ljudska in študijska knjižni
■622450' P T TT ,t'
IN ALUMINIJA „BORIS ItÄOÄili
GLASILO DELOVNEGA KOLEKTI
Štev. 10
OKTOBER 1071
^TNIK IX
n A*
A k c i i s k i
v zvezi 3 poslovno politiko
program
in stabilizacifo v letu 1371
1.
S tem programom opredeljuje delavski svet ključne sprotne naloge, katere moramo realizirati v bližnji prihodnosti. Program vsebuje pomembnejše aktualne naloge za čas do konca leta 1971. Po preteku leta bomo naloge in cilje tega stabilizacijskega programa vključili v poseben del gospodarskega načrta podjetja. Tako bomo trajno zagotovili uresničevanje nalog, ki so predmet tega programa.
2.
Kot izhodiščni dokument za opredelitev programa naše aktivnosti v nadaljnjem obdobju so: zvezna resolucija o temeljih družbeno-ekonomske politike v letu 1971 s stabilizacijskim programom, izhodišče ekonomska politike, nove usmeritve v družbeno-ekonom-skem sistemu, katere nakazujejo ustavni amandmaji, stališča in sklepi 17. seje predsedstva in 20. seje CK ZKS. Nadalje so kot izhodišča vključeni še dopolnjeni program akcijskega programa IS SRS, akcijski program ,GZ SRS in akcijski program občine Ptuj.
3.
Sprotna gospodarska gibanja nas opozarjajo na resnost in nujnost hitrejšega ukrepanja pri izvajanju smotrov reforme
in stabilizacije. Da bi okrepili uveljavljanje zadanih ciljev, bo DS podpiral, izvajal, vzpodbujal in kontroliral izvajanje tega programa, predvsem na področju proizvodnje, pri čemer bo poudarek zlasti na stroških proizvodnje (normativi, kvaliteta nabavljenih surovin, izraba delovnega časa,
intenzivnost izkoriščanja kapacitet ipd.), nadalje na področju delitve osebnih dohodkov in porabe sredstev za skupne potrebe, investicijske potrošnje in pri krepitvi konkurenčne sposobnosti — pri izvozu in doma, z doslednim spoštovanjem in uveljavljanjem veljavnih predpisov. Da bi podjetje lahko zagotovilo tako delovanje,
bo DS posvetil posebno pozornost kadrovskemu vprašanju v smislu povečanja tistega strokovnega kadra, ki je nujno potreben za boljše poslovanje.
Vsekakor je nerealno pričakovati, da bo kolektiv s sprejemom stabilizacijskega programa, pa tudi z njegovo izvršitvijo lahko rešil vse pereče
probleme gospodarjenja v podjetju, če se v splošno stabilizacijo ne bodo bistveno vključili tudi ostali zunanji in pristojni dejavniki, n. pr. z a-daptacijo sistema in sprotne gospodarske politike, s čemer bi lahko mnogo pripomogli k zagotovitvi takih pogojev, ki bi omogočali trajnejše stabilno gospodarjenje.
V okviru svojih uresničljivih možnosti sprejema kolektiv naslednji delovni program, da bi uresničil težnje in smotre, ki bodo > direktno ali indirektno vplivali na boljše gospodarjenje in večjo vključitev v akcijo stabilizacije vsega jugoslovanskega gospodarstva.
Sodimo, da bomo prispevali k splošni stabilizaciji gospodarstva z realizacijo tehle ključnih sprotnih nalog:
A. Splošne naloge
1.
Študija o dolgoročnem razvoju panoge in mestu podjetja v tem razvoju — še ni dokončno določena. Zaradi izredno
hitrega razvoja tehnike in tehnologije ter sprememb na tržišču je v letu 1971 nujno potrebno pospešiti vsa dela s tega področja. Prav tako je v zvezi s perspektivno usmeritvijo potrebno zagotoviti mesto in vlogo, podjetja v srednjeročnem in dolgoročnem predvidevanju regije, republike in zveze, kot tudi pomen in obseg na področju mednarodne delitve dela in trga. Pri tem je zlasti pomembno določiti vlogo podjetja glede na to, da mora v okviru regije prevzeti in ustvariti smotre in naloge regionalnega nosilca — pospeševalca gospodarskega razvoja. To predvsem pomeni: usmerjati se je treba v kooperacijske in integracijske procese z namenom, da bi dosegli tehnološko preusmeritev, finalizacijo in s tem večjo rentabilnost. Pri tem je potrebno aktivno sodelovanje s predlogi za realizacijo programov investicij z zainteresiranimi podjetji, bankami in združenji doma in v inozemstvu. Še Posebej pa je s tem v zvezi potrebno proučevati finančne in kadrovske rpožnosti za razvoj konkretnih proizvodnih zmogljivosti.
2.
V okviru že započete akcije na področju nove organizacije dela in delitve, pri uvajanju
(Nadaljevanje na 3. strani)
Program ukrepov v proizvodnji-za doseganje dobrih proizvodnih rezultatov
Zaradi doseganja občutno slabših rezultatov, kot so bili predvideni z letnim programom, tako po količini kot tudi po porabi surovin, je nujno potrebno izvesti še nekatere ukrepe.
(VEC O TEM NA 4. STRANI)
■ ^GVGVGVGVG^GVGV-kGtiGirGitOi* ☆©☆©☆©☆(
H
©
1
©
I
©
1 0 1 0
0
m
G
I
©
*
©
©
■&
G
0
-!*
©
«
©
G
-it
Športniki TGÄ -sindikat organizira!
KOMISIJA ZA ŠPORT IN REKREACIJO PRI OSNOVNI ORGANIZACIJI SINDIKATA TGA BO ORGANIZIRALA V POČASTITEV TOVARNIŠKEGA PRAZNIKA — 21. NOVEMBRA — TEKMOVANJE POSAMEZNIKOV V:
ŠAHU, KEGLJANJU, NAMIZNEM TENISU, SPRETNOSTNIH VOŽNJAH Z AVTOMOBILI IN STRELJANJU.
I. MESTA BODO NAGRAJENA S SPOMINSKIMI DARILI.
PRIJAVE ZA TEKMOVANJE SPREJEMAJO ŠPORTNI REFERENTI V POSAMEZNIH DELOVNIH ENOTAH.
TEKMOVANJE
1971.
BO PREDVIDOMA 20. NOVEMBRA
ČLANI KOLEKTIVA — SODELUJTEV ČIMVEČ-JEM ŠTEVILU!
11
O
Ü
0 Bi ©
1 © st- I
0
If
c>:-
.st-
ili
-5*
0
?
©
1 © St-' ©
$
©
st-
©
O
§1
O
st-
VQVGVQVOVQ VQVQV VQVQVQVQV jVGVGVGV
Kanalska skupina
Z ZASEDANJA DELAVSKEGA SVETA:
Akcijski program, delovnih mest program
■ ■ ■
13. zasedanje delavskega svete je bilo sklicano 5. oktobra 1971. Imelo je obširni dnevni red, prisotni na 'zasedanju pa so tudi obširno razpravljali o posameznih točkah, zato niso prišle na vrsto vse točke dnevnega reda.
Predsednik delavskega sveta Ivan Beras je pred začetkom zasedanja pozdravil novega generalnega direktorja podjetja t— Milana Krajnika,diplomiranega ekonomista, j Generalni direktor se je delavskemu svetu zahvalil za zaupanje, izkazanem z izvol-itv-i-jK! Nadalje je v svojem uvodnem:'govoru podal koncept poslovne politike in ukrepov, ki bi jih bilo potrebno uresničiti, dšPjs^Aše podjetje tudi v bo-doče p^lovalo čimbolj ekono-rwfcio?“
Člani delavskega sveta so z aplavftd^£“potrdiii, da se stri-
žp . novi ..sistem vrednotenja delovnih' -mest.. • Delavski .svet > jie nato sklenil, da bomo v no- ■ vem pravilniku, o delitvi oseb-: nih dohodkov .uveljavili ž'a ši- ■. štemati-čho vrednotenj é delovnih mest sistem katègorizaoije. Za uvedbo tega 'sistema je določil naslednja izhodišča:
—■ najnižjia osnovna kalkula-tnrvrua postavka osebnega, dohodka je 1.000 dih
—	najvišja osnovna -ka-lkula-tivna postavka .oseb. dohodka je 6.000 din
—	progresija, ki pomeni razliko v vrednosti med posa-.'
