120
Novičar iz domačih in ptujih dežel.
Iz Dunaja 11. aprila. — Včeraj je počil glas, da je ministerstvo odstopilo, al govorica se ni potrdila. Najbrže je to pomota, ki odstop Ogrskega ministerstva meša z odstopom Dunajskega, al ne uno, ne to se dozdaj še ni zgodilo, kajti „Honu" se je danes berzojavljalo iz Budapešta, da glasovi o odstopu ministerstva niso resnični.
Res pa je to, da v konferencijah ministrov Dunajskih in Ogerskih se dozdaj ni še prav nič dognalo in da vse stoji zdaj še tam, kakor je stalo konec januarija o konferencijah Budapeštanskih. Grof Andrassy hoče zdaj roko posredovalca prevzeti, al stvar se bode menda zopet odložila, ker čez danes (sredo) Ogerski ministri nočejo na Dunaji ostati. Ce ne pridejo dvalistični ministri do porazumljenja, žuga v občni sedanji kon štelaciji Evropfc neporazumek vladajoči sistemi zelo nevaren biti. Zato mora grof Andrassy vse sile napeti, da ne pade sedanja sistema; propad njen pokoplje tudi Andrassya. Znamenitejši Avstrijski državniki ne marajo za Madjarske gospode, najmanj pa za grofa An-drassya. In tako je on prisiljen posredovalca delati na vse strani: v Carigradu, v Sutorini in na Dunaji. Da na Turškem bode vojska, o tem ni dvombe več.    Kaj
pa pride po tej bitki, Bog sam zna. Po Sadovi je prišel dualizem, — kaj po bitki na Turškem, kdo ve? — Iz obravnav, ki so jih ministri Dunajski in Ogerski imeli na Dunaji o skupnem proračunu, se sliši, da se z ozirom na razmere na Turškem bode p o vik šal vojni budget.
— Deželni zbori vsi — razun Dolnjeavstrij-skega in Gališkiga — so zborovanje svoje končali. — Znamenito je, kafeor naš današnji list kaže, to, da je deželni glavar Goriški v svojem poslednjem govoru ta zbor za poslednji zbor te dobe proglasil.
Srbija, Iz Beligrada 2. aprila. Danes seje slavila svečanost spomina oslobodjenja Srbije iz Turškega jarma. Službi Božji je prisustoval knez s kneginjo ; potem je bila vojaška parada, zvečer mesto razsvitljeno. — Narod Srbski je pač ta dan še toplejše mislil na nesrečne brate svoje v Bosni in Hercegovini.
Iz Turškega bojišča, — Iz juga prihajajo nepričakovana in važna poročila. Ustaja nikakor ne pojema, timveč raste, in tega so največ krivi Turki sami, ki res z nečloveško krutostjo ubogo rajo trpinčijo. O tem prihajajo strašne novice k nam. Imenujejo se celo osebe, katere so Turki na kolce nataknili in drugače grozovito pokončali. Po svoji navadi ne prizanašajo ne otrokom ne ženskam, zadnje neusmiljeno more, poprej jih oskru-nivši. Evropa pa vse to gleda! Zato se je raja zopet v celih kupih vzdignila po več krajih in zgrabila za orožje, na Avstrijsko zemljo jih je vnovič pribeglo čez 3000, ki kriče: „živijo cesar Avstrijski !u To je jasen dokaz, koliko se zmenijo Turki za Andrassyeve reforme , koliko se morejo ustajniki zanesti na - nje. — Te dni so podali vodje ustajnikov v Sutorini baronu Rodiču, ki je bil z Ali pašo tje prišel, pogoje, pod katerimi bt bili pripravljeni položiti orožje. Zahtevajo namreč, da se jim mora dati tretjina begovskih zemljišč kakor tudi potrebna semena, živina in kmetijska orodja in živež za eno leto, ki naj se hrani v žitnicah nalašč za to narejenih, da se jim narede razdjane hiše in cerkve , da se jim za tri leta odpusti desetina, da se vsa redna vojska turška iz Hercegovine umakne razun malih posadk v Nikšičih, Stolcu, Foči, Mostaru, Trebinju in Plevalju, pa pod nadzorništvom Ruskih in Avstrijskih konzulov, da se prebivalcem turškim prepove nositi orožje in da velike vlade prevzamejo poroštvo za natančno izvršitev teh pogojev. Al ker Turki tem zahtevam niso hoteli pritrditi, ustajniki pa vkljub prigovarjanju Rodiča ne le ne odjenjati, ampak so še prav odločno zahtevali sa-mostalnost Bosne in Hercegovine, so se razprave čisto razbile.