Zbirka / Serie OPERA INSTITUTI ARCHAEOLOGICI SLOVENIAE 27 Uredniki zbirke / Redakteure Jana Horvat, Andrej Pleterski, Anton Velušček Janez Dular SEVEROVZHODNA SLOVENIJA V POZNI BRONASTI DOBI NORDOSTSLOWENIEN IN DER SPÄTEN BRONZEZEIT Recenzenta / Rezensenten Sneža Tecco Hvala, Peter Turk Prevod / Übersetzung Wilhelma Henningsen Tehnična ureditev / Technische Radakteurin Mateja Belak Oblikovanje platnic / Umschlaggestaltung Tamara Korošec Risbe / Zeichnungen Dragica Knific Lunder Računalniški prelom / DTP Mateja Belak Priprava slikovnega gradiva / Graphische Bearbeitung Mateja Belak, Sneža Tecco Hvala, Drago Valoh Izdala in založila / Herausgegeben vom Inštitut za arheologijo ZRC SAZU, Založba ZRC Zanju / Verantwortlich Oto Luthar, Jana Horvat Glavni urednik / Chefredakteur Aleš Pogačnik Izid knjige so podprli / Javna agencija za knjigo RS , Finanziel e Unterstützung der Drucklegung Znanstvenorazis k ovalni center SAZU Vir prostorskih podatkov / © 2003-2005 Geodetska uprava Republike Slovenije Quel e der Geodaten DMR25: Sl./Abb. 1, 44-46, 48. TTN5: Sl./Abb. 36-37, 51, 60. CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 903(497.4-18)"637" DULAR, Janez, 1948- Severovzhodna Slovenija v pozni bronasti dobi = Nordostslowenien in der späten Bronzezeit / Janez Dular ; [prevod, Überzetzung Wilhelma Henningsen ; oblikovanje platnic, Umschlaggestaltung Tamara Korošec ; risbe, Zeichnungen Dragica Knific Lunder]. - Ljubljana : Inštitut za arheologijo ZRC SAZU : Založba ZRC, 2013. - (Opera Instituti Archaeologici Sloveniae, ISSN 1408-5208 ; 27) Vzpor. besedilo v slov. in nem. prevod ISBN 978-961-254-416-4 ISBN 978-961-254-603-8 (pdf) 265003776 © 2013, ZRC SAZU, Inštitut za arheologijo, Založba ZRC Vse pravice pridržane. Noben del te knjige ne sme biti reproduciran, shranjen ali prepisan v kateri koli obliki oz. na kateri koli način, bodisi elektronsko, mehansko, s fotokopiranjem, snemanjem ali kako drugače, brez predhodnega pisnega dovoljenja lastnikov avtorskih pravic. All rights reserved. No part of this publication may be reproduced, stored in a retrieval system or trans-mitted, in any form or by any means, electronic, mechanical, photocopying, recording or otherwise, without the prior permission of the publisher. Janez Dular SEVEROVZHODNA SLOVENIJA V POZNI BRONASTI DOBI NORDOSTSLOWENIEN IN DER SPÄTEN BRONZEZEIT LJUBLJANA 2013 VSEBINA SEVEROVZHODNA SLOVENIJA V POZNI BRONASTI DOBI Uvod ....................................................................................................................................................................................... 11 Zamejitev raziskovalnega prostora in katalog najdišč ..................................................................................................... 16 Zajem podatkov ............................................................................................................................................................... 17 Struktura in časovna opredeljivost najdišč .................................................................................................................. 20 Kronologija ............................................................................................................................................................................ 21 Tipokronologija keramičnega posodja iz naselij Ormož, Ptuj in Gornja Radgona ..................................................... 25 Tipi posodja in ornamentov ........................................................................................................................................... 29 Pitosi ........................................................................................................................................................................ 29 Lonci ........................................................................................................................................................................ 29 Amfore .................................................................................................................................................................... 37 Sklede ...................................................................................................................................................................... 39 Skodele .................................................................................................................................................................... 41 Latvice ..................................................................................................................................................................... 43 Ornamenti .............................................................................................................................................................. 47 Skupni pogled .................................................................................................................................................................. 54 Posamezne oblike posodja ............................................................................................................................................. 58 Tuje oblike ........................................................................................................................................................................ 63 Kreativnost lončarskih delavnic .................................................................................................................................... 65 Datiranje naselij .................................................................................................................................................................... 67 Oloris pri Dolnjem Lakošu ............................................................................................................................................ 67 Rogoza ............................................................................................................................................................................... 69 Ormož ............................................................................................................................................................................... 69 Grajski grič na Ptuju ....................................................................................................................................................... 73 Grajski hrib v Gornji Radgoni ....................................................................................................................................... 75 Brinjeva gora pri Zrečah ................................................................................................................................................. 76 Skupni pogled .................................................................................................................................................................. 80 Poselitvene strukture pozne bronaste dobe v severovzhodni Sloveniji ......................................................................... 84 Naselja ............................................................................................................................................................................... 84 Nižinska naselja ..................................................................................................................................................... 84 Višinska naselja ...................................................................................................................................................... 87 Ormož ..................................................................................................................................................................... 90 Grobišča ............................................................................................................................................................................ 94 Depoji in posamezne najdbe .......................................................................................................................................... 96 Poselitvena dinamika ......................................................................................................................................................... 101 Poselitev v zgodnji in starejši bronasti dobi ............................................................................................................... 101 Poselitev v srednji in mlajši bronasti dobi .................................................................................................................. 103 Poselitev v pozni bronasti dobi .................................................................................................................................... 106 Severovzhodna Slovenija v pozni bronasti dobi ............................................................................................................. 111 Katalog najdišč .................................................................................................................................................................... 123 GRAJSKI GRIČ NA PTUJU Uvod ..................................................................................................................................................................................... 137 Potek raziskovanj ........................................................................................................................................................... 140 Terenska dokumentacija in način kopanja ................................................................................................................. 142 Problem stratigrafije in verodostojnost najdbenih skupkov .................................................................................... 143 Terenski izvidi ..................................................................................................................................................................... 145 Hiši .................................................................................................................................................................................. 145 Ognjišča .......................................................................................................................................................................... 147 Najdbe iz ostalih objektov in izkopnih površin ......................................................................................................... 153 Pogorišče ob južni steni žitnice ................................................................................................................................... 155 Katalog najdb ...................................................................................................................................................................... 158 GRAJSKI HRIB V GORNJI RADGONI Uvod ..................................................................................................................................................................................... 181 Potek raziskovanj ........................................................................................................................................................... 182 Sonde .................................................................................................................................................................................... 184 Sonda 1 ............................................................................................................................................................................ 184 Sonda 2 ............................................................................................................................................................................ 188 Sonda 3 ............................................................................................................................................................................ 190 Katalog najdb ...................................................................................................................................................................... 195 *** Seznam literature ................................................................................................................................................................ 207 Table 1−98 ........................................................................................................................................................................... 219 Priloge 1−3 INHALTSVERZEICHNIS NORDOSTSLOWENIEN IN DER SPÄTEN BRONZEZEIT Einführung ............................................................................................................................................................................ 11 Abgrenzung des Forschungsraums und Katalog der Fundorte ...................................................................................... 16 Datenerfassung ................................................................................................................................................................ 18 Struktur und zeitliche Bestimmbarkeit der Fundstellen ............................................................................................ 19 Chronologie .......................................................................................................................................................................... 21 Typochronologie der keramischen Gefäße aus den Siedlungen Ormož, Ptuj und Gornja Radgona ....................... 25 Gefäß- und Ornamenttypen .......................................................................................................................................... 29 Pithoi ....................................................................................................................................................................... 29 Töpfe ........................................................................................................................................................................ 29 Amphoren .............................................................................................................................................................. 37 Sschüsseln ............................................................................................................................................................... 39 Tassen ...................................................................................................................................................................... 41 Einzugsschalen ....................................................................................................................................................... 43 Ornamente ............................................................................................................................................................. 47 Gesamtübersicht .............................................................................................................................................................. 54 Einzelne Gefäßformen .................................................................................................................................................... 60 Fremde Formen ............................................................................................................................................................... 62 Kreativität der Töpferwerkstätten ................................................................................................................................. 65 Datierung der Siedlungen ................................................................................................................................................... 67 Oloris bei Dolnji Lakoš ................................................................................................................................................... 68 Rogoza ............................................................................................................................................................................... 69 Ormož ............................................................................................................................................................................... 69 Grajski grič in Ptuj .......................................................................................................................................................... 72 Grajski hrib in Gornja Radgona .................................................................................................................................... 75 Brinjeva gora bei Zreče ................................................................................................................................................... 76 Gesamtansicht .................................................................................................................................................................. 80 Besiedlungsstrukturen der späten Bronzezeit .................................................................................................................. 84 Siedlungen ........................................................................................................................................................................ 84 Flachlandsiedlungen ............................................................................................................................................. 84 Höhensiedlungen ................................................................................................................................................... 87 Ormož ..................................................................................................................................................................... 91 Gräberfelder ..................................................................................................................................................................... 95 Hort- und Einzelfunde ................................................................................................................................................... 97 Besiedlungsdynamik .......................................................................................................................................................... 101 Besiedlung in der frühen und der älteren Bronzezeit .............................................................................................. 101 Besiedlung in der mittleren und jüngeren Bronzezeit .............................................................................................. 103 Besiedlung in der späten Bronzezeit ........................................................................................................................... 107 Nordostslowenien in der späten Bronzezeit ................................................................................................................... 111 Katalog der Fundorte ......................................................................................................................................................... 123 GRAJSKI GRIČ IN PTUJ Einführung .......................................................................................................................................................................... 137 Verlauf der Forschungen .............................................................................................................................................. 139 Terraindokumentation und Grabungsverfahren ....................................................................................................... 142 Problem der Stratigraphie und der Glaubwürdigkeit der Fundkomplexe ............................................................. 143 Befunde ................................................................................................................................................................................ 145 Häuser ............................................................................................................................................................................. 145 Herdstellen ..................................................................................................................................................................... 147 Funde aus den übrigen Objekten und Grabungsflächen .......................................................................................... 154 Brandstelle an der Südwand des Getreidespeichers .................................................................................................. 157 Katalog der Funde .............................................................................................................................................................. 158 GRAJSKI HRIB IN GORNJA RADGONA Einführung .......................................................................................................................................................................... 181 Forschungsverlauf ......................................................................................................................................................... 182 Schnitte ................................................................................................................................................................................ 184 Schnitt 1 .......................................................................................................................................................................... 184 Schnitt 2 .......................................................................................................................................................................... 188 Schnitt 3 .......................................................................................................................................................................... 191 Katalog der Funde .............................................................................................................................................................. 195 *** Literaturverzeichnis ........................................................................................................................................................... 207 Tafeln 1-98 ........................................................................................................................................................................... 219 Beilagen 1-3 SEVEROVZHODNA SLOVENIJA V POZNI BRONASTI DOBI NORDOSTSLOWENIEN IN DER SPÄTEN BRONZEZEIT UVOD EINFÜHRUNG Štajerska in Prekmurje sta med vsemi slovenskimi Štajerska (Steiermark) und Prekmurje (Übermur) pokrajinami najbogatejši z ostalinami iz pozne bronaste haben von allen slowenischen Landschaften die reichsdobe. Začetki raziskovanja tega obdobja segajo v ten spätbronzezeitlichen Nachlässe. Die Anfänge der sedemdeseta leta devetnajstega stoletja, ko sta Alfons Erforschungen dieses Zeitraums reichen in die Siebziger Mül ner in Gundaker Wurmbrand izkopala obsežno Jahre des neunzehnten Jahrhunderts, als Alfons Müllner žarno grobišče v Rušah, najdbe pa odpeljala v graški und Gundaker Wurmbrand das umfangreiche Urnen­ Deželni muzej.1 V Gradcu je pristal tudi dobršen del gragräberfeld in Ruše ausgruben, die Funde aber ins Grazer diva iz grobišča pri Zgornji Hajdini, ki ga je v letih 1906 Landesmuseum brachten1. In Graz landete auch ein in 1907 izkopal Franc Ferk. Ostale najdbe so prispele v beträchtlicher Teil des Materials aus dem Gräberfeld bei Maribor in Ptuj.2 Na prelomu stoletij sta bili odkriti še Zgornja Hajdina, die Franc Ferk in den Jahren 1906 und dve pomembni žarni nekropoli. Prva se je raztezala po 1907 ausgrub. Die restlichen Funde gelangten nach Ma­ Osetovem posestvu na zahodnem pobočju Rifnika (zaribor und Ptuj2. Um die Jahrhundertwende wurden noch njo se je zanimal zlasti konservator Emmanuel Riedel), zwei bedeutende Urnengräbernekropolen entdeckt. Die na drugo pa so naleteli pri kopanju gline blizu Spodnjega Erste erstreckte sich auf dem Anwesen der Osets am Radvanja. Obakrat je večina najdb ostala v regionalnih westlichen Hang des kleinen Berges Rifnik (hierfür intemuzejih v Celju in Mariboru.3 ressierte besonders der Konservator Emmanuel Riedel), Zanimanje za ostaline iz pozne bronaste dobe se auf die Zweite aber stieß man bei Tongrabungen in der je ohranilo tudi v času med obema vojnama. Zelo od­ Nähe von Spodnje Radvanje. Beide Male verblieb die mevno je bilo izkopavanje obsežne žarne nekropole ob Mehrzahl der Funde in den Regionalmuseen und zwar Mladinski ulici v Mariboru, ki je potekalo v letih 1933 in in Celje und Maribor3. 1934. Vodil ga je ravnatelj tamkajšnjega muzeja Franjo Das Interesse an den Nachlässen aus der späten Baš.4 Odkritih je bilo preko tri sto grobov, med najdbami Bronzezeit blieb auch in der Zeit zwischen den beiden pa je prevladovalo keramično gradivo, medtem ko so Weltkriegen erhalten. Große Beachtung fand die Ausgrabili izdelki iz kovine redki. Manj zanimanja je bilo za bung der umfangreichen Urnengräbernekropole an der naselja, ki so ostala v senci nekropol. Edina izjema je Mladinska ulica in Maribor, die in den Jahren 1933 und izkopavanje na Rifniku, ki ga je leta 1941 opravil Walter 1934 unter der Leitung von Franjo Baš, dem Direktor Schmid. Na osrednjem platoju je odkril temelje štirih des dortigen Museums durchgeführt wurde4. Entdeckt hiš, najdbe, ki seveda niso bile zgolj iz pozne bronaste wurden über dreihundert Gräber, bei den Funden dobe, pa je odpeljal v Gradec.5 überwog keramisches Material, Erzeugnisse aus Metall Pravi zagon je dobilo raziskovanje naselij šele po waren eher selten. Weniger Interesse bestand an den drugi svetovni vojni. Najprej moramo omeniti izkopa­ Siedlungen, die im Schatten der Nekropolen standen. vanje Josipa Korošca na Grajskem griču na Ptuju. Trajalo Die einzige Ausnahme ist die im Jahre 1941 von Walter je dve leti (1946–1947), raziskan pa je bil večji del tako Schmid auf dem Rifnik vorgenommene Ausgrabung. imenovanega turnirskega prostora. Ker je bil grič in­ Auf dem zentralen Plateau entdeckte er die Fundamente tenzivno poseljen tudi v antiki in v zgodnjem srednjem von vier Häusern, die nicht nur aus der späten Bronveku, prazgodovinske plasti niso bile najbolje ohranjene. zezeit stammenden Funde brachte er aber nach Graz5. Odkrili so tlorisa dveh hiš, preko dvajset ognjišč in veliko 1 Wurmbrand 1879. 1 Wurmbrand 1879. 2 Curk 1975, 9; Müller­Karpe 1959, 272 s. 2 Curk 1975, 9; Müller­Karpe 1959, 272 f. 3 Riedl 1901; Pahič 1968, 41. 3 Riedl 1901; Pahič 1968, 41. 4 Müller­Karpe 1959, 273 ss; Pahič 1968, 41. 4 Müller­Karpe 1959, 273 ff; Pahič 1968, 41. 5 Schmid 1943, 140 ss. 5 Schmid 1943, 140 ff. 11 UVOD EINFÜHRUNG Aufschwung erhielt die Erforschung der Siedlungen erst nach dem Zweiten Weltkrieg. Als Erstes zu erwähnen ist hier die Ausgrabung von Josip Korošec auf dem Burghügel Grajski grič in Ptuj. Sie dauerte zwei Jahre (1946­1947), erforscht wurde der größte Teil des sogenannten Turnierplatzes. Weil es auf dem Hügel auch in der Antike und im Frühmittelalter intensive Besiedelung gab, waren die vorgeschichtlichen Schichten nicht eben gut erhalten. Entdeckt wurden die Grundrisse zweier Häuser, über zwanzig Herdstellen und viele Kleinfunde, die Korošec schon bald nach dem Abschluss der Terrainarbeiten in einer umfangreichen Monografie veröffentlichte6. Die zweite große Ausgrabung (1954­1962) verlief in Ormož. Geleitet wurde sie von Bernarda Perc, der Kustodin des Regionalmuseums Ptuj. Das Projekt war sehr anspruchsvol angelegt, denn es sah die Erforschung des Inneren der Siedlung und ihrer Verteidigungssysteme Paola in Josip Korošec. Šempeter 1952 (arhiv IzA). vor. Die Ausgrabungsflächen waren für die damalige Zeit Paola und Josip Korošec. Šempeter 1952 (Archiv IzA). sehr groß, daher traten viele Häusergrundrisse zutage, Wirtschaftsgebäude und sogar gepflasterte Wege. Die drobnih najdb, ki jih je Korošec že kmalu po zaključku Forschungen von B. Perc waren sehr bedeutend, denn terenskih del objavil v obsežni monografiji.6 sie ermöglichten einen ersten wirklichen Einblick in Drugo veliko izkopavanje (med letoma 1954–1962) die innere Struktur einer der spätbronzezeitlichen Siedje potekalo v Ormožu. Vodila ga je Bernarda Perc, kuslungen nicht nur in diesem Teil Sloweniens sondern im todinja Pokrajinskega muzeja na Ptuju. Projekt je bil erweiterten Südostalpengebiet7. zasnovan zelo ambiciozno, saj je predvideval raziskavo Die dritte große Ausgrabung verlief auf Brinjeva notranjosti naselja in njegovih obrambnih sistemov. Izkogora bei Zreče, geleitet von Stanko Pahič, der zwischen pane površine so bile za tisti čas zelo velike, zato so prišli den Jahren 1953 und 1963 an mehreren Stellen das na dan številni tlorisi hiš, gospodarskih objektov in celo Innere der Siedlung sondierte, gleichzeitig aber auch tlakovanih poti. Raziskave Perčeve so bile pomembne, saj das zugehörige Gräberfeld ausgrub, das sich auf eiso omogočile prvi resnejši vpogled v notranjo strukturo ner kleineren Anhöhe in der Nähe des Dorfes Gračič enega od poznobronastodobnih naselij ne le v tem delu ausbreitete. Leider erfuhren weder Siedlung noch Slovenije, ampak na širšem območju jugovzhodnih Alp.7 Nekropole eine ganzheitliche Darstel ung. Außer den Tretje veliko izkopavanje je potekalo na Brinjevi vorläufigen Berichten wurden nur die Resultate zweier gori pri Zrečah. Vodil ga je Stanko Pahič, ki je med Forschungskampagnen veröffentlicht, die aber so inteletoma 1953 in 1963 na več mestih sondiral notranjost ressantes Material ergaben, dass jeder, der sich mit der naselja, hkrati pa je izkopal tudi pripadajoče grobišče. Vorgeschichte von Nordostslowenien befasst, dieses Širilo se je na manjši vzpetini blizu vasi Gračič. Žal naberücksichtigen muss8. selje in nekropola nista doživela celovite predstavitve. Von den in den Sechziger und Siebziger Jahren Razen predhodnih poročil so bili objavljeni le rezultati des vergangenen Jahrhunderts erforschten Siedlungen dveh raziskovalnih kampanj, ki pa sta dali tako zanimiist noch Rifnik zu erwähnen. Auf dessen Gipfel führte vo gradivo, da ga mora upoštevati vsak, ki se ukvarja s nach Schmid der Kustos des Museums von Celje, Lojze prazgodovino severovzhodne Slovenije.8 Bolta, eine erneute Ausgrabung durch. Er entdeckte Od naselbin, ki so bila raziskovana v šestdesetih in die Fundamente mehrerer Häuser, zutage trat auch sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, moramo omeniti eine Vielzahl kleineren Siedlungsmaterials, das ebenso še Rifnik. Na njegovem vrhu je za Šmidom ponovno noch auf Veröffentlichung wartet9. Natürlich war die zakopal kustos celjskega muzeja Lojze Bolta. Odkril je Aufmerksamkeit der Archäologen in dieser Zeit nicht temelje več hiš, na dan je prišla tudi obilica drobnega nur auf die Siedlungen gerichtet. Zu erwähnen sind noch naselbinskega gradiva, ki pa prav tako še čaka na obzwei bedeutende Nekropolen und zwar Pobrežje bei javo.9 Seveda zanimanje arheologov v tem času ni bilo 6 Korošec 1951a. 6 Korošec 1951a. 7 Perc 1962­1963; Lamut 1988­1989; Lamut 2001; Lamut 7 Perc 1962–1963; Lamut 1988–1989; Lamut 2001; La2005. mut 2005. 8 Pahič 1981; Oman 1981; Pahič 1985; V. Pahič 19888 Pahič 1981; Oman 1981; Pahič 1985; V. Pahič 1988–1989. 1989. 9 Bolta 1959. 9 Bolta 1959. 12 UVOD EINFÜHRUNG Maribor und das zweite Gräberfeld in Ruše. Da beiden die Gefahr der Zerstörung drohte, grub Stanko Pahič sie aus und veröffentlichte die Resultate in zwei Büchern10. Die Siebziger und die Achtziger Jahre des 20. Jahrhunderts waren in Slowenien geprägt von intensiven Bautätigkeiten. Das nahm natürlich auch auf die Orientierung der archäologischen Forschungen Einfluss, die in der überwiegenden Mehrheit zu Rettungseingriffen wurden. Von den gefährdeten Orten wurden vor allem die Städte in Angriff genommen, insbesondere Gornja Radgona, Ormož und Ptuj, wo die ganze Zeit umfangreiche Ausgrabungen stattfanden. Geleitet wurden diese von den Mitarbeiterinnen Irena Šavel, Marjana Tomanič Jevremov, Mira Strmčnik Gulič und Marija Lubšina Tušek aus den Regionalmuseen Murska Sobota und Ptuj sowie dem Amt für Denkmalschutz in Maribor. Entdeckt wurde eine Anzahl neuer Fundorte, zutage kam eine Vielzahl interessanten Materials, all das aber trug erheblich zu einer Erweiterung unseres Wissens über die späte Bronzezeit in diesem Teil Sloweniens bei. Ein Teil der Erkenntnisse wurde bereits der Fachöffentlichkeit vorgestel t, es wartet aber noch sehr viel Material auf seine Veröffentlichung11. Neben den Ausgrabungen sol ten noch die Landesbegehungen erwähnt werden. Wenn wir die von Klemenc und Saria vor dem Zweiten Weltkrieg herausgegebene archäologische Karte beiseitelassen12, hat sich Bernarda Perc in Stanko Pahič. Ormož 1956 (arhiv PM Ptuj). Stanko Pahič auf diesem Gebiet die größten Verdienste Bernarda Perc und Stanko Pahič. Ormož 1956 (Archiv PM Ptuj). erworben. Intensiv beging er insbesondere das Gebiet von Slovenske gorice und bezog seine Erkenntnisse ins Grundregister der archäologischen Fundorte Sloweniusmerjeno zgolj k naseljem. Omeniti moramo še dve ens ein, das im Jahre 1975 vom Institut für Archäologie pomembni nekropoli, in sicer Pobrežje pri Mariboru herausgegeben wurde13. Die Landesbegehungen der in drugo grobišče v Rušah. Ker je pretila nevarnost, da Fundorte in Prekmurje wurden von Irena Šavel durchbosta uničeni, je obe je izkopal Stanko Pahič in rezultate geführt. Auch ihre Feststel ungen erschienen in einer objavil v dveh knjigah.10 Monografie14. Sedemdeseta in osemdeseta leta 20. stoletja so bila Neuen Antrieb erhielten die Terrainforschungen v Sloveniji obdobje intenzivne gradbene dejavnosti. in den Neunziger Jahren des vergangenen Jahrhunderts, To je seveda vplivalo tudi na usmerjenost arheoloških als man in Slowenien intensiv mit dem Autobahnbau raziskav, ki so postala večinoma zaščitna. Med ogrožebegann. Die archäologische Wissenschaft war auf das nimi območji so bila še posebej na udaru mesta, zlasti Projekt gut vorbereitet15. Moderne Prospektions­ und Gornja Radgona, Ormož in Ptuj, kjer so ves čas potekala Ausgrabungsmethoden, die bisher mehr oder weniger obsežna izkopavanja. Vodile so jih sodelavke pokrajinauf die akademische Sphäre begrenzt waren, wurden erskih muzejev iz Murske Sobote in Ptuja ter Zavoda za folgreich in die allgemeine Praxis übertragen. So gelang varstvo kulturne dediščine Maribor Irena Šavel, Marjaes rechtzeitig die Mehrzahl der Fundorte abzugrenzen, na Tomanič Jevremov, Mira Strmčnik Gulič in Marija die dann erforscht und vor Zerstörung bewahrt wurden. Lubšina Tušek. Odkrita so bila številna nova najdišča, Weil die Ausgrabungen große Flächen umfassten, eröffna dan je prišla obilica zanimivega gradiva, vse to pa je neten sich erstmals Möglichkeiten genauerer Betrachznatno razširilo naše vedenje o pozni bronasti dobi v 10 tem delu Slovenije. Del dognanj je bil že predstavljen Pahič 1957; Pahič 1972. 11 strokovni javnosti, veliko gradiva pa še čaka na objavo.11 Horvat Šavel 1981; Strmčnik Gulič 1980; Strmčnik Gulič 1988­1989; Tomanič Jevremov 1988­1989; Dular/Tomanič Jevremov 2010. 10 12 Pahič 1957; Pahič 1972. Klemenc/Saria 1936; Saria/Klemenc 1939. 11 13 Horvat Šavel 1981; Strmčnik Gulič 1980; Strmčnik Arheološka najdišča Slovenije, Ljubljana 1975. 14 Gulič 1988–1989; Tomanič Jevremov 1988–1989; Dular/To­ Šavel 1991. Siehe auch Šavel 1994. 15 manič Jevremov 2010. Djurić 2003. 13 UVOD EINFÜHRUNG Ob izkopavanjih naj omenimo še terenske pregletung der inneren Siedlungsstrukturen. Die Bronzezeit, de. Če pustimo ob strani arheološki karti, ki sta ju pred die in Slowenien verhältnismäßig wenig bekannt war, drugo svetovno vojno izdala Klemenc in Saria,12 je bil na wurde um eine Reihe gut erforschter Fundorte reicher. tem področju najbolj zaslužen Stanko Pahič. Intenzivno Die Terrainarbeit ist abgeschlossen, jetzt ist es an den je prehodil zlasti Slovenske gorice in svoja dognanja Ausgräbern, die Funde und Befunde vorzustellen. Für vključil v temeljni register arheoloških najdišč Slovenije, die veröffentlichten Resultate wurde eine besondere ki ga je leta 1975 izdal Inštitut za arheologijo.13 Terenske Serie konzipiert, herausgegeben vom Amt für den Schutz obhode najdišč v Prekmurju je opravila Irena Šavel. Tudi des Kulturerbes Sloweniens16. njene ugotovitve so izšle v monografiji.14 Am Ende müssen wir noch die Synthesen und Nov zagon so dobile terenske raziskave v devet­ Abhandlungen erwähnen, die die Entwicklung des desetih letih prejšnjega stoletja, ko je pričela Slovenija Fachgebietes bedeutend beeinflussten. Zuerst Müllerintenzivno graditi avtoceste. Arheološka veda je pričakala Karpes epochales Werk über die Chronologie der Urprojekt dobro pripravljena.15 Moderne prospekcijske in nenfelderzeit nördlich und südlich der Alpen, die im izkopavalne metode, ki so bile dotlej omejene bolj ali weit zurückliegenden Jahr 1959 erschien und bis heute manj na akademsko sfero, so bile uspešno prenesene v nichts von ihrem wissenschaftlichen Glanz verlor. Der splošno prakso. Tako je uspelo pravočasno zamejiti večino Verfasser baute seine Schlüsse auch auf den Funden aus najdišč, ki so bila nato raziskana in rešena uničenja. Ker dem slowenischen Raum auf, die ihm als Grundlage für so izkopavanja zaobjela velike površine, so se prvič odprle die Periodisierung der Urnenfelderkultur südöstlich možnosti natančnega opazovanja notranjih naselbinskih der Alpen diente17. Das zweite bedeutende Werk ist struktur. Bronasta doba, ki je bila v Sloveniji razmeroma Gabrovec synthetische Übersicht der Bronzezeit der slabo poznana, je postala bogatejša za vrsto dobro razissüdöstlichen Alpenregion. Veröffentlicht wurde diese kanih najdišč. Delo na terenu je zaključeno, zdaj je naloga im vierten Heft der herrlichen Ausgabe Praistorija izkopavalcev, da predstavijo najdbe in terenske izvide. Za jugoslovenskih zemalja (Prähistorie des jugoslawischen objavljanje rezultatov je bila zasnovana posebna serija, ki Bodens) , herausgegeben vom Center für balkanologijo izdaja Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije.16 sche Forschungen der Akademie für Wissenschaft und Na koncu moramo omeniti še sinteze in razprave, ki Künste Bosnien und Herzegowina in Sarajevo18. Kern so pomembno vplivale na razvoj stroke. Najprej Müllerder Abhandlung sind chronologische Fragestel ungen, Karpejevo epohalno delo o kronologiji žarnogrobiščnega jedoch berührte Gabrovec auch die Regionalisierung časa severno in južno od Alp, ki je izšlo daljnega leta der Urnenfelderkultur und umriss kurz auch deren 1959 in vse do danes ni izgubilo svojega znanstvenega wirtschaftliche Grundlagen, die geistliche Welt und die leska. Avtor je svoje zaključke gradil tudi na najdbah iz gesel schaftliche Struktur. slovenskega prostora, ki so mu bile osnova za periodiza­ Ein bedeutender organisatorischer Schritt war das cijo kulture žarnih grobišč jugovzhodno od Alp.17 Drugo Kolloquium Bronasta doba v Sloveniji (Bronzezeit in pomembno delo je Gabrovčev sintetični pregled bronaste Slowenien ), das die Slowenische archäologische Gesel dobe jugovzhodnoalpske regije. Objavljen je bil v četrtem schaft im Jahre 1986 in Lendava organisierte. Auf diesem zvezku veličastne izdaje Praistorija jugoslovenskih zemalja, Kolloquium gab Gabrovec den Stand der Forschungen ki jo je izdal Center za balkanološka ispitivanja Akademije wieder, zeigte aber auch die in Zukunft zu lösenden znanosti in umetnosti Bosne in Hercegovine v Sarajevu.18 offenen Probleme auf19. Das Kolloquium war auch Jedro razprave predstavljajo kronološka vprašanja, vendar deshalb bedeutend, weil bei dieser Gelegenheit erstmals pa se je Gabrovec dotaknil tudi regionalizacije kulture die Resultate einiger Ausgrabungen mit interessanten žarnih grobišč in na kratko orisal njene gospodarske Funden und Erkenntnissen vorgestel t wurden20. osnove, duhovni svet in družbeno strukturo. Neue Aspekte auf die Entwicklung der späten Pomemben organizacijski korak je bil kolokvij Bronzezeit erbrachte die Veröffentlichung aller Metall Bronasta doba v Sloveniji, ki ga je leta 1986 v Lendavi Hort­ und Einzelfunde auf dem Gebiet Sloweniens, die organiziralo Slovensko arheološko društvo. Na njem je als Resultat einer Gemeinschaftsarbeit der Abteilung für Gabrovec podal stanje raziskav, pokazal pa je tudi na od­ Archäologie der Universität Ljubljana entstand21. Neben prte probleme, ki bi jih bilo potrebno rešiti v prihodnje.19 den typologischen und chronologischen Studien gilt es Kolokvij je bil pomemben tudi zaradi tega, ker so bili na insbesondere die Ergebnisse der archäometal urgischen 12 Klemenc/Saria 1936; Saria/Klemenc 1939. 16 Zbirka Arheologija na avtocestah Slovenije. 13 Arheološka najdišča Slovenije, Ljubljana 1975. 17 Müller­Karpe 1959. 14 Šavel 1991. Glej tudi Šavel 1994. 18 Gabrovec 1983. 15 Djurić 2003. 19 Gabrovec 1988­1989. 16 Zbirka Arheologija na avtocestah Slovenije. 20 Horvat Šavel 1988­1989; Strmčnik Gulič 1888­1989; 17 Müller­Karpe 1959. Jevremov 1988­1989; Pahič V. 1988­1989; Lamut 1988­1989; 18 Gabrovec 1983. Tomanič Jevremov 1988­1989. 19 Gabrovec 1988–1989. 21 Teržan 1995­1996. 14 UVOD EINFÜHRUNG njem prvič predstavljeni rezultati nekaterih izkopavanj Forschungen herauszustellen, denn sie erhel ten sowohl z zanimivimi najdbami in spoznanji.20 die technologische als auch die ökonomische Seite des Nove poglede na razvoj pozne bronaste dobe je spätbronzezeitlichen Metal wesens. prinesla objava vseh depojskih in posameznih kovin­ Einen ganzheitlichen Blick auf die späte Bronzezeit skih najdb z ozemlja Slovenije, ki je nastala kot rezultat in Slowenien bieten die Abhandlungen von Biba Teržan, skupinskega dela na Oddelku za arheologijo ljubljanske die in einer der Editionen des Römisch­Germanischen univerze.21 Ob tipoloških in kronoloških študijah velja Zentralmuseums in Mainz und in der fünfzigsten, der izpostaviti zlasti rezultate arheometalurških raziskav, Jubiläumsnummer des Arheološki vestnik erschienen22. saj so pomembno osvetlile tako tehnološko kot tudi In ihnen ist der Stand der Forschungen wiedergegeekonomsko plat poznobronastodobnega kovinarstva. ben, vorgestel t sind aber auch chronologische Fragen, Celovit pogled na pozno bronasto dobo v Sloveniji Siedlungsproblematiken und Gesel schaftsstrukturen. nudita razpravi Bibe Teržan, ki sta izšli v eni od edicij Erwähnt werden sol te noch die Studie, die Christo­ Rimsko­germanskega muzeja v Mainzu in v jubilejni pher Pare im Jahre 1998 veröffentlichte, die Fragen der petdeseti številki Arheološkega vestnika.22 V njih je Chronologie gewidmet ist; im Gefüge Mitteleuropas podano stanje raziskav, predstavljena pa so tudi kronobehandelt er aber auch den slowenischen Raum23. loška vprašanja, naselbinska problematika in družbena Das zentrale Thema der vorliegenden Publikation struktura. Omenimo naj še študijo, ki jo je leta 1998 ist die Besiedelung Nordostsloweniens in der späten objavil Christopher Pare. Posvečena je vprašanjem Bronzezeit. Diese Problematik ist nämlich wenig kronologije, v sklopu srednje Evrope pa obravnava tudi erforscht, denn die Archäologen widmeten dieser in slovenski prostor.23 der Vergangenheit wenig Aufmerksamkeit. Unseren Osrednja tema pričujoče publikacije je poselitev Schwerpunkt richteten wir auch auf die Siedlungsfunde, severovzhodne Slovenije v pozni bronasti dobi. Ta insbesondere auf die Keramik, die ebenfal s noch nicht problematika je namreč slabo raziskana, saj so ji arvol ständig bearbeitet wurden. Um eine einigermaßen heologi v preteklosti posvečali bolj malo pozornosti. glaubwürdige Typochronologie durchzuführen, ver­ Naš pogled smo usmerili tudi k naselbinskim najdbam, öffentlichten wir im Jahre 2010 zuerst die Funde aus zlasti lončenini, ki prav tako še ni bila celovito obde­ Ormož, denen wir in diesem Buch noch das Material lana. Da bi lahko izpeljali kolikor toliko verodostojno vom Burghügel Grajski grič in Ptuj und vom Burgberg tipokronologijo, smo leta 2010 objavili najprej najdbe Grajski hrib in Gornja Radgona hinzufügen. Die Veriz Ormoža, ki jim v tej knjigi dodajamo še gradivo z öffentlichung eines so umfangreichen Fundkomplexes Grajskega griča na Ptuju in Grajskega hriba v Gornji wäre natürlich nicht ohne die Hilfe aufopfernder Mit­ Radgoni. Objava tako velikih najdbenih kompleksov arbeiter möglich. Die sorgfältigen Zeichnungen des seveda ne bi bila mogoča brez pomoči požrtvovalnih Materials sind das Werk von Dragica Knific Lunder, die sodelavcev. Risbe gradiva je vestno narisala Dragica Grundrisse und Profile aber von Drago Valoh. Wertvoll Knific Lunder, načrte terenskih izvidov pa Drago Vawar auch die Hilfe von Dr. Sneža Tecco Hvala, die die loh. Dragocena je bila pomoč dr. Sneže Tecco Hvala, Verbreitungskarte der Siedlungsstrukturen erstellte. ki je naredila karte razprostranjenosti poselitvenih Die Gestaltung und der Umbruch des Textes sind die struktur. Oblikovanje in prelom teksta je vestno opragewissenhafte Arbeit von Materja Belak, das Äußere des vila Mateja Belak, zunanja podoba knjige je delo Ta­ Buches das Werk von Tamara Korošec. Am Schluss gilt mare Korošec. Na koncu velja moja prisrčna zahvala še mein herzlicher Dank noch meinen Kolleginnen Irena kolegicama Ireni Šavel in Marjani Tomanič Jevremov, Šavel und Marjana Tomanič Jevremov, die mir großzügig ki sta mi velikodušno odstopili v objavo najdbe njunih die Veröffentlichung der Funde ihrer Ausgrabungen in izkopavanj v Gornji Radgoni in na Ptuju. Gornja Radgona und Ptuj abtraten. Janez Dular Janez Dular Ljubljana, jeseni 2012 Ljubljana, im Herbst 2012 20 Horvat Šavel 1988–1989; Strmčnik Gulič 1888–1989; Jevremov 1988–1989; Pahič V. 1988–1989; Lamut 1988– 1989; Tomanič Jevremov 1988–1989. 21 Teržan 1995–1996. 22 22 Teržan 1995; Teržan 1999. Teržan 1995; Teržan 1999. 23 23 Pare 1998. Pare 1998. 15 ZAMEJITEV RAZISKOVALNEGA PROSTORA IN KATALOG NAJDIŠČ ABGRENZUNG DES FORSCHUNGSRAUMS UND KATALOG DER FUNDORTE Prostor naše študije je severovzhodna Slovenija, Der Raum unserer Studie ist Nordostslowenien, ki jo sestavljata dve zgodovinski pokrajini: Spodnja bestehend aus zwei geschichtlichen Provinzen: Spodnja Štajerska in Prekmurje. Raziskovalno območje je torej Štajerska (Untersteiermark) und Prekmurje (Übermur). večidel zamejeno z državno mejo, vendar pa bomo s Das Forschungsgebiet ist also größtenteils durch die primerjavami po potrebi segli tudi v sosednjo Avstrijo, Landesgrenzen vorgegeben, wir wollen uns jedoch, Hrvaško in Madžarsko. Na zahodu smo mejo začrtali wenn es erforderlich ist, mit Vergleichen auch in die po obrobju Celjske kotline. Koroško smo namenoma Nachbarstaaten Österreich, Kroatien und Ungarn erizpustili, saj za zdaj ne premore pomembnejših najdišč. strecken. Im Westen umrissen wir die Grenze am Rande Geografi členijo ozemlje severovzhodne Slovenije des Beckens von Celje. Koroška (Slowenisch Kärnten) v več pokrajinskih enot ( sl. 1).24 Zahodni del pripada haben wir bewusst ausgelassen, denn zumindest für den alpskemu svetu. Ob Savi se namreč vleče obsežno Po­ Moment gibt es dort keine bedeutenderen Fundstellen. savsko hribovje, ki sega od Ljubljanske kotline pa skoraj Geografisch wird das nordöstliche Gebiet von do hrvaške meje. Proti severu si nato sledijo Savinjska Slowenien in mehrere regionale Einheiten gegliedert ravan s Celjsko kotlino, Ložniško in Hudinjsko gričevje ( Abb. 1)24. Der westliche Teil gehört zur Alpenwelt. ter Velenjsko in Konjiško hribovje s Paškim Kozjakom, Entlang der Sava erstreckt sich das weitläufige Bergland Stenico in Konjiško goro. Še severneje se dvigata z von Posavje, das vom Becken von Ljubljana bis hin zur gozdovi poraščeno Pohorje in Kozjak. To sta zadnja kroatischen Grenze reicht. In Richtung Norden folgen odrastka Centralnih Alp, med katera si je svojo zavito dann die Ebene der Savinja mit dem Becken von Celje, pot vrezala reka Drava. den Hügelgebieten Ložniško und Hudinjsko gričevje Vzhodno polovico ozemlja zavzema panonski svet. sowie dem Bergland von Velenje und von Konjice mit Gre za gosto poseljeno in intenzivno obdelano obmoden Erhebungen Paški Kozjak , Stenica und Konjiška go­ čje, ki se deli na številna gričevja in ravnine. Meje med ra. Noch etwas nördlicher erheben sich die bewaldeten njimi potekajo bodisi po rečnih dolinah ali hribovitih Höhen von Pohorje (Bacherngebirge) und Kozjak. Dies pregradah. Vzdolž Mure se širi Murska ravan z Apaškim sind die letzten Ausläufer der Zentralalpen, in die der in Murskim poljem ter Dolinskim in Ravenskim. Ob­ Fluss Drau sich seinen verschlungenen Weg einschnitt. sežno območje ravnega sveta, ki je največje v Sloveniji, Die Osthälfte des Gebiets nimmt die Landschaft der obrobljata na severu gričevnato Goričko ter na vzhodu Pannonischen Tiefebene ein. Es handelt sich hier um vinorodne Lendavske gorice. eine dicht besiedelte und intensiv bearbeitete Region, Obsežno območje med Muro in Dravo zavzemajo die sich in zahlreiche Hügelgebiete und Ebenen glie­ Slovenske gorice, ki so največja slovenska panonska podert. Die Grenzen zwischen diesen verlaufen entweder krajina. Južno od reke Drave preidejo v Dravsko ravan. durch Flusstäler oder werden durch Bergbarrieren Le­to sestavljajo Dravsko, Ptujsko in Središko polje. gebildet. Entlang der Mur breitet sich die Murebene Južno od tod postane pokrajina zopet bolj razgibana. mit den Feldern Apaško polje, Mursko polje, Dolinsko Svet se najprej dvigne v Dravinjsko gorice, proti meji und Ravensko aus. Das weiträumige ebene Gebiet, das s Hrvaško pa še v vinorodne Haloze, nad katerima se größte in Slowenien, wird im Norden von dem hügevzpenjata razgledna Macelj in Boč. Gričevnata je tudi ligen Goričko und im Osten von den Weinbergen der pokrajina na vzhodu. Vzdolž mejne reke Sotle se širita Lendavske gorice umrandet. dve prepoznavni enoti: najprej Voglajnsko in Zgornje­ Das weite Gebiet zwischen Mur in Drau nehmen sotelsko gričevje, južno od tod pa še Srednjesotelsko die Slovenske gorice (Windischen Bühel) ein, die größte gričevje. slowenische pannonische Region. Südlich des Flusses Drau gehen sie in die Drau­Ebene über, gebildet von 24 Perko 1998. 24 Perko 1998. 16 ZAMEJITEV RAZISKOVALNEGA PROSTORA IN KATALOG ... ABGRENZUNG DES FORSCHUNGSRAUMS UND KATALOG ... Sl. 1: Pokrajinske enote severovzhodne Slovenije. Abb. 1: Landschaftseinheiten Nordostsloweniens. Rečna mreža kaže značilno usmerjenost od seveden Feldern Dravsko, Ptujsko und Središko polje. rozahoda proti jugovzhodu. Glavni vodotok Pomurja Südlich hiervon wird die Landschaft wieder hügeliger, je Mura. Njuna pritoka sta Ledava, ki odvaja vode z bewegter. Die Landschaft erhebt sich weiter in die Dra­ Goričkega, in Ščavnica, ki teče vzdolž severnega vznožja vinjske gorice, in Richtung der Grenze zu Kroatien aber Slovenskih goric. Druga pomembna reka je Drava. Na noch in die Weinterrassen von Haloze, über denen die slovensko ozemlje vstopi pri Dravogradu in se vzhodno Aussichtspunkte Macelj und Boč in die Höhe steigen. od Ormoža izvije v hrvaško Podravino. Njeni glavni Hügelig ist auch die Landschaft im Osten. Entlang pritoki so Pesnica in Dravinja s Polskavo ter na skrajnem des Grenzflusses Sotla breiten sich zwei erkennbare severozahodu Meža in Mislinja. Vode Celjske kotline Einheiten aus: zuerst die Hügelgebiete Voglajnsko und in okoliških gričevij zbira Savinja, ki se pri Zidanem Zgornjesotelsko gričevje, südlich davon aber noch das mostu izlije v Savo. Hügel and der Srednjesotelsko gričevje. Das Flussnetz zeigt eine charakteristische Orientierung von Nordwesten in Richtung Südosten. Der ZAJEM PODATKOV Hauptwasserlauf von Pomurje ist die Mur, mit ihren Zuflüssen Ledava, die das Wasser von Goričko mit sich Zajem podatkov za katalog najdišč je potekal na bringt und Ščavnica, die entlang des nördlichen Hangveč načinov. Največ jih je zbranih v osrednji arheološki fußes der Slovenske gorice fließt. Der zweite bedeutende podatkovni zbirki ARKAS (Arheološki kataster Slove­ Fluss ist die Drau, die bei Dravograd slowenisches Gebiet nije), ki jo upravlja Inštitut za arheologijo ZRC SAZU. betritt und sich östlich von Ormož in die kroatische Drugi vir so najrazličnejše publikacije. Med njimi je Podravina entwindet. Deren Hauptzuflüsse sind die 17 ZAMEJITEV RAZISKOVALNEGA PROSTORA IN KATALOG ... ABGRENZUNG DES FORSCHUNGSRAUMS UND KATALOG ... Pesnica und die Dravinja mit der Polskava sowie im äußersten Nordwesten die Meža und die Mislinja. Das Wasser des Beckens von Celje und Umgebung sammelt die Savinja, die bei Zidani most in die Sava mündet. DATENERFASSUNG Die Datenerfassung für den Katalog der Fundorte verlief auf verschiedene Arten. Die meisten von ihnen sind in der zentralen archäologischen Datensammlung ARKAS (Archäologisches Kataster Slowenien) erfasst, die vom Institut für Archäologie ZRC SAZU verwaltet wird. Die zweite Quelle sind unterschiedlichste Publikationen. Die Wichtigste unter ihnen ist ganz sicher die Zeitschrift Varstvo spomenikov in der die slowenischen Archäologen jedes Jahr die ersten Informationen über die Mehrzahl der neuen Terrainerkenntnisse veröffentlichen. Leider ist die Qualität der Fachaufsätze nicht Sl. 2: Dinamika odkrivanja najdišč (n = 147). immer auf einem zufriedenstel enden Niveau. In einigen Abb. 2: Auffindungsdynamik der Fundorte (N = 147). Beiträgen fehlen die Daten über die Geopositionen und die genauen Datierungen der Fundstellen, äußerst karg sind auch die Strukturbeschreibungen. Eine wesentliche gotovo najpomembnejša revija Varstvo spomenikov, v Quelle für die Erstel ung der Datensammlung war auch kateri slovenski arheologi vsako leto objavljajo prve der Führer durch die Fundstellen, die beim Bau des informacije o večini novih terenskih dognanj. Žal kvaslowenischen Autobahnkreuzes entdeckt wurden. Es liteta člankov ni vedno na zadovoljivi ravni. V nekaterih handelt sich um eine, von einer Gelegenheitsausstelprispevkih namreč manjkajo podatki o geopozicijah in lung begleitete, Veröffentlichung in slowenischer und natančnih datacijah najdišč, nadvse skopi po so tudi englischer Sprache25. Ganzheitliche Darstel ungen der opisi struktur. Pomemben vir za izdelavo podatkovne erforschten Fundstellen sind in einer besonderen Serie zbirke je bil tudi vodnik po najdiščih, ki so bila odkrita geplant. Mehr als zwanzig Monografien sind bereits in ob gradnji slovenskega avtocestnega križa. Gre za objavo, elektronischer Form über das Internet zugänglich26. In ki je spremljala priložnostno razstavo, natisnili pa so jo v ihnen sind die Funde, die Befunde und die naturwissenslovenskem in angleškem jeziku.25 Celovite predstavitve schaftlichen Analysen umfassend beschrieben. Leider raziskanih najdišč s slovenskih avtocest so načrtovane sind die Fundstellen nicht nach einem einheitlichen v posebni seriji. Več kot dvajset monografij je že do­ System benannt. Mehr noch, einige der Namen sind so stopnih v elektronski obliki preko svetovnega spleta.26 kompliziert, dass sie eine wirkliche Hürde bei der wei­ V njih so izčrpno predstavljene najdbe, terenski izvidi teren Arbeit darstellen.27 Die Inkonsequenz schlägt sich in naravoslovne analize. Žal najdišča niso poimenovana auch in unserem Katalog nieder, denn viele Fundstellen po enotnem sistemu. Še več, nekatera imena so tako blieben ohne eigene Bezeichnung. zapletena, da predstavljajo resno oviro pri nadaljnjem In den Katalog haben wir auch einige Daten eindelu.27 Nedoslednosti se odražajo tudi v našem katalogu, bezogen, die durch Terrainuntersuchungen erworben saj je veliko najdišč ostalo brez svojih imen. wurden. Es sind nicht viele, denn das Projekt sah keine V katalog najdišč smo vključili tudi nekaj podatkov, systematischen Landesbegehungen vor. ki so bili pridobljeni s terenskimi pregledi. Ni jih veliko, Wenn wir uns zum Schluss noch die Dynamik saj projekt ni predvidel sistematičnih rekognosciranj. der Entdeckung der Fundstellen betrachten ( Abb. 2), Če si na koncu ogledamo še dinamiko odkrivanja sehen wir, dass etwas mehr als die Hälfte (45 %) bereits najdišč ( sl. 2), potem vidimo, da jih je bila nekaj manj kot im Jahre 1965 bekannt war, als die Überarbeitung des polovica (45 %) znanih že leta 1965, ko je bila zaključena grundlegenden Registers des archäologischen Kulturerredakcija temeljnega registra arheološke kulturne dedišbes (ANSl) abgeschlossen war28. Ein gutes Viertel (28 %) čine (ANSl).28 Dobro četrtino (28 %) so jih po tem letu wurde nach diesem Jahr bei Terrainbegehungen und 25 Prešeren 2003; Prešeren 2004. 25 Prešeren 2003; Prešeren 2004. 26 Zbirka Arheologija na avtocestah Slovenije (http:// 26 Zbirka Arheologija na avtocestah Slovenije (http:// www.zvkds.si/saas). www.zvkds.si/saas). 27 Glej kritiko pri Dular 2007, 437 s. 27 Siehe Kritik bei Dular 2007, 437 f. 28 Arheološka najdišča Slovenije, Ljubljana 1975. 28 Arheološka najdišča Slovenije, Ljubljana 1975. 18 ZAMEJITEV RAZISKOVALNEGA PROSTORA IN KATALOG ... ABGRENZUNG DES FORSCHUNGSRAUMS UND KATALOG ... den unterschiedlichsten Rettungseingriffen entdeckt, der übrige Teil (27 %) aber trat beim Bau des Autobahnkreuzes durch die Gruppe für Archäologie an den Autobahnen der Republik Slowenien (SAAS) zutage. Ebenfal s betrachtenswert ist auch die Dynamik der Entdeckung der Fundstellen in Bezug auf die Zeitstufen ( Abb. 3). Aus der beigelegten Tabelle ist herauszulesen, dass das Autobahnprogramm die bei Weitem meisten neuen Fundstellen aus dem Zeitraum der älteren Bronzezeit aufdeckte. Bei der jüngeren Bronzezeit ist der Anteil etwas mehr als die Hälfte, während für die mittlere Bronzezeit, die schon früher sehr wenig bekannt war29, auch die neuen Untersuchungen keine epochalen Entdeckungen hervorbrachten. Den geringsten Anteil (kaum 16 %) trugen die Autobahnausgrabungen zur Kenntnis der späten Bronzezeit bei, die ja Thema unseres Projektes ist. Vielleicht verbessert sich das Bild etwas, wenn eine der fünfzehn einstweilen undatierten Fundstellen genauer veröffentlicht wird. STRUKTUR UND ZEITLICHE BESTIMMBARKEIT DER FUNDSTELLEN Der Katalog zählt 147 Fundstellen auf, die wir in sechs Gruppen unterteilten: Flachlandsiedlungen, Höhensiedlungen, Gräberfelder, Höhlen, Hortfunde und Einzelfunde. Die Zahlenverhältnisse zwischen den einzelnen Typen sind Folgende ( Abb. 4): 64 (44 %) Flachlandsiedlungen; 11 (8 %) Höhensiedlungen; 27 (18 %) Gräberfelder; 2 (1 %) Höhlen; Sl. 3: Dinamika odkrivanja najdišč po časovnih stopnjah. 12 (8 %) Hortfunde; Abb. 3: Auffindungsdynamik der Fundorte nach den Zeit31 (21 %) Einzelfunde. stufen. Im Katalog eingeschlossen sind alle bronzezeitodkrili pri obhodih terenov in najrazličnejših zaščitnih lichen Fundstellen aus Nordostslowenien. Fünfzehn posegih, preostali del (27 %) pa je prišel na dan ob graddavon konnten auf der Grundlage der veröffentlichten nji avtocestnega križa (SAAS). Zanimivo si je ogledati Daten nicht präziser datiert werden. Die übrigen 132 tudi dinamiko odkrivanja najdišč z ozirom na časovne (90 %) gliederten wir in vier Hauptzeiträume und zwar stopnje ( sl. 3). Iz priložene tabele je moč razbrati, da je in die ältere, die mittlere, die jüngere und die späte avtocestni program daleč največ novih najdišč odkril iz Bronzezeit, wobei wir betonen müssen, dass einige in obdobja starejše bronaste dobe. Pri mlajši bronasti dobi mehreren Zeitstufen bevölkert waren. Die Repräsenje delež nekaj več kot polovičen, medtem ko za srednjo tierung der Fundstellen nach den einzelnen Stufen ist bronasto dobo, ki je bila že prej zelo slabo poznana,29 wie folgt ( sl. 3): tudi novejše raziskave niso prispevale epohalnih odkritij. Najmanjši delež (komaj 16 %) so avtocestna izkopavanja − Frühe und ältere Bronzezeit (19 Fundstellen); prispevala k poznavanju pozne bronaste dobe, ki je − Mittlere Bronzezeit (9 Fundstellen); sicer tema našega projekta. Morda se bo slika nekoliko − Jüngere Bronzezeit (32 Fundstellen); izboljšala, ko bo objavljeno katero od petnajstih za zdaj − Späte Bronzezeit (87 Fundstellen). podrobneje nedatiranih najdišč. 29 Prim. Dular 1999a, 87. 29 Vergl. Dular 1999a, 87. 19 ZAMEJITEV RAZISKOVALNEGA PROSTORA IN KATALOG ... ABGRENZUNG DES FORSCHUNGSRAUMS UND KATALOG ... STRUKTURA IN ČASOVNA OPREDELJIVOST NAJDIŠČ Katalog šteje 147 najdišč, ki smo jih razvrstili v šest skupin: nižinska naselja, višinska naselja, grobišča, jame, depoji in posamezne najdbe. Številčna razmerja med posameznimi tipi najdišč so naslednja ( sl. 4): 64 (44 %) nižinskih naselij; 11 (8 %) višinskih naselij; 27 (18 %) grobišč; 2 (1 %) jami; 12 (8 %) depojev; 31 (21 %) posameznih najdb. V katalog so vključena vsa bronastodobna najdišča iz severovzhodne Slovenije. Petnajst je med njimi takih, ki jih na osnovi objavljenih podatkov ni bilo moč natančneje datirati. Preostalih 132 (90 %) smo razvrstili v štiri glavna obdobja in sicer v starejšo, srednjo, mlajšo in pozno bronasto dobo, pri čemer moramo poudariti, da so bila nekatera obljudena v več obdobjih. Zastopanost najdišč po posameznih dobah je taka ( sl. 3): − zgodnja in starejša bronasta doba (19 najdišč); − srednja bronasta doba (9 najdišč); − mlajša bronasta doba (32 najdišč); − pozna bronasta doba (87 najdišč). Ker je bil projekt osredotočen na konec drugega in na začetek prvega tisočletja pred Kr., se bomo v nadaljevanju ukvarjali le s poselitvenimi strukturami pozne bronaste dobe. V nadaljevanju jih bomo poskusili še podrobneje datirati, seveda v mejah, kot jih dopuščajo razpoložljivi podatki. Najdišča iz starejših obdobij pa bomo v analizo pritegnili le takrat, ko bomo pojasnjevali Sl. 4: Število tipov najdišč. dinamiko poselitvenih procesov. Abb. 4: Anzahl der Fundorttypen. Da das Projekt auf das Ende des zweiten und den Beginn des ersten Jahrhunderts v. Chr. fokussiert war, werden wir uns in der Fortsetzung nur mit den Besiedelungsstrukturen der späten Bronzezeit beschäftigen. In der Weiterführung wollen wir versuchen, diese noch näher zu datieren, allerdings in den Grenzen, wie es die zur Verfügung stehenden Daten zulassen. Die Fundstellen aus den älteren Zeitstufen werden wir in der Analyse nur dann heranziehen, wenn wir die Dynamik des Besiedelungsprozesses erklären. 20 KRONOLOGIJA CHRONOLOGIE Preden pristopimo k analizi, moramo spregovoriti Vor dem Beginn der Analyse sind ein paar Worte nekaj besed o kronologiji. Verjetno ni treba posebej über die Chronologie zu verlieren. Es ist vermutlich poudarjati, da je za študij poselitvenih procesov prednicht notwendig, besonders zu betonen, dass eine gute pogoj dobra kronologija, saj je mogoče šele z natančno Chronologie die Vorbedingung für eine Studie über die datiranimi najdišči in najdbenimi kompleksi pravilno Besiedlungsprozesse ist, denn es ist erst durch präzise dadojeti vso razsežnost dejanj prazgodovinskega človeka. tierte Fundstel en und Fundkomplexe möglich, die ganze Seveda ni naš namen ustvariti nov kronološki sistem. Dimension der Tätigkeiten des vorgeschichtlichen Men­ Na tem mestu želimo zgolj pojasniti osnovne pojme, ki schen zu erfassen. Selbstverständlich ist es nicht unsere jih bomo uporabili v našem delu. Absicht ein neues chronologisches System zu erschaffen. Za pozno bronasto dobo oziroma kulturo žarnih An dieser Stelle möchten wir nur die Grundbegriffe vergrobišč je brez dvoma temeljno delo kronologija H. deutlichen, die wir in unserer Arbeit verwenden werden. Müller­Karpeja, ki je nastala pred več kot petdesetimi Für die späte Bronzezeit bzw. die Urnenfelderkultur leti. Avtor je žarnogrobiščno obdobje razdelil na šest ist zweifellos die vor mehr als fünfzig Jahren entstandene stopenj in ga uokviril med dve razmeroma zanesljivi Chronologie von Hermann Müller­Karpe das grundle­ časovni točki, ki stojita na začetku in koncu celotne gende Werk. Der Verfasser unterteilte die Urnenfelderzeit periode. Tako je s pomočjo mikenskih importov v južni in sechs Stufen und rahmte sie zwischen zwei verhältnis­ Italiji in na Siciliji stopnjo Bd D postavil v 13. stoletje, mäßig zuverlässige zeitliche Punkte ein, die am Anfang medtem ko je zaključek obdobja (stopnjo Ha B3) povezal und am Ende der gesamten Periode stehen. So stel te er z grško kolonizacijo Sicilije in južne Italije in ga umestil unter Zuhilfenahme mykenischer Importe in Süditalien v 8. stoletje. Vmesni čas je Müller­Karpe zapolnil na ta und auf Sizilien die Stufe Bz D ins 13. Jahrhundert, wähnačin, da je za vsako od preostalih štirih stopenj predrend er den Abschluss des Zeitraums (Stufe Ha B3) mit videl bolj ali manj enako trajanje, torej po eno stoletje.30 der griechischen Kolonisierung Siziliens und Süditaliens Zanimivo je, da je ostala Müller­Karpejeva kronoverband und ihn in das 8. Jahrhundert einordnete. Die logija aktualna vse do današnjih dni, čeprav se je okoli Zwischenzeit fül te Müller­Karpe derart aus, dass er für nje vseskozi odvijala živahna diskusija. Predmet razprav jede der übrigen vier Stufen eine mehr oder weniger gleije bila predvsem tristopenjska razdelitev mlajšega žarche Dauer vorsah, also jeweils ein Jahrhundert30. nogrobiščnega obdobja (Ha B1, Ha B 2, Ha B3), ki jo Interessant ist, dass Müller­Karpes Chronologie bis je Müller­Karpe za območje jugovzhodnih Alp izpeljal heute aktuell blieb, obwohl sich darum durchgehend eine s pomočjo najdb in horizontalne stratigrafije prvega lebhafte Diskussion rankte. Diskussionsgegenstand war žarnega grobišča v Rušah, za katerega je ugotovil, da se vor allem die dreistufige Gliederung der jüngeren Urnenje širilo od vzhoda proti zahodu.31 Na drugih nekropolah felderzeit (Ha B1, Ha B 2, Ha B3), die Müller­Karpe für ruške skupine podobnih struktur niso ugotovili, saj so das Gebiet der südöstlichen Alpen mithilfe der Funde und bili na primer v Pobrežju, Rušah (drugo grobišče) in der horizontalen Stratigrafie des ersten Urnengräberfeldes Gračiču pod Brinjevo goro grobovi razporejeni v neizin Ruše herleitete, von dem er feststel te, das es sich von razitih gručah, kjer so se drug ob drugem pojavljali tako Osten nach Westen ausgebreitet hatte31. Auf anderen Nestarejši kot tudi mlajši pokopi.32 Pomembno je tudi to, kropolen der Ruše­Gruppe wurden keine vergleichbaren da je U. Ruoff podvomil o kronološki čistosti grobnih Strukturen festgestel t, so waren zum Beispiel die Gräber sestavov prvega ruškega grobišča, saj je ugotovil, da se in Pobrežje, Ruše (zweites Gräberfeld) und Gračič unter tipi stopenj Ha B1 in Ha B2 med seboj prepletajo, ostre Brinjeva gora in kaum ausgeprägten Haufen angeordnet, wo eine neben der anderen sowohl ältere als auch jüngere 30 Müller­Karpe 1959, 226 ss, Abb. 64. 31 30 Ib., 115 ss, Abb. 12. Müller­Karpe 1959, 226 ff., Abb. 64. 32 31 Pahič 1957; Pahič 1972, 75; Pahič V. 1988–1989, 190. Ebd., 115 ff., Abb. 12. 21 KRONOLOGIJA CHRONOLOGIE delitve pa ni uspel razbrati niti iz razprostranjenosti gro­ Bestattungen auftraten32. Bedeutend ist auch, dass U. bov.33 Da nekropola ni imela horizontalne stratigrafije, Ruoff die chronologische Reinheit der Gräberzusamje skušala s svojo dvostopenjsko razdelitvijo dokazati mensetzung des ersten Urnengräberfeldes von Ruše in tudi J. Kaerner.34 Zanimivo je, da vsi ti pomisleki niso Zweifel zog, denn er stel te fest, dass die Typen der Stufen našli večjega odmeva v strokovni literaturi. Še več, Ha B1 und Ha B2 ineinander verfließen sind, auch aus Müller­Karpejeva tristopenjska delitev mlajšega žarnoder Verbreitung der Gräber gelang es nicht, eine scharfe grobiščnega obdobja (Ha B1, Ha B 2, Ha B3) je ostala Trennung zu entnehmen33. Dass die Nekropole keine hoaktualna vse do današnjih dni, spremembe in dopolnitve rizontale Stratigrafie hatte, versuchte auch J. Kaerner mit je doživljala le na vsebinsko­interpretativnem nivoju.35 seiner zweistufigen Unterteilung nachzuweisen34. Es ist Med avtorji, ki so ob koncu prejšnjega stoletja na interessant, dass alle diese Zweifel kein größeres Echo in novo prevetrili problematiko prehoda pozne bronaste der Fachliteratur fanden. Mehr noch, wie bereits erwähnt, dobe v železno, je Christopher Pare. V svojem široko Müller­Karpes dreistufige Gliederung der jüngeren Urzasnovanem delu, ki zaobjema celotno srednjo Evropo, nenfelderzeit (Ha B1, Ha B 2, Ha B3) blieb bis zum heuse je dotaknil tudi območja jugovzhodnih Alp.36 Na tem tigen Tage aktuel , Änderungen und Vervol ständigungen mestu nas seveda najbolj zanima njegova analiza ruške erlebte sie nur auf inhaltlich­interpretativem Niveau35. skupine, ki jo je lahko obravnaval veliko bolj celovito Zu den Verfassern, die Ende des vergangenen kot Müller­Karpe, saj je imel poleg eponimnega najdi­ Jahrhunderts aufs Neue die Problematik des Übergangs šča (Ruše) na razpolago tudi grobne celote iz Pobrežja, der späten Bronzezeit in die Eisenzeit durchleuchteten, Brinjeve gore, Poštele (Lepa ravna), Ptuja (Rabelčja vas) gehört Christopher Pare. In seinem breit angelegten, in Ormoža.37 Analiza, ki jo je opravil s pomočjo kombiganz Mitteleuropa umfassenden Werk berührte er auch nacijsko­statistične metode (seriacija), je dala zanimiv das Südostalpengebiet36. An dieser Stelle interessiert uns rezultat. Tudi Pare je gradivo razvrstil v tri bolj ali manj natürlich am meisten seine Analyse der Ruše­Gruppe, die jasne skupine, ki pa se po vsebini bistveno razlikujejo od er wesentlich ganzheitlicher als Müller­Karpe behandeln Müller­Karpejeve razdelitve.38 Odstopanja so očitna zlakonnte, denn ihm standen neben dem eponymen Fundort sti pri prvih dveh skupinah. Stopnjo Ruše I predstavljajo (Ruše) auch die Grabeinheiten aus Pobrežje, Brinjeva namreč najstarejši grobovi iz Pobrežja, Ptuja in Brinjeve gora, Poštela (Lepa ravna), Ptuj (Rabelčja vas) und Ormož gore, ni pa v njej pokopov iz prvega ruškega grobišča. zur Verfügung37. Die Analyse, die er mithilfe einer kombi­ Na tej nekropoli so po ugotovitvah Chr. Pareja pričeli natorisch­statistischen Methode (Seriation) durchführte, pokopavati šele v stopnji Ruše II, ko je bila tudi sicer v erbrachte ein interessantes Resultat. Auch Pare gliederte uporabi večina podravskih žarnih grobišč. das Material in drei mehr oder weniger klare Gruppen, Razhajanja pri stopnji Ruše III niso tako velika. die sich aber inhaltlich wesentlich von der Unterteilung Vanjo je Pare, podobno kot Müller­Karpe, uvrstil naj­ Müller­Karpes unterscheiden38. Abweichungen bestehen mlajše grobove iz prvega grobišča v Rušah, ki jim je offensichtlich besonders bei den ersten beiden Gruppen. dodal še pokope iz Ormoža in Poštele (Lepa ravna). To Die Stufe Ruše I stellen nämlich die ältesten Gräber aus je pred njim storila že B. Teržan, le da je ostala pri starem Pobrežje, Ptuj und Brinjeva gora dar, in ihr sind aber nicht poimenovanju (Ha B3).39 Parejeva stopnja Ruše III in die Bestattungen aus dem ersten Gräberfeld von Ruše vordrugi horizont Štajerske (Ha B3), kot ga je definirala handen. In dieser Nekropole begannen die Bestattungen B. Teržan, sta si torej po vsebini in času bolj ali manj nach den Feststel ungen von Chr. Pare erst in der Stufe podobna. Sodita namreč v 8. stoletje oziroma na začetek Ruše II, als auch in der Mehrzahl der Urnengräberfelder železne dobe.40 in der Region Podravje bestattet wurde. Pomembne so tudi absolutne datacije preostalih Die Meinungsunterschiede bei der Stufe Ruše III dveh stopenj. Tu je Chr. Pare sledil ugotovitvam dendrosind nicht so groß. In sie stufte Pare, ähnlich wie Müllerloških raziskav na švicarskih in južnonemških koliščih, Karpe, die jüngsten Gräber aus dem ersten Gräberfeld kjer so začetki mlajšega žarnogrobiščnega obdobja (Ha in Ruše ein, der noch die Bestattungen aus Ormož und B1–stil) jasno postavljeni v sredino 11. stoletja pr. Kr. Poštela (Lepa ravna) dieser Stufe zurechnete. Dies mach­ Bistveno zgodnejša je tudi uveljavitev Ha B3–stila, ki v te vor ihm schon Biba Teržan, nur das sie bei der alten zahodnem delu srednje Evrope zapolnjuje 9. stoletje, Benennung (Ha B3) blieb39. Pares Stufe Ruše III und der 33 Ruoff 1974, A6 ss. 32 Pahič 1957; Pahič 1972, 75; Pahič V. 1988­1989, 190. 34 Kaerner 1988–1989. 33 Ruoff 1974, A6 ff. 35 Gabrovec 1983, 55 ss; Teržan 1990, 25; Teržan 1999, 34 Kaerner 1988­1989. 137 s; Črešnar 2006. 35 Gabrovec 1983, 55 ff; Teržan 1990, 25; Teržan 1999, 36 Pare 1998; Pare 1999a. 137 f; Črešnar 2006. 37 Pahič 1972; Strmčnik­Gulič 1980; V. Pahič 1988–1989; 36 Pare 1998; Pare 1999a. Tomanič­Jevremov 1988–1989; Teržan 1990, 308 ss. 37 Pahič 1972; Strmčnik­Gulič 1980; V. Pahič 1988­1989; 38 Pare 1998, 343 ss, Beil. II. Tomanič­Jevremov 1988­1989; Teržan 1990, 308 ff. 39 Teržan 1990, 25, 60 ss, 78 s. 38 Pare 1998, 343 ff., Beil. II. 40 Teržan 1990, 118 s; Pare 1998, 347. 39 Teržan 1990, 25, 60 ff., 78 f. 22 KRONOLOGIJA CHRONOLOGIE medtem ko naj bi razmeroma slabo definiran Ha B2–stil zweite steirische Horizont (Ha B3), wie ihn B. Teržan pokrival drugo polovico 10. stoletja pr. Kr.41 definierte, sind sich also inhaltlich und zeitlich sehr Takšna časovna opredelitev pa postavlja pod vpra­ ähnlich. Sie gehören nämlich ins 8. Jahrhundert bzw. an šaj sinhronizacijo stopnje Ha B3 severno in južno od Alp. den Anfang der Eisenzeit40. Kot je pokazal Chr. Pare, so na območju jugovzhodnega Wichtig sind auch die absoluten Datierungen predalpskega sveta, ki ga je kronološko lahko povezati s der übrigen beiden Stufen. Hier folgte Chr. Pare den severno Italijo, najdbe 8. stoletja avtomatično označevali Feststel ungen der dendrologischen Forschungen an kot stopnjo Ha B3, čeprav ni imela z istoimensko stopnjo den schweizerischen und süddeutschen Pfahlbauten, severno od Alp nič skupnega. Na drugi strani pa so na wo man die Anfänge der jüngeren Urnenfelderzeit (Ha območjih, kjer je žarnogrobiščna stopnja Ha B3 dobro B1­Stil) klar in die Mitte des 11. Jahrhunderts v. Chr. definirana (npr. severno od Alp, vzhodna Francija), le­to stel te. Wesentlich früher ist auch die Durchsetzung des povezovali s stopnjo Vil anova II (8. stoletje), čeprav so Ha B3­Stils, der in westlichen Teil Mitteleuropas das za povezave z Italijo manjkali konkretni dokazi. Tako 9. Jahrhundert ausfül t, während der verhältnismäßig je prišlo pod vplivom Müller­Karpejeve Kronologije schwach definierte Ha B2­Stil die zweite Hälfte des 10. do paradoksalne situacije, da sta bila pod isto oznako Jahrhunderts v. Chr. abgedeckt haben sol 41. Ha B3 (oz. pozno žarnogrobiščno obdobje, oz. 8. sto­ Eine solche Zeitbestimmung stel t aber die Synletje) zahodno in vzhodno od Alp ves čas razumljena dva chronisierung der Stufe Ha B3 nördlich und südlich der kronološko in vsebinsko popolnoma različna najdbena Alpen infrage. Wie Chr. Pare aufzeigte, wurden im Gebiet horizonta.42 der südöstlichen Voralpenwelt, die chronologisch mit Da se je v zgodnjem 8. stoletju tudi v južnonem­ Norditalien verbunden werden kann, Funde aus dem 8. škem prostoru že začela železna doba, je dokazala H. Jahrhundert automatisch als Stufe Ha B3 ausgewiesen, ob­ Hennig. Dendrološka datacija hrastovih debel, iz katerih wohl sie mit der gleichnamigen Stufe nördlich der Alpen je bila narejena grobna kamra iz gomile 8 v Wehringenu, nichts Gemeinsames hatte. Andererseits aber wurden auf je pokazala, da so bila posekana leta 778 ±5 pr. Kr. Grob den Gebieten, wo die Stufe Ha B3 gut definiert ist (z. B. je vseboval inventar, ki prednjači Kossackovi stopnji nördlich der Alpen, Ostfrankreich), diese mit der Stufe Ha C1, zato ga je Hennigova izdvojila kot poseben ho­ Vil anova II (8. Jahrhundert) verbunden, obwohl für eine rizont in ga poimenovala Ha C0.43 Verbindung mit Italien konkrete Beweise fehlen. So kam Sinhronizacija ruške skupine s srednjeevropsko es unter dem Einfluss der Chronologie von Müller­Karpe kronologijo bi torej izgledala takole: stopnjo Ruše I je zu der paradoxen Situation, dass man unter der gleichen moč vzporejati s Ha B1; stopnja Ruše II je bolj ali manj Bezeichnung Ha B3 (bzw. späte Urnenfelderzeit, bzw. 8. sočasna s Ha B2–3; stopnjo Ruše III pa lahko enačimo Jahrhundert) westlich und östlich der Alpen die ganze s Ha C0 ( sl. 5).44 Da bi se izognili nepotrebnim težavam Zeit zwei chronologisch und inhaltlich vol kommen in nesporazumom, bomo v našem delu za posamezne unterschiedliche Fundhorizonte verstand42. periode uporabili naslednje oznake:45 Dass im frühen 8. Jahrhundert auch im süddeutschen Raum bereits die Eisenzeit begonnen hatte, stelle Pozna bronasta doba: H. Hennig unter Beweis. Die dendrologische Datierung Starejše žarnogrobiščno obdobje (Ha A1) von Eichenbalken, aus denen die Grabkammer aus dem – ca. 1200–1100 pr. Kr. Grabhügel 8 in Wehringen errichtet war, zeigte, dass sie Srednje žarnogrobiščno obdobje (Ha A2) im Jahre 778 ±5 v. Chr. gefäl t wurden. Das Grab enthielt – ca. 1100–1050 pr. Kr. Inventar, das G. Kossacks Stufe Ha C1 voranstellte, Mlajše žarnogrobiščno obdobje (Ha B1) darum sonderte H. Hennig es als einen besonderen – ca. 1050–950 pr. Kr. Horizont aus und benannte diesen Ha C043. Pozno žarnogrobiščno obdobje (Ha B2/3) Die Synchronisierung der Ruše Gruppe mit der – ca. 950–800 pr. Kr. mitteleuropäischen Chronologie würde also so aussehen: die Stufe Ruše I kann verglichen werden mit Ha B1; die Stufe Ruše II ist im Großen und Ganzen zeitgleich mit Ha B2­3; die Stufe Ruše III aber können wir gleichsetzen mit Ha C0 ( Abb. 5)44. Um unnötige Schwierigkeiten und Missverständnisse zu vermeiden, 41 Rychner et al. 1995, 483 s; Rychner/Böhringer/Gassmann 1996; Pare 1999a, 259 ss. 40 Teržan 1990, 119 f; Pare 1998, 347. 42 Pare 1998, 312 s. 41 Rychner et al. 1995, 483 f; Rychner/Böhringer/Gass43 Hennig 1995; Hennig 2001, 85 ss; Friedrich 2001. Glej mann 1996; Pare 1999a, 259 ff. tudi Pare 1991. 42 Pare 1998, 312 f. 44 Prim. tudi Pare 1998, 352, Abb. 4. 43 Hennig 1995; Hennig 2001, 85 ff; Friedrich 2001. Siehe 45 Pare 1998, 299; Hennig 2001, 85 ss; prim. tudi Metznerauch Pare 1991. Nebelsick 2002, 88. 44 Vergl. auch Pare 1998, 352, Abb. 4. 23 KRONOLOGIJA CHRONOLOGIE Sl. 5: Primerjalna kronološka tabela. Abb. 5: Chronologische Vergleichstabel e. Starejša železna doba: werden wir in unserem Werk für die einzelnen Perioden Zgodnje halštatsko obdobje (Ha C0) die folgenden Bezeichnungen verwenden45: – ca. 800–720 pr Kr. Starejše halštatsko obdobje (Ha C1) Späte Bronzezeit: – ca. 720–670 pr. Kr. Ältere Urnenfelderzeit (Ha A1) – ca. 1200-1100 v. Chr. Starejše halštatsko obdobje (Ha C2) Mittlere Urnenfelderzeit (Ha A2) – ca. 1100-1050 v. Chr. – ca. 670–600 pr. Kr. Jüngere Urnenfelderzeit (Ha B1) – ca. 1050-950 v. Chr. Mlajše halštatsko obdobje (Ha D1) Späte Urnenfelderzeit (Ha B2/3) – ca. 950-800 v. Chr. – od ca. 600 pr. Kr. Ältere Eisenzeit: Frühe Hal stattzeit (Ha C0) – ca. 800-720 v. Chr. Ältere Hal stattzeit (Ha C1) – ca. 720-670 v. Chr. Ältere Hal stattzeit (Ha C2) – ca. 670-600 v. Chr. Jüngere Hal stattzeit (Ha D1) – ab ca. 600 v. Chr. 45 Pare 1998, 299; Hennig 2001, 85 ff; vergl. auch Metz- ner-Nebelsick 2002, 88. 24 TIPOKRONOLOGIJA KERAMIČNEGA POSODJA IZ NASELIJ ORMOŽ, PTUJ IN GORNJA RADGONA TYPOCHRONOLOGIE DER KERAMISCHEN GEFÄSSE AUS DEN SIEDLUNGEN ORMOŽ, PTUJ UND GORNJA RADGONA Od gradiva iz pomembnejših poznobronastodob­ Von dem Material aus den bedeutendsten spätnih naselij severovzhodne Slovenije je bila donedavna bronzezeitlichen Siedlungen in Nordostslowenien strokovni javnosti poznana le lončenina z Brinjeve gore waren der Fachöffentlichkeit bis vor Kurzem nur die pri Zrečah.46 V zadnjih letih se stanje popravlja. Tako Tonwaren aus Brinjeva gora bei Zreče bekannt46. In den smo pred kratkim dobili dober vpogled v keramični letzten Jahren hat sich der Zustand etwas verbessert. repertoar Rogoze,47 objavljen je bil dobršen del najdb So erhielten wir unlängst einen guten Einblick in das iz Ormoža,48 tokrat pa prinašamo na novo ovrednoteno keramische Repertoire von Rogoza47, veröffentlicht gradivo s Ptuja in Gornje Radgone. Fond je torej dovolj wurde ein beträchtlicher Teil der Funde aus Ormož48, velik, da poskusimo izpeljati tipokronološke analize, dieses Mal beziehen wir uns auf eine neue Bewertung ki bodo imele ne le lokalni, ampak tudi nadregionalni des Materials aus Ptuj und Gornja Radgona. Der Fond ist pomen. groß genug, um zu versuchen eine typochronologische Tipologija keramičnega gradiva, ki jo predstavlja­ Analyse durchzuführen, die nicht nur lokale sondern mo, sloni v pretežni meri na najdbah iz utrjenega naselja auch überregionale Bedeutung haben wird. v Ormožu. S tega najdišča hrani Pokrajinski muzej na Die Typologie des von uns vorgestel ten kerami­ Ptuju več deset tisoč profiliranih in ornamentiranih schen Materials beruht in überwiegendem Maße auf den fragmentov, ki so odlična osnova za izdelavo verodo­ Funden aus der befestigten Siedlung in Ormož. Aus diestojnega tipološkega sistema. Dopolnjevanje z gradivom sem Fundort bewahrt das Regionalmuseum in Ptuj mehiz drugih dveh naselij (Ptuj in Gornja Radgona) je bilo rere Tausend profilierte und ornamentierte Fragmente potrebno le v nekaj primerih. Žal je bila fragmentarnost auf; eine ausgezeichnete Grundlage für die Ausarbeitung najdb v vseh najdiščih tako velika, da smo v analizo eines glaubwürdigen typologischen Systems. Eine Ergänvključili zgolj ustja in ornamentirane kose. Ostalim zung mit Material aus den anderen beiden Siedlungen delom posodja smo se zavestno odrekli, saj so premalo (Ptuj und Gornja Radgona) war nur in einigen Fällen značilni, hkrati pa zaradi fragmentarnosti ne dovoljujejo notwendig. Leider war die Fragmentiertheit der Funde rekonstrukcij celih form. in allen Fundstellen so groß, dass wir in die Analyse nur Tip smo definirali le v primeru, če se je oblika die Münder und die ornamentierten Stücke einbezogen. nekajkrat ponovila. Posamični kosi torej niso vključeni Auf die anderen Gefäßteile haben wir bewusst verzichtet, v sistem, ker pa je med njimi kar nekaj takih, ki so zadenn sie sind zu wenig charakteristisch, gleichzeitig aber nimivi za študij kronoloških in prostorskih primerjav, erlauben sie aufgrund der Fragmentiertheit auch keine jih predstavljamo v posebnem poglavju. Rekonstruktion der ganzen Formen. Obravnava vsakega tipa se začenja z definicijo Eine Typendefinierung nahmen wir nur dann vor, njegove oblike. Sestavlja jo kratek opis in slika z nekaj wenn sich die Form mehrfach wiederholte. Einzelfunde najbolj značilnimi primeri. V opombi na koncu vsake sind folglich nicht in das System einbezogen, da sich aber definicije so navedeni podatki, od kod so prevzete risbe darunter einige befinden, die für eine Studie chronologigradiva. Sledijo podatki o izdelavi, torej o tem, kako je scher und räumlicher Vergleiche interessant sind, stellen bila posoda žgana, kakšna je njena struktura in površina. wir sie in einem gesonderten Kapitel vor. Predstavitev se zaključuje s časovno opredelitvijo tipa. Die Behandlung jedes Typs beginnt mit der De­ Ker naselja v Ormožu, Ptuju in Gornji Radgoni niso finierung seiner Form. Diese Definierung erfolgt in nudila uporabnih stratigrafij, na katere bi oprli tipo­ Gestalt einer kurzen Beschreibung und eines Bildes kronološke analize, smo časovne razpone posameznih mit einigen der charakteristischen Beispiele. In der 46 46 Oman 1981. Oman 1981. 47 47 Črešnar 2010a. Črešnar 2010a. 48 48 Dular/Tomanič Jevremov 2010. Dular/Tomanič Jevremov 2010. 25 TIPOKRONOLOGIJA KERAMIČNEGA POSODJA ... TYPOCHRONOLOGIE DER KERAMISCHEN GEFÄSSE ... tipov določili s posodjem iz bližnjih štajerskih naselij in Anmerkung am Ende jeder Definierung sind die Daten grobišč. Ta najdišča so: angeführt, wo die Zeichnungen des Materials entnommen wurden. Es folgen Daten über die Ausführung, Brinjeva gora: Oman 1981; also darüber, wie verbrannt das Gefäß war sowie über Burgstal kogel pri Kleinkleinu: Smolnik 1994; seine Struktur und seine Oberfläche. Die Vorstel ung Kleinklein: Dobiat 1980; schießt mit einer zeitlichen Bestimmung des Typs ab. Ormož: Tomanič Jevremov 1988–1989; Weil die Siedlungen in Ormož, Ptuj und Gornja Rad­ Pobrežje pri Mariboru: Pahič 1972; gona keine brauchbaren Stratigrafien boten, auf denen Poštela pri Mariboru: Teržan 1990, 26 ss; eine typochronologische Analyse hätte gestützt werden Rogoza pri Mariboru: Črešnar 2010a; können, bestimmten wir die Zeitspannen der einzelnen Ruše I: Mül er-Karpe 1959, 115 ss; Typen mithilfe von Gefäßen aus den nahen steirischen Ruše II: Pahič 1957. Siedlungen und Gräberfeldern. Diese Fundstellen sind: Kot vidimo, gre za najdišča z dobro definiranimi Brinjeva gora: Oman 1981; najdbenimi kompleksi (grobne celote, naselbinske Burgstal kogel bei Kleinklein: Smolnik 1994; plasti), ki pa jih moramo uvodoma opremiti z nekaj Kleinklein: Dobiat 1980; pojasnili. Pa si oglejmo najprej naselja. Ormož: Tomanič Jevremov 1988-1989; Stratigrafijo Brinjeve gore je predstavil S. Pahič, Pobrežje bei Maribor: Pahič 1972; ki je na območju sonde, izkopane leta 1953, ugotovil Poštela bei Maribor: Teržan 1990, 27 ff; pet hiš.49 Drobne najdbe je objavil D. Oman. Razvrstil Rogoza bei Maribor: Črešnar 2010a; jih je po plasteh, ki pa se jih ni dalo vedno identificirati Ruše I: Mül er-Karpe 1959, 115 ff; z bivalnimi nivoji.50 Ne glede na to pomanjkljivost pa Ruše II: Pahič 1957. je stratigrafija raziskanega območja bolj ali manj jasna, zato k Omanovi interpretaciji nimamo bistvenih Wie wir sehen, handelt es sich um Fundstellen dopolnil. Nekoliko slabše utemeljena se nam zdi le mit gut definierten Fundkomplexen (Grabeinheiten, njegova datacija prvih dveh plasti v Ha A horizont, saj Siedlungsschichten), die wir einführend mit einigen razen stratigrafskih pozicij za tako odločitev skorajda ni Erläuterungen versehen müssen. Aber schauen wir uns drugih argumentov. Primerjave keramičnega gradiva, ki zuerst die Siedlungen an. jih navaja Oman, so bodisi z oddaljenih najdišč, ali pa Die Stratigrafie von Brinjeva gora stel te S. Pahič gre za forme, ki jih srečamo tudi v mlajših kontekstih.51 vor, der in dem Bereich der im Jahre 1953 gegrabenen Ne glede na pomisleke pa za zdaj sprejemamo njegovo Sonde fünf Häuser feststel te49. Die Kleinfunde veröfdatacijo. Na problem smo želeli opozoriti le zaradi tega, fentlichte D. Oman. Er teilte sie nach Schichten ein, es ker slonijo naše opredelitve nekaterih oblik posodja v gelang aber nicht immer, sie mit den Wohnebenen zu Ha A stopnjo izključno na osnovi primerjav z gradivom identifizieren50. Dessen ungeachtet ist aber die Stratiiz obeh najnižjih plasti Brinjeve gore. grafie des untersuchten Gebiets im Großen und Ganzen Kritične pripombe imamo tudi k datacijam najklar, daher haben wir Omans Interpretation keine westarejših plasti na Burgstal koglu pri Kleinkleinu.52 R. sentlichen Ergänzungen hinzugefügt. Etwas schwächer Smolnik jih je na osnovi dokaj neprepričljivih primerjav begründet schien uns nur seine Datierung der ersten z gradivom iz nekropol opredelila zelo pozno. Po njenem beiden Schichten in den Ha A Horizont, denn außer den mnenju naj bi 1. faza poselitve zaobjela prvo polovico 8. stratigrafischen Positionen gibt es für eine solche Entstoletja, vendar pa je dopustila možnost, da segajo začetscheidung fast keine anderen Argumente. Die Vergleiche ki Burgstal kogla že v 9. stoletje pr. Kr. Faza 2 je seveda des keramischen Materials, die Oman anführt, sind mlajša. Po Smolnikovi zaobjema čas druge polovice 8. entweder aus entfernteren Fundstellen oder es handelt stoletja pr. Kr.53 sich um Formen, die wir auch in jüngeren Kontexten S takšno opredelitvijo se ne moremo strinjati. Za antreffen51. Ungeachtet dieser Bedenken akzeptieren datacijo prve poselitvene faze je po našem mnenju odwir einstweilen seine Datierung. Wir wol ten nur desločilna bronasta ločna fibula, okrašena s pasovi vrezov, halb auf das Problem aufmerksam machen, weil sich ki je bila najdena v 4. (najnižji) kulturni plasti sonde II.54 unsere Bestimmungen einiger Gefäßformen in der Ha Najboljše paralele ima v severnoitalijanskem območju, A Stufe ausschließlich auf die Grundlage der Vergleiche kjer se takšen nakit pojavlja v protovil anovskem obdomit Material aus den beiden niedrigsten Schichten von Brinjeva gora stützen. 49 Pahič 1981. Kritische Bemerkungen haben wir auch zu den Da50 Oman 1981, 148, sl. 1. tierungen der ältesten Schichten auf dem Burgstal kogel 51 Ib., 149 s. 52 Dobiat 1990, 61 ss. 49 Pahič 1981. 53 Smolnik 1994, 114 ss; Smolnik 1996, 453 s. 50 Oman 1981, 148, Abb. 1. 54 Smolnik 1994, t. 64: 1. 51 Ebd., 149 f. 26 TIPOKRONOLOGIJA KERAMIČNEGA POSODJA ... TYPOCHRONOLOGIE DER KERAMISCHEN GEFÄSSE ... bju.55 Uvrstitev najnižje plasti na Burgstal koglu v mlajše bei Kleinklein52. R. Smolnik hat sie auf der Grundlage žarnogrobiščno obdobje (Ha B1) je zato več kot verjetna. verhältnismäßig wenig überzeugender Vergleiche mit Starejša, kot meni R. Smolnik, je tudi poselitvena faza II. Material aus Nekropolen sehr spät bestimmt. Nach Dokaz sta igli z majhno vazasto glavico, ki sta bili najdeni ihrer Meinung soll die 1. Besiedelungsphase die erste v 2. kulturni plasti sonde Ia in v 3. kulturni plasti sonde Hälfte des 8. Jahrhunderts umfassen, sie ließ jedoch die II.56 Gre za nakit, ki je značilen za pozno žarnogrobiščno Möglichkeit offen, dass die Anfänge des Burgstal kogels obdobje, torej za stopnjo Ha B2/3. schon in das 9. Jahrhundert v. Chr. reichen. Die Phase Datacije gradiva s Poštele smo povzeli po B. 2 ist allerdings jünger. Nach Smolnik umfasst sie die Teržan.57 Ker pa gre večinoma za najdbe iz starih izkozweite Hälfte des 8. Jahrhunderts v. Chr53. pavanj, se moramo zavedati, da sloni njena razdelitev Mit einer solchen Bestimmung können wir nicht predvsem na tipoloških trendih, ni pa rezultat zanesljive einiggehen. Für die Datierung der ersten Besiedelungsstratifikacije najdišča. phase ist nach unserer Meinung die bronzene Bogenfibel Iz ravninskega naselja Rogoza pri Mariboru, ki je bestimmend, verziert mit Bänderritzungen, die in der bilo raziskano ob gradnji avtocestnega križa, smo upo4. (niedrigsten) Kulturschicht des Schnittes II gefunden števali le najdbe iz zanesljivih stratigrafskih enot, ki so wurde54. Die besten Parallelen hat sie im norditalienischen bile datirane z radiokarbonsko metodo.58 Raum, wo solcher Schmuck in der Protovil anovazeit auf­ Na koncu naj omenimo še grobišča. Tu so najdtaucht55. Eine Einstufung der niedrigsten Schichten auf beni kompleksi bolj zanesljivi, žal pa se naselbinska dem Burgstal kogel in die jüngere Urnenfelderzeit (Ha keramika precej razlikuje od grobiščne. Datacije žarnih B1) ist daher mehr als wahrscheinlich. Älter als R. Smolnekropol (npr. Ruše, Pobrežje, Ormož) smo povzeli po nik meint, ist auch die Besiedelungsphase II. Der Beweis Chr. Pareju, ki je celotno gradivo razvrstil s pomočjo sind kleine Vasenkopfnadeln, die in der 2. Kulturschicht korespondenčne analize.59 Za najdbe iz Kleinkleina smo der Sonde Ia und in der 3. Kulturschicht der Sonde II uporabili kronologijo C. Dobiata, seveda z dopolnitvami, gefunden wurden56. Hier handelt es sich um Schmuck, ki so jih prispevali drugi avtorji.60 der charakteristisch für die späte Urnenfelderzeit ist, also für die Stufe Ha B2/3. Die Datierung des Materials aus Poštela übernahmen wir nach B. Teržan57. Da es sich jedoch größtenteils um Funde aus alten Grabungen handelt, müssen wir uns klar darüber sein, dass sich ihre Gliederung vor allem auf typologische Trends stützt, nicht aber das Resultat zuverlässiger Stratifikation der Fundstelle ist. Aus der Flachlandsiedlung Rogoza bei Maribor, die beim Bau des Autobahnkreuzes erforscht wurde, berücksichtigten wir nur Funde aus zuverlässigen stratigrafischen Einheiten, die mit der Radiokarbonmethode datiert wurden58. Schließendlich sol ten wir noch die Gräberfelder erwähnen. Hier sind die Fundkomplexe zuverlässiger, leider unterscheidet sich aber die Siedlungskeramik ziemlich von der der Gräberfelder. Die Datierung der Urnengräbernekropolen (z. B. Ruše, Pobrežje, Ormož) übernahmen wir nach Chr. Pare, der das gesamte Material mithilfe von Korrespondenzanalyse einordnete59. Für die Funde aus Kleinklein verwendeten wir die Chronologie von C. Dobiat, al erdings mit Ergänzungen und Vervol ständigungen, die andere Verfasser beitrugen60. 52 Dobiat 1990, 61 ff. 53 Smolnik 1994, 114 ff; Smolnik 1996, 453 f. 55 Eles Masi 1986, 27 ss, t. 11: 212–217; Pare 1998, 313 ss, 54 Smolnik 1994, Taf. 64: 1. sl. 9: A15, C26, sl. 10: 2; glej tudi Teržan 1990, 123. 55 Eles Masi 1986, 27 ff., Taf. 11: 212­217; Pare 1998, 313 56 Smolnik 1994, t. 8: 1; 57: 10. ff., Abb. 9: A15, C26, Abb. 10: 2; vergl. auch Teržan 1990, 124. 57 Teržan 1990, 26 ss. 56 Smolnik 1994, Taf. 8: 1; 57: 10. 58 Črešnar 2010a. 57 Teržan 1990, 27 ff. 59 Pare 1998, pril. II. 58 Črešnar 2010a. 60 Dobiat 1980, 159 ss; Teržan 1990, 137 s; Pare 1998, 347 59 Pare 1998, Beil. II. ss. 60 Dobiat 1980, 159 ff; Teržan 1990, 139 f; Pare 1998, 347 ff. 27 TIPOKRONOLOGIJA KERAMIČNEGA POSODJA ... TYPOCHRONOLOGIE DER KERAMISCHEN GEFÄSSE ... Sl. 6: Tipi pitosov (P). M. = 1:6. Abb. 6: Pithostypen (P). M. = 1:6. 28 TIPOKRONOLOGIJA KERAMIČNEGA POSODJA ... TYPOCHRONOLOGIE DER KERAMISCHEN GEFÄSSE ... TIPI POSODJA IN ORNAMENTOV GEFÄSS- UND ORNAMENTTYPEN PITOSI PITHOI Tip P 1 Typ P 1 Oblika: Zaobljeno rame in izvihano ustje ( sl. 6: Form: Abgerundete Schultern und ausladender P1).61 Mundsaum ( Abb. 6: P1)61. Izdelava: Oksidacijski način žganja, grobozrnata Herstellung: Oxidationsbrand, grob gemagerte struktura, hrapava površina. Struktur, rauhe Oberfläche. Časovna opredelitev: Datierung: Ha B1: Burgstal kogel: Smolnik 1994, t. 25: 4, 65: 3. Ha B1: Burgstal kogel: Smolnik 1994, Taf. 25: 4, 65: 3. Ha B2/3: Brinjeva gora: Oman 1981, t. 32: 15; 36: Ha B2/3: Brinjeva gora: Oman 1981, Taf. 32: 15; 7, 38: 1,5; Burgstal kogel: Smolnik 1994, t. 10: 9; Ruše I: 36: 7, 38: 1,5; Burgstal kogel: Smolnik 1994, Taf. 10: 9; Mül er-Karpe 1959, t. 109: K5, 111: J4, 114: A1; Pobrežje: Ruše I: Mül er-Karpe 1959, Taf. 109: K5, 111: J4, 114: A1; Pahič 1972, t. 2: 1, 19: 1, 27: 1. Pobrežje: Pahič 1972, Taf. 2: 1, 19: 1, 27: 1. Ha C0: Brinjeva gora: Oman 1981, t. 41: 2; Burgstal - Ha C0: Brinjeva gora: Oman 1981, Taf. 41: 2; kogel: Smolnik 1994, t. 57: 11,13; Poštela (Lepa ravna): Burgstal kogel: Smolnik 1994, Taf. 57: 11,13; Poštela (Lepa Teržan 1990, t. 53: 10, 56: 6. ravna): Teržan 1990, Taf. 53: 10, 56: 6. Ha C1: Poštela: Teržan 1990, t. 3: 1,12. Ha C1: Poštela: Teržan 1990, Taf. 3: 1,12. Tip P 2 Typ P 2 Oblika: Stožčasto rame in ostro izvihano ustje ( sl. Form: Kegelförmige Schultern und scharf ausla­ 6: P2).62 dender Mundsaum ( Abb. 6: P2)62. Izdelava: Oksidacijski način žganja, grobozrnata Herstellung: Oxidationsbrand, grob gemagerte struktura, hrapava površina. Struktur, rauhe Oberfläche. Časovna opredelitev: Datierung: Ha B1: Brinjeva gora: Oman 1981, t. 21: 16; Burg- Ha B1: Brinjeva gora: Oman 1981, Taf. 21: 16; stal kogel: Smolnik 1994, t. 25: 6; 65: 1,2. Burgstal kogel: Smolnik 1994, Taf. 25: 6; 65: 1,2. Tip P 3 Typ P 3 Oblika: Zaobljeno rame, izvihano ustje in naleplje­ Form: Abgerundete Schultern, ausladender no razčlenjeno rebro ( sl. 6: P3).63 Mundsaum und applizierte Fingertupfenleiste ( Abb. Izdelava: Oksidacijski način žganja, grobozrnata 6: P3)63. struktura, hrapava površina. Herstellung: Oxidationsbrand, grob gemagerte Časovna opredelitev: Struktur, rauhe Oberfläche. Ha A: Brinjeva gora: Oman 1981, t. 2: 1; 14: 1. Datierung: Ha B2/3: Brinjeva gora: Oman 1981, t. 32: 19; Bur- Ha A: Brinjeva gora: Oman 1981, Taf. 2: 1; 14: 1. gstal kogel: Smolnik 1994, t. 78: 1. Ha B2/3: Brinjeva gora: Oman 1981, Taf. 32: 19; Ha C0: Poštela: Teržan 1990, t. 50: 7. Burgstal kogel: Smolnik 1994, Taf. 78: 1. Ha C0: Poštela: Teržan 1990, Taf. 50: 7. LONCI TÖPFE Tip L 1 Typ L 1 Oblika: Rahlo zaobljena ramena, ostro izvihano Form: Leicht abgerundete Schultern, scharf ausustje, okrašeno z vtisi ( sl. 7: L1).64 ladender Mundsaum, verziert mit Fingereindrücken Izdelava: Oksidacijski način žganja, grobozrnata ( Abb. 7: L1)64. struktura, hrapava površina. Herstellung: Oxidationsbrand, grob gemagerte Struktur, rauhe Oberfläche. 61 Dular/Tomanič Jevremov 2010, t. 17: 3; 22: 16; 24: 1; 61 Dular/Tomanič Jevremov 2010, Taf. 17: 3; 22: 16; 24: 135: 2; 139: 13 1; 135: 2; 139: 13 62 Ib., t. 6: 4; 17: 1; 60: 9,10; 64: 6. 62 Ebd., Taf. 6: 4; 17: 1; 60: 9,10; 64: 6. 63 Ib., t. 31: 10; 35: 8; 68: 1. 63 Ebd., Taf. 31: 10; 35: 8; 68: 1. 64 Ib., t. 43: 1; 47: 5,7; 55: 5; 80: 1. 64 Ebd., Taf. 43: 1; 47: 5,7; 55: 5; 80: 1. 29 TIPOKRONOLOGIJA KERAMIČNEGA POSODJA ... TYPOCHRONOLOGIE DER KERAMISCHEN GEFÄSSE ... Sl. 7: Tipi loncev (L). M. = 1:6. Abb. 7: Topftypen (L). M. = 1:6. 30 TIPOKRONOLOGIJA KERAMIČNEGA POSODJA ... TYPOCHRONOLOGIE DER KERAMISCHEN GEFÄSSE ... Časovna opredelitev: Datierung: Ha A: Brinjeva gora: Oman 1981, t. 7: 2; 12: 1. Ha A: Brinjeva gora: Oman 1981, Taf. 7: 2; 12: 1. Ha B1: Burgstal kogel: Smolnik 1994, t. 22: 1; 64: 5. Ha B1: Burgstal kogel: Smolnik 1994, Taf. 22: 1; 64: 5. Ha B2/3: Burgstal kogel: Smolnik 1994, t. 8: 5; 15: Ha B2/3: Burgstal kogel: Smolnik 1994, Taf. 8: 5; 15: 5,8,12; 16: 2; 62: 1 itd. 5,8,12; 16: 2; 62: 1 usw. Ha C0: Kleinklein: Dobiat 1980, t. 34: 1,4. Ha C0: Kleinklein: Dobiat 1980, Taf. 34: 1,4. Tip L 2 Typ L 2 Oblika: Stožčast vrat, rahlo izvihano ustje in nale­ Form: Kegelhals, schwach ausladender Mundsaum pljeno razčlenjeno rebro ( sl. 7: L2).65 und applizierte Fingertupfenleiste ( Abb. 7: L2)65. Izdelava: Oksidacijski način žganja, grobozrnata Herstellung: Oxidationsbrand, grob gemagerte struktura, hrapava površina. Struktur, rauhe Oberfläche. Časovna opredelitev: Datierung: Ha A: Brinjeva gora: Oman 1981, t. 2: 3; 4: 4. Ha A: Brinjeva gora: Oman 1981, Taf. 2: 3; 4: 4. Ha B1: Brinjeva gora: Oman 1981, t. 25: 5; 27: 3; Ha B1: Brinjeva gora: Oman 1981, Taf. 25: 5; 27: 28: 2. 3; 28: 2. Ha C0: Ormož: Tomanič Jevremov 1988–1989, t. Ha C0: Ormož: Tomanič Jevremov 1988-1989, Taf. 19: 2. 19: 2. Tip L 3 Typ L 3 Oblika: Zaobljena ramena, izvihano ustje in nale­ Form: Abgerundete Schultern, ausladender pljeno razčlenjeno rebro ( sl. 7: L3).66 Mundsaum und applizierte Fingertupfenleiste ( Abb. Izdelava: Oksidacijski način žganja, grobozrnata ali 7: L3)66. drobnozrnata struktura, hrapava površina. Herstellung: Oxidationsbrand, grob oder fein ge­ Časovna opredelitev: magerte Struktur, rauhe Oberfläche. Ha B1: Brinjeva gora: Oman 1981, t. 28: 5. Datierung: Ha B2/3: Brinjeva gora: Oman 1981, t. 36: 4. Ha B1: Brinjeva gora: Oman 1981, Taf. 28: 5. Ha C0: Poštela: Teržan 1990, t. 21: 3; 22: 1. Ha B2/3: Brinjeva gora: Oman 1981, Taf. 36: 4. Ha C0: Poštela: Teržan 1990, Taf. 21: 3; 22: 1. Tip L 4 Typ L 4 Oblika: Rahlo zaobljen ali lijakast trup, izvihano Form: Schwach abgerundeter oder trichterförmiger ustje in nalepljeno razčlenjeno rebro ( sl. 7: L4).67 Gefäßkörper, ausladender Mundsaum und applizierte Izdelava: Oksidacijski način žganja, grobozrnata ali Fingertupfenleiste ( Abb. 7: L4).67 drobnozrnata struktura, hrapava površina. Herstellung: Oxidationsbrand, grob oder fein ge­ Časovna opredelitev: magerte Struktur, rauhe Oberfläche. Ha A: Brinjeva gora: Oman 1981, t. 5: 6; 13: 7. Datierung: Ha B1: Burgstal kogel: Smolnik 1994, t. 24: 4. Ha A: Brinjeva gora: Oman 1981, Taf. 5: 6; 13: 7. Ha B2/3: Burgstal kogel: Smolnik 1994, t. 17: 2. Ha B1: Burgstal kogel: Smolnik 1994, Taf. 24: 4. Ha B2/3: Burgstal kogel: Smolnik 1994, Taf. 17: 2. Tip L 5 Typ L 5 Oblika: Zaobljena ramena in ostro izvihano ustje Form: Abgerundete Schultern und scharf ausladen­ ( sl. 8: L5).68 der Mundsaum ( Abb. 8: L5)68. Izdelava: Oksidacijski način žganja, grobozrnata Herstellung: Oxidationsbrand, grob oder fein geali drobnozrnata struktura, gladka površina. magerte Struktur, glatte Oberfläche. Časovna opredelitev: Datierung: Ha B2/3: Burgstal kogel: Smolnik 1994, t. 86: 10. Ha B2/3: Burgstal kogel: Smolnik 1994, Taf. 86: 10. Ha C0: Burgstal kogel: Smolnik 1994, t. 55: 5; Klei- Ha C0: Burgstal kogel: Smolnik 1994, Taf. 55: 5; nklein: Dobiat 1980, t. 33: 15. Kleinklein: Dobiat 1980, Taf. 33: 15. 65 Siehe Taf. 2: 5, 15: 2, 49: 3 und Taf. 53: 7 in vorliegender 65 Glej t. 2: 5, 15: 2, 49: 3 in 53: 7 v pričujoči publikaciji. Publikation. 66 Dular/Tomanič Jevremov 2010, t. 17: 7; 44: 4; 77: 5; 80: 66 Dular/Tomanič Jevremov 2010, Taf. 17: 7; 44: 4; 77: 5; 4; 96: 1; 110: 1. 80: 4; 96: 1; 110: 1. 67 Ib., t. 1: 6; 15: 10; 17: 6; 55: 3; 69: 6; 90: 3. 67 Ebd., Taf. 1: 6; 15: 10; 17: 6; 55: 3; 69: 6; 90: 3. 68 Ib., t. 68: 5,7; 72:1; 73: 2; 75: 3. 68 Ebd., Taf. 68: 5,7; 72:1; 73: 2; 75: 3. 31 TIPOKRONOLOGIJA KERAMIČNEGA POSODJA ... TYPOCHRONOLOGIE DER KERAMISCHEN GEFÄSSE ... Sl. 8: Tipi loncev (L). M. = 1:6. Abb. 8: Topftypen (L). M. = 1:6. 32 TIPOKRONOLOGIJA KERAMIČNEGA POSODJA ... TYPOCHRONOLOGIE DER KERAMISCHEN GEFÄSSE ... Tip L 6 Typ L 6 Oblika: Zaobljena ramena in kratko izvihano ustje Form: Abgerundete Schultern und niedriger aus­ ( sl. 8: L6).69 ladender Mundsaum ( Abb. 8: L6)69. Izdelava: Oksidacijski način žganja, prevladujoča Herstellung: Oxidationsbrand, vorherrschende fein drobnozrnata struktura in gladka površina. gemagerte Struktur und glatte Oberfläche. Časovna opredelitev: Datierung: Ha A: Brinjeva gora: Oman 1981, t. 5: 5. Ha A: Brinjeva gora: Oman 1981, Taf. 5: 5. Ha B1: Burgstal kogel: Smolnik 1994, t. 28: 4,5; 64: Ha B1: Burgstal kogel: Smolnik 1994, Taf. 28: 4,5; 3; 83: 1. 64: 3; 83: 1. Ha B2/3: Brinjeva gora: Oman 1981, t. 32: 15, 36: Ha B2/3: Brinjeva gora: Oman 1981, Taf. 32: 15, 6; Burgstal kogel: Smolnik 1994, t. 8: 7,9,10; 17: 14; 18: 1. 36: 6; Burgstal kogel: Smolnik 1994, Taf. 8: 7,9,10; 17: Ha C0: Brinjeva gora: Oman 1981, t. 47: 1; Poštela: 14; 18: 1. Teržan 1990, t. 22: 1. Ha C0: Brinjeva gora: Oman 1981, Taf. 47: 1; Poštela: Teržan 1990, Taf. 22: 1. Tip L 7 Typ L 7 Oblika: Rahlo zaobljena ramena in kratko izvihano Form: Leicht abgerundete Schultern und niedriger ustje ( sl. 8: L7).70 ausladender Mundsaum ( Abb. 8: L7)70. Izdelava: Oksidacijski in redukcijski način žganja, Herstellung: Oxidations­ oder Reduktionsbrand, prevladujoča drobnozrnata struktura in gladka površina. vorherrschende fein gemagerte Struktur und glatte Časovna opredelitev: Oberfläche. Ha A: Brinjeva gora: Oman 1981, t. 5: 5, 9: 7, 10: 7; Datierung: Rogoza: Črešnar 2010a, t. 14: 10. Ha A: Brinjeva gora: Oman 1981, Taf. 5: 5, 9: 7, 10: Ha B2/3: Burgstal kogel: Smolnik 1994, t. 82: 5. 7; Rogoza: Črešnar 2010, Taf. 14: 10. Ha C0: Poštela: Teržan 1990, t. 2: 6. Ha B2/3: Burgstal kogel: Smolnik 1994, Taf. 82: 5. Ha C0: Poštela: Teržan 1990, Taf. 2: 6. Tip L 8 Typ L 8 Oblika: Kroglast trup in kratko izvihano ustje ( sl. Form: Kugelförmiger Gefäßkörper und niedriger 8: L8).71 ausladender Mundsaum ( Abb. 8: L8)71. Izdelava: Oksidacijski in redukcijski način žganja, Herstellung: Oxidations­ oder Reduktionsbrand, prevladujoča drobnozrnata struktura in gladka površina. vorherrschende fein gemagerte Struktur und glatte Časovna opredelitev: Oberfläche. Ha B2/3: Burgstal kogel: Smolnik 1994, t. 9: 8. Datierung: Ha C0: Poštela: Teržan 1990, t. 5: 1. Ha B2/3: Burgstal kogel: Smolnik 1994, Taf. 9: 8. Ha C0: Poštela: Teržan 1990, Taf. 5: 1. Tip L 9 Typ L 9 Oblika: Lijakast trup, ravno ustje in nalepljeno Form: Trichterförmiger Gefäßkörper, gerader rebro ( sl. 8: L9).72 Mundsaum und applizierte Tonleiste ( Abb. 8: L9)72. Izdelava: Oksidacijski način žganja, grobozrnata Herstellung: Oxidationsbrand, grob gemagerte struktura in hrapava površina. Struktur in rauhe Oberfläche. Časovna opredelitev: Datierung: Ha B1: Brinjeva gora: Oman 1981, t. 20: 7. Ha B1: Brinjeva gora: Oman 1981, Taf. 20: 7. Ha B2/3: Brinjeva gora: Oman 1981, t. 36: 2; Ruše Ha B2/3: Brinjeva gora: Oman 1981, Taf. 36: 2; Ruše I: Mül er-Karpe 1959, t. 111: F3; Pobrežje: Pahič 1972, I: Mül er-Karpe 1959, Taf. 111: F3; Pobrežje: Pahič 1972, t. 6: 8, 21: 8; 26: 4. Taf. 6: 8, 21: 8; 26: 4. Ha C0: Kleinklein: Dobiat 1980, t. 26: 11. Ha C0: Kleinklein: Dobiat 1980, Taf. 26: 11. Ha C2–D1: Poštela: Teržan 1990, t. 8: 8, 9: 1. Ha C2­D1: Poštela: Teržan 1990, Taf. 8: 8, 9: 1. 69 Ib., t. 27: 4; 39: 9; 43: 2; 55: 4; 75: 7; 89: 3. 69 Ebd., Taf. 27: 4; 39: 9; 43: 2; 55: 4; 75: 7; 89: 3. 70 Ib., t. 48: 5; 55: 8; 81: 6; 86: 8; 106: 14; 113: 3. 70 Ebd., Taf. 48: 5; 55: 8; 81: 6; 86: 8; 106: 14; 113: 3. 71 Ib., t. 4: 12; 44: 2; 54: 3; 61: 10. 71 Ebd., Taf. 4: 12; 44: 2; 54: 3; 61: 10. 72 Glej t. 5: 1, 9: 6, 41: 2 v pričujoči publikaciji. 72 Siehe Taf. 5: 1, 9: 6, 41: 2 in vorliegender Publikation. 33 TIPOKRONOLOGIJA KERAMIČNEGA POSODJA ... TYPOCHRONOLOGIE DER KERAMISCHEN GEFÄSSE ... Sl. 9: Tipi loncev (L). M. = 1:6. Abb. 9: Topftypen (L). M. = 1:6. 34 TIPOKRONOLOGIJA KERAMIČNEGA POSODJA ... TYPOCHRONOLOGIE DER KERAMISCHEN GEFÄSSE ... Tip L 10 Typ L 10 Oblika: Izbočeno ostenje, rahlo uvihano ustje in Form: Ausgewölbte Wandung, schwach eingebonalepljeni držaji ( sl. 9: L10).73 gener Mundsaum und applizierte Griffe ( Abb. 9: L10)73. Izdelava: Oksidacijski način žganja, grobozrnata Herstellung: Oxidationsbrand, grob gemagerte struktura in prevladujoča hrapava površina. Struktur und vorherrschende rauhe Oberfläche. Časovna opredelitev: Datierung: Ha B1: Burgstal kogel: Smolnik 1994, t. 28: 11,12. Ha B1: Burgstal kogel: Smolnik 1994, Taf. 28: 11,12. Ha C0: Burgstal kogel: Smolnik 1994, t. 103: 14; Ha C0: Burgstal kogel: Smolnik 1994, Taf. 103: 14; Kleinklein: Dobiat 1980, t. 1: 3, 34: 19. Kleinklein: Dobiat 1980, Taf. 1: 3, 34: 19. Ha C1: Kleinklein: Dobiat 1980, t. 29: 5. Ha C1: Kleinklein: Dobiat 1980, Taf. 29: 5. Ha C2–D1: Kleinklein: Dobiat 1980, t. 37: 1,2, 43: Ha C2­D1: Kleinklein: Dobiat 1980, Taf. 37: 1,2, 1–3. 43: 1-3. Tip L 11 Typ L 11 Oblika: Izbočeno ostenje, izvihano ustje, ročaj na Form: Ausgewölbte Wandung, ausladender ramenu ( sl. 9: L11).74 Mundsaum, Henkel auf der Schulter ( Abb. 9: L11)74. Izdelava: Oksidacijski način žganja, drobnozrnata Herstellung: Oxidationsbrand, fein oder grob gemaali grobozrnata struktura, gladka ali hrapava površina. gerte Struktur, glatte oder rauhe Oberfläche. Časovna opredelitev: Datierung: Ha B2/3: Ruše I: Mül er-Karpe 1959, t. 109: B2; Ha B2/3: Ruše I: Mül er-Karpe 1959, Taf. 109: B2; Pobrežje, Pahič 1972, t. 6: 6,7. Pobrežje, Pahič 1972, Taf. 6: 7. Tip L 12 Typ L 12 Oblika: Kroglasto ostenje, rahlo izvihano ustje, Form: Kugelförmige Wandung, schwach ausladenročaj na ramenu ( sl 9: L12).75 der Mundsaum, Henkel auf der Schulter ( sl 9: L12)75. Izdelava: Oksidacijski način žganja, drobnozrnata Herstellung: Oxidationsbrand, fein oder grob gemaali grobozrnata struktura, gladka ali hrapava površina. gerte Struktur, glatte oder rauhe Oberfläche. Časovna opredelitev: Datierung: Ha B1: Pobrežje, Pahič 1972, t. 7: 1. Ha B1: Pobrežje, Pahič 1972, Taf. 7: 1. Tip L 13 Typ L 13 Oblika: Polkroglast trup, izvihano ustje, ročaj na Form: Halbkugelförmiger Gefäßkörper, ausladenramenu ( sl. 9: L13).76 der Mundsaum, Henkel auf der Schulter ( Abb. 9: L13)76. Izdelava: Oksidacijski način žganja, drobnozrnata Herstellung: Oxidationsbrand, fein gemagerte struktura, gladka površina. Struktur, glatte Oberfläche. Časovna opredelitev: Datierung: Ha B1: Burgstal kogel: Smolnik 1994, t. 24: 5. Ha B1: Burgstal kogel: Smolnik 1994, Taf. 24: 5. Ha B2/3 Ruše I: Mül er-Karpe 1959, t. 110: B3; Ha B2/3 Ruše I: Mül er-Karpe 1959, Taf. 110: B3; Pobrežje: Pahič 1972: t. 2: 2,3, 9: 2. Pobrežje: Pahič 1972: Taf. 2: 2,3, 9: 2. Tip L 14 Typ L 14 Oblika: Stožčast vrat, izvihano ustje, fasetiran not­ Form: Kegelhals, ausladender Mundsaum, facetierranji rob ( sl. 9: L14).77 ter Innenrand ( Abb. 9: L14) 77. Izdelava: Oksidacijski način žganja, drobnozrnata Herstellung: Oxidationsbrand, fein oder grob ali grobozrnata struktura, prevladujoča gladka površina. gemagerte Struktur, vorherrschende glatte Oberfläche. Časovna opredelitev: Datierung: Ha A: Brinjeva gora: Oman 1981, t. 2: 2, 4: 2, 7: 15. Ha A: Brinjeva gora: Oman 1981, Taf. 2: 2, 4: 2, 7: 15. Ha B1: Brinjeva gora: Oman 1981, t. 22: 5,6, 23: 4. Ha B1: Brinjeva gora: Oman 1981, Taf. 22: 5,6, 23: 4. Ha B2/3: Burgstal kogel: Smolnik 1994, t. 86: 5. Ha B2/3: Burgstal kogel: Smolnik 1994, Taf. 86: 5. 73 Dular/Tomanič Jevremov 2010, t. 86: 12; 98: 1,2. 73 Dular/Tomanič Jevremov 2010, Taf. 86: 12; 98: 1,2. 74 Ib., t. 3: 2, 6: 5, 105: 9. 74 Ebd., Taf. 3: 2, 6: 5, 105: 9. 75 Glej t. 30: 6, 54: 7,9 v pričujoči publikaciji. 75 Siehe Taf. 30: 6, 54: 7,9 in vorliegender Publikation. 76 Dular/Tomanič Jevremov 2010, t. 61: 1,2; Lamut 1988– 76 Dular/Tomanič Jevremov 2010, Taf. 61: 1,2; Lamut 1989, t. 20: 6. 1988­1989, Taf. 20: 6. 77 Dular/Tomanič Jevremov 2010, t. 16: 1, 47: 1,4, 69: 1, 77 Dular/Tomanič Jevremov 2010, Taf. 16: 1, 47: 1,4, 69: 74: 12. 1, 74: 12. 35 TIPOKRONOLOGIJA KERAMIČNEGA POSODJA ... TYPOCHRONOLOGIE DER KERAMISCHEN GEFÄSSE ... Sl. 10: Tipi amfor (A) in skled (S). M. = 1:6. Abb. 10: Amphoren­ (A) und Schüsseltypen (S). M. = 1:6. 36 TIPOKRONOLOGIJA KERAMIČNEGA POSODJA ... TYPOCHRONOLOGIE DER KERAMISCHEN GEFÄSSE ... Ha C0: Kleinklein: Dobiat 1980, t. 13: 12, 23: 4, 31: Ha C0: Kleinklein: Dobiat 1980, Taf. 13: 12, 23: 4, 31: 2, 16: 1,6, 17: 1. 2, 16: 1,6, 17: 1. Tip L 15 Typ L 15 Oblika: Stožčast vrat, izvihano ustje ( sl. 9: L15).78 Form: Kegelhals, ausladender Mundsaum ( Abb. Izdelava: Oksidacijski način žganja, drobnozrnata 9: L15)78. ali grobozrnata struktura, gladka ali hrapava površina. Herstellung: Oxidationsbrand, fein oder grob gema­ Časovna opredelitev: gerte Struktur, glatte oder rauhe Oberfläche. Ha B2/3: Ruše I: Mül er-Karpe 1959, t. 112: D6, Datierung: 114: F2; Pobrežje: Pahič 1972, t. 7: 12; Burgstal kogel: Ha B2/3: Ruše I: Mül er-Karpe 1959, Taf. 112: D6, Smolnik 1994, t. 30: 7. 