. meznimi razredi, je 6 °/o
Varilec
njiajo,^T:kopc^ptf>m' poslove politike^	- j ?nh°eFiS,_
rjdintidye^or jobra^o^iL,na.,Ì!e!j s^ji -delavskega ..aveta,,- ?->osiIšo^
—	Akcijskiprogram v zvezi s? poslovno politiko in stabili- ■
“ ’ zacijo v iétu 1971 „5Sae.:delo^aie oxganizai£ij]el,mO:?s rajo p.o odloku Skupščipe.phgi-1 nk igtoj rspsgiep0a^ciJ^ft^prqr.! grame' v' Zveži ‘š poslovno,,po-r Ittiiko in stabilizacijo v letu' 1971. Tak akcijski program našega podjetja stai obravnavala: ha. skupni seji' Odbor> za-prhäzvodno s-politiko. -in födbör"s za .finančno poslovanje pn de-lj»? dähddikai DèiiavMì .žvbt, je akcijski program v zvezi s poslovno politiko in stabilizacijo v 'letu, 1971 sprejel v pl liki ih zasnovi, kot sta mil predlagala odbora.
—	Program ukrepov v proi vodnji— za doseganje do rih proizvodnih rezultati
Odbor za finančno po-slOv nje je razpravljal o fihančn rezultatih našega podjetja. 1 gotovi-i je, da so ti dz mese vf* mesec slabši in da .na' vplivajo tudi slabi proizvod rezultati.. Odboru .zg proizve njo ih poslovno poU.tihp',.jé z to predlagal,.da bi obaf-pdbo na 'skupnt seji oferavpavia proizvodno in finančno pro. lömatiko. — Odbor za, razv jift pripravil program ukrep v|. proizvodnji zä dosegah dobrih proizvodnih cézu'.faU ■ Tä program sta odbora obra navala na seji 1. oktobra. !9' ga, spre j èia • ih posredova delavskemu;-syetu: v:! vedno —^:|DèlavèÌtìse jeiifetoj s sklepom odborov'
—• Novi «istem delitve ošebr j dohodkov	Itjlftf
D? La vi!: trnu svetil je pre stavnik Zavoda za organrz cijo delia iz Ljubljane obrazi
—	razpon med najnižjo iri naj-višjo postavko je 1:6
—	razpon posameznih skupin delovnih mest, katera oka-
■ takterizira vrsta dela, je razviden iz tabele »Razponi. vrednotenja po posiai-meznih skupinah delovnih mest«.
Ta tabella je bila objavljena v zadnji številki »Aluminija« in jo je delavski svet 'sprejel, v nespremenjeni' obliki.
—; Spremembe organizacijskih shem in pravilnikov o de-p; litvi ; dohodkov Odbor za organizacijo dela ^■ih .sistemizacijo je pripravil
predlog za novo organizacijsko shemo' — 1 za elektronsko-ra-čunski center. Ta shema je bila ( tudi ovrednotena in objavljena. K' shemi in-ocenitvi ni bilo nobene pripombe. — Delavski svet pa ni sprejel predloga za novo sistemizacijo delovnih mest in njihovo ocenitev — 'za elektronsko-računski center, ampak je pooblastil generalnega direktorja, da- z odredbo začasno zadolži posamezne delavce za opravljanje, dela v. elektronsko-računskem centru.:Po potrebi lahko sprej-,-memo tudi nove delavce, če jih ni na voljo v podjetju.
V novem statutu je določeno, da- je rok za razpis s tem statutom na. novo uvedenih vodilnih delovnih mest — tri mesece pred 'potekom šestmesečnega roka, ko mona biti ' vzpostavljena nova organizacija podjetja. |8|§ Da bi lahko bila izvedena tà določila statuta, je delavski svet sprejel začasen akt o sistemizaciji vodilnih delovnih mest in njihovi ocenitvi. — Vodilna delovna mesta je potrebno razpisati, kar je vezano na predpisa-' ni postopek in roke, ki so določeni . s splošnimi . akti pbd-jetja. Razpis bo časovno končan predvidoma koncem novembra 1971, vodilni delavci pa bodo na razpisana delovna mesta lahko sprejeti šele v začetku decembra 1971, kan pa sovpada z .roki za sestavo.no-v6 sistemizacije, delovnih mest za vso podjetje. Pri izdelavi nove organizacijske sheme pa morajo maj.aktdvneje sodelovati prav vodilni delavci, saj so ti nosilci odgovornosti za dobro poslovanje podjetja, kar .pa je -odvisno, predvsem od organizacije podjetja. Zaradi teh dejstev morajo biti, vodilni -delavci -imenovani za delovna mesta pred sprejemom nove organizacijske sheme.
Sistemizacijj|a vodilnih delovnih mest in njihova ocenitev je' naslednja:
:— Generalni direktor, ki mora -imeti visokošolsko izobrazbo tehnične, ekonomske ali pravne smeri in 10 let ustrezne prakse — ocenitev
2.000	točk. -
Hladilni stolp
Pomočnik generalnega direktorja za tehnične službe, -ki mora imeti visoko -strokovno izobrazbo metalurške, kemijske, -strojne -ali elektrotehniške. fakultete in ,5 let prakse, ocenitev 1.600 točk.
Pomočnik generalnega direktorja za -skupne -službe, ki mora- imeti visoko strokovno izobrazbo metalurške, kemijske, strojne, elektrotehniške, ekonomske ali pravne fakultete in 5 let prakse — ocenitev 1.600 -točk.
Vodja sektorja- za- razvoj- in investicije, ki mora i-m-eti visoko -Strokovno izobrazbo metalurške, kemijske, strojne ali elektrotehniške fakultete in 5 let prakse — ocenitev 1.450 točk. .
Vodja- sektorja- za proizvodnjo, ki mora imeti visoko
Penjenje
strokovno -izobrazbo -metalurške, kemijske, -s-tr oijne, elektrotehniške, ’ ekonomske al-i pravne fakultete , in 5 let prakse — ocenitev 1.450 točk.
—	V-odja komercialnega- -sektorja — komeroiàtni direktor, ki mora imeti visoko strokovno izobrazbo; ekonomske fakultete ali najmanj srednjo strokovno izobrazbo ekonomske smeri. Potrebna praksa za visoko Strokovno izobrazbo je 5 let, višjo strokovno 7 let, srednje strokovno izobrazbo pa .10 let.1 Ocenitev 1.470 točk.
—	Vodje finančnega sektorja-, ki mora imeti visoko šolsko izobrazbo ekonomske fakultete ali najmanj višjo šolsko : izobrazbo ekonomske -smeri. Potrebna praksa- za visoko šolsko izobrazbo je 5 let, višjo šolsko pa 7 let., Ocenitev 1.350 točk. ,
—	Vodja kadravsko-socialne-iga ,sektorja, ki m-o-ra- imeti visoko 'strokovno izobrazbo -sociološke, psihološke ' -ali
, kadrovske fakultete ali najmanj višjo šolo sociološke 'smeri. Potrebna praksa za- visoko šolsko izobrazbo je 5 let, za višjo, šolsko pa 7 let. Ocenitev 1.350 točk.
—	Vodja sektorja za organizacijo i-n načrtovanje, ki' mora imeti visoko s-tfokovno
, izobrazbo ekonomske .smeri in 5 let prakse — ocenitev 1.350 točk.
—	Vodja sektorja samostojnih služb, ki mora imeti- visoko izobrazbo pravne smeiri in 5 .let prakse *'h-; ocenitev 1.350 točk.
