NO. 301
CLEVELAND, OHIO, THURSDAY MORNING, DECEMBER 28, 1939
LETO XLII. — VOL. XLll.
Stalin izvoljen
Moskva. — Z a moskovski sov jet so se vršile v nedeljo volitve. Kandidat je bil tudi Jože Stalin. V njegovem distriktu je bilo oddanih 2~,-972 fjlasov in vsi do zadnjega so bili oddani za Stalina. Vi in mi in ves ostali svet bi rad poznal tistega pogumnega človeka, ki bi si upal v Rusiji glasovati proti Stalinu.
Zanimive vesti iz slovenskih naselbin
SWEENEY NI USPEL Z SPRAVO MED DEMOKRATI
Kongresnik Martin L. Sweeney je včeraj povabil na sestanek v hotel Hollenden demokrate j Gongwerjeve in Millerjeve gru-^ pe. Tam je predlagal, da bi se oba, Miller in Gongwer odpove- j dala vodstvu in naj bi se izvolil iz obeh grup odbor, ki bo potem j izbral svojega-vodjo do časa, ko bodo izvoljeni novi precinktni načelniki in bodo ti izbrali svoje-j ga vodjo.	i !
Navzoči demokrati so predlagani načrt poslušali in se ročno izjavili proti. Vstal je Ray T. Miller in govoril, da nima nihče drugi pravice odstavi jati in postavljati svoje voditelje kot precinktni načelniki, v čemer ima Mr. Miller popolnoma prav.
Mr. Sweeney je navzočim demokratom tudi povedal, da v Washingtonu zelo neprijazno gledajo na situacijo v Clevelandu, ker ne vedo, s katero strupo demokratov bi držali.
Navzočih je bilo več delavskih voditeljev, ki so poudarjali, da se mora demokratska stranka do prihodnjih volitev zediniti, sicer ne bo dobila podpore organiziranega delavstva. Na sestanku se ni sklenilo ničesar, kar bi kazalo na spravo in strnjeno vrsto v demokratski stranki pri volitvah drugo leto.
-o--
Češki poslanik zapustil šele zdaj Moskvo Moskva, 26. dec. — čehoslova-ški poslanik za Rusijo, Zdenek Fierlinger, je odpotoval iz Moskve v Pariz, štiri leta je zastopal v Moskvi čehoslovaško republiko. Ko je Hitler okupiral češko, je zahteval od Stalina, da ii-žene češkega poslanca in s tem uradno prizna ičeško Nemčiji. Stalin se je temu vse dozdaj upiral. Zdaj se je pa Stalin udal, najbrže samo radi tega, da bo Hitler uradno priznal novo finsko komunistično vlado, ki je dozdaj ni priznala razen Rusije še nobena druga država.
-o--
ŽENSKI KLOBUKI BODO RES KLOBUKI
Miami Btjach, Fla.— Howard Hodge, ki ustvarja modo za ženske klobuke, napoveduje za drugo leto zelo krasne modele. Posebnost teh modelov bo ta, da bodo ti klobuki vsaj kolikor toliko podobni ženskim klobukom, česar se ne more reči o letošnji modi. Z eno besedo: klobuki bodo nekoliko bolj "pametni."
-o-
Švedi se pripravljajo za odpomoč Fincem
Stockholm, švedska. — Prostovoljci za bojno fronto, zdravila in obveze, obleka in denarna odpomoč, vse to se z mrzlično naglico pripravlja na švedskem, kar bo na razpolago stiskani Finski. Najizdatnejša pomoč, ki se pa ne omeni dostikrat, so prostovoljci, ki bodo napolnili vrzeli v finski vojski. »Vlada se je sicer izjavila, da bo ostala dežela strogo nevtralna, toda pri tem pa re brani nabirati prostovoljce. Znano je, da je že na stotine Švedov odšlo na Finsko in bodo v kratkem postavljeni v bojno črto. General Linder, star 71 let, je bil izbran za poveljnika tem prostovoljcem.
V deželi se nabira tudi denarne prispevke za Fince in se sodi, da je bilo dozdaj že nabranih 8,-000,000 kron ($2,000,000). Naj več dozdaj je dala Delavska zveza, ki je nakazala 500,000 kron. Neki švedski dnevnik apelira na svoje bralce, da vsak žrtvuje eno dnevno mezdo za finski sklad. Nek drug časopis je že odposlal več železniških voz obleke, ki so jo darovali čitatelji.
-o-
Zastonj meso za 6000 družin za božič
Denver, Colo. — Louis K. Sigman, lastnik klavnice, je za božične praznike obdaril z mesom 6,000 družin. Vsaka družina je dobila po 10 funtov mesa. To dobrodelnost napram revnim družinam izvaja Sigman že zadnjih enajst let. Vsako leto razda do 60,000 funtov mesa in v de presiji ga je dal celo do 100,000 za božič. Značilno pri tem je pa to, da Sigman ni bogat človek, toda pravi, da ne more videti pomanjkanje pri revnih družinah za božične praznike.
Rusi vsipljejo nove čete na Finsko
Dr. Dom 25 SDZ
Društvo je izvolilo za leto 1940 sledeči odbor: Predsednik Anton Gorenc, podpredsednik Fred M. Filips, tajnik Louis Prhne Jr., 5158 Miller Ave., blagajnik An ton Perušek, zapisnikarica Anto-nia Kastelic, nadzorniki: Fred M. Filips, Stanley Legan, Jacob Jemec, društveni zdravnik dr. A. J. Perko in dr. J. Jaffa, zastopnik za' SND v Maple Heights Ludwik Vrček.
Na operacijo V Glenville bolnišnico je bil odpeljan mladi Stanley Arko, 1265 E. 59th St. Podvreči se bo moral operaciji, katero želimo, da bi srečno prestal.
Industrialist umrl Sinoči je umrl v Lakeside bolnišnici Henry G. Dalton, star 77 ^t in solastnik Pickands, Mather & Co. Stanoval je na 12611 Lake Shore Blvd., Bratenahl.
ŠIVALNI STROJ V POSTELJI
Mt. Gilead, O. — Lahko si predstavljamo, kako je poskočil A. H. Scott v tem mestu, ko ga je prebudil iz spanja silen ropot in je naenkrat zagledal pri sebi v postelji šivalni stroj. Neki 18 letni fant se je z avtom zaletel v Scottovo hišo, kar je povzročilo da je letelo pohištvo v hiši na vse strani in šivalni stroj si je izbra mehko ležišče pri svojem gospodarju.
V Red Ladge, Mont. je umrla Rose Pajnič, roj. Novak, stara 54 let in rojena v Trbovljah. V Ameriki je živela 47 let in zapušča tu moža, šest bratov in sestro.
Chisholm, Minn. — Zadnje dni je tu naglo umrl John Zupančič, po domače Fovčkov, star 57 let in rojen v Dolenjih Lazih pri Ribnici. V Ameriki je živel 37 let in tu zapušča ženo in šest odraslih otrok. — V Evelethu imajo rojaki Ameriško-jugoslovanski klub, ki je imel 9. t. m. letno sejo v dvorani društev SNPJ in izvolil sledeče svoje odbornike za prihodnje leto: A. J. Cerjanc, predsednik, Peter Kerže, podpredsednik, Mike Movrin, tajnik, Jos. Kovšek, zapisnikar in Louis Lesar, blagajnik; nadzorniki so pa Frank Bevc, Uršula Ambrožič in Ana Kerže.
Bessemer, Pa. — Dne 5. dec. je tu umrla Klara Peruš, stara 52 let in rojena pri Sv. Antonu na Pohorjih na štajerskem. Tu je živela 25 let in zapušča drugega moža, sina in šest hčera.
Brooklyn, N. Y. — Dne 8. dec. je tu umrl Rudolf škrinjar, star 52 let in doma izl Ribnice. V Ameriki je bil 25 let in tu zapušča družino,
Gilbert, Minn. — Pred dnevi je tu umrl Anton Povh, star 26 let in rojen v Združenih državah. Tu zapušča mater, očima, dva brata, tri polbrate in polsestro.
Cle Elum, Wash. — Zadnje dni je tu umrl Joe Mastnak, star 65 let in rojen v št. Rupertu pri Celju na štajerskem. V Ameriki je bil 29 let in v starem kraju zapušča ženo in dva sinova, tu pa nekaj sorodnikov. — Dne 3. de cembra je naglo umrl Maks Doli-nar, star 69 let in rojen v Lučah pri Gornjem gradu na štajerskem. Bil je samski in bival je Ameriki čez 30 let. Milwaukee. — V bolnišnico je bila naglo odpeljana in operirana na vnetem slepiču Mary Zore.
Od poškodb zaradi avtne nesreče pred poldrugim letom je končno okreval in zapustil bolnišnico rojak in mesarski pomočnik Andrej Nebec. — Poroke: Anton Verbič in Cecilija Brence, Anton Skočir in Margaret De-wall, Frank Pečaver in Silvija Iljan ter Harold Meyer in Cecilija Krževina — V sosednjem Sheboyganu je 9. dec. umrl Frank Anzič, star 53 let. Tamkaj je bival 27 let in zapušča ženo, dva sinova in hčer. — Poroke v Slie-boyganu: Malcolm Neil in Frances Skok, Arnold Kirchner in Marion Jakelj, John Turk ml. in Vilma Justin ter Harold V. Re-penšek in Alecia Parr.
Ogenj, ki gori že od leta i 884	j
New Straitsville, O. — Danes bodo WPA delavci postavili zadnjo zapreko v premogorovih, da ustavijo ogenj, ki gori že od leta 1884 in ki je napravil v tem času škode na premogu za $55,000,- [ 000. Zadnja tri leta že delajo na' tem projektu, da ustavijo ta pod-' zemski ogenj. ■ Inženirji pravijo,I da bi se bil sicer ogenj razširil v prihodnjih 200 letih 60 milj daleč pod zemljo do reke Ohio. Ogenj bodo ustavili s tem, da so izkopali v premog tri predore, 175 čevljev pod zemljo in jih napolnili z ilovico. S tem pa ognja ne bodo ustavili, ampak samo preprečili, da se ne bo širil dalje. Gori pa še vedno v okrožju 30 štirjaških milj.
-o--
Odpor Fincev je dal nov pogum turški vjadi
Istanbul, 26. dec. — Uspešen odpor Fincev kaj blagodejno vpliva na razpoloženje v Turčiji, ki se splošno smatra, da je zdaj prva na vrsti v seznamu Rusije. S svojim odporom so Finci svetu odkrili šibkost ruske armade, pred katero je ves svet trepetal zadnjih 20 let. Turki, katere je skrbela ruska sosedščina, so zdaj pripravljeni, da postavijo v bran. Njih armada se stalno veča in neprestano se vozi vojni material iz Anglije in Francije. Do spomladi bo imela Turčija dvakrat močnejšo armado kot je pa štela ob začetku sedanje evropske vojne.
