The Oldest and Most Popular Slovene Newspaper in United States of America
Amerikanski Slovenec
PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI
Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage]
GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN UR ADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOUETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGIj
ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH
(Official Organ of four Sloven« Organizations)
in najbolj
priljubljen slovenski
list v Združenih Državah Ameriških.
ŠTEV. (No.) 210
CHICAGO, ILL., TOREK, 31. OKTOBRA _ TUESDAY , OCTOBER 31, 1933
LETNIK (VOL.) XLII
FRANCIJO RAZBURILO POROČILO, DA JE AMERIKA SKLENILA NAKUPOVANJE ZLATA NA SVETOVNIH TRIŽIŠČIH. — BRŽKONE BO FRANCIJA PRISILJENA, DA STOPI Z ZLATEGA STANDARDA. — PREJŠNJI AMERIŠKI NAČRT NI USPEL.

Pariz, Francija. — Nov korak ameriške vlade, ki je bil objavljen v nedeljo zvečer glede trgovanja z zlatom, je do skrajnosti razburil francoske finančne kroge. Vidijo namreč, da bo kot posledica tega koraka pričelo zlato bežati iz Francije, na kar bo država prisiljena, da opusti zlati standard, z njo pa tudi vse druge države, katerih denar stoji še vedno na zlati podlagi, kakor Holandska in Švica.
Velikopotezni načrt, ki bo tako globoko prizadel inozemstvo, je bil sestavljen v nedeljo po konferenci, ki jo je imel predsednik Roosevelt z več ameriškimi finančnimi osebnostmi. Sklicana je bila konferenca, da se dožene, kaj je vzrok, da vladno kupovanje zlata, ki se je pričelo sredi zadnjega tedna, ni imelo pričakovanega uspeha, namreč, <la bi zadostno dvignilo cene življenjskim potrebščinam. U-gotovilo se je, da to nakupovanje ni bilo dovolj učinkovito zato, ker se je omejilo samo na nakup novopridobljenega zlata iz ameriških rudnikov. Tega zlata razmeroma ni dosti; komaj dva in pol milijona unč na leto. Poleg tega pa ste državni banki Francije in Anglije napravili protipotezo in ste vsakokrat, ko je Amerika napovedala višjo ceno zlatu, namenoma podvzele veliko povpraševanje po dolarju, katerega ste na ta način vzdrževale na skoraj stalni višini. Rooseveltov u-speh je bil torej neznaten. Zlato se je sicer dvignilo za skoraj sedem odstotkov, cene življenjskim potrebščinam pa niti ne za dva odstotka, in sicer zato ne, ker se ni vrednost dolarja zmanjšala.
Novi načrt, kateri se je izdelal v nedeljo, pa obeta imeti vse drugačne posledice. Po tem načrtu ne bo ameriška vlada nakupovala samo na novo izkopanega zlata, marveč bo s svojimi nakupi posegla naravnost na svetovni zlati trg. Ta načrt ie seveda veliko dalekosežnej-ši in bo vlada potrebovala par m.iliard dolarjev, da ga bo mo-J?la uspešno izvajati. Kako bo pravzaprav plačevala Amerika za kupljeno zlato, se danes še ne ve in na nedeljski konferenci v Beli hiši se o tem ni nihče 'zrazil. Pač pa je predsednik že pred nekaj dnevi omenil, da bodo vse te transakcija izvršile v popolni tajnosti in se o njih ne bo nič vedelo, dokler se ne bodo njih posledice pokazale na zniževaniu dolarja na tu-jezemslcih tržiščih.
Razumljivo je, da je ta novica vznemirila inozemstvo Francija, kakor že omenjeno, bo bržkone prisiljena, da opu-sti zlati standard. Ako bo namreč Amerika plačevala zlato Po višji ceni, kakor bodo vladale na svetovnih tržiščih, bo se-v'eda g tem pričelo zlato teči v Ameriko. Brez dvoma pa s Pričela med Ameriko in Anglijo tudi nova tekma, namreč ka-
BIVŠI KRALJ NA LOVU
PREDSEDNIK ZAGROZIL
Jeklarski magnati vzbudili predsednikovo jezo. — Zagrozil, da po zakonu nastopi proti njim.
Washington, D. C. — Med
jeklarskimi magnati in predsednikom Rooseveltom je prišlo do nepričakovanega spopada, ki je tako oster, da je predsednik zagrozil, da bo porabil proti njim takozvani proti-trustni zakon, ako ne bodo iz-premenili svoje taktike.
Spor se je pričel, ko so štiri največje jeklarske družbe predložile vladi popolnoma c-nake cene za jeklene tračnice. Iz tega se je razvidelo, da so se zedinile med seboj na cenah, s tem pa kršile protitrustni zakon, ki prepoveduje tako združevanje v svrho preprečitve konkurence. Odkrilo se je to, ko je vlada hotela posoditi denar železniškim družbam, da nakupijo tračnic, vendar pa le pod tem pogojem, da jeklarne znižajo sedanje visoke cene za jeklarske izdelke.
Poleg tega obstoji še drugi spor med vlado in jeklarnami, namreč vsled tega, ker se zadnje upirajo ,da bi se v premogovnikih, ki so njih last, pogajale z zastopniki delavskih unij.
Slika kaže bivšega španskega kralja Alfonza, ko je nedavno posetil nekega an&Ieške ga višjega častnika in se je nato z njim in njegovo družino p odal na lov.
KORAJZNA
ŽENICA
RAZSTAVA
USPEŠNA
Svetovna razstava dosegla rekord v posetu.
Chicago, 111__1 Chicaška svetovna razstava je v nedeljo
LASTNIK LISTA USTRELJEN
Chicago, 111. — Žrtev gang-sterjev je postal pretekli petek v tukajšnjem predmestju Cicero lastnik tamkajšnjega lista Cicero Tribune, Louis Cowen. V svojem avtomobilu je sedel pred nekim glediščem, ko se pripelje mimo neki drugi mali avto, iz katerega so bili oddani nanj trije streli. Svoječasno je ta mož aktivno sodeloval pri gangsterskih aktivnostih in v tem je bržkone iskati povoda za umor.
-o-
SOLNCE BAJE POVZROČA RAKA
Madrid, Španija. — Pred mednarodnim kongresom za pobijanje raka, ki je zboroval v tukajšnjem mestu ,je neki ameriški zdravnik povdar j al, da je solnčna svetloba v prvi vrsti vzrok, da se ta bolezen tako raz-
741etna ženska potuje z zrakoplovom Zeppelinom.
—o—
Chicago, 111. — Rodbino 74-letne Mrs. P. Holland, 1548 E. 61st St. je nemalo presenetilo,' glede števila posetnikov preko-ko so izvedeli, da njih star ma- sila vse dosedanje podobne a-ti leti z zrakoplovom Zeppelinom ! meriške razstave. Do zdaj je proti Evropi. Stara ženica je že imela največje število posetni-od nekdaj želela potovati v Ev-jkov chicaška razstava, ki se je ropo; enako pa si je tudi želela vršila pred 40. leti, 1893. Skup-leteti po zraku. Brez vednosti no je tedaj obiskalo razstavo in svoje družine je tajno izvršila plačalo vstopnino 21,480,141 priprave za oboje. Na skrivaj si oseb. To število je bilo preko-je kupila vozni listek, ko je bil račeno v nedeljo ob 1. uri pop. Graf Zeppelin v Ameriki, in iz Tekom bodočih dni, ko bo še Chicage se je odpeljala z vlakom razstava odprta, namreč do 12. v Akron, O. Svoji družini, ki bi novembra, pa se pričakuje, da ji bila gotovo branila, pa je de- si jo bo še par nadaljnjih mili-jala, da gre na obisk k sorodni- jonov ogledalo.
kom v neko drugo mesto	1	-o—;
_,,__UBOJ V FARMARSKI
STAVKI
OBISK V CHICAGI
Da si ogleda svetovno razstavo, je prispela v Chicago iz Pueblo, Colo., Miss Ann Lakner. Ob tej priliki je obiskala tudi uredništvo našega lista, za kar ji najlepša hvala.
——o-
VESEL DAN V CHICAGI NA
RAZSTAVI
Chicago, 111. — Kdor si želi dodobra privoščiti piva, in sicer širja. K temu da veliko pripomo- j brezplačno, naj pride na svetov-re moderno nudistično gibanje^ no razstavo v sredo, dne 8. no-ki gre za tem, da se čim največ1 mbra> Ta dan ae bo namreč telesa postavi pod vpliv solnčnih | obhajal takozvani dan Osebne žarkov.	(odgovornosti, in sicer v proslavo
—	-	■	.odprave prohibicije. Da se bodo
tera bo bolj znižala vrednost J udeleženci spominjali tega dne, svojega denarja. Anglija nam-\ bo mesto Chicago preskrbelo za reč ne bo mogla gledati, da se, ta dan množino piva in prigriz-
vrednost dolarja niža, kajti s cenejšim dolarjem si bo pridobila Amerika večjo priliko za izvozno trgovino. Da svojega stališča ne svetovnem trgu ne izgubi, bo Anglija prisiljena, da zniža vrednost sterlinga
ka, ki se bo oddajalo brezplačno. Računa se na to, da bo na ta dan na razpolago 2000 sodčkov brezplačnega piva in 200,000 sandvi-čev. — Po prvotnem načrtu bi se bil imel ta dan imenovati Dan osebne svobode ,toda na pritisk
Francija bo pa primorana sle-1 suhaških organizacij so se nato diti obema.	1 odločili za gornje ime.
Madison, Wis. — Širom cele' države Wisconsin so se pretekli petek dogajali nemiri med stavko farmarjev. Najbolj resen slučaj pa se je pripetil v tukajšnji bližini, ko je neki farmar ustrelil v skupino piketov, kateri so ustavili njegov truk, in smrtno zadel 60 letnega Gunder Fellan-da.
SOVJETSKI ODPOSLANIK NA POTI V AMERIKO
Varšava, Poljska. — Na svojem potu v Ameriko na konferenco s predsednikom Rooseveltom se je v petek ustavil v tukajšnjem mestu z a nekaj minut sovjetski zun. minister Litvinov. Glede političnih zadev pa ni ho-tel dati časnikarjem, ki so ga na kolodvoru obstopili, nikakih informacij, češ, da mora najprej govoriti z Rooseveltom, predno mu bo mogoče kaj defi-nitivnega povedati. Tudi še ni odločen, s katerim parnikom se bo peljal v Ameriko. Dejal je, da mogoče s kakim italijanskim.
KRIŽEM SVETA
—	Montreal, Que. — Cerkev Brezmadežnega spočetja, ena največjih tukajšnjih katoliških cerkva, je postala pretekli petek žrte v požara, ki je stavbo znatno poškodoval. Trpela sta zlasti streha in zvonik. Škoda
računa la $20*0,000.