Pri -vseh vodilnih delovnih mestih, razen po točko 8 in .10, je zahtevano znanje najmanj enega svetovnega, jezika-.
Ocenitev vodilnih.. delovnih mest ustreza -sistemu, po katerem so ocenjena d-elovnia mesta direktorja in v-odij delovnih -enot v sedanjih 'pravilnikih o delitvi osebnih dohodkov.
(Nadaljevanje na 5. strani)
(Nadaljevanje s 1. strani)
novih metod poslovanja, zbiranja informacij in obdelave, bo podjetje stopilo na pot približevanja sodobni organizaciji, vodenju in upravljanju podjetja. Ker je organizacija dosedanjega poslovanja bila u-smerjena pretežno na krajši rok, je poleg sprotne poslovne politike potrebno skladno z dolgoročno investicijsko politi-
s podjetji doma in v inozemstvu; pa tudi financiranje take dejavnosti, zlasti s področja znanstveno-raziskovalnega dela.
4.
Podjetje bo pospešeno delovalo pri sestavljanju ekonomskih in pravnih kriterijev — splošnih in samoupravnih aktov — za čimprejšnje uveljav-
sti, ki je hkrati tudi merilo produktivnosti. Čim dalj posluje tehnična enota nemoteno in čim bolj so. angažirani stroji in ljudje, tem večji je materialni učinek. Logična posledica takega delovanja je tudi sorazmerno povečani ekonomski učinek, vendar je ta odvisen še od drugih dejavnikov, na katere pa neposredni proizvajalec ne more vedno vplivati.
Kabli
ko v okviru predvidene ekspanzije zagotoviti tudi dolgoročnejšo poslovno politiko, predvsem glede na surovinsko bazo, izvoz in plasman na domačem tržišču, zlasti s potencialnimi kupci.
3.
Za boljšo izvedbo si bo podjetje prizadevalo doseči boljšo koordinacijo dela z raznimi strokovnimi institucijami in integracijskimi organizmi ali:
ljanje sprejetih ustavnih a-mandmajev.
5.
Podjetje bo ponovno pripravilo vse potrebno za štipendiranje večjega števila lastnih štipendistov.
B. Specifične naloge
1.
Eden od kazalcev uspešnosti v gospodarstvu je stopnja izkoriščanja tehnične zmogljivo-
a)	zaradi boljšega izkoriščanja strojev in naprav v našem podjetju bo potrebno hitreje odpravljati pomanjkljivosti in napake, ki povzročajo zastoje in podražujejo proizvodnjo (zaradi vpliva fiksnih stroškov),
b)	pogosto nabavljamo nove aparate in stroje (vsak želi imeti vse v svoji delavnici), čeprav bi lahko stare — dosedanje — bolje izkoriščali; s tem v zvezi bo potrebno razmisliti o boljši koordinaciji, kombinaciji in kompletarnosti dela strojev ter uvesti strožjo kontrolo nad vsemi vrstami investicijske potrošnje;
c)	razmisliti je potrebno o uvedbi izmenskega dela v obratih, ki delajo le v eni izmeni, da bi tako dosegli boljše izkoriščanje strojev in naprav, večji efekt vloženega dela in tako zmanjšali angažiranje drugih zunanjih sodelavcev;
d)	takoj je potrebno izvršiti revizijo preventivnega vzdrževanja, skrajšati čas posameznih del pri vzdrževanju strojev in naprav ter nemudoma preiti na bolj organizirano in koordinirano delitev. Uvesti, kjer je to le mogoče, normirano oziroma delo na osnovi standardov;
e)	danes, v fazi pripravljanja nove organizacije dela, je treba še posebej posvetiti pozornost racionalni delitvi dela v smeri boljšega izkoriščanja kapacitet.
2.
V neposredni zvezi z boljšim izkoriščanjem strojev in naprav je tudi izkoriščanje o-ziroma poraba surovin in ostalega reprodukcijskega materiala. Zniževanje normativov porabe in splošna skrb za racionalno trošenje v proizvodnji, kot tudi na področju režije, vpliva na zmanjšanje stroškov. To pa je direktno povezano z rentabilnostjo noslo-vanja in akuhiulativnosti kot splošnega pogoja reprodukcije in novih investicij, a) nemudoma je potrebno ugotoviti vzroke, zaradi kate-
Iz omehčevalnice vode
rih prekoračujemo v proizvodnji normative, predvidene v naši dejavnosti. Zaradi tega moramo takoj pričeti odpravljati napake. Pri tem se zlasti kaže potreba ' po reviziji dosedanjega načina dela v proizvodnih obratih Glinica in Aluminij — z izdajo modificiranih navodil za izvajanje tehnoloških postopkov;
b)	takoj je potrebno preveriti določene normative;
c)	zaostriti je potrebno kontrolo dela in izkoriščanje delovnega časa, predvsem s študijem dela in uvedbo modernih metod kontrole. V tem smislu je nemudoma potrebno uvesti ustrezne službe oziroma oddelke. Intenzivno moramo šolati kadre za hitrejšo uvedbo kontrole in obračunov v e-lektronskem centru, ki skrajšuje pot informacij in daje velike možnosti za hitre aplikacije odgovornega odločanja.
zmanjšan. Drug pomemben moment je priliv oziroma plačilo. Z inozemstvom smo vse dosedaj dosegali ugodnejše plačilne pogoje kot doma, ne glede na to, da lahko na osnovi izvozne dokumentacije izkoristimo reeskontne kredite pri banki.
4.
Problematika nelikvidnosti je eden od najtežjih problemov, s katerim se srečuje gospodarstvo. Vzroki, kj so pripeljali do kritičnega položaja, so znani, še vedno pa vse premalo storimo,, da bi položaj bistveno spremenili.
Na tem področju bo potrebno hitreje izterjavati dolžnike, kar bi nam omogočilo hitrejše plačevanje dobaviteljem — upnikom: s tem pa seveda tudi hitrejše obračanje kapitala. To pa pomeni manjše angažiranje potrebnih sredstev in nižje stroške.
5.
Samoupravni dogovor naj bo realiziran čimhitreje. Osebna
Jemanje vzorca
d)	okrepiti moramo kontrolo nad trošenjem ostalega ne-normiranega materiala in režijskimi stroški. Zaradi tega je potrebna strožja kontrola nabave in izdatkov.
e)	potrebno je ponovno še prikazati kolektivu potrebe po varčevanju in z aktivnim delovanjem družbeno-poli-tičnih in strokovnih organizacij v podjetju aktivirati vse subjektivne sile za u-resničenje teh smotrov.
3.
Pospeševanje gospodarskih odnosov s tujino je eden od imperativov pospešene rasti narodnega gospodarstva. Zaradi tega mora podjetje še dosledneje, kot dosedaj poskušati prodati nakopičene zaloge gotovih izdelkov v tujino. Naša dosedanja praksa nam kaže, da je prodaja v inozemstvo za podjetje koristna zaradi več razlogov, med najvažnejše pa štejemo pridobivanje retencijske kvote, ki je osnova za financiranje novih investicij, nabavljenih v inozemstvu; zanesljivo bo pa odigrala važno vlogo v konstrukciji financiranja bodočih investicij.
Pridobivanje retencijske kvote v tem letu je za nas toliko pomembnejše, ker uživamo visok odstotek participacije, ki bo glede na rezultate letošnjega leta, v prihodnje
potrošnja iji naslova sklada skupile porabe mora preiti v normalne okvire. V ta namen mora delavski svet okrepiti kontrolo v zvezi z zahtevki iz navedenega vira.
C,. Sklep
Ti sklepi, priporočila in u-krepi morajo biti realizirani, za kar so odgovorni predvsem delavci na vodilnih in vodstvenih delovnih mestih v podjetju, kot tudi vsi ostali — v celoti in vsak posamezniki na svojem delovnem mestu. Konkretno pa so za točko 1 in 2 odgovorni pomočnik direktorja za tehnične službe, vodja proizvodnje in vodje delovnih e-not; za točko 3 vodja komercialnega sektorja in vodja'nabave in prodaje; za točko 4 vodja GRS in komerciale, za točko 5 pa pomočnik direktorja za skupne službe. V zvezi z izpolnjevanjem nalog je zahtevano od svetov DE, odborov in komisij, da razumno ravnajo pri sprejemanju odloči^ tev.
