Izhajajo 1. in 15. TSacega meseca. Cena jim je za celo leto 2 K., za pol leta I K. — Naročnino in drtpise sprejema J, Krajec v Navetn mestu. Oznanila se plačujejo za enkrat 6, za dvakrat 9, za trikrat 12 lielerjev »d kvadratnega centimetra. Manjše kakor 10 □<;«! ohsegnjdće se ne sprejine. Gospodarske stvari. o gnojitri vlnogradoY. líil je čas, v katerem se Je smatralo gnojenje vinogradov, oziroma gnojenje trt za nepotrebno, da že celo za škodljivo. Za škodljivo 8c je smatralo posebno gnojenje s hlevskim gnojem. Reklo se je, ako se trta s hlevskim gnojem pognoji, se trte posuse, ker na gnoju zgoré. lu trtam se ni gnojilo ne le po Kranjskem, marveč tudi po drugih vinorodnih deŽelali, kakor po Štajerskem, Avstrijskem i. t. d. Ako so trte opeĚíale v rasel ter rodovitnosti, pomagalo se je v nekaterih krajih s tem, da se jih je obsulo s trato (rušo), ali pa le z zemljo, osobito kaj rado, kjer je to mogoèe bilo — z laporom. Tako gnojitev imenovalo se je ob kratkem zemljanje. Na Primorskem in deloma tudi se v Vipavi, udomaeil se je, oprt na jako izdatno zemljanje, čisto poseben način vinogradstva, katerega se imenuje vinograd na baže, ali s kratka baí^. £alto jo zmrznil ŽuIíot Jo^ck. (Napisa! Fr. H.) To vam je bil ptiček ta Jožek — ]:íog mu daj nebesa ! Že precej dolgo ga krije črna zemlja, liojen je bil v nasi vasi. Njegovi sta-riši 80 bili jako revni ter so se pečali z izdelovanjem lesenih žlic. Tudi Jožek se je naučil tega obrta, poleg tega je liođil po zimi na Hrvaško. Toda on ni bil samo s tem zadovoljen, marveč hrepenel je po čem viajem. Pa jo jc tudi iztuhtal naš Jožek. Po zimi je pridno delal lesene žlice, ter si s tem toliko prihranil, da je kupil spomladi od nekega godca — staro harmoniko. Sedaj se je začelo za Jožka novo življenje. Neprenehoma je raztezal stari svoj meh. Mati njegova se je Često jezila nad njim, toda on, dasi prej vedno ubogljiv, je sedaj ni mogel poslušati, temveč se je tiho umaknil za hišo ter se tamkaj trudil nad neko počasno polko. Naposled se je je vendar naučil. Sedaj pa je mislil Po Dolenjskem skušalo se je trte s tem v rašči in rodovitnosti podpirati, da se je trte zru-valo, in pri tem delu dodajalo se jim je tako zvane tnalovne, raznih plev, koruznih storžev, koruzne slame i. d. Na Štajerskem se je tudi z grubanjem trt isto doseči skušalo; in pri tem dodajalo se jim je tako zvano plaatje, pavse ali pušle. To so snopiči suhega vejevja, najrajši jelsovega, katero se mej masami, to je mej velikim in malim šmarnom poseče, ter v senci tako posuši, da mu listje ne odpade. Vsi ti načini rasče in rodovitnosti trte, ali vsi ti načini gno-jitve trte, giiojitvc vinogradov pa niso bili dovolj izdatni. Najizdatncjše bilo je se zemljanje, toda primanjkovati je pričelo kmalu ruše zemlje. Orubanje, z dodajanjem tnalovne, plev, plastja i. d. postajalo je tudi od leta do leta manj izdatno. In popolnoma prav je imel naš velezaslužni štajerski narodnjak, prijatelj in posestnik vinogradov, gosp. dr. Jožef Vošnjak, kateri se je proti pisatelju teh vrstic nekoč tako-le izrazil: „Veš kaj, kakor mene opazovanja naših stajer- Jožek, da je najboljši godec najmanj cele župnije. In znal je eelo svoje življenje le to polko. V našem okraju je bil nabor. Tudi Jožek je bil povabljen pred naborno komisijo. Saj je bil Jožek tudi močan, da je marsikdo mislil, da bo ostal, toda premajheii je bil. Tisti dan pred naborom se je Jožek celo popoldne trudil in moledoval okoli deklet različnih rož, da bi si spletel šopek. Da mu šopka samega ne bode dalo nobeno dekle, o tem je bil Jožek tako trdno prepričan, da niti poskusil ni nikjer svoje sreče. Drugo jutro se je praznično oblekel ter se lepo ovenčal. Potem pa je ukaje šel proti vaški gostilni. Tam so se zbrali vsi fantje, kateri so morali iti k naboru, pa tudi drugi so prišli, da bi novince spremili. Ko so bili vsi skupaj, gredo na voz in Jožek vreže naprej neko domačo pesem, drugi pa za njim. Voznik — tisti Martinov Janez — požene konje in pojoč se odpeljejo iz vasi. Ljudje so gledali za njimi ter ugibali, kdo „bo ostal". Naposled so se razšli rekoč: „Bomo že popoldne videli!" skih vinogradov poačujejo in prepričujejo, šli bi vsi brez izjeme v malo letih v nič, da tudi trtna UB ni nastala, in to vsled pomajnkanja redil-nih snovi v zemlji, vsled nezadostne gnojitve vinogradov." Da je temu istinito tako, previdel je že malo da ne pred sto leti naš slavni Matija Vrtovec, bivši vikar v St. Vidu nad Vipavo. Uviděvši, da so bili njegovi vinogradi že izsèsani in izpiti, lotil se jih je gnojiti. Ker ni imel dovolj domačega gnoja, dovažal ga je še celo iz Pivke in iz Rovt. Vipavci to videvši so se mu posmehovali ter pravili, da je šentvidski vikar znorel. Ko so ee pa pozneje prepričali, da ni vikar znorel, ampak, da je z gnojenjem vinogradov pravo pogodil, ker so njegove že