List 40. Kako sadje hraniti in k pridu obračati? Vert poln žlahnega sadja je veselje vsacega človeka in velik pripomoček vsakemu gospodarstvu. Kako ga pa hraniti, da se ne spridi, in kako ga v prid obračati? Skušeni veliki vertnar Luka s v Hohenheimu svetuje to-le: 1. Sadje se ima skerbno obrati ne (otresti), in na drevesu toliko časa pustiti, da dozori do dobrega. 2. Varovati se mora, da se ne o tolče in kakor si bodi ne poškodje, zlasti sadje s tanko in gladko lupino in k rahlim mesom. 3. Vse sadje se mora, preden se spravlja v zimsko shrambo, pazljivo prebrati in obrisati; kar je poškodovanega, naj se odbere. 4. Jesensko sadje imaj kakih 14 dni v hladnem hramu, zimsko pa znesi kmali, že čez kaka dva ali tri dni tje, kjer ima čez zimo ostati. 5. Sadje oberaj če moreš v lepem in jasnem vremenu; mokrega ni nikdar varno spravljati, ker rado gnjije. 6. Hrami, kjer je sadje čez zimo, morajo zmiraj kar najbolj enakomerno topli biti, to je, ne manj kot 5, pa ne več kot 10 stopinj gorkote imeti; zraven tega morajo biti suhi in taki, da se dajo včasih odpreti, da jih sapa prepihava. V tacih shrambah se sadje ne pari, pa tudi ne zmerzuje. 7. Trohljenih in preperelih reči, ali pa takih, ki po plesnovini diše, ni v sadnih hramih imeti, tedaj se morejo stare in trohljive dilje, nesnažna slama itd. odpraviti. 8. Ce se da, naj se sadje p o klad a tako, da muha pride spodaj, recelj pa z gor ej; pa ga tudi ne sme čez 2 ali 3 sklade na debelo naloženega biti. Le prav terdo sadje smeš brez škode bolj na debelo nakopičiti. 9. Da ne morejo podgane in miši do sadja, ovij noge prosto stoječih polic poldrug čevelj ali dva čevlja od tal z gladkim, v olji namočenim papirjem. 10. Naj boljše podlage na policah, kamor se sadje po-klada, so verbove lese. Kdor hoče ž lah no sadje za mizo dolgo ohraniti, naj zavije najlepše jabelka ali hruške, potem ko jih je s kakosno ruto dobro obrisal, posamem v volan in mehek papir tako, da se papir pri receljnu dobro skupaj zasuče. Skrinja ali sod, kamor se tako zavito sadje hraniti deva, naj se prevleče z debelim kosmatim papirjem; poklada se pa sadje tako, da pridejo recelj ni na zgornjo stran, muhe pa na spodnjo, ena versta za drugo. Med vsako lego potresi čednih otrobov, ovsenih plev, ali pa drobno stolčenega ogelja; vse te reči morajo pa popolnoma suhe in brez vsega duha biti. Skrinje ali sodi s sadjem se postavijo v hladen kraj. Od časa do časa se mora ogledati, ali kako sadje ne gnjije, da se berž odpravi. Ondi, kjer nimajo dobrih hramov za sadje, utegnejo dolgo terpeče zimsko sadje tudi v podzemeljskih jamah hraniti; zato se skopljejo v suhih krajih jame po 2 do 3 čevlje globoke, v ktere se sadje, potem ko so se po tleh in po straneh z ovsenico dobro opazile, k večem kaka dva čevlja na debelo nasuje. Sadje se potem po verhu s slamo pokrije in kopica v špico napravi in z zemljo za poldrugi čevelj na debelo zasuje, da v hudem mrazu ne pozebe. Ravno take so te podzemeljske jame, kakor za krompir. Sadje se suši na več viž , to je, v sušilnicah (pajštbah), v peči, na peči ali pa na zraku. Dobro posušeno sadje terpi po pet ali pa še več let, in je vedno prav dobra jed. Sadje sušiti se mora tedaj živo priporočati. Ce se suši sadje v peči, se mora to z veliko