DS bo. vodil kontrolo nad izvršitvijo teh sklepov na ta način, da bo na vsakem zasedanju obravnaval poročila odgovornih. Prvo tako poročilo mora biti podano do 15. novembra 1971.
V Kidričevem, 30. sept. 1971.
Predsednik DS Ivan Beras
Proizvodni rezultati prvih 8 mesecev leta 1971 nam kažejo naslednjo sliko: PROIZVODNI KAZALCI GLINICE:
Mes.	Proizvodnja AI2O3 izluženi Letni Doseženo , . . , progr. . Indeks t 1			Poraba Boksit Progr. t/t	surovin za Dosež. t/t	11 glinice Para dosež. t/t	Toplot, en. za kale. ai2o3 dosež. G cal/t
Januar	11.350	11.512	101,43	2,250	2,196	5,233	1,226
Februar	10.350	10.334	99,85	2,267	2,423	5,100	1,332
Marec	10.900	10.244	93,98	2,202	2,519	5,949	1,292
April	10.800	9.159	84,81	2,212	2,637	4,204	1,282
Maj	10.300	11.510	111,75	2,246	2,325	4,722	1,319
Junij	9.500	10.450	110,00	2,222	2,318	4,599	1,302
Julij	11.200	9.101	81,26	2,173	2,094	4,655	1,296
Avgust	S.900	9.755	109,61	2,181	1,992	5,409	1,341
I. - VIII.	83.300	82.065	98,52	2,221	2,312	4,996	1,300
KOTLARNA:							
Me
Froizv. pare (-last. poraba)
Poraba
premog.
mešanice
Kalorična
vrednost
mešanice
kcal/kg
Normalna
poraba
potrebno, da zmanjšamo število zastojev ih da so ti čiim-kr.ajši.
Zrnarnjšamj-e moriamo doseči:
1.	Z boljšim ' posluževanjem naprav, za kar imorajo skrbeti gospodarji objektov.
2.	Z organiziranim vzdrževanjem, ki deluje v dveh .smereh.
a)	Preventivno vzdrževanje, katerega strokovno pripravi in programira priprava dela pri vzdrževanju. Tež; nja po tem, da bo čimveč del prešlo od vzdrževanja zaradi okvar na preventivno vzdrževanje.
b)	Za nepredvideno nastale večje okvare bo priprava dela zbrala vse osnove (ri. pr. potrebne načrte, material, orodje, način izvedbe dela, delovno silo...) za hitro in strokovno 'popravilo.
Naloge proizvodnih obratov
porabo tako, da bo doseženo optimalno izkoriščeno e proizvedene pare in bo proizvodnja pare enakomerna.
Uvesti kontrolo pare po posameznih potrošnih mestih.
V vparilnici dnevno izračunati za vsak sistem količino vpar-jerie vode na tono porabljene pare.
Glinica mora po kvaliteti ustrezati zahtevam elektrolize-ne sme biti grudičasta.
Kotlarna:
Zbrati in preveriti obstoječa' pogonsko-energetska navodila in jih po potrebi dopolniti.
Zaradi nizkih izplenov, ki so bili doseženi v letošnjem letu, moramo urediti predvsem naslednje:
Za 40-atmosferske kotle:
—; Laboratorij naj 1-krat tedensko določi kalorično vrednost mešanice.
—r Kontrola	enakomernosti
mletja premoga,' da bi do-
Iz korist ek
mešanice -	
preračun na	
3330 kcal/kg	
	
	
Januar	52.781	16.470	3.145	0,2947	72,5
Februar	46.676	13.880	3.262	0,2913	73,2
Marec	54.745	16.190	3.172	0,2817	75,4
April	53.118	15.158,58	3.232	0,2770	76,2
Maj	47.767	14.351,74	3.179	0,2868	74,2
Junij	47.767	14.351,74	3.179	0,2868	74,2
Julij	37.321	11.512	3.217	0,2980	72,9
Avgust	47.971	15.155,84	3.082	0,2924	72,9
I. - vm.	376.053	114.026,16	3.189	0,2904	7,37
ALUMINIJ:					
Elektroliza A					
Mes.	Proizvodnja Al v t	Peči	Poraba glinice t/t	Poraba an. mase kg/t	Poraba el. energije kWh/t
Januar	1.674	0,828	1.909	543,7	17.771
Februar	1.551	0,839	1.906	565,6	17.529
Marec	1.705	0,834	1.899	581,8	17.754
April	1.671	0,850	1.898	541,2	17.243
Maj	1.659	0,816	1.906	557,1	18.132
Junij	1.617	0,824	1.907	560,0	18.016
Julij	1.602	0,800	1.908	604,5	18.613
Avgust	1.565	0,795	1.892	611,7	18.726
Alektroliza B-	■164 peči				
Januar	1.611	0,799	1.906	549,1	18.893
Februar	1.452	0,796	1.906	586,2	19.025
Marec 1.—16.	1.601	0,781	1.891	635,3	18.833
17.—31.		0,857			
April	1.543	' 0,839	1.904	569,2	18.266
Maj 1.—10.	1.570	0,827	1.906	572,9	18.996
11—31.		0,778			
Junij 1—10.	1.476	0,734	1.907	561,5	19.436
11.—30.		0,806			
Julij	1.522	0,801	1.907	630,8	19.040
Avgust	1.536	0,810	1.900	579,1	18.741
Elektroliza B	-12 peči				
Mesec	Proizvodnja Al peč/dan	Peči	Pcvpr. potr. an. blok na 1 t Al	usmerj.	Poraba el. energije kWh/t
Januar	473,66	0,829	592,0	0,882	15.677
Februar	467,51	0,794	623,7	0,890	16.236
Marec 1.—16.	435,52	0,859	576,9	0,893	15.477
17.—31.	502,60	0,892			
April	487,39	0,865	575,3	0,872	15.006
Maj	459,30	0,815	587,8	0,888	15.823
Junij	451,47	0,801	598,0	0,897	16.581
Julij	470,78	0,835		0,885	16.049
Avgust	488,12	0,866		0,879	15.614
SPLOŠNE	NALOGE:	in rezultatov	medfazne kon-	stalno in točno,	za kar so od-
Iz skladišča:
Glinica:
—	Zbrati in preveriti vsa obstoječa pogonsko - tehnološka navodila in jih po potrebi dopolniti.
—	Kontrolirati izvajanje obratnih navodil.
—	Upoštevati rezultate laboratorijskih analiz in merilnih instrumentov.
pl|| Ukrepati za odstranitev odstopanj od postavljenih vrednosti proizvodnih parametrov.
Ker so normativi pare akutni, je potrebno uveljaviti naslednje ukrepe:
Porabnik pare (Glinica) in proizvajalec (Kotlarna) morata sinhronizirati proizvodnjo in
segli finejše mletje in doseganje neizgorjenega v pepelu sr pod 15%.
—: Kurjenje kotlov je potrebno uravnati tako, da bo CO! v dimnih plinih med 13 in 14 %, ,CO pa manjši od 0,1%.
—	Urediti doziranje apnenega mleka v omehčevalnici vode.
Nizkotlačni kotli:
—	Urediti meritve količine porabljenega mazuta.
—- Kontrola sestave dimnih plinov.
—	Uvesti tedensko čiščenje - gorilcev.
(Nadaljevanje na 5. strani)
Za vsako zmanjšanje proizvodnje add povečanje porabe surovin na enoto proizvoda je treba ugotoviti vzroke odstopanj..
Vzroke je potrebno analizirati, proučiti, njihov morebitni vpliv na ostale faze proizvodnje. Na osnovi te analize
troie je treba uveljaviti ukrepe za odstranitev vzrokov.