opešane trte z nova čvrsto rasti ter obilo roditi začele, pričeli so ga posnemati. Ponosni smemo toraj Slovenci biti, da se je gnojenje vinogradov v naših krajiL že takrat pričelo, ko se za to po drugih vinograd-nih deželah, katere so bile na glasu, da so napredne, vzorne in vzgledne, niti mislilo ni. Gnojitev vinogradov potrebna je pa se posebno dandanes, ko smo primorani ameriške trte saditi ter te s cepiči domačih sort požlahtniti, da nam jih trtna uš ne uniči. Marsikateri manj ali celo nič strokovno podučeni vinogradnik na Dolenjskem ali pa Štajerskem si misli, da je že vse storjeno, ako star, po uSi uničen vinograd globoko prekoplje ter z ameriškimi trtami nasadi in te počepi. Osobiti se nahaja dosti tako mislečih vinogradnikov med tistimi, kateri so si vzeli državno aH deželno posojilo v ta namen, da si napravijo nov s cepljenimi ameriškimi trta- mi zasajen vinograd. Toda motijo se pa taki vinogradniki temeljito, kajti, kakor je resnica, da gotove ameriške trte vsled njenih naravnih lastnosti trtni uši neprimeroma boljše ustavljajo, se je boljši branijo, nego naŠe domaČe evropske; je pa tudi neovrgljiva resnica, da storé to ameriške trte le tedaj, ako se jim prav dobro z redilnimi snovmi, z obilno hrano postreže, to je, ako se jim dobro pognoji. V tem oziru, to je v zoperstavljanji trtni uši, podobna je pač ameriška trtaa ngleškemu prešiču glede boljšega vspevanja mimo domaćega. Kes je, da angleški presiČ liitrejši raste, se veliko hitrejši redi, kakor domači, a za to dajati mu moramo veliko boljšo in obilnejšo hrano nego domačemu, imeti ga moramo v gorkem svinjaku, sploh postreči mu moramo veliko boljši. In ravno ker smo dandanes primorani ameriške trte saditi, sadil naj bi jih le tisti, kateri jim zamore tudi obilno gnojiti, in sadil naj bi jih vsak tak le toliko, kolikor jih zamore z na razpolago stoječimi gnojilnimi tvarinami dobro pognojiti, ne pa več. Gnojilnim tvarinam pa prištevamo 1, hlevski gnoj, 2. kompost ter 3. umetna gnojila. V sledečih stavkih pojasniti hočemo, katera teh tvarin da je najboljša, najpriporočljivejša, kako kaže z eno ali drugo teh tvarin gnojiti, to je, pojasniti hočemo, kateri načini gnojitve so mogoči ter priporočljivi. Prej pa kakor to storimo, moramo omeniti ter povdarjati, da imamo dandanes gledé gnojenja vinogradov prav za prav dve različni gospodarski smeri. Nekateri strokovnjaki učijo: vinograd naj se pognoji tako močno, da bode gnojitev za 10, Okoli dveh popoldne se začuje pred vasjo petje in vriskanje. Ljudje ao se hitro prikazali iz hiš ter pazljivo gledali, kdo ima listek za klobukom. Voz pridrdra skozi vas pred gostilno. Fantje so bili že vinjeni ter so se komaj prikobacali v hišo, kjer so le še pili. Jožek jo je pa takoj ubral proti domu po harmoniko. Toda na tem potu Jožek že ni imel sreče. Srečal ga je namreč Vencljev Tone, ki je vsakega rad zbadal. Tudi sedaj je bil takoj pripravljen in vprašal je Jožka: ,,Jožek, ali so te vprašali, če so mati s teboj prišli, ker si tako majhen ?" Jožek ga strašansko jezno pogleda ter gre svojo pot, ne da bi kaj odgovoril. Tone se pa prav debelo zasmeje ter še nekaj vpije za njim, toda .Jožek ga že več ni sliííal. Přisel je domov. Tam so ga izpraševali, kako je bilo, in Jožek jim je pravil: „Uekli so mi, da imam život, kakoršen se le more imeti, toda ko je hotel zdravnik zaklicati besedico : „Taublich", mn je Bog usta zamašil. Toda zdaj nimam časa, moram iti !" In vzel je svojo harmoniko ter odšel v gostilno, će ga je med potoma kdo vprašal, kako je bilo, je pripovedoval, kako je ,,Hog zdravniku usta mašil". Ko je Jožek prišel v gostilno, začel je takoj ubirati svojo polko, toda sčasoma so se je vsi naveličali. In Martinov .Tanez mn pravi • ,,Jožek te polke smo že siti, sedaj naredi kako drugo, n. pr, polko-mazurko !" „No, no, bom precej, počakaj malo," tolaži ga Jožek ter začne ubirati tipke, toda precej je zašel na staro polko. „Ne to Jožek," jezi ee navidezno Janez, „drugo, drugo !" „Bom potem," reče Jožek, položi harmoniko na klop ter gre iz hiše. Janez pa — ne bodi len — prime merico vina ter ga izlije v harmoniko. DrugI ga začu-djeno gledajo, on jim pa veli naj bodo tiho. Jožek se kmalu prikaže v hišo. 12 ali sc veè let izdala, sploh za toliko let izdala, dokler ne pričnejo trte v ralći osobito pa rodovitoBti zopet pojemati, na kar naj se jih zopet z nova ravno tako mo6no pognoji. Drugi strokovnjaki pa učijo tako-le : vinograd pognoji naj se za določeno število let, recimo le za tri k večem pet let, potem naj se pa, naj bodo trte ie močne rašče, izdatne redovitosti aH pa ne, redno veako Četrto, oziroma vsako šesto leto gnojenje ponovi. V popolnoma določenem kolo-baru naj se gnoji po nauku oziroma po nazorih takih strokovnjakov, toraj tako, kakor se to pravilno v poljedelstvu goditi mora. Sedaj pa nastane vprašanje, kateri