XXX Ljubljana, 11. marec 1988 <«X,>>>Xw>x*:»y*Mcco8S Številka 358 ?^Jiučni račun - Gradis v letu 1987 Zaostreni pogoji vplivali „ na poslovne rezultate s ^ le,u ,9S7 se je še dodatno zaostrilo težko stanje tako v slovenskem go-Gr rtarStVU’ *to*tut*' v gradbeništvu. Pogoji gospodarjenja se kažejo tudi v sov d,S°Vih Pos,ovnih rezultatih. Minulo leto je prineslo vrsto novih predpi-ju t’ Zakonov in določil, kar seje vse odražalo v gospodarjenju in poslovan-er se ob zaključku poslovnega leta izkaže v bilanci poslovanja, kot boljši s|abši uspeh. faradi .• — sprememb v obračunskem ls,emu, ki v —. so bile v Gradisovem Qtežl!'*CU sProt' objavljene, je delno n . , °^ena primerjava pomemb-^ JS!h ekonomskih kategorij r°Ski, dohodek) z letom I986, za- ie v nadaljevanju tega zapisa - ' "ciuaijevanju tega za) 'terjava včasih izpuščena, pjdaj nam še niso znani rezultati 0vanja sorodnih gradbeniških Pori' •. • »oiDumu grauoemsKin ko n't' ce*otne dejavnosti, ta-. a je zelo težko reči kakšni so »ašj rezultati ali smo v poprečju 'r°rna koliko se oddaljujemo od po '"'"Ko se ouciaijujemo o< I Prečja? Z ozirom na cilje zastav •987 ^ v gospodarskem načrtu za leti z dejanskimi rezultati ne mo- rP “'-jausKimi rt p0 biti zadovoljni. 0(^eseg1i smo s planom zastavljeni ., 8 del, zaostali pa smo pri do- k 6 l ^dku 'n še bolj pri akumulaciji. |0v ,enieljni organizaciji sta pos-(ju leto zaključili z izgubo. V toz-Za|' .°v’ns^i °brati Maribor so izka-■ 1 'Zgubo v višini 1526 milijonov va| se bo nadalje odvijali cjjj Vanje v tej temeljni organiza .Tri tenieljne organizacije, GE 0r- GE Koper in LIG Škofja ^Pc Pa 130(10 mora,c sprejeti do Pov 3 rneseca aprila program ukre-Za odstranitev vzrokov za mot- nje v poslovanju. Naštete temeljne organizcije niso namreč zagotovile minimalne akumulacije - to je 3 odstotke od poprečno uporabljenih poslovnih sredstev, s katerimi bi si zagotovile minimalni obseg sredstev za izboljšanje in razširjanje materialne osnove dela. Zaposleni in produktivnost V letu 1987 je bilo v Gradisu poprečno zaposlenih 7129 delavcev. To je za 3 odstotke več kot leta 1986 in 1 odstotek nad načrtovanim številom. En Gradisov delavec je v lanskem letu opravil v poprečju 149 efektivnih ur na mesec, kar je dobrih 80 odstotkov od mesečnega števila ur. Ostalih 20 odstotkov smo porabili za vse vrste nadomestil. Naša produktivnost, ki jo izkazujemo z vrednostjo lastne proizvodnje na efektivno uro je dosegla vrednost 9771 dinarjev. Nominalno se nam je produktivnost povečala za 130 odstotkov, to je prav toliko, kot je ugotovljen porast cen (inflacija) za leto 1987. To pomeni, da smo realno naredili toliko kot leta 1986. Obračunali smo 125 milijard dinarjev lastne proizvodnje. Kooperanti so za nas naredili za 24 milijard dinarjev, obrtniki pa za 38 milijard, tako da je bila vrednost proizvodnje Gradisa 187 milijard dinarjev. Delež kooperantov in obrtnikov v vrednosti proizvodnje se je v letu 1987 zmanjšal in je znašal 33 odstotkov, medtem ko je bil leta 1986 še 40 odstotkov. Nadaljevanje na 3. strani Po prekinitvi dela so se delavci zbrali pred jedilnico obrata Nizkih gradenj. Nezadovoljstvo delavcev v gradbenih podjetjih Stavke tudi v Gradisu Gospodarska kriza, ki nas pesti že vrsto let in ji tudi še ni videti konca, se odraža v naglem porastu stavk - lani jih je bilo v Jugoslaviji skoraj 1700. Glede na to, da je razen kovinsko predelovalne industrije najbolj prizadeto ravno gradbeništvo zaradi pomanjkanja (večjih) investicij in da mu že akutno primanjkuje dela, pa tudi osebni dohodki so prav na repu lestvice (poprečni osebni dohodek v Sloveniji je lani znašal 271.063 din, v gradbeništvu 247.095 din, v Gradisu pa 242.298 din, po podatkih ekonomskega inštituta ljubljanske Pravne fakultete pada tudi standard - novembra lani so bili realni osebni dohodki v Sloveniji za 7,5 odstotkov nižji kot poprečni OD v letu 1986) je pravzaprav kar čudno, da ni stavkovni val zajel gradbenih podjetij že prej. Če smo za stavko v GE Ravne v lanskem decembru še lahko trdili, da je posledica stavke v železarni Ravne, tega za prekinitev dela v GE Nizke gradnje in v Obratu gradbenih polizdelkov ne moremo več reči. Resda so bili »vzori« ali pobude verjetno tudi v stavki v SCT in v GP Grosuplje, vendar so bile med zahtevami stavkajočih gradisovcev tudi take, ki so že vrsto let klicale po rešitvi in takšne, da je delavcem v trenutku »zavrelo« - to je bila posledica plačilne liste za mesec januar, ki je bila povod in najvažnejši dejavnik nezadovoljstva. M. M. 26. zimske športne igre gradbenikov Zmaga Gradisa Naši športniki so tudi na letošnjih zimskih igrah nadaljevali s tradicijo dobrih nastopov. Letos so bili celo tako uspešni, da so osvojili prvo mesto, tako v veleslalomu, kot v tekih in v skupni razvrstitvi. Več o zimskih igrah gradbenikov lahko preberete na 14. strani. Začela pa se bodo tudi predtekmovanja 37. letnih iger gradbenih delavcev Slovenije. Prvi bodo nastopili šahisti - 26. marca. Skupna seja konference 00 ZS in konference 00 ZK Gradisa Poslovanje in stavke Zaostrene ekonomske razmere za poslovanje organizacij združenega dela, še posebej v gradbeništvu, rast cen in pritisk na življenjski standard in socialno varnost zaposlenih, ki se odražajo skozi vse pogostejše stavke gradbenikov, niso obšle niti Gradisa in so narekovale takojšnje ukrepanje. Tako so se 7. marca sestali na skupni seji delegati obeh Gradisovih konferenc - sindikalne in partijske. Na dnevnem redu sta bili le dve točki - rezultati poslovanja v letu 1987 in problematika osebnih dohodkov tudi z vidika vpliva na prekinitve dela. Informacijo o poslovanju v lanskem letu je podal podpredsednik poslovodnega odbora za finančno področje Gradisa Karel Schwarz-bartl. Poslovne rezultate objavljamo v posebnem prispevku. Tone Zaletelj, podpredsednik poslovodnega odbora za gradbeno dejavnost je govoril o angažiranosti za letošnje leto. Gradis je planiral realizacijo v višini 380 milijard dinarjev, vendar bo doseganje tega cilja izredno težavno, saj vemo, da na tržišču ni dela dovolj. Pred desetimi leti smo za investicije namenjali tudi do 40 odstotkov narodnega dohodka, sedaj pa samo nekaj manj kot 20 odstotkov. Kljub temu je Gradis od leta 1981 do lani večal svoj delež v slovenskem in jugoslovanskem gradbeništvu. Ta delež je v Sloveniji leta 1981 znašal 11 odstotkov, lani pa 17 odstotkov. Za letos so napovedi prej slabe, kot spodbudne. Gradisovi tozdi so angažirani zelo različno -od kritičnih 9 odstotkov, do nekoliko bolj spodbudnih skoraj 50 odstotkov, vendar tudi ta podatek izgubi na teži ob dejstvu, da je v tem relativno ugodnem odstotku kar precej del, ki jih bodo opravili naši kooperanti in podizvajalci. Zato bo potrebno veliko naporov vseh, da bomo pridobili dovolj dela za naš 7000-članski kolektiv, ki je po številu delavcev zopet največji v Sloveni- Še najbolj zaskrbljujoče je to, da na mizah projektantov ni novih načrtov za objekte, kar pomeni, da jih tudi za gradbenike ne bo, in ne samo letos, temveč jih ne bo še nekaj let. Ves ta čas pa bo gradbeništvo tonilo vse globlje v težave in 'vi revščino. Neizpodbitna je resnica, da je gradbenikov preveč, in da se zato vsi krčevito borijo za vsak objekt. Prihaja do nelojalne konkurence, kar koristijo investitorji ter od izvajalcev zahtevajo vse več bonitet v obliki kreditiranja, tudi do 30 odstotkov, sovlaganja, fiksnih cen itd. Zato so pogosto dela prevzeta pod realno ceno, kar gre v breme nizkih osebnih dohodkov gradbenega de- • Osebni dohodki gradbenih delavcev so med najnižjimi v Sloveniji, so na predzadnjem mestu med vsemi panogami in-dejavnostmi. Po podatkih, ki jih je Splošnem združenju gradbeništva in industrije gradbenega materiala, poslalo trinajst slovenskih gradbenih delovnih organizacij, imajo najvišje osebne dohodke v Kogra-du (269.161 din), na drugem mestu je Gorica, na tretjem Stavbar, četrti je Gradis ... enajsti SCT, dvanajsto Grosuplje in trinajsti Ingrad z 206.500 dinarjev mesečnega OD na zaposlenega v lanskem letu. lavca in v škodo njegovega osebnega in družbenega standarda. Delegati so v razpravi spregovorili tudi o problematiki v lastnih tozdih ter sprožili vprašanje likvidnosti Gradisa v nekaj zadnjih mesecih in kaj bo v prihodnje. Od direktorice Interne banke Angele Kavčič smo slišali, da je položaj resnično kritičen, da se je Gradis srečal z likvidnostnimi težavami ob koncu lanskega leta, tako da je bilo treba za osebne dohodke najemati tudi posojila. Nič bolje ni letos. Odlivi so še vedno močnejši od prilivov. S finančnega stališča je to eden težjih trenutkov Gradisa, ki pa se ponavlja vsako leto ob tem času, ko zapadejo obveznosti po zaključnem računu in je v gradbeništvu mrtva sezona. V letošnjem letu je ta problem še izrazitejši. Na skupni seji so spregovorili tudi o stavkah na Ravnah, v Mariboru in ljubljanskem Obratu gradbenih polizdelkov. Opozorili so na težak socialni položaj zaposlenih v gradbeništvu. Seje so se udeležili tudi Franc Berginc, predsednik in Jemej Jer-šan, sekretar Republiškega odbora sindikata gradbenih delavcev Slovenije in Ivan Lukman, podpredsednik občinskega sindikalnega sveta Ljubljana Moste-Polje. r p ____- Da bi odpravili vzroke za stavke, so na seji sprejeli izhodišča za aktivnosti sindikata in sicer v dveh smereh: 1. V delovni organizaciji: a) da se zagotovi nivo osebnih dohodkov, ki bo zagotavljal socialn0 varnost delavcev in njihovih družin. V ta namen bomo zahteva^ - da se pripravi primerjalna analiza osebnih dohodkov v DO' - da se oceni upravičenost (pre)velikih razlik v izplačilih osebnih d°' hodkov med tozdi in DS - da se oceni (ne)ustreznost internih meril, ki take razlike Omogoč3' j° - da se analizirajo merila za ugotavljanje učinka posameznih delav' cev b) da se zagotovi družbeno dogovorjen nivo družbenega standard3-V tej smeri bomo zahtevali: - da se pripravi kratek prerez stanja ter ugotovi nerešene problem3, ki negativno vplivajo na razpoloženje delavcev ter so na ta nači3 tudi eden od vzrokov za stavke. - da se pripravi realen program postopnega reševanja teh vprašal (nastanitev, prehrana ...), - da se analizira problematika terenskega dodatka ter pripravi)0 predlogi za razreševanje prisotnih nasprotij in nedoslednosti iz te ga naslova. 