jih ni zapisal v satiričnem zmislu, da bi se rogal orožju. Nasprotno. Z vso svojo zgovornostjo zagovarja orožje in trdi, da ni naloga socialistov zahtevati razoroženje, temveč zahtevati orožje.
Ko smo tni tako pisali, smo "zabludili." Ce-.
njena 44Radnička Straža^' ali je Lenin tudi l4za-bludio?" Ali je tudi on l4zatajio aocializam?"
Lenin omenja, da ko oglaša v lloiandijl, Skandmaeiji in Švici zahteva, naj se stara točka socialističnega minimalnega programa "milic*" ali 4'ljudsko oborožen je" zamenja s novo: 4 4 Ras oroženje in da se je o tem razvila diskusija.
Lenin, ki je po mnenju 44R. S." gotovo revolucionaren socialist, pravi torej, da je 44ljudsko oboroženje" stara zahteva socialističnega programa. Ko smo mi to trdili, je hotel Cvetkov iz nas napraviti nevedneže, idiote. Hm, ali pošlje zdaj tudi Lenina med idiote?
ii<min pa tudi z vso odločnostjo pobija predlog, da bi se ta točka izpremenila. in izhtdišče vaega njegovega argumentiranja je tako, da mora ljudem pri 44 R. S." «labo priti, čc to čitajo. Kaj pravi njih dosedanji ljubljenec?
"Temeljni argument (tistih, ki zagovarjajo razoroženje) — pravi Lenin — je ta, da je zahteva razoroženja najjasnejši, * najodločnejši, naj-doslednejši izraz boja zoper vsak militarizem in zoper vsako vojno.
V tem temeljnem argumentu je ravno temeljna zmota zagovornikov razoroženja. Socialisti ne morejo biti nasprotniki vsake vojne, če nočejo nehati biti socialisti. "
Tako govori Lenin, ki ga jc 44 R. S." slikala takorekoč kot preosnovatelja socializma. Ta Lenin pravi, da niso socialisti več socialisti, Če ao proti vsaki vojni! Kaj bo 44 R. S." storila s tem groznim človekom, ki — horribile dietu! —' zagovarja vojno, torej klaaaaanje!!!
Bojimo se za Lenina, da ga bo naj učene jši in najdomišljavejši urednik na svetu vrgel tja, kamor je že davno pometal Marxa in celo armado soeia listov.
Morda bo 44 R. S." dejala, da se je Lenin iz-premenil. Ampak "»Jugend Internationale" pravi, da ji je bil ta članek izročen, še preden jc L. zapustil ('urili. In najbrže pride naposled do te-
ga, da ni 44R. H." razumela Ijenina, kakor ni razumela Marxa, Hngelsa, Jaurcsa in marsikoga drugega.
L. pravi, da niso bili socialisti prvič nikdar iu da ne morejo biti nikdar nasprotniki revolucionarnih vojn. Omenjajoč, kako je buržvazija poatala reakcionarna, postavlja vprašanje: No, kako je pa z vojno proti tej buržvaziji? Na primer z vojno od te huržvazije zatiranih, od nje odvisnih ali kolonialnih narodov za svojo oavo-bodite v?
Vojna narodov jc osvoboditev!
Dajte urednikom "Radničke Straže" par kozarcev vode. Omedleli bodo.
Narodi! Narodna osvoboditev! Same krivo-verske besede ... po slavnih teorijah 44 Radničke Straže" namreč. In take pregrešne besede rabi njih lastni svetnik.
Lenin misli, da se morajo socialisti zanimati za vojne zatiranih, odvisnih ali kolonialnih narodov za njih osvoboditev. Mi smo bili nacionalisti, kadar sino omenili kaj takega; mi smo bili nacionalisti, če smo le priznali, da so na svetu narodi. Kakšno ime dobi sedaj Lenin? Zoper nas so Imobilizirali novinski (dbor, da nas razglasi za 44nedrugarski list." Nam so naprtili krivdo za vse, kar se godi v Zvezi že skoraj dve leti. Kaj stori 44R. S." z Leninom, h "svojim" Leninom?
Ta Lenin pravi v nadaljnjem sledeče: 44Očitno napačno je, če se pravi, da ne more biti v dobi razbrzdanega imperializma več narodnih vojn ... To, kar imenujemo Evropejci, imperialistični zatiralci večine narodov na svetu s sebi lastnim, podlim evropskim šovinizmom 44 kolonialne vojne," so pogostoma nacionalne vojne ali pa nacionalne vstaje teb zatiranih narodov. Ena temeljnih lastnosti imperializma je prav v tem, da pospešuje v najbolj zaostalih deželah kapitalizem in s tem razširja in ostri boj proti nacionalnemu zatiranju. To je dejstvo. In iz tega sledi neizogib-
no, da mora imperializem večkrat porajati nacionalne vojne. Junius . . . pravi, da vedi v imperialistični dobi vsaka nacionalna vojna proti eni izmed imperialističnih velesil do tega, da poaeže druga imperialistična velesila, ki konkurira a prvo, vmes, in da se izpremeui vsaka nacioualna vojna na ta način v imperialistično. Ta argument je pa napaden. Lahko je tako, ni pa vedno tako. Več kolonialnih „vojn od leta 1900 do 1914 ni šlo to pot. in bilo bi enostavno smeino, če bi izjavili, da "nc more biti" n. pr. po sedanji vojni, če se konča s skrajnim izčrpanjem vojskujočih dežel, 44nobene" nacionalne, napredne, revolucionarne vojne več, zaradi mene od strani Kitajske v zvezi z Indijo, Perzijo, Siamoni itd. zoper velesile.
44 Zanikanje vsake možnosti nucionalnih vojn lK»d imperializmom je teoretično krivo, zgrdovin-sko očitno napačno, praktično je pa enako evropskemu šovinizmu: Mi, ki pripadamo narodom, zatirajočim na stotine miljonov narodov v Evropi, Afriki, Aziji itd., mi naj izrečemo zatiranim narodom, da je njih vojna proti 44našim" narodom 4 4 nemogoča!"
PTako argumentira Lenin, tak ozagovarja vojno atiranega naroda proti atirajočemu! Ne le da 'L. ne maira načela "mir a vsako ceno," jc očitno, da miiatra vojno v gotovih slučajih ne le a opravičeno, ampak naravnost za potrebno.
Jiaj bi zdaj? L., doslej po naukih 44R. g." čisti socialist, čist kakor le še Cvetkov, je torCj očiten "puštar", obrana!", 44nacionalist", 44krvav agitator." Kaj bo torej zdaj z njim — al! pa, kaj borz 44 Radničko Stražo"!
1 plinov članek ni z našimi citati izčrpan ln bavili se bomo tudi še z drugim njegovimi argu-meiti. Toliko pa moramo vendar za danes izjaviti — ker je v gotovih slučaj«» potrebna skrajna previdnost — da nismo iztrgali stavkov iz članka tako, da bi bil s tem popačen znvisel; ampak ves nadaljni članek le še bolj potrjuje, kar smo navedli doslej.
Monarhi brez krone
Ruska revolucija jc vrgla največjo absolutno osebno oblast, kar je je poznal civilizirani svet, med ataro šaro, ko je odstavila Nikolaja Romano-» va in obenem odstranila prestol. Nobena dosedanja revolucija ni bila tako usodepolna za ruonar-hizem, kakor bas ruska. Padec kitajske dinastije ni mogel tako mogočno vplivati, ker je dežela preveč odaljena od pozorišča, s katerega izhaja svetovna politika sodobnega kapitaliama in ker ni Kitajska vsled svoje gospodarske zaostalosti igrala velike odločajoče vloge med velesilami. Portugalska je preneznatna, da bi mogel njen prevrat imeti več kakor lokalen pomen. Ruska revolucija, ki je izpremenila eno največjih in kljub moiiientanim težavam odločujočih dežel iz carstva v republiko, napoveduje novo dobo. Poglavje dinast ij se bliža koncu; preobraženje Rusije v republiko ne more ostati brez posledic po ostalem svetu. Monarhijam bijejo zadnje ure.
Padec ruskega carja je obudil zanimanje za slučaje odstavljenih vladarjev sploh, število takih slučajev jc v zgodovini mnogo večje, nego se misli prvi hip. Usoda takih vladarjev jc pa zelo raznovrstna.
Sedanja svetovna vojna je napram monarhom precej brezobzirna. Razun Nikolaja Romanova, ki je sedaj jetnik ruskega naroda, in ki nima pač nič več upanja, da postane še kdaj to, kar je bil, jih je se par "ubežnih kraljev", ki sicer niso izgubili vladarskega naslova, pač pa vso oblast, ki jc spojena z naslovom. Tudi upanja niso opustili, da sedejo zopet na prestol m da se jim bo krona nemara še bolj bleščala; toda uresničenje tega upanja je največ odvisno od faktorjev, ki niso v njihovih rokah. Izgube ne bo nobene, čc se njih sanje nikdar več ne uresničijo.
Nekaterim vladarjem, ^i so padli s prestolov, se je dovolilo preživeti zadnja leta mirno v svoj) lastni deželi. Veliko pa se jih je vrglo v ječe ari pa so zblazneli, dočim so poiskali drugi pribežališča v Angliji in Ameriki.
Dva nekdanja vladarja pa sta našla varnost celo pod ponižnim imenom Smitha.
O Nikolaju II., ki je bil do pred kratkim samodržce in car vseh Rusov, se poroča, da je ostalo v njegovi posesti le 900,000 rubljev od premoženja* katero se je cenilo, da prekaša ono Rockefellcrjcv, Kruppov ali Rothsehildov.
Prejšnji ruski car daje najboljši zgled, kako nezanesljiva teča jc sreča kraljev . . .
Skoro vsi rudniki Sibirije so bili osebna last carjeva. Posedoval jc v svojem lastnem imenu 150,000,000 akrov zemlje, na katerih je bilo vse polno rudnikov, gozdov in poslopij. Poleg tega pa je šc dobival velikansko plačo, s katero so se vzdrževale njegove palače in dvorni personal.
Zadnji kralj, ki jc odstopil, namreč grški Konstantin, ni sicer iincl tako velikanskih posestev, a vendar dosti, da je dob^o živel. To se bo seveda v bodočnosti precej izpremenilo.
Ni kola Petrovič, stari črnogorski vladar, je nadaljni vladar, ki je (pred kratkim izgubil svojo krono, dasiravno vsaj po njegovem mnenju le začasno. Vzel je v najem vilo v okolici Pariza, kjer živi s svojo hčerko, pricesinjo Ksenijo. Ker pn se je o Nikoli sumilo, da je izdal svojo deželo,/ se nahaja ta kralj pod strogim nadzorstvom pari-*kc policije, dasiravno uživa osebno prostost ter se sme gibati po svoji lastni volji.
Njegov kabinetni minister, ki ga je sprem-ljsl pri odhodu iz domače dežele »katero so centralni zavezniki zasedli, ga je zapustil. On pa kljub temu ni asm, kajti vzel jc s seboj vso svojo družino izvzemši princa Mirka, katerega so ime-novali kot avstro-ogrskega kandidata na "jugoslovanski" prestol, ki pa naj bi bil seveda le tron vazalne države Nemčiji in Avstriji.
Kralj Nikola Pctrovič-Njcgus je velik* pri- j
jatelj pokerja in po poročilih iz Pariza se vedno zabava a to igre», kadar ni zaposlen z "državnimi opravki". On je oče italijanske kraljice in ena njegovih ostalih hčera je prejšnja ruska velika kneginja.
M al o se je slišalo v zadnjem času o •rumun-skem kralju Ferdinandu, ki je žrtvoval svoja velika posestva v Avstriji, ko je stopil na stran zaveznikov. Njegov brat Viljem, petnajst mesecev starejši, ki je bil sam rumunaki prestolonaslednik, dokler se ni leta 1SH6 odpovedal vsem pravicam, ni sedaj le izgnal Ferdinanda iz družine, temveč se tudi pričel sam nazivljati kralja.
Olede financ je Ferdinand v velikih zadregah in komaj je verjetno, da bi sploh kdaj dobil nazaj svoja posestva v Avstriji iu Ogrski. Starejši brat Viljem ima dva sinova, ki sta oba generala v nem-ški armadi in njegova hči iz prvega zakona jc poročena <z Manuclom II., izgnanim portugalskim kraljem.
Srbski kralj Peter ima prednost, da je drugi kralj, ki je izgubil svojo kronico vsled sedanje vojne. Njegova žalost pa je bila morda večja kot ona kateregakoli drugega vladarja, katerega je zadela slična usoda.
Peter se je namreč vse svoje življenje lioril za to, da zasede prestol. Umor princa Obreno -viča, ki se je izvršil iz dinastičnih razlogov, se ni nikdar pozabil. Petra pa niso sprejeli nikdar v vrste evropskih kraljev, kajti dogodek, vsled katerega je dospel na prestol, je bil zopet umor, in sicer znani atentat na kralja Aleksandra in kraljico Drago. Žalostni mali starec je nekoč v napadu slabe volje izjavil: "Danes moram biti -zelo bolan, kajti ne ljubi se mi »niti biti kralj!*'
Ko so ga spodili iz Srbije, je odšel v Atene. Sedaj pa je našel pribežališče na grškem otoku Evbeji v Kgejskem morju. Star je sedaj 72 let ter preživlja svoj čas z jahanjem, čitanjem in premišljevanjem o minljivosti vse posvetne slave.
44 Kralj iz I led že", prejšnji šerif iz Mekc, je. nadaljni vladar, ki je bil pred kratkim "oropan" prestola. Mogoče je pa, da bo prišel zopet na površje, kajti zavezniške vlade so priznale vlado, katero jc ustanovil.
Še preden je prišla sedanja velika vojna, se je od časa do časa vedno porušil kakšen prest ol-ček. To se je na primer zgodilo s princcsinjo Kia-kilani, vdovo po kralju Kalaku na otočju Sandwich. Ko jc prenehala biti kraljica, jc pričela potovati po svetu, kajti njene finance so ji dovoljevale ta šport.
V New Yorku jc vzbujala pred par leti pre-
eej pozornosti, kajti redno je dajala natakarjem v gostilnah napitnino 500 dolarjev. Njen stalni dom je v Parizu.
Najbolj nesrečni izmed kraljev, ki so se odpovedali prestolu, je bil blaz^ii kralj Oton na Bavarskem, ki je leta 1913 odstavljen po triindvaj-setletnem vladanju. Oton je sledil svojemu bratu, ki se jc sam utopil v Starnbcrškem jezeru dne 13. junija 1866
Nadaljni niz-v lad ar, čigar duh je omračen, je majhen nervozni jetnik nekje v centralni Turčiji — Abdul llatuid II., nekoč sultan Turčije iu znan .zaradi svojih grozovit ost i sploh, zlasti za »časa ntasakrov v Armeniji. Odstavljen je bil leta 1909.
. Manuel II. Portugalski je sedaj le še Manuel Bragatvza. Po svojem begu iz dežele je najel v Angliji neko vilo, sedaj vse posestvo moža, ki je bil nekoč gospodar kraljevine. Manuel ima le malo svojega lastnega premoženja in portugalska vlada mu daje letno plačo. Zadnja leta je živel zelo mirno ter se poroča, da se je izuril v nekem rokodelstvu.
Napoleon III. in njegova krasna žena, carica Evgcnija, sta tudi poiskala v Angliji zavetja. Ko je umrl Napoleon III. baje vsled strtega srca v Chiselhurst, sta se preselila bivša carica in princ Napoleon na grad Kgupt na otoku Wight. »Sest let pozneje je padel ta cesarski princ v boju s Zu-lukafri v južni Afriki in nesrečna Evgenija se je naselila v Farnborough v Angliji.
Preteklega maja je ibila cesarica Evgenija stara 92 let. Izpremenila je svojo palačo v Farnborough v bolnico za ranjene angleške častnike ter posvetila veliko svojega časa preskrbi ranjencev s francoskih bojišč. Odkar je izbruhnila vojna, jc opustila svoje običajne obiske v Franciji ter preživi večji del zime v svoji vili pri Cap Martinu na Rivieri. Pri potovanjih na Riviero preživi po dva tedna v Parizu, kjer pač obuja spomine na svojo prejšnjo slavo. Skozi okna hotela Continental pa lahko gleda na vrtove Tuillc-ries, kjer se je nekoč igralo njeno dete.
Splošno znano jc, daje bil Louis Philippe, poznejši francoski kralj, učitelj na neki šoli v Švici, v času, ko se je mudil v jircgnanst vu radi tega, ker .se je udeležil zarote proti francoski republiki leta 1793. Tri leta pozneje so se mu pridružili tudi njegova mati in bratje, ki so bili zaprti v Parizu za časa terorja.
Skupaj so odpotovali v Združene države ter «e nastanili v Philadelphiji v neki stari hiši. Dve leti so potovali po krajih Nove Anglije ter dolinah reke Missisippija. Izgnani kralj sc je na to
Kapitalizem je individualističen, in ne more biti drugačen. Kapitalistična produkcija nc služi potrebam ljudstva, temveč kapitalističnim profilom. Zato ne more biti socialno organizirana. V njej vlada konkurenca. Kljub vsemu poizvedovanju po tržnih zahtevah rtd. se nc more preprečiti od časa do časa hiperprodukcija; neizogibni so tupatam polomi; celo elementarni dogodki, od katerih prihaja revščina, igrajo vlogo. V skladiščih se nagamili blago, ki se nc more prodati, pa se zapro tovarne. Slaba letina zniža kupoval« no moč agrarne dežele, pa izgubi industrlalna dežela kupčijo. Vojna sc napove in trgovina je preprečena. Podjetniki pa odslove delavce . ..
Delavec, ki ima v tovarni, v jasni, v plavžu, kjer že dela, dannadan izkušnjo, da je med njegovimi potrebami in kapitalističnimi zahtevami nepremostljivo bfezdno, ne more verjeti v vra-jemnost kapitalističnih in delavskih interesov v politiki. <v'e se mora kruto bojevati za vsak cent plače jn ne more nobene minute prostosti, pridobiti brez trdega boja, mu mora biti razumljivo,
da kapitalisti ne bodo delali zakonov njemu v prid in sebi v škodo. Zato mora sodelovati, da dobi delavstvo politično moč; le tedaj si bo lahko delalo resnično delavske zakone.
•Sanjarije vladajočih tiranov so tako neplodne, kakor vsake sanjarije. Socializem se ne more uničiti. Noben človek ga ni mogel izumiti, ustvariti, noben človek ga ne more uničiti. Socialrzcni jc naravna, neizogibna posledica razmer. Ako bi pekel izrigal kakšno silo, ki bi mogla nenadoma pogaziti vse organizacije bojnega proletariata, bi morala ista sila onemogla, četudi škripajoča z zobmi, gledati, kak< bi organizacija za organizacijo zopet vstajala iz prahu in kako bi se prcjali-wlej zopet združile v Internacionali.
Pravica močnejšega velja. Niso li množice u-stvarjajočega ljudstva vseh narodov močnejše, kakpr peščica tiranov in izkoriščevalcev? Ne morejo 11 združiti svojih raztresenih moči v edin-stvu, v organizaeji, in v njej doseči moči, ki premaga vsako krivično silo!
sprijaznil z Ludo vikom XVIII. ter je živel s svojimi brati v bližini Londona. Leta 1807. je odšel na Sicilijo ter ostal tam nekoliko časa, dokler se ni Napoleon odpovedal prestolu. Nato ga je imenoval Ludovik XVIII. za generalnega polkovnika hirzarjev ter mu vrnil posestva v provinci Orleans.
To ga je napravilo izredno bogatega in postal je regent za Karola V., ki je bil odstavljen. Ludovik Filip je postal nato kralj "po božji milosti in volji naroda". Njegova zveza z vladajočo špansko hišo pa je povzročila njegov padec in moral je bežati a svojo ženo v Honfleur. Tam je našel zavetje v neki vrtnarski hišici.
"Mr. in Mrs. Smith" sta »bila propadel parček brez vsake lastnine razven obleke, ki sta jo nosila na telesu, ko ju je angleški konzul vtihotapil v New Havenu. Mr. in Mrs. Smith sta bila nekoč kralj Ludovik Filip in njegova kraljica. Angleška kraljica Viktorija se ju je usmilila ter jima dala na razpolago grad, kjer sta se nato nastanila kot grof in grofica Neuilley.