strokovnjaki imajo prav, prvi ali drugi ? prihodnjič.) Žirinoreji treba trdne podlage. Ako hočemo od semenskih rastlin pridelati veliko dobrega semena, odbrati moramo za seme le take rastline, ki so pravilno in dobro razvite. Po takih rastlinah se najbolj ravna dobrota novega semena in po takem semenu zopet dobrota novih rastlin. Ako dosledno tako ravnamo, imamo zmeraj l«po seme in zmeraj lepe pridelke. Prav tako kakor pri rastlinah treba nam je delati tudi pri živini. Tudi pri živini treba nam je odbirati za pleme lepo zraščene in dobre živali, da pridemo do boljšega prirejka, t. j. do dobre „sorte", kakor se radi izrazimo. Take lepo raiëene živali so najtrdnejša podlaga za uspešni razvoj in napredek naše živinoreje, a treba jih je v ta namen p o več let rediti, da se dobi po njih kaj dobrega zaroda, s katerim se zaredé in razširijo „No, ali boš zaigral mazurko?" pobara ga Martinov. „liom, bom," odgovori Jožek, vsede se za mizo ter raztegne harmoniko. „Vab, vah," zasope meh. Jožek pogleda po fantih in vpraša jezno: „Kdo je to naredil? Jaz ga bom primikastil in mu stri kosti, da si jih ne bo nikdar več poravnal !" liekši krčevito stiska pesti. Toda vse je tiho. Le posamezno kihanje fantov se čuje. „To mu že povrnem," reče Jožek ter odide a svojo harmoniko na rami. Fantje pa se smejejo za njim. Jožek je toraj pustil družbo ter odšel. Bil je prccej vinjen, poleg tega pa še jezen. Malo pomisli kam bi sel, potem pa sklene: „K gozdarju grem !" In mahnil jo je proti gozdarju. Grajski gozdar je imel precej daleč od vasi svojo hiso. Z Jožkom sta si bil» precej dobra, ker mu je Jožek dostikrat kaj pomagal ; za plačilo je dohil Jožek denar ali pa lesa. dobre lastnosti plemena. Ako take živali vrh tega se skrbno izrejamo in dobro krmimo, potem Bc živina od roda do roda izboljšuje in postane v vsakem oziru bolj koristna in dragocena. Tako ravnajo po vsih naprednih deželah in tudi pri nas bo mogoče le po tej poti dovesti našo živinorejo na tisto stopinjo, katero zavzema po drugih deželali. Kaj pa pri nas opazujemo? Kaj ne delamo ravno tako ? — Ne ! Pri nas na Dolenjskem se godi ravno nasprotno. Kar se dobrega in lepega izredi, se sproti proda in sicer večinoma v vnanje kraje, tako da so prodane lepe živali B svojimi dobrimi lastnostimi za izboljšanje domače reje popolnoma izgubljene. Vse lepe in dobre krave se sproti prodajo, večinoma za Trst, doma pa ostajajo že Bog zna kolikokrat pre-kupljene živali, ki so dvomljivih in nestanovitih iastnostij za pleme. Taka reja nima nobene trdne podlage in s tako rejo ne pridemo v živinoreji nikdar do za-željenega cilja in nikdar do tistih vspehov, katere 80 dosegli po drugih deželah in po katiirih bi morali tudi mi lirepeneti, ako si hočemo izboljšati svoje gmotno stanje. Prepričan sem, da vedo tudi Dolenjci ceniti, kolike vrednosti so dobre krave za izboljšanje domače reje. Žalibog pa, da se v premnogih slučajih zato premalo zmenimo in da prodajamo sploh vse, kar se da dobro v denar spraviti, glcdé pri tem le na hipne koristi, ne pa na tO, da spodkopujemo s takim ravnanjem edino pravo podlago, na kateri bi bilo mogoče doseči v nekoliko letih zares dobre in stanovito ugodne uspehe. Drugod so živinorejci da je potem delal žlice. Poleg tega je pa Jožek rad zahajal k gozdarju, da je videl njegovi dve hčeri, Marico in Cilko. Dokler je bil tam, se je seveda držal jako boječe, toda ko je prišel v vas, je marsikonm povedal, da ni nikjer takih deklet, kakor ste Marica in Cilka. Ko je prišel JoŽek k gozdarju, ga je lepo pozdravil, potem pa vprašal, kaj delajo. „Veš kaj, Jožek, ti si dober delavec, pojdi bodeva nekoliko drv nažagala. Plačilo že dobiš." Jožek je bil takoj pripravljen, zlasti ker mu je rekel gozdar „dober delavec." In žagala sta do večera. Po večerji postavi gozdar steklenico žganja pred Jožka, rekoČ: „Na, Jožek, pij, ker si ga prav dobro zaslužil!" In Jožek je pil. Ostalo je bilo v njem še nekoUko vina, in tako je bil Jožek kmalu „v rožicah." Toda pil je, dokler ni bil pijan kakor muha. Naposled se vendar poslovi pri gozdarju in odide. (Eonet prihođnjlt.) v tem pogledu veliko bolj preudarni in ne prodajajo dobrih krav iz hleva, toliko čaaa ne, dokler 80 dobre za pleme in za užitek. Kesnica je, da so v mnogih slučajih denarne stiske tiati vzrok, vsled katerega se prodajajo dobre plemene živali od bise, a v mnogib slučajih je temu kriva tudi tista lahkomiselnost in tisto že nekako vcepljeoo nagnenje do barantije, ki se pojavlja pri mnogih naših živinorejcih. Marsikateri gospodar proda svojo lepo in za pleme dobro kravo, ne iz gmotnih potreb, ampak le za to, ker mu ponudi kravji knpec lepo ceno in ga toliko casa pregovarja, lia se spusti v kupčijo. In teh kravjih kupcev mrgoli po deželi. Vsak teden ga imas skoro pred seboj. Ti ljudje vedo za vsak blev, za vsako kravo, in