Kaj smo letos dosegli
Oskrba mesta Ljubljane z živlli se je izboljšala. Vellkl prolzvajalcl živil iz druglh republik, kl so začeli sode-lovatl prl preskrbi Ljubljane z živili, so omogočUi, eta se Je Izboljšala ponudba sadja in vrtnin, manj uspešna pa so blta prizadevanja, da bl se izboljšala preskrlta z mesom.
Ob tem je treba povedati, da nismo dosegli začrtariih ciljev pri izgradnji trgovin za osnov-no preskrbo in pri organizira-nju proizvodnje živil v nepo-sredni bližini Ljubljane. Načr-tovali smo, da bi ustanovili poseben sklad za živila, ven-dar do tega ni prišlo. OZD se še niso dohodkovno povezale, da bi na ta način zagotovile večje sovlaganje v razvoj kmetijstva in omogočile dol-goročnejšo preskrbo Ljublja-ne z živili.
Največji uspeh za potrošni-ke pa je bil dosežen na po-dročju delovanja trgovin, saj so bila vpeljana dežurstva ob nedeljah in praznikih, v turi-
stični sezoni pa je bilo odprtih več gostinskih obratov, trgo-vin, pošta in banka. Prav tako so vse trgovine odprte tudi v sobotah popoldan v mesecu decembru. Vendar to ni toliko zasluga potrošniških svetov, ki so bili v letošnjem letu vse premalo učinkoviti, temveč predvsem skupščine IS mesta Ljubljane.
Bogata in revna trgovina
Trgovina je dosegla nadpo-prečne finančne rezultate, če jih primerjamo z ostalim go-spodarstvom. Toda ne vsa tr-
govina; najboljše uspehe je dosegla trgovina na debelo, za njo zunanja trgovina, medtem ko so uspehi trgovine na drobno znatno slabši, najslab-ši položaj pa je v trgovini z osnovnimi življenjskimi po-trebščinami, torej tisti, ki je občanu in delavcu najbližja.
Za slab položaj trgovine na drobno je kriva nizka akumu-lativna sposobnost, premaj-hni lastni viri sredstev za re-dno poslovanje, poslabšani kreditni pogoji, premajhna dohodkovna povezanost s proizvodnjo in trgovino na debelo ter nizka produktiv-nost. Vse to pa se odraža v slabi založenosti trgovin. Niz-ki OD zaposlenih v tej dejav-nosti pa so vzrok za slabo po-strežbo, za beg delavcev iz tr-govine in pomanjkanje delov-ne sile. Vse to in pa poslabša-ni kreditni pogoji ter proble-mi z lokacijsko in tehnično
dokumentacijo so botrovali k zaostajanju pri gradnji mreže trgovin na drobno. Kljub te-mu pa lahko pričakujemo, da se bo položaj izboljšal, če bo-do zgrajeni trgovinski lokali, ki jih načrtujejo v prihodnjem Ietu Mercator, Emona, PK Beograd in ABC Pomurka.
Bolehno gostinstvo
Kljub temu, da se fizični ob-seg poslovanja gostinstva iz leto v leto veča, se njegovi fi-nančni rezultati slabšajo. Le-tos se je število gostov pove-čalo za okoli 7%, število noči-tev v Ljubljani pa celo za 9%. Kljub temu se celotni priho-dek te panoge ni povečal v skladu z povečanim obsegom poslovanja, temveč je na-sprotno realno manjši kot je bil lani. Precej zaskrbljujoč je tudi podatek, da upada števi-lo tujih gostov in gre povečan obseg poslovanja na račun na-raščanja števila domačih go-stov. To samo po sebi ne bi bilo nič slabega, če ne bi želeli
Ljubljano uveljaviti kot turi-stično mesto tudi v tujini. Znak, da se zmanjšuje število tujih gostov, pa bi moral biti še toliko bolj vznemirljiv, če vemo da danes skozi Ljublja-no še vedno potuje reka tujih turistov, za jutri pa načrtuje-mo in upamo, da se bodo og-nili Ljubljani po obvoznicah.
Kljub temu, da sta se turi-zem in gostinstvo začela sa-moupravno organizirati, je poslovna razdrobljenost še vedno prevelika. Posebno ve-lika je v turističnem poslova-nju, saj ponekod ni pravega sodelovanja hiti v okviru OZD.
Zaradi nizke reproduktivne sposobnosti, je bilo tudi malo investicij na področju turizma in gostinstva. Z zamudo je bil septembra odprt hotel Holi-day Inn in bungalovi na Ježi-ci. Ostala sredstva so bila na-menjena za tekoče vzdrževa-nje in adaptacije (kavarna Evropa) in deloma za obnovo in urejanje Ljubljanskega gradu.