Turško časopisje naglasa, da so Finci istega pokoljenja kot so Turki in Madžari, to je turanij-slce rase. Finci so se izselili iz Turkestana na sever, Madžari na zapad in Turki so ostali kjer so. Ako bo Rusija napadla Turško, bosta prihiteli na pomoč Anglija in Francija, če se bo Turčija postavila v bran.
-o-
Nemški premog bo topil rudo za francoske topove
Brussels, Belgija. — Francoske jeklarne, v katerih se izdelujejo krogle in topovi, bodo najbrže dobili premog za kurjavo prav iz Nemčije. Ta premog izkopan na Nemškem, bo Francija dobivala iz Belgije, Belgija pa iz Nemčije. Med Belgijo in Francijo je pogodba, po kateri mora Belgija dati Franciji gotovo količino premoga. če bo dala Franciji svoj premog in potem nemškega rabila za svoje jeklarne, ne spremeni na dejstvu, da bodo Francozi vlivali topove in krogle s pomočjo nemškega premoga. Francija daje Belgiji v zameno železno rudo. Sicer še nekaj sliši, da bo Nemčija ustavila na-daljni dovoz premoga Belgiji, ker bo končno morda uvidela, da bi bilo zelo smešno pomagati delati topove za pobijanje lastnih vojakov.
Rusi so se vrgli z vso silo na finsko levo krilo. Ruska letala so ponovno bombardirala finska mesta. Kozaki so dospeli na fronto.
FINCI SO Z USPEHOM ODBILI NAPADE
8,000 ubitih pri potresu
nr<	v • • •
v i urciji
Ankara, Turčija. — Več kot 8,000 oseb je bilo ubitih v silnem potresu, ki je tresel zapadno Turčijo. Kar cele vasi so bile porušene. Prometne zveze s temi kraji so vse pretrgane; živina divja okrog kot pobesnela; ljudje hite iz hiš ven na odprto polje.
Potres se poroča tudi v Fran coskem Maroku, kjer je bilo baje ubitih izdatno število oseb.
Los Angeles, Cal. — Tukaj se je čutilo včeraj močan potresi Hiše so se zibale v tem mestu in nižje v Kaliforniji. Toda škode ni potres napravil nobene.
Viipuri, 27. dec. — Ruske čete, poslužujoč se novih metod, so poskušale prebiti skozi levo krilo finske obrambne 'črte vzdolž Mannerheim linije. Toda Finci so bili pripravljeni. Rusi so prodirali preko zamrznjenih jezer, kar je dalo Fincem lep cilj, da so s strojnicami kosili Ruse kot travo. Finska artiljerija je streljala v led na jezerih, da so ga razbili in na tisoče Rusov je našlo smrt v mrzli vodi. Pri jezeru Suvanto, kjer so Rusi napadli na eno miljo dolgi fronti gredo ruske izgube v tisoče.
Tudi po zraku so Rusi napravili nove izpade na mesto Helsinki, Abo in Tampere. Tudi vzdolž vse finske bojne črte so bila ruska letala v akciji.
Poročila trdijo, da imajo Rusi samo na! zapadni fronti preko 300,000 mož. In še vedno dohajajo nove Čete. Dospeli so celc Kozaki in pehota iz Georgije,
rojstnega kraja diktatorja Stalina. Včeraj so ruska letala metala nad finsko linijo letake, poživljajoč Fince, naj se uprejo in se pridružijo njih "ruskim prijateljem". . .
Finci imajo navado, da njih patrulje, belo oblečene in na smučkah, potihoma pridrče do ruskih prednjih straž, jih napadejo in predno se Rusi zavedo, že zopet izginejo v temno noč.
Na finski fronti se govori, da pripravljajo Finci veliko presenečenje za rusko zračno flotilo. Kakšne vrste presenečenje bo to se ne ve še, toda toliko se trdi, da bo jako neprijetno za Ruse.
Finsko vrhovno poveljstvo tudi poroča, da so Finci zajeli mnogo orožja nemškega izdelka, ko so na severni fronti potisnili Ruse nazaj. To dokazuje, da Nem-[čija pomaga Rusom proti Fincem.
SIN UBIL OČETA IZ SOVRAŠTVA
Akron, O. — James Hill, star 18 let, je priznal, da je ustrelil svojega očeta, ker ga je sovražil in se ga je hotel iznebiti. Fant je rekel, da je oče neprestano grozil materi in otrokom, kadar je bil pijan ter da ni dovolj skrbel za svojo družino. Samokres si je izposodil od svojega prijatelja.
-o--
Federacija narodnih domov
Seja Federacije slovenskih narodnih domov se bo vršila v petek 29. decembra ob osmih zvečer v Slovenskem domu na Holmes Ave.
Filmski igralci so komunisti
Washington, D. C. — Diesov preiskovalni odbor ima na rokah dokaze, da je najmanj 20 promi-nentnih filmskih igralcev komunistov. Ne ve se še, če bo odbor objavil ta imena v javnosti. Odbor je dlje časa preiskoval v Hollywoodu in pri tem odkril komunistične aktivnosti filmskih igralcev.
Italija in Vatikan v bojuj proti komunizmu
Vatican City. — Sv. Stolica in laška vlada sta se sporazumeli, da skupno nastopata za dosego svetovnega miru in-proti razširjenju komunizma. Do topogled-nega sporazuma je prišlo med papeževim tajnikom, kardinalom Maglione in laškim poslanikom pri vatikanski državi. Poroča se tudi, da je poslal Mussolini Hitlerju gotove mirovne predloge, katerih pa niti laška vlada niti Hitler niso dali v javnost.
Koliko plačamo davka
Washington, D. C. — Zaklad-niški tajnik Morgenthau Jr. je dal v javnost številke, ki kažejo, koliko davka so plačali Ameri-kanci v letu 1938. Izračunal je, da so plačali 63.1 odstotkov vseh davkov odjemalci, direktno ali indirektno. V federalnem, državnem in lokalnem davku smo plačali lansko leto $14,811,000,000. Od tega so plačali hišni posestniki 32 odstotkov, 2.4' l je prišlo od eolnine, 10' < od gasolina, 9.9f/r od opojne pijače in tobaka,
-o--j 8.8'» pa od prodajnega davka.
Milijonar Doherty umrl Od tega so šli davki sledeče: za Philadelphia.—Tukaj je umrl j vlado $6,034,000.000, za države oljni magnat Henry L. Doherty, J $3,857,000,000, za mesta $4,920-, ki ima več kot $1,000,000,000:000,000. premoženja. Ob smrti je bil j	__0_
Zaposlena pošta
Clevelandska pošta naznanja, da je šlo za božične praznike skozi pošto 16,359,509 kosov pošte. To je za 1,100,820 več kot za lanske praznike. Pošta zaznamuje za december dohodkov $902,-332.60, ali za okroglo $60,000 več kot lansko leto.
V bolnišnico Grdinova ambulanca je odpeljala v Charity bolnišnico Nikolaja Heraka, 7512 Donald Ave.
časopisi prenehajo
Ralph E. Karlovec, predsedni Urban Newspapers, Inc. nazna n j a, da bodo od petka naprej pre nehali izhajati štirje časopisi, ki jih je tiskala ta družba. Namreč: Euclid Observer, ki je izhajal 23 let, Lakewood Courir, ki je izhajal 37 let, Heights Journal in Garfield Heights Record. Časopisi niso mogli izhajati, ker ni bilo dovolj oglasov, pravi Karlovec.
* čez božične praznike je bilo v Zed. državah 459 slučajev nasilne.smrti, v prometu ali kako drugače.
star 69 let. Rojen je bil v Golum-busu, O. Začel je delati z 12 letom kot sluga v pisarni. Ko je bil star 20 let je bil manager plinske družbe, s 35 leti je bil milijonar in, z 40 leti multimilijonar.
-o-
PRI MAŠI UMRL
Warren, O. — 76 letni Charles Laughrin je bil na božični dan pri maši v cerkvi Matere Božje, ko se je zgrudil in umrl, zadet od srčne kapi.
KER NI BILO DOMA TELEFONA
Chicago, 111. — Mrs. Marie Worthley je šla k sosedovim, da bi nekam telefonirala. V njeni odsotnosti je nastal doma ogenj, v katerem so zgoreli njeni trije otroci, v starosti od 3 mesecev do 3 let.
Prepoved rabe imen Lenin in Leningrad
Cambridge, Mass. — Mestni odbornik Sullivan je predlagal v mestni zbornici, da se v bodoče prepove v mestu raba imen "Lenin" in "Leningrad." Vsi časopisi, knjige, letaki in podobno, ki bodo imeli v čtivu ti dve imeni, bodo zaplenjeni. S tem se bo za-počela akcija, da se ustavi komunistična propaganda v tem mestu in morda bodo to idejo posnemala tudi druga mesta, je rekel Sullivan.
Fantom in dekletom!
Mesto da bi Se vozili na poročno potovanje v Niagara Falls, ki so zdaj itak zamrznjeni, lahko vidite te slapove na Paulino-vi gasolinski postaji na St. Clair Ave. in 61. cesta. Mično delo v miniaturi je napravila Franko-va žena, Rose. Zlasti zvečer je lepo to videti, ko so "slapovi" razsvetljeni.
Sneg v Ohio
Medtem ko je pokrila skoro vso državo Ohio 8 palcev debela snežna odeja, pa je v Clevelandu palo le malo snega sinoči.
Zaroka
Mr. in Mrs. Frank Gornik, 15310 Lucknow Ave. naznanjata, da se je zaročila njiju hčerka Bernice z Mr. Harold Wohlge-muthom, 1334 Penhurst Rd. Naše čestitke!
/
aMERIŠK^^OOMOVlNfl
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN ,	^	SLOVENIAN MORNING
,	.7 tiLANGUAGE ONLY	AMERICAN HOME.	DAILY NEWSPAPER
Konsres čaka nov proračun in glavobol
Washington, D. C. — Predsednik se je te dni poslovil od prijetnega prostora pri božičnem drevescu in začel obdelovati vladni proračun, katerega bo predložil kongresu pri prvem zasedanju 3. januarja. Natančna vsota stroškov za drugo leto še ni znana, toda sodi se, da bo proračun za najmanj en bilijon dolarjev manjši kot lansko leto. To pomeni, da so pred durmi predsedniške volitve in volivce ne kaže jeziti. Potem bo pa odvisno od kongresa, da hrani in troši kakor
ve in zna, nalaga nove davke ali skuša obdržati stroške v okvir-1 ju dohodkov. Od kongresa boj odvisno, če se narodni dolg ne bo zvišal preko postavne meje $45,000,000,000, ali pa bo to mejo zvišal za pet bilijonov dolarjev.