poberejo vse, kar je količkaj porabnega. Zadnji čas je, da se saj boljši Živinorejci vzdramijo in da s svojim dobrim izgledom vplivajo na to, da se lepe in dobre živali ne prodajajo ampak doma obdrže za zboljšanje domače reje, kajti lepe in dobre krave so v rokah skrbnih živinorejcev najtrdnejša podlaga za uspešni razvoj in napredek domače živinoreje. Kravjim prekupcem pa naj se prodajajo le tiste krave 8 teleti, ki niso za pleme dosti vredne in za katere ni škoda, ako jih dobi tržaški mesar v roke, potera ko so jih izmolzli tisti „nianderijeri" in furlanski mlekarji v okolici Trsta. li. Volitve y državni zbor, (PriobSi kiit. polit, društvo v Novem mestu.) Zopet nas kliče vlada, da si izvolimo zastopnike, ki naj na Dunaju zagovarjajo nase potrebe, naše koristi. Kako potrebno je, da se ljubi Dolenjci, tu odločite za prave može, ki bodo imeli pamet in srce na pravem kraju, t. j. ki bodo znali in tudi hoteli po svojih močeh delati za Vaš blagor! Tem važnejša pa je stvar še le, ako jo prevda-rimo še z druzega, visega stališča. Državni zbor dela postave, ki globoko segajo v naš žep, pa tudi postave, ki se tičejo šole, cerkve — nase vere, nase vesti. Mi smo katoliški kristjani; nasi predniki so s svojo krvijo na bojnih poljih proti Turčinu zapisavali, da ljubijo svojo vero nad vse. Mi pač nismo drugačni. Zato hočemo imeti tudi poslance, ki jim bodo naše svetinje svete, ne pa postranska ali celo neumna stvar. Žal, da se zadnji čas tudi po slovenskih časopisih hvali Luter Martin in njegova vera, žal, da se trdi, da so cerkve po nasili gričih in gorah znamenje nase sužnosti, ter da je treba proč od „Kima", to se pravi, treba pustiti našo sv. vero. — Možje, volilci, kedor Vam svetuje kacega tacega voliti, tega ne bodete ubogali ! V državnem zboru se doseže le v edinosti z dnizimi kaj, posamezni poslanec izgine, naj bi hil se tak učenjak in govornik. Zato je treba, da volimo le take može, ki bodo kakor v zadnjem državnem zboru tudi sedaj v zvezi z drugimi jugoslovanskimi poslanci, — ne pa hodili svoja pota. Zato nikakor ne hote poslušali liberalcev, ki Vara svetujejo voliti može, ki bi plesali le, kakor bi jim jeden zapovedal ter se ločili od družili jugoslovanskih poslancev. Pa koga hote volili? V kmetskih dolenjskih občinah volite prejšnja poslanca gosp. vodjo P o v s e t a in pa gosp, Pfeiferja. Gospod Po v se je kazal vže skozi mnogo let kot deželni in državni poslantic, kot deželni odbornik, kako pri srcu mu je sreča slovenskega ljudstva. Njegova učenost zlasti v gospodarskih rečeh, njegova zgovornost ga Vam priporoča tako, da si boljšega ne morete želeti, tem manj dobiti. Ne vc-rjeniite tistemu, ki Vam priporoča nasprotnega moža, kateremu manjka vse to, kar Vam priporoča g. Po vseta. Gospod Pfeifer pa ae trudi z vsemi svojimi močmi vže nad 25 let. Mesto druzega priporočila vam podamo samo to, kar nam o delovanju g. poslanca V. Pfeiferja v drž. in dež, zboru piše dolenjski domoljub na podlagi zapisnikov v dotičnih zborih in lastnega opazovanja. Piše pa: Prvi vspeh dosegel je, da so po grozni toči poškodovani Dolenjci prejeli (1874.1) državne podpore 30.000 gld. — Poleg tega je izposloval daljne podpore za ponesrečene po toči, po po-vodnji, po požarih i. t. d. Uspešno se je trudil, da se je z izterjevanjem davkov celim občinam odmor podelil. — Ob času zaprtije sejmov ali ustavljenega prometa zaradi kužnih bolezni ali druzih nesreč ter tako prihranil posameznim davkoplačevalcem koleke, pota in stroške. Ko so bili nastavljeni davčni iztirjatelji (eksekutorji) ter z njimi upeljani oporainjevalni stroški, ki so znašali za posameznega davkoplačevalca vsake kvatre 1 gld. ,50 kr. toraj na leto 4 gld. 20 kr. ne gledé na to, če je zaostali denar znai^al tudi 1 kr. 2, 3, 5, 10 kr. ali 100 gld, ali višje, nabiral je opominjevalne listke v svojem volilnem okraju takoj v podkrepljenje svoje interpelacije, katero je nemudoma stavil do finančnega ministra. Sedaj znašajo taki oporainjevalni stroški 10 kr. če davek brez naklad na leto ne presega 20 gld. Naša dežela plačevala je v prejšnih letih preveč zemljisčnega davka v primeri z drugimi deželami. Poslanci so se trudili dolgo, da bi to breme zmanjšali^ g, Pfeifer je tudi nada- Ijeval boj za tako znižanje, in doseglo sc je, da se je zemljišni davek znižal za jedno tretjino. Glede obrtnega davka dokazoval je, da je tisti v nasib krajih previsok, da ga je treba primerno znižati, zlasti v vinorodnih krajih, v katerili so se dohodki veled poškodovanja po trtni uši, slabili let in drugib nezgod od leta do leta zmanjševali. To jc tudi pripomoglo, da se je svota tega davka znižala v črnomaljskem, novomeškem in krskem polit, okraju za okroglih 3.300 gld. Pri osebnem doh. davku dosegel je proti ugovoru danasnib organov, da se imajo stroški obnovitve po trtni uši uničenih vinogradov odštevati