2. V okviru panoge in širše: - da se v panogi dogovori nivo osebnih dohodkov - minimalni - da se vzpostavi sistem družbene kontrole pri zbiranju ponudb ^ izvajanje investicijskih (gradbenih) del ter da se v ponudbenih ce nah zagotovi takšen delež osebnih dohodkov, da bo dosežen mi31 malen nivo osebnih dohodkov v organizacijah združenega dela i ki - da se družbeno onemogoči obstoj organizacij združenega dela.r bodo zniževale ponudbene cene na račun osebnih dohodkov, - da se opravijo primerjalne analize osebnih dohodkov v pan^ (graditeljstva) po podskupinah dejavnosti in enakih osnovah za DO Gradis (točka 1) - da se začne aktivnost za čimprejšnjo odpravo nereda na podro<^ osebnih dohodkov, ki je glavni vzrok za stavke, ki jih z ohranj°3 jem sedanjega stanja ne bomo odpravili (s stavkovnimi pravili F najmanj) - da se v republiki določi razmerje najvišjih in najnižjih osebnih ^ hodkov v moralno razumnih mejah._____________________________ k Nadaljevanje s 1. strani Zaostreni pogoji vplivali na ______ poslovne rezultate letu 1987 je znašal celotni pri-. 0 ek Gradisa 187 milijard dinarjev 'n je v primerjavi z letom 1986 finalno povečal za 106 odstot-°y ter za 11 odstotkov presegal "airtovanega. grabljena sredstva in ^onomičnost poslovanja • * an' so porabljena sredstva dose-vrednost skoraj 143 milijard di-®rJev, kar je dobrih 76 odstotkov Jotnega prihodka. Primerjava teh tev z letom 1986 ni realna zara-novega obračunskega zakona ^ Porabljena sredstvu vitpv^i t -e>« /.ti ki ji i Porabljena sredstva všteva tu< s j0.*46 revalorizacije. V primerja ^'četrtletnim obračunom pa vid se h 86 nam v zaclnj'tl treh mi lab« 'Cta ekonomičnost po: 1 }|a'a’ saJ narn je padla od 1,33 r So'estavni del porabljenih sredst $1 Povsem materialni stroški v ’ 1 *2S milijard dinarjev ali 87 o stoikov porabljenih sredstev in amortizacija v skupnem znesku skoraj 6 milijard dinarjev, kar pomeni 4 odstotke porabljenih sredstev. Tudi amortizacija se mora revalorizirati - to predstavlja 2,5 milijarde dinarjev ali kar 42 odstotkov od celotno izkazane amortizacije. Uspeh - dohodek, čisti dohodek V letu 1987 znaša doseženi dohodek v Gradisu 44 milijard dinarjev, kar je 6 odstotkov manj kot smo načrtovali. Obveznosti iz dohodka so bile velike, saj so znašale kar 32,5 odstotkov od doseženega dohodka in so se povečale za 139 odstotkov. Po odbitku obveznosti nam je ostal čisti dohodek v višini skoraj 30 milijard dinarjev. Ta čisti dohodek smo dokončno razporedili takole v milijonih dinarjev: indeks Leto 1986 GN 1987 Leto 1987 87:86, 87: G N 87 ^I^hodek 17.836 100% 33.985 100% 29.947 100% 168 88 ’sebni dohodek ,lni>v- gradnja Upna Poraba "Slov"i sklad sklad !euha 13.148 74% 27.154 80% 28.442 95% 216 105 876 5% 1.163 3% 1.174 4 % 134 101 993 6% 1.553 5% 959 3% 97 62 1.857 10% 2.304 7% 1.902 6% 102 83 963 5% 1.810 5% 1.430 5% 49 79 - - - - -3.961 -13% - • _ de '^azana izguba skoraj 4 milijar-nie| lnarjev je nastala v dveh te-Pok^ organizacijah. Kako se bo Prim' 3 razl°ženo že v uvodu. V nem ^ 'Zgubc govorimo o doseženem x-'Stem dohodku in razporeje-nji ,stem dohodku. Razlika med Buba' SC Pril>nadzorovano«. V prvi polo-kof, eta Srno imeli interventni za-goVQ nato smo sprejeli družbeni do-ne ai ter uskladili naše samouprav-naVa.te v dstih poglavjih, ki obrav-litevJ0 razPorejanje dohodka in de-osebnih dohodkov. Kot je razvidno iz preglednice se je masa za osebne dohodke povečala za 116 odstotkov, kar pomeni precej večje povečanje kot se je povečal dohodek. Delež osebnih dohodkov v dohodku je bil 64 odstotkov - načrtovali smo 57,5 odstotka. Za neto osebne dohodke smo v letu 1987 izplačali 20,5 milijarde dinarjev, kar je za 117 odstotka več kot leto poprej. Poprečni osebni dohodek na zaposlenega je znašal v lanskem letu 242.298 dinarjev, kar je za 109 odstotkov več kot leta 1986. Takrat je znašal poprečni osebni dohodek v Gradisu 116.129 dinajev. Za poprečne osebne dohodke na delavca imamo že nekaj primerjalnih podatkov, ki jih je objavil Zavod za statistiko SRS in si jih poglejmo: (lra,. OD na delavca Nivo _________________242.298,- 100% GhdKUpina visoke 8radnie 23°-159 - 93 % Vsn n'StVO SRS 247.095,- 102% '^^durstvoSRS 261.634,- ,108% Ind. povečanja 87/86 209 216 220 ki^ ^enjski stroški so se po podat-avoda za statistiko v obdobju enega leta povečali za skoraj 132 odstotkov, kar pomeni, da so se re- Veliki finišerji s« že pripravljeni za izvoz v Sovjetsko zvezo. Kovinski obrati Maribor so sklenili ugoden posel Finišerji za Sovjetsko zvezo Kovinskim obratom v Mariboru se po težavah v lanskem letu letos le obetajo boljše perspektive. Sklenili so namreč pogodbo za izvoz 25 velikih finišerjev v Sovjetsko zvezo v obliki kooperantskega posla v vrednosti 3,49 milijonov klirinških dolarjev, kar pomeni okoli 30 odstotkov letne vrednosti proizvodnje KO Maribor. Ta pogodUU ni pomembna le za Gradis, apak tudi za Slovenijo, saj odpira širše možnosti za prodor na prostrani sovjetski trg. Nastajajo pa težave pri pridobivanju soglasij za realizacijo kompenzacijskega posla s strani nekaterih jugoslovanskih delovnih organizacij, vendar zasluži prizadevanje Kovinskih obratov vso podporo, saj bi bilo potrebno pri pridobivanju takih soglasij upoštevati tudi kvaliteto kompenzacijskega posla. Pri izvozu finišerjev gre za plasma izdelkov višje stopnje obdelave, kar pomeni tudi izvoz znanja, ne le materiala. Izvoz je ugoden še posebej zato, ker kompenzacijski posel ne ogroža direktno jugoslovanskih proizvajalcev. Sredi februarja so se člani vodstva KO Maribor in DO Gradisa pogovarjali o sodelovanju pri proizvodnji finišerjev tudi z renomiranim zahodnonemškim partnerjem. Razgovori potekajo še sedaj, sklepe pa pričakujejo še v tem mesecu. M. M. alni osebni dohodki znižali. V Gradisu so realno manjši za 10 odstotkov, v gradbeništvu Slovenije za 7 odstotkov in v gospodarstvu SRS za 5 odstotkov. Kljub temu, da z osebnimi dohodki nekoliko zaostajamo za poprečjem gradbeništva, pa smo glede na ustvarjeni dohodek za osebne dohodke razporedili nekaj več kot bi smeli po določilih družbenega dogovora. Za skupno porabo smo ob zaključnem računu razporedili le 959 milijonov dinarjev. Najnovejša določila dopuščajo možnost, da se sredstva za namene skupne porabe lahko oblikujejo iz tekočega leta. To pomeni, da bo morala temeljna organizacija v letu 1988 ustvariti toliko dohodka, da si bo zagotovila tudi še manjkajoča sredstva za skupno porabo. Akumulacija Akumulacijo tvorijo sredstva poslovnega in rezervnega sklada. V letu 1987 smo za akumulacijo razdelili 3,3 milijarde dinarjev. Ta znesek predstavlja 7,5 odstotka v dohodku; načrtovali smo, da bomo dosegli 8,7 odstotka. Tega odstotka zaradi težav v nekaterih temeljnih organizacijah nismo mogli doseči. Po določilih naših samoupravnih aktov moramo zagotoviti vsaj minimalno akumulacijo v višini .3 odstotkov od poprečno porabljenih poslovnih sredstev. V letu 1987 so znašala ta sredstva skoraj 78 milijard dinarjev in tri odstotke od tega zneska pomeni 2,3 milijarde dinarjev za minimalno akumulacijo. Za akumulacijo smo pa namenili dobrih 42 odstotkov več. Z. Vehovec 14. redna seja delavskega sveta Gradisa________ Volitve bodo 15. marca Februarska seja delavskega sveta Gradisa je bila posvečena razpisu volitev v samoupravne organe delovne organizacije, devetmesečnim finančnim rezultatom delovnih enot v tujini, predstavitvi ukrepov za izboljšanje poslovanja Gradisa, sanaciji Kovinskih obratov Ljubljana in potrjevanju poročil inventurnih komisij. Delavski svet Gradisa bo v naslednjem mandatnem obdobju imel enega delegata več, in sicer 52 delegatov. Do povečanja je prišlo v Gradbeni operativi Ljubljana, ki sedaj ima osem delegatskih mest. sedem jih ima GE Maribor, po štiri GE Celje, GE Jesenice, GE Nizke gradnje Maribor in SPO, tri delegate ima tozd GE Ravne na Koroškem, po dva GE Gradnje Ptuj, GE Koper, Kovinski obrati Ljubljana, Kovinski obrati Maribor, LIO Škofja' Loka in OGP, pet enega pa ljubljanski in mariborski Biro, Inženiring, DSSS, Uprava delavskih domov in Interna banka. Na vsakih začetih 150 volilnih upravičencev se izvoli po en delegat. Delegate se voli za mandatno dobo dveh let. Volili bomo tudi delegate v odbor samoupravne delavske kontrole, v kateri ima vsak tozd in delovna skupnost po enega delegata. Tudi mandatna doba teh delegatov je dve leti. Neposredne volitve bodo 15. marca, vodile pa jih bodo volilne komisije v vsakem tozdu in delovni skupnosti posebej. Skladno z našimi samoupravnimi akti je delavski svet imenoval tudi volilno komisijo na ravni delovne organizacije. Predsednik te komisije je Janez Ferlinc, člana pa sta Milan Marčič in Marija Tekavec. Delegati so se seznanili s programom ukrepov za izboljšanje poslovanja Gradisa in s postopkom za sanacijo tozda Kovinski obrati Ljubljana. Poročila so podale inventurne komisije in sicer: inventurna komisija za popis materiala, surovin in drobnega inventarja v Centralnem skladišču, komisija za popis terjatev, obveznosti ter drugih vrednostnih papirjev, inventurna komisija za popis kadrovskih stanovanj in inventurna komisija za popis virov in sredstev v Gradisovih počitniških domovih. C. P. Predstavniki iz Sovjetske Zveze tovariši Akimov, Černišev in Rezil1 so z zanimanjem poslušali kratko predstavitev DO, ki jo je v prevo- f L du posredoval tov. Dordevič, podal pa predsednik PO DO Franc ' 1 Kositer. Na obisku delegacija iz SZ !e iz “na, j"ča Zl\ Razgovor o sodelovanju kii N I ( ■juh V začetku marca seje mudila v naši delovni organizaciji delegacij* j, j _ iz Sovjetske zveze, ki je prišla na razgovore o možnem sodelovanjus |0v^ področja gradbene operative ter nabave specialnih strojev in oprent* L ^ za gradbeništvo. . strar Delegacijo, v kateri so bili tovariši Rezin, Černišev in Akimov, )c L|n sprejel predsednik PD DO Gradisa Franc Kositer in jim v kratken1 nagovoru predstavil našo delovno organizacijo. V nadaljevanju so si predstavniki iz Sovjetske zveze z zanimanjer' ogledali tudi video kaseto o dejavnosti Gradisa, nato pa so obiska*1 še nekaj gradbišč. 