Proračun bo gotovo velik glavobol za kongres, zlasti še zato, ker je prihodnje leto predsedniška volitev in volitev v kongres, če se bo postavilo v proračun večje izdatke, bo tega kriv kongres. če se bo naložilo nove davke, bo tega kriv kongres, ker predsednik bo odsvetoval nove
davke. Kakor kaže proračun, ki je, kot rečeno, za en bilijon dolarjev manjši od lanskega, to nekoliko kaže, da ne misli Roosevelt več kandidirati in bo prepustil novi administraciji skrb, da upravlja deželo z denarjem, ki bo na razpolago.
Največ se bo v novem proračunu sekalo pri izdatkih za relif, odpomoč farmarjem in javnih delih. To so pa tudi tri točke pri katerih se bo napravilo največji pritisk na kongres, naj bc | milosten. Proračun za relif b( znižan od $1,477,000,000 m okroglo $1,000,000,000.
-u ......
Nova kvota za CCC
Na 2. jan. se prične v okraju Cuyahoga z nabiranjem nove kvote za CCC taborišče. Do. 20. jan. se lahko priglasi 608 fantov. Prošnje naj se napravi na CCC urad, 1888 E. 55th St. Kvota za vso državo je 3,758.
Relif je odobren i Včeraj so volivci v okraju I Cuyahoga odglasovali z 66,724 'glasovi proti 27,723, da okraj !še naprej skrbi za 40,000 potrebnih, ki nimajo svojih sredstev 1S tem jim je zagotovljena podpo-jra za prihodnji dve leti.
"AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN HOME
SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
U17 St. Clair Avenue	Cleveland, Ohio
Published daily except Sundays and Holidays _
NAROČNINA:
Za Ameriko in Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00. Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50. Za Cleveland, po raznašalcih: celo leto $5.50; pol leta $3.00. Za Evropo, celo leto, $7.00. Posamezna številka, 3c.
SUBSCRIPTION RATES: U.S. and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mail, $7.00 per year. U.S. and Canada, $3.00 for 6 months; Cleveland, by mail, $3.50 for 6 months. Cleveland and Euclid, by carriers, $5.50 per year, $3.00 for 6 months. European subscription, $7.00 per year. Single copies, 3c.
Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland. Ohio, under the Act of March 3d, 1878.

No. 301 THUR., Dec. 28, 1939
1 ■ »—■»«»'«»»»«»»>»•»«-- . . . .—---
j BESEDA IZ NARODA
Strah pred Rusi je izginil
V Londonu in Parizu se je precej polegel strah, da se bodo morali zavezniki združiti z Nemčijo in Italijo in skupno udariti na Ruse, če bi se bili! razlili čez Finsko in ogrožali zapadno Evropo. Ta nenaravna zveza je bila na vidiku v prvih dneh rusko-finske vojne, ko se je splošno pričakovalo, da bodo ruske čete z enim sunkom okupirale vso Finsko. Odpor finske armade, kateri pomaga predvsem vreme in teren je pregnal ta strah iz srca zapadne Evrope.
Da se je Rusom ponesrečila kampanja v severni Finski je največ vzrok ta, ker ne morejo dobivati dovolj vojnega materiala, živeža in vojaštva po edini železnici, ki pelje do Mur-manska, ki je edino rusko pristanišče na severu, ki je še prosto ledu. Vsega skupaj so imeli Rusi na severu kakih šest divizij in nekaj rezerve.
Vsled težavnega terena so morali Rusi prodirati v ozkih kolonah in na ozki fronti. Tako so imeli Finci malo dela, da so padli po posameznih ruskih kolonah in jih drugo za drugo uničili. Tako se je izjalovilo vse rusko prodiranje v severni Finski, katero so imeli že skoro zasedeno do norveške meje
Finci imajo tukaj velike prednosti pred Rusi. Prvič so doma in poznajo vsak košček zemlje, drugič se pa tudi lahko premikajo iz kraja v kraj na svojih lahkih vozilih in smučkah, medtem ko morajo imeti ruske čete s svojimi težkimi vozili pod seboj trdne ceste. Dalje pa podžiga Fince tudi zavest, da branijo svoje domove, svojo zemljo in razlika med napadalcem in braniteljem je vedno kot razlika med dnevom in nočjo. Poleg tega imajo pa Finci izvrstne in izkušene voditelje, česar se ne more reči o Rusih.
Dalje pomaga Fincem tudi fin letalski oddelek, katerega so Rusi zelo podcenjevali oziroma ga sploh upoštevali niso. Toda finski letalci so se izkazali kot fino izvežbane in imajo najmodernejša letala. Sodi se, da jim zadnje čase pomagajo tudi italijanski piloti in tudi piloti iz drugih dežel. Govori se, da bodo imeli, Finci v kratkem toliko letal in pilotov, poslanih jim od vseh krajev, da bodo daleč nadkriljevali Ruse in da bo to dejstvo tudi odločilo zmago Fincev.
Posledica dosedanjega odpOra Fincev se lahko, računa na dalekosežen pomen. Japonci že namigujejo na šibkost in neizvežbanost ruske armade, do katere so še pred kratkim imeli velik rešpekt. Švede in Norvežane bo tudi minil strah pred rusko armado in bodo dovolili prehod vojnih potrebščin iz Anglije in Francije preko njih ozemlja. Skraja so se temu branili, ker so se bali zameriti Rusom.
Glavno pa je, kot rečeno, da je neuspeh ruske armade na Finskem razbil nameravano četverozvezo: Anglije, Francije, Nemčije in Italije proti Rusom. Vsaj toliko časa, dokler jih Finci držijo v šahu. Zato bodo pa zavezniki na vso moč hiteli pošiljati vsakojake potrebščine na Finsko, ki bodo s tako pomočjo lahko zadržali rdečo poplavo v zapadno Evropo.
Miru še ne bo
Navadno se sklene premirje ali mir med vojskujočimi državami, kadar doživi ta ali ona stran kak občuten poraz, po katerem vidi, da je nadaljevanje vojne samo zahteva po večjih žrtvah in nič drugega. Kakoil je pa danes položaj v Evropi, ni še nobena stran doživela kakega večjega poraza. Na zapadni fronti sploh še ni prišlo do nobene bitke, ki bi se jo lahko imenovalo s tem imenom. Tistih nekaj ladij, ki so šle v morje, ali tistih par letal, ki so jih sklatili, ne šteje v moderni vojni nič.
Kot je videti armade samo čakajo in oprezajo. Vsaka je trdno odločena ostati pod orožjem do končne zmage. Tako Nemčija kot Anglija in Francija so prepričane, da se bojuje ta vojna za njih obstoj, za življenje. Zato pa nobena stran noče napasti prva, ker se Francija prav varno počuti za svojo Maginot linijo, Nemčija pa za svojo Siegfried utrjeno črto. Izlahka jo brani tako Francija kot Nemčija. Vse kaj drugega bi bilo zapustiti varno zaledje in napasti sovražnika. Zato pa čakajo in bodo čakali, dokler ta ali ona država ne bo izčrpana doma in prisiljena ali odnehati, ali pa izzvati odločilno bitko.
In kot se vidi, bo prva izčrpana Nemčija, ki jo bodo zavezniki s svojo blokado izstradali. Toda Nemčija se je dobro pripravila na to in začela s krušnimi kartami takoi v začetku vojne, da ne bodo potrebščine prehitro pošle. Vse td pa kaže, da svet ne more pričakovati še tako hitro konca vojne.
Poleg tega je treba računati pa še nato, da ne gre samo za razlike med zavezniki in Nemčijo, ampak gre tudi za re-storacijo Avstrije, Čehoslovaške in Poljske. To bodo zavezniki zahtevali od. Nemčije. In ta se bo dolgo upirala, predno bo dala nazaj, kar si je naropala. Lahko se reče, da miru v Evropi ne bo, dokler ne bodo dobili Poljaki in Čehi svojih dežel nazaj.
K vsemu temu bodo diplomati zapletli v vojno pa še druge dežele in skoro se lahko računa, da bo v Evropi drugo leto izbruhnila splošna vojna, ki ne bo nič manj grozna, kot je bila zadnja svetovna vojna.
Razen, kar je tudi mogoče, da pride kaka vplivna nevtralna država in predlaga mir pod pogoji, ki bi ne bili poniževalni za nobeno državo, ki je sedaj v vojni. Slišali bomo, da bodo pri tem, če bo do tega prišlo, igrale Zed. države važno vlogo ob strani Vatikana. ,
Slike Notranjske dospele
Bralci tega lista se boste še spominjali, ko ste brali 25. septembra, kako sta posnemala v dveh izletih slike po Notranjskem g. dr. Trdan in Ivan Tischler in sicer v mesecu juliju in avgustu.
Kakor nam je poročal g. Tischler, bi bil dr. Trdan radi prevelike vročine skoro odšel na oni svet ravno, ko sta delo završila.
Popis o potovanju in slikanju je priobčil g. dr. Trdan, kateremu je znana vsaka stezica, cerkvica ter kapelica, in katerega največje veselje je pisati o lepoti pokrajin naše lepe Slovenije in Jugoslavije sploh. On je tudi spremljal slikarja.
Te slike (filmi), o katerih ni bilo dosti upanja, da bi: dospele, so sedaj vseeno srečno preplavale nevarno morje in tako ušle nemškim submarinom, da jih bodo sedaj številni rojaki iz Notranjske lahko videli. Slike so se zamudile, ker so bile poslane v Berlin, da so bile tam razvite.
Res škoda bi bila, če bi se bile te slike kje zadržale, ker slike iz domovine bo radi vojnih homatij vedno težje dobiti, posebno še iz pokrajin, ki se nahajajo blizu meje. Ker je tukaj veliko rojakov, ki so doma iz teh pokrajin, jih bo gotovo zanimalo še enkrat videti svoj rojstni kraj, cerkve, šole, polja in travnike, kjer so 'preživeli svoja mlada leta.
Kakor ste že brali, sta začela s slikanjem na Rakeku in ga nadaljevala preko Begunj, Cerknice in preko slavnega cerkniškega mostu na Dolenje Jezero, Martinjak, Grahovo, Žirovnica, Bločice, Bloška Polica, Bloke, Stari trg, Višivek, Podlož itd.
Po vaseh in trgih sta posnela znamenite in zgodovinske stavbe, cerkve, šole, hiše znancev in važnih zgodovinskih mož. Ob cestah in na polju sta posnemala slike ljudi pri delu na polju, kar napravi slike popolne in bolj zanimive. Ker je bilo to ravno v času žetve in pospravljanje sena, so slike radi tega zc lo zanimive, ki človeka spomnijo na tiste dni, ko smo se še sami nahajali tam in opravljali ista dela. Posebno pa se odlikuje lesna trgovina; videti je naložene vozove z volovsko vprego, kajti ta trgovina nudi Notranjcem največ zaslužka in je njih vsakdanji kruh.
Kakor hitro bom tem slikam dodal imenik pokrajin, bo sporočeno, kdaj se vrši slikovna predstava. • Do tedaj pa ohranite na slike spomin, posebno pa na sotrudnika dr. France Trdana, ki se je potrudil in pripomogel do te serije slik.