od drugib doliodkov, kar znaša letno veliko tisoč gld. v vinorodnih krajib. Prizadeval se je splob pri vseb davčnih zakonih odstraniti ojatrine in to glede raznih davkov in pristojbin. Dosegel je olajšavo pri legalizaciji /a razna pisma ki ne presegajo 100 gld., s čimer se prihranijo strankam koleki in daljna pota. Kako se je poslanec za obnovitev po trtni uši uničenih vinogradov trudil, se potegoval za brezplačno dobavo ozir. cenejši nakup ameriških trt, škropilnic i. t. d., je sploh znano. Protivil se je z vso odločnostjo pogubni laski vinski klavzuli (proti uvozu laškega vina po znižani carini) ter predlagal, da se zopet carina v novi pogodbi z laškim kraljestvom primerno zviša. Njegovo delovanje v vseh gmotnih in gospodarskih zadevah na korist davkoplačevalcev spričujejo njegovi nasveti, govori in predlogi, glede kužnih bolezni, mejnih zaprtij, kmetijske šole. Dol. železnice, novomeške vojašnice, bolnice v Kandiji in v Krškem, glede raznih ustanov, odškodnin pri preložitvi raznih cest, pri topničar-skem strelišču v Zadovineku, naprave vodovoda, uravnave Krke^ glede poludnevnega pouka na deželi za oddaljene otroke i. t. d. V raznih prošnjah spomenicah se je potegoval poslanec pogostoma uspešno za svoje volilee, če so dotični prijavili mu svoje opravičene težaje, ali če se je on sam osebno prepričal o priliki svojega potovanja po volil, okrajili, katere je on zaradi poizvedbe teženj obiskoval ali poizvedoval pismenim potom. To HO v kratkem nekateri odlomki iz delovanja v gospodarskih zadevali. Političnih razprav se je poslanec udeleževal, če je bilo treba, da so se odkrile napake, ki BO bile na škodo slov, naroda. Gospoda Vilj. Pfeiferja bodete toraj gotovo volili. Za V. ali splošno kurijo, v kateri volijo vsi volilci v druzih skupinah in pa vsi drugi, ki 80 vsaj 24 let stari, je odločen g. advokat dr. J, Sušteršič, ki je vaem dobro znau iz zad- njega katoliškega shoda. Kdor je gospoda slišal, mora vsakemu zatrditi, da bi težko dobil boljega poslanca. Na volilnem shodu 12. t. m. sklenili so g. volilci novomeški ponuditi kandidaturo za dolenjska mesta mil. g. prostu dr. Elbertu. A kakor se Čuje, se mil. g, prost brani prevzeti jo. Politični pregled. Poroka nadvojvode Petra Ferdinanda. Dne 7. t. m. se je poročil v vili „Marija Terezija" pri Caunes-u avstrijski nadvojvoda Peter Ferdinand s sicilijansko princezinjo Marijo Kristino Burbonsko. Ogerska zmaga. Naši in ogerski ministri so se posvetovali glede gradnje bosenskih železnic. Avstrijska vlada zahteva zvezo Bosne se Spljetom, katere se Mažari branijo z vsemi silami. Ogri zahtevajo, naj se Bosna zveže naravnost in samo z Budimpešto. Grof Goluchowski je naklonjen težnjam Ogrov. Odločevala bo, kakor se splošno zatrjuje, le vojaška uprava, ki se pa bržkone izreče tudi za predlog Mažarov. Avstrija plaČuj, pa molči. Torej zopet (»gerska zmaga. Novi jtaljanski kralj in trozveza. Poroča se, da italjanskemu kralju Viktorju Emanuelu ur, ni nič kaj do trozveze ter bi bil vsak Čas pripravljen isto zamenjati s prijateljstvom Rusije. To zabraniti se seveda močno trudi nemški cesar, pa tudi italjanski kancelar Crispi skuša obdržati kralja pri starih zavezah. Ker pa je italjanska kraljica Jelica Slovanka, zna vendar kralj svojo «kreniti. Vojska na Kitajskem. Zopet so se dogodile na Kitajskem izvanredne stvari. Princ Tuan je pobegnil. To je oni grozni princ, ki je duša vsega boksarskega ustanka in vodja krvavega klanja kitajskih kristjanov. Pobegnil pa je v Mandžurijo, in sicer preoblečen v meniha budhi-stičnega reda. Tuan bi bil moral biti v kratkem Hsmrten, a dali so mu priliko, da se odtegne kazni in skrije, kar je zdaj tudi storil ; skrivaj pa nadaljuje svoje delo proti tujcem. Nemški vojaki tudi uganjajo tam grozovitosti, ki so Nemčiji v veliko sramoto. „Bremer Biirger-zeitung" priobčuje pismo nekega nemškega vojaka, ki piše, da so vjete Kitajce privezali s kitami skupaj. Tako so morali ujetniki sami si kopati grob, ter bili pri tem tepeni, da je kri lila iz njihovih teles. Konečno so bili ujetniki ustreljeni. Strašen je bil prizor, ko so nedavno nemški vojaki morali poklati 74 ujetnikov. Tedaj besede nemškega cesarja pri odhodu nemških vojakov na Kitajsko, naj nikomur ne prizaneaejo, niso brez posledice ostale. Domače vesti. (Mestna hranilnica v Novem meatu.) V mesecu oktobru 1900 je 238 atrank vložilo 49.336 K 35 h, 142 strank vzdignilo 39.685 K 27 h, torej več vložilo 9750 E 08 h; 10 straukain se .je izplaćalo posojil 14.400 K, Stanje vlog, 1.488.981 K 24 h, derarni promet 198 8l6 K 37 h. (Vbolnianico Usmilj, bratov) v Kandiji pri Novemmestu se je sprejelo meseca oktobra 89 bolnikov, koncem septemVira jih je ostalo 57, sknpaj 146. Od teh se jih je ozdravilo 67, zbolj.