'hiti li o! 'Hit M. Kn^fevij --------D 12. redna seja odbora za načrtovanje - Največ o Inženiringu Potrjeni osnutki gospodarskih načrtov ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■H Člani odbora za načrtovanje in razporejanje dohodka so na svoji redni seji 12. februarja največ pozornosti namenili gospodarskima načrtoma tozda Inženiring in Delovne skupnosti skupnih služb - kot vsako leto ob tem času. Razprava je predvsem pokazakla, da v Gradisu še vedno ni enotnih stališč o pomenu, vlogi in delu Inženiringa. Nekaj manj razhajanj pa je bilo v razpravi o DSSS. Pripombe tozdov na osnutek gospodarskega načrta Inženiringa za leto 1988 so bile zelo različne, v njih in v razpravi pa je bilo največ govora o previsokih stroških za delo Inženiringa iz naslova storitev delovni organizaciji. O predstavništvu v Beogradu, sredstva zanj gredo iz naslova storitev DO, je KPO mnenja, da ga nujno potrebujemo. V Sloveniji primanjkuje dela, če pa se hočemo močneje angažirati v drugih republikah in v tujini, kar je tudi strateški cilj Gradisa, moramo biti prisotni v Beogradu. To je nujno tudi zaradi sicer nezaželene, vendar vse bolj prisotne težnje po centralizaciji v Jugoslaviji in koncentraciji politične in ekonomske moči v Beogradu. Stališča tozdov so bila bolj raznolika, najbolj kritični in radikalni pa so v Gradbeni enoti Maribor. Ugotavljajo, da sicer potrebujejo dejavnosti s področja inženiringa, vendar ga želijo v drugačni organizacijski obliki in v izboljšani kadrovski zasedbi. Delegati v odboru za načrtovanje so se dogovorili za nov sistem poslovanja Inženiringa, tako da se bo po prvem aprilu koriščenje sredstev za storitve DO izvajalo iz sredstev, združenih na nivoju delovne organizacije. Sredstva za te naloge pa so zmanjšali od 1,5 na 1.3 milijarde din. Predlog gospodarskega načrta Inženiringa je odbor zatem predlagal v sprejem delavskemu svetu Inženiringa. V skladu s osnovami gospodarskega načrta delovne organizacije, ki predvideva 5 odstotno zmanjšanje režije, je v predlogu GN 88 DSSS predvideno zmanjšanje števila zaposlenih v delovni skupnosti za omenjeni odstotek, ker se cela smatra za režijo. To pa lahko povzroči težave pri njenem delu, je bilo rečeno v razpravi, posebej še zato, ker zaradi nizkih osebnih dohodkov odhajajo delavci iz DSSS v tozde, kjer so dohodki višji. Po sklepu delavskega sveta delov-. ne organizacije je dal odbor za načrtovanje osnutek GN 88 delovne organizacije v razpravo delavskim svetom tozdov in delovnih skupnosti. Ker še sedaj ni znana slovenska resolucija in družbeni dogovor, je osnutek narejen na osnovi lanskoletnih predpisov in ga bo potrebno po periodičnem obračunu dopolniti na podlagi novih predpisov. Odbor za načrtovanje je sprejel tudi sklep, da naj Kadrovsko socialna 'Ur ___^ “en Cy | služba DSSS do prihodnje seje ,rik bora predlaga skupino strokovl’ klij kov, ki bi pripravili analizo o ^ ^ nosti zvišanja akontacijske kuj sti točke, ker strokovnjaki odh*) '"k iz Gradisa, nizke osnove ose , £ dohodkov pa niso privlačne za11 ls,i delavce. ,,)s far ................ s1q • Prvega februarja stno ^ Gradisu prešli na neto akon*f' cijsko vrednost točke, ker J pri sedanjem načinu obraČJf navanja osebnih dohodkov bajalo do razlik v izplačilih de na stalno prebivališče del911 ca, ker imajo občine in rep* blike različne prispevne nje. Z neto AVT bo ta ra/^K odpravljena. Odbor je h* potrdil predlog direktor^ konference, da se s 1. febr«*^ S | jem poveča neto AVT za odstotkov, s 4,20 din na 5-“ din. S tem prehodom je prav usklajen sistem bruto OD z v no zakonodajo, kot tudi z naši^ I ternimi akti. ^|ovno tehnično sodelovanje Rika in Gradisa Delo za KO Ljubljana ^1—«.1- 9 9 ^8 Kovinske obrate Ljubljana je bilo lansko leto poslovno neuspešno, 'J Po zaključnem računu izkazujejo izgubo v višini 2,435 milijarde din. Ve-1,0 in bodo pokrili sami z revalorizacijskimi odhodki, nepokrite pa bo ost-•nilijonov din. Zaradi tega so od 29. februarja tudi uradno v sana- r,jshem postopku. ^ al° so v Kovinskih obratih na .V,11 delavcev sprejeli sklep o ( j51 sanacijskega postopka, ko .1' zn:>ni vsi podatki. Hkrati pa j. ZVaiaj° vse aktivnosti v zvezi s F 1 C|lskim programom, kot to do-J Zak°n o sanaciji. fovi'1 ^rn hitrejšo in čim bolj učin-k(t\l,() reševan.ie težkega položaja li ai "bratov se zavzemajo tu-I j( ani izvršnega sveta občine a S r2'* sveta Moste-Polje. saj ^uni izvršnega ^jeni tozd edini izgubaš v obči-■ v 'tto podpirajo zamisel o sode-e l|;i n|u Kika in Kovinskih obratov itra ^■n' bil sprejemljiv za obe e ti ii"'1 'n ^i bi čimprej zagotovil so-" ben'11' V:'rnos' delavcev KO. Sku-CV(> Prol2vodni program mora biti 11 darLdar se vodstvo Gradisa -''l. Kfat še "vinskih obratov in za njihovo KuPno' J0 'fikij,... vulkup C|,cv Riku. Predlagali so tt>l'crp Z’ Proizvodnjo z združevan-:dii lip e a 'n sredstev za pridobivanje aji c8a prihodka tako da sedaj ■tii* ^adl° razgovori v teh okvirih, nd'isti lrenutno reševanje zaseden-('e*0rn Riko že ponuja Ko-^ rgp. ^ "bratom devet možnih pro-* klop0V ~ °d obdelave posameznih •f izdelave kompletnih iz- ^ v- Ge bo dogovor o teh pro- gramih uspel - predvsem s stališča stroškov - bi Itihko v obratih pričeli delati nove izdelke že konec marca letos. Celotna vrednost paketa, ki ga ponuja Riko oziroma njegov tozd Komunalna oprema, je med I in 1,5 milijarde din v letu 1988. To bi pomenilo za KO Ljubljana približno 15 odstotkov potrebne letne proizvodnje, s tem, da ta ponudba pomeni šele začetek sodelovanja. Najtežje vprašanje pa ostaja pri takem sodelovanju še odprto - to so težave z likvidnostjo in krediti, oziroma velikimi obrestmi na kredite, čeprav od julija lani v KO ne najemajo več novih posojil. V 60. dneh po sprejetju zaključnega računa pa mora biti vse jasno in dorečeno - tako določa zakon o sanaciji. Poročilo o vzrokih stanja mora biti narejeno do 20. marca, poročilo o odgovornosti in sprejetih ukrepih za sanacijo - tokrat dokončnih - pa mora biti narejeno do konca aprila. Do pokritja izgube bodo problematiko izplačil osebnih dohodkov v KO Ljubljana reševali v smislu zakonskih predpisov in dogovorov v okviru delovne organizacije glede na interne akte Gradisa. • K naporom za rešitev težkega položaja so se bolj aktivno kot doslej vključili tudi delavci Kovinskih obratov, ki jim še zdaleč ni vseeno, kaj bo z obrati, njihovimi delovnimi mesti in seveda z osebnimi dohodki. Zato so zahtevali sklic več informativnih zborov, kjer so zahtevali od vodstva tozda in delovne organizacije, da jim dajo natančne informacije o poteku razreševanja položaja. Skratka, zahtevali so, da se jim nalije čistega vina, ker so bili prepričani, da se zadeve urejajo mimo njih, da o njih odloča le peščica vodilnih, da Gradis bolj zanima usoda proizvodnih objektov in premalo socialna varnost delavcev, da se nekateri še vedno ne zavedajo resnosti položaja itd. Informativni zbor delavcev 22. februarja - zaskrbljenost nad usodo Kovinskih obratov Ljubljana. Milan Lojevec, VK kovinostrugar, član delavskega sveta tozda, pri Gradisu je že 33. leto. je med drugim povedal: »Zelo žalostno je, da so se pristojni šele sedaj pričeli ukvarjati z KO, ko je situacija že tako kritična. Še vedno pa smo v teh težkih trenutkih prepuščeni predvsem sami sebi. V Gradisu za nas ni pravega razumevanja, solidarnost med tozdi pa je zatajila. V našem kolektivu je še vedno mnogo ljudi, ki so dolga leta žrtvovali svoje zdravje za dobro Gradisa in za boljšo prihodnost, zaupali so v to naše vodstvo in v našo skupnost. Sedaj pa so razočarani, kajti od vseh tistih samoupravnih pravic in obljub je ostalo tako bore malo. da sedaj še tp ne vemo, kako bomo preživeli.« M. M. Vselitev bo čez dva meseca Prostori za LIP Bled V Bobnu pred Bledom gradijo delavci jeseniškega Gradisa center za inženiring in marketing LIP Bled. Z deli so pričeli avgusta lani, center pa bo zgrajen ter opremljen in vseljen maja letos. Vrednost opravljenih del znaša 1,7 milijarde dinarjev. Objekt ima tlorisne izmere približno 30 x 30 metrov, sestavljajo pa ga klet, pritličje in dve etaži, s skupno površino 26(X) kvadratnih metrov. V njem bo prodajni in demonstracijski center Lipa, kjer bodo razstavljali in prodajali vse njihove izdelke. V novo stavbo se bodo preselili delavci prodajnega oddelka, razvojne službe, projektive in prodaja opreme. Načrte za gradnjo so naredili na Zavodu za urbanizem Bled, glavni projektant pa je bil arhitekt Rado Jemc. Objekt naj bi predali namenu ob 35-letnici Lipa Bled, to pa je maja letos. C. P. 1 -■'A iti V manj kot desetih mesecih bodo delavci tozda GE Jesenice zgradili Lipov center za inženiring in marketing. < 4. seja odbora za investicije_______ Je odbor sam sebi namen? Vprašanje, ki smo ga izpostavili v naslovu, si že nekaj časa zastavljajo tudi člani odbora na svojih sejah. Ugotavljajo namreč, da gredo posamezne nabave mimo njih, da je tako imenovana Investicijska skupina, sestavljena iz strokovnjakov in ki naj bi jim bila v pomoč, razpadla, ugotavljajo tudi, da tozdi niti niso dolžni prijavljati odboru lastnih investicij, da je pridobilo pristojnost glede sklepanja o nabavah več drugih organov (razen delavskega sveta delovne organizacije tudi direktorska konferenca ali na primer tehnični pomočniki), vse skupaj pa je pripeljalo do tega, da na ravni