Princ Jaime ali 44Don Jaime" je sicer po svojem poklicu le knjigovodja, a še vedno čaka na čas, ko postane francoski kralj <4po božji volji in milosti naroda". On je James III. burbonske linije ter v sorodu s španskim kraljem Alfonzom. Ta žlahta bi mu lahko veliko pomagala, če bi si sam ne domišljal, da je njegovo pravo mesto na španskem prestolu. Njegov stari oče je namreč sedel na španskem prestolu, dokler ga ni odstranila novejša črta burbonake družine.
Prav edina med vsemi, ki so se kdaj odpovedali prestolu, je bila kraljica Kristina iz Švedske, ki je bila hči Gustava Adolfa. Kraljica, ki je bila znana kot blazna, je prišla do vlade v svojem osemnajstem letu. Sprva je kazala precej zmožnosti, a bila je predvsem zelo trmoglava ter se ni hotela ukloniti nasvetom svojih ministrov in svetnikov. Ko so'jo hoteli prisiliti, da se poroči s svojim nečakom, je to odklonila ter se odpovedala prestolu njemu v prid. Zapustila je Stockholm v moški obleki ter živela kot moéki v različnih glavnih mestih Evrope, dokler ni bilo porabljeno vse njeno premoženje.
Ob ras ličnih prilikah jc zopet skušala priti na prestol, a ni nikdar dosegla svojega cilja. Leta 1660 je umrla v Rimu, izgubljena in stara, re-vica brez vsakega vinarja v svojem žepu.
Karol I. "rimski cesar in španski kralj", je preživel svoja zadnja leta na nekem posestvu v Estramaduri, ko se je odpovedal prestolu v prid Ferdinandu. Tam je diktiral svoje spomine, se pečal z gojitvijo cvetlic ter si priredil celo majhno menažerijo.
Avstrijski cesar Ferdinand, ki se je odpovedal prestolu v prid pokojnemu cesarju Franen Jožefu, je preživel svoje zadnje dni na nekem posestvu v bližini Olomuca.
Filip V., ustanovitelj burbonske dinastije, se je odpovedal prestolu v prilog svojemu sifiu Lu-doviku XV., ki pa je umrl par mesecev pozneje. Filip se je zrttcin zopet polastil prestola, ter bi se bil tudi pozneje odpovedal prestolu, če bi ga nc zadrževala njegova žena, ki ga je imela pod stro-giin nadzorstvom do njegove smrti.
Švedski kralj, ki je odklonil roko ruske ve-like kneginje Aleksandre, vnukinje Katerine II., je bil vržen s prestola. Prevedli so ga < vso družino vred v Nemčijo.
„ f*51 to Gustav IV., ki se je pozneje preselil v Švico, kjer jc umrl pozabljen od vseh in v veliki potrebi. .Njegovo truplo pa so kljub temu prepc-Uali na Švedsko in ga tam pokopali.
Izmed vseh pregnanih monarhov pa je trpel najbolj Napoleon T., ki je bil interniran in umrl na veliki samotni »kali sv. Helene v južnem Atlantskem occanu.
PROLETAREC
LIST XA INTKKKSK OKLAVHKKGA LJn^8TVA.
_ IZHAJA VSAKI TORi K
- Lastnik in Uda j*l«iJ »T.—- " -
Jugoslovanska delavska tiskovna družba v Chicago, Illinois.
Naročnina: Za Ameriko $2.00 xa celo I leto, $1.00 za pol leta. Za Evropo $2.60 zabelo leto, $1.25 za pol leta.
Oglaii po dogovoru. Pri spremembi j bivaliiéa je poleg novega iia/aaniti tudi stari naslov.
CU«ao »Joventk« oriMiud]* Jugotl. — »MUliitUni ivtu v AmcriWI. —
Neizogibni boji.
Vse pritožbe glede nerednega pošiljanja lista in drugih nerednosti, je pošiljati predsedniku družbe Fr. Udov.ch, 1844 So. Raci»* Ave., Chicago, III.
PROLETARIAN
Own«d and published «vary Tuesday by
South Slavic Workneu's Pub. Co., _Chicago, llllutis.
Subscription rates: United States and Canada, $2.00 a year, $1.00 for half year. Foreign countries $2.50 a year, $1.25 for half year. -:-	-:-
Advertising rates on sgreement.
NASLOV (ADDRESS):
"PROLETAREC"
♦oos W. 31. STREET, CHICAGO. ILLINOIS
POVIÔANA POSTNINA.
Opozarjamo vse čitaelje, kakor tudi ostale rojake, du bo poštnina z 2. novembrom povišana sledeče;
Za pisma in druge pošiljatvc po prvem razredu, izvzemši lokalna pisma, znaša poštnina 3 cente zu vsako unčo, ali pa del unče.
Lokalna pisma po 2 centa za vsako unčo ,ali del unče.
Pod lokalnimi pismi so zupopa-dena.ona pisma, ki so naslovljena v okrožju enega poštnega urada.
Poštnina 3 cente znaša za vsa k p pismo, ki se naslovi iz enega kruja v drug kraj v Združenih državah; nadalje v Canado, Kubo, Mehiko, Panamo in Shanghai na Kitajskem.	>
Za dopisnice in razglednice znaša poštnina 2 centa.
Z 2. novembrom tedaj pričnite prilepi jat i na vsako pismo izven svojega poštnega okraja znamko za 3 cente, na dopisnice in razglednice pa za 2 centa.
Kitajske cene.
Vpričo neprestanega draženja najbolj potrebnih živil se ne moremo iznebiti čuta zavisti, če čujemo o tržnih cenah v notranjosti Kitajske. V tem oziru se prav posebno odlikujejo, province Šansi, Šensi in Tsečvan, ki so ostale še nedotaknjene od modernega živahnega prometa. Tam vladajo na trgih dejanski š(? razmere starih in dobrih časov.. Kurje jajce ne stane skoro nič .kajti dobiti jih je devet za en cent. Močno, dobro-rejeno pišče stane 5 centov in za goloba je treba plačati približno en cent. Par fazanov se prodaja za smešno ceno 5 centov. Funt ko-štrunovega mesa brez kosti stane 3 cente in funt svinjine se dobi za pet centov. Funt inoke pa stane v najdražjem slučaju en cent.
Neka misionarka, ki deluje v Sensi, zagotavlja, da se lahko dobro živi, če se izda na mesec za živila dva dolarja in pol.
Kongresni k Kahn iz Kalifornije, ki je vodil republikanske kon-gresnike, ko je bila spuejeta obvezna vojaška dolžnost, pravi, da je treba sedanji zakon popraviti ali izdelati ndvo postavo, da bo mogoče poklicati k naboru mladeniče, ki so po 18. maju postaii stari 21. let. Po njegovem mnenju jo treba zakon tako spremeniti, da se morajo registrirati vsi mladeniči v starosti 16. in 17. leta, da so avtomatično podvrženi vojaškemu naboru,ko dosežejo 21. leto.
Iz VVashingtona, D. C., javljajo: Clark, predsednik kongresne zbornice, napoveduje, da bo prihodnje kongresno zasedanje trajalo do septembra ali dktobnk
r
Carinski uradniki za domači davek so poročali, da niso tovarnarji, ki izdelujejo m uničijo, vplačali $17,500,000 od 12 Vi odstotnega davka. Doslej je bilo od te vsote vplačanih nad $10,000,000. Municijski tovarnarji so plačali približno 1*20,300.000 davka. Carinski uradniki, ki so preiskali stvar ,so obvestili tovarnarje, da so njih vplačila pod vsoto, ki bi jo morali plačati.
Nekateri tovarnarji so se hoteli izognili davku na ta način, ds so odračunali veliko vsoto od vrednosti strojev in tovarne, češ, da tov/i~».a po vojni ne bo imela nobene vrednosti .
Kakšen je cilj socializmaf
Kapitalizem z vsemi svojimi nujnimi posledicami, z izkoriščanjem, z dcspocijo posameznikov, z gospodarsko anarhijo, a krizami, z brezposelnostjo, s pavperiziranjem velikih mas, z večno grozečimi konflikti velikih interesi ranih skupin, z ustvarjanjem iz vsakega razreda pahnjene množice ljudi, ki so odvisni le še od miloščin ali pa od zločina, s svdjim draženjem in izzivanjem nagona po obogaten ju in s pospeševanjem korupcije, z zapostavljanjem ljudskih intereeov in zaničevanjem ljudskega življenja in z vso dalje in dalje se raztežajočo verigo ftiodernega zlega je mogoč, ker je razvoj tehnike omogočil ustvarjanje velikanskih vrednosti, družba pa je prepustila produkcijska sredstva posameznim posestnikom in dovolila, da je njena masa, ki z njimi dela, to se pravi, da je delavski razred ločen od produktivnih sredstev.
To se je zgodilo, ker so bili predpogoji v prejšnji družbi, iz katere se je razvil kapitalizem, taki. Napram predkapitalističnini razmeram je bil to napredek, priborjen cd meščanskega razreda revolucionarnim potom. Ko je novi, zmagoviti razred ustanovil- svoje gospodstvo v pridobljenih pozicijah, je seveda sam postal konservativen. Ali njegova oblast je dala nadaljnjemu razvoju nove pogoje. Kakor ie bilo nujno, da je buržvazna revolucionarnost premagala fevdalno konservativnost, je v novi družbi postalo potrebno, da premaga nova revolucionarnost kapitalistično konservativnost.	|a11,
.Meščanska revolucija je morala odstraniti, kar je tedaj najbolj oviralo zgodovinsko nujni in v inaterijalnih razmerah utemeljeni napredek. Proletarska revolucija mora odstraniti ovire sedaj nujnega napredka. Ta ovira pa tiči v privatni lastnini produkcijskih sredstev. Cilj proletMriata mora biti torej odstranitev te privatne lastnine.
Medtem ko je to bolj negativni del evolueio-narne naloge, mora ta izvršiti tudi pozitivno stran. Namesto sedanje privatne lastnine bi bile mogoče rtyuie druge oblike; socializem pa ima določen cilj, namreč kolektivno lastnina: Vsa družba je lastnica produktivnih sredstev in jih mora rabiti^tako, da doseže s čim manjšini i/.kori ščanjem človeških moči čim večjo korist za vse
To ne pomeni nič manj kakor skupno organizacijo in kooperacijo vsega civiliziranega sveta. Iz tega tudi sledi, da je naloga socializma, izvršena šele tedaj, kadar zmaga po vsem civiliziranem svetu. Socializem, to se pravi Uredba na popolnoma novi pcdlagi v eni občini, v enem okraju, v eni državi. Socializem, uresničenje zadnjega cilja, je stvar in naloga vsega civiliziranega človeštva. Njegova armada je pa razredno zavedni Proletariat.
Odvisno je vse od tega, če ima delavski razred moč in pogoje za tak boj in za tako zmap:
Danes pač še nima te moči. Toda elementi, iz katerih se sestavlja ta moč, že obstojajo, in le na tem je ležeče, da jih delavstvo prav porabi in si iz njih ustvari moč.
Medtem ko so kapitalisti lastniki produkcijskih sredstev, je delavstvo lastnik delovne moči. Drugo pa ne pomeni nič manj ed prvega, zakaj če je moderna produkcija nemogoča brez strojev in vsakovrstnih modernih mehanizmov, je tudi brez delovne moči nemogoča. Posest plavže v, tovarn, jam lahko preide iz rok v roke; stroji, motorji, parna kladiva se lahko izdelajo; delovna moč je neločljivo spojena z ljudmi, ki so nje lastniki. Posest delovne moči je torej oči vid no važnejša, in tudi lahko postane učinkovitejša, kakor posest produkcijskih sredstev.
Dokler more kapitalistični razred brezpogojno po svoji volji razpolagati z delovno močjo delavskega razreda, nima to cd nje nobene koristi. Prodajati jo mora za tako cono, da mu nič ue zaleže. Kapitalizem )>a jo izrablja edino z ozirom na svoj dobiček. Ali prav to sili delavce, da iz-kušajo doseči boljšo ceno za svojo delovno moč. To je pa le tedaj mogoče, ako je ne more kapitalist drugih dobiti boljši kup in je torej prisiljen, tla se pogaja z delavci. Proletariat spoznava iz tega potrebo organizacije. Najprej se prepriča o najenostavnejšem: Delavci v posamezni delavnici morajo biti složui. lil v prvih časih, ko so ka-pitaliati nepripravljeni, zadostuje to.
Ali kmalu pouči praksa podjetnike, da morajo postaviti svojo opozicijo na širšo pcdlago, če hočejo uspešno kljubovati delavskim zahtevam. Kadar pride do spora, iščejo delavce po drugih krajih, da nadomestijo z njimi nezadovoljneie. Delavci pa spoznavajo iz tega, da mora imeti tudi njihova organizacija obširnejšo podlago; mala lokalna organizacija ne zadostuje več; razširja se po večjem okraju, po vsej (^želi, polagoma išče ktike z enakimi organizacijami drugih dežel. Delavska organizacija ima sama v sebi tendenco, da postane internacionalna.
Kapitalizem ne gleda tega prekrižanih rok. rimbolj dovršuje proletariat svoje bojne sposobnosti, tem bolj urejajo gospodarji svoj odpor iu se v ta namen tudi sanii organizirajo. Deloma s* godi to že z ustanavljanjem vedno večjih podjetniških družb, ki dobivajo vse večje arm&dc delavstva pod svojo oblast. Ali to je le na eni strani dobiček za kapitaliste in učinkuje v tem zinislu le dotlej, dokler ni to delavstvo dovolj zavedno in dovolj dobro organizirano; tedaj postane efekt za gospodarje nasproten, ker je večje množice delavcev tudi teže nadomeščati, velika ppdjetja pa navadno tudi teže za dolgo časa ustavljatr.
Kapitalizem išče torej novih sredstev.. Posebne organizacije nastanejo, ki se bavijo z najemanjem celih čet za razdira nje stavk. To delo olajšuje na eni strani nezavednost velikih delavskih mas, na drugi pa brezposelnost,.katera v kapita-li. tičnem sistemu nikdar ne mine.Brezposelni proletariat je rezervna armada kapitalizma, kateremu napravija sicer iupatam kakšne malenkostne sitnosti, ki pa izginejo vpričo velikega dobička, ki ga ima od nje.
Zavedno delavstvo mora gledati, da zmanjša to nevarnost in jo sčasoflia odpravi. Prvo je, da se skrči brezposelna armada. Vpoaleni proletariat zahteva skrajšanje delovnega časa. Bojišče se s tetn razširja. Delavstvo zmaga tuintam,ali uspeh zmage nima večne vrednosti, kajti novi tehnični izumi pomečejo zopet nove trume delavcev v in-dustrijalno rezervo. Razun tega iščejo kapitalisti upvc metode, d« *i kljub skrajšanju delovnega či prihranijo nastavljanje novih delavcev. Tako se vpeljujejo v obratih vsakovrstni "znanstveni sistemi „dela," ki gredo v kapitalistični družbi le za tem, da se delo čim intenzivneje izkoristi.
Delavska organizacija je prisiljena, da se ba-vi zopet s takimi novimi problemi, da more odbijati nove vrste napadov. Medtem gledajo tudi kapitalisti, da pomnožujejo svoja sredstva. Zoper stavke postavljajo silo. Ne le stavkokaze, ampak tudi provokaterje in pretepače organizirajo, itne-nujejo jih čuvaje imetja, ali defenzivne pretveze zakrivajo le ofenzivne namene.
Razmerje med kapitalističnim in delavskim razredom se tako boljinbolj ostri in boj sili v odločitev.
"Slovenska Matica".
V pondeljek 16. julija ob 6. zvečer se je sestal v ljubljanski mestni dvorani po skoro treh letih "Slovenske Matice" odbor na redno sejo. Predsedujoči sklicatelj, predsednikov namestnik vitež Orasselli je zbrane odbornike pozdravil in jim potem oznanil nastopni razpis e. kr. deželnega pred-sedništva za Kranjsko z dne 8. julija 1917 štev. 17200 pr.:
"C. kr. deželno predsedništvo je z odlokom z dne 10. septembra 1914 štev. 1130/ pol. temeljem § 24. za k. z dne 15. novembra J8(»7, drž. za k. štev. 134, razpustilo društvo "Slovenska Matica"
v Ljubljani, ker je prekoračilo svoj statutarrčni delokrog in ker več ne Ustreza pogojem svojega pravnega obstanka, zajedno ustavilo je e. kr. deželno predsedništvo vsako nadaljnje delovanje društva."
"C. kr. ministrstvo notranjih zadev glasom odloka z dne 22. junija 1917, štev. 17,306/M. I. cx 1914, pritožbi proti temu ni ugodilo."
"Ker pa društvo do tedaj ni dalo povoda 7;i grajo radi prekoračenja svojega statutaričnega delokroga, opusti potrditev odločbe razpusta ter le posvari društvo z zapretnjo hujših posledic § 'i? znk. z dne 15. novembra 1SH7, drž. zak. štev. 134, v slučaju zopetnega protizakonitega delovanja."
"Obenem se potoni e. kr. policijskega ravnateljstva, oziroma potom e. kr. finančne prokuratu-re potrebno odredi, da bode društvu mogoče neomejeno razpolagati z društvenim premoženjem.'' "C. kr. deželni predsednik:
Attems."
Prodno se je pričelo razprava, sta podala odbornika dr/, poslanec dr. Ravnihar in župan dr. Tavčar obširna pojasnila o tem, kar se je zgodilo v preteklih treh vojnih letih za rešitev 'Slovenske Matice." Naposled se je društv. pravni kousiilent podrobno bavil z vsebino gori navedenega razpisa c. kr. deželnega predsedništvo za Kranjsko, osvetlil imenovanje Matičnega kuratorja in poročal
Kultura v dobi profitarstva.
o gospodarstvu s konfisciranim premoženjem 'Slo venske Matice" ter o zadnjem stanju tega premoženja. Odbor je v vseh točkah pritrdil izvajanju svojega pravnega konsulenta in ga soglasno pooblastil, da poskusi, kar je mogoče, in ukrene, kar bi bilo potrebno, da doseže za Matičino imovino restitutio in integrum ter društvo obvaruje vsake škode. Dalje je odbor sklenil, da je takoj storiti primerne korake glede "Zemljevida slovenskih dežel," da ne« bo izgubljen znatni denar, ki ga je "Slovenska Matica" že založila zu to znanstveno delo.
Ker bo moral zdaj tako začeti funkcionirati društveni upravni aparat, je pozval odbor prejšnjega tajnika Milana Puglja zopet na njegovo mesto ter poveril blaganištvo in upravit/lj-stvo Mat ¡čine hiše prejšnjemu, blagajniku odborniku Kodru. Izpraznjeno mesto II. predsednikovega namestnika je na od borovo prošnjo prevzel odbornik vladni svetnik dr. Požar; volitev društvenega predsednika se bo vršila po prihodnjem občnem zboru "Slovenske Matice," pri katerem se izpopolni cdbor.
Du bo čim prej mogoče sklicati občni zbor in pričeti 7. rednim društvenim delovanjem, trebi» predvsem nabirati društ*enikc in v to svrho povabiti vse prejšnje društvenike, ki so plačevali letnino, da zopet zglase svoj pristop in pošljejo letuino (4 K) za leto 1917, obenem pa je apelirati na vse slovenske rodoljube, da pristopijo društvu. Mntičarji, ki so plačalj letnino za leto 1914, dobe knjige za to leto, katerih natis se je prekinil vsled razpusta, kakor hitro odbor stvar uredi.	_____
Končno je izvolil odbor posebno poverjeni-štvo za prevzet je premične društvene imovine, kakor rokopisov, deloma dotiakanih knjig, knjižnice in zaloge. To powrjeništvo sestoji iz obeh predsednikovih namestnikov in iz odbornikov Dimnik, dr. (irošolj, Koder in Župančič.
Kadar hočejo nasprostniki najbolj udariti socialnem, tedaj za-grnic: Kulturo bi raz drl, če bi zmagali
Ta'iigovor proti največjemu gibanju sedanjosti je zelo neumen, ker tudi kulture ne more biti brez materialne podlage, Ali ker se zagovorniki sedanje družbe tako silno boje zanjo, je vendar vredno malo pogledati tisto veliko kulturo, ki jo hoče prokleti socializem uničiti.