Za pravilno oceno odstopanja od programiranih količin in normativov so podatki, katere dajejo merilni instrumenti, odločilnega pomena. Izpolnjen mora biti pogoj, da delujejo vsi| merilni instrumenti
govorni gospodarji objektov — s stalnim nadzorom.
Vse okvare morajo takoj prijaviti vzdrževanju in po potrebi popravilo tudi urgirati. V ' primeru, ko urgenca rie pomaga, je treba prijaviti okvaro vodji proizvodnega sektorja. ••
Za redno proizvodnjo je
Pletenje vrvi
Akcijski program, sistemizacija vodilnih delovnih mest, progra štipendiranja...

m,
Ufi*	Wì&r
(Nadaljevanje z 2. strani)
Osebnii dohodki priptadaijo ■■vodilnim delavcem od imenovanja na delovna mesta.
Tak sklep je bilo potrebno sprejeti zaradi." trenutne si-tua-"Cije, nerešenih problemov in hitrejšega uresničevanja ukrepov za odpravo neurejenih delovnih področij. Ce še bo pokazala potreba po sprejemu kakšne druge organizacije, bo ita uveljavljena ob dokončnem sprejemu organizacijske sheme za celotno podjetje.
'fr-. O '-
Delavski svet je . s, ■ svojim .sklepom vrnil' v ponovno obravnavo predlog, po katerem bi naj odprli nova delovna mesta v obratu , družbene .prehrane ■—■ odboru za organizacijo dela,, in sistemizacijo. Ta je celoten predmet odstopil vodji splošne službe in vodji finančnega: sektorja, da po-, data svoje mnenje k stališču delavskega. avetaj ■ jVodja finančnega sektorja je podal odboru predlog, ‘ da bi v obratu družbene prehrane odprli delovna mesta: računovodja, knjigovodja, administrator m ’čistilec. — Obrat družbene
prehrane mora imeti svoj obračun. Obračun v gostinstvu je posebna-tehnika; ta še posebej zahteva dobro poznavanje .davčnih predpisbv. Kadra, ki bi povsem obvladal to tehniko, nimamo v naši finančni službi.
Odbor za organizacijo dela in sistemizacijo še je s predlogom vodje fihahčnega sektorj.a 'strinjal, delavski/ svet pa s predlogom odbora, zato jc sklenil, da je v obratu družbene prehrane treba' odpreti naslednja' delovna mesta: računovodja, M mor a imeti srednjo strokovno izobrazbo /s' 5r letno prakso r7- skupna ocenitev 830 točk, — iknjigovodja, .ki . mòra imeti strednj o 'strokovno izobrazbo in 5 .let prak-se -S skupna, ocenitev 770 točk, —- administrator, (ki mora imeti 'admihistrafivno, šolb in- 3 leta prakse, —; skupna' ocenitev 565 točk, čistilec, nekvalificirani -delavec, skupna- ocenitev 335 točk.
Delavski sveS, je imenoval novega .generalnega direktorja podjetja Milana Krajnika,
dipl/' oec., ki je, nastopil delo s 1.- oktobrom 1971. Glede na to je delavski svet sklenil, da je razrešen funkcije vršilca dolžnosti generalnega direktorja -— Stane Tomejc, dipl.-ing. Nadalje je delavski svet sklenil, da sta kot . podpisnika za podpisovanje podjetja — podjetje bosta, podpisovala V odsotnosti generalnega direktorja imenovana ? enakimi pooblastili, 'kot jih ima generalni' direktor, Stane Tonejc, dipl. ing. in Franc Aner, dipl. ing.
— Štipendiranje
Na predlog odbora za kadre in izobraževanje je delavski
Novi parkirni prostor
svet sprejel naslednji program štipendiranja za leto 1971/72 — za poklice, katere bo .podjetje v perspektivi najbolj potrebovalo. Nia naslednjih šolah bomo štipendirali: ekonomska fakulteta 3, fakulteta za strojništvo 3, fakulteta za naravoslovje in tehnologijo, oddelek za metalurgijo 2, oddelek za kemijo 2, pravna- fakulteta 1, višja.pravna šola 1 in srednja tehniška šola —i .Imetaluršk-i odddlek 4.
Te štipendije bodo : takoj razpisane. Prednost pri dodelitvi štipendij. bodo - imeli prosilci iz višjih, letnikov, predvsem še otroci članov naše delovne
skupnosti in prosilci iz. bližnje okolice.
Po določilih 34. člena Pravilnika o izobraževanju in strokovnem izpopolnjevanju je delavski svet določil naslednje višine štipendij:
za štipendiste srednje tehnične šole I. letnik 350 din, II. tet-nik 400 dih, III. letnik 450 din in IV. letnik 500 din.
Štipendija zia šolanje na višji in visoki šola še sestoji ■ iz dveh delov: stalnega dela za vse letnike — 500 din, gibljivi. (stimulativni1) del : za vsak/opravljeni‘izpit bo štipendija .povečana za 10 din od naslednjega prvega v mesecu. Vsota štipendije^, ' katero sii pridobi štipendist z opravljenimi izpiti, mu ostane tudi v času absolventskega staža.
Program ukregev v proizvodnji-za doseganje
— Imenovanje podpisnikov
dobrih proizvodnih rezultato
(Nadaljevanje s 4. strani)
_Aluminij:
^Proizvodnja aluminija je ma-:njša zaradi dveh vzrokov :
1. V obratu je manjše število peči, kot jS/bilo predvideno. Dela pri remontu peči mo-,rajo potekati tako, da bodo peči- vključene po programu (8 peči na mesec).
:2. Elektrolitske peči obratujejo z manjšim'izkoristkom, kot je predviden/ Za izboljšanje hoda: peči moramo do-
seči .naslednje:
a)	/Surovine morajo biti ta-■ ke kvalitete, kot je'predvidena z letnim programom.
Dosedaj zapažana odstopanja od kvalitete (gru-. dasta glinica, petrol-koks z višjo spec. težo) .niso dovoljena;
b)	Za dobe hoda peči- je po-služevanj.e bistven faktor. Vsa dela morajo biti opravljena po točno do-
ločenem postopku.
V. ta namen je treba že vsa izdana pogonsko-teh-. n o’o.š k a navodila zbrati, jih preveriti in po . potrebi dopolniti.
Za. izpolnjevanje navodil . je, treba uvesti sistematični pregled hoda peči; ta bo omogočil, da bomo . odkrili- nedoslednost. po-služev-ahrjd.
Pri, proizvodnji ano dne mase je / treba: raziskati in določiti
MIHI
Iz strojne delavnice
za naše pogoje najugodnejšo recepturo za pripravo mešanice. V tem obsegu dela je. zasledovati obnašanje anodne mase in pojave pri: formiranju anode.
Za uspešno spremljanje in proučevanje najrazličnejših pojavov v proizvodnji je treba ustanoviti laboratorij, za meritve.
Naloga- laboratorija bo, da u-vede merilne metode in opravlja vse potrebne meritve,, ki 'niso zajete z instaliranimi instrumenti.
Izvajal bo tudi občasne meritve, ki bodo potrebne za širšo študijo problematike v proizvodnji.
Za uspešno razvijanje in iz-aolj Sevanj e tehnoloških postopkov bo strokovnemu kadru v bodoče omogočeno primerjanje naših delovnih in pogon-. sko-tehnoloških navodil z enakimi v sorodni .industriji. Izvajanje ■ investicijskih del, poteka počasi ' in se Izvajalci ne držijo predvidenih rokov. . Da bomo lahko spravili roke izgradnje v predvidene termine, bomo uvedli mrežno piar niranje. Pri ponudbah, bomo od izvajalcev, - vsaj za, večja • dela - zahtevali. mrežhe plane. Kontrolo bomo opravljali na IBM.
Uvesti je treba količinski in kvalitetni prevzem za -vse tiste.materiale, za katere to dosedaj ni bilo urejeno. Porabniki surovin morajo imeti tako evidenco had surovinami, da bo možno viške oz manjke in' vzroke njihovega, nastanka ugotavljati sproti: Franc Auer, dipl. ing.