—	Helsingfors, Finska. — Tukajšnje oblasti so aretirale deset oseb pod obdolžbo špijo-naže v prid sovjetski Rusiji. Med njimi je tudi neki ameriški državljan, po imenu Arvid Jacobson, kakor tudi neka žen-;ka, Mary Martin.
_ New York, N. Y. — Federalne oblasti so izdale zaporno povelje proti H. Spank-noebelu, in sicer pod obdolžbo, da je deloval kot agent nemške vlade, ne da bi državni department o tem obvestil. Mož je namreč znan kot nazijski propagator.
-o-
POLICIJA NE DOVOLI KON-KURENCE
Chicago, 111. — Skupina bivših Checker taksi šoferjev je u-stanovila novo družbo, takozva-no Eagle Taxi Co., in zaprosila za licenco, da sme poslovati. Od mestne licenčne komisije pa se jim je prošnja odbila in policijski komisar Allman, ki je načelnik te komisije, je v petek ukazal novi družbi, da mora svoja vozila spraviti s cest.
-o-
NEMIRI V PALESTINI Jafa, Palestina. — Do krvavih pobojev je prišlo pretekli petek v tukajšnjem mestu, ko so Arabci vprizorili protestne izgrede proti naraščajočemu priseljevanju Judov v Palestino. Enajst oseb je bilo ubitih, od katerih je bil eden policist, ostali vsi Arabci, večje število ranjenih in mnogo aretiranih. Policija je uvidela resnost položaja, ko so Arabci napovedali protestne demonstracije, in izdan je bil ukaz, naj se brezobzirno strelja v de-mostrante. Red je bil zopet upo-stavljen, ne da bi bilo treba poklicati vojaštvo. Zaradi varnosti pa je vendar izdana odredba, ki zapoveduje, da se morajo ceste po mraku izprazniti. — Podobne demonstracije, toda v manjšem obsegu, so se vprizorile tudi v Jeruzalemu.
Iz Jugoslavi)«*
KAKO JE V DOLINI SOLZA — V STRUŠKI KOTLINI — PO POVODNJI. — ŽALOSTEN KONEC ZNAMENITE LIPE IZ TURŠKIH ČASOV NA DOLENJSKEM,— SMRTNA KOSA. — NEZGODE, NESREČE IN NOVICE.
POLICIST NALETEL NA NE PRIČAKOVAN DOGODEK
Chicago, 111. — Policist M. Walski je odhajal s svojega doma na 4135 So. Artesian ave. v petek ponoči na službo, ko v ozadju tamkajšnje bližnje raz-pečevalnice piva zapazi skupino moških, med njimi pa ljuto la-jajočega psa. Menil je, da so sosedi in se igrajo s psom, in zato jim je zaklical: "Ali vam lahko pomagam?" ko mu eden moških odgovori: "Seveda lahko. Le brž pridi." Ko pa se je policist približal, je opazil, da je naletel na napačne ljudi. Trije banditi so namreč napadli dva voznika podjetja, a pes jim je delal precej preglavice. Ko je prišel policist, so naperili nanj orožje. Ta pa se kljub temu ni obotavljal. Potegni je hitro svoj samokres, oddal na enega dva strela in ga ranil v nogo, dočim je druga dva pognal v beg.
Po septemberski katastrofi
Struge, v oktobru. — Strašna poplavna katastrofa je prijazno in romantično struško kotlino v nekaj dneh spremenila v dolino solza in gorja- Šele sedaj, ko so se vode skoraj odtekle, so se v vsej grozoti razgalile strašne posledice divjanja vodnih elementov. Vsi upi in nade, ,ki so jih morda na skrivnem gojili nesrečni prebivalci, ko so morali zapuščati svoje domove, češ, mortla ne bo tako hudo in ko se bodo vode odtekle, se bomo že kako uredili, so se razblinile v nič. Struge so se spremenile v puščavo in za dobršen čas ne morerjo nuditi več bivališča niti hrane svojim nekdanjim prebivalcem. Ta strašna neizprosna resnica se je kakor pošast režala ljudem v obraz, ko so vode dtekale. — Povodenj je podrla. Ljudje si ne upajo spati tako stanovanjskih hiš, gospodarskih poslopij itd., in hiše se še vedno podirajo naprej. Voda je namreč napravila v zidovih razpoke, ki se vedno večajo in grozijo. Strokovnjaki, ki so si hiše ogledali, pravijo, da se bo večina hiš sama od sebe podrla. Ljudje si ne upajo spat v svojih domovih, ampak prenočujejo pri sosedih, na kakšnem skednju ali pod kozolcem, do katerega voda ni prišla. Pridelki, ki so komaj pred dobrimi 14 dnevi tako lepo obetali, so popolnoma uničeni. S kašč nosijo ljudje pšenico in jo razgrinjajo ter sušijo, ker je vsa vzklila, da jo bodo porabili za krmo živini, drugod mečejo to kair na gnojišča, ker je vse strjeno. Potrti, upadlih in velih lic in do smrti žalostni zbirajo skupaj razne ostanke pohištva in obleke, katero je voda raz nesla po okolici. Nihče ne ve, kako bo preživel zimo, l?i je že pred durmi. Radi vode se je vršila sv. maša dve nedelji na prostem, ker v cerkev, ki je bi la poplavljena, ni bilo mogoče. Pred 109 leti je zadela ta kraj tudi huda povodenj, a ne tako strašna kot sedaj, ker sedaj je voda prodrla celo v taberna-kelj do Najsvetejšega. Polomljene so tudi vse klopi, uničena vsa cerkvena obleka in knjige.
da so tako omejili požar in obvarovali cerkev pred katastrofo. — Tako ginejo stari spomeniki.
——o-
Smrtna kosa
Na Rakovniku pri Št. Ruper-tu je umrla Alojzija Zupančič. — V Zgor. Brniku je umrl Andrej Dobnikar v visoki starosti 90 let. — V Mariboru je umrl Ivan Čepej, tesar, star 67 let.
-o--
Kap ga je zadela V nedeljo, 8. oktobra, ae j« z drugimi lovci podal na lov tudi Karel Potočnik, polkovnik v pokoju v Škofji Loki. Odšli so v Kokro na gamse. Polkovnik je še ustrelil lepega gamsa, katerega je šel pobrat njegov tovariš. Ko se je vrnil z gamsom, je našel Potočnika nekoliko stran, kjer ga je pustil, mrtvega. Zadela ga je kap. -r~. Pokojnik je bil star 46 let in j« bil doma iz Kranja.
-o,-
Uboj
Posestnik Anton Vodopivee iz Ženje pri Krškem, star 50 let, je sel 9. oktobra k studencu po vodo. Ko se je vračal domov s polno brento na hrbtu, ga je srečal posestnikov sin J. iz Ženj. Pričela sta se prepirati in J. je Vodopivca v razburjenosti tako močno udaril po vratu, da je ta drugi dan podlegel poškodbi.
-O"-
i Drva je sekal
Drva je sekal 771etni posestnik Ivan Šemrov iz Hotedršči-ce. Pri tem mu je spodletela sekiija in ga nevarno ranila v nogo, da je moral v bolnico.
-o--
Žalostna sirirt starčka 771etni posestnik iz Dornav« je peljal mlado žr6be na pašo. Da bi žrebe laglje ustrahoval, si je ovil vrv okoli leve roke. Zrebe je začelo divjati in starčka vleklo za seboj ter ga tako poškodovalo, da je za tem umrl
Lipa iz turških časov zgorela
Novo mesto. — Ko so prišli pred kratkim neke nedelje ljudje v Stopičah iz cerkve^so o-pazili, da gori stoletna lipa, ki je stala še iz turških čašov tik pred cerkvijo. Žal je bilo ljudem za lipo, saj so njih pradedje pripovedovali, da so imeli v vrhu te lipe sršeni svoje gnezdo in tedaj, ko je Turek prihajal v te kraje, so sršeni Turke opikali in tako rešili va-ščane. Pozneje so ob lipi sezidali cerkev. Ljudje so si prizadevali, da bi ta slavni spomenik ohranili, toda lipa je bila v notranjosti trhla in je gorela s plamenom. Morali so pri-ti gasilci, ki so lipo podžagali,
PREJELI SMO
VELIKO
SHasnikovoPratiko
ZA LETO 1934.
Blasnikova Pratika je vsa-V0 leto zanimiva, pa j« tudi letos. V vsaki slovenski hii> jo najdete. Ker smo jih less rarečili radi slabih časov manj kot druga leta, opozarjamo vse naročnike Blasni-. IVatike, da isto takoj tiaroče, da n« bodo prepozni. Trgovcem in razpeče-valcem, ki jih naroče vsaj en ducat skupaj, dovolimo po« pust. Piiit« takoj po nje, preeLno poidejo!
Mc
Stane s poštnino Naroča s« od
KNJIGARNA i "AMER. SLOVENEC" 1849 W. Cenv&ak *d., Chicago, lil.
Kupovanje zlata vznemirja inozemstvo-Spor z industrijalci
AMERIRXNSK! ŠtdVtNfeC
Torek", 31. oktobra 1933
fcfKMERIKANSKI SL'OVENEC
Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača.
Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879.
Pri zdravniku. — Zdravnik: Pravim vam, gospod, da je najvažnejše dijeta.
Bolnik: To tudi sam vem, g.
doktor, saj sem poslanec.
•i* * *
Srečen mož. — Zobni zdravnik je eden redkih mož, ki lahko ženski naroči, kdaj sme odpreti ali zapreti usta.
* * »
Ubogljiv oče. — Oče: Povejte mi, otroci, kdo je bil v preteklem letu najbolj priden in najbolj ubogljiv in kdo je vse naredil, kar je hotela mama?
Najmlajši dečko: To si bil ti, atek!
* * *
Dopust. — Kaplar: Klobu-štrin, ti prosiš za dva dni dopusta, ker boste doma klali svinjo. Veš, s "takim vzrokom ne dobiš dopusta.
Rlobuštrin: Kaj pa naj bi rekel ?
Kaplar: Reči bi moral, da bi šel rad na pogreb bližnje so-rodnice . . .
K prazniku vseh svetnikov
^ —_. .
Katoliška cerkev se spominja svojih svetnikov ob dneh, ko so zmagovalci bili po sveti smrti povišani k nebeški slavi. Veliko je število teh junakov, veliko večje je število tistih, katerih se ne spo-ninja na svetu nobeno pismo, ki pa so vendar v nebesih zapisani v knjige življenja. Kdo ve imena vseh tistih, ki so krvaveli ob [•asu cesarja Nerona, Decija, Dioklecijana, Galerija in drugih sovražnikov katoliške cerkve? Kdo nam pove imena vseh mučeni-<ov, ki so izkrvaveli za svojo vero ob času reformacije, kdo šteje nučenike in svetnike misijonskih dežel? Nobena knjiga menda ii tolika, da bi imela prostora za vse, a Bog v nebesih jih pozna n cerkev se spominja vseh na praznik vseh svetnikov.