Kulturo je človeštvo gradilo, odkar živi. V teh dolgih tisočletjih je že moralo nekaj nastati. Ali človeštvo ni le gradilo, temveč je tudi rušilo, ni le delalo, ampak tudi oviralo, in zato ni kultura niti oddaleč tato velika ka. kor bi lahko bila, če. bi živela v človečku res tista božanska iskra, ki jo je baje stvarnik sani vdihnil Adamu.
Kulturo nam predstavljajo člo veška dela. Vpričo njih bi bilo nezmiselno, če bi jo tajili ali pa le omalovaževali Človeitvo je ime lo že velike duhove in dajali so mu najbolje, kar so imeli, po gostoma ne le brez hvaležnosti, temveč so dobivali še celo muke in sramoto za povračilo. Včasi so jim potem pozni rodovTpostavljali spomenike, vžidavali plošče v njih rojstne ali Kintrue domove in — bogateli od njihovih'del. Dokler so živeli, so jih pustili stradati? so*jih zmerjali, včasi so jih celo trpinčili, za-j pirali in sežigali.
Kar se tiče sadov, se lie more nič reči: Mnogo j Hi je liild, in tudi dokaj lepih in žlahtnih. Bilo bi , jih na lahko vetf in še lepših, če bi bile razmere gladile kulturi pot, namesto da so jo posipavale z žeblji iu črcpinjanii ter ji nastavljale zanke in pasti.
Toda kulture ne izpriča javo le dela posameznih velikih duhov; •ona ni doma le v knjižnicah, muzejih, galerijah, ženialnih stavbah. Glavna priča kulture je živl-I jenje.
No — je li kultura življenja v .nr.ših dneh ros tako visoka, velika in dragocena, da jo je treba z najbesnejšimi psovkami, s policijo ječo, vislicami in strojnimi puška -i mi braniti pr«ti barbarskim socialistom?	*
Kj, če bi kultura mogla, bi naj-brže s korobači pognala svoje brainbovce do vseh vragov. Kajti oni, ki se postavljajo za kapitalistično drir.bo, so vodoma ali no-vedoma največji sovražniki prave kulture.
Pravzaprav ne bi bilo treba mČ drudsega kakor pogledati v našo ljubo Evropo. Kdor more vpričo ondotnega hestialnega divjanja še oboževati praktično kulturo kapitalizma, je ,pač neozdravljivo slep ali pa ima kaos v svoji glavi.
Toda pustimo evropsko vojno ker bi so lahko reklo, da je ta argument- že preveč obrabljen. Zato sicer ni izgubil svoje dokazilne moče» ampak treba ga ni, dokler je na kupe drugih.
Sijajno literaturo irna^jo vsi narodi, pri katerih se je vdomačila umetnost pisanja. To ne velja le Romano, Germane^ Slovane, Helene in Britanec; vzhodni narodi, Indi, Perzijci, Kitajci i. t. d. imajo prekrasna književna dela, le da je prevzetnost Kvropo-Američa-nov — poleg materialnih razlogov — naj veti zakrivila, da so ostala neznana izven svojih narodov.
Ali v dobi ,ko imajo velike knjiž niče polne resnično dragocenih del, imamo sredi'Evrope in Amerike, v najdonosnejših, najkultur-nejših deželah še ljudi, ki — ne znajo podpisati svojega imena in prečitati formul ar ja volilne glasovnice.
Naše občudovanje sodobne kulture se znatno kiV*i vpričo te resnice. Toda ostanimo pri ljudeh, ki so hodili v šolo. Vprašajte knji-gotržce: Kakšne knjige se naj-boljje«prodajajot Črtajo li se največ dragoceni spisi velikih duhov preteklosti in sedanjosti! Kaj le! Lahkega čtiva zahtevajo čitatelji, • akegH, da ni treba misliti ob njem, ampak da napenja pričakovanje od poglavja do poglavja, da zvbuja senzacijo. (V je "pikantno", ni prav nič treba, dil bi imelo kakšno resnično literarno cono. S problemi in takimi ročni i naj o-stanejo pisatelji doma, čc nočejo, da bodo njihove spise glodale miši, sami pa suhe skorje.
Drama velja že od starih Grkov za vrhunce poezije in gledališče za posvojen hram kulture. Po Evropi iu po Ameriki propadejo
resna gledališča, kinematografi pa raateja kakor gotje izza dežja.
Kinematografi ne zaslužijo principielne obsodbe. Zlasti za populariziranje znanosti bi lahko veliko koristili, gledalce bi lahko seznanjali s tujimi deželami. Človek bi nič ne dejtil, če bi včasi tudi uialo pošegetali občinstvo ■ kakšno komično sceno. Toda o-gromna večina te hzavodov kaže dramatizirane indijanske storije, zlagane sentimentalnosti in nemogoče izrodke bolnih fantazij. Pa so vedno tako prenapoljeui, kakor da v njih plačujejo obiskovalcem izgubi jenr čas.
Ko so svojčas v nekem gledališču igrali Shakespearove drame, je bilo včasi na odru več ljudi kakor v parterju.. .
Arhitektura dvajsetega stoletja je čudovito razvita, lliše s šestdesetimi nadstropji znajo zidati; vsaka taka stavba je opremljena kakor posebno mesto, ima svoje požarne hrambe, svoje železnice, v najvišjem nadstropju teče voda kakor v prvem, in zdaj so se tudi izvežbali, da grade take kolose v slogu ki je tudi očem prijeten. Poleg tega znajo uporabljati vse, kar so nam podedovale minule dobe, in preteklost znajo spravjati v sklad z modernimi pridobitvami sedanjosti. Poleg tega inamo v veliki mestih zatohle smrdljive luknje, ki jih človek ne bi porabil za hlev za svojo živino, pa prebivajo v njih ljudje— v celih gručah, tako natlačeni da komaj dihajo, v vlagi in nesnagi, V družbi bacilov in vsakovrstnega mrčesa.
Naša visoka kultura!
Ni dolgo, kar so nekateri chi-eaški umetniki izdali proglas, da ne bodo več razstavljati svojih del, če bodo še nadalje o cenah iu nagradah odločevale vsakovrstne dame, ki imajo z umetnostjo toliko stika kolikor njihovi klobuki, pa potem presojajo slike in kipe s stališča neke zlagane morale ali pa po kvadratnem in kubičnem ni£tru.
Astronomija je razgrnila neizmerne čudeže nebes; prodrla je v neskončne globOčine vesolnosti, izmerila je pota nepremičnic, planetov, kometov, pokazala je, da je veseljnont dom neštetih in raznovrstnih svetov; vse na.šc življenje pa je šc vedno tako urejeno, kakor * da je zemlja vse za dobo. izmed rojstva in smrti, potem pa da pri- • de jo nebesa, pekel ali pa vice.
Medicina je napredovala. Še ne zna premagati vsega, kar ugroža-va človeško življenje, ali njen boji z boleznijo je dosegel že čudovite irspeTie. Kirurgu ja skrpa človeka, ki je že takorekoč na kosce sesc-kaih; mikroskop je našel bacile it. dognali to, kako je mogoče pokončava! i te male bestije. Spoznali so, da se v neštetih slučajih organizem saiy reši zavratnih napadalcev, če se mu le toliko pomaga, da se okrepča s primerno hrano, z zrakom in solnceni. A leto za letom umre na miljone ljudi za je-tiko, ker nimajo denarja, da l»i se mogli za nekaj časa oteki delu in si {)oiskat i razmere, ki bi jih o-zdravile.
Taka je tista slavna kultura, ki jo morajo braniti, da je ne pokonča rdeči socializem.
Toda če je kultura lo last male privilegirane skupine, ki mora sčasoma izgubiti sposobnost, da bi jo uživala, kakor degenerirajo rodbine, ki se može in ženijo lc med seboj, teda res ni vredna, da bi jo branili tinti, ki so itak iz ključcni iz njenih hranov.
Socializem zahteva kulturo člo-vešstva. Največji duhovi vseh ca-sov niso ustvarjali za to. da bi si sadove njihove ženialnosti prilastila peščica denarnih knezov, ki jih ne razume in ne zna ceniti. Produeirali so za človeštvo. In socializem hoče dati človeštvu moč in sredstva, da si bo moglo izkrtfi-ti pot do vseh duševnih bogastev ter jih poninoŽevati od rodu do rodu.
Socializem ne uničuje nobene resnične kulture, ampak obogatiti je hoče in z njo oploditi njivo vsega človeštva.
Električna razsvetljava na Danskem.
Dnnnka dr/.nvn so lnliko |mnn*s, ilft je mr«l vsemi sovrstnlcntni n« prveiB mestu	električne razsvetljav«.
Vsnk okraj , ki Atejo nad 300 stsnovab kov, ims svojo Instno oloktrarno. * Koilfuiju «o tri velike eloktrnrnc » 27,000 konjakih «II močnimi stroji, stroje manj*¡h oloktrsrn pn kurijo r. oljotn.
f
Kako se ubija socializem.
NEKOLIKO ODGOVORA DK. JOSIPU OORIČARJU. — Etbin Kriatan.
(Nadaljevanje.)
Da gre drju. (loričarju v -reanici za vse kaj druzega, kakor za dokaz, ki bi ga bilo pričakovati po naslovu, dokazuje večji del njegove nadaljnje razprave. Pod napačno pretvezo bi rad porušil aocializem, domialjajoč si, da izvrši nalogo, ki ko si jo izbrali Že močnejši pred njim, ne da bi bili dosegli namen.
Da je Goričarjev «moter res tak, nam kaže na primer sledeči stavek njegovega spisa :
*'Vai ljubitelji miru ter občudovalci mednarodnega socijalizma morajo občutiti danes moč- , uo razočaranje, ko spoznavajo, da ne more aoci-jalna demokracija nikdar izveati svoje domnevane misije, da prinese svetu trajen mir, dokler bodo obstajali tarifni zidovi, katere je treba braniti v interesu industrij, za zavarovanje katerih so bili ti tarifni zidovi zgrajeni.
Socijalni demokrati vsehi vojskujočih se narodov, poaebno pa sedaj in v tako industrijalrzi-ranih deželah kot jc Nemčija, so pokazali, da morajo stati na strani svojih vlad kot vsi drugi državljani, ki odobravajo militarizem in panger-manizern, nadalje imperijalizem ter vse druge škodljive teorije, ki so povzročile to vojno ter bodo povzročile vse bodoče vojne.
Nera&kl socijalisti so sami dokazali, da so 1« sinovi svojih pradedov, ki so bili od prvega pri-četka zgodovine največji oboževalci princev, kraljev in cesarjev, ter vse glorijc, pouipa in slave, ki gre roka v roki z vojaško avtokracijo."
Zdi se nam, da dr. Goričar pravzaprav ne more biti zelo razočaran. Kajti med občudovalce • mednarodnega socializma se menda ne šteje. Da bi ga bil v prejšnjih časih kaj posebno občudo-' val, se nam pa tudi ne zdi verjetno, ne le zato ne, ker ccs. kr. konzuli navadno niso socialisti, ampak tudi zategadelj ne, ker bi bil tak preobrat v mišljenju in sodbinemogoč nenadoma za resnega
a roža.
Občudovati pa tudi ni mogel mednarodnega socializma, ker dokazuje z vsako vrstico, da ga ne pozna in ne razume.
Pravi, da ne more socialna demokracija izvesti svoje "domnevane misije," da prinese ¿»vetu trajen mir, dokler bodo tarifni zidovi.
SIMPTONI.
O takih rečeh je treba vendar nekoliko bolj natančno govoriti. Ako čita človek ta članek, bi moral misliti, da se je socialistična Internaciona-la ustanovila kot nekakšna kosinopolitična pacifistična stranka. "Njena donmetana misija" — to se glasi tako, kakor da je trajni mir prvi in poglavitni namen socializma, medtem ko je njegovo ostalo delo le pripomoček za dosego tega namena.	f
Če je mnenje drja Goričarja tako — in po njegovi pisavi bi bilo na vsak način tako soditi— tedaj je to njegova kardinalna zmota.
Ce je dr. Goričar spoznal, da ne bo trajnega miru, dokler bodo tarifni zidovi, nima to njegovo zelo pozno spoznanje nič opraviti z razočaranjem zaradi socialističnih naukov. Ako bi socializem tako poznal, kakor ga mora poznati človek, ki ga namerava uničiti, bi vedel, da jc socializem to in še nekaj več učil od zadetka, vsaj od tedaj, odkar se jc postavil na strogo znanstveno podlago, za kar gre — tudi če jc Goričar ju neljubo — baš Marsu največja zasluga. Ne pravimo, da c-dina, kajti tudi drugi so delali na znanstveni utemeljitvi socializma, pač pa največja.
Tarifni zidovi nfco vse. V procesu gospodarskih nasprotij igrajo svojo vlogo; toda carine niso temeljno zlo, temveč le posledice kapitalističnega sistema, ki jc označen s privatno lastnino produktivnih sredstev.
Zdi sc, da je privatna lastnina drju. Goričar-
ju zelo pri srcu; to kaže na nekem poznejšem mestu in kauucje ae zmenimo tudi o tem. Ampak za sedaj povflarjauio, da ne išče socializem posamezni simptomov družabne bolezni, ampak kal in vzrok boleaui samo.
ZAČETEK JE VPRAŠANJE
Kaj je pravzaprav jedro socializma? Kakfrno je njegovo izhodišče t
Dr. Goričar spada očividno med tiste ljudi, ki mislijo, da začenja socializem z zahtevo. "Tak le svet hočemo imeti! llaloi Na noge, socialisti !-Postaviimf se na meisto Boga očeta in ustvarimo «i svet po svoji volji!"
Oe 4>i bil socializem res tak, bi imeli Goričar in vsi njegovi somišljeniki prav, da bi se nam smejali. Tudi mi bi se smejali človeku, ki bi ustanovil stranko z namenom, da izsili tropično vegetacijo po vsej zemlji in pričara ljudem življenje brez dola.
!Na srečo pa socializem ne pričenja z nobeno utopijo in »ploh z nobeno zahtevo. Preden pride tako daleč, da formulira zahteve, ima mnogo mnogo drugih opravkov.
Začetek socializma je vprašanje.
Kakšna je sedanja človeška družba?
Kadar je socialist sprožil to vprašanje, sc ne zadovoljuje s površnim odgovorom. Da je družba razdeljena v narode in države, da se ločijo ljudje po polti, spolu, veri, jeziku, temperamentu, itd.; du imajo razne države razne uredbe, da so na svetu bogatini in reveži, da je kulturna stopnja neenaka ne le v raznih deželah, ampak tudi v vsaki deželi posebej med različnimi ljudmi; da so nekateri ljudje srečni, drugi nesrečni, nokateri zdravi, drugi bolni, to so poleg muogih drugih dejstva, ki pa vendar ne rešujejo družabnega vprašanja, oziroma ne dajejo zadostnega odgovora nanj. ^	'	1
Da jc mogoče pravilno postaviti družabno vprašanje,-sc mora vse, kar je utemeljeno v na-turi sami, ločiti od onega, kar jc človeška uredba. Socializem sc ne more ukvarjati s problemom, kako bi črnci dobili belo polt in kako bi se Siciliancu vcepil skandinavsko Madai» temperament. Prirodo moramo vzeti tako, kakršna jc, in z njo vred tudi sedanjega človeka, ki jc del tc prirode.
INa ta način dobimo družbo, ki jo moremo preučiti z ozirom na njene dobre in slabe strani
Tedaj spoznavamo, da ima ta družba marsikaj dobrega. Socializem ni tega nikdar tajil. Kdor meče kratkomalo vse, kar jc na svetu, brezobzirno na gnojišče, ne ravna socialistično. Toda poleg vsega dobrega jc mnogo slabega, zelo slabega; in zlo prevladuje dobro. Tudi odkritosrčni sociologi, ki niso socialisti, priznavajo to dej* stvo.
METODA.
i'e sc pojmi strogo jemljejo, jc naloga sociologije dovršena, kadar je dognala, kakšne so družabne razmere v splošnem in v posameznostih. To je žc veliko delo, za katero jc treba jemati pomoči od vseh mogočih znanstvenih panog.
Socializem pa mora odtod dalje.
Kadar leži sodobna družba pred njim razgaljena, opisana in definirana, je njegovo glavno vprašanje: Zakaj?
Danes je tako, kakor jc. Tako, kakor mora hiti. Kajti vedno jc vse tako, kakor mora biti. To je zakon. "Če bi bilr ljudje drugačni, bi bilo drugače na svetu" — je lepa fraza, toda nezmiselna. Ljudje pač niso drugačni, ampak taki. In sicer iz gotovih vzrokov. Če ne bi bilo strojev, če nc bi poznali rabe in učinkov električne sile, bi bilo tudi drugače na svetu.
Za znanstveno metodo nima tak "če" nobenega pomena. Absurden jc. In absurden je tisti
"socializem", ki pravi: "lzpremenimo ljudi! Kadar bodo vai ljudje dobri, 'bo paradiž na zemlji." Prav tako bi lahko rekli: "Pojdimo volkovom pridigat kr&čanatvo!"	»
Zakon vzročnosti velja od solnčnega sistema do -bacila, za gibanja v Rimski cesti in za člove-ško družbo.
•Naloga je torej, spoznati, zakaj jc družba taka in ne drugačna; zakaj poraja ta družba to in ono zlo, ki ni nujno utemeljeno v naravi mini, ampak je pač nujna posledica družabnega sistema.
Zakaj?
<'c najdemo odgovor na vprašanje, to sc pravi, če spoznamo prave vzroke družahnoga gorja, moremo še le razmotrivati, ali je mogoče odpraviti te vzroke ali ne.
Taka jc metoda socializma, in Ic taka metoda more biti uspešna.
DRUŽABNE IZPREMEMBE
Raziskavajoč družabne razmere spoznavamo v glavnem dvoje:
Sedanja družim ni nič večnega. Družba sc iz-preminja. To seveda ni presenetljivo odkritje. Vse sc izpreminja, solnce, ki sc zdi ljudem simbol stalnosti, in zvezde, o katerih pojo pesniki, da so večne; izpreminja jo sc elementi, ki sestavljajo družbo, in elementi, ki vplivajo lia družbo. Naravno, da se mora tudi družba sama izpreini-ujati.
Toda kako?
Pogledati je trebajz sedanjosti v preteklost, da se dobi slika človeške družbe v najrazličnejših časih, kolikor je le mogoče poseči daleč nazaj. Torej; Zgodovine človeške družbe je treba. Nc tiste zgodovine, ki govori o knezih, krajih in cesarjih, o posameznih velikih možeh, ki so baje s svojo individualno močjo določali vsak svojo dobo. Kakor razodeva geologija izpremembe zemlje, velike in male njene revolucije m sestavlja iz njih popolno evolucijo ter nam kaže, kako je iz prvotne zemlje po teh in onih stopnjah nastala sedanja zemlja, tako potrjuje socializem objektivno zgodovino človeške družbe od njenih primitivnih začetkov do današnjega dnč. In kakor išče geologija vzroke izpreincnib v svoji panogi, tako jih išče socializem na družabnem polju.
Darwin, ko se je popolnoma prepričal o iz-prcnicmbah živih#oblik na zemlji, se je trudil, da najde zakon izprenrinjanja. Znanosti ne zadostuje, če dožene, da nekdaj ni bilo sesalcev m ptičev, da so živeli na zemlji mamuti in medvedi brlogarji, ihtiosaurusi in arheopteriksi, pa da so izumrli; tudi kadar spozna, da so sc višje oblike razvile iz nižjih in da jc človek dosedanji vrhunec tega razvoja, ne more biti zadovoljna. Mori jo vprašanje: Zakaj?
In če najtje tukaj vzrok in tamkaj vzrok, hoče vedeti, ali je med temi vzroki, če jih jc več, zveza; ali so navidezno različni vzroki faktično en sam vzrok; ali jc med različnimi vzroki eden temeljni, bivstveni vzrok; ali razodeva ta vzrok zakon izpreminjanja, zakon razvoja?
To mora tudi socializem dognati z ozirom na človeško družbo in njene izpremembe.
DELOVNO SREDSTVO.
Tudi črta družabnih) izpreinemb kaže pot od nižjega do višjega, od primitivnejšega do komplrciranejšcga, od kaotičnega do boljinbolj sistematičnega. Tudi dmžba ima svoj razvoj.
Toda — kaj ga določa?