114: F2; Pobrežje: Pahič 1972, Taf. 7: 12; Burgstal kogel: Ha C0: Poštela(Lepa ravna): Teržan 1990, t. 53: 7; Smolnik 1994, Taf. 30: 7. Kleinklein: Dobiat 1980, t. 32: 2. Ha C0: Poštela(Lepa ravna): Teržan 1990, Taf. 53: Ha C1: Kleinklein: Dobiat 1980, t. 65: 1,2, 81: 1. 7; Kleinklein: Dobiat 1980, Taf. 32: 2. Ha C2–D1: Kleinklein: Dobiat 1980, t. 35: 1, 77: 1, Ha C1: Kleinklein: Dobiat 1980, Taf. 65: 1,2, 81: 1. 78: 1,5; Burgstal kogel: Smolnik 1994, t. 2: 11. Ha C2­D1: Kleinklein: Dobiat 1980, Taf. 35: 1, 77: 1, 78: 1,5; Burgstal kogel: Smolnik 1994, Taf. 2: 11. Tip L 16 Typ L 16 Oblika: Kroglast trup, izvihano ustje, nalepljena Form: Kugelförmiger Gefäßkörper, ausladender rebra, tudi ročaj na ramenu ( sl. 9: L16).79 Mundsaum, applizierte Tonleisten, auch Henkel auf der Izdelava: Oksidacijski način žganja, drobnozrnata Schulter ( Abb. 9: L16)79. struktura, gladka površina. Herstellung: Oxidationsbrand, fein gemagerte Časovna opredelitev: Struktur, glatte Oberfläche. Ha B2/3: Burgstal kogel: Smolnik 1994, t. 15: 3. Datierung: Ha C0: Poštela(Lepa ravna): Teržan 1990, t. 53: 8; Ha B2/3: Burgstal kogel: Smolnik 1994, Taf. 15: 3. Kleinklein: Dobiat 1980, t. 33: 14. Ha C0: Poštela(Lepa ravna): Teržan 1990, Taf. 53: 8; Kleinklein: Dobiat 1980, Taf. 33: 14. AMFORE AMPHOREN Tip A 1 Typ A 1 Oblika: Kroglast trup, stožčast vrat, ročaja na ra­ Form: Kugelförmiger Gefäßkörper, Kegelhals, menu ( sl. 10: A1).80 Henkel auf dem Schulter ( Abb. 10: A1)80. Izdelava: Oksidacijski ali redukcijski način žganja, Herstellung: Oxidations­ oder Reduktionsbrand, drobnozrnata ali grobozrnata struktura, gladka ali hrafein oder grob gemagerte Struktur, glatte oder rauhe pava površina. Oberfläche. Časovna opredelitev: Datierung: Ha B2/3: Pobrežje: Pahič 1972, t. 7: 13. Ha B2/3: Pobrežje: Pahič 1972, Taf. 7: 13. Ha C0: Kleinklein: Dobiat 1980, t. 7: 3. Ha C0: Kleinklein: Dobiat 1980, Taf. 7: 3. Tip A 2 Typ A 2 Oblika: Trebušast trup, stožčast vrat, ročaja na Form: Bauchiger Gefäßkörper, kegelförmiger Hals, ramenu ( sl. 10: A2).81 Henkel auf dem Schulter ( Abb. 10: A2)81. Izdelava: Oksidacijski ali redukcijski način žganja, Herstellung: Oxidations­ oder Reduktionsbrand, drobnozrnata struktura, gladka površina. fein gemagerte Struktur, glatte Oberfläche. Časovna opredelitev: Datierung: Ha B1: Pobrežje: Pahič 1972, t. 22: 4. Ha B1: Pobrežje: Pahič 1972, Taf. 22: 4. 78 Ebd., Taf. 23: 2, 37: 2, 108: 9; Lamut 2001, Taf. 19: 6. 78 Ib., t. 23: 2, 37: 2, 108: 9; Lamut 2001, t. 19: 6. 79 Lamut 1988­1989, Taf. 13: 9, 14: 6; Lamut 2001, Taf. 79 Lamut 1988–1989, t. 13: 9, 14: 6; Lamut 2001, t. 8: 4. 8: 4. 80 Dular/Tomanič Jevremov 2010, t. 8: 5, 13: 12, 24: 6, 43: 80 Dular/Tomanič Jevremov 2010, Taf. 8: 5, 13: 12, 24: 6, 6; 55: 12,13, 104: 2. 43: 6; 55: 12,13, 104: 2. 81 Ib., t. 19: 1, 90: 7, 112: 1. 81 Ebd., Taf. 19: 1, 90: 7, 112: 1. 37 TIPOKRONOLOGIJA KERAMIČNEGA POSODJA ... TYPOCHRONOLOGIE DER KERAMISCHEN GEFÄSSE ... Sl. 11: Tipi skled (S). M. = 1:6. Abb. 11: Schüsseltypen (S). M. = 1:6. 38 TIPOKRONOLOGIJA KERAMIČNEGA POSODJA ... TYPOCHRONOLOGIE DER KERAMISCHEN GEFÄSSE ... Ha B2/3: Ruše I: Mül er-Karpe 1959, t. 111: C9, J3; Ha B2/3: Ruše I: Mül er-Karpe 1959, Taf. 111: C9, J3; Ruše II: Pahič 1957, t. 4: 1, 5: 1, 10: 4; Pobrežje: Pahič Ruše II: Pahič 1957, Taf. 4: 1, 5: 1, 10: 4; Pobrežje: Pahič 1972, t. 2: 6, 12: 4, 14: 10. 1972, Taf. 2: 6, 12: 4, 14: 10. SKLEDE SCHÜSSELN Tip S 1 Typ S 1 Oblika: Koničen trup, rahlo izvihano ustje, nalepl­ Form: Kegelförmiger Gefäßkörper, schwach ausjeno razčlenjeno rebro ( sl. 10: S1).82 ladender Mundsaum, applizierte Fingertupfenleiste Izdelava: Oksidacijski način žganja, grobozrnata ( Abb. 10: S1)82. struktura, hrapava površina. Herstellung: Oxidationsbrand, grob gemagerte Časovna opredelitev: Struktur, rauhe Oberfläche. Ha A: Brinjeva gora: Oman 1981, t. 3: 1, 5: 3, 9: 3, Datierung: 11: 1, 12: 2–4; Rogoza: Črešnar 2010a, t. 9: 5. Ha A: Brinjeva gora: Oman 1981, Taf. 3: 1, 5: 3, 9: Ha B1: Brinjeva gora: Oman 1981, t. 28: 20; Burg- 3, 11: 1, 12: 2-4; Rogoza: Črešnar 2010, Taf. 9: 5. stal kogel: Smolnik 1994, t. 23: 6, 24: 17, 33: 10,11, 67: Ha B1: Brinjeva gora: Oman 1981, Taf. 28: 20; 15. Burgstal kogel: Smolnik 1994, Taf. 23: 6, 24: 17, 33: Ha B2/3: Brinjeva gora: Oman 1981, t. 32: 13, 36; 10,11, 67: 15. 1,9. Ha B2/3: Brinjeva gora: Oman 1981, Taf. 32: 13, Ha C0: Brinjeva gora: Oman 1981, t. 42: 1. 36; 1,9. Ha C0: Brinjeva gora: Oman 1981, Taf. 42: 1. Tip S 2 Typ S 2 Oblika: Zaobljena ramena, rahlo izvihano ustje Form: Abgerundete Schultern, schwach ausladen­ ( sl. 10: S2).83 der Mundsaum ( Abb. 10: S2)83. Izdelava: Oksidacijski ali redukcijski način žganja, Herstellung: Oxidations­ oder Reduktionsbrand, drobnozrnata struktura, gladka ali hrapava površina. fein gemagerte Struktur, glatte oder rauhe Oberfläche. Časovna opredelitev: Datierung: Ha B1: Burgstal kogel: Smolnik 1994, t. 85: 2–4. Ha B1: Burgstal kogel: Smolnik 1994, Taf. 85: 2-4. Ha C0: Kleinklein: Dobiat 1980, t. 12: 6. Ha C0: Kleinklein: Dobiat 1980, Taf. 12: 6. Ha C1: Kleinklein: Dobiat 1980, t. 80: 15. Ha C1: Kleinklein: Dobiat 1980, Taf. 80: 15. Ha C2–D1: Kleinklein: Dobiat 1980, t. 94: 10. Ha C2­D1: Kleinklein: Dobiat 1980, Taf. 94: 10. Tip S 3 Typ S 3 Oblika: Zaobljena ramena, izvihano ustje, včasih Form: Abgerundete Schultern, ausladender nalepljeno rebro ( sl. 10: S3).84 Mundsaum, einige Gefäße sind mit applizierten Ton­ Izdelava: Oksidacijski način žganja, prevladujoča leisten verziert ( Abb. 10: S3)84. drobnozrnata struktura in gladka površina. Herstellung: Oxidationsbrand, vorherrschende fein Časovna opredelitev: gemagerte Struktur und glatte Oberfläche. Ha B 2/3: Burgstal kogel: Smolnik 1994, t. 9: 8. Datierung: Ha C0: Burgstal kogel: Smolnik 1994, t. 103: 12; Ha B 2/3: Burgstal kogel: Smolnik 1994, Taf. 9: 8. Kleinklein: Dobiat 1980: 18: 8; Poštela: Teržan 1990, Ha C0: Burgstal kogel: Smolnik 1994, Taf. 103: 12; t. 23: 11. Kleinklein: Dobiat 1980: 18: 8; Poštela: Teržan 1990, Ha C1: Kleinklein: Dobiat 1980, t. 3: 9. Taf. 23: 11. Ha C1: Kleinklein: Dobiat 1980, Taf. 3: 9. Tip S 4 Typ S 4 Oblika: Stožčast vrat, rahlo izvihano ustje, oster Form: Kegelförmiger Hals, schwach ausladender ramenski prelom ( sl. 11: S4).85 Mundsaum, scharfer Schulter­Umbruch ( Abb. 11: S4)85. Izdelava: Redukcijski način žganja, drobnozrnata Herstellung: Reduktionsbrand, fein gemagerte struktura in gladka površina. Struktur und glatte Oberfläche. 82 Ib., t. 29: 3, 31: 6, 33: 2, 72: 2, 117: 3. 82 Ebd., Taf. 29: 3, 31: 6, 33: 2, 72: 2, 117: 3. 83 Ib., t. 69: 7, 72: 6. 83 Ebd., Taf. 69: 7, 72: 6. 84 Ib., t. 74: 9, 75: 6,8, 95: 1. 84 Ebd., Taf. 74: 9, 75: 6,8, 95: 1. 85 Ib., t. 50: 2, 109: 12, 116: 2, 123: 9, 148: 3. 85 Ebd., Taf. 50: 2, 109: 12, 116: 2, 123: 9, 148: 3. 39 TIPOKRONOLOGIJA KERAMIČNEGA POSODJA ... TYPOCHRONOLOGIE DER KERAMISCHEN GEFÄSSE ... Časovna opredelitev: Datierung: Ha C1: Kleinklein: Dobiat 1980, t. 28: 3. Ha C1: Kleinklein: Dobiat 1980, Taf. 28: 3. Ha C2–D1: Kleinklein: Dobiat 1980, t. 36: 12, 38: Ha C2­D1: Kleinklein: Dobiat 1980, Taf. 36: 12, 38: 7,11, 92: 1,2,4, 94: 2–4; Poštela: Teržan 1990, t. 8: 3, 15: 7,11, 92: 1,2,4, 94: 2-4; Poštela: Teržan 1990, Taf. 8: 3, 6,10, 25: 4. 15: 6,10, 25: 4. Tip S 5 Typ S 5 Oblika: Polkroglast trup, izvihano ustje ( sl. 11: Form: Halbkugelförmiger Gefäßkörper, ausladen­ S5).86 der Mundsaum ( Abb. 11: S5)86. Izdelava: Oksidacijski način žganja, drobnozrnata Herstellung: Oxidationsbrand, fein gemagerte struktura in gladka površina. Struktur und glatte Oberfläche. Časovna opredelitev: Datierung: Ha C1: Kleinklein: Dobiat 1980, t. 18: 8. Ha C1: Kleinklein: Dobiat 1980, Taf. 18: 8. Ha C2–D1: Kleinklein: Dobiat 1980, t. 94: 9. Ha C2­D1: Kleinklein: Dobiat 1980, Taf. 94: 9. Tip S 6 Typ S 6 Oblika: Polkroglast trup, rahlo izvihano ustje ( sl. Form: Halbkugelförmiger Gefäßkörper, schwach 11: S6).87 ausladender Mundsaum ( Abb. 11: S6)87. Izdelava: Redukcijski način žganja, drobnozrnata Herstellung: Reduktionsbrand, fein gemagerte struktura in gladka površina. Struktur und glatte Oberfläche. Časovna opredelitev: Datierung: Ha C0: Ormož: Tomanič Jevremov 1988–1989, t. Ha C0: Ormož: Tomanič Jevremov 1988-1989, Taf. 22: 1,2. 22: 1,2. Tip S 7 Typ S 7 Oblika: Polkroglast trup, rahlo uvihano ustje ( sl. Form: Halbkugelförmiger Gefäßkörper, schwach 11: S7).88 eingebogener Mundsaum ( Abb. 11: S7)88. Izdelava: Oksidacijski način žganja, drobnozrnata Herstellung: Oxidationsbrand, fein gemagerte struktura in gladka površina. Struktur und glatte Oberfläche. Časovna opredelitev: Datierung: Ha B1: Burgstal kogel: Smolnik 1994, t. 34: 10–21; Ha B1: Burgstal kogel: Smolnik 1994, Taf. 34: 10-21; Pobrežje: Pahič 1972, t. 4: 9, 8: 3, 11: 14, 14: 6 itd. Pobrežje: Pahič 1972, Taf. 4: 9, 8: 3, 11: 14, 14: 6 usw. Ha B2/3: Burgstal kogel: Smolnik 1994, t. 12: 5; Ruše Ha B2/3: Burgstal kogel: Smolnik 1994, Taf. 12: 5; I: Mül er-Karpe 1959, t. 109: A5, 110: D2, 111: D2,3; Ruše I: Mül er-Karpe 1959, Taf. 109: A5, 110: D2, 111: Pobrežje: Pahič 1972, t. 6: 9, 12: 12, 13: 7 itd. D2,3; Pobrežje: Pahič 1972, Taf. 6: 9, 12: 12, 13: 7 usw. Ha C0: Burgstal kogel: Smolnik 1994, t. 105: 3, 120: Ha C0: Burgstal kogel: Smolnik 1994, Taf. 105: 3, 3; Ruše I: Mül er-Karpe 1959, t. 110: B3, 113: E2; Kleink- 120: 3; Ruše I: Mül er-Karpe 1959, Taf. 110: B3, 113: E2; lein: Dobiat 1980, t. 33: 10–12, 34: 18; Ormož: Tomanič Kleinklein: Dobiat 1980, Taf. 33: 10-12, 34: 18; Ormož: Jevremov 1988–1989, t. 20: 2. Tomanič Jevremov 1988-1989, Taf. 20: 2. Ha C1: Kleinklein: Dobiat 1980, t. 80: 12. Ha C1: Kleinklein: Dobiat 1980, Taf. 80: 12. Ha C2–D1: Kleinklein: Dobiat 1980, t. 91: 11,13. Ha C2­D1: Kleinklein: Dobiat 1980, Taf. 91: 11,13. Tip S 8 Typ S 8 Oblika: Koničen trup, ravno dno ( sl. 11: S8).89 Form: Kegelförmiger Gefäßkörper, flacher Boden Izdelava: Oksidacijski način žganja, prevladujoča ( Abb. 11: S8)89. drobnozrnata struktura in gladka površina. Herstellung: Oxidationsbrand, vorherrschende fein Časovna opredelitev: neopredeljeno. gemagerte Struktur und glatte Oberfläche. Datierung: Undatiert. 86 Ib., t. 16: 8, 52: 1,7, 79: 4, 80: 6. 86 Ebd., Taf. 16: 8, 52: 1,7, 79: 4, 80: 6. 87 Ib., t. 23: 9, 44: 13. 87 Ebd., Taf. 23: 9, 44: 13. 88 Ib., t. 19: 3, 49: 3, 58: 3, 96: 2. 88 Ebd., Taf. 19: 3, 49: 3, 58: 3, 96: 2. 89 Ib., t. 6: 15, 7: 9, 21: 2, 31: 5, 52: 9. 89 Ebd., Taf. 6: 15, 7: 9, 21: 2, 31: 5, 52: 9. 40 TIPOKRONOLOGIJA KERAMIČNEGA POSODJA ... TYPOCHRONOLOGIE DER KERAMISCHEN GEFÄSSE ... Tip S 9 Typ S 9 Oblika: Zaobljen trup, rahlo izvihan vrat, raven Form: Abgerundeter Gefäßkörper, schwach aus- rob ( sl. 11: S9).90 ladender Hals, Mundsaum ist gerade abgeschnitten Izdelava: Redukcijski način žganja, drobnozrnata ( Abb. 11: S9)90. struktura in gladka površina. Herstellung: Reduktionsbrand, fein gemagerte Časovna opredelitev: Struktur und glatte Oberfläche. Ha C1: Kleinklein: Dobiat 1980, t. 46: 13,15. Datierung: Ha C2–D1: Poštela: Teržan 1990, t. 15: 3. Ha C1: Kleinklein: Dobiat 1980, Taf. 46: 13,15. Ha C2-D1: Poštela: Teržan 1990, Taf. 15: 3. Tip S 10 Typ S 10 Oblika: Bikoničen ali zaobljen trup, rahlo izvihano Form: Bikonischer oder abgerundeter Gefäßkörper, ustje, presegajoča ročaja ( sl. 11: S10).91 schwach ausladender Mundsaum, überrandständige Izdelava: Oksidacijski način žganja, drobnozrnata Henkel ( Abb. 11: S10)91. struktura in gladka površina. Herstellung: Oxidationsbrand, fein gemagerte Časovna opredelitev: Struktur und glatte Oberfläche. Ha B2/3: Ruše I: Mül er-Karpe 1959, t. 112: F4, Datierung: 114: D2. Ha B2/3: Ruše I: Mül er-Karpe 1959, Taf. 112: F4, 114: D2. Tip S 11 Typ S 11 Oblika: Nizek zaobljen trup, močno izvihano ustje, Form: Niedriger abgerundeter Gefäßkörper, kräftig ki je običajno okrašeno ( sl. 11: S11).92 ausladender Mundsaum, der am meisten verziert ist Izdelava: Oksidacijski način žganja, drobnozrnata ( Abb. 11: S11)92. struktura in gladka površina. Herstellung: Oxidationsbrand, fein gemagerte Časovna opredelitev: Struktur und glatte Oberfläche. Ha C0: Kleinklein: Dobiat 1980, t. 9: 1. Datierung: Ha C1: Kleinklein: Dobiat 1980, t. 29: 7. Ha C0: Kleinklein: Dobiat 1980, Taf. 9: 1. Ha C1: Kleinklein: Dobiat 1980, Taf. 29: 7. SKODELE TASSEN Tip Sk 1 Typ Sk 1 Oblika: Koničen trup, usločen vrat in rahlo izviha- Form: Kegelförmiger Gefäßkörper, geschweifter no ustje ( sl. 12: Sk1).93 Hals und schwach ausladender Mundsaum ( Abb. 12: Izdelava: Oksidacijski način žganja, drobnozrnata Sk1)93. struktura in gladka površina. Herstellung: Oxidationsbrand, fein gemagerte Časovna opredelitev: Struktur und glatte Oberfläche. Ha A: Rogoza: Črešnar 2010a, t. 14: 13. Datierung: Ha B1: Pobrežje: Pahič 1972, t. 21: 5. Ha A: Rogoza: Črešnar 2010, Taf. 14: 13. Ha B1: Pobrežje: Pahič 1972, Taf. 21: 5. Tip Sk 2 Oblika: Polkroglast trup, ravno dno, rahlo uvihano Typ Sk 2 ustje ( sl. 12: Sk2).94 Form: Halbkugelförmiger Gefäßkörper, flacher Bo- Izdelava: Oksidacijski način žganja, drobnozrnata den, schwach eingebogener Mundsaum ( Abb. 12: Sk2)94. struktura in gladka površina. Herstellung: Oxidationsbrand, fein gemagerte Struktur und glatte Oberfläche. 90 Ib., t. 115: 1, 147: 12; Lamut 1988–1989, t. 27: 8. 90 Ebd., Taf. 115: 1, 147: 12; Lamut 1988-1989, Taf. 27: 8. 91 Dular/Tomanič Jevremov 2010, t. 43: 5; glej t. 3: 2 in 5: 91 Dular/Tomanič Jevremov 2010, Taf. 43: 5; siehe Taf. 3: 4 v pričujoči publikaciji. 2 und 5: 4 in vorliegender Publikation. 92 Lamut 1988–1989, t. 25: 19; Dular/Tomanič Jevremov 92 Lamut 1988-1989, Taf. 25: 19; Dular/Tomanič Jev- 2010, t. 115: 4, 138: 11. remov 2010, Taf. 115: 4, 138: 11. 93 Dular/Tomanič Jevremov 2010, t. 26: 2, 29: 6, 36: 1, 93 Dular/Tomanič Jevremov 2010, Taf. 26: 2, 29: 6, 36: 1, 43: 12, 167: 1. 43: 12, 167: 1. 94 Ib., t. 64: 8, 71: 8,9, 83: 7. 94 Ebd., Taf. 64: 8, 71: 8,9, 83: 7. 41 TIPOKRONOLOGIJA KERAMIČNEGA POSODJA ... TYPOCHRONOLOGIE DER KERAMISCHEN GEFÄSSE ... Sl. 12: Tipi skodel (Sk) in latvic (L). M. = 1:6. Abb. 12: Tassen­ (Sk) und Einzugsschalentypen (La). M. = 1:6. 42 TIPOKRONOLOGIJA KERAMIČNEGA POSODJA ... TYPOCHRONOLOGIE DER KERAMISCHEN GEFÄSSE ... Časovna opredelitev: Datierung: Ha A: Brinjeva gora: Oman 1981, t. 11: 11. Ha A: Brinjeva gora: Oman 1981, Taf. 11: 11. Ha B1: Burgstal kogel: Smolnik 1994, t. 29: 5,6. Ha B1: Burgstal kogel: Smolnik 1994, Taf. 29: 5,6. Ha B2/3: Burgstal kogel: Smolnik 1994, t. 10: 1; Ha B2/3: Burgstal kogel: Smolnik 1994, Taf. 10: 1; Pobrežje: Pahič 1972, t. 22: 1; Ruše I: Mül er-Karpe 1959, Pobrežje: Pahič 1972, Taf. 22: 1; Ruše I: Mül er-Karpe t. 112: C4. 1959, Taf. 112: C4. Ha C0: Poštela (Lepa ravna): Teržan 1990, t. 59: 11; Ha C0: Poštela (Lepa ravna): Teržan 1990, Taf. 59: Kleinklein: Dobiat 1980, t. 12: 3,4, 14: 15. 11; Kleinklein: Dobiat 1980, Taf. 12: 3,4, 14: 15. Tip Sk 3 Typ Sk 3 Oblika: Polkroglast trup, rahlo izvihano ustje ( sl. Form: Halbkugelförmiger Gefäßkörper, schwach 12: Sk3).95 ausladender Mundsaum ( Abb. 12: Sk3)95. Izdelava: Oksidacijski način žganja, drobnozrnata Herstellung: Oxidationsbrand, fein gemagerte struktura in gladka površina. Struktur und glatte Oberfläche. Časovna opredelitev: Datierung: Ha B2/3: Pobrežje: Pahič 1972, t. 1: 16, 2: 7. Ha B2/3: Pobrežje: Pahič 1972, Taf. 1: 16, 2: 7. Tip Sk 4 Typ Sk 4 Oblika: Kroglast trup, rahlo izvihano ustje ( sl. 12: Form: Kugelförmiger Gefäßkörper, schwach aus- Sk4).96 ladender Mundsaum ( Abb. 12: Sk4)96. Izdelava: Oksidacijski ali redukcijski način žganja, Herstellung: Oxidations- oder Reduktionsbrand, drobnozrnata struktura in gladka površina. fein gemagerte Struktur und glatte Oberfläche. Časovna opredelitev: Datierung: Ha A: Brinjeva gora: Oman 1981, t. 15: 14. Ha A: Brinjeva gora: Oman 1981, Taf. 15: 14. Ha B1: Ruše: Pahič 1957, t. 5: 4. Ha B1: Ruše: Pahič 1957, Taf. 5: 4. Ha B2/3: Ruše II: Pahič 1957, t. 4: 3, 14: 1; Ruše I: Ha B2/3: Ruše II: Pahič 1957, Taf. 4: 3, 14: 1; Ruše Mül er-Karpe 1959, t. 109: M1, 110: D1, 112: D2. I: Mül er-Karpe 1959, Taf. 109: M1, 110: D1, 112: D2. Ha C0: Ormož: Tomanič Jevremov 1988–1989, t. Ha C0: Ormož: Tomanič Jevremov 1988-1989, Taf. 24: 5. 24: 5. LATVICE EINZUGSSCHALEN Tip La 1 Typ La 1 Oblika: Koničen trup, uvihano ustje, poševno Form: Kegelförmiger Gefäßkörper, nach innen nažlebljen rob ( sl. 12: La 1).97 eingebogener Mundsaum, schräg kannelierter Rand Izdelava: Oksidacijski način žganja, grobozrnata ali ( Abb. 12: La 1)97. drobnozrnata struktura in prevladujoča gladka površina. Herstellung: Oxidationsbrand, grob oder fein ge- Časovna opredelitev: magerte Struktur und vorherrschende glatte Oberfläche. Ha A: Brinjeva gora: Oman 1981, t. 11: 5, 14: 9; Datierung: Rogoza: Črešnar 2010a, t. 9: 6. Ha A: Brinjeva gora: Oman 1981, Taf. 11: 5, 14: 9; Ha B1: Burgstal kogel: Smolnik 1994, t. 36: 1. Rogoza: Črešnar 2010, Taf. 9: 6. Ha B2/3: Burgstal kogel: Smolnik 1994, t. 13: 3. Ha B1: Burgstal kogel: Smolnik 1994, Taf. 36: 1. Ha B2/3: Burgstal kogel: Smolnik 1994, Taf. 13: 3. Tip La 2 Typ La 2 Oblika: Plitvo-konični trup, uvihano ustje, poševno Form: Flach-konischer Körper, nach innen einge- nažlebljen rob ( sl. 12: La2).98 bogener Mundsaum, schräg kannelierter Rand ( Abb. 12: La2)98. 95 Siehe Taf. 56: 2 in vorliegender Publikation; Dular/ 95 Glej t. 56: 2 v pričujoči publikaciji; Dular/Tomanič Tomanič Jevremov 2010, Taf. 58: 6. Jevremov 2010, t. 58: 6. 96 Siehe Taf. 16: 3, 32: 3, 46: 9, 55: 3 in vorliegender Pu- 96 Glej t. 16: 3, 32: 3, 46: 9, 55: 3 v pričujoči publikaciji. blikation. 97 Dular/Tomanič Jevremov 2010, t. 8: 11, 10: 4, 70: 9, 97 Dular/Tomanič Jevremov 2010, Taf. 8: 11, 10: 4, 70: 9, 90: 10, 104: 6. 90: 10, 104: 6. 98 Ib., t. 11: 4, 19: 8, 23: 8, 46: 11, 66: 3, 91: 5. 98 Ebd., Taf. 11: 4, 19: 8, 23: 8, 46: 11, 66: 3, 91: 5. 43 TIPOKRONOLOGIJA KERAMIČNEGA POSODJA ... TYPOCHRONOLOGIE DER KERAMISCHEN GEFÄSSE ... Sl. 13: Tipi latvic (L). M. = 1:6. Abb. 13: Einzugsschalentypen (La). M. = 1:6. 44 TIPOKRONOLOGIJA KERAMIČNEGA POSODJA ... TYPOCHRONOLOGIE DER KERAMISCHEN GEFÄSSE ... Izdelava: Oksidacijski ali redukcijski način žganja, Herstellung: Oxidations­ oder Reduktionsbrand, prevladujoča drobnozrnata struktura in gladka površina. vorherrschende fein gemagerte Struktur und glatte Časovna opredelitev: Oberfläche. Ha A: Brinjeva gora: Oman 1981, t. 3: 17,20, 8: 8, Datierung: 10: 13, 14: 11. Ha A: Brinjeva gora: Oman 1981, Taf. 3: 17,20, 8: Ha B1: Brinjeva gora: Oman 1981, t. 24: 1,2; Burg- 8, 10: 13, 14: 11. stal kogel: Smolnik 1994, t. 36: 2,3, 89: 9; Pobrežje: Pahič Ha B1: Brinjeva gora: Oman 1981, Taf. 24: 1,2; 1972, t. 22: 10. Burgstal kogel: Smolnik 1994, Taf. 36: 2,3, 89: 9; Pobrežje: Ha B2/3: Brinjeva gora: Oman 1981, t. 31: 10–12, Pahič 1972, Taf. 22: 10. 32: 1; Burgstal kogel: Smolnik 1994, t. 13: 2; Ruše II: Pahič Ha B2/3: Brinjeva gora: Oman 1981, Taf. 31: 10-12, 1957, t. 2: 1. 32: 1; Burgstal kogel: Smolnik 1994, Taf. 13: 2; Ruše II: Ha C0: Burgstal kogel: Smolnik 1994, t. 126: 15,16; Pahič 1957, Taf. 2: 1. Poštela: Teržan 1990, t. 2: 1, 47: 2. Ha C0: Burgstal kogel: Smolnik 1994, Taf. 126: 15,16; Ha C1: Kleinklein: Dobiat 1980, t. 46: 5. Poštela: Teržan 1990, Taf. 2: 1, 47: 2. Ha C1: Kleinklein: Dobiat 1980, Taf. 46: 5. Tip La 3 Typ La 3 Oblika: Plitev trup, uvihano ustje, poševno nažlebl­ Form: Flacher Körper, nach innen eingebogener jen rob ( sl. 12: La3).99 Mundsaum, schräg kannelierter Rand ( Abb. 12: La3)99. Izdelava: Oksidacijski ali redukcijski način žganja, Herstellung: Oxidations­ oder Reduktionsbrand, prevladujoča drobnozrnata struktura in gladka površina. vorherrschende fein gemagerte Struktur und glatte Časovna opredelitev: Oberfläche. Ha A: Brinjeva gora: Oman 1981, t. 8: 5–7, 10: 15, Datierung: 16: 1. Ha A: Brinjeva gora: Oman 1981, Taf. 8: 5-7, 10: Ha B1: Burgstal kogel: Smolnik 1994, t. 20: 7. 15, 16: 1. Ha B2/3: Burgstal kogel: Smolnik 1994, t. 13: 1,4. Ha B1: Burgstal kogel: Smolnik 1994, Taf. 20: 7. Ha C0: Burgstal kogel: Smolnik 1994, t. 126: 14. Ha B2/3: Burgstal kogel: Smolnik 1994, Taf. 13: 1,4. Ha C1: Kleinklein: Dobiat 1980, t. 46: 4. Ha C0: Burgstal kogel: Smolnik 1994, Taf. 126: 14. Ha C2–D1: Burgstal kogel: Smolnik 1994, t. 3: 13; Ha C1: Kleinklein: Dobiat 1980, Taf. 46: 4. Kleinklein: Dobiat 1980, t. 53: 2,3. Ha C2­D1: Burgstal kogel: Smolnik 1994, Taf. 3: 13; Kleinklein: Dobiat 1980, Taf. 53: 2,3. Tip La 4 Typ La 4 Oblika: Plitev trup, uvihano ustje, prečno nažlebljen Form: Flacher Körper, nach innen eingebogener rob ( sl. 13: La4).100 Mundsaum, quer kannelierter Rand ( Abb. 13: La4)100. Izdelava: Oksidacijski način žganja, prevladujoča Herstellung: Oxidationsbrand, vorherrschende fein drobnozrnata struktura in gladka površina. gemagerte Struktur und glatte Oberfläche. Časovna opredelitev: Datierung: Ha C0: Pobrežje: Pahič 1972, t. 3: 7; Poštela(Lepa Ha C0: Pobrežje: Pahič 1972, Taf. 3: 7; Poštela(Lepa ravna): Teržan 1990, t. 55: 10; Kleinklein: Dobiat 1980, ravna): Teržan 1990, Taf. 55: 10; Kleinklein: Dobiat 1980, t. 33: 5; Ormož: Tomanič Jevremov 1988–1989, t. 6: 6, Taf. 33: 5; Ormož: Tomanič Jevremov 1988-1989, Taf. 6: 11: 6, 20: 1, 23: 1. 6, 11: 6, 20: 1, 23: 1. Tip La 5 Typ La 5 Oblika: Plitev trup, uvihano ustje, fasetirano rame Form: Flacher Körper, nach innen eingebogener ( sl. 13: La5).101 Mundsaum, facettierte Schulter ( Abb. 13: La5)101. Izdelava: Oksidacijski način žganja, prevladujoča Herstellung: Oxidationsbrand, vorherrschende fein drobnozrnata struktura in gladka površina. gemagerte Struktur und glatte Oberfläche. Časovna opredelitev: Datierung: Ha A: Brinjeva gora: Oman 1981, t. 16: 3. Ha A: Brinjeva gora: Oman 1981, Taf. 16: 3. Ha B1: Burgstal kogel: Smolnik 1994, t. 89: 13. Ha B1: Burgstal kogel: Smolnik 1994, Taf. 89: 13. Ha C0: Burgstal kogel: Smolnik 1994, t. 54: 9; Ruše Ha C0: Burgstal kogel: Smolnik 1994, Taf. 54: 9; Ruše I: Mül er-Karpe 1959, t. 113: F3; Poštela(Lepa ravna): I: Mül er-Karpe 1959, Taf. 113: F3; Poštela(Lepa ravna): 99 Ib., t. 6: 14, 11: 2, 43: 7, 56: 3, 57: 5, 91: 3. 99 Ebd., Taf. 6: 14, 11: 2, 43: 7, 56: 3, 57: 5, 91: 3. 100 Ib., t. 5: 1,6, 7: 11, 41: 4, 116: 3. 100 Ebd., Taf. 5: 1,6, 7: 11, 41: 4, 116: 3. 101 Ib., t. 6: 1, 14: 3, 37: 4, 45: 3, 56; 5. 101 Ebd., Taf. 6: 1, 14: 3, 37: 4, 45: 3, 56; 5. 45 TIPOKRONOLOGIJA KERAMIČNEGA POSODJA ... TYPOCHRONOLOGIE DER KERAMISCHEN GEFÄSSE ... Teržan 1990, t. 59: 15; Kleinklein: Dobiat 1980, t. 24: 3, Teržan 1990, Taf. 59: 15; Kleinklein: Dobiat 1980, Taf. 86: 19,20 101: 2; Ormož: Tomanič Jevremov 1988–1989, 24: 3, 86: 19,20 101: 2; Ormož: Tomanič Jevremov 1988- t. 6: 1, 19: 5. 1989, Taf. 6: 1, 19: 5. Tip La 6 Typ La 6 Oblika: Plitev trup, uvihano ustje, vodoravne ka- Form: Flacher Körper, nach innen eingebogener nelure ( sl. 13: La6).102 Mundsaum, waagerechte Kanneluren ( Abb. 13: La6)102. Izdelava: Oksidacijski način žganja, prevladujoča Herstellung: Oxidationsbrand, vorherrschende fein drobnozrnata struktura in gladka površina. gemagerte Struktur und glatte Oberfläche. Časovna opredelitev: Datierung: Ha C0: Burgstal kogel: Smolnik 1994, t. 126: 1; Ha C0: Burgstal kogel: Smolnik 1994, Taf. 126: 1; Klein klein: Dobiat 1980, t. 13: 3,4,6; Poštela(Lepa ravna): Kleinklein: Dobiat 1980, Taf. 13: 3,4,6; Poštela(Lepa Teržan 1990, t. 50: 24. ravna): Teržan 1990, Taf. 50: 24. Ha C1: Burgstal kogel: Smolnik 1994, t. 117: 10. Ha C1: Burgstal kogel: Smolnik 1994, Taf. 117: 10. Ha C2–D1: Burgstal kogel: Smolnik 1994, t. 115: 15. Ha C2-D1: Burgstal kogel: Smolnik 1994, Taf. 115: 15. Tip La 7 Typ La 7 Oblika: Koničen trup, uvihano ustje ( sl. 13: La7).103 Form: Kegelförmiger Gefäßkörper, nach innen Izdelava: Oksidacijski ali redukcijski način žganja, eingebogener Mundsaum ( Abb. 13: La7)103. prevladujoča drobnozrnata struktura in gladka površina. Herstellung: Oxidations- oder Reduktionsbrand, Časovna opredelitev: vorherrschende fein gemagerte Struktur und glatte Ha A: Brinjeva gora: Oman 1981, t. 4: 8, 8: 10–13, Oberfläche. 14: 8; Rogoza: Črešnar 2010a, t. 14: 12. Datierung: Ha B1: Brinjeva gora: Oman 1981, t. 21: 1, 24: Ha A: Brinjeva gora: Oman 1981, Taf. 4: 8, 8: 10-13, 4,8,10; Pobrežje: Pahič 1972, t. 4: 11, 14: 3; Burgstal kogel: 14: 8; Rogoza: Črešnar 2010, Taf. 14: 12. Smolnik 1994, t. 36: 10, 37: 7. Ha B1: Brinjeva gora: Oman 1981, Taf. 21: 1, 24: Ha B2/3: Brinjeva gora: Oman 1981, t. 32: 5, 33: 7; 4,8,10; Pobrežje: Pahič 1972, Taf. 4: 11, 14: 3; Burgstal ko- Pobrežje: Pahič 1972, t. 1: 10, 2: 8,9, 14: 12 itd; Burgstal - gel: Smolnik 1994, Taf. 36: 10, 37: 7. kogel: Smolnik 1994, t. 12: 13, 13: 7. Ha B2/3: Brinjeva gora: Oman 1981, Taf. 32: 5, 33: Ha C0: Burgstal kogel: Smolnik 1994, t. 119: 10, 125: 7; Pobrežje: Pahič 1972, Taf. 1: 10, 2: 8,9, 14: 12 usw; 5,6,12; Kleinklein: Dobiat 1980, t. 5: 4,6, 9: 3,5,7 itd; Or- Burgstal kogel: Smolnik 1994, Taf. 12: 13, 13: 7. mož: Tomanič Jevremov 1988–1989, t. 6: 2, 10: 7, 11: 2,5. Ha C0: Burgstal kogel: Smolnik 1994, Taf. 119: 10, Ha C1: Kleinklein: Dobiat 1980, t. 28: 6,7,9,11, 69: 12. 125: 5,6,12; Kleinklein: Dobiat 1980, Taf. 5: 4,6, 9: 3,5,7 Ha C2–D1: Kleinklein: Dobiat 1980, t. 42: 4, 84: 12. usw; Ormož: Tomanič Jevremov 1988-1989, Taf. 6: 2, 10: 7, 11: 2,5. Ha C1: Kleinklein: Dobiat 1980, Taf. 28: 6,7,9,11, 69: 12. Ha C2-D1: Kleinklein: Dobiat 1980, Taf. 42: 4, 84: 12. Tip La 8 Typ La 8 Oblika: Plitev trup, rahlo uvihano ustje ( sl. 13: Form: Flacher Körper, schwach eingebogener La8).104 Mundsaum ( Abb. 13: La8)104. Izdelava: Oksidacijski ali redukcijski način žganja, Herstellung: Oxidations- oder Reduktionsbrand, prevladujoča drobnozrnata struktura in gladka površina. vorherrschende fein gemagerte Struktur und glatte Časovna opredelitev: Oberfläche. Ha A: Brinjeva gora: Oman 1981, t. 7: 5, 10: 6,11, Datierung: 12: 8. Ha A: Brinjeva gora: Oman 1981, Taf. 7: 5, 10: Ha B1: Brinjeva gora: Oman 1981, t. 24: 7,9; Burg- 6,11, 12: 8. stal kogel: Smolnik 1994, t. 36: 12, 37: 5. Ha B1: Brinjeva gora: Oman 1981, Taf. 24: 7,9; Ha B2/3: Brinjeva gora: Oman 1981, t. 31: 16, 33: 9; Burgstal kogel: Smolnik 1994, Taf. 36: 12, 37: 5. Burgstal kogel: Smolnik 1994, t. 12: 9, 59: 17; Ha B2/3: Brinjeva gora: Oman 1981, Taf. 31: 16, 33: 9; Burgstal kogel: Smolnik 1994, Taf. 12: 9, 59: 17; 102 Ib., t. 113: 4; Lamut 1988–1989, t. 19: 10, 22: 18, 23: 102 Ebd., Taf. 113: 4; Lamut 1988-1989, Taf. 19: 10, 22: 3, 24: 5. 18, 23: 3, 24: 5. 103 Ib., t. 12: 8, 56: 7, 64: 2, 88: 4, 92: 6. 103 Ebd., Taf. 12: 8, 56: 7, 64: 2, 88: 4, 92: 6. 104 Ib., t. 5: 11, 9: 2, 12: 7, 70: 11, 96: 12. 104 Ebd., Taf. 5: 11, 9: 2, 12: 7, 70: 11, 96: 12. 46 TIPOKRONOLOGIJA KERAMIČNEGA POSODJA ... TYPOCHRONOLOGIE DER KERAMISCHEN GEFÄSSE ... Ha C0: Burgstal kogel: Smolnik 1994, t. 125: 3; Ha C0: Burgstal kogel: Smolnik 1994, Taf. 125: Klein klein: Dobiat 1980, t. 12: 11, 13: 7; Ormož: Tomanič 3; Kleinklein: Dobiat 1980, Taf. 12: 11, 13: 7; Ormož: Jevremov 1988–1989, t. 25: 2,4. Tomanič Jevremov 1988-1989, Taf. 25: 2,4. Ha C1: Kleinklein: Dobiat 1980, t. 46: 1, 69: 5. Ha C1: Kleinklein: Dobiat 1980, Taf. 46: 1, 69: 5. Ha C2–D1: Kleinklein: Dobiat 1980, t. 84: 14. Ha C2­D1: Kleinklein: Dobiat 1980, Taf. 84: 14. Tip La 9 Typ La 9 Oblika: Plitev trup, uvihano ustje ( sl. 13: La9).105 Form: Flacher Körper, nach innen eingebogener Izdelava: Oksidacijski ali redukcijski način žganja, Mundsaum ( Abb. 13: La9)105. prevladujoča drobnozrnata struktura in gladka površina. Herstellung: Oxidations­ oder Reduktionsbrand, vor­ Časovna opredelitev: herrschende fein gemagerte Struktur und glat e Oberfläche. Ha A: Brinjeva gora: Oman 1981, t. 7: 7, 12: 9–11. Datierung: Ha B1: Burgstal kogel: Smolnik 1994, t. 69: 2. Ha A: Brinjeva gora: Oman 1981, Taf. 7: 7, 12: 9-11. Ha B2/3: Brinjeva gora: Oman 1981, t. 31: 14,15; Ha B1: Burgstal kogel: Smolnik 1994, Taf. 69: 2. Burgstal kogel: Smolnik 1994, t. 20: 6. Ha B2/3: Brinjeva gora: Oman 1981, Taf. 31: 14,15; Ha C0: Burgstal kogel: Smolnik 1994, t. 125: 1,6; Burgstal kogel: Smolnik 1994, Taf. 20: 6. Ormož: Tomanič Jevremov 1988–1989, t. 12: 2; Kleinklein: Ha C0: Burgstal kogel: Smolnik 1994, Taf. 125: 1,6; Dobiat 1980, t. 26: 9, 33: 2. Ormož: Tomanič Jevremov 1988-1989, Taf. 12: 2; Klein- Ha C1: Kleinklein: Dobiat 1980, t. 16: 1,2, 28: 8, klein: Dobiat 1980, Taf. 26: 9, 33: 2. 46: 2. Ha C1: Kleinklein: Dobiat 1980, Taf. 16: 1,2, 28: Ha C2–D1: Kleinklein: Dobiat 1980, t. 36: 1–5, 38: 8, 46: 2. 4,5, 73: 7–13 itd. Ha C2­D1: Kleinklein: Dobiat 1980, Taf. 36: 1-5, 38: 4,5, 73: 7-13 usw. ORNAMENTI ORNAMENTE Tip O 1 Typ O 1 Oblika: Barbotin ( sl. 14: O1).106 Form: Barbotin ( Abb. 14: O1)106. Časovna opredelitev: Datierung: Ha B2/3: Ruše I: Mül er-Karpe 1959, t. 114: A1. Ha B2/3: Ruše I: Mül er-Karpe 1959, Taf. 114: A1. Tip O 2 Typ O 2 Oblika: Nalepljena razčlenjena rebra ( sl. 14: Form: Applizierte Fingertupfenleisten ( Abb. 14: O2).107 O2)107. Časovna opredelitev: Datierung: Ha B1: Burgstal kogel: Smolnik 1994, t. 24: 4, 26: 4–5. Ha B1: Burgstal kogel: Smolnik 1994, Taf. 24: 4, Ha B2/3: Burgstal kogel: Smolnik 1994, t. 60: 6,7. 26: 4-5. Ha C0: Brinjeva gora: Oman 1981, t. 43: 20,21; Ha B2/3: Burgstal kogel: Smolnik 1994, Taf. 60: 6,7. Poštela: Teržan 1990, t. 22: 7, 23: 12. Ha C0: Brinjeva gora: Oman 1981, Taf. 43: 20,21; Poštela: Teržan 1990, Taf. 22: 7, 23: 12. Tip O 3 Oblika: Nalepljena gladka rebra ( sl. 14: O3).108 Typ O 3 Časovna opredelitev: Form: Applizierte glatte Tonleisten ( Abb. 14: O3)108. Ha C0: Brinjeva gora: Oman 1981, t. 49: 10, 52: 17. Datierung: Ha C0: Brinjeva gora: Oman 1981, Taf. 49: 10, 52: 17. Tip O 4 Oblika: Nalepljena razčlenjena oziroma gladka Typ O 4 rebra in girlande ( sl. 14: O4).109 Form: Applizierte gekerbte bzw. glatte Tonleisten und Bogengirlanden ( Abb. 9: O4)109. 105 Ib., t. 11: 1, 29: 11, 38: 7, 70: 1, 109: 13. 105 Ebd., Taf. 11: 1, 29: 11, 38: 7, 70: 1, 109: 13. 106 Ib., t. 60: 7, 76: 1, 84: 4. 106 Ebd., Taf. 60: 7, 76: 1, 84: 4. 107 Ib., t. 112: 7, 12: 14, 77: 13. 107 Ebd., Taf. 112: 7, 12: 14, 77: 13. 108 Ib., t. 21: 6, 84: 6, 107: 3. 108 Ebd., Taf. 21: 6, 84: 6, 107: 3. 109 Lamut 1988–1989, t. 13: 1; Dular/Tomanič Jevremov 109 Lamut 1988­1989, Taf. 13: 1; Dular/Tomanič Jev2010, t. 7: 2, 106: 6. remov 2010, Taf. 7: 2, 106: 6. 47 TIPOKRONOLOGIJA KERAMIČNEGA POSODJA ... TYPOCHRONOLOGIE DER KERAMISCHEN GEFÄSSE ... Sl. 14: Tipi ornamentov (O). M. = 1:3. Abb. 14: Ornamenttypen (O). M. = 1:3. 48 TIPOKRONOLOGIJA KERAMIČNEGA POSODJA ... TYPOCHRONOLOGIE DER KERAMISCHEN GEFÄSSE ... Časovna opredelitev: Datierung: Ha B2/3: Burgstal kogel: Smolnik 1994, t. 15: 3. Ha B2/3: Burgstal kogel: Smolnik 1994, Taf. 15: 3. Ha C0: Brinjeva gora: Oman 1981, t. 45: 11, 52: 19; Ha C0: Brinjeva gora: Oman 1981, Taf. 45: 11, 52: Poštela (Lepa ravna): Teržan 1990, t. 53: 8; Kleinklein: 19; Poštela (Lepa ravna): Teržan 1990, Taf. 53: 8; Klein- Dobiat 1980, t. 33: 14. klein: Dobiat 1980, Taf. 33: 14. Tip O 5 Typ O 5 Oblika: Nalepljene bradavice ( sl. 14: O5).110 Form: Applizierte Knubben ( Abb. 14: O5)110. Časovna opredelitev: Datierung: Ha C0: Brinjeva gora: Oman 1981, t. 43: 17; Poštela: Ha C0: Brinjeva gora: Oman 1981, Taf. 43: 17; Teržan 1990, t. 4: 6, 54: 1; Ormož: Tomanič Jevremov Poštela: Teržan 1990, Taf. 4: 6, 54: 1; Ormož: Tomanič 1988–1989, t. 6: 3, 12: 1. Jevremov 1988-1989, Taf. 6: 3, 12: 1. Tip O 6 Typ O 6 Oblika: Nalepljena navpična rebra ( sl. 14: O6).111 Form: Applizierte senkrechte Tonleisten ( Abb. 14: Časovna opredelitev: O6)111. Ha C0: Kleinklein: Dobiat 1980, t. 14: 2. Datierung: Ha C0: Kleinklein: Dobiat 1980, Taf. 14: 2. Tip O 7 Typ O 7 Oblika: Topi vrezi in nalepljene bradavice ( sl. 14: Form: Seichte Rillen und applizierte Knubben O7).112 ( Abb. 14: O7)112. Časovna opredelitev: Datierung: Ha B2/3: Burgstal kogel: Smolnik 1994, t. 17: 4. Ha B2/3: Burgstal kogel: Smolnik 1994, Taf. 17: 4. Ha C0: Kleinklein: Dobiat 1980, t. 32: 12. Ha C0: Kleinklein: Dobiat 1980, Taf. 32: 12. Ha C1: Kleinklein: Dobiat 1980, t. 27: 4. Ha C1: Kleinklein: Dobiat 1980, Taf. 27: 4. Tip O 8 Typ O 8 Oblika: Topi vodoravni in poševni vrezi ( sl. 14: Form: Seichte waagerechte und schräge Rillen O8).113 ( Abb. 14: O8)113. Časovna opredelitev: Datierung: Ha A: Brinjeva gora: Oman 1981, t. 15: 12. Ha A: Brinjeva gora: Oman 1981, Taf. 15: 12. Ha B1: Brinjeva gora: Oman 1981, t. 27: 8,11,17; Ha B1: Brinjeva gora: Oman 1981, Taf. 27: 8,11,17; Pobrežje: Pahič 1972, t. 17: 1. Pobrežje: Pahič 1972, Taf. 17: 1. Ha B2/3: Brinjeva gora: Oman 1981, t. 35: 6; Ruše Ha B2/3: Brinjeva gora: Oman 1981, Taf. 35: 6; I: Mül er-Karpe 1959, t. 110: D4; Pobrežje: Pahič 1972, Ruše I: Mül er-Karpe 1959, Taf. 110: D4; Pobrežje: Pahič t. 18: 2; 1972, Taf. 18: 2; Ha C0: Brinjeva gora: Oman 1981, t. 43: 13; Klein- Ha C0: Brinjeva gora: Oman 1981, Taf. 43: 13; klein: Dobiat 1980, t. 108: 1. Kleinklein: Dobiat 1980, Taf. 108: 1. Typ O 9 Tip O 9 Form: Seichte waagerechte und senkrechte Rillen Oblika: Topi vodoravni in navpični vrezi ( sl. 14: ( Abb. 14: O9)114. O9).114 Datierung: Časovna opredelitev: Ha B1: Pobrežje: Pahič 1972, Taf. 4: 10. Ha B1: Pobrežje: Pahič 1972, t. 4: 10. Ha B 2/3: Pobrežje: Pahič 1972, Taf. 14: 10; Ruše I: Ha B 2/3: Pobrežje: Pahič 1972, t. 14: 10; Ruše I: Mül er-Karpe 1959, Taf. 111: J3, 114: B2. Mül er-Karpe 1959, t. 111: J3, 114: B2. Ha C0: Poštela: Teržan 1990, Taf. 1: 5. Ha C0: Poštela: Teržan 1990, t. 1: 5. 110 Dular/Tomanič Jevremov 2010, t. 44: 15, 71: 4. 110 Dular/Tomanič Jevremov 2010, Taf. 44: 15, 71: 4. 111 Ib., t. 9: 5, 16: 10, 59: 8. 111 Ebd., Taf. 9: 5, 16: 10, 59: 8. 112 Ib., t. 8: 10, 83: 6. 112 Ebd., Taf. 8: 10, 83: 6. 113 Ib., t. 20: 3, 82: 7, 105: 6. 113 Ebd., Taf. 20: 3, 82: 7, 105: 6. 114 Ib., t. 33: 5, 37: 9, 105: 7. 114 Ebd., Taf. 33: 5, 37: 9, 105: 7. 49 TIPOKRONOLOGIJA KERAMIČNEGA POSODJA ... TYPOCHRONOLOGIE DER KERAMISCHEN GEFÄSSE ... Tip O 10 Tip O 10 Oblika: Polkrožni topi vrezi ( sl. 14: O10).115 Form: Halbkreisförmige seichte Rillen ( Abb. 14: Časovna opredelitev: O10)115. Ha B1: Pobrežje: Pahič 1972, t. 7: 1; Burgstal kogel: Datierung: Smolnik 1994, t. 88: 4. Ha B1: Pobrežje: Pahič 1972, Taf. 7: 1; Burgstal kogel: Ha C0: Kleinklein: Dobiat 1980, t. 18: 3, 23: 8, 31: 7. Smolnik 1994, Taf. 88: 4. Ha C1: Kleinklein: Dobiat 1980, t. 2: 11. Ha C0: Kleinklein: Dobiat 1980, Taf. 18: 3, 23: 8, Ha C2–D1: Burgstal kogel: Smolnik 1994, t. 2: 13. 31: 7. Ha C1: Kleinklein: Dobiat 1980, Taf. 2: 11. Ha C2­D1: Burgstal kogel: Smolnik 1994, Taf. 2: 13. Tip O 11 Typ O 11 Oblika: Snopi poševnih ali navpičnih topih vrezov Form: Büschel aus schrägen oder senkrechten ( sl. 14: O11).116 seichten Rillen ( Abb. 14: O11)116. Časovna opredelitev: Datierung: Ha B2/3: Burgstal kogel: Smolnik 1994, t. 20: 4, 58: 3. Ha B2/3: Burgstal kogel: Smolnik 1994, Taf. 20: 4, 58: 3. Ha C0: Burgstal kogel: Smolnik 1994, t. 124: 11,12; Ha C0: Burgstal kogel: Smolnik 1994, Taf. 124: 11,12; Poštela (Lepa ravna): Teržan 1990, t. 56: 4. Poštela (Lepa ravna): Teržan 1990, Taf. 56: 4. Ha C1: Poštela: Teržan 1990, t. 21: 22. Ha C1: Poštela: Teržan 1990, Taf. 21: 22. Ha C2–D1: Burgstal kogel: Smolnik 1994, t. 3: 14. Ha C2­D1: Burgstal kogel: Smolnik 1994, Taf. 3: 14. Tip O 12 Typ O 12 Oblika: Vrezane cik­cak linije ( sl. 14: O12).117 Form: Eingeritzte Zig­zag­Linien ( Abb. 14: O12)117. Časovna opredelitev: Datierung: Ha B1: Brinjeva gora: Oman 1981, t. 27: 10,14; Ruše Ha B1: Brinjeva gora: Oman 1981, Taf. 27: 10,14; II: Pahič, 1957, t. 7: 2; Pobrežje: Pahič 1972, t. 4: 9. Ruše II: Pahič, 1957, Taf. 7: 2; Pobrežje: Pahič 1972, Taf. 4: 9. Ha B2/3: Brinjeva gora: Oman 1981, t. 34:3; Burg- Ha B2/3: Brinjeva gora: Oman 1981, Taf. 34:3; stal kogel: Smolnik 1994, t. 81: 7; Ruše II: Pahič, 1957, t. Burgstal kogel: Smolnik 1994, Taf. 81: 7; Ruše II: Pahič, 2: 2, 4: 4; Pobrežje: Pahič 1972, t. 1: 8, 13: 7. 1957, Taf. 2: 2, 4: 4; Pobrežje: Pahič 1972, Taf. 1: 8, 13: 7. Ha C0: Brinjeva gora: Oman 1981, t. 43: 8, 45: 7, Ha C0: Brinjeva gora: Oman 1981, Taf. 43: 8, 45: 7, 46: 1,7; Poštela: Teržan 1990, t. 1: 3; Ormož: Tomanič 46: 1,7; Poštela: Teržan 1990, Taf. 1: 3; Ormož: Tomanič Jevremov 1988–1989, t. 9: 3, 14: 5. Jevremov 1988-1989, Taf. 9: 3, 14: 5. Tip O 13 Typ O 13 Oblika: Vrezane ravne, navpične in cik­cak linije Form: Eingeritzte waagerechte, senkrechte und ( sl. 14: O13).118 Zig­zag­Linien ( Abb. 14: O13)118. Časovna opredelitev: Datierung: Ha B1: Pobrežje: Pahič 1972, t. 22: 3. Ha B1: Pobrežje: Pahič 1972, Taf. 22: 3. Ha C0: Ormož: Tomanič Jevremov 1988–1989, t. Ha C0: Ormož: Tomanič Jevremov 1988-1989, Taf. 9: 2, 25: 1. 9: 2, 25: 1. Tip O 14 Typ O 14 Oblika: Vrezani šrafirani trikorniki ( sl. 14: O14).119 Form: Eingeritzte schraffierte Dreiecke ( Abb. 14: Časovna opredelitev: O14)119. Ha A: Brinjeva gora: Oman 1981, t. 3: 13, 16. Datierung: Ha B2/3: Brinjeva gora: Oman 1981, t. 35: 13; Burg- Ha A: Brinjeva gora: Oman 1981, Taf. 3: 13, 16. stal kogel: Smolnik 1994, t. 10: 1; Ruše II: Pahič, 1957, t. Ha B2/3: Brinjeva gora: Oman 1981, Taf. 35: 13; 2: 2, 8: 1; Pobrežje: Pahič 1972, t. 1: 8. Burgstal kogel: Smolnik 1994, Taf. 10: 1; Ruše II: Pahič, Ha C0: Burgstal kogel: Smolnik 1994, t. 53: 6; Po- 1957, Taf. 2: 2, 8: 1; Pobrežje: Pahič 1972, Taf. 1: 8. brežje: Pahič 1972, t. 3: 6; Kleinklein: Dobiat 1980, t. 31: Ha C0: Burgstal kogel: Smolnik 1994, Taf. 53: 6; 7; Ormož: Tomanič Jevremov 1988–1989, t. 14: 1. Pobrežje: Pahič 1972, Taf. 3: 6; Kleinklein: Dobiat 1980, Taf. 31: 7; Ormož: Tomanič Jevremov 1988-1989, Taf. 14: 1. 115 Ib., t. 106: 16, 119: 8. 115 Ebd., Taf. 106: 16, 119: 8. 116 Ib., t. 27: 11, 54: 11, 78: 5. 116 Ebd., Taf. 27: 11, 54: 11, 78: 5. 117 Ib., t. 22: 13, 46: 5, 54: 5. 117 Ebd., Taf. 22: 13, 46: 5, 54: 5. 118 Ib., t. 13: 4, 20: 4. 118 Ebd., Taf. 13: 4, 20: 4. 119 Ib., t. 42: 12, 46: 9, 92: 2. 119 Ebd., Taf. 42: 12, 46: 9, 92: 2. 50 TIPOKRONOLOGIJA KERAMIČNEGA POSODJA ... TYPOCHRONOLOGIE DER KERAMISCHEN GEFÄSSE ... Tip O 15 Typ O 15 Oblika: Poševni in vodoravni topi vrezi in vbodi Form: Schräge und waagerechte seichte Rillen und ( sl. 14: O15).120 eingestochene Vertiefungen ( Abb. 14: O15)120. Časovna opredelitev: Datierung: Ha B1: Pobrežje: Pahič 1972, t. 21: 4; Burgstal kogel: Ha B1: Pobrežje: Pahič 1972, Taf. 21: 4; Burgstal - Smolnik 1994, t. 31: 18, 87: 8. kogel: Smolnik 1994, Taf. 31: 18, 87: 8. Ha B2/3: Pobrežje: Pahič 1972, t. 7: 12,13. Ha B2/3: Pobrežje: Pahič 1972, Taf. 7: 12,13. Ha C0: Brinjeva gora: Oman 1981, t. 52: 8–10,15; Ha C0: Brinjeva gora: Oman 1981, Taf. 52: 8-10,15; Poštela (Lepa ravna): Teržan 1990, t. 55: 4; Kleinklein: Poštela (Lepa ravna): Teržan 1990, Taf. 55: 4; Kleinklein: Dobiat 1980, t. 109: 1. Dobiat 1980, Taf. 109: 1. Ha C1: Kleinklein: Dobiat 1980, t. 27: 4. Ha C1: Kleinklein: Dobiat 1980, Taf. 27: 4. Tip O 16 Typ O 16 Oblika: Vodoravni topi vrezi ( sl. 14: O16).121 Form: Waagerechte seichte Rillen ( Abb. 14: O16)121. Časovna opredelitev: Datierung: Ha B1: Pobrežje: Pahič 1972, t. 17: 12; Burgstal kogel: Ha B1: Pobrežje: Pahič 1972, Taf. 17: 12; Burgstal - Smolnik 1994, t. 31: 15, 67: 10,14. kogel: Smolnik 1994, Taf. 31: 15, 67: 10,14. Ha B2/3: Pobrežje: Pahič 1972, t. 1: 9, 2: 6,7, 4: 3; Ha B2/3: Pobrežje: Pahič 1972, Taf. 1: 9, 2: 6,7, 4: 3; Ruše I: Mül er-Karpe 1959, t. 108: L2; Ruše II: Pahič, 1957, Ruše I: Mül er-Karpe 1959, Taf. 108: L2; Ruše II: Pahič, t. 8: 2; Burgstal kogel: Smolnik 1994, t. 81: 8; Brinjeva 1957, Taf. 8: 2; Burgstal kogel: Smolnik 1994, Taf. 81: 8; gora: Oman 1981, t. 35: 5. Brinjeva gora: Oman 1981, Taf. 35: 5. Ha C0: Brinjeva gora: Oman 1981, t. 49: 24; Poštela: Ha C0: Brinjeva gora: Oman 1981, Taf. 49: 24; Teržan 1990, t. 10: 4. Poštela: Teržan 1990, Taf. 10: 4. Tip O 17 Typ O 17 Oblika: Vrsta vtisnjenih točk ( sl. 14: O17).122 Form: Linie eingestochener Punkte ( Abb. 14: O17)122. Časovna opredelitev: Datierung: Ha A: Brinjeva gora: Oman 1981, t. 11: 7, 15: 11. Ha A: Brinjeva gora: Oman 1981, Taf. 11: 7, 15: 11. Ha B1: Brinjeva gora: Oman 1981, t. 27: 13. Ha B1: Brinjeva gora: Oman 1981, Taf. 27: 13. Ha B2/3: Brinjeva gora: Oman 1981, t. 34: 1,13; Ha B2/3: Brinjeva gora: Oman 1981, Taf. 34: 1,13; Burgstal kogel: Smolnik 1994, t. 62: 13. Burgstal kogel: Smolnik 1994, Taf. 62: 13. Ha C0: Brinjeva gora: Oman 1981, t. 47: 7; Burg- Ha C0: Brinjeva gora: Oman 1981, Taf. 47: 7; Burg- stal kogel: Smolnik 1994, t. 104: 1,2. stal kogel: Smolnik 1994, Taf. 104: 1,2. Ha C1: Poštela: Teržan 1990, t. 11: 6. Ha C1: Poštela: Teržan 1990, Taf. 11: 6. Ha C2–D1: Burgstal kogel: Smolnik 1994, t. 115: 13; Ha C2­D1: Burgstal kogel: Smolnik 1994, Taf. 115: Poštela: Teržan 1990, t. 6: 21. 13; Poštela: Teržan 1990, Taf. 6: 21. Tip O 18 Typ O 18 Oblika: Vtisi v obliki trikotnikov, malteških križev Form: Eingestochene Punkverzierung (Dreiecke, in rozet ( sl. 14: O18).123 Malteserkreuze, Rosetten) ( Abb. 14: O18)123. Časovna opredelitev: Datierung: Ha C1: Poštela: Teržan 1990, t. 11: 6. Ha C1: Poštela: Teržan 1990, Taf. 11: 6. Ha C2–D1: Burgstal kogel: Smolnik 1994, t. 2: 8; Ha C2­D1: Burgstal kogel: Smolnik 1994, Taf. 2: 8; Kleinklein: Dobiat 1980, t. 38: 8,10, 41: 1,2, 43: 4,5, 45: Kleinklein: Dobiat 1980, Taf. 38: 8,10, 41: 1,2, 43: 4,5, 45: 1, 50: 1,2, 51: 1,2, 52: 1,2, 96: 1,5, 110: 5,7,9,17; Poštela: 1, 50: 1,2, 51: 1,2, 52: 1,2, 96: 1,5, 110: 5,7,9,17; Poštela: Teržan 1990, t. 7: 4. Teržan 1990, Taf. 7: 4. Tip O 19 Typ O 19 Oblika: Vtisi konic prstov ( sl. 15: O19).124 Form: Fingerkuppeneindrücken ( Abb. 15: O19)124. Časovna opredelitev: Datierung: Ha B2/3: Burgstal kogel: Smolnik 1994, t. 62: 8. Ha B2/3: Burgstal kogel: Smolnik 1994, Taf. 62: 8. 120 Ib., t. 95: 2, 111: 10, 114: 14. 120 Ebd., Taf. 95: 2, 111: 10, 114: 14. 121 Ib., t. 110: 7,8, 118: 7. 121 Ebd., Taf. 110: 7,8, 118: 7. 122 Ib., t. 17: 4, 65: 6, 92: 3. 122 Ebd., Taf. 17: 4, 65: 6, 92: 3. 123 Ib., t. 156: 13, 169: 12,15. 123 Ebd., Taf. 156: 13, 169: 12,15. 124 Ib., t. 101: 4, 110: 13,14. 124 Ebd., Taf. 101: 4, 110: 13,14. 51 TIPOKRONOLOGIJA KERAMIČNEGA POSODJA ... TYPOCHRONOLOGIE DER KERAMISCHEN GEFÄSSE ... Sl. 15: Tipi ornamentov (O). M. = 1:3. Abb. 15: Ornamenttypen (O). M. = 1:3. Tip O 20 Typ O 20 Oblika: Vrste žigosanih krožcev ( sl. 15: O20).125 Form: Linien gestempelter Kreise ( Abb. 15: O20)125. Časovna opredelitev: Datierung: Ha B2/3: Ruše I: Mül er-Karpe 1959, t. 110: D2. Ha B2/3: Ruše I: Mül er-Karpe 1959, Taf. 110: D2. Ha C0: Brinjeva gora: Oman 1981, t. 49: 25. Ha C0: Brinjeva gora: Oman 1981, Taf. 49: 25. Ha C2–D1: Burgstal kogel: Smolnik 1994, t. 2: 13. Ha C2­D1: Burgstal kogel: Smolnik 1994, Taf. 2: 13. Tip O 21 Typ O 21 Oblika: Žigosani krožci kombinirani z linijami Form: Kreisstempel, kombiniert mit Rollrädchenodtisov koleščka ( sl. 15: O21).126 linien ( Abb. 15: O21)126. Časovna opredelitev: Datierung: Ha C2–D1: Dular/Tomanič Jevremov 2010, 81, t. Ha C2­D1: Dular/Tomanič Jevremov 2010, 81, Taf. 63: 1. 63: 1. 125 Ib., t. 117: 12, 159: 12; glej še t. 10: 4 v pričujoči pub125 Ebd., Taf. 117: 12, 159: 12; siehe noch Taf. 10: 4 in likaciji. vorliegender Publikation. 126 Dular/Tomanič Jevremov 2010, t. 63: 1, 132: 2, 148: 6. 126 Dular/Tomanič Jevremov 2010, Taf. 63: 1, 132: 2, 148: 6. 52 TIPOKRONOLOGIJA KERAMIČNEGA POSODJA ... TYPOCHRONOLOGIE DER KERAMISCHEN GEFÄSSE ... Tip O 22 Typ O 22 Oblika: Girlande, narejene z odtisi koleščka ( sl. Form: Ringabrol ung in Form von Girlanden ( Abb. 15: O22).127 15: O22)127. Časovna opredelitev: Datierung: Ha B2/3: Ruše I: Mül er-Karpe 1959, t. 108: J1; Ha B2/3: Ruše I: Mül er-Karpe 1959, Taf. 108: J1; Burgstal kogel: Smolnik 1994, t. 16: 8, 32: 11. Burgstal kogel: Smolnik 1994, Taf. 16: 8, 32: 11. Ha C0: Poštela (Lepa ravna): Teržan 1990, t. 56: 6. Ha C0: Poštela (Lepa ravna): Teržan 1990, Taf. 56: 6. Tip O 23 Typ O 23 Oblika: Sekajoče se linije, narejene z odtisi koleščka Form: Winkelig angeordneten Rollrädchenlinien ( sl. 15: O23).128 ( Abb. 15: O23)128. Časovna opredelitev: Datierung: Ha C0: Brinjeva gora: Oman 1981, t. 46: 2. Ha C0: Brinjeva gora: Oman 1981, Taf. 46: 2. Tip O 24 Typ O 24 Oblika: Ravne linije, narejene z odtisi koleščka ( sl. Form: Waagerechte Rollrädchenlinien ( Abb. 15: 15: O24).129 O24)129. Časovna opredelitev: Datierung: Ha B1: Burgstal kogel: Smolnik 1994, t. 32: 8,10, Ha B1: Burgstal kogel: Smolnik 1994, Taf. 32: 8,10, 86: 11,13,15. 86: 11,13,15. Ha B2/3: Brinjeva gora: Oman 1981, t. 35: 15–17; Ha B2/3: Brinjeva gora: Oman 1981, Taf. 35: 15-17; Burgstal kogel: Smolnik 1994, t. 13: 13–15, 81: 3. Burgstal kogel: Smolnik 1994, Taf. 13: 13-15, 81: 3. Ha C0: Brinjeva gora: Oman 1981, t. 43: 12, 46: 8. Ha C0: Brinjeva gora: Oman 1981, Taf. 43: 12, 46: 8. Tip O 25 Typ O 25 Oblika: Poševne in vodoravne linije, narejene z Form: Schräge und waagerechte Rollrädchenlinien odtisi koleščka ( sl. 15: O25).130 ( Abb. 15: O25)130. Časovna opredelitev: Datierung: Ha B1: Pobrežje: Pahič 1972, t. 8: 5; Burgstal kogel: Ha B1: Pobrežje: Pahič 1972, Taf. 8: 5; Burgstal kogel: Smolnik 1994, t. 32: 15,17, 86: 14. Smolnik 1994, Taf. 32: 15,17, 86: 14. Ha B2/3: Brinjeva gora: Oman 1981, t. 35: 14; Burg- Ha B2/3: Brinjeva gora: Oman 1981, Taf. 35: 14; stal kogel: Smolnik 1994, t. 13: 16; Ruše I: Mül er-Karpe Burgstal kogel: Smolnik 1994, Taf. 13: 16; Ruše I: Mül er- 1959, t. 108: M2, 111: A1, 112: A4. Karpe 1959, Taf. 108: M2, 111: A1, 112: A4. Ha C0: Brinjeva gora: Oman 1981, t. 43: 11, 49: Ha C0: Brinjeva gora: Oman 1981, Taf. 43: 11, 49: 12,22, 52: 7; Burgstal kogel: Smolnik 1994, t. 54: 15; Or- 12,22, 52: 7; Burgstal kogel: Smolnik 1994, Taf. 54: 15; mož: Tomanič Jevremov 1988–1989, t. 8: 3, 12: 3. Ormož: Tomanič Jevremov 1988-1989, Taf. 8: 3, 12: 3. Tip O 26 Typ O 26 Oblika: Linije vtisov v obliki črke S ( sl. 15: O26).131 Form: Linien S­förmiger Eindrücke ( Abb. 15: O26)131. Časovna opredelitev: Datierung: Ha C0: Kleinklein: Dobiat 1980, t. 24: 2. Ha C0: Kleinklein: Dobiat 1980, Taf. 24: 2. Tip O 27 Typ O 27 Oblika: Vodoravno žlebljenje ( sl. 15: O27).132 Form: Waagerechte Kannelierung ( Abb. 15: O27)132. Časovna opredelitev: Datierung: Ha C0: Burgstal kogel: Smolnik 1994, t. 54: 14; Ha C0: Burgstal kogel: Smolnik 1994, Taf. 54: 14; Kleinklein: Dobiat 1980, t. 26: 7, 86: 1. Kleinklein: Dobiat 1980, Taf. 26: 7, 86: 1. Ha C1: Kleinklein: Dobiat 1980, t. 27: 3, 29: 1, 44: 1, Ha C1: Kleinklein: Dobiat 1980, Taf. 27: 3, 29: 1, 44: 1, 69: 3b, 85: 4, 87: 5; Poštela: Teržan 1990, t. 10: 13, 11: 5,6. 69: 3b, 85: 4, 87: 5; Poštela: Teržan 1990, Taf. 10: 13, 11: 5,6. 127 Ib., t. 71: 3; Lamut 1988–1989, t. 25: 7. 127 Ebd., Taf. 71: 3; Lamut 1988­1989, Taf. 25: 7. 128 Dular/Tomanič Jevremov 2010, t. 108: 14, 116: 12, 128 Dular/Tomanič Jevremov 2010, Taf. 108: 14, 116: 12, 131: 15. 131: 15. 129 Ib., t. 38: 11; 86: 5, 117: 4. 129 Ebd., Taf. 38: 11; 86: 5, 117: 4. 130 Ib., t. 15: 14, 55: 17, 165: 2. 130 Ebd., Taf. 15: 14, 55: 17, 165: 2. 131 Ib., t. 165: 8; Lamut 1988–1989, t. 23: 9. 131 Ebd., Taf. 165: 8; Lamut 1988­1989, Taf. 23: 9. 132 Lamut 1988–1989, t. 27: 9; Dular/Tomanič Jevremov 132 Lamut 1988­1989, Taf. 27: 9; Dular/Tomanič Jev2010, t. 98: 4. remov 2010, Taf. 98: 4. 53 TIPOKRONOLOGIJA KERAMIČNEGA POSODJA ... TYPOCHRONOLOGIE DER KERAMISCHEN GEFÄSSE ... Ha C2–D1: Kleinklein: Dobiat 1980, t. 35: 2, 41: 1, Ha C2­D1: Kleinklein: Dobiat 1980, Taf. 35: 2, 41: 45: 1, 50: 1,2 itd; Poštela: Teržan 1990, t. 15: 11. 1, 45: 1, 50: 1,2 usw; Poštela: Teržan 1990, Taf. 15: 11. Tip O 28 Typ O 28 Oblika: Poševno žlebljenje ( sl. 15: O28).133 Form: Schräge Kannelierung ( Abb. 15: O28)133. Časovna opredelitev: Datierung: Ha A: Brinjeva gora: Oman 1981, t. 7: 9,11. Ha A: Brinjeva gora: Oman 1981, Taf. 7: 9,11. Ha B1: Brinjeva gora: Oman 1981, t. 26: 6; Burg- Ha B1: Brinjeva gora: Oman 1981, Taf. 26: 6; Burg- stal kogel: Smolnik 1994, t. 89: 11. stal kogel: Smolnik 1994, Taf. 89: 11. Ha B2/3: Brinjeva gora: Oman 1981, t. 39: 5–7. Ha B2/3: Brinjeva gora: Oman 1981, Taf. 39: 5-7. Ha C0: Burgstal kogel: Smolnik 1994, t. 124: 8,10; Ha C0: Burgstal kogel: Smolnik 1994, Taf. 124: 8,10; Kleinklein: Dobiat 1980, t. 12: 9, 103: 10; Poštela (Lepa Kleinklein: Dobiat 1980, Taf. 12: 9, 103: 10; Poštela (Lepa ravna): Teržan 1990, t. 53: 7. ravna): Teržan 1990, Taf. 53: 7. Ha C1: Kleinklein: Dobiat 1980, t. 28: 4, 85: 4, 86: 3. Ha C1: Kleinklein: Dobiat 1980, Taf. 28: 4, 85: 4, 86: 3. Ha C2–D1: Kleinklein: Dobiat 1980, t. 53: 1,6; Ha C2­D1: Kleinklein: Dobiat 1980, Taf. 53: 1,6; Poštela: Teržan 1990, t. 14: 29, 15: 19. Poštela: Teržan 1990, Taf. 14: 29, 15: 19. Tip O 29 Typ O 29 Oblika: Navpično žlebljenje ( sl. 15: O29).134 Form: Senkrechte Kannelierung ( Abb. 15: O29)134. Časovna opredelitev: Datierung: Ha C0: Burgstal kogel: Smolnik 1994, t. 104: 4; Klein- Ha C0: Burgstal kogel: Smolnik 1994, Taf. 104: 4; klein: Dobiat 1980, t. 8: 2,3; Ormož: Tomanič Jevremov Kleinklein: Dobiat 1980, Taf. 8: 2,3; Ormož: Tomanič 1988–1989, t. 11: 1. Jevremov 1988-1989, Taf. 11: 1. Ha C1: Kleinklein: Dobiat 1980, t. 83: 8, 98: 12. Ha C1: Kleinklein: Dobiat 1980, Taf. 83: 8, 98: 12. Ha C2–D1: Kleinklein: Dobiat 1980, t. 56: 6; Poštela: Ha C2­D1: Kleinklein: Dobiat 1980, Taf. 56: 6; Teržan 1990, t. 6: 18,19, 8: 3,5, 14: 28. Poštela: Teržan 1990, Taf. 6: 18,19, 8: 3,5, 14: 28. Tip O 30 Typ O 30 Oblika: Spiralne, polkrožne in krožne kanelure ( sl. Form: Spiral­ Halbkreis­ und Kreiskanneluren 15: O30).135 ( Abb. 15: O30)135. Časovna opredelitev: Datierung: Ha C0: Kleinklein: Dobiat 1980, t. 11: 6, 21; 8. Ha C0: Kleinklein: Dobiat 1980, Taf. 11: 6, 21; 8. Ha C1: Poštela: Teržan 1990, t. 11: 1,4. Ha C1: Poštela: Teržan 1990, Taf. 11: 1,4. Ha C2–D1: Poštela: Teržan 1990, t. 15: 25. Ha C2­D1: Poštela: Teržan 1990, Taf. 15: 25. SKUPNI POGLED GESAMTÜBERSICHT Kot lahko vidimo, je med posodjem in ornamenti Wie wir sehen können, gibt es bei den Gefäßen razmeroma malo oblik, ki bi bile kronološko ozko opreund Ornamenten verhältnismäßig wenige Formen, die deljene. To je navsezadnje razumljivo, saj imamo opraviti chronologisch präzise bestimmt werden könnten. Das ist z lončenino, pri kateri je bil v ospredju uporaben vidik, letztlich verständlich, denn wir haben es mit Tonwaren zato se ni veliko spreminjala. Vendar pa so med posozu tun, bei denen der Gebrauchsaspekt im Vordergrund djem tudi forme, za katere lahko rečemo, da so bile bolj stand, daher hat es sich nicht sehr verändert. Jedoch gibt kratke sape, saj so bile v uporabi le stoletje ali dve. Ni jih es unter den Gefäßen auch Formen, von denen wir sagen veliko, njihova vrednost pa ni zgolj tipokronološka, kajti können, dass sie von kurzer Dauer waren, denn sie waren ob pomanjkanju drugih podatkov, so lahko pomemben nur ein oder zwei Jahrhunderte in Gebrauch. Es sind pokazatelj modnih trendov, gospodarskih stikov pa tudi nicht viele, ihr Wert ist aber nicht nur typochronologisch, družbenih sprememb. denn beim Fehlen anderer Daten können sie wichtige 133 Dular/Tomanič Jevremov 2010, Taf. 16: 8; Lamut 133 Dular/Tomanič Jevremov 2010, t. 16: 8; Lamut 1988– 1988­1989, Taf. 19: 8; siehe auch Taf. 49: 5 in vorliegender 1989, t. 19: 8; glej tudi t. 49: 5 v pričujoči publikaciji. Publikation. 134 Dular/Tomanič Jevremov 2010, t. 101: 10; glej tudi t. 134 Dular/Tomanič Jevremov 2010, Taf. 101: 10; siehe 54: 1 in 91: 1 v pričujoči publikaciji. auch Taf. 54: 1 und 91: 1 in vorliegender Publikation. 135 Lamut 1988–1989, t. 12: 23, 28: 6; Dular/Tomanič 135 Lamut 1988­1989, Taf. 12: 23, 28: 6; Dular/Tomanič Jevremov 2010, t. 123: 19. Jevremov 2010, Taf. 123: 19. 54 TIPOKRONOLOGIJA KERAMIČNEGA POSODJA ... TYPOCHRONOLOGIE DER KERAMISCHEN GEFÄSSE ... Sl. 16: Pojavljanje tipov pitosov in skled po kronoloških stopnjah. Abb. 16: Vorkommen der Pithoi­ und Schüsseltypen nach chronologischen Stufen. Če si ogledamo najprej lonce ( sl. 17), vidimo, da so Hinweisgeber auf Modetrends, wirtschaftliche Kontakte razvrščeni v tri večje skupine. V prvi je šest tipov (L 4, aber auch andere gesel schaftliche Veränderungen sein. L 14, L 6, L 7, L 1, L 2), ki jih srečamo že na začetku Wenn wir uns zunächst die Töpfe betrachten pozne bronaste dobe (Ha A), nato pa ostanejo v uporabi ( Abb. 17), sehen wir, dass sie in drei größere Gruppen vse do zgodnjega halštatskega obdobja (Ha C0). Druga einzuordnen sind. In der Ersten gibt es sechs Typen skupina, v kateri so trije tipi, se začenja v mlajšem (L (L 4, L 14, L 6, L 7, L 1, L 2), die wir bereits zu Beginn 9, L 10) oziroma poznem žarnogrobiščnem obdobju der späten Bronzezeit antreffen (Ha A), danach aber (L 15). Vse tri forme so trdožive, saj vztrajajo do stopnje bleiben sie mindestens bis zur frühen Hal stattzeit (Ha Ha C2/D1. Tretja skupina posodja ni tako enovita. Del C0) in Gebrauch. Die zweite Gruppe, in der es drei oblik je osredotočen na žarnogrobiščno obdobje (L 11, Typen gibt, beginnt in der jüngeren (L 9, L 10) bzw. L 12, L 13), ostale pa segajo tudi v zgodnji halštatski čas späten Urnenfelderzeit (L 15). Alle drei Formen sind (L 3, L 5, L 8, L 16). Iz grafikona je dobro razvidno, da langlebig, denn sie dauern bis zur Stufe Ha C2/D1. Die je do največjih sprememb prišlo ob koncu zgodnjega dritte Gefäßgruppe ist nicht so geschlossen. Ein Teil der halštatskega obdobja (Ha C0), ko je iz uporabe izginila Formen ist konzentriert auf die Urnenfelderzeit (L 11, več kot polovica oblik. L 12, L 13), die anderen aber reichen auch in die frühe Bolj blage prehode kažejo sklede ( sl. 16). Starih Hal stattzeit (L 3, L 5, L 8, L 16). Aus der Tabelle ist gut oblik skorajda ni, saj se večina tipov pojavi v mlajšem zu erkennen, dass es zu den meisten Veränderungen am oziroma poznem žarnogrobiščnem obdobju (S 3, S 10, Ende der frühen Hal stattzeit kam (Ha C0), als mehr als S 7, S 2). Vendar pa je vmes tudi nekaj izrazitih haldie Hälfte der Formen aus dem Gebrauch verschwand. štatskih oblik. Dve sta po sedanjem vedenju omejeni Sanftere Übergänge zeigen die Schüsseln ( Abb. 16). na stopnji Ha C0 in Ha C1 (S 6, S 11), tri pa ostanejo Alte Formen sind praktisch nicht vorhanden, denn die v uporabi do začetka mlajšega halštatskega obdobja Mehrzahl der Typen erscheint in der jüngeren bzw. spä­ (S 4, S 5, S 9). ten Urnenfelderzeit (S 3, S 10, S 7, S 2). Jedoch befinden Velike shrambne posode (pitosi), ki smo jih razvrssich dazwischen auch einige ausgeprägtere eisenzeitliche tili v tri tipe, kažejo različne razvojne tendence ( sl 16). Formen. Zwei sind nach dem heutigen Wissen auf die Tip P 3 je očitno star, vendar je bil dolgo v uporabi. Stufen Ha C0 und Ha C1 (S 6, S 11) begrenzt, drei aber Ostali dve obliki se pojavita šele v mlajšem žarnogrobleiben bis zum Beginn der jüngeren Hal stattzeit in biščenem obdobju (Ha B1). Toda medtem ko je bil tip Gebrauch (S 4, S 5, S 9). P 2 po sedanjem vedenju kratkoživ, pa sega tip P 1 do Die großen Vorratsgefäße (Pithoi), die wir in drei stopnje Ha C1. Typen unterteilten, zeigen unterschiedliche Entwick­ Amfore sodijo med najznačilnejše posodje žarnolungstendenzen ( Abb. 16). Typ P 3 ist offensichtlich grobiščnega obdobja. Žal so bile tako fragmentirane, alt, war jedoch lange in Gebrauch. Die anderen beiden da smo lahko določili le dva tipa. Starejši (tip A 2) je bil Formen treten erst in der jüngeren Urnenfelderzeit 55 TIPOKRONOLOGIJA KERAMIČNEGA POSODJA ... TYPOCHRONOLOGIE DER KERAMISCHEN GEFÄSSE ... Sl. 17: Pojavljanje tipov loncev po kronoloških stopnjah. Abb. 17: Vorkommen der Topftypen nach chronologischen Stufen. Sl. 18: Pojavljanje tipov amfor, skodel in latvic po kronoloških stopnjah. Abb. 18: Vorkommen der Amphoren-, Tassen- und Einzugsschalentypen nach chronologischen Stufen. v uporabi v stopnjah Ha B1in Ha B2/3, nekoliko mlajši (Ha B1) auf. Aber während Typ P 2 nach heutigem (tip A 1) pa je segal do stopnje Ha C0 ( sl. 18). Wissen kurzlebig war, reicht Typ P 1 bis zur Stufe Ha C1. Od skodel se dve obliki (Sk 4, Sk 2) pojavljata skozi Die Amphoren gehören zu den charakteristischsten celo pozno bronasto dobo (Ha A do Ha B2/3) in ostaneta Gefäßen der Urnenfelderzeit. Leider waren sie derart v uporabi tudi v stopnji Ha C0. Preostala dva tipa (Sk fragmentiert, dass wir nur zwei Typen bestimmen konn- 1 in Sk 3) sodita zgolj v žarnogrobiščno obdobje, njuni ten. Der Ältere (Typ A 2) war in den Stufen Ha B1und obliki pa nista bili tako trdoživi ( sl. 18). Ha B2/3 in Gebrauch, der etwas Jüngere (Typ A 1) aber Latvice sodijo med kronološko manj občutljive zvrsti reichte bis zur Stufe Ha C0 ( Abb. 18). posodja. To lahko razberemo iz grafikona, saj se prvi štirje Von den Tassen treten zwei Formen (Sk 4, Sk 2) tipi (La 3, La 7, L 8, L 9) pojavljajo prav v vseh stopnjah während der gesamten späten Bronzezeit auf (Ha A 56 TIPOKRONOLOGIJA KERAMIČNEGA POSODJA ... TYPOCHRONOLOGIE DER KERAMISCHEN GEFÄSSE ... Sl. 19: Pojavljanje tipov ornamentov po kronoloških stopnjah. Abb. 19: Vorkommen der Ornamenttypen nach chronologischen Stufen. ( sl. 18). Preostalih pet oblik je bolj diferenciranih. Tri (La bis Ha B2/3) und bleiben auch in der Stufe Ha C0 in 1, La 2, La 5) imajo sicer dolgotrajen lok uporabe, vendar Gebrauch. Die restlichen zwei Typen (Sk 1 und Sk 3) težišče v pozni bronasti dobi. Zanimiva sta tudi zadnja dva gehören nur in die Urnenfelderzeit, ihre Formen waren tipa (La 4, La 6), ki sta značilna le za starejšo železno dobo. aber nicht so langlebig ( Abb. 18). Na koncu nam ostanejo še ornamenti. Ni jih ni bilo Die Einzugsschalen gehören zu den chronologisch kdove kako veliko, težava pa je tudi v tem, da so motivi weniger empfindlichen Gefäßarten. Das ist auch aus der zaradi fragmentarnosti komaj razpoznavni. Nekaterim Tabelle herauszulesen, denn die ersten vier Typen (La 3, tipom smo našli le eno ali dve dobro datirani primer­ La 7, L 8, L 9) treten sogar in allen Stufen auf ( Abb. 18). Die javi, zato časovni razponi verjetno niso odraz njihove übrigen fünf Formen sind besser differenziert. Drei (La 1, dejanske uporabe. Glavni razvojni trendi ornamentike La 2, La 5) haben zwar einen langfristigen Gebrauchszeitpa so po našem mnenju na obeh grafikonih kljub temu raum, ihren Schwerpunkt jedoch in der späten Bronzezeit. dovolj jasno zajeti ( sl. 19 in 20). Interessant sind auch die letzten beiden Typen (La 4, La Barbotin (O 1), ki ga običajno srečamo na spodnji 6), die für die ältere Eisenzeit charakteristisch sind. polovici velikih posod, je žarnogrobiščna okrasna pr­ Am Ende bleiben uns noch die Ornamente. Davon vina. Nekoliko drugače je z nalepkami, od katerih se s gab es nicht wer weiß wie viele, eine Schwierigkeit prsti razčlenjena rebra (O 2, O 4) pojavijo že v mlajšem liegt aber auch darin, dass die Motive aufgrund der žarnogrobiščenem obdobju. Navpična rebra (O 3, O 6) Fragmentiertheit kaum erkennbar sind. Zu einigen in bradavice v vrsti (O 5) sodijo med mlajše in časovno Typen fanden wir nur einen oder zwei gut datierte ozko omejene ornamente. Sodeč po primerjavah so Vergleiche, daher sind die Zeitspannen vermutlich značilni za zgodnje halštatsko obdobje (Ha C0). kein Ausdruck ihres tatsächlichen Gebrauchs. Die Pestro sliko in dolgotrajno uporabo kažejo vrezi. Hauptentwicklungstrends der Ornamentik aber sind Prav vsi tipi se začenjajo v pozni bronasti dobi, pri unserer Meinung nach auf beiden Tabellen klar genug čemer je bila stopnja Ha B1 najbolj inovativna ( sl. 19). erfasst ( Abb. 19 und 20). Pomenljiv je tudi konec njihove uporabe. Dobra po­ Barbotine (O 1), die wir gewöhnlich an der unteren lovica ornamentov izzveni po začetku starejše železne Hälfte großer Gefäße antreffen, ist ein urnenfeldzeitlidobe (Ha C0), dva (O 7, O 15) sežeta do stopnje Ha ches Zierelement. Etwas anders ist es mit den Appliken, C1, preostali dve obliki (O 10, O 11) pa sta najbolj von denen die mit Fingern gegliederten Tonleisten (O trdoživi, saj vztrajata vse do začetka mlajšega halštat2, O 4) bereits in der jüngeren Urnenfelderzeit auftauskega obdobja. chen. Lotrechte Tonleisten (O 3, O 6) und in Reihen Navadne vtise, narejene s topim predmetom (O 17), aufgestel te Knubben (O 5) gehören zu den jüngeren srečamo v vseh stopnjah ( sl. 20). Nekoliko drugače je z und zeitlich eng eingegrenzten Ornamenten. Nach den odtisi konic prstov, ki so nanizani v goste vrste (O 19). Za Vergleichen zu urteilen sind sie charakteristisch für die zdaj jih lahko opredelimo kot žarnogrobiščno oblikovno frühe Hal stattzeit (Ha C0). 57 TIPOKRONOLOGIJA KERAMIČNEGA POSODJA ... TYPOCHRONOLOGIE DER KERAMISCHEN GEFÄSSE ... Sl. 20: Pojavljanje tipov ornamentov po kronoloških stopnjah. Abb. 20: Vorkommen der Ornamenttypen nach chronologischen Stufen. prvino. Vtisi v obliki trikotnikov, malteških križev in Ein abwechslungsreiches Bild und einen lang anrozet (O 18) so značilnost halštatskega obdobja. dauernden Gebrauch zeigen die Ritzungen. Geradezu Tudi žigosane ornamente lahko razvrstimo v več alle Typen beginnen in der späten Bronzezeit, wobei die skupin ( sl. 20). Trije tipi (O 22, O 24, O 25) nastanejo v Stufe Ha B1 am innovativsten war ( Abb. 19). Vielsagend žarnogrobiščenem obdobju, vendar pa sežejo tudi na zaist auch das Ende ihrer Verwendung. Eine gute Hälfte četek starejše železne dobe. Zgolj na stopnjo Ha C0 sta, kot der Ornamente klingt nach dem Beginn der älteren kaže, omejena dva tipa (O 23, O 26), od preostalih oblik Eisenzeit aus (Ha C0), zwei (O 7, O 15) reichen bis in pa prva (O 20) kronološko ni občutljiva, medtem ko sodi die Stufe Ha C1, die restlichen beiden Formen (O 10, druga (O 21) na konec starejšega halštatskega obdobja. O 11) aber sind die langlebigsten, denn sie dauern bis In kako je z žlebljenjem? Poševne kanelure (O 28) zum Beginn der jüngeren Hal stattzeit fort. očitno niso kronološko občutljiv okras ( sl. 20). Drugače Einfache Eindrücke, hergestel t mit einem stumpje z vodoravno žlebljenimi vratovi (O 27), ki se pojavijo fen Gegenstand (O 17), treffen wir in allen Stufen šele po žarnogrobiščnem obdobju in sežejo krepko v an ( Abb. 20). Etwas Anderes ist es mit den Fingerhalštatski čas. Izrazito železnodobno je tudi navpično abdrücken, die dicht aneinandergereiht sind (O 19). žlebljenje ramen posod in razne spiralne, polkrožne in Einstweilen können wir sie als ein urnenfeldzeitliches krožne kanelure (O 29, O 30). To okrasje med gradivom Zierelement definieren. Die Eindrücke in Form von iz štajerskih naselji ni kdove kako bogato zastopano. Dreiecken, Malteserkreuzen und Rosetten (O 18) sind eine Charakteristik der Hal stattzeit. Auch die Stempelornamente können wir in mehrere POSAMEZNE OBLIKE POSODJA Gruppen einordnen ( Abb. 20). Drei Typen (O 22, O 24, O 25) treten in der Urnenfelderzeit auf, sie reichen jedoch Posod in ornamentov, ki so se pojavili zgolj v enem auch bis in den Beginn der älteren Eisenzeit. Nur auf die primeru, nismo uvrstili v tipološki sistem, saj je glavni Stufe Ha C0 begrenzt sind, wie es aussieht, zwei Typen (O kriterij vsake tipologije ponavljanje oblik. Zanimivih ko23, O 26), von den übrigen Formen ist aber die erste (O sov ni kdove kako veliko. Držali smo se namreč principa, 20) chronologisch unempfindlich, während die andere (O da predstavimo le cele posode oziroma take, ki jih je bilo 21) an das Ende der älteren Hal stattzeit gehört. moč vsaj delno rekonstruirati, saj ob fragmentih ne kaže Und wie sieht es mit den Kannelierungen aus? Schräizgubljati besed. Pa si oglejmo najprej gradivo iz Ormoge Kanneluren (O 28) sind offensichtlich chronologisch ža. Že bežen pogled na tablo razkrije, da pravzaprav ne nicht sensible Verzierungen ( Abb. 20). Anders ist es mit gre za tipično naselbinsko posodje, ampak za oblike, ki den waagerechten kannelierten Hälsen (O 27), die erst jih poznamo predvsem iz grobišč ( sl. 21). Velikim trem nach der Urnenfelderzeit auftreten und weit in die Hal posodam s stožčastimi vratovi ( sl. 21: 1–3)136 pa tudi stattzeit reichen. Ausgeprägt eisenzeitlich sind auch die 136 Dular/Tomanič Jevremov 2010, t. 63: 1, 97: 6, 135: 1. senkrechte Kannelierung der Schultern und verschiedene 58 TIPOKRONOLOGIJA KERAMIČNEGA POSODJA ... TYPOCHRONOLOGIE DER KERAMISCHEN GEFÄSSE ... Sl. 21: Ormož, posamezne oblike posodja. M. = 1:6. Abb. 21: Ormož, Einzelformen der Gefäße. M. = 1:6. 59 TIPOKRONOLOGIJA KERAMIČNEGA POSODJA ... TYPOCHRONOLOGIE DER KERAMISCHEN GEFÄSSE ... okrasu na buči ( sl. 21: 4)137 najdemo odlične paralele v Spiralen, die halbkreis­ und kreisförmigen Kanneluren Kleinkleinu in na Pošteli, kjer se pojavljajo večinoma v (O 29, O 30). Diese Verzierung ist unter dem Material najmlajših grobovih.138 Mlade so tudi skodele ( sl. 21: aus den steirischen Fundstellen nicht so reich vertreten. 7,10–12),139 ki so prav tako značilne za konec starejšega halštatskega obdobja (Ha C2–D1).140 Nekako v isti čas sodi tudi lepo okrašena skleda na nizki nogi ( sl. 21: 9).141 EINZELNE GEFÄSSFORMEN Podobno posodje poznamo s Poštele,142 okras meandrov in trikotnikov, ki so narejeni z vbodi, pa iz Pongraca pri Gefäße und Ornamente, die nur in einem Fall auf­ Grižah in zlasti Kleinkleina.143 Nekaj unikatnih posod treten, ordneten wir nicht in das typologische System iz Ormoža,144 ki zaslužijo našo pozornost, je objavil B. ein, denn das Hauptkriterium jeder Typologie ist die Lamut. Omenimo naj skledo, ki je okrašena z vrezanim Wiederholung der Formen. Interessante Stücke sind mrežastim ornamentom, bučo z nizi trikotnikov iz nicht in sehr großer Zahl vertreten. Wir hielten uns an vtisnjenih pik, ter dve skledi z nogo, od katerih je imela das Prinzip, nur ganze Gefäße vorzustellen bzw. solche, ena nagubana ramena.145 Gre večinoma za mlade oblidie zumindest teilweise rekonstruiert werden konnten, kovne prvine, ki so se uveljavile šele ob koncu starejšega denn über Fragmente sollten keine Worte verloren halštatskega obdobja (Ha C2–D1). werden. Aber betrachten wir zunächst das Material aus Unikatni kosi iz Ptuja prav tako niso kdove kako Ormož. Schon ein flüchtiger Blick auf die Tafel deckt številni. Najprej naj omenimo lonce s stožčastimi vratovi, auf, dass es sich genau genommen nicht um typische ki so okrašeni z vrezanimi šrafiranimi trikotniki ( sl. 22: Siedlungsgefäße handelt, sondern um Formen, die wir 1–3).146 Skoraj enake oblike poznamo iz Fischaua,147 insbesondere aus den Gräberfeldern kennen ( Abb. 21). podobne posode, vendar brez okrasja, pa so bile najdene Zu den drei großen Kegelhalsgefäßen ( Abb. 21: 1-3)136 v podravskih žarnih grobiščih.148 Oba velika lonca ( sl. aber auch zu den Verzierungen auf der Schüssel ( Abb. 22: 1,3) spominjata tudi na žaro s širokimi rameni in 21: 4)137 finden wir ausgezeichnete Parallelen in Kleinstožčastim vratom z Borštka v Metliki, ki je prav tako klein und Poštela, wo sie meistenteils in den jüngsten okrašena z vrezanimi šrafiranimi trikotniki, vendar Gräbern auftreten138. Jung sind auch die Tassen ( Abb. v zelo prepoznavni basaraboidni maniri.149 Preostala 21: 7,10-12)139, die ebenso charakteristisch für das Enlončenina je manjših dimenzij. Sodeč po formah, je de der älteren Hal stattzeit sind (Ha C2­D1)140. Etwa med njo največ loncev in vrčev ( sl. 22: 5–23).150 Nekaj in die gleiche Zeit gehört auch die hübsch verzierte podobnih kosov najdemo v Kleinkleinu, več pa v Rušah Schüssel auf niedrigem Fuß ( Abb. 21: 9)141. Ähnliche in ostalih žarnih grobiščih Podravja.151 Gefäße kennen wir aus Poštela142, die mit Einstichen Na koncu si oglejmo še posamezne oblike posodja gemachten Verzierungen von Mäandern und Dreiecken iz Gornje Radgone ( sl. 23).152 Zopet lahko pokažemo aber aus Pongrac bei Griže (Žalec) und besonders aus nekaj loncev s stožčastimi vratovi, ki pa so tako fra­ Kleinklein143. Einige unikate Gefäße aus Ormož144, die gmentirani, da jim pravzaprav ne moremo rekonstruirati unsere Aufmerksamkeit verdienen, veröffentlichte B. Lamut. Erwähnt werden sol ten die Schüssel, die mit 137 Ib., t. 152: 5. eingeritzten netzartigen Ornamenten verziert ist, die 138 Dobiat 1980, t. 50: 1, 53: 1, 84: 4, 96: 4; Teržan 1990, t. 42: 1. bauchige Tonflasche mit einer Kette von Dreiecken aus 139 Dular/Tomanič Jevremov 2010, t. 22: 4, 168: 3, 171: 6,7. eingedrückten Punkten sowie zwei Schüsseln mit Füßen, 140 Prim. Dobiat 1980, t. 36: 8–12, 69: 4, 92: 1,2,4,6. eine mit gebuckelter Schulter145. Es handelt sich größ141 Dular/Tomanič Jevremov 2010, t. 103: 1. tenteils um junge Gestaltungselemente, die sich erst am 142 Teržan 1990, t. 37: 24. Ende der älteren Hal stattzeit (Ha C2­D1) durchsetzten. 143 Ib., t. 79: 10; Dobiat 1980, t. 38: 8,10, 41: 1,2, 43: 4,5, Auch die Unikate aus Ptuj sind nicht allzu zahlreich. 45: 1, itd. Als Erstes sind Kegelhalsgefäße zu erwähnen, die in 144 Izkopavanje B. Perc v letih 1955–1962. Ritzornamentik mit schraffierten Dreiecken verziert sind 145 Lamut 1988–1989, t. 9: 7, 26: 11, 29: 2,3. 146 Prim. tudi t. 16: 1, 45: 7, 55: 1 v pričujoči publikaciji. 136 Dular/Tomanič Jevremov 2010, Taf. 63: 1, 97: 6, 135: 1. 147 Szombathy 1924, t. 9: 799,801, 11: 846, 12: 852,857. 137 Ebd., Taf. 152: 5. 148 Müller­Karpe 1959, t. 112: D6, 114: F2, 121: 20, 123: 10. 138 Dobiat 1980, Taf. 50: 1, 53: 1, 84: 4, 96: 4; Teržan 1990, 149 Dular 1979, t. 3: 1. Taf. 42: 1. 150 Prim. tudi t. 10: 4, 13: 7, 14: 2, 22: 8, 31: 2, 32: 5, 39: 139 Dular/Tomanič Jevremov 2010, Taf. 22: 4, 168: 3, 171: 3,5, 42: 3,4, 46: 2,5,7, 49: 5, 51: 6, 53: 10, 54: 1,6,10 v pričujoči 6,7. publikaciji. 140 Vergl. Dobiat 1980, Taf. 36: 8­12, 69: 4, 92: 1,2,4,6. 151 Dobiat 1980, t. 3: 8, 12: 9, Müller­Karpe 1969, t. 108: 141 Dular/Tomanič Jevremov 2010, Taf. 103: 1. D, F, L1, 109: L1,2, 111: H1, 114: G2, 115: C8, 116: 35, 117: 142 Teržan 1990, Taf. 37: 24. 2–4, 119: 38; Pahič 1972, t. 8: 6; Tomanič Jevremov 1988– 143 Ebd., Taf. 79: 10; Dobiat 1980, Taf. 38: 8,10, 41: 1,2, 1989, t. 6: 3. 43: 4,5, 45: 1, usw. 152 Prim. tudi t. 85: 1, 91: 1,2, 92: 6, 95: 5, 97: 8,9 v priču144 Ausgrabung B. Perc in Jahren 1955­1962. joči publikaciji. 145 Lamut 1988­1989, Taf. 9: 7, 26: 11, 29: 2,3. 60 TIPOKRONOLOGIJA KERAMIČNEGA POSODJA ... TYPOCHRONOLOGIE DER KERAMISCHEN GEFÄSSE ... Sl. 22: Grajski grič na Ptuju, posamezne oblike posodja. M. = 1:6. Abb. 22: Grajski grič in Ptuj, Einzelformen der Gefäße. M. = 1:6. 61 TIPOKRONOLOGIJA KERAMIČNEGA POSODJA ... TYPOCHRONOLOGIE DER KERAMISCHEN GEFÄSSE ... ( Abb. 22: 1-3).146 Fast identische Formen sind aus Fischau bekannt,147 ähnliche Gefäße, jedoch ohne Verzierungen, wurden aber in den Urnengräberfeldern von Podravje gefunden148. Beide großen Töpfe ( Abb. 22: 1,3) erinnern auch an die Urne mit breiten Schultern und Kegelhals aus Borštek in Metlika, die ebenfal s mit eingeritzten schraffierten Dreiecken verziert ist, allerdings in einer sehr charakteristischen basaraboiden Weise149. Die übrigen Tonwaren haben kleinere Dimensionen. Von den Formen her gesehen, sind es meistens Töpfe und Krüge ( Abb. 22: 5-23)150. Einige ähnliche Stücke finden wir in Kleinklein, mehr aber in Ruše und den übrigen Urnengräberfeldern in Podravje151. Betrachten wir zum Schluss noch die einzelnen Gefäßformen aus Gornja Radgona ( Abb. 23)152. Wieder können wir einige Kegelhalsgefäße vorweisen, die aber derart fragmentiert sind, dass ihre Form an und für sich nicht mehr rekonstruiert werden kann ( Abb. 23: 1-3). Interessanter sind die Schüsseln, deren Schultern vertikale Kanneluren zieren ( Abb. 23: 4-7). Dieses Geschirr ist jung, denn es tritt gegen Ende der älteren Hal stattzeit auf (Ha C2­D1), was ausgezeichnete Parallelen aus Kleinklein und aus Poštela beweisen153. FREMDE FORMEN Unter den Ornamenten aus den Siedlungen in Ormož, Ptuj in Gornja Radgona befinden sich auch einige Formen, die nicht der heimischen Tradition entspringen. Am bekanntesten ist vermutlich die S­Stempelung, die schon vielfach behandelt wurde und von der wir wissen, dass deren Wurzeln im unteren Donaugebiet liegen154. Dieses Ornament haben wir bereits vorgestel t ( Abb. 15: O 26), bekannt ist es aus allen drei Siedlungen ( Taf. 47: 12, 79: 10)155. Auch für die Verzierung mit gestem146 Vergl. auch Taf. 16: 1, 45: 7, 55: 1 in der vorliegenden Publikation. 147 Sl. 23: Grajski hrib v Gornji Radgoni, posamezne oblike po­ Szombathy 1924, Taf. 9: 799,801, 11: 846, 12: 852,857. 148 sodja. M. = 1:6. Müller­Karpe 1959, Taf. 112: D6, 114: F2, 121: 20, 123: 10. 149 Abb. 23: Grajski hrib in Gornja Radgona, Einzelformen der Dular 1979, Taf. 3: 1. 150 Gefäße. M. = 1:6. Vergl. auch Taf. 10: 4, 13: 7, 14: 2, 22: 8, 31: 2, 32: 5, 39: 3,5, 42: 3,4, 46: 2,5,7, 49: 5, 51: 6, 53: 10, 54: 1,6,10 in der vorliegenden Publikation. 151 Dobiat 1980, Taf. 3: 8, 12: 9, Müller­Karpe 1969, Taf. oblik ( sl. 23: 1–3). Zanimivejše so sklede, ki jim ramena 108: D, F, L1, 109: L1,2, 111: H1, 114: G2, 115: C8, 116: 35, krasijo vertikalne kanelure ( sl. 23: 4–7). To posodje je 117: 2­4, 119: 38; Pahič 1972, Taf. 8: 6; Tomanič Jevremov 1988­1989, Taf. 6: 3. mlado, saj se pojavi ob koncu starejšega halštatskega 152 Vergl. auch Taf. 85: 1, 91: 1,2, 92: 6, 95: 5, 97: 8,9 in der obdobja (Ha C2–D1), kar dokazujejo odlične paralele vorliegenden Publikation. iz Kleinkleina in s Poštele.153 153 Dobiat 1980, Taf. 15: 2; Teržan 1990, Taf. 6: 18,19, 14: 28, 37: 32. 154 Vulpe 1965, 126; Dumitrescu 1968, 235 ff; Dular 1973, 556 ff; Teržan 1990, 38 und 70 ff; Metzner­Nebelsick 1992; Tomedi 2002, 241 ff. 155 Ormož: siehe Lamut 1988­1989, Taf. 4: 5, 20: 5, 23: 153 Dobiat 1980, t. 15: 2; Teržan 1990, t. 6: 18,19, 14: 28, 9, 24: 12; Lamut 2001, Taf. 1: 5, 6: 13, 14: 1; Dular/Tomanič 37: 32. Jevremov 2010, Taf. 165: 8. 62 TIPOKRONOLOGIJA KERAMIČNEGA POSODJA ... TYPOCHRONOLOGIE DER KERAMISCHEN GEFÄSSE ... TUJE OBLIKE pelten Kreisen und Linien ( Abb. 15: O 21) müssen wir Vergleiche im Osten suchen; gefunden wurde sie im Med ornamenti iz naselij v Ormožu, Ptuju in Gorhal stattzeitlichen Sigetec156, sie ist charakteristisch für nji Radgoni je tudi nekaj oblik, ki niso izšle iz domače die Gruppen des unteren Donaugebiets (z. B. Pšeničevo, tradicije. Verjetno najbolj znano je S­žigosanje, ki je bilo Ostrov und Babadag), wo sie aber sehr viel älter ist157. Aus že večkrat obravnavano in za katerega vemo, da ima diesem Gebiet kam offensichtlich auch die Verzierung in korenine v spodnjem Podonavju.154 Ornament smo že Kombination von Leitern, Dreiecken und Kreisen nach predstavili ( sl. 15: O 26), poznajo pa ga vsa tri naselja ( t. Podravje, die wir etwas abgeändert auf den Gefäßen der 47: 12, 79: 10).155 Na vzhodu moramo iskati primerjave Ausgrabung von B. Perc antreffen158. In der Bosut­Gruppe tudi za okras žigosanih krožcev in linij ( sl. 15: O 21). beheimatet ist das Ornament kreuzender Linien, die mit Najden je bil v halštatskem naselju Sigetec,156 značilen Radabrol ung eingedrückt sind ( Abb. 15: O 23)159, im pa je za skupine spodnjega Podonavja (npr. Pšeničevo, Osten aber finden wir auch Parallelen für in typischen Ostrov in Babadag), kjer pa je precej starejši.157 Iz tega Kombinationen aufgestel te schraffierte Dreiecke ( Abb. 14: okolja je v Podravje očitno prišel tudi žigosan okras v O 14; Taf. 15: 8, 16: 1)160. Von den geritzten Verzierungen kombinaciji lestvic, trikotnikov in krožcev, ki ga nekoliko sol ten noch die verschiedenen Zickzacklinien ( Abb. 14: predelanega srečamo na posodju z izkopavanj B. Perc.158 O 12) und das Tannenzweigmuster ( Taf. 54: 10) nicht un­ V bosutski skupini je doma ornament sekajočih se linij, ki erwähnt bleiben, die ebenfal s aus einer Reihe serbischer so odtisnjene s koleščkom ( sl. 15: O23),159 na vzhodu pa Fundstellen bekannt sind161. Schwerer festzustellen ist, ob najdemo paralele tudi za šrafirane trikotnike, postavljene auch die kannelierten Ornamente aus dem Donaugebiet v značilne kombinacije ( sl. 14: O 14; t. 15: 8, 16: 1).160 Od in den Westen gelangt sind. Waagerechte, senkrechte und vrezanih okrasov naj omenimo še razne cik­cak linije ( sl. schräg kannelierte Gefäße ( Abb. 15: O 27, O 28, O 29) ken­ 14: O 12) in vzorec jelkove vejice ( t. 54: 10), ki jih prav tako nen beide Gebiete, auch spiralförmige und Kreismotive poznajo številna srbska najdišča.161 Težje je ugotoviti, če sind beiden nicht fremd ( Abb. 15: O 30)162. so s Podonavja na zahod prišli tudi kanelirani ornamenti. Wann genau diese Ornamentik in das Südostalpen­ Vodoravno, navpično in poševno žlebljenje posod ( sl. 15: gebiet kam, ist nicht so leicht zu beantworten. Wenn wir O 27, O 28, O 29) poznata obe območji, tuji pa jima niso kurz bei der Verzierung mit dem höchsten Erkennungsniti spiraloidni in krožni motivi ( sl. 15: O 30).162 wert verweilen, das ist die S­Stempelung, dann liegt es auf Kdaj natanko je prišla omenjena ornamentika der Hand, dass mithilfe der Komplexe aus den steirischen v jugovzhodne Alpe, ni lahko odgovoriti. Če se na Siedlungen keine genaue Datierung möglich ist. Auch die kratko zadržimo pri najbolj prepoznavnem okrasu, Gefäße aus den Gräbern sind keine große Hilfe. In den to je S­žigosanju, potem je na dlani, da ga s pomočjo flachen Urnengräberfeldern der Ruše­Gruppe gibt es najdbenih kompleksov iz štajerskih naseljih ni moč keine S­Stempelung, die Beispiele aus den Grabhügeln in natančno datirati. Veliko si ne moremo pomagati niti Frög und Kleinklein aber fallen in den Beginn der älteren s posodjem iz grobov. V planih žarnih grobiščih ru­ Eisenzeit163. Besser datiert zu sein scheint diese Art der ške skupine S­žigosanja ni, primeri iz gomil v Bregu Ornamentik im mittleren Donaugebiet. Einfache Sin Kleinkleinu pa sodijo na začetek starejše železne Stempelungen, wie sie die steirischen Siedlungen kennen, treffen wir bereits in der Stufe Bosut IIIa (Kalakača), deren Anfänge in die Jahrtausendwende reichen164. Jedoch ist 154 die chronologische Stel ung der S­Stempelung innerhalb Vulpe 1965, 126; Dumitrescu 1968, 235 ss; Dular 1973, 556 ss; Teržan 1990, 38 in 70 ss; Metzner­Nebelsick 156 1992; Tomedi 2002, 241 ss. Šimek 1982, Taf. 2: 6, 6: 3. 155 157 Za Ormož glej Lamut 1988–1989, t. 4: 5, 20: 5, 23: 9, Hänsel 1976, Taf. VI: 24, XI: 20, XV: 19; siehe auch 24: 12; Lamut 2001, t. 1: 5, 6: 13, 14: 1; Dular/Tomanič Jevre­ Teržan 1990, 38. 158 mov 2010, t. 165: 8. Vergl. Lamut 1988­1989, Taf. 26: 3,4 und Hänsel 1976, 156 Šimek 1982, t. 2: 6, 6: 3. Taf. VI: 11,19,28, VIII: 2,6,9,13. 157 159 Hänsel 1976, Taf. VI: 24, XI: 20, XV: 19; glej tudi Medović 1978, Taf. 52: 7. 160 Teržan 1990, 38. Ebd., Taf. 55: 4, 57: 2,5, 60: 4­7 usw; Popović/Vukma158 Prim. Lamut 1988–1989, t. 26: 3,4 in Hänsel 1976, t. nović 1998, 86, Fig. 65: 3, Taf. 3: 7; Dumitrescu 1968, Fig. 24: VI: 11,19,28, VIII: 2,6,9,13. 4, 27: 1; Vulpe 1986, Abb. 4: 4, 11: 3,7. Siehe auch Metzner159 Medović 1978, t. 52: 7. Nebelsick 1992, 363, Karte 2. 160 161 Ib., t. 55: 4, 57: 2,5, 60: 4–7 itd; Popović/Vukmanović Tasić 1972­1973, 113, Abb. 40; Medović 1978, Taf. 48: 3, 1998, 86, fig. 65: 3, t. 3: 7; Dumitrescu 1968, fig. 24: 4, 27: 1; 49: 2, 50: 1, 60: 3, 64: 2, 70: 6; Medović 1988, Abb. 203: 6, 242: 4. 162 Vulpe 1986, Abb. 4: 4, 11: 3,7. Glej tudi Metzner­Nebelsick Medović 1978, Taf. 80: 2­7, 82: 2­9, 104: 1­7, 105: 1­8, 1992, 363, karta 2. 114: 5, 116: 4. Vergl. auch Vulpe 1986, Abb. 10: 17. 161 163 Tasić 1972–1973, 113, sl. 40; Medović 1978, t. 48: 3, Tomedi 2002, Taf. 49: 1,2, 52: 1,2; Metzner­Nebelsick 49: 2, 50: 1, 60: 3, 64: 2, 70: 6; Medović 1988, sl. 203: 6, 242: 4. 1992; Dobiat 1980, Taf. 24: 2. Siehe auch Chieco Bianchi/Cal162 Medović 1978, t. 80: 2–7, 82: 2–9, 104: 1–7, 105: 1–8, zavara Capuis 1985, Taf. 4: 10. 164 114: 5, 116: 4. Prim tudi Vulpe 1986, Abb. 10: 17. Hochstetter 1984, 354; Roeder 1991, 134 f. 63 TIPOKRONOLOGIJA KERAMIČNEGA POSODJA ... TYPOCHRONOLOGIE DER KERAMISCHEN GEFÄSSE ... dobe.163 Bolje se zdi tovrstna ornamentika datirana v der Stufe Bosut IIIa nicht vol ständig geklärt. Medović srednjem Podonavju. Enostavno S­žigosanje, kakršno setzt sich für eine späte Datierung ein. Es solle eine der poznajo štajerska naselja, srečamo že v stopnji Bosut IIIa erkennbaren Formen der vorhergehenden (vorbasara­ (Kalakača), katere začetek sodi na prelom tisočletij.164 bi) Phase sein, die aber aufgrund der unzuverlässigen Vendar pa kronološko mesto žigosane ornamentike stratigrafischen Sequenzen in den dortigen Siedlungen znotraj stopnje Bosut IIIa ni povsem dorečeno. Mechronologisch schwer zu datieren sei165. Vernebelt wird dović se zavzema za pozno datacijo. Bila naj bi ena die Situation auch durch die unterschiedlichen Sichten od prepoznavnih oblik prehodne (predbasarabi) faze, auf den Beginn der Basarabi­Stufe166. So besteht die ki pa jo je zaradi nezanesljivih stratigrafskih sekvenc einstweilen einzige einigermaßen zuverlässige Stütze für v tamkajšnjih naseljih težko kronološko definirati.165 die Datierung der Verbreitung der gestempelten Waren in Situacijo zamegljujejo tudi različni pogledi na začetek Richtung Westen in den Funden aus der Siedlung Velika Basarabi stopnje.166 Tako ostajajo za zdaj edina kolikor gradina bei Varvara in der nördlichen Herzegowina167. toliko zanesljiva opora za datacijo širjenja žigosane Auf diese machte schon vor Jahren B. Teržan aufmerkkeramike proti zahodu najdbe z naselja Velika gradina sam. Auf der Grundlage der Fibel mit rhombischem pri Varvari v severni Hercegovini.167 Nanje je že pred Bogenquerschnitt datierte sie diese in die Zeit um 1000 leti opozorila B. Teržan. Na osnovi fibule z rombičnim v. Chr.168 Die Frage, die bleibt, ist aber, ob wir diese presekom loka jih je datirala v čas okoli 1000 pr. Kr.168 verhältnismäßig hohe Datierung unbesehen auch für Vprašanje, ki ostaja, pa je, če lahko to razmeroma visoko Podravje übernehmen können. Die bereits erwähnten datacijo brez pomislekov prenesemo tudi v Podravje. Funde aus Frög und Kleinklein deuten auf eine jüngere Najdbe iz Brega in Kleinkleina, ki smo jih že omenili, Zeit hin. Wir können aber auch noch zwei für Kalakača kažejo na mlajši čas. Dodamo lahko še dva za Kalakačo charakteristische Ornamente hinzufügen, auf die wir erst značilna ornamenta, na katera smo postali pozorni šele bei der Sammlung des Materials aufmerksam wurden. Es ob zbiranju gradiva. Gre za motiv vertikalne valovnice handelt sich um das Motiv einer vertikalen Wellenlinie in “drevesa”.169 Na Borštku v Metliki se pojavljata na und das eines “Baumes”169. In Borštek in Metlika treten žarah, ki sodijo na začetek starejše železne dobe.170 Ne diese auf Urnen auf, die in den Anfang der älteren Eisenglede na pozne datacije pa je treba priznati, da je harfasta zeit fallen170. Abgesehen von der späten Datierung muss fibula tipa Ruše, ki je bila najdena v Kalakači, najboljši anerkannt werden, dass die Harfenfibel des Ruše­Typs, dokaz, da so obstajali med obema območjema stiki že die in Kalakača gefunden wurde, der beste Beweis ist, v poznem žarnogrobiščnem obdobju.171 dass zwischen den beiden Gebieten schon in der späten Podobnosti opažamo tudi v oblikah posodja. Kot je Urnenfelderzeit Verbindungen bestanden171. dobro pokazala C. Metzner­Nebelsick, je bil nabor tipov Ähnlichkeiten bemerken wir auch in den Gefäßrazmeroma širok, saj je segal od velikih loncev s stožčaformen. Wie C. Metzner­Nebelsick gut aufzeigte, war stimi vratovi pa vse do amfor, vrčev, kantarosov, skodel die Typenauswahl relativ breit, denn sie reichte von in skled.172 Ker pa gre večinoma za posode iz grobišč, großen Töpfen mit Kegelhals bis zu Amphoren, Krügen, nas na tem mestu podrobneje ne zanimajo. Izpostavili Kantharoi, Schalen und Schüsseln172. Da es sich aber bi le dve obliki. Najprej sklede z močno izvihanimi in größtenteils um Gefäße aus Gräbern handelt, sind diese pogosto okrašenimi robovi, ki se prav tako pojavljajo für uns an dieser Stelle nicht von näherem Interesse. v nekropolah, od naselij pa jih pri nas za zdaj pozna le Herausgehoben werden sol ten nur zwei Formen. Zuerst Ormož ( sl. 11: S 11). Gre za zelo prepoznavno obliko, die Schüsseln mit stark ausgestülpten und oftmals verzierten Rändern, die ebenfal s in Nekropolen auftreten, 163 Tomedi 2002, t. 49: 1,2, 52: 1,2; Metzner­Nebelsick als Siedlungsfunde bei uns aber bisher nur aus Ormož 1992; Dobiat 1980, t. 24: 2. Glej tudi Chieco Bianchi/Calza165 vara Capuis 1985, t. 4: 10. Medović 1988, 431; Medovič 1991, 149 f. Siehe auch 164 Hochstetter 1984, 354; Roeder 1991, 134 s. Popović/Vukmanović 1999, 103. 165 166 Medović 1988, 431; Medovič 1991, 149 s. Glej tudi Vergl. Pare 1998, 410, Anm. 331; Metzner­Nebelsick Popović/Vukmanović 1999, 103. 2002, 91; Dörrer 2008, 567 ff., Abb. 14. 166 167 Prim. Pare 1998, 410, op. 331; Metzner­Nebelsick Čović 1983, 394, Taf. 58: 10­13, 59: 1­10. 168 2002, 91; Dörrer 2008, 567 ss, Abb. 14. Teržan 1995, 353, Abb. 21: 1­4. Vergl. auch die etwas 167 Čović 1983, 394, t. 58: 10–13, 59: 1–10. niedrigere Datierung, für die sich Pare einsetzt, 1998, 410, 168 Teržan 1995, 353, sl. 21: 1–4. Prim. tudi nekoliko niž­ Anm. 331. 169 jo datacijo, za katero se zavzema Pare, 1998, 410, op. 331. Tasić 1972­1973, 114, Abb. 43; Medović 1978, Taf. 47: 169 Tasić 1972–1973, 114, sl. 43; Medović 1978, t. 47: 4; 4; Medović 1988, Abb. 84: 2, 119: 12, 139: 10, 280: 2, 314: 14, Medović 1988, sl. 84: 2, 119: 12, 139: 10, 280: 2, 314: 14, 316: 11. 316: 11. 170 170 Dular 1979, 65 ss, t. 2: 7, 4: 1, 9: 4. Dular 1979, 65 ff., Taf. 2: 7, 4: 1, 9: 4. 171 171 Medović 1988, 205, sl. 188. Za fibule glej Pabst Dörrer Medović 1988, 205, Abb. 188. Zu den Fibeln siehe 2000, 28 in karta 3. Pabst Dörrer 2000, 28 und Karte 3. 172 172 Metzner­Nebelsick 2002, 88 ss. Glej tudi Kramer Metzner­Nebelsick 2002, 88 ff. Siehe auch Kramer 2009, 215 s. 2009, 215 f. 64 TIPOKRONOLOGIJA KERAMIČNEGA POSODJA ... TYPOCHRONOLOGIE DER KERAMISCHEN GEFÄSSE ... za katero ni nobenega dvoma, da je nastala v spodnjem bekannt sind ( Abb. 11: S 11). Es handelt sich um eine Podonavju.173 Druga vrsta posodja so latvice z vodoravsehr erkennbare Form, über die kein Zweifel besteht, no žlebljenimi rameni ( sl. 13: La 6). Tudi ta oblika je bila dass sie an der unteren Donau entstand173. Die andere zelo priljubljena, saj jo srečamo na širokem prostoru, Gefäßart sind Einzugsschalen mit waagerecht kanneki sega od spodnjega Podonavja, preko južnega dela lierten Schultern ( Abb. 13: La 6). Auch diese Form war Panonske kotline, vse do vzhodnih Alp.174 V Podravju sehr beliebt, sie ist in einem weiten Gebiet zu finden, se obe obliki posod pojavita bolj ali manj hkrati, in sicer das von der unteren Donau über den südlichen Teil na začetku starejše železne dobe (Ha C0). Toda medtem, der Pannonischen Ebene bis zu den Ostalpen reicht174. ko sklede (S 11) kmalu izginejo iz uporabe, pa se latvice In Podravje tauchen beide Gefäßformen mehr oder (La 6) obdržijo vse do začetka mlajšega halštatskega weniger gleichzeitig auf, und zwar zu Beginn der älteren obdobja (prim. sl. 16 in 18). Eisenzeit (Ha C0). Während jedoch die Schüsseln (S Pravkar naštete oblike ornamentov in posodja se11) bald aus dem Gebrauch verschwinden, halten sich veda ne kaže tolmačiti kot uvožene predmete ali jih celo die Einzugsschalen (La 6) zumindest bis zu Beginn der uporabiti za dokaz migracijskih tokov, ki so se širili od jüngeren Hal stattzeit ( Vergl. Abb. 16 und 18). vzhoda proti zahodu. Sodeč po načinu izdelave imamo Die aufgezählten Ornamentformen und Gefäße pred seboj izdelke domačih lončarjev. Toda brez stikov z sind natürlich nicht als eingeführte Gegenstände aus­ Basarabi kulturo v Podonavju oziroma s skupnostmi, ki zulegen oder gar als Beweis von Migrationsströmen zu so živele v jugovzhodnem delu Panonske kotline, si tega verwenden, die sich vom Osten in Richtung Westen značilnega keramičnega okrasja v Podravju ne moremo ausbreiteten. Nach der Herstel ungsmethode zu urteilen, predstavljati. Uveljavljanje novih oblik kaže na odprtost haben wir Produkte heimischer Töpfer vor uns. Jedoch takratne družbe. Bila je pripravljena sprejeti zunanje ohne Kontakte mit der Basarabi­Kultur im unteren pobude in ideje, s tem pa je ustvarila podstat, na kateri Donaugebiet bzw. mit Gemeinschaften, die im südöstse je lahko razvila halštatska kultura. lichen Teil der Pannonischen Ebene lebten, können wir uns diese charakteristischen Keramikverzierungen in Podravje nicht vorstellen. Die Durchsetzung neuer For­ KREATIVNOST men deutet auf eine Aufgeschlossenheit der damaligen LONČARSKIH DELAVNIC Gesel schaft. Sie war bereit Anregungen und Ideen von außen anzunehmen, schuf damit aber eine Substanz, auf Na koncu se dotaknimo še vprašanja, kakšna je der sich die Hal stattkultur entwickeln konnte. bila ustvarjalnost lončarskih delavnic. Rezultat analize je grafikon, na katerem so s stolpci in krivuljo prikazane tri skupine podatkov ( sl. 24): najprej število oblik poso­ KREATIVITÄT dja, ki se na novo pojavijo na začetku vsake kronološke DER TÖPFERWERKSTÄTTEN stopnje; sledijo stolpci s številom keramičnih oblik, ki ob koncu stopenj izginejo iz uporabe; nazadnje je s kri­ Zum Schluss berühren wir noch die Frage, wie vuljo ponazorjeno skupno število tipov posodja, ki jih es um den Schöpfergeist und die Schaffenskraft der srečamo v posameznih kronoloških stopnjah. Töpferwerkstätten stand. Das Resultat der Analyse zeigt Če si najprej ogledamo krivuljo, potem vidimo, die Grafik, auf der mittels Säulen und Kurve drei Dada na začetku strmo raste in doseže vrh v času stopnje tengruppen dargestel t sind ( Abb. 24): zuerst die Anzahl Ha B2/3, ko je bilo v uporabi 34 tipov posodja. Le tri der Gefäßformen, die am Anfang jeder chronologischen tipe manj pozna tudi naslednja stopnja Ha C0, nato Stufe erneut auftreten; es folgen die Säulen mit der Anpa krivulja strmo pade. Usihanje se zaključi v stopnji zahl der keramischen Formen, die am Ende der Stufe aus Ha C2–D1, ko lahko ugotovimo, da je bilo v uporabi le dem Gebrauch verschwinden; als Letztes sind durch eine še trinajst tipov. Kurve die Anzahl der Gefäßtypen veranschaulicht, die Zelo zanimiva je tudi dinamika pojavljanja in izwir in den einzelnen chronologischen Stufen antreffen. ginevanja oblik posodja, ki je prikazana s stolpci. Prvi Wenn wir uns zunächst die Kurve anschauen, dve žarnogrobiščni stopnji (Ha A in Ha B1) veliko več sehen wir, dass sie zu Beginn steil anwächst und ihren ustvarita, kot na koncu izgubita. Isto bi lahko rekli za Höhepunkt in der Zeit der Stufe Ha B2/3 erreicht, als 34 stopnjo Ha B2/3, čeprav je v tem obdobju razpon med Gefäßtypen in Gebrauch waren. Nur drei Typen weniger številom form, ki se pojavijo, in tistimi, ki izginejo iz kennt auch die darauffolgende Stufe Ha C0, danach fäl t uporabe bolj uravnotežen. Do odločujočega preloma die Kurve steil ab. Der Verfall endet in der Stufe Ha C2je prišlo ob koncu stopnje Ha C0. To seveda pomeni, D1, wo wir feststellen können, dass nur noch dreizehn da je doživela Štajerska korenito zamenjavo keramičnih Typen in Gebrauch waren. 173 Metzner­Nebelsick 2002, 141 s, Abb. 55. Prim. tudi 173 Metzner­Nebelsick 2002, 141 f., Abb. 55. Vergl. auch Vulpe 1986, Abb. 1: 31, 2: 21,23, 3: 7,14, 4: 4,14 itd. Vulpe 1986, Abb. 1: 31, 2: 21,23, 3: 7,14, 4: 4,14 usw. 174 Metzner­Nebelsick 2002, 136. 174 Metzner­Nebelsick 2002, 136. 65 TIPOKRONOLOGIJA KERAMIČNEGA POSODJA ... TYPOCHRONOLOGIE DER KERAMISCHEN GEFÄSSE ... Sl. 24: Pojavljanje in opuščanje oblik posodja. Sl. 25: Pojavljanje in opuščanje oblik ornamentov. Abb. 24: Erscheinen und Aufgeben der Gefäßformen. Abb. 25: Erscheinen und Aufgeben der Ornamentformen. oblik šele ob koncu 8. stoletja pr. Kr. To obdobje lahko Sehr interessant ist auch die Dynamik des Auftre- označimo za čas tranzicije, ko se je lončarstvo v veliki tens und Verschwindens von Gefäßformen, die durch meri otreslo žarnogrobiščnih oblikovnih prvin in začelo Säulen dargestel t sind. Die ersten beiden urnenfeld- zasledovati nove tokove. zeitlichen Stufen (Ha A und Ha B1) erschaffen viel Podoben razvojni trend kaže tudi analiza ornamen- mehr als sie am Ende verlieren. Das Gleiche könnte tov ( sl. 25). Do preloma je prav tako prišlo ob koncu man von der Stufe Ha B2/3 sagen, obwohl in dieser Zeit stopnje Ha C0, vendar pa je med tipi, ki izginejo, tudi die Spannbreite zwischen der Anzahl der auftretenden nekaj takih, ki so bili priljubljeni le v 8. stoletju (glej sl. und der aus dem Gebrauch verschwindenden Formen 19: O 3, O 5, O 6 in sl. 20: O 23, O 26). ausgeglichener ist. Zur entscheidenden Wende kam es am Ende der Stufe Ha C0. Das bedeutet allerdings, dass die Steiermark erst zum Ende des 8. Jahrhunderts v. Chr. einen tief greifenden Umbruch der keramischen Formen erlebte. Diesen Zeitraum können wir als Transi- tionszeit bezeichnen, als das Töpferhandwerk in großem Maße die urnenfeldzeitlichen gestalterischen Elemente abschüttelte und begann, neuen Strömungen zu folgen. Einen ähnlichen Entwicklungstrend zeigt auch die Analyse der Ornamente ( Abb. 25). Hier kam es ebenso am Ende der Stufe Ha C0 zu einem Umbruch, jedoch sind unter den verschwindenden Typen auch einige, die nur im 8. Jahrhundert beliebt waren ( siehe Abb. 19: O 3, O 5, O 6 und Abb. 20: O 23, O 26). 66 DATIRANJE NASELIJ DATIERUNG DER SIEDLUNGEN Časovne razpone pomembnejših naselij iz pozne Die Zeitspannen der bedeutenderen Siedlungen bronaste in starejše železne dobe je v svoji monografiji o aus der späten Bronzezeit und der älteren Eisenzeit Štajerski predstavila Biba Teržan.175 Čeprav je imela na stel te Biba Teržan in ihrer Monografie über Štajerska razpolago le delno objavljeno gradivo, pa lahko po dveh vor175. Obwohl sie nur teilweise veröffentlichtes Material desetletjih ugotovimo, da so njeni rezultati še vedno ak- zur Verfügung hatte, können wir aber noch nach zwei tualni. Teza, da naselja niso imela skupnega razvojnega Jahrzehnten feststellen, dass ihre Resultate noch immer ritma, ampak je vsako zase živelo lastno usodo, bolj ali aktuell sind. Die These, dass die Siedlungen keinen manj drži. Ker pa je dobršen del gradiva še vedno neob- gemeinsamen Entwicklungsrhythmus hatten, sondern javljen, se bo slika v prihodnje zanesljivo spreminjala. jede für sich ein eigenes Schicksal durchlebte, ist mehr Bolj pregledna bo verjetno postala razvojna dinamika oder minder haltbar. Weil aber ein beträchtlicher Teil naselij, ki jo je moč razbrati šele iz širšega nabora najdb. des Materials noch immer unveröffentlicht ist, wird sich Datiranje štajerskih naselij temelji pretežno na das Bild in der Zukunft sicher verändern. Vermutlich keramičnem gradivu. Izjema so najdišča, ki so jih razis- wird die Entwicklungsdynamik der Siedlungen, die erst kali ob gradnji avtocest, za katera imamo na razpolago aus einer breiteren Palette von Funden abgeleitet werden tudi radiokarbonske datacije. Tam kjer teh ni, pa smo kann, übersichtlicher sein. večinoma navezani na keramiko. To je seveda slabo, saj Die Datierung der steirischen Siedlungen beruht je znano, da hišna lončenina ni doživljala naglih obli- überwiegend auf keramischem Material. Eine Ausnah- kovnih sprememb. Kot lahko razberemo iz preglednih me bilden hier die Fundorte, die beim Bau der Autobahn tabel ( sl. 16–20), je oblik, ki so bile v uporabi kratek čas, erforscht wurden, für die wir auch Radiokarbondatie- pravzaprav malo, zato je posamezne kronološke faze rungen zur Verfügung haben. Dort, wo es diese nicht zgolj z lončenino zelo težko prepoznati. Kot problema- gibt, sind wir jedoch größtenteils auf die Keramik tično moramo izpostaviti zlasti mlajše žarnogrobiščno angewiesen. Das ist natürlich schlechter, denn es ist obdobje (Ha B1), ki skorajda ne premore kratkoživih bekannt, dass die häuslichen Tonwaren keinen schnellen tipov. Nekritično navajanje paralel, ko ni upoštevan ce- Gestaltungsänderungen unterworfen waren. Wie aus lotni časovni lok uporabe določenega tipa, nujno pripelje den Übersichtstabellen herauszulesen ist ( Abb. 16-20), do napačnih zaključkov. Kolikor toliko verodostojen gibt es von den Formen, die nur eine kurze Zeit in Ge- rezultat je mogoče doseči le s statistično podkrepljeno brauch waren, genau genommen wenige, darum ist eine analizo gradiva iz zanesljivih stratigrafskih enot, kar pa einzelne chronologische Phase nur durch Tonwaren sehr v preteklosti ni bila ravno pogosta praksa. schwer zu identifizieren. Als problematisch müssen wir insbesondere die jüngere Urnenfelderzeit herausstellen (Ha B1), die über fast keine kurzlebigen Typen verfügte. OLORIS PRI DOLNJEM LAKOŠU Eine unkritische Anführung von Parallelen, wenn nicht der gesamte Gebrauchszeitraum eines bestimmten Typs Čeprav Oloris pri Dolnjem Lakošu in njemu berücksichtigt wird, führt zwangsläufig zu falschen sorodna naselja niso tema naše razprave, pa si moramo Schlüssen. Ein halbwegs glaubwürdiges Resultat kann nekatera od njih vseeno ogledati, saj so pomembna nur mit einer statistisch erhärteten Analyse des Materials za razumevanje razvoja poselitvenih struktur pozne aus zuverlässigen stratigrafischen Einheiten erzielt wer- bronaste dobe. Ko smo pred desetletjem skušali den, was aber in der Vergangenheit keine allzu gängige ugotoviti, kam Dolnji Lakoš pravzaprav sodi, smo se Praxis war. lahko naslonili le na redke dobro objavljene komplekse. Analiza je pokazala, da moramo iskati njegov začetek 175 Teržan 1990, 26 ss. 175 Teržan 1990, 25 ff. 67 DATIRANJE NASELIJ DATIERUNG DER SIEDLUNGEN ob koncu srednje bronaste dobe. Najstarejše najdbe smo OLORIS BEI DOLNJI LAKOŠ namreč postavili v drugo polovico Hänslove stopnje MD III, kar ustreza Reineckejevi stopnji Bd C1.176 Vendar Obwohl Oloris bei Dolnji Lakoš und die ihm pa smo že takrat ugotovili, da je večina gradiva mlajša, verwandten Siedlungen nicht das Thema unserer Ab- saj smo mu našli dobre paralele predvsem v horizontih handlung sind, müssen wir einige von ihnen trotzdem Pred-Čaka in Čaka na Slovaškem, oziroma v stopnjah etwas genauer betrachten, denn sie sind bedeutend für Blučina-Kopčany in tudi Baierdorf-Lednice na Mo- das Verstehen der Entwicklung der Besiedelungsstruk- ravskem ter v Spodnji Avstriji. Najmlajše, sicer zelo turen der späten Bronzezeit. Als wir vor einem Jahrzehnt redke najdbe so morda segale celo do stopnje Ha A1, versuchten festzustellen, wohin Dolnji Lakoš eigentlich po tem času pa naselje v Dolnjem Lakošu ni bilo več gehört, konnten wir uns nur auf wenige gut veröffent- obljudeno.177 lichte Komplexe stützen. Die Analyse zeigte, dass wir Takšna datacija je kasneje doživela več ugovorov, dessen Beginn am Ende der mittleren Bronzezeit suchen češ da je Oloris pri Dolnjem Lakošu prenizko datiran in müssen. Die ältesten Funde stel ten wir nämlich in die da je treba iskati njegov začetek vsaj v stopnji Bd B2/C če zweite Hälfte von Hänsels Stufe MD III, was Reineckes ne celo prej.178 Različni pogledi na njegovo datacijo so Stufe Bz C1 entspricht176. Wir stel ten jedoch bereits nas vzpodbudili, da smo vprašanje ponovno prevetrili. damals fest, dass die Mehrzahl des Materials jünger ist, V analizo smo vključili gradivo z novih najdišč, oprli denn wir fanden gute Parallelen vor allem in den Hori- pa smo se tudi na radiokarbonske datacije sorodnih zonten Vor-Čaka und Čaka in der Slowakei bzw. in den naselbinskih kompleksov, ki so bili raziskani pri gradnji Stufen Blučina-Kopčany und auch Baierdorf-Lednice in slovenskega avtocestnega križa.179 Rezultat, ki smo ga Mähren sowie in Niederösterreich. Die jüngsten, zwar dobili, je bil enak tistemu izpred desetih let. Začetki sehr spärlichen Funde reichten vielleicht sogar bis zur Olorisa pri Dolnjem Lakošu segajo v srednjo bronasto Stufe Ha A1, nach dieser Zeit aber war die Siedlung in dobo (MD III). Preciznejša datacija ni mogoča, saj najdb, Dolnji Lakoš nicht mehr bevölkert177. ki bi bile omejene zgolj na to fazo skorajda ne poznamo. Gegen eine solche Datierung wurden später Bolj prepoznaven je vrhunec naselja. Največji razcvet je mehrere Einwände erhoben, angeblich soll Oloris bei doživelo v 14.–13. stoletju pr. Kr., torej v času Bd C2 in Dolnji Lakoš zu niedrig datiert und seine Anfänge zu- Bd D, kar odgovarja stopnji SD I po Hänslu.180 mindest in der Stufe Bz B2/C, wenn nicht sogar früher, V isti čas kot Oloris smo že pred leti uvrstili tudi na- zu suchen sein178. Die unterschiedlichen Ansichten zu selje, ki je bilo odkrito na območju Srednješolskega cen- der Datierung spornten uns an, diese Frage erneut zu tra v Rabelčji vasi.181 Vendar pa smo že takrat opozorili, durchleuchten. In die Analyse bezogen wir Material aus da je konec Rabelčje vasi verjetno nekoliko mlajši. Dokaz neuen Fundorten ein, stützten uns aber auch auf die Ra- sta bronasti igli s kijasto in plosko kroglasto glavico, ki diokarbondatierungen der benachbarten Siedlungskom- sta značilni za Ha A horizont.182 To seveda pomeni, da plexe, die beim Bau des slowenischen Autobahnkreuzes je bila Rabelčja vas obljudena tudi v 12. stoletju, oziroma erforscht wurden179. Das erhaltene Resultat war gleich da so nekatera naselja lakoškega tipa segala vse do začet- dem von vor zehn Jahren. Die Anfänge von Oloris bei ka pozne bronaste dobe. Novejše raziskave so potrdile Dolnji Lakoš reichen in die mittlere Bronzezeit (MD III). takšno datacijo. Lep primer je naselje Pod Kotom-sever Eine präzisere Datierung ist nicht möglich, denn Funde, pri Krogu, ki je bilo med drugim obljudeno tudi v mlajši die nur auf diese Phase begrenzt wären, sind nahezu in pozni bronasti dobi.183 Večini gradiva najdemo naj- unbekannt. Identifizierbarer ist der Zenit der Siedlung. boljše primerjave v Dolnjem Lakošu, odkrite pa so bile Ihre Blütezeit erlebte sie im 14.-13. Jahrhundert v. Chr., tudi jame (npr. SE 385) z mlajšimi (Ha A) keramičnimi also in der Zeit Bz C2 und Bz D, was der Stufe SD I nach formami. Pomenljive so tudi radiokarbonske datacije: Hänsel entspricht180. prav vse se gibljejo v razponu 14.–12. stoletja!184 In die gleiche Zeit wie Oloris stuften wir schon vor Jahren eine Siedlung ein, die auf dem Gelände des Mittelschulzentrums in Rabelčja vas entdeckt wurde181. 176 Za delitev stopnje MD III (=Bd B2/C1) na dva dela Jedoch wiesen wir schon damals darauf hin, dass das glej Hänsel/Kalicz 1986. Ende von Rabelčja vas wahrscheinlich etwas jünger ist. 177 Dular 2002, 173. Ein Beweis dafür sind eine bronzene Keulenkopfnadel 178 Teržan 1995, 327; Teržan 1999, 100 s; Teržan 2010. und eine Nadel mit abgeflacht kugeligem Kopf, die für 179 Dular 2011. 180 Ib., 123; prim. tudi Hänsel 1968, 168 ss. 176 Zur Teilung der Stufe MD III (=Bz B2/C1) in zwei 181 Strmčnik Gulič 1988–1989; Dular 2002, 163 ss. Teile siehe Hänsel/Kalicz 1986. 182 Dular 2002, 174 in 219. 177 Dular 2002, 173 f. 183 Kerman 2011c, 35 ss. Pod Kotom-sever je za zdaj eno 178 Teržan 1995, 327; Teržan 1999, 100 f; Teržan 2010. redkih naselij, ki izkazujejo obljudenost v vseh stopnjah bro- 179 Dular 2011. naste dobe. 180 Ebd., 123; Vergl. auch Hänsel 1968, 168 ff. 184 Ib., 45. 181 Strmčnik Gulič 1988-1989; Dular 2002, 163 ff. 68 DATIRANJE NASELIJ DATIERUNG DER SIEDLUNGEN ROGOZA den Ha A Horizont charakteristisch sind182. Das bedeu- tet allerdings, dass Rabelčja vas auch im 12. Jahrhundert Za razumevanje prehoda iz mlajše v pozno brona- besiedelt war, bzw. einige Siedlungen des Lakoš-Typs sto dobo je pomembno tudi naselje Rogoza. Temeljita zumindest bis in den Beginn der späten Bronzezeit analiza gradiva, ki jo je opravil M. Črešnar, je pokazala, reichten. Neuere Forschungen bestätigten eine solche da je naselje poznalo lakoške tipe keramike, ki pa niso Datierung. Ein gutes Beispiel ist die Siedlung Pod prevladovali.185 Pretežni del najdb je bil namreč mlajši. Kotom-sever bei Krog, die unter anderem auch in der Gre za pisan spekter oblik posodja in ornamentov, ki jüngeren und in der späten Bronzezeit besiedelt war183. imajo dobre primerjave v Ha A kontekstih iz avstrijskih, Für einen Großteil des Materials finden wir den besten slovaških in madžarskih najdišč. Rogoza premore tudi Vergleich in Dolnji Lakoš, entdeckt wurden aber auch serijo radiokarbonskih datacij ( sl. 26). Iz njih lahko raz- Gruben (z. B. SE 385) mit jüngeren (Ha A) keramischen beremo, da je naselje nastalo najverjetneje v 13. stoletju Formen. Bedeutend sind auch die Radiokarbondaten: (Bd D) in je potemtakem še imelo stik s klasičnim lako- Geradezu alle bewegen sich in der Spanne 14.-12. Jahr- škim horizontom. Vendar pa je večina datumov mlajših. hundert184! Rogoza je namreč dosegla svoj vrh v 12.–11. stoletju. Njena pomembnost je torej v tem, da je bila obljudena na občutljivem prehodu iz mlajše bronaste dobe (Bd D) ROGOZA v pozno bronasto dobo (Ha A). Podobnih najdišč je za zdaj malo, morda jih bomo več spoznali z nadaljnjimi Zum Verständnis des Übergangs aus der jüngeren objavami v okviru programa SAAS.186 in die späte Bronzezeit ist auch die Siedlung Rogoza be- deutend. Die von M. Črešnar durchgeführte gründliche Analyse des Materials zeigte auf, dass die Siedlung die Lakoš-Typen der Keramik kannte, sie herrschten jedoch nicht vor185, denn der überwiegende Teil der Funde war jünger. Es handelt sich um ein buntes Spektrum an Gefäßformen und Ornamenten, die gute Vergleiche in den Ha A Kontexten aus den österreichischen, slowa- kischen und ungarischen Fundorten haben. In Rogoza wurde auch eine Serie von Radiokarbondatierungen durchgeführt ( Abb. 26). Aus diesen ist zu entnehmen, dass die Siedlung höchstwahrscheinlich im 13. Jahr- hundert (Bz D) entstand und demnach bereits Kontakt mit dem klassischen Lakoš-Horizont hatte. Allerdings ist die Mehrzahl der Datierungen jünger. Rogoza er- reichte nämlich seine Blüte im 12.-11. Jahrhundert. Die Bedeutung dieser Siedlung liegt auch darin, dass sie am Übergang aus der jüngeren Bronzezeit (Bz D) in die späte Bronzezeit (Ha A) besiedelt war. Ähnliche Fundorte sind bisher wenige bekannt, vielleicht helfen uns aber die weiteren Veröffentlichungen im Rahmen Sl. 26: Rogoza. Kalibrirane radiokarbonske datacije (po des Programms SAAS.186 Črešnarju 2010a). Abb. 26: Rogoza. Kalibrierte Radiokarbondaten (nach Črešnar 2010a). ORMOŽ ORMOŽ Bereits in der Monografie über Ormož zeigten wir auf, dass die Mehrzahl der Gefäßformen und Ornamen- Že v monografiji o Ormožu smo pokazali, da te auf dem Gebiet der gesamten Siedlung auftrat. Die se večina oblik posodja in ornamentov pojavlja na 182 območju celega naselja. Iste keramične oblike srečamo Dular 2002, 174 und 219 f. 183 tudi v vseh globinah, zato je na dlani, da s stratigrafsko Kerman 2011c, 35 ff. Pod Kotom-sever ist bis jetzt eine der wenigen Siedlungen, die eine Besiedelung in allen metodo ne moremo izoblikovati jasnih in med seboj Stufen der Bronzezeit nachweisen. izključujočih se tipoloških skupin. Podoben rezultat je 184 Ebd., 45. 185 185 Črešnar 2010a, 72 s. Črešnar 2010a, 72 f. 186 186 Podoben časovni razpon ima verjetno naselje Gorice Eine ähnliche Zeitspanne hatte wahrscheinlich die 1 pri Turnišču (Plestenjak 2010, 39 s). Siedlung Gorice 1 bei Turnišče (Plestenjak 2010, 39 f.). 69 DATIRANJE NASELIJ DATIERUNG DER SIEDLUNGEN Objekt Ha B1 Ha B2/3 Ha C0 Ha C1 Ha C2 Ha D1 Skolibrova ulica: jama 1/77 (Dular/Tomanič 2010, t. 3; 4A) Skolibrova ulica: jama 5/144 (Dular/Tomanič 2010, t. 84A) Župnišče: ognjišče 1 (Dular/Tomanič 2010, t. 163) Skolibrova ulica: vodnjak 7/2 (Dular/Tomanič 2010, t. 101, 102) Ognjišče S II/38 (Lamut 1988-1989, t. 13) Skolibrova ul.: kurišče 2/2 (Dular/Tomanič 2010, t. 11C; 12; 13) Skolibrova ulica: jama 3/445 (Dular/Tomanič 2010, t. 33; 34) Skolibrova ulica: vodnjak 4/1 (Dular/Tomanič 2010, t. 65A) Havlasov vrt: vodnjak 1 (Dular/Tomanič 2010, t. 133D; 134) Ognjišče S III/51 (Lamut 1988-1989, t. 14; 15; 16: 14-16) Ognjišče S II-III/13 (Lamut 1988-1989, t. 18: 1-20) Ognjišče S II/28 (Lamut 1988-1989, t. 19: 5-18; 22: 1-6) Ognjišče S II/14ab (Lamut 1988-1989, t. 20: 1-19; 21: 13-22) Ognjišče S II/31 (Lamut 1988-1989, t. 23: 1-17) Ognjišče S II/33 (Lamut 1988-1989, t. 24: 5-13) Havlasov vrt: vodnjak 2 (Dular/Tomanič 2010, t. 135; 136) Jama S IV/4 (Lamut 1988-1989, t. 25: 10-21) Skolibrova ul.: vodnjak 7/3 (Dular/Tomanič 2010, t. 97D; 98; 99) Vrazova ulica: jama 2548 (Dular/Tomanič 2010, t. 123; 124) Skolibrova ulica: kurišče 7/3 (Dular/Tomanič 2010, t. 103A) Skolibrova ulica: jama 4/146 (Dular/Tomanič 2010, t. 62D; 64) Skolibrova ulica: vodnjak 7/1 (Dular/Tomanič 2010, t. 100C) Ptujska cesta: jama 28 (Dular/Tomanič 2010, t. 171) Jama S IV/7 (Lamut 1988-1989, t. 26: 7-12) Sl. 27: Ormož. Časovna opredelitev izbranih objektov. Abb. 27: Ormož. Zeitliche Bestimmung ausgewählter Objekte. dala tudi analiza inventarjev iz zanesljivih stratigrafskih gleichen keramischen Formen treffen wir auch in allen enot. Izkazalo se je, da je v jamah, vodnjakih in ognjiščih Tiefen an, daher liegt es auf der Hand, dass wir mit der med seboj prepletenih več kot tri četrtine (78 %) oblik. stratigrafischen Methode keine klaren und einander Kronološko sliko ormoškega naselja si je torej moč ausschließende typologische Gruppen herausformen ustvariti le s pomočjo tipov, katerih datacije slonijo können. Ein ähnliches Resultat ergab auch die Analyse na dobro stratificiranem gradivu iz drugih naselij in des Inventars aus zuverlässigen stratigrafischen Einhei- grobišč. Pa si oglejmo, kako lahko z njimi datiramo ten. Es zeigte sich, dass in den Gruben, Brunnen und posamezne objekte. Herdstellen mehr als dreiviertel (78 %) der Formen mit- Časovni razpon in razvojno dinamiko naselja bomo einander verflochten sind. Ein chronologisches Bild der ponazorili s skupino jam, ognjišč in vodnjakov, ki so Siedlung von Ormož lässt sich also nur unter Zuhilfe- vsebovali zanimivejše gradivo, hkrati pa ni bila sporna nahme der Typen herstellen, deren Datierungen sich an nedotaknjenost njihovih vsebin. Rezultat ponovne analize gut stratifiziertem Material aus anderen Siedlungen und se v glavnem ujema z dognanji, ki smo jih že predstavili v Gräberfeldern anlehnen. Sehen wir uns einmal an, wie monografiji o Ormožu,187 vendar pa moramo opozoriti na wir mit dieser Hilfe einzelne Objekte datieren können. nekaj sprememb. Na eni strani jih je narekovala aktualizi- Die Zeitspanne und die Entwicklungsdynamik der rana kronološka shema, določeni popravki pa so bili nujni Siedlung werden wir mit einer Gruppe von Gruben, zaradi spremenjenih časovnih razponov posameznih Herdstellen und Brunnen veranschaulichen, die inte- tipov posodja in ornamentov. Ti so postali preglednejši ressanteres Material enthielten, deren Unberührtheit šele potem, ko je bila opravljena tipokronološka analiza der Inhalte gleichzeitig aber nicht strittig war. Das celotnega gradiva (prim. sl. 16–20). Resultat der erneuten Analyse stimmt im Großen und Jame, vodnjake in ognjišča smo datirali na ta način, Ganzen mit den Erkenntnissen überein, die wir schon da smo ugotavljali časovno prekrivanje oziroma izklju- in der Monografie über Ormož vorgestel t haben187, auf čevanje tipov, ki so bili najdeni v posameznem objektu. einige Veränderungen müssen wir jedoch aufmerksam Ker gre v večini primerov za dolgožive oblike, natančna machen. Auf der einen Seite gebot dies das aktualisierte 187 Dular/Tomanič Jevremov 2010, 81, sl. 93. 