Anton Grdina, lastnik slik.
Novi prostori SDD na Prince Ave.
Vse pride in tudi vse mine. In tako bo prišlo tudi to, da bomo imeli odprtijo novih prostorov pri Slovenski delavski dvorani na Prince Ave., in sicer 81. decembra, 1939, pričetelc ob dveh popoldne.
Teh prostorov smo si želeli že več,let in vsak je priznal, da so nam res potrebni, kajti do sedaj je bilo vse pripravno za nekatere stvari in vedno nam .ie še nekaj manjkalo, namreč tisto sredstvo, brez katerega se ne more ničesar napraviti, čeprav pravijo, da je tukaj svoboda doma. A ni tako, ker tista nam ni hotela napraviti prizidka, dokler se nismo sami popri-jeli z združenimi močmi in skupno dobro voljo. In sedaj je vse končano. Torej sedaj
samo željno pričakujemo, da pride tisti dan, ko bomo odprli nove prostore.
Je pa že tako, da se človek navadno vedno ušteje, kadar se prične pripravljati za kakšno stvar, tako smo se tudi mi in nismo računali, da nas bo stalo toliko. Ampak, kadar se kaj začne, je treba, da se tudi pravilno konča in tako smo napravili tudi mi. Sedaj pa vidimo, da je račun večji kot smo si mislili. S tem je rečeno, da moramo še naprej prodajati delnice.
Torej, cenjeni rojaki, kateri še niste kupili delnic, imate še vedno priliko in tukaj se bo vaš denar s časom tudi obrestoval ter boste tako pomagali, da se ta narodna stavba izplača. Katerih še nismo obiskali, boste gotovo še obiskani po naših pooblaščencih.
Za tako slavnost je treba sestaviti tudi primeren program in to §mo tudi storili. Na programu bo tudi več odličnih govornikov, zastopnikov in pevskih zborov, tako da boste imeli par ur prav veselega užitka in vse to brezplačno.
Kadar pride človek že bolj v leta, mu tudi že ni več toliko za svojo kožo, ker si misli, saj itak ne bom več dolgo tukaj napote delal. Veste, to sem pa napisal zato, ker jem slišal od Mr. Debevca, urednika Ameriške Domovine, ki je bil že povabljen v našo naselbino—skoro me je sram povedati — najmanj 50-krat in se je vselej izgovarjal, da se v take kraje ne podaja rad, ker je preveč nevarnosti. Tista dva velika kraja, ki se jih je on ogibal—je veliko poslopje na Turney Road (po naše rečeno "krezi hous"), in pa Calvary, torej nič straha, Jaka!
Ker sem nekaj slišal, da nas bo tudi Mr: Debevec obiskal ob priliki te prireditve, ga prav z veseljem pričakujemo, vsi, posebno pa še ženske, ki bi ga rade spoznale, kdo je tisti človek, ki ga včasih tako "poka" v svoji koloni. Saj sem jim tudi jaz zagotovil, da prideš radi tega, ker se nisi mogel udeležiti tiste "pensilvanske strelske vaje," kakor sem čital v časopisu. Pa saj tudi lansko leto nisi imel preveč sreče in si šele zadnji dan sklatil eno ustreljeno srno; pa so celo rekli, da niti puške nisi rabil. Ampak opi*osti mi, tako sem slišal. No, pa se zanesi na svoje prijatelje, ki take stvari povejo.
No, Ančka Travnova organizira vse talepša dekleta in pravijo, da ti mora j o napraviti Špalir, da boš imel tak sprejem, kakršnega še nisi imel v svojem življenju. Torej kar se Ančka nameni, se ne pusti pregovoriti na noben način. Dragi Jaka, če se želiš iznebiti te časti, je najboljše, da se sam pogovoriš z Ančko. Ona dela tam pri Černetu na St. Clair Ave. Ona ti bo najbolje vso stvar razložila. Ker je sedaj tak čas, da se kupuje razna darila, ti bo gotovo ona postregla z najboljšim in če si pa slučajno že vse obdaril za praznike, se pa name spomni. Saj Ančka že ve, kaj jaz potrebujem.
Vsi, ki imate zunaj listke za refrigerator, ste prošeni, da jih vse, kar vam jih je ostalo, vrne-nrte tajniku, Mr. Anton Mi-klavčiču najkasneje do sobote, 30. decembra, da se bo vedelo, kdo je bil najboljši in najbolj | delaven ali delavna in tisti ali .tista bo odprla nove prostore.
Omeniti pa moram, da Slo-! venska delavska dvorana prire-| di plesno veselico v soboto večer v starih prostoi-ih, da se bo j malo vgladilo za v nedeljo, ko bo otvoritev.
Vljudno ste torej vabljeni vsi naši rojaki iz širnega Cleve-landa, da se udeležite te naše
velike slavnosti. Igrala bo Za-larjeva godba, ki je ena pri ta boljših. Jedil in pijače ne bo manjkalo. Torej na svidenje 30. in 31. decembra!
A. Vatovec. -o-
Kje bomo počakali novega leta
Kakor običajno, bo tudi letos priredil direktorij Slovenskega doma na Holmes Ave. skupno z odseki in delniškimi društvi ples in domačo zabavo na Silvestrov večer v nedeljo, 31. decembra.
Pričetek ob osmih zvečer. Igrala bo popularna godba. Vstopnina bo le 35 centov. Direktorij vam bo postregel z najboljšo kapljico, ženski klub pai z okusnim prigrizkom. Zabave bo dovolj in časa pa tudi, ker bomo lahko prav do ranega jutra. Staro leto bomo poslali v pokoj in novega pa z veseljem sprejeli, upajoč da nam prinese kaj boljšega v enem ali drugem oziru.
Tudi direktorij želi in pričakuje boljšega napredka pri Slovenskem domu ter boljšega sodelovanja, tako od strani delničarjev kakor tudi od strani splošnega občinstva v naši naselbini.
Direktorij se tudi zahvaljuje prav vsem za vso dosedanjo naklonjenost, posebno vsem tistim, ki ste se ob priliki 20-let-nice tako 'velikodušno odzvali in pripomogli do tako lepega napredka in uspeha.
Vabimo vas tudi sedaj, da po-setite to našo prireditev v nedeljo večer, da si bomo skupno, kot ena družina, podali roke in si voščili srečno in zadovoljno novo leto 1940. Pridite vsi, stari in mladi, za vse bo prostora in zabave dovolj. Osobju in či-tateljem tega lista pa želim prav veselo in zadovoljno leto 1940! Frances Susel. -o--
Iz seje podružnice št. 6 S. M. Z.
Vratarja se pa vsakokrat nastavi po potrebi.
(Končno se spomnijo, da so pozabili izvoliti zapisnikarja. In za pokoro, ker ni hotel sprejeti tajništva, so dali to delo piscu tega "reporta." Tako vidite, je potekala seja Podružnice št. 6 S. M. Z.
Ko so možje videli, kako strumno pa moško gre vsa stvar naprej, so dejali, da bodo še poagitirali za večje število novega članstva in sedaj, ko je december, pogledali še za takimi, za katere bo po novem letu pot zaprta v S. M. Z., in seveda so že upisovali tudi svoje sinove. Menda ja! Vsak mož, ki želi pristopiti ter je star nad 55 let, naj se kar takoj priglasi pri podpisanemu, pa bomo uredili, da bo član za "fršur." Po novem letu se sprejemajo samo do 55. leta. Požurite se hitro! Jože Grdina. -o-
Ob zatonu leta
Pravim, pravim. Je godrnjal stric Trebušnik. Pa smo le prišli vrh Triglava ter si so-pihajoč otiral pot z čela. Tako nekako so rekli naši možaki na seji podružnice, ko jih je nad 30 sedelo v zborovalni fcvorani ter so razmotrivali",.kako bi bilo bolje za to našo Moško zvezo, predvsem seveda za našo podružnico.
Na vsako sejo jih je prišlo takole pet ali več. No in na zadnjo sejo pa, ki je bila glavna pa deset. In kar set ne godi drugače: sami so prišli, prav sami. Nič ni bilo treba iti po hišah, pa prositi in moledovati: "Dajte, pa dajte; pristopite." Po moško so napravili. Kar prišli so, se predstavili, da so novi, kar se je takoj vzelo na znanje, zapisalo, sprejelo ases-ment, pa je bilo O. K.
Živahno je bilo, ko smo volili odbor. Tudi prav po moško. Tale bi bil, so dejali in ti bodi, pa držalo je. Johnu Gorišku, ki je bil do zdaj predsednik, so dejali, da naj bo še naprej. Louis Zakrajšek je komaj pokukal v dvorano, so ga že nomi-nirali. Malo je bil začuden, pa ker niso besede hoteli vzeti nazaj, je tudi Zakrajšek dal besedo, da bo podpredsednik. Pri-j šlo je do tajnika. Vsi smo bili ! enih misli, da bo najboljši Mihael Žele na 1171 E. 58th St. Majk se je precej časa otepal, da ne bo in ne bo, ampak ko je vsa zbornica rekla, da le ta nam "županil" bo, se je pa udal in rekel: "Pa naj bo!" Jožetu Ponikvarju (pa ne glavnemu predsedniku S. D. Z.), so dejali, da je najbolj sposoben vzdr-| ževati blagajno, ker ni bilo pro-ti-kandidata, je moral sprejeti. | Rekel je, da bo že pazil na ves "denar." Za nadzornike so si I pa izbrali: Joe Derenda, John Fortuna in Matija Mlinarja.
Še par dni in zopet se bomo poslovili od tekočega leta. Mnogo dobrega, veselega in zanimivega smo doživeli v preteklemu letu — ne samo to, potočila se je tudi marsikatera grenka solza nad grobom svojca, ko smo jih polagali k večnemu počitku. Ob koncu starega in pričetku novega leta smo si še želeli obilo sreče, zdravja in veselja — mnogo onih ni več med nami*— preko njih grobov brni čaroben veter in igrajoče snežinke jim pletejo odejo. V naših vrstah so nastale vrzeli — odstavili so nam plemenita dela, narodno zavest in trdo borbo za obstanek. Njih pota so naša nedokončana dela — naj r.am bodo ohranjeni v blagem spominu.
Tudi letos si bomo voščili srečno in zadovoljno novo leto na Silvestrov večer v Slovenskem domu na Holmes Ave. Direkto rij skupno z, delniškimi društvi in odseki Doma bo priredil Šil-vestrovo. Zbrali se bomo ta večer delničarji korporacije, prijatelji in podporniki ustanove ter se skupno veselili prihoda bodočega leta. Za ta večer smo si preskrbeli izredno dobro godbo, najboljša okrepčila in mnogo dobre volje.
Kakor letošnje zaključno leto v poslovanju Slovenskega doma na Holmes Ave. izkazuje, moram delničarjem poročati, da bo eno najboljših in plodovitih let cd postanka neugnane depresije. Večji del zahvale gre zavednim rojakom, ki so se v tekočemu letu vneto posluževali naše postrežbe.