'V posameznostih gotovo vplivajo različni vzroki. Nihče ne bo tajil, da bi bilo svojčas v Avstriji marsikaj drugače, ako bi bil na mestu Jožefa II. sedel kdo drugi na prestolu; suženj o-
UTRINKI
Večina ljudstva je slepa in se ne zaveda svoje vrednosti in veljave. Tirani sinejo vse, dokler so narodi prostovoljni sužnji. Vsa pravica je njihova, dokler jim dajejo hlapci moč, da se opirajo zanjo. Palico jim izročajo ponižne množice, in s tem jim dajejo pravico, da jih tepo — do krvi in tudi do smrti. .Nikjer ni zakona, da mora biti tako. Zakon, ki ga pozna priroda, je pravica močnejša. Volk sme raztrgati ovco, ker ne more ovca njega. Medved mora plesati, kakor hoče cigan, ker ima v nosu obroč, cigan pa verigo v roki . . . Kdaj prešine ljudi, ki vzdržujejo svet z delom svojega razuma in svojih rok, zavest, da niso matije vredni od zatiralcev? Kdaj jim zavre v srcih sram, da igrajo zalostnejšo vlogo, kakor plešoči medved ?
_
Kako nezmiselna je beseda o preobilnem številu ljudi! Ozrite se po Ameriki. V Zedinjenih drža-vah, v Kanadi so preogromnn zemljišča, ki bi lahko bogato rodila, neobdelana, ker ni dovolj rok. V južni Ameriki so neizmerni kraji še popolnoma nepreiskani. Po evropski Rusiji se širijo nepregledne stepe, a bile bi lahko plodna polja. Sibirija čaka na miljone rok, da oblrdajo njeno površje; v sami Afriki bi lahko vse človeštvo, nc-kolikokrat pomnoženo, našlo dovolj tal.
. Preveč ljudi f
Premalo jih je ,da bi izpremcnlli vse, kar jc <lanes brez potrebe puščava, v zelen in cvetoč raj. 1'remalo jih je celo, da bi i zdel aval i kapitalizmu vse profite, ki jih pričakuje od njih.
Delavec, ki spoštuje samega sebe in ki mu je kaj do boljšega življenja ter do sreče njegovih otrok, ae ne ame in ne more pomešati med indiferente. INe sme ae postaviti na tisto omejeno stali-
šče, da politika ni njegov poklic in da ga nič ne briga. Zakaj dokler bo drugim prepuščal, da delajo politiko po svoji glavi, bo suženj drugih. Delavska politika more biti le tista, katero vodijo delavci.
V	vsakem oziru stremi človek za najvišjim. In to se vjenia z naravnim zakonom, kajti prvi živi kali je bila vcepljena tendenca razvoja in napredka. V večnim materijalnfm povzdigovanjem, pa je spojen tudi etični razvoj, ki šele bivstveno dviga človeka nad žival. Tisoč in tisoč zmot v neštetih verah, ki so izšle iz človeškega uma, ne uniči resnice, du so vsi verski nauki odsevali kulturno stopnjo svoje dobe in izražali še neizpolnjeno hrepenenje rodov.
V	verskih teorijah — praksa jih seveda nikoli ni dosegla — opazujemo lahko postopna ubla-ževanje človeškega značaja in s tem stalno napredujoče ocenjevanje človeškega življenja. Celo Boga samega.civilizira in kultivira človek s svojim lastnim razvojem. Na mesto starotestaincntarnc-ga Jehovc, ki je klical: Oko za oko, zob za zob, je novejši č'ovek postavil nebeškega očeta, ki pravi: Maščevanje je moje.	S
Politika ni zadeva dobrih mož, temveč vprašanje Juteresov. Ker pa so glavni interesi v sedanji kapitalistični družbi razdeljeni rticd kapitalističnim in delavskim razredom, jc politika v prvi vrsti razredno vprašanje.
Zanesljivega zdravila proti brezposelnosti ni v kapitalistični družbi. Pač je mogoča neka orne-* jena pomoč, ki pa ne iztrebi zlegn s korenino in kateri se tudi kapitalisti na vse kriplje upirajo. Če se pa hoče odpraviti brezposelnost, ae mora od-
praviti kapitalistični sistem. Resničen lek proti tej strašni šibi je edino socializem.
Pravili so nam, da je zaradi živil preveč ljudi na svetu. Toliko jih jc, da preveč «pojedo. (*Y hi jih bilo inanje, bi bilo za ostale v*egn več, pa bi dobro živeli in mizerijc ne bi bilo več.
Sedaj se jim je zaavteilo, da ljudje, ki jedo, tudi prodtteirajo, in sicer produeirajo mnogo mnogo več, nego pojedo. Od njihove produkcije lxi ga tč kapitalisti in dobivajo vladajoči svojo moč.
Človek posameznik nc zna biti objektiven, kadar gre za njegove subjektivne zadeve; kjer so njegovi interesi vmes, ne more biti nepristranski^ M ore li biti objektiven razred napram razredu! Kapitalizem napram proletarijatu ?
iV razredu so do skrajnosti osredotočeni ma-terijalni interesi, najmočnejši od vseh v sedanji drulM. In če trčijo na kateremkoli polju gospodarski interesi ob g(»spodarske interese, ne zmagajo tisti, ki so pravičnejši, ampak ti.vti, ki imajo moč na svoji strani.
_»_
« < v
Zast opniki starih strank bodo kmalu prisiljeni, da bodo sklepali socialne zakone, ker so socialisti zbudili javno mnenje in bodo bičali repu-bličanske in demokratične zakonodajec, da bodo sprejemali zakone ne [e v prid otrokom, ampak tudi za moške in ženske delavce.**—Mever London v kongresu.
Naenkrat se ha <|n premagati kapitalizem. Tudi če voliin jaz socialistično, je še preveč zaspanih in nezavednih delavcev, da bi mogli doseči u»peh . . . Tako misli mnogo delavcev, pa ostane
krutnega gospodarja je bil bolj trpičeu, kakor če je bil njegov laatnik mehkejšega srca; brez Gutenbergu bi se 'bilo tiskarstvo v K v ropi pozneje vdomačilo. Toda to ne doseže jedra družabnega zakona. Za Jožefov proavetljeui absolutizem so morali biti pogoji in za suženjstvo so morali biti.
Treba je torej poseči bolj globoko.
Kaj je najvažnejši element družabnega življenja ?
Delo!
Hpoznanje dela, njegovih sredstev, njegovega razvoja, njegovih vplivov — to je ključ do spoznanja družfbe in njenega razvoja.
Brez dela je družba nemogoča. Mogoča je brez dTŽav*, brez korne, brez denarja, brez borze —- le brez dela ni mogoča.
* Če je to dognano, je treba vedeti, kako vpliva delo na družbo, kako je vplivalo v preteklosti in kako vpliva v sedanjosti. V ta namen je treba dobiti zgodovino dela. Kadar se začne preučevati ta, se spozna, da je čudovito pestra, da pa vlada tudi v njej zakon razvoja.
Delo se ne more ločiti od delovnega sredstva. Z zgodovino dela vred se mora spoznati zgodovina delovnega sredstva.
(Kakovost delovnega sredstva, njegova pora bnost in učinkovitost je vplivala na oblikovanje človeške družbe in na izpren»eml)e njenih ob-lrk, s tem pa tudi na ves način življenja bolj kakor vse druge. Odkritje ognja oziroma načina, da sc umetno proizvaja ogenj za človeško porabo, je bilo v davnimi neizmerno večjega pomena, kakor v novem veku kronanje Napoleona za francoskega cesarja. Poraba železa za orodje je revojucionirala vao dru#bo svojega časa. Vprega parne sile je nuiogo mnogo mogočne je vplivula, kakor vse krščanstvo.
VPLIV DELOVNEGA SREDSTVA.
Ta razvoj zasleduje socializem od prvega kamna, ki ga je divjak pobral, da razbije pretrdo lupino ali pa da ubije zver, do današnjih čudežev tehnike, in preiskuje, kaj je vsako delovno sredstvo pomenilo za svojo dobo in kako je vplivalo na družbo in njeno življenje.
(Pri tem se razodeva, da jc poleg kakovosti največje važnosti last delovnih sredstev. Eno je z drugim v zvezi. V dobi -nojprimitivnejšega o-rodja, ki se jc takorekoč po tleh pobiralo, je bil primitivni komunizem najlogičnejši način življenja. Tolpa je najbole uspevala, če je gojila čim večjo solidarnost. Danes je imel eden več sreče na lovu, jutri drugi, ampak za vse je bilo naj^o* ljc, če so skupno použili, kar so s skupnim naporom dosegli.
Delovno sr^stvo se je moralo toliko razviti, da je postala gotova delitev dela mogoča in potrebna, da se je mogla razviti privatna lastnina. Tudi tedaj se to ni zgodilo naenkrat. Dolgo jc prevladovala komunistična lastnina, preden so nekateri predmeti postali privatna last, ki je potem segala dalje in dalje. Ostanki komunizmu so se pa ohranili prav do naših dni, ne le med divjaki, ampak še v kapitalistično kulturni Evropi. Kučnn zadruga pri Hrvatih, "mir" na Ruskem i. t. d. so žive priče.
Privatna lastnina, ki se je mogla ustanoviti le pod vplivom izpopolnjenega in diferenciranega delovnega sredstva, je bila neizogiben pogoj za ustanovitev sistema podrejenosti in predpostavljanja, za družabno obliko, iz katere sc jc razvila država, in za postanek razredov.
Vzporedno z razvojem delovnega sredstva koraka družabni razvoj.
Zgodovina ne vprašuje, če nam je tnko všeč ali ne. ^ Tnko je. Tukaj je ključ in rabiti ga moramo, če hočemo odpirati zaklenjena vrata. (Dalje prihodnjič.)
na dan volitve doma. Hrast ne pade, kadar udariš prvič s sekiro. Ali potrebuješ ga. Torej moraš začeti sekati, zakaj brez prvega brezuspešnega u-durca ne prideš do zadnjega, ki ga poruši.
Daleč je od zemlje do nebes. Vsa neskončnost je vmes in nrkdur nc doseže tvoja molitev ušes Neznanega. Oni, ki je tolažijo z njegovo pomočjo, se sami ne zanašajo nanjo. Vse, kur potrebujejo, iščejo rajši na zamljUn si urejajo razmere v tej "solzni dolini" po človeških močeh. — Kdo je kriv, če poplavijo od raztajanega snega nli od silnih nalivov narasle reke polja in travnike? Po vodenj jc prišla, ker je morala priti po nnrav-nib zakonih. Ali veleposestniki se vendar nc zadovoljujejo z vzdihom "Gospod je dal, gospod je vzel, ' temveč zahtevajo pomoči od splošnosti, od države, od družbe.
Zemlja se mora zanašati na zemljo, človeštvo nu človeštvo; tudi delavski razred se mora zanašati na samega sebe.
Absolutizem ae ni padel, dokler so narodi v življcnskih rečeh brez pravice in dokler uživajo vladarji, naj se že imenujejo kralji, cesarji n!i kakorkoli, nezaslišane privilegije, kjer gre za živ-ljenje in smrt miljonov.
Nikdar se ne bodo vladarji prostovoljno odrekli takih privilegij, ki utrjujejo njih absoluti-stično moč kljub vsem konstitucijam. Pravice se nc prinašajo ljudstvu na mizo, ampak priboriti si j 'k mora. In za to potrebuje politično moč.
Ako jc potfebno, da odločuje ljudstvo samo v notranji plitiki, ni nič manj potrebno, da dobi vse pravice tudi v zunanji politiki.
SLOV. DELAVSKA
M. Ol
Sedet: Conemaugh* Pa.
GLAVNI URADNIKI:
PREDSEDNIK: Ivan Prostor. 6120 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio. PODPREDSEDNIK: J o« p Zorko, R. F. D. 2, box 113 West Newton, Pa. TAJNIK: lila* Novak, 20 Main St., Conemaugh, Pa.
POMOŽNI TAJNIK: Andrej Vidrich, 1T0 Franklin Main Rt., Coaemaugh, Pa. BLAGAJNIK: Josip tele, 6602 8t. Clair Ave., Cleveland, Ohio. POMOtNI BLAGAJNIK: Frank Pavlovči*, b. 047, Forest City, Pa.
NADZORNIKI:
1. nadsornik: Ivan A. Kakor, 207 Hanover St., Milwaukee, Wis. L nadsornik: Nikolaj Po vie, 1 Craib fit, Numrey Bill, N. 8. Pittsburgh, Pa. 8. nadzornik: Fraak Kaučič. b. 73. Dnalo. Pa.
POBOfinXI:
]. porotnik: Anton Lavrii, box s, Yukon, Pa.
1 porotnik: Fraak Bavdok, €303 GlssaAve., Cleveland, Ohio. I. porotnik: Anton Welly, bos 53, Superior, Pa.
VRHOVNI ED RAVNIK:
r. J. Kara, M. D., 6202 St Clair Ave., Cleveland, Ohio.
POMOŽNI ODBOR:
Martia Jager, Co nema ugh, Pa.
Ivan Gratner, 346 Rowel Ave., Johnstown, Pa.
Stelan Zabrie. Conemaugh, Pa.
Ivaa Suhadilnik, Box 253, South Fork, Pa.
Ignac Pečjak, 287 Cooper Ave., Johnstown, Pa.
Fraae Pristave, Conemaugh, Pa.
GLAVNI UBAD ▼ hiii it 20 Mala St., Conemaugh, Pa.
Uradno Glaailo: PROLETAREC, 4008 W. aint 8t., Chicago, 111. Cenjena druAtva, oziroma niih uradniki, bo uljudno proAeni, pošiljati voe dopise aaravnost na glavnega tajnika in nikogar drugega. Donar naj se pošilja edino potom Poitnik, Eipreenih. ali Bančnih denarnih nakaznie, nikakor pa ne
K toni privatuih iekov. Nakaznice naj oe naa|ovljajo: Hlad Novak, Coaemaugh pooit IJank, Conemaugh, Pa., in tako naslovljene poiiljajo z ineaečnim poročilom na naslov gl. tajnika.
V slučaju, da opazijo društveni tajniki pri poročilih glavnega tajnika kake pomanjkljivosti, naj to nemudoma naznanijo uradu glavnega tajnika, da se v prihodnje popravi.
-a__-	_
8eja voako drugo nedeljo ▼ prostorih g. Viran ta.
* SdraiitaU". It 36, 8onth Ker*, Pa
Predsednik Franc Mrlnik, 110 Maple Ht.; tajnik: Jacob Rupert, 641 Church Ht. Blagajnik: Marko Savor, b. S«',7. Voi v Ho. Fork, Pa. — Heja vsako tretjo
nedeljo.
"Ljubljana", It. 37., Barbertoz, O. — Predsednik: Jakob Fink, R. F. D. 34, br. litt.'-F.; tajniki Andrej Hepar, 1109 4th Rt.; blagajnik: John Zupee,
II»». 4* «Tja «>Barf*rto«, oK. »TÄ^m, ^	MÜWÄUkö#(
Wis. —^Predsednik: Ivan Hem, 21H
Zeatko društvo "Bokol", štev. 62,
Cleveland, Ohio.—Predsednica: Zofija Birk, 1U;J E. 63 8t.; tajnica: Fran-JHftka Trbelnik, 6615 Bonu« Ave.; bla gaj niča t FranCilka Laule, 6121 St.Clair sve.j voe v Cleveland, O. — Seja voaki prvi torek v mesecu.
"Adami! in Lunder", štv. 63. Rob bi s s, Pa. — Predsednik: Ivan Trojar, b. 76: tajnik: Fraae Mejak, b. 97: blagainik: Jožef Ksmat, b. .M. Vsi v Yohogl»any, Pa. — Seja vsako prvo
h.
IZ GLAVNEGA URADA S. D. P. Z.
Conemaugh, Pa.
"Članstva S. D. P. Z. se tem potoni naznanja, da je za mesec november razpisana izredna uieseč-nina v bolniški sklad.
Vsi ¿lani, ki so zavarovani za $1 dnevne bolniške podpore, imajo za mesec november plačati 25e poleg redne mesecnine, člani, ki so zavarovani za $2 dnevne boi. podpore, pa po 50c.
(Vsa društva dobe v kratkom tozadevno pismena obvestila.
Blaž Novak, tajnik.
IMENA IN NABLOVI URADNIKOV DRUŠTEV S. D. P. Z. ZA LETO
1917.
BoriteU, Itev. I, Conemaugh, Pa. —
Predsednik: Fr. Dremelj, 518 Chestnut St.; blagajnik Vid. Rovanšek, Cherry St.; tajnik John 8kufca, 506 Main Street. — Vsi v Conemaugh, Pa. — Seja vsako prvo nedeljo v mesecu v dvorani Sv. Alojzij*.
"Pomočnik", It. 2., Johnstown, Pa.
—	Predsednik: Joief Budna; tajnik John Gračnar, 546 Bossel avenue; blagajnik: Jooeph Thompson, R. F. I). 3, b. 54; vsi v Johnrtown, Pa. — Heja
sako prvo nedeljo v dvorani dr. Tri-.av.
"Zaveznik", Itev. 3., Franklin Cone maugh, Pa. Predsednik Andrej Urbas 324 Oak St.; tajnik Louis Kraftna, b 218; blag. Anton Cuk, b. 705; vsi v Conemaugh, Pa. — Seja vsako 3. nedeljo v Slov. Izobraževalnem Domu.
"ZaTodni Slovenec", št. 4, Llovdell, Pa. — Predsednik: Franc Meglič/Bea verdale, Pa.; tajnik: Anton Gerbee, box 35, Llovdell, Pa.; blagajnik: Matija Hribar, b. 3 Lloydell, Pa. Heja vsako prvo nedeljo. *
"Avstrija", it. 5., Ralfhton, Pa. — Predsednik: Pavel Les, box 87; tajnik: Anton Resnik, box 91; blagajnik: Martin Korošec, box 205. Vsi v Ralphton, Pa. — Seja vsako tretjo nedeljo.
"STOOti Bratjé", It. 6.—Predsednik: Anton Isteni¿; tajnik in blagajnik: John Kralj, b. 227, Garrett, Pa. — 8eja vsako prvo nedeljo.
"Jodlnost", It. 7.—Claridge, Pa. — Predsednik: Miehael Praznik, b. 411; tajnik: Alojzij Jenié, b. 411; blagaj. aik: Josip Pivic, bez 28. Vsi v Claridge, Pa. — Seja vsako drugo nedeljo ob 2. pop. v Slov. Naro<Uievn Domu.
"Planinski BaJ", Iter. 8., Dawson, N. Mez. — Predsednik: Primož Uléar, b. 992; tajnik: Frank Kosernik, b. 491; blagajnik: John Zorman, b. 431. Vsi v Dowsan, N. Méx. — Seja vsako tretjo nedeljo.
"Zavedni fttajorc", Itov. 9., Johns town. Pa. — Predsednik: GaAper Galez; tajnik: Fred. Horvat c. o. Memoria! Éospitsl; blagajnik: Jakob Pun t sr.— \ 54, B. F. D. 7. Vsi Johnstown, Pa.— Seja vsak tretjo nedeljo v Cellso, Pa.
"Jas&aja Poljana" It. 10., Brown-field, Pa.—Predsednik: Urban Pucel, tajnik: Edvard Zalokar, boz 6, Lemont Furnace, Pa.) blagajnik: John Stritar, box 72, Brownfield, Pa. —Seja vsako prvo nedeljo v Uniontown, Pa.
"Zarja irobode", It. 11., Dunlo, Pa.
—	Predsednik: Louis Strle; tajnik: Frane Kau¿i£, b. 73: blagajnik: Ivan Doles, b. 214. Vsi v Dualo, Pa. — Seja vsako prvo nedeljo.
"Danica", Itov. 12., Heilwood, Pa. —Predsednik: Mihael Blaokovit; ta j aik: Louis Kitt, b. 8.1; blagajnik: Frane Korelc, b. 74. — Vsi v Heilwood, Pa. Heja vsako prvo nedeljo.
"Veternica", It. 13., Baggalev, Pa.
—	Predsednik: Frane 8egula, K 34, Rostetter ,Pa.; tajnik: Tvon Solmleh, b. 57, Whitney, Pa.; blagajnik: Aaton Rsk, b. 53, Hostetter, Pa. — Seja vsa. ko drii^» nedeljo ob 2 h. pop.
"Moj Dom", Itov. 14., Orient, Ps — Pred.: Anton frnologar, b. 102; tajnik Frank Grame, box 206; blagajnik Ant. frnologar, b. 102. V>i v Republic, Pa.