187 Dular/Tomanič Jevremov 2010, 81, Abb. 93. 70 DATIRANJE NASELIJ DATIERUNG DER SIEDLUNGEN datacija ni bila vedno mogoča. Tako ne čudi, da je na chronologische Schema, bestimmte Korrekturen waren pregledni tabeli kar nekaj objektov, ki se raztezajo čez dve aber aufgrund der veränderten Zeitspannen einzelner kronološki stopnji ( sl. 27). Druga ugotovitev, na katero Gefäß- und Ornamenttypen notwendig. Die wurden moramo opozoriti, je povezana z začetki ormoškega na- erst nach der Durchführung einer typochronologischen selja. Preseneča namreč dejstvo, da ni bilo moč z zgoraj Analyse des gesamten Materials übersichtlicher ( vergl. omenjeno metodo nobenega objekta datirati v mlajše Abb. 16-20). žarnogrobiščno obdobje, čeprav obljudenosti Ormoža v Gruben, Brunnen und Herdstellen datierten wir, Ha B1 stopnji ne gre povsem izključiti. Dokaz so skode- indem wir die zeitliche Abdeckung bzw. den Ausschluss lice z usločenim vratom in rahlo izvihanim ustjem (tip von Typen feststel ten, die in dem jeweiligen Objekt ge- Sk 1), ki so značilne za ta čas ( sl. 18), žal pa so bile vse funden wurden. Da es sich in der Mehrheit der Fälle um najdene zunaj objektov.188 Brez zaključenih kontekstov langlebige Formen handelt, war eine genaue Datierung so ostali tudi fragmenti pitosov z ostro izvihanimi ustji nicht immer möglich. So ist es nicht verwunderlich, (P 2),189 ki so po sedanjem vedenju prav tako omejeni na dass auf der Übersichtstabelle etliche Objekte zu finden stopnjo Ha B1 ( sl. 16). Zelo star videz kaže še fragment sind, die sich über zwei chronologische Stufen hinziehen žice s sploščenim uvitim zaključkom, najverjetneje del ( Abb. 27). Die zweite Feststel ung, auf die wir aufmerk- ovratnice ( sl. 28: 6), ki ima dobre paralele v starejših sam machen müssen, ist mit den Anfängen der Siedlung grobovih dobovskega žarnega grobišča.190 von Ormož verbunden. Hier überrascht die Tatsache, Ostala obdobja so z naselbinskimi strukturami dass mittels der vorstehend angeführten Methode kei- bolje dokumentirana ( sl. 27). Pomenljiva je tudi šte- nes der Objekte in die jüngere Urnenfelderzeit datiert vilčnost objektov, ki so opredeljeni v stopnjo Ha C0, saj werden konnte, obwohl die Besiedelung von Ormož in dokazujejo, da je naselje v tem obdobju doživelo velik der Ha B1 Stufe nicht gänzlich ausgeschlossen werden razcvet. Takšno razvojno dinamiko potrjuje tudi skrom- kann. Der Beweis sind Tassen mit geschweiftem Hals no kovinsko gradivo. O njem je že tekla beseda, zato und leicht ausgestülptem Mund (Typ Sk 1), die für diese lahko ponovimo znane ugotovitve.191 Omeniti moramo Zeit charakteristisch sind ( Abb. 18), leider wurden aber predvsem igle, ki so kronološko dobro opredeljive. Tiste alle außerhalb der Objekte gefunden188. Ohne abschlie- z majhno vazasto glavico ( sl. 28: 4),192 s stožčasto glavico ßenden Kontext blieben auch die Fragmente von Vor- ( sl. 28: 13)193 in z nasvitkano glavico ( sl. 28: 10)194 so ratsgefäßen (Pithoi) mit scharf ausgestülpten Mündern namreč značilne predstavnice stopenj Ha B2/3 oziroma (P 2)189, die nach heutigem Wissen ebenso auf die Stufe Ha C0. Sočasne ali le nekoliko mlajše (Ha C0–Ha C1) Ha B1 ( Abb. 16) begrenzt sind. Ein sehr altes Aussehen so večglave igle ( sl. 28: 8,9).195 V 8. stoletje sodi tudi zeigt noch das Fragment eines Drahtes mit abgeflachtem bronasta tulasta sekira ( sl. 28: 1),196 medtem ko je nožu eingerol tem Abschluss, höchstwahrscheinlich Teil eines ( sl. 28: 2) težje določiti natančno starost.197 Isto lahko Halsringes ( Abb. 28: 6), der gute Parallelen in den älteren rečemo za nekoliko svojsko oblikovano iglo s poševno Gräbern der Nekropole in Dobova hat190. narezanim vratom in konično glavico ( sl. 28: 11). Podob- Die übrigen Zeiträume sind besser durch Siedlungs- na kosa sta bila najdena v Dobovi in Škocjanu in sicer v strukturen dokumentiert ( Abb. 27). Bedeutend ist auch grobovih, ki ju lahko okvirno postavimo v stopnjo Ha die Fülle der Objekte, die in die Stufe Ha C0 bestimmt B2/3.198 Naselje v Ormožu pozna za zdaj tudi en sam sind, denn sie zeigen, dass die Siedlung in diesem Zeit- železen predmet in sicer nanožnico ( sl. 28: 3), ki je dobro raum eine hohe Blüte durchlebte. Solche Entwicklungsdy- razumljiva v kontekstu poznega 9. in 8. stoletja, ko se je namik bestätigt auch das bescheidene Material aus Metal . tudi v grobovih ruške skupine pojavilo prvo železo.199 Darüber wurde schon gesprochen, daher können wir Iz povedanega lahko zaključimo, da je naselje v bekannte Feststel ungen wiederholen191. Erwähnt werden Ormožu nastalo nekje na prelomu tisočletij, doseglo müssen hier vor allem die Nadeln, die chronologisch gut bestimmbar sind. Denn Vasenkopfnadeln ( Abb. 28: 4)192, 188 Ib., t. 26: 2, 36: 1, 43: 12, 167: 1. Za datacijo skodel v Kegelkopfnadeln ( Abb. 28: 13)193 und Rippenkopfnadeln Ha B1 stopnjo glej Dular 1978, 38. Prim. tudi Stare 1975, t. ( Abb. 28: 10)194 sind charakteristische Vertreterinnen der 6: 3; 15: 11. 189 Stufe Ha B3 bzw. Ha C0. Zeitgleich oder nur geringfügig Dular/Tomanič Jevremov 2010, t. 6: 4, 17: 1, 60: 9–10. 190 jünger (Ha C0–Ha C1) sind die Mehrkopfnadeln ( Abb. Stare 1975, t. 2: 10, 8: 8, 41: 10, 44: 3,9. 191 Dular/Tomanič Jevremov 2010, 82. 192 188 Říhovský 1979, 198 ss; Říhovský 1983, 47 ss. Ebd., Taf. 26: 2, 36: 1, 43: 12, 167: 1. Für die Datierung 193 Carancini 1975, 268 ss. der Tassen in die Ha B1 Stufe siehe Dular 1978, 38; Vergl. 194 Říhovský 1979, 222 s; Carancini 1975, 319 ss. auch Stare 1975, Taf. 6: 3; 15: 11. 195 189 Carancini 1975, 289 ss. Dular/Tomanič Jevremov 2010, Taf. 6: 4, 17: 1, 60: 9-10. 196 190 Metzner-Nebelsick 2002, 385 s. Stare 1975, Taf. 2: 10, 8: 8, 41: 10, 44: 3,9. 197 191 Říhovský 1972, 51 ss. Dular/Tomanič Jevremov 2010, 192 f. 198 192 Stare 1975, t. 59: 3; Ruaro Loseri et al. 1977, t. 33: 1. Říhovský 1979, 198 ff; Říhovský 1983, 47 ff. 199 193 Prim. Müller Karpe 1959, 116; Teržan 1990, 61 ss, t. Carancini 1975, 268 ff. 194 53: 1–3, 58: 6; Tomanič Jevremov 1988–1989, t. 8: 4, 13: 1,2. Říhovský 1979, 222 f; Carancini 1975, 319 ff. 71 DATIRANJE NASELIJ DATIERUNG DER SIEDLUNGEN 28: 8,9)195. Ins 8. Jahrhundert gehört auch das bronzene Tüllenbeil ( Abb. 28: 1)196, während die genaue Altersbe- stimmung des Messers ( Abb. 28: 2) schwieriger ist197. Das Gleiche können wir von der etwas eigenwilligen Gestal- tung der Nadel mit schräg aufgeschnittenem Hals und Kegelkopf ( Abb. 28: 11) sagen. Ähnliche Stücke wurden in Dobova und Škocjan gefunden und zwar in Gräbern, die wir rahmendlich in die Stufe Ha B2/3 stellen können198. Die Siedlung in Ormož kennt bis jetzt nur einen einzigen eisernen Gegenstand und zwar einen Fußring ( Abb. 28: 3), sehr gut erklärlich im Kontext des späten 9. und 8. Jahrhunderts, als auch in den Gräbern der Ruše-Gruppe das erste Eisen vorkam199. Aus dem Angeführten können wir also schließen, dass die Siedlung in Ormož irgendwann an der Jahr- tausendwende entstand, ihren Zenit im 8. Jahrhundert erreichte und zu Beginn des 6. Jahrhunderts v. Chr. aufgegeben wurde. GRAJSKI GRIČ IN PTUJ Die Siedlung auf dem Grajski grič in Ptuj wurde in den Vierziger Jahren des vergangenen Jahrhunderts von J. Korošec erforscht. Seine Erkenntnisse veröffent- lichte er in einer umfangreichen Monografie, die aber im Laufe der Jahre veraltete200. Das verhältnismäßig reiche, mit schlechten Fotografien vorgestel te Material verlangte geradezu nach einer prüfenden Revision der Veröffentlichung. Auch die Zuverlässigkeit der stratigra- fischen Einheiten bedurfte einer Überprüfung, denn es handelt sich ja um einen multiperiodischen Fundort, der seit der Jungsteinzeit bis in die heutigen Tage bevölkert war und ist. Leider standen uns bei unserer Arbeit nicht die originalen Terraindokumentationen zur Verfügung, daher konnten wir uns nur auf die im Buch veröffent- lichten Daten stützen. Es zeigte sich, dass die Herdstellen mit den Funden keine einwandfreien bronzezeitlichen Einheiten darstellen (siehe S. 143 f.). Mehr noch, das Ma- terial war fast überall mit Objekten aus der Jungsteinzeit und der Kupferzeit durchmischt, oftmals war auch noch irgendein spätantikes Stück dazwischen. Als zuverlässig können wir nur zwei Fundkomplexe herausstellen: ein Teil des Materials, das neben der Herdstelle 1 lag (siehe S. 146 f. und Taf. 5-7) und die Funde aus der Brandstelle, auf die man bei der Aushebung eines Drainagegrabens an der Südwand des Getreidespeichers stieß (siehe S. 157 und Taf. 61-62). Leider enthielten beide keine übermäßig interessanten Funde. Sl. 28: Ormož. Kovinske najdbe (po Lamut 1988−1989, t. 10: 9, 195 14: 1, 17: 25, 18: 19, 19: 6; Lamut 2001, t. 7: 3; Dular/Tomanič Carancini 1975, 289 ff. 196 Jevremov 2010, t. 28: 2, 117: 7, 118:5, 136: 2, 154: 10, 161: 5, Metzner-Nebelsick 2002, 385 f. 197 166: 4). M. = 1:3. Říhovský 1972, 51 ff. 198 Abb. 28: Ormož. Metallfunde (nach Lamut 1988-1989, Taf. Stare 1975, Taf. 59: 3; Ruaro Loseri et al. 1977, Taf. 33: 1. 199 10: 9, 14: 1, 17: 25, 18: 19, 19: 6; Lamut 2001, Taf. 7: 3; Dular/ Vergl. Müller Karpe 1959, 116; Teržan 1990, 61 ff., Taf. Tomanič Jevremov 2010, Taf. 28: 2, 117: 7, 118:5, 136: 2, 154: 53: 1-3, 58: 6; Tomanič Jevremov 1988-1989, Taf. 8: 4, 13: 1,2. 200 10, 161: 5, 166: 4). M. = 1:3. Korošec 1951a. 72 DATIRANJE NASELIJ DATIERUNG DER SIEDLUNGEN svoj vrh v 8. stoletju in bilo opuščeno na začetku 6. Auf der Grundlage der Veröffentlichung von stoletja pr. Kr. Korošeč versuchte B. Teržan die zeitliche Spanne der Sied- lung auf dem Grajski grič zu bestimmen201. Ihren Beginn sah sie im frühen Ha B, wobei sie sich auf einige, nach GRAJSKI GRIČ NA PTUJU ihrer Meinung charakteristische Gefäßformen stützte sowie auf eine bronzene Keulenkopfnadel, die sich aber Naselje na Grajskem griču na Ptuju je v štiride- bei der Überprüfung des Materials als spätantiker Stylus setih letih prejšnjega stoletja raziskal J. Korošec. Svoja erwies202. Als jünger bezeichnete sie die Funde aus der dognanja je objavil v obsežni monografiji, ki pa je z leti Grube A30, während die Objekte, die Korošec der XII. zastarela.200 Razmeroma bogato gradivo, predstavljeno Herdstelle zuschrieb, Formen darstellen sollen, die mit s slabimi fotografijami, je narekovalo revizijo objave. den Funden aus dem I. Horizont von Poštela und den Preveriti je bilo potrebno tudi zanesljivost stratigrafskih Schichten 4.-5. auf Brinjeva gora vergleichbar seien.203 enot, saj gre za multiperiodno najdišče, ki je bilo ob- Aber schauen wir uns einmal an, was wir nach ljudeno od mlajše kamene dobe pa vse do današnjih der Revision des Grabungsmaterials über den Grajski dni. Žal pri delu nismo imeli na razpolago originalne grič sagen können. Da wir keine zuverlässigen stra- terenske dokumentacije, zato smo se lahko naslonili le tigrafischen Einheiten zur Verfügung haben, werden na tiste podatke, ki so bili objavljeni v knjigi. Izkazalo se wir die Zeitspanne der Siedlung mit einzelnen Stücken je, da ognjišča z najdbami ne predstavljajo neoporečnih darstellen. Die Besiedelung in der Jungsteinzeit und der bronastodobnih stratigrafskih enot (glej str. 143 s). Še Kupferzeit ist für uns an dieser Stelle natürlich nicht več, gradivo je bilo skoraj povsod pomešano s predmeti von Interesse204, daher sollen als älteste Funde zwei iz mlajše kamene in bakrene dobe, velikokrat pa je vmes Schüsseln erwähnt werden, die in die jüngere Bronzezeit zašel tudi kak poznoantični kos. Kot zanesljiva lahko gehören (Bz C2–Bz D) bzw. in den sogenannten Lakoš- izpostavimo le dva skupka: del gradiva, ki je ležal ob Horizont ( Taf. 13: 1, 16: 9)205. In dieser Zeit verlief das ognjišču 1 (glej str. 146 s in t. 5–7) in najdbe s pogorišča, Leben nicht nur im nahen Rabelčja vas, wo am linken na katerega so naleteli ob izkopu drenažnega jarka ob Ufer der Grajena ein kleinerer Weiler stand206, sondern južni steni grajske kašče (glej str. 156 s in t. 61–62). Žal zumindest zeitweilig auch oben auf dem Grajski grič. nista vsebovala kdove kako zanimivih najdb. Die nächste Phase, über die es gilt einige Worte zu Na osnovi Koroščeve objave je skušala časovni sagen, ist die jüngere Urnenfelderzeit (Ha B1). Kerami- razpon naselja na Grajskem griču določiti B. Teržan.201 sche Formen, die für diese Zeit charakteristisch sind, gibt Njen začetek je videla v zgodnjem Ha B, pri čemer se je zwar wenige, einige können wir aber dennoch aufzählen. oprla na nekatere, po njenem mnenju značilne oblike Zu diesen gehören die bereits erwähnten Tassen mit posodja in na bronasto iglo s kijasto glavico, ki pa se je geschweiftem Hals und leicht ausgestülptem Mund ( Taf. pri reviziji gradiva izkazala za poznoantični stilus.202 Za 42: 8), die nicht jünger sind als Ha B1 ( Abb. 12: Sk1 und mlajše je označila najdbe iz jame A30, medtem ko naj bi Abb. 18). In die gleiche Zeit gehört auch die Mehrzahl predmeti, ki jih je Korošec pripisal XII. ognjišču pred- der kugelförmigen Henkeltöpfe – Typ L 12 und L 13 ( Taf. stavljali oblike, ki jih je mogoče vzporejati z najdbami 10: 3, 30: 6, 32: 4, 54: 7,9), die wir aber auch in der Stufe iz I. horizonta Poštele in 4.–5. plasti na Brinjevi gori.203 Ha B2/3 ( Abb. 17) antreffen. Die späte Urnenfelderzeit Pa si oglejmo, kaj lahko rečemo o Grajskem griču (Ha B2/3) ist besser mit gut datierten Typen bestückt. po reviziji izkopanega gradiva. Ker nimamo na razpola- Zu erwähnen sind die Schüsseln S 10 ( Taf. 3: 2, 5: 4, 22: go zanesljivih stratigrafskih enot, bomo časovni razpon 6), Töpfe L 11 ( Taf. 38: 6, 41: 3), Tassen Sk 3 ( Taf. 14: 4) naselja predstavili s posameznimi kosi. Poselitev v mlajši und einige unikate Stücke ( z. B. Taf. 10: 4, 14: 2, 39: 5), kameni in bakreni dobi nas na tem mestu seveda ne die gute Parallelen in den Gräbern Ende des 10. und aus zanima,204 zato naj kot najstarejše najdbe omenimo dve dem 9. Jahrhundert v. Chr. haben207. skledi, ki sodita v mlajšo bronasto dobo (Bd C2–Bd D) oziroma v tako imenovani lakoški horizont ( t. 13: 1, 201 Teržan 1990, 43. 202 Korošec 1951a, Abb. 99. Für den Typ vergl. Plesničar Gec et al. 1983, Taf. 32: 6 (für die Angabe danke ich D. Božič). 200 Korošec 1951a. 203 Korošec 1951a, Abb. 248, 257, 271, 282, 301. In die 201 Teržan 1990, 43. erwähnte Gruppe von Objekten gehört zweifellos nicht das 202 Korošec 1951a, sl. 99. Za tip prim. Plesničar Gec et al. Fragment auf Abb. 248, denn es handelt sich nicht um eine 1983, t. 32: 6 (za podatek se zahvaljujem D. Božiču). Schüssel, verziert mit Ritzungen in “basaraboider” Weise, wie 203 Korošec 1951a, sl. 248, 257, 271, 282, 301. V omen- B. Teržan meint, sondern um ein Gefäßteil aus der Kupferzeit jeno skupino predmetov zanesljivo ne sodi fragment na sl. (vergl. Tomanič Jevremov/Tomaž/Kavur 2006, 183, Nr. 37). 248, saj ne gre za skledo, okrašeno z brazdastim vrezom v 204 Vergl. Tomanič Jevremov/Tomaž/Kavur 2006. “basarabski” maniri, kot meni B. Teržan, ampak za del poso- 205 Vergl. Dular 2002, 150 ff. (Typ S 2 und S 7). de iz bakrene dobe (prim. Tomanič Jevremov/Tomaž/Kavur 206 Strmčnik Gulič 1988-1989. 2006, 183, št. 37). 207 Müller Karpe 1959, Taf. 108: D, 109: L1,2, 112: D1,2; 204 Prim. Tomanič Jevremov/Tomaž/Kavur 2006. Pahič 1972, Taf. 8: 6, 10: 8. 73 DATIRANJE NASELIJ DATIERUNG DER SIEDLUNGEN 16: 9).205 V tem obdobju torej življenje ni teklo zgolj Noch besser identifizierbar ist das Material aus v bližnji Rabelčji vasi, kjer je na levem bregu Grajene dem 8. Jahrhundert (Stufe Ha C0). Das sind vor allem stal manjši zaselek,206 ampak vsaj občasno tudi na vrhu die Appliken O 3 ( Taf. 24: 10) und O 5 ( Taf. 21: 1, 34: Grajskega griča. 6), die S-Stempelungen O 26 ( Taf. 47: 12) sowie mit Naslednja faza, o kateri velja reči nekaj besed, je schraffierten Dreiecken verzierte Gefäße ( z. B. Taf. 15: mlajši žarnogrobiščni čas (Ha B1). Keramičnih oblik, ki so 8, 16: 1, 31: 11, 39: 6). Nur für diese Zeit charakteristisch značilne za to stopnjo, je sicer malo, nekaj pa jih vendarle sind auch einige keramische Formen, zum Beispiel die lahko naštejemo. Mednje sodijo že omenjene skodelice z kleinen Schüsseln S 6 ( Taf. 22: 4), die Einzugsschalen La usločenim vratom in rahlo izvihanim ustjem ( t. 42: 8), ki 4 ( Taf. 55: 4,6) sowie eine unikate Schüssel mit Innen- niso mlajše od Ha B1 ( sl. 12: Sk1 in sl. 18). V isti čas sodi verzierung ( Taf. 25: 9), für die wir jedoch ausgezeichnete tudi večina kroglastih loncev z ročajem – tip L 12 in L 13 Parallelen in Dalj, Pécs und dem Urnengräberfeld in ( t. 10: 3, 30: 6, 32: 4, 54: 7,9), ki pa jih vendarle srečamo Ormož finden208. tudi v stopnji Ha B2/3 ( sl. 17). Pozno žarnogrobiščno Keramische Formen, die die Besiedelung des obdobje (Ha B2/3) je z dobro datiranimi tipi pestrejše. Grajski grič in der älteren Hal stattzeit (Ha C1–Ha C2) Omenimo naj sklede S 10 ( t. 3: 2, 5: 4, 22: 6), lonce L 11 nachweisen würden, gibt es nahezu keine. Vielleicht ( t. 38: 6, 41: 3), skodele Sk 3 ( t. 14: 4) in nekaj unikatnih könnte man das Fragment eines Topfes mit geril ten kosov (npr. t. 10: 4, 14: 2, 39: 5), ki imajo dobre paralele Schultern ( Taf. 4: 1) in diese Zeit stellen, die an Typ S v grobovih s konca 10. in iz 9. stoletja pr. Kr.207 9 erinnernde Schüssel ( Taf. 4: 6) und die Einzugsscha- Še bolj prepoznavno je gradivo 8. stoletja (stopnja le – Typ La 6 ( Taf. 50: 10), jedoch treffen wir ähnliche Ha C0). To so predvsem nalepljeni ornamenti O 3 ( t. 24: Formen bereits in der frühen Hallstattzeit (Ha C0) 10) in O 5 ( t. 21: 1, 34: 6), S-žigosanje O 26 ( t. 47: 12) ter an. Das gleiche können wir von den beiden unikaten posodje, ki je okrašeno s šrafiranimi trikotniki (npr. t. Töpfen mit Kegelhals, verziert mit großen schraffierten 15: 8, 16: 1, 31: 11, 39: 6). Samo za ta čas so značilne tudi Dreiecken bzw. halbkreisförmigen Kannelüren ( Taf. 45: nekatere keramične oblike, na primer majhne sklede S 7, 55: 1) sagen. Fast identische Formen sind aus den 6 ( t. 22: 4), latvice La 4 ( t. 55: 4,6) ter unikatna, znotraj althal stattzeitlichen Grabhügeln in Feichtenboden bei okrašena skleda ( t. 25: 9), ki pa ji vendarle najdemo Fischau bekannt209. Auf die Frage, ob die Siedlung auf odlične paralele v Dalju, Pécsi in ormoškem žarnem dem Grajski grič nach dem 8. Jahrhundert wirklich auf- grobišču.208 gegeben wurde210 oder ob die jüngsten hal stattzeitlichen Keramičnih oblik, ki bi dokazovale obljudenost Schichten einfach nur durch spätere Eingriffe zerstört Grajskega griča v starejšem halštatskem obdobju (Ha C1– wurden, konnte auch die Revision des Materials keine Ha C2), pa skorajda ni. Morda bi lahko v ta čas postavili Antwort geben. Auch die Metallfunde ( Abb. 29) halfen fragment lonca z nažlebljenimi rameni ( t. 4: 1), skledo, uns nicht viel weiter211. Zweiflügelige Pfeilspitzen sind, ki spominja na tip S 9 ( t. 4: 6) in latvico – tip La 6 ( t. 50: unabhängig davon, ob sie einen Tüllen-, Flach- oder 10), vendar pa srečamo podobne oblike že v zgodnjem Dornansatz haben, chronologisch unempfindlich, denn halštatskem obdobju (Ha C0). Isto lahko rečemo za oba wir treffen sie in allen Stufen der späten Bronzezeit an212. unikatna lonca s stožčastim vratom, ki ju krasijo veliki Das Gleiche können wir von den Knöpfen sagen, den šrafirani trikotniki oziroma polkrožni žlebiči ( t. 45: 7, Schneidenfragmenten, der Tülle einer Lanzenspitze, 55: 1). Skoraj identične oblike so znane iz starohalštat- dem Armreif, dem Teil eines Halsrings und dem eines skih gomilnih grobov v Feichtenbodnu pri Fischauu.209 Pfriems, während die Nadel eine ganz eigenartige Form Na vprašanje, če je bilo naselje na Grajskem griču po 8. hat und wahrscheinlich überhaupt nicht in die vorge- stoletju res opuščeno210 ali pa so bile najmlajše halštat- schichtliche Zeit gehört. Vom Grajski grič in Ptuj kennen ske plasti zgolj uničene s kasnejšimi posegi, tudi revizija wir auch das Fragment eines Geweihknebels ( Taf. 57: gradiva ni dala pravega odgovora. Veliko si ne moremo 10), der aber ein Zwischenerzeugnis ist, daher lassen pomagati niti s kovinskimi najdbami ( sl. 29).211 Dvokrilne sich dafür schwer entsprechende Parallelen finden. Am puščične osti so neglede na to, ali imajo tulast, ploščat ali ähnlichsten ist er Exemplaren aus der Siedlung Sághegy trnast nastavek kronološko neobčutljive, saj jih srečamo v 208 Metzner-Nebelsick 2002, Taf. 59: 10, 82: 3,4, 123: 1; 205 Prim. Dular 2002, 150 ss (tip S 2 in S 7). Tomanič Jevremov 1988-1989, Taf. 20: 2. 206 Strmčnik Gulič 1988–1989. 209 Szombathy 1924, Taf. 9: 799,801, 11: 846, 12: 852,857, 207 Müller Karpe 1959, t. 108: D, 109: L1,2, 112: D1,2; 14: 948. Pahič 1972, t. 8: 6, 10: 8. 210 Vergl. Teržan 1990, 43 f. 208 Metzner-Nebelsick 2002, t. 59: 10, 82: 3,4, 123: 1; To- 211 Vergl. auch Taf. 5: 2, 13: 3, 24: 6, 26: 1,3, 44: 5, 47: manič Jevremov 1988–1989, t. 20: 2. 1,2,6,8, 52: 6, 57: 1,4-7,9. 209 Szombathy 1924, Taf. 9: 799,801, 11: 846, 12: 852,857, 212 Vergl. Miske 1908, Taf. 31 und 37: 1-13; Patek 1968, 14: 948. Taf. 27: 14-15, 35: 1-4, 68: 6,10; Müller Karpe 1959, Taf. 186: 210 Prim. Teržan 1990, 45. C9,10; Vinski Gasparini 1973, Taf. 60: 15; Strohschneider 211 Prim. tudi t. 5: 2, 13: 3, 24: 6, 26: 1,3, 44: 5, 47: 1,2,6,8, 1976, 56, Taf. 8: 6; Pare 1999a, 196, Abb. 54: 9-12; Metzner- 52: 6, 57: 1,4–7,9. Nebelsick 2002, 388. 74 DATIRANJE NASELIJ DATIERUNG DER SIEDLUNGEN in Ungarn, die rahmendlich in die jüngere bzw. späte Bronzezeit datiert sind213. Die Zeitspanne der Siedlung auf dem Grajski grič können wir also nur mit der Ke- ramik bestimmen: Alles deutet darauf hin, dass sie in der Stufe Ha B1 entstand, ihre Hochblüte in der Stufe Ha C0 erreichte und in der älteren Hal stattzeit (Ha C1) unterging bzw. verlassen wurde. GRAJSKI HRIB IN GORNJA RADGONA Die Datierung der Schichten, die am Südhang des Grajski hrib mit drei Sonden eingeschnitten wurden, stellen wir am Ende des Buches vor (siehe S. 184 ff.), darum ist es an dieser Stelle ausreichend, wenn wir die dort näher beschriebenen Feststel ungen zusammen- fassen. Der Beginn der Siedlung ist schwer zu fixieren. Die niedrigsten Schichten in Schnitt 1 und in Schnitt 3 enthielten nämlich nur langlebige Formen (z. B. P 1, L 7, L 14, La 1, La 7 – siehe Taf. 64A und 96A), die jedoch keine präzisen Datierungen ermöglichen. Ein wenig anders ist die Situation in Schnitt 2. In Schicht 1 wurden einige identifizierbare Gefäßfragmente und Ornamente gefunden (z. B. Typ L 16, O 3, O 4 – siehe Sl. 29: Grajski grič na Ptuju. Kovinske najdbe. M. = 1:3. Taf. 84: 7,8, 85: 1,2), die charakteristisch für das Ende der Abb. 29: Grajski grič in Ptuj. Metallfunde. M. = 1:3. späten Bronzezeit bzw. den Beginn der Eisenzeit sind, daher ist eine Ansiedelung in den Stufen Ha B2/3 – Ha C0 nicht strittig. Jedoch muss gesagt werden, dass die Ausgrabung der niedrigsten Schicht in Schnitt 2 nicht vseh stopnjah pozne bronaste dobe.212 Isto lahko rečemo den sterilen Boden erreichte, daher wissen wir nicht, ob za gumbe, fragmenta rezil, tulec sulične osti, zapestnico, sich darunter nicht noch eine Kulturschicht verbirgt. Die del ovratnice in šilo, medtem ko je igla čisto svojske ältesten Siedlungsreste auf dem Grajski hrib in Gornja oblike in verjetno sploh ne sodi v prazgodovinski čas. Z Radgona können wir also nach dem heutigen Wissens- Grajskega griča na Ptuju poznamo tudi fragment brzde iz stand zuverlässig in den Übergang aus der Bronzezeit rogovine ( t. 57: 10), ki pa je polizdelek, zato mu je težko in die ältere Eisenzeit stellen, eventuelle Besiedelungen, najti ustrezne paralele. Še najbolj je podoben primerkom die tiefer in die Urnenfelderzeit reichen würden, sind iz naselja Sághegy na Madžarskem, ki so okvirno datira- aber nicht vol ständig auszuschließen. ni v mlajšo oziroma pozno bronasto dobo.213 Časovni Besser identifizierbar ist die Stufe Ha C0. Bestimmt razpon naselja na Grajskem griču lahko torej določimo wird sie durch einige chronologisch gut abgegrenzte zgolj s keramiko: vse kaže, da je nastalo v stopnji Ha B1, Gefäß- und Ornamentformen: Einzugsschalen – Typ La doseglo svoj vrh v stopnji Ha C0 in zamrlo v starejšem 4 ( Taf. 79: 1,4,5, 83: 10, 93: 5, 97: 13), Schüssel – Typ S halštatskem obdobju (Ha C1). 6 ( Taf. 78: 6), applizierte Tonleisten – Typ O 3 ( Taf. 72: 1, 81: 5, 84: 8, 98: 11), applizierte Knubben – Typ O 5 ( Taf. 78: 11, 82: 8, 92: 6) sowie S-Stempelung – Typ O 26 GRAJSKI HRIB V GORNJI RADGONI ( Taf. 79: 10). Natürlich waren in dieser Zeit noch andere Gefäße in Gebrauch, die in den Schichten zusammen Datacije plasti, ki so jih na južnem pobočju Graj- mit den oben aufgezählten Formen gefunden wurden skega hriba prerezali s tremi sondami, predstavljamo na (z. B. P 1, L 1, L 2, L 3, L 6, La 2, La 3, La 7 usw.); weil koncu knjige (glej str. 184 ss), zato bo dovolj, če na tem es sich aber hierbei ausnahmslos um langlebige Typen handelt, lassen wir sie an dieser Stelle beiseite. 212 Prim. Miske 1908, Taf. 31 in 37: 1–13; Patek 1968, Gerade das Fehlen von Formen, die nur auf eine Taf. 27: 14–15, 35: 1–4, 68: 6,10; Müller Karpe 1959, Taf. 186: Zeitstufe begrenzt gewesen wären, erschwert auch die C9,10; Vinski Gasparini 1973, t. 60: 15; Strohschneider 1976, Festlegung des Datums, wann die Siedlung aufgegeben 56, Taf. 8: 6; Pare 1999a, 196, Abb. 54: 9–12; Metzner-Nebel- wurde. Wir können uns nur auf spärliche Funde stützen. sick 2002, 388. 213 Hüttel 1981, 120, Taf. 15: 161–163; prim tudi Boroffka 213 Hüttel 1981, 120, Taf. 15: 161-163; vergl. auch 1998, 104. Boroffka 1998, 104. 75 DATIRANJE NASELIJ DATIERUNG DER SIEDLUNGEN mestu, povzamemo tamkajšnje ugotovitve. Začetek na- Zu den Zuverlässigsten unter ihnen gehören die Schüs- selja je težko fiksirati. Najnižji plasti v sondi 1 in v sondi seln mit Kegelhals und scharfem Schulterbruch – Typ 3 sta namreč vsebovali le dolgožive oblike (npr. P 1, L 7, S 4 ( Taf. 88: 3, 91: 4), die vor allem in den Stufen Ha C1 L 14, La 1, La 7 – glej t. 64A in 96A), ki seveda ne omo- und Ha C2 auftreten ( vergl. Abb. 16). Etwa in die gleiche gočajo precizne datacije. Nekoliko drugačna je situacija Zeit (Ha C2–Ha D1) gehören auch die Schüsseln mit ver- v sondi 2. V plasti 1 je bilo najdenih nekaj prepoznavnih tikaler Schulterkannelierung ( Taf. 91: 1-2, 97: 8-9), für fragmentov posod in ornamentov (npr. tip L 16, O 3, O die wir bereits festgestel t haben, dass sie gute Vergleiche 4 – glej t. 84: 7,8, 85: 1,2), ki so značilni za konec pozne in Kleinklein und Poštela haben214. Die Siedlung auf bronaste oziroma začetek železne dobe, zato poselitev v dem Burghügel Grajski hrib in Gornja Radgona wurde stopnjah Ha B2/3 – Ha C0 ni sporna. Vendar pa je treba folglich etwa gegen Ende der älteren bzw. zu Beginn der povedati, da izkop najnižje plasti v sondi 2 ni segal do ste- jüngeren Hal stattzeit aufgegeben. rilnih tal, zato ne vemo, če se pod njo ne skriva še kakšna kulturna plast. Najstarejše ostanke naselja na Grajskem hribu v Gornji Radgoni lahko torej po sedanjem vedenju BRINJEVA GORA BEI ZREČE zanesljivo postavimo na prehod iz pozne bronaste v starej- šo železno dobo, morebitne poselitve, ki bi segala globlje Die Siedlung auf Brinjeva gora wurde in den v žarnogrobiščni čas pa vseeno ne kaže povsem izključiti. Fünfziger und Sechziger Jahren des vergangenen Jahr- Bolj prepoznavna je stopnja Ha C0. Opredeljuje hunderts von Stanko Pahič erforscht. Leider gelang es jo nekaj kronološko dobro zamejenih oblik posod in ihm nur, die Resultate zweier Ausgrabungskampagnen ornamentov: latvice – tip La 4 ( t. 79: 1,4,5, 83: 10, 93: 5, zu veröffentlichen: derjenigen aus dem Jahr 1953, als 97: 13), skledica – tip S 6 ( t. 78: 6), nalepljena rebra – tip er am Südrand der Siedlung grub und ein Jahr später O 3 ( t. 72: 1, 81: 5, 84: 8, 98: 11), nalepljene bradavice – (1954), als er einige Siedlungsterrassen am Hang der tip O 5 ( t. 78: 11, 82: 8, 92: 6) ter S-žigosanje – tip O 26 westlichen Kuppe erforschte215. Zur Feststel ung der ( t. 79: 10). Seveda je bilo v tem času v uporabi še drugo Stratigrafie und der zeitlichen Ausdehnung der Siedlung posodje, ki je bilo najdeno v plasteh skupaj z zgoraj war die Ausgrabung im Jahre 1953 am bedeutendsten. naštetimi oblikami (npr. P 1, L 1, L 2, L 3, L 6, La 2, La Pahič schnitt nämlich an der südlichen Hangkante in 3, La 7 itd.), ker pa gre brez izjeme za dolgožive tipe, jih über zwei Meter dicke Schichten ein und entdeckte die na tem mestu pač puščamo ob strani. Überreste von fünf Häusern216. Das Keramikmaterial Prav pomanjkanje oblik, ki bi bile omejene zgolj na wurde von Drago Oman bearbeitet217. Er stelle dieses eno časovno stopnjo, otežuje tudi določitev datuma, kdaj nach Schichten vor, die sich aber nicht sehr gut mit je bilo naselje opuščeno. Opremo se lahko le na redke dem Wohnniveau identifizieren ließen218. So fasste najdbe. Mednje zanesljivo sodita skledi s stožčastim vratom er in Schicht 1 die Funde aus dem grau-gelben Lehm in ostrim ramenskim prelomom – tip S 4 ( t. 88: 3, 91: 4), zusammen, auf dem Haus A und Haus B aufgestel t kakršne se pojavljajo predvsem v stopnjah Ha C1 in Ha waren sowie die Scherben aus dem dunkelgrauen Lehm, C2 (prim. sl. 16). Nekako v isti čas (Ha C2–Ha D1) sodijo der beide Gebäude überdeckte. Uneinheitlich ist auch tudi sklede z vertikalno žlebljenimi rameni ( t. 91: 1–2, 97: Omans Schicht 2. Deren Zusammensetzung bestand 8–9), za katere smo že ugotovili, da imajo dobre primerjave aus dunkelgrauem Lehm (in diesem steckten die Reste v Kleinkleinu in na Pošteli.214 Naselje na Grajskem hribu v des Hauses C) und brauner Erde darüber, die schon ein Gornji Radgoni je bilo torej opuščeno nekje ob koncu sta- Teil der Nivellierung war. Die Aufschüttung zwischen rejšega oziroma na začetku mlajšega halštatskega obdobja. den Ebenen von Haus C und D bestand aus braunem Lehm, den Oman als Schicht 3 bezeichnete. Die übrigen beiden Schichten sind stratigrafisch besser identifizier- BRINJEVA GORA PRI ZREČAH bar. In Schicht 4 lagen nämlich die Reste von Haus D, während wir die Funde aus Schicht 5 der Wohnstätte E Naselje na Brinjevi gori je v petdesetih in šestde- zuschreiben können. setih letih prejšnjega stoletja raziskoval Stanko Pahič. Für die Datierung der Schichten standen Oman Žal mu je uspelo objaviti le rezultate dveh izkopavalnih nur die keramischen Funde zur Verfügung. Die beiden kampanj: tisto iz leta 1953, ko je kopal ob južnem ro- niedrigeren Aufschüttungen (Schicht 1 und Schicht 2) bu naselja, in leto kasneje (1954), ko je raziskal nekaj stel te er in die Stufe Ha A. Eine weitere, hinsichtlich des poselitvenih teras na pobočju zahodnega vrha.215 Za stratigrafischen Bezugs mögliche Unterteilung unterließ ugotavljanje stratigrafije in časovnega razpona naselja je bilo pomembnejše izkopavanje leta 1953. Pahič je 214 Dobiat 1980, Taf. 15: 2. Teržan 1990, Taf. 6: 18-19, 14: namreč za južnim robom presekal čez dva metra debele 28, 37: 32. 215 Pahič 1981; Pahič 1985. 214 Dobiat 1980, t. 15: 2. Teržan 1990, t. 6: 18–19, 14: 28, 216 Pahič 1981, 79 ff., Abb. 17 und 18. 37: 32. 217 Oman 1981. 215 Pahič 1981; Pahič 1985. 218 Ebd., 148, Abb. 1. 76 DATIRANJE NASELIJ DATIERUNG DER SIEDLUNGEN plasti in odkril ostanke petih hiš.216 Keramično gradivo er, denn in beiden Schichten trat ähnliches Material je obdelal Drago Oman.217 Predstavil ga je po plasteh, ki auf. Auch die oberen drei Schichten datierte Oman nur pa se jih ne da najbolje identificirati z bivalnimi nivoji.218 rahmendlich. Deren Stelle sah er in der Spanne der Tako je v plast 1 združil najdbe iz sivo-rumene gline, na gesamten Stufe Ha B, wobei Schicht 3 schon aufgrund kateri sta bili postavljeni hiša A in hiša B ter črepinje iz der stratigrafischen Lage in deren Beginn gehört, die temnosive gline, ki je obe stavbi prekrivala. Neenotna je übrigen beiden aber in die Mitte bzw. das Ende. Omans tudi Omanova plast 2. Sestavljala jo je temnosiva glina (v Bestimmung wurde später von B. Teržan präzisiert, njej so tičali ostanki hiše C) in rjava zemlja nad njo, ki je die vor al em jene Elemente ausklammerte, die den bila že del izravnave. Nasutje med nivojema hiš C in D eisenzeitlichen Charakter der fünften Schicht aufwei- predstavlja rjava glina, ki jo je Oman označil za plast 3. sen. Gleichzeitig machte sie auf das Material von den Preostali dve plasti sta stratigrafsko bolje prepoznavni. V Terrassen am Hang der westlichen Kuppe aufmerksam, plasti 4 so namreč ležali ostanki hiše D, medtem ko lahko die im Jahre 1954 erforscht wurden. Die Funde zeigen najdbe iz plasti 5 v večji meri pripišemo bivališču E. nämlich, dass Brinjeva gora zumindest bis zur jüngeren Za datacijo plasti je imel Oman na razpolago zgolj Hal stattzeit (Ha D1) bevölkert war219. keramične najdbe. Obe najnižji nasutji (plast 1 in plast 2) Diesen Feststel ungen ist so gut wie nichts hinzu- je postavil v stopnjo Ha A. Nadaljnjo delitev, ki bi bila zufügen. Vielleicht bedarf nur die Datierung der beiden glede na stratigrafski odnos možna, pa je opustil, saj se je unteren Schichten, die Oman in die ältere bzw. mittlere v obeh plasteh pojavljalo podobno gradivo. Zgolj okvirno Urnenfelderzeit (Ha A) setzte, einen kurzen Kommentar. je Oman datiral tudi vrhnje tri plasti. Njihovo mesto je Er stützte sich auf Funde, die außer einigen Ausnahmen videl v razponu celotne stopnje Ha B, pri čemer bi plast 3 eine solche Bestimmung eigentlich nicht bestätigen. In že zaradi stratigrafske lege sodila na njen začetek, preostali der Mehrzahl handelt es sich um langlebige Typen220. dve pa v sredino oziroma konec. Omanovo opredelitev Wie groß die Gefahr ist, wenn wir bei der Datierung je kasneje dorekla B. Teržan. Izpostavila je predvsem nicht die gesamte Zeitspanne der einzelnen Formen tiste elemente, ki nakazujejo železnodobni značaj pete berücksichtigen, zeigen auch unsere Analysen, denn plasti. Hkrati je opozorila na gradivo s teras na pobočju unter den Gefäßen und Ornamenten gibt es im Großen zahodnega vrha, ki so bile raziskane leta 1954. Najdbe und Ganzen keinen Typen, der nur auf die Stufe Ha A namreč kažejo, da je bila Brinjeva gora obljudena vse do ( vergl. Abb. 16-20) begrenzt wäre. Wo sind also diese mlajšega halštatskega obdobja (Ha D1).219 Elemente, die einen Schluss über die Besiedelung von Tem ugotovitvam skorajda ni kaj dodati. Morda po- Brinjeva gora in der älteren Urnenfelderzeit erlauben? trebuje kratek komentar le datacija obeh spodnjih plasti, Von den Siedlungen aus jener Zeit, die modern erforscht ki ju je Oman sicer pravilno postavil v starejše oziroma wurden, deren Zeitspanne aber gleichzeitig mit einer srednje žarnogrobiščno obdobje (Ha A), vendar pa se Serie von Radiokarbondaten klar abgegrenzt wurde, ist je pri tem oprl na najdbe, ki razen nekaj izjem takšne bisher nur Rogoza bei Maribor veröffentlicht. Gemessen opredelitve pravzaprav ne potrjujejo. Povečini gre za an der Zahl der zeitlichen Angaben erlebte Rogoza seine dolgožive tipe.220 Kako velike so pasti, če pri datiranju Hochblüte in der älteren Urnenfelderzeit (Ha A), also ne upoštevamo celotnih razponov posameznih oblik, genau in der Zeit, die für uns an dieser Stelle am inter- kažejo tudi naše analize, saj med posodjem in ornamenti essantesten ist ( vergl. Abb. 26). Treten folglich in Rogoza pravzaprav ni tipa, ki bi bil omejen zgolj na stopnjo Formen auf, die wir auch in den ältesten Schichten von Ha A (prim. sl. 16–20). Kje so torej tisti elementi, ki Brinjeva gora antreffen? Die Antwort ist ja. Es sind zwar dovoljujejo sklep o poseljenosti Brinjeve gore v starejšem nicht viele, aber ausreichend identifizierbar. An erster žarnogrobiščenem obdobju? Od naselbin iz tega časa, ki Stelle sind die Faccetieungen zu erwähnen, die wir auf so bile moderno raziskane, hkrati pa je njihov časovni einer ganzen Reihe von Gefäßen antreffen: Auf diese razpon jasno zamejen s serijo radiokarbonskih datacij, Weise sind nämlich die Münder von großen Vorratsge- je za zdaj objavljena le Rogoza pri Mariboru. Sodeč po fäßen (Pithoi) mit Kegelhälsen verziert ( Abb. 30: 1-4), številu datumov je največji razcvet doživela v starejšem die breiteren Mundsäume von Töpfen mit zylindrischen žarnogrobiščenem obdobju (Ha A), torej v času, ki nas Hälsen ( Abb. 30: 5-7) und die Münder von Töpfen mit na tem mestu najbolj zanima (prim. sl. 26). Ali se torej geschweiften Hälsen ( Abb. 30: 8-10). Kanneliert sind v Rogozi pojavljajo oblike, kakršne srečamo tudi v naj- auch die Schultern einiger bikonischer Töpfe ( Abb. 30: starejših plasteh Brinjeve gore? Odgovor je pritrdilen. 11-12). Beide Siedlungen verbinden noch die Tassen Ni jih sicer veliko, so pa dovolj prepoznavne. Na prvem mit geschweiften Hälsen und kurzen ausgestülpten mestu moramo omeniti fasetiranje, ki ga najdemo na Mündern ( Abb. 30: 13-14), daher können wir sagen, dass die Besiedelung von Brinjeva gora in der Stufe Ha 216 Pahič 1981, 79 ss, sl. 17 in 18. A nicht infrage steht. Ein Beweis ist nicht zuletzt auch 217 Oman 1981. die Bronzenadel des Typs Graz, die in einer späteren 218 Ib., 148, sl. 1. 219 219 Teržan 1990, 36 ss. Teržan 1990, 36 ff. 220 220 Oman 1981, 148 ss. Oman 1981, 148 ff. 77 DATIRANJE NASELIJ DATIERUNG DER SIEDLUNGEN Sl. 30: Oblike posod iz Rogoze in Brinjeve gore (po Črešnar 2010, t. 3: 10, 11: 2, 18: 10, sl. 15: G432, G459; Oman 1981, t. 2: 2, 3: 4, 4: 2, 7: 9,15, 12: 5, 17: 3, 22: 6, 23: 4). M. = 1:6. Abb. 30: Gefäßformen aus Rogoza und Brinjeva gora (nach Črešnar 2010, Taf. 3: 10, 11: 2, 18: 10, Abb. 15: G432, G459; Oman 1981, Taf. 2: 2, 3: 4, 4: 2, 7: 9,15, 12: 5, 17: 3, 22: 6, 23: 4). M. = 1:6. 78 DATIRANJE NASELIJ DATIERUNG DER SIEDLUNGEN Sl. 31: Brinjeva gora. Kovinske najdbe (po Pahič 1981, t. 3: 1,2; Pahič 1990, 11, 16; Teržan 1990, 42, sl. 6). M. = 1:3. Abb. 31: Brinjeva gora. Metallfunde (nach Pahič 1981, Taf. 3: 1,2; Pahič 1990, 11, 16; Teržan 1990, 42, Abb. 6). M. = 1:3. celi vrsti posod: na ta način so namreč okrašena ustja Ausgrabungskampagne gefunden wurde und genau für velikih pitosov s stožčastimi vratovi ( sl. 30: 1–4), široka diese Zeit charakteristisch ist ( Abb. 31: 4)221. ustja loncev s cilindričnimi vratovi ( sl. 30: 5–7) in ustja Die zeitliche Spanne der Siedlung stel te übrigens loncev z usločenimi vratovi ( sl. 30: 8–10). Žlebljena so Stanko Pahič bereits vor Jahrzehnten sehr gut dar222. tudi ramena nekaterih bikoničnih loncev ( sl. 30: 11–12). Auf der Grundlage der spärlichen Litzenkeramikfunde Obe naselji povezujejo še skodelice z usločenimi vratovi können wir feststellen, dass Brinjeva gora schon in der in kratkimi izvihanimi ustji ( sl. 30: 13–14), zato lahko älteren Bronzezeit besiedelt war223. Eine Besiedelung rečemo, da poselitev Brinjeve gore v stopnji Ha A ni im darauffolgenden Zeitalter (in der Zeit der Hügelgrä- vprašljiva. Dokaz je nenazadnje tudi bronasta igla tipa berkultur) lässt sich zwar nicht anhand von Tonwaren Graz, ki je bila najdena v eni kasnejših izkopavalnih nachweisen, wird aber durch eine für die Stufe Bz kampanj in je značilna prav za ta čas ( sl. 31: 4).221 B1charakteristische bronzene Lochhalsnadel (Variante Sicer pa je časovni razpon naselja že pred desetletji Loebersdorf – Abb. 31: 1) bestätigt224. Mehr Material dobro predstavil Stanko Pahič.222 Na osnovi skromnih stammt aus der jüngeren Bronzezeit. Isoliert wurde es najdb litzenske keramike lahko ugotovimo, da je bila bereits von Pahič225, dem aber später B. Teržan ohne Brinjeva gora obljudena že v starejši bronasti dobi.223 wirkliche Argumente widersprach226. Es handelt sich Poseljenosti v naslednjem obdobju (v času kulture um typische Gefäße und Ornamente, wie wir sie aus gomil) z lončenino sicer ni moč dokazati, potrjuje pa Oloris bei Dolnj Lakoš, Rabelčja vas und noch einigen jo bronasta igla z odebeljenim in prevrtanim vratom anderen Fundorten kennen, daher gibt es keinen Zweifel (varianta Loebersdorf – sl. 31: 1), ki je značilna za sto- über die Besiedelung von Brinjeva gora im sogenannten pnjo Bd B1.224 Več gradiva je iz mlajše bronaste dobe. Izdvojil ga je že Pahič,225 čemur pa je kasneje brez pravih 221 Říhovský 1979, 90 f., Taf. 25: 459-461. 221 Říhovský 1979, 90 s, Taf. 25: 459–461. 222 Pahič 1981, 113 ff. 222 Pahič 1981, 113 ss. 223 Ebd., 114, Abb, 27. Für die Litzenkeramik in Sloweni- 223 Ib., 114, sl, 27. Za litzensko keramiko v Sloveniji glej en siehe Guštin 2005. Guštin 2005. 224 Říhovský 1979, 23 ff., Taf. 3: 34-43. 224 Říhovský 1979, 23 ss, Taf. 3: 34–43. 225 Pahič 1981, 115 ff. 225 Pahič 1981, 115 ss. 226 Teržan 1990, 37 f. 79 DATIRANJE NASELIJ DATIERUNG DER SIEDLUNGEN argumentov oporekala B. Teržan.226 Gre za značilno Lakoš-Horizont227. Das bestätigt auch die Angabe von posodje in okras, kakršnega poznamo iz Olorisa pri Pahič, dass derartige Keramik im Jahre 1958 zusammen Dolnjem Lakošu, Rabelčje vasi in še nekaterih drugih mit zwei Diensdorf - Nadeln ( Abb. 31: 2,3)228 gefunden najdišč, zato poselitev Brinjeve gore v tako imenovanem wurde, von denen bekannt ist, dass sie in den Stufen Bz lakoškem horizontu ni vprašljiva.227 Potrjuje jo tudi C2 – Bz D in Gebrauch waren229. Pahičev podatek, da je bila takšna keramika leta 1958 Weniger Metallfunde gibt es aus der späten Bron- najdena v plasteh skupaj z dvema iglama,228 ki ju lahko zezeit. Das ist etwas überraschend, war doch Brinjeva uvrstimo v tip Diensdorf ( sl. 31: 2,3), za katere je znano, gora in dieser Zeit (Ha A in Ha B) am intensivsten da so bile v uporabi v stopnjah Bd C2 – Bd D.229 besiedelt. Neben der schon erwähnten Nadel ( Abb. 31: Manj kovinskih najdb je iz pozne bronaste dobe. 4) können wir noch zwei Messer anführen, von denen To je nekoliko presenetljivo, saj je bila v tem času (Ha A das erste ( Abb. 31: 10) dem Typ Stillfried am nächsten in Ha B) Brinjeva gora najintenzivneje poseljena. Ob že kommt230, für das zweite ( Abb. 31: 13) lässt sich aber omenjeni igli ( sl. 31: 4) lahko navedemo le dva noža, od wegen des geraden Rückens schwer eine entsprechen- katerih je prvi ( sl. 31: 10) najbliže tipu Stillfried,230 dru- de Parallele finden231. Vielleicht gehört auch der Ring gemu ( sl. 31: 13) pa zaradi ravnega hrbta težko najdemo mit Haken ( Abb. 31: 12) in diese Zeit, denn es wurden ustrezno paralelo.231 Morda sodi v ta čas tudi obroček s ähnliche Gegenstände in den Gräbern des zugehörigen kavljem ( sl. 31: 12), saj so bili podobni predmeti najdeni v Urnengräberfeldes am Südosthang von Brinjeva gora ge- grobovih pripadajočega žarnega grobišča na jugovzhod- funden, bekannt sind sie aber auch von anderswo, jedoch nem pobočju Brinjeve gore, znani pa so tudi od drugod, überwiegend in frühhal stattzeitlichen Kontexten232. vendar pretežno iz zgodnjehalštatskih kontekstov.232 Die Besiedelung von Brinjeva gora in der älteren Poselitev Brinjeve gore v starejši železni dobi doka- Eisenzeit beweisen einige keramische Formen, es gilt aber zujejo nekatere keramične oblike, omeniti pa velja tudi auch einige charakteristische Metallfunde zu erwähnen, nekaj značilnih kovinskih najdb, ki jih je objavila že B. die bereits B. Teržan veröffentlichte ( Abb. 31: 5-9). Aus Teržan ( sl. 31: 5–9). Iz njih je moč sklepati, da je bilo diesen lässt sich schließen, dass die Siedlung zumindest naselje obljudeno vse do začetka mlajšega halštatskega bis zum Beginn der jüngeren Hal stattzeit (Ha D1) bevöl- obdobja (Ha D1), ko je, podobno kot večina drugih kert war, als sie, ähnlich wie die Mehrzahl der anderen štajerskih središč, doživelo svoj nagel konec.233 steirischen Siedlungen ihr schnelles Ende erlebte233. SKUPNI POGLED GESAMTANSICHT Skupen pogled na razvojno dinamiko štajerskih Eine Gesamtansicht auf die Entwicklungsdynamik naselij prikazuje sl. 32. V tabelo smo vključili tudi nekaj der steirischen Siedlungen zeigt Abb. 32. In die Tabelle najdišč, ki jih nismo podrobneje obravnavati, saj so schlossen wir auch einige Fundorte ein, die wir nicht njihovi časovni razponi bolj ali manj znani. Med njimi detaillierter behandelt haben, denn deren Zeitspannen je na primer Burgstal kogel pri Kleinkleinu, ki sodi med sind mehr oder weniger bekannt. Unter ihnen ist zum najpomembnejša štajerska središča, njegov nekoliko Beispiel der Burgstal kogel bei Kleinklein, der zu den zgodnejši začetek pa smo pojasnili v poglavju o tipologiji wichtigsten steirischen Zentren gehört und dessen etwas keramike.234 Dodana sta tudi Rifnik in Poštela (razvojno früheren Beginn wir im Kapitel über die Typologie der dinamiko jima je ugotovila B. Teržan)235 ter dve nižinski Keramik erläuterten234. Hinzugefügt sind auch Rifnik naselji (Hajndl in Rabelčja vas). Prvo je bilo raziskano ob und Poštela (deren Entwicklungsdynamik B. Teržan gradnji avtocestnega križa,236 drugo pa ob gradnji novega feststel te)235 sowie zwei Flachlandsiedlungen (Hajndl und Rabelčja vas). Erstere wurde beim Bau des Au- tobahnkreuzes erforscht236, die Zweite aber beim Bau 226 Teržan 1990, 38. 227 Dular 2002, 177. 227 Dular 2002, 177. 228 Pahič 1981, 115, op. 180. 228 Pahič 1981, 115, Anm. 180. 229 Říhovský 1979, 74 ss, Taf. 19: 341–351. 229 Říhovský 1979, 74 ff., Taf. 19: 341-351. 230 Říhovský 1972, 55 ss, Taf. 18: 185, 19: 203. Prim. tudi 230 Říhovský 1972, 55 ff., Taf. 18: 185, 19: 203. Vergl auch Bianco Peroni 1976, 53, tav. 29: 228 (tip Breguzzo). Bianco Peroni 1976, 53, tav. 29: 228 (typ Breguzzo). 231 Prim. Vinski Gasparini 1972, t. 103: 10 (Velika Gori- 231 Vergl. Vinski Gasparini 1972, Taf. 103: 10 (Velika Go- ca); Miske 1908, Taf. 18: 24 (Velem St. Vid). rica); Miske 1908, Taf. 18: 24 (Velem St. Vid). 232 Pahič, V. 1988–1989, t. 1: 9,11; Pahič 1990, 17; glej 232 Pahič, V. 1988-1989, Taf. 1: 9,11; Pahič 1990, 17; siehe tudi Stare 1955, t. 66: 10; Guštin 1979, t. 24: 2–8, 67: 15. auch Stare 1955, Taf. 66: 10; Guštin 1979, Taf. 24: 2-8, 67: 15. 233 Prim. Teržan 1990, 42 s. 233 Vergl. Teržan 1990, 42 f. 234 Glej str. 26 s. 234 Siehe Seite 26 f. 235 Teržan 1990, 26 ss in 49 ss. 235 Teržan 1990, 27 ff. und 49 ff. 236 Mele 2009. 236 Mele 2009. 80 DATIRANJE NASELIJ DATIERUNG DER SIEDLUNGEN einer neuen Wohnsiedlung237. Es handelt sich hierbei um Fundorte, deren Datierung überprüft werden kann, von Bedeutung sind sie aber auch zum Verständnis der Siedlungsprozesse aus der späten Bronzezeit in die ältere Eisenzeit. Wie aus der Tabelle zu entnehmen ist, hebt sich Brinjeva gora durch eine kontinuierliche Besiedelung ab. Wenn wir die Funde aus der älteren, mittleren und jüngeren Bronzezeit beiseitelassen, war Brinjeva gora auch in der älteren bzw. mittleren Urnenfelderzeit (Ha A) besiedelt. Diesen zeitlichen Horizont konnten wir bei keinem anderen Fundort, mit Ausnahme der Flachland- siedlung Rogoza, feststellen. Die Mehrzahl der übrigen Siedlungen entstand in der jüngeren Urnenfelderzeit (Ha B1). Für Gornja Radgona ist dieses Datum noch nicht hundertprozentig gesichert. Ein wenig im Nebel bleibt auch sein Ende, das jedoch, ähnlich wie bei den meisten steirischen Siedlungen, zu Beginn der jüngeren Hal stattzeit gewesen sein muss. Zumindest bis zum Beginn der Eisenzeit war auch der Grajski grič in Ptuj besiedelt. Ob danach das Leben auf diesem Burghügel erstarb und die Bevölkerung ins nahegelegene Rabelčja vas übersiedelte, ist nicht ganz sicher238. Die Funde zei- gen nämlich, dass beide Siedlungen wenigstens einige Zeit parallel existierten. Eine ähnliche Situation kennen wir aus Ormož. Auch hier entstand im 8. Jahrhundert Sl. 32: Razvojna dinamika naselij. (Ha C0) im nahen Hajndl ein neuer Weiler, das befestigte Abb. 32: Entwicklungsdynamik der Siedlungen. Zentrum in Ormož wurde aber nicht verlassen. Beide Besiedlungsagglomerationen, obwohl eine neben der anderen lag, existierten zumindest bis zum Beginn der jüngeren Hal stattzeit (Ha D1) parallel. naselja.237 Gre za najdišča, katerih datacije je moč preve- Betrachten wir schließendlich noch die typologi- riti, pomembna pa so tudi za razumevanje poselitvenih sche Verbundenheit der Fundorte. Wir analysierten die procesov iz pozne bronaste v starejšo železno dobo. Produkte der Tonwarenherstel ung, das heißt die Gefäß- Kot je moč razbrati iz tabele, izstopa s kontinu- formen und die Ornamente, an die sich auch die Datie- irano poselitvijo Brinjeva gora. Če pustimo ob strani rungen der Siedlungen lehnen. Die Vergleichsgrundlage ostaline iz starejše, srednje in mlajše bronaste dobe, bildete die Typologie der Keramik aus Ormož, die am je bila obljudena tudi v starejšem oziroma srednjem repräsentativsten ist, da sie auf einer großen Anzahl von žarnogrobiščenem obdobju (Ha A). Tega časovnega Funden beruht. Wie sieht folglich die typologische Ver- horizonta na drugih najdiščih, z izjemo nižinske Rogoze, bundenheit der Fundorte aus? Betrachten wir zunächst nismo uspeli ugotoviti. Večina ostalih naselij je namreč die Höhensiedlungen ( Abb. 33A). Nach der Anzahl der nastala v mlajšem žarnogrobiščnem obdobju (Ha B1). gleichen Gefäßtypen zu urteilen ist Ormož der Grajski Za Gornjo Radgono ta datum še ni stoodstotno doka- grič in Ptuj am nächsten. Beide Siedlungen verbinden zan. Nekoliko zamegljen ostaja tudi njen konec, ki pa ga 36 Formen, was genau 80 % ausmacht. Es folgen mit lahko vendarle, podobno kot pri večini štajerskih naselij, fast den gleichen Anteilen Gornja Radgona (69 %) und pričakujemo na začetku mlajšega halštatskega obdobja. Burgstal kogel (67 %), während die Verbundenheit mit Vsaj do začetka železne dobe je bil poseljen tudi Grajski Poštela und Brinjeva gora schon lockerer ist, denn sie grič na Ptuju. Ali je nato življenje na njem zamrlo, in se sind mit knapp etwas mehr als der Hälfte der Ormož- je prebivalstvo preselilo v bližnjo Rabelčjo vas, pa ni čisto Formen (51 %) ausgestattet. Ein etwas anderes Bild gotovo.238 Najdbe namreč kažejo, da sta obe naselji živeli erhalten wir beim Vergleich der Ornamente. Erkennbar vsaj nekaj časa vzporedno. Podobno situacijo poznamo ist besonders der Rückgang von Gornja Radgona, das iz Ormoža. Tudi tu je v 8. stoletju (Ha C0) v bližnjem mit 53 % bei Brinjeva gora landete, während die Reihen- Hajndlu nastal nov zaselek, utrjeno središče v Ormožu folge der übrigen Fundorte gleich blieb. Das bedeutet pa ni zamrlo. Obe poselitveni aglomeraciji, čeprav druga natürlich, dass ähnliche Faktoren auf die Verbindung 237 237 Teržan 1990, 43 s. Teržan 1990, 43 f. 238 238 Prim. Teržan 1990, 45. Vergl. Teržan 1990, 43 f. 81 DATIRANJE NASELIJ DATIERUNG DER SIEDLUNGEN blizu druge, sta živeli vzporedno vse do začetka mlajšega der Siedlungen einwirkten. Zu den wichtigsten gehört halštatskega obdobja (Ha D1). zweifellos die Entfernung der Siedlungen zueinander Na koncu si oglejmo še tipološko povezanost najdišč. bzw. ihre Lage bei gleichen Kommunikationen. Ptuj Analizirali smo produkte lončarske proizvodnje, se pravi und Ormož liegen verhältnismäßig nahe beieinander, oblike posodja in ornamentov, na katerih slonijo tudi es verbindet sie aber auch der Fluss Drau. Der zweite datacije naselij. Osnova za primerjavo je bila tipologija Faktor, der eine wichtige Rolle spielt, ich die zeitliche keramike iz Ormoža, ki je najbolj reprezentativna, saj Parallelität der Fundorte. Die Siedlungen, die ähnliche temelji na velikem številu najdb. Kakšna je torej tipološka chronologische Spannen haben, zeigen in der Regel eine povezanost najdišč? Pa si oglejmo najprej višinska naselja größere Affinität (z. B. Gornja Radgona, Burgstal kogel ( sl. 33A). Sodeč po številu enakih tipov posodja je Ormo- bei Kleinklein). Gegenteilig ist es aber in den Fällen, žu najbližji Grajski grič na Ptuju. Obe naselji povezuje 36 in denen die chronologische Parallelität kurzfristiger oblik, kar znese natanko 80 %. Sledita s skoraj enakima ist; dann ist auch eine niedrigere Affinität vorhanden. deležema Gornja Radgona (69 %) in Burgstallkogel Ein Beweis hierfür sind die Flachlandsiedlungen Ro- (67 %), medtem ko je povezanost s Poštelo in Brinjevo goza und Hajndl, die mit Ormož nur in der jüngeren goro že ohlapnejša, saj premoreta le nekaj več kot polovico Urnenfelder- bzw. der älteren Hal stattzeit ( Abb. 33B) ormoških oblik (51 %). Nekoliko drugačno sliko dobimo, zeitgleich sind. Es gibt erkennbar weniger gleiche Ge- če primerjamo ornamente. Opazno je zlasti nazadovanje fäßtypen (Hajndl 49 %, Rogoza 47 %). Noch schwächer Gornje Radgone, ki je s 53 % pristala ob Brinjevi gori, ist die Verbundenheit durch Ornamente, diese erreicht medtem ko je vrstni red preostalih najdišč ostal enak. nicht einmal dreißig Prozent. Es ist natürlich nicht To seveda pomeni, da so na povezanost naselij vplivali zwangsläufig, dass die erwähnten Unterschiede nur podobni dejavniki. Med najpomembnejšimi je zanesljivo chronologischer Natur sind. Vielleicht spiegelt sich in medsebojna oddaljenost naselij oziroma njihova lega ob ihnen auch eine andere Siedlungsstruktur wider, denn istih komunikacijah. Ptuj in Ormož ležita razmeroma es handelt sich bei den beiden letzten Beispielen um blizu, povezuje pa ju tudi reka Drava. Drugi dejavnik, ki unbefestigte Flachlandsiedlungen. je igral pomembno vlogo, je časovna paralelnost najdišč. Naselja, ki imajo podobne kronološke razpone, izkazujejo praviloma večjo afiniteto (npr. Gornja Radgona, Burg- stal kogel pri Kleinkleinu). Nasprotno pa je v primerih, ko je kronološka vzporednost kratkotrajnejša, tudi stopnja afinitete manjša. Dokaz sta nižinski naselji Rogoza in Hajndl, ki sta bili z Ormožem sočasni le v mlajšem žarno- grobiščenem oziroma v starejšem halštatskem obdobju ( sl. 33B). Enakih tipov posod je znatno manj (Hajndl 49 %, Rogoza 47 %). Še slabša je povezanost z ornamenti, saj ne doseže niti tridesetih odstotkov. Seveda pa ni nujno, da so omenjene razlike zgolj kronološke narave. Morda se v njih odraža tudi drugačna poselitvena struktura, saj gre v obeh zadnjih primerih za neutrjeni naselji v ravnini. Sl. 33: Afinitetna tabela posodja in ornamentov. Abb. 33: Afinitätstabelle der Gefäße und Ornamente. 82 100% 49% 47% 100% 80% 69% 67% 51% 51% S 10 A 1 • • S 8 S 11 • • • S 5 S 2 • • • • 4 Sk L 10 • • • • A 2 S 4 • • • • • L 16 L 7 • • • • • • L 13 L 1 • • • • • • L 12 P 3 • • • • • • L 11 P 2 • • • • • L 4 3 Sk • • • P 2 1 Sk • • • S 3 S 10 • • • S 5 S 2 • • • A 2 L 8 • • • L 11 L 6 • • • L 5 a 1 L • • • • • L 13 1 Sk • • • • • a 6 L S 1 • • • • • • 100% 77% 73% 63% 53% 53% 100% 27% 20% S 9 A 1 • • • • O 21 • • • O 30 • a 4 L O 1 L 14 O 26 • • • • • • • • • O 30 O 25 L 9 a 4 L • • • • • • • • • • O 23 O 24 4 Sk • • L 3 • • • • • • • O 19 O 23 L 2 • • • P 3 • • • • • O 27 • • • • • • O 22 • S 8 2 Sk • • • O 18 • • • • • O 20 • S 6 3 Sk • • • O 15 • • • • • • • O 19 • L 12 S 6 • • • O 4 • • • • • • • O 18 • S 1 L 5 • • • • • O 5 • • • • • • • O 16 • a 5 L a 6 L • • • • • O 3 • • • • • • O 14 • a 1 L O 26 S 11 O 13 • • • • • • • • • • • 2 Sk O 13 S 9 O 11 • • • • • • • • • • O 22 O 21 L 14 S 4 • • • • • • • • • • • • O 7 O 9 L 4 • • • • • • • • • P 1 O 6 • • O 5 L 16 • • • • • • • • a 5 L O 10 • • • • • • • O 3 • S 3 • • • • • O 29 L 2 • • • • • • • • O 2 • L 8 • • • • • O 9 a 9 L • • • • • • • • O 1 • a 9 L • • • • • • O 2 • • • • • a 8 L • • • O 15 • • a 8 L • • • • • • O 28 • • • • • a 7 L • • • O 12 • • a 7 L O 25 O 8 • • • • • • • • • • • a 3 L • • • • • a 3 L O 20 O 29 • • • • • • • • • • • a 2 L • • • • • • O 17 O 28 a 2 L • • • • • • • • • • • S 7 • • • O 11 • • • O 17 S 7 • • • • • • • • • • • • • • L 15 O 24 • • • O 27 L 6 • • • • • • • • • • • • • • L 10 O 16 • • • • • • • • • O 10 • • L 15 • • • • • • O 14 L 9 • • • • • • • • • O 7 • • L 3 • • • • • • O 12 • • • • • • L 7 • • • O 6 • • P 1 • • • • • • O 8 • • • • • • L 1 • • • O 4 • • rič) ona rič) el el ona jski g adg ora jski g ora adg Ž ra Ž Ž Ž talkog ra talkog MO jeva g jeva g oza oza uj (G gs gs ornja R štela MO uj (G štela ornja R MO jndl MO jndl A OR Pt G Bur Po Brin OR Pt Bur Po Brin G B OR Ha Rog OR Ha Rog 83 POSELITVENE STRUKTURE POZNE BRONASTE DOBE BESIEDLUNGSSTRUKTUREN DER SPÄTEN BRONZEZEIT Kot smo že pokazali na enem od grafikonov, je Wie wir bereits auf einer der Tabellen aufzeigten, največ najdišč, ki smo jih uvrstili v katalog, iz pozne stammen die meisten Fundorte, die wir in den Katalog bronaste dobe ( sl. 3). Po sedanjem stanju raziskav je aufnahmen, aus der späten Bronzezeit ( Abb. 3). Nach dem moč temu obdobju pripisati 87 lokacij, kar znaša dobrih heutigen Stand der Forschungen können dieser Zeit 87 59 %. Dobro zastopani so vsi tipi najdišč, saj lahko med Fundorte zugeschrieben werden, das sind gut 59 %. Alle njimi naštejemo 34 naselij, 21 grobišč, 6 depojev in 26 Fundortstypen sind gut vertreten, unter ihnen sind 34 posameznih najdb. Pa si oglejmo najprej naselja. Siedlungen, 21 Gräberfelder, 6 Hortfunde und 26 Einzel- funde. Aber schauen wir uns zunächst die Siedlungen an. NASELJA SIEDLUNGEN NIŽINSKA NASELJA FLACHLANDSIEDLUNGEN Naselja lahko z ozirom na njihovo lego razvrstimo v dve skupini. Številnejša so tista v nižini, zato lahko Die Siedlungen können wir in Bezug auf ihre Lage rečemo, da je bil v pozni bronasti dobi nižinski tip in zwei Gruppen einteilen. Zahlreicher sind diejenigen poselitve prevladujoč. Od skupaj 34 naselij ( sl. 34) jih in der Ebene, daher können wir sagen, dass in der je bilo namreč kar 24 umeščenih v raven svet blizu rek späten Bronzezeit bei den Siedlungen der Flachlandtyp in potokov, kar znese več kot 70 %. Ker rezultati izko- vorherrschte. Von insgesamt 34 Siedlungen ( Abb. 34) pavanj nižinskih naselij večinoma še niso objavljeni, befanden sich nämlich ganze 24 in Ebenen in der Nähe ali pa obstajajo o njih zgolj skopa poročila, ne moremo von Flüssen und Bächen, was mehr als 70 % ausmacht. reči o njihovih notranjih strukturah nič določnejšega. Weil die Resultate der Ausgrabungen der Flachlandsied- Za resno analizo o tem, kakšna je bila razporeditev lungen größtenteils noch nicht veröffentlicht sind oder objektov, kako so bili zgrajeni in kakšna je bila njihova davon nur Grabungsberichte bestehen, können wir uns namembnost, so namreč potrebni zanesljivi podatki. über ihre inneren Strukturen nicht näher auslassen. Für Pomembna je tudi kritična masa informacij, saj brez eine ernsthafte Analyse darüber, wie die Anordnung der zadostnega števila ponavljajočih se struktur ni mogoče Objekte war, wie sie gebaut waren und welche Zweckbe- izdelati verodostojnih modelov. stimmung sie hatten, sind nämlich zuverlässige Daten Od sedaj objavljenih nižinskih naselij je še najzani- notwendig. Wichtig ist auch die kritische Masse der mivejša Rogoza (kat. št. 64).239 Gre za poselitev nekoliko Informationen, denn ohne eine ausreichende Anzahl vzvišenega predela vzdolž struge potoka, ki je vijugal sich wiederholender Strukturen ist es nicht möglich, proti Dravi. Na skoraj 400 m dolgem in 60 m širokem glaubwürdige Modelle auszuarbeiten. izkopnem polju so rekonstruirali 33 stavb.240 Večina Die interessanteste der bisher veröffentlichten jih je bila razporejenih v gruče in sicer tako, da so med Flachlandsiedlungen ist Rogoza (Kat. Nr. 64)239. Es objekti ohranili prazne površine (dvorišča). Nekaj stavb handelt sich um die Besiedelung eines etwas erhobenen je stalo tudi daleč stran vsaksebi ( sl. 35). Pri gradnji so Gebiets entlang eines Bachbetts, das sich zur Drau hin dosledno uporabili stojke. Hiše so bile različnih dimen- windet. Auf dem fast 400 m langen und 60 m breiten zij. V večjih so se verjetno odvijale vsakdanje aktivnosti, Grabungsfeld wurden 33 Gebäude rekonstruiert240. Die manjši objekti, ki so bili večinoma kvadratnih tlorisov, pa meisten davon waren so in Gruppen angeordnet, dass 239 Črešnar 2010a. 239 Črešnar 2010a. 240 Ib., 59 ss, pril. 2 in 3. 240 Ebd., 59 ff., Beil. 2 und 3. 84 POSELITVENE STRUKTURE POZNE BRONASTE DOBE BESIEDLUNGSSTRUKTUREN DER SPÄTEN BRONZEZEIT Kat. št. Naselje Najdišče Vrsta najdišča Kat. Nr. Ortschaft Fundort Fundorttyp 8 Gornja Radgona Avtobusna postaja nižinsko naselje / Flachlandsiedlung 14 Krog Pod kotom - sever nižinsko naselje / Flachlandsiedlung 18 Murska Sobota Nova tabla 1 nižinsko naselje / Flachlandsiedlung 21 Lipovci Popava 1 nižinsko naselje / Flachlandsiedlung 24 Turnišče Gorice 1 nižinsko naselje / Flachlandsiedlung 34 Ruše Črnkova njiva nižinsko naselje / Flachlandsiedlung 45 Maribor Spodnje Radvanje 2 nižinsko naselje / Flachlandsiedlung 49 Maribor Pobrežje nižinsko naselje / Flachlandsiedlung 55 Biserjane nižinsko naselje / Flachlandsiedlung 58 Križevci pri Ljutomeru Gradišče nižinsko naselje / Flachlandsiedlung 63 Spodnje Hoče nižinsko naselje / Flachlandsiedlung 64 Rogoza nižinsko naselje / Flachlandsiedlung 65 Slivnica pri Mariboru Slivnica 2B nižinsko naselje / Flachlandsiedlung 67 Orehova vas nižinsko naselje / Flachlandsiedlung 83 Šikole Lavše nižinsko naselje / Flachlandsiedlung 84 Šikole Dolge njive nižinsko naselje / Flachlandsiedlung 86 Cirkovce Kompresorska postaja nižinsko naselje / Flachlandsiedlung 96 Spodnja Hajdina Skladišče za plin nižinsko naselje / Flachlandsiedlung 98 Spodnja Hajdina Rogaška cesta 1 nižinsko naselje / Flachlandsiedlung 103 Rabelčja vas Ulica 5. Prekomorske brigade 10 nižinsko naselje / Flachlandsiedlung 105 Rabelčja vas Srednješolski center nižinsko naselje / Flachlandsiedlung 107 Ptuj Panonska ulica nižinsko naselje / Flachlandsiedlung 121 Ormož Ormož nižinsko naselje / Flachlandsiedlung 126 Blato nižinsko naselje / Flachlandsiedlung 2 Podigrac Plački vrh višinsko naselje / Höhensiedlung 3 Cirknica Brlogi višinsko naselje / Höhensiedlung 6 Gornja Radgona Grajski hrib višinsko naselje / Höhensiedlung 47 Meljski hrib Meljski hrib višinsko naselje / Höhensiedlung 71 Vurberg Farovščak višinsko naselje / Höhensiedlung 77 Zreče Brinjeva gora višinsko naselje / Höhensiedlung 109 Ptuj Grajski grič višinsko naselje / Höhensiedlung 119 Sodinci Kujzjak višinsko naselje / Höhensiedlung 141 Celje Miklavški hrib višinsko naselje / Höhensiedlung 145 Rifnik Rifnik višinsko naselje / Höhensiedlung Sl. 34: Poznobronastodobna naselja. Abb. 34: Spätbronzezeitliche Siedlungen. so očitno služili za kašče. Zanimivo je, da so našli večino zwischen den Objekten leere Flächen (Höfe) erhalten ognjišč zunaj hiš in sicer na južnem in severnem obrobju blieben. Einige Gebäude standen aber auch weit vonein- naselja. Proti severu je bil pomaknjen tudi velik prostor ander entfernt ( Abb. 35). Beim Bau wurden ausnahmslos s sledovi lesenih ograd, ki je očitno služil kot obor za Pfosten verwendet. Die Häuser hatten unterschiedliche živino. Bakrena talilna pogača in skromni ostanki sta- Dimensionen. In den größeren ging man vermutlich den ljene kovine, ki so jih našli tu in tam v naselju, kažejo, al täglichen Verrichtungen nach, die kleineren Objekte, da so se prebivalci ukvarjali tudi s predelavo kovin.241 die größtenteils einen quadratischen Grundriss hatten, Druga doslej objavljena nižinska naselja so bila dienten offensichtlich als Getreidespeicher. Es ist inter- slabše ohranjena. Na najdišču Pod kotom-sever pri essant, dass die Mehrzahl der Herdstellen außerhalb der Krogu (kat. št. 14) so sicer odkrili vodnjak, nekaj jam Häuser gefunden wurden und zwar am südlichen und in tudi luknje za stojke, ki pa se jih večinoma ni dalo nördlichen Rand der Siedlung. In Richtung Norden ver- povezati v zanesljive tlorise.242 Isto velja za naselji Gorice setzt war auch ein großer Platz mit Spuren von hölzernen 241 Ib., 52 ss. Gehegen, der offensichtlich als Viehpferch diente. Ein 242 Kerman 2011c, 35 ss. kupferner Gusskuchen und spärliche Reste geschmolze- 85 86 POSELITVENE STRUKTURE POZNE BRONASTE DOBE BESIEDLUNGSSTRUKTUREN DER SPÄTEN BRONZEZEIT pri Turnišču (kat. št. 24) in Srednješolski center v Ra- nen Metal s, die hier und dort in der Siedlung gefunden belčji vasi (kat. št. 105). Tudi tu so odkrili več odpadnih wurden, deuten darauf hin, dass sich die Bewohner auch jam in lukenj za stojke, ki pa so bile razporejene brez mit der Metal verarbeitung beschäftigten241. vsakega reda, zato z njimi ni bilo moč rekonstruirati Die anderen bisher veröffentlichten Flachland- tlorisov hiš.243 siedlungen waren schlechter erhalten. Am Fundort Kot problematičen moramo označiti tudi poskus Pod kotom-sever bei Krog (Kat. Nr. 14) wurde zwar rekonstrukcije tlorisa naselja, ki so ga odkrili pri gradnji ein Brunnen, einige Gruben und auch Pfostenlöcher kompresorske postaje pri Cirkovcah (kat. št. 86). Izko- entdeckt, die sich aber in den meisten Fällen nicht zu pavanja so spravila na dan skoraj nepregledno množico zuverlässigen Grundrissen verbinden ließen242. Das jam in lukenj za stojke, od katerih so bile mnoge raz- Gleiche gilt für die Siedlung Gorice bei Turnišče (Kat. vrščene v pravilne linije s ponavljajočimi se razmaki, Nr. 24) und das Mittelschulzentrum in Rabelčja vas (Kat. še več pa jih je bilo nakopičenih v nepregledne gruče Nr. 105). Auch hier wurden mehrere Abfallgruben und oziroma skupine.244 Rekonstrukcija tako zahtevnega Pfostenlöcher entdeckt, die ohne jede Ordnung verteilt tlorisa zahteva premišljen pristop s temeljito analizo waren, daher war es nicht möglich, daraus Grundrisse vseh struktur, dosledno pa se je treba držati tudi vnaprej der Häuser zu rekonstruieren243. postavljenih kriterijev. Als problematisch müssen wir auch den Versuch bezeichnen, den Grundriss der Siedlung zu rekonstru- ieren, die beim Bau der Kompressorstation Cirkovce VIŠINSKA NASELJA (Kat. Nr. 86) entdeckt wurde. Die Grabungen brachten eine fast unüberschaubare Menge an Gruben und Pfos- Preostalih deset naselij ( sl. 34) najdemo na vzpe- tenlöchern zutage, von denen viele in richtigen Linien tinah. Zgolj iz konfiguracije terena, ki je bil pogosto mit sich wiederholenden Abständen angeordnet waren, spreminjan, ni moč ugotoviti, če so naselja obdajali noch mehr aber waren in unübersichtlichen Gruppen okopi, glede na lego, ki je večinoma dominantna, pa gehäuft244. Die Rekonstruktion eines solchen anspruchs- lahko sklepamo, da imamo opraviti z utrjenimi aglo- vollen Grundrisses bedarf eines überlegten Verfahrens meracijami. mit einer gründlichen Analyse aller Strukturen, fol- Kolikor toliko raziskana so štiri naselja. Med njimi je gerichtig ist es erforderlich, auch die vorgegebenen najbolj znana Brinjeva gora pri Zrečah (kat. št. 77), ki jo Kriterien einzuhalten. je v petdesetih in šestdesetih letih prejšnjega stoletja raz- iskoval S. Pahič. Žal so bili do danes objavljeni le rezultati dveh raziskovalnih kampanj (leta 1953 in 1954), iz katerih HÖHENSIEDLUNGEN pa je vendarle moč razbrati najosnovnejše značilnosti najdišča.245 Naselje se je širilo po celotnem vrhu, ki ga Die übrigen zehn Siedlungen ( Abb. 34) finden wir je z vseh strani ščitila izdatna strmina ( sl. 36). Dodatna auf Erhebungen. Nur aus der Terrainkonfiguration, die utrditev je bila potrebna le na zahodni in deloma južni häufig verändert war, konnte nicht festgestel t werden, strani, kjer so pod poznoantičnim obzidjem odkrili tudi ob die Siedlungen von Wällen umgeben waren, in prazgodovinski nasip. Za poselitev najugodnejše mesto Hinblick auf die Lage, die größtenteils dominant ist, je bilo prostrano sedlo med obema vrhovoma. Drugod so können wir aber schließen, dass wir es mit befestigten bile razmere slabše, saj so morali hiše vsekati v pobočja. Agglomerationen zu tun haben. Izkopavanje leta 1953, ki je potekalo tik za južnim robom Leidlich erforscht sind vier Siedlungen. Die Be- naselja, je pokazalo, da so bila stavbišča bolj ali manj kannteste davon ist Brinjeva gora bei Zreče (Kat. Nr. stalna. Objekte so namreč po propadu obnavljali, zato 77), die S. Pahič in den Fünfziger und Sechziger Jahren se je na istem mestu ohranilo več nivojev hiš. Sicer pa des letzten Jahrhunderts erforschte. Leider wurden bis imamo o notranji strukturi naselja na Brinjevi gori bolj heute nur die Resultate zweier Forschungskampagnen malo podatkov. Kolikor toliko jasen je le njegov časovni (in den Jahren 1953 und 1954) veröffentlicht, aus razpon, ki sega čez celo bronasto dobo. denen jedoch die grundlegendsten Charakteristiken der Siedlung entnommen werden können245. Die von 243 Plestenjak 2010, 39 s; Strmčnik Gulič 1988–1989. allen Seiten durch steile Hänge ( Abb. 36) geschützte 244 Lubšina Tušek 2000, 118. Siedlung breitete sich über die gesamte Bergkuppe aus. 245 Pahič 1981; Pahič 1985. Eine zusätzliche Befestigung war nur an der westlichen und teilweise an der südlichen Seite notwendig, wo 241 Ebd., 52 ff. Sl. 35: Rogoza, rekonstrukcija pozidave. M. = 1:500 (po 242 Kerman 2011c, 35 ff. Črešnarju 2010a). 243 Plestenjak 2010, 39 f; Strmčnik Gulič 1988-1989. Abb. 35: Rogoza, Bebauungsrekonstruktion. M. = 1:500 (nach 244 Lubšina Tušek 2000, 118. Črešnar 2010a). 245 Pahič 1981; Pahič 1985. 87 POSELITVENE STRUKTURE POZNE BRONASTE DOBE BESIEDLUNGSSTRUKTUREN DER SPÄTEN BRONZEZEIT Sl. 36: Brinjeva gora pri Zrečah; naselje in nekropola. M. = 1:5000 (osnova: karta TTN5 © Geodetska uprava RS). Abb. 36: Brinjeva gora bei Zreče; Siedlung und Nekropole. M. = 1:5000. Drugo naselje, ki ga moramo omeniti, je Grajski man unter der spätantiken Befestigungsmauer auch grič na Ptuju (kat. št. 109). Dominantna vzpetina tik eine vorgeschichtliche Aufschüttung entdeckte. Der für nad reko Dravo je bila obljudena tudi v pozni bronasti die Besiedelung günstigste Platz war der schräge Sattel dobi, žal pa so ostaline iz tega časa močno poškodovali zwischen den beiden Kuppen. Andernorts waren die kasnejši gradbeni posegi. O notranji strukturi naselja Verhältnisse schlechter, denn hier mussten die Häuser vemo zelo malo. Josip Korošec, ki je na Grajskem griču in den Hang gesetzt werden. Die Ausgrabung im Jahre izkopaval, je odkril ostanke dveh hiš in nekaj čez dvajset 1953, die direkt am südlichen Rand der Siedlung verlief, ognjišč, to pa je premalo, da bi si o naselju ustvarili koli- zeigte, dass die Bauplätze mehr oder weniger konstant kor toliko verodostojno sliko.246 Ker objavljamo gradivo waren. Die Objekte wurden nämlich nach dem Verfall s Koroščevih izkopavanj v posebnem poglavju, na tem erneuert, darum blieben an der gleichen Stelle mehrere mestu izsledkov ne kaže ponavljati. Häuserniveaus erhalten. Sonst haben wir über die innere Struktur der Siedlung auf Brinjeva gora wenige Daten. 246 Korošec 1951a. 88 POSELITVENE STRUKTURE POZNE BRONASTE DOBE BESIEDLUNGSSTRUKTUREN DER SPÄTEN BRONZEZEIT Sl. 37: Rifnik; naselje in nekropole. M. = 1:5000 (osnova: karta TTN5 © Geodetska uprava RS). Abb. 37: Rifnik; Siedlung und Nekropolen. M. = 1:5000. 89 POSELITVENE STRUKTURE POZNE BRONASTE DOBE BESIEDLUNGSSTRUKTUREN DER SPÄTEN BRONZEZEIT To, kar smo dejali za Ptuj, velja tudi za tretje višin- Einigermaßen klar ist nur die ihre zeitliche Spanne, die sko naselje, ki se je širilo po južnem pobočju Grajskega über die gesamte Bronzezeit reicht. hriba v Gornji Radgoni. Zaščitna izkopavanja, ki so Eine andere zu erwähnende Siedlung ist Grajski potekala zaradi gradnje novih hiš, so spravila na dan grič in Ptuj (Kat. Nr. 109). Die dominante Erhebung razmeroma veliko drobnih najdb, zelo malo pa smo direkt über dem Fluss Drau war auch in der späten izvedeli o notranji zasnovi naselja. Izkopne površine Bronzezeit besiedelt, leider aber wurden die Nachlässe so bile namreč premajhne, zato je gotovo le to, da je aus dieser Zeit durch spätere Baueingriffe sehr stark be- bilo razen vrha, na katerem stoji danes grad, poseljeno schädigt. Über die innere Struktur der Siedlung wissen tudi južno pobočje. Tu so pri zaščitnih izkopavanjih na wir nur sehr wenig. Josip Korošec, der die Ausgrabungen več mestih naleteli na ostanke ognjišč in posamezne auf dem Grajski grič durchführte, entdeckte Reste von stavbne elemente, ki pa jih zaradi omejenih izkopov ni zwei Häusern und etwas über zwanzig Herdstellen, das bilo moč v celoti raziskati. Prvo poročilo o izkopavanjih ist aber zu wenig, um sich ein einigermaßen glaubwür- na Grajskem hribu v Gornji Radgoni je bilo objavljeno diges Bild über die Siedlung machen zu können246. Da pred več kot tremi desetletji,247 tokrat pa predstavljamo wir das Material aus Korošeč Ausgrabungen in einem v posebnem poglavju na novo interpretirane terenske gesonderten Kapitel behandeln, ist es nicht angezeigt die izvide in seveda tudi najdbe. Ergebnisse an dieser Stelle zu wiederholen. Četrto naselje, ki ga moramo omeniti, je Rifnik Das, was wir über Ptuj sagten, gilt auch für die (kat. št. 145). Postavljeno je bilo na vrh markantnega dritte Höhensiedlung, die sich am Südhang des Grajski hriba, ki ima na severni in vzhodni strani izredno strma hrib in Gornja Radgona ausbreitete. Die Rettungsein- pobočja, medtem ko je dostop z juga enostaven ( sl. 37). griffe, die aufgrund des Baues neuer Häuser verliefen, Po površju pobrane najdbe kažejo, da ni bil poseljen zgolj brachten verhältnismäßig viele Kleinfunde an den Tag, vrhnji plato ampak tudi južno pobočje, ki se dviga nad wir erfuhren aber sehr wenig über die innere Anlage der blagim sedlom. Raziskave so potekale le na platoju. Tu Siedlung. Die Grabungsflächen waren einfach zu klein, je W. Schmid leta 1941 odkril štiri hiše, vendar pa vemo daher ist nur sicher, dass außer dem Gipfel, auf dem o njih bolj malo, saj je o izkopavanju objavil le kratko heute die Burg steht, auch der Südhang besiedelt war. notico.248 Po vojni je na Rifniku izkopaval L. Bolta. Iz Hier stieß man bei den Rettungseingriffen an mehreren njegovih poročil zvemo, da je odkril štirinajst tlorisov Stellen auf Reste von Herdstellen und einzelne Gebäu- hiš in obilico najdb, med drugim tudi dele kalupov, ki deelemente, die aber aufgrund der Bauarbeiten nicht dokazujejo, da so se na Rifniku v pozni bronasti dobi mehr im Ganzen erforscht werden konnten. Der erste ukvarjali s predelavo kovin.249 Hiše so ležale v različnih Bericht über die Ausgrabungen auf dem Grajski hrib in nivojih, vse po vrsti pa so imele kamnite vence. So bile Gornja Radgona wurde vor mehr als drei Jahrzehnten torej postavljene v tehniki sohaste gradnje? Odgovora veröffentlicht247, diesmal aber stellen wir in einem ge- na podlagi obstoječih notic ne moremo dati, do objave sonderten Kapitel die neu interpretierten Befunde und terenskih izvidov pa ostaja odprto tudi vprašanje, kakšna natürlich auch die Funde vor. je bila notranja struktura naselja. Die vierte Siedlung, die wir erwähnen müssen, ist Rifnik (Kat. Nr. 145). Erbaut wurde sie auf dem Gipfel eines markanten Hügels, der an seiner Nord- und Ost- ORMOŽ seite einen außerordentlich steilen Hang hat, während der Zugang vom Süden her einfach ist ( Abb. 37). An Med vsemi naselji iz pozne bronaste dobe je naj- der Oberfläche gesammelte Funde zeigen, dass nicht zanimivejši Ormož (kat. št. 121). Glede na lego smo ga nur das obere Plateau besiedelt war, sondern auch der uvrstili v krog nižinskih naselij, vendar pa se od njih Südhang, der sich über einem sanften Sattel erhebt. Die bistveno razlikuje. Kar ga dela edinstvenega, sta že nje- Forschungen beschränkten sich nur auf das Plateau. Hier gova velikost in utrjenost, saj je bilo naselje postavljeno entdeckte W. Schmid im Jahre 1941 vier Häuser, jedoch na visoko teraso reke Drave ( sl. 38). Z juga ga je torej unser Wissen über diese ist sehr gering, denn Schmid ščitila voda, na vzhodu in zahodu globoka naravna jarka, veröffentlichte nur kurze Grabungsnotizen248. Nach dostop s severne strani pa so zaprli z močnim okopom. dem Krieg führte L. Bolta Ausgrabungen auf dem Rif- Ker je bilo ormoško naselje nedavno predstavljeno v nik durch. Aus seinen Berichten konnten wir erfahren, samostojni publikaciji, bo na tem mestu dovolj, če na dass er vierzehn Häusergrundrisse und eine Vielzahl kratko ponovimo najpomembnejša dognanja.250 an Funden entdeckte, unter anderem auch Teile von Pa si oglejmo najprej okop. Prerez čezenj je pokazal, Gussformen, die beweisen, dass man sich auf dem Rifnik da je bil zgrajen iz dveh nasutij, torej so ga vsaj enkrat in der späten Bronzezeit mit der Metal verarbeitung 247 Horvat Šavel 1981. 248 Schmid 1943, 141 s., Taf. VII–VIII. 246 Korošec 1951a. 249 Bolta 1959. 247 Horvat Šavel 1981. 250 Dular/Tomanič Jevremov 2010. 248 Schmid 1943, 141 f., Taf. VII-VIII. 90 POSELITVENE STRUKTURE POZNE BRONASTE DOBE BESIEDLUNGSSTRUKTUREN DER SPÄTEN BRONZEZEIT Sl. 38: Ormož, tloris naselja (po Dular/Tomanič Jevremov 2010). M. = 1:4000. Abb. 38: Ormož, Plan der Siedlung (nach Dular/Tomanič Jevremov 2010). M. = 1:4000. temeljito obnovili. Obakrat so pri gradnji poleg ilovice beschäftigte249. Die Häuser lagen in unterschiedlichen uporabili tudi lesen kasetni opaž, s čemer se je bistveno Niveaus, alle aber hatten einen Steinkranz. Wurden povečala njegova trdnost. Ker v nasutjih niso našli najdb, sie demnach in Ständerbautechnik errichtet? Auf der je moč okop datirati le okvirno. Vse kaže, da so ga zgra- Grundlage der bestehenden Notizen können wir hier- dili kmalu po nastanku naselja, torej na začetku stopnje auf keine Antwort geben, bis zur Veröffentlichung der Ha B. Kdaj je bil obnovljen, je težje ugotoviti, morda v Befunde bleibt aber auch die Frage offen, wie die innere 8. stoletju, ko je Ormož doživel svoj največji razcvet. Struktur der Siedlung aussah. Notranjost dobro zavarovanega naselja je merila čez 12 hektarjev. Čeprav so z zaščitnimi posegi raziskali manj kot 10% celotne površine, pa so bili izkopi vendarle ORMOŽ dovolj veliki, da lahko rečemo nekaj besed tudi o njegovi notranji strukturi. Izkazalo se je, da je bil prostor gosto Unter allen Siedlungen aus der späten Bronzezeit ist pozidan. Stavbe so bile narejene s pomočjo vkopanih Ormož (Kat. Nr. 121) die Interessanteste. In Hinblick auf stojk ( sl. 39). Pri manjših objektih so bile postavljene v ihre Lage ordneten wir sie in den Kreis der Flachland- parih, saj je streha slonela neposredno na stojkah stran- siedlungen ein, obwohl sie sich von diesen wesentlich skih sten. Isti (škarjasti) tip ostrešja lahko predvidevamo unterscheidet. Was ihre Einzigartigkeit ausmacht, sind tudi pri objektih s pet in več pari stojk, če le razponi schon ihre Größe und ihre Wehrhaftigkeit, denn sie čelnih sten niso bili preveliki.251 Hiše so bile zato ozke wurde auf einer großen Flussterrasse der Drau errichtet in dolge, po vsej verjetnosti pa so imele le en prostor. Pri ( Abb. 38). Von Süden her schützte sie folglich das Wasser, širših objektih je streha zaradi večjega razpona počivala von Osten und Westen ein tiefer natürlicher Graben, na slemenskih oziroma dveh vrstah notranjih stojk. der Zugang von der Nordseite war durch einen starken Praviloma so bile postavljene vzporedno s stenskimi, Erdwall versperrt. Da die Siedlung von Ormož unlängst notranjost stavb pa so delile na vzdolžne prostore. Prav in einer eigenen Publikation vorgestel t wurde, ist es an zaradi takšne razporeditve govorijo nekateri o dvo- dieser Stelle ausreichend, wenn wir in Kürze nur die ladijskem oziroma troladijskem tipu hiš. Stene hiš so bile wichtigsten Erkenntnisse wiederholen250. narejene iz kolov in prepletenega protja, katerega odtisi so se ohranili v prežganem glinastem ometu. 249 Bolta 1959. 251 Prim. Dular 2008, 340. 250 Dular/Tomanič Jevremov 2010. 91 POSELITVENE STRUKTURE POZNE BRONASTE DOBE BESIEDLUNGSSTRUKTUREN DER SPÄTEN BRONZEZEIT Sl. 39: Ormož, tipi stavb (po Dular/Tomanič Jevremov 2010). M. = 1:250. Abb. 39: Ormož, Gebäudetypen (nach Dular/Tomanič Jevremov 2010). M. = 1:250. Večina ormoških hiš je bila manjših dimenzij. Aber betrachten wir zuerst den Erdwall. Der Največ je bilo takih, ki so imele površino od 11 do 20 Querschnitt durch diesen zeigte, dass er aus zwei Auf- oziroma 21 do 30 kvadratnih metrov. Po vsej verjetnosti schüttungen gebaut war, demnach wurde er mindestens gre za bivalne objekte, v katerih so živele različno velike einmal gründlich erneuert. Beide Male wurden beim družine. Namembnost drugih stavb je težje določiti. Bau außer Lehm auch hölzerne Kassettenverschalun- Glede na primerjave od drugod so najmanjše (do 5 m2) gen verwendet, wodurch seine Festigkeit wesentlich služile za shranjevanje živeža (od tal dvignjene kašče), v verstärkt wurde. In den Aufschüttungen wurden keine 92 POSELITVENE STRUKTURE POZNE BRONASTE DOBE BESIEDLUNGSSTRUKTUREN DER SPÄTEN BRONZEZEIT Sl. 40: Ormož, rekonstrukcija pozidave (po Dular/Tomanič Jevremov 2010). M. = 1:500. Abb. 40: Ormož, Bebauungsrekonstruktion (nach Dular/Tomanič Jevremov 2010). M. = 1:500. največjih pa so se morda odvijale dejavnosti, povezane Funde gemacht, daher kann der Erdwall nur ungefähr s celotno srenjo. datiert werden. Alles deutet darauf hin, dass man ihn In kakšna je bila notranja struktura naselja? Velika bald nach der Entstehung der Siedlung baute, folglich večina stavb je bila postavljenih tako, da so imele stene zu Beginn der Stufe Ha B. Wann er erneuert wurde, ist zasukane v smereh sever–jug oziroma vzhod–zahod ( sl. noch schwerer festzustellen, vielleicht im 8. Jahrhundert, 40). Odstopanj je pravzaprav malo. Zanimivo je tudi to, als Ormož seine höchste Blüte erlebte. da tečejo v istih smereh z rečnimi oblicami tlakovane po- Das Innere der gut gesicherten Siedlung maß über ti, ki so jih odkrili na več koncih naselja. Ali lahko torej 12 Hektar. Obwohl durch die Rettungseingriffe weniger rečemo, da je imel Ormož skrbno načrtovan raster, ki se als 10 % der gesamten Fläche erforscht werden konnten, skozi stoletja ni bistveno spreminjal? Usmerjenost hiš in waren die Ausgrabungen doch groß genug, um einige potek komunikacij že kažeta na to, podobno sklepanje Worte über die inneren Strukturen der Siedlung sagen pa dovoljujejo tudi pozicije dvorišč. Prazni prostori med zu können. Es zeigte sich, dass der Raum sehr dicht stavbami, na katerih najdemo le vodnjake, kurišča in besiedelt war. Die Gebäude waren mithilfe eingegrabe- 93 POSELITVENE STRUKTURE POZNE BRONASTE DOBE BESIEDLUNGSSTRUKTUREN DER SPÄTEN BRONZEZEIT ognjišča, so ostali trajno nepozidani. Primerov, da so ner Pfosten errichtet ( Abb. 39). Bei kleineren Objekten mlajši objekti poškodovali starejše, je razmeroma malo. waren sie paarweise aufgestel t, das Dach lehnte sich un- Raster je bil torej bolj ali manj stalen, njegova usmerje- mittelbar auf die Pfosten der Seitenwände. Den gleichen nost po glavnih straneh neba pa je ob zemljenem okopu Dachtyp (Sparrendach) können wir auch bei den Ob- druga najpomembnejša dominanta ormoškega naselja. jekten mit fünf oder mehr Pfostenpaaren voraussetzen, Težje je ugotoviti, kakšna je bila funkcionalna wenn nur die Spannweiten der Stirnwände nicht zu groß struktura gradišča. Iz keramičnih najdb ni moč izvleči waren251. Die Häuser waren daher schmal und lang, aller nobenih podatkov, kalupi in ostanki žlindre, ki so jih Wahrscheinlichkeit nach bestanden sie aus nur einem našli na vseh izkopnih poljih, pa kažejo, da metalurška Raum. Bei breiteren Objekten ruhte das Dach wegen dejavnost ni potekala zgolj v enem predelu naselja. O der größeren Spannbreite auf Firstpfosten bzw. auf zwei ločeni obrtniški coni torej ne moremo govoriti. Odpr- Innenpfostenreihen. In der Regel waren sie parallel zu to ostaja tudi vprašanje družbene strukturiranosti. V den Wandpfosten aufgestel t, das Innere der Gebäude Ormožu ne poznamo dvora, to je oddvojene skupine aber unterteilten sie in Längsräume. Aufgrund solcher hiš, v katerih bi prebivali pripadniki takratnih elit.252 Aufteilungen spricht man auch von zweischiffigen bzw. Velika stavba (hiša 13), ki jo je izkopala B. Perc ( sl. 40), dreischiffigen Haustypen. Die Hauswände waren herge- sicer izstopa po velikosti in načinu gradnje, pomenljiva stel t aus Pfählen und Rutenflechtwerk, deren Abdrücke je tudi njena pozicija ob tlakovani poti, vendar pa bi jo in dem gebrannten Lehmverputz erhalten blieben. zelo težko opredelili kot objekt, ki je bil namenjen zgolj Die Mehrzahl der Häuser von Ormož hatten klei- višjemu sloju prebivalstva. Nekoliko drugačno sliko nere Dimensionen, wobei die mit einer Fläche von 11 zarisuje analiza živalskih kosti. Izkazalo se je, da obsta- bis 20 bzw. 21 bis 30 Quadratmeter überwogen. Aller jajo med posameznimi predeli naselja določene razlike, Wahrscheinlichkeit nach handelt es sich um Wohnob- ki pa jih zaradi relativno majhnega in nesistematično jekte, in denen unterschiedlich große Familien wohnten. pobranega vzorca za zdaj še ne moremo zadovoljivo in- Die Widmung der anderen Gebäude ist schwerer zu terpretirati.253 Ormož je torej naselje, ki v svojem rastru bestimmen, Vergleiche mit anderen Fundorten lassen ne odseva jasno izraženih funkcionalnih in družbenih aber darauf schließen, dass die kleinsten (bis 5 m2) zur razlik. Vprašanje je le, če so takšne naselbinske strukture Aufbewahrung von Nahrungsmitteln dienten (vom Bo- lahko dokaz, da je bila bolj ali manj egalitarno urejena den erhobene Getreidespeicher), in den größten spielten tudi takratna družba. sich aber möglicherweise mit der ganzen Gemeinde verbundene Tätigkeiten ab. Und wie sah die innere Struktur der Siedlung aus? GROBIŠČA Die überwiegende Mehrheit der Gebäude war so aufge- stel t, dass die Wände in Nord – Süd bzw. in Ost – West Na območju severovzhodne Slovenije smo regi- Richtung ausgerichtet waren ( Abb. 40). Abweichungen strirali enaindvajset grobišč ( sl. 41). Vsa so bila plana davon gab es relativ wenige. Interessant ist auch, dass in z žganimi pokopi. Glede na raziskanost obstajajo med die gleichen Richtungen mit Kieselsteinen gepflasterte njimi velike razlike. Nekatera so bila izkopana skoraj v Wege verlaufen, die in mehreren Teilen der Siedlung celoti, medtem ko poznamo z drugih le po nekaj grobov. entdeckt wurden. Können wir also sagen, dass Ormož Delitev glede na velikost torej ni mogoča, čeprav velja, ein sorgfältig geplantes Raster hatte, das sich durch die da sodijo grobišča na Marinovem travniku v Rušah (kat. Jahrhunderte nicht wesentlich veränderte? Die Ausrich- št. 35), v Pobrežje v Mariboru (kat. št. 50) in Jančičev tung der Häuser und der Verlauf der Kommunikationen gozd v Gračiču (kat. št. 78) med večje nekropole. Mednje deuten bereits darauf hin, einen ähnlichen Schluss lassen bi smeli z ozirom na količino izkopanih najdb uvrstiti aber auch die Positionen der Höfe zu. Die leeren Plätze tudi Mladinsko ulico v Mariboru (kat. št. 39), Spodnje zwischen den Gebäuden, auf denen wir nur Brunnen, Radvanje v Mariboru (kat. št. 44), Zgornjo Hajdino (kat. Feuerstellen und Herdstellen finden, blieben dauerhaft št. 95) in Osetovo posestvo na Rifniku (kat. št. 143), ki pa unbebaut. Fälle, bei denen ältere Objekte durch jüngere večinoma nimajo ohranjenih grobnih celot. Pomembna beschädigt wurden, gibt es verhältnismäßig wenige. so seveda tudi manjša grobišča, na primer tisto pri Ga- Das Raster war folglich mehr oder weniger konstant, silskem domu v Rušah (kat. št. 33), ob Rogaški cesti v seine Ausrichtung nach den Haupthimmelsrichtungen Spodnji Hajdini (kat. št. 97) in Srednješolskem centru ist jedoch neben dem Erdwall die zweite bedeutendste v Rabelčji vasi (kat. št. 104). Le po nekaj grobov, ki pa Dominante der Siedlung von Ormož. so zaradi izjemnih najdb zelo pomembni, poznamo za Schwerer festzustellen ist, welches die funktionale zdaj tudi s Škoršičevega vrta v Ormožu (kat. št. 120) in Struktur der Wal anlage war. Aus den keramischen Fun- Ulice Viktorina Ptujskega na Ptuju (kat. št. 112). Preo- den lassen sich keinerlei Angaben entnehmen, die Guss- stale nekropole ostajajo za zdaj bodisi neobjavljene ali formen und die Schlackereste, die auf allen Grabungs- 252 Prim. Parzinger 1992. feldern gefunden wurden, deuten aber darauf hin, dass 253 Toškan/Dirjec 2010, 112 ss. 251 Vergl. Dular 2008, 340. 94 POSELITVENE STRUKTURE POZNE BRONASTE DOBE BESIEDLUNGSSTRUKTUREN DER SPÄTEN BRONZEZEIT Kat. št. Naselje Najdišče Datacija nicht nur in einem Teil der Siedlung metal urgische Ak- Kat. Nr. Ortschaft Fundort Datierung tivitäten verliefen. Von einer getrennten Handwerkszone 25 Turnišče Gorice 2 Ha A können wir also nicht sprechen. Offen bleibt auch die 50 Maribor Pobrežje Ha A, Ha B Frage der gesel schaftlichen Strukturierung. In Ormož 116 Zavrč Prodnica 2 Ha A, Ha B kennen wir keinen Hof, das ist eine abgetrennte Gruppe Nova tabla 2 Ha B von Häusern, in denen die Angehörigen der damaligen 19 Murska Sobota Elite gewohnt haben könnten252. Das große Gebäude 33 Ruše Gasilski dom Ha B (Haus 13), das B. Perc ( Abb. 40) ausgrub, hebt sich zwar Ha B nach seiner Größe und Bauweise ab, bedeutsam ist auch 36 Limbuš Telovadišče Sokol- skega doma seine Lage an dem gepflasterten Weg, schwerlich jedoch 39 Maribor Mladinska ulica Ha B wäre es als Objekt zu bestimmen, das nur einer höheren 44 Maribor Spodnje Radvanje 1 Ha B Bevölkerungsschicht zugedacht war. Ein etwas anderes 78 Gračič Jančičev gozd Ha B Bild reißt die Analyse der Tierknochen an. Es zeigte Ha B sich, dass zwischen den einzelnen Teilen der Siedlung 95 Zgornja Hajdina bestimmte Unterschiede bestehen, die wir aber wegen Rogaška cesta 2 Ha B der relativ wenigen und unsystematisch gesammelten 97 Spodnja Hajdina Proben bisher noch nicht befriedigend interpretieren 104 Rabelčja vas Srednješolski center Ha B können253. Ormož ist somit eine Siedlung, die in ihrem 115 Formin Ha B (?) Raster die expliziten funktionalen und gesel schaftlichen 139 Laško Tabor Ha B (?) Unterschiede nicht klar widerspiegelt. Die Frage ist nur, 40 Maribor Partizanska cesta Ha B (?) ob solche Siedlungsstrukturen ein Beweis dafür sein 146 Rifnik Ratajčevo posestvo Ha B (?), Ha C können, dass auch die damalige Gesel schaft mehr oder 35 Ruše Marinovi travniki Ha B, Ha C weniger egalitär geregelt war. 112 Ptuj Ulica Viktorina Ha B, Ha C Ptujskega 120 Ormož Škoršičev vrt Ha B, Ha C GRÄBERFELDER 129 Doklece Ha B, Ha C 143 Rifnik Osetovo posestvo Ha B, Ha C Auf dem Gebiet des nordöstlichen Slowenien konnten wir einundzwanzig Gräberfelder registrieren Sl. 41: Poznobronastodobna grobišča. ( Abb. 41), alle waren flach mit Brandbestattungen. In Abb. 41: Spätbronzezeitliche Gräberfelder. Hinblick auf die bisherigen Forschungsergebnisse beste- hen zwischen ihnen große Unterschiede. Einige wurden fast im Ganzen ausgegraben, während wir andere nur pa imamo o njih na razpolago zgolj kratke notice, zato durch ein paar Gräber kennen. Eine Teilung nach Größe njihovega potenciala za zdaj ni mogoče oceniti. ist folglich nicht möglich, obwohl es als sicher gelten Grobišča so bila tudi osnova za kronologijo žarno- kann, dass die Gräberfelder auf Marinovi travniki in grobiščnega obdobja. Ker smo problematiko že predsta- Ruše (Kat. Nr. 35), in Pobrežje in Maribor (Kat. Nr. vili, bo na tem mestu dovolj, če ostanemo pri skupnem 50) und Jančičev gozd in Gračič (Kat. Nr. 78) zu den pogledu. Analize so pokazale, da je večina večjih grobišč größeren Nekropolen gehören. Unter diese dürften wir nastala v mlajšem žarnogrobiščnem obdobju (Ha B1). auch in Bezug auf die Menge der ausgegrabenen Funde Starejši začetki so sicer možni, vendar jih za zdaj lahko auch Mladinska ulica in Maribor (Kat. Nr. 39), Spodnje dokažemo le na Goricah pri Turnišču in morda v Po- Radvanje in Maribor (Kat. Nr. 44), Zgornja Hajdina brežju ter Prodnici v Zavrču. Gre za posamezne grobove, (Kat. Nr. 95) und Osetovo posestvo auf Rifnik (Kat. Nr. o kakršnem koli splošnem trendu pa bi težko govorili. 143) einordnen, die aber größtenteils keine erhaltenen Zdi se, da so na večini nekropol po stopnji Ha B2/3 Grabeinheiten haben. Bedeutend sind natürlich auch prenehali pokopavati. Izjemi sta le grobišči Marinovi die kleineren Gräberfelder, zum Beispiel Gasilski dom travniki v Rušah in Osetovo posestvo na Rifniku, ki in Ruše (Kat. Nr. 33), an der Rogaška cesta in Spodnja zanesljivo sežeta v starejše halštatsko obdobje (Ha C0). Hajdina (Kat. Nr. 97) und Srednješolski center Rabelčja Iz istega časa poznamo grobove tudi na Škoršičevem vas (Kat. Nr. 104). Nur durch einige Gräber, die aber vrtu v Ormožu in v Ulici Viktorina Ptujskega na Ptuju. aufgrund der außerordentlichen Funde sehr bedeutend Da so bila plana grobišča z žarnimi grobovi na začetku sind, kennen wir bisher auch die Fundorte Škoršičev vrt železne dobe nekaj običajnega kaže tudi nekropola Lepa in Ormož (Kat. Nr. 120) und Ulica Viktorina Ptujskega ravna ob vznožju Poštele. Po sedanjem vedenju je bila in Ptuj (Kat. Nr. 112). Die übrigen Nekropolen blieben v uporabi le v 8. stoletju.254 Po tem času namreč plana bis jetzt entweder unveröffentlicht oder wir haben von 252 Vergl. Parzinger 1992. 254 Teržan 1990, 60 ss. 253 Toškan/Dirjec 2010, 209 ff. 95 POSELITVENE STRUKTURE POZNE BRONASTE DOBE BESIEDLUNGSSTRUKTUREN DER SPÄTEN BRONZEZEIT žarna grobišča izginejo iz uporabe, pepel in sežgane kosti diesen nur kurze Notizen zur Verfügung, daher ist es pokojnih pa pričnejo pokopavati v gomilah. momentan nicht möglich, ihr Potenzial abzuschätzen. S pomočjo podatkov, ki jih nudijo grobišča, je bil Die Gräberfelder waren auch die Grundlage für opravljen tudi prvi poskus stratifikacije poznobronasto- die Chronologie der Urnenfelderzeit. Da wir die Prob- dobne družbe.255 Na prvem nivoju naj bi šlo za tridelno lematik bereits vorgestel t haben, ist es an dieser Stelle delitev: del populacije je bil pokopan brez vsakih pridat- ausreichend, wenn wir bei einer Gesamtübersicht blei- kov, del skupaj z lončenimi posodami, v tretji skupini ben. Analysen zeigten, dass die Mehrzahl der größeren grobov pa najdemo poleg posod še kovinske predmete. Gräberfelder in der jüngeren Urnenfelderzeit (Ha B1) Diferenciacijo na naslednjem nivoju je Teržanova entstand. Ältere Anfänge sind zwar möglich, jedoch izpeljala s skupino grobov z nakitom. Ugotovila je pet können wir sie fürs Erste nur in Gorica bei Turnišče značilnih kombinacij, od katerih so kar štiri pripadale sowie vielleicht Pobrežje und Prodnica in Zavrč nach- ženskam. Prav izrazita razslojenost ženskega spola weisen. Es handelt sich um Einzelgräber, von einem naj bi kazala na to, da je bila osnovna družbena enota allgemeinen Trend ist schwerlich zu sprechen. poligamna ali poliginična družina z jasno hierarhično Es scheint, dass die Bestattungen auf der Mehrzahl lestvico v skupnosti žena. Za tiste z najbogatejšo opravo der größeren Nekropolen nach der Stufe Ha B2/3 auf- dopušča Teržanova celo možnost, da so opravljale po- hörten. Ausnahmen sind nur die Gräberfelder Marinovi sebne funkcije pri obrednih opravilih. Sicer pa naj bi se travniki in Ruše und Osetovo posestvo auf Rifnik, die v bogati opravi zrcalili tudi indici za obstoj neke vrste sicher in die ältere Hal stattzeit reichen (Ha C0). Aus “matrilinearnosti” oziroma mater familias.256 der gleichen Zeit sind auch die Gräber Škoršičev vrt in Moška noša je bila skromnejša, kar pa moramo Ormož und in der Ulica Viktorina Ptujskega in Ptuj. pripisati predvsem egalitarnemu principu v grobnem Dass Flachgräberfelder mit Urnengräbern zu Beginn der ritualu, ki ni dopuščal pokopov z orožjem. Skromni Eisenzeit etwas Übliches war, zeigt auch die Nekropole grobovi torej niso odsev realnega položaja moškega v Lepa ravna am Fuße von Poštela. Nach heutigem Wis- takratni družbi. Orožje srečamo navsezadnje v depojih sen wurde sie nur im 8. Jahrhundert genutzt254. Nach in naseljih. Toda pozna bronasta doba je bila tudi čas dieser Zeit nämlich waren die Urnengräberfelder nicht sprememb. Uveljavljale so se postopoma. Stare pogrebne mehr gebräuchlich, man begann, die Asche und die norme so bile dokončno porušene v 8. stoletju, ko se je verbrannten Knochen der Verstorbenen in Grabhügeln tudi v nekaterih moških grobovih pojavilo orožje, kar beizusetzen. lahko vidimo v planih grobiščih na Škoršičevem vrtu v Mithilfe der durch die Gräberfelder gebotenen Ormožu257 in v Ulici Viktorina Ptujskega na Ptuju.258 Daten wurde auch der erste Versuch einer Stratifikation der spätbronzezeitlichen Gesel schaft durchgeführt255. Auf dem ersten Niveau soll es sich um eine Dreiteilung DEPOJI IN POSAMEZNE NAJDBE gehandelt haben: Ein Teil der Population wurde ohne alle Beigaben bestattet, ein Teil zusammen mit Tonge- Z območja severovzhodne Slovenije poznamo fäßen, in der dritten Gruppe aber finden wir neben den enajst zanesljivih depojskih najdb ( sl. 42). Polovica je Gefäßen noch Metallgegenstände. brez ožjih najdiščnih podatkov, zato jih nismo mogli Die Differenzierung auf dem nachfolgenden Ni- natančno umestiti v prostor.259 Ker so bili depoji pred veau führte B. Teržan auf der Grundlage der Gruppe poldrugim desetletjem izčrpno predstavljeni in ana- der Gräber mit Schmuckinhalt durch. Sie stel te fünf lizirani v posebni publikaciji, se lahko na tem mestu charakteristische Kombinationen fest, von denen ganze zadovoljimo s kratkim povzetkom znanih ugotovitev.260 vier Frauen gehörten. Die recht ausgeprägte Schich- P. Turk je pet depojev iz našega seznama uvrstil v tenbildung des weiblichen Geschlechts könnte darauf svoj I. horizont, kar odgovarja stopnji Bd D.261 Vsi sodijo hindeuten, dass die grundlegende soziale Einheit eine v tako imenovano skupino manjših depojev mešane polygame oder polygyne Familie mit einer klaren hier- sestave (tip 2), za katere je značilno, da ne vsebujejo več archischen Abstufung in der Gemeinschaft der Frauen kot deset predmetov. Imajo tudi dokaj enoten spekter war. Für diejenigen mit der reichsten Aufmachung lässt najdb, saj se v njih pojavlja zgolj orodje in orožje.262 B. Teržan sogar die Möglichkeit zu, dass sie besondere Preostalih šest depojev je mlajših. Turk jih je uvrstil v Funktionen bei ritualen Pflichten innehatten. Ansonsten könnten sich in der reichen Aufmachung auch Indizien 255 Teržan 1995, 338 ss; 1999, 111 ss. für die Existenz einer Art “ Matrilinearität ” beziehungs- 256 Ib., 119. weise mater familias widerspiegeln256. 257 Tomanič Jevremov 1988–1989, t. 16: 8, 18: 4, 19: 1. Die männliche Tracht war bescheidener, was wir 258 Lubšina Tušek 1999. vor allem einem egalitären Prinzip im Grabritual zu- 259 Kat. št. 5, 59, 74, 79, 124, 125. 260 Teržan 1995–1996. 254 Teržan 1990, 60 ff. 261 Turk 1996, 107. 255 Teržan 1995, 338 ff; 1999, 111 ff. 262 Čerče/Turk 1996, 22 ss. 256 Ebd., 119. 96 POSELITVENE STRUKTURE POZNE BRONASTE DOBE BESIEDLUNGSSTRUKTUREN DER SPÄTEN BRONZEZEIT Kat. št. Naselje Najdišče Datacija Tip schreiben müssen, das keine Bestattungen mit Waffen Kat. Nr. Ortschaft Fundort Datierung Typ erlaubte. Bescheidene Gräber sind folglich nicht die 59 Podgradje Bd D 2 Widerspiegelung der wirklichen Stel ung des Mannes 74 Vitanje Hudinja Bd D 2 in der damaligen Gesel schaft, denn auf Waffen treffen 79 Slovenska Bd D 2 wir schließlich in Hortfunden und Siedlungen. Jedoch Bistrica war die späte Bronzezeit auch eine Zeit der Verände- 124 Pušenci Bd D 2 rungen, die sich stufenweise geltend machten. Die alten 130 Cerovec pod Kamnolom Bd D 2 Bestattungsnormen waren im 8. Jahrhundert endgültig Bočem ad acta, als auch in einigen Männergräbern Waffen auf- 5 Hercegovščak Ha A 1 tauchten, was wir beispielhaft in den Flachgräberfeldern 12 Krog Pod kotom- Ha A 1 im Škoršičev vrt in Ormož257 und in der Ulica Viktorina jug Ptujskega in Ptuj sehen können258. 46 Pekel Opekarna Ha A 1 61 Hočko Pohorje Špure Ha A 1 125 Grabe Ha A 2 HORT- UND EINZELFUNDE 132 Čermožiše Pridna vas Ha A 1 Auf dem Gebiet Nordostsloweniens sind uns elf Tip/Typ: Hortfunde bekannt ( Abb. 42). Die Hälfte ist ohne engere 1 veliki depoji mešane sestave Fundortsdaten, daher konnten wir diese räumlich nicht große Horte mit gemischter Zusammensetzung 2 majhni depoji mešane sestave genau einordnen259. Da die Hortfunde vor anderthalb kleine Horte mit gemischter Zusammensetzung Jahrzehnten in einer gesonderten Publikation ausführ- lich vorgestel t und analysiert wurden, können wir uns Sl. 42: Depoji mlajše in pozne bronaste dobe. an dieser Stelle auf eine kurze Zusammenfassung der Abb. 42: Hortfunde der Jung- und Spätbronzezeit. der bekannten Feststel ungen beschränken260. P. Turk ordnete fünf Hortfunde aus unserem Verzeichnis seinem I. Horizont zu, was der Stufe Bz D entspricht261. Alle gehören in die sogenannte Gruppe svoj II. horizont (Ha A).263 Od prve skupne se razlikujejo der kleineren Hortfunde gemischter Zusammensetzung tudi po inventarju. Z izjemo Grab (kat. št. 125) sodijo (Typ 2), deren Charakteristik es ist, dass sie nicht mehr vsi med večje depoje mešane sestave (tip 1). Kot pove že als zehn Objekte enthalten. Sie haben auch ein ziemlich samo ime, je zanje je značilno večje število in oblikovna einheitliches Fundspektrum, denn in ihnen kommen pestrost predmetov, ki so pogosto razlomljeni. V depojih nur Werkzeuge und Waffen vor262. Die übrigen sechs so običajno tudi kosi talilnih pogač in ingoti.264 Hortfunde sind jünger, diese ordnete Turk seinem II. Pomembne podatke o depojih so prispevale arheo- Horizont (Ha A) zu263. Von der ersten Gruppe un- metalurške raziskave.265 Izkazalo se je, da je bila sestava terscheiden sie sich auch durch das Inventar. Mit der bakrovih zlitin, iz katerih so bili predmeti izdelani, v Ausnahme von Grabe (Kat. Nr. 125) gehören alle zu den obeh stopnjah podobna.266 Gre za tako imenovani tip größeren Hortfunden gemischter Zusammensetzung arzenovega bakra z razmeroma nizkimi nečistočami in (Typ 1). Wie schon der Name selbst sagt, ist für sie eine vodilnim arzenom, ki je v tem času značilen za jugo- größere Anzahl und gestalterische Vielfalt der Objekte vzhodno alpsko področje. Pomenljivo je tudi premi- charakteristisch, die aber oft zerbrochen sind. Unter šljeno in zelo varčno ravnanje s kositrom. Najmanj so ga den Hortfunden gibt es gewöhnlich auch Stücke von dodajali v zlitino za izdelavo srpov (povprečna vsebnost Gusskuchen und Barren264. pod 4%), saj so potrebovali žilav in raztegljiv bron, ki Bedeutende Daten über die Hortfunde trugen die ga je bilo moč klepati in brusiti. Več kositra vsebujejo archäometal urgischen Untersuchungen bei265. Es zeigte sekire, sulice, meči in razno orodje. Izdelano je bilo iz sich, dass die Zusammensetzung der Kupferlegierungen, trdega brona, saj gre za predmete, ki so jih potrebovali aus denen die Objekte gefertigt waren, in beiden Stufen za sekanje in tolčenje.267 Na podoben način so v mlajši in na začetku pozne bronaste dobe izdelovali predmete v vzhodnem delu Srednje Evrope. Arheometalurške 257 Tomanič Jevremov 1988-1989, Taf. 16: 8, 18: 4, 19: 1. 258 raziskave torej kažejo, da je slovenski prostor v stopnjah Lubšina Tušek 1999. 259 Kat. Nr. 5, 59, 74, 79, 124, 125. 263 260 Turk 1996, 108 ss. Teržan 1995-1996. 264 261 Čerče/Turk 1996, 18 ss. Turk 1996, 110. 265 262 Trampuž Orel 1999; Trampuž Orel 2010. Čerče/Turk 1996, 24 ff. 266 263 Trampuž Orel/Klemenc/Hudnik 1993; Trampuž Orel/ Turk 1996, 110 ff. 264 Heath/Hudnik 1996, 209 ss. Čerče/Turk 1996, 21 ff. 267 265 Trampuž Orel/Heath/Hudnik 1996, 182 ss. Trampuž Orel 1999; Trampuž Orel 2010. 97 POSELITVENE STRUKTURE POZNE BRONASTE DOBE BESIEDLUNGSSTRUKTUREN DER SPÄTEN BRONZEZEIT Bd D – Ha A sodil v tako imenovani karpatski obrtniški ähnlich war266. Es handelt sich um den sogenannten krog, ki je tudi sicer slovel po razviti livarski tehnologiji. Arsenkupfer-Typ mit relativ geringen Verunreinigungen Do sprememb je prišlo na prehodu iz srednjega v mlajše und führendem Arsenanteil, der zu dieser Zeit für das žarnogrobiščno obdobje. Pojavile se nove oblike pred- Südostalpengebiet typisch war. Erwähnenswert ist auch metov, hkrati z njimi pa tudi drugačne zlitine. Občutno der überlegte und sehr sparsame Umgang mit Zinn. je porasel delež svinca. Analize so pokazale tudi večjo Am wenigsten davon setzte man der Legierung für die prisotnost drugih nečistoč, med katerimi je še pose- Herstel ung von Sicheln zu (durchschnittlicher Gehalt bej poveden antimon. Novosti v sestavi zlitin namreč unter 4 %), denn man brauchte zähe und dehnbare povezujejo z novimi rudišči, predvsem bakrom tipa Bronze, die gedengelt und geschliffen werden konnte. Fahlerz, ki se nahaja v različnih predelih Alp pa tudi na Mehr Zinn beinhalten die Äxte, Lanzen, Schwerter und Apeninskem polotoku. Nova tehnologija pridobivanja verschiedene Werkzeuge. Diese waren aus harter Bronze brona naj bi se k nam širila z zahoda.268 Žal teh spre- hergestel t, denn hier geht es um Objekte, die zum Mei- memb v severovzhodni Sloveniji ne moremo spremljati, ßeln und zur Schlägerei gebraucht wurden267. Auf ähn- saj depojev iz stopnje Ha B za zdaj na Štajerskem in v liche Weise stel te man in der jüngeren und zu Beginn Prekmurju ne poznamo. Vendar pa nekaj predmetov iz der späten Bronzezeit im östlichen Teil Mitteleuropas depoja Pod kotom-jug (kat. št. 12) ki so iz novih zlitin, Bronzewaren her. Die archäometal urgischen Untersu- kaže, da se tudi ta prostor novostim v tehnologiji ni chungen zeigen also, dass der slowenische Raum in den mogel povsem izogniti.269 Stufen Bz D – Ha A zu dem sogenannten karpatischen Sliko razprostranjenosti depojev dobro dopolnju- Handwerkskreis gehörte, der auch für seine entwickelte jejo posamezne najdbe.270 Doslej jih je bilo na območju Gusstechnologie berühmt war. Zu Veränderungen kam severovzhodne Slovenije odkritih šestindvajset. Veči- es am Übergang aus der mittleren in die jüngere Urnen- noma gre za orožje oziroma orodje, saj je bilo drugih felderzeit. Es kamen neue Objektformen auf, gleichzeitig predmetov le za vzorec ( sl. 43). Najštevilnejše so sekire mit diesen aber auch andere Legierungen. Der Bleian- različnih tipov in oblik, omeniti moramo še tri sulične teil wuchs spürbar an. Die Analysen zeigten auch eine osti, dva meča, bodalo in nož. Predmeti so dobro ohran- stärkere Präsenz anderer Verunreinigungen, von denen jeni, njihove datacije pa bolj ali manj jasne. Štirinajst jih Antimon besonders explizit ist. Neuerungen in der sodi v stopnji Br D oziroma Ha A, osem v stopnjo Ha Zusammensetzung der Legierungen werden nämlich B, dva pa na konec pozne bronaste oziroma na začetek mit neuen Erzlagern verbunden, besonders mit Kupfer železne dobe Ha B/Ha C. des Typs Fahlerz, das in verschiedenen Gegenden der Čeprav za večino posameznih najdb nimamo ožjih Alpen aber auch auf der Apenninhalbinsel vorkommt. najdiščnih podatkov, pa je za nekaj predmetov vendarle Die neue Technologie der Bronzegewinnung dürfte sich znano, da so jih našli v rekah oziroma potokih.271 Prav vom Westen her bis zu uns verbreitet haben268. Leider zaradi tega jih nekateri razlagajo kot daritve v okviru können wir diese Veränderungen in Nordostslowenien očiščevalnih obredov po zmagi, uboju ali porazu.272 nicht nachvollziehen, denn bis zum heutigen Zeitpunkt Zaobljubne darove naj bi predstavljale tudi hribovske sind in Štajerska und Prekmurje keine Hortfunde aus najdbe v bližini prelazov in poti, ki pa jih v severovzhod- der Stufe Ha B bekannt. Jedoch zeigen einige Objekte ni Sloveniji pravzaprav ne poznamo. Nekaj predmetov aus dem Hortfund Pod kotom-jug (Kat. Nr. 12) die aus izvira iz naselij. Ker so prišli na dan ob raznih prilož- den neuen Legierungen bestehen, dass sich auch dieser nostih in zemeljskih delih, njihovi najdbeni konteksti Raum den Neuerungen in der Technologie nicht völlig niso znani.273 entziehen konnte269. Pretežno sakralni pomen pripisujejo tudi de- Die Einzelfunde ergänzen gut das Bild der Vertei- pojskim najdbam.274 B. Teržan meni, da se v manjših lung der Hortfunde270. Bisher wurden auf dem Gebiet depojih mešane sestave zrcalijo zakladi posameznikov, Nordostsloweniens sechsundzwanzig davon entdeckt. ki so povezani s posebnimi pogrebnimi običaji in ve- Meistens handelt es sich um Waffen bzw. Werkzeuge, rovanjskimi predstavami.275 Pri velikih depojih je slika denn die anderen Objekte sind mehr als Muster zu drugačna. Količina različno ohranjenih izdelkov kaže na verstehen ( Abb. 43). Am zahlreichsten sind die Äxte kolektivno lastnino širše skupnosti, v spektru predmetov unterschiedlicher Typen und Formen, zu erwähnen sind pa se odraža več komponent: v orodju in orožju moška, v drei Lanzenspitzen, zwei Schwerter, einen Dolch und ein Messer. Die Objekte sind gut erhalten, ihre Datierung 268 Trampuž Orel/Heath 2001, 159 ss. mehr oder weniger klar. Vierzehn gehören in die Stufe 269 Trampuž Orel/Urankar 2009, 156. 270 Šinkovec 1996. 266 Trampuž Orel/Klemenc/Hudnik 1993; Trampuž Orel/ 271 Kat. št. 4, 20, 38, 72, 142. Heath/Hudnik 1996, 209 ff. 272 Prim. Teržan 1996, 255. 267 Trampuž Orel/Heath/Hudnik 1996, 182 ff. 273 Kat. št. 100, 101, 127. 268 Trampuž Orel/Heath 2001, 159 ff. 274 Prim. Hänsel 1997. 269 Trampuž Orel/Urankar 2009, 156. 275 Teržan 1999, 123. 270 Šinkovec 1996. 