— Obratna sredstva za družbeno prehrano
Za začetek poštovanja je delavski' svet odobril obratu družbene prehrane obratna sredstva v znesku 270.000 din.
—	Določitev’ odškodnine za u-deležbo na sejah organov upravljanja v prostem času
Glede na določila 98., 121. -in 173. člana statuta podjetja j-e /delavski svet določil odškodnino v znesku 40 din, -katero bo dobil vsiaik član delavskega sveta, kolektivnega izvršilnega organài deiiavsikega sveta in sveta delovne enote, če pride na sejo, ki. ni v njegovem rednem delovnem času. Tt> odškodnino bodo -dobili člani izplačano skupaj z obračunom osebnih dohodkov. ,
—	Izvolitev samoupravnih organov — po novem statutu
Delavski svet je soglašal z mnenjem odbora; za samoupravne odnose, da. bomo s formiranjem samoupravnih organov v novih -delovnih enotah počakali do prvih rednih ./volitev, ki .bodo hitro, po sprejemu zaključnega računa: za leto 1971, Prav tako bomo šele z- novimi volitvami izvolili člane .kolektivnih .izvršilnih' organov po določbah novega statuta. Ti orgah-i imajo sedaj .šest članov, v bodoče pa jih bodo imeli devet.
Ker delavski svet ..ni rešil vseh zadev, ki so bile n-a dnevnem. redu, je -siMém.l, da1 bo imel sejo v nadaljevanju.
K.-n/
KAJ PRAVIJO NA PREDSEDSTVU TOVARNIŠKEGA ZBORA SINDIKATA TGA?
Za vodilna delovna mesta - ustrezna kvalifikacija !
V roku enega meseca se je moralo predsedstvo sestati kar dvakrat. V avgustu smo razpravljali v glavnem o delovanju sindikata v preteklem obdobju, o poslanih poročilih v času pollet-
in o pripravah na 2. sejo TZS TGA.
nega dela, finančnem pregledu
Na seji je bilo sprejetih nekaj sklepov, med drugim tudi, da naj sekretariat pripravi vse potrebne materiale za 2. sejo Tovarniškega zbora sindikata, ki bi naj bila predvidoma sep-, tembra.
Sekretariat se je obvezal, da bo zahteval pismeno pojasnilo od v. d. direktorja* kako je prišlo do tega, da odbor za kadre ni razpravljal o spremembah na vodilnih delovnih mestih.
Sprejet je bil tudi sklep, da naj sekretariat pripravi predlog za novega predsednika NO Tovarniškega zbora sindikata do prihodnje seje TZS. Dosedanji predsednik NO pri TZS je namreč dal ostavko z moti* vaeiijo, da je bil protizakonito izvoljen, ker ni član TZS. OOS TGA pa meni, da ni nujno potrebno, da je predsednik NO TZS tudi član TZS.
Zveza invalidov Slovenije je poslala prošnjo, naj bi odkupili 10O komadov papirnatih značk. Predsedstvo je odobrilo nakup teh značk v vrednosti 100 din. Izdatek bo bremenil
IZREDNO ZASEDANJE TOVARNIŠKEGA ZBORA SINDIKATA TGA
postavko izrednih izdatkov TZS.
Krajevni skupnosti Kidričevo je treba takoj odgovoriti na prošnjo, da bi jim posodili
20.000	din, v tem smislu, da sindikalna organizacija sama živi od dotacije in da nima pravice odtujevati sredstva ali jih celo posojati drugim organizacijam.
Na zadnji seji predsedstva, ki je bila sklicana septembra, je potekala razprava o pogojih za zasedbo vodilnih delovnih mest v podjetju. Razprava je bila zelo žolčna, kajti predsedstvo je stalo trdno na stališču, da ima ustrezna kvalifikacija tudi ustrezen učinek za gospodarjenje. Sprejet, je bil sklep, da morajo vodilna delovna mesta v podjetju biti zasedena z najmanj visoko izobrazbo in ne alternativno: z visoko ali višjo, kot je to predlagal Inštitut za organizacijo in sistemizacijo iz Ljubljane.
Predsedstvo je svoj sklep utemeljevalo s tem, da je nujno potrebno že enkrat dobiti ustrezne strokovnjake z u-strezno visoko izobrazbo na vodilna delovna mesta, kajti problemi, ki so že in se še bodo pojavljali v podjetju, zahtevajo strokovnjake s širokim in bogatim znanjem, ker le tako bomo lahko premagali te-
žave, ki nas čakajo.
Med drugim se moramo zavedati, da so člani kolektiva na množičnih sestankih že pri obravnavi statuta zahtevali, da j è treba na vodilnih delovnih mestih v podjetju zaposliti ljudi z najmanj visoko izobrazbo.
Predsedstvo je bilo zelo o-gorčeno zaradi izjav nekaterih članov delavskega sveta, ko so razpravljali . o dotaciji godbeni sekciji. O očitkih, ki so padli na . račun • sindikata na-tej seji delavskega sveta, je predsedstvo odločilo, da bo zahtevalo poročilo od službe družbenega -knjigovodstva im ga dostavilo delavskemu svetu. Od posameznikov je zahtevalo, da svoje - izjave' javno prekličejo.
Predsedstvo je razpravljalo o nekaterih členih pravilnika za dodeljevanje kreditov za individualno izgradnjo in ugotovilo, da- bo treba o -tem še razpravljati im jih spremeniti, ker v določenih primerih ne ustrezajo koristim delavcev*
Predsedstvo je ugodilo prošnji Zveze borcev Kidričevo, da se omogoči izlet z avtobusom na stroške sindikata. Ker je večina članov Zveze borčev iz podjetja, je predsedstvo menilo, da prošnji labko ugodimo in iz okvira plana izletov izdvojimo en avtobus za potrebe ZB NOV Kidričevo.
Rušenje
Osnovna organizacija sindikata TGA »Boris Kidrič« Kidričevo se je odločila v volilnem postopku, kij poteka za izvolitev novega poslanca gospodarskega zbora Zvezne skupščine, in uresničujoč nalogo, zaupano po Obč. sindikalnem svetu Ptuj, da evidentira možne kandidate za to mesto, za sklic izredne seje TZS s sodelovanjem predstavnikov družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organov tovarne.
Predsednik sindikata je v svojih uvodnih besedah opisal
Naš predlog
osnovo za sklic tega zbora, seznanil navzoče s kandidati za izpraznjeno mesto poslanca pok. Franja ing. Grünfelda, potem pa obrazložil potek volilnega in kandidacijskega postopka na območju 63. zvezne volilne enote, ki obsega občine Lenart, Ormož, Slovenska Bistrica, Slovenske Konjice in Ptuj.
Po krajši diskusiji so vsi navzoči sklenili, da za kandidata delovne skupnosti TGA »Boris Kidrič« Kidričevo predlagajo za evidentiranje člana kolektiva, tov. FRANJA ing. GNILSEKA.
SEKRETARIAT OOS JE RAZPRAVLJAL
0
inči claim
Na 19. redni seji je sekretariat OOS TGA razpravljal o družinskega člana, točkah, ki so trenutno najaktualnejše za sindikalno delova- — Prošnji IG društva TGA nje.	?	je sekretariat ugodil in sklenil,
Med drugim je potekala razprava o spremembi Pravilnika o dodeljevanju pomoči članom sindikata, o prošnji IG društva TGA Kidričevo, o prošnji šahovske ekipe TGA, o imenovanju predstavnika sindikata v komisijo za sistemizacijo delovnih mest in o samoupravnem sporazumu.
Ker je IO OOS Osrednje službe dal pripombo k Pravilniku o dodeljevanju ' pomoči 'članom sindikata, je sekretariat glede tega sklenil, da je pripombo treba posredovati centralni komisiji za družbeni standard in socialno politiko.
pri TZS, ki naj pripravi ustrezen predlog za spremembo 5. čl. Pravilnika' o dodeljevanju pomoči članom sindikata v na-
Med
slednjem smislu : *— v primeru bolezenskega staleža ne bo upoštevan osebni- dohodek na
oddihom/
da bomo kupili IG TGA spominski trak za društveni prapor, in obenem odobril brez-
plačno sodelovanje godbe ob* razvitju prapora.