Vljudno vabim vse delničarje naše korporacije, naše rojake in prijatelje, da se udeleže naše prireditve na Silvestrov večer ter s tem pripomorejo do temvečje-ga uspeha v tekočem letu.
V imenu korporacije pa želim vsem delničarjem in rojakom srečno in zdravo novo leto ter vam kličem na veselo svidenje.
Anton Jerman, predsednik
Slovenskega doma na Holmes
Ave.
zvrnil po strmem pobočju, ko je vozil les iz Sv. Lucije proti Lepenji. Na avtomobilu je bilo tudi devet vojakov. Pri padcu so vsi dobili težje in lažje poškodbe. Kakor pišejo, trije vojaki so zaradi poškodb kmalu nato umrli.
—Komen. V Velikem dolu je zgorela hiša Antonije Žerja-love. Uničeno je vse poljsko orodje in drugo blago. Škode je 10,000 lir.
—črniče. Dne 3. decembra bo praznoval dekan Lojze Novak 25 letnico pastirovanja v naši vasi.
—Trst. Umrli so: Godnič Ivan 30 let, Pertot Emil 33 Dodič Ivan 33, Kolman Rudolf 55, Hajek Franc 78, Filičič M?, rija 83 in Vodopivec Ivan 63.
—Trst. Pred dnevi je nenadoma umrl dr. Julijan Jurcev specialist za ginekologijo. Rojen je bil v Cavtatu in čeprav je bil naše krvi je postal zagrizen protivnik našega ljudstva, ter se aktivno udejstvoval v vrstah dalmatinskih Italijanov.
—števerjan. Ko je nesla težak koš krompirja, se je Karo-lini Marašovi spodrsnilo, tako da si je pri padcu zlomila desno roko.
—Prosek. Po dolgi bolezni je umrl Rudolf Puntar, posestnik in mesar.
—Z Vipavskega: štirje domači fantje so bili zaradi slovanskega petja pozvani pred konfinacijsko komisijo v Gorico, ki jih je obsodila na večletno konfinacijo.
—Gorica. Med 40 letnim Petrom Lipičarjem iz Kala pri Kanalu in 34 letnim Josipom Humarjem je prišlo zaradi prodaje sena do prepira. Toda po prvi pomiritvi, ki sta jo sklenila v gostilni, je prišlo do ponovnega prepira, v katerem je Li-pičar dobil težko brco ter padel in si zlomil nogo. Humar je bil prijavljen oblastem.
—Trst. Umrli so : Bunc por.
Lasič Leopolda 69, Antonič Ni-dija 12, čuk vd. Bruell Ana 82, Benčič Anton 56, Živec Gvidon 45, Pertot Peter 39, Javorski vd. Nušak Božena 87, Gergo-let por. Petelin Ivana 36.
—Boršt. 25 letnemu Zorku Černeki iz Sobrežičev je počila v rokah bencinska lampa. Odneslo mu je dva prsta.
—Iz Bazovice: Tukajšnji politični tajnik je pred časom prepovedal peti v slovenskem jeziku in prodajati "Jutro." Ker pa je kradel iz strankine blagajne, je sedaj izgubil zopet veliko besedo. Zato smejo domači fantje zopet mirno iieti in tudi "Jutro" je zopet na prodaj.
Če verjamete a!' pa ne
»»^»»»»WwamsttajwsaKiKa:
Zdaj je ves svet udarjen na "blitz" — strelo. Hitler jo je udaril z "blitzkriegom" v Poljsko, Stalin pa na Finsko. Pa Stalin se je zaletel z nosom v zid, da se mu je vlila kri. Pa se je ta manija, da gre vse po bliskovito, menda prijela tudi miši, ker iz Lumberton, N. C. nekdo poroča, da je v njegovi kleti priletela neka miška š tako bliskvito naglico, da sta jo zgrabili dve pasti obenem, na vsakem koncu repa po ena.
* * *
Nek možak iz West Virginije je pisal na patentni urad v Washington, naj mu svetujejo kako sredstvo, s katerim bi si namazal dlani, da se ne bi vedno tako opekel. Možak ima namreč za vse stanovanje samo eno električno žarnico, če je zvečer, na primer, v kuhinji, in bi šel rad v spalnico, mora v kuhinji odviti žarnico in jo nesti v parlor ter jo tam deti v socket. In kadar gre nazaj v kuhinjo, jo zopet odvije in nese v kuhinjo. Pri tem se pa vedno opeče, ker je, menda ja, žarnica vroča, kadar gori. Iz Washingtona še nismo dobili poročila, če so mu svetovali kako sredstvo.
IZ PRIM0RJA
—Vipolže. — Z nogo pod voz je prišel 19-letni Ivan Skočaj. Z zlomljeno nogo so ga odpeljali v' goriško bolnišnico.
—Vrabče nad Št. Vidom. — Te j dni so fašistične oblasti podelile1 naši vasi radijski aparat, ki je! namenjen za vzgojo domačinov.' Poslušali bodo predvsem govore' fašističnih vodij in kmetijske ure, ki jih oddajajo italijanske postaje.
—Vipava. V visoki starosti 82 let je umrl posestnik in trgo-J vec g. Jakob Fajdiga. Bil je de-j laven in zaveden mož.
—Ilirska Bistrica. Pred ne-| davnim je umrl znani posestnik in lesni trgovec Anton Ličan. Pokojnik je bil mnogo let bistriški župan.
—Tolmin. Vojaški tovorni avto so je na ostrem ovinku
«UMnitr.M>»»»t»t»>mm»m»ti»»»»t»»»»»»n»»M»»it»»»»n»»»»»»»iiii»n
WINNET0U
Po nemUccm izvirnik« K. M»j»
wmutu»mmnn»»»»t»»ffli»»»m»H»»»t»ut<»ti»n»»»i»n»>m»HiM»»»i:»»tim
Daleč je sel. šele čez deset minut sem ga našel. Stal je ob potoku, s hrbtom obrnjen proti taboru, in strmel v mesec.
Nisem se trudil, da bi rahlo stopil, le trava je dušila moj korak. Vkljub temu bi me bil slišal, da ni bil tako popolnoma zatopljen v svoje misli.
Šele ko sem stal trdo za njim, je šinil okoli. Izdrl je samokres in zahrul:
"Vsi vragi —! Kdo je —? c Kaj se plazite tod okoli? Ali vam i naj kroglo —."
Umol/knil je. Zelo zamišljein £ je bil, da me niti spoznal ni ta- S ko j. V zadregi je dejal:	c
"A—vi ste —! Malo je manj- t kalo, pa bi vam bil dal kroglo. Res sem mislil, da je tuj človek. Zakaj 'pa ne spite?"	^
"Ne morem."
"Ne morete?? Mlad človek—." \ "Misel na Gibsona in Ohlerta mi ne pusti spati. Jutri ali poju- r trijšnjem bodeta končno moja—. * "Vam verjamem! Da! Jutri C bodeta naša, pa naj ne bom Old r Death, stari scout, če ne bode- c ta —.
Pa je tudi skrajni čas. Nimam več časa, da bi za njima letal—." ^ "Kako da ne?"	s
"Ostati moram v bonanzi." "Vi —? Zakaj?" Nič ni odgovoril. "Menda zasebne zadeve, ki s druge ljudi nič ne brigajo —?" "Bo tako."	i
"No, pa ne bom silil v vas in ' vas motil. Cul sem, da ste vzdihovali in stokali, pa sem si mi- i slil, da vam teži srce skrivna bol ] in da bi vam morebiti lahko svetoval ali pomagal —. Saj veste, . ni dobro, če človek take bolečine ] skriva v srcu —! In da mu odle-že, če jih razodene dobremu pri- } jatelju —.
Toda kakor rečeno, ne bom ; vas nadlegoval. Lahko noč, sir! -Pa kmalu se vrnite v tabor!" , Obrnil sem se in stopil nekaj j korakov. Pa ustavil me je. "Master, ne pustite me samega! Je res, tisto, kar ste dejali! Skrivna bol mi razjeda srce in — morebiti bo res odleglo, če se vam izpovem —.
Poznam vas, daber človek ste, molčati znate —. In mislim, da me ne bodete prehudo sodili —. Povedal vam bom, kaj mi teži srce. Ne vsega. Ni treba. Drugo si lahko sami mislite."
Prijel me je pod pazduho in počasi sva stopila ob potoku.
Dolgo je molčal, pa kar brez uvcda vprašal:
"Kaj si prav za prav mislite o meni, master? O mojem značaju, o — o moraličnem Old Dea-thu?"
"Pošten človek ste, ki o njem vem, da ga smem ceniti in tudi ljubiti."
"Hm —P' je godel. "Pošten človek —! Sir, povejte, ali ste kedaj zagrešili kak zločin?"
"Hm —l" sem godel tudi jaz. "Zločin —? Starše sem užalil, učitelje —. črez plot sem lezel v sosedov vrt jabolka krast —. Izdatno sem pretepel vsakega fantalina, ki mi je nasprotoval. In še mnogo druga takega." Zamahnil je z roko. "Ne kvasite neumnosti! Zločine mislim, prave zločine, kakršne postava kaznuje, ne pa pobalinstev."
"Takih kaznivih dejanj pa se ne spominjam, da bi jih bil kedaj v življenju zagrešil."
"Srečen človek ste, sir! Zavidam vam vašo mirno vest! Kajti slaba, nemirna vest je najhujša kazen, ki zadene človeka za greh, za zločin —. Nobene vislice, nobena ječa ni tako huda kakor slaba vest —!"
Tako žalostno in obupano je povedal te besede, da me je do dna srca pretreslo. Da, slavni scout Old Death je nosil v svoji duši težko bol, spomin na težek
zločin, iz njegovih besed je donela težka samoobtožba. Tako govori le človek, ki ima res težko vest —. Molčal sem.
črez nekaj časa je nadaljeval: "Master, ne pozabite, Bog je pravičen, strašen sodnik in posvetna, človeška pravica je v primeri z božjo pravico prava otročarija. In slaba vest je tista božja pravičnost, slaba vest, ki po dnevi in po noči grmi zločincu na uho strašno obsodbo —.
Izpovedal se vam bom. Moram se —. Olajšati si moram srce. Saj ste dejali, da človeku odleže, če se razodene dobremu prijatelju —.
Dobremu prijatelju —! Da, vzljubil sem vas, zaupam vam vkljub vašim mladim letom.—" Spet je umolknil, pa nadaljeval s čudnim glasom:
"In — mudi se mi. čisto tako mi je, kot da se bo jutri nekaj zgodilo —. Kot da stari scout Old Death jutri zvečer ne bo i-mel več prilike, da bi se izpovedal svojih grehov —." Zavzet sem ga gledal. "Kaj vam hodi na misel, sir! vas pa j a ne obhajajo smrtne slutnje —?"