Seja vsako t. nedeljo v Republic, Ph.
"■tovaa", Hov. 15., «oprio, Colo — Joief Koročin, b. 8. Vsi v Yukon, Pa
"Bratstvo", Itev. 16., Buxton, Iqwa.
Predsednik: Anton Tomftif, R. 2, Albia, Iowa., tajnik: Frank Raspitnik, b. 683; blagajnik: Franc Raspotnik, jr., b. 683. Vsi v Buxton, Ia. Heja vsako prvo nedeljo v prostoru sobrata Anton Tomšiča.
"Zora", Itev. 17., Akroa, Mick. — Predsednik: Gašper Volk; Ujnik: Anton Novak, box 68; blagajnik: John Volk; voi v Akron, Mich.—Seja voako prvo nedeljo.
"Zvon", Itev. 18., Braddock, Pa. — Predsednik: Leejak Josip, Uli Wood Wav; Ujnik: Jacob Zalarnik, 1013 Talbot Ave., rear; blagajnik: Franc Arhar, 417 Robinson Htreet. Vsi v Braddock, I'a. — Seja vsako 1 nedeljo.
"Združeni Slovenec", It. 19., Corona, Kansas.—Predsednik: Al. Zupančič; tajnik in blagajnik: Frane Zupančil, b. 35. — Vsi v Carona, Kansas.—8eja voako drugo nedeljo ob 10 uri dopoldne.
"Nada", It. 20., Hutington, Arkan mm.— Predsednik: Martin Pucel, b. 17; tajnik in blagajnik: Ivan Marši, b. 54. Vsi v Huntington, Arkansas. — Seja vsako prvo nedeljo.
"Bokol", štev. 21., Weet Mineral, Kana. — Predsednik: Mihael Fine, Stone City, Kans.; tajnik: Louia Zupančič, b. 4, Mineral, Kans.; blagajnik: Fran Speiser, b. 136, Mineral, Kansas. — Heja vsako četrto nedeljo.
"Od boja do zmago", štev. 22., La Halle, 111. — Pred.: Leonard Alpner, 101 Main St.; tajnik: Ignae Jordan, R. F. D. 24, Box 32 a; blagajnik Franc GregoriČ, 101 Main 8t. Vsi LaHalle, III. — Seja viak prvo nedeljo.
'4Slovenski Bratje", Itev. 23., Coke ton, W. Va. — Predsednik: Franc Kotnik, box 144, Coketon, W. Va.; tajnik: Frank Kocian, box 86; Coketown, W. Va.; blagajnik: Joseph ZakrajAek, box 523, Thomas, W. Va. — Heja vsako zadnjo nedeljo za prihodnji mesec.
"Ilirija", štev. 24, Iselin, Pa. — Predsednik: Ivan Turk, box 241; tajnik in blagajnik: Matija Zadravec, b. 211; vsi v Iselin, Pa. — Heja vsako 1. nedeljo.
Seja vsako 1. nedeljo.
"Delavec, štev. 25., Rock Springs, Wyo.—Pred.: Wal. Jugovleh,; ta j.: Fr. Verhunc, 244 M. Ht.; blag.: Valentin Htalik, 240 M. Ht. Vsi v Kock Hprings, Wyo.—Seja vsako drugo nedeljo v Slovenskem I)omu.
"¿marnica", št. 26., Export, Pa. — Predsednik: John Kern, Box 100; tajnik: Frank Trebeč, box 45; blajraj nik: Alojzij Zupančič, b. 136. Vsi v Ex. port, Pa.—Heja vsako prvo nedeljo.
"Miroljub", štev. 27., Diamondville, Wyo. —- Predsednik: Alojzij Kralj, b. 16; tajnik: Tom. Pegan, b. 124, Oakley, Wyo.; blagajnik John Stremfelj, b. 111, Diamondville, Wyo. — Heja vsako prvo nedeljo v društvenem domu v Diamondville, Wyo.
"Habsburski Sinovi", Itev. 28., 8. Brownsville, I'a. — Predsednik: Anton Kovačič, b. 45H, Republic, Pa.; tajnik: Ivan Erjavec, box 52, Orient, Pa.; blagajnik Josip Zupančič, b. 318, Republic, Pa. Seja vsako 2. nedeljo.
"jutranja Zarja", št. 29., Meadow Lands, Pa.—Predsednik: Anton Axman* b. 60; tajnik: Andrej Posega, b. 275; blagainik: Josip Bizjak, b. 253, Mea dow JAnds, Pa.—Seja vaako prvo nedeljo.
"Trpin", štv. 30., Breexy Hill, Kani. — Predsednik: Ivan Počnik, R. R. 2, b. 222; tajnik: Martin Južnlk, b. 63; Breezy Hill, Kano.; blagajnik: Josip £i-bert. box 54, Breezy Hill Sta.; vsi v Mulberry, Kans. — Seja vsako 3 .nedeljo.
"Dani oo", št. 31., Roslyn, Wash.— Predsednik: Martin Smolšnik, b. 935; tainik: Anton Adamich, b. 16; blagaj nik: Frane Horvat, b. 34. Vsi v Boslyn Wash.—Seja vsako prvo soboto v mes.
"Zeleni Vrt", Itv. 32, Palioadoo, Oo lo. — Predsednik: Anton Sajn, b. 821; tajnik: Ivan Zupančič, box 766; blag.: Jskob Trojsr, b. 744. Vsi v Palisades, Colo. — Seja voako drugo ao* deljo.
"Slovenska Zastava", It. 33., Jenny Lind, Arkanss«. — Predsednik Filip
Wozel, b. 182, Jenny Lind, Ark.; tajnik in blagajnik: AVouij Ocepck, R. F. D. 3, b. 152, Fort Smith, Ark. — Heja prvo nedeljo ob 2 url popoldne.
"Edinost", Hov. 34.—Juken, Pa. — Predsednik: Frone Sedmlnek, b. 69; tajni*: Anton Lavrlč, b. 8; blagajnik:
Seja vsako drugo nedeljo ob 2 pup. ua 1109 N. 4th Ht.
"Dqbri Bratje", št. 88., Bridgeport,
Ohio. — Predoednik: Martin Potnik, B F. D. 2.. b. 12 a; tajnik: Frank An-droina. R. F. D. 2.. b. 12 a; hlagainik: Franc Wočko, b. 462. Vol v Bridgeport,
O. Heja vsako prvo nedel.io ob 8. url do-
B>ldne, v dvorani društva sv. Bsrbare,
aydsvUle, Ohio.
Darragh, Pa., It 39. — Predsednik: Jožef Hauutman, b. 140; tajnik: Ivan Rabor, b. 116; blagajnik: Ignac Založ nik, b. 439. Seja vsako tretjo nedeljo v mesecu.
"Oral", Itv. 40, West Newton, Po. Predsednik: Andrej Povirk, R. F. D. 2, b. 27; tajuik: Andrej Ogrin, R. F. D. 2, b. 134; blag.: Jožef Zorko, b. 50.— Vsi v West Newton, Pa. — Seja vsako četrto nedeljo dopoldne za prihodnji mesec.
"Jutranja Zvezda", Itv. 41, Cleveland, Ohio. — Predsednik: Jožef Blat. nik, 3582 E. 82nd St.; tajnik: Jožef Vadnjal, 3547 E. 7Sth St., blagajnik: Franc Kokotee, 8103 Marble Ave. Vsi v Cleveland, O. Seja vnako drugo nedeljo v dvorani rojaka Tomažina.
Mladi aiovenoc", Itv. 42, Oglesby, Hi. — Predsednik: Louis Klopčič; tajnik: Jožef Menda, b. 197; blagaj.: Kristinn Nadvešnik, b. 401; vsi v Oglesby, 111. Seja ^sako prvo nedeljo.
•Sava", Itv. 43. Portage, Pa. — Predsednik: Frank Zaman, R. F. D. 1, b. 8; tajnik: Jurij Raspotnik, R. F. I). 1, b. 77; blagajniki Martin Raspotnik. Vsi v Portage, Pa., R. F. D. 1, b. 5. — 8eja vsako tretjo nedeljo.
"Proleren", It. 44, Cliff Mine, Pa Predsed.: Alojxlj Vidmar, b. 235, Cliff Mine, Pa. tajnik Franc Pivk, b. 15, Cliff Mine, l'a.; blagajnik: Jožef Hi. vee, b. 73, Imperial, Pa. Heja vsa ko drugo nedeljo
"Mirni Dom", It. 45t Johnstown Pa. — Predsednik: Mat. Pečjak, 287 Coe persdale Ave.; tajnik: Gregor Hreščak, 407 Eighth Ave.; blagajnik: Martin Klinar, 70S Chestnut Ht. Vsi v Johns town, Pa. — Heja vsako drugo nedeljo v dvorani Hv. Cirila in Metoda.
"Južni Promogar", štev. 46., Aliz, Arkansas. — Predsednik: Math. Htar-man, b. 197, Alix, Ark; tajnik: Louis Oster, b. 44. Alix, Ark.; blagajnik: Ju rij Kokalj, R. F. D. b. 77, Altus, Ark.— Seja vsako drugo nedeljo.
• * Slovenski Bratje", št 47, Avella, Pa. Predsednik: Martin Obed, boz 167;
tajnik: Dominik FeRrin, b. 167; blag.: Joseph Kanzins, b. 184; vsi v Avella, Pa. — Seja vsako drugo nedeljo.
"Slovenski Mladeniči", štv. 48, Au
rora. 111. — Predsednik: Ivan Ojster, 627 Aurora Ave.; tajnik Anton Huster-sieh, 137 Mountain Ht.; blagajnik: Ivan Baškovič, 613 Aurora Ave. Vsi v Au rora, III. — Heja vssk drugi četrtek ob 8. uri zvečer v dvorani na llauket Ave.
"Olovelsndske Slovenko", St. 49, Cl#-
veland, O. — Predsednica: Ivana Smrdel, 3552 E. 82. Ht,; tajnica: Ana Hinre kar, 3551 E. 80. Ht. E.; blagajniea: Msry Martinšek, 3559 E. «1st St. E.— Vse v Cleveland, O. — Seja vsako prvo nedeljo v mesecu.
"Prolotaroc", Itv. 50, Franklin, Kans. — Predsednik: Jožef Peclfnik Arma, Kans.; tajnik Frank Wegel, box 38, Franklin, Kans.; blagajnik: Ivan Apnar, P. O. Franklin, Kans. — Heja vsako prvo uedeljo.
4 Delavec", itv. 51, Cleveland. O. — Predsednik: Frane Mikše, 1163 E. 61st Ht.; tajnik: Ed. Branisel, 5323 Hpeneer
First Ave.; tajnik: Ivan A. Kaker, 342 Klorida Ht.; blagajnik: George Aoáter, 272 First Ave. Vai v Milwaukee, Wis. — Seja vsako drugo nedeljj v dvorani Frank Beuda, 479 National av.
"Bodočnost", It. «A, Staunton, UL Predsednik: Ivan Mostar, b. 351; taj nik in blagajnik: «tefan Flere, B. F. D. Box 153. Vsi v Htaunton, 111. Seja vsa ko tretjo uedeljo v mesecu.
"rrans Bchuhmolor", It. 66, Tala,
Kansas. — Predsednik: -; tajnik:
Jožef Kotnik; blagajnik: Martin Ko žuh. Vsi R. R. Pittsburg, Kansas. Seja vsako drugo nedeljo v mesecu.
"Narodna Sloga", št. 67, Seminóle, Pa. — Predsednik: Mihael Buretkf; tajuik: Nick Zvonarič, b. 55; blagajnik Aleks Ostojič, b. 63. Vsi v Heminole,Pa Heja vsako prvo nedeljo v cerkveni dvorani.
"Zdruieni Balkan", itv. 68, Clin ton, Ind. — Predsednik: Frank Bregar, 1>. 737; tajnik: Anton Primožič. R. R. 3, b. 0; blagajnik: Iguac Musar, box 449;
vsi v Clinton, Ind. — Seja vsako drugo nedeljo ob 9 doj*>ldiic pri Crist Pasu v on to.
"Zvsoti bratje", št. 70, New Derry, Pennsylvania.—Predsednik: Ivan Proh, box 41; — tajnik: Jakob Pinosa, box 75; blagajuik: Jakob Hkofič, b. 5. Vsi v New I>erry,. Pa.—Heja vsako 1. nedeljo v prostorih sobrata Jakob Pinoza ob 9 uri dopoldne.
■"Delavec naprej", Itv. 71, Besoe
mer, Pa. — Predsednik: Franc Mohoro vičič, b. .19; tajnik: Martin Mazi, box 171; blagajnik: Louis Hribar, box 171; vsi v Hese mer, Pa.—Seja vsako prvo nedeljo v prostorih sobrata Martin Mozi v Bessemer, Pa.
"Koseziusko," itv. 72, Bankhesd, Alta, Canada.—Predsednik:'Jožef Sple-wak, b. 547; tajnik: Karol Kanik, P. O. Box 537; blagajnik: Peter Kubanv b. 40. Vsi v Benkhead, Alta, Canada.— Heja vsako tretjo nedeljo v mesecu. I"Pod Triglavom", itv. 73, Smith field, Pa. — Predsednik: Josip Btrle, b. 63, R. F. D. 7; tajnik: Ivan Eržen, R. F. D. 7. h '4»j bistrajnik:: Lorcne Zupan, R. F. I). 2. b. 156. Vsi v Hmith field, Pa.—Seja vsako drugo nedeljo.
"Kranjski prijatelj", štv. 74. Fall, Crook, Pa. — Predsednik: Jernej Gorjup b. 4*4; tajnik Alojzij Hlak, b. 61; bla ifajnik: Janez 2urga, b. 261. Vsi v Falls Creek, l'a. — Heja vsako drugo nedeljo . v prostorih sobrata Alojzij Hlaka.
"Slava" ,it 90, Acoota, Pa. —Prod
sednik: Frane Zupančič, b. 2; tajnik: Frani Kito k, b. 8; blagajnik: Franc Zupančič, b. 2. Vsi Aeostn, Pa. Seja vsako drugo uedeljo v mesecu.
"Oorjanski hrib", it. 91, Greens burg, Pa«—Predsednik: Filip Krasek, b. 510; tajniki Florijan Avsec, R. F. D. 7, b. 12; blag.: Martin Jordan, R. F. D. 7, b. 13. Vsi v Greensburgh, Pa. Seja vsako zadnjo nedoljo v mes. ob 2. uri
se, danas se primi samo onaj do.
pis, ko ji napad« pojedine lierto. stl, koje se njima ne dopadaju. Zastof Zato jer su Srbi i HI oven ei! "A znate, mi siiko "interna-cionalisti", mi smo protivn svake n&eije, mi *e ne zanimamo k« nacionalnim pitan jima, jer to su buržoaska pitanja." O ti jadua
OPOMBA: Tojsiko tistih drultov, ki pnmtotll ; f)	fanatizan», zar
zapazijo kakiuo pomoto, istotako tistih , . , , ,. , . ,, . katerih društveno porodilo je pomanj ,loCr* ila «rodlS oa soeiailziiia je-
kljivo, prosim, da mi nemudoma spo-roče, da se nodostatki v imeniku, ki kide drugič, popravijo. S »©bratskim pozdravom
BLAft NOVAK, tajnik 8. D. P. E.
Dopisi.
ZA 8LORODU GOVORA I ÔTAMPE
Detroit, Mich.
dnu sekt il, koja <*e da pokorno sklopi ruke i na svaku rijeé od <:.2go kaže amen?
iNije mi namjera, da rasprav -1 jam o nacionalnim pitanjima, Mamo ču ovc ljude upo/joriti na ve-likog i siavnog pisca Oorkoga, koji kaže: Domovina je narod i mi socialisti moramo raditi ni taj narod, oddajati ga pntem kultur-nog razvKa za tu veliku i ostva-rivu idej n intemacionalizma ; to je dužnost socialista. | Kraj svih tih dopisa i nedopi-l Kojim pravom ovi ljudi zastu-sa, («bolje rečeno privatne korev |mju internacionalu, kad ne pri-
znavaju naciju! Ta ljudi božji,
"Naprej do Zmago", itev. 75, Fitz
Henry, Pa.— Pred.: Jožef Ansberger, tajnik: Anton Boltič; blagajnik: An ton JevSevar. Vsi v Fitz Henry, Pa. box 106. — Seja v*ako prvo nedeljo ob 9. uri zjutraj v Italijanski dvorani sv. Barbare.
"Slovenska Cretljica", Itev. 76, A-'jdamsburg. Pa. — Predsednik Frank Go-lobič; tajnik: Frank Menart, b. 135; blagajnik: Frank Nagode, b. 141. — Vsi v Adamsburg, Pa. — Heja vsako drugo nedeljo v mesecu.
"Severni Promogar", itev 77, Superior, Wyo.—Predsednik: I von Glinšek, b. 129; tajuik Lovrenc Zajec, b. 2H6; blagajnik Ivan A|h*s, b. 2S6. Vsi v Superior, Wyo. Heja vsako drugo nedeljo o deseti uri dopoldne.
"Slovenija", štev. 7«, Miller Run, Pa. — Predsednik: Primož Tomažin, tajnik in blagajnik: Jožef Gačnik, b. 3, Miller Run, l*a. — Seja vsako prvo nedeljo v mesecu pri sobratu Jakob Rad m a a.
Bonairski Slovenci", štev. 79, Bon
pondence ili tajne poste) hoču i ja da izjavim svoje mišljenje i u-jedno, da apelujean na članstvo •Jug. SI. Saveza, da o tim stvarilna malo ozbiljnije i treznijc misli. Stvari su jHistalc aktuelne; pred nekoliko godina da mi je t ko rekao, da če se naš Savez rascije-piti, ja bih mu u kratko rekao, da je lud.
samo od svih iiacija se stvara in-ternacionala, a ne od vapaja i k rok od i Inkih suza.
Nije mi namjera, da napadam pojedince, samo hoču da se odvrnem na jedno predavanje, održa-no na jednoj od na£ih večerinki u Kadničkomu Domu; referent bio je drug S. M., poznat delega-
NV), sa tim odgovorom bi se tima proàlog kongresa, kad je o-
svaki od nas prevario, jer vidimo, da iiaai najčistiji, najple«nenitiji, najsvetiji, naj bol ji, največi i naj-čvršči, samonazvani "internacio-naJisti" hoče pod svu šilu ras-c j ep, jer jedinstvo je Jcod njih iluzija. Kroz K. S. se u svakom •brojtj liju krokodiiske suze: (>slo-bodite nas ovih ljudi! Mi se prin-cipielno razlazimo! Slovenci i Srbi su za rat, mi smo pro^rv rata! Slovenci i Srbi agituju za privatno vkanižtvo, mi sum proti v toga; oni su puškari, mi smo pro-tiv pimire, (jer za b*>ga nama smrdi i dim od duhanaJ a kamo li nebi od baruta)! Takvih i slienih vapaja čitamo u »Nakoiii broju K. S.; izgleda, da danas u H. S. nema više mjesta za ozbiljne dopi-
držao na kongresu onaj škandalozni govor, kako dugo čemo ži • vjeti; taj isti agitator, koji nje-kad nazvao druga Cvet kova u listu upravljenom na novinaki od-' bor — Bug<arinom (u ostaio«n oni se sada složu, jer njihovi ciljcvi su jednaki, samo ne znam koji če od njih na koncu pobijoditi.)
Taj isti dnig jc održao temu o socialistickim školama, pa se jc ;zruzio ,da sc je u našim školama do sada širio šovinizam, a ne so-¿•iali/.am, da su njemački socialisti krivi za ovaj svjet.ski rat, jer su oni prije svega bili Nijemci, a onda socialisti.
Ja energično pred licem cijc-log našeg članstva protestiram protivu ovakovih zl(wiamjcrnih i
ave.; blagajnik: Frank Budič, 1306 E. t	n i Tm. ' » ' -n' r-x
kk*u Q* v--; ..	i n o.:. Air, Pa. — Predsednik: hrane Turšič,
ooth nt. v s» v Cleveland, t). — JSeia ,	.	.. .