V večerniških antifonah se jih spominja mašnik: "Videlj tem veliko trumo, ki je nikdo ni mogel prešteti, iz vseh narodov—j stoječo pred prestolom." . . . "In vsi angel ji so stali okoli prestola in pred njim so padali na svoje obraze in molili Boga" . . . "Odkupil si nas, Gospod v svoji krvi iz vseh rodov in jezikov in ljudstev in združil si nas v kraljestvo našemu Bogu". . . "Poveličujte Gospoda izvoljenci vsi, sinovi Izraelski, izbrano ljudstvo. Slava bodi njegovim svetnikom vsem!"
I
Papež Bonifac IV. dal je v Rimu leta 609. posvetiti nekdaj j vsem bogovom sezidano svetišče "Pantheon" vsem svetnikom in i tja pripeljati ostanke svetnikov, ki so bili v raznih rimskih gro-J biščih. Staro svetišče se je posvetilo zdaj Materi božji in vsem sv. mučenikom. Papež Gregor IV. je spominsko slavnost odločil za dan 1. novembra.
Primerno je bilo, ta praznik postaviti na konec cerkvenega leta, da se cerkev ob sklepu cerkvenega leta veseli svojih svetnikov, kakor se gospodar v jeseni veseli bogate žetve.
-o----1
Pri izpitu. — Profesor: Torej, gospod kandidat, ali mi poveste lahko kaj o nalogah slepiča ?
Študent: Seveda . . . Vedel sem to, gospod profesor, toda v tem trenotku sem pozabil.
Profesor: To je pa res velika škoda, zakaj vi ste bili edini človek na tem svetu, ki je o tem nekaj vedel, a je, žal, pozabil.
Nesporazumi jen je. — Lojzek: Teta, ali ti še vedno hodiš v šolo?
Teta: Že davno ne! Kako ti pride to na misel ?
Lojzek: Očka je dejal, da boš najbrž e' dbsed'olif .»; .
UTRINKI
Na račun skromnosti naj laž je žive neskromni.
Vernih duš dan
Človek je vse življenje su ženj lastne nemoči, kar doka zuje vse njegovd delo.
Duhovno zdravje je kreme-nit značaj. Značaj se pa zbrusi le v trdi življenjski borbi.
Ni ga bilo človeka, ki bi se n smatral za pametnejšega od drugih.
Česar se sam ne moreš nau čiti, ti ne bo mogel nihče vtep-sti v glavo.
Največje junaštvo je prava skromnost. Moraš pa biti tako skromen, da tudi te svoje lastnosti nihče ne odkrije.
Ker ljudje niso svobodni, ne morejo vedeti, kakšna je svoboda.
ŠIRITE AMER. SLOVENCA
TARZAN, GOSPODAR DŽUNGLE
(Metropolitan Newspaper Service)
Napisal: EDGAR RICE BURROUGHS
® 1931, by ISdgar Rico Burroughs, Inc. All rights reserve!
Fejuan, šejkov suženj, ga je našel in ga pripeljal v šejkov šotor, kjer sta bila Ibn Jad in njegov brat, ki so z drugimi možmi srebali kavo. — "Pri Allahu! — Kaj si pa sedaj vjel?'1 se je jezil šejk. — "Morebiti svetega moža,'1 odgovori lahkoverni suženj, "ker kakor vidite je brez vsakega orožja."
"Zopet kristjartski pes!" reče zaničljivo Fahd in pljune proti Stimbolu. "Francozck, mogoče."
—	"Mogoče", reče šejk. "Morebiti je iz Francoskega. Govori z njim v tem trapastem jeziku."
—	Najbolj čudaški ie bil med vsemi šejk. Najraje bi Stimbolu prerezal vrat in se ga tako na najhitrejši način iznebil.
Skoro enako čudna-usoda je zadela Stimbola in. skoro ob istem ča3u. Raztrgan in sestradan sltoro do smrti se je vlekel skozi džunglo. Naposled je dospel do dobro shojene poti, po k aferi sfc je poznalo, da so stopali ljudje in živali. Šel je po tej stezi naprej in dan pozneje se je znašel blizu šotorov šejka Ibn Jada.
Gaz je držala mimo omenjenih strmih skal, katere je Blake s takim začudeniem opazoval in kmalu sta dospela do nekega temnega predora. Tukaj je črni vojščak obstal,| vzel v roko smolnato biafeljo in jo nažgal s kresilnim kamnom. Nato jje porinil vsega začudenega Blaka v temno luknjo, sam pa stopal za njim. — Kaj sedaj?
Mesto_____________

eSKf in najstarejši slovenski Ust v Ameriki.
iffi Ustanovljen leta 1S»1,
' Izhaja vsak dan razun nadel], pone-ferijkov in dnevov po praznikih.
f	Izdaja in tiska:
EDINOST PUBLISHING CO.
' Naslov uredništva in oprav«: 1849 W. Cermak Rd., Chicago
Jelefon: CANAL 5544
$J:m!,\ --
Naročnina:
Za celo leto-------$5.00
Za pol leta_____2.50
Ea četrt leta__________1.50
Za Chicago. Kanado ih Evropo:
K« celo leto--$6.00
Za pol leta----3.00
Za četrt leta_______1.75
The first and the Oldest Slovesne Newspaper in America.
Eatablished 1M1.
Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holiday*.
Published by: EDINOST PUBLISHING CO.
Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd., Chicago
Phone: CANAL 5544
Subscription:
For one year__________$5.00
For half a year_______2.50
For three months-----1.50
Chicago, Canada and Europe:
For one year______$6.00
For half a year_____3.00
For three months___1.75
Spominski dan vernih duš pa je uvedel sv. Odilo, opat benediktincev v Klinjiskem samostanu leta 998. in po menihih benediktincih se je praznovanje tega dne razširilo po vsi katoliški cerkvi.
Za vsakega kristjana je prav in primerno, da se pogosto spominja vernih duš v vicah. Posebno pa še svojih dragih, očetov in mater, bratov in sester, prijateljev in znancev. Molimo pogostokrat radi zanje, zlasti pa na spominski dan vernih duš dan!

Katoliška cerkev uči, da so vice in da so v vice obsojene po smrti duše tistih, kateri so umrli v stanju milosti božje, a so ven-j dar imeli poplačevati grešne dolgove in pokoriti se.
Potem katoliška cerkev uči, da se vernim dušam lahko pomaga z molitvijo, posebno pa z daritvijo svete maše. Kar uči kato-j liška cerkev, učil je že stari zakon. Le-ta nam pripoveduje, da je Jud Makabejec po zmagi poslal v tempelj darov za vojake, ki so bili v bitki padli; češ: "Sveta in blaga je misel, moliti za ranjke, da bodo grehov rešeni."
Stari zakon sicer o vernih dušah malo govori, a če v sv. pismu tudi ne najdemo bogve koliko opominov, da se naj moli za verne duše, vendar vemo, da je tudi stara doba imela svoje ustno izročilo, ki je brez dvoma opominjalo vernike, naj svojih ranjkih ne pozabijo.
Novi zakon pa se vernih duš spominja s posebno ljubeznijo. V vseh starih liturgijah (bogoslužne knjige) se nahajajo že molitve za verne duše; vsi najslavnejši cerkveni učenjaki poživljajo vernike, naj molijo za duše v vicah.
Sv. Gregorij je dal za umrlega meniha Justa brati 30 sv. maš, in ko se je brala zadnja sv. maša, prikazal se je ranjki redovnemu j predstojniku in mu je povedal: "Trpel sem, a zdaj sem rešen." j
Tedaj je postalo običajno, da se je bralo za vsakega ranjkega • 30 sv. maš, pozneje se je število skrčilo na 12 ali 7 ali 6, od te navade je nam ostala še sv. maša osmina po pogrebu.	I
(30)
POGLEJTE NA DATUM
POLEG VAŠEGA NASLOVA NA LISTU 1
I Ako je poleg Vašega imena številka	5
10—33, je to znamenje, da se je vam	i
iztekla naročnina. Pri pošiljanju na-	jj
ročnine se poslužite spodnjega kupo-	j
na. Obnovite naročnino čim prej e, ker	)
izdajanje lista je v zvezi z velikimi	; stroški.
AMERIK ANSKi SLOVENEC, ' 1849 W. 22nd St., Chicago, 111.
Priloženo vaim poSiljam svoto $':................... za obno- j
?itev moje naročnine za "Aniet. Slovenca".
Im« _____---:---------__________ i
Naslov ____—---------—• g
Mesto______________)
'meljito oplenil barbar Ricimer. I— Tretjo najdbo so odkrili, ko so začeli zidati mogočni samostan sv. Anzelma na Aventihu. Sveta stolica je bila ob koncu 18. stoletja kupila v bližini vile malteškega priorata veliko ozemlje, na katerem naj bi se sezidal benediktinski samostan s cerkvijo. Ko so podirali neki starinski zid, so naleteli na kup starih rimskih cesarskih zlatnikov. Delavci so se domenili, da si zaklad razdele in o njem molče. Toda eden izmed tovarišev, ki se je pri delitvi čutil prikrajšanega, jih je izdal in oblasti so takoj uvedle lov za zlatniki. Posrečilo se jim je ponovno zbrati domalega ves zaklad. Bili so krasni in redki .zlatniki Lucija Vera, brata Marka Aurelija, s katerim je delil oblast, a je zgodaj umrl. Zlatniki so bili izvrstno ohranjeni in kakoir novi.
|	-o-
NEKAJ ZA VSE
| Dr. Halbwachs priporoča zlasti strežnemu osobju nenavadno zaščitno sredstvo zoper difterijo. Pravi, da pomagajo česti obedi bolj nego vse izpiranje ust. Želodčni sok uničuje po njegovem povzročitelje da-vice in otrplega tilnika, zato pa je priporočljivo zauživati pogosteje manjše kose kruha, ki spravi morebitne klice v ustih !in grlu v želodec, kjer jih uniči 'želodčna kislina.
Roženici, ki leži na očesnem jabolku kakor prozorno steklo na uri, zavzema šestino vse o-česne površine.
*
Od 3 1 vode (3000 g) , ki jo spravimo dnevno v telo s hrano in pijačo, se izloči kakšnih 2000 g s seč jo, 100 g z iztrebkom, 300 g z dihanjem in 600
gramov skozi kožo.