š(ilo 15, ne-ozdravljeni bili so 3. Umrlo jih je 4. V oskrbovanji ostalo jih je 57, Oskrbovalnih dni se je nabralo tekom preteklega meseca 1668. (V Boli Glasb. Matice v Novem mestu) je s 17. t. m. sprejet nov učitelj bivši kapelnik g. A. Spaćek, Poučeval bo vse predmete razun klavirja i petja, katera pridrži g. Ign. Hladnik. {Ude kat. pol. društva za Dolenjsko) prav lep.) prosim, naj mi pošljejo Se zaostalo udnino za letošnje leto čim preje. Fr, Sal, Watzl, vikar, tajnik in blagajnik. (Naše prepotrebno prost, gasil, društvo) nabavilo si je zadnja leta mnogo zelo važnega gasil, orodja. Tudi letos kupilo je novo brizgalno po najnovejšem sistemu in sicer od tvrdíte R. Czerraak iz Toplic (Čeňko). Ta sistem dobil je letos na svetovni razstavi v Parizu prvo darilo. Brizgalua pride tu sem prihodnji teden. Poleg tega je tudi kupilo voz za 400 metrov cevi, kar bode zelo olajšalo razvijanje ifltih pri požaru. Da se bodo pa cevi tudi bolje snažile, naročil se je stroj za snaženje istih. Sploh se iz vsega razvidi, da se to društvo zelo trudi syojo si stavljeno nalogo — bližnjemu pomagati — po najboljši TOlji spolnovati, Želimo prav iz srca, da hi p. n. meščanstvo, kakor tudi gospodje gnijsčaki, županstva in iupnišča po okolici to prepotrebno društvo izdatno podpirali, ker le na ta način bode moglo z vso vnemo vstrajati in napredovati. Natančneje poročilo priobčimo, ko se bodo nova orodja ogledala in poskusila. (P. n. članom kmetijske podružnice) naznanjamo, da so plačilne pole že došle. Zaradi tega jih prosimo, da blagovole do 10. decembra t. 1. plačati udnino za I, 1901, ob jednem pa naznaniti, alt želijo sadnega drevja ali trt. V Novem mestu se lahko zglase p. n. člani v to svrho pri g. Fr. Perko-tu. (Umetna gnojila) je podružnica zopet naroČila, ker je prvi vagon že razprodan. Sedaj je čas, da jih kupujemo in rabimo. (Cepljene trte). Kmetijska podružnica novomeška je letos pridelala 15.000 prav lepih cepljenih trt, ki se bodo spomladi oddajale prosilcem. Opozarjamo na to že sedaj naše vinogradnike, da se vedo ravnati. (Knjige družbe sv. Mohorja) za Novo mesto 30 došle, ter se dobijo pri gospodu kapiteljskem vikarja Fr. Watzl-u. (Premogokop v KoČevji) hoče trbovelska družba razširiti, ter je poslala tja ie večje število delavcev. Tudi je začela zidati delavske hiše. (Nova cerkev] v Šmartnem pri Litiji bo prihodnjo nedeljo po milost, gospodu generalnem vikarju Flis-u blagoslovljena. Cerkveno posvećenje se bode vršilo spomladi po premilem gospođu knezoškofu. (Razglas.) Podpisana podružnica naznauja, da se bodo iz aubvencijonirane trtnice v Tržišču pri Mokronogu spomladi 1901. leta vinogradnikom, ki se zglase, oddajale cepljene ameriške trte po znižani ceni in sicer po 14 Kron 100 komadov. — Na podlagah rip. portails, nekaj tudi na montikola in 8dp]8aiia trgovska sndnija nainanja, da se je pri obstoieůi tndbi „hramlnka in posojilnica, reipstrovnna tadruga ■ neome-ieao MTeio TSkocjann" UtišíI t toíodnem ladrnínem registru: 1. Ubiig nmrěeg» ilana naíeUm Matije Povfieta, 2. vpis noroievoljenega ílana načeletva g. Antona Bo-jknea, kapelasa t àkocjann. C. kr. skroino sodiSíe v Rudotfovem oddelek III, đne 6, novembra ISIK). Bazglas 131/CQ V poklic dediča Ucman Matija, čegar bivališče ni znano. C. kr. okrajno sodisće v Rudolfavetn naznanja, đa je U. sušca na Velkem Cerovcu st. 10 nmrl po-B«stnik Anton Ucman. Med njegove dediče spada njegov zakimaki sin Matija Ucman. Le ta, ki je nekje v Ameriki, vendar neznanega bivalisèa, ae poliva, na) se t enem ]etu po nižje razvidnemu dnevu pri tem sodiHČn zglasi in pravoveljavno prijavi za dediča, sicer bi se zapuščina obravnavala z dediči, ki se bodo priglasili in z Drap Matijo, posestnikom na Velkeiu Cerovca št. 11, ki mu je postavljen za skrbnika. C. 1er. okrajno sodišče v Rudolfovem, dne 15. oktobra 1900, Razglas. nV^ Mestna obćlna Kadolfovo Iffig proda svojo tehtnico na most^ ki 36 nahaja sedaj na velikem trgn. Kdor bi hotel to tehtnico kupiti, naj vloii svojo ponnđbo pri podpisanemu mestnemu županstvu do 1, decembra t. 1. Mestno županstvo Rudolfovo, dné 14. oktobra 1900. (269—9) V najem se odda takoj za jedno ali več let velika lepa proda alnica s skladišči, J ' kletni in eventnelno tudi s hlevom v Rohrmannovi hiii v Novem mestu na najbolj obljudeni Ljubljanski cesli. — Natančneje se izvé pri Viktor Rohrmann-u v Ljubljani. (273-1) m ANTOI HOČEVAE, tovarnar za usnje v Novem mestu priporoča S» VOJ O v lastnej pre,nov]je3)i hiši poleg novega mosta. V istej se nnhaja boQata zaloga vsakovrstnega usnja in vse čevljarsko potrebščine po najnižji ceni. Na prodaj je posestvo! Zidana bina, lepi zidani obokani hlevi, oboje z opeko pokrito, novi Bvinjfiki z opeko pokriti in dvojnat ko-zolc z desetimi štanti, vae v dobrem stanu. Poleg tega od 10 do 20 oralov prav dobrih njiv, ravno toliko izvrstnih travnikov in 20 oralov ali več lepega gozda. Vsa zemljiSČa leže v ravnini okoli hiše. Dalje je