delovne organizacije ne morejo več spremljati evidence investicijskih aktivnosti tozdov v Gradisu in še manj realno ocenjevati njihove uspešnosti oziroma utemeljenosti. Kot izvršilni organ delavskega sveta DO so pred mesecem s pismom, ki ga je predsednik naslovil na vodstvo delovne organizacije, zaprosili za pomoč, v nasprotnem primeru pa predlagajo, da se zasledujoč kakovost dela, organ v prihodnjem mandatu ukine. Specifična novonastala razmerja jim namreč povsem onemogočajo delo. Na seji so znova ugotovili, da jim je ostala predvsem obveznost odločanja o naložbah v SPO, DSSS in Inženiringu, pa še to le takrat, kadar gre za združevanje sredstev. Naštete naložbe predhodno že verifi- cira Svet skupnosti tozdov, obravnavajo jih na sestanku tehničnih pomočnikov direktorjev tozdov, vključene pa so tudi v letne gospodarske načrte DSSS oz. tozda Inženiring. Predstavitev vnovič še na sestanku odbora se jim zdi zgolj formalnost in še ta odveč. Ponovno so se zavzeli, da vodstvo delovne organizacije, prouči nastala razmerja in bodisi odpravi neučinkovite organe bodisi ustvari pogoje za kvalitetno delo in vlogo odbora v luči nove vloge in položaja delovne organizacije in tozdov. G. B. Dvorana SNG v Mariboru že kaže prve obrise. Slovensko narodno gledališče V gradnji notranjosti dvorane Gradnja nove velike dvorane Slovenskega narodnega gledališča v Mariboru, zahvaljujoč nekaj tudi blagi zimi, dobro napreduje. Trenutno je v gradnji notranjost dvorane in sicer izgradnja balkona, galerij in parterja. Predvsem pri gradnji galerij je bilo veliko težav, v prvi vrsti zaradi krivin, ki so zahtevale veliko spretnosti tesarjev, železokrivcev in be-tonarjev. Naslednja faza, na katero se že pripravljajo, je strop nad dvorano, vidni pa so že prednji obrisi dvorane. Trenutno je nova dvorana eno samo gradbišče, kajti to je tudi edini prostor, ki je graditeljem na razpolago. Levo in desno okoli dvorane poteka namreč normalen promet, kar je za naše gradbene razmere skoraj nemogoče. Zato daje dvorana, oziroma gradbišče videz neurejenosti, pa ne gre drugače, pravijo. Sicer se s prostorsko stisko na gradbišču srečujejo že vsa leta obnove in gradnje, glavno pa je, da gre delo dobro od rok. p § V____________________________________________________________'_J Zakoličba platoja tovarne stavbnega pohištva Raduša v Istoku. Na sh J no leve proti desni stojijo: figurant, Halit Kabaši, direktor geodetske uPraV* ! Lji Istoku, Rudi Juršek, vodja gradbišča iz tozda GE Jesenice, figurant in j jan Jeločnik, vodja projekta v Raduši. j; GE Jesenice gradi na Kosovu Hala OGP v Istoku V začetku februarja 1988 je Gradis tozd GE Jesenice pričel z gradben^ deli za novo Tovarno stavbnega pohištva DO Raduška v Istoku, SAP sovo. Tovarna obsega proizvodno halo in skladišče gotovih izdelkov v velikosti 6590 kvadratnih metrov, upravno zgradbo z garderobami in delavsko restavracijo 850 kvadratnih metrov, žago za razrez hlodovine 1470 kvadratnih metrov, energetski objekt s priročno mehanično delavnico, sušilnico, kompresorsko postajo in kotlovnico velikosti 1770 kvadratnih metorv ter izdelavo skladiščnih platojev za rezan les in hlodovino v površini 9000 kvadratnih metrov. Objekti so predvideni v izvedbi armiranobetonskih montažnih konstrukcij tip Gradis - VELO, ki jih bo izvajal Gradis tozd OGP Ljubljana. Izgradnjo tovarne je za investitorja RO Raduška prevzel Slovenijales tozd Inženiring in tozd Oprema, Gradis pa izvaja gradbena in obrtniška dela ter montažo betonske konstrukcije, projekte in instalacije pa izdeluje Coning iz Varaždina, ki je tudi nadzorni organ investitorja. Predračunska vrednost gradbenih del je ocenjena na 4,2 milijarde di- narjev. Dela je potrebno dokon& do konca leta 1988, kar bo zelo 1 žak »zalogaj« za oba Gradisova da, ker nastopajo velike težave Pl izdelavi projektne dokumentacij ki nam izvajalcem povzroča ka^, tev predvidenega pričetka del prl ' j delavi temeljev za montažne obje*. te. j je Gradbišče je bilo zelo hitro orS* nizirano in kot je razvidno iz p111 J ^ Ženih fotografij je Gradis z deli P^| no čel zelo zavzeto in resno, zaveda) ](e se izredno kratkega roka za izved^j pr| tako velikega obsega del. | vzl Izbrana je bila oblika sodobne®1 'ja ganizacije projektnega vodenja ko, da je vodja projekta zado'^ za usklajevanje projektne do mentacije med naročnikom in P ^ jektantom in kordinacijo pripra med matično enoto oziroma vO' ds1' vom tozda ter službo in vodstv gradbišča v Istoku. Računam0' J bomo s tako obliko v teh težkih raj vafl merah vzdržali pritisk povečava j in upravičili zaupanje naročnik3'j; investitorja. Stefan Tehnični direktor DO Raduša Azem Sadikaj daje zadnja navodila za Pr tek zemeljskih del. ^adicija se nadaljuje Ljubljanski mostovi -_ mojstrovine Starejši ljubljanski mostovi so kar po vrsti svojevrstni kulturni spomeni-' estri so kar se tiče arhitekturne tipologije, originalni so, monumental-arhitektumi elementi z lepimi detajli ter dodatki pa upoštevajo humana l,r rad's je, kot je znano, v novem-lani predal uporabnikom dva [IVa števna mostna objekta v u Ijani: Fužinski mqst v začetku mm je n e^t **eter Gabrijelčič: »Naloga Ko vznemirljiva na začetku. n z barvnimi platnicami, pa tudi vsebinsko bo kar se da bogata, *tra, aktualna in zanimiva. Zato bomo povečali tudi število strani. c 0 je bil eden izmed sklepov skupne seje odbora za obveščanje Gradis in uredniškega odbora Gradisovega vestnika 2. marca le-s' To pa še ni vse. Aprila, saj je takrat, pred tridesetimi leti izšla prva številka Gradi-Vega vestnika, bo v avli Delovne skupnosti skupnih služb manjša n stava, ki bo predstavila razvoj našega glasila od leta 1958 do da-lllo’ Za novinarje dnevnoinformativnih glasil, radia in televizije, bo-l Popravili tiskovno konferenco, maja pa bo svečana seja uredniš-ga odbora Gradisovega vestnika, na kateri bomo podelili najbolj rajnim dopisnikom Gradisovega vestnika priznanja za dolgoletno ^lovanje. di$ 3 k' jubilejna številka takšna kot si želimo, pozivam vse gra-vel°L CC na soc,elovanje. Pišite nam o dogajanjih v vaših tozdih, saj je lk° zanimivega. Svoje prispevke pošljite do 5. aprila. Urednik Fužinski most - Fotoarhiv Gradisa. predstojnikom VTO Arhitektura na FAGG ljubljanske Univerze Edvard Kardelj, je Gradis navezal stike že pred kakim desetletjem. Našo delovno organizacijo in sposobnosti dobro pozna, strokovno sodelovanje pa se je začelo in razvilo na pobudo strokovnjakov iz mariborskega Biroja za projektiranje pod vodstvom profesorja Vukašina Ačanske-ga- V pogovoru pred nekaj dnevi je bil pripravljen obuditi spomin na začetek tega sodelovanja tudi za bralce Gradisovega vestnika, iz pogovora z njim pa smo izluščili nekatere misli. »Pred leti sem bil osebno povabljen k sodelovanju pri zahtevnejših objektih (prof. Ačanski). Začetno asistiranje se je z utrjevanjem zaupanja razvilo v oblikovanje .polnokrvne arhitekture’. Medtem ko je področje komunalne opreme v prvih letih obnove potrebovalo predvsem tehničnotehno-loške rešitve številnih problemov, ni nepomembno, da je Gradis vztrajal pri širšem, bolj kompleksnem pogledu na urejanje okolja. Z izmenjavo mnenj oziroma strokovnih pogledov je šlo lažje. Ta splet - prepletanje ljubljanske šole arhitekture, katere arhitekti se ne izogibajo raznolikim nalogam, s strokovnim pogledom strokovnjakov biroja za projektiranje - je omogočil uspešno realizacijo mnogih nalog. Odnos sodelovanja lahko ocenim kot dobronameren, enakopraven in koristen. Prav slednje se je potrdilo tudi v primeru obeh omenjenih mostov.« Za most v Fužinah je bila uporabljena znana Gradisova tehnologija prednapetih AB nosilcev. V tehnološkem smislu je bil most ob parku Kodeljevo dosti zahtevnejši in je terjal veliko inovativnosti zaradi znanih urbanističnih izhodišč (diagonalen objekt, križišče ipd.). To je bilo, po mnenju Petra Gabrijelčiča, tudi odločilno v konkurenci med ponudniki izvajalci. »Gradis je uspel ponuditi rešitev, ki je bila izbrana tudi kot izvedbena - izvajalec jo je bil tudi strokovno sposoben uresničiti. Ta objekt vsekakor ima tudi svoje edukativno poslanstvo -projektantje in izvajalci se lahko na njem mnogo naučijo.« Sam o »svojih« in tudi »naših« obeh mostovih meni tole: »Z njima je bil zastavljen in dosežen nivo, pod katerega v bodoče podobni objekti ne bi smeli pasti. To prenese tudi cena! Ljudje potrjujejo in sprejemajo objekte ,za svoje’ ter tudi kot bogatitev okolja.« Zanimiva je tudi naslednja njegova ugotovitev: »Čas hitrih zaslužkov je mimo - v objekte se vrača duhovnost!« G. B. Novi most prek Gruberjevega kanala skozi objektiv arhitekta Damjana Galeta. Zahteve delavcev Stavkajoči so se zahtev najbolj temeljito lotili na gradbišču HE Fala, kjer so jih oblikovali devetnajst. Na gradbišču tretje etape hitre ceste skozi Maribor je šestdeset delavcev podpisalo peticijo s petimi zahtevami, delavci na Pobrežju pa zahtev niso podali pisno, temveč so se pridružili zahtevam iz Fale, ki so potem postale zahteve vseh stavkajočih. 1. Povečanje osebnih dohodkov proizvodnim delavcem za sto odstotkov. 2. Dodatna dva razreda zaposlenim na gradbišču HE Fala zaradi težkih pogojev dela. 3. Nadure naj se izplačujejo kot nadure, ne pa kot navadne ure. pri katerih delavec dobi le 84 odstotkov vrednosti nadure. 4. Delovni čas gradbišč naj se izenači z delovnim časom uprave - vsi naj bi delali po osem ur, tako pozimi kot poleti. 5. Kriteriji za obračunavanje norm naj se izenačijo na vseh gradbiščih. 6. Stanovanjske razmere v barakah na Pobrežju so kritične, obupno slabe. 7. Javno naj se vsak mesec objavi plačilna lista vseh zaposlenih v tozdu. 8. Odstop Mirka Zemljiča, vodje kadrovskb-splošne službe in Slobodana Pa-ripoviča, vodje računovodsko-finančne službe. 9. Ustrezneje naj se uredijo mesečni prevozi delavcev v domač kraj. 10. Takoj je treba odpustiti vse privatnike, ki delajo v tozdu. 