žalostno je pokimal. "Da, smrtne slutnje, sir! čuli ste, kaj je pravil gambu-sino o trgovcu Hartonu in o njegovem zanikarnem bratu Henry-ju. Kako sodite o tistem — lopovu?"
Zaslutil sem, kdo da bi utegnil biti tisti zapravljivi Henry Harton.
Nisem smel, tudi nisem mogel starega scouta prehudo soditi. Prizanesljivo sem dejal:
"Sodim, da je bil zelo lahkomiseln človek."
"Pshaw —! Bi ga pač radi prizanesljivo sodili, tistega lopova! Toda povem vam, kdor je lahkomiseln, je nevarnejši ko pravi hudobnež in zločinec! Zločinca spoznate že navadno od daleč lahkomiselnež pa je navadno ljubezniv, prikupljiv človek, vkra-sti se zna ljudem v srce, prevari jih, ne da bi kaj hudega slutili. In zato je lahkomiselnež nevaren človek. Povem vam, pravega zločinca še utegnejo poboljšati, kajti zločinec ima odločno, trdno voljo in pri njej lahko začne poboljševanje. Izmed tisoč lahkomiselnih ljudi pa' se bo kvečjemu eden izpreobrnil in poboljšal. Kajti lahkomiselnež nima značaja, nima nobene volje in odločnosti, nima moralične moči, ki bi mu pomagala, da bi začel boljše življenje.
In tak človek sam bil jaz. Hudoben, zloben nisem bil nikdar, pač pa lahkomiseln, brezmejno lahkomiseln. Zapravil sem svoje premoženje in še bratovo povrh in ga pahnil v nesrečo —. Kajti tisti ničvrednež Henry Harton — sem bil jaz — jaz — jaz!"
Slutnja me ni varala —.
Ubogi Old Death —! Kako strašno je pač trpel —. Kako težko breme je nosil na svoji duši —. Zavest, da je s svojo lahkomiselnostjo uničil brata —.
Tedaj sem razumel marsikatero potezo v njegovem značaju. Njegovo zapetost in roba-tost, ki je bila včasi skoraj odurna. Kdor nosi težko bol v duši, pač ne more biti vesel in dobre volje —.
Nisem vedel, kaj bi odgovoril. Da bi vsaj nekaj povedal, sem dejal:
"Ampak, sir, — zakaj mi niste nikdar povedali svojega pravega imena?"
"čisto razumljivo! Onečastil sem svoje rodbinsko ime, nisem ga več vreden. Zato vam ga tu-•di nisem nikdar povedal. Noben zločinec ne govori rad o njem, nad katerim se' je pregrešil.
(Dalje prihodnjič)
Krvava rihta
Nekje med vinskimi goricami je obsežna krčma z imenom "Krvava rihta." Kdor pride v tisti kraj, naj nikar ne pozabi ondi ustaviti se. Saj razen tega, da ima krčma izvrstno klet, globoko, nepobeljeno klet, se ondi v kleti toči posebno rdeče vino, ki je prav last te hiše in ki je tako izborno, da takega ne dobiš več.
Kar pa je glede na strahotno ime, ki se kar nič ne prilega dobremu rdečemu vinu, pa spada zraven zgodba, ki sicer mogoče ni prav do pike resnična, ki pa vendarle ugodno vpliva h kozarcu tega prekrasnega vina.
V davnih časih je bival tu človek z imenom Lisjak. Ta je v hudi, upravičeni jezi ubil gra-ščaka, ker je nepoklican vdrl v njegovo hišo in mu jo onečastil. V tistih časih so bile sodbe hude, niso dosti povpraševali kako, kaj in zakaj, ampak so razsojali kar po črki. In tako naj bi bil Lisjak zaradi svojega zločina obglavljen. Ko je prišel žalostni sprevod — spredaj, sodnik s palico, zadaj na rabljevi vrvi obsojenec in dva hlapca za pomoč — mimo tiste hiše, kjer so že takrat točili v kleti rdeče vino, je Lisjak nagovoril sodnika:
"Gospod sodnik," je dejal, "vem, da ste prijatelj dobre kapljice, ki jo tu točijo. Kako bi bi-o, če bi malo pogledali v kozarec, preden začnemo s težkim de-'om?"
Sodnik je bil brez besede. Na-Lo pa je zakričal: "Ali se ti je vmešalo, baraba?"
"Gospod sodnik," je odvrnil Lisjak, "kolikor vem, se mi še vsi koleščki pravilno vrtijo. Inglejte, vsakomur, ki gre v 3mrt, je izpolnjena še kaka poslednja, želja. Mene še ni nihče vprašal po tej želji. Zato sem jo kar sam izrekel."
Sodnik še zmeraj ni vedel,, kako naj bi zavrnil to brezprimer-io nesramnost ..gvpje žrtve. Pa
je potlačil jezo in dejal:
"Pa ljudje, ki čakajo na rihti, da vidijo, kako boš obglavljen? Kaj bodo pa ti rekli, ko se jim bo zakasnila zabava?"
"Oh, gospod sodnik," je dejal Lisjak in se otožno nasmehnil, "če ima človek priliko kaj tako lepega videti, pač lahko tudi malce počaka!"
Zdaj se je moral sodnik za-smejati in je bil potemtakem že skoraj pridobljen. Zares se je bil zbral že ves tisti kraj na rihti, in okrog in okrog ni bilo drugje žive duše videti. Vendar se je sodnik še obotavljal. Pa je Lisjak tako ganljivo pripomnil: "Ko mi že mislite potem vrat zaviti, bi pa jaz prej to storil steklenici vina."
Tedaj je sodnik prikimal, in vsi trije — sodnik, Lisjak in ra-belj, — hlapca sta morala zunaj ostati —, so vstopili v klet, se usedli v kot in naročili rdečega vina. Rabelj je držal v roki vrv, ki je njen drugi konec imel zanko, katero je imel Lisjak okrog vratu. Lisjak je pomislil še na drugačno rdečilo, ki se je pa za zdaj še živo pretakalo po njegovih žilah.
Potem je prvi naglo dvignil kozarec, rekoč: "Na zdravje, gospoda, in da bi srečno opravili!"
In so pili. Sredi pitja pa je rablju, ki je bil precej tope glave, sinilo na misel, kakšno smešno je Lisjak izrekel, in pri tej misli se je nasmehnil, tako da se mu je zaletelo, ko je izpil iz kozarca. Sodnik pa ja rekel: "Lisjak, ti si pa res čuden tič. Drugi ljudje nimajo takih šegavih misli, preden so obglavljeni."
"Veste, nisem še vajen tega," je odvrnil Lisjak, "česar pa vajen nisem, me pa zmeraj razjezi ali pa razvedri. Ker mi je pa zadnjič jeza takšno zagodla, sem pa zdaj rajši dobre volje."
"Lisjak," je povzel sodnik, "ti si mi všeč. Ti zares znaš gledati smrti v oči. Na tvoje zdravje!" ^
Lisjak je načel drugi liter.
"Zdrav sem že," je dejal. "A to zdravje mi pri obglavljenju ne bo dosti zaleglo. Zatorej rajši napijmo mojemu hitremu koncu !"
"To je pa od rablja odvisno," se je sodnik zasmejal in je izpil.
Lisjak se je okrenil k rablju, rekoč:
"Potem pa dajva midva trčiti, da se bova bolje sporazumela. Jaz bom lepo pri miru, ti pa glej, da boš dobro zadel!"
Tako so načeli že tretji liter.
Kaj bi pravil? Lisjak je take stresal iz rokava, da so bili vsi trije prav židane volje in so skoraj pozabili" na svoj opravek.
Mahoma pa je moral sodnik nekam iti.
"Spoprijateljita se medtem," je rekel, ko je šel ven.
"Počemu bi ne bila prijatelja?" je dejal Lisjak rablju. "Ti storiš le to, kar ti on zaukaže, če bi se bil on, sodnik, prej bolje sporazumel z menoj, pa bi se nama zdajle ne bilo treba truditi."
Ko se je sodnik vrnil, je pa rabelj vstal in je šel ven. Prej pa .je še dal konec vrvi sodniku v roke.
"Lisjak," je, povzel sodnik, ko sta bila sama, in je položil konec vrvi na mizo, "veš, neznansko mi je hudo zate."
"Meni tudi," je dejal Lisjak. "A kaj pomaga!"
"Nič," je odvrnil sodnik in grenko mu je postalo v duši. "Tak pa vsaj še enkrat trčiva. Saj nisi hud name, kaj?"
"Hud nisem," je odgovoril Lisjak, "toda prošnjo iniam pa le do vas."
Medtem se je rabelj vrnil in ko je zagledal, da leži konec vrvi kar na mizi, jo je pustil ležati zaradi sodnika, da bi se mu ne zamerilo.
"Kakšno prošnjo?" ga je sodnik vprašal.
"Tudi jaz moram iti nekam, da potem, na .rihti, ne bo kakšne
sramote."
"Velja!" je namignil sodnik.
Rabelj je hotel prijeti za vrv, da bi ga spremil. Toda sodnik je stresel z glavo, rekoč:
"Kar pusti ga! Lisjak nama ne bo ušel!"
"Le kako bi mogel — iz take odlične druščine!" se je Lisjak zasmejal. "Vino je pa tudi še na mizi!"
Tedaj sta se onadva zasmeja-la, in Lisjak je odšel. Ko je bil zunaj, se je izmuznil iz zanke, jo lepo položil na tisti kraj, se pognal skozi lino in je stekel kakor zajec čez drn in strn.
Sodnik in rabelj sta medtem še nekaj časa pila in mnogo lepega in dobrega povedala o ubogem Lisjaku, ki se je ta]co hrabro in vedro odpravljal na krvavo rihto. Ko ga pa le ni bilo nazaj, in je minilo že precej časa, sta ga šla iskat, a sta ondi našla samo vrv brez Lisjak. Nato sta precej opotekaj očih korakov odšla na rihto, misleč, da je Lisjak brez dvoma šel že naprej in da ju ondi že težko čaka. A kakšne sta morala slišati od razočaranega ljudstva, in drug dan — od višje gosposke!
Tista klet pa je odtlej obdržala ime "Krvava rihta," ker je bil Lisjak ondi v rdeči krvi vinske trte tako veselo sojen.
(O. Antes.)
IZ DOMOVINE
—Gospa dr. Adlešičeva — krstna botra trinajstemu otroku. Pod našim ljubkim Krvavcem je podgorska vasica Dvor-je, iz katere je izšel Davorin Jenko. In sedaj je bilo tam v Dvorjah nekaj posebnega. V nizki, skromni hišici so imeli krst. Trinajstorojenko so ponesli h krstnemu kamnu v Cerklje. Sicer ni to nič posebnega. Saj pri Močnikovih v Dvorjah skoro vsako leto za kriči nov nebogljenček v svet. Pa vendar je danes vsa družina Moč-nikova v slavnostnem razpoloženju. Kako ne! Saj je prihitela iz bele Ljubljane med nje kot botra njihovemu tri-
rožnim sodiščem 23 letni Ajlec Victor, ker se je izkazalo, da je pomagal nekemu Ivanu Ra-tajcu pobegniti čez mejo iz nase države v Nemčijo.