na prodaj sedem oralov prav iivrstnega travnika, kteri leži pri vasi Hudeje, blizo okrajne ceste iz Novega meata v Skocijan. Končno je na prodaj več gozdnih parcel blizo Škocijana. — Več se izve (276-I> pri oskrbnlštvu grajščine v Radelci pošta Bulika na Dolenjskem. Leoa stanovitna namizna aooka Ima na prodaj (234-3) Dve garnltnri porcelanaste namizne posode, ena noveje, diuga stare oblike je prodati. — Kje pove opravniíítvo „Dol. Novic". (276) y ^fcaberiietovi hlái odda se h 15. majem V grajáčini Bajnof pri Novem mestn je na prodaj novo in staro vino v vsaki množini. (382-i) ktcra je šolski nauk dostala, pa je if za službo pri gospodarstva pre-j[ slabotna, dobi lahko službo " v Novem mestu. Ponudbe naj se pošljejo opravnîstvu „Dol. Novic". obstoječe iz átirih, oziroma Šestih sob, vsemi pritikli-nami in malim sočivnim vrtom, — Več se izve pri lastnici hiše. (277—1) Na prodaj po nizki ceni dva klavira in dva harmonia, u II Več se izve v Novem mestu it. 82. (279-1) SkidfinvQTlÎA " "ovem mestu, Križatijska I^^LdUUVaUJV^ ulica it. 150 obstoječe iz treh ali petih aob, potrebnih prostorov in vrta je oddati s L februarjem 1901. (274—1> 18269851 Prodaja ^"flíg v hiši št 123 na Sv. Florijana trgu je ni 11 o g o gostilniške oprave na prodaj, kakor: glaži, flaše od a do 6 litrov, porcelanasta tta-mizna iu kuhinjska poaoda, pipet, tablice za reklamo, Velika mašina za kavo kuhati, pripravna za većjo družino ali hotel, viaeíía telitnica ki vlefie 300 kg, Ditinajerjeva avetilnica za gostilno, šivalni stroj, stenske podohe, gostilniško perilo, postelje, preproge za rov. — Već pove J«i8. WindiBcher v Kandiji. í34fi~3) BkuBen mehanik in vrtnar, «adaj stanujoč v Rudulfuvem, kapiteljska ulica &t. 224 se slav. občinstvu uljudno priporoča za obilen obisk. Isti sprejema razna popravila šivalnih strojev, koles-hiciklov in dr. Uljudno in izvrstno postreza ter prav po nizki ceni. — Naprodaj ima tudi vsa vrtnarska po-vrtna semena najbolje vrste, vedui> sveža in zanesljiva. Z velespoHtovanjem se priporoča (263—2) Lastnik firme. Prodaja zemljišč Na prodaj je iz proste roke 70 oralov travni-kov, SO oralov njiv in 116 ornlov hoste. Već se izve pri oskrbniStvu grajščtne Zalog Breitenaih Veliko zalogo ïsaltoïrstnega manufalitiiraega, t Ml posebno jiimskega blaga za mošie in H t ženske po najnižjili cenah, ' priporoča Josip Og^oreutz, Novo mesto. ŠivaÍiiiTtř()jÍls^» pod ugodnimi pogoji ! Velika izbira plaht in odej za konje. ---a) Podjetje brez kontnrence za prodajo novih, povsod rabljlvih stvari. Visoka provizija, ozir. gotova plaća zaj&mćena. Ponudbe na 1. Klimeš, Praga št. 1134—11. Hiša je na prodaj v Kandiji st. 21 s tremi a ob ami, kuhinjo, k let j o in vrtom na koncu hiše in za hišo. Hisa je tuđi za gostilno pripi'avnal — Već se izve ravno tam. (xostilna na lepi priliki, s kletjo in velikim hlevom, po želji tudi nekaj potrebnega zemljiSća, je oddati zaradi priletnosti gospodarja v najem v Kronovem na razpotji v Šmarjeto in Belo cerkev. — Veô pove Ustnik Josip Kosak po domače „pri Šlosarju" Dol. Knmovo št. 3. pošta Šmarjeta. Hiša na prodaj. v Rudolfovem poleg stare vojaSnice ali na novo zgrajene justićne palaće, katera obstoji iz 4 flob, 2 vrtov, kuhinje in 2 kleti, svinjaka in drvarnica, do iste vodijo 4 ulice in je jako pripravna za krčmarski obrt, kateri se je že veliko let v tej hi« nahajal. Natančna pojasnila se dobi pri lastniku gosp. Kari Duller-ju, v Leobnu (Ljubno) Josefé. 9c>r. Staj. Gozdarski urad na Ruprć^rhu oddaja zařenši s 1. novemb. ' bukove drva, na dom postavljene po 5 K 20 h kubični meter. — Na-roćlia eprejme gozdarski mojster gosp. Kretlnszky T Kandiji v novi Kastelcovi hisi. t2í6-3) Stanovanje v Kandiji it. 9. zaloga istrskega vina. v Novem mestu na glavnem trgu st. 94 {v g. Zurčevl hfîl) nahaja se noïa zaloga istrskega belega in črnega lina razne cene, kteri ae le na debelo, najmanj po en veder, prodaja. Vino je zanesljivo dolito, nepokvarjeno in ne ponarejeno. Naročila in pojasnila iz prijaznosti pri g. Viktor Vonèina, C kr, piiinonoSa t Morem meita. 11846507 ! Najboljša in najsiijurnejša prilika za Sledenje! stanje hranilnih vlog 30. sept 1900; čflz 5 milijonov Kron. Denarni promet v deveiih mesecih: čez 17 milijonov Kron, Ljudska posojilnica preje: Gradišče st. 1. — sedaj: Kongresni trg st, 2, L nadst. sprejema hranilne vloge vsak delaTnik od 8. ure zjutraj do 1. ure popoldan in jih obrestnje po lO/ /o brez kakega odbitka, tako da sprejme vložnik od vaacih vloženih 100 gold. čistih 4 gld. 50 kr. na leto. Stanje hranilnih vlog 30. sept. 1900: 5,853.620 K 80 h. Promet v 9. mesecih od 1. jan. d« 30. sept. 1900: 17,740.643 K 16 h. liraBilne knjižice se sprejemajo za gotov denar, nejda bi bc obrestovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so poetnohranilnične položnice na razpolago. V L)ubljanl, dne 