____, ^ ,_____ „	\ Q ... . ' b. 15.1, ( onemauuh, Pa.; tajnik: Anton
vsako drugo ned. v mes. ob 9. uri dop. . , . ' 0	' . . . J ,, .,
v nuirai «ivnr.nl	F Jakobe, R. t. D. 2, Johnstown, Pa; bla
Predsednik: Hilvester Reren t In, box 192: tajnik: Louia Jahn, box 106; blsgajnik: Jooeph Rabaich, bos 106, vsi v Sopris, Colo. — 8eia voako 1. nedeljo v prostorih sobrata Ivan Koncilja, v Piedmont, Cole.
Heja vsako prvo nedeljo ob 10. uri dop.
"Planinski Baj", Itv. 35, I*raia, Ohio. — Predsednik: Jakob Hlepčar, 1639 E. 31 Bt.; tajnik: Anton M igli*, 1740 E. 2» «t.; bfn^jnlk: Ivan Pri-možic, 1712 E. 31 Lorain, Ohio.
v Birkovi dvorani.
"Idnbljanski Grad", it. 52., DeKalh, 111.—Predsednik: Pavel Košir, 1409 State Ht.; tajnik: Franc Kerži«', 1317 Market Ht.; blagajnik: Franc Prebil, 1142 Market Ht. Vai v DeKalb, lil. — Heja vsako drugo nedeljo pri sobratu Fr. Keržič.
Slovenski brstje", it. 53, Fairpolnt, Ohio. — Predsednik: Matija Himčič; tajnik in blagajnik: Franc Koss. Vsi b. 105, FairfHiint, Ohio. — Seja vsako prvo nedeljo v mesecu.
"Kacol Učekar", štv. 54, Rockwood, Pa. — Predsednik: Jožef Hočevar, b 184; tajnik: Anton Hočevar, box 184; blagajnik: Mihael Hočevor, b. 184; vsi v Rockwood, Pa. — Seja vsako prvo nedeljo v mesecu v prostorih oobrata Ant. Hočevar.
"Vrh Planin", štev. 55, Crabtree, Pa. — Predsednik: Franc Trafila, b. 95; tajnik in blagajnik: Andrej Jereb, b. 92; vsi v Crabtree, Pa. — Heja vsa ko drugo nedeljo v prostorih sobrata Andrej Jereb.	_
"Skala in Balkan", št. 5«,"Tïtts burgh, Pa. — Predsednik: Anton Horvat, 531 Huisman Ht.; tajnik: Ivan Si mončič, 1132 Fabvan Ht.; blagajnik: Franc Vilhar, 814 Carpenter Alley. Vsi v N. S. Pittsburgh, Ps —Seja vsako 1. nedeljo v K. S. D. v Pittsburgh, Pa.
"Cavon", Itv. 57, Carrollton, O. — Predsednik: Martin Cermel; tajniki Ciril Stibil, b. 404; blag.: Josip Povgan. Vsi box 404, v Carrollton, O. — Heja vsako prvo nedeljo v prostorih oobrata Martina Cermelj. j
"Rudar", Itv. 58, Canmoro, Alta, Canada.—Predsednik: Anton Polutnik, b. 185; tajnik: Josip Hribar, b. 201; blagajnik: Fran Kralj, b. 171; voi v Canmoro, Alta, Canada. — Sija voako drugo nedoljo v prostorih sobrata Frank Kral, ob ? popoldne.
* Slovenski Fantje", It. 59, Ma v-nard, Ohio. — Predsednik: Jožef Bsj. da, b. 55; tajnik: Frane Bregnr, b. 64?;
gajnik: Fr. Svete, b. 122, Conemaugh, Pa. Vsi v Bon Air, Pa. — Heja vsako drugo nedeljo ob 2 uri popoldan v lastnem domu v Bon Air, Pa.
"Sloga", štev. 80, Philadelphia, Pa. Predsednik: Ivan Petan, 2538 Salmon Ht.; tajnik: Mihael Omerzu, 2723 E. Huntington Ht.; blagajnik: Josip Ko-role, 2555 Ralmon Ht. Vsi v Philadelphia, Pa. Heja vsako drugo nedeljo v mesecu.
"Prvi maj", štv. 81, Bishop, Pa. Predsednik: Andrej Renko, Cecil, Pa.; tajnik: John Hcnigmnn, b. 132, Cecil, Pa.; blagajnik: Ivan Zupančič, McDonald, Pa., R. F. D. 2, b. 1S5.—Reja vsako tretjo nedeljo pri sobratu Ivan Zu|»an(vič.
"Jesero", št. 82, Radley, Kansas. — Predsednik: Franc Dremšek, R. R. 4. b. 268, Girard, Kansas; tajnik: Ivan Goršek, b. 195, Radley, Kans.; blag.: Matija Kuder, b. 08, Ringo, Kans. — Heja vsak drugo nedeljo v mesecu.
"Terbanska dolina", It. 83, Cleveland, Ohio. — Predsednik: Jakob Črni logar, 1027 E. 61st Ht.; tajnik: Louis Grčar, 6124 Olass ave.; blagajnik: Anton Kašič, 1002 E. 61st Rt. Vsi v Cleveland, Ohio. Heja vsako drugo nedeljo v mesecu, v hiči št. 1027 E. 61st Rt.
"Radnici naprej" it. 84, Farming-
ton, W. Va. — Predsednik: -; taj
nik in blagajnik: Jurij Ko*umi£, box 62T», Farmington, W. Va. — Seja vsako tretjo nedeljo v mesecu.
"Napredek", it. 85, Skidmoro, Kans. Predsednik: Himon Repovše, R. R. 1, Weir, Kansj tajnik In blagajnik: Ivan Zakrajšek, R. 3, b. 57, Columbus, Kans. Heja vsako drugo nedeljo v mesecu. •
Livingston, IU., it. 86. — Predsed nik: Franc Teme; tajnik: Franc Krek; blagajnik: Mihael Rtrašič. Vsi b. 667, Livingston, III. Seja vssko drugo ne deljo v mesecu ob 2h pop. "Riideči prapor" it. 87, Bentley-blagajnik: Fr. Rpendal, b. 243. • Vsi I ▼M«. Predsednik: Jožef Milanieh, v Maynard, Ohio. — Beja vsako dru-1 Bentleville, Pa.; tajnik: Alojzij Hu go nedoljo v dvoroni g. J os. Hrabak-a mari blagajnik: Jožef Milanih. Vsi
"Moonrunakl Trpin", itv. 60, Moon
Bnn, Fa. -Predsednik: Fr. Dolinsr, b. 342; tajnik: Anton Petrovčli, b. 134} blaga jnik : Anton iPntar, b. 204, Moon
»gajnik: < b. 208 Ellsworth, Pa. Reja vsako drugo nedeljo v mesecu pri sobr. Jos. Mi lanlch-u.
Naprej", Nokomls, I1L, It. 88. —
Ameriški Družinski Koledar
za leto 1916. DOtlSKAN
Run, Pa. — Reja vsako tretjo nedeljo ' Predsednik: Ivnn Miklanc; tajnik: v mesecu ob 10ti url dopoldan v dvo- Ivaa Krsjnc; blagajnik: Ignae Verbič. rani sv. Barbare.	Vsi b. 242, Nokomis, IU. — Seja vsako
"Napredni Slovenci", It. 61, Ga*v, tretjo nedeljo v mesecu. Ind.—Predsednik: George Lošich, IlOfl' "Slovenec", It. 89, Bckhart Mino, •leffemon Rt.; tajnik: Nlck Vukšinieh, Md.: Predsednik Anton !'rbas, b. £<!.
b. 30; blag.: Matija Lasich, 1106 Jefferson Ht.; val v Gary, Ind. — Reja i'«akn drugo nedeljo v prostorih sobrata Ivan Ivanii.
Valle Sumit, Md.; Franc Posenel, R. F. D. 1; blagajnik: Anton Komnc. Vsi Eckhart Mine, Md. Heja vsako drugo uedeljo v mesecu.
Sedaj jc v vezbi in v najkrajšem ča.su sc začne z razpošiljanjem.
Letošnja izdaja ima sledečo	x
vsebino:
Kaj sc glasi iz daljave t (Slika) — Pred novim letom (Slika). — Etbin Kristan: V novoletni noči (pesem) — Zmaj kapitalizem (slika). — Mesečni kalendarij. — Vojaški golob. — Revolucija (slika) — Etbin Kristan. Ko je raj bil izgubljen • pesem). — Pogreb žrtev ruske revolucije (slika) — V. J. Dimitrijev: Eden (črta) — Oton Zupančič: Klic noči (pesem).
—	Kovač (slika) — Etbin Kristan: Kuj železo! (pesem). — Lakota (slika). — Ivan Molek: Otroci vojne' (z ilustracijami).
—	Vedelevalno steklo (slika). — E. K.: Kri (pesem). — Ruska komisija v Ameriki (slika). — Zvezdna palača (študija iz predrcvolucijskc Rusije — z ilustracijami). — Jože Zavcrtnik: Demokracija (članek). — Fran Valeneič: Metamorfoaa (pesem). —- Rihard Jakopič (slika). — Izidor Cakar: Rihard Jakopič (študija). —- Delo (slika) — Vojanov: Luč (pesem).
—	Na preži (slika). — Stanyszlaw Przybyszewski: Satanova sinagoga. — Kongresni preiskovalni odbor (slika). E. Kristan: O božiču (povest). — Megleno morje (slika). — Frank fiavs: Zaplota (krajepisna črtica). — Frank Pctrič: Nekaj o zadružništvu (z ilustracijami). — Ivan Molck: Obrnjen svet (tragikomedija). — Zakon človeškega dela (študija). — Tipičen prizor v stavki (slika). — Svutopluk Ceeh: Zastavljeni značaj (črtica). — Dr. Kari Slane: Nekaj o sociologiji (študija). — Volilna pravica (članek).
Navedene slike obsegajo vsaka po celo stran. Razun teffa Ima koledar slike raznih socialističnih klubov in mnogo manjših ilustracij.
KOLEDAR JE TRDO VEZAN.
Znano je, da so se zadnje leto vse tiskarske in založniške potrebščine od papirja do vezave zelo podražile. Delavska tiskovna družba pa vendar ne mara obremeniti odjemalcev in j« ostala pri prejšnji ceni. Koledar velja torej
60 CENTOV. *
Pač pa moramo I rit i previdni, da ne zabredemo v izgubo in za4o smo dali ti«kati le določeno naklado. To »e pravi: Kdor prepozno ogl asi, najbrže ne bo več mogel dobiti koledarja, ker k a že v da,bo kmalu razprodan. Prepričani smo, da bo ugajal vsem, ki sj ga narofo. Storili smo, kar je bilo v naših močeh, da zadovoljimo odjemalce. Seveda, če bi bilo Slovencev v Ameriki, kolikor je Angležev, da bi lahko priredili |w>I miljoni naklade, bi gotovo storili še mnogo več; toda naši čitatelji morajo pač vpoštevati slovenske razmere, in gotovo bodo priznali, da sc naš koledar lahko meri z izdajami mnogih večjih narodov.
Naročila sprejema ,
UPRAVNIftTVO "PROLETARGA",
4008 W. 31. Str., ClIICAflO, 1LL Naročila se opravljajo po vrsti, kakor prihajajo.
loaùh iijftVft/ j» protezi-
pred javnoéóu intertMicioiia-a ae ovakuve klevete obiraju ojwnacku socialna de mokra •
Jok nikada u hi«torij i nagega Saveza, u njegovim socialiatičkim Ikolama 1 predavan jima ni je nitko pokušao, da širi ioviniia», nego znam, ua ac je u posljt^nje vrijcinc pofialo kros H S. na iovi-nhrtički način da se pridobi je ve-uina u člaustvu za njlhpv bea obrazni i nesocialiaii<iki rad aa — kajzera.	L
Pod naslovom '4 NaAi nutamji neprijatelji" se vidi otvoreni šo-vinizam; dakle kad se nije ono glo donesti dovoljno argumenata ta rascijcp, onda ste mislili, da če vam na ovaj način uapjeti. Mo-šda t ko misli, da sam ja Hrbin; ako čemo govoriti o narodnosti, moram izjaviti, da sam Hrvat, 1 imeni nitko ne može predbaoiti, da govorim sa šovinističkog sta-novišta; ja zastnpam jedno uvje-renje, koje joA nije pobijeno, i Straža ili uredništvo se mora postarati, da na pošteni ji način iz-laci sa argumentima, a da ne do-punta onakovim dopisima m jesta u K. S., koji nemuju ni glave ni repa.
U	broju R. S. iaaiao je
jedan dopis pod naslovom: MMi
i cijepanje Saveza", u kojeui se onako na nakarak teran način p ml laže '' PuAkarLma", da se prijav« dobrovoljačkoj četi "ZrUj-•ki". A znate, šta >>ih Vam ja, drutfovi, preporučiof Ja bih vaui perporučio, da malo više zavirite u socialistih u literaturu i malo više mislite o dnevnim pitanjiuia i da «c vise ne pukažete onako smješni pred javnosti. «Netiv se oevrtati na dopise od naAeg mu-log Clčlča i P. Vvdušiea, jer nisu vrljedni, da se o njima uopšte raapravija; to au obični slijej>ci, koji ne ot vara ju oči pred čin jeni cama.
U po^lijednje vrijeme se agitu-je za slovensku i hrvatsko-srpsku
sekeiju; a tko je podneo onu ini-cijativu org. 61 Dakle uvidili ste opasnost, prevarili ste se u računu.
Ja nam bio zagovaratelj jedin -stva do posljednjeg momenta. No drugovi, ja apelujem na vas članove J. S. 8., osobito na one, koji zaatupaju slobodu mišljenja, govora i štanrpe, da glasaju za slovensku i srpsku sekeiju. Dole sa mira kom, crnom reakcijom i indirektnini agentima kapitalizma!	I. J.
rt	Dawson, K. Mez
Iz našega kraja se nisem Čital nobenega dopisa» zatorej sem se ne menil, da se nekoliko /glasim v
našem priljubljenem Proletareu. Z delavskimi razmerami je približne^ tako, kakor povaod. Dela ae vsak dan, zasluši ae pa po tepi kakršno je delo. Ali draginja je taka atrašanska, da ne bo imel delavce* kmalu nič druzega kakor žuljave roke, Če pojde tako dalje. Kare niao tukaj enake, v splošnem so pa nenavadno velike; največja je Že taka, da se je Človek kar uatraši če jo vidi; kadar jo pri pelje poganjač, je pa strah se večji, ker mera rudar vihteti lopato, da je ves moker, preden je polna ; zapiše pa najrajši 38, 39, ko je za tri tone premoga v njej. Slovencev nas je tukaj le dve droÂim in nekaj samcev ; največ je Italijanov, Hrvatov in Grkov, pa tudi Mehikancev se ne manjka S pozdravom
Frank Kosernik
Peročtlo o razpečanih znamkah J. S. Z.
▼ mesecu avgustu 1917.
Meato
Ark. Ft. Smith Colo. Camp Shumway.
ni ---
JB
S
M
a 2
£
Razdeljeno
h o
•a
v
►
N
29 70 65
15 50 26
16 26

W. Frankfort
M Sesser .........
44 Chicago, 60.....
" Staunton, 110. ..
? Benld .........
44 Springfield .....
44 Waukegan ..........44 ..
44 La Salle..............35
44 Chicago, 1............100
44 Nokomia..............40 ..
44 Chicago, 20..........75 ..
44 Chicago, 6............100
44 Witt ....................23 ..
44 Johnston City...	16 ..
44 Lincoln................17 ..
Ind. Whiting ..............50
44 Gary....................50 ..
44 Clinton................7 ..
Kana. W. Mineral..........7
44 Gross ............7 ..
44 Frontenac ..........7 ..
44 Stone City..........20
Mich. Detroit, 61............50
o* St. Louis ............r..t
ont. Red Lodge..........21
44 Klein ....................17 ..
44 Bear Creek..........20
Ohio Euclid ...........12 ..
Neffa ..................20 ..
44 Bellaire ________________20 ..
44 Glencoe ..............21
44 Akron..................26 ..
44 Barberton ..........40
44 Youngstown, 18.	80 ..
44 Yorkville........20 ..
44 Youngstown, 62.	10 ..
44 Cleveland, 27. . ..	40 ..
44 Wadsworth..........10
44 Collinwood..........50 30
44 Lorain ................50 10
44 Cleveland, 71. ...	60 ..
44 Blaine..................1® ..
Pa. McKeesport ________10
44 Wick Haven________20
44 Bruce ton ............18
44 Lawrence............25
44 Urge ..................16 ..
44 Reading . ...........20
44 Wood lawn ..........26 ..
44 So. View..............26
44 Ambridge ............30
44 Herminie, 63________12 ..
44 Bentleyville________21 ..
44 McKees Rocks . .	20
44 Pittaburgh............20
44 S. Pittaburgh ...	20
44 E. Pittaburgh ...	100
44 Yukon ..................31 ..
44 Whitney ..............10 ..
20 .. 37 . . 12 .. 10 . . 30 . . 9 ..
10 1
4Ü.O
10
10
10
21
organ .........
White Valley . .. Herminie, 69. . . .
W. Newton.....
New Brighton . . Atlasburgh, 183.
Fitx Henry.....
N. S. Pitteburgh.
Bessemer ......
Meadowlanda . ..
Ellsworth......
Forest City____
Pitco ..........
too 10 14 30 22 26 17 40 16 16 14 10 9
44 .Clairton . . 44 Conemaugh 44 Large .... Wash.Roslyn . .. 44 Seattle 44 Cle-Elum . W.Va.Milbum ..
Wis. Milwaukee ..... 80
Wyo. Cumberland .... 8
44 Cambria....... 26
National Office refd.. ..
Org. N. 165...........
Org. N. 71...........
Org. N. 59...........
Org. N. 19...........
Org. N. 60...........
Org. N. 122.........
Skupaj
21.60	3.50	3.66	14.50
22.25		e • e • •	15.75
3.14	.....	a e e e e	1.64
10.00	.....	e • • e e	6.00
5.60			2.60
3.25	.....	e • e • e	1.65
6.20		e e a e a	2.60
8.80	e e • • •	e • e • e •	4.40
7.00	• • • • e	e e • e e	3.50
27.26	• • • • •	s e e e e	17.25
8.00	e • • s •	e • e e a	4.00
15.00	• • • • •	• • • e e	7.50
20.00	e e • • e	• • • e a	10.00
9.60	e • e e e	• • • • •	7.30
15.10	e e e e e	• • • » •	IS.50
8.40	32.40	32.40	1.70
10.00	.....	.....	6.00
10.00	.....	.....	5.00
1.40	5.35	6.35	.70
1.40	.1____	.....	« .70
1.60	• • e • •	.....	.80
1.50	e • • e e	.....	80
4.00	2.06	2.06	2.00
10.00	2.60	2.60	6.00
l*&00	1.25	1.25	4.50
4.20	.....	.....	2.10
2.95	.....	.....	1.25
4.00	2.90	2.90	2.00
9.50	.....		.720
2.10			1.00
4.20	.....	.....	2.00
4.41			2.00
10.60	.....	.....	8.00
8.40	.....	.....	4.00
16.80	. a . À .	.....	8.00
4.47	.....	.....	2.27
2.18	....	.....	1.08
13.90	.....	.....	9.50
2.10			1.00
10.00	.....	.....	5.00
10.00	.....	.....	6.00
12.60	.....	.....	6.00
4.30	23.85	26.23	2.00
6.00	.....	.....	6.00
4.00	.....	.....	2.00
6.60		.....	3.30
5.00	.....	.....	2.50
3.20	.....		1.60
4.00	.....	.....	2.00
5.00			2.50
6.89			4.29
11.35			8.65
3.40			2.20
4.20			2.10
4.00	.....	.....	2.00
4.00			2.00
4.00	. ....	.....	2.00
20.00	.....	.....	10.00
9.68			6.68
3.00			2.00
4.00	.....	.....	2.00
9.60	.....	• . • 4 •	5.90
12.60	.....		11.40
2.00	.....	.....	1.00
6.00	.....	.....	3.00
3.05	.....	.....	2.15
8.00	.....	.....	4.00
20.00		.....	10.00
2.60	.....	. . . « .	1.50
3.25			1.85
7.00			4.00
4.40			2.20
5.00	.....	.....	2.50
3.25			2.66
21.76	.....	.....	13.75
3.00	42.60	42.50	1.50
6.50	e • • • e	.....	4.00
2.90	• • • • •	.....	1.50
2.00	1.95	1.95	1.00
4.05	.46	.45	3.15
16.05	4.00	4.00	8.05
1.60		.....	.80
5.00	1.65	1.65	2.60
100.00			100.00
18.20 .			18.20
2.75	.....		2.75
10.00	.....	.....	10.00
5.00			5.00
.50			.60
2.00	..	.....	2.00
<MIMMIMIIMH#»>H#»
I SiranKp, :
MHMMMMIMIIiMMX
ZA CHICAÔKE VOLILOE.