*
Dr. Deutsch in dr. Kauf sta zbrala naslednje podatke o jprocentualnem pojavu razšir-, jenega srca v posameznih športnih panogah: veslanje !27.v odst., smučanje 18.2, ko-lesarenje 15.3, plavanje 14.9, . 'rokoborba 11, turištika 9.4, . |težka atletika 9.3, lahka atlfe-[ tika 8.8, mečevanje 4.1, boks 3.1, nogomet 2.7 odstotka.
, -
PREBRISANI PAJEK
Na Španskem in v južni
-	Franciji živi pajek mirer, ki je i pravi umetnik narave. V zemljo si izgrebe kakšnih 10 cm
i .globok okrogel rov, ki ga pre-i j vleče š finim, žametu podobnim tkivom, zgoraj pa mu zgra-. di pokrov, ki tesno zapira vhod. Spodnji del pokrova zveže z
■	! rovom z dovolj močnim trakom, ' jda drži odprti poklop, da ne
■	pade nazaj.
Zgornji del pokrova sliči ves
■	zemlji, ki obdaja rov, tako da i |tega ne vidiš zlahka. Če je po--1 krov zaprt, se pajek obesi od i znotraj s svojimi nožicami nanj
•	in ga pritiska navzdol. Če si ho-
•	če uloviti žuželko, odpre po-krov, ki ga takoj spusti dol,
-	čim je zašla kakšna neprevid-
-	na živalica v nastavljeno past.
nim organizacijam, če želijo, da bodo njihove seje bolj zanimive, ne da bi jih to kaj stalo, naj nam sporoče in naj stopijo z nami v dogovor za kazanje nenavadno lepega filma iz naše domovine, kakor tudi iz drugih krajev sveta. Kazanje teh slik se daje popolnoma brezplačno, ker mi pošljemo svoje operatorje, slike in stroj. Za vse nadaljne informacije in pojasnila pokličite naš telefon: Canal 1233 ali pa pridite osebno na:
Narodna potniška agencija
(National Travel Agency) 1664 Blue Island Ave.,
Cor. 18th St., Chicago, 111.
TO IN ONO
NOVI USPEHI GOJITELJEV
RASTLIN
Vodja Zavoda cesarja Vi-; ljema za rejo živali in rastlin v 1 Miinchehergu, prof. Erwin Bauer, je te dni na neki jubilejni proslavi poročal o uspehih, ki so jih dosegli nemški gojitelji rastlin v zadnjih 25 | letih s tisoči in tisoči poskusov. Tako mu je uspelo vzgojiti volčji bob, ki je prost grenkega strupa lupinina. Vzgojil je tudi novo vrsto paradižnika, ki se ohrani celih pet tednov, a sedaj poskuša dobiti paradižnike, ki bi dozoreli bolj zgodaj. Poskusi, da bi dosegli za mraz neobčutljivo vrsto krompirja, so dali sicer gomolje, ki jim mraz nič ne škoduje, žal pa so komaj večji od graha. Ti poskusi se nadaljujejo, kakor tudi poskusi, da bi vzgojili neki sad, ki bi konkuriral mandžurski soji. V Miinchebergu gojijo ta čas med drugim tudi tobačno rastlino brez nikotina, trse, ki so za trtne uši imune in noko vrsto borovnic v velikosti čre-šenj.
•-o-
ZAKLADI
V časih, ko še ni bilo denarnih zavodov in je gotovino vsak sam hranil, je bil v viharnih časih marsikdo prisiljen, da skrije svoj zaklad v zemlji, sam pa beži. V tem ga je dohitela smrt in zaklad, za katerega nihče drug ni vedel, je ostal v naročju zemlje. Na take zaklade nalete ljudje slučajne zdaj tu zdaj tam. Tako so našli lansko jesen v Rimu na Via deirimpero na velik zlat zaklad. To pa seveda v Rimu ni edini slučaj te vrste, saj so tam v vseh dobah pogosto odkrili zakopane zaklade iz davnih stoletij. Tako so ob koncu 18. stoletja našli v neki jami na Foro Romano 835 angleških novcev iz desetega stoletja. — Kakor se je izkazalo, je bil to prvi prispevek anglosaških katoličanov Sv. Petru v Rimu pod papežem Marinom I. (942-946). — Drugi zaklad so našli leta 1899 v hiši vestalk. Vseboval je 397 izvrstno ohranjenih zlatnikov, ki so bili zavezani \ bel robec. Bil je to denar rimskih cesarjev iz let 337 do 472. Po vsej priliki je bil zaklad zakopan leta 472, ko je Rim te-
zato, ako želite potovati v stari kraj, zadostuje malo naplačilo (ara), s katerim si zagotovite sedanje nizke cene za vožnjo, kajti ne bodo ostale več dolgo časa tako nizke, temveč se bodo dvignile.
Pomislite samo, kako bi presenetili vaše rojake in domače v stari domovini, ako bi se naenkrat znašli med njimi. To bi i bil gotovo sijajen božič med njimi tako za vas, kakor i za nje.
Mi pripravljamo sedaj dva posebna božična izleta na dveh | najboljših parnikih. Prvi tak izlet bo na parniku "Berenga-ria", ki odhaja iz New Yorka 29. novembra, drugi pa na parniku "Aquitania", ki odhaja iz New Yorka 14. decembra. Oba izleta bosta spremljala priznana in izkušena voditelja g. Alfred Maruš in g. Milutin Eke-rovic. Oba govorita dobro naš jezik in dobro poznata navade našega naroda. Iz tega razloga sta bila oba tudi izbrana, da spremljata potnike v Jugoslavijo, kakor tudi v ostale kraje ! EVrope, da gledata na to, da so potniki dobro postreženi, z vsem zadovoljni in se na dolgi poti ne dolgočasijo, ampak da uživajo vse prijetnosti potovanja.
Oba zgoraj omenjena parni-ka sta našim jugoslovanskim kakor tudi drugim potnikom dobro znana. Tisoči našega naroda so že potovali z njima v svojo največjo zadovoljnost. Velikost omenjenih parnikov tudi preprečuje neprijetno morsko bolezen, ki človeka tako rada straši na morju in ki je mnogim tako neprijetna. Par-nika imata ne samo velike privatne kabine, tudi restavracija, kadilni salon, kakor tu'di sobe za oddih so velike in lepo urejene, da se vsak potnik takoj privadi in se počuti, kakor bi bil doma. Kuhinja je izvanred-no dobra, ker so vse jedi prirejene po našem okusu. Vsak potnik dobi za jesti kolikor poželi in kar poželi. Tudi vino se daje brezplačno vsem potnikom pri jedi in to tudi potnikom tretjega razreda.
Ako torej želite obiskati domovino in vaše drage domače, pridite k nam in mi vam razložimo vse nadaljne informacije. Vsa vprašanja se dajejo brezplačno. Naravnost iznenadeni boste, kako poceni lahko sedaj potujete v svojo domovino.
Enako kličemo tudi vsem društvom, klubom in prosvet-
IZ URADA DOMA SLOVENSKIH DRUŠTEV
Denver, Colo.
Tem potom se naznanja vsem društvom, kateri imajo delnico pri Domu, da je direktorij na svoji redni seji dne 2. oktobra sklenil, da se vrši letno zborovanje ali konvencija drugo nedeljo v januarju, to je dne 14. ob 2. uri popoldne, na kar se prosi društva, da si izvolijo dva zastopnika (-ce), kateri bodo zastopali njih društva na zgoraj omenjeni dan; vse te zastopnike se lahko voli v mesecu novembru ali decembru. Vsi pa morajo biti prijavljeni pri tajniku na ali pred 24. decembrom. Ker bo imela prihodnja konvencija več važnih točk za rešiti, se že sedaj prosi, da društva vzamejo nekatere stvari v pretres in vsa dobra navodila podajo svojim izvoljenim delegatom. Obenem se j prosi, da vsako društvo izroči I zastopnikom (cam) poverilni j list, da ne pride zbornica do kakšnega prepira. Nadalje se tudi prosi, da v slučaju, da hoče kateri kandidirati za oskrbnika za bodoči termin, se rao-. ra ravno tako prijavit pri taj-iniku vsaj pred novim letom, da se njegovo ali njeno ime vknji-ži in predstavi konvenciji, ker I radi dejstva in sprememb, katere so nastale v zadnjem letu, bo prav gotovo potrebno, da se bo tudi pri Domu nekoliko spremenilo.
Nadalje je direktorij' sklenil, da priredi Dom plesno veselico ; na Silvestrov večer, ozir. na ve-ičer starega leta. To omenim se-i daj zato, da ne bodo kake druge institucije ali društva prirejala na omenjeni večer slične I zabave in bi nasprotovali po-jtem drug drugemu. Ako pa kateri tajnik ali tajnica želi pro-I dajati vstopnice za zgoraj o-menjeni večev, iste lahko dobi pri tajniku. Vstopnice so po 25 centov.
Za Dom slov. društev:
Steve Mauser, tajnik.
——o—T—
U^SNIČITE VASE SANJE
Mnogi čitatelji ste že večkrat želeli obiskati drago domovino in mile domače, a vselej so vas plašili veliki potni stroški. Ako kedaj, je sedaj čas, da se vaše želje izpolnijo. Samo obiščite nas v našem uradu in prijetno i boste presenečeni, ko boste izvedeli, kako malo denarja vam je treba za ta tako prijeten u-žitek potovanja v stari kraj.— I Kmalu pa bodo cene poskočile,


Torek, 31. oktobra 193$
AMERlKAtf$Kl SLOVENEC
Stran 8
g^L'g'lll "H ji
Tvoj nedeljski tovariš.
r


TEDENSKI KOLEDAR
G Ponedeljek — Sv. Lenard, opat.
7	Torek — Sv. Vilibord, nadškof.
8	Sreda — Sv. Mavrij, škof.
9	Četrtek — Posvečenje Lateranske bazilike.
10	Petek — SV. Andrej Avelinski.
11	Sobota — Sv. Martin, škof.
12	Nedelja — Sv. Martin, papež.
NAJVEČJI MORSKI SLON V AMERIKI
Rev. J. C. Smoley:
DVANAJSTA NEDELJA PO BINKOŠTIH
"Učenik, vemo, da ljubiš resnico", so rekli nekoč farizeji Kristusu Gospodu. Kako krasna je ta hvala, ki so mu jo dali njegovi sovražniki.
Kristus, resnicoljuben. . . On je naš učenik, on naš vzor, zato moramo biti resnicoljubni tudi mi. Toda resnicoljubnost v naših dneh izginja. Koliko jih je, ki se prav nesramno lažejo, če itnajo le priliko, ali če* je laž v njihovo korist m dobiček, malo jih je, o katerih bi lahko rekli: Prijatelj, vemo, da ljubiš resnico. Premišljujmo danes, da je resnicoljubnost:
1.	— zapovedana od Boga in
2.	— kako je krasna.