—V celjski bolnišnici sta u-mrla 76 letni posestnik Cigale Franc iz Potoka pri Rečici ob Savinji in 10 letna hčerka skladiščnika Kmetič Angela iz Rogaške Slatine.
—Javno zaklonišče pred napadi iz zraka je začela graditi tik celjske postaje železniška sekcija v Celju. Zaklonišče bo 24 m dolgo, 2 in pol m široko in 4 m globoko. Za gradnjo, ki mora biti končana v enem mesecu, se bo predvidoma uporabilo pet vagonov cementa in precej železnih drogov. Zaklonišče bo služilo predvsem osebju železniškega prometa.
—Ženske so napadle 27 letnega viničarskega sina Jakoba Cafuto iz Gruškovja, občina Podlehnik. Ko se je zvečer vračal po cesti v Gruškovju proti domu, so naenkrat pri-vršale od vseh strani bojevite Amaconke in ga začele temeljito obdelavati. Ena izmed njih pa ga je udarila celo s sekiro po desni roki in mu jo nevarno ranila, tako da so ga morali prepeljati v bolnišnico. Vzrok je baje zelo huda ljubosumnost.
—Smrtnonevarne poško d b e je dobil Planine Leopold, 26 letni dninar iz Kočic, občina Žetale, ki je obrezoval pri sosedu repo in obenem obhajal tudi svoj god. Pri tem pa je nastal med njim in nekim posestniškim sinom prepir, v katerem je slednji udaril Planinca z motiko po glavi in mu pri-, zadejal smrtnonevarne poškodbe, tako da se zdravniki boje za njegovo življenje.
PRIMORŠKE~NOVICE
— Trst. Pri delu v ladjedelnici sv. Marka je postalo slabo 43 letnemu delavcu Antonu Banku. Pri tem je padel tako nesrečno, da si je prebil lobanjo. Zdravniki le malo upajo v njegovo rešitev.
—Iz Marezig: Nekateri delavci iz naše vasi so se dali slikati. Eden od njih je pri tem držal na prsih kosir in kladivo. Zaradi tega so ga pozvali na karabinjersko postajo, kjer so ga aretirali in gnali v zapor.
—Iz Boršta pri Trstu: Dne 5. novembra je umrl znani Luka Sedmak, kateri je pred vojno sodeloval pri naših narodnih društvih v Borštu.
—Zopet nesreča § staro granato. V tržaško bolnišnico so pripeljali 20 letnega Milana Polšaka iz Rihemberka z veliko rano nad levim očesom. Njegov brat Ciril, ki ga je spremljal, je povedal, da je Milan pri delu na njivi zadel s krampom na staro granato, ki je eksplodirala. če ne nastopijo komplikacije, se bo moral Milan zdraviti pet tednov.
Na levo je angleški kralj Jurij, ki je obiskal svoje vojake na sapadni fronti.
najstletnemu otroku gospa Vera dr. Adlešičeva, soproga ljub- ' Ijanskega župana. Koliko son- j ca je prinesla dobra gospa bo- j | trči s svojo besedo, prisrčnim i nastopom, koliko sreče so pri-. !nesle v to skromno družino nje-' ne usmiljene, dobrotne roke. Marljiva in skrbna Močnik ova mama se trudi z vzgojo svojih otrok in gotovo bo vso skrb posvetila tudi mali trinajstorojen'-ki Marjetici, da bo delala veselje visoki gospe botrei. Zavest, da je osrečila revno delavsko družino, naj bo gospe dr. Adle-šičevi v plačilo za njeno tako prisrčno in globoko umevanje malega slovenskega človeka.
—Tovorni avto čez voznika. Na cetti v bližini Makol v Mo-stečnem je povozil tovorni avto ki je last nekega trgovca s sadjem iz Frama, 47 letnega voznika Franca Trsa iz štatenber-ga pri Makolah. Ko se je avto približal vozu, je Trs stopil h konjem, ker so plašljivi. Avto pa je tako blizu zapeljal mimo voznika, da ga je potegnil pod sebe ter mu zlomil nogo in roko i in ga močno poškodoval na glavi. Trs se zdravi v mariborski! bolnišnici.	(
—-Smrtna žrtev tihotapstva. V Budincih je padel ocl krogle graničarja komaj 16 letni posestniški sin Franc Horvat, ki si? jc nahajal skupaj s tovarišem na tihotapski poti. Oba tihotapca, ki sta hothela skrivaj prestopiti mejo, je zagledalo v temi budno graničarjevo oko. Stražnik je oba pozval s predpisanimi klici "stoj," ker pa sta se podala v beg, je za njima streljal. Horvata je smrtno zadel, tovarišu pa se je posrečilo pobegniti.
—Kazen za pomoč pri begu čez mejo. Na tri mesece zapora —r pogojno na 3 leta je bil obsojen pred mariborskim ok-
MALI OGLASI
Po nizki ceni
se proda Wallpaper Trimmer. Vpraša se na 1058 E. 74th St.
(301)
Delo dobi
ženska ali dekle za hišna opravila, ki bi rada delala 4 do 5 ur na dan in ki živi v okolici 185. ceste. Pokličite KEnmore 2909. (302)
Išče se dekle
ki je vajena tudi težjega dela. Pokličite KEnmore 0031.
Odda se
stanovanje 3 sobe s kopališčem; odda se družini brez otrok. Vprašajte na 1159 E. 76th St. (303)
Prašiči naprodaj
vsake velikosti, od 20 do 200 funtov težki. Zakol jemo jih, kadar kupec želi in po dogovorjeni ceni. Lahko se obrnete do nas pismeno, ali pa se osebno zglasite na 6219 St. Clair Ave. Joseph Adamič, Burton, Ohio.
Pri mizi sedi nemški častnik, katerega so Francozi ujeli in ga^ izprašujejo o nemških vojaških zadevah. Kakor je videti po njegovem zadržanju, ne bo Nemec ničesar izdal.

V SPOMIN
DRUGE OBLETNICE SMRTI NAM NIKDAR POZABNEGA SOPROGA IN OČETA
JOHN JENE
ki je1 dne 30. decembra, 1937 v Gospodu zaspal.
Ljubi soprog, dragi oče, prezgodaj si zapustil nas. Ni ga dns-va, ne noči, da ne bi bil nam pred očmi. Posebno ob Tvoji drugi obietnici si brišemo oči, pa Tebe od nikoder ni. Počivaj mirno v hladnem grobu. Tvcja duša pa naj plačilo uživa za dobra dela. Saj si v življenju tako rad pomagal, kjerkoli je bio potrebno.
Mesec ti december kruti.	Očsta si v večnost odpeljal,
ko leto dokončavaš vsak;	ostali žalostni smo vsi.
tudi nam si veselje skončal,	Tclaži pa nas up radosti,
ki vzel si dragi nam zaklad.	da vidimo se nad zvezdami.
Počivaj mirno, ljubi oče, počivaj, dragi moj soprog; za vse trpljenje tu na zemlji v nebesih naj Ti plača Bog.
Žalujoči cstali:
ANNA JENE, soproga, SINOVI in HČERE.
Cleveland, O., 28. decembra, 1939

ŽENINI IN NEVESTE!
Najfinejše se kuha na
MODERNI
plinski peči
Naša slovenska unij ska tiskarna vam tiska krasna poročna /abila po jako zmerni ceni. Pridite k nam in si izberite vzorec papirja in črk.
Ameriška Domovina
Sledeče so prednosti kuhe na moderni plinski peči:
Popolnp insulirane, popolno avtomatične, enakomerno razgrete peči. , . z ventilacijo . . . broilerji brez dima . . . gorivci na vrhu, ki se ne zamaše . . . hitro in počasi gore za kuho "brez vode," kuha naglo kot želite in splošno na istem principu delane . . . krasno izdelane ... za dolgo življenje . . . hranljive in enostavne, ali z eno besedo
6117 St. Clair Ave.
HEnderson 0628
ZANESLJIVA POPRAVILA IN POSTREŽBA
Popravljamo radije za dom in avto, pralne stroje, peči in
"cleaners."
PERUSEK FURNITURE CO.
MUlberry 9211
809 East 152nd Street
Odprto v pondeljek, četrtek in soboto večer.
Jos. Zele in Sinovi j
POGREBNI ZAVOD
Avtomobili m bolnižkl voa redno in ob vsaki url na razpolago. Mi smo vedno pripravljeni s najboljšo postrežbo 6502 ST. CLAIR AVENUE	Tel.: ENdloott 058S
COLLINWOODSKI GRAD: 452 E. 152D STREET	Tel.: KEnmore «11»
najboljše se kuha na
MODERNI PLINSKI peči
THE EAST OHIO GAS CO
Ko so hrasti šumeli
ZGODOVINSKI ROMAN
Z griča, pod katerim se je pred vetrom skrivala ribičeva hiša, se1 mu je odprlo morje v vsej svoji j širjavi, toda ne jadra ne čolna* ni bilo videti na brezmejnem' prostoru. Morje je bilo še svin-j čenosivo, toda že skoraj mirno j in samo penasto in kodrasto va-lovje je kazalo, da je ponoči divjal vihar.
ščenek se je spustil po bregu na nesrečni rtič in krenil k mestu, kamor jih je bil vrgel val; pomnil je, da so bili gredoč presekali neko gosto grmovje, in se je zanašal, da se tam skrije.
Goščava se je pokazala dovolj hitro: bilo je gosto vrbovje, ki se je vleklo ni z dol in je najbrž raslo po bregovih kakega potočka ali rečice.
ščenek se je še enkrat razgle-dal, postavil na pesek cajnico, jo pokril a kruhom in hitro šel, ne da bi se slekel, v vodo ter se začel umivati; klejasto blato je šlo nerado proč in ščenek je s težavo povlekel s sebe vso obleko ter jo začel drgniti s peskom; obleka je kar lezla v cunje.. Ščenek jo je pogledal proti luči, se prepričal, da ima več lukenj nego trdnih mest, in se preoblekel v ribičevo obleko; iz njega je postal pravi Est; manjkalo mu je samo šapke, ta je plavala nekje po morskih valovih.
Ko se je nehal preoblačiti, se je ščenek temeljito pokrepčal s kruhom in sirovimi jajci, zakopal svoje cunje in začel prodirati po vrbpvju ob potoku navzgor: tam se je lahko čutil popolnoma varnega.