11. Odpraviti je treba prevelike razpone v osebnih dohodkih. 12. Zahteva za skupnim sestankom vseh stavkajočih z vodstvom tozda. 13. Bolje je treba nagrajevati dobre delavce, saj se slabi delavci skrivajo za skupinskimi normami. 14. Kaj je z odgovornostjo vodilnih delavcev v tozdu, saj je vse bolj zaskrbljujoč čedalje slabši položaj tozda. 15. Zmanjšati je treba število administrativnih delavcev. 16. Dobiček oziroma poračun naj se v bodoče deli samo proizvodnim delavcem. 17. Gradbišča naj se finančno vodijo ločeno, da bi se videlo, katera gradbišča boljše delajo in bi se lahko dodatno nagrajevalo delavce na teh gradbiščih. 18. Zakaj stalno prihaja do napak v izračunu osebnih dohodkov? 19. Zakaj novoletnih daril ne dobijo otroci, ki niso zavarovani po starših zaposlenih v GE Nizke gradnje? Na skupnem sestanku je bilo dogovorjeno, da se zahteve rešujejo postopoma po redni samoupravni poti, vse razen zahteve o povečanju osebnih dohodkov in poračunu za januar. Po več kot dveurnem pogajanju, so se dogovorili za dvig vrednosti točke za 30 odstotkov (medtem se je za toliko dvignila točka tudi v celem Gradisu), 10 odstotkov pa bodo izplačali na osnovi pričakovanega dobrega poslovnega uspeha tozda. Zahtevi delavcev, da je treba narediti poračun za januar, ko so bili osebni dohodki zaradi manjšega števila ur (147 ur) nižji, so ugodili tako. da so 19. februarja izplačali tistim, ki imajo 18 razred in nižjega po 80.000 din, tistim nad 19. razredom, ki so zaslužili manj kot 300.000 din pa 40.000 din. Vsi. ki so zaslužili več kot 300.000 din niso dobili poračuna za januar. Take zahteve, in še nekatere druge iz zgornjega seznama/>o sprte z vsako logiko, so predimenzionirane, nerealne in zato jih ni moč uresničiti. Stavka je pokazala, da je samoupravna zavest med delavci na zelo nizki ravni, saj so zahtevali veliko zvišanje osebnih dohodkov mimo ustvarjenih rezultatov poslovanja. Ob tem se bo moral sindikat zamisliti, zakaj je položaj tak. kot je. Tudi stavkajoči se bodo morali zavedati, da bo treba poiskati mejo med željami in možnostmi. Slednjih pa je vse manj. Delovni pogoji so zelo slabi tudi v bazi Nizkih gradenj na Pobrežju. Dva (električna radiatorja segrejeta delavnico pozimi komaj na kakšno stopinjo nad ničlo. Zaradi predvidene selitve se že dolgo ne vlaga v obnovo. V Obratu gradbenih polizdelkov v Ljubljani je bila razprava precej bolj umirjena kot v Mariboru. Toda želje so eno, možnosti pa drugo in obe strani sta dokazovali, da imata bolj prav. Stavka v Nizkih gradnjah in v Obratu gradbenih polizdelkov Zahteve po višjih plačah ( ................a........ ( Po stavki v SCT 8. februarja se je nezadovoljstvo delavcev nad svoji*® ! položajem razširilo še v Gradis. V GE Nizke gradnje so ob razdelitvi kuvert s v petek, 12. februarja izrazili nezadovoljstvo delavci na gradbišču HE Fale I in na gradbišču 3. etape hitre ceste skozi Maribor. Razlog je bil oseb®' s dohodek, ki je bil tudi nominalno nižji kot januarski. V ponedeljek, 15. februarja delavci niso šli na delo. Zahtevali so sestanek z vodstvom tozda, in to skupen, ne pa po gradbiščih kot je to predlagalo vodstvo. Po uspešnem sestanku v torek so nadaljevali z delom. Dogovorili so se tudi, da bodo ure, izgubljene zaradi stavke, nadomestili. Podobno so se razpletli dogodki v Obratu gradbenih polizdelkov v Ljubljani. Istega dne kot v Mariboru so se razjezili nad nizkimi plačami tudi delavci notranjega transporta v OGP. Proti koncu delovnega dne so odšli v poslovno stavbo tozda ter zahtevali in dobili nekaj dodatnih pojasnil o akordnem obračunu. Z odgovori niso bili zadovoljni, zato v ponedeljek niso hoteli delati, češ da so osebni dohodki prenizki. Pridružili so se jim še drugi delavci, odšli so v prostore obratne menze in postaili svoje zahteve. 1. odgovorne delavce tozda, DO in občine. 2. dvig osnovnih osebnih dohodkov za 80 odstotkov, 3. štirikrat letno plačano vožnjo k družini. 4. plačano kosilo, 5. ločitveni ali terenski dodatek, 6. pojasnilo v zvezi z izplačilom dobička na DSSS, 7. represalije proti odgovornim osebam za izgube v tujini in doma! Ker so odgovori na nekatera vprašanja zahtevali nekaj več časa za pripravo, so se dogovorili za zbor delavcev v sredo, 17. februarja. P° delovnem torku so se v sredo ®a zboru dogovorili z vodstvom tozda in predstavniki delovne organizacij2 za dvig osnove osebnega dohodka za 30 odstotkov, dodatnih 5 odstot' kov na osnovo na težke pogoje fiztf' nim delavcem, izplačilo poračuna' dogovorili so se, da bodo dali zahte' vek samoupravni delavski kontrol' DO, da naj preveri spoštovanje pr®' vilnika o izplačilu iz materialnil1 stroškov, dali bodo tudi zahtevek sodišču Združenega dela, da na) preveri zakonitost izplačila teren' skega dodatka in plačila kosila. S ta' kim kompromisom so bili delavcl zadovoljni in so se vrnili na delo-Stavke, ne samo tiste v gradben1' štvu, zahtevajo široko in strokovn0 analizo. Tukaj lahko naredimo kratek povzetek najpogostejših zah' tev stavk v gradbeništvu in dodan*0 še kakšno misel. Večina drugih zahtev je bila ma®J pomembnih in same ne bi povzr0" j čile stavke, so pa jih dodali glavni®1,, zahtevam, ko je že bila priložnost’ : čeprav bi jih lahko reševali tudi dr®' i gače in postopoma. Povsod so zahtevali prekinit£V pogodb s kooperanti z argumento®1 da jim ti odžirajo delo in zaslužek Zahtevali so boljše delovne in h1 valne pogoje, nekaj dodatnih ugod nosti - kot je več plačanih voŽe®J ( domov in podobnega. I Pri vseh stavkah so bile zahteve j Stavkovna pravila so preobsežna Stavke in druge oblike prekinitev dela so postale del našega gospodarskega vsakdana, zato so na republiškem sindikatu pripravili neN pravil, ki naj bi urejale potek, vodenje in organiziranje stavk. Predlagana stavkovna pravila so že več kot mesec dni v javni raz-Pravi, bila pa so delno preizkušena tudi v praksi, v nekaj stavkah, 'so bile v tem času, predvsem v gradbenih delovnih organizacijah (SCT, Grosuplje in Gradis). Pokazalo se je, da so stavkovna pravila preobsežna in strokovno Prezahtevna. Preveč se tudi ukvarjajo z organiziranjem in voden-jem stavk, ničesar pa ne povedo o odpravljanju vzrokov, ki so do stavk pripeljali. Razprava o stavkovnih pravilih traja še ves mesec, nakar bo re-Pahliški sindikat pripombe obravnaval in zavzel dokončno stališče do njih. SWarVlčene 'n neupravičene. Mnogo stavk k' se da(° urediti že pred bjVai°’ ta^o na primer delovne in L ,ne Pogoje ter mnoge malenko-1 so delavce že dalj časa motile. v ® Povod in glavni razlog dnk stavk je bil nizek osebni prv°dek- Zato je bila povsod . a in najpomembnejša zah-hoHv povečanje osebnega do-50 h a' ^>elavc' so zahtevali od ^ 0 100 odstotkov višje plače Predvsem po načelu: bolje ne,tevati več, da se dobi vsaj p ,ai- Pri teh zahtevah se je azala močna težnja po avnilovki in egalitarizmu, tevSatnezniki so celo ostro zah-hoa;': da naj se osebni do-en u ne Pove^aj° vsem za ,ak odstotek, temveč tistim 'fjinii dohodki bolj. Zahteve po višjih osebnih dohodkih s stališča dohodka delovnih organizacij niso bile upravičene, ali vsaj ne do takšne mere. Pri upoštevanju že tako nizke življenjske ravni in stalnega padanja realnih osebnih dohodkov pa je lahko razumeti zahteve delavcev. Mnogo časa pa je zahtevalo prepričevanje, da se plače ne morejo povečati za toliko, kot bi delavci to želeli. Težko je bilo tudi odgovarjati, zakaj se po stavki le najde denar za višje osebne dohodke, če ga prej ni bilo. Kakorkoli že, stavke se bodo nadaljevale, zdaj tu, zdaj tam, upravičeno ali neupravičeno. Morali se bomo navaditi, da postajajo legitimen način izražanja zahtev delavcev, če odpovedo druge poti. Tudi v Gradisu se jim verjetno ne bomo mogli izogniti, poskušamo pa lahko težave reševati sproti, da jih bo čim manj. C. P. M. M. ^jih • 8 delavce Nizkih gradenj na Pobrežju so že tako stare in uničene, Hli v a'ti obnavljati ni več mogoče. Zato že gradijo novo naselje montažnih ^ra*ki ulici v Mariboru, kamor so že preselili nekaj delavcev. V prepolni jedilnici Nizkih gradenj na Pobrežju direktoiju tozda Andreju Ježu ni bilo lahko odgovarjati delavcem in jih prepričevati, da vseh njihovih zahtev le ni mogoče uresničiti. Delavci so zahtevali še enkrat večjo plačo, to da se mora zaradi tega za toliko in toliko povečati celotni prihodek in dohodek - kar pa v teh razmerah ni lahko, če že ni nemogoče - to pa ni njihova stvar. Kljub dostikrat razburljivim tonom se je vse skupaj vseeno dobro izteklo. Problemi naj se rešujejo znotraj OZD Izvršni odbor Republiškega odbora sindikata delavcev gradbeništva Slovenije je na seji 9. februarja 1988, poleg ostalih pogojev, v katerih se nahaja gradbeništvo Slovenije, obravnaval tudi*-stavkovna pravila in v zvezi s tem sprejelo nekatera mnenja in stališča: 1. V zvezi s politiko zaposlovanja v celotni sferi gradbeništva kot dejavnosti dajemo pobudo, da mora biti obseg zaposlovanja usklajen z obsegom načrtovanih investicij. Z ozirom na zožene materialne možnosti, so namreč kapacitete gradbeništva predimenzionirane. Sindikat ne more pristajati na to, da se ekstenzivno zaposluje, na drugi strani pa se politika preživetja gradi na breme nizkih osebnih dohodkov ter osebnega in družbenega standarda zaposlenih delavcev v gradbeništvu. 2. Gradbeništvo je specifična dejavnost in s sorazmerno svobodnim ritmom dela, zato morajo strokovne službe posvetiti vso pozorn-1 ost pripravi programov, ki bodo zagotavljali racionalizacijo pri organiziranju in gospodarjenju, za racionalizacijo dela na gradbiščih, ustrezno kvalifikacijsko strukturo zaposlenih glede na dela in naloge, ki jih opravljajo, strokovnost itd, da ne bo slabo vodenje in organizacija ter slabo izkoriščanje delovnega časa imelo kot posledico zmanjšanje dohodka. 