V osmi zapovedi je nam zapovedano: "Ne pričaj po krivem zoper svojega bližnjega." Iz tega sledi dolžnost, da govorimo rfesnico. V knjigi pregovorov je zapisano: "Gnusoba so Gospodu lažnjive ustnice." Bog se imenuje "večna resnica". Kristus nas opominja: "Bodite popolni, kakor je vaš Oče v nebesih po-Polen.' Kdor laže, nima božje podobe v sebi, podoben je hudiču, katerega imenuje Gospod lažnika in očeta laži.	•
Kristus pravi sam o sebi: "Jaz sem pot, resnica in življenje." "Zato sem prišel na svet, da bi pričal o resnici." "Vaš govor bodi: Ne, ne; kar je več, je od hudega." In sv. Pavel nas opominja: "Govorite resnico vsak s svojim bližnjim." Resnicoljubnost nam je torej zapovedana.
2. Resnicoljubnost je krasna čednost.
Nič ne krasi človeka tako, kakor če govori vedno resnico.
Kaj se nam pa na malih otrocih najbolj dopade? To, da so odkritosrčni, da povedo, kaj jim gre. Otrok, ki laže, se nam pro-tivi, nam je zoprn; tak pa, ki govori resnico, nam je ljub.
Kar velja o otrocih, velja pa tudi o odrastlih. "Ako ne bote kakor ti mali," pravi Gospod, "ne pojdete v nebeško kraljestvo."
Zato so pa prvi kristjani ljubili in govorili resnico; lažnikov, sleparjev, goljufov ni bilo med njimi, in če se je kak objavil, takoj je bil izobčen iz cerkvene občine. Rajši so se dali mučiti, rajši pretrpeli smrt, kakor da bi bili lagali. Koliko krasnih zgledov lttUimo v tem oziru ravno v življenju mučenikov! • : Lažnika se pa vsakdo ogiblje, resnicoljubnega pa vsakdo spoštuje, vsakdo rad ž njim občuje in če kdo tudi napravi kako napako, če kaj zakrivi, če je resnicoljuben, bo to gotovo popravil in se poboljšal.
Ne pozabite te krasne čednosti. Ne omadežujte svojih ust z lažmi, skrbite, da se bo tudi o vas lahko reklo, kar so rekli farizeji o Kristusu: "Gospod, vemo, da ljubiš resnico."
V zvarinj&k v Philadelphijo so preko zime prepeljali iz Atlantic City morskega slona, ki je znan kot največji, kar jih je v Ameriki ujetih. Slika ga kaže po nejgovem prihodu v novo bivališče. Ogromna žival požre vsak dan celi scd rib.
PO SLOVENSKEM KOROTANU
V torek 10. oktobra je minila deseta obletnica žalostnega plebiscita na Koroškem. Od tedaj se med tamošnjimi rojaki veliko spremenilo, zlasti glede slovenščine, katero Nemci kolikor mo-rejo zatirajo. — V naslednjem j avl jamo zapiske' mladega popotnika, ki je nedavno obiskal koroške rojake, zlasti Ziljsko do-U*o; Gospo Sveto in druge ta-m°šnje znamenitosti. Poslušajte ga, kako pripoveduje:
Dobro obložen z turističnimi dobrotami v nahrbtniku sem se ft^Potil na strmi Dobrač, da vi-c|im raz njega krasno Ziljsko do-
Julijske alpe in ostali del i koroške tja do Velikega Kleka. Solnce je pripekalo, ko sem kre-iz ponemčenega Beljaka pro-* gorski vasici Sv. Duha. Komaj ^ričakujem prvih hišic te pridne vasi,gotovo bo med njimi čislana hišica, ki je noben ■Kranjec ne prezre, še celo na potovanju. Res. Kmalu se prika-^ takoj za studencem lepo po-"Gasthaus". Nekoliko me "noti nemški napis, toda žeja je V(iHka in že se znajdem v izbi.
„ ,x- nemško. Nikjer prijazne, peneče slovenske besede. Liter t aclnega mleka in še pol za na-^eček mc uteši. O vinu ni da bi ^0v°ril, zlasti ne na turah, naj-z anj pa v Avstriji, kjer plačaš j. Pobarvano vodo često tri ši-l() in več. Ko zadnjič nagnem zaslišim za seboj v veži glas: "Kako sem utrujen ^ ?-delan od vročine! Oh, ko bi Ijj^^jdela mati, kar hudo bi ji • Začuden pogledam — že i dni nisem slišal slovenske dini ' ^^ Pristopim k mla-v0r;il funtoma. Veselega irazgo-[z nam ničesar ne kali. Miha Lel«vca in Prance iz Velikov-
pokopala tristo ljudi. Grad Ho-lenburg ob Dravi pri Celovcu je tudi močno trpel ob potresu, a gorje je še povečala grozna kuga, ki je podavila okoli 25 tisoč ljudi. . .
Previdno stopamo nizdol po strmi grmadi, že nastopa tema, že zadevamo drug ob drugega. Pridemo do prvih hiš in vasi in nato čez pol ure do prve slovenske hiše v Labljenčah. Utrujeni spregovorimo le nekoliko besed s prijaznim gospodarjem in gremo spat.
Drugo jutro nas je zbudil Francov skrčeni želodec. Hitre k studencu! Za silo napravljeni smo smuknili skozi vežna vrata h gospodinji, ki je pripravila obilen zajtrk, zabel j en tudi z neštetimi vprašanji. ■ "Prauš, da mate u Ljubljani te- ] ko visoko poslopji! Jo, kaj bi bilo, ko bi se vaš nebotiček po-dru?! Ali je drago pri vas? Kaj, kaj, tako počen' je?" se je čudila. "Pa Serbi? A znaš serbsko?" Ko sem ji povedal o dobrem srbskem narodu se je zelo čudila. "Pa denar?" Ko sem ji razkazal ves kovani denar od nežice do petdesetaka, se je začudila: "Kaj tac'ga pr' nas nimamo!"
Miha in France sta bila namenjena v ftrnico. Prisrčno slovo, izmenjava fotografij in podpisov in še pesem. Iz velike zilske fare Bistrice sem sam krenil proti nekaj minut oddaljenemu Zahomcu. Kakšno veselje! Sama čisto slovenska beseda, do-čim je v Bistrici tudi nekaj nem-škutarjev in priseljenih Nemcev. Da, tu so trdi Slovenci, povsod ti doni na uho mila domača govorica in slovenska pesem. Tudi srbohrvatske popevke tu niso
redke. Ko sem se okrepčal med prijateljskim razgovorom z Za-homčani, sem s težkim srcem nadaljeval potovanje. Blače in Goriče, zibel narodnega budite-lja Matije Maj ar j a Zilskega, in Borle pri preseškem jezeru imajo tu pa tam še dosti zavednih Slovencev, vendar je tu že mnogo priseljencev. Stopam skozi prijazne Melviče proti Brdu, zadnji slovenski fari na zahodu zilske doline.
Starinska kapelica na levi strani senčne gozdne poti in prijazna hišica z nasprotne strani sta me zanimali. Na hiši sem o-pazil tablico z dvojezičnim napisom : "Vas Brdo, politični o-kraj šmohor". Tu je dom narodnega voditelja koroških Slovencev, dom 73 letnega starčka, krepke zilske korenine Frana Gi'afenauerja, na pragu ponemčenega Šmohor ja!
Stopim v izbo in pozdravim. Na klopi pri peči sedi stari narodnjak, v naročju mu dveletni vnuček Janezek iz ponosne Su-botice. Gospod me veselo sprejme. Razgovor nama poteka o naših Korotancih, njihovem gospodarstvu, brezposelnosti, vojaštvu ter narodni zavednosti in kulturi zasužnjenih Jugoslovenov. Niti opazil nisem, kako hitro sta minili dve pičli uri prijetnega razgovora. Se mi je g. Grafe-nauer pripovedoval o svojih političnih borbah, kako in zakaj je bil dve dolgi leti zaprt, nakar sem z veseljem fotografiral neustrašenega voditelja z njegovo ženo in vnukinjo Milico, dočim je mali Janezek sladko spal v zibki. Zahvala, prisrčno slovo, za menoj pa še "srečno!" in drobni "slecno!" glasek male Ju-
goslovenke, ki je na počitnicah pri dobremu dedku.
Nato sem šel še na Brdo k cerkvi, skozi Modrinjo ves v sotesko Krnico, kjer si je divji potoček s težavo ugladil pot. Proti večeru pa skozi Linarče v nemški Šmohor in z vlakom nazaj proti Dobraču.
Vlak se j a ustavil v Podrožči-ci. Pospešil sem korake po cesti navzdol skozi Leše, v zavedni in lepi Št. Jakob, v Podgorje in Sveče. Tu sem se odpočil pod staro lipu blizu nizke hišice. "Od kod si, od kod?" me je pobaral devetdesetletni starček. In nič se ni čudil, ko sem mu povedal, da sem iz Ljubljane in da grem proti Gospe Sveti in nato preko Ljubelja domov.
šel sem nato skozi Bistrico v Rožu. Prijazen posetnik me je povabil na večerjo in prenočišče. "Aj, aj iz Ljubljane si?" me je ogovorila mamica, ki je sedela pri kolovratu. "Oč aj uha in ave?" (Hočeš kuj kruha in kave?), me je prijazno vprašala po večerji v domačem narečju. Zahvalil sem se. Drugo jutro sem jo mahnil v Celovec preko Podsinje vesi, Št. Janža, Strug in gradu Krum-perka mimo Žihpolja navzdol.
Za Celovec mi ni bilo dosti, ker se mi je mudilo. Šel sem na Gosposvetsko polje, na zgodovinske kraje, kjer je imel pred stoletji naš slovenski kmet besedo,, kjer si je volil sam po svoji vesti gospodarje.
Kdo še ni čul o najlepši, največji in najveličastnejši cerkvi o Gospi Sveti, znameniti božji poti v Korotanu ? Severno, dobro uro oddaljena od Celovca na desni zgodovinskega Gosposvetskega polja in slavne ceste, ki pelje v Št. Vid, stoji mala prijazna vas. Sredi nje, na vzvišenem mestu pa kipi v nebo veličastni hram božji, v katerem so pred stoletji prvi učili slovenski duhovniki, ta je bila prva slovenska škofija, sem v ta sveti raj se je zatekal pokristjanjeni slovenski rod. V ta nad tisoč let stari mogočni hram na ponemčeni zemlji roma še danes verni slovenski narod, goreče prošnje nesvobod-nih bratov se še danes dvigujejo k Gospi Sveti . . .