Misel na tovariše ga ni zapustila; da bi sam odšel v Rusijo, ne da bi jih rešil iz nemških šap, mu niti v glavo ni prišlo: on lahko ali propade ali jih reši, samo to dvoje je bilo. Toda kako? Gr-
NAJNOVEJŠE ODKRITJE IZ JUŽNE AMERIKE
(Št. 1). Edina tekočina, ki bo odpo-
^ Zmogla proti srbečici, črvom, odprtim in tekočim ranam, "atletskim" nogam in otiskom na nogah kakor tudi za razne druge bolezni kože. Rezultati prav gotovo v de-
_______setih dneh Ko je
kožna bolezen enkrat izčiščena, se ne bo več pojavila. (Nobene starostne meje).
(Št. 2). Sledi čistilec, ki pusti kožo čisto in svežo.
(Št. 3). Lasna tonika proti plešavosti, prhljaju, oljni koži in preprečuje izpadanje las. Ta tonika je doprinesla že čudovite reaultate. Garantirana, da bo povzročila rast las do 45. leta starosti.
(Št. 4). Liniment za drgnjenje— proti raznim bolečinam in izpahlinam, kakor tudi proti revmatizmu, lumba-BU, itd.
(St. 5). Importiran. evropski čaj— Izčiščuje sistem ter povzroča dober tek, dober je tudi proti naduhi, kataru, pre-mogarski naduhi,proti žolftnim kamnom, nervoznosti, želodčnim bolečinam in bolečinam na ledvicah.
(Št. 6). General T^nio and Conditioner. Dober proti plinom in kislinam v sistemu. Odvajalno sredstvo in graditelj. Priporoča se otrokom.
Peter Zebic, najmočnejši človek na svetu.
Samson Tonic & Tea Co.
1385 EAST 79TH STREET (corner Superior Ave.) _CLEVELAND, OHIO._
East 61st St. Garage
PRANK RICH, lastnik
1109 E. 61st St. HEenderson 9231
Se priporoča za popravila in barvanje vašega avtomobila. Delo točno in dobro._
Kraška kamnoseška obrt
•15425 Waterloo Rd.
KEnmore 2237-M EDINA slovenska EZDELOVAL-NIOA NAGROBNIH 8TOMENXKOV
bančil je čelo, nevajeno misliti, Se ustavil, prijemal za konec nosu, toda nič "pravega" se mu ni pojavilo v glavi. Sklenil je samo prebiti se v Jurjev, tam pa se
bo videlo, kaj bo Bog dal.
* * #
Peti dan, odkar so bili ujetniki zaprti, se je ob nenavadnem času slišalo na hodniku govorjenje in korakanje ljudi.
Vrata v ječo so se odprla in skoznje je vstopilo petnajst Nemcev; na čelu se je nahajal alderman pskovaikega dvo(ra, mojster Preis, in še nekoliko o-škodovanih trgovcev.
Spremljal jih je ječar, držeč v rokah veliko prižgano svetilko.
Nemci so prišli pogledat, ali je med ujetniki kdo onih, ki so se udeležili razdevanja pskovske-ga dvora.
Pozorno ogleduje vsak obraz, v katerega je ječar posvetil z lučjo, so alderman in njegovi spremljevavci obšli vso ječo; z višnjevimi marogami pisano lice velikanskega Tj ur je je obrnilo nase njihovo pozornost, spregovorili so o njem nekaj besed in šli mimo,—odsotnost Karla, ki se je tepel z, njim na obzidju, ga je rešila. Ostal je samo še en človek, ki ni bil poka-zan oškodovanim trgovcem, in uškujniki so že mislili, da ostanejo neizsledeni. Toda ko so prišli posetniki' do poslednjega jetnika, so vsi hkrati vzkliknili: pred njimi je sedel na slami de-belogledi človek v halji, ki je na-čeloval tolpi, ko je lomila vrata,
Mojster Freis je skočil K možu, ki je povzročil, da je propadlo njegovo premoženje, in mu je, nekaj cvileč in brizgajoč slino, clal s svojo koščeno roko zaušnico.
Djakon je, ne bodi len, hitro vstal in zdajci je kakor s širokim jermenom krepko tlesknilo po vseh stenah ječe hkrati; v hipu je sedel Preis na tleh in se držal z roko za lice: Djakon mu je bil obilno vrnil zaušnico.
Na Djakona sta se vrgla dva hlapca in ga začela vezati; ni se protivil in je stal, ne da bi se genii, dokler so mu natezavali komolce za hrbtom.
"Z jetikom majaj, ia rokam volje ne dajaj!" je zagodel poučno in gledal, kako so kupci pomagali od Udarca omamljenemu Preisu, da se je dvignil na noge.
Djakona so s psovanjem in grožnjami potegnili k izhodu.
"Srečno, prijatelji!" je zavpil na vse grlo in se obrnil k ostalim tovarišem. "Spominjajte seme!"
Izsuvali so ga skozi vrata, toda še s hodnika je priletel do zaprtih njegov doneči glas: "Svečke za pokoj moji duši mi priž-gite, kolikor je nemških domov, vsak!"
Zaropotali so zapahi in mra-kovi ječe so utihnili. Ostali niso govorili niti besedice, le kdaj pa kdaj se je slišal kak vzdih zdaj tu zdaj tam. Posebno težko je vzdihoval po Djakonu Tjurja.
Vsi so dobro vedeli, kaj je čakalo tovariša: temnica in okrutne muke rablja. Razumeli so tudi to, da je prepoznanje enega iz njih toliko, kakor da bi zalotili vse, in da jim ne bo treba dolgo čakati vislic ali klade.
Vsem je upadlo srce. Samo Ščekin je sedel, kakor bi bil iz kamna, in dušo mu je prevzemala želja, ne, da bi bil rešen, temveč da bi mu skoraj prišla smrtna ura.
Petnajsto poglavje Djakona so odvedli v kameni-1 to celico, sezidano v obširnih kle-^ teh glavnega grajskega poslopja, kjer so prebivali križarji, in ga vrgli tja, ne da bi mu bili raz-!
vezali roke.
Bivati v celici je bilo svoje vr- s ste mučilo: bile so tako majhne < in ozke, da človek v njih ni mo- j gel niti pokonci stati niti izteg- f njeno ležati. Sedeti v njej z na ] hrbtu zvezanimi rokami in še z s eno ranjeno — je bilo neznosno.
Djakon niti trenotek ni dvo- ] mil, kaj ga čaka. In čepeč na pe- . tah je pihal kakor kovaški meh in se jezil, da bo moral umreti nepristojno — kakor pes, na nemškem konopcu. Nekateri-krat je napel moči in poskušal potrgati vezi, da bi se mogel vreči na tiste, ki pridejo ponj, in razbiti pred smrtjo vsaj eno osovraženo mu glavo ob zidu. Toda bolna roka je 'bila popolnoma brez moči in samo kri je udarila iz nastale rane in mu zmočila prste in vrv.
Čez dve uri so se sredi popolne tišine začuli doneči koraki; po železju vrat so zarožljali ključi. Vrata so se odprla in pojavili so se oboroženi hlapci. Ko so se prepričali, da se strašni ujetnik ni osvobodil vrvi, se je eden njih pripognil, stopil v celico in previdno potegnil Djakona za rokav.	•
"Idi!" je dovolj čisto po rusko rekel hlapec. ,
' "Kam?" je vprašal Djakon, ne da bi se genil z mesta.
"H komturju!" je rekel za-smehljivo hlapec, "čašo medu ti hoče ponuditi!"
Djakon je ošinil s svojimi krvavo podplutimi očmi sovražnike, se molče dvignil in izlezel na prostorni hodnik;' zatohli zrak v njem se mu je po zadušni celici
zdel nenavadno svež in čist. V
t
njegovo začudenje pa ga niso bili odvedli v temnico, temveč v poslopje, ki se je tiščalo gradu. Tam se je po kamenitih, zavitih stopnicah s svojimi spremljevav-. ci vzpel v tretje nadstropje, kjer so ga zaprli v nevelik, a vendar obsežen in svetel prostor; pred odhodom so mu hlapci razvezal i nabuhle in otekle roke.
Brž ko so se zaprla vrata, je j Djakon skočil k oknu. Pred njim se je razprostirajo neveliko, z rumenim peskom posuto notranje dvorišče, ki je imelo obliko ^ pravokotnika in je bilo določeno a za viteške igre. Od treh strani 3 so ga obkoljevala kamenita po-x slopja, s četrto pa se je našla [ njalo na trdnjavsko obzidje.
1 Gotska okna nižjih nadstropij teh stavb, ki so gledala na dvorili šče, so bila zadelana z železnimi e križi; nad njimi pa se je v vsej !- dolžini zidanja raztezal viseč »- balkon z ograjo.
Na dvor se je dalo priti samo skozi velikanska, cerkvenim podobna vrata, ki so bila prebita v glavnem, srednjem poslopju, nasproti visokemu okroglemu stolpu na obzidju. Stolp in vsa poslopja so bila blesteče bela.
Djakon je zagrabil z zdravo roko debeli prot križev, vdelanih
v okence, in jih potresel, toda križi se niso udali.
"Ščenka bi bilo treba!" je pomislil in razklepal prste.
A če bi jih ščenek tudi izpulil, ne bi to nič koristilo, kajti ni bilo niti mogoče spustiti se dobrih pet sežnjev na dvorišče niti se ni dalo z dvora priti drugod ka-
Poštni urad v mestecu Christmas, Florida, je bil za praznike zelo zaposlen. Od vseh strani so ljudje pošiljali tM«i in karte, da bodo dobili večat "Christmas."
Vojvoda Kenlski, brat angleškega kralja, ki je na začasnem dopustu od mornarice, se igra s svojim. sinom., ki je nakitr na deželi, kot so dmgi londonski otroci.
kor skozi glavni grad.
Isti hlapci so prinesli Djakonu obed: krajec kruha in vrč vode. Djakon, ki je bil legel na goli leseni pograd, je zagledal, ko so se odprla vrata, ostra kopja, ki so se porinila skoznje; po rusko govoreči hlapec je šel pod njihovim kritjem k Djakonu, postavil kraj pograda, kar je prinesel, in se oddaljil.
"Hej, mladec!" ga je z debelim glasom ogovoril ujetnik. Hlapec se je ustavil.
"Zakaj ste me privedli semkaj?" je vprašal Djakon.
"Jutri zveš!" je zagonetno odgovoril hlapec. "Jej in si nabiraj moči, potreboval jih boš!"
In vrata so se zaloputnila za njim.
Djakon je zamrmral neke
psovke in si začel hlastno tolažiti glad: bodočnost ga ni nikoli vznemirjala.
A se je bilo za kaj vznemirjati : v okolici Derpta je bil tiste dni živ ujet ogromen divji medved, ki je raztrgal dva človeka, in komtur, ki je ljubil vsakovrstne prizore, je namesto običajne kazni določil, da se na turnirskem prostoru bori divji Moskovič z zverino.
Ko je poobedoval, je šel Djakon spet k oknu in začel, ker ni imel kaj delati, pozorno proučevati vse kote dvora.
(Dalje prihodnjič.) : -o-
Oglasi v "Ameriški Domovini" imajo vedno dober vspeh.