3. V kolikor trenutno večji obseg del ali kratki roki izvedbe terjajo večji angažma, naj se prvenstveno zaposluje obstoječe kapacitete znotraj OZD (med tozdi) in med OZD. Slovensko gradbeništvo naj se racionalnejše obnaša v smislu angažiranja obstoječih kadrovskih in tehnoloških resursov, skupnega organiziranega nastopa in podobno. 4. Pričakujemo in zahtevamo, da poslovodni organi, strokovne službe in samoupravni organi zagotovijo zaposlenim delavcem realne informacije o ekonomski politiki v organizacijah združeneg dela, tekoče seznanjajo z doseženimi rezultati gospodarjenja ter realnimi možnostmi politike delitve dohodka in osebnih dohodkov ter s tem zagotavljanje osebnega in družbenega standarda delavcev. 5. Pri reševanju problemov in eventuelnih problemov nezadovoljstva pri delavcih pozivamo vodstva, samoupravne organe in družbenopolitične organizacije, še zlasti sindikat, da se dosledno pridružujejo zakonodaje in določil internih aktov. Predvsem je razumeti, da je mesto za reševanje problemov in zahtev delavcev znotraj OZD! V primeru, ko spornih vprašanj ni mogoče rešiti, naj se ravna po objavljenih stavkovnih pravilih. Stanje obvezuje Obvladujemo kakovost poslovanja Čas je, da izpolnim obljubo dano ob objavi ankete o obvladovanju kakovosti v prvi letošnji številki Gradisovega vestnika. Ob analizi odgovorov na anketo bom skušal poiskati tudi odgovor, kakšno je stanje in pripravljenost, da dvignemo nivo kakovosti poslovanja v naši delovni organizaciji.1 Prav iz tega razloga bom uporabil tudi podatke iz anketnih odgovorov, katere sem zbral na seminarjih oziroma sestankih in direktorski konferenci,. ko smo obravnavali temo obvladovanje kakovosti. Čeprav jc odziv na anonimno anketo več kot skromen in razorožil je (vsega osem odgovorov in petnajst z direktorske konference), je v skladu s teoretičnimi pričakovanji o neodzivnosti in nezainteresiranosti ljudi za stvari, ki ne prizadanejo njihovih neposrednih interesov ali koristi. Vendar je človek včasih tako prepričan v svoj prav. da ga niti kruta resničnost ne omaja. Takšna resničnost je odzivnost na anketo, prav pa v tem, da jc ideja obvladovanja kakovosti pomembna in v tem trenutku Gradisu še kako potrebna. Mislim, da trditev velja tudi za širšo družbeno skupnost. Vsakodnevno soočanje z dejstvom, da se nivo kakovosti poslovanja niža. ne moremo opravičevati s stanjem v gospodarstvu in potrebo po hitrem odločanju ter interveniranju na osnovi neprouče-nih stanj, ki naj bi nastajala kot posledica ukrepanja. Vsesplošno stihijsko in mrzlično iskanje pravih odgovorov brez temeljite presoje pričakovanih posledic, j temveč skoraj isključno na osnovi intui-! cije in hevrističnih spoznanj, (ko pravilnost svoje odločitve »otipamo na vodi«. J kot se izražamo v poslovnem žargonu), da hi rešili kar se rešiti da. na daljši rok vodi v prepad. Človek dobi vtis kot da je poslovanje hazard, igra na srečo z negotovim izidom in ne odločanje z rizikom. Iti je verjetnost, da bo poznano in pričakovano stanje nastopilo ali se uresničilo. Res je. da smo pojem rizika v naši družbi zanemarili (podobno kot profit - dobiček). vendtir to ne spremeni dejstva. ^ 2. aprila v Mariboru Razpis šahovskega turnirja Šahisti tozda GE Maribor bodo letos organizirali odprto šahovsko prvenstvo Gradisa za posameznike. Turnir bo 2. aprila ob 9. uri v samskem domu na Iztokovi 22 v Mariboru. Vse informacije dobite pri Maksimilijanu Dularju, na katerega naslovite tudi prijave za sodelovanje, j! Njegova telefonska številka | je 062/27-841. C. P. da je v poslovnem odločanju riziko kot stopnja zanesljivosti prisoten. Se več. zaradi vse večje nezainteresiranosti obvladati kakovost poslovanja se negotovost povečuje, in tako razen o podjetniškem riziku vse bolj razmišljamo tudi o riziku obvladljivosti položaja v sferi politike. Takšno stanje pa obvezuje kot obljuba, ki »dela dolg«. Obljube v obliki sklepov, smernic, planskih dokumentov in podobno, s katerimi smo se obvezali, da bomo določene cilje iz poslovne politike s primerno strategijo in taktiko tudi operacionalizirali (uresničili), nas obvezujejo. da si vsi prizadevamo za obvladovanje kakovosti poslovanja in tako za dvig osebnega in družbenega standarda. Pa se vprašajmo! Obvladujemo kakovost česa in obvezujemo koga? Iz odgovorov tistih, ki so anketo izpolnili in tistih, ki so sodelovali na seminarju lahko povzamemo, da je odgovornost za prevzete obveznosti najbolj problematična in nedefinirana. Posledice takšnega stanja so površnost pri delu. opuščanje delovnih dolžnosti, erozija znanja in vrednosti stroke, nespoštovanje rokov in podjetniških sodil, zapiranje informacij, nepripravljenost na sodelovanje in neupoštevanje idej drugih, splošni nered, nedisciplina in odsotnost skrbnosti ter gospodarnega obnašanja, da naštejem samo nekaj mnenj. Čeprav je to eden od faktorjev za presojo nivoja obvladovanja kakovosti, nam vendar sugerira (nakazuje) odgovor, da bi kakovost poslovanja mogli izboljšati s povečano odgovornostjo za prevzete obveze, obljube in sklepe. Ker pa je to zgolj ugotovitev stanja oziroma odkritje neke ovire, ki preprečuje izboljšanje stanja, moramo odgovoriti še na vprašanje kako doseči spremembo. Iz vaših odgovorov lahko razberemo dve smeri za odpravljanje slabosti. Ena poudarja uporabo organizacijskih in formalno normativnih rešitev in druga individualno sankcionirajočih. Po mnenju prvih je odgovornost možno povečati z jasnini definiranjem delovnih mest in razmejitvijo pooblastil, večjim upoštevanjem pridobljene izobrazbe, organiziranim in točnim posredovanjem »pravilnih« podatkov, večjim poudarkom in • Če našteto strnemo in skušamo opredeliti s stališča politike obvladovanja kakovosti, moramo zaključiti, da potrebujemo bolj ZANESLJIVO ODGOVORNOST, takšno, ki bo trajnejša, stabilnejša, bolj zdržljiva, ekonomsko motivirana, osebno zavzeta in krepostna, ekonomična, vredna zaupanja in podobno. Ali z drugimi besedami: želimo si takšno odgovornost posameznika, ki bo učinkovita, ker bo stimulirana po konkretnih merilih in kriterijih in bo zagotavljala dovolj visoko stopnjo verjetnosti, da bodo odločitve, izdelki, storitve, ukrepi, sklepi in podobno zadovoljivo opravili svojo funkcijo v procesu dela in v določenem času. S tem pa je podan tudi odgovor na vprašanje kako dvigniti nivo kakovosti poslovanja. Ukrep, ki bi omogočil nastop takšnega stanja, mora namreč preseči odpor do nagrajevanja po konkretnih in merljivih rezultatih dela. Tu veliko govorjenja ni potrebno. Potreben je le oseben pogum in žrtev vodstvenih delavcev, da se odkrito soočijo s strogo preizkušnjo obvladovanja kakovosti skozi rezultate svojega dela. upoštevanjem strokovnih mnenj organiziranih služb in enot, koncentriranjem (strukturno) specialističnih znanj in posameznikov, uvajanjem strateškega planiranja in podobno. Drugi zagovarjajo koncept individualne odgovornosti. Njihovi odgovori prepričujejo, da je možno odgovornost povečati in nivo kakovosti poslovanja dvigniti s smotrno izbiro oseb za pomembne naloge, primernim, sproščenim medsebojnim (osebnostnim) delovnim kontaktom med vodjem in sodelavci, večjo umirjenostjo dela (ne begati ljudi z vedno novimi nalogami, ki nikomur ne koristijo) in stimuliranjem (motiviranjem) posameznikov (predvsem bolj odgovornih »šefov«) na osnovi sodil, ki izhajajo iz obveznosti in dolžnosti poklica-stroke ali delovnega mesta. Katera so ta sodila in merila za ocenjevanje je stvar presoje, potreb in primernosti. Vsekakor pa je potrebno osebnostno zadolžitev za rezultat prilagoditi vplivnosti posameznika na rezultat. strokovni ali profesionalni zadolženosti po prevzeti obveznosti iz delovnega mesta, specifičnosti pogoja poslovanj8' j osebnostnim značilnostim in lastnostin1'j | stalnosti pojavov, ki jih merimo in P0' | dobno. S tem bi objektivizirali in indiv'' j dualizirali odgovornost, razmejili stojnosti in pooblastila ter sploh razreši8 številne dileme vodenja in dela. Omejj11 bi tudi potrebo po stalnem spreminjal1]11 in prilagajanju predpisov, sporazuma in drugih splošnih aktov strukturnim 111 formalnim notranjim in zunanjim zaM8' vam. Selekcija kadrov, naravni najboljšega v vseh ozirih, funkcijali 111 stanjih bi tako postala sestavni in narav'; ni del neprisiljene poslovne politike dvl' govanja obvladovanja kakovosti in zag0" tavljanja rezultatov po vnaprej opreuel' jenih ciljih oziroma delovnih nalogah Ervin A. SchwarzhaPi Zahvale Ob nenadomestljivi izgubi naji' ne drage mame se iskreno zahvaljujeva sindikalni organizaciji Delovne skupnosti skupnih služb tozda Gradbena operativa Ljubljana za podarjeno cvetje, vsem sodelavcem za izrečeno sožalje in številno spremstvo na njeni zadnji po11- hčerki Minka Erzar Fani Gorjah Ob boleči in prerani izgubi naše drage in dobre mami Vere Rebolj-se najlepše zahvaljujeva OO ZS tozda GE Jesenice ter uslužbencem za podarjena venca, za izrečena sožalja in za spremstvo na njeni zadnji poti. hčerki Mimi Žamva in Duši Tarman z družinama Ob izgubi moje mame se sodelavcem iskreno zahvaljujem za izraženo sožalje, udeležbo na pogrebu, za venec in pomoč. Florjan Zadravee Višegrad - brez zastojev ,0šnja mila zima je na večini gradbišč omogočila, da se dela odvijajo brez l . °Jev* Tako je tudi na gradbišču v Višegradu, kjer montažna dela pote-aJ° nemoteno. 6 e največ težav je bilo pri monta-^ °hjekta na sotočju Drine in Li-j ’ Predvsem na 2. polju tega veli-tr^*nega objekta, kjer je bilo po-j, n° najprej namestiti posebne ^ole, na katere so nato začasno ^žilivse tri nosilce. ^ er je to izredno zanimiva grad-na faza, je bilo organizirano tudi emanje na video U-matic, tako da bodo tudi objekti iz Višegrada vključeni v novo video kaseto z naslovom - premostitveni objekti. Tudi na ostalih objektih v Višegradu dela potekajo brez zastojev in so v terminskem planu pred roki. Več o gradbišču bomo napisali v eni prihodnjih številk. Matija Krnc Carinarnica pod streho Tednije ‘udi na gradbišču blagovno-distribucijskega centra v sklopu katerega nova mariborska carinarnica, pravo mravljišče. ^ d gradbišču dela 350 delavcev, s0vihkaterimi tuc*' Gradi-gfg . kooperantov. Gradbena dela $os 0 Počasi h koncu, obrtniška pa |j naeclaj v največjem zamahu. Z de-Hj 8radbišču so pričeli avgusta la-tekt Pa na^ zaključili letos v (ku julija. Z roki torej ne bo te-seveda vreme sedaj ne bo do Treba je napraviti še fasa-va’. 