Ko sem si ogledal cerkev, sem šel k vojvodskemu prestolu, ki stoji oddaljen od Gospe
Svete le kakih pet minut. Nato pa še* h Krnskem n gradu, kjer je stal nekoč slovenski knežji kamen, na katerem je sedel Slovenec — gospodar na svoji zemlji.
Vrnivši se nazaj v Celovec, sem stopil v muzej, da fotografiram knežji kamen, toda trda roka paznika me je prijela. Zaman vsako botanje. Šel sem v deželno hišo h g. profesorju dir. Wutteju, ki je direktor muzeja. Šele po dolgem obotavljanju se je trdi, toda prijazni g. doktor omehčal ter dejal v nemščini: "Torej naj bo, toda povejte vsem, da je ta knežji kamen nemški in ne slovenski narodni simbol!" Hvaležen sem gospodu dr. Wutteju za dovoljenje slikanja za nas ve-lepomembnega kamna, le to naj znova povdarim, da je knežji kamen naš, da so na njem sedeli slovenski knezi Pri-bislav, Šemika, Stojmir in zadnji slovenski vojvoda Edgar, ki je bil prisiljen ukloniti se za kazen, ker se je zvezal 1. 818 z Ljudevitom Posavskim proti Frankom. Prvi Nemec je bil Helmwin, zadnji pa Ernest Železni, s katerim se je končala zgodovina knežjega kamna 18. marca 1414.
Leto osemstoosemnajsto in deseti oktober v letu tisočde-vetstodvajsetem naj bosta vsakemu Jugoslovanu v opomin na Korotan za Karavankami.
Najzanimivejše vesti so Amer. Slovencu; Čitajtri ga!
Varujte vaše oči
Ako vas nadleguje glavobol; ako vam solzijo oči in se hitro utrudijo; ako imate krivogled; tedaj je' to znamenje, da morate' da'ti vaše" oči preiskati.
DR. JOHN J. SMETANA
OPTOMETRIST
— Zdravnik za oči — 25 let skušnje v zdravstvu za oči.
1801 SOUTH ASHLAND AVE. CHICAGO, ILL. Telefon Canal 0523
. Uradne ure: Od 9. ure dopoldne do 8:30 zvečer.
snarjTOSS
MWKUa
PARNA GORKOTA V NAJEM
ca sta prava koroška fanta od i fare. 2e večkrat sta prepotovala zahodno svobodno Jugoslavijo, France je že bil tudi v Beogradu in Splitu.
"Kam pa danes, kam?" — "Na Dobrač, na Dobrač, prišla sva iz Bač! Dvakrat sva že bila skupaj gori, pa sva se še vedno zadovoljna vračala domov." — "Grem z vama, saj hodim prvič tod."
Beseda da besedo. Miha še hitro spije dva litra — mleka, France pa pospravi veliko skledo kislega mleka in pol kilogram;' črnega kruha. Poravnamo račun, pozdrav, odidemo. V prijaznem razgovoru na čilem pohodu komaj opazimo 1543 m visoko planinsko postojanko Ott6-Hut-te in nato drugo v višini 1700 m rudarsko kočo "Prijateljev prirode". Miha, dober poznavalec slovenske narodne manjšine na Koroškem, mi trdi, da je v nekdaj čisto slovenskem Korotanu sedaj le še okoli sedemdeset-pet do osemdeset tisoč Slovencev, od teh pa je le okrog štirideset tisoč zavednih. Najbolj tr-idi Slovenci so v Ziljski dolini, Rožu in Junski dolini. "Še to ti rečem," mi pravi, "da takih korenin kakor so v Zahomcu, Br-nici in Št. Jakobu ne boš nikjer dobil'."
Šest ur dobre hoje, ko zagledamo vrh ponosnega Dobrača. Mala cerkvica Marija na kamnu (Maria Stein) nas veselo pozdravlja. Čez pet minut vstopimo v "Ludwig Walter und Ru-dolfshaus". Vsak dva malinovca in par razglednic, nato stopimo prav na vrh 2176 m visokega Dobrača. Krasen pogled tja do Velikega Kleka (3798 m), daleč preko. Celovca, do Savinjskih
1
2
■pLINO-GORILNI parni radiatorji se sedaj * čisto lahko upostavijo na vaše.n dortiu, u,radu ali prodaialni, na zelo liberalen najemni način. Sedaj pa lahko enkrat bodisi lastniki ali najemniki poskusijo plinovo gorkoto v poslopjih brez centralnega gorkotnega sistema, ali bitrn "pomoč" v delih poslopja, ki niso dovolj ogreti iz centralnega gretnega prostora. Maša nova ilustrovana knjižica vam vse pove in da natančne proračune za gorkoto.
Nič v naprej plačati
Mi vam upostavimo enega ali več plino-grel-nih radiatorjev brez, da plačate niti en cent v naprej. Enkrat na mesec v sezoni kurjenja (v sedmih zimskih mesecih), plačate le malo
THE PEOPLES GAS LIGHT and COKE CO.
122 South Michigan Ave. ^
Poslopjem brez centralne gorkote. Poslopjem z centralno gorkoto, tudi le za ono "mrzlo sobo". Pošljite ta kupon — izvedite kako se lahko najame plino-parno gorkoto.
vsotico za najemnino — tako malo kot $1.00 na vsak radiator. To se prišteje k rednemu mesečnemu računu za vašo uporabo plina. Poslu-žite se te ponudbe.
Hitro upostavljeno
Poučite se vse o Plirio-parnih radiatorjih in našem liberalnem načinu najemanja. Se instalirajo hitro tam kamor in kadar želite. Sedaj — še' danes — pošljite ta kupon za našo brezplačno knjižico.
piqnomiHii /i
" . Hiaiiini' i
Address .....................................................
City .................................... Phone No..
alp in svobodnega Triglava. Tam spodaj si ti, ki me misel nate omami, domovina!
Nemi stojimo, strmeči v škrlatno ožarjeni Triglav, zahajajoče solnce vrže zadnje pramene na Zlatorogovo kraljestvo, solze kapajo iz oči koroških brat tov in padajo na skalnata tla. "Pojdimo", rečem tiho prevzet.
Gremo nizdol mimo slovenske kapelice, ki razpada, saj se niko-mu ne smili. Steza strmo pada proti južni strani Dobrača, proti Ziljski dolini. Na levi nas pozdravljajo strme navpične stene. Miha pripoveduje o kralju Zilj-skih alp:
Bilo je 21. prosinca 1348. Ob 1. popoldne je zamajal ogromen potres ves Korotan. Tudi mogočni Dobrač ga je dobro občutil, vsa južna stena se je z o-gromnim hruščem podrla in padla na Ziljsko dolino. Dobrač je zasul sedemnajst vasi in devet farnih cerkva, ostala je le cerkev pri Sedmih studencih. Ogromen sklad kamenja in grušča je zajezil Žilo, nastalo je jezero — sedanje močvirje Log. Pravijo, da je le majhen del prebivalcev ubežal na nasprotni breg, ker si je oskrbel novo domovje, Pravijo, da je ime Beljak ali "Blak" po domače rečeno od be-' sede "flek", ker ni ostalo skoro ! nič od njega. Tisti popoldne je opat Floriamundus iz Podklo-; štra pri oknu zrl proti Dobraču, videl ves dogodek in ga pozneje opisal. Silen pritisk ga je vrgel ■ od okna in treščil ob zid. Zvonovi so zvonili, v kloštru so pa vse šipe popokale. Tudi drugje so občutili katastrofo. V Beljaku I so bili tedaj verniki zbrani pri jlitanijah, cerkev se je podrla in
¥ domove, urade in prodajalne — za posamezne sobe ali za vse poslopje
Plino - parni Radiatorji služijo
To je piino-parni radiator — vsak sam samostojen gwkotni komad.
THE PEOPLES GAS LIGHT AND COKE COMPANY ^^pl^^ Telephone, Wabash 6000
jgflUJl 122 s- Michigan Ave.,Chicago, 111.
flrf Taf^lJ Please send me your booklet on Gastean. radiators.
Božič se bliža
Prav kmalu bo zopet tukaj. Ce kedaj se o Božiču ' spominjamo svojih domačih. Zlasti letos, ko je staro ' domovino zadela tako velika nesreča, strašna poplava. ' Če sO kedaj bili potrebni pomoči, so jo pOtl-ebrii v teh 1 strašnih dneh. Vsak cent in vsak dolar, jim bo veliko ' pomagal v tej bedi.
Podpisani pošiljam denar v stari kraj točno in zanesljivo po dnevnem kurzu. Cene jugoslov. dinarjem se računajo vsled nestalnosti valute po dnevu, ko prej-, memo denar. Včeraj so bile naše cene:
Dinarji:	Za izplačila v dolarjih:
Za $ 3.00 ............. 115 Din	Za $ 5.00 pošljite............$ 5.75
Za 5.0(5 ............ 210 Din	Za $.10.00 pošljite....,.......$10.85
Za 10.00 ............ -130 Din	Za $15.00 pošljite............$lf).00
Za 11.50 ............ 500 Din	Za $20.00 pošljite............$21.00
Za 20.00 ............ 875 Din	Za $25.00 pošljite............$26.00
Za 22.75 ............1000 Din	Za $40.00 pošljite............$41.25
Za 50.00 ............2220 Din	Za $50.00 pošljite............$51.50
Vsa pisma in pošiljatve naslovite na:
JOHN J E R I C H
(V pisarni Amerikanskega Slovenca) 1849 W. CERMAK RD„	CHICAGO, ILLINOIS
Karpata-zeliščno okrepčilo
je grenko-sladko zeliščno okrepčilo. Sestavljeno iz zelišča, ljublja, listov in medu.
Največ naših bolezni in slabosti pride; radi krivične odstranitve, ter	=
ima svoj početek neredu stanja krvi, katera se preliva skozi celo telo.	=
ALI VI TRPITE NA glavobolu, kislini želodca, revmatizmu, trganju	i
po živcih, trganju v ledju, močnemu dihanju, bolečinah po jedi, slabemu	S
spanju, nčslasti do jedi, plitvosti kože, mozoljah, turah in drugih nered-	|
nosti. ki so poznane radi posledice vsrkavanja toksina iz črevesja v krvi?	;
Naredite, kot jc naredilo drugih 50,000. Pridite v
Karpata-Herb-All Laboratory |
2149 West Cermak Road, Chicago, III.
ZA PSOSTO POSVETOVANJE.
Zunanji ljudje pošljite en dolar in mi Varft pošljemo $1.50 stekle- ! nico Karpata-Herb-All-Tonic poštnine prosto.	.	j
Mi imamo preko 2000 importiranih in domačih zelišč, ljubja,_ jagod i ■ in listja. Prodajamo na debelo in drobno. Zastopnik se vposli.
lzrežite ta oglas. IZREDNA PONUDBA: Z vsako steklenico Kar-pata-Herb-Tonic dajemo steklenico Karpata-Herb-Syrup brezplačno.