Šahovski sekciji naše sindikalne organizacij è je odobril sredstva za kritje potnih stroškov na šahovskem turnirju v; Framu. Sredstva bodo bremenila sklad športne dejavnosti. -
Sekretariat TZS je imenoval' 'za stalnega predstavnika sindikata, ki bo redno sodeloval ha sejah komisije za’ organizacijo dela in sistemi.ucijo — predsednika tov. VIKTOR J A. MÄRKOVICA, za njegovega, namestnika pa podpredsednika tov. STANKA ing. DEBELJAKA.
Obenem je .bil sekretariat, obveščen o tem, da je republiški odbor sindikata Slovenije' 1 dal soglasje k samoupravnemu sporazumu naše grupacije.
Športno srečanje sindikalistov v Rušah
Kot vsako leta/ je tudi letos 19. septembra bilo v Rušah tradicionalno in prijateljsko športno srečanje ' sindikalnih ekip Kemične tovarne Ruše, Impola iz Slovenske Bistrice ih, TGA Kidričevo.
Letošnje tèkmovanje je bilo v počastitev 21. obletnice delavskega samoupravljanja v Rušah.
Ekipe -so tekmovale v malem nogometu,, šahu, streljanju, kegljanju, odbojki, namiznem tenisu in gasilstvu.
I'^ša ekipa j-e -osvojila I. me-
sto' v malem nogometu, šahu-, in streljanju, medtem ko sp-gasilci:, kegljači, Odbojkarji in. igralci namiznega tenisa osvojili III. mesto.
V skupni razvrstitvi j-e zmagala 1 ekipa - tovarne dušika-. Ruše s, 25 točkami pred TGA z 19 točkami in Impolom z-. 19 točkami.
Ker smo imeli v posameznih', panogah osvojenih več I. mest, smo tako zasedli- II. mesto ob enakem številu točk, kot jih je: imel tretj-euv-rščenii IMPOL.
Foto kamere je zabeležila...
Nakladanje
Aluminij
fflim
Rušenje mostu med el. B in livarno
Ob srebrnem jubileju Zveze slepih v Sloveniji
Ob osvoboditvi, leta 1S45, slepi v Sloveniji niso imeli lastne organizacije. Vsa prejšnja društva slepih go bila med vojno razpuščena.
Slopi v Sloveniji so ’kmalu po vojni spoznali potrebo po združevanju in ustanavljanju •lastnie organizacije. Tako. so. 11. avgusta 1946. leta ustanovili svojo zvezo.
Dom v Škofji Loki je postal zavetišče .slepih,, predvsem za Mladino;' rtam'1 so jih začeli‘u-■čiiti ih vključevati v delo - in življenje slepega človeka, Sčasoma pa je postal .dom premajhen, da bi ustrezal, potrebam in delovnemu programu v domu. Zato ga želijo še razširiti in sodobneje opremiti. .
Zveza slepih je že dala v prodajo simbolične palčke, z ■zbranimi sredstvi želi pomagati pri reševanju problemov na-
ših .'najtežjih;., - invalidov. Pri nas v tovarni bomo palčke prodajali po sindikalnih skupinah.
Želja zveze slepih in vsakega naprednegai. človeka je, da jim pothagamb' • v' tej akciji. Zato mislim, da med nami ne bi Smelò biti niti enega sodelavca, ki bi palčko odklonil, saj bi ga- ob pogledu na slepega človeka moralo od sramote zazebsti v oči.
Vsako pisanje o počutju slepega je odvečno, zato prosim slehernega posameznika, naj pokaže vsaj tnalo sočutja in^ človeške humanosti do kaj večjih invalidov — SLEPIH.
J.	K.
Koristnost brezalkoholnega napitka - vitaminiziranega šipkovega sirupa
Za pravilno delovanje različnih organov človeškega telesa so med drugimi snovmi neobhodno potrebni — VITAMINI.
To. so šnbvi, ki" so potrebne pri uravnavanju celične pre-osnove, so pa že sestavni deli hraniv ali pa jih organizem sam tvori. Važna vloga nedvomno pripada C vitaminu, katerega je posebno priporočljivo dajati utrujenim delavcem, ker je ravno utrujenost pogosto lahko posledica (njegovega pomanjkanja.
C vitamin * je predvsem v svežem sadju in zelenjavi, največ pa ,g,a ravno 'vsebuje šipkov sirup oziroma šipkov .sadež.
Te snovi imajo veliko vlogo pri povečanju odpornosti organizma pred raznimi infekcijami, pa 'tudi povečujejo delovno
Priprava šipkovega čaja je enostavna in hitra. V posodo, v kateri pripravljamo šipkov čaj iz šipkovega sirupa, se da eno volumensko enoto sirupa in 19 volumenskih enot vode; tako dobimo 20 volumenskih enot napitka. Vzamemo, npr. 1 liter .sirupa in 19 litrov vode, pa dobimo 20 litrov napitka. Poleg tega k temu dodamo še kuhinjsko, sol •—■ v našem primeru za 20 litrov napitka 10 gramov soli. Seveda je možno doziranje opravljati tudi v drugih razmerjih, npr. 1 liter šipkovega sirupa in 8 litrov vode, pa dobimo 9 litrov čaja, oziroma, napitka. V tem primeru dobimo aro-matsko in hranilno bogatejši
Tihdžitje
moč mišic. V šipkovem- sirupu so vse te lastnosti C Vitamina v polni meri ohranjene; tudi priprava in uporaba samega, napitka je zelo enostavna.
Sirupu , je možno dodaj ati tp-di razne dodatke, kot npr. kuhinjsko ■ sol v maskirani obliki (0,5 grama (kuhinjske, soli na 1 liter vode oziroma napit-' fca), kar je predvsem. važno pri delalvčih —:.-z velikimi fizičnimi obremenitvami nadoknaditi poleg izgubljene' tekočine še sol. Pijačo je ' možno uporabi jati poleti, kot : biadino in mlačno, v, zimskem , času pa toplo in vročo. Mirno lahko trdim,.' da, je z omenjeno vrsto napitka možno (doseči predvsem pravilno bilanco vodnega prometa v telesu, izboljšati' obrambno moč organizma ih povečati moč mišic.
napitek —čaj; ,seveda pa je pri tej dozi sirupa tudi osvežilni učinek zaradi večje količine sladkorja manjši, zato to razmerje ne velja za napitek za gašenje žeje v vročih obratih!
. Z. morebitnim manjšim . doziranjem -sirupa '(1:19),. je sladkorja v čaju manj, še' vedno pa je v; čaju-'dovolj 'vitamina C in šipkove arome. .
-k
Dopisujte v ALUMINIJ
VAŠA KR! LAHKO MARSIKOM«
— ! Nagrada
človečnost
Krivljenje pločevine
sai. v eni od prejšnjih števillc »Aluminija«.
Navedel hi en primer! Mnogi govorijo, naj bi kri vsakemu, krvodajalcu plačali. Kakšne bi bile posledice? Vsak naj ve, da bi jo v tem primeru moral plačati' koristnik sam; in drugo: kdo bi potem dajal kri? Tisti, ki ima velike denarne-prejemke, zanesljivo ne. Predvsem bi jo dajali ljudje z malimi dohodki, ki sé danes težko preživljajo, predvsem zato,, da bi si vsaj za krajši čas izboljšali gmotno stanje, ne gje-de na njihovo telesno konstrukcijo, kar seveda zaradi zdravstvenih razlogov ni dobro. Ta primer sem navedel le-zato, ker je med nami še mnogo ljudi, ki se sklicujejo na. podobne primere.