Socialistična stranka je imenovala William A. Cunnca kandidata za okrožnega sodnika proti Anton T. Zemanix Zeman je kandidat republikanske stranke.
Socialistični kadidatje za višje sodišče so: Seymour Stedman, Otto Christens, Carl Strover, Leopold Saltiell, John M. Work, Christian Meier, Samuel Block,
Avgust:
Članarina............
Članske knjiiiee.......
Znaki................
Literatura............
Vrnjena posojila ......
Obrambni fond in razno.
TRIMBSBÛNI EAČUN J. 8. Z.
od 1. julija do 30. septembra 1917.
DOHODKI:
Julij:
Prenos od junija.............$1,109.49
. 504.61 3.95 8.35 5.85 4.00 66.00
Članarina ..............
članske knjiiiee........
Znaki.................
Literatura.............
Agitacija..............
Obrambni fond in razno.
$1,702.25
$ 506.66 3.86
15.M 6.65
. 100.00 127.55
September:
Članarina..............
Članske knjiiiee........
Znaki.................
Literatura............
Agitaeija..............
Obrambni fond in razno.
$ 739.97
.$ 484.54
2.50 17.50 5.45 2.25 56.17
Kaaimir (Jugia, Samuel H. Holland, 3wan Johaiaon, Danici A. Uritz.
Meščanske stranke imajo strah pred temi volitvami fn republikanci in deinokratje se pripravljajo, da nastopijo s skupno kandidatno listino, misleči, da tak|> ložje porazijo socialiste. To jc znamenje, da je položaj za socialistično stranko ugoden — seveda, če stori vsak član svojo dolžnost, in nihče ne zamudi volitev.
ZAPISNIK SEJE TAJNIŠKEGA KONFERENČNEGA ODBORA,
ki se je vršila dne 30. septembra 19-17 v Staunton, 111.
'Kadi odHotnosti sodruga Mosta rja, tajnika konferenčnega od bora, ki je bil poklican v vojaško službo dne 19. sept. t. 1., pokliče sejo na red sodr. Ausec ob dveh popoldan v navzočnosti Wodrugov Reven iz Virdena, Bezjak iz Springfielda, Krainc iz Noko-tuisa, in več sodrugov od raznih klubov.
Za predsednika je bil izvoljen sodr. Keven. Zapisnik zadnje seje se Čita in odobri. Sodr. Ausec poroča, da je sodr. Mostar odšel k vojakom po zakonu dne 19. septembra t. 1., in pravi, da bi se izvolil drugi tajnik na njegovo mesto. Nominirani so bili: Keven, Krainc in Bezjak; ker ho pa vsi kandidaturo odklonili iz raznih vzrokov, je po daljši razpravi sprejel sodr. Ausec kot začasni tajnik konferenčnega odbora.
Poročilo klubov: Sodr. Keven poroča, da je bolj težko pridobiti nove člane v njih naselbini; klub šteje 10 dobrih članov. Sodr. Bezjak poroča, da njih klub dobro napreduje; obdržali so en piknik, na katerem so napravili $&~>.62 čistega dobička, katero svoto so porabili za izdajo novega lokalnega lista sporazumno z ostalimi klubi v Springfieldu. List se bo raznašai po vseh hišah v mestu.
Sodr. Krainc poroča, da njih klub dobro napreduje, in da so pridobili od zadnje seje T. K. O. sedem novih članov. Sadr. Ausec poroča, da njih klub dobro na -preduje, in da so izgubili iz svoje hrede enega najbolj aktivnih članov, aodr. Jotfpph Mostarja. ki je bil poklican v vojaško službo in je moral zapustiti delo za pre -obrat današnjega krivičnega kapitalističnega sistema, proti kateremu se je boril od svoje zgodnje mladosti.
Pride do razprave radi govornika, da bi ga dobili, da bi na -pravil turo po naselbinah klubov, ki se nahajajo pri tem Taj. kon. odboru. Po daljši razpravi sklene, da se stvar za enkrat opu
ISHNSCI

Kedar potrebujste zdravilo zoper kaieU. ta-' dai potrebujete dobrega. Nikeli Se neboete
zmotili, ¿s zahtevate 0obro prslskuftsno In učinkovito zdravilo, znano kot
Severa's Balsam
for Lungs
rova »dfa« •o dot*».
Mr. W. Kokidsisj. Cbastar, W. Ve.. »MD)«ptpal: "Jv prkputotua veake-mu. da kupi *ve> vila. ksr
PMStSlO
Sevsfw üelaai» ta
pUuea. Uoijàib ai. Moji euoct »o leteli hud kalalj ta po«-kusiU s«Oi i*»»* tdrsvlla, U*U vm j« bilo tastu«]- Ko uno ya kupèil S#-vsrov Halftaiu sa pljuč* |s kstol) s«laU po po* pltkik."
nem verov
(Severov Balzam za pljuia). Ne redite samo: "Želim neka) moj kaielj." Navadite ee zahtevati zdravilo po njegovem poli imenu, da ee kzofnete nadomeetitev. Zadnjih Jf let js Sei Balzam za pljuča uspeino zdravil kaielj in prehlade in take bolezni, katerih prvi pojavi eo kaielj. kot na pr. kaielj pr} influenci, vnetju sapnika, oslovskem kaliju, hripavoeti in vnetju grla. Uu je izvrsten za odrasle in otroka.
Cena 10 in 80 centov. — V lekarnah vsepovsod.
8evere'e CeM and Grip Tableta
(Bsvsvov* TabUi» sopsr
pr«blati« Id hripo) bo
mM, da pr»i«o«jo prs-v usjkrajlsni
Sevsrov« druslatka sdvavlla to naprodaj v le-karaah vaapovMd. Zahtavaju "Ssvmov* ponjl-bov«m polnam Insnu. d« Jih as laursts dofaátl V áomUi 1«karal, naroČit« jih aaravaost od
W. F. SEVERA CO., Cadar Rapids, loua
SSSIfiSSSSSffiSSSSSSSSBB^^S
□El Ell
Na|vet|* slovenska zlatarska trgovina
FRANK ČERNE
6033 St. Clair A ve., : Clevel&nd, Ohio
Ure, verižice, prstane, broike, zaprstnice, medaljonike, itd. Popravljamo ure po nizki ceni.
Podružnica Colurnbia Gramofonov in gram of o nek i h plošč slovenskih in drugih. Sa prodaja na meaečna odplačila.	•
. P »¿¡ta po cenik, katar i so Vem polije kresplašno.	|g
Najboljše blago.	Najnižje cene.	S
farni-iBL-1 f=ii-irar-ir=ir=i
3E1E
$ 568.41
Hkupaj dohodki ..:........$3,030.03
IZDATKI: Julij:
8tranki za članarino..........$ 250.41
Plaie in vožnje.............. 123.1»
____ 125.05
..... 11.10
.... 13.80 15.54 24.75
Fond zvezne tiskarne.
Literatura..........
Uradne potrebMine ...
Powtnina . ; . .........
Razno..............,
.....2516 46 71 $760.87 $126.80 $128718 $606.89
Znamk na roki dne 1. avgusta.........	...... 99
Dobljenih od atranke v avgustu........	...... 2,600
	2,699
Razpečanih v avguatu................	...... 2,616
Na roki dne 31. avguata..............	...... 83
Izjemnih znamk na roki dne 1, avgusta. .	...... 630
Dano klubom .......................	...... 46
Na roki dna 31. avgusta .... ..........	...... 589
Dualnih znamk na roki dne 1. avgusta ...	...... 362
Dobljenih v avguatu..................	...... 600
	852
	...... 71
	...... 781
	Tajailtva J.
' '	$ 563.84
Avgust!
Stranki za članarino.........$ 253.98
Plaie............................................15.00
Fond zvezne tiskarne...........125.80
Poitnina..................................13.60
Tiskovine.................................78.67
Uradne potrebščine ....................8.21
Oglasi za Kol. 1918 in razno..	49.15
September:
Stranki za Članarino.....
Fond zvezne tiskarne...;
Plaêe.................
Poitnina..............
Uradne potrebi/-i ne.....
Razno .................
$ 544.91
$ 247.05 122.15 54.00 14.75 1.50 6.65
$ 446.10
Sknpaj izdatkov ..........$1,554.85
Skupni dohodki..............$3,030.63
Skupiti Izdatki ..............$1,554.85
Blagajna 30. septembra 1917. .$1,475.78
IMETEK:
Blagajna dne 30. sept........$1,475.78
Fond zvezne tiskarne........ 7,009.60
Dolgovi pri klubih ia stranki.. 797.45
Skupaj
................$9,283.83
DOLO:
Stranki za znake, obrambni fond in Izredue znamke....$
319.48
Člati imetsk 36. sept, 1# 17.. $8,963.35
FRANK PETRICH,.gl. tajnik. Za nadzorni odbor:
M. Dlmlch, a. r. M. Sekullch, s. r. frank Baje, a. r. J. Jurenlch, s. r.
PAZITE
Nerodni izrek pravi:
ve.
IN HRANITE
"Pazite na val beli denar za irtie dne-?nja toliko kakor prvo pačite in hranite dokler ste le zdravi in mla<li, da boste imeli nekaj za stara in onemogla leta.
Vsak ilovek mora paziti in hraniti, ke le to je edina pot, ki vai vodi v neodvisnost. Prvi dolar, ki ga date nastrae, so lahko ceni kot itemeljni kamen poslopia za katerim vsaki stremi. Dobro je. vedno imeti na pametu narodni izrek ki pravi: "Zrno do zrna pogača: kamen na kamen palača". Najtežje je početek ali brez početka ni nikdar ničesar. Zatoroj pričnite vlagati val denar le danes, ampak pazite, da ga nalagate v gotovo in varno banko. Z vlogo enega dolarja dobite vato bančno knjižico.
Mi sprejemamo denar na hranilno vlogo in plačamo po 3% obresti od njega.
Poliljamo denar v Italijo, Rusijo ia Francoako.
Prodajemo prve posojilne mortgage (markeče) in dajemo v najem varne hranilne predele.	.
Bprejemo upise ca parobrodno potovanje v staro domovino po vojni.
KASPAR STATE BANK
1900 Blue Islaad Avenue, Chicago, I1L
Kapital, vloge in prebitek znala nad $6,000,000.
pomni sledeče: Koledar ne bode letos nič slabši kot je bil prej in ja leta, pač pa še lepil, ker bomo ac samo za vezbo plačali $120.00 več, kot smo pa prejšnja leta. Vkljub sti radi slabega finančnega sta- temu pa ostane cena stara, to je: nja.	od eden do deset iztisov po 50c
Začasni tajnik poroča o financ- komad, od 10 do 60 se dobe po 47 nem stanju Taj. kon. odbora kot centov, od BO do 100 po 45 cent., sledi: Dohodkov od zadnjega po- kdor jih pa naroči 100 ali pa več,
ročila 1*4.71, izdatkov fcl.74, pre-,ostanek 97c; v blagajni od prejšnje dobe $19.40, supaj v blagajni $20.46.
'Razpravlja se, kako bi se pridobili se ostali klubi v tej okolici, da bi nam, kakor tudi sebi, po -magali pri agitaciji za socializem in za osvoboditev izpod današnjega krivičnega • kapitalističnega .sistema. Sklene se, da piše tajnik vsem ostalim klubom v tej okoliei in jih povabi, da se nam pridružijo in se udeleže naše prihodnje seje, ki se bo vršila drugo nede • ljo v mesecu januarju 1918 v prostorih Ferdinand Oorecky, ob 2. popoldan.
ŽakljuČek seje.
Anton Ausec. začasni tajnik kon. odbora.
Collinwood, Ohio.
Slovenski socialistični klub št. 49 priredi dne 3. novembra t. 1. ob 7:30 zvečer
ljudski shod v dvorani Jožefa Kunčiča, 117 Car stop, Collinwood, Ohio?;
Na shodit govori »odrug Etbin Kristan iz Chicage. Ker so v naši naselbini politični shodi, na katerih se govori slovenski, zelo redko, bodo gotovo rojaki porabili priliko, da slinijo zopet slovenski govor. Vso {Slovence v Collinwood in VotiMngham torej vabi -mo na obilno udeležbo.
. Odbor.
in seveda iste tudi razproda, do-tični jih pa dobi po 40 centov komad. .
Vsi Koledarji" bodo razposlani poštnine prosto. Manja naročila po parcelni posti, večja pa p« ekspresu.
LISTNICA UREDNIŠTVA.
Frank Magajnn, Smithfield, Pa.: Za to številko nimam ne časa ne prostora, toda čini utegnem, ustreženi Vaši želji, kolikor mi jc pač mogoče.
TAJNIKOM, ZASTOPNIKOM IN POSAMSZNIKOM.
V kratkem izide naš "Družinski Koledar" sa leto 1918. Da ne bo nepotrebnega povpraševanja in pisarjanja, naj ai vsakdo xa-
LI8TU V PODPORO.
Frank Lipnr $1.00, Andrej Zupan $1.00, Frank Ovca $¿.00, vsi v Kartell, Minn. — Slovenski hoc. klub št. 10 v Forest City, Pa., ,$5.00. — Louis Britz ">Oc, Juseph tStrajncr 50c, oba v fllencoe, O.
Skupaj .................$ 9.00
Zadnji izknz ............ 257:5:1
Vzgoja s palico
je bila včaftih tako navadna, da je beseda "vzgajati" pravzaprav toliko pomenila kakor pretepati. Tako je uemftki učitelj Haeuberle v 18. stoletju san zapisoval vse kazni, ki jih je podelil svojim učeneem in njegov zapisnik je priftel zdaj na dan. Ta vzgojitelj je v 32 letih svojega sluilKtvanja razdelil v Soli:. 11,527 udareev s palico, 142,010 udarcev s Aibo, 20,389 udarcev s ravnilom po prstih, 10,235 zauSaic, 1,115,800 hruAk po glavi in 22,736 udareev s katekizmom ali s slovnico. Vrh tega je pustil otroke 777 krat klečati na grahu, 671 krat j»a na trioglatih polenih. Dandanes se Ae psi tako ne pretepajo.
Vsega skupaj ...........$266.58
Lepa uniforma.
V Nemčiji je bogat rezervni poročnik dobil vojaškega slugo, ki le ni bil preoblečen. Prijazni poročnik je kar sam dal nlugi večjo vsoto denarja, čel, naj stopi takoj v zavod zn uniformiranje In uaj onrli kupi najlepšo obleko. nekaj časa pride sltign nazaj preoblečen. Poročnik ga gleda in ga ne spozna. *'Zn Vas tu ni opravka!" je taklicul končno poročnik, ko se sluga le ni ganil in je stal pred njim ravno kot sveča. "Kako to, da ne," je odgovoril aluga, "Jaz sem vendar val nluga!" ftsdaj ga je poročnik *e le spoznal in se pričel nn glas krohotatl. Dobri sluga je po svoje izpolnil nadporočnikovo naročilo. Kupil in oblekel si je obleko, ki je bila I M) njegovem mnenju "najlepAn" — pa radno uniformo pogrebnega ztfVoda.
Cvetke ortentalakega humorja.
PriAel je domov mož in naAel na svoji postelji reAeto. Mirno odloii klobuk in ogrinjalo, vzame z mize vrv, naredi zanko in se hoče na v steni zabito kljuko obesiti. "Kaj pa vendar počeajal," zareatači nad njim lena, "ali si obseden!" "Ne," pravi on mirno, "ker je na mojem mestu releto, hočem iti jaz na njegovo mesto."
Hedel je orlentalec udobno na krasni preprogi, jedel ribo in pil zraven mleko, ko pride njegov prijatelj v obisk. "Ti vel kaj," ga vpraSa. "Ali se nič no bojil polniti si ielodee z ribo in mlekom!" "Ne," mu odgovori čisto mirno sladkosnede?., "knko more mleko ribi Akodovati, ko je mrtva."
Hil je norec, iivel je udobno s,Svojim oslom v senci pod figovim drevesom. Zaspal je in ukradel mu je nekdo «sla. K njemu pride sosed in mn pravi: "Ti, prijatelj, osla so ti ukradlil" On pa odvrne veselo se smeji: "To je dobro, da nisem sedel na njem!"
l^epo je oslovil svoje polrelne prijatelje neki orientalski bogato*, ki se je naveličal jih vedno nmstiti in debcliti na svojem dvoru. VpraAali so ga hinavci, če iell, da ga puste samega. Tvoj oče je imel navado, so vedno dejali, da je vedno rekel: Če vam je drago.... in vsi smo se takoj odutranill. Bogata! odgovori nato sledeče: Dobro, tudi jaz vam hočem deti znamenje, na katero šoli», da sdidete. To snameaje Je: Kadar vpraiam, kaj eo mi za danes kuharji dobrega preskrbeli ^ takrat ae nemudoma odpravite a mojega dvora.
"Ali sem ie poslal zaostalo na-ročnino ia "ProletarcaMt

Ivan Cankar:
Cesta narodov.
Bilo mi je, kakor da bi bil vstal iz groba. Pokopalo me je bilo žulostno življenje globoko pod težko prst, mbje roke niao bile več močne dovolj, da bi odvalile breme. Že sem čutil Kam, da Hem mrtev, pozabljen, in slišal sem korake ljudi, ki so stopuli preko mojegu groba. Živeli so in ko govorili glasno in veselo, juz pa sem ležul globoko pod težko prstjo in sem se ukvarjal z zatohlimi, samosvojimi mislimi, mislimi mrtveca, in sem sovražil druge, ker niso mislili kakor jaz in ker so stopuli lahko in veselo preko mojega groba.
In zdaj sem se vzdramil in sem zavzdihnil in breme se je ml valilo.
Prišlu je v moje srce ljubezen, tista ljubezen, ki je edino močna dovoti, da vzdigne človeka iz groba. Spala je v menil pod težo žalostnega in grenkega življenja, ali dotaknila se je njenih oči mehka fti topla roku in trepalnice so se zgenile in vzbudila se je.
Z veliko močjo me je vsega objela; od juga gor je zapihal spomladanski veter in mi je prinesel pozdrave od tiste zemlje, ki me je bila nevidna roka izruvala iz njene prsti, izruvala s koreninami, da so zakrvavele; zašinnelo je od Raskovca in od Javomika gor, spomladanske hlapove z Ljubljanskega polja je prinese) veter do Kinga, slišal sem v vetru z^molko petje zvonov iame cerkve svetega Pavla. Tako mi je prinesel veter pozdra* ve od siromašne matere, ki je bil sin pozabil nanjo, zato ker mu ni mogla dati ničesar . . .
Prišlo je bilo pismo od moje polpozabljene . ljubice, in ko sem je odprl, je vse zadišalo po tistih časih, po tistih nedolžnih poljubih, po sočnih travnikih, kjer sva se sprehajala, po kostanjevem gozdiču,, kjer sva sedela na klopi in se je stiskala k meni, ker so padale težke kaplje izza listja, tako da se je njena mokra bluza oprijemala roke; zadišalo je po preteklosti, po mladosti, po tisti lepi zemlji tam na jugu; nekoliko so se bile odpahnile duri, ljubesniva roka moje polpozablje-ne, za zmirom izgubljene ljubice jih jo odpahnila ;frm že so se odprle na stežaj in vse se je vračalo s uolnčno, veliko silo in kakor od pepela se je razsul in je padel pil mene mrliški prt in je padla od « mojih oči mrena, ki sem bil gledal skoznjo na temen svet.
To se je zgodilo, ko je bil lep dan in so se hiše svetile v soJneu in je po vrtovih poganjalo mokro zelenje.
Zvečer sem šel v kavarno in sem pozdravil prijatelja, ki je sedel za mizo v oblaku tobakove-ga dima. Opazil je moj vroči obraz in moje razposajene oči in se je začudil, skoro je bil razžaljen.
Pust in mrtev, kakor je bil, ni maral gledati veselih obrazov. *
Povedal sem-mu, da praznujem praznik svoje-, ga vstajenja. In ker je bilo v meni polno mlade moči, ki je čakala, da se izlije v predrzna dela, sem mu pravil o svojih načrtov in upov velikosti in neizmernem številu.