.......t...........................i,iiriiiiiiitiiiiiriiTiniiiiiitriiitiMinnirifiiiiHuiiiriiuiiiiiliiiriuHiiiniHritiiiiiiwiiit11iilliiliiiinHlllllllli)f
Izpod Golice
SLAVKO SAVINŠEK,
Povest z gorenjskih planin
Društvo
ŠTEV. 153, K.S.K.J., CANONSBURG, PA.
Ustanovljeno dne 19. aprila 1914. Šteje nad 200 članov v obeh oddelkih. Sprejema vse zavedne katoliške Slovence in Slovenke od 16. do 55. leta in v ml. oddelek od rojstva do 16. leta. Član ali članica, ko oboli, naj se takoj javi pri društvenem tajniku in potem naj se ravna po pravilih. Društvo zboruje vsako prvo nedeljo v mesecu ob 2. uri popoldne v lastnem prostoru.
Odbor za leto 1933: Predsednik MIKE F. TOMŠIČ, Box 217, Houstan, Pa. Tajnik JOHN BEVEC, Box 16. Strabane, Pa. Blagajnik ANTON TOMŠIČ, Box 94, Strabane, Pa.
KAMPANJSKA HIMNA
Bratje, sestre, le vstanimo, setve spet nastopa čas! Vsi na delo zdaj hitimo, delo važno čaka nas.
V vrt Jednote zasaditi mnogo moramo mladik iste skrbno vse pogojiti. "Delajmo!" vsem naj bo vzklik
Prišel enkrat čas bo žetve, polje bo rodilo sad če za časa skupne setve vsakdo res bo delal rad.
Polje društva razorati treba naše nam bo spet, seme novo zasejati, da skali, požene cvet.
dobijo v naši tiskarni vedno solidno in točno postrežbo. Priporočamo, da pred-no oddate naročilo drugam, da pišete nam po cene. Izvršujemo prestave na angleško ki obratno. Za nas ni nobeno naročilo preveliko, nobeno premalo.
Amerikanski Slovenec
1849 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL.
S55j 1
TISKARNA
Amerikanski Slovenec
izvršuje vsa tiskarska dela točno in po najzmemejšik cenah. Mnogi so se o tem prepričali in so naši stalni odjemalci.

XMEKIKXN5KI SLOVENEC
Društva — Trgovci — Posamezniki
"i Dekle stopi bliže, a je že Lona pred njo.
"Ne smete veliko govoriti, škodovalo vam bo!" silno resno posvari Ivana. Ali ko vidi njegov bledi upadli obrbaz, ko zagleda onemoglo, izsušeno roko, zapazi grozno vročico in v smrtnem boju osteklenele oči, jo oblijejo solze, da se mora obrniti vstran, ker se ji solze na vso moč ulijejo v lice.
Tudi Cilko posiljijo solze. Vendar se premaga, stopik postelji in da bolniku roko:
"Pozdravljeni, gospod Ivan! Kako vam je?"
"Zdaj dobro, ko si ti tukaj, Cilka!" odgovarja s slabotnim glasom bolnik. "Cilka, ali mi moreš odpustiti?" prosi in roke mu trepetajo, ko vnovič seže po Cilkini. Dekle mu jo pusti, da toplo počiva v njegovih vročih, potnih, bledih dlaneh.
"Sam6 da je tako izteklo in da bi še vi ozdraveli! Ze davno sem vam bila odpustila!"
"Nisem zaslužil, Cilka, preveč hudega sem ti storil! O, kako mi je'žal!" že napol šepeta bolnik, ki ga je svidenje silno utrudilo in razburilo, da se mu sapa kar sunkoma žene iz prsi.
Zdaj se oglasi raz drugo posteljo Stanko:
"Mene nič ne vidite, gospodična?"
Cilka se obrne k njemu:
"Pozdravljeni, gospod! Vam je bolje?
"O, meni gre prav dobro! Bom že drugi teden odšel na Gorenjsko!" Pa pogleda Ivana in pravi:
"Ko bi še Ivan mogel z menoj!"
Cilka se znova obrne k Ivanu:
"Gospod Ivan, vse bo dobro, samo vi še ozdravite!"
"Ne, ne, Cilka, je tudi bolje, da umrem!" In utihne, Cilka pa dobro sluti, kaj je menil povedati, a ni izrekel.
"Samo da si prišla, da te vidim, preden umr-jem. Tako sem si želel dobre besede od tebe! Kajne, da nisi več huda name?"
"Nisem, gospod Ivan. Tn še celo zdaj, ko ste tako lepo vse uredili!"
"O, da bi bil že zdavnaj! Da me ne bi bila nikdar obšla tista črna misel! Kako sem bil strašno kaznovan!"	>
In čez nekaj časa slabotno nadaljuje:
"Preveč sem te imel rad, Cilka in napačno sem te ljubil! Zdaj šele se mi je odprlo in zjasnilo. Zdaj, ko je prepozno in ni mogoče več popraviti !"
"Kaj bi si očitali zdaj, gospod!" se oglasi Lona, ki je vsaj za silo ustavila solze," kar ste mogli, ste napravili. Zdaj le glejte, da ozdravite!"
"Ne bom! — Tudi vas, mati Lona, moram prositi odpuščanja za oni večer, ko sem vas gnal na Fužino! Ni bilo preveč lepo!"
"Služba je služba in vaša ni bila preveč lahka!" Sem že pozabila!"
"In Tilen?" vpraša Ivan, ki mu sodnik ni povedal, da je bil tihotapec pravkar pri njem in je zdaj zaprt.
, "Tilen je tu v Ljubljani zaprt," pove Cilka. "Ko je zvedel, da so radi njega Matevža zaprli, je takoj pritekel in se pred par dnevi odpeljal v Ljubljano, kjer se je sam javil sodniji."
"Ta mi vsaj ni dal do greha 1" se utrga iz I-vana. In nadaljuje: "Če ga vidiš kaj, Cilka, povej mu, da tudi njega prosim odpuščanja. In vsem po Dobravi povej, naj mi oproste, če nisem bil ž njimi kdaj tako kot se spodobi. Pa molijo naj zame!"
Truden je že Ivan, komaj še govori; zato namigne sestra Loni in Cilki, naj gresta.
"Gospod Ivan, greva še pogledat po Matevžu,
POD OSEBNIM VODSTVOM
BOŽIČNI IZLETI
RAVNOKAR SMO PREJELI
DRUŽINSKA
pratikU
ZA LETO 1934.
pa se popoldne zopet oglasive." '
"Cilka, reci Matevžu, naj mi odpusti, če more. Ali pa mi ga sem pripelji, ako je že prost, da ga sam prosim odpuščanja, preden umrem. Pa le kmalu pridite, da ne bo preozno!" težko hrope Ivan.
Cilko vnovič polijejo solze, tudi Lona zaihti skoro na glas. Urno se poslovita in odhitita.
Na hodniku ju ustavi usmiljena sestra: "Gospodična, davi je bil tukaj oni mladi gospod doktor in mi je naročil, naj vam povem, če pridete semkaj, da se oglasite v njegovi pisarni, da boste šli ž njim skupaj na sodišče. Pa gotovo, je rekel."
"Bova šli," odgovori Lona mesto Cilke. Dekle pa stisne v roko papirnat denar in ji naroči:
"Prižgite v kapelici sveče za srečno smrt Ivanovo."
Takoj se napotita Cilka in Lona iskat mladega Rožmanovega advokata. Srečno ga najdeta v pisarni.
"Dober dan, Cilka, pozdravljeni, mati Lona!" jima veselo priteče naproti mladi doktor. "Kar malo sedita tule, da še tole pisanje odpravim, potlej pa ko j gremo!"
"Kako je z Matevžem?" vpraša Cilka nestrpno.
"Vse prav in v redu! Ne bo ura minila, ko ga boste videli in govorili ž njim," tolaži odvetnik in odpravlja pošto.
Lona si ogleduje pisarnico in ji je zelo všeč.
"Te, te," šepeta mimogrede Cilki, "kako si je uredil! Rožmanov dohtar! Kdo bi si bil mislil, da bo kdaj kaj prida iz tega fanta, ko je vedno najraje za kozami letal po Mežaklji in Mirci in nobeno sadje ni bilo varno pred njim. Ampak jezik je pa vedno imel, zato ni čudno, da je za jezičnega dohtarja šel študirat. Zdaj pa je velik gospod in hentano učen, pravijo."
Cilka skuša ustaviti tok Loninih besed, ali Lona ne more nehati, kadar je v svoji ihti. Toda ustavi jo doktor, ki prihiti iz sosednje sobe.
"Tako, Cilka in mati Lona, zdaj pa kar z menoj ! Imamo še mnogo pota danes!"
Gredo proti sodišču. Spotoma pove Lona odvetniku na dolgo in široko, kako je bilo v bolnici. Odvetnik jo z zanimanjem posluša, ker mu je všeč Lona in njen značaj, ki je pravi tip go-liške starke. In še en spomin mu vzbuja Lona: kakor mati njegova je, čisto njej je podobna v vsem. Zato jo rad posluša.
Na sodišču že pričakuje Matevž Cilke v čakalnici. Prisrčno je njuno svidenje, tako, da še Lona ihti v robec.
Zdaj stopi odvetnik k njima:
"Ali hočete govoriti s Tilnom?" "Ježeš, saj res, Tilen!" se zveseli Lona. "Kaj pa dela zdaj fant v luknji, saj je menda pretesna zanj? Stene razžene, če niso dovolj močne!"
"Pojdimo pogledat!" jih pozove odvetnik in jih pelje po praznih hodnikih do celic.
Ječar odpre Tilnovo celico.
"Tilen, nekoga sem pripeljal, oziroma kar tri!" se zasmeje odvetnik v celico.
Dolgi fant skoči raz ležišče.
"Matevž, Cilka!" plane k vstopivšima.
"Lej ga, nastave dolge, ali mene pa nič ne vidiš?" ga opomni Lona.
"O, vi tudi, mati Lona?" pozdravlja Tilen in stiska vsem trem roke.
"Matevž, ali mi moreš odpustiti, ker sem te pustil tako dolgo trpeti?" stopi Tilen k Matevžu.
(Dalje prih.)
SIROM JUGOSLAVIJE
Drevo ga je podrlo	(
211etni posestnikov sin Fran Flis z Vine pri Novi Cerkvi je v gozdu podiral drevesa. Drevo je pri tem padlo nanj in mu prizadejalo nevarne notranje poškodbe.
Nesreča
V	rudniku v Libojah pri Pe-trovčah je stroj zagrabil kletnega rudarja Matijo Skoka za levo roko in mu jo zmečkal.