skerbjo opravljati. Nekteri kurijo za sadje nalašč peči, ali pa po peki kruha va-nje sadja nasujejo. Na uno vižo se jim ga veliko sožge in pricverkne in osmodi, ker je peč prehudo razbeljena. Sadje ne terpi huje vročine, kakoršna je po peki kruha. Olupljeni kerhlji se na lesah v peč sušiti devajo, ne olupljeni se pa po tleh v peči razširijo. Med sušilom se mora sadje večkrat pomešati. Nekteri suše sadje na peči v hiši na lesah, na papirji ali pa na nitih nabrano. Na vročih pečeh sušeno sadje napolni saj izpervega celo hišo s soparom, kteri je človeškemu zdravju škodljiv. Posuši se pa sadje na peči veliko hitreje, če se krog peči primerno okrilje ali plajšč iz papirja napravi, da se gorkota tako naglo po sobi ne razširjuje. Na peči posušeno sadje hranijo v več krajih v pertnenih žakljicih v gorki hiši, preden ga v skrinje ali kam drugam shranijo. Najlažje in najcenejše delo sadje sušiti je na zraku in na soncu. Toda za tako sušilo je večidel le poletno sadje (poletne jabelka in hruške) pripravno, ker za sušenje jesenskega sadja sonce ne seje več tako gorko, da bi se dalo od njega sadje sušiti. Drobno zrezani kerhlji se nanizajo na močne niti in na sončno stran hiše obesijo, kjer jih dež doseči ne more, ali se pa v kaki zračni shrambi prosti obesijo. Kerhlji na nitih nabrani se morajo večkrat premakniti, da spodnji, če so morebiti pretesno skupaj, ne začno plesniti in gnjiti. Tisto mašinico, s ktero se jabelka in hruške lahko in lepo lupiti dajo, moremo sadjorejcom vnovič priporočiti. Velja le okoli 1 goldinarja. *) (Dalje si.) *) Pri kmetijski dražbi se vidi taka mašina. List 43. Kako sadje hraniti in k pridu obračati? (Dalje.) Naj povemo sedaj še, kako se vrisk ali jesih dela iz sadja. Nobena hiša ne more biti brez jesiha, in kdor si ga sam pripraviti zna, si marsikteri groš prihrani. Zato pa to tem bolj priporočamo, ker se večkrat tak jesih kupi, kteri zdravju človeškemu ni brez škode. Ne bomo sicer nič novega povedali, pa to, kar bomo povedali, je gotova pot, s! iz sadja prav dober in zdrav jesih napravljati. ----- 338 ----- Jemlje se za to napravo kaka brenta ali pa kad, kamor se poleti ia v jeseni mečejo z drevja padle jabelka, hruške, slive, češplje, razni sadni obreski, z eno besedo vse sadje, naj je zdravo ali nagnjito, otolčeno ali červivo, kakor tudi drobnice, lesnike, preše od sadja itd.; zastran snage se kad s kako plahto ali rijuho pokrije. Kadar se hoče iz te mešance jesih napravljati, naj se vse skupaj dobro s tolče, da je kakor močnik gosto, potem se z vodo zalije, na sonce ali pa v hiši na kak gorak kraj postavi. Kmalo se začne zmes kisati. Takrat se morajo pene pridno posnemati, in ko je kisanje nehalo, se jesih v kak vinsk sod, ali pa saj v tak pretoči, kjer je bil že popred jesih. Potem se pusti v omenjeni posodi še na gorkem, dokler se popolnoma ne skisa. Da se kisanje pospeši, se mu pri-dene nekoliko jesihove matere, ali nekoliko bokalov dobrega vinskega jesiha ali pa tudi dobrega žganja. Čez 5 ali 6 tednov se učisti, in se zna tudi v steklenice ali v drug sod pretočiti in v hram postaviti. Kdor hoče na to vižo iz sadja jesih napravljati, naj ve, da so jabelka za to veliko bolje kakor pa hruške. Nareja se jesih pa iz tega ali unega sadja na enako vižo.