98 POSELITVENE STRUKTURE POZNE BRONASTE DOBE BESIEDLUNGSSTRUKTUREN DER SPÄTEN BRONZEZEIT Kat. št. Naselje Najdišče Predmet Datacija Kat. Nr. Ortschaft Fundort Gegenstand Datierung 9 Spodnji Kocjan sekira/Beil Bd D/Ha A 20 Bogojina Šavlov potok bodalo/Dolch Bd D/Ha A 37 Kamnica sekira/Beil Bd D/Ha A 72 Zlatoličje sekira/Beil Bd D/Ha A 73 Juršinci sekira/Beil Bd D/Ha A 100 Ptuj Vičava igla/Nadel Bd D/Ha A 110 Ptuj sekira/Beil Bd D/Ha A 114 Gorišnica sulična ost/Lanzenspitze Bd D/Ha A 133 Žetale Macelj sekira/Beil Bd D/Ha A 41 Maribor sekira/Beil Ha A 68 Radizel sulična ost/Lanzenspitze Ha A 122 Ormož meč/Schwert Ha A 127 Zbelovska gora srp/Sichel Ha A 142 Celje Savinja nož/Messer, sekira/Beil, sulična ost/Lanzenspitze Ha A, Ha B 1 Pertoča Kuharjev breg ovratnica/Halsring Ha B 4 Trate Mura sekira/Beil Ha B 54 Biserjane sekira/Beil Ha B 56 Ženik sekira/Beil Ha B 60 Hočko Pohorje sekira/Beil Ha B 113 Moškanjci meč/Schwert Ha B 135 Žalec sekira/Beil Ha B 38 Maribor Mariborski otok sekira/Beil Ha B/Ha C 136 Petrovče sekira/Beil Ha B/Ha C 101 Ptuj Panorama sporadične najdbe/sporadische Funde ? 138 Tremerje sekira/Beil ? 140 Celje Polule sekira/Beil ? Sl. 43: Poznobronastodobne posamezne najdbe. Abb. 43: Spätbronzezeitliche Einzelfunde. nakitu in srpih ženska ter v kosih ingotov in razkosanih Br D bzw. Ha A, acht in die Stufe Ha B, zwei aber an talilnih pogačah metalurško-ustvarjalna. Šlo naj bi torej das Ende der späten Bronzezeit bzw. an den Anfang der za “simbolno prikazovanje in perpetuiranje bipolarnega Eisenzeit Ha B/Ha C. in cikličnega principa – življenja in ustvarjanja, narave Obwohl wir für die Mehrzahl der Einzelfunde in kozmosa”.276 Ali lahko v ta sklop uvrstimo tudi depo keine genaueren Fundortsdaten haben, ist aber von Pod kotom-jug pri Krogu (kat. št. 12), ni čisto jasno. einigen Objekten bekannt, dass sie in Flüssen bzw. Gre namreč za izrazito surovinski depo, ki je bil najden Bächen gefunden wurden271. Eben aus diesem Grunde izven naselja, vendar na območju, ki je bilo intenzivno werden sie von Einigen als Opfergaben im Rahmen von obljudeno v bakreni in starejši bronasti dobi.277 Reinigungsritualen nach Sieg, Mord oder Niederlage erklärt272. Weihegaben sollen auch die Gebirgsfunde in der Nähe von Pässen und Wegen sein, die wir aber in Nordostslowenien im Grunde genommen nicht kennen. Einige Objekte stammen aus Siedlungen. Weil sie bei verschiedenen Gelegenheiten und Erdarbeiten zutage kamen, sind ihre Fundkontexte nicht bekannt273. Eine überwiegend sakrale Bedeutung wird auch den Hortfunden zugeschrieben274. B. Teržan meint, dass sich in den kleineren Hortfunden gemischter Zu- 271 Kat. Nr. 4, 20, 38, 72, 142. 272 Vergl. Teržan 1996, 255. 276 273 Ib. Kat. Nr. 100, 101, 127. 277 274 Šavel 2009. Vergl. Hänsel 1997. 99 POSELITVENE STRUKTURE POZNE BRONASTE DOBE BESIEDLUNGSSTRUKTUREN DER SPÄTEN BRONZEZEIT sammensetzung die Schätze Einzelner widerspiegeln, die verbunden sind mit besonderen Bestattungsbräu- chen und Glaubensvorstel ungen275. Bei den größeren Hortfunden ergibt sich ein anderes Bild. Die Menge der verschiedenen erhaltenen Erzeugnisse deutet auf das Kollektiveigentum größerer Gemeinschaften, im Spektrum der Objekte werden aber mehrere Kompo- nenten ausgedrückt: im Werkzeug und in den Waffen die des Mannes, im Schmuck und in den Sicheln die der Frau und in den Barrenstücken und den zerstü- ckelten Gusskuchen die metal urgisch – schöpferische. Es könnte sich also um eine “symbolische Darstel ung des bipolaren und zyklischen Prinzips – des Lebens und der Schöpfung, der Natur und des Kosmos” gehandelt haben276. Ob wir in diesen Zusammenhang auch den Hortfund Pod kotom-jug bei Krog (Kat. Nr. 12) einord- nen können ist nicht ganz klar. Es handelt sich nämlich um ein ausgesprochenes Rohstoffdepot, das außerhalb der Siedlung gefunden wurde, jedoch auf einem Gebiet, das in der Kupfer- und in der älteren Bronzezeit intensiv bevölkert war277. 275 Teržan 1999, 123. 276 Ebd. 277 Šavel 2009. 100 POSELITVENA DINAMIKA BESIEDLUNGSDYNAMIK Analizo poselitvene dinamike pričenjamo s kratkim Die Analyse der Besiedlungsdynamik beginnen wir pregledom poselitvenih struktur starejših obdobij, ki sicer mit einem kurzen Überblick der Besiedlungsstrukturen niso v središču našega zanimanja, so pa pomembne za der älteren Perioden, die zwar nicht Mittelpunkt unseres pravilno razumevanje kolonizacijskih procesov v pozni Interesses, aber wichtig für das richtige Verstehen der bronasti dobi. Kolonisierungsprozesse in der späten Bronzezeit sind. POSELITEV V ZGODNJI IN STAREJŠI BESIEDLUNG IN DER FRÜHEN UND BRONASTI DOBI DER ÄLTEREN BRONZEZEIT O poselitvi severovzhodne Slovenije na začetku Über die Besiedlung Nordostsloweniens zu Beginn bronaste dobe smo donedavna vedeli zelo malo, saj je der Bronzezeit wussten wir bis vor Kurzem sehr wenig, bilo iz tega obdobja znanih le nekaj posameznih najdb.278 denn aus dieser Zeit waren nur einige Einzelfunde Stanje se je izboljšalo šele v zadnjem desetletju. Odkrita bekannt278. Dieser Zustand verbesserte sich erst im letz- so bila številna nova najdišča, ki so pokazala, da pokra- ten Jahrzehnt. Entdeckt wurden viele neue Fundorte, die jina le ni bila tako pusta.279 Poselitvena slika, kot jo pri- zeigten, dass dieser Landstrich doch nicht so öde war279. kazuje naša karta, je v pretežni meri rezultat izkopavanj, Das Besiedlungsbild, wie es unsere Karte zeigt, ist in ki so potekala ob gradnji avtocestnega križa ( sl. 44). Z überwiegendem Maße das Resultat der Ausgrabungen, novo traso so namreč presekali celotno severovzhodno die beim Bau des Autobahnkreuzes verliefen ( Abb. 44). Slovenijo, ob tem pa so prišli na dan ostanki več nase- Die neue Trasse schnitt nämlich durch das gesamte lij, ki so bila nakopičena na dveh območjih. Prvo se je Nordostslowenien, dabei traten die Reste mehrerer, auf širilo južno od Murske Sobote na aluvialni ravnici med zwei Gebieten sich häufender Siedlungen zutage. Das rekama Ledavo in Muro, preko katere je vijugal potok erste Gebiet breitete sich südlich von Murska Sobota auf Dobel. Prostor ob vodi in bližina rodovitne zemlje so der Verlandungszone zwischen den Flüssen Ledava und bili zelo primerni za poselitev, saj je koncentracija naselij Mur aus, durch die sich der Bach Dobel wand. Der Platz velika.280 Preostali del Ravenskega in Dolinskega ostaja am Wasser und die Nähe fruchtbarer Erde waren für eine za zdaj prazen. Izjema je le naselje Pod Grunti pri Pincah Besiedlung sichtlich sehr geeignet, denn die Siedlungs- (kat. št. 32) nedaleč od reke Ledave, ki je včasih delala konzentration ist groß280. Der übrige Teil von Ravensko številne meandre in rokave, danes pa teče v umetnem und Dolinsko bleibt bisher leer. Eine Ausnahme ist nur kanalu. Naselje je bilo torej umeščeno v podobno okolje, die Siedlung Pod Grunti bei Pince (Kat. Nr. 32) unweit kot so ga imela naselja pri Murski Soboti: na izbiro pros- des Flusses Ledava, der früher zahlreich Mäander und tora je odločujoče vplivala bližina vode, zelo pomembne Arme bildete, heute aber in einem künstlichen Kanalbett pa so bile tudi ugodne razmere za poljedelstvo. fließt. Die Siedlung war also in eine ähnliche Umgebung Drugo zgoščenost poselitve opažamo na Drav- eingefügt, wie die Siedlungen bei Murska Sobota: Auf skem polju med Mariborom in Ptujem. Tudi tu gre za die Wahl des Platzes hatte die Nähe des Wassers ent- aluvialno ravnico z dobrimi okoljskimi danostmi, ki so scheidenden Einfluss, sehr bedeutend sind aber auch omogočale razmah poljedelstva in živinoreje. Vendar se die günstigen landwirtschaftlichen Verhältnisse. zdi, da poselitev na tem območju le ni bila tako gosta. 278 Pahič 1981, 114; Šinkovec 1995, 36 s; Dular 1999a, 278 Pahič 1981, 114; Šinkovec 1995, 36 f; Dular 1999a, 85 s. 85 f. 279 Guštin 2005; Sankovič 2010; Črešnar 2010b. 279 Guštin 2005; Sankovič 2010; Črešnar 2010b. 280 Kat. št. 10, 11, 13, 14, 15, 16, 17, 18, 22. 280 Kat. Nr. 10, 11, 13, 14, 15, 16, 17, 18, 22. 101 POSELITVENA DINAMIKA BESIEDLUNGSDYNAMIK Sl. 44: Poselitev v starejši bronasti dobi. Abb. 44: Besiedlung in der älteren Bronzezeit. Dokaz so razdalje med posameznimi naselji, ki so precej Die zweite Siedlungskonzentriertheit stellen wir večje od tistih pri Murski Soboti.281 Seveda je lahko tak- in Dravsko polje zwischen Maribor und Ptuj fest. Auch šna poselitvena slika tudi odraz stanja raziskav. Povsem hier handelt es sich um eine Verlandungszone mit gu- drugačna pa je situacija v Slovenskih goricah. Tu niso ten umweltlichen Gegebenheiten, die eine Entfaltung na območju avtocestnega koridorja odkrili niti enega von Ackerbau und Viehzucht ermöglichten. Es scheint zgodnjebronastodobnega najdišča, zato lahko rečemo, jedoch, dass die Besiedlung auf diesem Gebiet nicht da je ostal gričevnat svet med Muro in Dravo bolj ali so dicht war. Beweis sind die Entfernungen zwischen manj prazen. Vzpetine očitno niso privabljale takratnega den einzelnen Siedlungen, die sehr viel größer sind als prebivalstva. Edini primer višinskega naselja ostaja za die bei Murska Sobota281. Natürlich kann ein solches zdaj Brinjeva gora pri Zrečah (kat. št. 77). Da je bila Besiedlungsbild auch eine Widerspiegelung des For- točka nekaj posebnega, ne govori le njena dominantna schungsstandes sein. Vol kommen anders ist jedoch die lega, ampak tudi kontinuirana poseljenost. Brinjeva Situation in Slovenske gorice. Hier wurde im Bereich gora je bila namreč obljudena v skoraj vseh arheoloških des Autobahnkorridors nicht ein frühbronzezeitlicher obdobjih, kar jo uvršča med najpomembnejša najdišča Fundort entdeckt, daher können wir sagen, dass die severovzhodne Slovenije. Hügelwelt zwischen Mur und Drau mehr oder weniger Glede na povedano lahko zaključimo, da so bile v leer blieb. Die Anhöhen übten augenscheinlich keinen starejši bronasti dobi poseljene predvsem nižine. Slika, einladenden Reiz auf die damalige Bevölkerung aus. kot jo poznamo, sloni skoraj izključno na naseljih, saj Das einzige Beispiel einer Höhensiedlung bleibt somit bis heute Brinjeva gora bei Zreče (Kat. Nr. 77). Davon, 281 Kat. št. 64, 66, 67, 83, 91, 111. 281 Kat. Nr. 64, 66, 67, 83, 91, 111. 102 POSELITVENA DINAMIKA BESIEDLUNGSDYNAMIK v tem delu Slovenije še niso odkrili grobišč ( sl. 44). Po- dass dieser Punkt etwas Besonderes war, spricht nicht selitev se je v dobršni meri naslonila na staro kulturno nur seine dominante Lage sondern auch seine konti- pokrajino. Skoraj polovica naselij je zrasla na območjih, nuierliche Besiedlung. Brinjeva gora war nämlich in ki so bila obljudena že v bakreni dobi.282 To seveda po- fast allen archäologischen Zeiten bevölkert, was diese meni, da se z nastopom bronaste dobe glavne ekonomske Siedlung unter die bedeutendsten Fundorte Nordost- strategije niso bistveno spremenile. Osnovo za preživetje sloweniens einreiht. je še naprej predstavljalo poljedelstvo z živinorejo, o In Hinblick auf das Angeführte können wir schlie- tem, kakšen delež je imela pri eksistencialnih vprašanjih ßen, dass in der älteren Bronzezeit vor allem die Ebenen predelava kovin, pa nimamo za zdaj nobenih podatkov. besiedelt waren. Das Bild, wie wir es kennen, stützt sich fast ausschließlich auf Siedlungen, denn in diesem Teil Sloweniens wurden noch keine Gräberfelder entdeckt POSELITEV V SREDNJI IN MLAJŠI ( Abb. 44). Die Besiedlung lehnte sich in beträchtlichem BRONASTI DOBI Maße an die alte Kulturlandschaft. Fast die Hälfte der Siedlungen wuchs auf Gebieten, die bereits in der V srednji bronasti dobi je bila Štajerska obrobni Kupferzeit bewohnt waren282. Das bedeutet natürlich, del srednjepodonavske kulture gomil, kar dokazujejo dass sich die wirtschaftlichen Hauptstrategien mit dem po eni strani maloštevilna grobišča, pomembno pa je Auftreten der Bronzezeit nicht wesentlich veränderten. tudi skromno kovinsko gradivo, ki se dobro vključuje Die Grundlage zum Überleben stel ten nach wie vor v ta kulturni krog.283 Najdišča iz tega časa so redka. Ackerbau und Viehzucht dar, darüber, welchen Anteil Njihovo število izpred let se ni bistveno povečalo niti z die Metal verarbeitung bei den existenziel en Fragen izkopavanji ob izgradnji avtocest, saj sta bili z zaščitnimi hatte, haben wir bis heute keine Daten. posegi po doslej znanih podatkih odkriti le dve novi lo- kaciji ( sl. 3). Če se stanje ne bo bistveno spremenilo tudi v prihodnje, bo pač morala obveljati stara ugotovitev, da BESIEDLUNG IN DER MITTLEREN je bila severovzhodna Slovenija v srednji bronasti dobi UND JÜNGEREN BRONZEZEIT zelo redko poseljena pokrajina. Pogled na karto pokaže, da se je poselitev zadržala In der mittleren Bronzezeit war Štajerska ein na istih območjih, ki so bila obljudena že v predhod- marginaler Teil der mitteldanubischen Hügelgräber- nem obdobju ( sl. 45). Gre za ravnico južno od Murske kultur, was einerseits die in geringer Zahl auftretenden Sobote in Dravsko polje, kjer srečamo večino naselij Gräberfelder beweisen, bedeutend ist aber auch das in grobišč.284 Življenje je teklo tudi na Brinjevi gori, bescheidene metal ische Material, das sich gut in diesen ki je skupaj s pripadajočim grobiščem ohranila sloves Kulturkreis einfügt283. Fundorte aus dieser Zeit sind stalno poseljene točke (kat. št. 76, 77). Obe posamezni selten. Ihre Anzahl hat sich im Laufe der Jahre nicht najdbi plavutastih sekir lahko razumemo kot indika- wesentlich erhöht, auch nicht beim Bau der Autobahn, torja nekdanjih komunikacij: tista, ki je prišla na dan denn es wurden nach den bisher bekannten Daten durch pri Cerkvenjaku (kat. št. 52), kaže na pot čez Slovenske Rettungseingriffe nur zwei neue Fundorte entdeckt gorice, druga, ki so jo našli pri Rogatcu (kat. št. 131), ( Abb. 3). Wenn sich der Stand auch in der Zukunft nicht pa je bila bržkone v zvezi s prometnico proti dolinam wesentlich verändert, gilt weiterhin die alte Feststel ung, Krapine in Sotle. dass Nordostslowenien in der mittleren Bronzezeit ein Bistveno gostejšo poselitev je prinesla šele mlajša sehr spärlich besiedelter Landstrich war. bronasta doba.285 V severovzhodni Sloveniji je bila de- Ein Blick auf die Karte zeigt, dass sich die Besied- finirana z naseljem Oloris pri Dolnjem Lakošu oziroma lung auf das gleiche Gebiet beschränkte, das bereits in najdišči, ki sodijo v krog tako imenovane virovitiške der vorhergehenden Zeit bevölkert war. ( Abb. 45). Es skupine.286 Le-ta je imela svoje jedro v medrečju Drave handelt sich um die Ebene südlich von Murska Sobota und Dravsko polje, wo wir die Mehrzahl der Siedlungen und Gräberfelder antreffen284. Menschliches Leben 282 Kat. št. 11, 18, 64, 66, 77, 83, 91, 111. gab es aber auch auf Brinjeva gora, das gemeinsam mit 283 Gabrovec 1983, 40 ss; Dular 1999a, 87. dem zugehörigen Gräberfeld den Ruf eines dauerhaft 284 Kat. št. 14, 66, 69, 70, 94. besiedelten Punktes bewahrt (Kat. Nr. 76, 77). Die 285 Pojem mlajša bronasta doba razumemo tako, kot ga beiden Einzelfunde von Lappenbeilen können wir als je opredelila frankfurtska šola, oziroma kot je njeno vsebino Indikator der Kommunikationen verstehen: dasjenige, s stopnjo SD I (Bd C2 – Bd D) za območje Karpatske kotli- das bei Cerkvenjak zutage trat (Kat. Nr. 52), deutet auf ne definiral Bernhard Hänsel. Prim. Müller-Karpe 1974, 14; einen Weg über Slovenske gorice, das zweite, das man Hänsel 1968, 168 ss. 286 Dular 2002; za Virovitiško skupino glej Vinski Gaspa- 282 Kat. Nr. 11, 18, 64, 66, 77, 83, 91, 111. rini 1973, 37 ss; Vinski Gasparini 1983, 551 ss; Ložnjak Diz- 283 Gabrovec 1983, 40 ff; Dular 1999a, 87. dar 2005; Ložnjak Dizdar 2011. 284 Kat. Nr. 14, 66, 69, 70, 94. 103 POSELITVENA DINAMIKA BESIEDLUNGSDYNAMIK Sl. 45: Poselitev v srednji bronasti dobi. Abb. 45: Besiedlung in der mittleren Bronzezeit. in Save, s svojimi vplivi pa je segala vse do osrednje bei Rogatec fand (Kat. Nr. 131), wird wohl mit einer Slovenije in avstrijske Koroške.287 Verkehrsader in Richtung der Täler Krapina und Sotla Najdišča, katerih število se je v zadnjem desetletju in Verbindung stehen. znatno pomnožilo (prim. sl. 3), kažejo zelo neenako- Eine wesentlich dichtere Besiedlung brachte erst merno strukturo. Prevladujejo naselja (skupaj jih je 25), die jüngere Bronzezeit mit sich285. In Nordostslowe- temu številu pa lahko dodamo le še pet depojev, dve nien war diese definiert durch die Siedlung Oloris bei grobišči in eno posamično najdbo. Boljša je razporeje- Dolnji Lakoš bzw. die Fundorte, die in den Kreis der nost najdišč v prostoru ( sl. 46). V Prekmurju si sledijo sogenannten Virovitica-Gruppe gehören286. Diese hat- v dokaj enakomernih intervalih, vendar pa je opaziti te ihren Kern im Gebiet zwischen den Flüssen Drava tudi novo koncentracijo poselitve v okolici Lendave.288 und Sava, ihr Einfluss aber reichte mindestens bis nach Morda je temu botrovala bližina Lendavskih goric, saj Zentralslowenien und in das österreichische Kärnten287. ugotavljamo, da se je v mlajši bronasti dobi poselitev usmerila tudi v gričevnat svet. Kot primer naj omenimo 285 Den Begriff jüngere Bronzezeit verstehen wir so, wie širše območje Slovenskih goric, ki je bilo v predhodnih die Frankfurter Schule ihn bestimmt hat, bzw. wie Bernhard obdobjih bolj ali manj prazno, zdaj pa premore vsaj Hänsel ihren Inhalt mit der Stufe SD I für das Gebiet des Kar- nekaj najdišč.289 Vendar o pravi poselitvi vzpetin še ne patenbeckens definierte. Vegl. Müller-Karpe 1974,14; Hänsel moremo govoriti. Obe naselji v Slovenskih goricah sta 1968, 168 ff. 286 Dular 2002; für Virovitica-Gruppe siehe Vinski Gas- 287 Dular 2002, 215 ss; Gleirscher 2011, 38 s. parini 1973, 37 ff; Vinski Gasparini 1983, 551 ff; Ložnjak Diz- 288 Kat. št. 28–32. dar 2005; Ložnjak Dizdar 2011. 289 Kat. št. 7, 51, 53, 59, 124. 287 Dular 2002, 215 ff; Gleirscher 2011, 38 f. 104 POSELITVENA DINAMIKA BESIEDLUNGSDYNAMIK Sl. 46: Poselitev v mlajši bronasti dobi. Abb. 46: Besiedlung in der jüngeren Bronzezeit. bili umeščeni v raven svet blizu rek, gričevnato je bilo Die Fundorte, deren Zahl sich im letzten Jahrzehnt le njuno zaledje.290 beträchtlich vervielfachte ( vergl. Abb. 3), zeigen eine Nižinski tip poselitve prevladuje tudi na Dravskem sehr ungleichmäßige Struktur. Vorherrschend sind polju. Tu se je okoli Ptuja zgostila druga velika gruča Siedlungen (insgesamt sind es 25), dieser Zahl können najdišč.291 Gre za naselja, ki so bila posejana tako po wir aber nur fünf Hortfunde, zwei Gräberfelder und levem kot desnem bregu Drave. Vmes najdemo tudi einen Einzelfund hinzufügen. Besser ist die räumliche edino grobišče, ki so ga odkrili ob Potrčevi cesti sredi Anordnung der Fundorte ( Abb. 46). In Prekmurje erfol- mesta (kat. št. 108). Kot novost naj omenimo še to, da je gen sie in ziemlich gleichmäßigen Intervallen, jedoch ist bil vsaj občasno obljuden tudi Grajski grič (kat. št. 109). auch eine neue Siedlungskonzentration in der Gegend Drugo višinsko naselje je znano z Brinjeve gore pri von Lendava zu bemerken288. Vielleicht stand dem die Zrečah (kat. št. 77). Povsod drugod, vsaj tako kaže pose- Nähe der Lendavske gorice Pate, denn wir nehmen an, litvena slika, se je življenje odvijalo v nižinah. Nižinski dass sich in der jüngeren Bronzezeit die Besiedlung auch tip poselitve srečamo tudi v Celjski kotlini, saj sta ležali in Richtung der Hügelwelt orientierte. Als Beispiel sol te naselji Šiman pri Gotovljah (kat. št. 134) in Črnolica pri nur die weitere Umgebung von Slovenske gorice erwähnt Šentjurju (kat. št. 147) blizu vodnih virov oziroma ob werden, die in den vorhergehenden Zeitabschnitten vznožju vzpetin. mehr oder minder leer war, jetzt aber zumindest über einige Fundorte verfügt289. Jedoch können wir hier noch nicht von richtigen Höhensiedlungen sprechen. Beide 290 Gomile pri Lenartu (kat. št. 51) in Sodolek pri Grabo- nošu (kat. št. 53). 288 Kat. Nr. 28-32. 291 Kat. št. 87–90, 93, 105, 106, 108, 109. 289 Kat. Nr. 7, 51, 53, 59, 124. 105 POSELITVENA DINAMIKA BESIEDLUNGSDYNAMIK Na koncu moramo reči še besedo ali dve o kontinu- Siedlungen in Slovenske gorice waren im Flachland in iteti poselitve. Kot lahko razberemo iz razprostranjenosti der Nähe von Flüssen angelegt, hügelig war nur deren najdišč, je ostala večina starih poselitvenih niš obljudena Hinterland290. tudi v mlajši bronasti dobi. Kulturna pokrajina se torej Der Typ der Flachlandbesiedlung herrscht auch ni bistveno spremenila. Če pa se spustimo nivo nižje in in Dravsko polje vor. Hier in der Umgebung von Ptuj preverimo mikrolokacije posameznih najdišč, potem konzentrierte sich die zweite große Fundortsgruppe291. vidimo, da skorajda ni točke, na kateri bi teklo življenje Es handelt sich um Siedlungen, die sowohl am linken als tako v srednji kot tudi mlajši bronasti dobi. Za zdaj lahko auch am rechten Ufer der Drau angelegt waren. Dazwi- navedemo le dva zanesljiva primera: že tolikokrat ome- schen finden wir auch das einzige Gräberfeld, das an der njeno Brinjevo goro (kat. št. 77), ki jo odlikuje dominan- Potrčeva cesta mitten in der Stadt entdeckt wurde (Kat. tna lega vrh strmega hriba, in naselje Pod Kotom-sever Nr. 108). Als Novum möchten wir nur noch erwähnen, (kat. št. 14), ki je značilen primer poselitve v ravnini. dass auch der Grajski grič zumindest zeitweilig bewohnt Seveda pa ni nujno, da imamo opraviti z nepretrgano war (Kat. Nr. 109). kontinuiteto. Tako srednja kot tudi mlajša bronasta doba Die zweite Höhensiedlung ist das bekannte Brinje- sta namreč trajali vsaj poldrugo stoletje, zato je lahko va gora bei Zreče (Kat. Nr. 77). Wohin man sonst auch prišlo tudi do občasnih prekinitev. Bodi kakorkoli že, schaut, so zeigt es zumindest das Besiedlungsbild, spielte obe zgoraj omenjeni naselji sta bili obljudeni tudi na sich das Leben in der Ebene ab. Den Typ der Flachland- začetku pozne bronaste dobe (Ha A), kar ju uvršča v besiedlung treffen wir auch im Becken von Celje an, krog najbolj zanimivih najdišč. Dokazov za kontinuiteto denn die Siedlungen Šiman bei Gotovlje (Kat. Nr. 134) iz mlajše v pozno bronasto dobo (Bd D – Ha A) namreč und Črnolica bei Šentjur (Kat. Nr. 147) lagen nahe an ni prav veliko. Za zdaj je potrjena le še v dveh naseljih: Wasserquellen bzw. am Fuße von Anhöhen. Rogozi (kat. št. 64) in Srednješolskem centru v Rabelčji Zum Schluss müssen wir noch ein Wort oder zwei vasi (kat. št. 105).292 über die Besiedlungskontinuität verlieren. Wie wir aus der Verbreitung der Fundorte herauslesen können, blieb die Mehrzahl der alten Besiedlungsräume auch in der POSELITEV jüngeren Bronzezeit bevölkert. Die Kulturlandschaft V POZNI BRONASTI DOBI veränderte sich also nicht wesentlich. Wenn wir uns aber ein Niveau niedriger begeben und die Mikrolokationen Z nastopom pozne bronaste dobe je prišlo v pose- der einzelnen Fundorte überprüfen, sehen wir, dass es litvenem rastru severovzhodne Slovenije do novih spre- nahezu keinen Punkt gibt, in dem es sowohl in der mitt- memb. Najprej moramo izpostaviti znatno povečanje leren als auch in der jüngeren Bronzezeit Leben gegeben števila najdišč, ki smo jih do leta 2010, ko je bil zaključen hätte. Im Augenblick können wir nur zwei zuverlässige katalog, zbrali sedeminosemdeset. Bistveno bolj urav- Beispiele anführen: das schon so oft erwähnte Brinjeva notežene so postale tudi njihove zvrsti. Večina naselij je gora (Kat. Nr. 77), das seine dominante Lage am Gipfel bila še vedno umeščena v ravninski svet, vendar pa se je eines steilen Berges auszeichnet, und die Siedlung Pod občutno povečal tudi delež gradišč. Iz pozne bronaste Kotom-sever (Kat. Nr. 14), die ein charakteristisches dobe so znana še številna grobišča, ki so seveda plana z Beispiel für eine Flachlandbesiedlung ist. Es ist natürlich žganimi pokopi. Če tem trem zvrstem najdišč dodamo nicht zwingend, dass wir es mit einer ununterbrochenen še depoje in posamezne najdbe, lahko ugotovimo, da ima Kontinuität zu tun haben. Sowohl die mittlere als auch katalog povsem sprejemljivo strukturo ( sl. 47). die jüngere Bronzezeit dauerten wenigstens anderthalb Pogled na karto pokaže, da so ostala glavna pose- Jahrhunderte, daher hätte es auch zu einer zeitweiligen litvena območja bolj ali manj ista ( sl. 48). Na skrajnem Unterbrechung kommen können. Wie auch immer, severovzhodu je bila še vedno poseljena ravnica med beide der oben angeführten Siedlungen waren auch zu Ledavo in Muro, kjer je blizu Murske Sobote opaziti naj- Beginn der späten Bronzezeit (Ha A) bewohnt, was sie večjo gostoto najdišč.293 Očitno se je poselitev razširila in den Kreis der interessantesten Fundorte einreiht. Die tudi v gričevnato Goričko, čeprav poznamo od tu le Beweise für eine Kontinuität aus der jüngeren in die spä- dve posamezni najdbi.294 Intenzivneje so bile obljudene te Bronzezeit (Bz D – Ha A) sind nämlich nicht gerade Slovenske gorice. Prvo koncentracijo najdišč srečamo na zahlreich. Bis jetzt sind sie nur noch in zwei Siedlungen širšem območju Gornje Radgone. Med njimi zavzema bestätigt: Rogoza (Kat. Nr. 64) und Srednješolski center osrednje mesto naselje, ki se je raztezalo po južnem in Rabelčja vas (Kat. Nr. 105)292. pobočju Grajskega hriba (kat. št. 6). Druga skupina najdišč se je zgostila v dolini reke Ščavnice. Večinoma 292 Dular 2002, 173 ; Črešnar 2010a. 290 Gomile bei Lenart (Kat. Nr. 51) und Sodolek bei Gra- 293 Kat. št. 12, 14, 18, 19, 21. bonoš (Kat. Nr. 53). 294 Kuharjev breg pri Pertoči (kat. št. 1), Šavlov potok pri 291 Kat. Nr. 87-90, 93, 105, 106, 108, 109. Bogojini (kat. št. 20). 292 Dular 2002, 174; Črešnar 2010a. 106 POSELITVENA DINAMIKA BESIEDLUNGSDYNAMIK BESIEDLUNG IN DER SPÄTEN BRONZEZEIT Mit dem Auftritt der späten Bronzezeit kam es im Besiedlungsraster Nordostsloweniens zu neuen Ver- änderungen. Zuerst müssen wir hier die beträchtliche Zunahme der Anzahl der Fundorte herausstellen; bis zum Jahre 2010, als der Katalog abgeschlossen war, konnten wir bereits siebenundachtzig verzeichnen. Wesentlich ausgewogener gestalteten sich auch deren Gattungen. Die Mehrzahl der Siedlungen war noch immer im Flachland angelegt, jedoch erhöhte sich auch der Anteil der Höhensiedlungen spürbar. Aus der späten Bronzezeit sind noch zahlreiche Gräberfelder bekannt, die allerdings flach mit Brandbestattungen waren. Wenn wir zu diesen drei Fundortsgattungen noch die Hortfunde und die Einzelfunde hinzufügen, können wir feststellen, dass der Katalog eine durchaus akzeptable Struktur hat ( Abb. 47). Ein Blick auf die Karte zeigt, dass die übrigen Hauptbesiedlungsgebiete mehr oder weniger gleich sind ( Abb. 48). Im äußersten Nordosten war noch immer die Ebene zwischen den Flüssen Ledava und Mur besiedelt, wo in der Nähe von Murska Sobota die höchste Fund- ortsdichte zu bemerken ist293. Offensichtlich breitete sich die Besiedlung auch ins hügelige Goričko aus, obwohl uns von dort nur zwei Einzelfunde bekannt sind294. Intensiver war das Hügel and von Slovenske gorice be- völkert. Die erste Konzentration von Fundorten treffen wir auf dem erweiterten Gebiet von Gornja Radgona an. Die zentrale Stel ung hierbei nimmt die Siedlung ein, die sich am Südhang des Grajski hrib (Kat. Nr. 6) entlangzog. Die zweite Gruppe von Fundorten drängte sich im Flusstal der Ščavnica zusammen. Hauptsächlich haben wir es hier mit Einzelfunden zu tun, festgestel t wurde aber auch eine Siedlung295. Verhältnismäßig dicht waren die südlichen Gebirgsausläufer von Slovenske gorice besiedelt. Einige Fundorte finden wir im dorti- gen Hügel and, ziemlich viele aber waren im Flachland entlang von Pesnica und Drau angelegt296. Besonders Sl. 47: Deleži tipov najdišč (n = 87). zu erwähnen gilt hier die Siedlung in Ormož (Kat. Nr. Abb. 47: Anteile der Fundorttypen (N = 87). 121), die aufgrund ihrer Größe, ihrer Befestigung und nicht zuletzt auch der inneren Strukturierung zu den wichtigsten spätbronzezeitlichen Agglomerationen am imamo opraviti s posameznimi najdbami, ugotovljeno Rande der Ostalpen gehört. pa je bilo tudi eno naselje.295 Dokaj gosto so bili poseljeni Als eines der interessantesten Besiedlungsgebiete južni obronki Slovenskih goric. Nekaj najdišč najdemo ist Dravsko polje anzusehen. Die Dichte der Fundorte v tamkajšnjem gričevju, precej pa jih je bilo umeščenih hat sich im Vergleich zu den vorherigen Zeitstufen be- v nižinski svet vzdolž Pesnice in Drave.296 Med njimi trächtlich vergrößert, zu bemerken ist aber auch eine velja posebej omeniti naselje v Ormožu (kat. št. 121), ki Besiedlung neuer Gebiete. Hier denken wir besonders sodi zaradi svoje velikosti, utrjenosti in ne nazadnje tudi an das Tal der Drau zwischen Maribor und Ruše sowie notranje strukturanosti med najpomembnejše pozno- 293 Kat. Nr. 12, 14, 18, 19, 21. bronastodobne aglomeracije na obrobju vzhodnih Alp. 294 Kuharjev breg bei Pertoča (Kat. Nr. 1), Šavlov potok bei Bogojina (Kat. Nr. 20). 295 295 Kat. št. 9, 54, 55, 56. Kat. Nr. 9, 54, 55, 56. 296 296 Kat. št. 113–116, 119–122, 125. Kat. Nr. 113-116, 119-122, 125. 107 POSELITVENA DINAMIKA BESIEDLUNGSDYNAMIK Sl. 48: Poselitev v pozni bronasti dobi. Abb. 48: Besiedlung in der späten Bronzezeit. Kot eno najzanimivejših poselitvenih območij an die Ausläufer von Pohorje, wo eine Reihe neuer Fund- ostaja Dravsko polje. Gostota najdišč se je v primerjavi s orte entdeckt wurden297. Stark bevölkert blieb auch der predhodnimi obdobji znatno povečala, opaziti pa je tudi Raum rund um Hoče, Rogoza und Orehova vas298. Sied- poselitev novih predelov. Tu mislimo zlasti na dolino lungen treten noch in den Ebenen zwischen den Dörfern reke Drave med Mariborom in Rušami ter na obronke Šikole und Cirkovce299 sowie in der Umgebung von Ptuj Pohorja, kjer je bila odkrita vrsta novih najdišč.297 Moč- auf, wobei sich Ptuj der höchsten Fundortskonzentration no obljuden je ostal tudi prostor okoli Hoč, Rogoze in rühmen kann. Viele Fundorte wurden im Stadtgebiet Orehove vasi.298 Naselja se pojavljajo še v ravnini med entdeckt300, Flachlandsiedlungen und Gräberfelder sind vasema Šikole in Cirkovce 299 ter v okolici Ptuja. Prav aber auch von der Drauterrasse zwischen den Dörfern Ptuj se lahko pohvali z največjo koncentracijo najdišč. Zgornja und Spodnja Hajdina bekannt301. Veliko jih je bilo odkritih na območju mesta,300 ravnin- Noch etwas mehr in Richtung Westen sind die ska naselja in grobišča pa so znana tudi z dravske terase Fundorte entlang des Flusses Dravinja aneinanderge- med vasema Zgornja in Spodnja Hajdina.301 reiht. Es sind nicht viele, daher wollen wir nur zwei Še bolj proti zahodu so najdišča nanizana vzdolž erwähnen: Brinjeva gora, das gerade in der späten Bron- reke Dravinje. Ni jih veliko, zato naj omenimo le dve: zezeit am intensivsten besiedelt war, sowie Jančičev gozd 297 297 Kat. št. 33–41, 60, 61. Kat. Nr. 33-41, 60, 61. 298 298 Kat. št. 63–65, 67, 68. Kat. Nr. 63-65, 67, 68. 299 299 Kat. št. 83, 84, 86. Kat. Nr. 83, 84, 86. 300 300 Kat. št. 100, 101, 103–105, 107,109, 110, 112. Kat. Nr. 100, 101, 103-105, 107,109, 110, 112. 301 301 Kat.št. 95–98. Kat. Nr. 95-98. 108 POSELITVENA DINAMIKA BESIEDLUNGSDYNAMIK Brinjevo goro, ki je bila najbolj intenzivno obljudena über Gračič, wo die Bewohner dieser wichtigen Siedlung prav v pozni bronasti dobi, ter Jančičev gozd nad ihren Bestattungsplatz einrichteten (Kat. Nr. 77, 78). Gračičem, kjer so si prebivalci tega pomembnega naselja Das Bild der Kulturlandschaft bewahrte auch das uredili svoje pokopališče (kat. št. 77, 78). Becken von Celje. Nach der Lage der Fundorte zu urtei- Podobo kulturne pokrajine je ohranila tudi Celj- len, die größtenteils am Wasser angeordnet sind, stützte ska kotlina. Sodeč po legi najdišč, ki so večinoma razvr- sich die Besiedlung auf das Flussnetz. Es herrschen Ein- ščena ob vodi, se je poselitev naslonila na rečno mrežo. zelfunde vor, Orte, die auf eine dauerhafte Besiedlung Prevladujejo posamezne najdbe, lokacij, ki bi kazale na deuten würden, gibt es wenige. Zu den bedeutendsten trajnejšo poselitev, poznamo za vzorec. Med njimi je zählt auf jeden Fall Rifnik, auf dem eine befestigte vsekakor najpomembnejši Rifnik, na katerem je stalo Höhensiedlung mit zugehöriger Nekropole stand (Kat. utrjeno višinsko naselje s pripadajočim grobiščem (kat. Nr. 143, 145, 146. Die zweite Siedlung, die aber nicht št. 143, 145, 146). Drugo naselje, ki pa ni raziskano, je erforscht wurde, befand sich auf dem Miklavški hrib bilo na Miklavškem hribu nad Celjem (kat. št. 141). oberhalb von Celje (Kat. Nr. 141). Ker je bila pozna bronasta doba razmeroma dol- Da die späte Bronzezeit einen verhältnismäßig go časovno obdobje, si oglejmo še to, kakšna je bila langen Zeitraum ausfül te, sol ten wir noch in Augen- poselitvena dinamika po posameznih stopnjah. Naj schein nehmen, wie die Besiedlungsdynamik nach den takoj povemo, da so podatki, ki smo jih lahko vključili einzelnen Stufen aussah. Zuerst muss gesagt werden, v analizo, skromni. Večina najdišč še ni bila celovito dass die Daten, die wir in die Analyse einbeziehen konn- objavljena, zato so znane o njih le osnovne informacije. ten, sehr spärlich sind. Die Mehrheit der Fundorte war Še posebej pomanjkljivo so datirana naselja, ki igrajo noch nicht im Ganzen veröffentlicht, daher sind über pri analizi poselitvene dinamike ključno vlogo. Hiter diese nur die Grundinformationen bekannt. Besonders sprehod skozi bazo podatkov je pokazal, da imamo lückenhaft sind die Datierungen der Siedlungen, die kolikor toliko zanesljivo opredeljenih le nekaj več kot aber bei der Analyse der Besiedlungsdynamik eine tretjino naselij. Za vsa preostala so znane le grobe da- Schlüsselfunktion innehaben. Ein schneller Durchlauf tacije. Vzorec je torej skromen, zato moramo tudi naše der Datenbase zeigte, dass wir nur bei etwas mehr als zaključke označiti kot začasne. einem Drittel der Siedlungen eine halbwegs zuverlässige V starejše in srednje žarnogrobiščno obdobje Zeitbestimmung haben. Von allen Übrigen sind nur (Ha A) lahko za zdaj postavimo sedem naselij: šest jih grobe Datierungen bekannt. Das Besiedlungsmuster ist je bilo v ravnini, eno pa na vrhu hriba.302 Prevladovala folglich mager, daher müssen wir auch unsere Schlüsse je torej nižinska poselitev, ki se je delno naslonila na als vorläufig bezeichnen. strukture prejšnjega obdobja. Kontinuiteto iz stopnje In die ältere und die mittlere Urnenfelderzeit Bd D v stopnjo Ha A izkazujejo štiri najdišča,303 zato (Ha A) können wir bisher sieben Siedlungen stellen: lahko rečemo, da v poselitvenem sistemu ni prišlo do sechs davon befanden sich im Flachland, eine aber auf korenitih sprememb. einer Bergkuppe302. Folglich herrschte eine Flachland- Zelo slabo poznamo grobišča. V stopnjo Ha A besiedlung vor, die sich teilweise an die Strukturen des sežejo morda začetki nekropol v Pobrežju, Zavrču in vorherigen Zeitraums lehnte. Kontinuität aus der Stufe Gračiču (kat. št. 50, 116 in 78), sicer pa lahko navede- Bz D in die Stufe Ha A weisen vier Fundorte auf303, dies mo iz tega časa le še štiri grobove, ki so bili odkriti na zeigt, das es im Besiedlungssystem nicht zu tief greifen- robu naselja Gorice pri Turnišču (kat. št. 25). Izostanek den Veränderungen kam. grobišč in hkraten pojav depojev tolmačijo nekateri kot Sehr gering ist unser Wissen über die Gräberfelder. izrazno obliko istega fenomena, namreč verovanjskih In die Stufe Ha A reichen vielleicht die Anfänge der Ne- predstav o posmrtnem življenju, ki pa so se skozi čas kropolen in Pobrežje, Zavrč und Gračič (Kat. Nr. 50, 116 spreminjale.304 Zanimivo je namreč dejstvo, da se je v und 78), sonst können wir aus dieser Zeit nur noch vier mlajšem oziroma v poznem žarnogrobiščnem obdobju Gräber anführen, die am Rande der Siedlung Gorica bei (Ha B) slika zamenjala, saj ne poznamo več depojev, na Turnišče (Kat. Nr. 25) entdeckt wurden. Das Fehlen von celotnem območju severovzhodne Slovenije pa so se Gräbern und das gleichzeitige Auftreten von Hortfun- pojavila grobišča (glej sl. 41). den deuten einige als eine Ausdrucksform des gleichen Nekako v istem času, je opaziti pomembne Phänomens, nämlich der Glaubensvorstel ungen über spremembe tudi pri naseljih. Za nekatera je bilo sicer ein Leben nach dem Tode, die sich aber im Laufe der Zeit ugotovljeno, da so bila najverjetneje brez predaha ob- veränderten304. Interessant ist die Tatsache, dass sich das ljudena do začetka mlajšega žarnogrobiščnega obdobja Bild in der jüngeren bzw. späten Urnenfelderzeit (Ha B) veränderte, denn wir kennen hier keine Hortfunde 302 Kat. št. 14, 24, 64, 67, 77, 84, 105. 302 Kat. Nr. 14, 24, 64, 67, 77, 84, 105. 303 Pod kotom-sever pri Krogu (kat. št. 14); Rogoza (kat. 303 Pod kotom-sever bei Krog (Kat. Nr. 14); Rogoza (Kat. št. 64); Brinjeva gora (kat. št. 77); Rabelčja vas (kat. št. 105). Nr. 64); Brinjeva gora (Kat. Nr. 77); Rabelčja vas (Kat. Nr. 105). 304 Teržan 1995, 337. 304 Teržan 1995, 337. 109 POSELITVENA DINAMIKA BESIEDLUNGSDYNAMIK (Ha B1),305 večina pa jih je bila vendarle zasnovana na mehr, auf dem gesamten nordostslowenischen Gebiet novo.306 Pomembna razlika je tudi v tem, da so se med treten aber Gräberfelder auf ( siehe Abb. 41). novimi aglomeracijami pojavila višinska naselja, ki so Etwa zur gleichen Zeit ist auch bei den Siedlungen kmalu postala pomembna središča. eine wesentliche Veränderung zu beobachten. Für einige galt es zwar als gesichert, dass sie höchstwahrscheinlich ohne Pause bis zum Beginn der jüngeren Urnenfelder- zeit (Ha B1) bevölkert waren305, die Mehrzahl unter ihnen war jedoch aufs Neue angelegt306. Ein wesentlicher Unterschied besteht auch darin, dass unter den neuen Agglomerationen Höhensiedlungen auftraten, die bald zu einem bedeutenden Zentralorten wurden. 305 305 Rogoza (kat. št. 64); Orehova vas (kat. št. 67) ; Brinje- Rogoza (Kat. Nr. 64); Orehova vas (Kat. Nr. 67); Brin- va gora (kat. št. 77). jeva gora (Kat. Nr. 77). 306 306 Grajski hrib v Gornji Radgoni (kat. št. 6); Nova tabla Grajski hrib in Gornja Radgona (Kat. Nr. 6); Nova pri Murski Soboti (kat. št. 18); Popava pri Lipovcih (kat. št. tabla bei Murska Sobota (Kat. Nr. 18); Popava bei Lipovci 21); Grajski grič na Ptuju (kat. št. 109); Ormož (kat. št. 121); (Kat. Nr. 21); Grajski grič in Ptuj (Kat. Nr. 109); Ormož (Kat. Rifnik (kat. št. 145). Nr. 121); Rifnik (Kat. Nr. 145). 110 SEVEROVZHODNA SLOVENIJA V POZNI BRONASTI DOBI NORDOSTSLOWENIEN IN DER SPÄTEN BRONZEZEIT Pregled poselitvenih struktur severovzhodne Slo­ Die Übersicht der Siedlungsstrukturen Nordostvenije v pozni bronasti dobi ostaja kljub obilici novih sloweniens in der späten Bronzezeit bleibt trotz der podatkov, ki smo jih vključili v naše delo, še vedno skro­ Vielzahl neuer Daten, die wir in unser Werk einbezogen, men torzo. Za poglobljene analize poselitvenih tokov, noch immer ein magerer Torso. Weil ein beträchtlicher gospodarskih gibanj in družbenih odnosov so namreč Teil des bei unserer Arbeit verwendeten Materials zupotrebni kvalitetni podatki, do katerih pa je moč priti le s fällig gefunden wurde, ist sein Aussagewert begrenzt. premišljeno načrtovanimi projekti. Ker je bil dobršen del Unabhängig davon, dass die Rettungseingriffe an den gradiva, ki smo ga uporabili pri našem delu, zbran na­ Autobahntrassen viel Neues brachten, ist ohne sorgključno, je njegova izpovedna vrednost omejena. Močno fältig geplante interdisziplinäre Programme mit klar je občutiti zlasti izostanek sistematičnih terenskih preaufgestel ten Zielen, in der Siedlungsarchäologie kein gledov, izkopavanj in okoljskih raziskav brez katerih ni wirklicher Fortschritt zu erwarten307. Das kurze Abmogoče pisati poselitvene zgodovine. Ne glede na to, da schlusskapitel am Ende der Abhandlung hat daher einen so veliko novega prinesla zaščitna izkopavanja na trasah doppelten Zweck: Vorerst möchten wir einen Schlussavtocest, pa brez skrbno načrtovanih interdisciplinarnih strich unter die bisherigen Erkenntnisse über die späte programov, ki imajo jasno postavljene cilje, v poselitveni Bronzezeit in Nordostslowenien ziehen, gleichzeitig arheologiji ni pričakovati pravega napredka.307 Kratko aber auch auf diese Lücken aufmerksam machen, die zaključno poglavje na koncu razprave ima zato dvojni mit zukünftigen Forschungen ausgefül t werden sol ten. namen: najprej želimo potegniti črto pod dosedanje vedenje o pozni bronasti dobi v severovzhodni Sloveniji, hkrati pa bi radi opozorili tudi na tiste vrzeli, ki jih bo DÖRFLICHES SIEDELWESEN treba zapolniti s prihodnjimi raziskavami. Der diachrone Blick auf die Landschaft Nordostsloweniens hat gezeigt, dass sich das Besiedlungsmuster in der VAŠKA BIVALNA KULTURA späten Bronzezeit nicht wesentlich verändert hat. Erhalten blieb die Streubesiedlung, für die die an den Ufern von Diahron pogled na pokrajine severovzhodne Slove­ Flüssen und Bächen errichteten Haufendörfer und Weiler nije je pokazal, da se poselitveni vzorec v pozni bronasti typisch sind. Auf diese Art schufen sich die Bewohner eine dobi ni bistveno spremenil. Ohranila se je razpršena zuverlässige Versorgung mit Trinkwasser, gleichzeitig aber poselitev, za katero so značilne gručaste vasi in zaselki, war es nicht weit zu den Handelswegen, die in der Frühki so bili postavljeni na bregove rek in potokov. Na ta geschichte größtenteils über die Flussnetze führten. Eine način si je prebivalstvo zagotovilo zanesljivo preskrbo bedeutende Rolle bei der Wahl des Standortes hatte auch s pitno vodo, hkrati pa ni bilo daleč od poti, ki so se v das Agrarhinterland. Größere Agglomerationen wurden prazgodovini večinoma držale rečnih mrež. Pomembno bisher nicht entdeckt. Als charakteristisches Beispiel einer vlogo pri izbiri lokacij je imelo tudi agrarno zaledje. gut dokumentierten Siedlung können wir Rogoza ( Abb. Večjih aglomeracij za zdaj niso odkrili. Kot značilen 35) anführen. Das Gebiet war nicht geschlossen bebaut. primer dobro dokumentiranega naselja lahko navedemo Die Gebäude, in Haufen angeordnet, hatten eine unter­ Rogozo ( sl. 35). Območje ni bilo strnjeno pozidano. 307 Als gutes Praxisbeispiel in Mitteleuropa erwähnt wer307 Kot primer dobrih praks v srednji Evropi naj omenimo den sol te hier das Programm “Frühe Zentralisierungs- und program “Frühe Zentralisierungs- und Urbanisierungsprozesse” Urbanisierungsprozesse” (siehe. Krausse/Steffen 2008; Krausse/ (glej. Krausse/Steffen 2008; Krausse/Beilharz 2010), v Sloveni­ Beilharz 2010), in Slowenien aber das Projekt “Befestigte ji pa projekt “Utrjena prazgodovinska naselja na Dolenjskem” vorgeschichtliche Siedlungen in Dolenjska” (Dular/Tecco Hvala (Dular/Tecco Hvala 2007). 2007). 111 SEVEROVZHODNA SLOVENIJA V POZNI BRONASTI DOBI NORDOSTSLOWENIEN IN DER SPÄTEN BRONZEZEIT Stavbe, razporejene v gruče, so bile različno usmerjene, schiedliche Ausrichtung, sodass zwischen ihnen größere tako da so med njimi nastali večji prazni prostori. Očitfreie Bereiche entstanden. Offensichtlich handelt es sich um no gre za posamezne kmetije z dvorišči, okoli katerih einzelne bäuerliche Anwesen mit Höfen, um die Häuser so bile nanizane hiše in gospodarska poslopja. Čeprav und Wirtschaftsgebäude aufgereiht waren. Obwohl die namembnosti stavb večinoma ni bilo moč ugotoviti, pa Widmung der Gebäude größtenteils nicht mehr festgestel t lahko vsaj za manjše objekte rečemo, da so najverjetneje werden konnte, können wir jedoch von kleineren Objekten služili za kašče. Eno od gospodarstev je imelo lasten sagen, dass sie höchstwahrscheinlich als Getreidespeicher obor za živino, večja, morda skupna staja pa je bila tudi dienten. Eine der Wirtschaften hatte einen eigenen Viehv severnem koncu naselja. Zanimiva je ugotovitev, da v pferch, ein größerer, vielleicht gemeinschaftlicher befand stavbah ni bilo ognjišč. Kurili so na prostem in sicer na sich aber auch am Nordende der Siedlung. Interessant ist dvoriščih oziroma vmesnih prostorih med posameznimi die Feststel ung, dass sich in den Gebäuden keine Herdkmetijami. V naselju tudi ni bilo vodnjakov, kar pa je stellen befanden. Man feuerte im Freien und zwar auf den razumljivo, saj je vas stala na bregu potoka. Höfen bzw. den Bereichen zwischen den einzelnen Gehöf­ Ostala, doslej objavljena nižinska naselja (npr. Pod ten. In der Siedlung selbst befand sich auch kein Brunnen, kotom­sever pri Krogu, Gorice pri Turnišču, Srednješolwas aber verständlich ist, denn das Dorf stand am Bachufer. ski center v Rabelčji vasi) so bila bistveno slabše ohra­ Die sonstigen bisher veröffentlichten Flachlandnjena, zato si o njih težje ustvarimo celovitejšo sliko. Isto siedlungen (z. B. Pod kotom­sever bei Krog, Gorice bei velja za naselja, katerih strukture so bile predstavljene v Turnišče, Srednješolski center in Rabelčja vas) waren kratkih predhodnih poročilih. Celovitih tlorisov še ne wesentlich schlechter erhalten, daher ist es schwieriger poznamo, iz skopih poročil pa je vendarle moč razbrati, sich ein ganzheitliches Bild von ihnen zu machen. Ganzda gre v večini primerov za vasi, zaselke in posamezne heitliche Grundrisse kennen wir noch nicht, aus den kmetije, ki so imeli podobno razporeditev stavb, kot jih knappen Berichten ist jedoch zu entnehmen, dass es sich poznamo iz Rogoze. in den meisten Fällen um Dörfer, Weiler und Einzelhöfe Gručasta vas je bila torej v pozni bronasti dobi handelt, die eine ähnliche Gebäudeanordnung hatten, severovzhodne Slovenije najbolj razširjena vrsta nawie wir sie aus Rogoza kennen. selja. Ne pa tudi edina. Najbolj znana aglomeracija, ki Das Haufendorf war folglich in der späten Bronzeodstopa od pravkar opisanega modela, je Ormož ( sl. zeit in Nordostslowenien der verbreitetste Siedlungstyp. 38). Glede na lego bi ga morali uvrstiti v krog naselij Nicht aber auch der Einzige. Die bekannteste Agglov ravnini, vendar pa se od njih bistveno razlikuje. Kar meration, die von dem gerade beschriebenen Modell ga dela edinstvenega, je že njegova utrjenost, saj je bil abweicht, ist Ormož ( Abb. 38). In Hinblick auf die Lage na severu zavarovan z močnim okopom, na vzhodu müsste man Ormož in den Kreis der Flachlandsiedin zahodu sta ga obrobljali globoki grapi, medtem ko lungen einreihen, von denen es sich aber wesentlich je bil dostop z juga otežen zaradi reke Drave. Nekaj unterscheidet. Was es so einzigartig macht, ist schon posebnega je tudi njegova notranja struktura. Hiše so seine Befestigung, denn es war zum Norden hin durch bile podobno usmerjene, med njimi so tekle tlakovane einen mächtigen Wall geschützt, im Osten und Westen poti, na vmesnih praznih prostorih (dvoriščih) pa so umgaben es tiefe Hangfurchen, während der Zugang izkopali vodnjake in postavili ognjišča ( sl. 40). Raster von Süden durch den Fluss Drau erschwert war. Etwas naselja je bil torej stalen, kar je razvidno iz tega, da so Besonderes ist auch seine innere Struktur. Die Häuser hiše pogosto popravljali. Če so odločili postaviti nove, so waren ähnlich ausgerichtet, zwischen ihnen verliefen se v glavnem držali starih tlorisnih gabaritov. Ne glede gepflasterte Wege, in den freien Zwischenbereichen na omenjene posebnosti pa Ormož ne kaže označiti za (Höfen) aber grub man Brunnen und errichtete Herdprotourbano naselje. V njegovem rastru namreč ni razstellen ( Abb. 40). Das Siedlungsraster war also konstant, brati jasno izraženih funkcionalnih in socialnih razlik, ki was daraus erkennbar ist, dass die Häuser häufig instand so eden od glavnih kriterijev pri rangiranju poselitvenih gesetzt wurden. Wenn man sich entschied, Neue zu erstruktur.308 Dosedanje raziskave v Ormožu niso odkrile richten, wurden meistens die alten Grundrisse beibehalobrtniške cone, naselje ni poznalo dvora (oddvojenega ten. Unabhängig von den angeführten Besonderheiten bivališča takratnih elit), nedokazan pa ostaja tudi obstoj von Ormož ist es nicht angezeigt, es als protourbane osrednjega kultnega prostora. Siedlung zu bezeichnen. Aus seinem Raster sind keine V pozni bronasti dobi je na območju severovzhoddeutlich ausgedrückten funktionalen und sozialen Unne Slovenije prevladoval stojkasti način gradnje hiš. Le terschiede herauszulesen, die eines der Hauptkriterien te so bile večinoma eno­ ali dvoladijske z najpogostejšo bei der Klassifizierung der Siedlungsstrukturen sind308. površino od 11 do 30 kvadratnih metrov ( sl. 39). Stavbe, 308 Die Entscheidung, wann eine Siedlung als urban be308 Odločitev, kdaj lahko naselje označimo kot urbano, zeichnet werden kann, hängt von der Definition des Begriffes zavisi od definicije samega pojma in postavljenih kriterijev, selbst und der aufgestel ten Kriterien ab, die aber nicht verki pa niso poenoteni. Prim. Hänsel 1996; Kolb 2007; Collis einheitlicht sind. Vergl. Hänsel 1996; Kolb 2007; Collis 2010; 2010; Maier 2010; Posluschny 2010, 365 s. Maier 2010; Posluschny 2010, 365 f. 112 SEVEROVZHODNA SLOVENIJA V POZNI BRONASTI DOBI NORDOSTSLOWENIEN IN DER SPÄTEN BRONZEZEIT ki so bile zgrajene v drugačnih gradbenih tehnikah, so Bei den bisherigen Forschungen in Ormož wurden zelo redke in jih poznamo za zdaj le z višinskih naselij. keine Handwerkszonen entdeckt, die Siedlung kannte Dokaz so ležišča za temeljna bruna in kamniti venci z keinen Hof (abgetrennte Unterkünfte der damaligen Brinjeve gore, na katerih so stale hiše, ki so bile narejene Eliten), unbewiesen bleibt auch das Vorhandensein eines iz oblic. Sohasta gradnja je manj verjetna, čeprav je ne zentralen Kultplatzes. gre povsem izključiti. Pojav drugačne gradbene tehnike In der späten Bronzezeit herrschte auf dem Gebiet ni kronološke narave. Povezati ga moramo z naravnimi Nordostsloweniens beim Hausbau die Pfostenbauweise danostmi, saj je za gradnjo s kladami najprimernejši les vor. Die Häuser waren in der Regel ein­ oder zweischiffig iglavcev, tega pa je bilo v bližnjih pohorskih gozdovih mit einer Grundfläche von meistens 11 bis 30 Quadvedno v izobilju. Hiše s kamnitimi venci za temeljna ratmetern ( Abb. 39). Es gibt nur wenige Gebäude, die bruna so bile odkrite tudi na Rifniku. in anderen Bautechniken errichtet wurden und bisher nur aus Höhensiedlungen bekannt. Ein Beweis sind die Fundamentbalkenlager und die Steinkränze aus Brinjeva NASTANEK SREDIŠČ gora, auf denen aus Rundholz errichtete Häuser standen. Eine Ständerbauweise ist weniger wahrscheinlich, Koncept tako imenovanih središč sloni na Christaobwohl nicht vol kommen auszuschließen. Die Entsteller jevi teoriji, ki je bila predstavljena strokovni javnosti hung der verschiedenen Bautechniken hat keine chrosredi tridesetih let prejšnjega stoletja.309 Teorija izhaja nologische Natur. Wir müssen sie mit den natürlichen iz predpostavke, da obstajajo med kraji neke pokraji­ Gegebenheiten verbinden, denn für den Blockbau ist ne prostorski in funkcionalni odnosi in da so znotraj Nadelholz der geeignetste Baustoff, den aber gab es in naselbinske mreže hierarhično razčlenjeni. Pozicijo den nahen Wäldern des Pohorje im Überfluss. Häuser posameznega kraja določa presežek njegovih funkcij. mit Steinkränzen für Fundamentbalken wurden auch Povedano drugače: večje je število funkcij, ki jih opravlja auf Rifnik entdeckt. kraj izven svojega ožjega okrožja, višje je njegovo mesto na hierarhični lestvici. Izkazalo se je, da je model, ki je bil postavljen na modernih vzorcih, primeren tudi za DIE ENTSTEHUNG DER ZENTRALORTE analizo historičnih naselbinskih sistemov. Sčasoma se je uveljavil tudi v arheologiji, kjer moramo omeniti zlasti Das Konzept der sogenannten Zentralorte lehnt razpravo Gringmuth­Dallmerja, v kateri je izpostavil sich an Christallers Theorie, die der Fachöffentlichkeit pet temeljnih funkcij, ki definirajo centralnost nekega Mitte der Dreißiger Jahre des vergangenen Jahrhunderts naselja.310 Te funkcije so oblast, zaščita, obrt, trgovina vorgestel t wurde309. Es zeigte sich, dass das Model , das in kult. Princip razvrščanja je v osnovi hierarhičen: auf modernen Beispielen aufgebaut wurde, auch für večje je število funkcij, višja je stopnja centralnosti. Na die Analyse historischer Siedlungssysteme geeignet ist. dnu piramide so avtarkična podeželska naselja brez Im Laufe der Zeit hat es sich auch in der Archäologie centralnih funkcij, tem pa sledijo kraji z eno, dvema in durchgesetzt, wobei wir insbesondere die Abhandlung več funkcijami. V primerih, ko so prisotne vse, govori von Gringmuth­Dallmer erwähnen müssen, in der er Gringmuth­Dallmer o kompleksnih središčih. Vendar fünf Grundfunktionen herausstel te, die die Zentralität pa se takšen hierarhični sistem ne da vedno aplicirati einer Siedlung definieren310. Diese Funktionen sind v prostoru. Težave nastopijo zlasti takrat, ko imamo Herrschaft, Schutz, Handwerk, Handel und Kult. Das opraviti z več središči z enakim številom funkcij oziroma Prinzip der Einstufung ist im Grunde hierarisch: je policentrično naselbinsko strukturo. Zato tudi Gringhöher die Anzahl der Funktionen ist, desto höher auch muth­Dallmer naselbinske sisteme načeloma ne smatra die Stufe der Zentralität. Jedoch lässt sich ein solches kot nujno hierarhične, s tem pa postavlja pod vprašaj hierarchisches System nicht immer in den Raum apeno od temeljnih načel Christallerjevega koncepta. 311 plizieren. Schwierigkeiten treten besonders dann auf, Poskus razvrščanja štajerskih naselij otežuje slaba wenn wir es mit mehreren Zentren mit der gleichen raziskanost. O njihovih notranjih strukturah vemo zelo Anzahl an Funktionen bzw. der gleichen polyzentrischen malo, zato večine zgoraj naštetih funkcij skorajda ni mo­ Siedlungsstruktur zu tun haben. Deshalb hält auch goče ugotoviti. Odločili smo se, da uporabimo nekoliko Gringmuth­Dallmer die Siedlungssysteme nicht als spremenjene kriterije, ki pa po našem mnenju vendarle zwangsläufig hierarchisch, damit stel t er aber eines der kažejo, da so obstajale med naselji pomembne razlike. Grundprinzipien von Christallers Konzept infrage311. Funkcionalnost naselja je namreč pogojena z nekaterimi Der Versuch der Einordnung der steirischen lažje ugotovljivimi danostmi, na primer z njegovo lego Siedlungen wird durch die schwachen bisherigen (obramba), gospodarskim zaledjem (polja, rudišča), Forschungsergebnisse erschwert. Wir haben uns dafür 309 Christaller 1968; Eggert et al. 2010, 26 ss. 309 Christaller 1968; Eggert et al. 2010, 26 ff. 310 Gringmuth­Dallmer 1996. 310 Gringmuth­Dallmer 1996. 311 Gringmuth­Dallmer 1999, 10. 311 Gringmuth­Dallmer 1999, 10. 113 SEVEROVZHODNA SLOVENIJA V POZNI BRONASTI DOBI NORDOSTSLOWENIEN IN DER SPÄTEN BRONZEZEIT velikostjo (število prebivalstva) in nenazadnje tudi s entschieden, leicht modifizierte Kriterien zu verwenden, kontinuirano poselitvijo. Ali je torej med naselbinskimi die nach unserer Meinung jedenfal s aufzeigen, dass zwistrukturami severovzhodne Slovenije možno prepoznati schen den Siedlungen ausschlaggebende Unterschiede naselja, ki bi jih smeli označiti za središča? Pa si oglejmo bestanden. Die Funktionalität einer Siedlung ist nämlich najprej Ormož. bedingt durch einige leicht feststel bare Gegebenheiten Rekli smo že, da sodi v krog nižinskih naselij, festzustel en, zum Beispiel durch die Lage (Verteidivendar pa se od njih bistveno razlikuje. Bil je utrjen, gung), das wirtschaftliche Hinterland (Felder, Erzvorodlikujejo pa ga vsaj še tri pomembne značilnosti: velikommen), die Größe (Anzahl der Bewohner) und nicht kost (12,5 ha), dokazana obrtniška dejavnost (livarstvo) zuletzt auch durch die kontinuierliche Besiedlung. Sind in neprekinjena poselitev iz pozne bronaste v starejšo also unter den Siedlungsstrukturen Nordostsloweniens železno dobo. Večina nižinskih naselij je bila namreč ob die Siedlungen zu erkennen, die man als Zentralorte koncu bronaste dobe opuščenih, nekaj pa je tudi takih, bezeichnen dürfte? Sehen wir uns zuerst Ormož an. ki so v železni dobi nastala na novo.312 Govorimo lahko Wir sagten bereits, dass es zu den Flachlandsiedluno diskontinuiteti nižinske poselitve. gen gehört, sich aber von diesen wesentlich unterscheidet. In katera so druga naselja s podobnimi karakteristi­ Es war befestigt und wird durch zumindest noch drei kami? Naj takoj povemo, da jih najdemo le na vzpetinah. bedeutende Charakteristiken ausgezeichnet: die Größe Največja med njimi (Brinjeva gora, Gornja Radgona, (12,5 ha), die nachgewiesene handwerkliche Tätigkeit Ptuj in Rifnik) so nastala v mlajšem žarnogrobiščnem (Metallgießerei) und die ununterbrochene Besiedlung aus obdobju (večina v Ha B1), nato pa se je v njih odvijalo der späten Bronzezeit in die ältere Eisenzeit. Die Mehrzahl življenje brez predaha vse do začetka mlajšega halštatder Flachlandsiedlungen dagegen war zum Ende der skega obdobja. Bila so utrjena, vsaj v dveh pa so našli Bronzezeit verlassen, es gibt aber auch einige, die in der tudi dokaze o obrt niški dejavnosti (Gornja Radgona, Eisenzeit aufs Neue entstanden312. Sprechen können wir Rifnik). Utrjenost, velikost, kontinuiteta in tudi metahier von Diskontinuität der Flachlandbesiedlung. lurška dejavnost so glavne značilnosti Ormoža, Brinjeve Und welches sind die anderen Siedlungen mit gore, Gornje Radgone, Rifnika in Ptuja. Že to jih loči ähnlichen Charakteristiken? Hier können wir gleich od ostalih avtarkično organiziranih vasi in zaselkov, posagen, dass wir sie nur auf den Erhebungen finden. Die membno pa je izpostaviti še eno razliko. V pripadajočih Größten unter ihnen (Brinjeva gora, Gornja Radgona, nekropolah (če so bile seveda odkrite) se pričnejo od Ptuj und Rifnik) entstanden in der jüngeren Urnenfeldevetega stoletja naprej pojavljati bogatejši grobovi, kar derzeit (die meisten in Ha B1), danach aber entwickelte kaže na postopno formiranje vladajočih elit.313 Proces sich das Leben in ihnen ohne Pause zumindest bis zum preobrazbe, katerega začetki segajo na prelom tisočletij, Beginn der jüngeren Hal stattzeit. Sie waren befestigt, in je bil večplasten. Zajel je poselitvene strukture, vplival je mindestens zwei von ihnen fand man auch Beweise für na družbene odnose in spremenil je ekonomsko podstat. handwerkliche Tätigkeiten (Gornja Radgona, Rifnik). Podoben razvoj opažamo tudi na sosednjih območjih.314 Befestigung, Größe, Kontinuität und auch die metal ­ Kot primer naj omenimo Burgstal kogel pri Kleinkleinu, urgische Tätigkeit sind die Hauptcharakteristiken von katerega začetki segajo prav tako v mlajše žarnogrobiščno Ormož, Brinjeva gora, Gornja Radgona, Rifnik und Ptuj. obdobje, na začetku železne dobe pa se je razvil v središče Schon dies unterscheidet sie von den übrigen autark nadregionalnega pomena. organisierten Dörfern und Weilern, ein maßgebender Sicer pa podrobnejša klasifikacija središč ni izvedlji­ Unterschied ist aber noch herauszustellen. In den dazuva. Za večino funkcij, ki jih našteva Gringmuth­Dallmer, gehörigen Nekropolen (wenn sie denn entdeckt wurden) namreč nimamo podatkov, dodane kriterije pa izpolntreten ab dem neunten Jahrhundert reichere Gräber auf, jujejo bolj ali manj vsa naselja ( sl. 49). Razlike je opaziti was auf eine schrittweise Formierung herrschender Eliten le pri površinah. So razmeroma velike, vendar pa zgolj hindeutet313. Der Prozess des Wandels, dessen Anfänge in z enim od kriterijev ne kaže hierarhizirati naselbinskih die Jahrhundertwende hineinreichen, war vielschichtig. struktur. Er umfasste die Besiedlungsstrukturen, beeinflusste die gesel schaftlichen Beziehungen und veränderte die wirtschaftliche Basis. Eine ähnliche Entwicklung beobachten KMEČKO GOSPODARSTVO wir auch in den nachbarlichen Gebieten314. Als Beispiel sol te hier Burgstal kogel bei Kleinklein erwähnt werden, O velikosti polj in travnikov v pozni bronasti dobi dessen Anfänge ebenso in die jüngere Urnenfelderzeit severovzhodne Slovenije ne vemo pravzaprav ničesar. 312 Na primer Hajndl in Hotinja vas; glej Strmčnik Gulič/ 312 Zum Beispiel Hajndl und Hotinja vas; siehe Strmčnik Ravnik/Kajzer Cafnik 2007; Mele 2009. Gulič/Ravnik/Kajzer Cafnik 2007; Mele 2009. 313 Tomanič Jevremov 1988–1989, 277 ss, t. 13–19; Ter313 Tomanič Jevremov 1988­1989, 277 ff., Taf. 13­19; Ter­ žan 1990, 92, sl. 20: 1–2, 95, sl. 22: 7; Lubšina Tušek 1999. žan 1990, 92, Abb. 20: 1­2, 95, Abb. 22: 7; Lubšina Tušek 1999. 314 Prim. Tiefengraber 2005, 189 ss. 314 Vergl. Tiefengraber 2005, 189 ff. 114 SEVEROVZHODNA SLOVENIJA V POZNI BRONASTI DOBI NORDOSTSLOWENIEN IN DER SPÄTEN BRONZEZEIT reichen; zu Beginn der Eisenzeit aber entwickelte es sich Ormož Gornja Radgona Rifnik Brinjeva gora Ptuj zu einem Zentrum von überregionaler Bedeutung. oblast Eine detailliertere Hierarchisierung der Zentralorte Herschaft ? ? ? ? ? ist nicht durchführbar. Für die Mehrzahl der Funktiozaščita nen, die Gringmuth­Dallmer aufzählt, haben wir keine Schutz X X X X X Daten, die zusätzlichen Kriterien erfüllen aber mehr obrt oder minder alle Siedlungen ( Abb. 49). Unterschiede Handwerk X X X X ? lassen sich nur bei den Flächengrößen bemerken. Sie trgovina sind verhältnismäßig groß, jedoch mit nur einer der Handel ? ? ? ? ? Kriterien ist es nicht angebracht, die Siedlungsstrukturen kult zu hierarchisieren. Kult ? ? ? ? ? površina Fläche 12,5 ha 8 ha 4,7 ha 3,9 ha 2,7 ha BÄUERLICHE WIRTSCHAFTSWEISE kontinuiteta Kontinuität X X X X X Über die Größe der Felder und Wiesen in der grobovi elite späten Bronzezeit in Nordostslowenien wissen wir so gut Elitengräber X ? X ? X wie gar nichts. Das Gleiche gilt für die Kulturpflanzen Sl. 49: Središčne funkcije naselij. und die landwirtschaftlichen Werkzeuge, denn mit Abb. 49: Zentralörtliche Funktionen der Siedlungen. Ausnahme bronzener Sicheln, die größtenteils aus Hortfunden stammen, sowie Stücken von Mahlsteinen, die hier und dort in den Siedlungen gefunden wurden, Isto velja za kulturne rastline in poljedelsko orodje, saj haben wir keinen unmittelbaren Beweis für den z izjemo bronastih srpov, ki izvirajo večinoma iz depo­ Getreideanbau315. Leider gab es auch beim Bau des Aujev, ter kosov žrmelj, ki so jih tu in tam našli v naseljih, tobahnkreuzes viele Versäumnisse. Die Ausgrabungen nimamo neposrednih dokazov za gojenje žitaric.315 Žal wurden nicht durch archäobotanische Forschungen je bilo veliko zamujenega tudi pri gradnji avtocestnega begleitet, wenn sie aber an einigen Stellen dennoch križa. Izkopavanj namreč niso spremljale arheobotaničprobeweise durchgeführt wurden, handelte es sich nicht ne raziskave, če pa so bila vzorčenja tu in tam vendarle um systematische Eingriffe, die brauchbare Resultate opravljena, to niso bili sistematični posegi, ki bi dali ergeben hätten. Die Erforschung der Vegetationsdecke uporabnejše rezultate. Raziskovanje vegetacijskega pound der bronzezeitlichen Landwirtschaft bleibt daher krova in bronastodobnega poljedelstva ostaja zato ena eine der Hauptaufgaben zukünftiger Untersuchungen. od glavnih nalog prihodnjih raziskav. Nur ein paar Daten mehr haben wir über die Vieh­ Le nekaj več podatkov imamo o živinoreji. Če ne zucht. Ohne die Veröffentlichung von Ormož würden bi bil objavljen Ormož, bi tudi na tem področju tavali wir auch auf diesem Gebiet im Dunkeln tappen, so aber v temi, tako pa si lahko o vzreji živali in lovu ustvarikönnen wir uns über die Aufzucht von Vieh und die Jagd mo vsaj grobo sliko. Izpovednost ormoškega gradiva zumindest ein grobes Bild machen. Die Aussagekraft namreč zmanjšuje nesistematično vzorčenje, saj so bili des Materials von Ormož wird durch unsystematische favnistični ostanki pobrani ročno brez spiranja skozi sita, Probenahmen verringert, denn die faunistischen Reste zato je delež manjših kosti in zob zanesljivo podcenjen. wurden von Hand ohne Siebung gesammelt, daher ist Rezultati analiz, ki so jih opravili L. Bartosiewicz ter za der Anteil kleinerer Knochen und Zähne ganz sicher njim še B. Toškan in J. Dirjec, so že objavljeni, zato bo unterschätzt. Die Resultate der Analysen, die L. Barna tem mestu dovolj, če na kratko povzamemo njihove tosiewicz und nach ihm noch B. Toškan und J. Dirjec ugotovitve.316 durchführten, sind bereits veröffentlicht, daher ist es an Številčno je v ormoškem vzorcu živalskih kosti dieser Stelle ausreichend, wenn wir deren Feststel ungen najbolje zastopano domače govedo ( Bos taurus), ki je kurz zusammenfassen316. bilo prebivalstvu glavni vir mesa. Gre za nizkoraslo 315 Einige Daten gelten nur für die Umgebung der Sied315 Nekaj podatkov je le za okolico naselja Oloris pri Dollung Oloris bei Dolnji Lakoš, das in der jüngeren Bronzezeit njem Lakošu, ki je bilo obljudeno v mlajši bronasti dobi. Pebevölkert war. Das Pollendiagramm zeigte das Vorherrschen lodni diagram je pokazal prevlado jelše in leske, kar kaže na von Erle und Hasel, was auf eine degradierte Landschaft degradirano pokrajino, ki jo je povzročilo intenzivno pašnihindeutet, ausgelöst durch intensive Beweidung. Von den štvo. Od kulturnih rastlin naj omenimo žita, in sicer pšenico, Kulturpflanzen sol te nur das Getreide erwähnt werden und rž in ječmen. Zoglenela zrna boba in morda ječmena so naši zwar Weizen, Roggen und Gerste. Verkohlte Getreidekörner, tudi v Rogozi. Prim. Šercelj 1987; Culiberg 1999; Črešnar vielleicht Gerste, fand man auch in Rogoza. Vergl. Šercelj 2010, 55. 1987; Culiberg 1999; Črešnar 2010, 55. 316 Bartosiewicz 1987; Toškan /Dirjec 2010. 316 Bartosiewicz 1987; Toškan /Dirjec 2010. 115 SEVEROVZHODNA SLOVENIJA V POZNI BRONASTI DOBI NORDOSTSLOWENIEN IN DER SPÄTEN BRONZEZEIT pasmo, kakršno poznamo tudi iz drugih sočasnih Zahlenmäßig am besten vertreten bei den Ormožer evropskih najdišč. Drugo mesto zavzema prašič ( Sus Tierknochen ist das Hausrind ( Bos taurus), das für die Be­ domesticus), temu pa sledi drobnica z nekoliko večjim völkerung der Hauptfleischlieferant war. Es handelt sich deležem ovce ( Ovis aries) napram kozi ( Capra hircus). um eine kleinwüchsige Rasse, so wie wir sie auch aus den Od ostalih domačih živali moramo omeniti še konja anderen zeitgleichen europäischen Fundorten kennen. ( Equus caballus) in psa ( Canis familiaris), ki pa ju seveda Den zweiten Platz nimmt das Schwein ( Sus domesticus) niso redili zaradi mesa. Da je bil konj pomembna jezdna ein, gefolgt von Schaf und Ziege mit einem etwas höheren in tovorna žival, kažejo specifične patološke deformacije, Anteil an Schafen ( Ovis aries) gemessen an den Ziegen ki so jih ugotovili na nekaterih kosteh. ( Capra hircus). Von den übrigen Haustieren sind noch Lov v poznobronastodobnem Ormožu ni igral Pferd ( Equus caballus) und Hund ( Canis familiaris) zu erpomembne vloge. Ostanki tura ( Bos primigenius), losa wähnen, die natürlich nicht wegen des Fleisches gezüchtet ( Alces alces), jelena ( Cervus elaphus), srne ( Capreolus wurden. Dass das Pferd ein wichtiges Reit­ und Lasttier capreolus), divje mačke ( Felis silvestris) in rjavega medwar, zeigen spezifische pathologische Deformationen, die veda ( Ursus arctos) namreč ne presegajo treh odstotkov an einigen Knochen festgestel t wurden. vseh določljivih kosti in zob. Delež ostane skromen, tudi Die Jagd spielte im spätbronzezeitlichen Ormož kei­ če mu prištejemo nekaj zanesljivih ostankov divjega ne bedeutende Rolle. Die Reste von Ur ( Bos primigenius), prašiča ( Sus scrofa), ki pa ga je zaradi pogosto proble­ Elch ( Alces alces), Hirsch ( Cervus elaphus), Reh ( Capre- matičnega razlikovanja težko natančno kvantificirati.317 olus capreolus), Wildkatze ( Felis silvestris) und Braunbär Analiza starostne strukture domestikatov ob zakolu ( Ursus arctos) machten nicht einmal drei Prozent aller ali poginu je bila narejena le za govedo in prašiča, saj so bestimmbaren Knochen und Zähne aus. Der Anteil bleibt bile druge vrste preskromno zastopane. Izkazalo se je, auch dann noch bescheiden, wenn wir diesem einige zuda prevladujejo med govedom živali, katerih starost se je verlässige Reste von Wildschwein ( Sus scrofa) hinzufügen, gibala med tremi in devetimi leti, kar je z ozirom na to, da deren genaue Quantifizierung aber aufgrund der häufig so jih uporabljali tudi za delovno silo, povsem razumljivo. problematischen Unterscheidung schwierig ist317. Starost prašičev je bila ob zakolu nižja in ni presegala Eine Analyse der Altersstrukturen der domestizierpetindvajsetih mesecev. Analiza je celo pokazala, da je bil ten Tiere bei der Schlachtung oder Verendung wurde nur zakol tempiran na dve točno določeni obdobji, in sicer na für Rind und Schwein durchgeführt, da die übrigen Arten nekaj manj kot eno oziroma malenkost pod dvema letoma zu spärlich vertreten waren. Es zeigte sich, dass beim starosti. Skoraj natanko dvanajstmesečni razkorak med Rind Tiere überwiegen, deren Alter sich zwischen drei obema viškoma v zakolu kaže po Toškanovem mnenju und neun Jahren bewegte, was in Bezug auf ihre Nutzung (če predvidevamo, da se je kotenje odvijalo v zgodnjem auch als Arbeitstiere, durchaus verständlich ist. Das Alter pomladanskem času) na prašičerejo kot osrednji vir mesa der Schweine war bei der Schlachtung niedriger und erin maščob v obdobju prehoda zime v pomlad.318 reichte keine fünfundzwanzig Monate. Die Analyse zeigte Na koncu naj omenimo še izredno zanimive resogar, das das Schlachtalter auf zwei genau bestimmte zultate, ki jih je dala analiza zastopanosti anatomskih Perioden festgelegt war und zwar auf etwas mehr als ein delov trupa. Poskus je bil narejen na ostankih goveda Jahr bzw. ein bisschen unter zwei Jahren. Die fast genau in prašiča. Izkazalo se je, da se kakovostnejši deli, kot so zwölfmonatige Lücke zwischen den beiden Spitzen in der na primer lopatice, nadlahtnice in stegnenice, pojavljajo Schlachtung deutet nach Toškans Meinung (vorausgezlasti v severozahodnem koncu ormoškega naselja, iz setzt, dass sich das Werfen im frühen Frühjahr abspielte) česar bi lahko sklepali na domnevno višji socialni status auf die Schweinezucht als zentrale Quelle für Fleisch und tamkajšnjega prebivalstva.319 Žal arheološki podatki Fett in der Übergangszeit vom Winter in den Frühling318. ne potrjujejo teze. Iz naselbinskega rastra in distribu­ Am Ende sol ten wir noch die außerordentlich cije drobnih najdb namreč ni razbrati bistvenih razlik, interessanten Resultate erwähnen, die die Analyse der zato za zdaj ne kaže govoriti o funkcionalni in socialni Repräsentierung der anatomischen Körperteile ergab. strukturiranosti naselja. Der Versuch wurde anhand der Reste von Rind und Schwein durchgeführt. Es zeigte sich, dass die qualitativeren Teile, wie zum Beispiel Schulterblätter, Bugstücke OBDELAVA KOVIN (Oberarme) und Keulen besonders im nordwestlichen Teil der Siedlung von Ormož auftraten, woraus man auf Čeprav delavnic za obdelavo kovin v pozno b roeinen vermutlich höheren sozialen Status der dortigen nastodobnih naseljih severovzhodne Slovenije doslej še Bewohner schließen könnte319. Leider bestätigen die niso odkrili, pa govore o metalurški dejavnosti drobne archäologischen Daten diese These nicht. Aus dem Siednajdbe. Med njimi so najbolj zanimivi deli kalupov lungsraster und der Verteilung der Kleinfunde kann kein 317 Toškan /Dirjec 2010, 101 s. 317 Toškan /Dirjec 2010, 205. 318 Ib., 109. 318 Ebd., 109. 319 Ib., 112 ss. 319 Ebd., 112 ff. 116 SEVEROVZHODNA SLOVENIJA V POZNI BRONASTI DOBI NORDOSTSLOWENIEN IN DER SPÄTEN BRONZEZEIT wesentlicher Unterschied herausgelesen werden, daher ist es im Augenblick nicht angezeigt, über eine funktionale und soziale Strukturierung der Siedlung zu sprechen. METALLVERARBEITUNG Obwohl in den spätbronzezeitlichen Siedlungen Nordostsloweniens bisher noch keine Werkstätten zur Metal verarbeitung entdeckt werden konnten, erzählen Kleinfunde von metal urgischen Tätigkeiten. Unter ihnen sind die größtenteils aus Sandstein gefertigten Gussformteile am interessantesten (Abb. 50), in denen Schmuck, Waffen und Werkzeug gegossen wurden. Gefunden wurden diese in Ormož, Gornja Radgona, auf Brinjeva gora und Rifnik, was nicht überrascht, denn es handelt sich um die Siedlungen, die in der Besiedlungsstruktur eine zentrale Rolle innehatten320. Jedoch war die Metal verarbeitung nicht nur auf die Zentren beschränkt. Bruchstücke gegossenen Metal s und Gusskuchens wurden auch in Rogoza, einem in der späten Bronzezeit unbefestigten Dorf gefunden321. Ein Beweis, dass man sich auch außerhalb der Zentren mit der Gießerei beschäftigte, ist auch der Hortfund Pod Kotom­jug bei Krog. Dieser enthielt auseinandergebrochene Gegenstände, Stücke von Barren und möglicherweise sogar ein Stück einer metallenen Gussform322. Es handelt sich folglich um einen charakteristischen Vorratsfund von Metal abfällen, die für eine weitere Verarbeitung bestimmt waren. Der Hort wurde zwar nicht in einer Siedlung gefunden, ist jedoch zweifellos mit einem der Dörfer zu verbinden, die in der späten Bronzezeit über die Ebene südlich von Murska Sobota verteilt waren. Die gleichzeitige Verarbeitung in Zentren und Dörfern deutet auf eine polyzentrisch organisierte Wirtschaft hin. Hier unterscheidet sich Nordostslowenien von den benachbarten Landschaften, in denen in der späten Bronzezeit auch große metal urgische Zentren Sl. 50: Rifnik. Kalupa. entstanden, die überregionale Bedeutung hatten323. Abb. 50: Rifnik. Gussformen. Woher die damaligen Erzgießer ihr Kupfer bekamen, ist eine noch nicht endgültig geklärte Frage324. ( sl. 50), ki so bili narejeni večinoma iz peščenjakov, v Im breiteren Gebiet von Pohorje sind Blei­Zink­Lagernjih pa so ulivali nakit, orožje in orodje. Našli so jih v stätten bekannt, in denen das Erz auch Kupfersulfide Ormožu, Gornji Radgoni, na Brinjevi gori in Rifniku, kar enthält, besonders Chalkopyrit. Andere polymetallische ne preseneča, saj gre za naselja, ki so imela v poselitveni Erzvorkommen befinden sich in Remšnik, am Südhang strukturi središčno vlogo.320 Vendar pa predelava kovin des Kozjak325. Moderne Spektralanalysen vorgeschichtni bila omejena zgolj na središča. Drobce staljene kovine lichen Buntmetal s, die in den letzten Jahrzehnten von in pogačo so našli tudi v Rogozi, ki je bila v pozni bronasti dobi neutrjena vas.321 Dokaz, da so se z livarstvom 320 Pahič 1981, 114, Anm. 170; Hvala Tecco 1987; Dular/ ukvarjali zunaj središč, je tudi depo Pod Kotom­jug pri Tomač Jevremov 2010, 77 f; Dular 2010; siehe auch Taf. 74: 2, Krogu. Vseboval je razlomljene predmete, kose surovcev 76: 5­8 in vorliegender Publikation. 321 in morda celo del uničenega kovinskega kalupa.322 Gre Črešnar 2010a, 52 ff. 322 Jereb 2009. 320 323 Pahič 1981, 114, op. 170; Hvala Tecco 1987; Dular/ Zum Beispiel Velem St. Vid, Sághegy, vieleicht auch Tomač Jevremov 2010, 77 s; Dular 2010; glej tudi tukaj t. 74: Kalnik. Siehe Miske 1908; Patek 1968, 36; Majnarić Pandžić 2, 76: 5–8. 1992; Ilon 2007; Karavanić 2009, 17 ff. 321 324 Črešnar 2010a, 52 ss. Teržan 1983. 322 325 Jereb 2009. Drovenik/Pleničar/Drovenik 1980, 7 ff. 117 SEVEROVZHODNA SLOVENIJA V POZNI BRONASTI DOBI NORDOSTSLOWENIEN IN DER SPÄTEN BRONZEZEIT torej za značilno založno najdbo odpadne kovine, ki je bila den Mitarbeitern des Nationalmuseums Slowenien und namenjena nadaljnji predelavi. Depo sicer ni bil najden des Chemischen Instituts in Ljubljana durchgeführt v naselju, vendar pa ga moramo brez dvoma povezati z wurden, zeigten, dass die Summe an Verunreinigungen eno od vasi, ki so bile v pozni bronasti dobi raztresene po im Halbzeug der älteren und mittleren Urnenfelderzeit ravnici južno od Murske Sobote. Hkratna predelava kovin (Ha A) verhältnismäßig gering ist, kennzeichnend aber v središčih in vaseh kaže na policentrično organizirana ist das dominante Arsen. Eine solche Zusammensetgospodarstva. Tu se severovzhodna Slovenija razlikuje od zung deutet auf die Verwendung von Chalkopyrit und sosednjih pokrajin, kjer so v pozni bronasti dobi nastali ähnlicher Minerale, die auch in Slowenien vorkommen. tudi veliki metalurški centri, ki so imeli nadregionalni Jedoch sind auch in Österreich reiche Lagerstätten von pomen.323 Chalkopyrit bekannt, und es ist nicht gesagt, dass das Od kod so takratni livarji pridobivali baker, ni do­ Kupfer in unseren Fundorten auch von dort stammt326. končno rešeno vprašanje.324 Na širšem območju Pohorja Zu Beginn der jüngeren Urnenfelderzeit (Ha B1) so znana svinčevo­cinkova nahajališča, v katerih vsebuje tauchten neben dem Kupfer chalkopyriten Ursprungs ruda tudi bakrove sulfide, zlasti halkopirit. Drugo najnoch zwei neue Kupferarten auf, für die aber ein hödišče polimetalnih rud se nahaja v Remšniku na južnem herer Verunreinigungswert charakteristisch ist. In der pobočju Kozjaka.325 Moderne spektralne raziskave ersten Art sind Antimon und Arsen dominant, was auf prazgodovinskih barvnih kovin, ki so jih v zadnjih dedie Verwendung von Fahlerz hindeutet, das ebenfal s setletjih opravili sodelavci Narodnega muzeja Slovenije in den Erzlagern der österreichischen Ostalpen sehr in Kemijskega inštituta v Ljubljani, so pokazale, da so häufig vorkommt, in Slowenien aber erst kürzlich im seštevki nečistoč v polizdelkih starejšega in srednjega westlichen Gebiet der Karawanken entdeckt wurde327. žarnogrobiščnega obdobja (Ha A) razmeroma majhni, Für die zweite Kupferart, die neben Antimon und Arsen označuje pa jih dominantni arzen. Takšna sestava kaže auch einen hohen Anteil Nickel und Kobalt enthält, na uporabo halkopirita in podobnih mineralov, ki se sind in Slowenien keine Erzlager bekannt. Die nächsten nahajajo tudi pri nas. Vendar pa so bogata ležišča hal­ Lagerstätten mit polymetallischem Erz, das Nickel und kopirita znana tudi v bližnjih rudiščih Avstrije, zato ni Kobalt enthält, befinden sich im Gebiet von Schladming rečeno, da je prihajal baker v naše kraje tudi od tam.326 sowie im Liesing­ und im Paltental in der Obersteier­ Na začetku mlajšega žarnogrobišnega obdobja mark, daher ist N. Trampuž Orel der Meinung, das auch (Ha B1) sta se ob bakru halkopiritnega izvora pojavili še diese Kupferart aus den Ostalpen zu uns kam328. dve novi vrsti bakra, za obe pa je značilno, da vsebujeta Das zweite Metal , das auf die wirtschaftliche und višje vrednosti nečistoč. V prvem sta dominantna antigesel schaftliche Entwicklung der bronzezeitlichen Gemon in arzen, kar kaže na uporabo rude Fahlerz, ki je meinschaften entscheidenden Einfluss hatte, war Eisen. prav tako zelo pogosta v rudiščih avstrijskih Vzhodnih Heute ist mehr oder weniger klar, dass es sich auf zwei Alp, pri nas pa so jo odkrili šele nedavno na zahodnem Wegen durch Mitteleuropa ausbreitete329. Der Erste območju Karavank.327 Za drugo vrsto bakra, ki vsebuje ist der mediterrane und auf ihm gelangten die ersten poleg antimona in arzena tudi velik delež niklja in Eisenwaren nicht nur nach Italien sondern auch in das kobalta, pa pri nas ni znanih rudišč. Najbližja ležišča weitere adriatische Hinterland. Die eisernen Waffen aus s polimetalno rudo, ki vsebuje nikelj in kobalt, so na der berühmten Höhle Mušja jama und dem Gräberfeld območja Schladminga ter dolin Liesing in Palten na Brežec bei Škocjan gehören ans Ende des 2. bzw. an den Zgornjem Štajerskem, zato je N. Trampuž Orel mnenja, Beginn des 1. Jahrhunderts v. Chr.330. Mehr noch als die da je prišla tudi ta vrsta bakra k nam iz Vzhodnih Alp.328 einzelnen Gegenstände aber verraten die Schlackereste Druga kovina, ki je odločujoče vplivala na gospodar­ über das Eisenhüttenwesen. In einigen Siedlungen in ski in družbeni razvoj bronastodobnih skupnosti, je bilo Bosnien und Herzegowina wurden solche in Schichten železo. Danes je bolj ali manj jasno, da se je proti srednji entdeckt, die in das achte, neunte und vielleicht sogar Evropi širilo po dveh poteh.329 Prva je mediteranska in zehnte Jahrhundert v. Chr. datiert waren, daher können po njej so prispeli prvi železni predmeti ne le v Italijo wir sagen, dass sich die Schwarzmetal urgie sehr früh auch temveč tudi v širše zaledje Jadrana. Železno orožje iz im westlichen Balkan durchsetzte331. Allerdings war bei der Verbreitung des Eisens in Richtung Mitteleuropa auch 323 die kontinentale Route von Bedeutung. Denn zahlreiche Na primer Velem St. Vid, Sághegy, morda tudi Kalnik. Glej Miske 1908; Patek 1968, 36; Majnarić Pandžić 1992; Ilon Funde von Eisengegenständen und Schlacken aus Ru2007; Karavanić 2009, 17 ss. 324 326 Teržan 1983. Trampuž Orel 1999, 415 ff. 325 327 Drovenik/Pleničar/Drovenik 1980, 7 ss. Trampuž Orel 2010, 52. 326 328 Trampuž Orel 1999, 415 ss. Trampuž Orel/Heath 2001, 159 ff; Trampuž Orel 327 Trampuž Orel 2010, 52. 2010, 51 ff. 328 329 Trampuž Orel/Heath 2001, 159 ss; Trampuž Orel Pleiner 2000, 21 ff. 330 2010, 51 ss. Teržan 1995, 360. 329 331 Pleiner 2000, 21 ss. Čović 1980, 74; Čović 1984, 135 ff. 118 SEVEROVZHODNA SLOVENIJA V POZNI BRONASTI DOBI NORDOSTSLOWENIEN IN DER SPÄTEN BRONZEZEIT znamenite Mušje jame in grobišča Brežec pri Škocjanu mänien zeigen, das in diesem Gebiet Eisen schon im 11. sodi v konec 2. oziroma na začetek 1. tisočletja pr. Kr.330 Jahrhundert v. Chr. gewonnen wurde. Den frühen Beginn Še bolj kot posamezni predmeti pa govore o železarstvu der Eisenverhüttung können wir der Nähe Griechenlands ostanki žlinder. V nekaterih naseljih Bosne in Hercegound Kleinasien zuschreiben, woher die direkten Impulse vine so jih odkrili v plasteh, ki so bile datirane v osmo, kamen332. Die Kenntnisse breiteten sich danach auf den deveto in morda celo deseto stoletje pr. Kr., zato lahko Flusswegen allmählich in Richtung Westen aus. Wann rečemo da se je črna metalurgija zelo zgodaj uveljavila diese aber genau die Südostalpen erreichten, ist eine noch tudi na zahodnem Balkanu.331 Vendar pa je bila pri nicht endgültig gelöste Frage, alles aber deutet darauf hin, širjenju železa proti srednji Evropi pomembna tudi kondass dies nicht vor dem 8. Jahrhundert geschah, denn tinentalna smer. Številne najdbe železnih predmetov in in den bronzezeitlichen Siedlungen Südostsloweniens žlinder iz Romunije namreč kažejo, da so na tem območju wurden keine Eisenschlacken gefunden333. Eine ähnlipridobivali železo že v 11. stoletju pr. Kr. Zgoden začetek che Situation stellen wir auch in Nordostslowenien fest. železarstva moramo pripisati bližini Grčije in Male Azije, Die Eisengegenstände aus Ruše, Ormož, Ptuj und Lepa od koder so prihajali direktni impulzi.332 Znanje se je nato ravna unter Poštela, wo diese in Urnengräbern gefunden po rečnih poteh postopoma širilo proti zahodu. Kdaj wurden, sind nicht älter als die Stufe Ha C0334. Jedoch ist natančno je doseglo jugovzhodne Alpe, ni dokončno das Auftreten der ersten Gegenstände aus Eisen noch kein rešeno vprašanje, vse pa kaže, da ne pred 8. stoletjem, saj Beweis dafür, dass sich in dieser Zeit auch das Eisenhütv poznobronastodobnih naseljih jugovzhodne Slovenije tenwesen entfaltete. In Ormož, wo das Leben zumindest niso našli železovih žlinder.333 Podobno situacijo ugotavbis zum Beginn der jüngeren Hal stattzeit kontinuierlich ljamo tudi v severovzhodni Sloveniji. Železni predmeti verlief, wurden keine Eisenschlacken gefunden, uns ist iz Ruš, Ormoža, Ptuja in Lepe ravne pod Poštelo, ki so aber auch nur ein einziger Eisengegenstand aus dieser bili najdeni v žarnih grobovih, niso starejši od stopnje Siedlung bekannt335. Das Gleiche können wir von dem Ha C0.334 Vendar pa pojav prvih železnih predmetov še etwas schlechter erforschten Gornja Radgona sagen, wähni dokaz, da se je v tem času razmahnilo tudi železarstvo. rend in Brinjeva gora kein Eisengegenstand zuverlässig V Ormožu, kjer je teklo življenje neprekinjeno vse do als vorgeschichtlich identifiziert werden konnte. Sicher začetka mlajšega halštatskega obdobja, niso našli železoist nur, dass die Mehrzahl der Funde jünger ist, denn sie ve žlindre, pa tudi sicer poznamo iz tega naselja en sam gehören in die Antike336. železen predmet.335 Isto lahko rečemo za nekoliko slabše raziskano Gornjo Radgono, medtem ko prazgodovinskih železnih predmetov z Brinjeve gore ni moč zanesljivo FERNKONTAKTE UND GÜTERTAUSCH prepoznati. Gotovo je le to, da je večina železnih najdb mlajših, saj sodijo v antični čas.336 Der Forschungsstand der bronzezeitlichen Strukturen Nordostsloweniens gibt keine klaren Antworten auf die Frage, womit die damaligen Bewohner handelten STIKI Z ODDALJENIMI KRAJI und wo die Hauptverkehrswege verliefen. Schon bei IN BLAGOVNA MENJAVA den Metallfunden, denen die größte Aufmerksamkeit gewidmet wurde, ist schwer festzustellen, welche Ge­ Stanje raziskav bronastodobnih struktur severogenstände zu Hause hergestel t wurden und was aus vzhodne Slovenije ne daje jasnih odgovorov na vprašanja fremden Werkstätten zu uns kam. Dass eine heimische s čim so takratni prebivalci trgovali in kod so potekale Produktion bestand, zeigen die Gussformen, die Barren glavne prometne poti. Že za kovinsko gradivo, ki je bilo und Gusskuchen, die Frage ist nur, wie groß der deren deležno največ pozornosti, je težko ugotoviti, kateri Umfang war. Es wäre auch interessant zu erfahren, predmeti so bili narejeni doma in kaj je prišlo k nam welches die Gegenstände waren, die man andernorts iz tujih delavnic. Da je lokalna produkcija obstajala, kaufte und ob sich beim Gütertausch auch neue Ideen kažejo livarski kalupi, surovci in pogače, vprašanje je und Technologien verbreiteten. Auf solche und ähnliche le, kakšen je bil njen obseg. So kovinarske delavnice Fragen findet man schwer eine Antwort, wir müssen diese pokrivale zgolj domače povpraševanje, ali pa so nemara jedoch stellen, denn sie sind von wesentlicher Bedeutung für das Verstehen der ökonomischen Strategien337. Wenn 330 Prim. Teržan 1995, 360. 331 332 Čović 1980, 74; Čović 1984, 135 ss. László 1977; Boroffka 1987; Boroffka 1991. 332 333 László 1977; Boroffka 1987; Boroffka 1991. Dular 1999b, 150. 333 334 Dular 1999b, 150. Wurmbrand 1879, 418; Müller­Karpe 1959, 116; To334 Wurmbrand 1879, 418; Müller­Karpe 1959, 116; Tomanič Jevremov 1988­1889, Taf. 8: 4, 13: 1,2; Teržan 1990, manič Jevremov 1988–1889, t. 8: 4, 13: 1,2; Teržan 1990, t. 53: Taf. 53: 1; 58: 6­8; Lubšina Tušek 1999, 295, Taf. 1: 1,2. 335 1; 58: 6–8; Lubšina Tušek 1999, 295, t. 1: 1,2. Dular/Tomanič Jevremov 2010, 189. 335 336 Dular/Tomanič Jevremov 2010, 78. Vergl. Pahič 1981, 114. 336 337 Prim. Pahič 1981, 114. Vergl. Schönfeld 1995. 119 SEVEROVZHODNA SLOVENIJA V POZNI BRONASTI DOBI NORDOSTSLOWENIEN IN DER SPÄTEN BRONZEZEIT wir bei der Metal verarbeitung verweilen, dann gelten zuerst die angeführten Resultate der archäometal urgischen Analysen, die zeigten, dass der Südostalpenraum in der älteren Urnenfelderzeit ein Teil des karpatischen Handwerkskreises war. Von hier kamen offensichtlich die Gießereikenntnisse und die Rezepturen der Legierungen, die in Hinblick auf den Verwendungszweck der Erzeugnisse genau bestimmt waren338. So etwas war natürlich nicht möglich ohne die Verwendung standardisierter Gewichtsabmessungen und Gewichte, wie sie auch in einem der steirischen Hortfunde auftraten ( Abb. 51)339. Auf die Verbundenheit mit dem gleichen Raum und teilweise auch mit dem Balkan deuten die Metallobjekte hin. Es handelt sich um eine breite Palette an Funden, Sl. 51: Dvodelna bronasta krogla in bronasta jagoda iz depoja von Beilen, Sicheln und Schwertern, bis hin zu Vertei­ Grabe. M. = 1: 2. digungsausrüstungen und einigen Schmuckformen. Die Abb. 51: Zweiteilige Bronzekugel und bronzene Perle aus dem meisten davon kennen wir aus den Hortfunden der älte­ Hortfund Grabe. M. = 1: 2. ren und der mittleren Urnenfelderzeit. Weil diese Funde Gegenstand zahlreicher Abhandlungen und Kartierungen ustvarjale presežke? Zanimivo bi bilo tudi izvedeti, kateri waren, wird es an dieser Stelle ausreichend sein, wenn so bili tisti predmeti, ki so jih kupovali drugod in kako wir auf die bekannten Veröffentlichungen verweisen340. so se ob menjavi dobrin širile nove ideje in tehnologije. Selten, aber ausreichend überzeugend, sind die Na takšna in podobna vprašanja je težko odgovoriti, Metallfunde, die auf Kontakte mit dem Mittelmeer hinvendar si jih moramo zastaviti, saj so bistvenega pomena weisen. Von diesen gilt es zuerst das Barrenfragment aus za razumevanje ekonomskih strategij.337 Žal je stanje Hočko Pohorje zu erwähnen, das N. Trampuž Orel wegen raziskav v severovzhodni Sloveniji takšno, da je moč der flachen Form, der eingeritzten Zeichen aber auch der o stikih oziroma menjavi blaga reči le nekaj besed. Če chemischen Zusammensetzung mit Ox­hide­Barren verostanemo pri kovinarstvu, potem velja najprej omeniti gleicht, wie sie im breiteren Mittelmeerraum und Nahost rezultate arheometalurških analiz, ki so pokazale, da je gefunden wurden341. Weil die Legierung einen hohen, bil jugovzhodnoalpski prostor v starejšem žarnogrobiščfür die Fertigung von Gebrauchsgegenständen nicht nem obdobju del karpatskega obrtniškega kroga. Od tu sehr geeigneten Eisenanteil besitzt, diente er vielleicht so očitno prihajala livarska znanja in recepture zlitin, ki als Gewicht oder als Zahlungsmittel342. Dass die ostmeso bile natančno določene glede na namembnost izdelditerranen bzw. zyprischen Gewichtsstandards auf dem kov.338 Kaj takega seveda ne bi bilo mogoče brez uporabe Gebiet von Caput Adriae und Westpannonien bekannt standardiziranih utežnih mer in uteži, ki so jih našli tudi waren, ist eine schon mehrfach festgestel te Tatsache343. v enem od štajerskih depojev ( sl. 5 1).339 Na povezanost z Über Kontakte mit entfernteren Gebieten spricht istim prostorom in deloma tudi Balkanom kaže kovinsko auch der Hammer aus Hudinja, den B. Teržan mit gradivo. Gre za širok nabor najdb, od sekir, srpov in dem Erzabbau am Südhang des Pohorje verbindet344. mečev, pa vse do obrambne opreme in nekaterih oblik Ähnliches Werkzeug fand man in einem breiteren nakita. Večinoma jih poznamo iz depojev starejšega in Raum Mittel­ und Osteuropas bis hin nach Sardinien, srednjega žarnogrobiščnega obdobja. Ker so bile ome­ Griechenland und Zypern345. Ein Beweis, dass der njene najdbe predmet številnih obravnav in kartiranj, bo Hammer von einem anderen Ort zu uns kam, ist auch na tem mestu dovolj, če opozorimo na znane objave.340 seine chemische Zusammensetzung, denn die Legierung Redke, vendar dovolj prepričljive, so kovinske najdenthält weder Blei noch Arsen, Kupfervorkommen ohne be, ki kažejo na stike s Sredozemljem. Med njimi velja die Beimischungen sind aber untypisch für die Alpennajprej omeniti fragment ingota s Hočkega Pohorja, ki ga 338 Trampuž Orel/Heath/Hudnik 1996, 209 f. N. Trampuž Orel zaradi ploščate oblike, vrezanega znaka 339 Es handelt sich um eine zweiteilige Bronzekugel und pa tudi kemične sestave primerja z ox­hide ingoti, kakreine perforierte bronzene Perle aus Grabe, die präzise Ge­ šne so našli na širšem območju Mediterana in Bližnjega wichtsverhältnisse haben. Siehe Turk 2001, 251 ff., Fig. 1: 7,8. 340 Hansen 1994, Abb. 94, 101, 104; Harding 1995, Taf. 337 Prim. Schönfeld 1995. 50B, 51A, 52A; Teržan 1996, 245 ff; Pavlin 1997, 27 ff., Abb. 4, 5 338 341 Trampuž Orel/Heath/Hudnik 1996, 209 s. Trampuž Orel/Heath/Hudnik 1996, 178. Siehe auch 339 Gre za dvodelno bronasto kroglo in perforirano bro­ Forenbaher 1995; Lo Schiavo 2011. 342 nasto jagodo iz Grab, ki imajo natančna utežna razmerja. Trampuž Orel/Heath/Hudnik 1996, 202. 343 Glej Turk 2001, 251 ss, fig. 1: 7,8. Ilon 1992, 252 ff; Peroni 1998, 217 ff; Pare 1999b, 493 ff. 340 344 Hansen 1994, Abb. 94, 101, 104; Harding 1995, Taf. Teržan 1983, 62, Abb. 9: 6. 345 50B, 51A, 52A; Teržan 1996, 245 ss; Pavlin 1997, 27 ss, sl. 4, 5. Teržan 1996, 249, Abb. 3. 120 SEVEROVZHODNA SLOVENIJA V POZNI BRONASTI DOBI NORDOSTSLOWENIEN IN DER SPÄTEN BRONZEZEIT vzhoda.341 Ker je iz zlitine z visoko vsebnostjo železa, ki Lagerstätten346. Aus den österreichischen Ostalpen kam ni najbolj primerna za izdelavo uporabnih predmetov, je aber wahrscheinlich Kupfer zu uns, das aus Fahlerz bzw. morda služil kot utež ali plačilno sredstvo.342 Da so bili polymetallischen Erzen gewonnen wurde, die Nickel vzhodnomediteranski oziroma ciprski utežni standardi und Kobalt enthalten347. Die archäometal urgischen Unna območju Caput Adriae in zahodne Panonije poznani, tersuchungen deuten also auf Handelsbeziehungen mit je namreč že večkrat ugotovljeno dejstvo.343 den angeführten Orten hin. Vielleicht wurde von dort O stikih z oddaljenimi območji govori tudi kladivo bereits in der späten Bronzezeit auch Salz transportiert, iz Hudinje, ki ga B. Teržan povezuje z rudarjenjem na zuverlässige Beweise über den Handel mit diesem Artijužnih pobočjih Pohorja.344 Podobna orodja so našli kel sind aber bis jetzt erst aus der Hal stattzeit bekannt348. na širokem prostoru od srednje in vzhodne Evrope pa In der jüngeren und der späten Urnenfelderzeit vse do Sardinije, Grčije in Cipra.345 Dokaz, da je prišlo bemerken wir eine Intensivierung der Kontakte mit kladivo v naše kraje od drugod, je tudi njegova kemična dem südöstlichen Pannonien. Den Nachweis erbrinsestava. Zlitina namreč ne vsebuje svinca in arzena, bagen keramische Gefäße, zum Beispiel Kegelhalstöpfe, krove rude brez teh primesi pa niso značilne za alpska Amphoren, Krüge, Kantharoi, aber auch einige Tassen ležišča.346 Pač pa je v naše kraje iz območja avstrijskih und Schüsseln. Die Formen sind so kenntlich, dass C. vzhodnih Alp najverjetneje prihajal baker, ki so ga pri­ Metzner­Nebelsick das nordostkroatische Gebiet mit dobivali iz rude Fahlerz oziroma polimetalnih rud, ki dem Fundorten Vukovar, Dalj und Batina wegen der vsebujejo nikelj in kobalt.347 Arheometalurške raziskave keramischen Formen und der Bestattungsart als einen torej kažejo na obstoj trgovskih stikov z omenjenimi Teil des Urnenfelderkulturkreises bezeichnete, der starke kraji. Morda so od tam že v pozni bronasti dobi tovorili ostalpine Züge trägt349. Jedoch verliefen die Kontakte tudi sol, no, zanesljivi dokazi o trgovini s tem artiklom auch in umgekehrter Richtung. So kam aus dem Osten so za zdaj znani šele iz halštatskega obdobja.348 die S­Stempelung in die Alpen, das Vorhandensein ge­ V mlajšem in poznem žarnogrobiščnem obdobju genseitiger Verbindungen bestätigen aber auch die Brilopažamo intenziviranje stikov z jugovzhodno Panonijo. lenfibeln vom Typ Šarengrad, die in den Varianten Ruše Dokazati jih je moč s keramičnim posodjem, na primer und Sinošević in beiden Gebieten gefunden werden350. lonci s stožčastimi vratovi, amforami, vrči, kantarosi, Zum Schluss sol ten noch die Brillenfibeln mit Spipa tudi z nekaterimi tipi skodel in sled. Oblike so tako ralachterschleife (Typ Maribor) Erwähnung finden351. prepoznavne, da je C. Metzner­Nebelsick območje se­ Sie gehören in die jüngere Urnenfelderzeit und sind verovzhodne Hrvaške z najdišči Vukovar, Dalj in Batina ein kenntlicher Teil einer der Trachten, die die Frauen zaradi keramičnih form in načina pokopa označila kot am Rande der Südostalpen trugen. Interessant ist, dass del žarnogrobiščnega kulturnega kroga, ki ima močne der gleiche Schmuck auch aus zeitgleichen Gräbern in vzhodnoalpske poteze.349 Vendar pa so potekali stiki tudi Südalbanien und Mazedonien bekannt ist, während v obratni smeri. Tako je prišla v Alpe z vzhoda žigosana der Raum dazwischen aber im Moment noch leer ist. ornamentika, obstoj obojestranskih povezav pa potrjuje­ Wie diese beiden weit auseinander liegenden Gebiete jo tudi očalaste fibule Šarengrad, ki jih v variantah Ruše zu verbinden sind, ist keine leicht zu lösende Frage. in Sinošević najdemo na obeh območjih.350 Sabine Pabst meint, dass sich in der Verteilung der Na koncu naj omenimo še očalarke s spiralno Fibeln Migrationen der Bevölkerung ausdrücken, die osmico (tip Maribor).351 Sodijo v mlajše žarnogrobiščaus dem nordwestlichen Balkan und der Voralpenwelt no obdobje in so prepoznaven del ene od noš, ki so jih nach Epirus und Mazedonien siedelten352. nosile žene na obrobju jugovzhodnih Alp. Zanimivo je, da je enak nakit znan tudi iz sočasnih grobov v južni Albaniji in Makedoniji, medtem ko je vmesni prostor VERÄNDERUNGEN za zdaj prazen. Kako povezati obe oddaljeni območji, AM ENDE DER SPÄTEN BRONZEZEIT 341 Trampuž Orel/Heath/Hudnik 1996, 178. Glej tudi Fo­ Der Prozess, der den Niedergang der alten bronzerenbaher 1995; Lo Schiavo 2011. 342 zeitlichen Werte und den Auftritt einer neuen Zeit, der Trampuž Orel/Heath/Hudnik 1996, 202. 343 Eisenzeit, verursachte, zog sich über einen langen Zeit­ Ilon 1992, 252 ss; Peroni 1998, 217 ss; Pare 1999b, 493 ss. 344 Teržan 1983, 62, Abb. 9: 6. 345 346 Teržan 1996, 249, sl. 3. Trampuž Orel/Klemenc/Hudnik 1993, 167. 346 347 Trampuž Orel/Klemenc/Hudnik 1993, 167. Trampuž Orel/Heath 2001, 159 ss; Trampuž Orel 347 Trampuž Orel/Heath 2001, 159 ss; Trampuž Orel 2010, 51 ff. 348 2010, 51 ss. Egg 1978; Stöllner 2002. 348 349 Egg 1978; Stöllner 2002. Metzner­Nebelsick 2002, 490. 349 350 Metzner­Nebelsick 2002, 490. Pabst 2012, 25 ff., 416, Karte 2. 350 351 Pabst 2012, 25 ss, 416, Karte 2. Teržan 1990, 92 f, 211, Abb. 4; Pabst 2012, 109 f, 445, 351 Teržan 1990, 91 s, 211, sl. 4; Pabst 2012, 109 s, 445, Karte 31. 352 Karte 31. Pabst 2012, 326, 334. Siehe auch Pabst 2009, 17 ff. 121 SEVEROVZHODNA SLOVENIJA V POZNI BRONASTI DOBI NORDOSTSLOWENIEN IN DER SPÄTEN BRONZEZEIT ni lahko rešljivo vprašanje. Sabine Pabst meni, da se v raum hin. Sein Beginn reicht in die Jahrtausendwende, razprostranjenosti fibul odražajo migracije prebivalstva, geprägt war dieser aber auch durch Veränderungen in ki se je v Epir in Makedonijo priselilo s severozahodnega der Siedlungsstruktur. Die Mehrzahl der Siedlungen war Balkana in predalpskega sveta.352 in der Stufe Ha B1 neu angelegt, mehr als früher richtete sich die Besiedlung in die Höhe. Einige der befestigten Siedlungen, z. B Ormož, Ptuj, Brinjeva gora, Rifnik und SPREMEMBE Gornja Radgona, wuchsen allmählich zu Zentren heran. OB KONCU POZNE BRONASTE DOBE Im 8. Jahrhundert v. Chr. endete das Leben in ihnen nicht, sondern sie blieben auch in der älteren Eisenzeit Proces, ki je povzročil razkroj starih bronastodobnih bewohnt. In der Stufe Ha C0 entstanden auch neue Siedvrednot ter nastop nove, železne dobe, je bil dolgotrajen. lungen, sowohl in der Ebene (z. B. Hajndl, Rabelčja vas, Njegov začetek sega na prelom tisočletij, zaznamovale pa Hotinja vas), als auch solche, die als Höhensiedlungen so ga tudi spremembe v poselitvenih strukturah. Večina angelegt wurden. Hiervon gilt es besonders Poštela hernaselij je bila v stopnji Ha B1 zasnovana na novo, bolj kot auszustellen, das als Einziges intensiver erforscht wurde, prej se je poselitev usmerila na višine. Nekatera od utrjedaher wissen wir, dass es sich zu einem bedeutenden nih naselij, na primer Ormož, Ptuj, Brinjeva gora, Rifnik regionalen Zentralort entwickelte353. in Gornja Radgona, so postopoma prerasla v središča. V Ein ähnlicher Entwicklungstrend wie bei den 8. stoletju pr. Kr. se življenje v njih ni prekinilo, ampak so Siedlungen ist bei den Gräberfeldern auszumachen. ostala obljudena tudi v starejši železni dobi. V stopnji Ha Die Mehrzahl der Nekropolen entstand am Ende des C0 so vzniknila tudi nova naselja, bodisi v ravnini (npr. 11. Jahrhunderts, die Bestattungen aber verliefen dann Hajndl, Rabelčja vas, Hotinja vas), kot tudi tista, ki so jih durch die gesamte jüngere und späte Urnenfelderzeit. postavili na višine. Med njimi velja posebej izpostaviti Einige wurden sogar noch im 8. Jahrhundert (z. B. Ruše, Poštelo, ki je bila edina intenzivneje raziskovana, zato Rifnik) genutzt. Jedoch traten zu Beginn der Eisenzeit vemo, da se je razvila v pomembno regionalno središče.353 auch neue Flachgräberfelder auf, die kleiner und in der Podoben razvojni trend, kot so ga imela naselja, je Regel auf die Stufe Ha C0 begrenzt waren (z. B. Lepa ravna opaziti v grobiščih. Večina nekropol je nastala ob koncu unter Poštela, Škoršičev vrt in Ormož, Ulica Viktorina 11. stoletja, nato pa so na njih pokopavali skozi celo mlajše Ptujskega in Ptuj). Wir finden sie am Fuße der befestigin pozno žarnogrobiščno obdobje. Nekatere so ostale v ten Siedlungen. Die Urnenbestattungen zeigen, dass die uporabi še v 8. stoletju (npr. Ruše, Rifnik). Vendar pa Bewohner das alte Begräbnisritual beibehielten, jedoch so se na začetku železne dobe pojavila tudi nova plana die Struktur der Grabbeigaben veränderten. Die Gräber grobišča, ki so majhna in praviloma omejena na stopnjo werden reicher, in ihnen finden wir teilweise auch Waffen, Ha C0 (npr. Lepa ravna pod Poštelo, Škoršičev vrt v Orein Beweis, dass sich schon eine vermögendere Gesel možu, Ulica Viktorina Ptujskega na Ptuju). Najdemo jih schaftsschicht herausgebildet hatte. Zu den Neuerungen, ob vznožjih utrjenih naselij. Pokopi v žarah kažejo, da so die sich in dieser Zeit durchzusetzen begannen, gehört prebivalci zadržali star pogrebni ritual, pač pa se je spreauch die Bestattung unter einem Hügel. Grabhügelnemenila struktura pridatkov. Grobovi postanejo bogatejši, kropolen finden wir auf einem breiten Raum von Süd v njih najdemo tu in tam orožje, kar je dokaz, da se je že und Westungarn (Pecs­Jakabhegy, Saghegy­Janoshaza, izoblikoval premožnejši družbeni sloj. Med novosti, ki Szopron­Varhely), bis hin in die Steiermark und nach so se pričele uveljavljati v tem času, sodi tudi pokop pod Kärnten (Kleinklein, Frög). Die Bestattung unter dem gomilo. Gomilne nekropole srečamo na širokem prostoru Grabhügel setzte sich auch in Nordostslowenien durch, od južne in zahodne Madžarske (Pecs–Jakabhegy, Saghewo Hügelgräber unter Poštela, bei Benedikt, Hardek, gy–Janoshaza, Szopron–Varhely), pa vse do Štajerske in Legen und Rifnik entstanden, um nur die Bekanntesten Koroške (Kleinklein, Breg). Pokop pod gomilo se je uvezu nennen354. Kommen wir zum Schluss. Der Prozess, der ljavil tudi v severovzhodni Sloveniji, kjer so zrasla gomilna am Übergang aus dem zweiten in das erste Jahrtausend grobišča pod Poštelo, pri Benediktu, Hardeku, Legnu in v. Chr. begann, reichte in alle Segmente der damaligen Rifniku, da omenimo le tista, ki so najbolj znana.354 Naj Gesel schaft. Die Besiedlungsstrukturen änderten sich, es zaključimo. Proces, ki se je začel na prehodu iz drugega setzten sich neue Wirtschaftszweige durch, zu Neuerunv prvo tisočletje pr. Kr., je segal v vse segmente takratne gen kam es aber auch auf dem Niveau der kultisch­relidružbe. Spremenile so se poselitvene strukture, uveljavljati giösen Sphären. Die gesel schaftliche Umstrukturierung so se pričele nove gospodarske panoge, do novosti pa je schloss im 8. Jahrhundert ab, als auch Nordostslowenien prišlo tudi na nivoju kultno­religioznih sfer. Družbeno in die Eisenzeit eintrat. prestrukturiranje se je zaključilo v 8. stoletju, ko je tudi severovzhodna Slovenija vstopila v železno dobo. 352 Pabst 2012, 326, 334. Glej tudi Pabst 2009, 17 ss. 353 353 Teržan 1990, 26 ss. Teržan 1990, 27 ff. 354 354 Ib., 55 ss. Ebd., 55 ff. 122 KATALOG NAJDIŠČ KATALOG DER FUNDORTE POJASNILA H KATALOGU / ERLÄUTERUNGEN ZUM KATALOG Kat. št.: = Kat. Nr.: depo = Hortfund Najdišče: = Fundort: posamična najdba = Einzelfund Naselje: = Ortschaft: Datacija: = Datierung: Lega: = Lage: starejša bronasta doba = ältere Bronzezeit (na karti najdišč; pril. 1) = (auf der Fundortkarte; Beil. 1). srednja bronasta doba = mittlere Bronzezeit Tip najdišča: = Fundorttyp: mlajša bronasta doba = jüngere Bronzezeit nižinsko naselje = Flachlandsiedlung pozna bronasta doba = späte Bronzezeit višinsko naselje = Höhensiedlung Literatura: = Literatur: grobišče = Gräberfeld Kat. št.: 1 Tip najdišča: posamična najdba. Najdišče: Kuharjev breg. Datacija: pozna bronasta doba. Naselje: Pertoča. Literatura: Pahič, Trate. – V: ANSL 1975, 313; Šinkovec 1995, 63. Lega: B7. Tip najdišča: posamična najdba. Kat. št.: 5 Datacija: pozna bronasta doba. Najdišče: - Literatura: Pahič, Pertoča. – V: ANSL 1975, 337; Horvat Šavel Naselje: Hercegovščak. 1974; Šavel 1991, 74. Lega: C7. Tip najdišča: depo. Kat. št.: 2 Datacija: pozna bronasta doba. Najdišče: Plački vrh. Literatura: Pahič, Hercegovščak. – V: ANSL 1975, 330; Čerče/ Naselje: Podigrac. Šinkovec 1975, 175 s. Lega: C4. Tip najdišča: višinsko naselje. Kat. št.: 6 Datacija: pozna bronasta doba. Najdišče: Grajski hrib. Literatura: Magdič 2009b. Naselje: Gornja Radgona. Lega: C7. Kat. št.: 3 Tip najdišča: višinsko naselje. Najdišče: Brlogi. Datacija: pozna bronasta doba, starejša železna doba. Naselje: Cirknica. Literatura: Pahič 1962–1964a; Pahič 1966, 122 ss; Horvat Šavel Lega: C4. 1981; Tušek 1989; Tušek 1990. Tip najdišča: višinsko naselje. Datacija: pozna bronasta doba. Kat. št.: 7 Literatura: Magdič 2009a. Najdišče: - Naselje: Gornja Radgona. Kat. št.: 4 Lega: C7. Najdišče: Mura. Tip najdišča: posamična najdba. Naselje: Trate. Datacija: mlajša bronasta doba. Lega: B5. Literatura: Šinkovec 1995, 52. 123 KATALOG NAJDIŠČ / KATALOG DER FUNDORTE Kat. št.: 8 Tip najdišča: nižinsko naselje. Najdišče: Avtobusna postaja. Datacija: starejša bronasta doba. Naselje: Gornja Radgona. Literatura: Šavel 2005; Šavel 2006; Šavel/Sankovič 2010. Lega: C7. Tip najdišča: nižinsko naselje. Kat. št.: 16 Datacija: pozna bronasta doba. Najdišče: Kotare – baza. Literatura: Pahič, Gornja Radgona. – V: ANSL 1975, 330. Naselje: Bakovci. Lega: C8. Kat. št.: 9 Tip najdišča: nižinsko naselje. Najdišče: - Datacija: starejša bronasta doba. Naselje: Spodnji Kocjan. Literatura: Kerman 2011a. Lega: C7. Tip najdišča: posamična najdba. Kat. št.: 17 Datacija: pozna bronasta doba. Najdišče: Kotare – krogi. Literatura: Pahič, Spodnji Kocjan. – V: ANSL 1975, 333; Naselje: Bakovci. Šinkovec 1995, 50. Lega: C8. Tip najdišča: nižinsko naselje. Kat. št.: 10 Datacija: starejša bronasta doba. Najdišče: Grofovsko 1. Literatura: Kerman 2011b. Naselje: Krog. Lega: C8. Kat. št.: 18 Tip najdišča: nižinsko naselje. Najdišče: Nova tabla 1. Datacija: starejša bronasta doba. Naselje: Murska Sobota. Literatura: Novšak 2003; Lazar 2000 – 2004. Lega: C8. Tip najdišča: nižinsko naselje. Kat. št.: 11 Datacija: starejša bronasta doba, mlajša bronasta doba, pozna Najdišče: Pod kotom – jug. bronasta doba. Naselje: Krog. Literatura: Guštin/Tiefengraber 2001; Tiefengraber 2001. Lega: C8. Tip najdišča: nižinsko naselje. Kat. št.: 19 Datacija: starejša bronasta doba. Najdišče: Nova tabla 2. Literatura: Šavel 2009. Naselje: Murska Sobota. Lega: C8. Kat. št.: 12 Tip najdišča: grobišče. Najdišče: Pod kotom – jug. Datacija: pozna bronasta doba. Naselje: Krog. Literatura: Tiefengraber 2001, 82. Lega: C8. Tip najdišča: depo. Kat. št.: 20 Datacija: pozna bronasta doba. Najdišče: Šavlov potok. Literatura: Šavel 2009, 151 ss. Naselje: Bogojina. Lega: C9. Kat. št.: 13 Tip najdišča: posamična najdba. Najdišče: Pod kotom – cesta. Datacija: pozna bronasta doba. Naselje: Krog. Literatura: Šavel 1991, 40; Šinkovec 1995, 97. Lega: C8. Tip najdišča: nižinsko naselje. Kat. št.: 21 Datacija: starejša bronasta doba. Najdišče: Popava 1. Literatura: Tušek 2010; Sankovič 2010, 94. Naselje: Lipovci. Lega: C9. Kat. št.: 14 Tip najdišča: nižinsko naselje. Najdišče: Pod kotom – sever. Datacija: pozna bronasta doba. Naselje: Krog. Literatura: Šavel 2003. Lega: C8. Tip najdišča: nižinsko naselje. Kat. št.: 22 Datacija: starejša bronasta doba, srednja bronasta doba, mlajša Najdišče: Križanščica. bronasta doba, pozna bronasta doba. Naselje: Bratonci. Literatura: Kerman 2011c. Lega: C9. Tip najdišča: nižinsko naselje. Kat. št.: 15 Datacija: starejša bronasta doba. Najdišče: Za Raščico. Literatura: Guštin/Zorko 2010. Naselje: Krog. Lega: C8. 124 KATALOG NAJDIŠČ / KATALOG DER FUNDORTE Kat. št.: 23 Datacija: mlajša bronasta doba. Najdišče: Prapornice. Literatura: Dular/Šavel/Tecco Hvala 2002. Naselje: Gančani. Lega: C9. Kat. št.: 31 Tip najdišča: nižinsko naselje. Najdišče: Pri Muri. Datacija: mlajša bronasta doba. Naselje: Trimlini. Literatura: Šavel 1991, 36 s. Lega: D10. Tip najdišča: nižinsko naselje. Kat. št.: 24 Datacija: mlajša bronasta doba. Najdišče: Gorice 1. Literatura: Šavel/Sankovič 2011. Naselje: Turnišče. Lega: C9. Kat. št.: 32 Tip najdišča: nižinsko naselje. Najdišče: Pod grunti. Datacija: pozna bronasta doba. Naselje: Pince. Literatura: Plestenjak 2010. Lega: D11. Tip najdišča: nižinsko naselje. Kat. št.: 25 Datacija: starejša bronasta doba, mlajša bronasta doba. Najdišče: Gorice 2. Literatura: Kerman 2011d. Naselje: Turnišče. Lega: C9. Kat. št.: 33 Tip najdišča: grobišče. Najdišče: Gasilski dom (Ruše II). Datacija: pozna bronasta doba. Naselje: Ruše. Literatura: Plestenjak 2010. Lega: D3. Tip najdišča: grobišče. Kat. št.: 26 Datacija: pozna bronasta doba. Najdišče: - Literatura: Pahič 1957; Črešnar 2006. Naselje: Nedelica. Lega: D10. Kat. št.: 34 Tip najdišča: nižinsko naselje. Najdišče: Črnkova njiva. Datacija: mlajša bronasta doba. Naselje: Ruše. Literatura: Črešnar 2010a, 75. Lega: D3. Tip najdišča: nižinsko naselje. Kat. št.: 27 Datacija: pozna bronasta doba. Najdišče: Gosposko. Literatura: Pahič, Ruše. – V: ANSL 1975, 310. Naselje: Hotiza. Lega: D9. Kat. št.: 35 Tip najdišča: nižinsko naselje. Najdišče: Marinovi travniki (Ruše I). Datacija: bronasta doba. Naselje: Ruše. Literatura: Šavel 1991, 51. Lega: D3. Tip najdišča: grobišče. Kat. št.: 28 Datacija: pozna bronasta doba, starejša železna doba. Najdišče: Gornje njive. Literatura: Müller-Karpe 1959, 269 ss. Naselje: Dolga vas. Lega: D10. Kat. št.: 36 Tip najdišča: nižinsko naselje. Najdišče: Telovadišče Sokolskega doma. Datacija: mlajša bronasta doba. Naselje: Limbuš. Literatura: Šavel/Kerman 2008. Lega: D4. Tip najdišča: grobišče. Kat. št.: 29 Datacija: pozna bronasta doba. Najdišče: Gaborkert. Literatura: Pahič, Limbuš. – V: ANSL 1975, 308. Naselje: Lendava. Lega: D10. Kat. št.: 37 Tip najdišča: nižinsko naselje. Najdišče: - Datacija: mlajša bronasta doba. Naselje: Kamnica. Literatura: Šavel 1991, 61 s. Lega: D4. Tip najdišča: posamična najdba. Kat. št.: 30 Datacija: pozna bronasta doba. Najdišče: Oloris. Literatura: Pahič 1968, 18; Šinkovec 1995, 51 s. Naselje: Dolnji Lakoš. Lega: D10. Kat. št.: 38 Tip najdišča: nižinsko naselje. Najdišče: Mariborski otok. Naselje: Maribor. 