1. oktobra 1900. Dr. Ivan Šu&teršič, preditfsdiiili. Anton Belec, poiwtmk, podjfltnik in trgovec T ât. Vidu iiad Ljnbljuio. Josip Jarc, velepoaestnik t Medvodah. Dr. Andrej Karlin, (toliki kanonik v Ljnb^ftni. Josip Šlika, knezoškofijski kancelar, fodprtdHcdnlk. Dr. Viljem Schweitzer, odvït. koncipijent y Ljubljani. Gregor âlibar, žojinik na Budnikn. Dr. Aleš Uěenlčník, načelnik okrajne bolniSke blagajne profesor bogoslovja v I^nbljaní. v Ljnbliani. Frančišek Lesicovic, blagajnik „t^xid. poi." vLjnb^ani. (251—1) Odbornik]: Karoi Kauschegg, Telepoieatnik t Ljnbljaní. Matija Kolar, inpnik pri Đ. M. v Polji. Ivan Krega r, 7n1r<| 60 Se yndj», inten I/aIVcr KatJireinerKneipp-ovo aUdno tavo ne rabijo, »koravno je tako dobrodiSeift m idrava kfivina pijača? Ker ie tbí ne ved^ kt«re velike prednosti ima EathreineT-jeva kav», katera skosi 6ii ekstrakt bobove rastline dub in okus bobove kare «adobi. TaiatA toraj sdrnii na neprecenljivi način dobr« «dravjo deli^oie lastnosti domaiega eUdnega preparata ■ preljubHeniin dn-hotn boboT« kare. KatJireiner Kneippova sUdna kava aluli posebno »a primes k bobovi kavi, ^ M tndi ako se sama pontée. Dobi se poTsodi, ne sme »e pa nikoli odprta prodajati in je Muno pristna v «nanih ímtíi-nih «avojih I podobo iup-nika Kneippa in ■ imenom .tCtUircIaM-«. (M anez Jax-a najstarejša in največja ^ tovarnla zaloea èiv&lnih strojev Y Ljubljani, ftuTiajstia cesta St 13. Na deželni M\]A\ Soli 02 Grum dobiti 80 krasna visokodebcliiata abolcna in hrušková drevesca. (HniÀke gmiio inoštnire.')_f2fi3—gi Zastopnik za Dolenjsko Friderik Skušek, trgoToe Y Ketliki. (210-^1) Posestvo na pródaj. Pol ffruuU z hišo in potrebnimi goapc^areklini poslopji, vse v dolireni stanu, ie na pradaj v Ivani vasi tik glavne ceste pri Mirni peči. — VeĚ pove lastnik Isnei Kletnenčlt v Stralnah pri Vei 6abru. <257-31) 16 let star, zmožen za pekovsko obrt, sprejme se t podulc v Ljut)ljant Več se izve v Novem mestu, Ljub-Ijanaka cesta 105._(6i-i6^ NftznmjMïi. da iiuHtn v zabffi vodno frliDo in tn^ino bUeO vsali» vrate Ml iajstite goipoJe duhovnika. Ttidi slav. p. n, obilnstvn na-mBTijFilii, da. irnam v »logi vnoiia vrgtf tnođarne étofe tir (udi nopr». tnoeijif tíntlakl ladou u baviloka. Tildi jnmm oanyf-u« hnviloke vnahc velikorti za Kuaii^daia dsiks po nizki ceaJ. Duakuu inilane mb«I t krnja^kt m».|H<řr. Xotd iitBBto. Vt-llk) Irg St. «g I- priporoStt ao proS. dubovííinl v iiđelovanj« vBnhovrututi obleko, jwaelmo Ji^ talarje, površnike itd. po naj ok nun oj Sem in najnovejšem kioju. — Izdelujem vsnko, v to stroko «pftdftjoie lielo nHtanfno po meri. PriporoĚam so proi. duhovičini, da tno blflfj^volj pofwstiti e cenjenimi cftruiili, KaROtavljajoř, da liodoin vedno akrbel, da iwoůim vsako naročilo v nsjveijo /arlovoljooat proćastitih naroínikov. Slav. p. n. obflinstvu priporoiam rvojo dobro uiejeno krojaško delavnico, v kateri delajo najlioljíe delavske inoíi ; MÍoiej so jainii za eleftantt», _ lepo lu moderno izvriitev naroriil, kakor t.wdi íattt, da ee vsaka ^ """j' delavnici narejena otileka Jepo prile/fa. --- Na debelo! # Na drobno! Postreiba točna! i/f Cene nizke! ' ''Mil Peter Majdic, trgovina z železnino „MERKUR'', Celje, Graške ulice U. 12 —I^MMBP^ifflr-^'"'- priporoča svoje lahko tekoče slamoreznice najboljših sestavov, kakor tudi izvrstne slamorezne kose. Dalje svojo veliko zalogo izdelkov iz kamen^Čine, kakor cevi za kanalizacije tn stranišča, nastavke za dimnike v vsakovrstnih oblíkali, cementa, stavbenih in pohištvenih okovov, kuhinjske priprave, štedilnikov in peci od najpriprostcjse do najfinejše iîîpeljave. Gg. kmetovalcem priporočam kot najizdatnejàe umetno gnojilo Tomaževo fosfatno moko po tovarniški ceni. Velika izbera železnih nagrobnih križev. Slavno občinstvo vabim^najitljudneje, si pri priliki ogledati mojo trgovino in zalogo. Prodaja vina. 6rajičina v Brežicah ima še večjo innožinn prav dobrega vina iz Sromeljakib goric po ugodni ceni na prodaj. Za pristnost vina se jamči. Odda h« ▼ večji in majnši množini. (SC9-2 ŤlřPtIftí» ''' j® šolski nauk dostal in ima veselje Uljtîlltîljj do pekovske obrti, se takoj sprejme. Kje, pove opravništvo „Dol. Novic". <256—2) Službo išge vrtnar ÍL^eVÍLnt mi vrtnarskimi in gospodarskimi spričevali. Taisti razume tudi vinogradarstvo. — Ponndbe Franc Zupan-ČÍ6-U Hi usce Pošta Radeče pri Zidtinem mostu Meterslii cent prediva, lepo blago, ima na prodaj Mtha Hrovat, Regerča vas 8t 6 pnSta Novo mesto. {2fi6-2) Glavna slovenska hranilnica in posojilnica, registrovana zadruga z neomejeno zavezo, tife oeriE-^o v líj-vfcbXjasw sprejema in Izplaćnje hranilne vloge in obrestuje po od dne vložitve do dne vzdige brez odbitka in brez odpovedi. Uranilnične knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje pretrgalo. (»8-20) Noro MMt» Odc*Toni >i«dwk, udi^kUU, Mlofaik in tiik» J; KrajM.