Kadil je in me je poslušal; časih se je ozrl postrani name. Ko sem obmolknil, nekoliko potrt in plašen pod hladnim pogledom njegovih oči, se je naslonil s komolcem ob mizo in je izpregovoril. Govoril je počasi in mirno, ne da bi mi gledal naravnost v obraz.
—	Ali se spominjaš na Havclaarja Multatu-lijevega, na lepo povest o SaidjuT Ko se je vrnil Saidja v domačo vas, je čakal pod drevesom vso noč, da bi mu prišla ljubica ob zori naproti, kakor sta se zmenila ob slovesu. Čakal je in ljubice ni bilo. In je šel v vas, in po vasi navzdol, da konca in spet po vasi navzgor; hiše njegove ljubice ni bilo. Tekel jc navzdol, do konca in se je vrnil — hiše^ii bilo. Vse hiše so stale tam kakor nekdaj, samo hiše njegove ljubice ni bilo. ITbogi' Saidja je mislil, da je zblaznel in je tekel spet navzdol in spet navzgor — vse je bilo kakor prej, ali hiše njegove ljubice ni bilo . . .
—	Glej, v Pariz so bili prišli vsi narodi v goste. Ob 'cesti narodov' so si napravili domovei kolikor manjši je bil narod, toliko večjega in lepšega si je napravil. In ko bi bil ti prišel na tisto cesto in bi iskal svoj dom, bi hodil po cesti kakor Saidja: navzdol do konca in spet navzgor — vse hiše bi stale tam, tvojega doma pa bi ne bilo! Tekel bi navzdol, tvoje oči%bi bile okrvave-Ic in blazne od strahu; in bi tekel in bi se vračal in bi ne našel svojega doma. Vse hiše so bile tam, tvoje hiše ni bilo. Ti si bil tujec tam, vagabund, brez doma. Če bi bil kdo prišel in bi te vprašal: —Kdo sit Odkod si T Pokaži mi svoj dom! — bi povesil oči in bi sklonil hrbet in bi mu nc odgovoril.
Zakaj je neumno vsako veselje in \|ako upanje. Ti nimaš doma, tp se pravi, da si veja brez debla, odkrhnjena veja, ki je padla na gnilo listje in se tam suši ter naposled segnijc.
Ti nimaš doma; tvoje misli so tuje, kakor ti jih je nauescl veter od vseh strani, vsako tvoje delo je tuje, vsraslo iz tujih tal, vsaka tvoja beseda je tuja, zakaj niti jezik, ki ga govoriš, ni več JvoJ,
Kako bi zazelenela veja na gnilem listju, od-krh njena od debla t Mi smo veje, ki gnijemo, ker ni soka iz debla, da bi nam dajal moči. Povej mi, odkod ti je prišla navdušenost za delo, za življenje T Premisli dobro, poglej svojo dušo v čistem ogledalu, brezobzirno si razodeui izvor in smoter svojega duševnega nehanja in spoznal boš, da nimaš doima. Tvoja rojstna hiša, dragi moj, je podobna ciganskemu vozu, ki roma od kraja do kraja.
•	Ker nimaš studenca, ki bi ti dajal ponosa in
ljubezni in moči, zato tudi nimaš nikogar, da bi mu bil hvaležen. Kakor je vse tvoje nehanjc tuje, tako je tudi brezpoinemibno. Kdor ti ničesar ne xdaje, bi bilo neumno, da bi mu ti kaj dajal. In nen**goče je, da bi mu dajal. Zakaj darovanja ni na svetu, vse je samo vračanje.
Kar si bil nabral drugod, vrni spet tistim, ki so ti bili dali: pojdi in išči jih, če jim je do povračila.
Jaz pa sem šel in sem romal po cesti poln veselja in mladosti, jaz ubogi Saidja. i Slišal sem njegove heKedc in slišal sem, kako je stokal v njih, da, videl sem, kako je bila vzcvetela \ saka ml njih iz gorke srčne krvi. Sram ga je bilo sirourašne matere in bil se je po licih, zato ker ga je bilo sram . . .
Večer je bil jasen in po vrtovih je zelenelo. In zašinnelo jc od Javomika in od Haskovca gor, slišal sem v vetru zamolklo petje zvonov iame cerkve sv. Pavla. Tako^ni je prinašal veter pozdrave ml uboge matere, ki je bil siu pozabil nanjo, zato ker mu ni mogla dati ničesar.
Težko in čudovito sladko mi je bilo. Hodil sem po široki cesti, cesti narodov, in tam so stali visoki domovi. Hodil sem, neznance brez domvt, sr-> ce moje pa se je stiskalo in širilo od velike bolečine in radosti polne ljubezni do matere, ki nima domu; ne dal bi bil te ljubezni za vse bogastvo domov, ki so stali tam ob cesti tako bahato:
— Glej, berač si in tvoja, suknja je zakrpana in tvoje bose noge so vse razbolene in oprašenc od nestulnegu romanja!
Kj, mati, majka, življenje moje, vseh mojih misli, vsega mojega nehanja začetek in cilj f Kako so žulje ve in zgrbljene tvojo uboge svete roke, — blagoslovi me, sina, z ubogimi svetimi rokami! Tvoje čelo je polno skrbi in trpljenja, s trnjem je kronano namesto z diudemom — nagni k meni, sinu, svoje ljubljeno, s trnjem kronano čelo, ozri se na ponižni dur, ki ti gu prinašum, siromašne matere siromašen sin, ozri se na moje srce in sprejmi ga!
Romal sem po široki cesti, mimo visokih domov in sem bil vesel in ponosen, zakaj ni jc bolj rodovitne in sladke ljubezni sinov, ki nimajo od svoje matere drugega, nego to sladko in rinlo-vitno ljubezen, vredno prostranega doma in vse te široke in ponosne ceste.
Zdravo telo, najboljše blago.
Kako moramo ravnati, da si bomo luhko ohranili popolno zdrav-je T — Za to je treba pred vsem in najprvo paziti na želodec. V človeškem telesu se kaj rade pojavijo strupene snovi, katere od-vujamo skozi črevesje. Dosti opaKiiUi bolezni se ne more drugače ustaviti, če ne skrbimo za popolno izčiščenje škodljivih snovi j. Trinerjevo ameriško grenko vino izčišča želodec in črevesje; odpravlja h teh vse nepotrebne in strupene snovi, ter na ta način utrjuje ves notranji sestav. To zdravilo je kot glavni branik pri vseh želodčnih neprilikah, zabavnosti, glavobolu, nervoznosti, slabi krvi in splošni slabosti. — Trrnerjev Linhnent je na jedna-ko znanem glasu, ker jo najboljši pri | »o i noče k za odpravo revmati-sata, nevralgije, hrbtohola, iz-pahkov, oteklin itd. Novi vojni davek je sicer malo povišal cene Trinerjevih zdravil, kur se pa ne sme jemati v poštev, z ozirom na velike uspehe teh zdravil; ta «ulravila bodo še vseeno najboljša in najcenejša domača zdravila. Jos. Triner, izdelujoči kemist, So. Ashland Ave., Cbicago, 111.	(Adv.)
JUSTICA — SLEPA DAMA.
ČjovcAka Justica je uboga reva. Kada bi bila nekaj velikega; ali tudi v njeni duši vodita volja in moč trdovraten l>oj, in moč ne more d t »seči volje.
Justica je hotela odpraviti barbarstvo osebnega maščevanja. Nadomestiti jo hotela Jehovo na zemlji. Osveto in pravičnost je hotela socia-lizirati.
4'Ti, človek posameznik, ne znaš biti pravi-če.i. Ako se ti je agodila krivica, se zbudi v tebi srd, ki potlači vse druge občutke. 4Oko za oko, zob za zob' praviš, toda z zobom vzame* celo glavo, z očesom uničiš življenje. V svojih zadevah si subjektiven. Svoj oboi čutiš, pa jo šc pretiravaš in ne znaš in nočeš razumeti okolščin, ki lahko o-,lajšajo grešnikovo krivdo. Zato ne sme biti osveta prepuščena tebi. "Moje je maščevanje", pravi Bog. Ali ker je on predaleč, prevzame v njegovem imenu družba mečevanje. I*e ona more bjti objektivna, kajti tisti, ki je storil krivico, in tisti, ki jo trpi, je njen član. Ona lahko brez predsodkov razsodi med obema."
Družba je organizirala pravičnost. In zdaj se lahko zanašaš nanjo, o človek! Ona jc tako božanska ustanova kakor cerkev.
Ali ta družba, prijatelj človek še ni tvoja družita še ni družba človeštva. Ampak razredna je. Sinovi in -hčere Adamove, bratje in sestre po Bogu, so razdeljeni v gospodarje in Mapce, v bogate, in revne, v privlegirane in brezpravne. In v razredni družbi je vse razredno — tudi boginja Justica.
Med militarizmom in med močjo za obrambo svojih «pravic .ic prav tako velika razlika kakor med avtokratično monarhijo in svobodno demokracijo.
Prva dežela, v kateri zmaga socializem, bo i-mela sovražnike, v vseh deželah, kjer bodo vtada-li kapitalisti.
Mir za vsako ceno se pravi, da nic lahko ubije. kdor hoče.
- Pri prehladih
vdvgmlft* ml la praa, k*kor tudi ste»sla t O Dr. lOcfct«r-|*v«ai
PAIN-EXPELLER
Učinkuj» Ukoj olajiljlTO la prijetno.
ledin« pravi t vsrstreno rnam k o sidra.
m » lekarnah la narnrnoit od
p. ad. HtctrreK a co.
74-«O Washington «liwt, New Vor k. N. V.
Dr. W. C. Ohleedtrf. M. D.
Zdravnik u notranje bolezni in ranocelnik.
Zdravniška preiskava brezplačna — pla j hali le zdravila. 1924 Blue Island
Ave., Chicago. V redu je od 1 do 3 po-(Mil.; o«I 7 do .9 zvečer.# Izven ('hirala i iiveči bolniki naj piiiejo nlovfiiMko.
Za ogromno večino ljudstva je prilika za delo najvažnejše vprašanje. Zakaj delo je zanje edini vir dohodkov, ki jih i>otrebujejo za vzdržava-ne življenja. Ce kapitalizem ne more odpraviti brezposelnosti, je sovražnik družbe, torej protiso-citilen, desorganizatoričen, anarhičen element.
Kapitalistična država je izkoriščevalka. To je davno znano. Ce zahteva socializem, da naj se podržavijo i>odjetja, zahteva poleg tega tudi socialistično upravo. Kajti le ona more varovati delavce in uslužbence izkoriščanja.
» • »i
"Ce regulirate otroško delo, regulirate zločin. Prav bi bilo za nas, da odpravimo otroško delo, nc da ga reguliramo. Prišel bo čas, ko ne bo smel biti nihče izpod lf» let zaposlen v tovarni,'jami ali kamnolomu ".--'Meyer London v kongresu.
Za delavstvo in za človeštvo sploh ni le vprašanje, če se sploh kdaj osvobodi ali ne, ampak tudi kdaj se osvdbodi. Ako bi se posrečilo kapitalizmu, da bi sedaj razdejal njegovo mednarodno zvezo, bi bil to le začasen uspeh ; ali zadržal bi e-mancipacijo delavskega razreda vendar za ta čas. Proletariatu je pa tudi čas dragocen. Zato mora spoznati limanfre, ki jih nastavlja kapitalizem, in paziti, da ive sede nanje.
Od Boga ni mogoče izprositi ne moke ne mesa, ne obleke ne strehe. Kapitalisti so mogočnejši od nebeškega očeta .— V peljali so še drugo razliko. Boga — so nas učili — je treba le moliti. Ka-pitalistom je treba vse plačati.
Nov naročnik na Proletarca postane nov bojevnik za osvoboditev delavstva.
Ako čitaš Proletarca, pa ipo-znal, da je dober list in te zanima, tedaj ga pokaži še tovarišu in mu ga priporoči, da bo tudi on to iive-del, kar isveš ti in se raučil, česar m učiš ti. To bo duševni dobiček sate in sanj.
Central Hotel
Conemaugh, Pa.
Fred. Mosebarger,
LASTNIK.
CARL STROVER
Attorney at Low*
Zastopa na vssh »odittib.
Specialist za tožbe v odškodninskih zadevah. St. sobe 1009.
133 W; Washington Street.
CHICAGO. ILLINOIS. Telefon: Main 3989.
Ali veste za letovišče Martin Potokarjat Sc.eda. To jc "VIL-LAGE INR" s prostornim vrtom za izlete.
Vodnjak z studenčno vodo na Martinovi farmi jc poznan po vsej okolici.
Ogdcn Ave., blizo cestne železniške postaje, Lyonsf 111. Telefonska številka 224 M.
LOUIS RABSEL.
SHAJALIŠČE SLOVENCEV.
M 460 6MIB AVE., IHOSHâ, «IS.
Telefon 1199.
OfO
Prirepen po načinu, ki ga le rabil star moder menih
SOROL
se je izkazal čudovito uspešnem aa krč« želodcu ¡a trebuhu, bola nvrnt, naduho, glavobol, izgubo teka, preklad v glavi, itd. itd.
Priredi as leta kompanljt, lin dr Is slavni "Pnin Ki-peller" staro vredno sred-•tvo sa vdranenje. Pameten človek ima ens ■tek I«*ru<-u vedno pri roksh 8Se In 66e v vseh lekarnah, I i i»n pri F. AD. RICHTER CO. 74-80 WanhinirU»n Street. nkw YORK
MODERNA KNJIGOVEZNICA
Okusno, hitro in trpežno dela za privatnike in društva. Sprejemamo naročila tudi izven mestu. ' ^
Imamo moderne stroje. Nizke cen« in poštena postrežba.
BRATJE HOLAN, 1638 Blue Island Ave., (Adv.)	Chicago, IU.
8LOVENOI
pristopajte k
SLOVENSKI NARODNI POD. PORNI JEDNOTI.
Naročite si devnik' "Prosve-ta". List stane za celo leto pol leta pa $1.50.
Vstanavljajte nova društva. Deset članov (ic) je treba za novo društvo. Naslov za list in za tajništvo je: 2657 So. Lawndale Ave. Chicago, m.
ZANIMIV ČLANEK O NADZOROVA NJU BANKE Z V ANE "CLEARING HOUSE ". Kaj to pomeni za ljudstvo. Če Je banka pod nadzorstvom Clearing Housa".
Vse banke, ki imajo zvezo s Chicago Clearing Hou.se, so podvržene strogemu i nadzorovanju od uradnikov tega zavodu. Pregledovanje računov in imetja1 ne mora vrftiti najmanj enkrat na leto. Izvedenci natančno preiščejo stanje vnuku banke. V«» gotovino prefitejejo, pregledajo vse note, vuričine, vknjižbe in drugo vrednostne listine, «e prepričajo o fondih, ki so nuložeui v drugiti bankah in pregledajo knjige in račune. <"'e najdejo izvedenci kuke slabe ali dvomljive vrednostne listine, se te no štejejo več kot imovina banke. Ako se je skrčila vrednost bančnega premoženju, mora banka kazati pravilno vrednost v svojih knjigah. C'e banka drzno špekulira in se ji pride na sled, mora to takoj opustiti. Vse, kar je slabo, ri-gkiruno, nc mora takoj odstraniti in nadomestiti z boljfiim. Če vsega tega bnnka hitro ne popravi in stori, izgubi vso nadaljnje ugodnosti in pravice, ki jih vživajo banke, katere so združene v Clearing House.
Kedar se odvzamejo kaki banki te ugodnosti ali če ni sprejeta v Cleraing House ima slednja za to dober vzrok. Na drugi struni pa je o banki, ki je članica te zveze, že to dovolj jasen dokaz, da ima dobro imovino, da je njen kredit dober in da vodi svoj denarni promet po predpisih, varno in sigurno.
Načrt za nadzorovanje bank potom Clearing Housa je bil izdelan v Chicagu pred desetimi leti, od katerega časa naprej ni bankrotirala niti ena banka, ki je bila v zvezi s tem Clearing Housom. Ako je šlo na ali drugi banki slabo vslcd panike ali vojske, so ji takoj priskočile na pomoč druge Clearing House bnnke in ji pomagalo, dokler so niso povrnile zopet normalne rnzmere. Ta Clearing House nadzorovalni načrt se je pokazal tnko vspešon, da so povsod, kjer koli se nahaja kak Clearing Tlouse, sprejeli ta načrt.
American State Banks je v zvozi s tem Clearing Housom, je pod njegovim nadzorstvom in ima vse privilegije te banke, kateri poda vsako leto pet popolnih računov.
American Htate Bnnka pa jo tudi pod državnim nadzorstvom in odda vsako leto pet detajliranih računov o stanju Bnnking Departmenta državo Illinois.
Napravite NAftO banko za VAAo banko in Vaš denar bo varen in ga lahko dvignete, kedar ga želite.
Vprašujte zn seznam naših First Oold hipotek. Kakor tudi seznam $100.00 in $500.00 zlatih hipotečnih bondov.
Naivečia slovanska tiskarna v Ameriki je
= Narodna Tiskarna=
214C-5S Bine Island Avenuc, Chicago, lis.
Mi tiskamo v Slovenskem, Hrvaškem, Slovaškem, Češkem Poljskem, kakor tudi v Angleškem in Nemškem jeziku. Naša posebnost so tiskovine za društvo in trgovce.
"PROLETAREC" se tiska v naši tiskarni
se..................................................
► T^"ADAR potrebujete društvene po-trebičine kot zastave, kape, re-I galife, uniforme, pečate in vse drugo obrnite se na svojega rojaka
F. KERŽE CO., ; 2711 South Mlllard A vernic.
CHICAGO, ILL.
; Cenike prejmete zastonj. -:- Vse delo garantiramo. ♦eee»»e»»eeeee»oeeoeeee»eeeeeeeoeeoeeee»eeee»»eieeee>
Edini slovenski pogrebnik
AIARTIN BARETINČIČ 324 BROAD STREET Tli. 1475 JOHNSTOWN, PA.
predsednik.
ameriške Državne banke
Bluo Wand Ave., vogal I<oomis in 18. eeste.
V	teti dnevih
velike draginje
bi se moral vsakdo varovati pred boleznijo, ki pomeni velike izdatke za hišo. Popolna resnica je v pregovoru. 44Forewarned is Forearmed". Slaba prebava glavobol, zguba okusa, splošna slabost, vsi taki znaki vas opozorujejo, da išeetc zanesljivega zdravila — malo pozornosti vašim crevam, bo vam pomoglo preprečiti sitne neprilike.
Trlner)ovo Ameriško Zdravilno Grenko Vino
je tisto zdravilo, katerega potrebujete v takih slučajih. Isto • izčisti čreva, odstrani zbrano neporabno tvarino, v kateri se rode in m no že razni bacili, pomaga prebavi, povrne okus in ojači kri in želodec, ki so potem vstanu braniti se pred večino napadajočih bacilov. aZ pori označene slučaje, nadalje za ner-voznost, želodčne neprilike pri ženskah ob času življcnftke pre-membe, kakor tudi pri premogarjih v premogarskih okrajih, itd., je priznano to zdravilo za najboljše izmed vseh enakih pripravkov. To vino je pripravljeno iz grenkih ^eliše, koreninic in lubja, ki imajo znane zdravilne moči in iz čistega, naravnega, močnega rdečega vina. Isto je dobro tudi za najbolj občutljiv želodce; Cena $1.00. V lekarnah.
Trlner|ev Liniment
vain prinese v hišo pravo družinsko zdravilo. Jc nepreskoljiv za revmatizem in ncvralgijo, jc izvrsten pri ponesrečenju, r.a zvijenjc, otekline, okorel vrat, itd. Je jako poživljajoč za utrujene mišice po težkem delu ali dolgi hoji. <1ena 425 in 50e
V	lekarnah, po pošti 35 in 6<)c.
Trlner|ev Cough Sedative .
jc najbolj zanesljivo zdravilo zoper prehlade in kašelj, hripa-vost, vnetje sapnika, naduho, itd. Ocna ista kakor za liniment.
Trinerjeva zdravila so dobila najvišje mogoče nagrade na mnogih mednarodnih razstavah. Zadnje nagrade: Zalta Ko-lajna—8an Francisco, 1915, Grand Prix—Panama, 1016.
JOS. TRINER
kemik lrdelovalec,
13331339 So. Ashland Ave.	Chicago. III.