23 kar pa so potrebne nekoliko teniperature. Vzporedno s temi deli potekajo tudi dela na cestnih priključkih, kanalizaciji, parkirnih površinah in podpornem zidu. Kanalizacija je v glavnem končana, skratka dela na izgradnji tega za Maribor prepotrebnega objekta gredo h koncu. Kdaj se bodo cariniki in ostali selili v nove prostore še ni jasno, jasno pa je, da se bo stara carinarnica v Melju morala čim prej umakniti novi hitri cesti. F. Štromajer S seminarja v Topolšici Štipendisti na seminarju Študij na fakultetah je predvsem delo in to težko delo. Zato, da to delo rodi sadove, da študent pridobi znanje, ki ga bo lahko uporabljal pri reševanju problemov v svojem bodočem poklicu, pa ni dovolj samo trud študenta. Študij bo uspešen le, če bosta sodelovala tudi univerza in gospodarstvo - štipenditor, saj je štipenditor tisti, ki mnogim študentom sploh omogoči študij. Dolgo časa je bil odnos med štipenditorjem in štipendistom omejen le na mesečno pošiljanje štipendije, obvezno počitniško prakso in nič več. To ni bilo dovolj. Spemenili sta se štipendijska in kadrovska politika, spreminjajo se tudi odnosi delovnih organizacij do štipendistov. Prav gotovo je Gradis eno izmed prvih podjetij, ki je opustilo »mačehovski« odnos do svojih štipendistov. Bil sem presenečen, ko sem proti koncu februarja dobil sporočilo iz Gradisa, v katerem je pisalo, da me kot svojega štipendista Center za izobraževanje vabi na seminar za tehnični kader v zdravilišče Topolšica. Kljub negotovosti, kako bo vse to izgledalo, sem se odločil, da se seminarja udeležim. « Več štipendistov je dobilo vabilo, odzvala pa sva se le dva. Verjetno je bila temu kriva negotovost in bojazen pred neznanim, saj štipendisti doslej nismo imeli priložnosti srečati se med sabo in z vzdušjem, ki vlada v Gradisu. Škoda, bil je to čudovit seminar. Predavanja so bila dobro in skrbno pripravljena ter tako tudi izpeljana. Seznanila so nas z aktualnim gospodarskim položajem Gradisa in zanimivo strokovno problematiko. Marsikdo se je na tem seminarju naučil veliko novega. Seminar pa ni potekal zgolj v de- lovnem vzdušju. Med posameznimi predavanji in na skupni večerji je bilo ogromno priložnosti za prijateljske stike in seveda za potešitev radovednosti v zvezi s tem, kaj študenta čaka, ko bo zapustil šolske klopi. Gradisovci so prišli iz vseh koncev Slovenije, vendar med njimi ni bilo razlik, saj spadajo vsi pod isto streho. Razlik ni bilo tudi v odnosu do naju dveh, do študentov. Omeniti moram tudi skoraj neverjetno skrb in pozornost tovariša Glažarja in tovariša Strojinca iz Centra za izobraževanje do vseh udeležencev seminarja, še posebej do naju. Trudila sta se seminar izpeljati brez pomanjkljivosti, da bi se vsak udeleženec dobro počutil in to jima je tudi uspelo. Veliko novega, informacije iz prve roke, nova poznanstva, novo znanje, in še marsikaj je odlikovalo ta seminar v Topolšici. Vsi smo bili zelo zadovoljni in pripravljeni, da se takšnih seminarjev ponovno udeležimo. Načelo »združiti prijetno s koristnim« je najkrajši in najboljši opis tega kar se je odvijalo v začetku marca v Topolšici. Gradis bo na, podobne seminarje in srečanja prav' gotovo spet povabil svoje štipendiste. Štipendisti, takšnih priložnosti ne zamudite več! Milan Kuhta r * ;------------------\ Delovna skupnost skupnih služb Objava prostih del in nalog 1. V računovodsko inštruktažni službi - vodja oddelka za obračun osebnih dohodkov in osebnih prejemkov širšega obsega. Pogoji: ekonomist oziroma ekonomski tehnik z nekajletnimi delovnimi izkušnjami. 2. V Kadrovsko socialni službi - vzgojitelja v Domu učencev Otona Zupančiča. Pogoji: VI. stopnja zahtevnosti programa pedagoške smeri in 2 leti delovnih izkušenj. 3. V Tehnični službi - vodjo tehnične kontrole. Pogoji: VII. stopnja zahtevnosti programa tehnične smeri, vsaj 5 let delovnih izkušenj v gradbeni operativi, strokovni izpit za gradbeno stroko. Poskusno delo traja 3 mesece. Gradisovce vabimo, da pošljejo svoje prijave v 8. dneh po objavi na naslov: GIP GRADIS LJUBLJANA, DSSS - Kadrovsko socialna služba, Šmartinska 134 a, Ljubljana. ^___________________________________________________________________) 6. seja odbora za standard in rekreacijo Adaptacija male H E ! Elektrarno ob Pišnici v Kranjski gori so leta 1915 zgradili ruski \ ujetniki za pogon žičnice čez Vršič, po kateri je avstroogrska vojska > preskrbovala Soško fronto na področju Bovca. Po prvi svetovni vojni > pa je elektrika iz te male hidroelektrarne razsvetljevala Kranjsko go- > ro. > Elektrarna je medtem dotrajala, pa tudi zaradi številnih električ-■ nih strojev v kranjskogorskih gospodinjstvih ni zadoščala več. ; Avgusta lani je skupina naših delavcev z Jesenic začela z obnovo te 1 HE. Da bi bolje izkoristili vodno silo Male in Velike Pišnice, je narejen nov dovodni kanal, saj je voda skoraj vedno dovolj, razen ob sušnih in zelo mrzlih zimah. Obnovitvena dela potekajo po planu. C. P. "ilm o novi Gradisovi tehnologiji_______ Prva nagrada za » Premagano blato« Od 22. do 27. februarja je bil v Beogradu 15. mednarodni festival znanstvenega filma, na katerem je bilo prijavljenih 217 filmov iz 23. držav in iz nednarodne agencije Unesco. Po selekciji je bilo izbranih 140 filmov in TV »ddaj. Med njimi so bili uvrščeni v spored tudi nekateri filmi produkcije '.nanstvenih filmov uredništva znanstvenih oddaj IV Ljubljana. V' tej ostri konkurenci je prejel 1. tagrado zveze inženirjev in tehni-tov Jugoslavije film z naslovom 'Premagano blato, ki opisuje razis-|;ave in tehnološki podvig gradbe-liega podjetja Gradis v zvezi z be-Jonskimi koli za temeljenje na nestabilnih tleh. Film pripoveduje o izredno zahtevnih delih s to novo ichnologijo na mostu čez Ljubljani-o na južni ljubljanski obvoznici in istalih objektih, ki se gradijo na Jpbo nosilnih tleh. Pri snemanju fil-nla so sodelovali tudi delavci Ruz-c^jne službe z Raziskovalno enoto. Nagrado za scenarij, je prejel no-iriar Peter Likar z ljubljanske tele-iz.ije. film je režiral Miro Pribcla. 'd končani projekciji v Beogradu ■odo večino filmov zavrteli še v. 70 ugoslovanskih mestih. Ta nagrada eveda ne predstavlja uspeh samo Zabijanje pilotov. za avtorje filma, ampak je velika afirmacija tudi za Gradis, saj film ne vzbuja posebno pozornost med strokovno javnostjo samo v Jugoslaviji, ampak se zanj zanimajo tudi vU,iini V kratkem razpis za letovanja Glavne točke dnevnega reda 6. seje odbora za standard in rekreacijo s« bile analiza poslovanja počitniških domov v preteklem letu, določitev cen in razpis letovanja ’8M ter osnutek gospodarskega načrta za počitniške domove v letošnjem letu. Kot prvo naj zapišemo informacijo o letovanju ’88, kot nam je ta trenutek dostopna. V razpisu, ki bo te dni posredovan na tozde na ustaljen način, bo za člane kolektiva cena penzionskih storitev za vse počitniške domove enaka in to 16 tisoč dinarjev. Ta cena velja tudi za ožje družinske člane, za otroke do vključno 10. leta starosti pa bo cena 13 tisoč dinarjev. V pred in posezoni bo na to ceno priznanih 20rodstot-kov popusta. Novost bo pridržana pravica, da se v primeru več kot 10-odstotnega povišanja cen za enak odstotek podraži tudi cena penziona. Tujim gostom naj bi v sezoni penzione zaračunali v Ankaranu 20 tisoč dinarjev, v Poreču 23 in v Bio-gradu n/m 26 tisoč dinarjev. Podobno kot zgoraj, se utegnejo tudi te cene še spremeniti. Na seji je bilo ob določanju cen za letošnjo sezono zelo živahno. Izra-čuni, narejeni ob upoštevanju plan'" rane inflacije in zasedenosti v minuli sezoni so pokazali, da z zneski, k' naj bi jih zaračunali koristnikom' vendarle ne bo mogoče pokriti vseh stroškov. Člani odbora so zavzeli stališče, da naj cena za člane kolektiva pokrije izdelavne stroške. za tuje koristnike naj bo ekonomska' način kako zagotoviti potrebno razliko ter »usodo« doma na Pohorju pa so prepustili v reševanje gospo-darsko-finančnim pomočnikom oziroma direktorski konferenci. Potrjena je bila tudi bilanca p°' slovanja počitniških domov v lanskem letu ter sprejeti sklepi, na podlagi katerih bodo ustrezne službe lahko začele potrebne postopke v pripravah na sezono. : ^ Novice iz »totega konca« Center za izobraževanje je organiziral v Mariboru tečaj za usposabljanje delavcev Gradisa. Le-ti si od 15. januarja pa tja do konca marca nabirajo znanje za pridobitev kvalifikacije. Tečaj obiskuje preko 55 slušateljev iz Maribora, Ptuja in Raven. Obsega tako teorijo kot prakso Po uspešno končanem šolanju si bodo pridobili naziv PU, KV, VK železokrivec, tesar ali zidar, pač odvisno od smeri šolanja. Tako bomo v Gradisu pridobili veliko novih profilov, takih pač. ki jih v tem času najbolj primanjkuje. • • • V tozdu Gradbena enota Maribor že teče javna razprava o evidentiranih možnih kandidatih za organe upravljanja v tozdu in delovni organizaciji. Po kandidacijskem postopku je bila v začetku meseca sklicana temeljna kandidacijska konferenca, na kateri so odkrito razpravljali o kandidatih za posamezne funkcije, saj se v tozdu še kako zavedajo pomembnosti teh komisij in odborov. • • • Poleg novega vodstva osnovne organizacije sindikata v tozdu GE Maribor, novega predsednika smo že predstavili, so na zadnji programski volilni konferenci izvolili tudi nov sekretarijat OO ZK. Za sekretarja so izvolili Pavla Kosa, vodjo železokrivskega obrata. V situaciji v kateri se nahaja zveza komunistov, je to nič kaj hvaležna naloga. V eni prihodnjih številk bomo objavili razgovor z njim. • • • Koliko Drave je moralo preteči skozi