125 KATALOG NAJDIŠČ / KATALOG DER FUNDORTE Lega: D4. Naselje: Maribor. Tip najdišča: posamična najdba. Lega: D4. Datacija: pozna bronasta doba, starejša železna doba. Tip najdišča: nižinsko naselje. Literatura: Pahič, Kamnica. – V: ANSL 1975, 302; Šinkovec Datacija: pozna bronasta doba. 1995, 54. Literatura: Kavur 1994–1995b. Kat. št.: 39 Kat. št.: 46 Najdišče: Mladinska ulica. Najdišče: Opekarna. Naselje: Maribor. Naselje: Pekel. Lega: D4. Lega: D4. Tip najdišča: grobišče. Tip najdišča: depo. Datacija: pozna bronasta doba. Datacija: pozna bronasta doba. Literatura: Pahič 1968, 41; Pahič, Maribor. – V: ANSL 1975, Literatura: V. Pahič 1983; Čerče/Šinkovec 1995, 206 ss. 304; Müller-Karpe 1959, 273 ss. Kat. št.: 47 Kat. št.: 40 Najdišče: Meljski hrib. Najdišče: Partizanska cesta. Naselje: Meljski hrib. Naselje: Maribor. Lega: D5. Lega: D4. Tip najdišča: višinsko naselje. Tip najdišča: grobišče. Datacija: pozna bronasta doba. Datacija: pozna bronasta doba. Literatura: V. Pahič, 1985; Kavur 1994–1995a; Kavur 2001. Literatura: Pahič 1968, 41; Pahič, Maribor. – V: ANSL 1975, 304. Kat. št.: 48 Najdišče: Pod Meljskim hribom. Kat. št.: 41 Naselje: Malečnik. Najdišče: - Lega: D5. Naselje: Maribor. Tip najdišča: nižinsko naselje. Lega: D4. Datacija: mlajša bronasta doba. Tip najdišča: posamična najdba. Literatura: Strmčnik Gulič 2003a; Kajzer Cafnik/Strmčnik Datacija: pozna bronasta doba. Gulič 2005. Literatura: Pahič, Maribor. – V: ANSL 1975, 304; Šinkovec 1995, 59 s. Kat. št.: 49 Najdišče: Pobrežje. Kat. št.: 42 Naselje: Maribor. Najdišče: Smoletova ulica. Lega: D5. Naselje: Maribor. Tip najdišča: nižinsko naselje. Lega: D4. Datacija: pozna bronasta doba. Tip najdišča: posamična najdba. Literatura: Strmčnik Gulič 2003c. Datacija: starejša bronasta doba. Literatura: Pahič 1968, 41; Pahič, Maribor. – V: ANSL 1975, Kat. št.: 50 304. Najdišče: Pobrežje. Naselje: Maribor. Kat. št.: 43 Lega: D5. Najdišče: Jezdarska ulica. Tip najdišča: grobišče. Naselje: Maribor. Datacija: pozna bronasta doba. Lega: D4. Literatura: Müller-Karpe 1959, 123 s; Pahič 1972. Tip najdišča: posamična najdba. Datacija: starejša bronasta doba. Kat. št.: 51 Literatura: Pahič 1968, 41; Pahič, Maribor. – V: ANSL 1975, Najdišče: Gomile. 304; Šinkovec 1995, 36 s. Naselje: Lenart v Slovenskih Goricah. Lega: D6. Kat. št.: 44 Tip najdišča: nižinsko naselje. Najdišče: Spodnje Radvanje 1. Datacija: mlajša bronasta doba. Naselje: Maribor. Literatura: Tomaž 2010. Lega: D4. Tip najdišča: grobišče. Kat. št.: 52 Datacija: pozna bronasta doba. Najdišče: Literatura: Pahič 1968, 41; Pahič, Spodnje Radvanje. – V: Naselje: Cerkvenjak. ANSL 1975, 306. Lega: D7. Tip najdišča: posamična najdba. Kat. št.: 45 Datacija: srednja bronasta doba. Najdišče: Spodnje Radvanje 2. 126 KATALOG NAJDIŠČ / KATALOG DER FUNDORTE Literatura: Pahič, Crkvenjak. – V: ANSL 1975, 299; Šinkovec Kat. št.: 60 1995, 41. Najdišče: - Naselje: Hočko Pohorje. Kat. št.: 53 Lega: E4. Najdišče: Sodolek. Tip najdišča: posamična najdba. Naselje: Grabonoš. Datacija: pozna bronasta doba. Lega: D7. Literatura: Pahič, Hočko Pohorje. – V: ANSL 1975, 300; Šin- Tip najdišča: nižinsko naselje. kovec 1995, 62. Datacija: mlajša bronasta doba. Literatura: Kavur 2011. Kat. št.: 61 Najdišče: Špure. Kat. št.: 54 Naselje: Hočko Pohorje. Najdišče: - Lega: E4. Naselje: Biserjane. Tip najdišča: depo. Lega: D7. Datacija: pozna bronasta doba. Tip najdišča: posamična najdba. Literatura: Pahič 1968, 29; Čerče/Šinkovec 1995, 177 ss. Datacija: pozna bronasta doba. Literatura: Pahič, Biserjane. – V: ANSL 1975, 333. Kat. št.: 62 Najdišče: Orglarska delavnica. Kat. št.: 55 Naselje: Spodnje Hoče. Najdišče: - Lega: E4. Naselje: Biserjane. Tip najdišča: nižinsko naselje. Lega: D7. Datacija: bronasta doba. Tip najdišča: nižinsko naselje. Literatura: Strmčnik Gulič 1989; Strmčnik Gulič 1990. Datacija: pozna bronasta doba. Literatura: Pahič, Biserjane. – V: ANSL 1975, 333. Kat. št.: 63 Najdišče: - Kat. št.: 56 Naselje: Spodnje Hoče. Najdišče: - Lega: E4. Naselje: Ženik. Tip najdišča: nižinsko naselje. Lega: D7. Datacija: pozna bronasta doba. Tip najdišča: posamična najdba. Literatura: Strmčnik Gulič 2001a, 121 s; Strmčnik Gulič 3003b. Datacija: pozna bronasta doba. Literatura: Pahič, Ženik. – V: ANSL 1975, 334; Šinkovec Kat. št.: 64 1995, 76. Najdišče: - Naselje: Rogoza. Kat. št.: 57 Lega: E4. Najdišče: - Tip najdišča: nižinsko naselje. Naselje: Terbegovci. Datacija: starejša bronasta doba, mlajša bronasta doba, pozna Lega: D7. bronasta doba. Tip najdišča: naselje. Literatura: Strmčnik Gulič 2001a, 122 ss; Strmčnik Gulič Datacija: bronasta doba. 2001b, 105 ss; Črešnar 2010a; Črešnar 2010b, 110. Literatura: Pahič, Terbegovci. – V: ANSL 1975, 334. Kat. št.: 65 Kat. št.: 58 Najdišče: Slivnica 2B. Najdišče: Gradišče. Naselje: Slivnica pri Mariboru. Naselje: Križevci pri Ljutomeru. Lega: E4. Lega: D8. Tip najdišča: nižinsko naselje. Tip najdišča: nižinsko naselje. Datacija: pozna bronasta doba. Datacija: pozna bronasta doba. Literatura: Strmčnik Gulič 2001a, 121; Strmčnik Gulič 2001b, Literatura: Pahič 1966, 106; Pahič, Križevci pri Ljutomeru. V: 103 ss. ANSL 1975, 332. Kat. št.: 66 Kat. št.: 59 Najdišče: Slivnica 1. Najdišče: - Naselje: Slivnica pri Mariboru. Naselje: Podgradje. Lega: E4. Lega: E9. Tip najdišča: nižinsko naselje. Tip najdišča: depo. Datacija: starejša bronasta doba, srednja bronasta doba. Datacija: mlajša bronasta doba. Literatura: Strmčnik Gulič 2001a, 117 ss; Strmčnik Gulič Literatura: Pahič, Podgradje. – V: ANSL 1975, 332; Čerče/ 2001b, 103 ss. Šinkovec 1995, 211. 127 KATALOG NAJDIŠČ / KATALOG DER FUNDORTE Kat. št.: 67 Tip najdišča: depo. Najdišče: - Datacija: mlajša bronasta doba. Naselje: Orehova vas. Literatura: Bolta, Hudinja. – V: ANSL 1975, 294; Šinkovec Lega: E4. 1995, 196 s. Tip najdišča: nižinsko naselje. Datacija: starejša bronasta doba, mlajša bronasta doba, pozna Kat. št.: 75 bronasta doba. Najdišče: Pavlakova jama. Literatura: Črešnar 2010a, 75. Naselje: Nova Dobrava. Lega: F2. Kat. št.: 68 Tip najdišča: jamsko najdišče. Najdišče: - Datacija: bronasta doba. Naselje: Radizel. Literatura: Leben, Zreče. – V: ANSL 1975, 296; Pahič Lega: E4. 1962–1964c. Tip najdišča: posamična najdba. Datacija: pozna bronasta doba. Kat. št.: 76 Literatura: Pahič 1968–1969; Šinkovec 1995, 83. Najdišče: Sadekov vrt. Naselje: Brezje. Kat. št.: 69 Lega: F2. Najdišče: Gomila. Tip najdišča: grobišče. Naselje: Bukovec. Datacija: srednja bronasta doba. Lega: E4. Literatura: Pahič 1962–1963. Tip najdišča: grobišče. Datacija: srednja bronasta doba. Kat. št.: 77 Literatura: Pahič 1965; Pahič 1974. Najdišče: Brinjeva gora. Naselje: Zreče. Kat. št.: 70 Lega: F2. Najdišče: Mešičkova gomila. Tip najdišča: višinsko naselje. Naselje: Morje. Datacija: starejša bronasta doba, srednja bronasta doba, mlajša Lega: E4. bronasta doba, pozna bronasta doba, starejša železna doba. Tip najdišča: grobišče. Literatura: Pahič 1981; Oman 1981; Pahič 1985. Datacija: srednja bronasta doba. Literatura: Pahič 1962–1964b. Kat. št.: 78 Najdišče: Jančičev gozd. Kat. št.: 71 Naselje: Gračič. Najdišče: Farovščak. Lega: F2. Naselje: Vurberg. Tip najdišča: grobišče. Lega: E5. Datacija: pozna bronasta doba. Tip najdišča: višinsko naselje. Literatura: V. Pahič 1988–1989. Datacija: pozna bronasta doba. Literatura: Pahič 1987. Kat. št.: 79 Najdišče: - Kat. št.: 72 Naselje: Slovenska Bistrica. Najdišče: - Lega: F4. Naselje: Zlatoličje. Tip najdišča: depo. Lega: E5. Datacija: mlajša bronasta doba. Tip najdišča: posamična najdba. Literatura: Pahič, Slovenska Bistrica. – V: ANSL 1975, 311; Datacija: pozna bronasta doba. Čerče/Šinkovec 1995, 215. Literatura: Šinkovec 1995, 78 s. Kat. št.: 80 Kat. št.: 73 Najdišče: Žutreki. Najdišče: - Naselje: Spodnja Gorica. Naselje: Juršinci. Lega: F5. Lega: E7. Tip najdišča: nižinsko naselje. Tip najdišča: posamična najdba. Datacija: mlajša bronasta doba. Datacija: pozna bronasta doba. Literatura: Lubšina Tušek 2003f. Literatura: Pahič, Juršinci. – V: ANSL 1975, 318; Šinkovec 1995, 78. Kat. št.: 81 Najdišče: Cediljeki. Kat. št.: 74 Naselje: Spodnja Gorica. Najdišče: Hudinja. Lega: F5. Naselje: Vitanje. Tip najdišča: nižinsko naselje. Lega: F2. 128 KATALOG NAJDIŠČ / KATALOG DER FUNDORTE Datacija: bronasta doba. Lega: F6. Literatura: Lubšina Tušek 2003a. Tip najdišča: nižinsko naselje. Datacija: mlajša bronasta doba. Kat. št.: 82 Literatura: Lubšina Tušek 2007f. Najdišče: Gmajna. Naselje: Spodnja Gorica. Kat. št.: 90 Lega: F5. Najdišče: Štuki. Tip najdišča: nižinsko naselje. Naselje: Zgornja Hajdina. Datacija: bronasta doba. Lega: F6. Literatura: Lubšina Tušek 2003c. Tip najdišča: nižinsko naselje. Datacija: mlajša bronasta doba. Kat. št.: 83 Literatura: Lubšina Tušek 2007e. Najdišče: Lavše. Naselje: Šikole. Kat. št.: 91 Lega: F5. Najdišče: Srednica. Tip najdišča: nižinsko naselje. Naselje: Zgornja Hajdina. Datacija: starejša bronasta doba, pozna bronasta doba. Lega: F6. Literatura: Lubšina Tušek 2003d. Tip najdišča: nižinsko naselje. Datacija: starejša bronasta doba. Kat. št.: 84 Literatura: Lubšina Tušek 2007d. Najdišče: Dolge njive. Naselje: Šikole. Kat. št.: 92 Lega: F5. Najdišče: - Tip najdišča: nižinsko naselje. Naselje: Draženci. Datacija: pozna bronasta doba. Lega: F6. Literatura: Lubšina Tušek 2003b. Tip najdišča: nižinsko naselje. Datacija: bronasta doba. Kat. št.: 85 Literatura: Lubšina Tušek 2006a. Najdišče: Med cestami. Naselje: Šikole. Kat. št.: 93 Lega: F5. Najdišče: Selska cesta. Tip najdišča: nižinsko naselje. Naselje: Ptuj. Datacija: bronasta doba. Lega: F6. Literatura: Lubšina Tušek 2003e. Tip najdišča: nižinsko naselje. Datacija: mlajša bronasta doba Kat. št.: 86 Literatura: Lubšina Tušek 2006b. Najdišče: Kompresorska postaja. Naselje: Cirkovce. Kat. št.: 94 Lega: F5. Najdišče: Turnišče. Tip najdišča: nižinsko naselje. Naselje: Ptuj. Datacija: pozna bronasta doba. Lega: F6. Literatura: Lubšina Tušek 2000; Lubšina Tušek 2007a. Tip najdišča: grobišče. Datacija: srednja bronasta doba. Kat. št.: 87 Literatura: Korošec/Korošec 1953, 188 ss. Najdišče: Kaludra. Naselje: Gerečja vas. Kat. št.: 95 Lega: F5. Najdišče: - Tip najdišča: nižinsko naselje. Naselje: Zgornja Hajdina. Datacija: mlajša bronasta doba. Lega: F6. Literatura: Radovanovič et al. 2009, 21. Tip najdišča: grobišče. Datacija: pozna bronasta doba. Kat. št.: 88 Literatura: Stare 1950; Müller-Karpe 1959, 272 s; Tomanič Najdišče: Gjače. 1969. Naselje: Zgornja Hajdina. Lega: F6. Kat. št.: 96 Tip najdišča: nižinsko naselje. Najdišče: Skladišče za plin. Datacija: mlajša bronasta doba. Naselje: Spodnja Hajdina. Literatura: Lubšina Tušek 2007c. Lega: F6. Tip najdišča: nižinsko naselje. Kat. št.: 89 Datacija: pozna bronasta doba. Najdišče: Za vrtom. Literatura: Tomanič Jevremov 1985. Naselje: Zgornja Hajdina. 129 KATALOG NAJDIŠČ / KATALOG DER FUNDORTE Kat. št.: 97 Datacija: pozna bronasta doba. Najdišče: Rogaška cesta 2. Literatura: Strmčnik Gulič 1980; Strmčnik Gulič 1985. Naselje: Spodnja Hajdina. Lega: F6. Kat. št.: 105 Tip najdišča: grobišče. Najdišče: Srednješolski center. Datacija: pozna bronasta doba. Naselje: Rabelčja vas. Literatura: Lubšina Tušek 2009a. Lega: F6. Tip najdišča: nižinsko naselje. Kat. št.: 98 Datacija: mlajša bronasta doba, pozna bronasta doba. Najdišče: Rogaška cesta 1. Literatura: Strmčnik Gulič 1988–1989. Naselje: Spodnja Hajdina. Lega: F6. Kat. št.: 106 Tip najdišča: nižinsko naselje. Najdišče: Policijska postaja. Datacija: pozna bronasta doba. Naselje: Ptuj. Literatura: Lubšina Tušek 1997. Lega: F6. Tip najdišča: nižinsko naselje. Kat. št.: 99 Datacija: mlajša bronasta doba. Najdišče: Vičava. Literatura: Horvat/Dolenc Vičič 2010, 55. Naselje: Ptuj. Lega: F6. Kat. št.: 107 Tip najdišča: nižinsko naselje. Najdišče: Panonska ulica. Datacija: bronasta doba. Naselje: Ptuj. Literatura: Mikl Curk/Tušek 1985; Lubšina Tušek 2009d. Lega: F6. Tip najdišča: nižinsko naselje. Kat. št.: 100 Datacija: pozna bronasta doba, starejša železna doba. Najdišče: Vičava. Literatura: Tušek 1993; Tušek 1994; Lubšina Tušek 1994–1995; Naselje: Ptuj. Horvat/Dolenc Vičič 2010, 52 s. Lega: F6. Tip najdišča: posamična najdba. Kat. št.: 108 Datacija: pozna bronasta doba. Najdišče: Potrčeva cesta. Literatura: Pahič, Ptuj. – V: ANSL 1975, 322; Šinkovec 1995, Naselje: Ptuj. 120. Lega: F6. Tip najdišča: grobišče. Kat. št.: 101 Datacija: mlajša bronasta doba. Najdišče: Panorama. Literatura: Jevremov 1988–1989. Naselje: Ptuj. Lega: F6. Kat. št.: 109 Tip najdišča: posamična najdba. Najdišče: Grajski grič. Datacija: pozna bronasta doba. Naselje: Ptuj. Literatura: Pahič, Ptuj. – V: ANSL 1975, 322. Lega: F6. Tip najdišča: višinsko naselje. Kat. št.: 102 Datacija: mlajša bronasta doba, pozna bronasta doba, starejša Najdišče: Štuki-Marof. železna doba. Naselje: Rabelčja vas. Literatura: Korošec 1951a. Lega: F6. Tip najdišča: nižinsko naselje. Kat. št.: 110 Datacija: bronasta doba. Najdišče: - Literatura: Lubšina Tušek 2009c. Naselje: Ptuj. Lega: F6. Kat. št.: 103 Tip najdišča: posamična najdba. Najdišče: Ulica 5. Prekomorske brigade 10. Datacija: pozna bronasta doba. Naselje: Rabelčja vas. Literatura: Šinkovec 1995, 46 in 53. Lega: E6. Tip najdišča: nižinsko naselje. Kat. št.: 111 Datacija: pozna bronasta doba. Najdišče: Prešernova ulica. Literatura: Lubšina Tušek 2009b. Naselje: Ptuj. Lega: F6. Kat. št.: 104 Tip najdišča: nižinsko naselje. Najdišče: Srednješolski center. Datacija: starejša bronasta doba. Naselje: Rabelčja vas. Literatura: Lamut 1996. Lega: F6. Tip najdišča: grobišče. 130 KATALOG NAJDIŠČ / KATALOG DER FUNDORTE Kat. št.: 112 Lega: E8. Najdišče: Ulica Viktorina Ptujskega. Tip najdišča: višinsko naselje. Naselje: Ptuj. Datacija: pozna bronasta doba. Lega: F6. Literatura: Pahič 1962–1964d; Vuga 1979. Tip najdišča: grobišče. Datacija: pozna bronasta doba, starejša železna doba. Kat. št.: 120 Literatura: Lubšina Tušek 1999. Najdišče: Škoršičev vrt. Naselje: Ormož. Kat. št.: 113 Lega: F8. Najdišče: - Tip najdišča: grobišče. Naselje: Moškanjci. Datacija: pozna bronasta doba, starejša železna doba. Lega: F7. Literatura: Tomanič Jevremov 1988–1989. Tip najdišča: posamična najdba. Datacija: pozna bronasta doba. Kat. št.: 121 Literatura: Pahič, Moškanjci. – V: ANSL 1975, 316; Šinkovec Najdišče: Ormož. 1995, 110 s. Naselje: Ormož. Lega: F8. Kat. št.: 114 Tip najdišča: nižinsko naselje. Najdišče: - Datacija: pozna bronasta doba, starejša železna doba. Naselje: Gorišnica. Literatura: Perc 1962–1963; Lamut 1988–1989; Lamut 2001; Lega: F7. Lamut 2005; Dular/Tomanič Jevremov 2010. Tip najdišča: posamična najdba. Datacija: pozna bronasta doba. Kat. št.: 122 Literatura: Pahič, Gorišnica. – V: ANSL 1975, 316; Šinkovec Najdišče: - 1995, 87. Naselje: Ormož. Lega: F8. Kat. št.: 115 Tip najdišča: posamična najdba. Najdišče: - Datacija: pozna bronasta doba. Naselje: Formin. Literatura: Pahič, Ormož. – V: ANSL 1975, 220; Šinkovec Lega: F7. 1995, 110. Tip najdišča: grobišče. Datacija: pozna bronasta doba. Kat. št.: 123 Literatura: Jerman 1976. Najdišče: Cerkvišče. Naselje: Pušenci. Kat. št.: 116 Lega: F8. Najdišče: Prodnica 2. Tip najdišča: nižinsko naselje. Naselje: Zavrč. Datacija: bronasta doba. Lega: F7. Literatura: S. Pahič, Pušenci. – V: V: ANSL 1975, 321; Tomanič Tip najdišča: grobišče. Jevremov 1988b. Datacija: mlajša bronasta doba, pozna bronasta doba. Literatura: Lubšina Tušek 2007b. Kat. št.: 124 Najdišče: - Kat. št.: 117 Naselje: Pušenci. Najdišče: Prodnica 1. Lega: F8. Naselje: Zavrč. Tip najdišča: depo. Lega: F7. Datacija: mlajša bronasta doba. Tip najdišča: nižinsko naselje. Literatura: Pahič, Pušenci. – V: ANSL 1975, 321; Čerče/Šin- Datacija: bronasta doba. kovec 1995, 211 s. Literatura: Lubšina Tušek 2007b; Lubšina Tušek 2009e. Kat. št.: 125 Najdišče: - Kat. št.: 118 Naselje: Grabe. Najdišče: Strmec. Lega: F9. Naselje: Strjanci. Tip najdišča: depo. Lega: E8. Datacija: pozna bronasta doba. Tip najdišča: višinsko naselje. Literatura: Pahič, Grabe. – V: ANSL 1975, 226; Čerče/Šinkovec Datacija: bronasta doba. 1995, 170 ss. Literatura: Pahič 1962–1964e; Tomanič Jevremov 1988a. Kat. št.: 126 Kat. št.: 119 Najdišče: - Najdišče: Kujzjak. Naselje: Blato. Naselje: Sodinci. Lega: G3. 131 KATALOG NAJDIŠČ / KATALOG DER FUNDORTE Tip najdišča: nižinsko naselje. Datacija: pozna bronasta doba. Datacija: pozna bronasta doba. Literatura: Šinkovec 1995, 48 s. Literatura: - Kat. št.: 134 Kat. št.: 127 Najdišče: Šiman. Najdišče: - Naselje: Gotovlje. Naselje: Zbelovska gora. Lega: G1. Lega: G3. Tip najdišča: nižinsko naselje. Tip najdišča: posamična najdba. Datacija: mlajša bronasta doba. Datacija: pozna bronasta doba. Literatura: Tomažič/Olič 2009. Literatura: Šinkovec 1995, 127. Kat. št.: 135 Kat. št.: 128 Najdišče: - Najdišče: Bela. Naselje: Žalec. Naselje: Poljčane. Lega: G1. Lega: G4. Tip najdišča: posamična najdba. Tip najdišča: depo. Datacija: pozna bronasta doba. Datacija: bronasta doba. Literatura: Bolta, Žalec. – V: ANSL 1975, 297; Šinkovec 1995, Literatura: Pahič, Poljčane. – V: ANSL 1975, 308; Čerče/ 58 in 69. Šinkovec 1995, 131 s. Kat. št.: 136 Kat. št.: 129 Najdišče: - Najdišče: - Naselje: Petrovče. Naselje: Doklece. Lega: H1. Lega: F5. Tip najdišča: posamična najdba. Tip najdišča: grobišče. Datacija: pozna bronasta doba, starejša železna doba. Datacija: pozna bronasta doba, starejša železna doba. Literatura: Bolta, Petrovče. – V: ANSL 1975, 285; Šinkovec Literatura: Pahič, Savinsko. – V: ANSL 1975, 318; Pahič 1983. 1995, 57. Kat. št.: 130 Kat. št.: 137 Najdišče: Kamnolom. Najdišče: Guzejeva jama. Naselje: Cerovec pod Bočem. Naselje: Liboje. Lega: G4. Lega: H1. Tip najdišča: depo. Tip najdišča: jamsko najdišče. Datacija: mlajša bronasta doba. Datacija: bronasta doba. Literatura: Bolta, Cerovec pod Bočem. – V: ANSL 1975, 287; Literatura: Dirjec/Turk 1988. Čerče/Šinkovec 1995, 135 ss. Kat. št.: 138 Kat. št.: 131 Najdišče: - Najdišče: - Naselje: Tremerje. Naselje: Rogatec. Lega: H1. Lega: H5. Tip najdišča: posamična najdba. Tip najdišča: posamična najdba. Datacija: pozna bronasta doba. Datacija: srednja bronasta doba. Literatura: Bolta, Tremerje. – V: ANSL 1975, 282. Literatura: Šašel, Rogatec. – V: ANSL 1975, 288; Šinkovec 1995, 42. Kat. št.: 139 Najdišče: Tabor. Kat. št.: 132 Naselje: Laško. Najdišče: Pridna vas. Lega: I1. Naselje: Čermožiše. Tip najdišča: grobišče. Lega: G5. Datacija: pozna bronasta doba. Tip najdišča: depo. Literatura: Bolta, Laško. – V: ANSL 1975, 283 Datacija: pozna bronasta doba. Literatura: Pahič, Čermožiše. – V: ANSL 1975, 328; Čarče/ Kat. št.: 140 Šinkovec 1995, 138 ss. Najdišče: Polule. Naselje: Celje. Kat. št.: 133 Lega: H1. Najdišče: Macelj. Tip najdišča: posamična najdba. Naselje: Žetale. Datacija: pozna bronasta doba. Lega: G5. Literatura: Kolšek, Celje. – V: ANSL 1975, 279. Tip najdišča: posamična najdba. 132 KATALOG NAJDIŠČ / KATALOG DER FUNDORTE Kat. št.: 141 Kat. št.: 145 Najdišče: Miklavški hrib. Najdišče: Rifnik. Naselje: Celje. Naselje: Rifnik. Lega: H1. Lega: H2. Tip najdišča: višinsko naselje. Tip najdišča: višinsko naselje. Datacija: pozna bronasta doba. Datacija: pozna bronasta doba, starejša železna doba. Literatura: Bolta 1951. Literatura: Schmid 1943; Bolta 1959; Teržan 1990, 366 s. Kat. št.: 142 Kat. št.: 146 Najdišče: Savinja. Najdišče: Ratajčevo posestvo. Naselje: Celje. Naselje: Rifnik. Lega: H1. Lega: H2. Tip najdišča: posamična najdba. Tip najdišča: grobišče. Datacija: pozna bronasta doba. Datacija: pozna bronasta doba (?), starejša železna doba. Literatura: Kolšek, Celje. – V: ANSL 1975, 280; Pirkmajer 1987; Literatura: Bolta 1971–1972. Šinkovec 1995, 49 s, 85 s, 116. Kat. št.: 147 Kat. št.: 143 Najdišče: - Najdišče: Osetovo posestvo. Naselje: Črnolica. Naselje: Rifnik. Lega: H3. Lega: H2. Tip najdišča: nižinsko naselje. Tip najdišča: grobišče. Datacija: mlajša bronasta doba. Datacija: pozna bronasta doba, starejša železna doba. Literatura: Vogrin 1986a; Vogrin 1986b. Literatura: Riedl 1901; Kovačič 1905; Stare 1951; Bolta 1956; Teržan 1990, 366 s. Kat. št.: 144 Najdišče: Koroščevo posestvo. Naselje: Rifnik. Lega: H2. Tip najdišča: grobišče. Datacija: starejša železna doba (?). Literatura: Bolta 1971–1972. 133 GRAJSKI GRIČ NA PTUJU GRAJSKI GRIČ IN PTUJ UVOD EINFÜHRUNG Sl. 52: Pogled na Grajski grič z juga (foto S. Ciglenečki). Abb. 52: Blick auf den Grajski grič von Süden (Foto S. Ciglenečki). Grič, na katerem stoji ptujski grad z obrambnimi Der Hügel, auf dem die Burg von Ptuj mit den stolpi, obzidjem in pripadajočimi gospodarskimi poslo- Verteidigungstürmen, der Burgmauer und den dazuge- pji, sodi brez dvoma med najbolj prepoznavne dominan- hörigen Wirtschaftsgebäuden steht, gehört zweifellos zu te mesta ( sl. 52). Njegova lega ob reki Dravi, predvsem den Wahrzeichen mit hohem Wiedererkennungswert pa strma pobočja, ki so že sama po sebi nudila dobro ( Abb. 52). Seine Lage am Fluss Drau, vor allem aber die zaščito, sta glavna vzroka, da je bil vrh obljuden skoraj v steile Berglehne, die schon selbst an sich einen guten vseh obdobjih človeške zgodovine.355 Na njem so odkrili Schutz bietet, sind die Hauptursachen, dass die Kuppe predmete iz mlajše kamene in bakrene dobe,356 ostanke fast in allen Zeiten der Menschheitsgeschichte bevölkert war355. Hier auf dem Hügel entdeckte man Gegenstände aus der Jungsteinzeit und der Kupferzeit356, Siedlungsreste 355 Horvat/Dolenc Vičič 2010, 155 ss. 356 Korošec 1951a; Tomanič Jevremov/Tomaž/Kavur 355 Horvat/Dolenc Vičič 2010, 155 ff. 2006. 356 Korošec 1951a; Tomanič Jevremov/Tomaž/Kavur 2006. 137 UVOD EINFÜHRUNG Sl. 53: Grajski grič na Ptuju. Pregledni načrt z vrisanim izkopnim mestom M. = 1:2500 (osnova: Zemljiški kataster 2006 © Geodetska uprava RS). Abb. 53: Grajski grič in Ptuj. Übersichtsplan mit Angabe der Grabungsstelle. M. = 1:2500. poselitve iz pozne bronaste357 in pozne železne dobe,358 aus der späten Bronzezeit357 und der späten Eisenzeit358, na dan pa so prišle tudi bogate najdbe iz poznorimskega zutage traten aber auch reiche Funde aus der spätrömi- in zgodnjesrednjeveškega obdobja. Med njimi moramo schen Zeit und dem Frühmittelalter. Hierbei unbedingt omeniti obrise apsid zgodnjekrščanske bazilike,359 teme- zu erwähnen sind die Umrisse der Apsis einer früh- lje trdnjavice iz Valentinjanovega časa,360 poznorimsko christlichen Basilika359, die Fundamente einer Festung grobišče,361 veliko staroslovansko nekropolo362 in objekt, aus der valentinianischen Zeit360, eine spätrömische Be- za katerega kljub obsežni polemiki še vedno ni jasno, če gräbnisstätte361, eine große altslawische Nekropole362 und predstavlja staroslovansko svetišče, ali pa imamo opra- ein Objekt, von dem trotz umfangreicher Polemik noch viti zgolj z uničenimi temelji precej mlajšega stolpnega immer nicht klar ist, ob es eine altslawische Kultstätte gradu.363 Bodi kakorkoli že, umetnostnozgodovinske ist oder ob wir es nur mit den zerstörten Fundamenten analize in arhivski viri kažejo, da je ostal grajski grič einer sehr viel jüngeren Turmburg zu tun haben363. Wie 357 Korošec 1951a. 357 Korošec 1951a. 358 Korošec 1951a, 17; Božič 1993; Korošec 1997; Toma- 358 Korošec 1951a, 17; Božič 1993; Korošec 1997; Toma- nič Jevremov 2010. nič Jevremov 2010. 359 Klemenc 1950, 9 ss. 359 Klemenc 1950, 9 ff. 360 Klemenc 1950, 23 ss; Ciglenečki 1993. 360 Klemenc 1950, 23 ff; Ciglenečki 1993. 361 Jevremov/Tomanič Jevremov/Ciglenečki 1993. 361 Jevremov/Tomanič Jevremov/Ciglenečki 1993. 362 Skrabar 1910; Korošec 1947, 6 ss; Korošec 1950; Iva- 362 Skrabar 1910; Korošec 1947, 6 ff; Korošec 1950; Iva- niček 1951; Tomanič Jevremov 1993; Tušek 1981; Korošec niček 1951; Tomanič Jevremov 1993; Tušek 1981; Korošec 1981; Korošec 1999. 1981; Korošec 1999. 363 Prim. Korošec 1848; Baš 1948–1949; Korošec 1948– 363 Vergl. Korošec 1848; Baš 1948–1949; Korošec 1948– 1949; Baš 1950; Bošković 1950; Korošec 1975. 1949; Baš 1950; Bošković 1950; Korošec 1975. 138 UVOD EINFÜHRUNG dem auch sei, die kunstgeschichtlichen Analysen und die Archivquel en zeigen, dass der Burghügel auch im Mittelalter und in der Neuzeit bis zum heutigen Tage besiedelt blieb, was ein mehr als aufschlussreicher Beweis für seine außerordentlich wichtige strategische Lage ist.364 Der Hügel hat eine gestreckte Form mit einem Hauptkamm, der in Ost-West-Richtung verläuft ( Abb. 53). Seine Abhänge sind steil, besonders im Süden und im Westen, zum Norden hin klingt die Steigung ab, daher wurde von dieser Seite aus der heutige Weg nach oben angelegt. Wie der Hügel vor der Bebauung aussah, ist schwer zu sagen. Hier denken wir vor allem an die in der Mitte liegende höchste Kuppe (273 m) auf der die Burg steht. In Hinblick auf die zentrale Lage würde man erwarten, dass sie auch in den archäologischen Zeital- tern besiedelt war, aber leider haben wir dafür nur recht dürftige Beweise.365 Das Gleiche gilt für den etwa zehn Meter niedriger liegenden Ostkamm, der sehr schmal und aufgrund der Bebauungen stark verändert ist. Unser heutiges Wissen von der Besiedelung schöpfen wir aus den auf dem Plateau westlich der Burg durchgeführten Ausgrabungen. Aber auch dieser Platz (264 m über NN) Sl. 54: Grajski grič na Ptuju; zahodni plato (Turnirski prostor). wurde in der Vergangenheit stark verändert. Im Süden Pogled z vzhoda (foto S. Ciglenečki). und Westen wurde dieser nämlich mit Verteidigungs- Abb. 54: Grajski grič in Ptuj; Westplateau (Turnierplatz). Blick türmen und einer Mauer umfriedet, an der Nordseite von Osten (Foto S. Ciglenečki). ragte der Getreidespeicher der Burg hinein, der, wie wir später sehen werden, massiv in die archäologischen Schichten einschnitt. Durch die Jahrhunderte wurde seinerzeit das unebene Terrain hinter der Mauer und poseljen tudi v srednjem in novem veku vse do današnjih dem Getreidespeicher allmählich aufgeschüttet, sodass dni, kar je več kot zgovoren dokaz za njegovo izredno am westlichen Teil des Hügels ein weiträumiges Plateau pomembno strateško lego.364 entstand, für welches in der archäologischen Literatur Grič ima razpotegnjeno obliko z glavnim grebe- auch der Ausdruck Turnierplatz auftaucht ( Abb. 54). nom, ki poteka v smeri vzhod–zahod ( sl. 53). Njegova pobočja so strma zlasti na jugu in zahodu, na severu pa se strmina unese, zato je bila s te strani na vrh speljana VERLAUF DER FORSCHUNGEN današnja pot. Kako je izgledal hrib pred pozidavo, je težko reči. Tu imamo v mislih predvsem središčno ko- Der Erste, von dem wir wissen, dass er auf dem po, ki je najvišja (273 m), in na kateri stoji grad. Glede Burghügel grub, war der Konservator Viktor Skrabar. na osrednjo lego bi pričakovali, da je bila poseljena Im Jahre 1909 versuchte er die Reste eines römischen tudi v arheoloških obdobjih, žal pa imamo o tem le Kastel s zu finden, von dem man vermutete, dass es sich skromne dokaze.365 Isto velja za približno deset metrov oben auf dem Hügel befunden hatte. Er grub an der nižji vzhodni greben, ki je zelo ozek in zaradi gradenj Ostseite des Turnierplatzes ( Abb. 55). Zu seiner großen močno spremenjen. Kar danes vemo o naselju, je bilo Überraschung stieß er als Erstes auf ein Skelett mit ugotovljeno z izkopavanji, ki so se odvijala na platoju zahlreichen Beigaben, auf deren Grundlage er richtiger- zahodno od gradu. Toda tudi ta prostor (nadmorska weise schloss, dass sich auf der Bergkuppe im Frühen višina 264 m) je bil v preteklosti močno spremenjen. Mittelalter eine größere Begräbnisstätte befunden hatte. Na jugu in zahodu so ga namreč obdali z obrambnimi Insgesamt entdeckte er über sechzig Gräber. Die Reste stolpi in obzidjem, s severne strani pa se je vanj zajedla der römischen Gemäuer lagen etwas niedriger, jedoch stavba grajske kašče, ki je, kot bomo videli kasneje, do- war die Grabungsfläche zu klein, um diese zu einem dobra načela arheološke plasti. Skozi stoletja so nekoč halbwegs klaren Grundriss zu verbinden366. Da er nicht neraven teren za obzidjem in žitnico postopoma nasuli, 364 Curk 1958; Stopar 1990. 364 Curk 1958; Stopar 1990. 365 Bei Sondierungen an der Nordwand der Burg traten 365 Nekaj prazgodovinske keramike je prišlo na dan pri einige vorgeschichtliche Scherben zutage. Vergl. Vomer Goj- sondiranjih ob severni steni gradu. Prim. Vomer Gojkovič kovič 1991. 1991. 366 Skrabar 1910. 139 UVOD EINFÜHRUNG tako da je na zahodnem delu griča nastal obsežen plato, tief genug grub, entdeckte er keine vorgeschichtlichen za katerega se v arheološki literaturi pojavlja tudi izraz Nachlässe. Skrabar sondierte auch den Erdwall an der Turnirski prostor ( sl. 54). Nordostseite des Burghügels, der über den Hang zwi- schen dem östlichen und dem sogenannten Kerkerturm verläuft. Leider musste er wegen Wasserproblemen – die POTEK RAZISKOVANJ Ausschachtung lief voll – die Arbeit vorzeitig beenden. Das Alter des Wal s stel te er nicht fest, unter den zutage Prvi, za katerega vemo, da je kopal na Grajskem getretenen Funden erwähnt er aber eiserne Pfeilspitzen griču, je bil konservator Viktor Skrabar. Leta 1909 je und Münzen aus der nachkonstantinischen Zeit367. poskusil najti ostanke rimskega kastela, za katerega Zu erneuten Ausgrabungen auf dem Burghügel so domnevali, da je stal na vrhu griča. Zakopal je na kam es knappe vierzig Jahre später, als sich das Städ- vzhodni polovici Turnirskega prostora ( sl. 55). Na svoje tische Ferk-Museum in Ptuj (heute Regional Museum veliko presenečenje je najprej naletel na okostja s števil- Ptuj-Ormož) und das Anthropologische Institut der nimi pridatki, na osnovi katerih je pravilno sklepal, da je Medizinischen Fakultät in Zagreb entschieden, die bilo na hribu v zgodnjem srednjem veku večje grobišče. Forschungen an der frühmittelalterlichen Nekropole Skupaj je namreč odkril čez šestdeset grobov. Ostanki fortzusetzen. Die Arbeiten waren großzügig angelegt, rimskega zidovja so ležali nekoliko nižje, vendar pa je sie dauerten, mit kurzen Unterbrechungen, von Ende bilo izkopno polje premajhno, da bi jih lahko povezal v Juli bis Anfang Dezember 1946. Die Ausgrabung leitete kolikor toliko jasen tloris.366 Ker ni kopal dovolj globoko, unter Mitarbeit von Rudolf Bratanič der damalige Kustos niti ni mogel odkriti prazgodovinskih ostalin. Skrabar des Museums, Dr. Josip Korošec; wegen des Umfangs der je sondiral tudi zemljen okop na severovzhodni strani Arbeiten schlossen sich bald auch noch Paola Korošec grajskega griča, ki teče po pobočju med vzhodnim in und Dr. Josip Klemenc an. Letzterer brachte die Hörer tako imenovanim ječarskim stolpom. Žal je moral zaradi des archäologischen Seminars der Philosophischen težav z vodo, ki mu je zalivala izkop, dela predčasno Fakultät der Universität Ljubljana mit. Den anthropolo- prekiniti. Starosti okopa ni ugotovil, med najdbami, gischen Teil der Forschungen übernahmen die Fachleute ki so prišle na dan, pa omenja železne puščične osti in aus Zagreb unter der Leitung von Dr. Franjo Ivaniček. novce iz pokonstantinskega časa.367 Das Hauptziel der Ausgrabungen war die Erfor- Do ponovnih izkopavanj na Grajskem griču je pri- schung des restlichen Teils der altslawischen Begräb- šlo slabih štirideset let kasneje, ko sta se Mestni Ferkov nisstätte. Zu diesem Zweck grub man zuerst einen muzej na Ptuju in Antropološki inštitut Medicinske schmalen Streifen an der südlichen Mauer, gleichzeitig fakultete v Zagrebu odločila, da nadaljujeta z raziskavo aber nahm man die Schaufeln auch in dem Gebiet in zgodnjesrednjeveške nekropole. Dela so bila zastavljena die Hand, das Viktor Skrabar bereits untersucht hatte. širokopotezno, trajala pa so s krajšo prekinitvijo od Die Arbeiten schritten gut voran, allerdings zeigte sich konca julija do začetka decembra 1946. Izkopavanja bald, dass das Plateau nicht nur als frühmittelalterliche je ob sodelovanju Rudolfa Brataniča vodil takratni Grabstätte diente, sondern dass sich in den niedrige- kustos muzeja dr. Josip Korošec, zaradi obsežnosti del ren Schichten auch römische und vorgeschichtliche pa sta se ekipi kmalu pridružila še Paola Korošec in Nachlässe verbargen. Man versuchte die Situation mit dr. Josip Klemenc. Slednji je pripeljal s seboj slušatelje einer Sondierung zu klären, indem man einen Graben arheološkega seminarja Filozofske fakultete Univerze v in Nord-Südrichtung über das gesamte Plateau aushob. Ljubljani. Antropološki del raziskav so prevzeli zagrebški Dieser Graben war 1 m breit und 31 m lang, angeschlos- strokovnjaki pod vodstvom dr. Franje Ivanička. sen wurde noch eine Quergrabung, mit der man die Glavni cilj izkopavanj je bil preiskati preostali del wichtigsten Daten über die Größe der Siedlung zu er- staroslovanskega grobišča. V ta namen so najprej kopali halten hoffte. Es zeigte sich, dass die vorgeschichtlichen ozek pas ob južnem obzidju, hkrati pa so zastavili lopato Aufschüttungen im Nordteil des Plateaus besonders tudi na območju, ki ga je že raziskal Viktor Skrabar. Dela stark waren, während die Südhälfte in beträchtlichem so dobro napredovala, vendar se je kmalu izkazalo, da Maße zerstört war, bzw. die Schichten nur an einigen plato ni služil le za zgodnjesrednjeveško pokopališče, Stellen erhalten waren. ampak so se v nižjih plasteh skrivale tudi rimske in Im ersten Jahr beschäftigte man sich mit der Aus- prazgodovinske ostaline. Situacijo so skušali razjasniti grabung der altslawischen Nekropole. Die niedrigeren s poskusnim jarkom, ki so ga izkopali v smeri sever–jug Schichten blieben in der Hauptsache unberührt, teilweise preko celega platoja. Jarek je bil 1m širok in 31 m dolg, wurden sie nur an den Stellen untersucht, an denen die nanj pa so navezali še prečen izkop, s čemer so želeli Gräber tiefer lagen. Eine Ausnahme bildete nur der west- dobiti najnujnejše podatke o velikosti naselja. Izkazalo liche Teil des Geländes zwischen dem Quergraben und se je, da so bila prazgodovinska nasutja močna zlasti v der slawischen Kultstätte, die im Ganzen erforscht wurde. 366 Skrabar 1910. 367 Ib. 367 Ebd. 140 UVOD EINFÜHRUNG Sl. 55: Grajski grič na Ptuju. Izkopne površine. M. = 1:1000. Abb. 55: Grajski grič in Ptuj. Ausgrabungsflächen. M. = 1:1000. severnem delu platoja, medtem ko je bila južna polovica Im folgenden Jahr (1947) nahm man den übrigen v dobršni meri uničena, oziroma so se ohranile plasti le Teil der Begräbnisstätte im Westen des Plateaus in An- še na nekaj mestih. griff. Ziemlich viel Zeit beanspruchte die Ausgrabung Prvo leto so se ukvarjali z izkopom staroslovanske der slawischen Kultstätte, untersucht wurden aber auch nekropole. Nižje plasti so ostale v glavnem nedotaknje- die meisten der niedriger gelegenen vorgeschichtlichen ne, deloma so jih raziskali le na tistih mestih, kjer so Schichten. Unberührt mussten nur die Bereiche unter der ležali grobovi bolj globoko. Izjema je bil le zahodni del Kultstätte selbst und an den Mauern der spätrömischen zemljišča med prečnim jarkom in slovanskim svetiščem, Festung bleiben, da man sich entschied, beide Objekte ki so ga raziskali v celoti. in situ zu erhalten. Unerforscht blieben auch der Gelän- Naslednje leto (1947) so se lotili preostalega dela destreifen am Getreidespeicher und einige Stellen in der grobišča na zahodu platoja. Precej časa so porabili za iz- Mitte des Plateaus, auf denen geschützte Bäume wuchsen. kop slovanskega svetišča, raziskali pa so tudi večino nižje Wenn wir nur bei den vorgeschichtlichen Nachlässen ležečih prazgodovinskih plasti. Nedotaknjena so morala innehalten, können wir sagen, dass die Kollekte erfolg- ostati le območja pod samim svetiščem in ob zidovih reich war. Entdeckt wurden zwei Häusergrundrisse und poz norimske trdnjavice, ker so se odločili, da oba objek- einundzwanzig Herdstellen, daneben aber noch eine be- ta ohranijo in situ. Neraziskan je ostal tudi pas zemljišča trächtliche Anzahl an Keramikfunden, auf deren Grund- ob kašči ter nekaj mest sredi platoja, na katerih je raslo lage der Schluss möglich war, dass der Burghügel in der zaščiteno drevje. Če se ustavimo le pri prazgodovinskih Kupfer-, der Bronze- und der jüngeren Eisenzeit besiedelt ostalinah, lahko rečemo, da je bila bera uspešna. Odkrili war. Eine erneute Sondierung des Erdwal s am nordöst- so dva tlorisa hiš in enaindvajset ognjišč, zraven pa še lichen Berghang bestätigte Skrabers Feststel ungen. Die znatno količino keramičnih najdb, na osnovi katerih je Fortifikation war nicht vorgeschichtlich sondern entstand bilo moč zaključiti, da je bil grajski grič poseljen v bakre- höchstwahrscheinlich am Ende des Mittelalters368. ni, bronasti in mlajši železni dobi. Ponovno sondiranje Weitere Untersuchungen des Burghügels waren mit zemljenega okopa na severovzhodnem pobočju hriba baulichen Eingriffen verbunden. So fand man in Jahre pa je potrdilo Skrabarjeve ugotovitve. Fortifikacija ni 1971 bei der Gestaltung und Ordnung der Umgebung bila prazgodovinska, ampak je nastala najverjetneje ob des Westturmes, bereits außerhalb der Mauer, einige koncu srednjega veka.368 altslawische Gräber, auf Skelette stieß man auch im Jahre Nadaljnje raziskave na Grajskem griču so bile 1978, als entlang der Südmauer Wasserleitungen verlegt povezane z gradbenimi posegi. Tako so leta 1971 pri wurden ( Abb. 55)369. Bei den Ausgrabungen, die sich im urejanju okolice zahodnega stolpa že zunaj obzidja 368 Korošec 1951b, 213. 369 Tomanič Jevremov 1974; Tomanič Jevremov 1993, 368 Korošec 1951b, 213. 581 ff; Tušek I. 1981. 141 UVOD EINFÜHRUNG našli nekaj staroslovanskih grobov, na skelete pa so darauf folgenden Jahr (1979) anschlossen, kamen auch naleteli tudi v leta 1978, ko so vzdolž južnega obzidja noch einige vorgeschichtliche Scherben ans Licht370. napeljevali vodovod ( sl. 55).369 Pri izkopavanjih, ki je Die letzte Forschung auf dem Turnierplatz verlief in sledilo naslednje leto (1979), je prišlo na dan tudi nekaj den Jahren 1986 und 1987 an der Südwand des Burgge- prazgodovinskih črepinj.370 treidespeichers ( Abb. 55). Das war einer der Bereiche, die Zadnje raziskovanje na Turnirskem prostoru je unumgegraben geblieben waren, jetzt aber war es erfor- potekalo v letih 1986 in 1987 ob južni steni grajske derlich diese zu erforschen, weil rund um das Gebäude žitnice ( sl. 55). To je bilo eno od območij, ki so ostala der Bau einer Drainage geplant war. Leider zerstörten neprekopana, zdaj pa jih je bilo potrebno raziskati, ker die Bauarbeiter mit ihren Maschinen noch vor dem Ein- so nameravali ob stavbi zgraditi drenažo. Žal so delavci treffen der Archäologen einen umfangreichen Teil der že pred prihodom arheologov s stroji uničili zajeten Schichten, die Arbeiten verliefen aber auch später nicht del plasti, dela pa tudi kasneje niso potekala ves čas die ganze Zeit unter fachlicher Aufsicht. Die Resultate pod strokovnim nadzorom. Rezultati izkopavanj so der Ausgrabungen, bei denen man einige altslawische bili zanimivi. Našli so nekaj staroslovanskih in pozno- und spätrömische Gräber, Teile römischer Grabsteine rimskih grobov, dele rimskih nagrobnikov in zidov, v und Mauern, in den niedriger gelegenen Schichten aber nižje ležečih plasteh pa tudi prazgodovinske ostaline. auch vorgeschichtliche Nachlässe fand, waren interessant. Med njimi velja omeniti tri poškodovane latenske peči, Erwähnenswert davon sind drei beschädigte keltische ostanke šestih bronastodobnih ognjišč, prav pri dnu pa Öfen, die Reste von sechs bronzezeitlichen Herdstellen, še trinajst lukenj za stojke, najverjetneje del ograde, ki direkt am Boden aber noch dreizehn Pfostenlöcher, je v bakreni dobi obdajala naselje.371 höchstwahrscheinlich ein Teil der Umfriedung, die in der Kupferzeit die Siedlung umgeben hatte371. TERENSKA DOKUMENTACIJA IN NAČIN KOPANJA TERRAINDOKUMENTATION UND GRABUNGSVERFAHREN Originalna dokumentacija Koroščevih izkopavanj na Grajskem griču najverjetneje ni ohranjena. Pokrajin- Korošec‘ Originaldokumentation der Ausgrabun- ski muzej na Ptuju in Inštitut za arheologijo ZRC SAZU, gen am Burghügel wurde aller Wahrscheinlichkeit nach ki sta naslednika inštitucij, v okviru katerih je v letih nicht erhalten. In den Archiven des Regionalmuseums 1946 in 1947 potekalo izkopavanje, v svojih arhivih ne Ptuj und des Instituts für Archäologie ZRC SAZU, die hranita nobenih dokumentov. Vse, kar danes o naselju Nachfolger der Institutionen sind, in deren Rahmen in vemo, je objavljeno v Koroščevi publikaciji, ki jo je izdal den Jahren 1946 in 1947 die Ausgrabung verlief, sind pet let po zaključku terenskih del.372 keinerlei Dokumente aufbewahrt. Alles was wir heute Glavni vir podatkov, s pomočjo katerega si je moč über die Siedlung wissen, ist in den Publikationen von ustvariti kolikor toliko zaokroženo sliko najdišča, je Korošec veröffentlicht, die er fünf Jahre nach dem Ab- pregledni načrt v merilu 1:100. Na njem so vrisane schluss der Terrainarbeiten herausgab372. prazgodovinske ostaline, prav tako pa tudi rimsko Die Hauptdatenquelle, mit deren Hilfe es möglich zidovje in domnevno staroslovansko svetišče.373 Lege ist, ein abgeschlossenes Bild der Fundstelle zu schaffen, pomembnejših najdb so na načrtu označene s števil- ist der Übersichtsplan im Maßstab 1:100. Eingezeichnet kami, kako globoko so ležale, pa izvemo iz seznama, ki darauf sind die vorgeschichtlichen Nachlässe, ebenso je bil objavljen na koncu knjige.374 Navedene globine aber auch die römischen Mauerwerke und die vermutli- niso absolutne, saj so jih odčitali vsakokrat posebej od che slawische Kultstätte373. Die Lagen wichtigerer Funde površine zemljišča. sind auf dem Plan mit Zahlen gekennzeichnet; die Tiefen O metodi terenskega dela lahko navedemo le nekaj der Lagen sind aus dem am Ende des Buches veröffent- skopih podatkov. Kot je moč razbrati iz maloštevilnih lichten Verzeichnis zu entnehmen374. Die angeführten fotografij, so najverjetneje kopali po režnjih.375 Površin Tiefen sind nicht absolut, denn sie wurden jedes Mal planumov očitno niso strgali, sicer ne bi dokumentirali gesondert von der Geländeoberfläche abgelesen. Über die Methode der Terrainarbeiten können 369 Tomanič Jevremov 1974; Tomanič Jevremov 1993, wir nur einige kärgliche Daten anführen. Wie aus 581 ss; Tušek I. 1981. den wenigen Fotografien herauszulesen ist, grub man 370 Korošec 1981. 371 Jevremov/Tomanič Jevremov/Ciglenečki 1993; To- 370 Korošec 1981. manič Jevremov 2010. 371 Jevremov/Tomanič Jevremov/Ciglenečki 1993; To- 372 Korošec 1951a. manič Jevremov 2010. 373 Korošec 1951a, pril. 30. 372 Korošec 1951a. 374 Korošec 1951a, 235 ss. 373 Korošec 1951a, Beil. 30. 375 Korošec 1951a, sl. 1−7. 374 Korošec 1951a, 235 ff. 142 UVOD EINFÜHRUNG Sl. 56: Grajski grič na Ptuju. Vzhodni profil poskusnega jarka R (profil H–H1). M. = 1:250. Abb. 56: Grajski grič in Ptuj. Ostprofil des Versuchsgrabens R (Profil H–H1). M. = 1:250. le bolje vidnih prazgodovinskih struktur. Med njimi velja höchstwahrscheinlich nach Abschnitten375. Die Planum- omeniti predvsem ognjišča, katerih ostanki so bili zaradi oberflächen wurden offensichtlich nicht geputzt, sonst prežgane ilovice dobro vidni. Jam za stojke seveda niso wären nicht nur die besser sichtbaren vorgeschichtlichen zasledili, saj se njihovi obrisi običajno pokažejo šele po Strukturen dokumentiert. Davon sind vor allem die vztrajnem čiščenjem izkopnih površin. Herdstellen zu erwähnen, deren Reste wegen des ver- brannten Lehms gut sichtbar waren. Allerdings wurden keine Pfostenlöcher aufgespürt, denn deren Konturen PROBLEM STRATIGRAFIJE zeigen sich gewöhnlich nur nach beharrlicher Reinigung IN VERODOSTOJNOST der Grabungsoberfläche. NAJDBENIH SKUPKOV Stalno spreminjanje namembnosti prostora, kakr- PROBLEM DER STRATIGRAPHIE šnemu smo priča na Grajskem griču, običajno poškoduje UND DER GLAUBWÜRDIGKEIT starejše strukture. To je kaj kmalu ugotovil tudi Josip DER FUNDKOMPLEXE Korošec, ki v svojem poročilu omenja, da so rimski zidovi in staroslovanski grobovi v dobršni meri načeli Ständige Veränderungen der Zweckbestimmung prazgodovinske ostaline.376 Nedotaknjene so ostale le des Geländes, deren Zeuge wir auf dem Burghügel sind, najnižje plasti. Kako so bile naložene lahko razberemo beschädigen normalerweise die älteren Strukturen. Dies iz številnih profilov, ki so objavljeni v prilogah knjige. stel te sehr bald auch Josip Korošec fest, der in seinem Na tem mestu bomo predstavili le enega. To je vzhodni Bericht erwähnt, dass die römischen Mauern und die profil (H−H1) poskusnega jarka R, ki je od vseh najbolj altslawischen Gräber in beträchtlichem Maße in die vor- izpoveden, saj so z izkopom prerezali plasti preko celotne geschichtlichen Nachlässe eingriffen376. Unberührt blie- širine platoja ( pril. 2).377 ben nur die niedrigsten Schichten. Wie diese geschichtet Pa si oglejmo njegovo strukturo ( sl. 56). Prav na waren, können wir aus den zahlreichen Profilen heraus- dnu je Korošec zabeležil plast mivke (na naši sliki smo lesen, die in den Beilagen des Büches veröffentlicht sind. jo označili s številko 1), ki predstavlja prvotna (sterilna) An dieser Stelle möchten wir nur eines vorstellen. Dies tla hriba. V večji kotanji je mivko zamenjala do 50 cm ist das östliche Profil (H-H1) des Versuchsgrabens R, der debela plast gline (2), za katero pa ne vemo, če je bila von allen am aussagekräftigsten ist, denn hier wurden sterilna. Kulturne ostaline je zanesljivo vsebovala šele mit der Ausschachtung die Schichten über die gesamte plast 3. Korošec jo je imenoval “ilirska plast”, njena Breite des Plateaus durchgeschnitten ( Beil. 2)377. debelina pa je znašala do 200 cm. Gre za nasutje, ki so Aber betrachten wir seine Struktur ( Abb. 56). Direkt ga ugotovili tudi na drugih območjih platoja, v njem pa auf dem Grund vermerkte Korošec eine Sandschicht (auf je ležala večina prazgodovinskih najdb. Prazgodovinsko der Abbildung mit der Nummer 1 gekennzeichnet), die kulturno plast sta prekrivala grušč (4) in tako imenovani den ursprünglichen (sterilen) Boden des Hügels darstel t. sip (5) z ostanki temeljev rimskih stavb. Na vrhu se je In größeren Senken ersetzte den Sand eine bis zu 50 cm vlekla plast humusa (6). dicke Lehmschicht (2), von der wir aber nicht wissen, 375 Korošec 1951a, Abb. 1-7. 376 Korošec 1947, 22. 376 Korošec 1947, 22. 377 Prim. Korošec 1951a, pril. 8. 377 Vergl. Korošec 1951a, Beil. 8. 143 UVOD EINFÜHRUNG Kot vidimo, kaže profil zelo jasno strukturo. Ali ob sie steril war. Kulturnachlässe enthielt zuverlässig je bil res tako enostaven, ne moremo preveriti. Na tem erst Schicht 3. Korošec nannte diese “il yrische Schicht”; mestu želimo opozoriti predvsem na plast 3 s prazgodo- deren Dicke betrug bis zu 200 cm. Es handelt sich um eine vinskimi ostalinami. Že njena debelina (200 cm) zbuja Aufschüttung, wie sie auch an anderen Stellen des Plateaus dvom, da gre za enovito nasutje, če pa k temu dodamo festgestel t wurde, in ihr aber lag die Mehrzahl der vorge- še dejstvo, da je vsebovala najdbe iz dveh različnih schichtlichen Funde. Die vorgeschichtliche Kulturschicht obdobij (bakrene in pozne bronaste dobe), potem o wurde überdeckt durch Grus (4) und sogenannten Schutt poenostavljenem pristopu pri interpretaciji profila skoraj (5) mit Resten von Fundamenten römischer Gebäude. ne more biti dvoma. Odgovor na vprašanje, kakšen je Überzogen war alles mit einer Humusschicht (6). domet Koroščeve dokumentacije, je torej jasen: s pomoč- Wie wir sehen, zeigt das Profil eine sehr klare jo stratigrafskih podatkov, kot jih je predstavil v knjigi, Struktur. Ob es wirklich so einfach war, können wir nicht prazgodovinskih plasti na Grajskem griču ne moremo überprüfen. An dieser Stelle möchten wir vor allem auf podrobneje ločevati. Schicht 3 mit vorgeschichtlichen Nachlässen aufmerksam Podobna težava je tudi najdbami. Bežno prever- machen. Schon ihre Dicke (200 cm) weckt Zweifel, dass es janje podatkov je namreč pokazalo, da Korošec posa- sich um eine einheitliche Aufschüttung handelt, wenn wir meznemu ognjišču ni pripisal le tistih predmetov, ki dem aber noch die Tatsache hinzugeben, dass sie Funde so ležali v isti globini oziroma tik ob njem, ampak tudi aus zwei unterschiedlichen Zeitabschnitten beherbergte najdbe iz širše okolice. V njegovih enotah so zato pome- (Kupferzeit und Spätbronzezeit), dann kann über einen šani predmeti iz bakrene in pozne bronaste dobe, tu in vereinfachten Ansatz bei der Interpretation des Profils tam pa se pojavi vmes tudi kakšen poznorimski kos.378 fast kein Zweifel bestehen. Die Antwort auf die Frage, Iz povedanega lahko zaključimo, da gradivo, kot ga je welches die Tragweite der Dokumentation von Korošec objavil Korošec, ne predstavlja zaključenih najdbenih war, ist also klar: Mithilfe der stratigraphischen Daten, die skupkov. Govorimo lahko le o širših območjih okoli hiš er im Buch vorstel te, können wir die vorgeschichtlichen in ognjišč, na katerih je bilo gradivo pobrano ( pril. 2). Schichten auf dem Burghügel nicht detaillierter trennen. Ein ähnliches Problem besteht auch bei den Fun- den. Eine flüchtige Überprüfung der Daten hat nämlich gezeigt, dass Korošec den einzelnen Herdstellen nicht nur die Gegenstände zugeschrieben hat, die in der gleichen Tiefe unmittelbar neben ihnen lagen, sondern auch die Funde aus dem weiteren Umfeld. In seinen Ein- heiten sind daher Gegenstände aus der Kupferzeit und der Spätbronzezeit vermischt, hier und da taucht auch ein spätrömisches Stück auf378. Aus dem Angeführten können wir abschließend sagen, dass das Material, wie Korošec es veröffentlichte, keine geschlossenen Fund- komplexe darstel t. Wir können nur über die weiteren Umräume rund um die Häuser und Herdstellen spre- chen, auf denen das Material gesammelt wurde ( Beil. 2). 378 Korošec 1951a, 189 ss. 378 Korošec 1951a, 189 ff. 144 TERENSKI IZVIDI BEFUNDE HIŠI HÄUSER Pri izkopavanjih na Grajskem griču so odkrili dva Bei den Ausgrabungen auf dem Burghügel wurden objekta, ki ju je Korošec opredelil za hiši. V tleh sta bila zwei Objekte entdeckt, die Korošec als Häuser bestimm- namreč vidna pravokotna, nekoliko poglobljena tlorisa, te. Auf dem Boden waren nämlich rechteckige, etwas na območju katerih je ležal značilen hišni inventar. Dru- vertiefte Grundrisse zu erkennen, in deren Umfeld gih stavb niso odkrili, kar pa moramo pripisati predvsem charakteristisches Hausinventar lag. Andere Häuser načinu kopanja, saj brez skrbnega strganja izkopnih wurden nicht entdeckt, das müssen wir aber vor allem površin ni moč prepoznati naselbinskih struktur. der Grabungsmethode zuschreiben, denn ohne eine sorgfältige Schürfung der Grabungsoberflächen ist es nicht möglich, Siedlungsstrukturen auszumachen. HIŠA 1 Globina: 310 cm. HAUS 1 Opis: Hiša, usmerjana z daljšima stranicama v sme- ri vzhod−zahod, je bila 5,2 m dolga in 3,3 m široka. Njen Tiefe: 310 cm. obris je bil jasno viden, ker so bila tla nekaj centimetrov Beschreibung: Das Haus, Ost-West längs gerichtet, poglobljena. Ob robovih, v notranjosti, pa tudi zunaj war 5,2 m lang und 3,3 m breit. Sein Umriss war deutlich objekta so ležali ostanki zoglenelih brun iz borovega lesa erkennbar, weil der Boden ein paar Zentimeter vertieft ( sl. 57). Bili so tesani, široki do 30 cm in debeli do 18 cm, war. An den Rändern, im Inneren, aber auch außerhalb najdaljši kos pa je bil dolg 1,5 m. Sledov lukenj za stojke des Objekts lagen Reste verkohlter Kiefernholzbalken niso odkrili. Ostanke ognjišča so našli v jugovzhodnem ( Abb. 57). Sie waren behauen, bis zu 30 cm breit und kotu, vendar pa niso bili več na prvotnem mestu, ampak bis zu 18 cm dick, das längste Stück maß 1,5 m. Spuren razmetani. V severovzhodnem kotu je bila 90 cm široka von Pfostenlöchern wurden nicht entdeckt. Reste einer in do 50 cm globoka jama.379 Herdstelle fand man in der südöstlichen Ecke, sie wa- Najdbe: t. 1–4. ren jedoch nicht mehr an ihrer ursprünglichen Stelle, Komentar: Najdbe, ki jih je Korošec združil pod ta sondern verstreut. In der nordöstlichen Ecke befand objekt, ne predstavljajo zaključenega skupka.380 Ležale sich eine 90 cm breite und bis zu 50 cm tiefe Grube379. so namreč v 50 cm debeli kulturni plasti, ki je prekrivala Funde: Taf. 1-4. hišo, širila pa se je tudi preko nje ( pril. 2). Vmes so bile Kommentar: Die Funde, die Korošec unter diesem najdbe iz eneolitskega obdobja in prav na vrhu tudi iz Objekt vereinigte, stellen keinen in sich geschlossenen pozne antike. Za bolj ali manj sočasne s stavbo bi lahko Komplex dar380. Sie lagen genauer gesagt in einer 50 cm označili le velik lonec s stožčastim vratom, dele preno- dicken Kulturschicht, die das Haus bedeckte, breitete snega ognjišča ter dve latvici ( t. 1: 1,6; 3: 7; 4: 5). Vsi štirje sich aber auch um dieses herum aus ( Beil. 2). Dazwi- predmeti so namreč ležali v nivoju hišnih tal oziroma schen befanden sich Funde aus dem Endneolithikum tik nad njimi. O sami hiši pa moramo reči naslednje: und ganz oben auch aus der Spätantike. Als in etwa glede na dejstvo, da so se od njenih sten ohranila tesana zeitgleich mit dem Haus könnte man nur das große bruna iglavcev, je zelo verjetno, da je bila zgrajena v tako Kegelhalsgefäß bezeichnen, Teile eines tragbaren Herdes imenovani tehniki gradnje s sohami. Gre za naprednejši sowie zwei Einzugsschalen. ( Taf. 1: 1,6; 3: 7; 4: 5). Alle 379 Korošec 1951a, 19 ss in 29 ss. 379 Korošec 1951a, 19 ff und 29 ff. 380 Korošec 1951a, 189 ss. 380 Korošec 1951a, 189 ff. 145 TERENSKI IZVIDI BEFUNDE Sl. 57: Grajski grič na Ptuju. Hiša 1. M.= 1:50 (po Korošcu). Abb. 57: Grajski grič in Ptuj. Haus 1. M.= 1:50 (nach Korošec). način postavljanja stavb, ki se je po današnjem vedenju vier Gegenstände lagen im Niveau des Hausbodens pri nas uveljavil šele ob koncu pozne bronaste dobe.381 bzw. direkt darüber. Über das Haus selbst ist Folgendes zu sagen: Hinsichtlich der Tatsache, dass von seinen Wänden behauene Nadelholzbalken erhalten blieben, HIŠA Z OGNJIŠČEM 1 ist es sehr wahrscheinlich, dass es in der sogenannten Ständerbautechnik gebaut wurde. Es handelt sich um Globina: 210 cm. die fortgeschrittenste Art der Gebäudeerrichtung, die Opis: Hiša je bila dolga 6,1 m, medtem ko njena sich nach heutigem Wissen bei uns erst zum Ende der širina ni znana, saj jo je na južni strani odrezalo grajsko Spätbronzezeit durchsetzte381. obzidje ( pril. 2). Ohranjen del je bil širok 1,4 m ( sl. 58). Tla, ki so bila nekoliko poglobljena, so bila iz zbite zem- lje. Sledov lukenj za stojke niso odkrili, prav tako ni bilo HAUS MIT HERDSTELLE 1 ostankov zoglenelega lesa. Pač pa je prišlo v vogalih na dan precej prežganega glinastega ometa, v katerem so Tiefe: 210 cm. se ohranili odtisi prepleta iz vejevja. V severozahod- Beschreibung: Das Haus war 6,1 m lang, seine Breite nem delu hiše je bilo nekoliko poškodovano ognjišče, ist jedoch nicht bekannt, denn an der Südseite schnitt die veliko 60 cm x 110 cm. Postavljeno je bilo na podlago Burgmauer in die Breitseite ein ( Beil. 2). Der erhaltene iz črepinj, ki so jih tu in tam obrobljale rečne oblice. Teil war 1,4 m breit ( Abb. 58). Der etwas vertiefte Boden Površina ognjišča je bila do 15 cm nad nivojem hišnih war aus gestampfter Erde. Spuren von Pfostenlöchern tal. Večina predmetov je ležala na tleh oziroma v plasti wurden nicht entdeckt, ebenso fand man keine ver- tik nad njimi. Med inventarjem velja omeniti lončenino, kohlten Holzreste. An den Ecken aber trat ziemlich viel uteži, vijčke, svitke, fragment bronaste zapestnice in del verbrannter Lehmverputz zutage, in dem Eindrücke von z vrezi okrašene kosti.382 Rutenflechtwerk erhalten waren. Im nordwestlichen Teil Najdbe: t. 5–7. des Hauses befand sich eine 60 cm x 110 cm große, leicht beschädigte Herdstelle. Aufgestel t war diese auf einer 381 Dular/Tecco Hvala 2007, 119; Dular 2008, 340. 382 Korošec 1951a, 21 s in 32 ss. 381 Dular/Tecco Hvala 2007, 119; Dular 2008, 340. 146 TERENSKI IZVIDI BEFUNDE Sl. 58: Grajski grič na Ptuju. Hiša z ognjiščem 1. M.= 1:50 (po Korošcu). Abb. 58: Grajski grič in Ptuj. Haus mit Herdstelle 1. M.= 1:50 (nach Korošec). Komentar: Glede na dejstvo, da so predmeti, ki jih Unterlage von Scherben, hie und da durch Kieselsteine objavljamo ( t. 5–7), ležali bolj ali manj v istem nivoju eingefasst. Die Fläche der Herdstelle befand sich bis zu okoli ognjišča, jih lahko označimo za zaključeno strati- 15 cm über dem Niveau des Hausbodens. Die Mehrzahl grafsko enoto.383 Ostalih najdb, ki so ležale višje oziroma der Gegenstände lag auf dem Boden bzw. direkt in der zunaj objekta, nismo upoštevali. Na kakšen način je bila darüberliegenden Schicht. Erwähnenswert vom Inventar zgrajena hiša, iz Koroščevih podatkov ni bilo mogoče sind die Tonwaren, Gewichte, Spinnwirteln, Tonringe, ugotoviti. Gotovo je le to, da so bili vmesni deli sten med das Fragment eines bronzenen Armreifs und ein Teil nosilci zapolnjeni s prepletom iz protja, ki je bil ometan eines mit Ritzungen verzierten Knochens382. z ilovnatim ometom. Funde: Taf. 5-7. Kommentar: In Hinblick auf die Tatsache, dass die Gegenstände, die wir veröffentlichen ( Taf. 5-7), im OGNJIŠČA mehr oder minder gleichen Niveau um die Herdstelle herum lagen, können wir sie als in sich geschlossene Ognjišč so odkrili triindvajset. Prvo je pripadalo stratigraphische Einheit bezeichnen383. Die übrigen hiši ob južnem obzidju, pri ostalih pa niso ugotovili Funde, die höher bzw. außerhalb des Objektes lagen, stavbnih ostalin. Temu je najverjetneje botroval neustre- haben wir nicht berücksichtigt. Auf welche Art das Haus zen način kopanja (pomanjkljivo strganje planumov), gebaut wurde, ist aus Korošec‘ Aufzeichnungen nicht saj so v kulturnih plasteh pogosto naleteli na kose pre- festzustellen. Sicher ist nur, dass die Wände zwischen žganega stenskega ometa z odtisi protja. Šest ognjišč je den Trägern mit Flechtwerk aus Ruten ausgefül t waren, imelo podlago iz črepinj in oblic. Dva objekta (ognjišči die mit Lehmverputz beworfen waren. 13 in 14) sta ležala v sipu komaj 50 oziroma 70 cm pod površino, zato ju je že Korošec postavil v rimski čas. HERDSTELLEN OGNJIŠČE 2 Entdeckt wurden dreiundzwanzig Herdstellen. Die erste gehörte zu dem Haus an der Südmauer, bei den Globina: 180 cm. anderen wurden keine Gebäudereste festgestel t. Dem Opis: Ognjišče ni imelo podlage, ohranjeni del je stand vermutlich die ungeeignete Grabungstechnik Pate meril približno 40 cm x 70 cm ( pril. 2). (mangelhafte Schürfungen der Grabungsoberflächen), Najdbe: t. 8–11. denn man stieß in den Kulturschichten häufig auf Stücke Komentar: Najdbe, ki jih je Korošec pripisal temu von verbranntem Lehmverputz mit Eindrücken von Ru- ognjišču, so ležale na območju velikem 2,6 m x 3,5 m in tenflechtwerk. Sechs Herdstellen hatten eine Unterlage sicer v kulturni plasti, ki je bila debela do 1,1 m. Čeprav aus Scherben und Kieseln. Zwei Objekte (Herdstelle so večino predmetov našli blizu nivoja ognjišča, pa jih 13 und 14) lagen im Schutt kaum 50 bzw. 70 cm unter vseeno ne moremo označiti kot skupek. Vmes so bile der Oberfläche, daher stel te bereits Korošec sie in die namreč tudi črepinje iz bakrene dobe (fragment glinaste Römerzeit. 382 Korošec 1951a, 21 f. und 32 ff. 383 Prim. tudi objavljeni fotografiji: Korošec 1951a, sl. 4 383 Vergl. auch die veröffentlichten Fotografien: Korošec in 5. 1951a, Abb. 4 und 5. 147 TERENSKI IZVIDI BEFUNDE zajemalke je ležal prav na ognjišču),384 kar je dokaz, da HERDSTELLE 2 imamo opraviti s premešanimi plastmi. Tiefe: 180 cm. Beschreibung: Die Herdstel e hatte keine Unterlage, OGNJIŠČE 3 der erhaltene Teil maß ungefähr 40 cm x 70 cm ( Beil. 2). Funde: Taf. 8-11. Globina: 200 cm. Kommentar: Die Funde, die Korošec dieser Herd- Opis: Ognjišče je bilo po Koroščevih besedah od stelle zuschrieb, lagen in einem 2,6 m x 3,5 großen vseh najbolje ohranjeno.385 Merilo je 80 cm x 110 cm Bereich und zwar in einer bis zu 1,1 m dicken Kultur- ( pril. 2). Na obodu je bilo na več mestih obdano z obli- schicht. Obwohl die Mehrzahl der Gegenstände in der cami, njegovo podlago pa so naredili iz črepinj. Prežgan Nähe der Herdstellenniveaus gefunden wurden, können ilovnat premaz je bil debel do 5 cm. Proti robovom se je wir sie gleichwohl nicht als Komplex bezeichnen. Da- postopoma tanjšal, tako da je bil debel le še od 0,5 cm do zwischen befanden sich nämlich auch Scherben aus der 1 cm. Tik ob ognjišču je bila izkopana 55 cm globoka in Kupferzeit (das Fragment eines Tonlöffels lag direkt an 90 cm široka jama, v kateri so našli nekaj črepinj. Sledov der Herdstelle)384, was ein Nachweis dafür ist, dass wir stavbe, ki bi ji ognjišče pripadalo, niso odkrili. es mit durchmischten Schichten zu tun haben. Najdbe: t. 12–13. Komentar: Najdb, ki jih je Korošec pripisal ognjišču, ne moremo označiti kot skupek. Ležale so v različnih HERDSTELLE 3 globinah in na širokem prostoru, prav tako pa so bile pomešane s črepinjami iz bakrene dobe. Glede na lego, Tiefe: 200 cm. je z ognjiščem morda sočasna le piramidalna utež, latvica Beschreibung: Diese Herdstelle war nach Korošec‘ in fragmentirana bronasta puščična ost ( t. 13: 3,10,18). Worten von allen am besten erhalten385. Die Maße sind 80 cm x 110 cm ( Beil. 2). Am Rand war sie an mehreren Stellen mit Kieseln eingefasst, die Unterlage bestand aus OGNJIŠČE 4 Scherben. Der verbrannte Lehmverputz war bis zu 5 cm dick. In Richtung Randeinfassung verjüngte sich der Globina: 200 cm Verputz allmählich, sodass er hier nur noch von 0,5 cm Opis: Od ognjišča se je ohranil le manjši kos (pre- bis 1 cm dick war. Direkt neben der Herdstelle wurde mer 20 cm), za katerega Korošec pravi, da morda ni več eine 55 cm tiefe und 90 cm breite Grube ausgegraben, in ležal v prvotni legi. Imel naj bi podlago iz črepinj.386 der man einige Scherben fand. Spuren des Gebäudes, zu Najdbe: t. 14. dem diese Herdstelle gehörte, wurden nicht gefunden. Komentar: Predmetov, ki jih je Korošec pripisal Funde: Taf. 12-13. k ognjišču, ne moremo označiti kot najdbeni skupek. Kommentar: Die Funde, die Korošec dieser Ležali so v različnih globinah in na prostoru velikem Herdstelle zuschrieb, können wir nicht als Komplex 4,5 m x 2,5 m ( pril. 2). Pomešani so bili s črepinjami bezeichnen. Sie lagen in unterschiedlichen Tiefen und iz bakrene dobe. Da gre za premetane plasti, dokazuje auf einer weiten Fläche, ebenso waren sie mit Scherben tudi poznoantična bronasta igla, ki je bila najdena v isti aus der Kupferzeit vermischt. In Hinblick auf die Lage globini kot ognjišče.387 sind vielleicht nur das Tongewicht, die Einzugsschale und die fragmentierte bronzene Pfeilspitze zeitgleich mit der Herdstelle ( Taf. 13: 3,10,18). OGNJIŠČE 5 Globina: 160 cm. HERDSTELLE 4 Opis: Ognjišče se je ohranilo v neznatnih frag- mentih, ki niso bili v prvotni legi ampak razmetani Tiefe: 200 cm ( pril. 2).388 Beschreibung: Von der Herdstelle ist nur ein klei- Najdbe: t. 15–18. neres Stück erhalten (Durchmesser 20 cm), von dem Komentar: Predmeti, združeni pod oznako ognjišče Korošec sagt, dass es sich vermutlich nicht mehr in sei- 5, ne predstavljajo neoporečnega skupka, saj izvirajo iz ner ursprünglichen Lage befand. Sie soll eine Unterlage premetanih plasti, kar je ugotovil že Korošec. aus Scherben gehabt haben386. Funde: Taf. 14. 384 Korošec 1951a, 36. 385 Korošec 1951a, 36 ss. 386 Korošec 1951a, 39 s. 384 Korošec 1951a, 36. 387 Pokrajinski muzej Ptuj, inv. št. 2535. 385 Korošec 1951a, 36 ff. 388 Korošec 1951a, 40 ss. 386 Korošec 1951a, 39 f. 148 TERENSKI IZVIDI BEFUNDE OGNJIŠČE 6 Kommentar: Die Gegenstände, die Korošec dieser Herdstelle zuschrieb, können wir nicht als Fundkomplex Globina: 190–220 cm. bezeichnen. Sie lagen in unterschiedlichen Tiefen und in Opis: Ognjišče je bilo uničeno, njegovi ostanki pa einem 4,5 m x 2,5 m großen Bereich ( Beil. 2). Vermischt so ležali v različnih globinah in na večjem prostoru ( pril. waren sie mit Scherben aus der Kupferzeit. Dass es sich 2).389 Enako lahko rečemo za najdbe, med katerimi pa um durchmischte Schichten handelt, beweist auch die ni bilo omembe vrednih kosov. spätantike bronzene Nadel, die in der gleichen Tiefe wie die Herdstelle gefunden wurde387. OGNJIŠČE 7 HERDSTELLE 5 Globina: 160 cm. Opis: Ognjišče je bilo delno ohranjeno, saj ga je na Tiefe: 160 cm. severni strani presekal rimski postament. Ohranjeni del Beschreibung: Die Herdstelle blieb in geringfügigen je bil velik 72 cm x 35 cm ( pril. 2). Debelina ilovnatega Fragmenten erhalten, die sich nicht in ihrer ursprüngli- premaza je znašala 5,5 cm, pod njim pa ni bilo nikakršne chen Lage befanden, sondern verstreut waren ( Beil. 2)388. podlage. Ostankov stavbe, kateri naj bi ognjišče pri- Funde: Taf. 15-18. padalo, niso odkrili. Izjema je prežgan ilovnat omet z Kommentar: Die unter der Bezeichnung Herdstelle odtisi protja.390 5 zusammengefassten Gegenstände stellen keinen integ- Najdbe: t. 19–24. ren Komplex dar, denn sie stammen aus durchmischten Komentar: Čeprav so bile najdbe, ki so ležale okoli Schichten, wie bereits Korošec feststel te. ognjišča, številne (Korošec pravi, da gre za najbogatejše območje celotnega naselja), pa skupka ne moremo označiti za verodostojno stratigrafsko enoto. Predmeti, ki HERDSTELLE 6 jih je Korošec pripisal temu ognjišču, izvirajo namreč iz različnih globin, najdeni pa so bili na prostoru, ki je meril Tiefe: 190-220 cm. kar 3 m x 7,5 m. Pomešani so bili z eneolitskim gradivom. Beschreibung: Die Herdstelle war zerstört, ihre Dokaz, da plast dejansko ni bila intaktna so tudi bližnji Reste aber lagen in unterschiedlichen Tiefen und auf antični zidovi in postament, katerih temelji so segali do einer größeren Fläche ( Beil. 2)389. Das Gleiche können globine 230 cm, kar je precej nižje, od nivoja ognjišča. Z wir von den Funden sagen, unter denen es keine erwäh- ozirom na lego in globino so morda sočasni z objektom nenswerten Stücke gab. le svitka, utež in fragmentirana bronasta puščična ost ( t. 23: 7; 24: 6,15,16). HERDSTELLE 7 OGNJIŠČE 8 Tiefe: 160 cm. Beschreibung: Die Herdstelle war nur teilweise Globina: 150 cm. erhalten, denn an der Nordseite schnitt ein römisches Opis: Ognjišče, veliko 60 cm x 90 cm, je bilo na Postament in sie ein. Der erhaltene Teil war 72 cm x zahodni strani deloma uničeno pri gradnji tako ime- 35 cm groß ( Beil. 2). Die Dicke des verbrannten Lehms novanega slovanskega svetišča. Bilo je brez podlage, betrug 5,5 cm, unter der Herdstelle befand sich keine prežgan premaz pa je bil debel do 4 cm ( pril. 2).391 V Unterlage. Reste des Gebäudes, zu dem die Herdstelle njegovi bližini ni bilo omembe vrednih najdb. gehört haben könnte, wurden nicht entdeckt. Eine Aus- nahme ist der Lehmverputz mit Ruteneindrücken390. Funde: Taf. 19-24. OGNJIŠČE 9 Kommentar: Obwohl die um die Herdstelle herum liegenden Funde sehr zahlreich waren (laut Korošec Globina: 130 cm. handelt es sich um den reichsten Bereich der gesamten Opis: Na ostanke ognjišča so zadeli na vzhodnem Siedlung), können wir den Komplex jedoch nicht als koncu izkopnega polja. Fragmenti niso ležali v prvotni glaubwürdige stratigraphische Einheit bezeichnen. Die legi, debelina prežganega premaza pa je znašala 4,5 cm Gegenstände, die Korošec der Herdstelle zuschrieb, ( pril. 2).392 stammen nämlich aus unterschiedlichen Tiefen, gefun- 389 387 Korošec 1951a, 42 s. Pokrajinski muzej Ptuj, Inv. Nr. 2535. 390 388 Korošec 1951a, 43 ss. Korošec 1951a, 40 ff. 391 389 Korošec 1951a, 46 ss. Korošec 1951a, 42 f. 392 390 Korošec 1951a, 48 s. Korošec 1951a, 43 ff. 149 TERENSKI IZVIDI BEFUNDE Najdbe: t. 25: 1–4. den aber wurden sie auf einer 3 m x 7,5 m messenden Komentar: Najdbe, ki jih je Korošec pripisal ognji- Fläche. Durchmischt waren sie mit Material aus dem šču, ne predstavljajo neoporečnega skupka. Pomešane so Eneolithikum. Ein Nachweis, dass die Schicht tatsächlich z eneolitskim gradivom, izvirajo pa iz premetanih plasti, nicht intakt war, sind auch die nahen antiken Mauern ki so nastale ob gradnji bližnjega antičnega postamenta. und Postamente, deren Fundamente bis in eine Tiefe von 230 cm reichten, also sehr viel niedriger als das Niveau der Herdstelle. In Bezug auf Lage und Tiefe sind OGNJIŠČE 10 vielleicht nur zwei Tonringe, ein Tongewicht und eine fragmentierte bronzene Pfeilspitze zeitgleich mit dem Globina: 160 cm. Objekt ( Taf. 23: 7; 24: 6,15,16). Opis: Ognjišče, veliko 60 cm x 100 cm, je bilo le delno ohranjeno. Njegova podlaga je bila narejena iz črepinj, debelina plasti prežgane ilovice pa je znašala HERDSTELLE 8 3–4 cm. Sledov hiše, v kateri je stalo ognjišče, niso odkrili, pač pa so v njegovi okolici naleteli na številne Tiefe: 150 cm. fragmente ilovnatega ometa z odtisi protja. Najdbe, ki jih Beschreibung: Die 60 cm x 90 cm große Herdstelle je Korošec pripisal ognjišču, izvirajo iz različnih globin, wurde an der westlichen Seite bei dem Bau einer soge- ležale pa so na območju, velikem 2 m x 4 m ( pril. 2).393 nannten slawischen Kultstätte teilweise zerstört. Sie hatte Najdbe: t. 25: 5–13. keine Unterlage, die verbrannte Beschichtung war bis Komentar: Glede na dejstvo, da se tudi okoli ognji- zu do 4 cm dick ( Beil. 2)391. In ihrer Nähe gab es keine šča 10 pojavljajo najdbe iz dveh obdobij ter da so eneolit- nennenswerten Funde. ski predmeti ležali celo višje od bronastodobnih, imamo pred seboj tudi tokrat gradivo iz premetanih plasti. HERDSTELLE 9 OGNJIŠČE 11 Tiefe: 130 cm. Beschreibung: Auf die Reste dieser Herdstelle stieß Globina: 160 cm. man an der Ostseite der Grabungsfläche. Die Fragmente Opis: Ognjišče je bilo deloma poškodovano in je befanden sich nicht in ihrer ursprünglichen Lage, die merilo 70 cm x 100 cm. Njegova podlaga je bila narejena Dicke der verbrannten Beschichtung betrug 4,5 cm iz črepinj, ki so jih mestoma obrobljale oblice oziroma ( Beil. 2)392. večje kamenje. Ostankov stavbe niso zasledili, pač pa Funde: Taf. 25: 1-4. so našli nekaj fragmentov ilovnatega ometa. Najdbe so Kommentar: Die von Korošec der Herdstelle zu- ležale v različnih globinah in na prostoru, velikem 3 m x geschriebenen Funde stellen keinen integren Komplex 4 m ( pril. 2).394 dar. Sie sind vermischt mit eneolithischem Material und Najdbe: t. 26. stammen aus durchmischten Schichten, die beim Bau Komentar: Najdb, ki jih je Korošec pripisal ognji- des nahen antiken Postaments entstanden. šču, ne moremo označiti za neoporečen skupek, saj so bili med seboj pomešani predmeti iz bronaste in bakrene dobe. HERDSTELLE 10 Tiefe: 160 cm. OGNJIŠČE 12 Beschreibung: Die Herdstelle, 60 cm x 100 cm groß, war teilweise erhalten. Ihre Unterlage war aus Scherben Globina: 190 cm. hergestel t, die Dicke der Schicht aus verbranntem Ton Opis: Ognjišče je bilo razmeroma dobro ohranjeno. betrug 3-4 cm. Spuren des Hauses, in dem die Herdstelle Imelo je ovalno obliko (90 cm x 110 cm). Za podlago stand, wurden nicht gefunden, jedoch stieß man in ihrer so služili fragmenti keramike, tu in tam kakšen manjši Umgebung auf zahlreiche Fragmente von Lehmverputz kamen, na posameznih mestih ob robovih pa so bile mit Rutenabdrücken. Die Funde, die Korošec der Herd- tudi večje oblice. Prežgan ilovnat premaz, ki ni bil ob- stelle zuschrieb, stammen aus unterschiedlichen Tiefen, novljen, se je ohranil do debeline 4,5 cm. Tlorisa hiše sie lagen aber in einem 2 m x 4 m großen Bereich ( Beil. kljub številnim kosom prežganega ilovnatega ometa niso 2)393. ugotovili. Najdbe, ki jih je Korošec pripisal ognjišču, so Funde: Taf. 25: 5-13. 391 Korošec 1951a, 46 ff. 393 392 Korošec 1951a, 49 ss. Korošec 1951a, 48 f. 394 393 Korošec 1951a, 50 ss. Korošec 1951a, 49 ff. 150 TERENSKI IZVIDI BEFUNDE ležale v različnih globinah in na površini veliki 5 m x Kommentar: In Hinblick auf die Tatsache, dass auch 6,5 m ( pril. 2).395 rund um die Herdstelle 10 Funde aus zwei Epochen Najdbe: t. 27–36. auftreten und die eneolithischen Gegenstände sogar Komentar: Skupek najdb, združenih kot inventar höher als die aus der Bronzezeit lagen, haben wir auch ognjišča 12, ni zanesljiv. Vmes se pojavljajo tudi pred- diesmal Material aus durchmischten Schichten vor uns. meti iz bakrene dobe, kar kaže, da gre vsaj deloma za premetane plasti. Vprašljiva je tudi pripadnost tistih predmetov, ki so ležali več metrov stran od ognjišča. S HERDSTELLE 11 precejšnjo mero previdnosti bi smeli za bolj ali manj so- časne označiti le nekaj kosov, za katere imamo podatke, Tiefe: 160 cm. da so ležali na približno isti globini in razmeroma blizu Beschreibung: Die Herdstelle war teilweise beschä- ognjišča. To so velik lonec s koničnim vratom ( t. 27: 2), digt und maß 70 cm x 100 cm. Ihre Unterlage war aus lonec z ročajem ( t. 30:4), lonec okrašen z odtisi koleščka Scherben, stellenweise mit Kieseln bzw. größeren Stei- ( t. 30: 10) in latvica ( t. 34: 10). Zraven bi sodil še značilni nen umrandet. Gebäudereste wurden nicht aufgespürt, ognjiščni inventar kot so fragmenti pekev ( t. 35: 1,3,7), man fand jedoch einige Fragmente von Lehmverputz. piramidalna utež ( t. 35: 2) in prenosno ognjišče ( t. 36: Die Funde lagen in unterschiedlichen Tiefen und auf 1), katerega deli so ležali neposredno na ognjišču. einer 3 m x 4 m großen Fläche ( Beil. 2)394. Funde: Taf. 26. Kommentar: Die von Korošec der Herdstelle zuge- OGNJIŠČI 13 IN 14 schriebenen Funde können wir nicht als einen integren Komplex bezeichnen, da sich unter ihnen auch Gegen- Globina: 50 cm in 70 cm. stände aus der Bronze- und der Kupferzeit befanden. Opis: Pod to oznako je Korošec zabeležil dve manjši površini ožgane zemlje (velikost 30 cm x 40 cm in 50 cm x 80 cm), ki sta ležali 50 oziroma 70 cm pod HERDSTELLE 12 takratno površino. Prav zaradi lege v sipu je menil, da sta nastali verjetno v rimskem času.396 Tiefe: 190 cm. Beschreibung: Die Herdstelle war verhältnismäßig gut erhalten. Sie hatte eine ovale Form (90 cm x 110 cm). OGNJIŠČE 15 Als Unterlage dienten Keramikfragmente, hier und da ein kleinerer Stein, an vereinzelten Stellen an den Globina: 120 cm. Rändern gab es aber auch größere Kieselsteine. Der Opis: Ostanki ognjišča so bili odkriti v zahodnem verbrannte Lehmüberzug, der nicht erneuert worden delu izkopnega polja, ob njih pa ni bilo drugih omem- war, erhielt sich in einer Dicke von bis zu 4,5 cm. Der be vrednih najdb ( pril. 2). Ognjišče je bilo uničeno ob Grundriss des Hauses konnte trotz zahlreicher Stücke gradnji poznoantičnega objekta.397 verbrannten Lehmverputzes nicht festgestel t werden. Die Funde, die Korošec der Herdstelle zuschrieb, lagen in unterschiedlichen Tiefen und auf einer Fläche von OGNJIŠČE 16 5 m x 6,5 m Größe ( Beil. 2)395. Funde: Taf. 27-36. Globina: 110 cm. Kommentar: Der Fundkomplex, vereinigt als In- Opis: Tudi od ognjišča 16 so se ohranili le skromni ventar Feuerstelle 12, ist nicht zuverlässig. Dazwischen ostanki, saj je bilo uničeno ob gradnji poznoantičnega tauchen auch Gegenstände aus der Kupferzeit auf, was objekta ( pril. 2). Na tem prostoru ni bilo odkritih omem- darauf hindeutet, dass es sich zumindest teilweise um be vrednih najdb.398 durchmischte Schichten handelt. Fraglich ist auch die Zugehörigkeit derjenigen Gegenstände, die mehrere Me- ter von der Herdstelle entfernt lagen. Mit einem ziem- OGNJIŠČE 17 lichen Maß an Vorsicht dürfte man nur einige Stücke, von denen wir die Angaben haben, dass sie in ungefähr Globina: 120 cm der gleichen Tiefe und verhältnismäßig nahe an der Opis: Tudi to ognjišče je bilo poškodovano ob Herdstelle lagen, als in etwa zeitgleich bezeichnen. Dies gradnji poznoantičnega objekta. Zaradi konzervacije sind ein großer Topf mit konischem Hals ( Taf. 27: 2), ein Topf mit Handgriff ( Taf. 30:4), ein mit Radabrol ung 395 Korošec 1951a, 52 ss. verzierter Topf ( Taf. 30: 10) und eine Einzugsschale ( Taf. 396 Korošec 1951a, 57. 397 394 Korošec 1951a, 57. Korošec 1951a, 50 ff. 398 395 Korošec 1951a, 58. Korošec 1951a, 52 ff. 151 TERENSKI IZVIDI BEFUNDE zidov ga niso v celoti raziskali. Dokumentirana je bila 34: 10). Dazu würde noch charakteristisches Herdstel- le površina velika 40 cm x 60 cm, medtem ko so pustili leninventar passen wie die Fragmente einer Backhaube preostali del nedotaknjen ( pril. 2). Ognjišče je imelo ( Taf. 35: 1,3,7), ein pyramidenförmiges Gewicht ( Taf. prežgan tlak, pod katerim ni bilo podlage. Ob objektu 35: 2) und ein tragbarer Herd ( Taf. 36: 1), deren Teile niso našli omembe vrednih najdb.399 unmittelbar an der Herdstelle lagen. OGNJIŠČE 18 HERDSTELLEN 13 UND 14 Globina: 180 cm. Tiefe: 50 cm und 70 cm. Opis: Na ognjišče so naleteli na vzhodnem delu Beschreibung: Unter dieser Bezeichnung vermerkte izkop nega polja in ni imelo nikakršne podlage. Čeprav Korošec zwei kleinere Flächen mit versengter Erde (Grö- je bilo precej načeto, je njegova površina še vedno merila ße 30 cm x 40 cm und 50 cm x 80 cm), die 50 bzw. 70 cm 80 cm x 130 cm ( pril. 2). Sledov stavbe oziroma ilovna- unter der damaligen Oberfläche lagen. Gerade aufgrund tega ometa niso odkrili, med keramičnimi fragmenti ihrer Lage im Schutt meinte er, dass sie wahrscheinlich iz bakrene in pozne bronaste dobe pa ni bilo omembe in der Römerzeit entstanden396. vrednih najdb.400 HERDSTELLE 15 OGNJIŠČE 19 Tiefe: 120 cm. Globina: 160 cm. Beschreibung: Die Reste der Herdstelle wurden Opis: Od ognjišča se je v prvotni legi ohranilo le im westlichen Teil der Grabungsfläche entdeckt, neben nekaj kosov, saj je bil nad njim zgrajen poznoantični ihnen gab es aber keine anderen erwähnenswerten objekt. Prežgan tlak (ca. 40 cm x 50 cm) je ležal nepo- Funde ( Beil. 2). Die Herdstelle wurde beim Bau eines sredno na zemlji in ni imel nikakršne podlage. Tlorisa spätantiken Objektes zerstört397. hiše ni bilo mogoče ugotoviti. Najdbe, ki jih je Korošec pripisal ognjišču, so ležale 30–40 cm nad njim in na površini veliki 1 m x 2 m ( pril. 2).401 HERDSTELLE 16 Najdbe: t. 37. Komentar: Ker izvirajo predmeti iz premetanih Tiefe: 110 cm. plasti, jih ni moč obravnavati kot neoporečen najdbeni Beschreibung: Auch von der Herdstelle 16 blieben skupek. nur einige spärliche Reste erhalten, da auch sie beim Bau eines spätantiken Objektes zerstört wurde ( Beil. 2). An dieser Stelle wurden keine nennenswerten Funde OGNJIŠČE 20 entdeckt398. Globina: 180 cm. Opis: Od ognjišča so se ohranili le fragmenti, ki HERDSTELLE 17 niso več ležali v prvotni legi ( pril. 2). Sodeč po ostan- kih ni imelo nobene podlage. Temeljev stavbe, ki mu je Tiefe: 120 cm pripadalo, niso odkrili.402 Beschreibung: Auch diese Herdstelle wurde beim Najdbe: t. 38. Bau eines spätantiken Objektes zerstört. Aufgrund der Komentar: Najdbe in ostanki ognjišča izvirajo iz Konservierung der Mauern wurde sie nicht im Ganzen premetanih plasti in jih ni moč označiti kot neoporečen erforscht. Dokumentiert wurde nur die Fläche von najdbeni skupek. 40 cm x 60 cm, während der übrige Teil unberührt blieb ( Beil. 2). Die Herdstelle hatte verbranntes Pflaster, unter dem keine Unterlage war. Beim Objekt gab es keine OGNJIŠČE 21 nennenswerten Funde399. Globina: 125 cm. 399 396 Korošec 1951a, 58. Korošec 1951a, 57. 400 397 Korošec 1951a, 59. Korošec 1951a, 57. 401 398 Korošec 1951a, 60. Korošec 1951a, 58. 402 399 Korošec 1951a, 60 s. Korošec 1951a, 58. 152 TERENSKI IZVIDI BEFUNDE Opis: Od ognjišča, na katerega so naleteli na se- HERDSTELLE 18 verozahodnem robu izkopnega polja, so se ohranili le fragmenti ( pril. 2). Očitno je bilo poškodovano ob Tiefe: 180 cm. kasnejših gradnjah, saj so vse do njegove globine segale Beschreibung: Auf diese Herdstelle, die keinerlei antične plasti. Ob ostankih so našli nekaj kosov pra- Unterlage hatte, stieß man im östlichen Teil der Gra- zgodovinske keramike.403 bungsfläche. Obwohl sie ziemlich angegriffen war, maß Komentar: Najdbe in ostanki ognjišča izvirajo iz ihre Fläche noch immer 80 cm x 130 cm ( Beil. 2). Spuren premetanih plasti in jih ni moč označiti kot najdbeni des Gebäudes bzw. von Lehmverputz wurden nicht ent- skupek. deckt, unter den Fragmenten aus der Kupferzeit und der Spätbronzezeit gab es keine nennenswerten Funde400. OGNJIŠČE 22 HERDSTELLE 19 Globina: 120 cm. Opis: Ognjišče je bilo na zahodnem delu izkopnega Tiefe: 160 cm. polja tik ob zidu poznoantičnega objekta. Od njega so Beschreibung: Von der Herdstelle haben sich in se ohranili le posamezni deli, vendar pa ni nobeden več der ursprünglichen Lage nur einige Stücke erhalten, ležal v prvotni legi. Isto lahko rečemo za najdbe, ki jih denn darüber wurde ein spätantikes Objekt gebaut. Das je Korošec združil z območja velikega približno 4 m x verbrannte Pflaster (ca. 40 cm x 50 cm) lag unmittelbar 5 m ( pril. 2).404 auf der Erde und hatte keine Unterlage. Der Grundriss Najdbe: t. 39. des Hauses konnte nicht festgestel t werden. Die Funde, Komentar: Najdbe in ostanki ognjišča izvirajo iz die Korošec der Herdstelle zuschrieb, lagen 30-40 cm premetanih plasti in jih ni moč označiti kot neoporečen darüber auf einer Fläche von 1 m x 2 m ( Beil. 2)401. najdbeni skupek. Funde: Taf. 37. Kommentar: Da die Gegenstände aus durchmisch- ten Schichten stammen, ist es nicht möglich, sie als OGNJIŠČE 23 integren Fundkomplex zu behandeln. Globina: 116 cm. Opis: Ognjišče je ležalo na skrajnem zahodnem HERDSTELLE 20 robu izkopnega polja. Ohranil se je le del, velik 40 cm x 60 cm, ki ni imel podlage. Kosi ognjišča so ležali tudi Tiefe: 180 cm. na drugih mestih, iz česar je moč sklepati, da gre za Beschreibung: Von der Herdstelle sind nur Frag- poškodovane plasti. Južno od ognjišča je bila 60 cm mente erhalten, die sich nicht mehr in ihrer ursprüng- široka in okoli 80 cm globoka jama, zatrpana z zemljo lichen Lage befanden ( Beil. 2). Nach den Resten zu in redkimi fragmenti keramike. Obrisov stavbe, ki bi urteilen gab es keine Unterlage. Fundamente eines ji pripadalo ognjišče, niso ugotovili. Najdbe, ki jih je zugehörigen Gebäudes wurden nicht entdeckt402. Korošec pripisal ognjišču, so ležale na območju, velikem Funde: Taf. 38. 3 m x 4 m ( pril. 2).405 Kommentar: Die Funde und Reste der Herdstelle Najdbe: t. 40–44. stammen aus durchmischten Schichten und wir können Kometar: Čeprav je bilo na območju, ki ga je zarisal sie nicht als integren Fundkomplex bezeichnen. Korošec, najdeno razmeroma veliko gradiva, pa je moč s pomočjo razpoložljivih podatkov objektu pripisati le nekaj predmetov. To so lonec z rebrom ( t. 41: 2), bronasta HERDSTELLE 21 puščična ost ( t. 44: 5) in fragment prenosnega ognjišča ( t. 44: 10). Tiefe: 125 cm. Beschreibung: Von der Herdstelle, auf die man am nordöstlichen Rand der Grabungsfläche stieß, haben NAJDBE IZ OSTALIH OBJEKTOV sich nur Fragmente erhalten ( Beil. 2). Offensichtlich IN IZKOPNIH POVRŠIN wurde sie bei späteren Bauarbeiten beschädigt, da antike Schichten bis zu ihrer Tiefe reichten. Neben den Resten Poleg obeh hiš in ognjišč je Korošec med izko- fand man einige Stücke vorgeschichtlicher Keramik403. pavanji na Grajskem griču odkril še nekaj objektov in 400 Korošec 1951a, 59. 403 401 Korošec 1951a, 61. Korošec 1951a, 60. 404 402 Korošec 1951a, 62 s. Korošec 1951a, 60 f. 405 403 Korošec 1951a, 63 ss. Korošec 1951a, 61. 153 TERENSKI IZVIDI BEFUNDE struktur, ki pa večinoma ne sodijo v pozno bronasto Kommentar: Die Funde und Reste der Herdstelle dobo. Najdbe iz njih ne predstavljajo zaključenih skup- stammen aus durchmischten Schichten und können kov. Pomembne so predvsem zaradi tega, ker dobro nicht als integrer Fundkomplex bezeichnet werden. dopolnjujejo spekter keramičnih form s tega pomemb- nega najdišča. Isto lahko rečemo za predmete, ki so prišli na dan v poskusnem jarku in na vzhodnem delu HERDSTELLE 22 izkopnega polja. Tiefe: 120 cm. Beschreibung: Die Herdstelle befand sich im west- JAMA A lichen Teil der Grabungsfläche direkt an der Mauer 30 eines spätantiken Objektes. Von ihr sind nur einzelne Opis: Jama z oznako A Teile erhalten, jedoch lag keines davon mehr in seiner 30 je bila v vzhodni polovici izkopnega polja ( pril. 2). Imela je ovalno obliko (3,66 m x ursprünglichen Lage. Das Gleiche können wir von 4,71 m), njeno dno pa je segalo 4 m globoko pod po- den Funden sagen, die Korošec aus einem Bereich von vršino izkopavališča. Stene jame so bile poševne, toda ungefähr 4 m x 5 m Größe zusammenfasste ( Beil. 2)404. strme. Z izkopom so najprej presekali okoli 2 m debelo Funde: Taf. 39. prazgodovinsko plast, medtem ko je bila njena spodnja Kommentar: Die Funde und Reste der Herdstelle polovica vkopana v sterilna tla. Jama je bila zatrpana stammen aus durchmischten Schichten, und können s humusom, v katerem je bilo precej prazgodovinskih nicht als integrer Fundkomplex bezeichnet werden. ostalin in velikih rečnih oblic. Po Koroščevem mnenju je nastala v antičnem času zaradi kopanja peska, ki so ga potrebovali za gradnjo bližnje utrdbe. V njenem polnilu HERDSTELLE 23 sicer ni bilo rimskih najdb (izjema je morda fragment svinčene paličice, ki je bil najden 3,3 m globoko), pač Tiefe: 116 cm. pa so fragmenti posodja iz tega časa ležali v njeni bli- Beschreibung: Die Herdstelle lag am äußersten žnji okolici in sicer pod prazgodovinskimi plastmi 2 m westlichen Rand der Grabungsfläche. Nur ein Teil blieb globoko.406 erhalten, 40 cm x 60 cm groß, der keine Unterlage hatte. Najdbe: t. 45–48. Stücke der Herdstelle lagen auch an anderen Stellen, Komentar: Glede na povedano, jame A woraus zu schließen ist, dass es sich um beschädigte 30 ne more- mo označiti za skupek, ki bi nastal v prazgodovinskem Schichten handelt. Südlich der Herdstelle befand sich obdobju. eine 60 cm breite und rund 80 cm tiefe Grube, vol - gestopft mit Erde und spärlichen Keramikfragmenten. Der Umriss des Gebäudes, zu dem die Herdstelle ge- OBMOČJE SLOVANSKEGA SVETIŠČA hörte, konnte nicht festgestel t werden. Die Funde, die Korošec der Herdstelle zuschrieb, lagen in einem 3 m x Opis: Med gradivom, ki smo ga odbrali za objavo, 4 m großen Bereich ( Beil. 2)405. je tudi nekaj fragmentov, ki so prišli na dan na obmo- Funde: Taf. 40-44. čju, kjer je po Korošcu v zgodnjem srednjem veku stalo Kommentar: Obwohl in dem Bereich, den Korošec staroslovansko svetišče ( pril. 2). Ne glede na dejstvo, da umrahmte, verhältnismäßig viel Material gefunden še vedno ni povsem jasno za kakšen objekt pravzaprav wurde, können mithilfe der zur Verfügung stehenden gre, je na dlani, da so pri njegovi gradnji delno uničili Daten dem Objekt nur einige Gegenstände zugeschrie- prazgodovinske plasti.407 To dokazujejo navsezadnje ben werden. Das sind ein Topf mit Rippen ( Taf. 41: 2), tudi najdbe, ki so med seboj pomešane in sodijo tako v eine bronzene Pfeilspitze ( Taf. 44: 5) und das Fragment pozno bronasto kot tudi bakreno dobo. eines tragbaren Herdes ( Taf. 44: 10). Najdbe: t. 49–50. Komentar: : Glede na povedano, najdb, ki so bile v Pokrajinskem muzeju na Ptuju inventarizirane pod FUNDE oznako “Svetišče”, ne moremo označiti za skupek, ki bi AUS DEN ÜBRIGEN OBJEKTEN nastal v prazgodovinskem obdobju. UND GRABUNGSFLÄCHEN Neben den beiden Häusern und den Herdstellen entdeckte Korošec während der Ausgrabungen noch ei- nige Objekte und Strukturen, die aber größtenteils nicht in die späte Bronzezeit gehören. Die Funde daraus stellen 406 Korošec 1951a, 65 ss. 407 404 Prim. Korošec 1848; Baš 1948–1949; Korošec 1948– Korošec 1951a, 62 f. 405 1949; Baš 1950; Bošković 1950; P. Korošec 1975. Korošec 1951a, 63 ff. 154 TERENSKI IZVIDI BEFUNDE POSKUSNI JAREK R keine geschlossenen Komplexe dar. Aufschlussreich sind sie aber vor allem deswegen, weil sie das Spektrum Opis: Da bi ugotovili strukturo prazgodovinskih der keramischen Formen gut vervollständigen. Das nasutij, na katere so trčili že ob začetku raziskav, so od Gleiche können wir von den Gegenständen sagen, die juga proti severu izkopali 1 m širok in 31 m dolg jarek. im Versuchsgraben und im Ostteil der Grabungsfläche Poimenovali so ga rov R. Dokumentirali so njegov zutage traten. vzhodni profil, ki je pokazal (tako je moč presoditi iz objavljene risbe) dokaj enostavno strukturo (profil H – H GRUBE A 1).408 V bistvu gre za šest plasti: 1: sterilno mivko; 2: 30 glino; 3: kulturno plast s prazgodovinskimi ostalinami; 4: grušč; 5: sip z ostanki rimskih temeljev; 6: humus Beschreibung: Die Grube mit der Bezeichnung A30 ( pril. 2 in sl. 56). befand sich in der Osthälfte der Grabungsfläche ( Beil. 2). Najdbe: t. 51–52. Sie hatte eine ovale Form (3,66 m x 4,71 m), ihre Sohle Komentar: Ker najdbe iz poskusnega jarka niso bile reichte 4 m tief unter die Oberfläche der Ausgrabungs- dokumentirane po posameznih plasteh, ampak so jih stätte. Die Wände der Grube waren schräg, aber steil. Mit pri inventarizaciji združili, ne predstavljajo najdbenega der Aushebung durchtrennte man zuerst eine rund 2 m skupka. dicke vorgeschichtliche Schicht, während ihre untere Hälfte in einen sterilen Boden eingegraben war. Die Grube war zugestopft mit Humus, in dem sich ziemlich VZHODNI DEL IZKOPNEGA POLJA viele vorgeschichtliche Nachlässe und große Kieselsteine befanden. Nach Korošec‘ Meinung entstand sie in der Opis: Z območja, ki se razteza vzhodno od poskus- Antike aufgrund von Grabungen nach Sand, den man nega jarka R smo že obravnavali šest ognjišč in globoko für den Bau der nahen Befestigung benötigte. In ihrer jamo A Ausfül ung gab es zwar keine römischen Funde (eine 30. Poleg teh objektov pa so pri izkopavanju nale- teli še na dve zanimivi strukturi, o katerih se je ohranilo Ausnahme ist vielleicht das Fragment eines Bleistäb- le nekaj skopih podatkov. Najprej moramo omeniti chens, das in 3,3 m Tiefe gefunden wurde), jedoch lagen večjo površino prežganega ilovnatega ometa (85 cm x die Gefäßfragmente aus dieser Zeit in dessen näheren 180 cm), ki so jo odkrili vzhodno od jame A Umgebung und zwar 2 m tief unter den vorgeschicht- 30 ( pril. 2). Očitno imamo opraviti z ostanki podrte stene hiše, kar lichen Schichten406. je ugotavljal že Korošec.409 Druga ostalina je bila odkrita Funde: Taf. 45-48. zahodno od omenjene jame. Gre za 2 m široko in 5,5 m Kommentar: In Hinblick auf das Angeführte kön- dolgo ovalno površino, na kateri je ležalo zoglenelo nen wir die Grube A30 nicht als Komplex bezeichnen, die vejevje. Kaj najdba pravzaprav predstavlja in koliko je in der vorgeschichtlichen Zeit entstanden sein könnte. les star, danes ni več mogoče ugotoviti. Glede na lego (Korošec omenja, da je zoglenel les ležal na nekdanjih tleh) je morda struktura iz bakrene dobe. Zanimivo, BEREICH DER SLAWISCHEN KULTSTÄTTE vendar malo verjetno pa je Koroščevo mnenje, da je zoglenelo vejevje ostanek gozda, ki naj bi ga ob svoji Beschreibung: Unter dem Material, das wir zur doselitvi požgali takratni prebivalci.410 Veröffentlichung ausmusterten, befinden sich auch Najdbe: t. 53–60. einige Fragmente, die in dem Bereich zutage traten, wo Komentar: Gradivo, ki je bilo najdeno na raznih nach Korošec im frühen Mittelalter eine altslawische mestih vzhodnega dela izkopnega polja, ne predstavlja Kultstätte stand ( Beil. 2). Abgesehen von der Tatsache, vsebine zaključenega skupka. dass es noch immer nicht vol ständig klar ist, um was für ein Objekt es sich im Grunde genommen handelt, liegt es auf der Hand, dass bei dessen Bau die vorgeschicht- POGORIŠČE lichen Schichten teilweise zerstört wurden407. Das be- OB JUŽNI STENI ŽITNICE weisen letztendlich auch die Funde, die untereinander vermischt sind und sowohl in die Bronze- als auch in Na koncu moramo na kratko omeniti še ostaline, ki die Kupferzeit gehören. so jih odkrili v letih 1986 in 1987 ob izkopu drenažnega Funde: Taf. 49-50. jarka ob južni steni grajske žitnice ( sl. 55). Raziskava Kommentar: In Bezug auf das Angeführte können je potekala v težavnih okoliščinah, omejena je bila na wir die Funde, die im Regionalmuseum in Ptuj unter der razmeroma ozek in zelo globok jarek, razen tega pa Bezeichnung “Kultstätte” inventarisiert waren, nicht als 408 406 Korošec 1951a, 70, pril. 8. Korošec 1951a, 65 ff. 409 407 Korošec 1951a, 67. Vergl. Korošec 1848; Baš 1948–1949; Korošec 1948– 410 Korošec 1951a, 18. 1949; Baš 1950; Bošković 1950; P. Korošec 1975. 155 TERENSKI IZVIDI BEFUNDE so že pred prihodom arheologov s stroji prekopali in Komplex bezeichnen, der in der vorgeschichtlichen Zeit uničili dobršen del zemljišča. Na dan so prišle zanimive entstanden sein könnte. najdbe, ki potrjujejo kontinuirano poselitev Grajskega griča v skoraj vseh arheoloških obdobjih. Omenimo naj le nekaj zgodnjesrednjeveških in poznorimskih grobov, VERSUCHSGRABEN R dele antične arhitekture, tri rimske nagrobnike, ostanke treh poznolatenskih kupolastih peči, prav pri dnu pa tudi Beschreibung: Um die Struktur der vorgeschicht- sledove bronastodobne in bakrenodobne poselitve.411 lichen Aufschüttung, auf die man bereit zu Beginn Med prazgodovinskimi ostalinami velja omeniti le manj- der Forschungen stieß, feststellen zu können, wurde še pogorišče, saj je glede na stratigrafske podatke edina von Nord nach Süd ein 1 m breiter und 31 m langer, struktura, ki jo lahko brez zadržkov postavimo v čas, ki als Gang R bezeichneter, Graben ausgehoben. Doku- ga tu obravnavamo. Ostalo gradivo iz drenažnega jarka mentiert wurde sein östliches Profil, welches (soweit es je manj pomembno, zato objavljamo le ornamentirane möglich ist, dies aus den veröffentlichten Zeichnungen fragmente, ki izvirajo iz različnih, večinoma premetanih zu beurteilen) eine ziemlich einheitliche Struktur (Profil plasti ( t. 63). H – H1) aufwies408. Im Grunde genommen handelt es sich um sechs Schichten: 1: steriler Sand; 2: Lehm; 3: Kulturschicht mit vorgeschichtlichen Funden; 4: Grus; POGORIŠČE 5: Schutt mit Resten römischer Fundamente; 6: Humus ( Beil. 2 und Abb. 56). Opis: Pogorišče je bilo odkrito 2,2 m globoko ob Funde: Taf. 51-52. južni steni drenažnega jarka in ni bilo raziskano v celoti Kommentar: Da die Funde aus dem Versuchsgra- ( pril. 2). Dokumentirana površina nepravilne oblike je ben nicht nach den einzelnen Schichten dokumentiert merila v dolžino 3,5 m, široka pa je bila do 1,4 m. Izkop waren, sondern bei der Inventarisierung zusammenge- je pokazal, da gre za 20 cm debelo ilovnato plast, v ka- fasst wurden, stellen sie keinen Fundkomplex dar. teri je bilo precej žganine, rečnih prodnikov, odlomkov keramike in živalskih kosti. Vmes so ležali tudi večji kosi prežgane ilovice ( sl. 59 in 60). Za kakšen objekt OSTTEIL DER GRABUNGSFLÄCHE pravzaprav gre, ni bilo mogoče zanesljivo ugotoviti. Sodeč po ostankih, ki so bili večinoma ožgani, imamo Beschreibung: Von dem Gebiet, das sich östlich des pred seboj najverjetneje kurišče, vendar pa ne kaže Versuchsgrabens R erstreckt, behandelten wir bereits izključiti tudi druge možnosti, po kateri bi bile lahko sechs Herdstellen und die tiefe Grube A30. Außer auf diese ruševine del pogorele hiše. Žal je bil izkop preozek in Objekte stieß man aber bei den Ausgrabungen noch auf najdbe preskromne, zato ostaja vprašanje namembnosti zwei interessante Strukturen, über die nur einige spärliche Angaben erhalten sind. Als Erstes zu erwähnen ist eine große Fläche mit verbranntem Lehmverputz (85 cm x 180 cm), die östlich der Grube A30 entdeckt wurde ( Beil. 2). Offensichtlich haben wir es mit den Resten niederge- rissener Wände zu tun, was auch schon Korošec feststel - te409. Die zweite Struktur wurde westlich der erwähnten Grube entdeckt. Es handelt sich um eine 2 m breite und 5,5 m lange ovale Fläche, auf der verkohltes Astwerk lag. Was der Fund eigentlich darstel t und wie alt das Holz ist, lässt sich heute nicht mehr feststellen. In Hinblick auf die Lage (Korošec erwähnt, dass das verkohlte Holz auf dem ehemaligen Boden lag) ist es vielleicht eine Struktur aus der Bronzezeit. Interessant, jedoch wenig wahrscheinlich aber ist Korošec‘ Meinung, dass das verkohlte Astwerk ein Rest des Waldes sei, den die damaligen Bewohner bei ihrer Zuwanderung niederbrannten410. Funde: Taf. 53-60. Kommentar: Das an unterschiedlichen Stellen des Sl. 59: Grajski grič na Ptuju. Tloris pogorišča. M.= 1:50. Ostteils der Grabungsfläche gefundene Material stel t Abb. 59: Grajski grič in Ptuj. Grundriß der Brandstelle. M.= 1:50. nicht den Inhalt eines geschlossenen Komplexes dar. 408 Korošec 1951a, 70, Beil. 8. 411 409 Jevremov/Tomanič Jevremov/Ciglenečki 1993, 223 s; Korošec 1951a, 67. 410 Tomanič Jevremov 2010. Korošec 1951a, 18. 156 TERENSKI IZVIDI BEFUNDE BRANDSTELLE AN DER SÜDWAND DES GETREIDESPEICHERS Am Ende müssen wir noch kurz die Strukturen erwähnen, die in den Jahren 1986 und 1987 bei der Aushebung eines Drainagegrabens an der Südwand des Getreidespeichers der Burg entdeckt wurden ( Abb. 55). Zutage traten interessante Funde, die die kontinuierliche Besiedelung des Burghügels in al en archäologischen Zeitabschnitten bestätigen411. Unter den vorgeschichtli- chen Resten gilt es nur eine kleine Brandstel e zu erwäh- nen, denn diese ist in Hinblick auf die stratigraphischen Daten die einzige Struktur, die wir ohne Vorbehalt in die Zeit stellen können, die wir hier behandeln. BRANDSTELLE Beschreibung: Die Brandstelle wurde in einer Tiefe von 2,2 m an der Südwand des Drainagegrabens Sl. 60: Grajski grič na Ptuju. Pogorišče. Pogled s severa. entdeckt und nicht im Ganzen erforscht ( Beil. 2). Die Abb. 60: Grajski grič in Ptuj. Brandstelle. Blick von Norden. dokumentierte Fläche, in unregelmäßiger Form, maß in der Länge 3,5 m, breit war sie bis zu 1,4 m. Die Aus- hebung zeigte, dass es sich um eine 20 cm dicke Lehm- objekta brez jasnega odgovora. Težava je tudi v tem, da schicht handelt, in der sich ziemlich viele Brandreste, so severno pobočje Grajskega griča v antiki in zgodnjem Kieselsteine, Keramikbruchstücke und Tierknochen srednjem veku precej preoblikovali, dokončno podobo befanden. Dazwischen lagen auch größere Stücke pa je dobilo ob gradnji žitnice, ki se je globoko zajedla verbrannten Lehms ( Abb. 59 und 60). Um was für ein v prazgodovinske plasti. Objekt es sich handelt, war nicht zuverlässig feststel bar. Najdbe: t. 61–62. Nach den Resten zu urteilen, die größtenteils versengt Komentar: Glede na dejstvo, da izvirajo fragmenti waren, haben wir höchstwahrscheinlich eine Feuerstelle ( t. 61: 1–12 in 62: 1–14) iz ruševinske plasti, predstavljajo vor uns, jedoch lässt sich auch eine zweite Möglichkeit z veliko verjetnostjo zaključeno stratigrafsko enoto. nicht ausschließen, nach der es Trümmerteile eines in Flammen aufgegangenen Hauses sein könnten. Leider war die Aushebung zu schmal und die Funde zu be- scheiden, daher bleibt die Frage nach der Widmung des Objektes ohne klare Antwort. Eine Schwierigkeit liegt auch darin, dass der Nordhang des Burghügels in der Antike und im frühen Mittelalter sehr stark umgestaltet wurde, sein endgültiges Aussehen erhielt er beim Bau des Getreidespeichers, der tief in die vorgeschichtlichen Schichten hineingriff. Funde: Taf. 61-62. Kommentar: In Hinblick auf die Tatsache, dass die Fragmente ( Taf. 61: 1-12 und 62: 1-14) aus Trümmer- schichten stammen, stellen sie mit großer Wahrschein- lichkeit eine geschlossene stratigraphische Einheit dar. 411 Jevremov/Tomanič Jevremov/Ciglenečki 1993, 223 f; Tomanič Jevremov 2010. 157 KATALOG NAJDB KATALOG DER FUNDE Tabla 1 Tabla 3 1. Pitos; izdelan prostoročno; barva: sivo-črna; površi- 1. Skodela; izdelana prostoročno; barva: rjavo-siva; povr- na: gladka; sestava: grobozrnata ; okras: sedem nalepljenih šina: gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. P 2475; najdišče: jezičastih držajev; inv. št. P 2472; najdišče: Grajski grič; lega: Grajski grič; lega: območje hiše 1. območje hiše 1. 2. Ročata skleda; izdelana prostoročno; barva: rjavo-sivo- 2. Vretence; izdelano prostoročno; barva: sivo-rjava; povr- -črna; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; okras: plitvi šina: gladka; sestava: drobnozrnata; okras: vrez pred žganjem; vrezi pred žganjem; inv. št. P 2478; najdišče: Grajski grič; lega: inv. št. P 2484; najdišče: Grajski grič; lega: območje hiše 1. območje hiše 1. 3. Vretence; izdelano prostoročno; barva: siva; površina: 3. Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: rjavo-siva; po- gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. P 2903; najdišče: Grajski vršina: gladka; sestava: grobozrnata; inv. št. P 2481; najdišče: grič; lega: območje hiše 1. Grajski grič; lega: območje hiše 1. 4. Rezilo iz kremena; inv. št. P 2487; najdišče: Grajski grič; 4. Frag. ustja in ostenja; izdelan prostoročno; barva: rjavo- lega: območje hiše 1. -sivo-črna; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. P 5. Dleto iz kosti; inv. št. P 2492; najdišče: Grajski grič; lega: 3311; najdišče: Grajski grič; lega: območje hiše 1. območje hiše 1. 5. Frag. ustja in ostenja; izdelan prostoročno; barva: sivo- 6. Frag. prenosnega ognjišča; izdelan prostoročno; barva: -rjava; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. P 2474; rdeče-siva; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; inv. št. P najdišče: Grajski grič; lega: območje hiše 1. 2480; najdišče: Grajski grič; lega: območje hiše 1. 6. Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: črna; površina: 7. Kamnit brus z luknjico; inv. št. P 2493; najdišče: Grajski gladka; sestava: drobnozrnata; okras: plitvi topi vrezi pred grič; lega: območje hiše 1. žganjem na notranji strani posode; inv. št. P 2931; najdišče: Grajski grič; lega: območje hiše 1. 7. Frag. ustja in ostenja; izdelan prostoročno; barva: črna; Tabla 2 površina: gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. P 2479; naj- dišče: Grajski grič; lega: območje hiše 1. 1. Frag. ostenja z nalepljenim držajem; izdelan prosto- 8. Latvica; izdelana prostoročno; barva: sivo-črna; površi- ročno; barva: rdeče-rjavo-siva; površina: hrapava; sestava: na: gladka; sestava: drobnozrnata; okras: tri izvlečene bradavice grobozrnata; inv. št. P 3043; najdišče: Grajski grič; lega: na notranji strani posode; inv. št. P 2476; najdišče: Grajski grič; območje hiše 1. lega: območje hiše 1. 2. Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: rjavo-črna; po- 9. Frag. ustja in ostenja; izdelan prostoročno; barva: sivo- vršina: gladka; sestava: grobozrnata; inv. št. P 3302; najdišče: -črno rjava; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. P Grajski grič; lega: območje hiše 1. 3294; najdišče: Grajski grič; lega: območje hiše 1. 3. Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: rjavo-siva; 10. Frag. ustja in ostenja; izdelan prostoročno; barva: površina: gladka; sestava: drobnozrnata; okras: nalepljeno rjavo-črna; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. P narezano rebro; inv. št. P 3335/2; najdišče: Grajski grič; lega: 2495; najdišče: Grajski grič; lega: območje hiše 1. območje hiše 1. 11. Frag. ustja in ostenja; izdelan prostoročno; barva: 4. Frag. ustja in ostenja; izdelan prostoročno; barva: sivo-rjava; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. P sivo-rjava; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; okras: 3294/1; najdišče: Grajski grič; lega: območje hiše 1. nalepljena bradavica; inv. št. P 3317; najdišče: Grajski grič; 12. Frag. ustja in ostenja; izdelan prostoročno; barva: sivo- lega: območje hiše 1. -rumeno-rjava; površina: gladka; sestava: grobozrnata; inv. št. 5. Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: rumeno-siva; P 3333; najdišče: Grajski grič; lega: območje hiše 1. površina: hrapava; sestava: grobozrnata; okras: nalepljeno razčlenjeno rebro; inv. št. P 3335/1; najdišče: Grajski grič; lega: območje hiše 1. Tabla 4 6. Frag. ustja in ostenja; izdelan prostoročno; barva: sivo- -rjava; površina: gladka; sestava: grobozrnata; okras: nalepljeno 1. Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: črna; površina: narezano rebro; inv. št. P 3335/3; najdišče: Grajski grič; lega: gladka; sestava: drobnozrnata; okras: topi vrezi in žlebljenje; območje hiše 1. inv. št. P 2932; najdišče: Grajski grič; lega: območje hiše 1. 158 KATALOG NAJDB / KATALOG DER FUNDE 2. Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: sivo-rjava; povr- 7. Lonec; izdelan prostoročno; barva: sivo-rjava; površina: šina: gladka; sestava: drobnozrnata; okras: fasetiranje; inv. št. hrapava; sestava: drobnozrnata; okras: izvlečene bradavice; P 2910; najdišče: Grajski grič; lega: območje hiše 1. inv. št. P 1423; najdišče: Grajski grič; lega: hiša z ognjiščem 1. 3. Skledica; izdelana prostoročno; barva: rjavo-siva; povr- 8. Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: rjava; površina: šina: hrapava; sestava: grobozrnata; inv. št. P 2477; najdišče: gladka; sestava: grobozrnata; okras: nalepljeno razčlenjeno re- Grajski grič; lega: območje hiše 1. bro; inv. št. P 1463; najdišče: Grajski grič; lega: hiša z ognjiščem 1. 4. Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: črna; površina: 9. Vretence; izdelano prostoročno; barva: sivo-rjavo-rdeča; gladka; sestava: drobnozrnata; okras: globok vodoraven žleb; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. P 1458; najdi- inv. št. P 2911; najdišče: Grajski grič; lega: območje hiše 1. šče: Grajski grič; lega: hiša z ognjiščem 1. 5. Latvica z nalepljenim držajem; izdelana prostoročno; 10. Vretence; izdelano prostoročno; barva: sivo-rdeče-ru- barva: rjavo-siva; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; inv. mena; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. P 1456; št. P 2473; najdišče: Grajski grič; lega: območje hiše 1. najdišče: Grajski grič; lega: hiša z ognjiščem 1. 6. Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: rjavo-siva; 11. Vretence; izdelano prostoročno; barva: sivo-rjava; po- površina: gladka; sestava: drobnozrnata; okras: topi vrezi pred vršina: gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. P 1459; najdišče: žganjem in izvlečena bradavica; inv. št. P 2483; najdišče: Grajski Grajski grič; lega: hiša z ognjiščem 1. grič; lega: območje hiše 1. 12. Latvica; izdelana prostoročno; barva: črno-siva; povr- 7. Frag. ostenja z ročajem; izdelan prostoročno; barva: šina: gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. P 1424; najdišče: sivo-rjava; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. P Grajski grič; lega: hiša z ognjiščem 1. 2497; najdišče: Grajski grič; lega: območje hiše 1. 13. Frag. ustja in ostenja; izdelani prostoročno; barva: 8. Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: romeno- sivo-rjava; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; okras: top -rjava; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; okras: topi vrez pred žganjem; inv. št. P 1427; najdišče: Grajski grič; lega: vrezi pred žganjem; inv. št. P 2494; najdišče: Grajski grič; lega: hiša z ognjiščem 1. območje hiše 1. 9. Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: črna; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; okras: vrezi po žganju; inv. št. P Tabla 6 3480; najdišče: Grajski grič; lega: območje hiše 1. 10. Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: rjavo-siva; 1. Utež; izdelana prostoročno; barva: sivo-rjava; površina: površina: gladka; sestava: drp; okras: vrezi po žganju; inv. št. hrapava; sestava: grobozrnata; inv. št. P 1435; najdišče: Grajski P 2486; najdišče: Grajski grič; lega: območje hiše 1. grič; lega: hiša z ognjiščem 1. 11. Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: siva; po- 2. Svitek; izdelan prostoročno; barva: sivo-rjava; površina: vršina: gladka; sestava: drobnozrnata; okras: žigosanje in gladka; sestava: grobozrnata; inv. št. P 1442; najdišče: Grajski vrezi pred žganjem; inv. št. P 2482; najdišče: Grajski grič; lega: grič; lega: hiša z ognjiščem 1. območje hiše 1. 3. Frag. prepečene gline z luknjami; ; barva: siva; površina: 12. Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: sivo-črna; hrapava; sestava: grobozrnata; inv. št. P 1441; najdišče: Grajski površina: gladka; sestava: drobnozrnata; okras: žigosanje; inv. grič; lega: hiša z ognjiščem 1. št. P 2485; najdišče: Grajski grič; lega: območje hiše 1. 4. Utež; izdelana prostoročno; barva: sivo-rdeče-rjava; po- 13. Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: črna; povr- vršina: hrapava; sestava: grobozrnata; inv. št. P 1432; najdišče: šina: gladka; sestava: drobnozrnata; okras: vrez po žganju; inv. Grajski grič; lega: hiša z ognjiščem 1. št. P 3470; najdišče: Grajski grič; lega: območje hiše 1. 5. Utež; izdelana prostoročno; barva: sivo-rjava; površi- na: hrapava; sestava: grobozrnata; inv. št. P 1444/1; najdišče: Grajski grič; lega: hiša z ognjiščem 1. Tabla 5 6. Utež; izdelana prostoročno; barva: sivo-rjava; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; inv. št. P 1436; najdišče: Grajski 1. Lonec; izdelan prostoročno; barva: rjavo-siva; površina: grič; lega: hiša z ognjiščem 1. hrapava; sestava: grobozrnata; okras: nalepljeno rebro; op.: 7. Frag. utež; izdelana prostoročno; barva: rjava; površi- poškodovan v ognju; inv. št. P 1426; najdišče: Grajski grič; na: hrapava; sestava: grobozrnata; inv. št. P 1444/2; najdišče: lega: hiša z ognjiščem 1. Grajski grič; lega: hiša z ognjiščem 1. 2. Frag. brona (zapestnice ?); inv. št. P 1431; najdišče: 8. Utež; izdelana prostoročno; barva: sivo-rjava; površina: Grajski grič; lega: hiša z ognjiščem 1. hrapava; sestava: grobozrnata; inv. št. P 1433; najdišče: Grajski 3. Frag. kosti; okras: globoki vrezi; inv. št. P 1430; najdišče: grič; lega: hiša z ognjiščem 1. Grajski grič; lega: hiša z ognjiščem 1. 9. Frag. uteži; izdelan prostoročno; barva: sivo-rjava; povr- 4. Ročata skleda; izdelana prostoročno; barva: sivo-rjava; šina: hrapava; sestava: grobozrnata; inv. št. P 1444/3; najdišče: površina: gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. P 1422; naj- Grajski grič; lega: hiša z ognjiščem 1. dišče: Grajski grič; lega: hiša z ognjiščem 1. 5. Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: rdeče-rjava; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; okras: fasetiranje; Tabla 7 inv. št. P 1439; najdišče: Grajski grič; lega: hiša z ognjiščem 1. 6. Latvica; izdelana prostoročno; barva: rjavo-siva; povr- 1. Utež; izdelana prostoročno; barva: sivo-rjava; površi- šina: gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. P 1425; najdišče: na: hrapava; sestava: grobozrnata; inv. št. P 1445/1; najdišče: Grajski grič; lega: hiša z ognjiščem 1. Grajski grič; lega: hiša z ognjiščem 1. 159 KATALOG NAJDB / KATALOG DER FUNDE 2. Utež; izdelana prostoročno; barva: sivo-rjava; površi- Tabla 10 na: hrapava; sestava: grobozrnata; inv. št. P 1445/2; najdišče: Grajski grič; lega: hiša z ognjiščem 1. 1. Frag. ustja in ostenja z nastavkom za ročaj; izdelan 3. Utež; izdelana prostoročno; barva: sivo-rjava; površina: prostoročno; barva: sivo-rjava; površina: gladka; sestava: hrapava; sestava: grobozrnata; inv. št. P 1434; najdišče: Grajski drobnozrnata; okras: nalepljeni razčlenjeni rebri; inv. št. P grič; lega: hiša z ognjiščem 1. 