Naj se zopet povrnem k nalogam, katere v tem letu naborno mogli uresničiti. To se nanaša predvsem na mnogokratne krvodajalce, ki bi si spominska darila upravičeno^ zaslužili, saj s svojo humanostjo pomagajo ne samo posameznikom, temveč prispevaj o-celotriemu kolektivu neprecenljivo vrednost. Vemo, imeli ■smo primere, ko je bilo potrebno žrtvovati kožo našim delavcem, poškodovanim pri delu. Vedno so, med ostalimi, bili darovalci prav mnogokratni krvodajalci.
Finančna sredstva nam to leto ne dovoljujejo, da bi jirir lahko nudili predvidena spominska darila, saj smo z zbranim denarjem lahko. priredili le izlet v Cateške joplice. Tega nam je pomagala organizirati osnovna organizacija sindikata.
Za. izlet se je prijavilo 80 krvodajalcev. Vsak od nas seje tega izleta veselil, saj je le-ob takih primerih možno sre-' Čanje tolikšnega števila krvodajalcev;. Mnogi pa .se izleta niso mogli udeležiti zaradi izmenskega dela.
Naza j grede smo si ogledali muzej slovanskih internirancev v gradu Brestanica.
S tem izletom se je osnovna organizacija RK TGA v imenu vseh članov kolektiva skromno oddolžila krvodajalcem za njihova humana' dejanja.
Jože Kukovec-
Zahvale - zahvale - zahvale ...
V tem sestavku bi želel seznaniti člane RK in ostale člane v kolektivu o ustvarjenih in neustvarjenih planih naše osnovne organizacije RK.
Mnogim je znano, da je glavna nalpga osnovne organizacije RK v našem podjetju: zbrati čimveč prostovoljnih krvodajalcev. Ima pa še tudi druge dolžnosti: nuditi pomoč ob
majhnim spominskim darilom.«
Kaj in koliko smo uspeli to realizirati?
Pri zbiranju prostovoljnih krvodajalcev .smo dosegli določen porast, ki bi znašal približno 30% v primerjavi z letom 1970. V podjetju imamo okrog 180 rednih krvodajalcev, kar pa je zelo pičel odstotek
nesreča pripeti .izven svojega kraja? Kdo bo potem- tisti, ki mu bo dal kri? Gotovo človek, katerega nikdar ni videl in ne poznal —, ne bo vprašal in tudi nihče ne vpraša, za koga in komu daje kri Vemo, - da jo pač dobi tisti, ki jo nujno potrebuje. Zato trdim: če bi vsakdo izmed nas to upošteval, ne bi imeli tako nizkega
To so lahko naši vzorniki — KRVODAJALCI!
tragično preminulega na dragega
Siiwot0
Kovačiča
se zahvaljujeva vsem sodelavcem, sosedom, sindikalni podružnici TGA Kidričevo, godbi, pevskemu društvu in govorniku za tolažilne besede ob odprtem grobu.
Iskrena, hvala vsem, ki so ga imeli radi in so skupaj z riama žalovali.
Posebna zahvala vsem sodelavcem IV. izmene DE Glinica —• beli del — za nesebično pomoč!
Kidričevo, 27. septembra 1971 Žalujoči: žena Marija s hčerko Nevenko
se iskreno zahvaljujemo DE Aluminij, sindikatu, sodelavcem in prijateljem — za nesebično pomoč v času bolezni.
elementarnih nesrečah članom kolektiva v oblačilih, obutvi in posteljnini, seveda s posredovanjem po osnovni. organizaciji RK Ptuj: Člani odbora smo sprejeli sklep, ki se glasi: »če bodo. finančna . sredstva zadostna, bo osnovna organizacija RK nagradila' vsakega CO-kratnega krvodajalca z
glede na število zaposlenih. Kaj je temu krivo? Zanesljivo lahko trdim,, da jei najv^čji krivec — človeška zavest. Na splošno gledano, pri nas malokdo pomisli, -kaj sé lahko pripeti jutri njemu ali njegovim naj ožjim. Pravzaprav vsakdo ve, da se mu že danes lahko pripeti nesreča, ampak ne pomisli, da f bo v tej nesreči lahko ' tudi nujno potreboval kri, ki bi ga — edina —■ lahko rešila. Mnogi mislijo, če se že kdo ponesreči, kri pač mora dobiti, šaj je socialno zavarovan. Kaj pa, če bo krvi primanjkovalo? Ali bo imel ta poškodovanec še čas, da bo poiskal. svoje na j ožj e, ki bi mu dali kri? Kaj, če se mu:
odstotka 'krvodajalcev. Pri nas še prav posebej, saj imajo naši krvodajalci na dan odvzema prost dan. Seveda ta dan ni »podarjen« zato, da bi s tem pridobili na številu članov, pač pa za počitek, ki ga je po odvzemni krvi vsakdo potreben. Res, nekatera ' podjetja dajo še več za krvodajalce kot pri bas; to je. pač 'stvar podjetja, kako ocenjujejo poslanstvo krvodajalstva, drugo pa je, kot sem že omenil, humanost vsakega posameznika. Vsak naj ve, da je krvodajalstvo pri nas prostovoljno, kar je zaradi mnogih razlogov edino pravilno. Govorice, da je kri plačana po pacientih, so izmišljene, o čemer sém že .pi-
oto težki izgubi moža im
očeta
Viktorja
Ktasica
; Zahvaljujemo se, tudi' tovarniški godbi ma pihala, pevskemu zboru »Svoboda«. Kidričevo, vsem govornikom za tople besede ob odprtem grobu, vsem, , ki so ga v takem številu spremljali, ,na zadnji poti, mu; daröyialii vence in cvetje —■ vsem, ki so nam izrekli sožalje ali kakorkoli, pomagali.
Žalujoči: žena, otroci
in ostali sorodniki
Podpisani Zdravko Zavrtanik se ob svojem odhodu v pokoj iskreno zahvaljujem svojim sodelavcem .in vodstvu obrata Aluminij za darilo, katerega so mi poklonili za slovo.
Iskrena hvala tudi sindikalni organizaciji za spominsko-darilo in lepe besede na poslovilnem sestanku v dvorani DS.
Še enkrat iskrena hvala vsem sodelavcem! Vsem' članom kolektiva in vsem organizacijam želim še mnogo delovnih uspehov.
Zdravko Zavratnik:
Podpisani Franc Weissbacher se zahvaljujem Delavskemu sveta za dodeljeno finančno pomoč..
Prav tako se zahvaljujem, sodelavcem - šamoterjem in. ostalim, iki so mi priskočili na pomoč.
Franc Weissbacher
IZDAJA DELAVSKI SVET TOVARNE GLINICE IN ALUMINIiA »BORIS KIDRIČ« KIPRlCEVO. UREDNIŠKI ODBOR:
Franc v nič — predsednik, člani: Stojan Kcrbler, dipl. inž., Franc Kolarič, Milan Nežmah, Janez Sukič ln. odgovorni urednik tovarniškega časopisa Stane Tonejc, dipl. inž. Tisk: ZGP »Pomurski tlak« v Murski Soboti. Rokopisov ln slik ne vračamo.
Alf M« CÉL0 REŠ! ŽIVLJEK.JE
OBVESTILO
Obveščamo člane kolektiva, da' imajo v smislu pogodbe, sklenjene med Zdravstvenim domom Ptuj in našim podjetjem, prednostni red pri zobozdravstvenih storitvah v zobni ambulanti dr. FLORJANČIČA v Ptuju. Prednostni red velja od 1. novembra 1971 dalje: vsako sredo od 14. do 19. ure in ob ponedeljkih od 7. do 13. ure, oziroma od 13. do 19. ure (izmenoma).
V zobni ambulanti Kidričevo velja za zdaj še dosedanji prednostni red, z ureditvijo nove ambulante (predvidoma do konca leta 1971) pa bodo imeli člani našega kolektiva, njihovi družinski člani in upokojenci tovarne prednost vsak delovni dan, razen sobote, od 10. do 12. ure in od 15. do 17. ure.
Kadrovsko-socialni. sektor