Maribor, da bo mesto končno dobilo svojo funkcionalno avtobusno postajo, ali večnamenski avtobusni terminal, kakor naj bi se vsaj v času gradnje imenovala. Kakorkoli že, delavci Gradbene enote Maribor že počasi končujejo z zemeljskimi deli, pa tudi z betonažo temeljev in že montirajo prve nosilne stebre. Nekaj 4el opravljajo tudi delavci Stavbarja, predvsem na severnem Koncil postaje. P a v_______________________________________________ J Prvi vzor je domače ognjišče Ohranite radoživost Precej pust dan se obeta. Danes bomo zopet dražje plačevali mleko in mlečne izdelke, elektriko, bencin in tako naprej, zveni iz črne 'ranzistorske škatle. Zelo vzpodbudno, kajne, za že sicer turobno jutro. Povsod samo tarnanje. Zaskrbljujoči, otopeli pogledi. Topa bolečina v prsih, praznina v duši. Nemoč, nemoč večine ljudstva. Pa toliko pametnih, voljnih ljudi, toliko hotenja in mladih moči. Večno pomanjkanje denarja že za osnovne stvari, ne le za kakšno potovanje. Prijetne počitnice na kakšnem drugem zanimivem koščku planeta, za obisk ugledne operne hiše kje v bližnji Evropi, ali za ogled starih kultur davnih ljudstev. Ljudje? Ljudje bodo že kako preživeli. Človeški rod se je ohranil še v slabših časih. A prvi, v dušo najgloblje vtisnjen spomin, prvi vzor vsakega življenja je domače ognjišče, bogato ali pa revno. Marec je tu in z njim obletnica pomembnih dogodkov v zgodovini. Narava se bo napolnila z novimi, mladimi življenjskimi sokovi in na obzorju pomladi čaka že tisoče novih, mladih ljubezni. Ko so 85-letno Islandčanko vprašali čemu pripisuje čilo in dobro Počutje v visoki starosti, je dejala, da je v življenju treba ohraniti radoživost, veselost. Ne neprestano misliti na tegobe in sploh pesimi-stično gledati na svet. Ivanka Golob upokojenimi Ivan Palfi e tako. So mejniki v življenju P°sameznika, nekatera dejstva, '''•jenjske zakonitosti, zaradi kate-se potem njegovo življenje kore-nit0 spremeni. Palfiju je dolžnost, da pride vsa-j, Jtdro na delo, prenehala z začet-0rTt prejšnjega meseca. Odslej bo-bo prišel naokrog - vselej dobro-^sei gost> s jjo vredno l^uditi prenekateri spomin in po-a,tiljati o novostih pri reševanju Vrs‘e zadev. Iet^ Gradisu je prišel že leta 1951. a' Začel je kot delavec, delal je a Mnogih ljubljanskih gradbiščih, aven pa spremljal različne zadol-b.,1Ve- Od 1954. leta do 1979. leta je ^ Upravnik naselja v Tomačevem, Q anJa leta pa skrbel za mnoga Povila v Upravi delavskih domov. *1'tro so m'n'la ta 'eta ,n 'ko spominov odnaša s seboj! Jegovo dozorevanje iz dečka v *a ni bilo »mirnodobsko«, njego-dj Medvojna potepanja po svetu tu-Prostovoljna in še manj prijet-(j ^ekaj vpliva na njegov odnos djl ,vUenja mu je prav gotovo vsa-Se a P°vojna oficirska šola - sam pa r> Je vendarle z vsem srcem zapisal radisu. 10. kulturno srečanje gradbenikov Slovenije_ 9. do 13. maja v Kopru Letošnje jubilejno, 10. kulturno srečanje gradbenih delavcev Slovenije bo pripravila komisija za kulturo pri ROS gradbeništva v sodelovanju s SGP Stavbenikom iz Kopra. Srečanje bo od 9. do 13. maja v Kopru. V roku se je prijavilo 23 delovnih organizacij. Prijavljenih je 38 literatov, 46 likovnikov, 16 fotografov ter glasbene skupine, in sicer: pihalni orkester iz Cementarne Anhovo, vokalno-instrumentalni ansambel celjskega Ingrada, devet pevskih zborov in dve folklorni skupini. Prispelo je tudi nekaj tapiserij, gobelinov, del iz keramike in iz žganega lesa ter ena skulptura. Komisije so že pričele z delom. Ocenile bodo umetniško vrednost posameznih del ter jih določile za razstavo ali pa za predstavitev na literarnem večeru. Tako kot vsa leta doslej, bo organizator tudi letos izdal katalog z objavo vseh sodelujočih. Gradis bo letos zastopalo šest li-teratov-pesnikov, dva likovnika, dva fotografa, dve delavki pa bosta razstavili tapiserije. £ p Izgubljena sreča Ko v rosni pomladi sta srečala se, nič nista slutila, kaj iz tega bo še. Je sonce sijalo. , sta srečna bila, pa ne do jeseni, sta prej se razšla. In zdaj. ko jesen je v srcih doma. sanjata o sreči? ne. stara sta oba. Kje, draga, ste leta, le kam ste odšla. Izgubljena ti sreča si v srcih doma! Cvetka Sukič či bodo pogledovale za vsakim kolesarjem, v ušesih pa bodo zvenele v egoye besede »Bog i bogme«. Prenekateri gradisovec kar ne bo mogel rieti: Palfi? Med upokojenimi? Pa saj... Njegovi sodelavci iz UDD mu želimo, da bi mu zdravje služilo še vrsto let, da bi v miru v krogu svojih najdražjih užival precej bolj brezskrbne dneve in se lahko posvetil stvarem, ki jih je zaradi obveznosti v službi prelagal v čas, ko bo upokojen. Ta čas je zdaj tu. Hvala ti in - dobrodošel med nami. Bog i bogme! Sodelavci Abrahami! Marec je mesec v katerem imamo v Gradisu največ Abrahamov, kar 17. Ob življenjskem jubileju jim želimo vse najboljše, še na mnoga zdrava leta in prijetno praznovanje. - Franc Kostanjevec - GE Nizke gradnje Maribor - Milorad Karaljevič - GE Jesenice - Stjepan Mamič - GE Nnizke gradnje Maribor - Halil Nuhanovič - Kovinski obrati Ljubljana - Kristina Koroševič - GE Ravne na Koroškem - Nezir Kukavica - Gradbena operativa Ljubljana - Zdravko Blagojevič - Obrat gradbenih polizdelkov Ljubljana - Sveto Sirar - Obrat gradbenih polizdelkov Ljubljana - Ljubo Dumuz - GE Celje - Josip Krohot - GE Maribor - Jože Baškovč - Strojno prometni obrat Ljubljana - Nedžib Pazarčevič - Gradbena operativa Ljubljana - Milan Majerič - GE Maribor - Marija Kajzelj - Biro za projektiranje Ljubljana - Izidor Krunič - GE Maribor - Marjan Kirbiš - Strojno prometni obrat Ljubljana - Husein Kovačevič - GE Jesenice 60-letniki Ker smo v prejšnji številki Gradisovega vestnika začeli objavljati tudi 60-letnike, saj to za vsakogar predstavlja lep življenjski jubilej, jih objavjamo tudi za marec, ko jih bo letos največ, kar šest: - Viktor Sauprl - Kovinski obrati Maribor - Branko Babič - Gradbena operativa Ljubljana - Hase Čajič - Gradbena operativa Ljubljana - Jevto Vučanovič - GE Jesenice - Josip Igrec - Gradbena operativa Ljubljana - Franc Roškar - GE Nizke gradnje Maribor M. F. Ivan Palfi 26. zimske športne igre gradbenikov Slovenije Trikrat prvo mesto za Gradis V organizaciji Poslovne skupnosti Hidrogea iz Maribora so bile zadnje dni februarja v Kranjski gori že 26. zimske športne igre gradbenih delavcev Slovenije, katerih seje udeležilo skoraj 1400 tekmovalcev iz 62 delovnih organizacij. Med vsakoletnimi udeleženci je bilo tudi zastopstvo Gradisa, ki je 1 doseglo izredne uspehe. Ne samo j med posamezniki, kjer sta zmagala Alojz Polajnar v veleslalomu in Janja Stanovnik v tekili, smo dosegli nepričakovano zmago kar v vseh , ekipnih disciplinah. Tako so bili na-; ši tekači najboljši v sobotnem pro-| gramu, prav enako pa so se odrezali ! tudi veleslalomisti v nedeljo. Z dve-| ma ekipnima zmagama v kategori-| jah tekov in veleslaloma je bilo ra-zumljivo, da bodo Gradisovi šport-j niki prvi tudi v skupnem seštevku. TEKI j V posameznih kategorijah so bili j doseženi naslednji rezultati: I Ženske do 26 let: I. Veronika !, Trškan (Gradbinec), 5. Justina Vidmar. 6. Judita Jezeršek. 8. Darja Pavlin: nad 26 let: I. Janja Stanov-| nik. 2. Jolanda Kacafura. 6. Marjana Lapuh. 9. Zlata Hribar; nad 34 j let: 1. Irena Vanhnik (Kres). 5. I Lojzka Lešnik, 9. Marta Pečnik, 10. |" Marija Senica. 11. Ljuba Libenšek, nad 42 let: L Marija Rcnčalj (Hidrogea), 5. Ruža Kotnik, 7. Jerica Čermelj. Moški do 26 let: 1. Domine Strupi (Zarja), 17. Peter Vrečič, 24. Marjan Ograjšek. 26. Branko Ci-1 glarič; nad 26 let: L Rudi Kalander (Hidrogea), 6. Zoran Zavolovšek, 8. Drago Brane. 7. Srečko Perkovič; nad 34 let: I. Jože Strniša (Pionir). 5. Branko Vranič, 13. Andrej ; Horjak; nad 42 let: L Franc Naglič (Gradbinec). 9. Alojz Kepic. 12. Janez Majcen; nad 5o let: I. Niko Ro- Janja Stanovnik je premočno zmagala v svoji kategoriji, prav tako Alojz Polajnar. Žič, (Hidrogea), 6. Anton Oman, 12. Ciril Oblak. 18. Martin Primožič. VELESLALOM Ženske do 26 let: L Darja Dobrovoljc (SCT), 6. Maja Juvančič, 39. Judita Jezeršek; nad 26 let: L Barbara Romavh (SCT), 3. Zlata Hribar, 10. Barbara Starovasnik, 13. Marjana Lapuh; nad 34 let: L Zilka Šolmajer (Biro 71), 16. Joži Orel, 20 Alenka Rojnik; nad 42 let: L Lidija Šušteršič (Geodetski zavod), 9. Joži Kocjančič, 22. Ani Stupar, 26. Jerica Čermelj. Moški do 26 let: 1. Dejan Podlogar (Beton), 11. Rado Bališ, 23. Edvard Kotnik. 34. Franc Šumnik; nad 26 let: L Alojz Polajnar, 3. Miran Sluga, 31. Zdenko Konečnik. 32. Niko Rožič; nad 34 let: L Boris Vodopivec (SCT), 9. Marjan Zupan, 23. Avgust Skrinjer, 35. Zmago Bračun; nad 42 let: L Ciril Čop (Gradbinec). 6. Alojz Kepic. 26. Jože Zupan; nad 50 let: L Anton Sluga (Grosuplje), 16. Anton Oman, 20. Karel Veršnak, 23. Marjan Starovasnik. Ekipno je bil vrstni red po prvem dnevu, ko so bili na sporedu teki naslednji: 1. Gradis, 2. Gradbinec. 3. Hidrogea. V veleslalomu so se ekipe zvrstile stakole: L Gradis, 2. SCT. 3. Hidrogea. Skupni vrstni red 26. zimskih ŠIG: L Gradis 415 točk 2- SCT 499 točk 3. Gradbinec 545 točk 4. Hidrogea 559 točk 5. Grosuplje 733 točk 6. Ingrad 742 točk 7. Kograd 771 točk 8. Geodetski Zavod 879 točk 9. Beton 936 točk 10. Salonit 1102 točk Ob zaključku moramo pohvaliti tudi izredno dobro organizacijo PS Hidrogea, ki je ob uigrani ekipi tehničnega izvajalca SK Jesenice delovala brezhibno in ji je uspelo pripraviti bilten že uro po zaključku vseh tekmovanj. Vsekakor je bila spodbudna tudi misel, izrečena na zaključku, da se kljub nastalim težavam v gradbeništvu v prihodnje ponovno srečamo na 27. igrah. mk Skupina Gradisovih športnikov z zasluženo osvojenimi pokali za vsa pf' mesta. Morda so prav nasveti Alojza Polajnarja prispevali k odličnim rezultat1’11' Številka 22, Darja Pavlin pred startom. Branko Vranič, za malenkost ob kolajno. Jolanda Kocafura, trema pred star- Predsednik organizacijskega ,om' ra Niko Rožič, Hidrogea Ma'1'tl