2513; najdišče: Grajski grič; lega: območje ognjišča 2. 4. Utež; izdelana prostoročno; barva: sivo-rjava; površina: 2. Frag. ustja in ostenja z nastavkom za ročaj; izdelan hrapava; sestava: grobozrnata; inv. št. P 1437; najdišče: Grajski prostoročno; barva: sivo-rdeče-rjava; površina: gladka; sestava: grič; lega: hiša z ognjiščem 1. drobnozrnata; okras: nalepljena rebra; inv. št. P 2498; najdišče: 5. Utež; izdelana prostoročno; barva: sivo-rjava; površi- Grajski grič; lega: območje ognjišča 2. na: hrapava; sestava: grobozrnata; inv. št. P 1447/2; najdišče: 3. Frag. ustja in ostenja z ročajem; izdelan prostoročno; Grajski grič; lega: hiša z ognjiščem 1. barva: sivo-rjava; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; inv. 6. Utež; izdelana prostoročno; barva: sivo-rjava; površi- št. P 2937; najdišče: Grajski grič; lega: območje ognjišča 2. na: hrapava; sestava: grobozrnata; inv. št. P 1447/1; najdišče: 4. Frag. vrč; izdelan prostoročno; barva: rjavo-siva; Grajski grič; lega: hiša z ognjiščem 1. površina: gladka; sestava: drobnozrnata; okras: topi vrezi 7. Utež; izdelana prostoročno; barva: rjava; površina: hra- in okrogli žigi; inv. št. P 2500; najdišče: Grajski grič; lega: pava; sestava: grobozrnata; inv. št. P 1447/3; najdišče: Grajski območje ognjišča 2. grič; lega: hiša z ognjiščem 1. 5. Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: siva; površina: 8. Utež; izdelana prostoročno; barva: rjavo-siva; površi- hrapava; sestava: grobozrnata; okras: z vtisi razčlenjeno ustje in na: hrapava; sestava: grobozrnata; inv. št. P 1447/4; najdišče: nalepljeno razčlenjeno rebro; op.: poškodovan v ognju; inv. št. Grajski grič; lega: hiša z ognjiščem 1. P 2945 in 2957; najdišče: Grajski grič; lega: območje ognjišča 2. 6. Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: sivo-rjava; po- vršina: gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. P 2943; najdišče: Tabla 8 Grajski grič; lega: območje ognjišča 2. 7. Frag. pekve; izdelan prostoročno; barva: sivo-rjava; 1. Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: sivo-rjava; po- površina: hrapava; sestava: grobozrnata; okras: nalepljeno vršina: hrapava; sestava: grobozrnata; okras: nalepljeno rebro; razčlenjeno rebro; inv. št. P 3139; najdišče: Grajski grič; lega: inv. št. P 1475; najdišče: Grajski grič; lega: območje ognjišča 2. območje ognjišča 2. 2. Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: sivo-rjava; 8. Frag. merjaščev čekan; inv. št. P 3138; najdišče: Grajski površina: gladka; sestava: grobozrnata; okras: nalepljeno grič; lega: območje ognjišča 2. razčlenjeno rebro; inv. št. P 3175; najdišče: Grajski grič; lega: 9. Frag. bronasta palčka; inv. št. P 2505/1; najdišče: Grajski območje ognjišča 2. grič; lega: območje ognjišča 2. 3. Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: sivo-rjava; 10. Frag. bronasta šivanka; inv. št. P 2505/2; najdišče: površina: hrapava; sestava: grobozrnata; okras: nalepljeno Grajski grič; lega: območje ognjišča 2. razčlenjeno rebro; inv. št. P 1474; najdišče: Grajski grič; lega: 11. Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: rjavo-siva; območje ognjišča 2. površina: gladka; sestava: drobnozrnata; okras: žigosanje; inv. št. P 3190; najdišče: Grajski grič; lega: območje ognjišča 2. 12. Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: rjavo-siva; Tabla 9 površina: gladka; sestava: drobnozrnata; okras: nalepljena rebra in bradavica; inv. št. P 2509; najdišče: Grajski grič; lega: 1. Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: črna; površina: območje ognjišča 2. gladka; sestava: drobnozrnata; okras: topi vrezi pred žganjem; 13. Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: črna; po- inv. št. P 3170; najdišče: Grajski grič; lega: območje ognjišča 2. vršina: gladka; sestava: drobnozrnata; okras: topi vrezi pred 2. Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: siva; površina: žganjem; inv. št. P 2508; najdišče: Grajski grič; lega: območje gladka; sestava: drobnozrnata; okras: topi vrezi; inv. št. P 3148; ognjišča 2. najdišče: Grajski grič; lega: območje ognjišča 2. 3. Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: rdeče-rjava; površina: gladka; sestava: grobozrnata; okras: nalepljeno Tabla 11 razčlenjeno rebro; inv. št. P 3156; najdišče: Grajski grič; lega: območje ognjišča 2. 1. Frag. ustja in ostenja; izdelan prostoročno; barva: rjavo- 4. Frag. ostenja z držajem; izdelan prostoročno; barva: sivo- -siva; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; okras: prečno -črna; površina: gladka; sestava: grobozrnata; okras: nalepljeno žlebljenje; inv. št. P 1481; najdišče: Grajski grič; lega: območje razčlenjeno rebro; inv. št. P 3171; najdišče: Grajski grič; lega: ognjišča 2. območje ognjišča 2. 2. Frag. vretence; izdelano prostoročno; barva: sivo-rjava; 5. Lonec; izdelan prostoročno; barva: sivo-rjavo-rdeča; površina: hrapava; sestava: drobnozrnata; inv. št. P 3144; naj- površina: gladka; sestava: grobozrnata; inv. št. P 2503; najdišče: dišče: Grajski grič; lega: območje ognjišča 2. Grajski grič; lega: območje ognjišča 2. 3. Vretence; izdelano prostoročno; barva: sivo-rdeče-rjava; 6. Frag. lonec; izdelan prostoročno; barva: sivo-rjavo- površina: gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. P 2942; najdi- -rdeča; površina: gladka; sestava: grobozrnata; inv. št. P 2510; šče: Grajski grič; lega: območje ognjišča 2. najdišče: Grajski grič; lega: območje ognjišča 2. 4. Latvica s prevrtanim držajem; izdelana prostoročno; barva: sivo-rjava; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; 160 KATALOG NAJDB / KATALOG DER FUNDE okras: fasetiranje; inv. št. P 2502; najdišče: Grajski grič; lega: 7. Frag. ustja in ostenja; izdelan prostoročno; barva: območje ognjišča 2. sivo-rjava; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; okras: 5. Svitek; izdelan prostoročno; barva: rjavo-siva; površina: nalepljene bradavice in topi vrezi pred žganjem; inv. št. P 2518; gladka; sestava: grobozrnata; inv. št. P 1071; najdišče: Grajski najdišče: Grajski grič; lega: območje ognjišča 3. grič; lega: območje ognjišča 2. 8. Latvica; izdelana prostoročno; barva: črno-sivo-rjava; 6. Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: sivo-rjava; povr- površina: gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. P 2521; naj- šina: gladka; sestava: drobnozrnata; okras: poševno žlebljenje; dišče: Grajski grič; lega: območje ognjišča 3. inv. št. P 2514; najdišče: Grajski grič; lega: območje ognjišča 2. 9. Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: rjavo-črna; 7. Kamnit tolkač; inv. št. P 3142/1; najdišče: Grajski grič; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; okras: topi vrezi pred lega: območje ognjišča 2. žganjem; inv. št. P 2912; najdišče: Grajski grič; lega: območje 8. Kamnit tolkač; inv. št. P 3142/2; najdišče: Grajski grič; ognjišča 3. lega: območje ognjišča 2. 10. Latvica; izdelana prostoročno; barva: rjavo-siva; povr- 9. Frag. ognjiščne rešetke; izdelan prostoročno; barva: šina: gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. P 2517; najdišče: rdeče-rjava; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; inv. št. P Grajski grič; lega: območje ognjišča 3. 2511; najdišče: Grajski grič; lega: območje ognjišča 2. 11. Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: rjavo-siva; po- 10. Frag. utež; izdelana prostoročno; barva: sivo-rjava; po- vršina: gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. P 3080; najdišče: vršina: hrapava; sestava: grobozrnata; inv. št. P 2940; najdišče: Grajski grič; lega: območje ognjišča 3. Grajski grič; lega: območje ognjišča 2. 12. Vretence; izdelano prostoročno; barva: sivo-rjava; po- vršina: gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. P 2883; najdišče: Grajski grič; lega: območje ognjišča 3. Tabla 12 13. Vretence; izdelano prostoročno; barva: sivo-rjava; po- vršina: gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. P 2885; najdišče: 1. Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: rdeče-rjava; Grajski grič; lega: območje ognjišča 3. površina: gladka; sestava: drobnozrnata; okras: topi vrezi pred 14. Vretence; izdelano prostoročno; barva: črna; površina: žganjem; inv. št. P 3089; najdišče: Grajski grič; lega: območje gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. P 2886; najdišče: Grajski ognjišča 3. grič; lega: območje ognjišča 3. 2. Frag. ustja in ostenja; izdelan prostoročno; barva: rjavo- 15. Vretence; izdelano prostoročno; barva: rdeče-rjava; po- -siva; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; inv. št. P 2870; vršina: gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. P 2884; najdišče: najdišče: Grajski grič; lega: območje ognjišča 3. Grajski grič; lega: območje ognjišča 3. 3. Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: sivo-rjava; po- 16. Vretence; izdelano prostoročno; barva: sivo-rdeča; po- vršina: hrapava; sestava: grobozrnata; inv. št. P 3095; najdišče: vršina: gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. P 2880; najdišče: Grajski grič; lega: območje ognjišča 3. Grajski grič; lega: območje ognjišča 3. 4. Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: rjavo-sivo-črna; 17. Vretence; izdelano prostoročno; barva: sivo-rjava; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. P 3099; najdi- površina: gladka; sestava: drobnozrnata; okras: topi vrezi pred šče: Grajski grič; lega: območje ognjišča 3. žganjem; inv. št. P 2519; najdišče: Grajski grič; lega: območje 5. Frag. ustja in ostenja; izdelan prostoročno; barva: sivo- ognjišča 3. -rjavo-rdeča; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. 18. Utež; izdelana prostoročno; barva: sivo-rdeče-rjava; P 2527; najdišče: Grajski grič; lega: območje ognjišča 3. površina: hrapava; sestava: grobozrnata; inv. št. P 2888; naj- 6. Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: rjava; površina: dišče: Grajski grič; lega: območje ognjišča 3. gladka; sestava: drobnozrnata; okras: nalepljeno razčlenjeno rebro; inv. št. P 3098; najdišče: Grajski grič; lega: območje ognjišča 3. Tabla 14 7. Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: sivo-rjava; po- vršina: gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. P 2524; najdišče: 1. Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: sivo-rjava; Grajski grič; lega: območje ognjišča 3. površina: hrapava; sestava: grobozrnata; okras: nalepljeno razčlenjeno rebro; inv. št. P 2539; najdišče: Grajski grič; lega: območje ognjišča 4. Tabla 13 2. Frag. vrč; izdelan prostoročno; barva: rjavo-sivo-črna; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. P 2534; naj- 1. Frag. ustja z ročajem; izdelan prostoročno; barva: sivo- dišče: Grajski grič; lega: območje ognjišča 4. -rjava; površina: gladka; sestava: grobozrnata; inv. št. P 1069; 3. Frag. bronasta igla; inv. št. P 2535/2; najdišče: Grajski najdišče: Grajski grič; lega: območje ognjišča 3. grič; lega: območje ognjišča 4. 2. Frag. antropomorfne figure; barva: rdeče-rjava; inv. št. P 4. Frag. skodela; izdelana prostoročno; barva: črna; po- 2516; najdišče: Grajski grič; lega: območje ognjišča 3. vršina: gladka; sestava: drobnozrnata; okras: topi vrezi pred 3. Frag. bronasta puščična ost; inv. št. P 2522/1; najdišče: žganjem; inv. št. P 2533; najdišče: Grajski grič; lega: območje Grajski grič; lega: območje ognjišča 3. ognjišča 4. 4. Frag. bronaste igle; inv. št. P 2522/2; najdišče: Grajski 5. Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: rdeče-rjava; grič; lega: območje ognjišča 3. površina: hrapava; sestava: grobozrnata; okras: nalepljeno 5. Frag. bronaste igle; inv. št. P 2522/3; najdišče: Grajski razčlenjeno rebro; inv. št. P 2908; najdišče: Grajski grič; lega: grič; lega: območje ognjišča 3. območje ognjišča 4. 6. Frag. bronaste igle; inv. št. P 2522/4; najdišče: Grajski grič; lega: območje ognjišča 3. 161 KATALOG NAJDB / KATALOG DER FUNDE 6. Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: sivo-rjava; 7. Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: črna; površina: površina: gladka; sestava: drobnozrnata; okras: fasetiranje; gladka; sestava: drobnozrnata; okras: vrezi pred žganjem, delno inv. št. P 2226; najdišče: Grajski grič; lega: območje ognjišča 4. ohranjeno belo polnilo; inv. št. P 2553; najdišče: Grajski grič; 7. Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: sivo-rjavo-rdeča; lega: območje ognjišča 5. površina: gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. P 2216; najdi- 8. Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: sivo-rjava; šče: Grajski grič; lega: območje ognjišča 4. površina: gladka; sestava: drobnozrnata; okras: vrezi po žganju; 8. Frag. ustja in ostenja s prevrtanim držajem; izdelan inv. št. P 2551; najdišče: Grajski grič; lega: območje ognjišča 5. prostoročno; barva: rjavo-sivo-črna; površina: hrapava; se- stava: grobozrnata; inv. št. P 2220; najdišče: Grajski grič; lega: območje ognjišča 4. Tabla 16 9. Vretence; izdelano prostoročno; barva: sivo-rjavo-rdeča; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. P 2244; najdi- 1. Frag. ustja in ostenja; izdelan prostoročno; barva: rjavo- šče: Grajski grič; lega: območje ognjišča 4. -siva; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; okras: vrezi pred 10. Vretence; izdelano prostoročno; barva: rjavo-rdeča; žganjem; inv. št. P 2557; najdišče: Grajski grič; lega: območje površina: gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. P 2225; naj- ognjišča 5. dišče: Grajski grič; lega: območje ognjišča 4. 2. Frag. ostenja z ročajem; izdelan prostoročno; barva: 11. Vretence; izdelano prostoročno; barva: črno-rdeče- črna; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; okras: topi -rjava; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. P 2229; vrezi pred žganjem; inv. št. P 2552; najdišče: Grajski grič; lega: najdišče: Grajski grič; lega: območje ognjišča 4. območje ognjišča 5. 12. Vretence; izdelano prostoročno; barva: rjavo-sivo-čr- 3. Frag. vrček; izdelan prostoročno; barva: črna; površina: na; površina: hrapava; sestava: drobnozrnata; inv. št. P 2228; gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. P 1556; najdišče: Grajski najdišče: Grajski grič; lega: območje ognjišča 4. grič; lega: območje ognjišča 5. 13. Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: črna; po- 4. Frag. ustja in ostenja z ročajem; izdelan prostoročno; vršina: gladka; sestava: drobnozrnata; okras: topi vrezi pred barva: sivo-rjava; površina: gladka; sestava: grobozrnata; inv. žganjem; inv. št. P 2209; najdišče: Grajski grič; lega: območje št. P 2541; najdišče: Grajski grič; lega: območje ognjišča 5. ognjišča 4. 5. Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: rumeno-rdeča; 14. Frag. svitek; izdelan prostoročno; barva: črno-sivo- površina: gladka; sestava: drobnozrnata; okras: vrezi po žganju; -rjava; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; inv. št. P 2205; inv. št. P 1165; najdišče: Grajski grič; lega: območje ognjišča 5. najdišče: Grajski grič; lega: območje ognjišča 4. 6. Frag. ustja in ostenja; izdelan prostoročno; barva: črna; 15. Svitek; izdelan prostoročno; barva: siva; površina: površina: gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. P 1169; naj- gladka; sestava: grobozrnata; inv. št. P 2904; najdišče: Grajski dišče: Grajski grič; lega: območje ognjišča 5. grič; lega: območje ognjišča 4. 7. Frag. ustja, ostenja in dna; izdelan prostoročno; barva: 16. Kamnit tolkač; inv. št. P 2537; najdišče: Grajski grič; sivo-rjava; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. P lega: območje ognjišča 4. 2540; najdišče: Grajski grič; lega: območje ognjišča 5. 8. Frag. ustja in ostenja; izdelan prostoročno; barva: rjavo- -siva; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. P 1155/2; Tabla 15 najdišče: Grajski grič; lega: območje ognjišča 5. 9. Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: sivo-rjava; po- 1. Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: siva; površina: vršina: hrapava; sestava: grobozrnata; inv. št. P 1156; najdišče: gladka; sestava: grobozrnata; inv. št. P 3457; najdišče: Grajski Grajski grič; lega: območje ognjišča 5. grič; lega: območje ognjišča 5. 2. Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: rjavo-siva; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; okras: nalepljeno Tabla 17 razčlenjeno rebro; inv. št. P 1153; najdišče: Grajski grič; lega: območje ognjišča 5. 1. Frag. ustja in ostenja; izdelan prostoročno; barva: rjavo- 3. Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: sivo-rjava; povr- -siva; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; inv. št. P 1154; šina: gladka; sestava: drobnozrnata; okras: z vtisi razčlenjeno najdišče: Grajski grič; lega: območje ognjišča 5. ustje; inv. št. P 2545; najdišče: Grajski grič; lega: območje 2. Frag. ustja in ostenja z držajem; izdelan prostoročno; ognjišča 5. barva: rjavo-siva; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; inv. 4. Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: sivo-rjava; št. P 1473; najdišče: Grajski grič; lega: območje ognjišča 5. površina: hrapava; sestava: grobozrnata; okras: nalepljeno 3. Frag. ustja z odlomljenim držajem; izdelan prostoročno; razčlenjeno rebro; inv. št. P 1152/1; najdišče: Grajski grič; lega: barva: rjavo-siva; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; območje ognjišča 5. okras: fasetiranje; inv. št. P 1171; najdišče: Grajski grič; lega: 5. Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: rjavo-siva; območje ognjišča 5. površina: gladka; sestava: drobnozrnata; okras: nalepljeno 4. Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: rjava; površina: razčlenjeno rebro; inv. št. P 1167; najdišče: Grajski grič; lega: gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. P 1155/1; najdišče: območje ognjišča 5. Grajski grič; lega: območje ognjišča 5. 6. Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: sivo-rdeče-rjava; 5. Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: rjavo-siva; povr- površina: gladka; sestava: drobnozrnata; okras: nalepljeno šina: gladka; sestava: drobnozrnata; okras: poševno žlebljenje; razčlenjeno rebro; inv. št. P 1152/2; najdišče: Grajski grič; lega: inv. št. P 1159; najdišče: Grajski grič; lega: območje ognjišča 5. območje ognjišča 5. 162 KATALOG NAJDB / KATALOG DER FUNDE 6. Frag. ustja in ostenja z držajem; izdelan prostoročno; Tabla 19 barva: rjavo-siva; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. P 2548; najdišče: Grajski grič; lega: območje ognjišča 5. 1. Frag. ostenja; izdelani prostoročno; barva: rjavo-siva; 7. Latvica; izdelana prostoročno; barva: rjava; površina: površina: gladka; sestava: grobozrnata; inv. št. P 2360; najdišče: gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. P 2542; najdišče: Grajski Grajski grič; lega: območje ognjišča 7. grič; lega: območje ognjišča 5. 2. Frag. ustja in ostenja; izdelan prostoročno; barva: črna; površina: gladka; sestava: grobozrnata; okras: nalepljene bradavice in top vrez pred žganjem; inv. št. P 2350 in 2410; Tabla 18 najdišče: Grajski grič; lega: območje ognjišča 7. 1. Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: rjavo-siva; povr- šina: gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. P 1155/3; najdišče: Tabla 20 Grajski grič; lega: območje ognjišča 5. 2. Frag. dna; izdelan prostoročno; barva: rjavo-siva; povr- 1. Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: rjavo-rdeča; šina: gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. P 1143; najdišče: površina: hrapava; sestava: grobozrnata; inv. št. P 1515/1; Grajski grič; lega: območje ognjišča 5. najdišče: Grajski grič; lega: območje ognjišča 7. 3. Frag. ostenja z nastavkom za ročaj; izdelan prostoročno; 2. Frag. ustja in ostenja; izdelan prostoročno; barva: sivo- barva: rjavo-sivo-črna; površina: gladka; sestava: drobnozrna- -rjava; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. P 2362; ta; okras: žigosanje; inv. št. P 1191; najdišče: Grajski grič; lega: najdišče: Grajski grič; lega: območje ognjišča 7. območje ognjišča 5. 3. Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: sivo-rjava; po- 4. Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: črna; površina: vršina: hrapava; sestava: grobozrnata; inv. št. P 1517; najdišče: gladka; sestava: drobnozrnata; okras: nalepljena bradavica in Grajski grič; lega: območje ognjišča 7. plitve kanelure; inv. št. P 1190; najdišče: Grajski grič; lega: 4. Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: rjavo-sivo-črna; območje ognjišča 5. površina: gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. P 1514; najdi- 5. Frag. cedila; izdelan prostoročno; barva: sivo-rjava; po- šče: Grajski grič; lega: območje ognjišča 7. vršina: gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. P 2550; najdišče: 5. Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: rjava; površina: Grajski grič; lega: območje ognjišča 5. gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. P 1556; najdišče: Grajski 6. Frag. vretence; izdelano prostoročno; barva: rjavo-sivo- grič; lega: območje ognjišča 7. -črna; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. P 2547; 6. Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: sivo-rjava; po- najdišče: Grajski grič; lega: območje ognjišča 5. vršina: hrapava; sestava: grobozrnata; inv. št. P 3042; najdišče: 7. Vretence; izdelano prostoročno; barva: sivo-rjava; povr- Grajski grič; lega: območje ognjišča 7. šina: hrapava; sestava: drobnozrnata; inv. št. P 2928; najdišče: 7. Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: sivo-rdeče-rja- Grajski grič; lega: območje ognjišča 5. va; površina: gladka; sestava: grobozrnata; okras: nalepljeno 8. Vretence; izdelano prostoročno; barva: rjava; površina: razčlenjeno rebro; inv. št. P 3038; najdišče: Grajski grič; lega: gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. P 1136/1; najdišče: območje ognjišča 7. Grajski grič; lega: območje ognjišča 5. 9. Vretence; izdelano prostoročno; barva: črna; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. P 1136/2; najdišče: Tabla 21 Grajski grič; lega: območje ognjišča 5. 10. Vretence; izdelano prostoročno; barva: črno-rjava; 1. Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: rjavo-črna; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. P 1136/3; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; okras: nalepljene najdišče: Grajski grič; lega: območje ognjišča 5. bradavice; inv. št. P 2390; najdišče: Grajski grič; lega: območje 11. Vretence; izdelano prostoročno; barva: sivo-rjava; ognjišča 7. površina: gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. P 1136/4; 2. Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: rjavo-siva; po- najdišče: Grajski grič; lega: območje ognjišča 5. vršina: gladka; sestava: drobnozrnata; okras: nalepljeno rebro; 12. Utež; izdelana prostoročno; barva: sivo-rjava; površina: inv. št. P 2378; najdišče: Grajski grič; lega: območje ognjišča 7. hrapava; sestava: grobozrnata; inv. št. P 1138; najdišče: Grajski 3. Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: rjava; površina: grič; lega: območje ognjišča 5. gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. P 1515/2; najdišče: 13. Svitek; izdelan prostoročno; barva: rjavo-siva; površina: Grajski grič; lega: območje ognjišča 7. gladka; sestava: grobozrnata; inv. št. P 2929; najdišče: Grajski 4. Frag. ustja in ostenja; izdelan prostoročno; barva: sivo- grič; lega: območje ognjišča 5. -rjava; površina: gladka; sestava: grobozrnata; okras: nalepljeno 14. Kamnit brus z luknjico; inv. št. P 513; najdišče: Grajski razčlenjeno rebro; inv. št. P 2377; najdišče: Grajski grič; lega: grič; lega: območje ognjišča 5. območje ognjišča 7. 15. Kamnit tolkač; inv. št. P 2559; najdišče: Grajski grič; 5. Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: sivo-rjava; lega: območje ognjišča 5. površina: gladka; sestava: drobnozrnata; okras: nalepljeno 16. Kamnit tolkač; inv. št. P 2558; najdišče: Grajski grič; narezano rebro; inv. št. P 2375; najdišče: Grajski grič; lega: lega: območje ognjišča 5. območje ognjišča 7. 6. Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: siva; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. P 1529; najdišče: Grajski grič; lega: območje ognjišča 7. 163 KATALOG NAJDB / KATALOG DER FUNDE 7. Frag. ustja in ostenja; izdelan prostoročno; barva: rjavo- Tabla 24 -siva; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; inv. št. P 2389; najdišče: Grajski grič; lega: območje ognjišča 7. 1. Frag. pekve; izdelan prostoročno; barva: sivo-rjava; 8. Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: rjavo-siva; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; okras: nalepljeno površina: gladka; sestava: drobnozrnata; okras: žigosanje; inv. razčlenjeno rebro; inv. št. P 1538/1; najdišče: Grajski grič; lega: št. P 2399; najdišče: Grajski grič; lega: območje ognjišča 7. območje ognjišča 7. 2. Frag. pekve; izdelan prostoročno; barva: sivo-rjava; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; okras: nalepljeno Tabla 22 razčlenjeno rebro; inv. št. P 1538/2; najdišče: Grajski grič; lega: območje ognjišča 7. 1. Frag. ustja in ostenja s prevrtanim držajem; izdelan 3. Vretence; izdelano prostoročno; barva: rdeče-rjavo- prostoročno; barva: črno-sivo-rjava; površina: gladka; sesta- -siva; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. P 1594; va: drobnozrnata; okras: poševno žlebljenje; inv. št. P 3045; najdišče: Grajski grič; lega: območje ognjišča 7. najdišče: Grajski grič; lega: območje ognjišča 7. 4. Vretence; izdelano prostoročno; barva: rjavo-rdeča; po- 2. Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: rjavo-siva; povr- vršina: gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. P 2391; najdišče: šina: gladka; sestava: drobnozrnata; okras: poševno žlebljenje; Grajski grič; lega: območje ognjišča 7. inv. št. P 1526; najdišče: Grajski grič; lega: območje ognjišča 7. 5. Vretence; izdelano prostoročno; barva: sivo-rjavo-rdeča; 3. Latvica; izdelana prostoročno; barva: rjavo-sivo-črna; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. P 2392; najdi- površina: gladka; sestava: drobnozrnata; okras: prečno žle- šče: Grajski grič; lega: območje ognjišča 7. bljenje; inv. št. P 2348; najdišče: Grajski grič; lega: območje 6. Frag. bronasta puščična ost; inv. št. P 2371; najdišče: ognjišča 7. Grajski grič; lega: območje ognjišča 7. 4. Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: črna; površina: 7. Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: črna; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. P 2372; najdišče: Grajski gladka; sestava: drobnozrnata; okras: žigosanje; inv. št. P 2397; grič; lega: območje ognjišča 7. najdišče: Grajski grič; lega: območje ognjišča 7. 5. Frag. ustja in ostenja z ročajem; izdelan prostoročno; 8. Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: črna; površina: barva: sivo-rjava; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; inv. gladka; sestava: drobnozrnata; okras: topi vrezi pred žganjem; št. P 1523/1; najdišče: Grajski grič; lega: območje ognjišča 7. inv. št. P 1568; najdišče: Grajski grič; lega: območje ognjišča 7. 6. Ročata skleda; izdelana prostoročno; barva: rjavo-siva; 9. Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: črna; površina: površina: gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. P 2347; naj- gladka; sestava: drobnozrnata; okras: žigosanje; inv. št. P 2388; dišče: Grajski grič; lega: območje ognjišča 7. najdišče: Grajski grič; lega: območje ognjišča 7. 7. Frag. ustja in ostenja z ročajem; izdelan prostoročno; 10. Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: rjavo-rdeča; barva: sivo-rjava; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; inv. površina: gladka; sestava: drobnozrnata; okras: nalepljena št. P 1523/2; najdišče: Grajski grič; lega: območje ognjišča 7. rebra; inv. št. P 2352; najdišče: Grajski grič; lega: območje 8. Frag. ustja in ostenja z ročajem; izdelan prostoročno; ognjišča 7. barva: sivo-rjava; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; 11. Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: rjavo-rdeča; okras: poševno žlebljenje; inv. št. P 2380; najdišče: Grajski grič; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; okras: nalepljeni lega: območje ognjišča 7. razčlenjeni rebri; inv. št. P 2361; najdišče: Grajski grič; lega: območje ognjišča 7. 12. Frag. ostenja z odlomljenim ročajem; izdelan prosto- Tabla 23 ročno; barva: rdeče-črna; površina: gladka; sestava: drobno- zrnata; okras: vrezi po žganju; inv. št. P 2396; najdišče: Grajski 1. Frag. ustja in ostenja; izdelan prostoročno; barva: sivo- grič; lega: območje ognjišča 7. -rdeče-rjava; površina: gladka; sestava: grobozrnata; inv. št. P 13. Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: rjavo-rdeča; 3074; najdišče: Grajski grič; lega: območje ognjišča 7. površina: gladka; sestava: drobnozrnata; okras: žigosanje in 2. Frag. ustja in ostenja; izdelan prostoročno; barva: sivo- vrezi pred žganjem; inv. št. P 2357; najdišče: Grajski grič; lega: -rdeče-rjava; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. območje ognjišča 7. P 1492; najdišče: Grajski grič; lega: območje ognjišča 7. 14. Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: sivo-rjava; 3. Frag. ustja in ostenja; izdelan prostoročno; barva: sivo- površina: gladka; sestava: drobnozrnata; okras: nalepljeni -rjava; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. P 1516; rebri in bradavica; inv. št. P 2354; najdišče: Grajski grič; lega: najdišče: Grajski grič; lega: območje ognjišča 7. območje ognjišča 7. 4. Frag. ustja in ostenja; izdelan prostoročno; barva: rjavo- 15. Utež; izdelana prostoročno; barva: sivo-rjava; površina: -siva; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. P 1509/1; hrapava; sestava: grobozrnata; inv. št. P 2398; najdišče: Grajski najdišče: Grajski grič; lega: območje ognjišča 7. grič; lega: območje ognjišča 7. 5. Frag. ustja, ostenja in dna; izdelan prostoročno; barva: 16. Svitek; izdelan prostoročno; barva: sivo-rjava; površina: sivo-rdeča; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. P hrapava; sestava: grobozrnata; inv. št. P 2393; najdišče: Grajski 2382; najdišče: Grajski grič; lega: območje ognjišča 7. grič; lega: območje ognjišča 7. 6. Frag. ustja in ostenja; izdelan prostoročno; barva: rjavo- -siva; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. P 1509/2; najdišče: Grajski grič; lega: območje ognjišča 7. Tabla 25 7. Svitek; izdelan prostoročno; barva: rjavo-siva; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; inv. št. P 2379; najdišče: Grajski 1. Lonec; izdelan prostoročno; barva: sivo-rdeče-rjava; grič; lega: območje ognjišča 7. površina: gladka; sestava: drobnozrnata; okras: top vrez pred 164 KATALOG NAJDB / KATALOG DER FUNDE žganjem in nalepljena bradavica; inv. št. P 2566; najdišče: 8. Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: rjavo-siva; Grajski grič; lega: območje ognjišča 9. površina: gladka; sestava: drobnozrnata; okras: vrezi in vtisi 2. Lonec z ročajem; sivo-rjava; barva: gladka; površina: pred žganjem; inv. št. P 2597; najdišče: Grajski grič; lega: grobozrnata; sestava: ; inv. št. P 2567; najdišče: Grajski grič; območje ognjišča 11. lega: območje ognjišča 9. 9. Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: rjavo-rdeča; 3. Vretence; izdelano prostoročno; barva: sivo-rumena; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. P 1248; naj- površina: gladka; sestava: drobnozrnata; okras: vrez po žganju; dišče: Grajski grič; lega: območje ognjišča 11. inv. št. P 2569; najdišče: Grajski grič; lega: območje ognjišča 9. 10. Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: črna; površi- 4. Frag. ustja in ostenja; izdelan prostoročno; barva: sivo- na: gladka; sestava: drobnozrnata; okras: vrezi po žganju; inv. -rjava; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. P 2568; št. P 2591; najdišče: Grajski grič; lega: območje ognjišča 11. najdišče: Grajski grič; lega: območje ognjišča 9. 11. Frag. ustja in ostenja; izdelan prostoročno; barva: sivo- 5. Frag. ostenja z ročajem; izdelan prostoročno; barva: -rjava; površina: gladka; sestava: grobozrnata; inv. št. P 1252; sivo-rjava; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; inv. št. P najdišče: Grajski grič; lega: območje ognjišča 11. 1329; najdišče: Grajski grič; lega: območje ognjišča 10. 12. Vretence; izdelano prostoročno; barva: črno-sivo-rjava; 6. Lonec; izdelan prostoročno; barva: sivo-rjava; površina: površina: gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. P 2589; najdi- gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. P 2570; najdišče: Grajski šče: Grajski grič; lega: območje ognjišča 11. grič; lega: območje ognjišča 10. 13. Vretence; izdelano prostoročno; barva: rjavo-rdeča; 7. Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: rjava; površina: površina: gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. P 1202; naj- hrapava; sestava: grobozrnata; inv. št. P 1317; najdišče: Grajski dišče: Grajski grič; lega: območje ognjišča 11. grič; lega: območje ognjišča 10. 14. Vretence; izdelano prostoročno; barva: sivo-rjava; po- 8. Frag. ustja in ostenja; izdelan prostoročno; barva: sivo- vršina: gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. P 1201; najdišče: -črna; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. P 2893; Grajski grič; lega: območje ognjišča 11. najdišče: Grajski grič; lega: območje ognjišča 10. 15. Vretence; izdelano prostoročno; barva: sivo-rjava; po- 9. Latvica; izdelana prostoročno; barva: črna; površina: vršina: gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. P 2592; najdišče: gladka; sestava: drobnozrnata; okras: topi vrezi na notranji Grajski grič; lega: območje ognjišča 11. strani pred žganjem; inv. št. P 2571; najdišče: Grajski grič; lega: 16. Vretence; izdelano prostoročno; barva: sivo-rdeča; po- območje ognjišča 10. vršina: hrapava; sestava: drobnozrnata; inv. št. P 2594; najdišče: 10. Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: črna; povr- Grajski grič; lega: območje ognjišča 11. šina: gladka; sestava: drobnozrnata; okras: poševno žlebljenje; 17. Frag. svitek; izdelan prostoročno; barva: rdeče-siva; inv. št. P 2579; najdišče: Grajski grič; lega: območje ognjišča 10. površina: gladka; sestava: grobozrnata; inv. št. P 1204; najdišče: 11. Lonec; izdelan prostoročno; barva: sivo-rjava; površina: Grajski grič; lega: območje ognjišča 11. gladka; sestava: grobozrnata; inv. št. P 2572; najdišče: Grajski 18. Svitek; izdelan prostoročno; barva: rjavo-siva; površina: grič; lega: območje ognjišča 10. gladka; sestava: grobozrnata; inv. št. P 2584; najdišče: Grajski 12. Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: črna; po- grič; lega: območje ognjišča 11. vršina: gladka; sestava: drobnozrnata; okras: topi vrezi pred žganjem; inv. št. P 2974; najdišče: Grajski grič; lega: območje ognjišča 10. Tabla 27 13. Svitek; izdelan prostoročno; barva: sivo-rjava; površina: gladka; sestava: grobozrnata; inv. št. P 2576; najdišče: Grajski 1. Frag. ustja in ostenja; izdelan prostoročno; barva: rjavo- grič; lega: območje ognjišča 10. -sivo-črna; površina: gladka; sestava: grobozrnata; inv. št. P 1073; najdišče: Grajski grič; lega: območje ognjišča 12. 2. Frag. lonec; izdelan prostoročno; barva: rjavo-sivo-črna; Tabla 26 površina: gladka; sestava: grobozrnata; okras: plitev širok žleb; inv. št. P 2350 in P 2410; najdišče: Grajski grič; lega: območje 1. Frag. bronasta puščična ost; inv. št. P 2596/1; najdišče: ognjišča 12. Grajski grič; lega: območje ognjišča 11. 2. Frag. bronasta igla; inv. št. P 2596/2; najdišče: Grajski grič; lega: območje ognjišča 11. Tabla 28 3. Frag. glavica bronaste igle; inv. št. P 2596/3; najdišče: Grajski grič; lega: območje ognjišča 11. 1. Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: sivo-rjavo-rdeča; 4. Frag. bronasta igla; inv. št. P 2596/4; najdišče: Grajski površina: gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. P 1035; najdi- grič; lega: območje ognjišča 11. šče: Grajski grič; lega: območje ognjišča 12. 5. Skledica; izdelana prostoročno; barva: sivo-rjava; povr- 2. Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: sivo-rjava; šina: hrapava; sestava: grobozrnata; inv. št. P 2588; najdišče: površina: hrapava; sestava: grobozrnata; okras: nalepljeno Grajski grič; lega: območje ognjišča 11. razčlenjeno rebro; inv. št. P 1036; najdišče: Grajski grič; lega: 6. Skodela; izdelana prostoročno; barva: rjavo-sivo-črna; območje ognjišča 12. površina: gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. P 2583; naj- 3. Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: sivo-rjava; po- dišče: Grajski grič; lega: območje ognjišča 11. vršina: gladka; sestava: drobnozrnata; okras: z vrezi okrašeno 7. Frag. ustja in ostenja; izdelan prostoročno; barva: ustje; inv. št. P 2454; najdišče: Grajski grič; lega: območje sivo-rjava; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; okras: ognjišča 12. vrezi pred žganjem; inv. št. P 2601; najdišče: Grajski grič; lega: območje ognjišča 11. 165 KATALOG NAJDB / KATALOG DER FUNDE 4. Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: črna; površina: razčlenjeno rebro; inv. št. P 1058; najdišče: Grajski grič; lega: hrapava; sestava: drobnozrnata; inv. št. P 908; najdišče: Grajski območje ognjišča 12. grič; lega: območje ognjišča 12. 4. Frag. ustja in ostenja z odlomljenim ročajem; izdelan 5. Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: sivo-rjavo-rdeča; prostoročno; barva: sivo-rjava; površina: gladka; sestava: površina: gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. P 939; najdišče: drobnozrnata; okras: nalepljeno rebro; inv. št. P 2414; najdišče: Grajski grič; lega: območje ognjišča 12. Grajski grič; lega: območje ognjišča 12. 5. Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: sivo-rjava; povr- šina: gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. P 1030/1; najdišče: Tabla 29 Grajski grič; lega: območje ognjišča 12. 6. Frag. ustja in ostenja z ročajem; izdelan prostoročno; 1. Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: sivo-rjavo-rdeča; barva: sivo-rjava; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; inv. površina: hrapava; sestava: grobozrnata; okras: nalepljeno št. P 2452; najdišče: Grajski grič; lega: območje ognjišča 12. razčlenjeno rebro; inv. št. P 924; najdišče: Grajski grič; lega: 7. Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: sivo-rjavo-rdeča; območje ognjišča 12. površina: gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. P 3013; najdi- 2. Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: rjavo-siva; šče: Grajski grič; lega: območje ognjišča 12. površina: gladka; sestava: drobnozrnata; okras: nalepljeno 8. Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: sivo-rjava; po- razčlenjeno rebro; inv. št. P 920; najdišče: Grajski grič; lega: vršina: gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. P 904; najdišče: območje ognjišča 12. Grajski grič; lega: območje ognjišča 12. 3. Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: rjavo-siva; 9. Lonec; izdelan prostoročno; barva: sivo-rjavo-rdeča; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; okras: nalepljeno površina: gladka; sestava: grobozrnata; inv. št. P 2416; najdišče: razčlenjeno rebro; inv. št. P 1034/3; najdišče: Grajski grič; lega: Grajski grič; lega: območje ognjišča 12. območje ognjišča 12. 10. Lonec; izdelan prostoročno; barva: sivo-rjava; površina: 4. Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: rjavo-rdeča; po- gladka; sestava: drobnozrnata; okras: žigosanje; inv. št. P 2415; vršina: gladka; sestava: drobnozrnata; okras: nalepljena rebra; najdišče: Grajski grič; lega: območje ognjišča 12. inv. št. P 921; najdišče: Grajski grič; lega: območje ognjišča 12. 5. Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: sivo-rjava; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; okras: nalepljeno Tabla 31 razčlenjeno rebro; inv. št. P 1033/1; najdišče: Grajski grič; lega: območje ognjišča 12. 1. Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: sivo-rjava; po- 6. Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: sivo-rdeče-rjava; vršina: gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. P 938; najdišče: površina: gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. P 1032; najdi- Grajski grič; lega: območje ognjišča 12. šče: Grajski grič; lega: območje ognjišča 12. 2. Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: sivo-črna; 7. Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: sivo-rjava; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; okras: poševno žle- površina: hrapava; sestava: grobozrnata; okras: nalepljeno bljenje; inv. št. P 1012; najdišče: Grajski grič; lega: območje razčlenjeno rebro; inv. št. P 1034/1; najdišče: Grajski grič; lega: ognjišča 12. območje ognjišča 12. 3. Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: rjavo-črna; po- 8. Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: sivo-rjava; vršina: gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. P 907; najdišče: površina: gladka; sestava: drobnozrnata; okras: nalepljeno Grajski grič; lega: območje ognjišča 12. razčlenjeno rebro; inv. št. P 1033/2; najdišče: Grajski grič; lega: 4. Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: črna; površina: območje ognjišča 12. gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. P 937; najdišče: Grajski 9. Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: sivo-rjava; grič; lega: območje ognjišča 12. površina: gladka; sestava: drobnozrnata; okras: nalepljeno 5. Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: rjavo-črna; po- razčlenjeno rebro in držaj; inv. št. P 2428; najdišče: Grajski vršina: hrapava; sestava: grobozrnata; inv. št. P 930; najdišče: grič; lega: območje ognjišča 12. Grajski grič; lega: območje ognjišča 12. 10. Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: rjavo-siva; 6. Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: sivo-rjava; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; okras: nalepljeno površina: gladka; sestava: drobnozrnata; okras: topi vrezi in razčlenjeno rebro; inv. št. P 1034/2; najdišče: Grajski grič; lega: plitvi vbodi; inv. št. P 3484; najdišče: Grajski grič; lega: območje območje ognjišča 12. ognjišča 12. 7. Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: rjavo-siva; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; okras: žigosanje; inv. Tabla 30 št. P 1022; najdišče: Grajski grič; lega: območje ognjišča 12. 8. Frag. ostenja z ročajem; izdelan prostoročno; barva: 1. Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: sivo-rjava; sivo-črna; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; okras: površina: gladka; sestava: drobnozrnata; okras: nalepljeno vrez po žganju; inv. št. P 1080; najdišče: Grajski grič; lega: narezano rebro; inv. št. P 2418; najdišče: Grajski grič; lega: območje ognjišča 12. območje ognjišča 12. 9. Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: rjavo-siva; 2. Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: rdeče-rjava; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. P 877; najdišče: površina: gladka; sestava: drobnozrnata; okras: nalepljeno Grajski grič; lega: območje ognjišča 12. narezano rebro; inv. št. P 3002; najdišče: Grajski grič; lega: 10. Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: rjavo-sivo- območje ognjišča 12. -črna; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. P 1039; 3. Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: sivo-rjava; najdišče: Grajski grič; lega: območje ognjišča 12. površina: gladka; sestava: drobnozrnata; okras: nalepljeno 166 KATALOG NAJDB / KATALOG DER FUNDE 11. Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: rjavo-sivo- 2. Frag. ustja in ostenja; izdelan prostoročno; barva: črno- -črna; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; okras: vrezi -siva; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; okras: prečno pred žganjem; inv. št. P 2438; najdišče: Grajski grič; lega: ob- nažlebljeno ustje; inv. št. P 2427; najdišče: Grajski grič; lega: močje ognjišča 12. območje ognjišča 12. 12. Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: sivo-črna; 3. Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: sivo-rjava; po- površina: gladka; sestava: drobnozrnata; okras: vrezi po žganju; vršina: gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. P 918; najdišče: inv. št. P 1095; najdišče: Grajski grič; lega: območje ognjišča 12. Grajski grič; lega: območje ognjišča 12. 4. Frag. ustja in ostenja; izdelan prostoročno; barva: črno- -siva; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. P 1031; Tabla 32 najdišče: Grajski grič; lega: območje ognjišča 12. 5. Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: rjavo-siva; po- 1. Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: sivo-rjava; povr- vršina: gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. P 914; najdišče: šina: gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. P 1030/2; najdišče: Grajski grič; lega: območje ognjišča 12. Grajski grič; lega: območje ognjišča 12. 6. Frag. ustja in ostenja; izdelan prostoročno; barva: rja- 2. Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: rjavo-črna; vo-sivo-črna; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. površina: gladka; sestava: drobnozrnata; okras: topi vrezi; inv. P 1026/3; najdišče: Grajski grič; lega: območje ognjišča 12. št. P 2465; najdišče: Grajski grič; lega: območje ognjišča 12. 7. Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: rdeče-črna; po- 3. Skodela; izdelana prostoročno; barva: rjavo-črna; povr- vršina: gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. P 1063; najdišče: šina: gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. P 2902; najdišče: Grajski grič; lega: območje ognjišča 12. Grajski grič; lega: območje ognjišča 12. 8. Frag. ustja in ostenja; izdelan prostoročno; barva: rjavo- 4. Frag. ustja in ostenja z ročajem; izdelan prostoročno; -siva; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. P 1026/2; barva: sivo-rjava; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; inv. najdišče: Grajski grič; lega: območje ognjišča 12. št. P 2431; najdišče: Grajski grič; lega: območje ognjišča 12. 9. Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: sivo-črna; po- 5. Frag. ustja in ostenja z ročajem; izdelan prostoročno; vršina: gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. P 906; najdišče: barva: rjavo-siva; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; Grajski grič; lega: območje ognjišča 12. okras: plitvi kaneluri; inv. št. P 2430; najdišče: Grajski grič; 10. Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: rjava; površina: lega: območje ognjišča 12. gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. P 912; najdišče: Grajski 6. Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: sivo-črna; povr- grič; lega: območje ognjišča 12. šina: gladka; sestava: drobnozrnata; okras: vrezi pred žganjem; 11. Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: sivo-črna; po- inv. št. P 2412; najdišče: Grajski grič; lega: območje ognjišča 12. vršina: gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. P 949; najdišče: 7. Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: črno-rdeče- Grajski grič; lega: območje ognjišča 12. -rjava; površina: gal; sestava: drobnozrnata; inv. št. P 2435; 12. Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: rjavo-siva; najdišče: Grajski grič; lega: območje ognjišča 12. površina: gladka; sestava: drobnozrnata; okras: fasetiranje; inv. 8. Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: črnos; površina: št. P 1064; najdišče: Grajski grič; lega: območje ognjišča 12. gladka; sestava: drobnozrnata; okras: poševno žlebljenje; inv. št. P 2954; najdišče: Grajski grič; lega: območje ognjišča 12. 9. Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: sivo-rjava; povr- Tabla 34 šina: gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. P 1026/1; najdišče: Grajski grič; lega: območje ognjišča 12. 1. Vretence; izdelano prostoročno; barva: rjava; površina: 10. Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: rjavo-črno- gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. P 2464; najdišče: Grajski -siva; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; okras: poševno grič; lega: območje ognjišča 12. žlebljenje; inv. št. P 959; najdišče: Grajski grič; lega: območje 2. Vretence; izdelano prostoročno; barva: rjavo-rdeča; ognjišča 12. površina: gladka; sestava: drobnozrnata; okras: plitve kanelure; 11. Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: rjavo-siva; inv. št. P 3001; najdišče: Grajski grič; lega: območje ognjišča 12. površina: gladka; sestava: drobnozrnata; okras: plitvi žlebovi, 3. Vretence; izdelano prostoročno; barva: sivo-rjavo-črna; nastali pri oblikovanju; inv. št. P 909; najdišče: Grajski grič; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. P 978; najdišče: lega: območje ognjišča 12. Grajski grič; lega: območje ognjišča 12. 12. Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: sivo-črna; povr- 4. Vretence; izdelano prostoročno; barva: črno-rjavo-rde- šina: gladka; sestava: drobnozrnata; okras: poševno žlebljenje; ča; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; okras: žigosanje; inv. št. P 928; najdišče: Grajski grič; lega: območje ognjišča 12. inv. št. P 3020; najdišče: Grajski grič; lega: območje ognjišča 12. 13. Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: sivo-rjava; 5. Frag. latvica; izdelana prostoročno; barva: sivo-črna; po- površina: gladka; sestava: drobnozrnata; okras: poševno vršina: gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. P 2469; najdišče: žlebljenje; inv. št. P 951; najdišče: Grajski grič; lega: območje Grajski grič; lega: območje ognjišča 12. ognjišča 12. 6. Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: črna; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; okras: nalepljene bradavice; inv. št. P 2440; najdišče: Grajski grič; lega: območje ognjišča 12. Tabla 33 7. Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: sivo-rjava; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; okras: žigosanje; inv. 1. Latvica; izdelana prostoročno; barva: sivo-rjava; po- št. P 1124; najdišče: Grajski grič; lega: območje ognjišča 12. vršina: gladka; sestava: grobozrnata; inv. št. P 3456; najdišče: 8. Latvica; izdelana prostoročno; barva: črno-sivo-rjava; Grajski grič; lega: območje ognjišča 12. površina: gladka; sestava: drobnozrnata; okras: nalepljen držaj; inv. št. P 2411; najdišče: Grajski grič; lega: območje ognjišča 12. 167 KATALOG NAJDB / KATALOG DER FUNDE 9. Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: črno-siva; po- 3. Skledica; izdelana prostoročno; barva: sivo-rjava; povr- vršina: gladka; sestava: drobnozrnata; okras: vrezi po žganju; šina: gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. P 2608; najdišče: inv. št. P 944; najdišče: Grajski grič; lega: območje ognjišča 12. Grajski grič; lega: območje ognjišča 19. 10. Latvica; izdelana prostoročno; barva: siva; površina: 4. Frag. ostenja in dna; izdelan prostoročno; barva: sivo- hrapava; sestava: grobozrnata; inv. št. P 2465a; najdišče: Grajski -rjava; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; okras: žigosanje; grič; lega: območje ognjišča 12. inv. št. P 2609; najdišče: Grajski grič; lega: območje ognjišča 19. 11. Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: sivo-črna; 5. Frag. uteži; izdelan prostoročno; barva: sivo-rjava; po- površina: gladka; sestava: drobnozrnata; okras: vrezi po žganju; vršina: hrapava; sestava: grobozrnata; inv. št. P 3131; najdišče: inv. št. P 3003; najdišče: Grajski grič; lega: območje ognjišča 12. Grajski grič; lega: območje ognjišča 19. 12. Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: sivo-rjava; po- 6. Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: rjavo-siva; vršina: gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. P 1056; najdišče: površina: gladka; sestava: drobnozrnata; okras: žigosanje; inv. Grajski grič; lega: območje ognjišča 12. št. P 2969; najdišče: Grajski grič; lega: območje ognjišča 19. 13. Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: črna; površi- na: gladka; sestava: drobnozrnata; okras: vrezi po žganju; inv. št. P 2432; najdišče: Grajski grič; lega: območje ognjišča 12. Tabla 38 1. Latvica z nalepljenim držajem; izdelana prostoročno; Tabla 35 barva: sivo-rdeče-rjava; površina: hrapava; sestava: grobo- zrnata; inv. št. P 2620; najdišče: Grajski grič; lega: območje 1. Frag. pekve z ročajem; izdelan prostoročno; barva: sivo- ognjišča 20. -rjava; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; inv. št. P 2423; 2. Latvica; izdelana prostoročno; barva: sivo-rdeče-rjava; najdišče: Grajski grič; lega: območje ognjišča 12. površina: gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. P 1483; naj- 2. Frag. utež; izdelana prostoročno; barva: sivo-rjavo- dišče: Grajski grič; lega: območje ognjišča 20. -rdeča; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; inv. št. P 982; 3. Frag. ustja in ostenja; izdelan prostoročno; barva: sivo- najdišče: Grajski grič; lega: območje ognjišča 12. -rjava; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. P 2262; 3. Frag. pekve z ročajem; izdelan prostoročno; barva: sivo- najdišče: Grajski grič; lega: območje ognjišča 20. -rjava; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; inv. št. P 2424; 4. Vretence; izdelano prostoročno; barva: sivo-rjava; po- najdišče: Grajski grič; lega: območje ognjišča 12. vršina: gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. P 2290; najdišče: 4. Frag. svitek; izdelan prostoročno; barva: črno-rjavo- Grajski grič; lega: območje ognjišča 20. -siva; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; inv. št. P 979/1; 5. Glinasta ploščica s štirimi luknjicami; barva: črna; po- najdišče: Grajski grič; lega: območje ognjišča 12. vršina: gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. P 2617; najdišče: 5. Frag. pekve; izdelan prostoročno; barva: sivo-rjava; Grajski grič; lega: območje ognjišča 20. površina: gladka; sestava: grobozrnata; okras: nalepljeno rebro; 6. Lonec z ročajem; izdelan prostoročno; barva: sivo- inv. št. P 2420; najdišče: Grajski grič; lega: območje ognjišča 12. -rjavo-rdeča; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; okras: 6. Svitek; izdelan prostoročno; barva: sivo-rdeče-rjava; po- nalepljeni rebri (eno narezano); inv. št. P 2615; najdišče: Grajski vršina: gladka; sestava: grobozrnata; inv. št. P 979/2; najdišče: grič; lega: območje ognjišča 20. Grajski grič; lega: območje ognjišča 12. 7. Lonec; izdelan prostoročno; barva: ; površina: hrapava; 7. Frag. pekve; izdelan prostoročno; barva: sivo-rjava; po- sestava: grobozrnata; okras: nalepljeno narezano rebro; inv. vršina: hrapava; sestava: grobozrnata; okras: nalepljeno rebro; št. P 2614; najdišče: Grajski grič; lega: območje ognjišča 20. inv. št. P 2419; najdišče: Grajski grič; lega: območje ognjišča 12. 8. Skleda; izdelana prostoročno; barva: sivo-rdeče-rjava; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; inv. št. P 2613; naj- dišče: Grajski grič; lega: območje ognjišča 20. Tabla 36 1. Frag. prenosno ognjišče; izdelano prostoročno; barva: Tabla 39 rjavo-rdeča; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; inv. št. P 2413; najdišče: Grajski grič; lega: območje ognjišča 12. 1. Frag. ustja in ostenja; izdelan prostoročno; barva: sivo- 2. Frag. pekve; izdelan prostoročno; barva: rjavo-siva; -rjava; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. P 2631; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; okras: nalepljeno najdišče: Grajski grič; lega: območje ognjišča 22. razčlenjeno rebro in prečno nažlebljeno ustje; inv. št. P 1102; 2. Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: rjavo-sivo-čr- najdišče: Grajski grič; lega: območje ognjišča 12. na; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; okras: poševno žlebljenje; inv. št. P 2627; najdišče: Grajski grič; lega: območje ognjišča 22. Tabla 37 3. Frag. ustja in ostenja; izdelan prostoročno; barva: sivo-črna; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; okras: 1. Frag. ostenja z ročajem; izdelan prostoročno; barva: žlebljenje; inv. št. P 2625; najdišče: Grajski grič; lega: območje rjavo-siva; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; okras: ognjišča 22. plitva kanelura; inv. št. P 2610; najdišče: Grajski grič; lega: 4. Frag. ustja z ročajem, ostenja in dna; izdelan prostoroč- območje ognjišča 19. no; barva: sivo-rjava; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; 2. Latvica; izdelana prostoročno; barva: siva; površina: inv. št. P 2621; najdišče: Grajski grič; lega: območje ognjišča 22. gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. P 2604; najdišče: Grajski 5. Frag. ustja in ostenja; izdelan prostoročno; barva: sivo- grič; lega: območje ognjišča 19. -črna; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; okras: vrez po 168 KATALOG NAJDB / KATALOG DER FUNDE žganju; inv. št. P 2623; najdišče: Grajski grič; lega: območje Tabla 42 ognjišča 22. 6. Frag. ostenja z ročajem; izdelan prostoročno; barva: 1. Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: siva; površina: črna; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; okras: vrezi gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. P 2012; najdišče: Grajski pred žganjem; inv. št. P 2624; najdišče: Grajski grič; lega: grič; lega: območje ognjišča 23. območje ognjišča 22. 2. Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: siva; površina: 7. Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: sivo-črna; gladka; sestava: drobnozrnata; okras: žlebljenje; inv. št. P 2072; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; okras: topi vrezi; inv. najdišče: Grajski grič; lega: območje ognjišča 23. št. P 2632; najdišče: Grajski grič; lega: območje ognjišča 22. 3. Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: sivo-rdeče- 8. Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: črna; površina: rjava; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; okras: poševno gladka; sestava: drobnozrnata; okras: vrezi po žganju; inv. št. P žlebljenje; inv. št. P 2660; najdišče: Grajski grič; lega: območje 2630; najdišče: Grajski grič; lega: območje ognjišča 22. ognjišča 23. 9. Utež; izdelana prostoročno; barva: sivo-rdeče-rjava; po- 4. Frag. ostenja in dna; izdelan prostoročno; barva: sivo- vršina: hrapava; sestava: grobozrnata; inv. št. P 2472; najdišče: rjava; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. P 2644; Grajski grič; lega: območje ognjišča 22. najdišče: Grajski grič; lega: območje ognjišča 23. 5. Frag. ustja in ostenja; izdelan prostoročno; barva: sivo-rjava; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; okras: Tabla 40 nalepljena bradavica; inv. št. P 2653; najdišče: Grajski grič; lega: območje ognjišča 23. 1. Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: rjavo-črna; po- 6. Skodela; izdelana prostoročno; barva: rjavo-siva; povr- vršina: gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. P 2026; najdišče: šina: gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. P 2643; najdišče: Grajski grič; lega: območje ognjišča 23. Grajski grič; lega: območje ognjišča 23. 2. Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: rjavo-siva; po- 7. Frag. ustja in ostenja; izdelan prostoročno; barva: vršina: gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. P 2648; najdišče: sivo-rjava; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; okras: Grajski grič; lega: območje ognjišča 23. fasetiranje; inv. št. P 2661; najdišče: Grajski grič; lega: območje 3. Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: siva; površina: ognjišča 23. gladka; sestava: grobozrnata; okras: top vrez; inv. št. P 2970; 8. Frag. ustja z ročajem; izdelan prostoročno; barva: črna; najdišče: Grajski grič; lega: območje ognjišča 23. površina: gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. P 2647; naj- dišče: Grajski grič; lega: območje ognjišča 23. 9. Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: sivo-rjava; po- Tabla 41 vršina: gladka; sestava: drobnozrnata; okras: nalepljeno rebro; inv. št. P 2657; najdišče: Grajski grič; lega: območje ognjišča 23. 1. Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: sivo-rjava; po- 10. Frag. ostenja z ročajem; izdelan prostoročno; barva: vršina: gladka; sestava: grobozrnata; inv. št. P 2108; najdišče: rjavo-siva; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. P Grajski grič; lega: območje ognjišča 23. 2074; najdišče: Grajski grič; lega: območje ognjišča 23. 2. Lonec; izdelan prostoročno; barva: rjavo-siva; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; okras: nalepljeno narezano rebro; inv. št. P 2645; najdišče: Grajski grič; lega: območje Tabla 43 ognjišča 23. 3. Lonec z ročajem; izdelan prostoročno; barva: rjavo-siva; 1. Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: črna; površina: površina: gladka; sestava: grobozrnata; inv. št. P 2641; najdišče: gladka; sestava: drobnozrnata; okras: poševno žlebljenje; inv. Grajski grič; lega: območje ognjišča 23. št. P 2139; najdišče: Grajski grič; lega: območje ognjišča 23. 4. Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: sivo-rjava; 2. Frag. ustja, ostenja in dna; izdelan prostoročno; barva: površina: gladka; sestava: drobnozrnata; okras: nalepljeno rjavo-siva; površina: gladka; sestava: grobozrnata; inv. št. P razčlenjeno rebro; inv. št. P 2946; najdišče: Grajski grič; lega: 2669; najdišče: Grajski grič; lega: območje ognjišča 23. območje ognjišča 23. 3. Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: siva; površina: 5. Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: sivo-rjava; po- gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. P 2958; najdišče: Grajski vršina: gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. P 2039; najdišče: grič; lega: območje ognjišča 23. Grajski grič; lega: območje ognjišča 23. 4. Frag. ustja in ostenja; izdelan prostoročno; barva: siva; 6. Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: sivo-rjava; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. P 2002; naj- površina: gladka; sestava: drobnozrnata; okras: nalepljeno dišče: Grajski grič; lega: območje ognjišča 23. narezano rebro; inv. št. P 2016; najdišče: Grajski grič; lega: 5. Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: sivo-rjava; po- območje ognjišča 23. vršina: gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. P 2000; najdišče: 7. Frag. ustja in ostenja; sivo-rjava; barva: gladka; površina: Grajski grič; lega: območje ognjišča 23. drobnozrnata; sestava: nalepljeni rebri in bradavice; inv. št. P 6. Frag. ustja, ostenja in dna; izdelan prostoročno; barva: 3471; najdišče: Grajski grič; lega: območje ognjišča 23. črno-rjava; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. P 8. Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: rjavo-siva; 2062; najdišče: Grajski grič; lega: območje ognjišča 23. površina: gladka; sestava: drobnozrnata; okras: nalepljeno 7. Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: sivo-rjava; po- razčlenjeno rebro; inv. št. P 2951; najdišče: Grajski grič; lega: vršina: gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. P 2059; najdišče: območje ognjišča 23. Grajski grič; lega: območje ognjišča 23. 169 KATALOG NAJDB / KATALOG DER FUNDE 8. Frag. ustja in ostenja; izdelan prostoročno; barva: rjavo- 4. Frag. ustja in ostenja z ročajem; izdelan prostoročno; -siva; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. P 2054; barva: rjavo-siva; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; najdišče: Grajski grič; lega: območje ognjišča 23. okras: nalepljena rebra in bradavice; inv. št. P 2338; najdišče: 9. Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: rjavo-siva; po- Grajski grič; lega: jama A 30. vršina: gladka; sestava: drobnozrnata; okras: fasetiranje; inv. 5. Lonec; izdelan prostoročno; barva: rjavo-siva; površina: št. P 2953; najdišče: Grajski grič; lega: območje ognjišča 23. hrapava; sestava: grobozrnata; okras: nalepljeno razčlenjeno 10. Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: črna; površina: rebro; inv. št. P 2323; najdišče: Grajski grič; lega: jama A 30. gladka; sestava: drobnozrnata; okras: topi vrezi; inv. št. P 2656; 6. Frag. ustja, ostenja in dna; izdelan prostoročno; barva: najdišče: Grajski grič; lega: območje ognjišča 23. sivo-rjava; površina: gladka; sestava: grobozrnata; okras: nalepljeno razčlenjeno rebro; inv. št. P 2339; najdišče: Grajski grič; lega: jama A 30. Tabla 44 7. Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: rdeče-rjavo-čr- na; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; okras: vrezi pred 1. Glinasta ploščica; izdelana prostoročno; barva: rjavo- žganjem; inv. št. P 2346; najdišče: Grajski grič; lega: jama A 30. -rdeče-črna; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. P 2650; najdišče: Grajski grič; lega: območje ognjišča 23. 2. Vretence; izdelano prostoročno; barva: sivo-rjava; povr- Tabla 46 šina: hrapava; sestava: drobnozrnata; inv. št. P 2165; najdišče: Grajski grič; lega: območje ognjišča 23. 1. Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: rjavo-črna; 3. Vretence; izdelano prostoročno; barva: sivo-rjava; po- površina: gladka; sestava: drobnozrnata; okras: žigosanje; inv. vršina: gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. P 2163; najdišče: št. P 2335; najdišče: Grajski grič; lega: jama A 30. Grajski grič; lega: območje ognjišča 23. 2. Frag. ustja in ostenja; izdelan prostoročno; barva: sivo- 4. Vretence; izdelano prostoročno; barva: sivo-rjava; po- -rjava; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; okras: vrezi vršina: gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. P 2164; najdišče: pred žganjem; inv. št. P 2337; najdišče: Grajski grič; lega: jama Grajski grič; lega: območje ognjišča 23. A 30. 5. Frag bronasta puščična ost; inv. št. P 2646; najdišče: 3. Frag. ustja in ostenja; izdelan prostoročno; barva: sivo- Grajski grič; lega: območje ognjišča 23. -rjava; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. P 2341; 6. Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: sivo-rjava; po- najdišče: Grajski grič; lega: jama A 30. vršina: gladka; sestava: drobnozrnata; okras: nalepljena rebra; 4. Frag. ustja in ostenja; izdelan prostoročno; barva: rjavo- inv. št. P 2952; najdišče: Grajski grič; lega: območje ognjišča 23. -črna; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. P 2333; 7. Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: sivo-rjava; po- najdišče: Grajski grič; lega: jama A 30. vršina: hrapava; sestava: grobozrnata; okras: nalepljena rebra; 5. Frag. ustja in ostenja z ročajem; izdelan prostoročno; inv. št. P 2666; najdišče: Grajski grič; lega: območje ognjišča 23. barva: črna; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; okras: 8. Frag. koščen držaj; okras: vrezi; inv. št. P 2324; najdišče: nalepljene bradavice; inv. št. P 2334; najdišče: Grajski grič; Grajski grič; lega: območje ognjišča 23. lega: jama A 30. 9. Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: črna; površina: 6. Buča s prevrtanima držajema; izdelana prostoročno; gladka; sestava: drobnozrnata; okras: žigosanje in vrezi po barva: rjava; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. žganju; inv. št. P 2193; najdišče: Grajski grič; lega: območje P 2321; najdišče: Grajski grič; lega: jama A 30. ognjišča 23. 7. Buča s prevrtanima držajema; izdelana prostoročno; 10. Frag. prenosnega ognjišča; izdelan prostoročno; barva: barva: rdeče-rjavo-siva; površina: gladka; sestava: drobno- rjavo-siva; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; inv. št. P zrnata; inv. št. P 2340; najdišče: Grajski grič; lega: jama A 30. 2668; najdišče: Grajski grič; lega: območje ognjišča 23. 8. Frag. ustja in ostenja; izdelan prostoročno; barva: rja- 11. Svitek; izdelan prostoročno; barva: sivo-rdeče-rjava; vo-siva; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; okras: vrezi površina: gladka; sestava: grobozrnata; inv. št. P 2664; najdišče: po žganju; inv. št. P 794 in 2968; najdišče: Grajski grič; lega: Grajski grič; lega: območje ognjišča 23. jama A 30. 12. Frag. pekve; izdelan prostoročno; barva: sivo-rjavo- 9. Vrček z odlomljenim ročajem; izdelan prostoročno; -rdeča; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; okras: nale- barva: rjavo-siva; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; inv. pljeno razčlenjeno rebro; inv. št. P 2651; najdišče: Grajski grič; št. P 2319; najdišče: Grajski grič; lega: jama A 30. lega: območje ognjišča 23. 10. Frag. ostenja in dna z odlomljenim ročajem; izdelan prostoročno; barva: rjavo-siva; površina: gladka; sestava: drob- nozrnata; inv. št. P 2320; najdišče: Grajski grič; lega: jama A 30. Tabla 45 11. Frag. ostenja z ročajem; izdelan prostoročno; barva: sivo-rjavo-rdeča; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; inv. 1. Frag. ustja z ročajem; izdelan prostoročno; barva: rjavo- št. P 2345; najdišče: Grajski grič; lega: jama A 30. -siva; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. P 738; najdišče: Grajski grič; lega: jama A 30. 2. Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: rjavo-siva; povr- Tabla 47 šina: gladka; sestava: grobozrnata; okras: nalepljeno razčlenje- no rebro; inv. št. P 796; najdišče: Grajski grič; lega: jama A 30. 1. Frag. bronasta puščična ost; inv. št. P 813; najdišče: 3. Frag. ustja, ostenja in dna; izdelan prostoročno; barva: Grajski grič; lega: jama A 30. rjavo-siva; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; inv. št. P 2. Frag. bronasta puščična ost; inv. št. P 812; najdišče: 655; najdišče: Grajski grič; lega: jama A 30. Grajski grič; lega: jama A 30. 170 KATALOG NAJDB / KATALOG DER FUNDE 3. Frag. bronaste igle; inv. št. P 819; najdišče: Grajski grič; 6. Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: rjavo-siva; lega: jama A 30. površina: gladka; sestava: drobnozrnata; okras: vrezi pred 4. Frag. bronaste igle; inv. št. P 815a; najdišče: Grajski grič; žganjem; inv. št. P 744; najdišče: Grajski grič; lega: jama A 30. lega: jama A 30. 7. Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: siva; površina: 5. Frag. bronaste igle; inv. št. P 817; najdišče: Grajski grič; gladka; sestava: drobnozrnata; okras: vrezi pred žganjem; inv. lega: jama A 30. št. P 745; najdišče: Grajski grič; lega: jama A 30. 6. Bronasto šilo; inv. št. P 815b; najdišče: Grajski grič; 8. Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: siva; površina: lega: jama A 30. gladka; sestava: drobnozrnata; okras: vrezi pred žganjem; inv. 7. Brusni kamen z luknjico; inv. št. P 2326; najdišče: Grajski št. P 737; najdišče: Grajski grič; lega: jama A 30. grič; lega: jama A 30. 9. Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: črna; povr- 8. Frag. bronast gumb; inv. št. P 816; najdišče: Grajski grič; šina: gladka; sestava: drobnozrnata; okras: vtisi in vrezi pred lega: jama A 30. žganjem; inv. št. P 726; najdišče: Grajski grič; lega: jama A 30. 9. Frag. bronaste ploščice; inv. št. P 814; najdišče: Grajski 10. Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: rjavo-siva; grič; lega: jama A 30. površina: gladka; sestava: drobnozrnata; okras: topi vrezi; inv. 10. Frag. bronaste igle; inv. št. P 822; najdišče: Grajski grič; št. P 698; najdišče: Grajski grič; lega: jama A 30. lega: jama A 30. 11. Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: črna; površi- 11. Bronast gumb; inv. št. P 821; najdišče: Grajski grič; na: gladka; sestava: drobnozrnata; okras: ozki poševni žlebiči; lega: jama A 30. inv. št. P 672; najdišče: Grajski grič; lega: jama A 30. 12. Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: sivo-rjava; 12. Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: rjavo-siva; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; okras: poševno površina: gladka; sestava: drobnozrnata; okras: žigosanje; inv. žlebljenje in žigosanje; inv. št. P 630; najdišče: Grajski grič; št. P 735; najdišče: Grajski grič; lega: jama A 30. lega: jama A 30. 13. Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: rjavo-siva; 13. Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: rjavo-sivo-črna; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; okras: žigosanje; inv. površina: gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. P 755; najdišče: št. P 631; najdišče: Grajski grič; lega: jama A 30. Grajski grič; lega: jama A 30. 14. Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: črna; površi- 14. Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: rjavo-siva; na: gladka; sestava: drobnozrnata; okras: vrezi po žganju; inv. površina: gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. P 785; najdišče: št. P 734; najdišče: Grajski grič; lega: jama A 30. Grajski grič; lega: jama A 30. 15. Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: črna; povr- 15. Vretence; izdelano prostoročno; barva: sivo-rjavo- šina: gladka; sestava: drobnozrnata; okras: topi vrezi; inv. št. -rdeča; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. P 803; P 686; najdišče: Grajski grič; lega: jama A 30. najdišče: Grajski grič; lega: jama A 30. 16. Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: črna; povr- 16. Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: rjava; površina: šina: gladka; sestava: drobnozrnata; okras: žigosanje in vrezi gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. P 779; najdišče: Grajski po žganju; inv. št. P 626; najdišče: Grajski grič; lega: jama A 30. grič; lega: jama A 30. 17. Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: rjavo-siva; 17. Vretence; izdelano prostoročno; barva: rjavo-sivo-črna; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; okras: vrezi pred površina: gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. P 795; najdišče: žganjem; inv. št. P 721; najdišče: Grajski grič; lega: jama A 30. Grajski grič; lega: jama A 30. 18. Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: sivo-črna; 18. Frag. ustja; Ptujski grad; barva: črna; površina: gladka; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; okras: žigosanje; inv. sestava: drobnozrnata; okras: poševno žlebljenje; inv. št. P 767; št. P 691; najdišče: Grajski grič; lega: jama A 30. najdišče: Grajski grič; lega: jama A 30. 19. Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: rjavo-črna; 19. Frag. svitka; izdelan prostoročno; barva: rjavo-rdeča; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; okras: topi vrezi; inv. površina: hrapava; sestava: grobozrnata; inv. št. P 804; najdišče: št. P 679; najdišče: Grajski grič; lega: jama A 30. Grajski grič; lega: jama A 30. 20. Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: rjavo-siva; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; okras: topi vrezi; inv. št. P 2336; najdišče: Grajski grič; lega: jama A 30. Tabla 48 21. Frag. uteži; izdelan prostoročno; barva: sivo-rjava; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; inv. št. P 806; najdišče: 1. Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: črna; površina: Grajski grič; lega: jama A 30. gladka; sestava: drobnozrnata; okras: vrezi po žganju; inv. št. 22. Utež; izdelana prostoročno; barva: sivo-rdeče-rjava; P 638; najdišče: Grajski grič; lega: jama A 30. površina: gladka; sestava: grobozrnata; inv. št. P 2327; najdišče: 2. Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: sivo-črna; Grajski grič; lega: jama A 30. površina: gladka; sestava: drobnozrnata; okras: vrezi pred 23. Frag. utež; izdelana prostoročno; barva: rjavo-rdeča; žganjem; inv. št. P 633; najdišče: Grajski grič; lega: jama A 30. površina: gladka; sestava: grobozrnata; okras: top vrez; inv. št. 3. Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: rjavo-siva; P 808; najdišče: Grajski grič; lega: jama A 30. površina: gladka; sestava: drobnozrnata; okras: vrezi pred žganjem; inv. št. P 723; najdišče: Grajski grič; lega: jama A 30. 4. Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: črna; površina: Tabla 49 gladka; sestava: drobnozrnata; okras: vrezi po žganju; inv. št. P 724; najdišče: Grajski grič; lega: jama A 30. 1. Frag. ustja in ostenja; izdelan prostoročno; barva: sivo- 5. Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: sivo-črna; -rjava; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; inv. št. P 1909; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; okras: vrezi po žganju; najdišče: Grajski grič; lega: območje slovanskega svetišča. inv. št. P 680; najdišče: Grajski grič; lega: jama A 30. 171 KATALOG NAJDB / KATALOG DER FUNDE 2. Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: rjava; površina: 10. Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: sivo-rjava; povr- gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. P 1910; najdišče: Grajski šina: gladka; sestava: drobnozrnata; okras: fasetiranje; inv. št. P grič; lega: območje slovanskega svetišča. 2849; najdišče: Grajski grič; lega: območje slovanskega svetišča. 3. Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: sivo-rjavo-rdeča; 11. Vretence; izdelano prostoročno; barva: črna; površi- površina: hrapava; sestava: grobozrnata; okras: nalepljeno na: gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. P 1926/1; najdišče: razčlenjeno rebro; inv. št. P 1897; najdišče: Grajski grič; lega: Grajski grič; lega: območje slovanskega svetišča. območje slovanskega svetišča. 12. Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: črna; površina: 4. Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: sivo-rjava; povr- gladka; sestava: drobnozrnata; okras: poševno žlebljenje; inv. šina: gladka; sestava: drobnozrnata; okras: poševno žlebljenje; št. P 1926/2; najdišče: Grajski grič; lega: območje slovanskega op.: v ostenje fragmenta je izvrtana luknjica; inv. št. P 1905; svetišča. najdišče: Grajski grič; lega: območje slovanskega svetišča. 13. Vretence; izdelano prostoročno; barva: rjavo-siva; po- 5. Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: rjavo-sivo- vršina: gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. P 1925; najdišče: -črna; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; okras: poševno Grajski grič; lega: območje slovanskega svetišča. žlebljenje; inv. št. P 2851; najdišče: Grajski grič; lega: območje slovanskega svetišča. 6. Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: črna; površina: Tabla 51 gladka; sestava: drobnozrnata; okras: poševno žlebljenje; inv. št. P 2906; najdišče: Grajski grič; lega: območje slovanskega 1. Frag. ustja in ostenja; izdelan prostoročno; barva: sivo- svetišča. -rumeno-rjava; površina: gladka; sestava: grobozrnata; okras: 7. Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: sivo-črna; nalepljeno razčlenjeno rebro; inv. št. P 2814; najdišče: Grajski površina: gladka; sestava: drobnozrnata; okras: poševno žle- grič; lega: poskusni jarek R. bljenje; inv. št. P 1901; najdišče: Grajski grič; lega: območje 2. Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: sivo-rumeno- slovanskega svetišča. -rjava; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; okras: nale- pljeno razčlenjeno rebro; inv. št. P 2811; najdišče: Grajski grič; lega: poskusni jarek R. Tabla 50 3. Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: rjava; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; okras: nalepljeno razčlenjeno 1. Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: rjavo-črna; rebro; inv. št. P 1775; najdišče: Grajski grič; lega: poskusni površina: gladka; sestava: drobnozrnata; okras: žigosanje; inv. jarek R. št. P 2842/1; najdišče: Grajski grič; lega: območje slovanskega 4. Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: rjavo-siva; svetišča. površina: gladka; sestava: drobnozrnata; okras: nalepljeno 2. Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: črna; površina: razčlenjeno rebro; inv. št. P 1697; najdišče: Grajski grič; lega: gladka; sestava: drobnozrnata; okras: vrezi pred žganjem; inv. poskusni jarek R. št. P 2843; najdišče: Grajski grič; lega: območje slovanskega 5. Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: sivorjava; povr- svetišča. šina: gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. P 1765; najdišče: 3. Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: rjava; povr- Grajski grič; lega: poskusni jarek R. šina: gladka; sestava: drobnozrnata; okras: žigosanje; inv. št. P 6. Frag. ustja in ostenja; izdelan prostoročno; barva: 1961; najdišče: Grajski grič; lega: območje slovanskega svetišča. sivo-rjava; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; okras: 4. Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: črna; povr- nalepljeno razčlenjeno rebro in jezičast držaj; inv. št. P 3030; šina: gladka; sestava: drobnozrnata; okras: žigosanje; inv. št. najdišče: Grajski grič; lega: poskusni jarek R. P 2842/2; najdišče: Grajski grič; lega: območje slovanskega 7. Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: sivo-rjava; po- svetišča. vršina: hrapava; sestava: grobozrnata; inv. št. P 1627; najdišče: 5. Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: sivo-rjava; Grajski grič; lega: poskusni jarek R. površina: gladka; sestava: drobnozrnata; okras: žigosanje; inv. 8. Frag. ustja in ostenja z ročajem; izdelan prostoročno; št. P 2842/3; najdišče: Grajski grič; lega: območje slovanskega barva: rjavo-črno-siva; površina: gladka; sestava: drobnozrna- svetišča. ta; inv. št. P 2828; najdišče: Grajski grič; lega: poskusni jarek R. 6. Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: sivo-rjava; 9. Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: siva; površina: površina: gladka; sestava: drobnozrnata; okras: žigosanje; inv. hrapava; sestava: grobozrnata; okras: topi vrezi; inv. št. P 2824; št. P 2842/4; najdišče: Grajski grič; lega: območje slovanskega najdišče: Grajski grič; lega: poskusni jarek R. svetišča. 10. Frag. ustja in ostenja; izdelan prostoročno; barva: 7. Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: sivo-rjava; rjavo-črna; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; okras: površina: gladka; sestava: drobnozrnata; okras: žigosanje; inv. vrezi po žganju; inv. št. P 3482; najdišče: Grajski grič; lega: št. P 2842/5; najdišče: Grajski grič; lega: območje slovanskega poskusni jarek R. svetišča. 8. Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: svetlosiva; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; okras: vrezi po Tabla 52 žganju; inv. št. P 2844; najdišče: Grajski grič; lega: območje slovanskega svetišča. 1. Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: rjavo-črna; po- 9. Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: črna; površina: vršina: gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. P 2807; najdišče: gladka; sestava: drobnozrnata; okras: vodoravne in navpične Grajski grič; lega: poskusni jarek R. kanelure; inv. št. P 2847; najdišče: Grajski grič; lega: območje 2. Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: rjava; površi- slovanskega svetišča. na: hrapava; sestava: grobozrnata; okras: nalepljeni razčlenjeni 172 KATALOG NAJDB / KATALOG DER FUNDE rebri in bradavici; inv. št. P 2831; najdišče: Grajski grič; lega: 6. Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: sivo-rjava; poskusni jarek R. površina: gladka; sestava: drobnozrnata; okras: nalepljeno 3. Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: črna; površina: rebro; inv. št. P 73; najdišče: Grajski grič; lega: vzhodni del gladka; sestava: drobnozrnata; okras: žigosanje in vrezi; inv. št. izkopnega polja. P 3469; najdišče: Grajski grič; lega: poskusni jarek R. 7. Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: sivo-rjava; 4. Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: sivo-rdeča; po- površina: gladka; sestava: grobozrnata; okras: nalepljeno vršina: gladka; sestava: drobnozrnata; okras: žigosanje; inv. št. razčlenjeno rebro; inv. št. P 3073; najdišče: Grajski grič; lega: P 2833; najdišče: Grajski grič; lega: poskusni jarek R. vzhodni del izkopnega polja. 5. Bronasta zapestnica; inv. št. P 2804; najdišče: Grajski 8. Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: rjavo-siva; grič; lega: poskusni jarek R. površina: gladka; sestava: grobozrnata; okras: nalepljeno 6. Frag. bronasta puščična ost; inv. št. P 2835; najdišče: razčlenjeno rebro; inv. št. P 3069; najdišče: Grajski grič; lega: Grajski grič; lega: poskusni jarek R. vzhodni del izkopnega polja. 7. Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: sivo-rjavo-rdeča; 9. Frag. ustja in ostenja; izdelan prostoročno; barva: rdeča; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; okras: prečno žleblje- površina: gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. P 3039; najdi- nje; inv. št. P 1793; najdišče: Grajski grič; lega: poskusni jarek R. šče: Grajski grič; lega: vzhodni del izkopnega polja. 8. Latvica; izdelana prostoročno; barva: rjavo-siva; povr- 10. Frag. lonca; izdelan prostoročno; barva: rjavo-siva; po- šina: gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. P 2816; najdišče: vršina: gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. P 2672; najdišče: Grajski grič; lega: poskusni jarek R. Grajski grič; lega: vzhodni del izkopnega polja. 9. Frag. ustja in ostenja; izdelan prostoročno; barva: črno- -sivo-rjava; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; okras: poševno žlebljenje; inv. št. P 1623; najdišče: Grajski grič; lega: Tabla 54 poskusni jarek R. 10. Vretence; izdelano prostoročno; barva: rjavo-siva; 1. Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: rjavo-črna; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; okras: vrez pred površina: gladka; sestava: drobnozrnata; okras: navpično žganjem; inv. št. P 3022; najdišče: Grajski grič; lega: poskusni žlebljenje; inv. št. P 163; najdišče: Grajski grič; lega: vzhodni jarek R. del izkopnega polja. 11. Vretence; izdelano prostoročno; barva: sivo-rjava; po- 2. Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: rjavo-siva; vršina: gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. P 1805; najdišče: površina: hrapava; sestava: grobozrnata; okras: nalepljena Grajski grič; lega: poskusni jarek R. narezana rebra; inv. št. P 2702; najdišče: Grajski grič; lega: 12. Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: sivo-rjava; vzhodni del izkopnega polja. površina: gladka; sestava: drobnozrnata; okras: fasetiranje; 3. Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: sivo-črna; po- inv. št. P 2819; najdišče: Grajski grič; lega: poskusni jarek R. vršina: gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. P 147; najdišče: 13. Vretence; izdelano prostoročno; barva: rjavo-rumena; Grajski grič; lega: vzhodni del izkopnega polja. površina: gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. P 1755; najdi- 4. Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: rjavo-siva; šče: Grajski grič; lega: poskusni jarek R. površina: hrapava; sestava: grobozrnata; okras: nalepljeni 14. Vretence; izdelano prostoročno; barva: sivo-rjava; po- rebri; inv. št. P 2699; najdišče: Grajski grič; lega: vzhodni del vršina: gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. P 1708; najdišče: izkopnega polja. Grajski grič; lega: poskusni jarek R. 5. Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: sivo-rdeče-rjava; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; okras: nalepljena bradavica; inv. št. P 3048; najdišče: Grajski grič; lega: vzhodni Tabla 53 del izkopnega polja. 6. Frag. ustja in ostenja; izdelan prostoročno; barva: črna; 1. Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: rjavo-siva; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; okras: nalepljene površina: gladka; sestava: grobozrnata; okras: narezano ustje bradavice; inv. št. P 2680; najdišče: Grajski grič; lega: vzhodni in nalepljeno narezano rebro; inv. št. P 2688; najdišče: Grajski del izkopnega polja. grič; lega: vzhodni del izkopnega polja. 7. Frag. ustja in ostenja z ročajem; izdelan prostoročno; 2. Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: sivo-rjava; barva: rjavo-siva; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; inv. površina: gladka; sestava: drobnozrnata; okras: nalepljeno št. P 564; najdišče: Grajski grič; lega: vzhodni del izkopnega narezano rebro; inv. št. P 2679; najdišče: Grajski grič; lega: polja. vzhodni del izkopnega polja. 8. Frag. ustja in ostenja z ročajem; izdelan prostoročno; 3. Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: sivo-rjava; barva: rjava; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; inv. št. P površina: hrapava; sestava: grobozrnata; okras: nalepljeno 2685; najdišče: Grajski grič; lega: vzhodni del izkopnega polja. razčlenjeno rebro; inv. št. P 3071; najdišče: Grajski grič; lega: 9. Frag. ustja in ostenja z držajem; izdelan prostoročno; vzhodni del izkopnega polja. barva: sivo-rjava; površina: gladka; sestava: grobozrnata; inv. 4. Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: sivo-rjava; št. P 471; najdišče: Grajski grič; lega: vzhodni del izkopnega površina: hrapava; sestava: grobozrnata; okras: nalepljeno polja. razčlenjeno rebro; inv. št. P 4; najdišče: Grajski grič; lega: 10. Frag. ustja in ostenja; izdelan prostoročno; barva: sivo- vzhodni del izkopnega polja. -rjava; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; okras: vrezi 5. Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: sivo-rjava; po žganju; inv. št. P 2686; najdišče: Grajski grič; lega: vzhodni površina: gladka; sestava: drobnozrnata; okras: nalepljeno del izkopnega polja. rebro; inv. št. P 3051; najdišče: Grajski grič; lega: vzhodni del izkopnega polja. 173 KATALOG NAJDB / KATALOG DER FUNDE Tabla 55 7. Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: črna; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; okras: fasetiranje; inv. št. P 1. Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: rjavo-sivo-čr- 2972; najdišče: Grajski grič; lega: vzhodni del izkopnega polja. na; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; okras: vrezi pred 8. Frag. ustja in ostenja; izdelan prostoročno; barva: črna; žganjem; inv. št. P 2708; najdišče: Grajski grič; lega: vzhodni površina: gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. P 534; najdišče: del izkopnega polja. Grajski grič; lega: vzhodni del izkopnega polja. 2. Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: črna; površina: 9. Frag. ustja in ostenja; izdelan prostoročno; barva: sivo- gladka; sestava: drobnozrnata; okras: poševno žlebljenje; inv. št. -rdeča; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. P 2710; P 545; najdišče: Grajski grič; lega: vzhodni del izkopnega polja. najdišče: Grajski grič; lega: vzhodni del izkopnega polja. 3. Skodelica z odlomljenim ročajem; izdelana prostoročno; 10. Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: črna; površina: barva: črna; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. P gladka; sestava: drobnozrnata; okras: podolgovata nalepka; 2670; najdišče: Grajski grič; lega: vzhodni del izkopnega polja. inv. št. P 2989; najdišče: Grajski grič; lega: vzhodni del izko- 4. Frag. ustja in ostenja; izdelan prostoročno; barva: sivo- pnega polja. -rjava; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; okras: prečno 11. Latvica; izdelana prostoročno; barva: črna; površina: žlebljenje; inv. št. P 1480; najdišče: Grajski grič; lega: vzhodni gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. P 2705; najdišče: Grajski del izkopnega polja. grič; lega: vzhodni del izkopnega polja. 5. Buča s prevrtanima držajema; izdelana prostoročno; 12. Frag. ustja in ostenja; izdelan prostoročno; barva: barva: sivo-rjava; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; rjavo-rdeča; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; okras: inv. št. P 2673; najdišče: Grajski grič; lega: vzhodni del izko- nalepljeno razčlenjeno rebro; inv. št. P 75; najdišče: Grajski pnega polja. grič; lega: vzhodni del izkopnega polja. 6. Frag. ustja in ostenja; izdelan prostoročno; barva: sivo- -rdeča; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; okras: prečno žlebljenje; inv. št. P 1481 in 1482; najdišče: Grajski grič; lega: Tabla 57 vzhodni del izkopnega polja. 7. Frag. lončka z odlomljenim ročajem; izdelan prosto- 1. Bronasta igla z uvito glavico; inv. št. P 2750/1; najdišče: ročno; barva: rjavo-siva; površina: gladka; sestava: drobno- Grajski grič; lega: vzhodni del izkopnega polja. zrnata; inv. št. P 38; najdišče: Grajski grič; lega: vzhodni del 2. Frag. bronasta igla; inv. št. P 2750/2; najdišče: Grajski izkopnega polja. grič; lega: vzhodni del izkopnega polja. 8. Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: črno-rjava; 3. Frag. bronsta igla; inv. št. P 2750/3; najdišče: Grajski površina: gladka; sestava: drobnozrnata; okras: poševno žle- grič; lega: vzhodni del izkopnega polja. bljenje; inv. št. P 544; najdišče: Grajski grič; lega: vzhodni del 4. Frag. bronasta igla; inv. št. P 2750/4; najdišče: Grajski izkopnega polja. grič; lega: vzhodni del izkopnega polja. 9. Frag. ustja in ostenja; izdelan prostoročno; barva: rjavo- 5. Bronasta zapestnica, okrašena s snopi vrezov; inv. št. -siva; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; okras: naleplje- P 2750/5; najdišče: Grajski grič; lega: vzhodni del izkopnega na bradavica in vrezi pred žganjem; inv. št. P 3057; najdišče: polja. Grajski grič; lega: vzhodni del izkopnega polja. 6. Frag. bronastega noža; inv. št. P 2750/6; najdišče: Grajski grič; lega: vzhodni del izkopnega polja. 7. Bronast gumb; inv. št. P 2750/7; najdišče: Grajski grič; Tabla 56 lega: vzhodni del izkopnega polja. 8. Frag. spiralnega obročka iz bronaste žice; inv. št. P 1. Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: sivo-rjava; povr- 2750/8; najdišče: Grajski grič; lega: vzhodni del izkopnega šina: gladka; sestava: drobnozrnata; okras: poševno žlebljenje polja. in topa vreza pred žganjem na notranji strani ustja; inv. št. P 9. Frag. bronast tulec; inv. št. P 2750/9; najdišče: Grajski 532; najdišče: Grajski grič; lega: vzhodni del izkopnega polja. grič; lega: vzhodni del izkopnega polja. 2. Frag. ustja in ostenja z odlomljenim ročajem; izdelan 10. Frag. brzde iz rogovine; inv. št. P 2693; najdišče: Grajski prostoročno; barva: rjavo-siva; površina: gladka; sestava: grič; lega: vzhodni del izkopnega polja. drobnozrnata; inv. št. P 36; najdišče: Grajski grič; lega: vzhodni 11. Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: sivo-rjava; del izkopnega polja. površina: gladka; sestava: drobnozrnata; okras: žigosanje in 3. Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: rjavo-siva; vrezi po žganju; inv. št. P 2701; najdišče: Grajski grič; lega: površina: gladka; sestava: drobnozrnata; okras: poševno žle- vzhodni del izkopnega polja. bljenje; inv. št. P 138; najdišče: Grajski grič; lega: vzhodni del 12. Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: siva; povr- izkopnega polja. šina: gladka; sestava: drobnozrnata; okras: žigosanje; inv. št. P 4. Frag. ustja in ostenja; izdelan prostoročno; barva: sivo- 129; najdišče: Grajski grič; lega: vzhodni del izkopnega polja. -rjava; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; okras: vrezi 13. Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: rjavo-siva; po žganju; inv. št. P 2897; najdišče: Grajski grič; lega: vzhodni površina: gladka; sestava: drobnozrnata; okras: vrezi pred del izkopnega polja. žganjem; inv. št. P 2973; najdišče: Grajski grič; lega: vzhodni 5. Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: rjavo-siva; povr- del izkopnega polja. šina: gladka; sestava: drobnozrnata; okras: fasetiranje; inv. št. P 14. Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: rdeče-siva; 140; najdišče: Grajski grič; lega: vzhodni del izkopnega polja. površina: hrapava; sestava: grobozrnata; okras: nalepljena 6. Frag. latvice; izdelan prostoročno; barva: sivo-rjava; rebra; inv. št. P 2698; najdišče: Grajski grič; lega: vzhodni del površina: hrapava; sestava: drobnozrnata; inv. št. P 39; najdišče: izkopnega polja. Grajski grič; lega: vzhodni del izkopnega polja. 174 KATALOG NAJDB / KATALOG DER FUNDE 15. Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: sivo-rdeča; 8. Frag. utež; izdelana prostoročno; barva: sivo-rjava; po- površina: gladka; sestava: drobnozrnata; okras: topi vrezi; inv. vršina: gladka; sestava: grobozrnata; inv. št. P 3063; najdišče: št. P 2997; najdišče: Grajski grič; lega: vzhodni del izkopnega Grajski grič; lega: vzhodni del izkopnega polja. polja. 9. Utež; izdelana prostoročno; barva: rjavo-rdeča; površina: 16. Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: sivo-rjava; hrapava; sestava: grobozrnata; inv. št. P 3062; najdišče: Grajski površina: hrapava; sestava: grobozrnata; okras: izvlečena grič; lega: vzhodni del izkopnega polja. rebra; inv. št. P 3058; najdišče: Grajski grič; lega: vzhodni del izkopnega polja. 17. Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: črna; po- Tabla 59 vršina: gladka; sestava: drobnozrnata; okras: vrezi; inv. št. P 2990; najdišče: Grajski grič; lega: vzhodni del izkopnega polja. 1. Utež; izdelana prostoročno; barva: rjavo-črna; površina: 18. Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: črna; po- gladka; sestava: grobozrnata; inv. št. P 3049; najdišče: Grajski vršina: gladka; sestava: drobnozrnata; okras: vrezi; inv. št. P grič; lega: vzhodni del izkopnega polja. 2992; najdišče: Grajski grič; lega: vzhodni del izkopnega polja. 2. Utež; izdelana prostoročno; barva: sivo-rjava; površina: 19. Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: rjavo-črna; gladka; sestava: grobozrnata; inv. št. P 2995; najdišče: Grajski površina: hrapava; sestava: drobnozrnata; okras: vrezi po grič; lega: vzhodni del izkopnega polja. žganju; inv. št. P 2690; najdišče: Grajski grič; lega: vzhodni 3. Utež; izdelana prostoročno; barva: sivo-rjavo-rdeča; po- del izkopnega polja. vršina: hrapava; sestava: drobnozrnata; inv. št. P 3060; najdišče: 20. Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: rjavo-siva; Grajski grič; lega: vzhodni del izkopnega polja. površina: gladka; sestava: drobnozrnata; okras: žigosanje in 4. Frag. utež; izdelana prostoročno; barva: sivo-rjava; vrezi po žganju; inv. št. P 2988; najdišče: Grajski grič; lega: površina: hrapava; sestava: grobozrnata; inv. št. P 2; najdišče: vzhodni del izkopnega polja. Grajski grič; lega: vzhodni del izkopnega polja. 21. Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: sivo-rume- 5. Svitek; izdelan prostoročno; barva: rdeča; površina: no-rjava; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; okras: vrezi gladka; sestava: grobozrnata; inv. št. P 173; najdišče: Grajski pred žganjem; inv. št. P 63; najdišče: Grajski grič; lega: vzhodni grič; lega: vzhodni del izkopnega polja. del izkopnega polja. 6. Svitek; izdelan prostoročno; barva: rjavo-siva; površina: 22. Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: rjavo-čr- gladka; sestava: grobozrnata; inv. št. P 3061; najdišče: Grajski na; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; okras: vrezi po grič; lega: vzhodni del izkopnega polja. žganju; inv. št. P 42; najdišče: Grajski grič; lega: vzhodni del 7. Frag. svitka; izdelan prostoročno; barva: sivo-rjava; izkopnega polja. površina: gladka; sestava: grobozrnata; inv. št. P 16; najdišče: Grajski grič; lega: vzhodni del izkopnega polja. 8. Frag. svitka; izdelan prostoročno; barva: sivo-rjava; po- Tabla 58 vršina: gladka; sestava: grobozrnata; okras: globok vtis; inv. št. P 3/1; najdišče: Grajski grič; lega: vzhodni del izkopnega polja. 1. Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: črna; povr- 9. Frag. svitka; izdelan prostoročno; barva: sivo-rjava; šina: gladka; sestava: drobnozrnata; okras: vrezi pred in po površina: hrapava; sestava: grobozrnata; inv. št. P 3/2; najdišče: žganju; inv. št. P 2675; najdišče: Grajski grič; lega: vzhodni Grajski grič; lega: vzhodni del izkopnega polja. del izkopnega polja. 10. Svitek; izdelan prostoročno; barva: sivo-rjava; površi- 2. Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: sivo-rjava; na: hrapava; sestava: grobozrnata; okras: plitev vtis; inv. št. P površina: gladka; sestava: drobnozrnata; okras: nalepljeni 172/1; najdišče: Grajski grič; lega: vzhodni del izkopnega polja. rebri; inv. št. P 33; najdišče: Grajski grič; lega: vzhodni del 11. Svitek; izdelan prostoročno; barva: sivo-rjavo-rdeča; izkopnega polja. površina: gladka; sestava: grobozrnata; inv. št. P 2976; najdišče: 3. Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: črna; površina: Grajski grič; lega: vzhodni del izkopnega polja. gladka; sestava: drobnozrnata; okras: nalepljena bradavica in 12. Svitek; izdelan prostoročno; barva: rjavo-siva; površina: topi vrezi; inv. št. P 61; najdišče: Grajski grič; lega: vzhodni gladka; sestava: grobozrnata; inv. št. P 2977; najdišče: Grajski del izkopnega polja. grič; lega: vzhodni del izkopnega polja. 4. Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: črna; površi- 13. Frag. svitek; izdelan prostoročno; barva: sivo-rjava; po- na: gladka; sestava: drobnozrnata; okras: žigosanje; inv. št. P vršina: hrapava; sestava: grobozrnata; inv. št. P 172/2; najdišče: 152; najdišče: Grajski grič; lega: vzhodni del izkopnega polja. Grajski grič; lega: vzhodni del izkopnega polja. 5. Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: rjavo-rdeča; površina: hrapava; sestava: drobnozrnata; okras: nalepljena rebra; inv. št. P 107; najdišče: Grajski grič; lega: vzhodni del Tabla 60 izkopnega polja. 6. Frag. ustja pekve; izdelan prostoročno; barva: sivo-rjava; 1. Vretence; izdelano prostoročno; barva: rdeče-sivo-rjava; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; okras: nalepljeno površina: gladka; sestava: drobnozrnata; okras: žlebljenje; inv. št. razčlenjeno rebro; inv. št. P 40; najdišče: Grajski grič; lega: P 625; najdišče: Grajski grič; lega: vzhodni del izkopnega polja. vzhodni del izkopnega polja. 2. Vretence; izdelano prostoročno; barva: rjava; površina: 7. Frag. ustja pekve; izdelan prostoročno; barva: rjavo-siva; hrapava; sestava: drobnozrnata; inv. št. P 186; najdišče: Grajski površina: hrapava; sestava: grobozrnata; okras: nalepljeno grič; lega: vzhodni del izkopnega polja. razčlenjeno rebro; inv. št. P 3064; najdišče: Grajski grič; lega: 3. Vretence; izdelano prostoročno; barva: rjavo-siva; po- vzhodni del izkopnega polja. vršina: gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. P 3056; najdišče: Grajski grič; lega: vzhodni del izkopnega polja. 175 KATALOG NAJDB / KATALOG DER FUNDE 4. Vretence; izdelano prostoročno; barva: rjavo-siva; povr- 24. Frag. Vretence; izdelano prostoročno; barva: svetlosiva; šina: hrapava; sestava: drobnozrnata; inv. št. P 2978; najdišče: površina: gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. P 188; najdišče: Grajski grič; lega: vzhodni del izkopnega polja. Grajski grič; lega: vzhodni del izkopnega polja. 5. Frag. vretence; izdelano prostoročno; barva: rjavo-siva; 25. Kolesce; izdelano prostoročno; barva: rumeno-siva; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. P 183/1; najdi- površina: hrapava; sestava: grobozrnata; inv. št. P 189; najdišče: šče: Grajski grič; lega: vzhodni del izkopnega polja. Grajski grič; lega: vzhodni del izkopnega polja. 6. Vretence; izdelano prostoročno; barva: sivo-rjava; po- 26. Kolesce; izdelano prostoročno; barva: sivo-rjava; po- vršina: gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. P 2982; najdišče: vršina: hrapava; sestava: drobnozrnata; inv. št. P 187; najdišče: Grajski grič; lega: vzhodni del izkopnega polja. Grajski grič; lega: vzhodni del izkopnega polja. 7. Vretence; izdelano prostoročno; barva: siva; površina: 27. Kolesce; izdelano prostoročno; barva: rdeča; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. P 183/2; najdišče: Grajski gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. P 2987; najdišče: Grajski grič; lega: vzhodni del izkopnega polja. grič; lega: vzhodni del izkopnega polja. 8. Vretence; izdelano prostoročno; barva: rumeno-rjava; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. P 1/1; najdišče: Grajski grič; lega: vzhodni del izkopnega polja. Tabla 61 9. Vretence; izdelano prostoročno; barva: siva; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. P 12/1; najdišče: Grajski 1. Frag. ustja in ostenja z ročajem; izdelan prostoročno; grič; lega: vzhodni del izkopnega polja. barva: sivo-rjava; površina: gladka; sestava: grobozrnata; inv. 10. Vretence; izdelano prostoročno; barva: sivo-rjava; št. P 49525; najdišče: Grajski grič; lega: pogorišče. površina: gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. P 1/2; najdišče: 2. Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: rjavo-črna; po- Grajski grič; lega: vzhodni del izkopnega polja. vršina: gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. P 49469; najdišče: 11. Vretence; izdelano prostoročno; barva: sivo-rjava; po- Grajski grič; lega: pogorišče. vršina: gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. P 2980; najdišče: 3. Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: rjavo-siva; po- Grajski grič; lega: vzhodni del izkopnega polja. vršina: gladka; sestava: grobozrnata; inv. št. P 49520; najdišče: 12. Vretence; izdelano prostoročno; barva: sivo-rjava; Grajski grič; lega: pogorišče. površina: gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. P 1/3; najdišče: 4. Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: rjavo-črna; po- Grajski grič; lega: vzhodni del izkopnega polja. vršina: gladka; sestava: grobozrnata; inv. št. P 49464; najdišče: 13. Vretence; izdelano prostoročno; barva: rjavo-sivo-črna; Grajski grič; lega: pogorišče. površina: gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. P 3047; najdi- 5. Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: sivo-črna; povr- šče: Grajski grič; lega: vzhodni del izkopnega polja. šina: gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. P 49467; najdišče: 14. Vretence; izdelano prostoročno; barva: črna; površina: Grajski grič; lega: pogorišče. gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. P 2994; najdišče: Grajski 6. Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: rjavo-siva; povr- grič; lega: vzhodni del izkopnega polja. šina: gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. P 49600; najdišče: 15. Vretence; izdelano prostoročno; barva: rjavo-siva; po- Grajski grič; lega: pogorišče. vršina: gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. P 13/1; najdišče: 7. Frag. dna; izdelan prostoročno; barva: črna; površina: Grajski grič; lega: vzhodni del izkopnega polja. gladka; sestava: grobozrnata; inv. št. P 49475; najdišče: Grajski 16. Vretence; izdelano prostoročno; barva: rjavo-rumena; grič; lega: pogorišče. površina: gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. P 11/1; najdi- 8. Frag. dna; izdelan prostoročno; barva: sivo-rjava; povr- šče: Grajski grič; lega: vzhodni del izkopnega polja. šina: gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. P 49474; najdišče: 17. Vretence; izdelano prostoročno; barva: rjavo-rumeno- Grajski grič; lega: pogorišče. -siva; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. P 11/2; 9. Frag. dna; izdelan prostoročno; barva: rjava; površina: najdišče: Grajski grič; lega: vzhodni del izkopnega polja. gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. P 49476; najdišče: Grajski 18. Vretence; izdelano prostoročno; barva: sivo-rjava; po- grič; lega: pogorišče. vršina: gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. P 2981; najdišče: 10. Frag. dna; izdelan prostoročno; barva: svetlosiva; povr- Grajski grič; lega: vzhodni del izkopnega polja. šina: hrapava; sestava: grobozrnata; inv. št. P 49527; najdišče: 19. Vretence; izdelano prostoročno; barva: sivo-rumeno- Grajski grič; lega: pogorišče. -rjava; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. P 2971; 11. Frag. dna; izdelan prostoročno; barva: siva; površina: najdišče: Grajski grič; lega: vzhodni del izkopnega polja. hrapava; sestava: grobozrnata; inv. št. P 49473; najdišče: Grajski 20. Vretence; izdelano prostoročno; barva: sivo-rjava; po- grič; lega: pogorišče. vršina: hrapava; sestava: drobnozrnata; inv. št. P 12/2; najdišče: 12. Frag. dna; izdelan prostoročno; barva: sivo-rjava; povr- Grajski grič; lega: vzhodni del izkopnega polja. šina: hrapava; sestava: grobozrnata; inv. št. P 49603; najdišče: 21. Vretence; izdelano prostoročno; barva: sivo-rjavo- Grajski grič; lega: pogorišče. -rdeča; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. P 2979; najdišče: Grajski grič; lega: vzhodni del izkopnega polja. 22. Vretence; izdelano prostoročno; barva: sivo-rjava; po- Tabla 62 vršina: gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. P 185; najdišče: Grajski grič; lega: vzhodni del izkopnega polja. 1. Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: sivo-rjava; povr- 23. Vretence; izdelano prostoročno; barva: siva; površina: šina: gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. P 49468; najdišče: gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. P 13/2; najdišče: Grajski Grajski grič; lega: pogorišče. grič; lega: vzhodni del izkopnega polja. 2. Vretence; izdelano prostoročno; barva: rjavo-siva; povr- šina: gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. P 49566; najdišče: Grajski grič; lega: pogorišče. 176 KATALOG NAJDB / KATALOG DER FUNDE 3. Frag. rogljič; izdelan prostoročno; barva: svetlorjava; 6. Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: sivo-črna; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. P 49523; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; okras: vrezi; inv. št. najdišče: Grajski grič; lega: pogorišče. P 49505; najdišče: Grajski grič; lega: drenažni jarek. 4. Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: siva; površina: 7. Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: rjavo-siva; gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. P 49519; najdišče: Grajski površina: gladka; sestava: drobnozrnata; okras: vrezi s sledovi grič; lega: pogorišče. belega polnila; inv. št. P 49376; najdišče: Grajski grič; lega: 5. Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: črna; površina: drenažni jarek. gladka; sestava: drobnozrnata; okras: top vrez in žleb; inv. št. 8. Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: črna; površina: P 49470; najdišče: Grajski grič; lega: pogorišče. gladka; sestava: drobnozrnata; okras: topi vrezi; inv. št. P 49429; 6. Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: rjavo-siva; povr- najdišče: Grajski grič; lega: drenažni jarek. šina: gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. P 49478; najdišče: 9. Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: črna; površina: Grajski grič; lega: pogorišče. gladka; sestava: drobnozrnata; okras: nalepljena bradavica; inv. 7. Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: rjavo-siva; št. P 49585; najdišče: Grajski grič; lega: drenažni jarek. površina: gladka; sestava: drobnozrnata; okras: topi vrezi pred 10. Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: sivo-rjava; žganjem; op.: deformiran v ognju; inv. št. P 49472; najdišče: površina: gladka; sestava: drobnozrnata; okras: žlebljenje; inv. Grajski grič; lega: pogorišče. št. P 49704; najdišče: Grajski grič; lega: drenažni jarek. 8. Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: rjavo-črna; po- 11. Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: sivo-rjava; vršina: gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. P 49465; najdišče: površina: hrapava; sestava: grobozrnata; okras: nalepljena Grajski grič; lega: pogorišče. razčlenjena rebra; inv. št. P 49688; najdišče: Grajski grič; lega: 9. Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: sivo-črna; povr- drenažni jarek. šina: gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. P 49466; najdišče: 12. Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: rjava; Grajski grič; lega: pogorišče. površina: hrapava; sestava: grobozrnata; okras: nalepljena 10. Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: rjavo-siva; po- razčlenjena rebra; inv. št. P 49404; najdišče: Grajski grič; lega: vršina: gladka; sestava: grobozrnata; inv. št. P 49521; najdišče: drenažni jarek. Grajski grič; lega: pogorišče. 13. Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: sivo-črna; 11. Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: sivo-črna; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; okras: vrezi; inv. št. površina: gladka; sestava: drobnozrnata; okras: žigosanje; inv. P 49412; najdišče: Grajski grič; lega: drenažni jarek. št. P 49526; najdišče: Grajski grič; lega: pogorišče. 14. Frag. ustja in ostenja; izdelan prostoročno; barva: 12. Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: sivo-rjava; rjavo-rdeča; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; okras: površina: hrapava; sestava: grobozrnata; okras: nalepljeno nalepljena narezana rebra; inv. št. P 49443; najdišče: Grajski razčlenjeno rebro; inv. št. P 49601; najdišče: Grajski grič; lega: grič; lega: drenažni jarek. pogorišče. 15. Frag. ustja in ostenja z ročajem; izdelan prostoročno; 13. Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: rjavo-rdeča; barva: rjava; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; okras: z površina: hrapava; sestava: grobozrnata; okras: nalepljeno vtisi razčlenjeno ustje in nalepljeno razčlenjeno rebro; inv. št. razčlenjeno rebro; op.: deformiran v ognju; inv. št. P 49529; P 49496; najdišče: Ptujski grad; lega: drenažni jarek. najdišče: Grajski grič; lega: pogorišče. 14. Frag. ostenja z držajem; izdelan prostoročno; barva: črno-rjava; površina: gladka; sestava: grobozrnata; inv. št. P 49528; najdišče: Grajski grič; lega: pogorišče. Tabla 63 1. Frag. ustja in ostenja; izdelan prostoročno; barva: svetlo- siva; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; okras: vrez pred žganjem; op.: deformiran v ognju; inv. št. P 49484; najdišče: Grajski grič; lega: drenažni jarek. 2. Frag. ustja, ostenja in dna; izdelan prostoročno; barva: črno-rdeča; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; okras: okrogli vtisi; inv. št. P 49610; najdišče: Grajski grič; lega: drenažni jarek. 3. Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: črna; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; okras: vrez pred žganjem; inv. št. P 49447; najdišče: Grajski grič; lega: drenažni jarek. 4. Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: rdeče-siva; povr- šina: hrapava; sestava: grobozrnata; okras: vrezi pred žganjem z ostanki belega polnila; inv. št. P 49713; najdišče: Grajski grič; lega: drenažni jarek. 5. Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: sivo-rjava; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; okras: vrezi in žlebiči; inv. št. P 49489; najdišče: Grajski grič; lega: drenažni jarek. 177 GRAJSKI HRIB V GORNJI RADGONI GRAJSKI HRIB IN GORNJA RADGONA UVOD EINFÜHRUNG Sl. 61: Gornja Radgona. Pogled na Grajski hrib z vzhoda (Georg Matthäus Vischer, Topographia Ducatus Stiriae, 1681). Abb. 61: Gornja Radgona. Blick auf den Grajski hrib von Osten (Georg Matthäus Vischer, Topographia Ducatus Stiriae, 1681). Podobno kot na Ptuju predstavlja hrib z gradom Ähnlich wie in Ptuj stellt der Hügel mit der tudi v Gornji Radgoni pomembno mestno dominanto Burg auch in Gornja Radgona eine wichtige örtliche ( sl. 61). Vzpetina je pravzaprav obronek Slovenskih go- Dominante dar ( Abb. 61). Die Erhebung ist im Grunde ric, ki segajo vse do Mure in na ta način delijo Apaško genommen der Ausläufer der Slovenske gorice (Windi- polje od Radenskega polja. Hrib ima ledvičasto obliko. schen Büheln), die bis hin zur Mura reichen und so das Njegova pobočja so na severni in zahodni strani zelo Feld Apaško polje vom Feld Radensko polje trennen. strma, proti jugu pa je dostop zložnejši, zato ne čudi, da Der Hügel ist nierenförmig. Seine Abhänge sind an der se je tod razširilo naselje. Sam vrh ( 267 m) ima obliko Nord- und der Westseite sehr steil, in Richtung Süden razpotegnjenega platoja, ki meri 300 m x 100 m. Na ist der Zugang bequemer, daher ist es kein Wunder, dass njegovem osrednjem delu stoji grad, vzhodno od njega sich dort eine Siedlung ausbreitete. Die Hügelkuppe se razteza park, nekoliko niže pa so razvrščena gospodar- selbst (267 m) hat die Form eines gestreckten Plateaus, ska poslopja. Vrh vzpetine je doživel številne gradbene das 300 m x 100 m misst. Auf dessen zentralem Teil posege, kakšno škodo so pri tem utrpele starejše osta- steht die Burg, östlich davon erstreckt sich ein Park, 181 UVOD EINFÜHRUNG Sl. 62: Grajski hrib v Gornji Radgoni. Pregledni načrt z vrisanimi izkopnimi mesti. M. = 1: 5000 (osnova: karta TTN5 © Geodetska uprava RS). Abb. 62: Grajski hrib in Gornja Radgona. Übersichtsplan mit Angabe der Grabungsstellen. M. = 1: 5000. line, pa brez načrtnih izkopavanj ni mogoče ugotoviti. etwas tiefer sind die Wirtschaftsgebäude angeordnet. Kolikor toliko nedotaknjene plasti lahko pričakujemo Die Hügelkuppe erlebte zahlreiche bauliche Eingriffe, le na južnem pobočju, čeprav je tudi tu prostor precej welchen Schaden dabei die älteren Nachlässe erlitten, spremenjen, saj se na zahodni strani širi velik vinograd, kann ohne Plangrabungen nicht festgestel t werden. osrednji del hriba pa je bil v dvajsetem stoletju pozidan. Halbwegs unberührte Schichten können wir nur am Südhang erwarten, obwohl auch hier das Gelände ziem- lich verändert ist, denn auf der Westseite dehnt sich ein POTEK RAZISKOVANJ großer Weinberg aus, der zentrale Teil des Hügels aber war im Zwanzigsten Jahrhundert bebaut. Kljub odlični naravni legi je bilo naselje na Graj- skem hribu odkrito razmeroma pozno. Prvi ga omenja Stanko Pahič, ki je leta 1960 vrh obhodil in na površini FORSCHUNGSVERLAUF našel črepinje prazgodovinskih posod.412 Dve leti ka- sneje (1962) je na željo Pokrajinskega muzeja iz Murske Trotz der ausgezeichneten natürlichen Lage wurde Sobote naselje sondiral. Izkopal je deset manjših sond die Siedlung auf dem Burghügel verhältnismäßig spät in ugotovil, da na vrhnjem platoju ni starejših najdb, saj entdeckt. Als Erster erwähnte sie Stanko Pahič, der im 412 Pahič 1960–1961. Jahre 1960 die Kuppe beging und auf der Oberfläche 182 UVOD EINFÜHRUNG so z izravnavanjem grajske okolice odstranili prazgo- Scherben vorgeschichtlicher Gefäße fand412. Zwei Jahre dovinske plasti. Pač pa so bile ostaline dobro ohranjene später (1962) sondierte er auf Wunsch des Regional- na južnem pobočju, zlasti v veliki naravni kotanji pod museums Murska Sobota die Siedlung. Er hob zehn grajsko stavbo. Tu je v sondi 2, ki je segala 1,4 m globoko, kleinere Sonden aus und stel te fest, dass es auf dem ugotovil devet plasti.413 Gipfel des Plateaus keine älteren Funde gab, denn bei Na tem območju je leta 1978 sondirala tudi Ire- einer Einebnung der Umgebung der Burg hatte man die na Šavel, kustosinja Pokrajinskega muzeja iz Murske vorgeschichtlichen Schichten beseitigt. Am Südhang Sobote. Sondo so zakoličili na parcelah 439/2 in 439/3 jedoch gab es gut erhaltene Nachlässe, besonders in den k. o. Gornja Radgona, merila pa je 4 m x 8 m ( sl. 62). großen natürlichen Bodenmulden unter dem Burgge- Izkopavanja so bolj ali manj potrdila Pahičeve ugotovi- bäude. Hier wurden durch die 1,4 m tief reichende Sonde tve: plasti s prazgodovinskimi ostalinami so bile dobro 2 neun Schichten festgestel t413. ohranjene, najdbe pa so uvrščale naselje v čas pozne In diesem Bereich sondierte 1978 auch Irena Šavel, bronaste dobe.414 die Kustodin des Regionalmuseums Murska Sobota. Nadaljnje raziskave so bile povezane z gradnjo dru- Die Sonde wurde im Maß 4 m x 8 m ( Abb. 62) auf den žinskih hiš, ki so pričele rasti po južnem pobočju hriba. Parzellen 439/2 und 439/3 Katastergemeinde Gornja Izkopavanja so potekala v težavnih razmerah. Omejena Radgona abgesteckt. Die Ausgrabungen bestätigten so bila na gradbene jame, lastniki parcel pa so se le delno mehr oder weniger die Feststel ungen von Pahič: Die držali strokovnih smernic, ki jih je pred gradnjo postavil Schichten mit vorgeschichtlichen Nachlässen waren gut Zavod za spomeniški varstvo. Tako je Pokrajinski muzej erhalten, die Funde aber wurden einer Siedlung aus der iz Murske Sobote leta 1979 raziskal stavbišče na parceli späten Bronzezeit zugeordnet414. 440/3 k. o. Gornja Radgona, vendar pa izkop ni segel do Die weiteren Forschungen aber waren verbunden sterilnih tal, saj se je temu uprl lastnik zemljišča.415 Še mit dem Bau von Einfamilienhäusern, die begannen, am slabše se je končal zaščitni poseg leta 1986 na parceli 427 Südhang des Hügels in die Höhe zu wachsen. Die Aus- k. o. Gornja Radgona. Gradbena jama je bila izkopana s grabungen verliefen unter erschwerten Verhältnissen, strojem, sodelavcem Zavoda za spomeniško varstvo iz begrenzt auf die Baugruben. Die Grundstückseigentü- Maribora in Pokrajinskega muzeja iz Murske Sobote pa mer hielten sich aber nur teilweise an die fachlichen Leit- je uspelo dokumentirati le en profil.416 linien, die das Amt für Denkmalschutz vor Baubeginn Na južnem pobočju Grajskega hriba sta bila v festlegte. So erforschte das Regionalmuseum Murska osemdesetih letih opravljena še dva zaščitna posega. Sobota im Jahre 1979 den Bauplatz auf der Parzelle 440/3 Obakrat je dela vodil Ivan Tušek iz Zavoda za varstvo Katastergemeinde Gornja Radgona, jedoch reichte die naravne in kulturne dediščine Maribor. Tako so spomla- Grabung nicht bis an den sterilen Boden, da sich der di 1988 raziskali manjši prostor ob hiši na Vaupotičevi Grundstückseigentümer dagegen verwahrte415. Noch ulici 2 (parc. št. 453), leto kasneje (1989) pa 13 m dolgo schlechter endete der Rettungseingriff im Jahre 1986 in 6,5 m široko stavbišče za nov prizidek ob hiši na Ilirski auf der Parzelle 427 Katastergemeinde Gornja Radgo- ulici 3 (parc. št. 448). O obeh posegih sta bili objavljeni na. Die Baugrube wurde maschinell ausgehoben, den krajši poročili.417 Mitarbeitern des Amtes für Denkmalschutz Maribor und des Regionalmuseums Murska Sobota gelang es nur noch ein Profil zu dokumentieren416. Am Südhang des Burghügels wurden in den Achtziger Jahren noch zwei Rettungseingriffe durchge- führt. Beide Male leitete Ivan Tušek aus dem Amt für Naturschutz und Kulturerbe Maribor die Arbeiten. So wurde 1988 eine kleinere Fläche neben dem Haus an der Vaupotičeva ulica 2 (Parz. Nr. 453) erforscht, ein Jahr später (1989) aber der 13 m lange und 6,5 m breite Bauplatz für einen Erweiterungsbau an dem Haus an der Ilirska ulica 3 (Parz. Nr. 448). Über beide Eingriffe wurden kurze Berichte veröffentlicht417. 412 Pahič 1960–1961. 413 Pahič 1962-1964a, 134 s. 413 Pahič 1962-1964a, 134 f. 414 Horvat Šavel 1981, 291 ss. 414 Horvat Šavel 1981, 291 ff. 415 Ib. 298 ss. 415 Ebd. 298 ff. 416 Šavel 1987. 416 Šavel 1987. 417 Tušek 1989 in Tušek 1990. 417 Tušek 1989 und Tušek 1990. 183 SONDE SCHNITTE Gradivo, ki ga predstavljamo v tej publikaciji, izvira Das von uns in dieser Publikation vorgestel te Ma- iz izkopavanj Irene Horvat Šavel. Gre torej za posege, ki terial stammt aus den Ausgrabungen von Irena Horvat so bili na južnem pobočju Grajskega hriba opravljeni v Šavel. Es handelt sich also um die Eingriffe, die in den letih 1978, 1979 in 1986. V dokumentaciji Pokrajinskega Jahren 1978, 1979 und 1986 am Südhang des Burghügels muzeja v Murski Soboti so zabeleženi kot sonda 1, sonda durchgeführt wurden. In den Dokumentationen des 2 in sonda 3 ( sl. 63). Regionalmuseums Murska Sobota sind sie festgehalten als Sonde 1, Sonde 2 und Sonde 3 ( Abb. 63). SONDA 1 SCHNITT 1 Lega: Sonda je bila zakoličena na južnem pobočju Grajskega hriba tik ob cesti, ki pelje v grad ( sl. 62).418 Lage: Der Schnitt war am Südhang des Burghügels Merila je 4 m x 8 m. Postavljena je bila tako, da sta daljši direkt an der Straße die zur Burg führt abgesteckt ( Abb. stranici potekali v smeri sever−jug. Sondiranje je leta 62).418 Sie maß 4 m x 8 m. Aufgestel t war sie so, dass die 1978 opravil Pokrajinski muzej iz Murske Sobote pod Längsseite in Nord-Südrichtung verlief. Durchgeführt vodstvom Irene Horvat Šavel, ki je o raziskavi objavila wurde die Sondierung im Jahre 1978 vom Regionalmu- prvo poročilo.419 seum Murska Sobota unter der Leitung von Irena Horvat Način kopanja: Sondo so izkopali po režnjih, ki Šavel, die über die Forschung die erste Veröffentlichung so bili debeli do 25 cm. S poglobitvami niso ustvarili herausgab419. vodoravnih površin, ampak so nivoji planumov padali Grabungsmethode: Die Sonde wurde in Abschnitten od severa proti jugu in sicer bolj ali manj skladno z na- ausgehoben, die bis zu 25 cm dick waren. Mit den Vertie- gnjenostjo pobočja. Najdbe so bile dokumentirane po fungen schufen sie keine waagerechten Flächen, sondern režnjih in kvadratih (4 m x 4 m), pri čemer je kvadrat die Niveaus des jeweiligen Planums fielen von Nord nach 1 zaobjel severno, kvadrat 2 pa južno polovico sonde. Süd ab und zwar in etwa in Übereinstimmung mit der Terenski izvidi: V sondi ni bilo odkritih stavbnih Hangneigung. Die Funde wurden nach Abschnitten ostalin. Izjema je pet obrisov lukenj za stojke, ki so bile und Quadraten (4 m x 4 m) dokumentiert, wobei das dokumentirane v planumu 11. Ker jih ni bilo moč po- Quadrat 1 die Nord-, Quadrat 2 aber die Südhälfte des vezati v zanesljiv objekt, se z njimi nismo podrobneje Schnittes umfasste. ukvarjali. V sondi so zadeli tudi na več lis rdeče prežgane Befunde: In der Sonde wurden keine Gebäudereste ilovice, ob katerih je ležalo precej črepinj. Pojavljale so entdeckt. Eine Ausnahme sind fünf Umrisse von Pfos- se v različnih nivojih, kar je dobro razvidno na risbi tenlöchern, die im Planum 11 dokumentiert waren. Da vzhodnega profila ( sl. 64A). Najverjetneje gre za ostanke sie nicht mehr zu einem verlässlichen Objekt verbun- hodnih površin. den werden konnten, haben wir uns nicht detaillierter Na risbi vzhodnega profila lahko najbolje pona- mit ihnen beschäftigt. In der Sonde stieß man auch zorimo tudi sosledje plasti, oziroma aktivnosti, ki so se auf mehrere Flecken roten verbrannten Lehms, neben odvijale na območju, raziskanem s sondo. Najprej je bila denen ziemlich viele Scherben lagen. Sie traten in v rumeno sterilno ilovico pri x = 4 vkopana stopnica, s unterschiedlichen Niveaus auf, was auf der Zeichnung čemer so na pobočju ustvarili skoraj vodoravno hodno des östlichen Profils gut zu erkennen ist ( Abb. 64A). površino. Na njej je ležala plast 1, ki jo je tvorila rjava 418 Der Schnitt lag auf den Parzellen 439/2 und 439/3 418 Sonda je ležala na parcelah 439/2 in 439/3 k. o. Gornja Katastergemeinde Gornja Radgona, östlich des Hauses von Radgona, zahodno od hiše Marka Golarja, Grajska cesta 27. Marko Golar, Grajska cesta 27. 419 Horvat Šavel 1981, 291 ss. 419 Horvat Šavel 1981, 291 ff. 184 SONDE SCHNIT Sl. 63: Grajski hrib v Gornji Radgoni. Sonde 1-3. M. = 1: 1000. Abb. 63: Grajski hrib in Gornja Radgona. Schnitte 1-3. M. = 1: 1000. prežgana ilovica. Vsebovala je fragmente posod, ki pa Höchstwahrscheinlich handelt es sich um die Reste von niso bili kdove kako številni. Naslednja plast ( plast 2) je Begehungsflächen. bila iz sivo-rjave ilovice. Tudi ta je ležala na poravnani Auf der Zeichnung des östlichen Profils können površini, le da je bil usek za pol metra višji in poma- wir auch die Folgen der Schichten am besten veran- knjen bolj proti severu (na linijo x = 1,4). Plast 2 je bila schaulichen bzw. die Aktivitäten, die sich auf dem mit debela skoraj 1,5 m, v njej pa so se na različnih nivojih dem Schnitt erforschten Bereich abwickelten. Zuerst pojavljale lise rdeče prežgane ilovice, za katere smo že war in den sterilen gelben Lehm bei x = 4 eine Stufe dejali, da so najverjetneje ostanki nekdanjih hodnih po- eingegraben, mit der am Hang eine fast waagerechte vršin. Možnost, da bi šlo za dele podrtih sten je namreč Begehungsfläche geschaffen wurde. Auf dieser lag manj verjetna, saj v prežgani ilovici ni bilo odtisov brun Schicht 1, gebildet durch braunen verbrannten Lehm. 185 SONDE SCHNIT Sl. 64: Grajski hrib v Gornji Radgoni. Sonda 1. A: vzhodni profil; B: vzhodni profil s projiciranimi nivoji režnjev. M. = 1:50. Abb. 64: Grajski hrib in Gornja Radgona. Schnitt 1. A: Ostprofil; B: Ostprofil mit projizierten Abschnitten. M. = 1:50. 186 SONDE SCHNIT ali protja. Plast 2 bi bilo že zaradi izredne debeline in Sie enthielt Fragmente von Gefäßen, die aber nicht pravkar omenjenih hodnih površin smiselno razdeliti na sehr zahlreich waren. Die nächste Schicht ( Schicht 2) več nivojev, kar pa je zaradi načina kopanja po režnjih war aus grau-braunem Lehm. Auch diese lag auf einer težko izvedljiva naloga.420 Višje ležeča plast 3 je bila iz eingeebneten Fläche, nur dass der Einschnitt um einen rjave ilovice. Profil se je zaključeval s ca. 40 cm debelim halben Meter höher und mehr in Richtung Norden slojem peščenega humusa, ki je na risbi profila označen gerückt war (auf die Linie x = 1,4). Schicht 2 war fast kot plast 4. 1,5 m dick, in ihr traten aber auf unterschiedlichen Ni- Korelacija režnjev in plasti: Ker je bila sonda iz- veaus Flecken roten verbrannten Lehms auf, von denen kopana po režnjih, najdbe pa so bile združene znotraj wir schon sagten, dass sie höchstwahrscheinlich Reste 4 m x 4 m velikih kvadratov, predmetov ni bilo moč ehemaliger Begehungsflächen sind. Die Möglichkeit, zanesljivo projicirati v plasti. Ne glede na to pa lahko s dass es sich um Teile zerstörter Wände handeln könnte, korelacijo profila in nivojev izkopnih površin naredimo ist weniger wahrscheinlich, denn in dem verbrannten vsaj grobo vzporejanje režnjev in plasti, ki zgleda nekako Lehm gab es keine Abdrücke von Balken oder Ruten. takole ( sl. 64B): Es wäre sinnvoll gewesen Schicht 2 schon aufgrund der režnja 11, 12 = plast 1; außerordentlichen Dicke und der vorstehend erwähnten režnji 8, 9, 10 = spodnji del plasti 2; Begehungsfläche in mehrere Niveaus zu unterteilen, režnji 4, 5, 6, 7 = zgornji del plasti 2; was aber wegen der Grabungsart nach Abschnitten eine reženja 3, 4 = plast 3; schwer durchführbare Aufgabe ist.420 Die höher liegende režnji 1, 2, 3 = plast 4. Schicht 3 bestand aus braunem Lehm. Das Profil schloss Kot vidimo, je vzporejanje zgolj približno. Vprašlji- mit einer 40 cm dicken Schicht sandigen Humus ab; auf vi so zlasti tisti režnji, skozi katere potekajo meje med der Profilzeichnung ausgewiesen als Schicht 4. plastmi. V njih je zanesljivo prisotno pomešano gradivo. Korrelation der Abschnitte und Schichten: Weil die Do kakšne stopnje, seveda ne vemo. Najdbe smo zato Sonde nach Abschnitten gegraben wurde, die Funde v katalogu in na tablah predstavili po režnjih in ne po aber innerhalb 4 x 4 m großer Quadrate vereint waren, plasteh (glej t. 64–83). konnten die Gegenstände nicht zuverlässig in die Schich- Datacija: Plast 1 ni vsebovala najdb, ki bi omogoča- ten projiziert werden. Dessen ungeachtet können wir le precizno opredelitev ( t. 64: 1–7). Nekoliko drugače je aber mit einer Korrelation des Profils und der Niveaus s plastjo 2, ki pa je bila zelo močna (debelina je znašala der Grabungsflächen zumindest einen groben Vergleich skoraj 1,5 m), zato smo jo z ozirom na različne nivoje der Abschnitte und Schichten herstellen, der etwa so prežganih hodnih površin (glej sl. 64) arbitrarno razdelili aussieht ( Abb. 64B): na dva dela. V spodnjem, ki ga v prestavljajo režnji 8, 9 Abschnitte 11, 12 = Schicht 1; in 10, je bila obilica gradiva ( t. 64B, 65–70). Večina oblik Abschnitte 8, 9, 10 = unterer Teil von Schicht 2; kronološko sicer ni občutljivih, za tri fragmente ( t. 70: Abschnitte 4, 5, 6, 7 = oberer Teil von Schicht 2; 9,10,13) pa lahko rečemo, da so pripadali posodju, ki je Abschnitte 3, 4 = Schicht 3; značilno za prehod iz pozne bronaste v starejšo železno Abschnitte 1, 2, 3 = Schicht 4. dobo (Ha B2/3 in Ha C0).421 Wie wir sehen, ist der Vergleich nur ungefähr. Frag- Podobne najdbe vsebuje tudi zgornji del plasti 2 lich sind insbesondere die Abschnitte, durch die Grenzen oziroma režnji 4–7, v katerih so bile odkrite preostale zwischen den Schichten verlaufen. In ihnen ist sicher prežgane hodne površine (glej sl. 64B). Znova mora- durchmischtes Material vorhanden. Wir wissen natürlich mo omeniti fragmente loncev tipa L 16 ( t. 72: 1–2; t. nicht bis zu was für einem Grade. Die Funde haben wir 74: 11–12; t. 78: 9–10), temu pa lahko dodamo še tri daher im Katalog und auf den Tafeln nach Abschnitten fragmente, od katerih sta prva dva okrašena z nizoma und nicht nach Schichten vorgestel t ( siehe Taf. 64-83). nalepljenih bradavic ( t. 74: 7; t. 81: 6), tretji pa z verti- Datierung: Schicht 1 beinhaltete keine Funde, die kalnimi kanelurami ( t. 74: 14). Takšna ornamentika je eine präzise Bestimmung ermöglichen würden ( Taf. nekoliko mlajša, saj ima dobre paralele na železnodobni 64: 1-7). Etwas anders sieht es bei Schicht 2 aus, die Pošteli.422 Časovno dobro zamejen je tudi okras aplici- aber sehr stark war (die Dicke betrug fast 1,5 m), daher 420 Naj na tem mestu omenimo, da je v svoji objavi neka- haben wir sie mit Rücksicht auf die unterschiedlichen tere plasti naknadno razdelila že I. Horvat Šavel, vendar brez naprej postavljenih kriterijev. Razen tega smo ob pregledo- 420 An dieser Stelle möchten wir erwähnen, dass bereits vanju originalne dokumentacije ugotovili, da se pod njenimi I. Horvat Šavel in ihrem Vorbericht einige Schichten nach- oznakami plasti (npr. plast 3a, plast 3b, plast 3c itd.) skrivajo träglich unterteilte, jedoch ohne im Vorhinein aufgestel te opisi planumov, ki so jih dokumentirali po vsaki poglobitvi. Kriterien. Außerdem stel ten wir bei der Überprüfung der Prim. Horvat Šavel 1981, 293 ss. Originaldokumentation fest, dass sich unter ihren Bezeich- 421 Gre za lonce, okrašene z nalepljenimi girlandami (L nungen der Schichten (z. B. Schicht 3a, Schicht 3b, Schicht 3c 16) in okras žigosanih girland (O 22). Glej str. 56, sl. 17 in usw.) die Beschreibungen des jeweiligen Planums verstecken, str. 58, sl. 20. das bei jeder Vertiefung dokumentiert wurde. Vergl. Horvat 422 Teržan 1990, t. 21: 11 in t. 31: 16. Šavel 1981, 293 ff. 187 SONDE SCHNIT ranih bradavic ( t. 78: 11; 82: 8) in žigosan S-motiv ( t. Niveaus der verbrannten Begehungsflächen ( siehe Abb. 79: 10), ki ju prav tako srečamo v kontekstih 8. stoletja 64) arbiträr auf zwei Teile aufgeteilt. Im unteren Teil, (Ha C0).423 Naj omenimo še to, da je bilo v zgornjem den die Abschnitte 8, 9 und 10 darstellen, befand sich delu plasti 2 ob prežganih hodnih površinah odkrito eine Fülle an Material ( Taf. 64B, 65-70). Die Mehrzahl še drugo gradivo: bronasta igla z uvito glavico ( t. 74: der Formen ist chronologisch zwar nicht empfindlich, 1), bronasta puščična ost ( t. 76: 4), fragment brzde iz von drei Fragmenten ( Taf. 70: 9,10,13) können wir rogovine ( t. 76: 1), fragmenti livarskih kalupov ( t. 74: aber sagen, dass sie zu einem Gefäß gehören, das für 2; 76: 5,7,8) ter več uteži, vijčkov in svitkov ( t. 74: 3–4; den Übergang aus der späten Bronzezeit in die ältere t. 76: 9,11,12,14,16–19). Gre za značilne naselbinske Eisenzeit charakteristisch ist (Ha B2/3 und Ha C0).421 najdbe, ki pa za datiranje plasti seveda niso pomembne. Ähnliche Funde beinhaltet auch der obere Teil von Plast 3, ki jo dokajšnjo mero tolerance lahko ena- Schicht 2 bzw. die Abschnitte 4-7, in denen die übrigen čimo z režnjema 3 in 4 (glej sl. 64B), je vsebovala po- verbrannten Begehungsflächen entdeckt wurden ( siehe mešano gradivo. Poleg starih žarnogrobiščnih oziroma Abb. 64B). Erneut müssen wir die Fragmente der Töpfe halštatskih oblik ( t. 83: 5–11) so se v njej pojavljali redki des Typs L 16 erwähnen ( Taf. 72: 1-2; Taf. 74: 11-12; Taf. fragmenti lončenine, ki so značilni za poznolatenski čas 78: 9-10), dem können wir aber noch drei Fragmente ( t. 83: 1–4).424 hinzufügen, von denen die ersten Beiden mit anein- andergereihten aufgeklebten Knubben verziert waren ( Taf. 74: 7; Taf. 81: 6), das Dritte aber mit vertikalen SONDA 2 Kanneluren ( Taf. 74: 14). Eine solche Ornamentierung ist etwas jünger, denn es hat gute Parallelen im eisen- Lega: Tudi sonda 2 je bila izkopana na južnem zeitlichen Poštela422. Zeitlich gut abgegrenzt ist auch pobočju Grajskega hriba ( sl. 63). Merila je 12 m x 12 m. die Verzierung applizierter Knubben ( Taf. 78: 11; 82: 8) Poseg je bil leta 1979 opravljen zaradi gradnje nove und die S-Stempelung ( Taf. 79: 10), die wir ebenfal s in stanovanjske hiše.425 Arheološki nadzor je prevzel Po- den Kontexten des 8. Jahrhunderts antreffen (Ha C0)423. krajinski muzej iz Murske Sobote pod vodstvom Irene Erwähnt werden sol te noch, dass im oberen Teil von Horvat Šavel, ki je o raziskavi objavila prvo poročilo.426 Schicht 2 neben den verbrannten Begehungsflächen Način kopanja: Območje, predvideno za gradnjo, noch anderes Material entdeckt wurde: eine bronzene je bilo pred začetkom del razdeljeno na devet kvadra- Rollenkopfnadel ( Taf. 74: 1), eine bronzene Pfeilspitze tov, velikih 4 m x 4 m. Oštevilčili so jih od juga proti ( Taf. 76: 4), das Fragment eines Geweihknebels ( Taf. severu. Kopali so po režnjih. Žal raziskava ni potekala 76: 1), Fragmente von Gussformen ( Taf. 74: 2; 76: 5,7,8) po ustaljeni praksi. Sterilna tla so dosegli le v skrajnem sowie mehrere Gewichte, Spinnwirteln und Tonringe severozahodnem delu gradbene jame, v preostalih ( Taf. 74: 3-4; Taf. 76: 9,11,12,14,16-19). Es handelt sich kvadratih pa ne, saj lastnik ni dovolil, da bi izkop segal um charakteristische Siedlungsfunde, die aber für die globlje od nivoja bodočih temeljev hiše. Bolj ali manj Datierung der Schichten natürlich nicht bedeutend sind. raziskani so bili torej le trije kvadrati v severnem delu Schicht 3, die wir mit einem beträchtlichen Maß gradbene jame (kv. 7–9). Dokumentiran je bil tudi an Toleranz mit Abschnitt 3 und 4 gleichsetzen können severni profil, s pomočjo katerega je bila možna groba ( siehe Abb. 64B), enthielt durchmischtes Material. Neben stratifikacija najdb. alten urnenfelderzeitlichen bzw. hal stattzeitlichen For- Terenski izvidi: V sondi ni bilo odkritih ostalin, ki men ( Taf. 83: 5-11) traten darin spärliche Fragmente von bi jih bilo moč združiti v kakršen koli objekt. Vseeno naj Tonwaren auf, die charakteristisch für die Spätlatènezeit od pomembnejših struktur omenimo tri obrise lukenj sind ( Taf. 83: 1-4)424. za stojke, ki so se pojavile v rumeni sterilni ilovici po izkopu režnja 11 v kvadratu 7. Nekoliko višje (ob izkopu režnja 7) je bila sredi kvadrata 8 odkrita 1 m x 0,7 m SCHNITT 2 velika površina močno prežgane ilovice, ki je ležala na gruči kamnitih oblic. Ob izkopu je bila opredeljena kot Lage: Auch der Schnitt 2 wurde am Südhang des uničeno ognjišče ( sl. 65). Sicer pa so se površine iz rdeče Burghügels ausgehoben ( Abb. 63). Sie maß 12 m x 12 m. prežgane ilovice pojavljale v več nivojih, nekaj so jih Durchgeführt wurde der Eingriff im Jahre 1979 wegen lahko dokumentirali tudi v severnem profilu ( pril. 3A). 421 Es handelt sich um Töpfe, verziert mit aufgeklebten 423 Za aplicirane bradavice (O 5) in žigosan S-motiv (O Girlanden (L 16) und eine Verzierung gestempelter Girlan- 26) glej str. 57, sl. 19 in str. 58, sl. 20. den (O 22). Siehe S. 56, Abb. 17 und S. 58, Abb. 20. 424 Za poznolatensko keramiko Štajerske glej Dular/To- 422 Teržan 1990, Taf. 21: 11 und Taf. 31: 16. manič Jevremov 2009. 423 Für die applizierten Knubben (O 5) und das gestempelte 425 Sonda je ležala na parceli 440/3 k. o. Gornja Radgona, S-Motiv (O 26) siehe S. 57, Abb. 19 und S. 58, Abb. 20. lastnik zemljišča pa je bil Mirko Kranjc. 424 Für die spätlatènezeitliche Keramik der Steiermark 426 Horvat Šavel 1981, 298 ss. siehe Dular/Tomanič Jevremov 2009. 188 SONDE SCHNIT des Baus eines neuen Wohnhauses425. Die archäologische Überwachung übernahm das Regionalmuseum Murska Sobota unter der Leitung von Irena Horvat Šavel, die über die Forschungen den ersten Bericht veröffentlichte426. Grabungsmethode: Das für den Bau vorgesehene Ge- lände wurde vor dem Beginn der Arbeiten auf neun 4 m x 4 m große Quadrate aufgeteilt, nummeriert von Süd nach Nord. Gegraben wurde nach Abschnitten. Leider verlief die Forschung nicht nach der üblichen Praxis. Sterilen Boden erreichte man nur im äußersten nordwestlichen Teil der Baugrube, in den übrigen Quadraten jedoch nicht, da der Eigentümer keine tiefere Ausschachtung als bis zu dem Niveau der zukünftigen Hausfundamente erlaubte. Mehr oder minder erforscht wurden somit nur drei Quadrate im Nordteil der Grube (Quad. 7-9). Do- kumentiert wurde auch das nördliche Profil, mit dessen Hilfe eine grobe Stratifikation der Funde möglich war. Befunde: In der Sonde wurden keine Strukturen entdeckt, die man mit irgendeinem Objekt hätte ver- binden können. Trotzdem sol ten wir drei Umrisse von Sl. 65: Grajski hrib v Gornji Radgoni. Sonda 2. Ostanki Pfostenlöchern erwähnen, die in dem gelben sterilen ognjišča. Lehm nach der Aushebung von Abschnitt 11 im Quadrat Abb. 65: Grajski hrib in Gornja Radgona. Schnitt 2. Reste der 7 sichtbar wurden. Etwas höher (bei der Aushebung von Herdstel e. Abschnitt 7) wurde in der Mitte des Quadrates 8 eine 1 m x 0,7 m große Fläche stark verbrannten Lehms entdeckt, Ker so ob lisah ležali razmeroma številni keramični der auf einem Haufen von Kieselsteinen lag. Bei der fragmenti in drobci prežganega ometa, jih lahko inter- Ausgrabung wurde sie als zerstörte Herdstelle bestimmt pretiramo kot borne ostanke hodnih površin oziroma ( Abb. 65). Im Übrigen kamen Flächen roten verbrannten v ognju uničenih hiš. Lehms in mehreren Niveaus vor, einige davon konnten Sosledje plasti lahko ponazorimo z risbo severnega auch im nördlichen Profil dokumentiert werden ( Beil. profila sonde ( pril. 3A). Na njej je dobro vidno, da so 3A). Da neben den Flecken verhältnismäßig zahlreiche bila raščena tla (rumena ilovica) dosežena le v skrajnem Keramikfragmente und Bruchstücke von verbranntem severozahodnem vogalu gradbene jame. Na preostalem Lehmverputz lagen, können wir sie als dürftige Reste delu pa niso prišli do mrtvice, zato se na dnu vleče siva von Begehungsflächen bzw. im Feuer vernichteter Häuser peščena ilovica ( plast 1), ki je vsebovala precej kera- interpretieren. mičnih fragmentov. Na dobršnem delu jo je prekrivala Die Schichtenfolge können wir anhand der Zeich- rdeča prežgana ilovica. nung des nördlichen Profils veranschaulichen ( Beil. 3A). Čez vse tri pravkar opisane strukture se je vlekla Auf ihr ist gut zu erkennen, dass der gewachsene Boden rumeno-rjava peščena ilovica, ki je na risbi profila (gelber Lehm) nur in der äußersten Nordwestecke der označena kot plast 2. Vsebovala je precej črepinj, košč- Baugrube erreicht wurde. Im restlichen Teil drang man ke prežganega stenskega ometa in oglja, v njej pa so se nicht bis zum Unterboden vor, darum erstreckt sich pojavljale tudi posamične zaplate prežgane ilovice. Le- grauer sandiger Lehm auf der Sohle ( Schicht 1), in dem te zasledimo na več mestih tudi v višje ležeči sivo-rjavi sich ziemlich viele Keramikfragmente befanden. Auf ilovici ( plast 4), v kateri je bil pri x = 3 dokumentiran einem beträchtlichen Teil war sie mit rotem verbrann- večji kamen, v vzhodni polovici pa čudno oblikovan tem Lehm bedeckt. vrinek rumeno-zelene ilovice, ki ni vseboval najdb. Na Durch alle drei beschriebenen Strukturen zog sich risbi profila smo ga označili kot plast 3. Na vprašanje, gelb-brauner, sandiger Lehm, der auf der Profilzeich- če je plast delo človeških rok in ne zgolj naravna tvorba, nung als Schicht 2 ausgewiesen ist. Sie enthielt ziemlich izkop ni dal odgovora. Višje ležeča rjava ilovica ( plast 5) viele Scherben, Stücke verbrannten Wandverputzes und pa je bila zopet polna kulturnih ostalin, ki pa niso bile Holzkohle; aber auch vereinzelte Flecken verbrannten zgolj prazgodovinske, ampak tudi iz kasnejših obdobij Lehms traten auf. Diese finden wir an mehreren Stel- (srednji vek). Profil se je zaključeval s tankim slojem len auch in dem höher liegenden grau-braunen Lehm humusa, ki je na risbi označen kot plast 6. ( Schicht 4), in dem bei x = 3 ein größerer Stein doku- Korelacija režnjev in plasti: Ker je bila sonda izkopa- 425 na po režnjih, najdbe pa so bile združene znotraj 4 m x Der Schnitt lag auf der Parzelle 440/3 Katastergemeinde 4 m velikih kvadratov, predmetov ni bilo moč zanesljivo Gornja Radgona, Grundstückseigentümer war Mirko Kranjc. 426 Horvat Šavel 1981, 298 ff. 189 SONDE SCHNIT projicirati v plasti. Vzporejanje režnjev in plasti je zato mentiert ist, in der Osthälfte aber eine seltsam geformte zgolj približno ( pril. 3B): Einschiebung gelbgrünen Lehms, der keine Funde reženj 11 = plast 1; beinhaltete; ausgewiesen auf der Profilzeichnung ist režnji 6, 7, 8, 9 = plast 2; sie als Schicht 3. Auf die Frage, ob menschliche Hände režnja 5, 6 = plast 4; die Schicht schufen und sie nicht nur ein Gebilde der režnji 1–4 = plast 5. Natur ist, gab die Ausgrabung keine Antwort. Der höher Kot vidimo, so problematični vsi tisti režnji, ki gelegene braune Lehm ( Schicht 5) war wieder voller sekajo več plasti. Kako močno je gradivo pomešano, Kulturreste, die aber nicht nur vorgeschichtlich sondern seveda ne vemo, zato smo najdbe v katalogu in na tablah auch aus späteren Zeiträumen (Mittelalter) waren. Das objavili tako, kot so bile izkopane in inventarizirane, Profil schloss mit einer dünnen Humusschicht ab; auf torej po režnjih (glej t. 84–95). der Zeichnung ausgewiesen als Schicht 6. Datacija: Plast 1 ni bila izkopana do konca, zato ne Korrelation der Abschnitte und Schichten: Weil die vemo, če predstavlja najstarejše nasutje. Sodeč po najd- Sonde nach Abschnitten gegraben wurde, die Funde aber bah, kot so lonci L 16 ( t. 84: 7–8) je nastala na prehodu innerhalb 4 x 4 m großer Quadrate vereint waren, konnten iz pozne bronaste v starejšo železno dobo (Ha B2/3 – die Gegenstände nicht zuverlässig in die Schichten proji- Ha C0).427 Tej dataciji ne nasprotuje fragment lonca, ki ziert werden. Ein Vergleich der Abschnitte und Schichten je okrašen s šrafiranimi trikotniki in shematiziranimi kann daher nur ungefähr sein ( Beil. 3B): figuricami ( t. 85: 1), saj je značilen za isti čas.428 Abschnitt 11 = Schicht 1; Plast 2, ki je v grobem identična z režnji 6–9 (prim. Abschnitte 6, 7, 8, 9 = Schicht 2; pril. 3), je vsebovala obilico keramičnega gradiva ( t. Abschnitte 5, 6 = Schicht 4; 86–94). Med kronološko občutljivimi oblikami naj Abschnitte 1-4 = Schicht 5. omenimo fragment latvice z prečno žlebljenim ustjem Wie wir sehen, sind all jene Abschnit e problematisch, ( t. 93: 5), ki je značilna za 8. stoletje (Ha C0),429 dve die mehrere Schichten überschneiden. Wie stark das Mate- skledi s koničnim vratom ( t. 88: 3; t. 91: 4), kakršne se rial durcheinander gemischt ist, wissen wir natürlich nicht, pojavljajo predvsem v stopnjah Ha C1in Ha C2,430 ter darum haben wir die Funde im Katalog und auf den Tafeln skledi z vertikalno žlebljenimi rameni ( t. 91: 1–2), ki so veröffentlicht, wie sie ausgegraben und inventarisiert ju moramo na podlagi paralel iz Kleinkleina in Poštele wurden, also nach Abschnitten ( siehe Taf. 84-95). postaviti nekako v isti čas (Ha C2–Ha D1).431 Datierung: Schicht 1 war nicht bis zum Ende aus- Halštatskodobni sta zaradi stratigrafske pozicije gehoben, daher wissen wir nicht, ob sie die älteste Auf- tudi plasti 4 in 5, ki pa z najdbami nista bili tako bogati. schüttung darstel t. Nach den Funden zu urteilen, wie Omeniti velja le en značilen fragment, okrašen z nale- den Töpfen L 16 ( Taf. 84: 7-8) entstand sie im Übergang pljeno bradavico in polkrožnimi kanelurami ( t. 95: 11), aus der späten Bronzezeit in die ältere Eisenzeit (Ha B2/3 ki ima dobre paralele v Kleinkleinu.432 – Ha C0)427. Dieser Datierung steht das Fragment eines Topfes, der mit schraffierten Dreiecken und schemati- sierten Figurinen verziert ist ( Taf. 85: 1), nicht entgegen, SONDA 3 denn er ist kennzeichnend für die gleiche Zeit428. Schicht 2, die im grob gesehen identisch mit den Lega: Kot sonda 3 je bil dokumentiran zaščitni Abschnitten 6-9 ( vergl. Beil. 3) ist, enthielt eine Fülle ke- raziskovalni poseg na severni strani stanovanjske hiše, ramischen Materials ( Taf. 86-94). Von den gut datierten Grajska cesta 9, ki stoji na južnem pobočju Grajskega Formen sol te aber das Fragment einer Einzugsschale hriba ( sl. 63).433 Na tem mestu so jeseni 1985 zaradi mit quer kanneliertem Mundsaum ( Taf. 93: 5) Erwäh- dozidave prizidka brez strokovnega nadzora z buldo- nung finden, die charakteristisch für das 8. Jahrhundert žerjem izkopali 5 m široko in 12 m dolgo gradbeno (Ha C0) ist429, zwei Schüsseln mit konischem Hals ( Taf. jamo in na ta način uničili arheološke plasti. Gradnjo 88: 3; 91: 4), die vor allem in den Stufen Ha C1und Ha so začasno ustavili, naslednjo pomlad (aprila 1986) pa C2 vorkommen430, sowie Schüsseln mit vertikal kanne- sta arheološke raziskave opravila Pokrajinski muzej iz lierten Schultern ( Taf. 91: 1-2), die wir auf der Grundlage von Parallelen aus Kleinklein und Poštela etwa in die 427 Za lonce L 16 glej str. 56, sl. 17. gleiche Zeit stellen müssen (Ha C2–Ha D1)431. 428 Dobiat 1982; Horvat 1983, 151 ss; Teržan 1990, 38. Glej tudi Škvor Jernejčič 2011. 429 Tip La 4; glej str. 45. 427 Für die Töpfe L 16 siehe S. 56, Abb. 17. 430 Tip S 4; glej str. 39 s. 428 Dobiat 1982; Horvat 1983, 151 ff; Teržan 1990, 38. 431 Dobiat 1980, t. 15: 2. Teržan 1990, t. 6: 18-19; 14: 28; Siehe auch Škvor Jernejčič 2011. 37: 32. 429 Typ La 4; siehe S. 45. 432 Dobiat 1980, t. 14: 16; 18: 3; 23: 8 itd. 430 Typ S 4; siehe S. 39 f. 433 Sonda je ležala na parceli 427 k. o. Gornja Radgona, 431 Dobiat 1980, Taf. 15: 2. Teržan 1990, Taf. 6: 18-19; 14: lastnik zemljišča pa je bil Peter Kralj. 28; 37: 32. 190 SONDE SCHNIT Hal stattzeitlich sind aufgrund der stratigraphi- schen Positionen auch die Schichten 4 und 5, die aber nicht reich an Funden waren. Erwähnenswert ist nur ein charakteristisches Fragment, verziert mit aufgesetzten Knubben und halbkreisförmigen Kanneluren ( Taf. 95: 11), das gute Parallelen in Kleinklein hat432. SCHNITT 3 Lage: Als Schnitt 3 dokumentiert war ein Rettungs- eingriff an der Nordseite des Wohnhauses Grajska cesta 9, das am Südhang des Burghügels steht ( Abb. 63)433. An dieser Stelle hatte man im Herbst 1985 wegen eines Erweiterungsanbaus ohne fachliche Aufsicht mit einem Bulldozer eine 5 m breite und 12 m lange Baugrube ausgehoben und auf diese Weise die archäologischen Schichten zerstört. Die Bauarbeiten wurden zeitweilig eingestel t, im nächsten Frühjahr aber (April 1986) führ- ten das Regionalmuseum Murska Sobota und das Amt für Denkmalschutz Maribor die Forschungen durch. Die Leitung der Arbeiten lag bei Irena Šavel434. Grabungsmethode: Weil die Baugrube bei Ankunft der Archäologen bereits ausgehoben, die Schichten aber zerstört waren, wurde nur das östliche Profil gereinigt und dokumentiert. Die Wand des Maschinenaushubs Sl. 66: Grajski hrib v Gornji Radgoni. Sonda 3. Ognjišča v wurde in eine Vertikale zurechtgehauen, der davorlie- jugovzhodnem kotu gradbene jame. Pogled s severa. Abb. 66: Grajski hrib in Gornja Radgona. Schnitt 3. Herdstellen gende Bereich aber bis zum gewachsenen Boden vertieft. in der südöstlichen Ecke der Baugrube. Blick von Norden. Dabei stieß man auf mehrere Niveaus verbrannten Lehms, die nur im Profil dokumentiert werden konnten. Etwas besser erhalten blieb nur die äußerste Südostecke Murske Sobote in Zavod za spomeniški varstvo Maribor. des Aushubs, wo es dem Eigentümer wegen vorhande- Dela je vodila Irena Šavel.434 ner Betonplatten nicht gelang mit der Maschine alle Način kopanja: Ker je bila pred prihodom arheo- Schichten zu beseitigen. An dieser Stelle wurden vier logov gradbena jama že izkopana, plasti pa uničene, Herdstellen festgestel t. Leider konnten sie nicht mehr so očistili in dokumentirati le vzhodni profil. Steno im Ganzen dokumentiert werden, denn sie verschwan- strojnega izkopa so obklesali v vertikalo, prostor pred den entweder unter dem Fundament des Hauses oder njim pa poglobili do raščenih tal. Ob tem so zadeli na im Profil ( Abb. 66). več nivojev prežganih ilovic in žganin, ki jih je bilo moč Befunde: Das östliche Profil der Baugrube zeigt dokumentirati le v profilu. Nekoliko bolje ohranjen je os- eine verhältnismäßig klare Reihenfolge der Schichten tal le skrajni jugovzhodni kot izkopa, kjer lastniku zaradi ( Abb. 67)435. Den Grund des Hügels bildete an dieser betonske plošče s strojem ni uspelo odstraniti vseh plasti. Stelle gelber Lehm. In diesen waren direkt unter dem Na tem mestu so bila ob klesanju profila ugotovljena štiri Profil drei kleinere Gruben ausgehoben (die Ausgräber ognjišča. Žal jih ni bilo moč dokumentirati v celoti, saj interpretierten diese als Standorte von Pfosten), die so izginjala bodisi pod temelje hiše ali v profil ( sl. 66). allerdings nicht mit irgendeinem Objekt verbunden Terenski izvidi: Vzhodni profil gradbene jame kaže werden konnten. razmeroma jasen vrstni red plasti ( sl. 67).435 Osnovo Auf der ursprünglichen Grundlage des Hügels lag hriba je na tem mestu tvorila rumena jalova ilovica. eine fast 1 m dicke Schicht von grau-gelbem Lehm, die Vanjo so bile tik pred profilom vkopane tri manjše jame auf der Zeichnung als Schicht 1 ( Abb. 67) ausgewiesen (izkopavalci so jih interpretirali kot stojišča stojk), ki pa se jih seveda ni dalo povezati v kakršen koli objekt. 432 Dobiat 1980, Taf. 14: 16; 18: 3; 23: 8 usw. Na prvotni osnovi hriba je ležala skoraj 1 m debela 433 Der Schnitt lag auf der Parzelle 427 Katastergemeinde plast sivo-rumene ilovice, ki je na risbi profila označena Gornja Radgona, der Grundstückseigentümer war Peter Kralj. 434 Šavel 1987. 434 Šavel 1987. 435 An dieser Stelle möchten wir darauf hinweisen, dass 435 Naj na tem mestu opozorimo, da je v terenski doku- in der Terraindokumentation das östliche Profil versehent- mentaciji vzhodni profil zmotno označen kot zahodni. lich als westliches ausgewiesen ist. 191 SONDE SCHNIT Sl. 67: Grajski hrib v Gornji Radgoni. Sonda 3. Vzhodni profil. M. = 1:50. Abb. 67: Grajski hrib in Gornja Radgona. Schnitt 3. Ostprofil. M. = 1:50. Sl. 68: Grajski hrib v Gornji Radgoni. Sonda 3. Ognjišča v jugovzhodnem kotu gradbene jame. Pogled z zahoda. Abb. 68: Grajski hrib in Gornja Radgona. Schnitt 3. Herdstellen in der südöstlichen Ecke der Baugrube. Blick von Westen. 192 SONDE SCHNIT kot plast 1 ( sl. 67). V njej so se tu in tam pojavljali frag- ist. In ihr traten hie und da Fragmente von Keramik auf, menti keramike, prav pri dnu pa se je med x = 3,25 in x = direkt auf der Sohle aber zog sich zwischen x = 3,25 in 3,65 vlekel tudi tanek pas žganine. Pas žganine, debel do x = 3,65 auch eine dünne Verkohlung hin. Eine zweite 2 cm, se je vlekel tudi na vrhu pravkar omenjene plasti Brandschicht, bis zu 2 cm dick, zog sich auch oberhalb in jo na ta način jasno ločeval od sivo-rjave ilovice, ki je von der eben erwähnten Schicht hin und trennte sie auf na risbi označena kot plast 2. Tudi v njej so se tu in tam diese Weise klar von dem grau-braunen Lehm; ausge- pojavljali kosi prežganega ilovnatega ometa. Naslednja wiesen auf der Zeichnung als Schicht 2. Auch in dieser plast ( plast 3) je bila zopet iz sivo-rumene ilovice, ven- traten stellenweise Stücke von verbranntem Lehm- dar pa ni potekala čez celoten profil. V njej izkopavalci verputz auf. Die nächste Schicht ( Schicht 3) bestand ne omenjajo najdb. Očitno gre za nasutje, s katerim so wieder aus grau-gelbem Lehm, der jedoch nicht durch izravnali plitvo kotanjo. das ganze Profil verlief. In ihr erwähnen die Ausgräber Naslednja plast ( plast 4) je iz sive ilovice. Vlekla se keine Funde. Offensichtlich handelt es sich um eine Auf- je čez celoten izkop, na njej pa je ležalo najnižje od štirih schüttung, mit der man flache Mulden nivelliert hatte. zgoraj omenjenih ognjišč ( sl. 68), ki je dobro dokumen- Die darauffolgende Schicht ( Schicht 4) war aus tirano tudi na risbi profila (med x = 3,8 in x = 4,5). Pred grauem Lehm. Sie zog sich durch das gesamte Profil, njim je bilo do 10 cm debelo lečasto nasutje iz rumene auf ihr aber lag die niedrigste der oben erwähnten ilovice, morda ostanek manipulativnega prostora. Herdstellen ( Abb. 68), die auch auf der Profilzeichnung Naslednja plast ( plast 5) je bila iz temnosive ilovice. gut dokumentiert ist (zwischen x = 3,8 und x = 4,5). Vor Sodeč po opisih izkopavalcev, je bila z najdbami zelo dieser befand sich eine bis zu 10 cm dicke linsenförmige bogata, v njej pa so bile odkrite tudi zanimive struktu- Aufschüttung aus gelbem Lehm, vielleicht der Rest eines re: dve manjši nasutji iz rumene ilovice, med njima pa manipulativen Bereichs. drugo ognjišče ( sl. 68), katerega prerez je dobro viden Die nächste Schicht ( Schicht 5) bestand aus dunkel- tudi na risbi profila (med x = 3,25 in x = 3,9). grauem Lehm. Nach den Beschreibungen der Ausgräber Neposredno na rumeni ilovici je ležalo tretje og- zu urteilen, war sie sehr reich an Funden, in ihr wurden njišče. Ovalna površina močno prežgane ilovice je merila auch interessante Strukturen entdeckt: zwei kleinere 1,2 m x 1 m, debela pa je bila do 5 cm. Ni bila raziskana Aufschüttungen aus gelbem Lehm, zwischen den beiden v celoti, saj se je nadaljevala pod temelje hiše ( sl. 68). V aber die zweite Herdstelle ( Abb. 68), deren Querschnitt istem nivoju, vendar pred ognjiščem, je profil presekal auch auf der Profilzeichnung zu sehen ist (zwischen x = dve lisi oglja ( sl. 67). Raztezali sta se med x = 1,4 do x = 3,25 und x = 3,9). 2,0 in x = 2,5 do x = 3,3. Unmittelbar auf dem gelben Lehm lag die dritte Naslednja plast ( plast 6) je bila iz rdeče-rjave ilovi- Herdstelle. Die ovale Fläche mit stark verbranntem ce. Vsebovala je precej žganine, kosov prežganega ometa Lehm maß 1,2 m x 1 m, dick war sie bis zu 5 cm. Sie in fragmentov keramike. Na njej je ležalo ognjišče 4, wurde nicht im Ganzen erforscht, denn sie setzte sich katerega prerez je bil dobro viden v vzhodnem profilu unter den Hausfundamenten fort ( Abb. 68). Im gleichen (med x = 0,8 in x = 2,2 ( sl. 67). Ognjišče je bilo narejeno Niveau, jedoch vor der Herdstelle, durchschnitt das iz rečnih oblic in ilovnatega premaza, ki je bil zaradi Profil zwei Holzkohleflecken ( Abb. 67). Sie erstreckten intenzivnega kurjenja v celoti prežgan. sich zwischen x = 1,4 bis x = 2,0 und x = 2,5 bis x = 3,3. Ognjišče 4 je prekrivala sivo-rjava ilovica ( plast 7), v Die nächste Schicht ( Schicht 6) war aus rot-brau- kateri je bilo veliko črepinj, oglja in koščkov prežganega nem Lehm. Sie enthielt ziemlich viel Holzkohle, Stücke ometa. V tej plasti je bilo v jugovzhodnem kotu gradbene von verbranntem Lehmverputz und Keramikfragmente. jame odkrito še zadnje, najvišje ležeče ognjišče (ognjišče Auf ihr lag Herdstelle 4, deren Querschnitt im östlichen 5), katerega podlaga je bila prav tako iz rečnih oblic. Profil sehr gut sichtbar war (zwischen x = 0,8 und x = Ker ni segalo do profila, je na risbi oziroma fotografiji 2,2 ( Abb. 67). Die Herdstelle war aus Kieselsteinen mit označen le njegov nivo ( sl. 67 in 68). Raziskali so ga le einem lehmigen Überzug gemacht, der wegen der in- manjši del, saj je podlaga iz oblic izginjala pod temelje tensiven Heizung ganz verbrannt war. hiše ( sl. 69). Die Herdstelle 4 war mit grau-braunem Lehm über- Čez meter debela plast temnorjave ilovice ( plast 8) deckt ( Schicht 7), in dem sich viele Scherben, Holzkohle je nastala po opustitvi naselja. V njej so se namreč poleg und Stücke von verbranntem Verputz befanden. In die- prazgodovinskih pojavljale tudi novoveške črepinje. ser Schicht wurde in der Südostecke der Baugrube noch Podobne najdbe so prišle na dan tudi v najvišje ležeči die letzte, am höchsten liegende Herdstelle entdeckt plasti 9, ki jo je tvoril rjav humus. (Herdstelle 5), deren Unterlage ebenfal s aus Kiesel- Datacija: Čeprav so izkopavalci večino najdb, steinen bestand. Da sie nicht bis zum Profil reichte, ist ki so prišle na dan ob poravnavi profila, opremili s auf der Zeichnung bzw. den Fotografien nur ihr Niveau podatki o globinah, pa njihovo umeščanje v plasti ni gekennzeichnet ( Abb. 67 und 68). Erforscht wurde nur bilo enostavno. Podatki so bili namreč zelo ohlapni, ein kleinerer Teil, denn die Steinpflasterung verschwand zato smo upoštevali le tiste predmete, katerih pripadnost unter den Hausfundamenten ( Abb. 69). 193 SONDE SCHNIT Die über einen Meter dicke Schicht dunkelbraunen Lehms ( Schicht 8) entstand nach der Aufgabe der Sied- lung. In dieser tauchten nämlich neben vorgeschichtli- chen auch neuzeitliche Scherben auf. Ähnliche Funde traten auch in der höchstgelegenen Schicht 9 zutage, die aus braunem Humus gebildet war. Datierung: Obwohl die Ausgräber die Mehrzahl der Funde, die bei der Abgleichung des Profils zutage traten, mit Daten über die Tiefe versahen, war ihre Ein- ordnung in die Schichten nicht einfach. Die Daten waren nämlich sehr dehnbar, darum haben wir nur diejenigen Gegenstände berücksichtigt, der Zugehörigkeit keinerlei Zweifel hinterließ ( siehe Taf. 96-98). Funde, die eine ge- naue Datierung ermöglichten gab es nur wenige. Schon die Formen der Gefäße aus Schicht 1 ( Taf. 96: 1-3) treffen wir sowohl in der späten Bronzezeit als auch zu Beginn der Eisenzeit an (Ha B1–Ha C0), darum ist der Beginn der Besiedelung fast unmöglich genau zu bestimmen. Das Gleiche gilt für das Material aus den Schichten 4 Sl. 69: Grajski hrib v Gornji Radgoni. Sonda 3. Ognjišče 5. Pogled s severa. und 5. Die Einzugsschalen La 1 ( Taf. 96: 6; Taf. 97: 1), Abb. 69: Grajski hrib in Gornja Radgona. Schnitt 3. Herdstelle die Schüssel S 1 ( Taf. 96: 8) und der Topf L 1 ( Taf. 96: 9) 5. Blick von Norden. weisen Formen auf, die während der gesamten späten Bronzezeit auftreten, wir treffen sie aber auch zu Beginn der Hal stattzeit an (Ha A–Ha C0)436. Unzweifelhaft eisenzeitlich ist erst Schicht 6. Der k določeni plasti ni puščala nobenih dvomov (glej t. Beweis für eine solche Behauptung ist die Einzugsschale 96–98). Najdb, ki bi omogočale natančno datiranje, je Typ La 4 ( Taf. 97: 13), die kennzeichnend ist für das 8. malo. Že oblike posodja iz 1. plasti ( t. 96: 1–3) srečamo Jahrhundert437. Jung sind auch die beiden Schüsseln mit tako v pozni bronasti, kot tudi na začetku železne dobe vertikal kannelierten Schultern ( Taf. 97: 8-9), denn diese (Ha B1–Ha C0), zato je začetek poselitve skorajda ne- gehören zu den Gefäßen, die, wie wir bereits feststel ten, mogoče natančno določiti. Isto velja gradivo iz plasti 4 in Kleinklein und Poštela in den Stufen Ha C2–Ha D1 in 5. Latvici La 1 ( t. 96: 6; t. 97: 1), skleda S 1 ( t. 96: 8) auftraten438. in lonec L 1 ( t. 96: 9) so namreč oblike, ki se pojavljajo skozi celo pozno bronasto dobo, srečamo pa jih tudi na začetku halštatskega obdobja (Ha A–Ha C0).436 Nedvomno železnodobna je šele plast 6. Dokaz za takšno trditev je latvica tipa La 4 ( t. 97: 13), ki je značilna za 8. stoletje.437 Mladi sta tudi obe skledi z vertikalno žlebljenimi rameni ( t. 97: 8–9), saj sodita med posodje, za katerega smo že ugotovili, da se v Kleinkleinu in na Pošteli pojavlja v stopnjah Ha C2–Ha D1.438 436 Za latvice La 1, sklede S 1 in lonce L 1 glej str. 55, sl. 436 Für die Einzugsschalen La 1, Schüsseln S 1 und Töpfe 16 in str. 56, sl. 17,18. L 1 siehe S. 55, Abb. 16 und S. 56, Abb. 17, 18. 437 La 4: glej str. 56, sl. 18. 437 La 4: siehe S. 56, Abb. 18. 438 Glej op. 431. 438 Siehe Anm. 431. 194 KATALOG NAJDB KATALOG DER FUNDE Tabla 64 najdišče: Grajski hrib v Gornji Radgoni; sonda 1; kvadrat: 1; reženj: 10. 1. Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: siva; površina: 4. Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: rjavo-sivo-črna; gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. 1421-2; najdišče: Grajski površina: gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. 1407; najdišče: hrib v Gornji Radgoni; sonda 1; kvadrat: 2; reženj: 11. Grajski hrib v Gornji Radgoni; sonda 1; kvadrat: 1; reženj: 10. 2. Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: siva; površina: 5. Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: črna; površina: hrapava; sestava: drobnozrnata; inv. št. 1421-1; najdišče: gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. 1412-1; najdišče: Grajski Grajski hrib v Gornji Radgoni; sonda 1; kvadrat: 2; reženj: 11. hrib v Gornji Radgoni; sonda 1; kvadrat: 2; reženj: 10. 3. Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: siva; površina: 6. Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: sivo-črna; po- hrapava; sestava: grobozrnata; inv. št. 1420-1; najdišče: Grajski vršina: gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. 1412-2; najdišče: hrib v Gornji Radgoni; sonda 1; kvadrat: 2; reženj: 11. Grajski hrib v Gornji Radgoni; sonda 1; kvadrat: 2; reženj: 10. 4. Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: rjavo-siva; 7. Frag. ostenja z ročajem; izdelan prostoročno; barva: površina: hrapava; sestava: grobozrnata; okras: nalepljen držaj; siva; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; inv. št. 1414-2; inv. št. 1419-1; najdišče: Grajski hrib v Gornji Radgoni; sonda najdišče: Grajski hrib v Gornji Radgoni; sonda 1; kvadrat: 2; 1; kvadrat: 2; reženj: 11. reženj: 10. 5. Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: rdeče-rjava; 8. Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: črna; površina: površina: gladka; sestava: drobnozrnata; okras: poševno žle- gladka; sestava: drobnozrnata; okras: vrezi pred žganjem; inv. bljenje; inv. št. 1425-1; najdišče: Grajski hrib v Gornji Radgoni; št. 1415-5; najdišče: Grajski hrib v Gornji Radgoni; sonda 1; sonda 1; kvadrat: 2; reženj: 11. kvadrat: 2; reženj: 10. 6. Frag. ostenja s prevrtanim držajem; izdelan prostoročno; 9. Frag. pekve; izdelan prostoročno; barva: črno-rjava; barva: temnosiva; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; inv. površina: hrapava; sestava: grobozrnata; okras: nalepljeno št. 1419-3; najdišče: Grajski hrib v Gornji Radgoni; sonda 1; razčlenjeno rebro; inv. št. 1415-2; najdišče: Grajski hrib v kvadrat: 2; reženj: 11. Gornji Radgoni; sonda 1; kvadrat: 2; reženj: 10. 7. Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: rdeče-siva; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; okras: nalepljeno narezano rebro; inv. št. 1422; najdišče: Grajski hrib v Gornji Tabla 66 Radgoni; sonda 1; kvadrat: 2; reženj: 11. 8. Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: temnorjava; po- 1. Frag. ustja in ostenja; izdelan prostoročno; barva: sivo- vršina: hrapava; sestava: grobozrnata; inv. št. 1413-2; najdišče: -črna; površina: gladka; sestava: grobozrnata; inv. št. 1382-5; Grajski hrib v Gornji Radgoni; sonda 1; kvadrat: 2; reženj: 10. najdišče: Grajski hrib v Gornji Radgoni; sonda 1; kvadrat: 2; 9. Frag. ustja in ostenja; izdelan prostoročno; barva: reženj: 8. temnorjava; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; inv. št. 2. Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: siva; površina: 1408-15 in 1428-1; najdišče: Grajski hrib v Gornji Radgoni; gladka; sestava: grobozrnata; okras: fasetiranje; inv. št. 1366- sonda 1; kvadrat: 1; reženj: 10. 14; najdišče: Grajski hrib v Gornji Radgoni; sonda 1; kvadrat: 1; reženj: 8. 3. Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: rjavo-črna; po- Tabla 65 vršina: hrapava; sestava: grobozrnata; inv. št. 1366-4; najdišče: Grajski hrib v Gornji Radgoni; sonda 1; kvadrat: 1; reženj: 8. 1. Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: temnorjava; po- 4. Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: rjava; površina: vršina: hrapava; sestava: grobozrnata; inv. št. 1408-14; najdišče: hrapava; sestava: grobozrnata; okras: z vrezi razčlenjeno ustje Grajski hrib v Gornji Radgoni; sonda 1; kvadrat: 1; reženj: 10. in nalepljeno narezano rebro; inv. št. 1366-12; najdišče: Grajski 2. Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: siva; površina: hrib v Gornji Radgoni; sonda 1; kvadrat: 1; reženj: 8. gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. 1413-3; najdišče: Grajski 5. Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: rjava; površi- hrib v Gornji Radgoni; sonda 1; kvadrat: 2; reženj: 10. na: hrapava; sestava: drobnozrnata; inv. št. 1400-5; najdišče: 3. Frag. ustja in ostenja; izdelan prostoročno; barva: sivo- Grajski hrib v Gornji Radgoni; sonda 1; kvadrat: 2; reženj: 9. -črna; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. 1408-8; 195 KATALOG NAJDB / KATALOG DER FUNDE Tabla 67 Tabla 69 1. Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: temnorjava; 1. Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: črna; površina: površina: hrapava; sestava: drobnozrnata; okras: nalepljeno gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. 1386-5; najdišče: Grajski razčlenjeno rebro; inv. št. 1393-4; najdišče: Grajski hrib v hrib v Gornji Radgoni; sonda 1; kvadrat: 2; reženj: 8. Gornji Radgoni; sonda 1; kvadrat: 1; reženj: 9. 2. Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: rjava; površina: 2. Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: rjavo-siva; gladka; sestava: drobnozrnata; okras: fasetiranje; inv. št. 1392- površina: hrapava; sestava: grobozrnata; okras: nalepljeno 4; najdišče: Grajski hrib v Gornji Radgoni; sonda 1; kvadrat: razčlenjeno rebro; inv. št. 1390-2; najdišče: Grajski hrib v 1; reženj: 9. Gornji Radgoni; sonda 1; kvadrat: 1; reženj: 9. 3. Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: siva; površina: 3. Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: rjavo-črna; po- hrapava; sestava: grobozrnata; inv. št. 1399; najdišče: Grajski vršina: hrapava; sestava: grobozrnata; inv. št. 1400-2; najdišče: hrib v Gornji Radgoni; sonda 1; kvadrat: 2; reženj: 9. Grajski hrib v Gornji Radgoni; sonda 1; kvadrat: 2; reženj: 9. 4. Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: siva; površina: 4. Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: rjavo-siva; po- gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. 1392-2; najdišče: Grajski vršina: hrapava; sestava: grobozrnata; okras: nalepljeni rebri; hrib v Gornji Radgoni; sonda 1; kvadrat: 1; reženj: 9. inv. št. 1386-11, 1393-2, 1393-5; najdišče: Grajski hrib v Gornji 5. Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: rjavo-črna; po- Radgoni; sonda 1; kvadrat: 1; reženj: 9. vršina: gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. 1392-3; najdišče: 5. Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: črna; površina: Grajski hrib v Gornji Radgoni; sonda 1; kvadrat: 1; reženj: 9. gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. 1366; najdišče: Grajski 6. Frag. utež; izdelana prostoročno; barva: rjavo-siva; po- hrib v Gornji Radgoni; sonda 1; kvadrat: 1; reženj: 8. vršina: hrapava; sestava: grobozrnata; inv. št. 1401-1; najdišče: 6. Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: rjava; površina: Grajski hrib v Gornji Radgoni; sonda 1; kvadrat: 2; reženj: 9. hrapava; sestava: grobozrnata; okras: nalepljeno rebro; inv. 7. Frag. uteži; izdelan prostoročno; barva: rjavo-siva; po- št. 1400-7; najdišče: Grajski hrib v Gornji Radgoni; sonda 1; vršina: hrapava; sestava: grobozrnata; inv. št. 1401-2, 1401-3; kvadrat: 2; reženj: 9. najdišče: Grajski hrib v Gornji Radgoni; sonda 1; kvadrat: 2; 7. Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: temnorjava; po- reženj: 9. vršina: hrapava; sestava: grobozrnata; inv. št. 1385-23; najdišče: Grajski hrib v Gornji Radgoni; sonda 1; kvadrat: 2; reženj: 8. 8. Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: temnorjava; po- Tabla 70 vršina: hrapava; sestava: drobnozrnata; inv. št. 1393-6; najdišče: Grajski hrib v Gornji Radgoni; sonda 1; kvadrat: 1; reženj: 9. 1. Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: rjava; površina: 9. Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: črna; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; inv. št. 1400-8; najdišče: Grajski gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. 1266-19; najdišče: hrib v Gornji Radgoni; sonda 1; kvadrat: 2; reženj: 9. Grajski hrib v Gornji Radgoni; sonda 1; kvadrat: 1; reženj: 8. 2. Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: rjavo-siva; povr- šina: hrapava; sestava: grobozrnata; okras: ; op.: poškodovan v ognju; inv. št. 1366-7; najdišče: Grajski hrib v Gornji Radgoni; Tabla 68 sonda 1; kvadrat: 1; reženj: 8. 3. Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: siva; površina: 1. Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: črna; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; okras: široki vodoravni kanelu- gladka; sestava: drobnozrnata; okras: poševno žlebljenje; inv. ri; op.: poškodovan v ognju; inv. št. 1366-15; najdišče: Grajski št. 1399-2; najdišče: Grajski hrib v Gornji Radgoni; sonda 1; hrib v Gornji Radgoni; sonda 1; kvadrat: 1; reženj: 8. kvadrat: 2; reženj: 9. 4. Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: siva; površina: 2. Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: črna; površina: hrapava; sestava: drobnozrnata; inv. št. 1396; najdišče: Grajski gladka; sestava: drobnozrnata; okras: poševno žlebljenje; inv. hrib v Gornji Radgoni; sonda 1; kvadrat: 2; reženj: 9. št. 1399-1; najdišče: Grajski hrib v Gornji Radgoni; sonda 1; 5. Frag. ostenja z držajem; izdelan prostoročno; barva: kvadrat: 2; reženj: 9. črna; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; inv. št. 1365-3; 3. Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: rjava; površina: najdišče: Grajski hrib v Gornji Radgoni; sonda 1; kvadrat: 1; hrapava; sestava: grobozrnata; okras: poševno žlebljenje; inv. reženj: 8. št. 1392-1; najdišče: Grajski hrib v Gornji Radgoni; sonda 1; 6. Vijček; izdelan prostoročno; barva: siva; površina: hra- kvadrat: 1; reženj: 9. pava; sestava: grobozrnata; inv. št. 1364; najdišče: Grajski hrib 4. Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: siva; površina: v Gornji Radgoni; sonda 1; kvadrat: 1; reženj: 8. gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. 1367-1; najdišče: Grajski 7. Frag. ostenja z ročajem; izdelan prostoročno; barva: hrib v Gornji Radgoni; sonda 1; kvadrat: 1; reženj: 8. sivo-rjava; površina: hrapava; sestava: drobnozrnata; inv. št. 5. Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: sivo-rjava; povr- 1365-1; najdišče: Grajski hrib v Gornji Radgoni; sonda 1; šina: hrapava; sestava: drobnozrnata; inv. št. 1367-2; najdišče: kvadrat: 1; reženj: 8. Grajski hrib v Gornji Radgoni; sonda 1; kvadrat: 1; reženj: 8. 8. Frag. ostenja z ročajem; izdelan prostoročno; barva: 6. Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: rjavo-siva; povr- rjavo-siva; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. šina: hrapava; sestava: grobozrnata; inv. št. 1366-16; najdišče: 1397-1; najdišče: Grajski hrib v Gornji Radgoni; sonda 1; Grajski hrib v Gornji Radgoni; sonda 1; kvadrat: 1; reženj: 8. kvadrat: 2; reženj: 9. 7. Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: sivo-rjava; po- 9. Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: sivo-rdeče-rja- vršina: hrapava; sestava: grobozrnata; inv. št. 1400-1; najdišče: va; površina: hrapava; sestava: drobnozrnata; okras: nalepljena Grajski hrib v Gornji Radgoni; sonda 1; kvadrat: 2; reženj: 9. rebra; inv. št. 1386-2; najdišče: Grajski hrib v Gornji Radgoni; sonda 1; kvadrat: 2; reženj: 8. 196 KATALOG NAJDB / KATALOG DER FUNDE 10. Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: sivo-rdeče- 2. Frag. ustja in ostenja; izdelan prostoročno; barva: rja- -rjava; površina: hrapava; sestava: drobnozrnata; okras: nale- vo-siva; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; okras: nale- pljena rebra; inv. št. 1286-10; najdišče: Grajski hrib v Gornji pljena rebra; inv. št. 1381-24; najdišče: Grajski hrib v Gornji Radgoni; sonda 1; kvadrat: 2; reženj: 8. Radgoni; sonda 1; kvadrat: 2; reženj: 7. 11. Frag. ročaja; izdelan prostoročno; barva: črna; povr- 3. Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: rjavo-siva; šina: gladka; sestava: drobnozrnata; okras: vrezi po žganju in površina: hrapava; sestava: drobnozrnata; okras: nalepljeno bela inkrustacija; inv. št. 1387; najdišče: Grajski hrib v Gornji narezano rebro; inv. št. 1381-28; najdišče: Grajski hrib v Gornji Radgoni; sonda 1; kvadrat: 2; reženj: 8. Radgoni; sonda 1; kvadrat: 2; reženj: 7. 12. Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: sivo-črna; 4. Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: črna; površina: površina: hrapava; sestava: drobnozrnata; okras: nalepljeni gra; sestava: drobnozrnata; inv. št. 1381-4; najdišče: Grajski narezani rebri; inv. št. 1390-6; najdišče: Grajski hrib v Gornji hrib v Gornji Radgoni; sonda 1; kvadrat: 2; reženj: 7. Radgoni; sonda 1; kvadrat: 1; reženj: 9. 5. Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: sivo-rjava; 13. Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: rjavo-črna; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; okras: nalepljeno površina: gladka; sestava: drobnozrnata; okras: žigosanje s razčlenjeno rebro; inv. št. 1381-6; najdišče: Grajski hrib v koleščkom; inv. št. 1403-7; najdišče: Grajski hrib v Gornji Gornji Radgoni; sonda 1; kvadrat: 2; reženj: 7. Radgoni; sonda 1; kvadrat: 2; reženj: 9. 6. Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: sivo-črna; po- 14. Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: črna; površi- vršina: gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. 1381-7; najdišče: na: gladka; sestava: drobnozrnata; okras: vrezi pred žganjem; Grajski hrib v Gornji Radgoni; sonda 1; kvadrat: 2; reženj: 7. inv. št. 1403; najdišče: Grajski hrib v Gornji Radgoni; sonda 7. Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: rjava; površina: 1; kvadrat: 2; reženj: 9. hrapava; sestava: grobozrnata; okras: nalepljeno razčlenjeno rebro; inv. št. 1381-1; najdišče: Grajski hrib v Gornji Radgoni; sonda 1; kvadrat: 2; reženj: 7. Tabla 71 8. Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: rdeče-rjava; po- vršina: hrapava; sestava: grobozrnata; inv. št. 1381-27; najdišče: 1. Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: črna; površina: Grajski hrib v Gornji Radgoni; sonda 1; kvadrat: 2; reženj: 7. gladka; sestava: drobnozrnata; okras: žigosanje s koleščkom; 9. Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: rjavo-črna; inv. št. 1363; najdišče: Grajski hrib v Gornji Radgoni; sonda površina: hrapava; sestava: drobnozrnata; okras: nalepljeni 1; kvadrat: 1; reženj: 7. rebri; inv. št. 1381-2; najdišče: Grajski hrib v Gornji Radgoni; 2. Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: temnorjava; po- sonda 1; kvadrat: 2; reženj: 7. vršina: hrapava; sestava: grobozrnata; okras: z vtisi razčlenjeno 10. Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: sivo-črna; po- ustje; inv. št. 1381-37; najdišče: Grajski hrib v Gornji Radgoni; vršina: gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. 1381-9; najdišče: sonda 1; kvadrat: 2; reženj: 7. Grajski hrib v Gornji Radgoni; sonda 1; kvadrat: 2; reženj: 7. 3. Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: rjava; površina: 11. Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: siva; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; okras: rahlo fasetiranje; inv. št. hrapava; sestava: drobnozrnata; inv. št. 1363-14; najdišče: 1381-25; najdišče: Grajski hrib v Gornji Radgoni; sonda 1; Grajski hrib v Gornji Radgoni; sonda 1; kvadrat: 1; reženj: 7. kvadrat: 2; reženj: 7. 12. Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: siva; površi- 4. Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: rjava; površina: na: hrapava; sestava: grobozrnata; inv. št. 1381-47; najdišče: gladka; sestava: grobozrnata; inv. št. 1381-31; najdišče: Grajski Grajski hrib v Gornji Radgoni; sonda 1; kvadrat: 2; reženj: 7. hrib v Gornji Radgoni; sonda 1; kvadrat: 2; reženj: 7. 13. Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: rjava; površi- 5. Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: sivo-rjava; povr- na: hrapava; sestava: grobozrnata; inv. št. 1381-20; najdišče: šina: hrapava; sestava: grobozrnata; inv. št. 1363-11; najdišče: Grajski hrib v Gornji Radgoni; sonda 1; kvadrat: 7; reženj: 7. Grajski hrib v Gornji Radgoni; sonda 1; kvadrat: 1; reženj: 7. 14. Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: rjava; površi- 6. Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: rjava; površina: na: hrapava; sestava: drobnozrnata; inv. št. 1381-A; najdišče: hrapava; sestava: grobozrnata; okras: fasetiranje; inv. št. 1381- Grajski hrib v Gornji Radgoni; sonda 1; kvadrat: 2; reženj: 7. 21; najdišče: Grajski hrib v Gornji Radgoni; sonda 1; kvadrat: 2; reženj: 7. 7. Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: rjava; površina: Tabla 73 hrapava; sestava: grobozrnata; okras: rahlo fasetiranje; inv. št. 1363-4; najdišče: Grajski hrib v Gornji Radgoni; sonda 1; 1. Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: črna; površina: kvadrat: 1; reženj: 7. gladka; sestava: drobnozrnata; okras: poševno žlebljenje; inv. 8. Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: rdeče-rjavo-siva; št. 1362-3; najdišče: Grajski hrib v Gornji Radgoni; sonda 1; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; okras: barbotin; inv. kvadrat: 1; reženj: 7. št. 1381-5; najdišče: Grajski hrib v Gornji Radgoni; sonda 1; 2. Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: sivo-rjava; povr- kvadrat: 2; reženj: 7. šina: gladka; sestava: drobnozrnata; okras: poševno žlebljenje; inv. št. 1362-7; najdišče: Grajski hrib v Gornji Radgoni; sonda 1; kvadrat: 1; reženj: 7. Tabla 72 3. Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: sivo-rjava; povr- šina: gladka; sestava: drobnozrnata; okras: poševno žlebljenje; 1. Frag. ustja in ostenja; izdelan prostoročno; barva: siva; inv. št. 1362-4; najdišče: Grajski hrib v Gornji Radgoni; sonda površina: gladka; sestava: drobnozrnata; okras: nalepljena 1; kvadrat: 1; reženj: 7. rebra in bradavice; inv. št. 1375; najdišče: Grajski hrib v Gornji Radgoni; sonda 1; kvadrat: 2; reženj: 7. 197 KATALOG NAJDB / KATALOG DER FUNDE 4. Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: sivo-rjava; povr- 12. Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: rjavo-siva; šina: gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. 1381-46; najdišče: površina: hrapava; sestava: drobnozrnata; okras: nalepljeno Grajski hrib v Gornji Radgoni; sonda 1; kvadrat: 2; reženj: 7. rebro; inv. št. 1359-4; najdišče: Grajski hrib v Gornji Radgoni; 5. Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: temnorjava; po- sonda 1; kvadrat: 1; reženj: 7. vršina: hrapava; sestava: grobozrnata; inv. št. 1362-3; najdišče: 13. Okrogla ploščica, narejena iz ostenja posode; izdelana Grajski hrib v Gornji Radgoni; sonda 1; kvadrat: 1; reženj: 7. prostoročno; barva: črna; površina: hrapava; sestava: drobno- 6. Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: siva; površina: zrnata; inv. št. 1360-11; najdišče: Grajski hrib v Gornji Radgoni; hrapava; sestava: drobnozrnata; inv. št. 1381-26; najdišče: sonda 1; kvadrat: 1; reženj: 7. Grajski hrib v Gornji Radgoni; sonda 1; kvadrat: 2; reženj: 7. 14. Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: sivo-črna; 7. Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: sivo-rjava; po- površina: gladka; sestava: drobnozrnata; okras: navpično vršina: hrapava; sestava: grobozrnata; inv. št. 1381-8; najdišče: žlebljenje; inv. št. 1380-19; najdišče: Grajski hrib v Gornji Grajski hrib v Gornji Radgoni; sonda 1; kvadrat: 2; reženj: 7. Radgoni; sonda 1; kvadrat: 2; reženj: 7. 8. Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: rumeno-rjava; 15. Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: rjavo-siva; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; inv. št. 1381-10; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; okras: nalepljena najdišče: Grajski hrib v Gornji Radgoni; sonda 1; kvadrat: 2; rebra; inv. št. 1380-28; najdišče: Grajski hrib v Gornji Radgoni; reženj: 7. sonda 1; kvadrat: 2; reženj: 7. 9. Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: rjava; površi- 16. Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: rjavo-črna; na: hrapava; sestava: grobozrnata; inv. št. 1363-10; najdišče: površina: gladka; sestava: drobnozrnata; okras: nalepljena Grajski hrib v Gornji Radgoni; sonda 1; kvadrat: 1; reženj: 7. rebra; inv. št. 1359-18; najdišče: Grajski hrib v Gornji Radgoni; sonda 1; kvadrat: 1; reženj: 7. Tabla 74 Tabla 75 1. Bronasta igla; inv. št. 1358; najdišče: Grajski hrib v Gornji Radgoni; sonda 1; kvadrat: 1; reženj: 7. 1. Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: siva; površina: 2. Frag. kalupa iz peščenca; inv. št. 1356; najdišče: Grajski hrapava; sestava: grobozrnata; okras: nalepljeno razčlenjeno hrib v Gornji Radgoni; sonda 1; kvadrat: 2; reženj: 7. rebro; inv. št. 1380-15; najdišče: Grajski hrib v Gornji Radgoni; 3. Vijček; izdelan prostoročno; barva: sivo-črna; površina: sonda 1; kvadrat: 2; reženj: 7. gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. 1357; najdišče: Grajski 2. Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: rdeče-rjava; hrib v Gornji Radgoni; sonda 1; kvadrat: 1; reženj: 7. površina: hrapava; sestava: grobozrnata; okras: nalepljeno 4. Svitek; izdelan prostoročno; barva: sivo-rjava; površina: razčlenjeno rebro; inv. št. 1380-12; najdišče: Grajski hrib v hrapava; sestava: grobozrnata; inv. št. 1355; najdišče: Grajski Gornji Radgoni; sonda 1; kvadrat: 2; reženj: 7. hrib v Gornji Radgoni; sonda 1; kvadrat: 2; reženj: 7. 3. Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: rjavo-črna; 5. Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: sivo-črna; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; okras: vodoravno površina: hrapava; sestava: drobnozrnata; okras: vtisi; inv. št. žlebljenje; inv. št. 1380-26; najdišče: Grajski hrib v Gornji 1380-13; najdišče: Grajski hrib v Gornji Radgoni; sonda 1; Radgoni; sonda 1; kvadrat: 2; reženj: 7. kvadrat: 2; reženj: 7. 4. Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: sivo-črna; 6. Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: siva; površina: površina: gladka; sestava: grobozrnata; okras: topi vrezi pred hrapava; sestava: grobozrnata; okras: vtisi; inv. št. 1380-36; žganjem; inv. št. 1380-40; najdišče: Grajski hrib v Gornji Rad- najdišče: Grajski hrib v Gornji Radgoni; sonda 1; kvadrat: 2; goni; sonda 1; kvadrat: 2; reženj: 7. reženj: 7. 5. Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: rjavo-siva; 7. Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: rjava; povr- površina: hrapava; sestava: grobozrnata; okras: nalepljeno šina: hrapava; sestava: drobnozrnata; okras: nalepljene brada- razčlenjeno rebro; inv. št. 1380-5; najdišče: Grajski hrib v vice; inv. št. 1380-49; najdišče: Grajski hrib v Gornji Radgoni; Gornji Radgoni; sonda 1; kvadrat: 2; reženj: 7. sonda 1; kvadrat: 2; reženj: 7. 6. Frag. ustja z ročajem; izdelan prostoročno; barva: čr- 8. Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: črna; površina: na; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. 1374-5; gladka; sestava: drobnozrnata; okras: izboklina, vrezi in vbodi najdišče: Grajski hrib v Gornji Radgoni; sonda 1; kvadrat: 2; pred žganjem; inv. št. 1359-13; najdišče: Grajski hrib v Gornji reženj: 7. Radgoni; sonda 1; kvadrat: 1; reženj: 7. 7. Frag. ostenja pekve; izdelan prostoročno; barva: temnor- 9. Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: črna; površina: java; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; okras: nalepljeno gladka; sestava: drobnozrnata; okras: nalepka; inv. št. 1380-41; razčlenjeno rebro; inv. št. 1360-5; najdišče: Grajski hrib v najdišče: Grajski hrib v Gornji Radgoni; sonda 1; kvadrat: 2; Gornji Radgoni; sonda 1; kvadrat: 1; reženj: 7. reženj: 7. 8. Frag. ostenja pekve; izdelan prostoročno; barva: ru- 10. Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: rjava; povr- meno-rjava; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; okras: šina: gladka; sestava: drobnozrnata; okras: vrezi pred žganjem; nalepljeno razčlenjeno rebro; inv. št. 1380-16; najdišče: Grajski inv. št. 1380-39; najdišče: Grajski hrib v Gornji Radgoni; sonda hrib v Gornji Radgoni; sonda 1; kvadrat: 2; reženj: 7. 1; kvadrat: 2; reženj: 7. 9. Frag. ročaj pekve; izdelan prostoročno; barva: siva; po- 11. Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: sivo-črna; vršina: hrapava; sestava: grobozrnata; inv. št. 1374-7; najdišče: površina: hrapava; sestava: drobnozrnata; okras: nalepljeno Grajski hrib v Gornji Radgoni; sonda 1; kvadrat: 2; reženj: 7. rebro; inv. št. 1359-13; najdišče: Grajski hrib v Gornji Radgoni; sonda 1; kvadrat: 1; reženj: 7. 198 KATALOG NAJDB / KATALOG DER FUNDE Tabla 76 2. Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: temnorjava; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; okras: nalepljeno 1. Frag. brzde iz rogovine; inv. št. 1320; najdišče: Grajski razčlenjeno rebro; inv. št. 1312-4; najdišče: Grajski hrib v hrib v Gornji Radgoni; sonda 1; kvadrat: 2; reženj: 5. Gornji Radgoni; sonda 1; kvadrat: 1; reženj: 5. 2. Frag. bronastega šila; inv. št. 1339; najdišče: Grajski hrib 3. Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: temnorjava; v Gornji Radgoni; sonda 1; kvadrat: 1; reženj: 6. površina: hrapava; sestava: grobozrnata; okras: nalepljeno 3. Frag. bronaste igle; inv. št. 1346; najdišče: Grajski hrib razčlenjeno rebro; inv. št. 1312-13; najdišče: Grajski hrib v v Gornji Radgoni; sonda 1; kvadrat: 2; reženj: 6. Gornji Radgoni; sonda 1; kvadrat: 1; reženj: 5. 4. Frag. bronasta puščična ost; inv. št. 1345; najdišče: 4. Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: rjavo-siva; po- Grajski hrib v Gornji Radgoni; sonda 1; kvadrat: 2; reženj: 6. vršina: gladka; sestava: grobozrnata; inv. št. 1312-2; najdišče: 5. Frag. kalupa iz peščenca; inv. št. 1317; najdišče: Grajski Grajski hrib v Gornji Radgoni; sonda 1; kvadrat: 1; reženj: 5. hrib v Gornji Radgoni; sonda 1; kvadrat: 2; reženj: 5. 5. Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: rjavo-črna; po- 6. Frag. glinaste šobe; inv. št. 1349; najdišče: Grajski hrib vršina: hrapava; sestava: grobozrnata; inv. št. 1312-6; najdišče: v Gornji Radgoni; sonda 1; kvadrat: 2; reženj: 6. Grajski hrib v Gornji Radgoni; sonda 1; kvadrat: 1; reženj: 5. 7. Livarski čep iz gline; rjavo-siva; barva: izdelan prosto- 6. Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: rjavo-črna; ročno; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; okras: dva površina: hrapava; sestava: grobozrnata; okras: nalepljeno vreza za justiranje; inv. št. 1321; najdišče: Grajski hrib v Gornji narezano rebro; inv. št. 1335-17; najdišče: Grajski hrib v Gornji Radgoni; sonda 1; kvadrat: 2; reženj: 5. Radgoni; sonda 1; kvadrat: 2; reženj: 5. 8. Frag. kalup iz peščenca; inv. št. 1344; najdišče: Grajski hrib v Gornji Radgoni; sonda 1; kvadrat: 2; reženj: 6. 9. Frag. svitek; prostoročno; barva: siva; površina: gladka; Tabla 78 sestava: drobnozrnata; inv. št. 1349-8; najdišče: Grajski hrib v Gornji Radgoni; sonda 1; kvadrat: 2; reženj: 6. 1. Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: rjava; površina: 10. Kamen, kapljaste oblike; inv. št. 1322; najdišče: Grajski hrapava; sestava: grobozrnata; okras: nalepljeno razčlenjeno hrib v Gornji Radgoni; sonda 1; kvadrat: 2; reženj: 5. rebro; inv. št. 1353-3; najdišče: Grajski hrib v Gornji Radgoni; 11. Vijček; izdelan prostoročno; barva: rjava; površina: sonda 1; kvadrat: 2; reženj: 6. gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. 1324; najdišče: Grajski 2. Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: rjavo-siva; hrib v Gornji Radgoni; sonda 1; kvadrat: 2; reženj: 5. površina: hrapava; sestava: grobozrnata; okras: nalepljena 12. Vijček; izdelan prostoročno; barva: črna; površina: bradavica; inv. št. 1353-17; najdišče: Grajski hrib v Gornji gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. 1323; najdišče: Grajski Radgoni; sonda 1; kvadrat: 2; reženj: 6. hrib v Gornji Radgoni; sonda 1; kvadrat: 2; reženj: 5. 3. Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: rjava; površina: 13. Okrogla ploščica, narejena iz ostenja posode; izdelana gladka; sestava: drobnozrnata; okras: nalepljeni rebri; inv. št. prostoročno; barva: črna; površina: gladka; sestava: drobno- 1353-14; najdišče: Grajski hrib v Gornji Radgoni; sonda 1; zrnata; inv. št. 1350; najdišče: Grajski hrib v Gornji Radgoni; kvadrat: 2; reženj: 6. sonda 1; kvadrat: 2; reženj: 6. 4. Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: rjava; površi- 14. Frag. uteži; izdelan prostoročno; barva: rjava; površina: na: hrapava; sestava: drobnozrnata; inv. št. 1312-7; najdišče: hrapava; sestava: grobozrnata; inv. št. 1348-2; najdišče: Grajski Grajski hrib v Gornji Radgoni; sonda 1; kvadrat: 1; reženj: 5. hrib v Gornji Radgoni; sonda 1; kvadrat: 2; reženj: 6. 5. Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: rjava; površi- 15. Frag. ognjiščne rešetke; izdelan prostoročno; barva: na: gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. 1553-12; najdišče: rdeče-rjava; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; inv. št. Grajski hrib v Gornji Radgoni; sonda 1; kvadrat: 2; reženj: 6. 1325-8, 1325-10; najdišče: Grajski hrib v Gornji Radgoni; 6. Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: temnorjava; sonda 1; kvadrat: 2; reženj: 5. površina: gladka; sestava: drobnozrnata; okras: poševni žlebiči; 16. Frag. utež; izdelana prostoročno; barva: rjava; površina: inv. št. 1335-40; najdišče: Grajski hrib v Gornji Radgoni; sonda hrapava; sestava: grobozrnata; inv. št. 1348-1; najdišče: Grajski 1; kvadrat: 2; reženj: 5. hrib v Gornji Radgoni; sonda 1; kvadrat: 2; reženj: 6. 7. Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: rjava; površi- 17. Frag. utež; izdelana prostoročno; barva: rjava; površina: na: gladka; sestava: drobnozrnata; okras: nalepljeni rebri; inv. hrapava; sestava: grobozrnata; inv. št. 1328; najdišče: Grajski št. 1335-33; najdišče: Grajski hrib v Gornji Radgoni; sonda 1; hrib v Gornji Radgoni; sonda 1; kvadrat: 2; reženj: 5. kvadrat: 2; reženj: 5. 18. Utež; izdelana prostoročno; barva: rjava; površina: 8. Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: rjavo-siva; hrapava; sestava: grobozrnata; inv. št. 1319; najdišče: Grajski površina: hrapava; sestava: drobnozrnata; okras: nalepljeje hrib v Gornji Radgoni; sonda 1; kvadrat: 2; reženj: 5. bradavice; inv. št. 1335-40; najdišče: Grajski hrib v Gornji 19. Frag. uteži; izdelan prostoročno; barva: rjava; površina: Radgoni; sonda 1; kvadrat: 2; reženj: 5. hrapava; sestava: grobozrnata; inv. št. 1329-4; najdišče: Grajski 9. Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: črno-rjava; hrib v Gornji Radgoni; sonda 1; kvadrat: 2; reženj: 5. površina: gladka; sestava: drobnozrnata; okras: nalepljena rebra; inv. št. 1314-91, 1335-15, 1335-45; najdišče: Grajski hrib v Gornji Radgoni; sonda 1; kvadrat: 2; reženj: 5. Tabla 77 10. Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: črno-rjava; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; okras: nalepljena 1. Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: rdeče-siva; po- rebra; inv. št. 1351-1; najdišče: Grajski hrib v Gornji Radgoni; vršina: hrapava; sestava: grobozrnata; okras: nalepljeno rebro; sonda 1; kvadrat: 2; reženj: 5. inv. št. 1353-4; najdišče: Grajski hrib v Gornji Radgoni; sonda 11. Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: črna; površi- 1; kvadrat: 2; reženj: 6. na: gladka; sestava: drobnozrnata; okras: nalepljeni bradavici; 199 KATALOG NAJDB / KATALOG DER FUNDE inv. št. 1335; najdišče: Grajski hrib v Gornji Radgoni; sonda 3. Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: rjavo-črna; po- 1; kvadrat: 2; reženj: 5. vršina: gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. 1334-11; najdišče: 12. Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: črna; po- Grajski hrib v Gornji Radgoni; sonda 1; kvadrat: 2; reženj: 5. vršina: gladka; sestava: grobozrnata; okras: nalepka; inv. št. 4. Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: rjavo-črna; po- 1351-37; najdišče: Grajski hrib v Gornji Radgoni; sonda 1; vršina: gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. 1334-2; najdišče: kvadrat: 2; reženj: 6. Grajski hrib v Gornji Radgoni; sonda 1; kvadrat: 2; reženj: 5. 5. Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: rjavo-siva; povr- šina: gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. 1334-17; najdišče: Tabla 79 Grajski hrib v Gornji Radgoni; sonda 1; kvadrat: 2; reženj: 5. 6. Frag. ustja s prevrtanim držajem; izdelan prostoročno; 1. Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: rjava; površina: barva: rjavo-siva; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; inv. gladka; sestava: drobnozrnata; okras: poševno žlebljenje; inv. št. 1334-1; najdišče: Grajski hrib v Gornji Radgoni; sonda 1; št. 1334-25; najdišče: Grajski hrib v Gornji Radgoni; sonda 1; kvadrat: 2; reženj: 5. kvadrat: 2; reženj: 5. 2. Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: črna; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; okras: poševno žlebljenje; inv. Tabla 81 št. 1352-5; najdišče: Grajski hrib v Gornji Radgoni; sonda 1; kvadrat: 2; reženj: 6. 1. Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: sivo-črna; povr- 3. Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: črna; površina: šina: gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. 1334-13; najdišče: gladka; sestava: drobnozrnata; okras: poševno žlebljenje; inv. Grajski hrib v Gornji Radgoni; sonda 1; kvadrat: 2; reženj: 5. št. 1312-15; najdišče: Grajski hrib v Gornji Radgoni; sonda 1; 2. Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: siva; površina: kvadrat: 1; reženj: 5. gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. 1334-2; najdišče: Grajski 4. Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: sivo-črna; povr- hrib v Gornji Radgoni; sonda 1; kvadrat: 2; reženj: 5. šina: gladka; sestava: drobnozrnata; okras: poševno žlebljenje; 3. Frag. ustja z luknjico; izdelan prostoročno; barva: inv. št. 1334-20; najdišče: Grajski hrib v Gornji Radgoni; sonda temnosiva; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. 1; kvadrat: 2; reženj: 5. 1332-9; najdišče: Grajski hrib v Gornji Radgoni; sonda 1; 5. Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: črna; površina: kvadrat: 2; reženj: 5. gladka; sestava: drobnozrnata; okras: poševno žlebljenje; inv. 4. Frag. ustja z luknjico; izdelan prostoročno; barva: št. 1334-31; najdišče: Grajski hrib v Gornji Radgoni; sonda 1; siva; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. 1312-8; kvadrat: 2; reženj: 5. najdišče: Grajski hrib v Gornji Radgoni; sonda 1; kvadrat: 1; 6. Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: rjava; površina: reženj: 5. gladka; sestava: drobnozrnata; okras: poševno žlebljenje; inv. 5. Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: rjavo-siva; št. 1352-14; najdišče: Grajski hrib v Gornji Radgoni; sonda 1; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; okras: nalepljena kvadrat: 2; reženj: 6. rebra; inv. št. 1351; najdišče: Grajski hrib v Gornji Radgoni; 7. Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: rdeče-rjava; sonda 1; kvadrat: 2; reženj: 6. površina: gladka; sestava: drobnozrnata; okras: poševno 6. Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: rjavo-siva; žlebljenje; inv. št. 1312-21; najdišče: Grajski hrib v Gornji površina: gladka; sestava: drobnozrnata; okras: nalepljeno Radgoni; sonda 1; kvadrat: 1; reženj: 5. rebro in bradavice; inv. št. 1351-24; najdišče: Grajski hrib v 8. Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: črna; površina: Gornji Radgoni; sonda 1; kvadrat: 2; reženj: 6. gladka; sestava: drobnozrnata; okras: fasetiranje; inv. št. 1312; 7. rumeno-siva; izdelan prostoročno; barva: rumeno-siva; najdišče: Grajski hrib v Gornji Radgoni; sonda 1; kvadrat: 1; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; okras: nalepljeni rebri; reženj: 5. inv. št. 1351-17; najdišče: Grajski hrib v Gornji Radgoni; sonda 9. Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: črna; površina: 1; kvadrat: 2; reženj: 6. gladka; sestava: drobnozrnata; okras: fasetiranje; inv. št. 1334- 8. Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: rdeče-rjava; 14; najdišče: Grajski hrib v Gornji Radgoni; sonda 1; kvadrat: površina: gladka; sestava: drobnozrnata; okras: vrezi pred žga- 2; reženj: 5. njem; inv. št. 1351-29; najdišče: Grajski hrib v Gornji Radgoni; 10. Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: črna; površina: sonda 1; kvadrat: 2; reženj: 6. gladka; sestava: drobnozrnata; okras: žigosanje in vrezi; inv. 9. Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: črna; površina: št. 1334-1; najdišče: Grajski hrib v Gornji Radgoni; sonda 1; gladka; sestava: drobnozrnata; okras: vrezi po žganju; inv. št. kvadrat: 2; reženj: 5. 1335-18; najdišče: Grajski hrib v Gornji Radgoni; sonda 1; kvadrat: 2; reženj: 5. 10. Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: črna; površi- Tabla 80 na: gladka; sestava: drobnozrnata; okras: vrezi pred žganjem; inv. št. 1338; najdišče: Grajski hrib v Gornji Radgoni; sonda 1. Frag. ustja s prevrtanim držajem; izdelan prostoročno; 1; kvadrat: 1; reženj: 6. barva: rjavo-črna; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; inv. 11. Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: rjavo-siva; št. 1334-8; najdišče: Grajski hrib v Gornji Radgoni; sonda 1; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; okras: vrezi pred kvadrat: 2; reženj: 5. žganjem; inv. št. 1351; najdišče: Grajski hrib v Gornji Radgoni; 2. Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: temnorjava; po- sonda 1; kvadrat: 2; reženj: 6. vršina: gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. 1312-14; najdišče: 12. Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: črna; površi- Grajski hrib v Gornji Radgoni; sonda 1; kvadrat: 1; reženj: 5. na: gladka; sestava: drobnozrnata; okras: vrezi po žganju; inv. 200 KATALOG NAJDB / KATALOG DER FUNDE št. 1335-39; najdišče: Grajski hrib v Gornji Radgoni; sonda 1; 2. Frag. ustja; izdelan na vretenu; barva: sivo-črna; povr- kvadrat: 2; reženj: 5. šina: gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. 1261-2; najdišče: 13. Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: črna; površi- Grajski hrib v Gornji Radgoni; sonda 1; kvadrat: 1; reženj: 3. na: gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. 1334-12; najdišče: 3. Frag. ustja; izdelan na vretenu; barva: siva; površina: Grajski hrib v Gornji Radgoni; sonda 1; kvadrat: 2; reženj: 5. gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. 1261-3; najdišče: Grajski 14. Frag. pekve; izdelan prostoročno; barva: rjavo-rdeča; hrib v Gornji Radgoni; sonda 1; kvadrat: 1; reženj: 3. površina: hrapava; sestava: grobozrnata; okras: nalepljeno raz- 4. Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: rjavo-siva; členjeno rebro; inv. št. 1353-2; najdišče: Grajski hrib v Gornji površina: hrapava; sestava: grobozrnata; okras: glavničenje; Radgoni; sonda 1; kvadrat: 2; reženj: 6. inv. št. 1259-1; najdišče: Grajski hrib v Gornji Radgoni; sonda 1; kvadrat: 1; reženj: 3. 5. Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: rdeče-rjava; po- Tabla 82 vršina: hrapava; sestava: grobozrnata; inv. št. 1285-1; najdišče: Grajski hrib v Gornji Radgoni; sonda 1; kvadrat: 2; reženj: 3. 1. Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: sivo-rjava; po- 6. Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: temnorjava; po- vršina: hrapava; sestava: grobozrnata; inv. št. 1304-4; najdišče: vršina: gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. 1266-5; najdišče: Grajski hrib v Gornji Radgoni; sonda 1; kvadrat: 2; reženj: 4. Grajski hrib v Gornji Radgoni; sonda 1; kvadrat: 1; reženj: 3. 2. Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: rjavo-črna; po- 7. Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: črna; površina: vršina: hrapava; sestava: grobozrnata; okras: nalepljeno rebro; gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. 1266-1; najdišče: Grajski inv. št. 1304-13; najdišče: Grajski hrib v Gornji Radgoni; sonda hrib v Gornji Radgoni; sonda 1; kvadrat: 1; reženj: 3. 1; kvadrat: 2; reženj: 4. 8. Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: rjava; površina: 3. Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: temnorjava; hrapava; sestava: grobozrnata; okras: z vtisi razčlenjeno ustje in površina: hrapava; sestava: drobnozrnata; okras: nalepljeni nalepljeno razčlenjeno rebro; inv. št. 1285-2; najdišče: Grajski rebri; inv. št. 1304-15; najdišče: Grajski hrib v Gornji Radgoni; hrib v Gornji Radgoni; sonda 1; kvadrat: 2; reženj: 3. sonda 1; kvadrat: 2; reženj: 4. 9. Skleda; izdelana prostoročno; barva: rjava; površina: 4. Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: sivo-črna; povr- gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. 1294; najdišče: Grajski šina: hrapava; sestava: grobozrnata; okras: z vtisi razčlenjeno hrib v Gornji Radgoni; sonda 1; kvadrat: 2; reženj: 3. ustje; inv. št. 1304-38; najdišče: Grajski hrib v Gornji Radgoni; 10. Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: rjavo-črna; sonda 1; kvadrat: 2; reženj: 4. površina: gladka; sestava: drobnozrnata; okras: poševno žle- 5. Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: rjavo-siva; bljenje; inv. št. 1294-2; najdišče: Grajski hrib v Gornji Radgoni; površina: hrapava; sestava: drobnozrnata; okras: nalepljene sonda 1; kvadrat: 2; reženj: 3. bradavice; inv. št. 1306-19; najdišče: Grajski hrib v Gornji 11. Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: rumeno-siva; Radgoni; sonda 1; kvadrat: 2; reženj: 4. površina: hrapava; sestava: grobozrnata; okras: nalepljeno 6. Frag. pekve; izdelan prostoročno; barva: siva; površina: rebro; inv. št. 1266-3; najdišče: Grajski hrib v Gornji Radgoni; hrapava; sestava: grobozrnata; okras: nalepljeno razčlenjeno sonda 1; kvadrat: 1; reženj: 3. rebro; inv. št. 1304-14; najdišče: Grajski hrib v Gornji Radgoni; sonda 1; kvadrat: 2; reženj: 4. 7. Vijček; izdelan prostoročno; barva: rjava; površina: Tabla 84 gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. 1300; najdišče: Grajski hrib v Gornji Radgoni; sonda 1; kvadrat: 2; reženj: 4. 1. Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: rdeče-rjava; po- 8. Frag. ustja in ostenja z ročajem; izdelan prostoročno; vršina: hrapava; sestava: grobozrnata; inv. št. 1515-14; najdišče: barva: rjavo-črna; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; Grajski hrib v Gornji Radgoni; sonda 2; kvadrat: 7; reženj: 11. okras: nalepljene bradavice; inv. št. 1303-2; najdišče: Grajski 2. Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: rjava; površina: hrib v Gornji Radgoni; sonda 1; kvadrat: 2; reženj: 4. hrapava; sestava: grobozrnata; inv. št. 1515-5; najdišče: Grajski 9. Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: črna; površina: hrib v Gornji Radgoni; sonda 2; kvadrat: 7; reženj: 11. gladka; sestava: drobnozrnata; okras: žigosanje s koleščkom in 3. Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: rdeče-rjava; vrezi pred žganjem; inv. št. 1306-16; najdišče: Grajski hrib v površina: hrapava; sestava: grobozrnata; okras: nalepljeno Gornji Radgoni; sonda 1; kvadrat: 2; reženj: 4. razčlenjeno rebro; inv. št. 1515-16; najdišče: Grajski hrib v 10. Frag. ognjiščnega kozla; izdelan prostoročno; barva: Gornji Radgoni; sonda 2; kvadrat: 7; reženj: 11. rdeče-siva; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; inv. št. 4. Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: sivo-črna; po- 1305; najdišče: Grajski hrib v Gornji Radgoni; sonda 1; kva- vršina: gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. 1515-9; najdišče: drat: 2; reženj: 4. Grajski hrib v Gornji Radgoni; sonda 2; kvadrat: 7; reženj: 11. 11. Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: rjavo-siva; po- 5. Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: rjavo-siva; po- vršina: gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. 1302-14; najdišče: vršina: gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. 1515-9; najdišče: Grajski hrib v Gornji Radgoni; sonda 1; kvadrat: 2; reženj: 4. Grajski hrib v Gornji Radgoni; sonda 2; kvadrat: 7; reženj: 11. 6. Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: temnorjava; po- vršina: hrapava; sestava: grobozrnata; inv. št. 1515-15; najdišče: Tabla 83 Grajski hrib v Gornji Radgoni; sonda 2; kvadrat: 7; reženj: 11. 7. Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: rjavo-črna; 1. Frag. ustja; izdelan na vretenu; barva: rjavo-siva; po- površina: gladka; sestava: drobnozrnata; okras: nalepljena vršina: gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. 1260; najdišče: rebra in bradavice; inv. št. 1505; najdišče: Grajski hrib v Gornji Grajski hrib v Gornji Radgoni; sonda 1; kvadrat: 1; reženj: 3. Radgoni; sonda 2; kvadrat: 7; reženj: 11. 201 KATALOG NAJDB / KATALOG DER FUNDE 8. Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: sivo-rjava; 4. Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: rjava; površina: površina: hrapava; sestava: drobnozrnata; okras: nalepljena hrapava; sestava: grobozrnata; okras: z vtisi razčlenjeno ustje rebra; inv. št. 1509-4; najdišče: Grajski hrib v Gornji Radgoni; in nalepljeno razčlenjeno rebro; inv. št. 1477-14; najdišče: sonda 2; kvadrat: 7; reženj: 11. Grajski hrib v Gornji Radgoni; sonda 2; kvadrat: 9; reženj: 9. 5. Frag. ustja in ostenja; izdelan prostoročno; barva: rjavo- -siva; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; okras: naleplje- Tabla 85 no razčlenjeno rebro; inv. št. 1459-2,3; najdišče: Grajski hrib v Gornji Radgoni; sonda 2; kvadrat: 8; reženj: 8-9. 1. Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: rjava; površi- na: gladka; sestava: drobnozrnata; okras: vrezi pred žganjem; inv. št. 1504; najdišče: Grajski hrib v Gornji Radgoni; sonda Tabla 87 2; kvadrat: 7; reženj: 11. 2. Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: rjava; površi- 1. Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: rjava; površina: na: gladka; sestava: drobnozrnata; okras: vrez po žganju; inv. hrapava; sestava: grobozrnata; inv. št. 1544-7; najdišče: Grajski št. 1509-9; najdišče: Grajski hrib v Gornji Radgoni; sonda 2; hrib v Gornji Radgoni; sonda 2; kvadrat: 7; reženj: 8-9. kvadrat: 7; reženj: 11. 2. Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: rjava; površi- 3. Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: rjavo-siva; po- na: hrapava; sestava: grobozrnata; inv. št. 1544-23; najdišče: vršina: gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. 1512-5; najdišče: Grajski hrib v Gornji Radgoni; sonda 2; kvadrat: 7; reženj: 8-9. Grajski hrib v Gornji Radgoni; sonda 2; kvadrat: 7; reženj: 11. 3. Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: rjava; površi- 4. Frag. ustja in ostenja; izdelan prostoročno; barva: rjava; na: hrapava; sestava: grobozrnata; okras: z vrezi razčlenjeno površina: drobnozrnata; sestava: gladka; inv. št. 1508; najdišče: ustje in nalepljeno razčlenjeno rebro; inv. št. 1477-2; najdišče: Grajski hrib v Gornji Radgoni; sonda 2; kvadrat: 7; reženj: 11. Grajski hrib v Gornji Radgoni; sonda 2; kvadrat: 9; reženj: 9. 5. Latvica; izdelan prostoročno; barva: rjavo-siva; površina: 4. Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: črna; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; okras: poševno žlebljenje; inv. gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. 1544-17; najdišče: Graj- št. 1507; najdišče: Grajski hrib v Gornji Radgoni; sonda 2; ski hrib v Gornji Radgoni; sonda 2; kvadrat: 7; reženj: 8-9. kvadrat: 7; reženj: 11. 5. Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: rjava; površina: 6. Vijček; izdelano prostoročno; barva: rumeno-siva; po- hrapava; sestava: grobozrnata; okras: nalepljeno razčlenjeno vršina: gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. 1511; najdišče: rebro; inv. št. 1477-15; najdišče: Grajski hrib v Gornji Radgoni; Grajski hrib v Gornji Radgoni; sonda 2; kvadrat: 7; reženj: 11. sonda 2; kvadrat: 9; reženj: 9. 7. Vijček; izdelan prostoročno; barva: siva; površina: glad- 6. Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: hrapava; povr- ka; sestava: drobnozrnata; inv. št. 1510; najdišče: Grajski hrib šina: drobnozrnata; sestava: nalepljeno narezano rebro; inv. v Gornji Radgoni; sonda 2; kvadrat: 7; reženj: 11. št. 1477-9; najdišče: Grajski hrib v Gornji Radgoni; sonda 2; 8. Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: rjava; površi- kvadrat: 9; reženj: 9. na: hrapava; sestava: drobnozrnata; inv. št. 1512-3; najdišče: 7. Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: rumeno-rja- Grajski hrib v Gornji Radgoni; sonda 2; kvadrat: 7; reženj: 11. va; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. 1544-8; 9. Frag. ročaj; izdelan prostoročno; barva: črna; površina: najdišče: Grajski hrib v Gornji Radgoni; sonda 2; kvadrat: 7; gladka; sestava: grobozrnata; inv. št. 1514-7; najdišče: Grajski reženj: 8-9. hrib v Gornji Radgoni; sonda 2; kvadrat: 7; reženj: 11. 8. Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: rjava; površina: 10. Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: črna; površi- gladka; sestava: drobnozrnata; okras: nalepljena rebra; inv. na: gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. 1512-11; najdišče: št. 1544-1; najdišče: Grajski hrib v Gornji Radgoni; sonda 2; Grajski hrib v Gornji Radgoni; sonda 2; kvadrat: 7; reženj: 11. kvadrat: 7; reženj: 8-9. 11. Frag. ročaj; izdelan prostoročno; barva: rjavo-siva; po- 9. Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: sivo-rjava; povr- vršina: hrapava; sestava: drobnozrnata; inv. št. 1514-1; najdišče: šina: hrapava; sestava: drobnozrnata; inv. št. 1461-8; najdišče: Grajski hrib v Gornji Radgoni; sonda 2; kvadrat: 7; reženj: 11. Grajski hrib v Gornji Radgoni; sonda 2; kvadrat: 8; reženj: 8-9. 12. Frag. ustja s preluknjanim držajem; izdelan prostoroč- 10. Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: rjava; površi- no; barva: črna; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; inv. na: hrapava; sestava: drobnozrnata; okras: nalepljeni narezani št. 1512-9; najdišče: Grajski hrib v Gornji Radgoni; sonda 2; rebri; inv. št. 1547-13; najdišče: Grajski hrib v Gornji Radgoni; kvadrat: 7; reženj: 11. sonda 2; kvadrat: 7; reženj: 8-9. Tabla 86 Tabla 88 1. Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: sivo-črna; povr- 1. Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: rdeče-siva; povr- šina: gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. 1544-19; najdišče: šina: hrapava; sestava: grobozrnata; okras: poševno žlebljenje; Grajski hrib v Gornji Radgoni; sonda 2; kvadrat: 7; reženj: 8-9. inv. št. 1545-3; najdišče: Grajski hrib v Gornji Radgoni; sonda 2. Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: rjava; površina: 2; kvadrat: 7; reženj: 8-9. hrapava; sestava: grobozrnata; inv. št. 144-13; najdišče: Grajski 2. Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: črna; površina: hrib v Gornji Radgoni; sonda 2; kvadrat: 7; reženj: 8-9. hrapava; sestava: drobnozrnata; inv. št. 1483-2; najdišče: 3. Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: rjava; površina: Grajski hrib v Gornji Radgoni; sonda 2; kvadrat: 9; reženj: 9. hrapava; sestava: grobozrnata; inv. št. 1477-1; najdišče: Grajski 3. Frag. ustja in ostenja; izdelan prostoročno; barva: hrib v Gornji Radgoni; sonda 2; kvadrat: 9; reženj: 9. rjavo-črna; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; okras: 202 KATALOG NAJDB / KATALOG DER FUNDE nalepljene bradavice; inv. št. 1496; najdišče: Grajski hrib v 2. Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: sivo-rjava; povr- Gornji Radgoni; sonda 2; kvadrat: 5; reženj: 9. šina: hrapava; sestava: grobozrnata; inv. št. 1529-11; najdišče: 4. Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: sivo-rjava; povr- Grajski hrib v Gornji Radgoni; sonda 2; kvadrat: 7; reženj: 7. šina: gladka; sestava: drobnozrnata; okras: poševno žlebljenje; 3. Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: črna; površina: inv. št. 1545-4; najdišče: Grajski hrib v Gornji Radgoni; sonda gladka; sestava: grobozrnata; inv. št. 1455-11; najdišče: Grajski 2; kvadrat: 7; reženj: 8-9. hrib v Gornji Radgoni; sonda 2; kvadrat: 8; reženj: 7. 5. Frag. miniaturna posodica; izdelana prostoročno; barva: 4. Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: sivo-črna; po- rdeče-rjava; površina: hrapava; sestava: drobnozrnata; inv. vršina: gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. 1529-4; najdišče: št. 1499-2; najdišče: Grajski hrib v Gornji Radgoni; sonda 2; Grajski hrib v Gornji Radgoni; sonda 2; kvadrat: 7; reženj: 7. kvadrat: 5; reženj: 9. 5. Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: rdeča; površina: 6. Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: sivo-rjava; po- hrapava; sestava: grobozrnata; okras: z vrezi razčlenjeno ustje vršina: gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. 1545-1; najdišče: in fasetiranje; inv. št. 1529-13; najdišče: Grajski hrib v Gornji Grajski hrib v Gornji Radgoni; sonda 2; kvadrat: 7; reženj: 8-9. Radgoni; sonda 2; kvadrat: 7; reženj: 7. 7. Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: črna; površina: 6. Frag. ustja; črno-sivo-rjava; barva: izdelan prostoročno; gladka; sestava: drobnozrnata; okras: vodoravno žlebljenje; inv. površina: gladka; sestava: grobozrnata; inv. št. 1455-14; najdišče: št. 1482-1; najdišče: Grajski hrib v Gornji Radgoni; sonda 2; Grajski hrib v Gornji Radgoni; sonda 2; kvadrat: 8; reženj: 7. kvadrat: 9; reženj: 9. 7. Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: sivo-rjava; povr- 8. Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: črna; površina: šina: izdelan prostoročno; sestava: gladka; okras: drobnozrnata; gladka; sestava: drobnozrnata; okras: vrezi pred žganjem; inv. inv. št. 1529-5; najdišče: Grajski hrib v Gornji Radgoni; sonda št. 1547-22; najdišče: Grajski hrib v Gornji Radgoni; sonda 2; 2; kvadrat: 7; reženj: 7. kvadrat: 7; reženj: 8-9. 9. Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: rdeče-rjava; površina: hrapava; sestava: drobnozrnata; okras: nalepljeno Tabla 90 rebro in bradavice; inv. št. 1547-11; najdišče: Grajski hrib v Gornji Radgoni; sonda 2; kvadrat: 7; reženj: 8-9. 1. Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: rjavo-siva; povr- 10. Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: sivo-črna; šina: hrapava; sestava: grobozrnata; okras: nalepljena narezana površina: hrapava; sestava: grobozrnata; okras: nalepljeno rebra; inv. št. 1455-2; najdišče: Grajski hrib v Gornji Radgoni; razčlenjeno rebro; inv. št. 1547-15; najdišče: Grajski hrib v sonda 2; kvadrat: 8; reženj: 7. Gornji Radgoni; sonda 2; kvadrat: 7; reženj: 8-9. 2. Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: rjava; površina: 11. Frag. ostenja z držajem; izdelan prostoročno; barva: hrapava grobozrnata; sestava: nalepljeno razčlenjeno rebro; sivo-črna; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; inv. št. inv. št. 1629-12; najdišče: Grajski hrib v Gornji Radgoni; sonda 1542-3; najdišče: Grajski hrib v Gornji Radgoni; sonda 2; 2; kvadrat: 7; reženj: 7. kvadrat: 7; reženj: 8-9. 3. Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: sivo-rjava; 12. Frag. ostenja z držajem; izdelan prostoročno; barva: površina: hrapava; sestava: drobnozrnata; okras: nalepljeno rjavo-siva; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; okras: narezano rebro; inv. št. 1529-6; najdišče: Grajski hrib v Gornji nalepljeno razčlenjeno rebro; inv. št. 1547-2; najdišče: Grajski Radgoni; sonda 2; kvadrat: 7; reženj: 7. hrib v Gornji Radgoni; sonda 2; kvadrat: 7; reženj: 8-9. 4. Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: sivo-črna; povr- 13. Frag. ostenja z držajem; izdelan prostoročno; barva: šina: gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. 1455-13; najdišče: sivo-rjava; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; inv. št. Grajski hrib v Gornji Radgoni; sonda 2; kvadrat: 8; reženj: 7. 1542-5; najdišče: Grajski hrib v Gornji Radgoni; sonda 2; 5. Frag. uteži; izdelan prostoročno; barva: rumeno-rjava; kvadrat: 7; reženj: 8-9. površina: gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. 1448; najdišče: 14. Frag. pekve; izdelan prostoročno; barva: rdeče-rjava; Grajski hrib v Gornji Radgoni; sonda 2; kvadrat: 8; reženj: 7. površina: hrapava; sestava: grobozrnata; okras: nalepljeno raz- 6. Frag. svitka; izdelan prostoročno; barva: rjavo-siva; členjeno rebro; inv. št. 1477-7; najdišče: Grajski hrib v Gornji površina: gladka; sestava: grobozrnata; inv. št. 1449; najdišče: Radgoni; sonda 2; kvadrat: 9; reženj: 9. Grajski hrib v Gornji Radgoni; sonda 2; kvadrat: 8; reženj: 7. 15. Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: sivo-rjava; 7. Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: rumeno-rde- površina: hrapava; sestava: grobozrnata; okras: nalepljeno ča; površina: gladka; sestava: grobozrnata; okras: nalepljeno razčlenjeno rebro; op.: poškodovan v ognju; inv. št. 1547-16; razčlenjeno rebro; inv. št. 1454-12; najdišče: Grajski hrib v najdišče: Grajski hrib v Gornji Radgoni; sonda 2; kvadrat: 7; Gornji Radgoni; sonda 2; kvadrat: 7; reženj: 7. reženj: 8-9. 8. Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: sivo-rjava; 16. Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: sivo-rjava; površina: hrapava; sestava: drobnozrnata; okras: nalepljena površina: hrapava; sestava: drobnozrnata; okras: nalepljeno rebra; inv. št. 1454; najdišče: Grajski hrib v Gornji Radgoni; razčlenjeno rebro; inv. št. 1547-4; najdišče: Grajski hrib v sonda 2; kvadrat: 8; reženj: 7. Gornji Radgoni; sonda 2; kvadrat: 7; reženj: 8-9. 9. Frag. pekve; izdelan prostoročno; barva: siva; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; inv. št. 1455-6; najdišče: Grajski hrib v Gornji Radgoni; sonda 2; kvadrat: 8; reženj: 7. Tabla 89 1. Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: rumeno-rja- Tabla 91 va; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. 1529-9; najdišče: Grajski hrib v Gornji Radgoni; sonda 2; kvadrat: 7; 1. Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: črna; površina: reženj: 7. gladka; sestava: drobnozrnata; okras: vrezi pred žganjem in 203 KATALOG NAJDB / KATALOG DER FUNDE navpično žlebljenje; inv. št. 1527-4; najdišče: Grajski hrib v 2. Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: rdeče-rjava; Gornji Radgoni; sonda 2; kvadrat: 7; reženj: 7. površina: gladka; sestava: drobnozrnata; okras: fasetiranje; inv. 2. Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: črna; površina: št. 1520-16; najdišče: Grajski hrib v Gornji Radgoni; sonda 2; gladka; sestava: drobnozrnata; okras: navpično žlebljenje; inv. kvadrat: 7; reženj: 6. št. 1488-3; najdišče: Grajski hrib v Gornji Radgoni; sonda 2; 3. Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: črna; površina: kvadrat: 5; reženj: 7. gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. 1520-9; najdišče: Grajski 3. Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: črna; površina: hrib v Gornji Radgoni; sonda 2; kvadrat: 7; reženj: 6. gladka; sestava: drobnozrnata; okras: vrezi in vbodi pred žga- 4. Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: sivo-rjava; povr- njem; inv. št. 1527-5; najdišče: Grajski hrib v Gornji Radgoni; šina: gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. 1520-14; najdišče: sonda 2; kvadrat: 7; reženj: 7. Grajski hrib v Gornji Radgoni; sonda 2; kvadrat: 7; reženj: 6. 4. Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: sivo-rjava; po- 5. Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: črna; površina: vršina: gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. 1488-1; najdišče: gladka; sestava: drobnozrnata; okras: prečno žlebljenje; inv. Grajski hrib v Gornji Radgoni; sonda 2; kvadrat: 5; reženj: 7. št. 1520-8; najdišče: Grajski hrib v Gornji Radgoni; sonda 2; 5. Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: rjavo-črna; po- kvadrat: 7; reženj: 6. vršina: gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. 1526-7; najdišče: 6. Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: rjava; površi- Grajski hrib v Gornji Radgoni; sonda 2; kvadrat: 7; reženj: 7. na: gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. 1520-13; najdišče: 6. Latvica; izdelan prostoročno; barva: rjavo-črna; po- Grajski hrib v Gornji Radgoni; sonda 2; kvadrat: 7; reženj: 6. vršina: gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. 1525; najdišče: 7. Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: sivo-črna; po- Grajski hrib v Gornji Radgoni; sonda 2; kvadrat: 7; reženj: 7. vršina: gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. 1520-3; najdišče: 7. Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: rumeno-rjavo- Grajski hrib v Gornji Radgoni; sonda 2; kvadrat: 7; reženj: 6. -siva; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. 1526-4; 8. Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: sivo-rjava; po- najdišče: Grajski hrib v Gornji Radgoni; sonda 2; kvadrat: 7; vršina: gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. 1520-1; najdišče: reženj: 7. Grajski hrib v Gornji Radgoni; sonda 2; kvadrat: 7; reženj: 6. 8. Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: črna; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. 1450-3; najdišče: Grajski hrib v Gornji Radgoni; sonda 2; kvadrat: 8; reženj: 7. Tabla 94 9. Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: rjava; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; okras: poševno žlebljenje; inv. 1. Frag. ustja in ostenja; izdelan prostoročno; barva: rjavo- št. 1526-1; najdišče: Grajski hrib v Gornji Radgoni; sonda 2; -črna; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; okras: poševno kvadrat: 7; reženj: 7. žlebljenje; inv. št. 1520-4; najdišče: Grajski hrib v Gornji Rad- goni; sonda 2; kvadrat: 7; reženj: 6. 2. Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: črna; površina: Tabla 92 gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. 1520-6; najdišče: Grajski hrib v Gornji Radgoni; sonda 2; kvadrat: 7; reženj: 6. 1. Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: temnorjava; po- 3. Frag. ostenja z ročajem; izdelan prostoročno; barva: vršina: hrapava; sestava: grobozrnata; inv. št. 1522-8; najdišče: črna; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. 1524-2; Grajski hrib v Gornji Radgoni; sonda 2; kvadrat: 7; reženj: 6. najdišče: Grajski hrib v Gornji Radgoni; sonda 2; kvadrat: 7; 2. Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: rjavo-siva; po- reženj: 6. vršina: hrapava; sestava: grobozrnata; okras: nalepljeno rebro; 4. Skledica; izdelan prostoročno; barva: sivo-črna; povr- inv. št. 1522-4; najdišče: Grajski hrib v Gornji Radgoni; sonda šina: hrapava; sestava: drobnozrnata; inv. št. 1518; najdišče: 2; kvadrat: 7; reženj: 6. Grajski hrib v Gornji Radgoni; sonda 2; kvadrat: 7; reženj: 6. 3. Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: sivo-rjava; po- 5. Frag. pekve; izdelan prostoročno; barva: rdeče-siva; po- vršina: gladka; sestava: grobozrnata; inv. št. 1522-2; najdišče: vršina: hrapava; sestava: grobozrnata; inv. št. 1524-1; najdišče: Grajski hrib v Gornji Radgoni; sonda 2; kvadrat: 7; reženj: 6. Grajski hrib v Gornji Radgoni; sonda 2; kvadrat: 7; reženj: 6. 4. Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: rjavo-siva; po- 6. Frag. utež; izdelana prostoročno; barva: siva; površina: vršina: gladka; sestava: grobozrnata; inv. št. 1522-5; najdišče: gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. 1516-1; najdišče: Grajski Grajski hrib v Gornji Radgoni; sonda 2; kvadrat: 7; reženj: 6. hrib v Gornji Radgoni; sonda 2; kvadrat: 7; reženj: 6. 5. Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: rjava; površina: 7. Frag. utež; izdelana prostoročno; barva: rjava; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; inv. št. 1522-3; najdišče: Grajski gladka; sestava: grobozrnata; inv. št. 1516-2; najdišče: Grajski hrib v Gornji Radgoni; sonda 2; kvadrat: 7; reženj: 6. hrib v Gornji Radgoni; sonda 2; kvadrat: 7; reženj: 6. 6. Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: sivo-črna; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; okras: nalepljeni bradavici; inv. št. 1517; najdišče: Grajski hrib v Gornji Radgoni; Tabla 95 sonda 2; kvadrat: 7; reženj: 6. 1. Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: rdeče-rjava; po- vršina: gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. 1475-1; najdišče: Tabla 93 Grajski hrib v Gornji Radgoni; sonda 2; kvadrat: 9; reženj: 4-5. 2. Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: temnorjava; 1. Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: rjavo-črna; povr- površina: hrapava; sestava: drobnozrnata; okras: rahli odtisi šina: gladka; sestava: drobnozrnata; okras: poševno žlebljenje; na zunanjem robu ustja; inv. št. 1433-1; najdišče: Grajski hrib inv. št. 1520-10; najdišče: Grajski hrib v Gornji Radgoni; sonda v Gornji Radgoni; sonda 2; kvadrat: 8; reženj: 4-5. 2; kvadrat: 7; reženj: 6. 204 KATALOG NAJDB / KATALOG DER FUNDE 3. Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: sivo-rjava; po- bljenje; inv. št. 4245-6; najdišče: Grajski hrib v Gornji Radgoni; vršina: hrapava; sestava: grobozrnata; inv. št. 1475-2; najdišče: sonda 3; plast 4. Grajski hrib v Gornji Radgoni; sonda 2; kvadrat: 9; reženj: 4-5. 8. Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: rjava; površina: 4. Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: sivo-rjava; hrapava; sestava: grobozrnata; inv. št. 4305-29; najdišče: Graj- površina: hrapava; sestava: grobozrnata; okras: nalepljeno ski hrib v Gornji Radgoni; sonda 3; plast 4. razčlenjeno rebro; inv. št. 1433-3; najdišče: Grajski hrib v 9. Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: rdeče-rjava; Gornji Radgoni; sonda 2; kvadrat: 8; reženj: 4-5. površina: hrapava; sestava: grobozrnata; okras: nalepljeno 5. Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: sivo-črna; po- razčlenjeno rebro; inv. št. 4305-1; najdišče: Grajski hrib v vršina: gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. 1433-8; najdišče: Gornji Radgoni; sonda 3; plast 4. Grajski hrib v Gornji Radgoni; sonda 2; kvadrat: 8; reženj: 4-5. 6. Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: sivo-črna; po- vršina: gladka; sestava: drobnozrnata; okras: fasetiranje; inv. Tabla 97 št. 1465; najdišče: Grajski hrib v Gornji Radgoni; sonda 2; kvadrat: 4; reženj: 4-5. 1. Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: rjava; površina: 7. Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: rjavo-črna; po- hrapava; sestava: grobozrnata; okras: prečno žlebljenje; op.: vršina: gladka; sestava: drobnozrnata; okras: prečno žlebljenje; poškodovan v ognju; inv. št. 4280-7; najdišče: Grajski hrib v inv. št. 1431-1; najdišče: Grajski hrib v Gornji Radgoni; sonda Gornji Radgoni; sonda 3; plast 5. 2; kvadrat: 8; reženj: 4-5. 2. Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: rjavo-rdeča; 8. Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: črna; površina: površina: hrapava; sestava: grobozrnata; okras: nalepljeno gladka; sestava: drobnozrnata; okras: stopničasto poudarjeno razčlenjeno rebro; op.: poškodovan v ognju; inv. št. 4280-6; rame; inv. št. 1430; najdišče: Grajski hrib v Gornji Radgoni; najdišče: Grajski hrib v Gornji Radgoni; sonda 3; plast 5. sonda 2; kvadrat: 8; reženj: 4-5. 3. Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: sivo-rjava; po- 9. Frag. utež; izdelana prostoročno; barva: rdeče-rjava; vršina: hrapava; sestava: grobozrnata; inv. št. 4266-4; najdišče: površina: gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. 1432; najdišče: Grajski hrib v Gornji Radgoni; sonda 3; plast 6. Grajski hrib v Gornji Radgoni; sonda 2; kvadrat: 8; reženj: 4-5. 4. Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: sivo-črna; 10. Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: rjavo-siva; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; okras: nalepljeno površina: hrapava; sestava: drobnozrnata; okras: nalepljena razčlenjeno rebro; inv. št. 4230-9; najdišče: Grajski hrib v rebra; inv. št. 1430-4; najdišče: Grajski hrib v Gornji Radgoni; Gornji Radgoni; sonda 3; plast 6. sonda 2; kvadrat: 8; reženj: 4-5. 5. Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: rdeče-rjava; po- 11. Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: črna; povr- vršina: hrapava; sestava: grobozrnata; inv. št. 4257-12; najdišče: šina: gladka; sestava: drobnozrnata; okras: polkrožne kanelure Grajski hrib v Gornji Radgoni; sonda 3; plast 6. in odlomljena (rogljičasta?) nalepka; inv. št. 1465-1; najdišče: 6. Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: rjavo-črna; Grajski hrib v Gornji Radgoni; sonda 2; kvadrat: 4; reženj: 4-5. površina: hrapava; sestava: grobozrnata; okras: vtisi na ustju; inv. št. 4230-6; najdišče: Grajski hrib v Gornji Radgoni; sonda 3; plast 6. Tabla 96 7. Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: črno-rjava; po- vršina: gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. 4266-1; najdišče: 1. Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: rjavo-siva; Grajski hrib v Gornji Radgoni; sonda 3; plast 6. površina: gladka; sestava: grobozrnata; okras: fasetiranje; inv. 8. Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: sivo-črna; po- št. 4323-2; najdišče: Grajski hrib v Gornji Radgoni; sonda 3; vršina: gladka; sestava: drobnozrnata; okras: plitvo žlebljenje; plast 1. inv. št. 4291-6; najdišče: Grajski hrib v Gornji Radgoni; sonda 2. Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: sivo-rjava; 3; plast 6. površina: gladka; sestava: drobnozrnata; okras: poševno žle- 9. Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: rjavo-črna; bljenje; inv. št. 4315; najdišče: Grajski hrib v Gornji Radgoni; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; okras: plitvo žleblje- sonda 3; plast 1. nje; inv. št. 4230-3; najdišče: Grajski hrib v Gornji Radgoni; 3. Frag. ustja in ostenja; izdelan prostoročno; barva: sivo- sonda 3; plast 6. -rjavo-črna; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; okras: 10. Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: rjava; površi- nalepljen držaj; inv. št. 4336; najdišče: Grajski hrib v Gornji na: gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. 4291-11; najdišče: Radgoni; sonda 3; plast 1. Grajski hrib v Gornji Radgoni; sonda 3; plast 6. 4. Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: rdeče-rjava; po- 11. Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: črna; površina: vršina: hrapava; sestava: grobozrnata; inv. št. 4245-3; najdišče: gladka; sestava: drobnozrnata; okras: vrezi pred žganjem; inv. Grajski hrib v Gornji Radgoni; sonda 3; plast 4. št. 4291-3; najdišče: Grajski hrib v Gornji Radgoni; sonda 3; 5. Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: črna; površina: plast 6. gladka; sestava: drobnozrnata; okras: grafitni premaz; inv. 12. Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: črna; površina: št. 4245-12; najdišče: Grajski hrib v Gornji Radgoni; sonda gladka; sestava: drobnozrnata; okras: fasetiranje; inv. št. 4257- 3; plast 4. 10; najdišče: Grajski hrib v Gornji Radgoni; sonda 3; plast 6. 6. Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: črna; površina: 13. Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: siva; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; okras: poševno žlebljenje; inv. gladka; sestava: drobnozrnata; okras: poševno žlebljenje; inv. št. 4305-25; najdišče: Grajski hrib v Gornji Radgoni; sonda št. 4257-13; najdišče: Grajski hrib v Gornji Radgoni; sonda 3; plast 4. 3; plast 6. 7. Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: rjavo-črna; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; okras: poševno žle- 205 KATALOG NAJDB / KATALOG DER FUNDE Tabla 98 8. Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: rjava; površi- na: gladka; sestava: drobnozrnata; okras: vrezi po žganju; inv. 1. Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: rjava; površina: št. 4258-3; najdišče: Grajski hrib v Gornji Radgoni; sonda 3; hrapava; sestava: grobozrnata; inv. št. 4291-8; najdišče: Grajski plast 6. hrib v Gornji Radgoni; sonda 3; plast 6. 9. Frag. livarski čep iz gline; izdelan prostoročno; barva: 2. Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: črna; površina: rjavo-siva; površina: gladka; sestava: drobnozrnata; okras: trije gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. 4257-7; najdišče: Grajski vrezi za justiranje; inv. št. 4255; najdišče: Grajski hrib v Gornji hrib v Gornji Radgoni; sonda 3; plast 6. Radgoni; sonda 3; plast 6. 3. Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: siva; površina: 10. Frag. brus iz peščenca; inv. št. 4234-1; najdišče: Grajski gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. 4291-4; najdišče: Grajski hrib v Gornji Radgoni; sonda 3; plast 6. hrib v Gornji Radgoni; sonda 3; plast 6. 11. Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: rjava; povr- 4. Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: rdeče-rjava; po- šina: gladka; sestava: drobnozrnata; okras: nalepljena rebra; vršina: hrapava; sestava: grobozrnata; inv. št. 4291-7; najdišče: inv. št. 4293-1; najdišče: Grajski hrib v Gornji Radgoni; sonda Grajski hrib v Gornji Radgoni; sonda 3; plast 6. 3; plast 6. 5. Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: rjavočrna; 12. Frag. svitka; izdelan prostoročno; barva: rjavo-siva; površina: hrapava; sestava: grobozrnata; okras: nalepljeno površina: gladka; sestava: drobnozrnata; inv. št. 4269; najdišče: narezano rebro; inv. št. 4258-4; najdišče: Grajski hrib v Gornji Grajski hrib v Gornji Radgoni; sonda 3; plast 6. Radgoni; sonda 3; plast 6. 13. Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: sivo-rjava; 6. Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: rjavo-črna; površina: gladka; sestava: grobozrnata; inv. št. 4250-1; najdišče: površina: hrapava; sestava: grobozrnata; okras: nalepljeno Grajski hrib v Gornji Radgoni; sonda 3; plast 7. razčlenjeno rebro; inv. št. 4258-5; najdišče: Grajski hrib v 14. Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: temnorjava; po- Gornji Radgoni; sonda 3; plast 6. vršina: hrapava; sestava: grobozrnata; inv. št. 4250-2; najdišče: 7. Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: sivo-črna; Grajski hrib v Gornji Radgoni; sonda 3; plast 7. površina: hrapava; sestava: drobnozrnata; okras: vtisi z noh- 15. Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: sivo-rjava; po- tom; inv. št. 4258-2; najdišče: Grajski hrib v Gornji Radgoni; vršina: hrapava; sestava: grobozrnata; inv. št. 4250-3; najdišče: sonda 3; plast 6. Grajski hrib v Gornji Radgoni; sonda 3; plast 7. 206 SEZNAM LITERATURE LITERATURVERZEICHNIS ANSL 1975, Arheološka najdišča Slovenije. – – V: B. Lamut (ur.), Ptujski arheološki zbornik. Ob Ljubljana. 100­letnici muzeja in Muzejskega društva, Ptuj, 189 ss. BARTOSIEWICZ, L. 1987, Ormož, vloga živali v CARANCINI, G. L. 1975, Die Nadeln in Italien kmečkem gospodarstvu (Ormož, an example of animal (Gli spil oni nell'Italia continentale). – Prähistorische exploitation). – V: N. Trampuž Orel, B. Teržan in D. Bronzefunde 13/2. Svoljšak (ur.), Bronasta doba na Slovenskem: 18.–8. st. CHIECO BIANCHI, A. M. in L. CALZAVARA pr. n. š., Ljubljana, 58 ss. CAPUIS 1985, Este 1, Le necropoli Casa di Ricovero, BAŠ, F. 1948–1949, Korošec Josip: Slovansko svetišče Casa Muletti Prosdocimi e Casa Alfonsi. – Monumenti na ptujskem gradu. – Zgodovinski časopis 2–3, 206 ss. antichi 51, Serie monografica, vol. 2. BAŠ, F. 1950, Mali grad v Ptuju (Castrum minus CHRISTALLER, W. 1968, Die zentralen Orte in Poetovionense). – Zgodovinski časopis 4, 127 ss. Süddeutschland. Eine ökonomisch-geographische Unter- BATISTIĆ POPADIĆ, D. 1980, Ptuj – Rabelčja vas. suchung über die Gesetzmäßigkeit der Verbreitung und Izveštaj o bunaru na sektoru bloka B-V (Bericht über den Entwicklung der Siedlungen mit städtischen Funktionen. Brunnen aus dem Sektor des Wohnblocks B-V). – Arheo­ – (2. unveränd. Aufl.). – Jena. loški vestnik 31, 25 ss. CIGLENEČKI, S. 1993, Arheološki sledovi zatona BIANCO PERONI, V. 1976, Die Mes ser in Italien antične Petovione (Archaeological Traces of the Fall of (I coltel i nell'Italia continentale). – Prähistorische Bron­ Roman Poetovio). – V: B. Lamut (ur.), Ptujski arheološki zefunde 7/1. zbornik. Ob 100­letnici muzeja in Muzejskega društva, BOLTA, A. 1951, Gradišče na Miklavškem hribu Ptuj, 505 ss. nad Celjem. – Arheološki vestnik 2, 69 ss. COLLIS, J. R. 2010, Zentralisierung und Urbanisie- BOLTA, L. 1956, Ilirske najdbe iz Rifnika pri Celju rung in Europa nördlich der Alpen während der Eisenzeit. (Il yrische Funde von Rifnik bei Celje). – Arheološki – V: D. Krausse in D. Beilharz (ur.), “ Fürstensitze“ und vestnik 7, 259 ss. Zentralorte der frühen Kelten, Forschungen und Berich­ BOLTA, L. 1959, Iirska naselbina na Rifniku pri te zur Vor­ und Frühgeschichte in Baden­Würtenberg Šentjurju. – Celjski zbornik 1959, 258 ss. 120/1, 77 ss. BOLTA, L. 1971–1972, Novo prazgodovinsko gro- CULIBERG, M. 1999, Paleovegetational Research in bišče na Rifniku (Neue vorgeschichtliche Grabstätte auf Prekmurje. – V: I. Draxler in A. Lippert, Pollenanalyti­ Rifnik). – Celjski zbornik 1971­1972, 435 ss. sche Daten und eine archäologische Bestandsaufnahme BOROFFKA, N. 1987, Flosirea fierului în România zur frühen Siedlungsgeschichte im Gebiet zwischen de la îceputuri pîna în secolul al VIII-lea î.e.n. – Apulum Raab und Mur (Österreich, Slowenien, Ungarn), Abhan24, 55 ss. dlungen der Geologischen Bundesanstalt 56/1, 373 ss. BOROFFKA, N. 1991, Die Verwendung von Eisen CURK, J. 1958, Ptujski grad (stavbno-zgodovinska in Rumänien von Anfängen bis in das 8. Jahrhundert skica). – Kronika 6/2, 57 ss. v. Chr. – Berlin. CURK, J. 1975, Ob 80-letnici Pokrajinskega muzeja BOROFFKA, N. 1998, Bronze- und früheisen- v Ptuju. – Ptujski zbornik 4, 9 ss. zeitliche Geweihtrensenknebel aus Rumänien und ihre ČERČE, P. in I. ŠINKOVEC 1995, Katalog depojev Beziehungen. – Eurasia Antiqua 4, 81 ss. pozne bronaste dobe (Catalogue of Hoards of the Urnfield BOŠKOVIĆ, Dj. 1950, Problem slovenskog hrama u Culture). – V : B. Teržan (ur.), Depojske in posamezne Ptuju (Le probleme du sanctuaire Slave a Ptuj). – Starinar kovinske najdbe bakrene in bronaste dobe na Slovenn. s. 1, 39 ss. skem (Hoards and Individual Metal Finds from the BOŽIČ, D. 1993, O latenskih najdbah na območju Eneolithic and Bronze Ages in Slovenia) I, Katalogi in Ptuja (Concerning the La Tène Finds in the Ptuj Area). monografije 29, 129 ss. 207 SEZNAM LITERATURE / LITERATURVERZEICHNIS ČERČE, P. in P. TURK 1996, Depoji pozne bronaste DULAR, J. 1978, Poskus kronološke razdelitve do- dobe – najdiščne okoliščine in struktura najdb (Hoards bovskega žarnega grobišča (Versuch einer Einteilung des of the Late Bronze Age – The Circumstances of their Urnenfeldes in Dobova). – Arheološki vestnik 29, 36 ss. Discovery and the Structure of the Finds). – V: B. Teržan DULAR, J. 1979, Žarno grobišče na Borštku pri Me- (ur.), Depojske in posamezne kovinske najdbe bakrene tliki (Das Urnenfeld auf Borštek in Metlika). – Arheološki in bronaste dobe na Slovenskem (Hoards and Individual vestnik 30, 65 ss. Metal Finds from the Eneolithic and Bronze Ages in DULAR, J. 1999a, Ältere, mittlere und jüngere Slovenia) II, Katalogi in monografije 30, 7 ss. Bronzezeit in Slowenien – Forschungsstand und Probleme ČOVIĆ, B. 1980, Počeci metalurgije željeza na seve- (Starejša, srednja in mlajša bronasta doba v Sloveniji – rozapadnom Balkanu (Die Anfänge der Eisenmetalurgie stanje raziskav in problemi). – Arheološki vestnik 50, im nordwestlichen Balkan). – Godišnjak 18, 63 ss. 81 ss. ČOVIĆ, B. 1983, Prelazna zona. – V: Praistorija ju­ DULAR, J. 1999b, Höhensiedlungen in Zentral- goslavenskih zemalja 4, Bronzano doba, Sarajevo, 390 ss. slowenien von der Kupfer- bis zur Eisenzeit. – Praehisto­ ČOVIĆ, B. 1984, Praistorijsko rudarstvo i metalur- rische Zeitschrift 74/2, 129 ss. gija u Bosni i Hercegovini (Das prähistorische Bergbauwe- DULAR, J. 2002, Dolnji Lakoš in mlajša bronasta sen und die Metal urgie in Bosnien und Herzegowina). doba med Muro in Savo (Dolnji Lakoš und die Jungbron- – Godišnjak 23, 111 ss. zezeit zwischen der Mur und der Save). – V: J. Dular, I. ČREŠNAR, M. 2006, Novi žarni grobovi iz Ruš in Šavel in S. Tecco Hvala, Bronastodobno naselje Oloris pogrebni običaji v ruški žarnogrobiščni skupini (Die neuen pri Dolnjem Lakošu (Bronzezeitliche Siedlung Oloris bei Urnengräber aus Ruše und das Bestattungsritual in der Dolnji Lakoš). Opera Instituti Archaeologici Sloveniae Ruše-Gruppe). – Arheološki vestnik 57, 97 ss. 5, 2002, 141 ss. ČREŠNAR, M. 2010a, New research on the Urnifield DULAR, J. 2007, K problematiki prostorskega period of Eastern Slovenia. A case study of Rogoza near umeščanja in poimenovanja arheoloških najdišč (Spatial Maribor (Nova spoznanja o pozni bronasti dobi vzhodne positioning and naming of the archaeological sites recon- Slovenije na primeru naselja Rogoza pri Mariboru). – sidered). – Arheološki vestnik 58, 435 ss. Arheološki vestnik 61, 7 ss. DULAR, J. 2008, Prazgodovinske gradbene tehnike ČREŠNAR, M. 2010b, Poskus določitve kulturne in njihova terminologija (Prehistoric Building Techniques skupine Kisapostag v vzhodni Sloveniji (Attempted defini- and their Terminology). – Annales, Series historia et tion of the Kisapostag culture of the Early Bronze Age in sociologia 18/2, 337 ss. north-eastern Slovenia). – Zbornik soboškega muzeja DULAR, J. 2010, Livarski kalup iz Ormoža (A Ca- 15, 107 ss. sting Mould from Ormož). – Zbornik soboškega muzeja DIRJEC J. in I. TURK 1988, Liboje, 13, XVI, Žalec. 15, 173 ss. – Varstvo spomenikov 30, 207. DULAR, J. 2011, Zur Datierung der bronzezeitlichen DJURIĆ, B. 2003, Terra gentis humanae memoria. Siedlung Oloris bei Dolnji Lakoš (O dataciji bronastodob- Varovanje arheološke dediščine in projekt izgradnje nega naselja Oloris pri Dolnjem Lakošu). – Arheološki avtocest. – V: D. Prešeren (ur.), Zemlja pod vašimi novestnik 62, 111 ss. gami. Arheologija na avtocestah Slovenije. Vodnik po DULAR, J., I. ŠAVEL in S. TECCO HVALA 2002, najdiščih, Ljubljana, 7 ss. Bronastodobno naselje Oloris pri Dolnjem Lakošu (Bron- DOBIAT, C. 1980, Das hal stattzeitliche Gräberfeld zezeitliche Siedlung Oloris bei Dolnji Lakoš). – Opera von Kleinklein und seine Keramik. – Schild von Steier, Instituti Archaeologici Sloveniae 5. Beiheft 1. DULAR, J. in S. TECCO HVALA 2007, South- DOBIAT, C. 1982, Menschendarstel ungen auf ostal- Eastern Slovenia in the Early Iron Age. Settlement, eco- piner Hal stattkeramik. – Acta Archaeologica Academiae nomy, society (Jugovzhodna Slovenija v starejši železni Scientiarum Hungaricae 34, 279 ss. dobi. Poselitev, gospodarstvo, družba). – Opera Instituti DOBIAT, C. 1990, Der Burgstal kogel bei Kleinklein Archaeologici Sloveniae 12. I. Die Ausgrabungen der Jahre 1982 und 1984. – Mar­ DULAR, J. in M. TOMANIČ JEVREMOV 2009, burger Studien zur Vor­ und Frühgeschichte, Band 13. Sledovi poznolatenske poselitve v Ormožu (Spuren DÖRRER, O. 2008, Frühe Fibelformen und der spätlatènezeitlicher Besiedlung in Ormož). – Arheološki Beginn der Basarabikultur in der Umgebung des Eisernen vestnik 60, 159 ss. Tores. – Germania 86/2, 541 ss. DULAR, J. in M. TOMANIČ JEVREMOV 2010, DROVENIK, M., M. PLENIČAR in F. DROVENIK Ormož. Utrjeno naselje iz pozne bronaste in starejše 1980, Nastanek rudišč v SR Sloveniji (The origin of Slove- železne dobe (Ormož. Befestigte Siedlung aus der späten nian ore deposits). – Geologija 23/1, 1 ss. Bronze- und älteren Eisenzeit). – Opera Instituti Archa­ DULAR, J. 1973, Bela krajina v starohalštatskem eologici Sloveniae 18. obdobju (Die Bela krajina in der frühen Hal stattzeit). – Arheološki vestnik 24, 544 ss. 208 SEZNAM LITERATURE /LITERATURVERZEICHNIS DUMITRESCU, V. 1968, La nécropole tumulaire du Autobahnabschnitt bei Murska Sobota – Nova tabla). – premier âge du fer de Basarabi (Dép. de Dolj Olténie). – Arheološki vestnik 52, 107 ss. Dacia 12, 177 ss. GUŠTIN, M. in M. ZORKO 2010, Bratonci v EGG, M. 1978, Das Grab eines unterkrainischen Prekmurju. Na Obrobju kulture Somogyvár-Vinkovci Kriegers in Hal statt. – Archäologisches Korrespon­ (Bratonci in Prekmurje. On the periphery of the Somo- denzblatt 8, 191 ss. gyvár-Vinkovci cultural horizon). – Zbornik soboškega EGGERT, M. K. H., B. SCHWEIZER, D. KRAUSSE, muzeja 15, 77 ss. A. DIX, O. NAKOINZ, S. SIEVERS, S. KURZ in Chr. HÄNSEL, B. 1968, Beiträge zur Chronologie der PARE 2010, Zu Kulturwissenschaftlichen Theorien und mittleren Bronzezeit im Karpatenbecken. – Beiträge zur Konzepten im DFG-Schwerpunktprogramm 1171. – V: ur­ und frühgeschichtlichen Archäologie des Mittelme­ D. Krausse in D. Beilharz (ur.), “ Fürstensitze“ und Zener­Kulturraumes 7–8. tralorte der frühen Kelten, Forschungen und Berichte HÄNSEL, B. 1976, Beiträge zur regionalen und zur Vor­ und Frühgeschichte in Baden­Würtenberg chronologischen Gliederung der älteren Hal stattzeit 120/1, 19 ss. an der unteren Donau. – Beiträge zur ur­ und frühge­ ELES MASI, P. 1986, Le fibule dell'Italia settentrio- schichtlichen Archäologie des Mittelmeer­Kulturraumes nale. – Prähistorische Bronzefunde 14/5. 16–17, Bonn. FORENBAHER, S. 1995, Trade and Exchange in Late HÄNSEL, B. 1996, Bronzezeitliche Siedlungssysteme Bronze and Early Iron Age Croatia. – V: B. Hänsel (ur.), und Gesel schaftsformen in Südosteuropa: vorstädtische Handel, Tausch und Verkehr im bronze­ und früheisen­ Entwicklungen und Ansätze zur Stadtwerdung. – V: C. zeitlichen Südosteuropa, Südosteuropa­Schriften 17 (= Belardelli in R. Peroni (ur.), The Bronze Age in Europe Prähistorische Archäologie in Südosteuropa) 11, 269 ss. and the Mediterranean. The Colloquia of the XIII In­ FRIEDRICH, M. 2001, Dendrochronologische Un- ternational Congress of Prehistoric and Protohistoric tersuchung der Hölzer des hal stattzeitlichen Wagengrabes Sciences 11, 241 ss, Forli. 8 aus Wehringen, Lkr. Augsburg. – V: H. Hennig, Gräber HÄNSEL, B. 1997, Gaben an die Götter – Schätze der Hal stattzeit in Bayerisch­Schwaben, Monographien der Bronzezeit Europas – eine Einfürung. – V: A. Hänsel der Archäologischen Staatssammlung München 2, 137 ss. in F. Innerhofer (ur.), Gaben an die Götter. Schätze der GABROVEC, S. 1983, Jugoistočnoalpska regija. – V: Bronzezeit Europas, Bestandskataloge 4, Berlin, 11 ss. Praistorija jugoslavenskih zemalja 4, Bronzano doba, HÄNSEL, B. in N. KALICZ 1986, Das bronze- Sarajevo, 19 ss. zeitliche Gräberfeld von Mezőcsát. – Bericht der Rö­ GABROVEC, S. 1988–1989, Bronasta doba v Slove- misch­Germanischen Kommission 67, 5 ss. niji – stanje in problemi (Die Bronzezeit in Slowenien HANSEN, S. 1994, Studien zu den Metalldeponi- – Forschungsstand und Probleme). – Arheološki vestnik erungen während der älteren Urnenfelderzeit zwischen 39–40, 115 ss. Rhônetal und Karpatenbecken. – Universitätsforschun­ GLEIRSCHER, P. 2011, Die Befestigungsanlagen gen zur prähistorischen Archäologie 21. am Ottilienkogel bei Glantschach oberhalb von Liebenfels. HARDING, A. 1995, Die Schwerter im ehemaligen – Rudolfinum, Jahrbuch des Landesmuseums Kärnten Jugoslawien. – Prähistorische Bronzefunde 4/14. 2009/2010, 35 ss. HELLMUTH, A. 2006, Pfeilspitzen. Untersuchun- GRINGMUTH­DALLMER, E. 1996, Kulturland- gen zu den sogenannten skythischen Pfeilspitzen aus der schaftsmuster und Siedlungssysteme. – Siedlungsfor­ befestigten Höhensiedlung von Smolenice-Molpír. – V: A. schung. Archäologie – Geschichte – Geographie 14, 7 ss. Hellmuth in D. Yalçikli, Pfeilspitzen. Untersuchungen GRINGMUTH­DALLMER, E. 1999, Methodische zu den sogenannten skythischen Pfeilspitzen aus der Überlegungen zur Erforschung zentraler Orte in ur- und befestigten Höhensiedlung von Smolenice­Molpír. frühgeschichtlicher Zeit. – V: S. Moździoch (ur.), Cen­ Eisenzeitliche Pfeilspitzen aus Anatolien, Universitätstrum i zaplecze we wczesnośredniowiecznej Europie forschungen zur prähistorischen Archäologie 128. Środkowej, Spotkania Bytomskie 3, 9 ss. HENNIG H. 1995, Zur Frage der Datierung des GUŠTIN, M. 1979, Notranjska. K začetkom železne Grabhügels 8 “Hexenbergle” von Wehringen, Lkr. Augs- dobe na severnem Jadranu (Notranjska. Zu den Anfängen burg, Bayerisch-Schwaben. – V: B. Schmid­Sikimič in P. der Eisenzeit an der nördlichen Adria). – Katalogi in Del a Casa (ur.), Trans Europam. Festschrift für Marmonografije 17. garita Primas, 129 ss, Zürich. GUŠTIN, M. 2005, Starejša bronasta doba v Prek- HENNIG H. 2001, Gräber der Hal stattzeit in murju. Horizont pramenaste (litzen) lončenine (Die ältere Bayerisch-Schwaben. – Monographien der Archäologi­ Bronzezeit in Prekmurje. Horizont der Litzenkeramik). schen Staatssammlung München 2. – Zbornik soboškega muzeja 8, 85 ss. HOCHSTETTER, A. 1984, Kastanas. Ausgrabun- GUŠTIN, M. in G. TIEFENGRABER 2001, gen in einem Siedlungshügel der Bronze- und Eisenzeit Prazgodovinske najdbe z avtocestnega odseka Murska Makedoniens 1975-1979. Die handgemachte Keramik, Sobota – Nova Tabla (Vorgeschichtliche Funde aus dem 209 SEZNAM LITERATURE / LITERATURVERZEICHNIS Schichten 19 bis 1. – Prähistorische Archäologie in JEVREMOV, B. 1983, Ptuj. – Varstvo spomenikov Südosteuropa 3. 25, 231 ss. HORVAT, J. 1983, Prazgodovinske naselbinske JEVREMOV, B. 1988–1989, Grobovi z začetka najdbe pri farni cerkvi v Kranju (Vorgeschichtliche Sie- kulture žarnih grobišč (Gräber vom Anfang der Urnen- dlungsfunde bei der Pfarrkirche in Kranj). – Arheološki felderkultur aus Ptuj). – Arheološki vestnik 39–40, 171 ss. vestnik 34, 140 ss. JEVREMOV, B., M. TOMANIČ JEVREMOV in S. HORVAT, J. in A. DOLENC VIČIČ 2010, Arheo- CIGLENEČKI 1993, Poznorimsko grobišče na Ptujskem loška najdišča Ptuja. Rabelčja vas (Archaeological sites gradu (Spätrömisches Gräberfeld auf dem Ptujski grad). of Ptuj. Rabelčja vas). – Opera Instituti Archaeologici – Arheološki vestnik 44, 223 ss. Sloveniae 20. KAERNER, J. 1988–1989, Chronologische Probleme HORVAT ŠAVEL, I. 1974, Pertoča. – Varstvo spo­ der Rušegruppe der südostalpinen Urnenfelderkultur menikov 17–19/1, 184. (Kronološki problemi ruške skupine jugovzhodnoalpske HORVAT ŠAVEL, I. 1981, Rezultati sondiranj pra- kulture žarnih grobišč). – Arheološki vestnik 39–40, zgodovinskega naselja v Gornji Radgoni (Die Resultate der 217 ss. Sondierungen der vorgeschichtlichen Siedlung in Gornja KAJZER CAFNIK, M. in M. STRMČNIK GULIČ Radgona). – Arheološki vestnik 32, 291 ss. 2005, Malečnik. – Varstvo spomenikov. Poročila 42/05 HORVAT ŠAVEL, I. 1988–1989, Bronastodobna (2006), 86. naselbina Oloris pri Dolnjem Lakošu (Die bronzezeitliche KARAVANIĆ, S. 2009, The Urfield Culture in Siedlung Oloris bei Dolnji Lakoš). – Arheološki vestnik Continental Croatia. – BAR. International Series 2036. 39–40, 127 ss. KAVUR, B. 1994–1995a, Maribor, Meljski hrib. – HÜTTEL, H.­G. 1981, Bronzezeitliche Trensen in Varstvo spomenikov 36/94–95 (1997), 171. Mittel- und Osteuropa. – Prähistorische Bronzefunde KAVUR, B. 1994–1995b, Spodnje Radvanje. – Var14/2. stvo spomenikov 36/94–95 (1997), 201 s. HVALA TECCO, S. 1987, Sledovi metalurške KAVUR, B. 2001, Meljski hrib and the late prehi- dejavnosti (Matal urgical Remains). – V: N. Trampuž storic regional settlement pattern. – V: A. Lippert (ur.), Orel, B. Teržan in D. Svoljšak (ur.), Bronasta doba na Die Drau­, Mur­ und Raab­Region im 1. vorchristlichen Slovenskem: 18.–8. st. pr. n. š., Ljubljana, 30 ss. Jahrtausend. Akten des Internationalen und Interdiszi­ ILON, G. 1992, Keftiubarren ingot from an urn- plinären Symposiums vom 26. bis 29. April 2000 in Bad -grave culture settlement at Gór-Kápolnadomb (C. Vas). Radkersburg, Universitätsforschungen zur prähistori­ – Acta Archaeologica Academiae Scientiarum Hungaschen Archäologie 78, 355. ricae 44, 239 ss. KAVUR, B. 2011, This is how we do it: the pottery ILON, G. 2007, Über die Zusammenhänge zwischen depot from Sodolek as an external memory storage device. Siedlungsnetz und Metallurgie im Gebiet Nordwesttrans- – V: Chr. Gutjahr in G. Tiefengraber (ur.), Beiträge zur danubiens in der Spätbronzezeit. – Acta Archaeologica Mittel­ und Spätbronzezeit sowie zur Urnenfelderzeit Academiae Scientiarum Hungaricae 58, 135 ss. am Rande der Südostalpen. Akten des 1. Wildoner IVANIČEK, F. 1951, Staroslavenska nekropola u Fachgespräches vom 25. bis 26. Juni 2009 in Wildon / Ptuju. – Dela 1. razreda Slovenske akademije znanosti Steiermark (Österreich) (= Internationale Archäologie. in umetnosti 5. Arbeitsgemeinschaft, Symposium, Tagung, Kongress JEREB, M. 2009, Poznobronastodobni depo. – V: 15), Rahden/Westf., 81 ss. I. Šavel, Pod Kotom­jug pri Krogu. Zbirka Arheo­ KERMAN, B. 2011a, Kotare-Baza pri Murski Soboti. logija na avtocestah Slovenije 7, 151 ss. (http//www. – Zbirka Arheologija na avtocestah Slovenije 17 (http:// zvkds.si/sl/kulturna­dediscina­slovenije/publikacije/ www.zvkds.si/sl/kulturna­dediscina­ slovenije/publipublikacije/89­irena­savel­et­al­pod­kotom­jug­prikacije/publikacije/112­kotarebaza­pri­murski­soboti/). ­krogu­2009/). KERMAN, B. 2011b, Kotare-Krogi pri Murski So- JERMAN, M. 1976, Dva prazgodovinska grobova boti. – Zbirka Arheologija na avtocestah Slovenije 20. iz Formina (Zwei vorgeschichtliche Gräber aus Formin). (http://www.zvkds.si/sl/kulturna­dediscina­slovenije/ – Arheološki vestnik 27, 184 ss. publikacije/publikacije/121­kotarekrogi­pri­murski­ JEVREMOV, B. 1977, Ptuj, Rabelčja vas. – Varstvo ­soboti/). spomenikov 21, 247 ss. KERMAN, B. 2011c, Pod Kotom - sever pri Krogu. JEVREMOV, B. 1978, Ptuj, antični Poetovium. – – Zbirka Arheologija na avtocestah Slovenije 24 (http:// Arheološki pregled 20, 59 ss. www.zvkds.si/sl/kulturna­dediscina­slovenije/publi­ JEVREMOV, B. 1979, Ptuj. – Varstvo spomenikov kacije/publikacije/122­pod­kotom­sever­pri­krogu/). 22, 292 ss. KERMAN, B. 2011d, Die spätbronzezeitliche Sie- JEVREMOV, B. 1981, Ptuj. – Varstvo spomenikov dlung Pod Grunti-Pince (Slowenien). – V: Chr. Gutjahr in 23, 247 ss. G. Tiefengraber (ur.), Beiträge zur Mittel­ und Spätbronzezeit sowie zur Urnenfelderzeit am Rande der Südost210 SEZNAM LITERATURE /LITERATURVERZEICHNIS alpen. Akten des 1. Wildoner Fachgespräches vom 25. KOROŠEC, P. 1999, Nekropola na Ptujskem gradu, bis 26. Juni 2009 in Wildon / Steiermark (Österreich) (= turnirski prostor (Das Gräberfeld an dem Schloßberg von Internationale Archäologie. Arbeitsgemeinschaft, Sym­ Ptuj). – Ptuj. posium, Tagung, Kongress 15), Rahden/Westf., 89 ss. KOVAČIČ, F. 1905, Prazgodovinske izkopine pri KLEMENC, J. 1950, Ptujski grad v kasni antiki Sv. Juriju ob južni železnici. – Časopis za zgodovino in (Le château de Ptuj à l'époque de la décadence romai- narodopisje 2, 69 ss. ne). – Dela 1. razreda Slovenske akademije znanosti in KRAMER, M. 2009, Fremdformen der Urnenfel- umetnosti 4. derzeit in der Steiermark. – V: G. Ilon (ur.), MΩMΩΣ KLEMENC, J. in B. SARIA 1936, Archaeologische VI. Proceedings of the 6th Meeting for the Researchers Karte von Jugoslavien. Blatt Ptuj. – Beograd/Zagreb. of Prehistory, Raw materials and trade, Kőszeg, 19­21 KOLB, F. 2007, Zur Bedeutung von Begriffdefinitio- March, 2009, Szombathely, 213 ss. nen für die Interpretation am Beispiel des Stadtbegriffes. KRAUSSE, D. in D. BEILHARZ 2010 (ur.), “Für- – Fundberichte aus Baden­Württemberg 29, 303 ss. stensitze” und Zentralorte der frühen Kelten. – For­ KOROŠEC, J. 1947, Poročilo o izkopavanjih na schungen und Berichte zur Vor­ und Frühgeschichte Ptujskem gradu leta 1946 (Report on archaeological Exca- in Baden­Würtenberg 120/1, 2. vations on the Castle-Hill of Ptuj). – Poročila Akademije KRAUSSE, D. in Chr. STEFFEN 2008 (ur.), Frühe znanosti in umetnosti v Ljubljani 2. Zentralisierungs- und Urbanisierungsprozesse. Zur Gene- KOROŠEC, J. 1948, Slovansko svetišče na Ptujskem se und Entwicklung frühkeltischer Fürstensitze und ihres gradu (The old Slav Sanctuary on the Castle-hill of Ptuj). territorialen Umlandes. – Forschungen und Berichte zur – Dela Razreda za zgodovinske in zemljepisne vede, za Vor­ und Frühgeschichte in Baden­Würtenberg 101. filozofijo in filologijo Slovenske akademije znanosti in LAMUT, B. 1988–1989, Kronološka skica prazgoumetnosti 5. dovinske naselbine v Ormožu (Chronologische Skizze KOROŠEC, J. 1948–1949, Odgovor na kritiko Fra- der vorgeschichtlichen Siedlung in Ormož). – Arheo­ nja Baša o publikaciji “Slovansko svetišče na ptujskem loški vestnik 39–40, 235 ss. gradu . – Zgodovinski časopis 2–3, 213 ss. LAMUT, B. 1996, Zgodnje bronastodobno najdišče: KOROŠEC, J. 1950, Staroslovansko grobišče na Ptuj – Prešernova ulica 6 (Ptuj – Prešernova ulica 6, an Ptujskem gradu (The old Slav burial place on the Castle Early Bronze Age). – Ptujski zbornik 6/1, 15 ss. Hil of Ptuj). – Dela 1. razreda Slovenske akademije LAMUT, B. 2001, Ormož – The Chronological Struc- znanosti in umetnosti 1. ture of the Late Bronze and Early Iron Age Settlement. – V: KOROŠEC, J. 1951a, Predzgodovinska naselbina na A. Lippert (ur.), Die Drau­, Mur­ und Raab­Region im 1. Ptujskem gradu (A prehistoric settlement on the Castle vorchristlichen Jahrtausend. Akten des Internationalen Hil of Ptuj). – Dela 1. razreda Slovenske akademije und Interdisziplinären Symposiums vom 26. bis 29. April znanosti in umetnosti 6. 2000 in Bad Radkersburg, Universitätsforschungen zur KOROŠEC, J. 1951b, Raziskovanje nasipov na Ptuj- prähistorischen Archäologie 78, 207 ss. skem gradu leta 1949 (The investigation of the Dams at LAMUT, B. 2005, K začetkom prazgodovinskega the Castle of Ptuj in 1949). – Arheološki vestnik 2, 207 ss. Ormoža (Zu den Anfängen des prähistorischen Ormož). KOROŠEC, J. in P. KOROŠEC 1953, Predzgodo- – V: M. Hernja Masten (ur.), Ormož skozi stoletja V, vinsko in staroslovansko grobišče pri Turnišču v bližini Ormož, 59 ss. Ptuja (Vorgeschichtliche und Altslawische Nekropole in LÁSZLÓ, A. 1977, Anfänge der Benutzung und der der Nähe von Turnišče bei Ptuj). – Razprave Slovenske Bearbeitung des Eisens auf dem Gebiete Rumäniens. – akademije znanosti in umetnosti, Razred za zgodovinske Acta Archaeologica Academiae Scientiarum Hungaricae in družbene vede 3, 179 ss. 29, 51 ss. KOROŠEC, P. 1975, Prispevek k reševanju problema LAZAR, E. 2000 – 2004, Krog, Grofovsko 1. – Varstvo zgodnjesrednjeveškega objekta z nekropolo na Ptujskem spomenikov. Poročila 39­41/00 – 04 (2006), 83 ss. gradu (Ein Beitrag zur Lösung des Problems des frühmit- LO SCHIAVO, F. 2011, Le rotte del metal o nel Me- telalterlichen Objekts in der Nekropole auf dem Schloss in diterraneo. – F. Marzatico, R. Gebhard in P. Gleirscher Ptuj). – V: Ptujski zbornik 4, 119 ss. (ur.), Le grandi vie delle civiltà. Relazioni e scambia fra KOROŠEC, P. 1981, Zaščitno izkopavanje na tur- Mediterraneo e nel centro Europa dal a Preistoria al a nirskem prostoru na Ptujskem gradu v letu 1979 (Bericht Romanità, Trento, 137 ss. über die Forschungen auf dem Burg zu Ptuj im Jahr 1979). LOŽNJAK DIZDAR, D. 2005, Naseljenost Podravi- – Arheološki vestnik 32, 25 ss. ne u starijoj fazi kulture polja sa žarama (Dei Besiedlung KOROŠEC, P. 1997, Protozgodovinski horizont der Podravina in der älteren Phase der Urnenfelderkul- na zahodni terasi Grajskega griča na Ptuju (Protoge- tur). – Prilozi Instituta za arheologiju u Zagrebu 22, 25 ss. schichtlicher Horizont auf der westlichen Terasse des LOŽNJAK DIZDAR, D. 2011, Starija faza kulture Schloßhügels). – Časopis za zgodovino in narodopisje polja sa žarama u sjevernoj Hrvatskoj – novi izazovi 33/2, 167 ss. (Early Urnfield Culture in Northern Croatia – New 211 SEZNAM LITERATURE / LITERATURVERZEICHNIS Chal enges). – V: M. Dizdar, D. Ložnjak Dizdar in S. LUBŠINA TUŠEK, M. 2007d, Zgornja Hajdina - Mihelić (ur.), Starija faza kulture polja sa žarama u arheološko najdišče Srednica. – Varstvo spomenikov. sjevernoj Hrvatskoj – novi izazovi (Early Urnfield Cul­ Poročila 44/07 (2008), 316 ss. ture in Northern Croatia – New Challenges), Zagreb/ LUBŠINA TUŠEK, M. 2007e, Zgornja Hajdina - ar- Osjek, 12 ss. heološko najdišče Štuki. – Varstvo spomenikov. Poročila LUBŠINA TUŠEK, M. 1994–1995, Ptuj. – Varstvo 44/07 (2008), 319 ss. spomenikov 36/94–95 (1997), 189 ss. LUBŠINA TUŠEK, M. 2007f, Zgornja Hajdina - LUBŠINA TUŠEK, M. 1997, Ptuj, Rogaška cesta. – arheološko najdišče Za vrtom. – Varstvo spomenikov. Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Maribor. Poročila 44/07 (2008), 321 ss. Letno poročilo 1997 (1999), 171 s. LUBŠINA TUŠEK, M. 2009a, Ptuj - arheološko LUBŠINA TUŠEK, M. 1999, Ptuj – Ulica Viktori- najdišče Desni breg. – Varstvo spomenikov. Poročila na Ptujskega. – Zavod za varstvo naravne in kulturne 46/09 (2010), 291 ss. dediščine Maribor. Letno poročilo 1999 (2001), 291 ss. LUBŠINA TUŠEK, M. 2009b, Ptuj - arheološko LUBŠINA TUŠEK, M. 2000, Cirkovce - prazgodo- najdišče Levi breg. – Varstvo spomenikov. Poročila 46/09 vinska naselbina. – Zavod za varstvo naravne in kulturne (2010), 304 ss. dediščine Maribor. Letno poročilo 2000 (2002), 110 ss. LUBŠINA TUŠEK, M. 2009c, Ptuj - arheološko LUBŠINA TUŠEK, M. 2003a, Cediljeki. – V: D. najdišče Levi breg. – Varstvo spomenikov. Poročila 46/09 Prešeren (ur.), Zemlja pod vašimi nogami. Arheologija (2010), 306 ss. na avtocestah Slovenije. Vodnik po najdiščih, Ljubljana, LUBŠINA TUŠEK, M. 2009d, Ptuj - arheološko 106 s. najdišče Levi breg. – Varstvo spomenikov. Poročila 46/09 LUBŠINA TUŠEK, M. 2003b, Dolge njive pri Šiko- (2010), 310 ss. lah. – V: D. Prešeren (ur.), Zemlja pod vašimi nogami. LUBŠINA TUŠEK, M. 2009e, Zavrč. – Varstvo Arheologija na avtocestah Slovenije. Vodnik po najdispomenikov. Poročila 46/09 (2010), 412 ss. ščih, Ljubljana, 122 s. MAGDIČ, A. 2009a, Cirknica - prazgodovinska LUBŠINA TUŠEK, M. 2003c, Gmajna pri Sp. Go- naselbina na Brlogi. – Varstvo spomenikov. Poročila rici. – V: D. Prešeren (ur.), Zemlja pod vašimi nogami. 46/09 (2010), 43. Arheologija na avtocestah Slovenije. Vodnik po najdi­ MAGDIČ, A. 2009b, Podigrac-Gradišče Plački vrh. ščih, Ljubljana, 133 s. – Varstvo spomenikov. Poročila 46/09 (2010), 270 s. LUBŠINA TUŠEK, M. 2003d, Lavše pri Šikolah. MAIER, B. 2010, Stadt, Land, Fluss. Keltische – V: D. Prešeren (ur.), Zemlja pod vašimi nogami. Ar­ urbane Zentren und ihr Umland nach dem Zeugnis der heologija na avtocestah Slovenije. Vodnik po najdiščih, antiken Autoren. – V: D. Krausse in D. Beilharz (ur.), Ljubljana, 170 ss. “ Fürstensitze” und Zentralorte der frühen Kelten, For­ LUBŠINA TUŠEK, M. 2003e, Med cestami pri schungen und Berichte zur Vor­ und Frühgeschichte in Šikolah. – V: D. Prešeren (ur.), Zemlja pod vašimi no­ Baden­Würtenberg 120/1, 93 ss. gami. Arheologija na avtocestah Slovenije. Vodnik po MAJNARIČ PANDŽIĆ, N. 1992, Ljevaonica najdiščih, Ljubljana, 183 s. brončanih predmeta u kasnobrončanodobnom naselju na LUBŠINA TUŠEK, M. 2003f, Žutreki pri Sp. Gorici. Kalniku kod Križevaca (Die Gisserei von Bronzegegen- – V: D. Prešeren (ur.), Zemlja pod vašimi nogami. Ar­ ständen in der spätbronzezeitlichen Siedlung Kalnik bei heologija na avtocestah Slovenije. Vodnik po najdiščih, Križevci). – Opuscula archaeologica 16, 57 ss. Ljubljana, 283 s. MEDOVIĆ, P. 1978, Naselja starijeg gvozdenog do- LUBŠINA TUŠEK, M. 2006a, AC Slivnica – Dražen- ba u jugoslovenskom Podunavlju (Die relative Chronolo- ci, arheološko najdišče Draženci. – Varstvo spomenikov. gie der Siedlungen der älteren Eisenzeit im jugoslawischen Poročila 43/06 (2007), 50 ss. Donaugebiete). – Dissertationes et monographiae 22. LUBŠINA TUŠEK, M. 2006b, AC Slivnica – Dra- MEDOVIĆ, P. 1988, Kalakača, naselje ranog gvoz- ženci, arheološko najdišče Selska cesta. – Varstvo spome­ denog doba (Die früheisenzeitliche Siedlung Kalakača). nikov. Poročila 43/06 (2007), 173 ss. – Posebna izdanja / Vojvođanski muzej 10. LUBŠINA TUŠEK, M. 2007a, Cirkovce - prazgodo- MEDOVIĆ, P. 1991, Die eisenzeitliche Besiedlung vinska naselbina. – Varstvo spomenikov. Poročila 44/07 und ihre Funde. – V: B. Hänsel in P. Medović, Vorbericht (2008), 39 s. über die jugoslawisch­deutschen Ausgrabungen in der LUBŠINA TUŠEK, M. 2007b, Zavrč - arheološko Siedlung von Feudvar bei Mošorin (Gem. Titel, Vojvodi­ najdišče Prodnica. – Varstvo spomenikov. Poročila na) von 1986­1990, Bericht der Römisch­Germanischen 44/07 (2008), 309 ss. Kommission 72, 144 ss. LUBŠINA TUŠEK, M. 2007c, Zgornja Hajdina - ar- MELE, M. 2009, Naselbini Hajndl in Ormož v pozni heološko najdišče Gjače. – Varstvo spomenikov. Poročila bronasti in zgodnji železni dobi. – Neobjavljena diser44/07 (2008), 313 ss. tacija na Oddelku za arheologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, Ljubljana. 212 SEZNAM LITERATURE /LITERATURVERZEICHNIS METZNER­NEBELSICK, K. 1992, Gefäße mit PAHIČ, S. 1962–1964c, Nova Dobrava pri Zrečah. basaraboider Ornamentik aus Frög. – V: Festschrift – Varstvo spomenikov 9 (1965), 170. zum 50jährigen Bestehen des Institutes für Ur­ und PAHIČ, S. 1962–1964d, Sodinci pri Veliki Nedelji. Frühgeschichte der Leopold­Franzens­Universität – Varstvo spomenikov 9 (1965), 171 s. Innsbruck, Universitätsforschungen zur prähistorischen PAHIČ, S. 1962–1964e, Strjanci pri Podgorcih. – Archäologie 8, 349 ss. Varstvo spomenikov 9 (1965), 172. METZNER­NEBELSICK, K. 2002, Der “Thrako- PAHIČ, S. 1965, Bukovec nad Zg. Polskavo. – Var­ Kimmerische” Formenkreis aus der Sicht der Urnenfelder- stvo spomenikov 10 (1966), 210. und Hal stattzeit im südöstlichen Pannonien. – Vorge­ PAHIČ, S. 1966, Železnodobne najdbe v Slovenskih schichtliche Forschungen 23, Rahden/Westf. goricah (Eisenzeitliche Funde in den Slovenske gorice). – MIKL CURK, I. 1979, Ptuj. – Varstvo spomenikov Arheološki vestnik 17, 103 ss. 22, 307 ss. PAHIČ, S. 1968, Maribor v prazgodovini (Maribor MIKL CURK, I. in I. TUŠEK 1985, O središču Poe- in der urgeschichtlichen Zeit). – Časopis za zgodovino in tovione (Über das Zentrum von Poetovio). – Arheološki narodopisje n. v. 4, 9 ss. vestnik 36, 302. PAHIČ, S. 1968–1969, Radizel. – Varstvo spome­ MISKE, K. 1908, Die prähistorische Ansiedlung nikov 13­14 (1970), 148. Velem St. Vid. – Wien. PAHIČ, S. 1972, Pobrežje. – Katalogi in mono­ MÜLLER­KARPE, H. 1959, Beiträge zur Chrono- grafije 6. logie der Urnenfelderzeit nördlich und südlich der Alpen. PAHIČ, S. 1974, Bukovec nad Zg. Polskavo. – Var­ – Römisch­Germanische Forschungen 22. stvo spomenikov 17­19/1, 95. MÜLLER­KARPE, H. 1974, Zur Definition und PAHIČ, S. 1981, Brinjeva Gora 1953. – Arheološki Benennung chronologischer Stufen der Kupferzeit, vestnik 32, 71 ss. Bronzezeit und älteren Eisenzeit. – Jahresbericht des PAHIČ, S. 1983, Spodnje Savinsko. – Varstvo spo­ Instituts für Vorgeschichte der Universität Frankfurt menikov 25, 210. A. M. 1974, 7 ss. PAHIČ, S. 1985, Brinjeva Gora 1954. – Doneski k NOVŠAK, M. 2003, Grofovsko pri Murski Soboti pradavnini Podravja 2, Maribor. 1. – V: D. Prešeren (ur.), Zemlja pod vašimi nogami. PAHIČ, S. 1987, Vurberk (prej Vumpah). – Varstvo Arheologija na avtocestah Slovenije. Vodnik po najdispomenikov 29, 251 s. ščih, Ljubljana, 145 s. PAHIČ, S. 1990, Brinjeva Gora. Začasen oris njene OMAN, D. 1981, Brinjeva Gora 1953 (Obdelava preteklosti za ljubitelje domače zgodovine. – Maribor. prazgodovinske keramike). – Arheološki vestnik 32, PAHIČ, V. 1983, Zakopna najdba iz Pekla pri 144 ss. Mariboru (Vergrabungsfund aus Pekel bei Maribor). – PABST, S. 2009, Bevölkerungsbewegungen auf der Arheološki vestnik 34, 106 ss. Balkanhalbinsel am Beginn der Früheisenzeit und die PAHIČ V. 1985, Meljski hrib. – Varstvo spomenikov Frage der Ethnogenese der Makedonen. – Jahrbuch des 27, 214 s. Deutschen archäologischen Instituts 124, 1 ss. PAHIČ, V. 1988–1989, Žarno grobišče na Brinjevi PABST, S. 2012, Die Bril enfibeln. Untersuchungen gori (Das Urnengräberfeld von Brinjeva gora) . – Arheo­ zu spätbronze- und ältereisenzeitlichen Frauentrachten loški vestnik 39–40, 181 ss. zwischen Ostsee und Mittelmeer. – Marburger Studien PARE, Ch. 1991, Swords, Wagon-Graves and the zur Vor­ und Frühgeschichte 25. Beginning of the Early Iron Age in Central Europe. – PABST DÖRRER, S. 2000, Untersuchungen zu Kleine Schriften aus dem Vorgeschichtlichen Seminar hal stattzeitlichen Frauentrachten mit Spiralbril enfibeln der Philipps­Universität Marburg 37. zwischen Alpen, Karpaten und Ostsee. – Internationale PARE, Ch. 1998, Beiträge zum Übergang von der Archäologie 51. Bronze- zur Eisenzeit in Mitteleuropa. Teil I: Grundzüge PAHIČ, S. 1957, Drugo žarno grobišče v Rušah der Chronologie im östlichen Mitteleuropa (11.-8. Jahr- (Das zweite Urnenfeld in Ruše). – Razprave 1. razreda hundert v. Chr.). – Jahrbuch des Römisch­Germanischen SAZU 4/3. Zentralmuseums Mainz 45, 293 ss. PAHIČ, S. 1960–1961, Gornja Radgona. – Varstvo PARE, Ch. 1999a, Beiträge zum Übergang von der spomenikov 8 (1962), 193. Bronze- zur Eisenzeit in Mitteleuropa. Teil II: Grundzüge PAHIČ, S. 1962–1963, Bronastodobna gomila pod der Chronologie im westlichen Mitteleuropa (11.-8. Jahr- Brinjevo goro (Das bronzezeitliche Hügelgrab von Brinje- hundert v. Chr.). – Jahrbuch des Römisch­Germanischen va gora). – Arheološki vestnik 13–14, 349 ss. Zentralmuseums Mainz 46, 175 ss. PAHIČ, S. 1962–1964a, Gornja Radgona. – Varstvo PARE, Ch. 1999b, Weights and Weighing in Bron- spomenikov 9 (1965), 134 ss. ze Age Central Europe. – V: Eliten in der Bronzezeit, PAHIČ, S. 1962–1964b, Morje pri Framu. – Varstvo Römisch­Germanisches Zentralmuseum Mainz, Mospomenikov 9 (1965), 170. nographien 43/2, 421 ss. 213 SEZNAM LITERATURE / LITERATURVERZEICHNIS PARZINGER, H. 1992, Zwischen “Fürsten” und ŘÍHOVSKÝ, J. 1983, Die Nadeln in Westungarn “Bauern” – Bemerkungen zu Siedlungsform und Sozial- I. – Prähistorische Bronzefunde 13/10. struktur unter besonderer Berücksichtigung der älteren ROEDER, M. 1991, Der Übergang von Bronzezeit zu Eisenzeit. – Mittelungen der Berliner Gesel schaft für früher Eisenzeit. – V: B. Hänsel in P. Medović, Vorbericht Anthropologie, Ethnologie und Urgeschichte 13, 77 ss. über die jugoslawisch­deutschen Ausgrabungen in der PATEK, E. 1968, Die Urnenfelderkultur in Trans- Siedlung von Feudvar bei Mošorin (Gem. Titel, Vojvodi­ danubien. – Archaeologia Hungarica 44. na) von 1986­1990, Bericht der Römisch­Germanischen PAVLIN, P. 1997, Bronastodobni jezičastoročajni Kommission 72, 119 ss. srpi z Y-ornamentom (Bronzezeitliche Griffzungensicheln RUARO LOSERI, L., G. STEFFÈ DE PIERO, S. mit Y-Motiv). – Arheološki vestnik 48, 27 ss. VITRI in G. RIGHI 1977, La necropoli di Brežec presso PERC, B. 1962–1963, K stratigrafiji žarnogrobiščne S. Canziano del Carso. Scavi Marchesetti 1896-1900. naselbine v Ormožu (Zur Stratigraphie der urnenfelder- – Monografie di Preistoria degli “Atti Civici Musei di zeitlichen Ansiedlung in Ormož). – Arheološki vestnik Storia ed Arte” 1. 13–14, 375 ss. RUOFF, U. 1974, Zur frage der Kontinuität zwischen PERKO, D. 1998, The Regionalization of Slovenia Bronze- und Eisenzeit in der Schweiz. – Basel. (Regionalizacija Slovenije). – Geografski zbornik 38, 11 ss. RYCHNER, V., A. BILLAMBOZ, A. BOQUET, P. PERONI, R. 1998, Bronzezeitliche Gewichtssysteme GASSMANN, L. GEBUS, Th. KLAG, A. MARGUET in im Metal handel zwischen Mittelmeer und Ostsee. – V: G. SCHÖBEL 1995, Stand und Aufgaben dendrochrono- B. Hänsel (ur.), Mensch und Umwelt in der Bronzezeit logischer Forschung zur Urnenfelderzeit. – V: Beiträge Europas, Kiel, 217 ss. zur Urnenfelderzeit nördlich und südlich der Alpen. PIRKMAJER, D. 1987, Celje. – Varstvo spomenikov Römisch­Germanisches Zentralmuseum Mainz, Mo29, 237 s. nographien 35, 455 ss. PLEINER, R. 2000, Iron in Archaeology. The Euro- RYCHNER, V., S. BÖHRINGER in P. GASSMANN pean Bloomery Smelters. – Praha. 1996, Dendrochronologie et typologie du bronze final dans PLESNIČAR GEC, L. et al. 1983, Starokrščanski la region de Neuchâtel (Suisse): un resimé. – V: Absolute center v Emoni (Old Christian Center in Emona). – Kata­ Chronology Archaeological Europe 2500­500 BC, Acta logi in monografije 21. archaeologica (Kșbenhavn) 67, Suplementum 1, 307 ss. PLESTENJAK, A. 2010, Gorice pri Turnišču. – SANKOVIČ, S. 2010, Začetki bronaste dobe v Zbirka Arheologija na avtocestah Slovenije 12. (http:// Prekmurju (Beginning of the Bronze Age in Prekmurje). www.zvkds.si/sl/kulturna­dediscina­slovenije/publika­ – Zbornik soboškega muzeja 15, 91 ss. cije/publikacije/104­gorice­pri­turniscu/). SARIA, B. in J. KLEMENC 1939, Archaeologische POPOVIĆ, P. in M. VUKMANOVIĆ 1998, Vaju- Karte von Jugoslavien. Blatt Rogatec. – Zagreb. ga-Pesak. Nekropola starijeg gvozdanog doba (Vajuga- SCHMID, W. 1943, Die Fortschritte der vorge- Pesak. Early Iron Age cemetery). – Đerdapske sveske. schichtlichen Forschung in Südsteiermark zwischen den Posebna izdanja (= Cahiers des Portes de Fer. Monog­ beiden Weltkriegen. – Zeitschrift des Historischen Verraphies 3), Beograd. eins für Steiermark 36, 134 ss. POSLUSCHNY, A. 2010, “Fürstensitze“, Zentralität SCHÖNFELD, R. 1995, Tausch, Handel und Ver- und Hinterland. Erste Aspekte einer Synthese aus Sicht kehr in wirtschaftshistorischer Sicht. – V: B. Hänsel (ur.), des Projektes “Fürstensitze“ & Umland. – V: D. Krausse Handel, Tausch und Verkehr im bronze­ und früheisenin D. Beilharz (ur.), “ Fürstensitze“ und Zentralorte der zeitlichen Südosteuropa, Südosteuropa­Schriften 17 (= frühen Kelten, Forschungen und Berichte zur Vor­ und Prähistorische Archäologie in Südosteuropa 11), 21 ss. Frühgeschichte in Baden­Würtenberg 120/2, 359 ss. SKRABAR, V. 1910, Das frühmittelalterliche Grä- PREŠEREN, D. (ur.) 2003, Zemlja pod vašimi berfeld auf Schloß Oberpettau. – Zeitschrift des histori­ nogami. Arheologija na avtocestah Slovenije. Vodnik po schen Vereines für Steiermark 8, 119 ss. najdiščih. – Ljubljana. SMOLNIK, R. 1994, Der Burgstal kogel bei Klein- PREŠEREN, D. (ed.) 2004, The Earth Beneath Your klein II. Die Keramik der vorgeschichtlichen Siedlung. Feet. Archaeology on the Motorways in Slovenia. Gide to – Veröffentlichungen des Vorgeschichtlichen Seminars Sites. – Ljubljana. Marburg, Sonderband 9. RADOVANOVIČ, S. et al. 2009, Hajdina. – Maribor. SMOLNIK, R. 1996, Die Lebenden und Toten – RIEDL, E. 1901, Die Urnenstätte von Reicheneg. – Das Verhältnis der Siedlung auf dem Burgstal kogel bei Mittheilungen der k. k. Central­Commission 27, 107 s Kleinklein zu den Gräbern des Sulmtalnekropole, dar- in 232 s. gestel t anhand der Keramikentwicklung. – V: E. Jerem ŘÍHOVSKÝ, J. 1972, Die Messer in Mähren und in A. Lippert (ur.), Die Osthal stattkultur. Akten des dem Ostalpengebiet. – Prähistorische Bronzefunde 7/1. Internationalen Symposiums, Sopron, 10.­14. Mai 1994, ŘÍHOVSKÝ, J. 1979, Die Nadeln in Mähren und Archaeolingua 7, 445 ss. Ostalpengebiet. – Prähistorische Bronzefunde 13/5. 214 SEZNAM LITERATURE /LITERATURVERZEICHNIS STARE, F. 1950, Ilirsko grobišče na Zgornji Hajdini STRMČNIK GULIČ, M. 2003c, Pobrežje v Mari- pri Ptuju (The Ilyrian Burial Place at Zgornja Hajdina boru. – V: D. Prešeren (ur.), Zemlja pod vašimi nogami. near Ptuj). – Arheološki vestnik 1, 31 ss. Arheologija na avtocestah Slovenije. Vodnik po najdi­ STARE, F. 1951, Prazgodovinsko grobišče na Rifni- ščih, Ljubljana, 296 s. ku pri Celju (The prehistorical necropolis of Rifnik near STRMČNIK GULIČ, M., M. RAVNIK in M. KAJ­ Celje). – Arheološki vestnik 2, 185 ss. ZER CAFNIK 2007, Hotinja vas. – Varstvo spomenikov. STARE, F. 1955, Vače. – Arheloški katalogi Slo­ Poročila 44/07 (2008), 71 s. venije 1. STROHSCHNEIDER, M. 1976, Das späturnen- STARE, F. 1975, Dobova. – Posavski muzej Brežice, felderzeitliche Gräberfeld von Stil fried. – V: F. Felgenknjiga 2. hauer (ur.), Forschungen in Stillfried 2. Veröffent­ STÖLLNER, T. 2002, Salz als Fernhandelsgut in lichungen der Österreichischen Arbeitsgemeinschaft Mitteleuropa während der Hal statt- und Latènezeit. – V: für Ur­ und Frühgeschichte 9, 31 ss. A. Lang in V. Salač (ur.), Fernkontakte in der Eisenzeit. SZOMBATHY, J. 1924, Die Tumuli im Feichten- Konferenz Liblice 2000, Praha, 47 ss. boden bei Fischau am Steinfeld. – Mittheilungen der STOPAR, I. 1990, Grajske stavbe v vzhodni Sloveniji. Anthropologischen Gesel schaft in Wien 54, 163 ss. Prva knjiga, območje Maribora in Ptuja. – Ljubljana, ŠAVEL, I. 1987, Gornja Radgona. – Varstvo spo95 ss. menikov 29, 237 s. STRMČNIK GULIČ, M. 1980, Grobišče iz Rabeljčje ŠAVEL, I. 1991, Topografsko področje XX (Prek- vasi v Ptuju (Das Urnengräberfeld in Rabeljčja vas in murje). – Arheološka topografija Slovenije, Ljubljana. Ptuj). – Situla 20–21, 61 ss. ŠAVEL, I. 1994, Prazgodovinske naselbine v Po- STRMČNIK GULIČ, M. 1983, Ptuj. – Varstvo murju (Prehistoric settlements in Pomurje). – Maribor. spomenikov 25, 193 s. ŠAVEL, I. 2003, Popava pri Lipovcih. – V: D. Preše­ STRMČNIK GULIČ, M. 1984, Ptuj. – Varstvo ren (ur.), Zemlja pod vašimi nogami. Arheologija na avspomenikov 26, 199 ss. tocestah Slovenije. Vodnik po najdiščih, Ljubljana, 225. STRMČNIK GULIČ, M. 1985, Raziskovanje pra- ŠAVEL, I. 2005, Najdišče Za Raščico pri Krogu. Na- zgodovinskih obdobij v Ptuju (Erforschung der urgeschi- selbina kulture Somogyvár-Vinkovci (The Site Za Raščico chtlichen Epochen in Ptuj). – Ptujski zbornik 5, 377 ss. near the Vil age of Krog. The Settlement of Somogyvár- STRMČNIK GULIČ, M. 1988–1989, Bronasto- Vinkovci Culture). – Zbornik soboškega muzeja 8, 39 ss. dobni naselitveni kompleks v Rabelčji vasi na Ptuju (Der ŠAVEL, I. 2006, The Excavation Site “Behind Raščica bronzezeitliche Siedlungskomplex in Rabelčja vas auf near Krog” - the Settlement of the Somogyvár-Vinkovci Ptuj). – Arheološki vestnik 39–40, 147 ss. Culture. – Zalai Múzeum 15, 135 ss. STRMČNIK GULIČ, M. 1989, Hoče. – Varstvo ŠAVEL, I. 2009, Pod Kotom-jug pri Krogu. – Zbirspomenikov 31, 225 ss. ka Arheologija na avtocestah Slovenije 7 (http://www. STRMČNIK GULIČ, M. 1990, Hoče. – Varstvo zvkds.si/sl/kulturna­dediscina­slovenije/publikacije/ spomenikov 32, 173 ss. publikacije/89­irena­savel­et­al­pod­kotom­jug­pri­ STRMČNIK GULIČ, M., 2001a, Nova podoba ­krogu­2009/). prazgodovinske poselitve na zahodnem obrobju Dravskega ŠAVEL, I. in B. KERMAN 2008, Gornje njive pri polja (Das neue Bild der prähistorischen Besiedlung am Dolgi vasi. – Zbirka Arheologija na avtocestah Slovenije östlichen Rand des Draufeldes). – Arheološki vestnik 6. (http://www.zvkds.si/sl/kulturna­dediscina­slovenije/ 52, 117 ss. publikacije/publikacije/86­irena­savel­et­al­gornje­nji­ STRMČNIK GULIČ, M. 2001b, The First Millennive­pri­dolgi­vasi/) um BC between Drava and Pohorje: Some of the newly ŠAVEL, I. in S. SANKOVIČ 2010, Za Raščico pri discovered Settlement Sites. – V: A. Lippert (ur.), Die Krogu. – Zbirka Arheologija na avtocestah Slovenije 13 Drau­, Mur­ und Raab­Region im 1. vorchristlichen (http://www.zvkds.si/sl/kulturna­dediscina­slovenije/ Jahrtausend. Akten des Internationalen und Interdispublikacije/publikacije/105­za­rascico­pri­krogu/). ziplinären Symposiums vom 26. bis 29. April 2000 in ŠAVEL, I. in S. SANKOVIČ 2011, Pri Muri pri Bad Radkersburg, Universitätsforschungen zur prähi­ Lendavi. – Zbirka Arheologija na avtocestah Slovenije storischen Archäologie 78, 103 ss. 23. (http://www.zvkds.si/sl/kulturna­dediscina­sloveni­ STRMČNIK GULIČ, M. 2003a, Malečnik pri je/publikacije/publikacije/120­pri­muri­pri­lendavi/). Mariboru. – V: D. Prešeren (ur.), Zemlja pod vašimi ŠERCELJ, A. 1987, Podnebje in rastlinstvo (Climate nogami. Arheologija na avtocestah Slovenije. Vodnik and Vegetation). – V: N. Trampuž Orel, B. Teržan in D. po najdiščih, Ljubljana, 181 s. Svoljšak (ur.), Bronasta doba na Slovenskem: 18.–8. st. STRMČNIK GULIČ, M. 2003b, Spodnje Hoče. pr. n. š., Ljubljana, 19 ss. – V: D. Prešeren (ur.), Zemlja pod vašimi nogami. Ar­ ŠIMEK, M. 1982, Dosadašnja arheološka istraživa- heologija na avtocestah Slovenije. Vodnik po najdiščih, nja u Sigetcu. – Podravski zbornik 82, 265 ss. Ljubljana, 242 s. 215 SEZNAM LITERATURE / LITERATURVERZEICHNIS ŠINKOVEC, I. 1995, Katalog posameznih kovinskih versitätsforschungen zur prähistorischen Archäologie najdb bakrene in bronaste dobe (Catalogue of Individual 78, 125 ss. Matal Finds from the Eneolithic and Bronze Ages). – V: TERŽAN, B. 2002, Kronološki oris (Chronologi- B. Teržan (ur.), Depojske in posamezne kovinske najdbe cal Outline). – V: D. Svoljšak in A. Pogačnik, Tolmin, bakrene in bronaste dobe na Slovenskem (Hoards and Inprazgodovinsko grobišče II (Tolmin, The prehistoric dividual Metal Finds from the Eneolithic and Bronze Ages cemetery II). – Katalogi in monografije 35 , 85 ss. in Slovenia) I, Katalogi in monografije 29, 1995, 29 ss. TERŽAN, B. 2010, Diskusijski prispevek o srednji ŠINKOVEC, I. 1996, Posamezne kovinske najdbe bronasti dobi v Prekmurju (Diskussionsbeitrag zur mit- bakrene in bronaste dobe (Individual Metal Finds from tleren Bronzezeit im Prekmurje). – Zbornik soboškega Eneolithic and Bronze Age). – V: B. Teržan (ur.), Depojske muzeja 15, 151 ss. in posamezne kovinske najdbe bakrene in bronaste dobe TIEFENGRABER, G. 2001, Vorbericht über die na Slovenskem (Hoards and Individual Metal Finds from Ausgrabungen 1999 und 2000 in Murska Sobota/Nova the Eneolithic and Bronze Ages in Slovenia) II, Katalogi tabla unter besonderer Berücksichtigung der spätbron- in monografije 30, 1996, 125 ss. ze- und eisenzeitlichen Funde. – V: A. Lippert (ur.), Die ŠKVOR JERNEJČIČ, B. 2011, Motiv trikotnika s Drau­, Mur­ und Raab­Region im 1. vorchristlichen podaljški na glinenem posodju v pozni bronasti in zgodnji Jahrtausend. Akten des Internationalen und Interdis­ železni dobi. Razmislek o njegovi okrasni in simbolni ziplinären Symposiums vom 26. bis 29. April 2000 in vrednosti (The Motif of the Triangle with Extensions on Bad Radkersburg, Universitätsforschungen zur prähi­ the Ceramic Vessels of the Late Bronze and Early Iron storischen Archäologie 78, 80 ss. Age. The Reflection towards Its Ornamental and Symbolic TIEFENGRABER, G. 2005, Untersuchungen zur Value). – Studia mithologica Slavica 14, 23 ss. Urnenfelder- und Hal stattzeit im Grazer Becken. – Univer­ ŠUBIC, Z. 1974, Ptuj. – Varstvo spomenikov sitätsforschungen zur prähistorischen Archäologie 124. 17–19/1, 207 s. TOMANIČ, M. 1969, Kovinske najdbe iz žarnega TASIĆ, N. 1972–1973, Nalazi gvozdenog doba na grobišča na Zgornji Hajdini pri Ptuju (Metal funde aus Gomolavi. – Rad vojvođanskih muzeja 21–22, 99 ss. dem Urnenfeld in Zgornja Hajdina bei Ptuj). – V: V. TERŽAN, B. 1983, Das Pohorje - Ein vorgeschi- Bračič (ur.), Poetovio ­ Ptuj 69­1969, Zbornik razprav chtliches Erzrevier? (Pohorje – prazgodovinski rudarski ob tisočdevetstoletnici, Ptuj, 16 ss. revir?) – Arheološki vestnik 34, 51ss. TOMANIČ, M. 1974, Rabelčja vas. – Varstvo spo­ TERŽAN, B. 1990, Starejša železna doba na Sloven- menikov 17–19/1, 184 ss. skem Štajerskem (The Early Iron Age in Slovenian Styria). TOMANIČ JEVREMOV, M. 1974, Ptuj. – Varstvo – Katalogi in monografije 25. spomenikov 17–19/1, 165. TERŽAN, B. 1995, Stand und Aufgaben der TOMANIČ JEVREMOV, M. 1977, Ptuj, Rabelčja For schungen zur Urnenfelderzeit in Jugoslawien. – V: vas. – Varstvo spomenikov 21, 247. Beiträge zur Urnenfelderzeit nördlich und südlich der TOMANIČ JEVREMOV, M. 1985, Poselitev Ptuja Alpen, Monographien des Römisch­Germanischen in njegove okolice v prazgodovini (Ansiedlung von Ptuj Zentralmuseums 35, 323 ss. und seiner Umgebung in der Urgeschichte). – Ptujski TERŽAN, B. (ur.) 1995–1996, Depojske in posa- zbornik 5, 387 ss. mezne kovinske najdbe bakrene in bronaste dobe na TOMANIČ JEVREMOV, M. 1988a, Strjanci. – Slovenskem (Hoards and Individual Metal Finds from the Varstvo spomenikov 30, 200 s. Eneolithic and Bronze Ages in Slovenia) I– II. – Katalogi TOMANIČ JEVREMOV, M. 1988b, Pušenci. – in monografije 29–30. Varstvo spomenikov 30, 210. TERŽAN, B. 1996, Sklepna beseda (Conclusion). TOMANIČ JEVREMOV, M. 1988–1989, Žarno – V: B. Teržan (ur.), Depojske in posamezne kovinske grobišče v Ormožu (Das Urnengräberfeld von Ormož). najdbe bakrene in bronaste dobe na Slovenskem (Hoards – Arheološki vestnik 39–40, 277 ss. and Individual Metal Finds from the Eneolithic and TOMANIČ JEVREMOV, M. 1993, Slovanski grobo- Bronze Ages in Slovenia) II, Katalogi in monografije vi iz nekropole na grajskem griču v Ptuju, odkriti v letih 30, 243 ss. 1971, 1987 in 1988 (Slavic Graves from the Necropolis TERŽAN, B. 1999, An Outline of the Urnfield on the Castle Hill in Ptuj, discovered in 1971, 1987 and Culture Period in Slovenia (Oris obdobja kulture žarnih 1988). – V: B. Lamut (ur.), Ptujski arheološki zbornik. Ob grobišč na Slovenskem). – Arheološki vestnik 50, 97 ss. 100­letnici muzeja in Muzejskega društva, Ptuj, 581 ss. TERŽAN, B. 2001, Die spätbronze- und frühei- TOMANIČ JEVREMOV, M. 2010, Latenske peči senzeitliche Besiedlung im nordöstlichen Slowenien. Ein iz “turnirskega prostora” na Ptujskem gradu (Late Iron Überblick. – V: A. Lippert (ur.), Die Drau­, Mur­ und Age kilns from the “torment space” in the castle of Ptuj). Raab­Region im 1. vorchristlichen Jahrtausend. Akten – Zbornik soboškega muzeja 15, 191 ss. des Internationalen und Interdisziplinären Symposiums TOMANIČ JEVREMOV, M., A. TOMAŽ in B. KAvom 26. bis 29. April 2000 in Bad Radkersburg, Uni­ VUR 2006, Neolitske in bakrenodobne najdbe s Ptujskega 216 SEZNAM LITERATURE /LITERATURVERZEICHNIS gradu (Neolithic and Copper Age Finds from Ptuj Castle). Finds from Pušenci, Cerovec and Hudinja). – V: B. Lamut – V: A. Tomaž (ur.), Od Sopota so Lengyela. Prispevki (ur.), Ptujski arheološki zbornik. Ob 100­letnici muzeja o kamenodobnih in bakrenodobnih kulturah med Savo in Muzejskega društva, Ptuj, 159 ss. in Donavo (Between Sopot and Lengyel. Contributions TRAMPUŽ OREL, N. in R. URANKAR 2009, to Stone Age and Copper Age Cultures between the Sava Kemijska sestava predmetov iz poznobronastodobne de- and the Danube), Annales mediterranea, Koper, 175 ss. pojske najdbe Pod Kotom – jug pri Krogu. – V: I. Šavel, TOMAŽ, A. 2010, Gomile pri Lenartu v Slovenskih Pod Kotom – jug pri Krogu, Zbirka Arheologija na goricah. – Zbirka Arheologija na avtocestah Slovenije 11 avtocestah Slovenije 7 ) http://www.zvkds.si/sl/kulturna­ (http://www.zvkds.si/sl/kulturna­dediscina­slovenije/ ­dediscina­slovenije/publikacije/publikacije/89­irenapublikacije/publikacije/102­gomile­pri­lenartu­v­slo­ ­savel­et­al­pod­kotom­jug­pri­krogu­2009/), 153 ss. venskih­goricah/). TURK, P. 1996, Datacija poznobronastodobnih TOMAŽIČ, S. in S. OLIĆ 2009, Šiman pri Gotov- depojev (The Dating of Late Bronze Age Hoards). – V: B. ljah. – Zbirka Arheologija na avtocestah Slovenije 9. Teržan (ur.), Depojske in posamezne kovinske najdbe (http://www.zvkds.si/sl/kulturna­dediscina­slovenije/ bakrene in bronaste dobe na Slovenskem (Hoards and publikacije/publikacije/99­siman­pri­gotovljah/). Individual Metal Finds from the Eneolithic and Bronze TOMEDI, G. 2002, Das hal stattzeitliche Gräberfeld Ages in Slovenia) II, Katalogi in monografije 30, 89 ss. von Frög. Die Altgrabungen von 1883 bis 1892. – Ar­ TURK, P. 2001, The weight of objects in late Bronze chaeolingua 14. Age hoards in Slovenia and possibilities for determining TOŠKAN, B. in J. DIRJEC 2010, Ekonomska spe- weight standards (Teže predmetov v depojih pozne bro- cializacija in socialna diferenciacija v poznobronasto- naste dobe iz Slovenije in možnosti ugotavljanja utežnih dobnem Ormožu: arheozoološki pogled (Economic standardov). – Arheološki vestnik 52, 249 ss. Specialization and Social Differentiation of the Late TUŠEK, I. 1981, Zaščitno izkopavanje na turnir- Bronze and Early Iron Age Ormož (NE Slovenia): an skem prostoru na Ptujskem gradu v letu 1978 (Rettungs- archaeological perspective). – V: J. Dular in M. Tomanič grabung auf dem Turnierplatz auf der Burg zu Ptuj im Jevremov, Ormož. Utrjeno naselje iz pozne bronaste Jahr 1978). – Arheološki vestnik 32, 13 ss. in starejše železne dobe (Ormož. Befestigte Siedlung TUŠEK, I. 1982, Ptuj. – Varstvo spomenikov 24, 175. aus der späten Bronze­ und älteren Eisenzeit). – Opera TUŠEK, I. 1987, Ptuj. – Varstvo spomenikov 29, Instituti Archaeologici Sloveniae 18, 99 ss. 262 ss. TRAMPUŽ OREL, N. 1999, Archaeometal urgic TUŠEK, I. 1989, Gornja Radgona. – Varstvo spo­ Investigations in Slovenia. A History of Research on Non- menikov 31, 206 s. Ferrous Metals (Arheometalurške raziskave v Sloveniji. TUŠEK, I. 1990, Gornja Radgona. – Varstvo spo­ Zgodovina raziskav prazgodovinskih barvnih kovin). – menikov 32, 149 s. Arheološki vestnik 50, 407 ss. TUŠEK, I. 1993, Ptuj. – Varstvo spomenikov 35 TRAMPUŽ OREL, N. 2010, Spektralne raziskave (1995), 136 s. prazgodovinskih barvnih kovin v Narodnem muzeju TUŠEK, I. 1994, Ptuj. Bivša vojaška skladišča ob Slovenije v obdobju 1998-2008 (Spectral analysis of pre- Potrčevi cesti, p. št. 298/1. –Zavod za varstvo naravne in historic non-ferrous metals at the National Museum of kulturne dediščine Maribor. Letno poročilo 1994, 85. Slovenia in the 1998-2008 period). – Argo 53/1, 50 ss. TUŠEK, I. 2010, Arheološko najdišče Pod Kotom- TRAMPUŽ OREL, N. in D. J. HEATH 2001, Depo -cesta in provincialna rimska poselitev v Prekmurju (The Kanalski Vrh – Študija o metalurškem znanju in kovinah Archaeological Site Pod Kotom-cesta and the provincial na začetku 1. tisočletja pr. n. št. (The Kanalski Vrh hoard settlement of Prekmurje in the Roman period). – Zbornik – a case study of the metal urgical knowledge and metals soboškega muzeja 15, 223 ss. at the beginning of the 1st mil enium BC. – Arheološki TUŠEK, M. 1981, Nove prazgodovinske najdbe vestnik 52, 143 ss. s Ptujskega gradu (Neue vorgeschichtliche Funde von TRAMPUŽ OREL, N., D. J. HEATH in V. HU­ Ptujski grad). – Arheološki vestnik 32, 43 ss. DNIK 1996, Spektrometrične raziskave depojskih najdb TUŠEK, M. 1984, Ptuj. – Varstvo spomenikov 26, pozne bronaste dobe (Spectrometric research of the Late 238 ss. Bronze Age Hoard Finds). – V: B. Teržan (ur.), Depojske VINSKI GASPARINI, K. 1973, Kultura polja sa in posamezne kovinske najdbe bakrene in bronaste dobe žarama u sjevernoj Hrvatskoj (Die Urnenfelderkultur na Slovenskem (Hoards and Individual Metal Finds from in Nordkroatien). – Sveučilište u Zagrebu, Filozofski the Eneolithic and Bronze Ages in Slovenia) II, Katalogi fakultet Zadar, Monografije 1. in monografije 30, 165 ss. VINSKI GASPARINI, K. 1983, Virovitička grupa. – TRAMPUŽ OREL, N., S. KLEMENC in V. HU­ V: Praistorija jugoslavenskih zemalja 4, Bronzano doba, DNIK 1993, Spektrometrične raziskave poznobrona- Sarajevo, 551 ss. stodobnih depojskih najdb Pušenci, Cerovec in Hudinja VOGRIN, A. 1986a, Črnolica, XVI, 29, Šentjur. – (Spectrometric research of the Late Bronze Age Hoard Varstvo spomenikov 28, 256. 217 SEZNAM LITERATURE / LITERATURVERZEICHNIS VOGRIN, A. 1986b, Črnolica pri Rifniku. Gomila VULPE, A. 1965, Zur mittleren Hal stattzeit in iz starejše železne dobe (Early Iron Age Tumulus). – Ar­ Rumänien (Die Basarabi-Kultur). – Dacia 9, 105 ss. heološki pregled 27, 68. VULPE, A. 1986, Zur Entstehung der geto-dakischen VOMER GOJKOVIČ, M. 1991, Ptujski grad, parc. Zivilisation. Die Basarabi-Kultur. – Dacia 30, 49 ss. št. 1073/1 k. o. Ptuj. – Varstvo spomenikov 33, 225 ss. WURMBRAND, G. 1879, Das Urnenfeld von Maria in 230 ss. Rast. – Archiv für Anthropologie 11, 231 ss. VUGA, M. 1979, Sodinci. – Varstvo spomenikov 22, 265. 218 T. 1: Grajski grič na Ptuju. Območje hiše 1. 4,7 kamen, 5 kost, ostalo keramika. M. 1 = 1:6, ostalo = 1:3. Taf. 1: Grajski grič in Ptuj. Berich des Hauses 1. 4,7 Stein, 5 Knochen, sonst Ton. M. 1 = 1:6, sonst = 1:3. T. 2: Grajski grič na Ptuju. Območje hiše 1. Vse keramika. M. = 1:3. Taf. 2: Grajski grič in Ptuj. Bereich des Hauses 1. Alles Ton. M. = 1:3. T. 3: Grajski grič na Ptuju. Območje hiše 1. Vse keramika. M. = 1:3. Taf. 3: Grajski grič in Ptuj. Bereich des Hauses 1. Alles Ton. M. = 1:3. T. 4: Grajski grič na Ptuju. Območje hiše 1. Vse keramika. M. = 1:3. Taf. 4: Grajski grič in Ptuj. Bereich des Hauses 1. Alles Ton. M. = 1:3. T. 5: Grajski grič na Ptuju. Hiša z ognjiščem 1. 2 bron, 3 kost, ostalo keramika. M. 2,3 = 1:2; ostalo 1:3. Taf. 5: Grajski grič in Ptuj. Haus mit Herdstelle 1. 2 Bronze, 3 Knochen, sonst Ton. M. 2,3 = 1:2; sonst 1:3. T. 6: Grajski grič na Ptuju. Hiša z ognjiščem 1. Vse keramika. M. = 1:3. Taf. 6: Grajski grič in Ptuj. Haus mit Herdstelle 1. Alles Ton. M. = 1:3. T. 7: Grajski grič na Ptuju. Hiša z ognjiščem 1. Vse keramika. M. = 1:3. Taf. 7: Grajski grič in Ptuj. Haus mit Herdstelle 1. Alles Ton. M. = 1:3. T. 8: Grajski grič na Ptuju. Območje ognjišča 2. Vse keramika. M. = 1:3. Taf. 8: Grajski grič in Ptuj. Bereich der Herdstelle 2. Alles Ton. M. = 1:3. T. 9: Grajski grič na Ptuju. Območje ognjišča 2. Vse keramika. M. = 1:3. Taf. 9: Grajski grič in Ptuj. Bereich der Herdstelle 2. Alles Ton. M. = 1:3. T. 10: Grajski grič na Ptuju. Območje ognjišča 2. 9,10 bron, 8 sklenina, ostalo keramika. M. 9,10 = 1:2; ostalo 1:3. Taf. 10: Grajski grič in Ptuj. Bereich der Herdstelle 2. 9,10 Bronze, 8 Zahnschmelz, sonst Ton. M. 9,10 = 1:2; sonst 1:3. T. 11: Grajski grič na Ptuju. Območje ognjišča 2. 7,8 kamen, ostalo keramika. M. = 1:3. Taf. 11: Grajski grič in Ptuj. Bereich der Herdstelle 2. 7,8 Stein, sonst Ton. M. = 1:3. T. 12: Grajski grič na Ptuju. Območje ognjišča 3. Vse keramika. M. = 1:3. Taf. 12: Grajski grič in Ptuj. Bereich der Herdstelle 3. Alles Ton. M. = 1:3. T. 13: Grajski grič na Ptuju. Območje ognjišča 3. 3–6 bron, ostalo keramika. M. 2–6 = 1:2; ostalo 1:3. Taf. 13: Grajski grič in Ptuj. Bereich der Herdstelle 3. 3–6 Bronze, sonst Ton. M. 2–6 = 1:2; sonst 1:3. T. 14: Grajski grič na Ptuju. Območje ognjišča 4. 3 bron, 16 kamen, ostalo keramika. M. 3 = 1:2; ostalo 1:3. Taf. 14: Grajski grič in Ptuj. Bereich der Herdstelle 4. 3 Bronze, 16 Stein, sonst Ton. M. 3 = 1:2; sonst 1:3. T. 15: Grajski grič na Ptuju. Območje ognjišča 5. Vse keramika. M. = 1:3. Taf. 15: Grajski grič in Ptuj. Bereich der Herdstelle 5. Alles Ton. M. = 1:3. T. 16: Grajski grič na Ptuju. Območje ognjišča 5. Vse keramika. M. = 1:3. Taf. 16: Grajski grič in Ptuj. Bereich der Herdstelle 5. Alles Ton. M. = 1:3. T. 17: Grajski grič na Ptuju. Območje ognjišča 5. Vse keramika. M. = 1:3. Taf. 17: Grajski grič in Ptuj. Bereich der Herdstelle 5. Alles Ton. M. = 1:3. T. 18: Grajski grič na Ptuju. Območje ognjišča 5. 14–16 kamen, ostalo keramika. M. = 1:3. Taf. 18: Grajski grič in Ptuj. Bereich der Herdstelle 5. 14–16 Stein, sonst Ton. M. = 1:3. T. 19: Grajski grič na Ptuju. Območje ognjišča 7. Vse keramika. M. = 1:3. Taf. 19: Grajski grič in Ptuj. Bereich der Herdstelle 7. Alles Ton. M. = 1:3. T. 20: Grajski grič na Ptuju. Območje ognjišča 7. Vse keramika. M. = 1:3. Taf. 20: Grajski grič in Ptuj. Bereich der Herdstelle 7. Alles Ton. M. = 1:3. T. 21: Grajski grič na Ptuju. Območje ognjišča 7. Vse keramika. M. = 1:3. Taf. 21: Grajski grič in Ptuj. Bereich der Herdstelle 7. Alles Ton. M. = 1:3. T. 22: Grajski grič na Ptuju. Območje ognjišča 7. Vse keramika. M. = 1:3. Taf. 22: Grajski grič in Ptuj. Bereich der Herdstelle 7. Alles Ton. M. = 1:3. T. 23: Grajski grič na Ptuju. Območje ognjišča 7. Vse keramika. M. = 1:3. Taf. 23: Grajski grič in Ptuj. Bereich der Herdstelle 7. Alles Ton. M. = 1:3. T. 24: Grajski grič na Ptuju. Območje ognjišča 7. 6 bron, ostalo keramika. M. 6 = 1:2; ostalo 1:3. Taf. 24: Grajski grič in Ptuj. Bereich der Herdstelle 7. 6 Bronze, sonst Ton. M. 6 = 1:2; sonst 1:3. T. 25: Grajski grič na Ptuju. A: območje ognjišča 9; B: območje ognjišča 10. Vse keramika. M. = 1:3. Taf. 25: Grajski grič in Ptuj. A: Bereich der Herdstelle 9; B: Bereich der Herdstelle 10. Alles Ton. M. = 1:3. T. 26: Grajski grič na Ptuju. Območje ognjišča 11; 1–4 bron, ostalo keramika. M. 1–4 = 1:2; ostalo 1:3. Taf. 26: Grajski grič in Ptuj. Bereich der Herdstelle 11; 1–4 Bronze, sonst Ton. M. 1–4 = 1:2; sonst 1:3. T. 27: Grajski grič na Ptuju. Območje ognjišča 12. Vse keramika. M. = 1:3. Taf. 27: Grajski grič in Ptuj. Bereich der Herdstelle 12. Alles Ton. M. = 1:3. T. 28: Grajski grič na Ptuju. Območje ognjišča 12. Vse keramika. M. = 1:3. Taf. 28: Grajski grič in Ptuj. Bereich der Herdstelle 12. Alles Ton. M. = 1:3. T. 29: Grajski grič na Ptuju. Območje ognjišča 12. Vse keramika. M. = 1:3. Taf. 29: Grajski grič in Ptuj. Bereich der Herdstelle 12. Alles Ton. M. = 1:3. T. 30: Grajski grič na Ptuju. Območje ognjišča 12. Vse keramika. M. = 1:3. Taf. 30: Grajski grič in Ptuj. Bereich der Herdstelle 12. Alles Ton. M. = 1:3. T. 31: Grajski grič na Ptuju. Območje ognjišča 12. Vse keramika. M. = 1:3. Taf. 31: Grajski grič in Ptuj. Bereich der Herdstelle 12. Alles Ton. M. = 1:3. T. 32: Grajski grič na Ptuju. Območje ognjišča 12. Vse keramika. M. = 1:3. Taf. 32: Grajski grič in Ptuj. Bereich der Herdstelle 12. Alles Ton. M. = 1:3. T. 33: Grajski grič na Ptuju. Območje ognjišča 12. Vse keramika. M. = 1:3. Taf. 33: Grajski grič in Ptuj. Bereich der Herdstelle 12. Alles Ton. M. = 1:3. T. 34: Grajski grič na Ptuju. Območje ognjišča 12. Vse keramika. M. = 1:3. Taf. 34: Grajski grič in Ptuj. Bereich der Herdstelle 12. Alles Ton. M. = 1:3. T. 35: Grajski grič na Ptuju. Območje ognjišča 12. Vse keramika. M. = 1:3. Taf. 35: Grajski grič in Ptuj. Bereich der Herdstelle 12. Alles Ton. M. = 1:3. T. 36: Grajski grič na Ptuju. Območje ognjišča 12. Vse keramika. M. = 1:3. Taf. 36: Grajski grič in Ptuj. Bereich der Herdstelle 12. Alles Ton. M. = 1:3. T. 37: Grajski grič na Ptuju. Območje ognjišča 19. Vse keramika. M. = 1:3. Taf. 37: Grajski grič in Ptuj. Bereich der Herdstelle 19. Alles Ton. M. = 1:3. T. 38: Grajski grič na Ptuju. Območje ognjišča 20. Vse keramika. M. = 1:3. Taf. 38: Grajski grič in Ptuj. Bereich der Herdstelle 20. Alles Ton. M. = 1:3. T. 39: Grajski grič na Ptuju. Območje ognjišča 22. Vse keramika. M. = 1:3. Taf. 39: Grajski grič in Ptuj. Bereich der Herdstelle 22. Alles Ton. M. = 1:3. T. 40: Grajski grič na Ptuju. Območje ognjišča 23. Vse keramika. M. = 1:3. Taf. 40: Grajski grič in Ptuj. Bereich der Herdstelle 23. Alles Ton. M. = 1:3. T. 41: Grajski grič na Ptuju. Območje ognjišča 23. Vse keramika. M. = 1:3. Taf. 41: Grajski grič in Ptuj. Bereich der Herdstelle 23. Alles Ton. M. = 1:3. T. 42: Grajski grič na Ptuju. Območje ognjišča 23. Vse keramika. M. = 1:3. Taf. 42: Grajski grič in Ptuj. Bereich der Herdstelle 23. Alles Ton. M. = 1:3. T. 43: Grajski grič na Ptuju. Območje ognjišča 23. Vse keramika. M. = 1:3. Taf. 43: Grajski grič in Ptuj. Bereich der Herdstelle 23. Alles Ton. M. = 1:3. T. 44: Grajski grič na Ptuju. Območje ognjišča 23. 5 bron, 8 kost, ostalo keramika. M. 5,8 = 1:2; ostalo 1:3. Taf. 44: Grajski grič in Ptuj. Bereich der Herdstelle 23. 5 Bronze, 8 Knochen, sonst Ton. M. 5,8 = 1:2; sonst 1:3. T. 45: Grajski grič na Ptuju. Jama A 30. Vse keramika. M. = 1:3. Taf. 45: Grajski grič in Ptuj. Grube A 30. Alles Ton. M. = 1:3. T. 46: Grajski grič na Ptuju. Jama A 30. Vse keramika. M. = 1:3. Taf. 46: Grajski grič in Ptuj. Grube A 30. Alles Ton. M. = 1:3. T. 47: Grajski grič na Ptuju. Jama A 30. 1–6, 8–11 bron, 7 kamen, ostalo keramika. M. 1–6, 8−11 = 1:2; ostalo 1:3. Taf. 47: Grajski grič in Ptuj. Grube A 30. 1–6, 8–11 Bronze, 7 Stein, sonst Ton. M. 1–6, 8−11 = 1:2; sonst 1:3. T. 48: Grajski grič na Ptuju. Jama A 30. Vse keramika. M. = 1:3. Taf. 48: Grajski grič in Ptuj. Grube A 30. Alles Ton. M. = 1:3. T. 49: Grajski grič na Ptuju. Območje slovanskega svetišča. Vse keramika. M. = 1:3. Taf. 49: Grajski grič in Ptuj. Bereich der slawischen Kultstätte. Alles Ton. M. = 1:3. T. 50: Grajski grič na Ptuju. Območje slovanskega svetišča. Vse keramika. M. = 1:3. Taf. 50: Grajski grič in Ptuj. Bereich der slawischen Kultstätte. Alles Ton. M. = 1:3. T. 51: Grajski grič na Ptuju. Poskusni jarek R. Vse keramika. M. = 1:3. Taf. 51: Grajski grič in Ptuj. Versuchsgraben R. Alles Ton. M. = 1:3. T. 52: Grajski grič na Ptuju. Poskusni jarek R. 5–6 bron, ostalo keramika. M. 5−6 = 1:2; ostalo 1:3. Taf. 52: Grajski grič in Ptuj. Versuchsgraben R. 5–6 Bronze, sonst Ton. M. 5−6 = 1:2; sonst 1:3. T. 53: Grajski grič na Ptuju. Vzhodni del izkopnega polja. Vse keramika. M. = 1:3. Taf. 53: Grajski grič in Ptuj. Ostteil der Grabungsfläche. Alles Ton. M. = 1:3. T. 54: Grajski grič na Ptuju. Vzhodni del izkopnega polja. Vse keramika. M. = 1:3. Taf. 54: Grajski grič in Ptuj. Ostteil der Grabungsfläche. Alles Ton. M. = 1:3. T. 55: Grajski grič na Ptuju. Vzhodni del izkopnega polja. Vse keramika. M. = 1:3. Taf. 55: Grajski grič in Ptuj. Ostteil der Grabungsfläche. Alles Ton. M. = 1:3. T. 56: Grajski grič na Ptuju. Vzhodni del izkopnega polja. Vse keramika. M. = 1:3. Taf. 56: Grajski grič in Ptuj. Ostteil der Grabungsfläche. Alles Ton. M. = 1:3. T. 57: Grajski grič na Ptuju. Vzhodni del izkopnega polja. 1–9 bron, 10 rogovina, ostalo keramika. M. 1–10 = 1:2; ostalo 1:3. Taf. 57: Grajski grič in Ptuj. Ostteil der Grabungsfläche. 1–9 Bronze, 10 Geweih, sonst Ton. M. 1–10 = 1:2; sonst 1:3. T. 58: Grajski grič na Ptuju. Vzhodni del izkopnega polja. Vse keramika. M. = 1:3. Taf. 58: Grajski grič in Ptuj. Ostteil der Grabungsfläche. Alles Ton. M. = 1:3. T. 59: Grajski grič na Ptuju. Vzhodni del izkopnega polja. Vse keramika. M. = 1:3. Taf. 59: Grajski grič in Ptuj. Ostteil der Grabungsfläche. Alles Ton. M. = 1:3. T. 60: Grajski grič na Ptuju. Vzhodni del izkopnega polja. Vse keramika. M. = 1:3. Taf. 60: Grajski grič in Ptuj. Ostteil der Grabungsfläche. Alles Ton. M. = 1:3. T. 61: Grajski grič na Ptuju. Pogorišče. Vse keramika. M. = 1:3. Taf. 61: Grajski grič in Ptuj. Brandstelle. Alles Ton. M. = 1:3. T. 62: Grajski grič na Ptuju. Pogorišče. Vse keramika. M. = 1:3. Taf. 62: Grajski grič in Ptuj. Brandstelle. Alles Ton. M. = 1:3. T. 63: Grajski grič na Ptuju. Drenažni jarek. Vse keramika. M. = 1:3. Taf. 63: Grajski grič. Drainagegraben. Alles Ton. M. = 1:3. T. 64: Grajski hrib v Gornji Radgoni. Sonda 1. A: reženj 11; B: reženj 10. Vse keramika. M. = 1:3. Taf. 64: Grajski hrib in Gornja Radgona. Schnitt 1. A: Abschnitt 11; B: Abschnitt 10. Alles Ton. M. = 1:3. T. 65: Grajski hrib v Gornji Radgoni. Sonda 1; reženj 10. Vse keramika. M. = 1:3. Taf. 65: Grajski hrib in Gornja Radgona. Schnitt 1; Abschnitt 10. Alles Ton. M. = 1:3. T. 66: Grajski hrib v Gornji Radgoni. Sonda 1; režnja 8 in 9. Vse keramika. M. 1 = 1:4; ostalo 1:3. Taf. 66: Grajski hrib in Gornja Radgona. Schnitt 1; Abschnitt 8 und 9. Alles Ton. M. 1 = 1:4; sonst 1:3. T. 67: Grajski hrib v Gornji Radgoni. Sonda 1; režnja 8 in 9. Vse keramika. M. = 1:3. Taf. 67: Grajski hrib in Gornja Radgona. Schnitt 1; Abschnitt 8 und 9. Alles Ton. M. = 1:3. T. 68: Grajski hrib v Gornji Radgoni. Sonda 1; režnja 8 in 9. Vse keramika. M. = 1:3. Taf. 68: Grajski hrib in Gornja Radgona. Schnitt 1; Abschnitt 8 und 9. Alles Ton. M. = 1:3. T. 69: Grajski hrib v Gornji Radgoni. Sonda 1; režnja 8 in 9. Vse keramika. M. = 1:3. Taf. 69: Grajski hrib in Gornja Radgona. Schnitt 1; Abschnitt 8 und 9. Alles Ton. M. = 1:3. T. 70: Grajski hrib v Gornji Radgoni. Sonda 1; režnja 8 in 9. Vse keramika. M. = 1:3. Taf. 70: Grajski hrib in Gornja Radgona. Schnitt 1; Abschnitt 8 und 9. Alles Ton. M. = 1:3. T. 71: Grajski hrib v Gornji Radgoni. Sonda 1; reženj 7. Vse keramika. M. = 1:3. Taf. 71: Grajski hrib in Gornja Radgona. Schnitt 1; Abschnitt 7. Alles Ton. M. = 1:3. T. 72: Grajski hrib v Gornji Radgoni. Sonda 1; reženj 7. Vse keramika. M. = 1:3. Taf. 72: Grajski hrib in Gornja Radgona. Schnitt 1; Abschnitt 7. Alles Ton. M. = 1:3. T. 73: Grajski hrib v Gornji Radgoni. Sonda 1; reženj 7. Vse keramika. M. = 1:3. Taf. 73: Grajski hrib in Gornja Radgona. Schnitt 1; Abschnitt 7. Alles Ton. M. = 1:3. T. 74: Grajski hrib v Gornji Radgoni. Sonda 1; reženj 7. 1 bron, 2 kamen, ostalo keramika. M. = 1:3. Taf. 74: Grajski hrib in Gornja Radgona. Schnitt 1; Abschnitt 7. 1 Bronze, 2 Stein, sonst Ton. M. = 1:3. T. 75: Grajski hrib v Gornji Radgoni. Sonda 1; reženj 7. Vse keramika. M. = 1:3. Taf. 75: Grajski hrib in Gornja Radgona. Schnitt 1; Abschnitt 7. Alles Ton. M. = 1:3. T. 76: Grajski hrib v Gornji Radgoni. Sonda 1; režnja 5 in 6. 1 rogovina, 2-4 bron, 5,8,10 kamen, ostalo keramika. M. = 1:3. Taf. 76: Grajski hrib in Gornja Radgona. Schnitt 1; Abschnitt 5 und 6. 1 Geweih, 2-4 Bronze, 5,8,10 Stein, sonst Ton. M. = 1:3. T. 77: Grajski hrib v Gornji Radgoni. Sonda 1; režnja 5 in 6. Vse keramika. M. = 1:3. Taf. 77: Grajski hrib in Gornja Radgona. Schnitt 1; Abschnitt 5 und 6. Alles Ton. M. = 1:3. T. 78: Grajski hrib v Gornji Radgoni. Sonda 1; režnja 5 in 6. Vse keramika. M. = 1:3. Taf. 78: Grajski hrib in Gornja Radgona. Schnitt 1; Abschnitt 5 und 6. Alles Ton. M. = 1:3. T. 79: Grajski hrib v Gornji Radgoni. Sonda 1; režnja 5 in 6. Vse keramika. M. = 1:3. Taf. 79: Grajski hrib in Gornja Radgona. Schnitt 1; Abschnitt 5 und 6. Alles Ton. M. = 1:3. T. 80: Grajski hrib v Gornji Radgoni. Sonda 1; režnja 5 in 6. Vse keramika. M. = 1:3. Taf. 80: Grajski hrib in Gornja Radgona. Schnitt 1; Abschnitt 5 und 6. Alles Ton. M. = 1:3. T. 81: Grajski hrib v Gornji Radgoni. Sonda 1; režnja 5 in 6. Vse keramika. M. = 1:3. Taf. 81: Grajski hrib in Gornja Radgona. Schnitt 1; Abschnitt 5 und 6. Alles Ton. M. = 1:3. T. 82: Grajski hrib v Gornji Radgoni. Sonda 1; reženj 4. Vse keramika. M. = 1:3. Taf. 82: Grajski hrib in Gornja Radgona. Schnitt 1; Abschnitt 4. Alles Ton. M. = 1:3. T. 83: Grajski hrib v Gornji Radgoni. Sonda 1; reženj 3. Vse keramika. M. = 1:3. Taf. 83: Grajski hrib in Gornja Radgona. Schnitt 1; Abschnitt 3. Alles Ton. M. = 1:3. T. 84: Grajski hrib v Gornji Radgoni. Sonda 2; reženj 11. Vse keramika. M. = 1:3. Taf. 84: Grajski hrib in Gornja Radgona. Schnitt 2; Abschnitt 11. Alles Ton. M. = 1:3. T. 85: Grajski hrib v Gornji Radgoni. Sonda 2; reženj 11. Vse keramika. M. = 1:3. Taf. 85: Grajski hrib in Gornja Radgona. Schnitt 2; Abschnitt 11. Alles Ton. M. = 1:3. T. 86: Grajski hrib v Gornji Radgoni. Sonda 2; režnja 8 in 9. Vse keramika. M. = 1:3. Taf. 86: Grajski hrib in Gornja Radgona. Schnitt 2; Abschnitt 8 und 9. Alles Ton. M. = 1:3. T. 87: Grajski hrib v Gornji Radgoni. Sonda 2; režnja 8 in 9. Vse keramika. M. = 1:3. Taf. 87: Grajski hrib in Gornja Radgona. Schnitt 2; Abschnitt 8 und 9. Alles Ton. M. = 1:3. T. 88: Grajski hrib v Gornji Radgoni. Sonda 2; reženj 8 in 9. Vse keramika. M. = 1:3. Taf. 88: Grajski hrib in Gornja Radgona. Schnitt 2; Abschnitt 8 und 9. Alles Ton. M. = 1:3. T. 89: Grajski hrib v Gornji Radgoni. Sonda 2; reženj 7. Vse keramika. M. = 1:3. Taf. 89: Grajski hrib in Gornja Radgona. Schnitt 2; Abschnitt 7. Alles Ton. M. = 1:3. T. 90: Grajski hrib v Gornji Radgoni. Sonda 2; reženj 7. Vse keramika. M. = 1:3. Taf. 90: Grajski hrib in Gornja Radgona. Schnitt 2; Abschnitt 7. Alles Ton. M. = 1:3. T. 91: Grajski hrib v Gornji Radgoni. Sonda 2; reženj 7. Vse keramika. M. = 1:3. Taf. 91: Grajski hrib in Gornja Radgona. Schnitt 2; Abschnitt 7. Alles Ton. M. = 1:3. T. 92: Grajski hrib v Gornji Radgoni. Sonda 2; reženj 6. Vse keramika. M. = 1:3. Taf. 92: Grajski hrib in Gornja Radgona. Schnitt 2; Abschnitt 6. Alles Ton. M. = 1:3. T. 93: Grajski hrib v Gornji Radgoni. Sonda 2; reženj 6. Vse keramika. M. = 1:3. Taf. 93: Grajski hrib in Gornja Radgona. Schnitt 2; Abschnitt 6. Alles Ton. M. = 1:3. T. 94: Grajski hrib v Gornji Radgoni. Sonda 2; reženj 6. Vse keramika. M. = 1:3. Taf. 94: Grajski hrib in Gornja Radgona. Schnitt 2; Abschnitt 6. Alles Ton. M. = 1:3. T. 95: Grajski hrib v Gornji Radgoni. Sonda 2; režnja 4 in 5. Vse keramika. M. = 1:3. Taf. 95: Grajski hrib in Gornja Radgona. Schnitt 2; Abschnitt 4 und 5. Alles Ton. M. = 1:3. T. 96: Grajski hrib v Gornji Radgoni. Sonda 3. A: plast 1; B: plast 4. Vse keramika. M. = 1:3. Taf. 96: Grajski hrib in Gornja Radgona. Schnitt 3. A: Schicht 1; B: Schicht 4. Alles Ton. M. = 1:3. T. 97: Grajski hrib v Gornji Radgoni. Sonda 3. A: plast 5; B: plast 6. Vse keramika. M. = 1:3. Taf. 97: Grajski hrib in Gornja Radgona. Schnitt 3. A: Schicht 5; B: Schicht 6. Alles Ton. M. = 1:3. T. 98: Grajski hrib v Gornji Radgoni. Sonda 3. A: plast 6; B: plast 7. 10 kamen, ostalo keramika. M. = 1:3. Taf. 98: Grajski hrib in Gornja Radgona. Schnitt 3. A: Schicht 6; B: Schicht 7. 10 Stein, sonst Ton. M. = 1:3. Opera Instituti Archaeologici Sloveniae 1. Janez Dular, Slavko Ciglenečki, Anja Dular, Kučar. Železnodobno naselje in zgodnjekrščanski stavbni kompleks na Kučarju pri Podzemlju / Eisenzeitliche Siedlung und frühchristlicher Gebäudekomplex auf dem Kučar bei Podzemelj, 1995. (EUR 14.60) 2. Ivan Turk (ed.), Moustérienska "koščena piščal" in druge najdbe iz Divjih bab I v Sloveniji / Mousterian "bone flute" and other finds from Divje Babe I cave site in Slovenia, 1996. (EUR 14.60) 3. Jana Horvat (with contributions by Vesna Svetličič, Meta Bole, Metka Culiberg, Draško Josipović, Marko Stokin, Nina Zupančič), Sermin. Prazgodovinska in zgodnjerimska naselbina v severozahodni Istri / A Prehistoric and Early Roman Settlement in Northwestern Istria, 1997. (EUR 14.60) 4. Slavko Ciglenečki (with contributions by Zvezdana Modrijan, Andreja Dolenc Vičič, Ivan Turk), Tinje nad Loko pri Žusmu. Poznoantična in zgodnjesrednjeveška naselbina / Tinje oberhalb von Loka pri Žusmu. Spätantike und frühmittelalterliche Siedlung, 2000. (EUR 14.60) 5. Janez Dular, Irena Šavel, Sneža Tecco Hvala, Bronastodobno naselje Oloris pri Dolnjem Lakošu / Bronzezeitliche Siedlung Oloris bei Dolnji Lakoš, 2002. (EUR 14.60) 6. Janez Dular, Halštatske nekropole Dolenjske / Die hallstattzeitlichen Nekropolen in Dolenjsko, 2003. (EUR 20.70) 7. Irena Lazar, Rimsko steklo Slovenije / The Roman glass of Slovenia, 2003. (EUR 27.40) 8. Anton Velušček (ed.), Hočevarica. Eneolitsko kolišče na Ljubljanskem barju / An eneolithic pile dwelling in the Ljubljansko barje, 2004. (EUR 52.40) 9. Ivan Turk (ed.), Viktorjev spodmol in / and Mala Triglavca. Prispevki k poznavanju mezolitskega obdobja v Sloveniji / Contributions to understanding the Mesolithic period in Slovenia, 2004. (EUR 42.40) 10. Anton Velušček (ed.), Resnikov prekop. Najstarejša koliščarska naselbina na ljubljanskem barju / The oldest pile-dwelling settlement in the Ljubljansko barje, 2005. (EUR 40.00) 11. Andrej Gaspari (ed.), Zalog pri Verdu. Tabor kamenodobnih lovcev na zahodnem robu Ljubljanskega barja / Zalog near Verd. Stone Age hunters’ camp at the western edge of the Ljubljansko barje, 2006. (EUR 43.00) 12. Janez Dular, Sneža Tecco Hvala, South-Eastern Slovenia in the Early Iron Age. Settlement – Economy – Society / Jugovzhodna Slovenija v starejši železni dobi. Poselitev – gospodarstvo – družba, 2007. (EUR 58.00) 13. Ivan Turk (ed.), Divje babe I. Paleolitsko najdišče mlajšega pleistocena v Sloveniji. I. del: Geologija in paleontologija/ Divje babe I. Upper Pleistocene Palaeolithic site in Slovenia. Part I: Geology and Palaeontology, 2007. (EUR 82.00) 14. Andrej Pleterski (with Timotej Knific, Borut Toškan, Janez Dirjec, Benjamin Štular and Mateja Belak), Zgodnjesrednjeveška naselbina na blejski Pristavi. Najdbe / Frühmittelalterliche Siedlung Pristava in Bled. Funde, 2008. (EUR 51.00) 15. Benjamin Štular, Mali grad. Visokosrednjeveški grad v Kamniku / Mali grad. High Medieval Castle in Kamnik, 2008. (EUR 51.00) 16. Anton Velušček (ed.), Koliščarska naselbina Stare gmajne in njen čas. Ljubljansko barje v 2. polovici 4. tisočletja pr. Kr. / Stare gmajne pile-dwelling settlement and its era. The Ljubljansko barje in the 2nd half of the 4th millennium BC, 2009. (EUR 56.00) 17. Jana Horvat, Alma Bavdek, Okra. Vrata med Sredozemljem in Srednjo Evropo / Ocra. The gateway between the Mediterranean and Central Europe, 2009. (EUR 51.00) 18. Janez Dular, Marjana Tomanič Jevremov (with contributions by Bortu Toškan and Janez Dirjec), Ormož. Utrjeno naselje iz pozne bronaste in starejše železne dobe / Ormož. Befestigte Siedlung aus der späten Bronze- und der älteren Eisenzeit, 2010. (EUR 57.00) 19. Andrej Pleterski (with contributions by Igorj Bahor, Vid Pleterski, Marko Žagar and Veronika Pflaum), Zgodnjesrednje veška naselbina na blejski Pristavi. Tafonomija, predmeti in čas. / Frühmittelalterliche Siedlung Pristava in Bled. Taphonomie, Fundgegenstände und zeitliche Einordnung, 2010. (EUR 39.00) 20. Jana Horvat and Andreja Dolenc Vičič (with the contribution of Marjana Tomanič Jevremov and Marija Lubšina Tušek), Arheološka najdišča Ptuja. Rabelčja vas / Archaeological Sites of Ptuj. Rabelčja vas, 2010. (EUR 45.00) 21. Borut Toškan (ed.), Drobci ledenodobnega okolja. Zbornik ob življenjskem jubileju Ivana Turka / Fragments of Ice Age environments. Proceedings in Honour of Ivan Turk's Jubilee, 2011. (EUR 45.00) 22. Anton Velušček (ed.), Spaha, 2011. (EUR 47.00) 23. Slavko Ciglenečki, Zvezdana Modrijan, Tina Milavec (with contributions of Benjamin Štular, Saša Čaval and Ivan Šprajc), Poznoantična utrjena naselbina Tonovcov grad pri Kobaridu. Naselbinski ostanki in interpretacija / Late Antique fortified settlement Tonovcov grad near Kobarid. Settlement remains and interpretation, 2011. (EUR 55.00) 24. Zvezdana Modrijan, Tina Milavec (with contributions of Peter Kos, Dragan Božič, Matija Turk, Petra Leben Seljak, Borut Toškan, Janez Dirjec, Francesco Boschin and K. Patrick Fazioli), Poznoantična utrjena naselbina Tonovcov grad pri Kobaridu. Najdbe / Late Antique fortified settlement Tonovcov grad near Kobarid. Finds, 2011. (EUR 55.00) 25. Maja Andrič (ed.), Dolgoročne spremembe okolja 1, 2012. (EUR 30.00) 26. Sneža Tecco Hvala, Magdalenska gora. Družbena struktura in grobni rituali železnodobne skupnosti / Magdalenska gora. Social structure and burial rites of the Iron Age community, 2012. (EUR 57.00) *** Janez Dular, Irena Šavel, Sneža Tecco Hvala Bronastodobno naselje Oloris pri Dolnjem Lakošu Bronzezeitliche Siedlung Oloris bei Dolnji Lakoš (The Bronze Age Settlement of Oloris near Dolnji Lakoš) Archaeological sites whose importance extends beyond a Slovenian framework undoubtedly include the Bronze Age settlement of Oloris near Doljni Lakoš. The site was excavated in the eighties by staff of the Regional Museum in Murska Sobota and members of the Institute of Archaeology, ZRC SAZU, from Ljubljana. The first part of the publication presents the settlement, which was located in one of the bends of the Črnec stream. It was surrounded by a wooden palisade, for which oak was mostly used. The reatest settlement density was discovered inside the settlement in two gently raised sections. All that was preserved of the former dwellings were traces of holes for the vertical beams and parts of the demolished walls. In the southern part of Oloris, where a larger area was excavated, it can be seem from the plan that the houses stood closely together, with narrow passages between them. This was a crowded arrangement of dwellings around a courtyard area, where everyday life took place. Four ovens were discovered in the courtyard among the buildings. The settlement at Dolnji Lakoš was inhabited in the late 14th and in the 13th century BC, and remains the only systema-tically excavated settlement of that period in Slovenia. The second part of the monograph deals with the place of this site in the framework of Bronze Age culture. The typology of the material is presented, with a chronological classification of the finds, as well as comparative analyses to related sites. A synthetic overview is further offered of the late Bronze Age between the Mura and Sava Rivers (Slovenia, southwestern Hungary, Croatia, and northern Bosnia). 2002, (Opera Instituti Archaeologici Sloveniae 5), 228 pages., 74 exposure tables, 65 plates, 5 supplements, 21 x 29,5 cm, hardcover, ISBN 961-6358-42-1. Price: EUR 14.60 Janez Dular Halštatske nekropole Dolenjske Die hallstattzeitlichen Nekropolen in Dolenjsko (Hal statt Necropolises in the Dolenjska Region) This publication presents fifty-four Hal statt necropolises from central Slovenia, which are crucial to the course of researching the settlement and social structures of the Early Iron Age. Topo-graphic sources are proffered as well as all the excavated materials, among which are also unique specimens. The book is divided into three parts. The first section extends a review of the history of excavations of Hal statt tumuli, from the very onset and all through to WWI. It is a comprehensive study of the history of archaeology in Slovenia, posing the development of museology, the heritage protection profession and the professional and scientific efforts of the then investigators. Numerous il ustrations of yet unpublished docu-ments, preserved mainly in foreign museums and archives, are incorporated in the text. The second section is dedicated to the issue of chronology and the cultural-historical evaluation of Hal statt necropolises in the Dolenjska region, which regarding their richness easily compare with the most important of necropolises in neighboring countries. It is precisely the tumulus necropolises from the Dolenjska region that form the foundations for the concept of the southeastern Alpine Hal statt culture, which during the first millennium BC represented one of the most developed cultures in Europe. The third part of the book presents the necropolises equipped with a detailed description of each site, a concise history of investigations and a catalogue of the excavated materials, all published in the plates. 2003, (Opera Instituti Archaeologici Sloveniae, 6), 272 pages, 149 b-w photographs , 92 plates, 21 x 29,5 cm, hardcover, ISBN 961-6358-18-9. Price: EUR 20.70 Janez Dular, Sneža Tecco Hvala South-Eastern Slovenia in the Early Iron Age. Settlement – Economy – Society Jugovzhodna Slovenija v starejši železni dobi. Poselitev – gospodarstvo – družba The topic of this monograph is southeastern Slovenia in the 1st millennium BC. The first part of the book deals with the history of research, data acquisition, with a critical discussion of archaeological sources, a geographic outline of the region, and an explanation of the chronological system used in the research. The core of the treatise deals with the settlement structures and patterns in the Late Bronze Age and the IronAge, as well as the dynamics of the colonization and integration processes, the rela-tionship between lowland and upland settlements, and the issue of extra muros settlement in the vicinity of major centres. The hierarchy of the settlements is also one focus of this publication. All the centres are ful y described with maps, plans and images. Particular attention is paid to the density of the settlement network in relation to natural resources and communications, and in fact, to those factors that have a substantial impact on economic subsistence and social power. The last chapter is dedicated to the social organization and historical turning points that significantly marked the long-term development of this region. The catalogue of sites at the end of the book contains 510 records with added ground-plans and bibliographic references. 2007, (Opera Instituti Archaeologici Sloveniae, 12), 392 pp., 4 colour drawings and maps, 275 b-w drawings, photos, tables, graphs and maps, 21 x 29,5 cm, hardcover, ISBN 978-961-254-000-5. Price: EUR 58.00 Janez Dular and Marjana Tomanič Jevremov (with contributions by Borut Toškan and Janez Dirjec) ORMOŽ. Utrjeno naselje iz pozne bronaste in starejše železne dobe ORMOŽ. Befestigte Siedlung aus der späten Bronze- und der älteren Eisenzeit Ormož ranks among the most important archaeological sites in Slovenia. The fortified settlement from the Late Bronze and Early Iron Age extended over the area where the town stands today. It developed on a high-lying terrace on the left bank of the river Drava, which forms a broad bend right at the foothills. This site was intentionally selected, since towards the river it was protected by a steep slope, and to the east and west by relatively deep natural dykes. In the present monograph a survey is given of the results of the excavations which were carried out in Ormož during the period from 1974 to 1981. First, the fortification system is presented, particularly the massive rampart, which protected the settlement on the north side. Then follows a description of the structures in the interior, among which mention should be made particularly of the hearths, fireplaces, wells and storage pits, around which life revolved in prehistory. Of great importance is also the reconstruction of the buildings, for which it has been established that they were without exception constructed by earthfast posts, i.e. using a building technique which in the late Bronze Age was customary also in other regions of Central Europe. Then follows a reconstruction of the ground plan of the settlement which, despite certain constant features, such as the positioning and orientation of the buildings, does not reflect any clearly delineated functional and social differences. This was to be expected, since in the Late Bronze Age society was also arranged on more or less egalitarian lines. The second part of the monograph comprises the catalogue of material, which is presented in 171 plates. 2010, (Opera Instituti Archaeologici Sloveniae, 18), 392 pages, 117 b-w photos, drawings and maps, 25 tables and graphs, 171 plates, 21 × 29,5 cm, hardcover, ISBN 978-961-254-190-3. Price: EUR 57.00 *** Sneža Tecco Hvala Magdalenska gora Družbena struktura in grobni rituali železnodobne skupnosti Social structure and burial rites of the Iron Age community Magdalenska gora near Šmarje-Sap in the Dolenjska region is one of the most important Early Iron Age sites in the south-eastern Alps. The finds and preserved grave groups from its tumulus cemeteries, which are kept in several museums in different countries (Narodni muzej Slovenije, Ljubljana; Naturhistorisches Museum, Wien; Peabody Museum of Harvard University in Cambridge, USA), give a good insight into the cultural and social processes of the time. Together with notes on the circumstances of find and contents of graves, they represent a valuable source for the study of social structure and differentiation, as well as cultural identity. The book includes analyses of cemetery layout and development, structure of burials within tumuli, outfit of the deceased and other grave goods, which speak about the changes in the costume and customs that took place in the roughly five centuries of the community’s existence. It sheds light on the relicts of the Urnfield cultural tradition in this Early Iron Age community, on the contacts with other cultural milieus and on its place within the trade-exchange network between the Apennine Peninsula, the eastern Alps and western Pannonia. Two last chapters are dedicated to the development dynamics of the Magdalenska gora community, its place and role within the settlement pattern of the Early Iron Age Dolenjska, its social organization, family-kin and military hierarchy, as well as to the cult and religious sphere. 2012, (Opera Instituti Archaeologici Sloveniae, 26), 440 pages, 137 colour and b-w drawings, graphs, tables and maps, 20 x 29 cm, hardcover, ISBN 978-961-254-400-3. Price: EUR 57.00 Document Outline POZNA Bd / SPÄTEN BZ Uvod / Einführung Kronologija / Chronologie Tipolkronoogija / Typochronologie Datiranje / Datierung Poselitvene strukture / Besiedlungsstrukturen Poselitvena dinamika / Besiedlungsdynamik SV Slo v pozni Bd / NO Slo in der späten Bz Katalog Grajski grič: Uvod / Einführung Terenski izvidi / Befunde Katalog Grajski hrib: Uvod / Einführung Sonde / Schnitte Katalog Literatura / Literaturverzeichnis Table / Tafeln OIAS