-o-
Ogenj
V	Zavogljenu pri Sostrem na Gorenjskem je Janezu Porenta zgorel kozolec dvojnik, poln mrve in detelje. Vnemala se je že tudi streha na hlevu, pa so gasilci pravočasno omejili požar, drugače bi bila v nevarnosti zopet cela vas.
-o-
Zlata in srebrria poroka
V	Ljubnem na Gorenjskem je letos slavil Ludvik Negro s svojo ženo Katarino 501etnico zakonskega življenja. Istočasno je tudi njegova hči, poročena Brunskole, slavila 251etnico zakonskega življenja. — Pač redek primerljaj v eni družini.
Prste mu je odrezalo
Anton Golja, 281etni mizarski pomočnik v Celju, je bil tako nepreviden, da je šel z roko preblizu cirkularke, ki mu je odrezala skoro vse prste na levi roki.
zavlekel nazaj v stanovanje, odkoder so ga drugo jirtro spravili v bolnico.
-o-
Nova bolnišnica V Trbovljah je bila v soboto, 30. septembra, slovesno blagoslovljena nova bolnišnica za nalezljive bolezni, imenovana "izolirnica". Blagoslovil jo je duh. svetnik g. Hašparič ob a-sistenci kateheta Rateja in več odličnih zastopnikov. Bolnico bodo oskrbovale Hčere Marijine.
na desno nogo in mu jo pod kolenom gladko odrezala.
-o-
Roka v mlatilnici
Usodna nesreča je zadela 34 letnega posestnika Ivana Goz-nika iz Rogoznice pri Ptuju. Goznik je bil namireč tako nepreviden, da je prišel pri mlatenju z roko v mlatilnico, katero mtr je popolnoma zmečkalo.
Pod vozom
Ciril Draksler, 171etni najemnik iz Hude jame pri Celju je vozil drva. Na neki slabi poti se je voz prevrnil nanj in ga tako nevarno poškodoval, da so ga morali spraviti v bolnico.
-o-
Skala odsekala delavcu nogo V kamnolomu Mikuliči pri Zagrebu so streljali kamenje. Ko je dinamit že eksplodiral in na videz opravil svoje delo, je pristopil delavec Dragutin Gregurin, da bi nadaljeval delo. Tedaj se je pa utrgala večja skala, ki je Dragutinu padla
Okradena
Kmetica Jera Koroščeva iz vasi T.avžle je nesla v Ljubljano prodajat razne pridelke. Približala se ji je neznana ženska, ki jo je zvabila v neko vežo pod pretvezo, da bo nekaj kupila. Tam je ženska Jero napadla in ji pobrala ves denar.
-o-
Nezgoda Pri poplavljanju strehe se je hudo ponesrečil 651etni posestnik Andre.i Kozel v Gradišču pri Ptuju. Padel je skoro 20 čevljev globoko s strehe.
-o-
V sanjah skozi okno Nenavadna nesreča se je dogodila 28. sfept. ponoči v Židovski ulici v Mariboru, ko je 221etni Dušan Zidenšek v sanjah skočil skozi okno drugega nadstropja na dvorišče. Šele pri padcu se je prebudil in se kljub težkim poškodbam sam
Čudna pota strele
Pri eni zadnjih neviht na Dravskem polju je strela udarila v hišo posestnika Turka v Dravskem dvoru. Švigala je po stanovanju sem in tja in razbila več kosov pohištva. Končno je našla odprtino, skozi katero je švignila na prosto. K sreči ni strela nikogar zadela, niti ni nič užgala,
Poškodba
Ko je 27-letni hotelski sluga Viktor Tavčar iz Rogaške Slatine nosil v klet sod piva, je tako nerodno stopil, da je padel. Sod mu je padel na roko in mu jo prebil.
DR R. P. ZALETEL
SLOVENSKI ZDRAVNIK
r. univerz v Pragi in Padovi, poprej prideljon bolnišnicam v Parizu. Nedavno v zvezi z zavodom za raka v Havana, Kuba, in 7. bolnico za kožne bolezni in rak« v PhiladelpWji. Posvetovanje in diapnoza. Zdravljenje akutnih in kroničnih bolezni.
URE: 11 DOP. DO 3. POP. 55 E. Washington fit., Chicago, 111., Suite 2705
TEL. V URADU: STATE 7381 Stanovanje: Zvečer na dogovor, 4830 West Cermak Rd., Chicago, 111. Tel. Cicero 66.
RAZPRODAJA
popolnoma novih kožuhnih ženskih sukenj "Fur Coats", na rokah delane in šivane. V zalogi imamo tudi ko-žuhne suknje, ki smo jih zamenjali. Zelo poceni. Od $35.00 naprej. Oddelek za ceneje cene. Miller and Co., 166 North Michigan Ave., Chicago, 111. — Odprto ob večerih.
ob parniku v Bre- 7. DECEMBRA
merhavenu jamči zelo udobno potovanje v LJUBLJANO. — Izborne žel ezniške zveze tudi iz
Cherbourga.	^ DECEMBRA
EUROPA
Pojasnila vam da katerikoli lokalni agent ali
NORTH GERMAN LLOYD

130 W. RANDOLPH ST., CHICAGO. ILL.
^"nmrt^n.^.t...................................................
1849 W. Cermak Road, Chicago, 111.
NIZEK ASESMENT — VELIKA POSMRTNINA
RAZRED A
Mesečni asesment 15c Posmrtnina in starost otroka ob času smrti vpoštevajoč prihodnji rojstni dan: let 1 — $20., 2 — $34, — 3 — $40., 4,— $48., 5 — $58., 6 — $140., 7 — $168., 8 — $200., 9 — $240., 10 — $300., 11 — $380., 12 — $450., 13 — $450., 14 — $450., — 15 — $450., — 16 — $450.
RAZRED B Mesečni asesment 30c 1 — $25., 2 — $50., 3 — $75., 4 — $100., 5 — $150., 6 — $200., 7 — $300., 8 — $400., 9 — $500., 10 — $600., 11 — $700., 12 — $800., 13 — $900., 14 — $1,000., 15 — $1,000., 16 — $1,000.
. V JUGOSLAVIJO .
Iz NEW YORKA odplujeta priljubljena Lloydova Ekspresna Parnika
Najhitrejša pot d o s t a r e domovine.
POSEBNI BR-ZOVLAK
BREMEN
Letošnja pratika je zelo zanimiva. Vsebuje posebno polo za slike, katerih je 33 po številu in vse zanimive za vsakega Slovenca. Poleg tega vsebuje krasne opise in več zelo poučnih kratkih člankov. Kdor si jo želi, jo naj naroči takoj, ker smo jih letos naročili vsled slabih razmer manj, kakor druga leta. Zato tisti, ki jo želite, jo takoj naročite, da ne bote pozneje ostali brez nje.
Stane 20c,
kar pošljite v znamkah, Money ordru ali gotovini na:
KNJIGARNA
AMER. SLOVENEC
'SV. JERONIMA'
PRVA SPLOŠNA
Zrakoplovna tekma K. S. K. J.
v korist
kampanje mladinskega oddelka
Doba tekme, ozir. kampanje: Od 1. avg. do 31. dec. 1933. Namen: Pridobitev 2000 novih članov(ic). Število zrakoplovov (Zeppelinov) po državah: 21. Število Jednotinih krajevnih društev v tekmi: 184. Število skupnega članstva v tekmi: Nad 31,000.
KAMPANJSKE NAGRADE:
1.—V	gotovini.—50 centov za vsakega novega člana ali članico v tej kampanji in 50 centov za zdravniško preiskavo kandidata ali kandidatinje.
2.—Posebne	nagrade. — Posebna nagrada v obliki "Coaster" vozičkov KSKJ. vsakemu dečku izpod 14 let, ki pridobi 10 ali več novih članov ali članic.
3.—Posebna	nagrada—v obliki punčke (dollice) KSKJ. vsaki deklici izpod 14 let, ki pridobi 10 ali več novih članov ali članic.
../,—On državi,—ki bo zmagala v tej zrakoplovni tekmi bo od Jednote podarjena velika srebrna trofeja.
IMENA ZRAKOPLOVOV (ZEPPELINOV):
"KSKJ ARKANSAS", istega tvori društvo št. 17.
"KSKJ CALIFORNIA"—društvo št. 236.
"KSKJ COLORADO"—društvo št. 7, 55, 56, 104, 113,
180, 190, 213 in 217. "KSKJ CONNECTICUT"—društvo št. 148. "KSKJ ILLINOIS"—društvo št. 1, 2, 3, 5, 8, 11, 29, 44, 47, 53, 60, 73, 74, 75, 78, 79, 80, 87, 97, 98, 108, 119,
127,	130, 139, 143, 152, 154, 166, 170, 175, 178, 179, 186, 189, 206, 211, 220 in 225.
"KSKJ INDIANA"—društvo št. 52, 124, 134 in 182. "KSKJ IOWA"—društvo št. 10 in 39. "KSKJ KANSAS"—društvo št. 38, 83, 115, 126, 132 in 160.
"KSKJ MICHIGAN"—društvo št. 20, 30, 51, 84, 88, 133, 176 in 218. ' "KSKJ MINNESOTA"—društvo št. 4, 13, 16, 40, 59, 72, 93, 112, 131, 135, 156, 161, ,164, 171, 196, 197, 198, 202, 203, 204 in 221. "KSKJ MISSOURI"—društvo št. 70. "KSKJ MONTANA"—društvo št. 14, 43, 45, 69 in 208. "KSKJ NEBRASKA"—društvo št. 90. "KSKJ NEW YORK"—društvo št. 46, 57, 105, 118,
121, 184 in 238. "KSKJ OHIO"—društvo št. 23, 25, 61, 63, 85, 101, 110, 111, 123, 146, 150, 162, 169, 172, 191, 193, 207, 214, 219, 224, 226, 239 in 243. "KSKJ OREGON"—društvo št. 235. "KSKJ PENNSYLVANIJA"—društvo št. 12, 15, 21, 41, 42, 50, 58, 64, 77, 81, 91, 92, 95, 109, 114, 120,
128,	145, 147, 153, 158, 163, 168, 181, 183, 185, 187, 188, 194, 195, 210, 216, 222, 228, 232, 241, 242, 246 in 247.
"KSKJ WASHINGTON"—društvo št. 32. "KSKJ WEST VIRGINIA"—društvo št. 167. "KSKJ WISCONSIN"—društvo št. 65, 103, 136, 144,
157, 165, 173, 174 in 237. "KSKJ WYOMING"—društvo št. 86, 94 in 122. Največji zrakoplovi (Zeppelini): "ILLINOIS", "PENNSYLVANIA", "OHIO", "MINNESOTA".